beto 1887.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIII. — Izdan in razposlan dne 11. oktobra 1887.
116.
Ukaz ministerstva za trgovino od 7. oktobra 1887,
o gradnji in rabi telefonskih naprav, ki imajo biti sklenene z državnim telegrafom.
I.	Gradnja in namen.
§. 1. Gradnjo telefonskih naprav, s katerimi so imajo upravstvene pisarne, Gorniški (fabriški) zavodi, vsakovrstne poslovalnice, po tem kolodvori, gostilnice, gledišča in dr. t., naposled posamična stanišča neposrednje stakniti 55 državno-telegrafskim uradom, zvršuje samö in edino poštna in telegrafska uprava na prošnjo, ki seji za vsak slučaj posebej vpodâ.
Takö narejene telefonske naprave veljajo kot nadaljevan državni telegraf, 80 kakor take lastnina državna ter se dotičnim deležnikom (predplačnikom) Proti opravi določenih pristojbin prepuščajo v porabo zarad telefonskega pogo-yarjauja.
§. 2. Državno-telegrafski urad, s katerim je sklenen eden ali več telefono-v°dov, imenuje se v tem ukazu z izrazom „osrednjiea“ (centralnica).
§. 3. Po potrebi pripnö se kakemu državno-telegrafskemu uradu s po-8ebnimi napeljanimi žicami tudi javne govorilnice. Imenujejo se „C. kr. tele-fonišče*.
§. 4. Osrednice so vsegdar ob enem tudi javne govorilnice.
(Slovenlsoh.)	88
§. 5. Deležnikom izgotovljeno telefonske naprave služijo za naslednje svrhe (namene):
a)	za telefonsko oddajo telegramov, ki za deležnika dohajajo osrednji«»
b)	za telefonsko vzprijemanje telegramov, ki izhajajo od deležnika in katere naj osrednjica dalje odpravi;
c)	za telefonsko oddajo takih naznanil, ki se v odpravo za deležnika pri kateri javni govorilnici pismeno oddadö ali za-nj dojdejo osrednjici p° posti (v listih ali dopisnicah) ali s pnevmatiko;
d)	za telefonsko vzprijemanje naznanil, ki izhajajo od deležnika in katera naj osrednjica dalje odpravi pismeno po kakem slu (po-strežčeku, ekspresu itd.) ali po posti (v listih ali na dopisnicah) ali s pnevmatiko;
e)	za telefonski govor z javnimi govorilnicami, ki so v stiku z osred-njico;
dalje, kadar je po stiku več deležniških telefonovodov z enim in istim državno-telegrafskim uradom postalo telefonsko omrežje,
f)	za telefonski govor med posameznimi deležniki;
naposled, kadar je naprava staknena z notranje-mestno telefonsko progo (linijo),
g)	za telefonski govor po medmestni progi.
§. 6. Vsakemu deležniku daje se izrecno na voljo, rabiti svojo telefonsko napravo samo za eno ali drugo v prejšnjem paragrafu omenjenih svrh, kakor tudi svojim domačincem (sostanovalcem), nameščencem ali služnikom dopuščati) da jo rabijo.
§. 7. Javne govorilnice (§§. 3 in 4) sme vsakdo rabiti za naslednje namene:
a)	za telefonski govor z osrednjico ;
b)	za telefonski govor z deležniki dotičnega telefonskega omrežja;
c)	za telefonski govor s kako drugo javno govorilnico;
d)	za pismeno vzprijemanje telegramov, da se kam odpravijo;
e)	za pismeno vzprijemanje takih naznanil, katera naj osrednjica pismeno po slu ali s pošto ali pnevmatiko, dalje odpravi ali pa kakemu delež' niku po telefonu oddâ;
naposled, kadar je javna govorilnica v stiku z notranje-mestno telefonsko progo,
f)	za telefonski govor po medmestni progi.
§. 8. Naznanila, ki se posredujejo kakor je rečeno v §. 5 pod c) in d), in pa-v §. 7 pod e), imenujejo se v tem ukazu „fonogrami“.
II.	Koliko iznašajo pristojbine.
§. 9. Za gradnjo, vzdrževanje in porabo telefonskih naprav dolžni so deležniki, dokler se drugače ne ukaže, opravljati v naslednjem navedene pristojbine, namreč:
a)	Pr in o s k troskom telefonovodov in potrebnih pripravljalnih in umeščal nih del (gradnino):
za daljav e d o 500 met ro v..............................50 gld.
za vsaki h nadaljšnjih 100 metrov ........	10	„
Izimno sme se deležniku tudi dovoliti, da gradnino opravi v petih letninah največ; v tem slučaji pobira so primeren priklad k ti pristojbini.
b)	Pristojbino za nabavo potrebnih aparatov (postajnino) odpred-
plačniške p o staj e na leto................................30 gld.
c)	Pristojbino za telefonsko oddajanje in vzprijemanje telegramov in fonogramov (p os r e dnino), namreč:
od telegrama..................................................5 kr.
od fonograma....................5 kr. osnovščine (osnovne odrodbine)
in ‘/z kr besednine (odredbine od besede), pri čemer se pol krajcarja zaokrogljuje na cel krajcar.
d)	Pristojbino za pretikanje zarad telefonskega govora z drugimi deležniki (pretičnino) od p redplačniške postaje na leto . . 20 gld.
V zgornjem pod a) in b) omenjene pristojbine uporabljajo se samo pri telefonskih do 15 kilometrov dolgih napravah; pri daljših telefonovodih, ki idejo čez to mejo, pridržavajo se v misel vzete pristojbine posebnemu dogovoru.
Za predplačniške postaje na kolodvorih, v gostilnicah, glediščih in dr. t., katerih poraba ima biti dopuščena popotnim ljudem, gostom ali obiskovalcem glediščnim in dr. t., bode pristojbine pod b) in d) v dvojnem iznosu opravljati.
Za isto povišano pristojbino sme se tudi društvom, drugim združbam (korporacijam) in samozasebnim (osobitnim) družbam podeliti dovoljenje, da svoje Predplačniške postaje stavijo na razpolog svojim udom.
§. 10. Pristojbina od porabe javnih govorilnic za telefonski govor iznaša za pogovor, ki traja do pet minut (govornina)............................20 kr.
Za telegrame in fonograme [§. 7 d) in ej], v odpravo oddano na javnih govorilnicah jemljö se pristojbine postavljene v §. 9 pod c).
§. 11. Za telefonski govor na kateri medmestni telefonski progi pobirajo se posebne pristojbine.
§. 12. Napete žice med onimi mesti, kjer so vvedone v zgradbo (poslopja), merijo se po absolutni dolgosti [§. 9, a)\. Dolžine pod 500 metrov, odnosno 100 metrov računijo se za polne.
§. 13. Ako je za stik s kako medmestno telefonsko progo potreba napraviti dva telefonovoda, plačati je za prijetje vzvratnega telefonovoda 50 odstotkov gradnine.
§. 14. Za gradnjo telefonov s podmorskimi vrvmi (kabli) ali v posebno težavnih okolnostih, in za kake druge nenavadne naredbe, ki bi jih po deležni-kovi želji bilo izvesti, pridržuje se ustanovitev večje gradnine nego je po pravilu.
§. 15. Kadar se stakne več zgradkov (objektov) enega in istega lastnika, povzame se gradnina po absolutni dolgosti posamičnih fonovodov, a postajnina in pretičnina nasproti izračunja se po številu predplačnikih postaj.
§. 16. K pogovoru s porabo javne govorilnice — bodi znotraj telefonskega omrežja, bodi na medmestni telefonski progi, — moči je koga povabiti, s tako imenovanimi telefonskimi priznanih’. S takimi priznanih postopa se kakor s fonogrami [§. 9, c)}. Govornino plačuje v takih slučajih vabilec.
§. 17. Oddajaje telegrame in fonograme v odpravo opravlja se posebej, kar prihaja telegrafskih pristojbin, odnosno pristojbin za nadaljŠnjo odpravo po kakem slu ali s pošto ali pnevmatiko. Kakd gre fonogram dalje odpravljati, ali v listu, na dopisnici ali s pnevmatičnim lističem, to določa v danem slučaji oddatnik. Pri navedenih listih zaračunja se za papir in zavitek skup 1 kr.
§. 18. Pri telefonskih napravah za državna oblastva in urade znižuje se postajnina in pretičnina na polovico. Trgovinsko miuisterstvo si pridržuje ter bode enaksno znižbo na prošnjo slučajema vpoloženo podeljevalo tudi drugim javnim (deželnim ali občinskim) uradom in občnokoristuim podjetništvom.
§. 19. Ako ima poraba telefonske naprave po deležnikovi nameri vsako leto samo šest mesecev ali manj trajati, zahteva ne samo polovica postajnine in pre-tičnine.
III.	Kakö se pristojbine plačujejo.
§. 20. Gradnino [§. 9, a)J je pobirati, predno se začne gradnja. Ako so je komu dovolilo, da jo opravlja v delnih odplačilih po ustanovljenih posebnih načinih, mora se vsaj prvo delno odplačilo položiti, predno se začne gradnja. Tudi ima v tem slučaji deležnik dolgu primerno položnino (kavcijo), kakor jo določi pristojno poštno in telegrafsko ravnateljstvo, položiti v vrednostih, kakeršne so v področji poštne in telegrafske uprave kdaj dopuščene za poslovne položnine, tor sme poštna in telegrafska uprava iz te položnine brez posredstva sodišč pla' čati se, ako bi deležnik ne dostal plačilnih dolžnosti, katere je na se vzel.
§. 21. Postajnine in pretičnino [§. 9, b) in d)\ treba je poluletno naprej opravljati in to v prvi polovici mesecev jauuvarja in julija. Za prvo polovico koledarskega leta je to pristojbino počenši od dne, katerega je telefonska naprava dogotovljena, odmerjati pro rata (po 30 dni računeč na mesec) i°
polagati v štirnajstih dnevih po tem, ko deležnik prejme naznanilo o dogo-tovljenji.
§. 22. Posrednino [§. 9 c)] in govornino [§. 10] plačevati je po meri kakor se telefonska naprava porablja.
Te pristojbine, in takö tudi pristojbino za nadaljŠnjo odpravo telegramov, po tem fonogramov po kakem slu ali s pošto ali pnevmatiko, puščajo se deležniku na počak ter po tem pobirajo od njega, pošiljaje mu račun. Za tega delj dolžan je deležnik pri osrednjici, kakor določi poštno in telegrafsko ravnateljstvo, položiti stanovitno novčno hranilo, katero bode pri obračunu, ki se dela s koncem meseca, in pa kadarkoli bi pošlo, dopolniti do primerne visokosti.
Posrednino za take fonograme, ki pri kateri osrednjici dohajajo s pošto ali pnevmatiko, da jo po telefonu oddd kakemu deležniku, mora oddatnik opraviti z listovnimi znamkami (markami).
§. 23. Za telegrame in fonograme, ki se oddajö v odpravo pri javni govorilnici, in za pogovore, ki jih kdo s kom ima z javne govorilnico, plačati jo precej Pristojbine, kar jih prihaja.
§. 24. Ako deležnik dâ odpoved in se vsled tega ustavi delovršba telefonske naprave, prestane dolžnost, plačevati postajnino in pretičnino, s koncem koledarskega poluletja, za katero (§. 29) je dana odpoved.
§. 25. Ako se delovršba telefonske naprave ustavi s kakega drugega razloga, počiva plačilna dolžnost gledč vseh pristojbin, razven delnih odplačil gradnino, ako bi jih kdo bil še dolžan, če je ustavljcnje trajalo najmanj trideset 4ni od dne dotičnega naznanila ter ni temu kriv bil deležnik sam ali kdo njegovih. Iznos vračila, ki ga je izračunjati pro ruta, pripiše se v imovino za prvi bodoči plačilni rok, odnosno odbija so od prvega bodočega plačila.
Ako bi se pozneje delovršba telefonske napravo po vsem opustila, izroči se to vračilo upravičencu v gotovili novcih, odbivši kaka odplačila gradnino, ki bi bila še na dolg ostala.
IV.	Druga določila.
§. 26. Namera, biti deležnik, naj se zglašujc s prošnjo vpodano pristojnemu poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, katerega delo je, voditi razpravo v ti stvari potrebne, dajati vse dotične dopovedi ter razločati o prošnji.
Poštna in telegrafska ravnateljstva imajo oblast, o tem predmetu vložene prošnje odbijati ne povedavši razlogov.
§. 27. Dovoljenje, da se kateri zgradek stakne s kakim drugim državno-telegrafskim uradom, ki ni najbližji, pridržuje se trgovinskemu ministerstvu, katero sme tudi vsak čas ukazati, da naj se kaka izmed zdanjih predplačniških postaj stakne s katero drugo osrednjico, nego je doslej staknena bila. V poslednjem slučaji nosi poštna in telegrafska uprava troške premeščenja telefonske naprave.
§. 28. Kdor želi biti deležnik, dolžan je v svoji prošnji izjavili, da se hoče podvreči vsem onim določilom, katera tačas veljajo v oziru na pravno razmerje med poštno in telegrafsko upravo in deležniki.
§. 29. VrŠba telefonske naprave sme se vsak čas z obeh strani poluletno od 1. dne januvarja in 1. dne julija odpovedati.
§. 30. Prepovedano je vsakovrstne telefonske naprave porabljati za taka telefonska priobčila, ki so opasna za državno varnost, ali katera nasprotujejo postavam, javnemu redu ali nravnosti.
Poštna in telegrafska uprava prihranja si pravico, z ozirom na državne ali drugovrstne javne koristi, dalje zarad kakega zlorabljenja ali zarad neizpolnjenja plačilnih dolžnosti tudi bx*ez odpovedi delovršbo kako telefonske naprave ustaviti ali po vsem opustiti.
§. 31. Poštna in telegrafska uprava oskrbuje nadziranje in vzdrževanje telefonskih naprav v dobrem stanu ter bode z vsemi sredstvi, kar jih ima, prizadevala si, da se kak motež (narueaj) v delovršbi, ki bi utegnil nastati,’ kakor hitro bode mogoče, odstrani, vendar ne jemaje na se nikake odgovornosti za posledice tistega moteža.
Deležnikova dolžnost je, brez odloga naznaniti osrcdnjici, kadar bi zapazil kak motež v delovršbi telefonske naprave.
Dokler traja kak motež v delovršbi, oddajö se telegrami adresatu po do-tičnih propisih o telegrafu.
§. 32. V slučaji, ako se delovršba kake telefonske napravo opusti, skrbi poštna in telegrafska uprava o svojem trosku za to, da se telefonovod podere m dotične naredbe odpravijo ter tudi aparati odnesö nazaj.
Kadar poštna in telegrafska uprava z ozirom na državne ali druge javne koristi opusti delovršbo, predno izteče pet let po dogotovljenji naprave, povra-čuje se deležniku neki dol gradnine, odbivši kaka njena delna odplačila, ako bi še bila na dolg ostala. Vračilo iznaša po iztečaji razdobja
do	dveh	let.................................00%
čez dve	„	treh	 .................................40	„
„ tri	„	štirih	„ '..................................30	„
„ štiri	„	petih	„.................................20	„
gradnine.
Ako se vršba opusti po izteku petih let, ne povračuje se nič.
§. 33. Poštna in telegrafska uprava bode skrbela za to, da se telefonska tajnost (molčljivost) na vsako stran ohrani kar je koli mogoče.
§. 34. Osobam, ki se mod sabo pogovarjajo, prepušča se, kakö jim bode vzajemno uverjati se o njihovi istovetnosti.
§. 35. No daje se nikako poroštvo za pravšno telefonsko oddajo, oziroma VzPrÿetje telegramov in fonogramov.
A.ko ona stran zarad pravičnega telefonskega posredovanja telegramov in fonogramov zahteva, da bi se posamezni izrazi ali eeli stavki ponavljali, mora druga stran v ta zahtev brez vgovora privoliti.
§. 36. Telegrami in fonogrami v jeziku, ki ga deležniki ali posredovalni °rgani ne znajo, po tem lastna imena, tujke (tuje besede) in števila, ki se nahajajo v telegramih in fonogramih, posredujejo se tak<5, da se telefonuje pisme (črka) za pismenom (na slučaj rabeč abecedo sè številkami, ki jo je treba posebej na znanje dati) in številka (brojka, cifra) za številko.
§. 37. Listom, dopisnicam ali pnevmatičnim lističem, katerih vsebina ima se deležniku po telefonu oddati, mora se dati nadpis (adresa) na osrednjieo ter na nadpisni strani v zgornjem levem kotu pristaviti zabeležek „fonogram“. Isti zapis naj imajo na sebi fonogrami, ki se na kaki javni govorilnici pismeno v odpravo oddadö.
Proti propisu nadpisani (adresovani) ali ne popolnem [§. 22] frankovani listi, dopisnice ali pnevmatični listki baš omenjene vrste izključujejo se od telefonskega posredovanja ter se po navadnem poti vročajo temu, na kogar slove Nadpis.
§. 38. Po tem ko je deležniku telegram ali fonogram po telefonu oddan, pošlje mu se na zahtev uradni izdatek telegrama, odnosno fonograma v poštnine prostem službenem listu po navadni pošti.
Telegram oddan deležniku po telefonu šteje se da mu je po propisu vročen, ludi če se mu tak služben list ne pošlje.
§. 39. Izvirniki fonogramov (listi, dopisnice ali pnevmatični lističi, zapiski) °8tajejo kot računske priloge pri osrednjici, odnosno pri javni govorilnici.
§. 40. Pri telegramih in fonogramih, ki se po telefonu oddajö v odpravo, postopa se z zapiski, kateri se narejajo pri osrednjici na podlogi telefonskega vzprijetja, kakor z oddatnikovimi.
Fonogrami, kijih deležniki, odnosno javne govorilnice dovajajo po telefonu osrednjicam, da jih te po kakem slu ali s pošto ali pnevmatiko dalje odpravljajo, dobivajo uradoma v gornjem levem kotu listovnega zavitka, odnosno dopisnice ab pnevmatičnega listka zabeležek „fonogram“.
§. 41. Ako deležnik želi, da bi se njegova postaja preložila (premestila), na Rlučaj da bi se telefonovod po vsem ali deloma preložil, nosi on troške, ki jih poštna in telegrafska uprava odtod v resnici ima. Pristojno poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih izračunja.
§. 42. Deležnikova dolžnost je, s telefonskimi aparati, baterijami itd., ki so °111 prepuščene v porabo, postopati po propisu ter kolikor more hraniti jih poškodovanja. Izrecno se prepoveduje, telefonske aparate in druge opravni predmete izstavljati ali na njih karkoli izpreminjati.
§. 43. Deležnik nosi troške za odpravljenje onih poškodeb na napravi, ki bi se znotraj ograjenega posestva deležnikovega nalašč, iz objesti ali po nemarnosti storile. Deležnik je tudi dolžan povrniti vrednost s popisom preoddanih mu predmetov, ako bi se izgubili.
Delo pristojnega poštnega in telegrafskega ravnateljstva je določiti troske za kako popravo, odnosno vrednost dotičnih predmetov.
§. 44. čas, kdaj je moči porabljati telefonsko napravo, omejen je na službene ure, kakor bivajo v osrednjici. Službene ure javnih govorilnic, katere niso ob enem osrednjice, ustanavljajo se za vsak slučaj posebej.
V slučajih kake silo [§. 45] dopuščeno je poslužiti se naprave izimno tudi zunaj pravilnega časa.
§. 45. Ako se o nevarnosti požara ali povodnji ali o drugih elementarnih prigodkih, pri drugih javnih nesrečah, pri kakem napadu na varnost osobe ali lastnine kdo posluži telefonskih naprav v to, da bi dal znamenje o nadlogi in priklical kak organ javne varnosti, oproščen je od plačila pristojbin, omenjenih v §§• 9 c), 10 in 11.
§. 46. Uvete, pod katerimi se utegnejo uže obstoječe zasobne telefonske naprave pripeti k državnemu telegrafu, ustanovi trgovinsko ministerstvo na posebno prošnjo za vsak slučaj posebej.
§. 47. Ta ukaz pride v moč onega dne, katerega bode razglašen.
Bacquelicm s. r.