Dopisi.
Iz Dunaja — nam je poslal deželni in državni poslanec kranjski gosp. prof. dr. Klun sledeči dopis: »Slavno vredništvo! lepo prosim, da vzamete te-le vrstice v svoj občecenjeni list. Predsednik kupčijske akademije vitez Schey je na vprašanje, ki ga je v občnem zboru 29. aprila stavil dr. Maverhofer, odgovoril to, da sem obljubil, da se odpovem profesuri (učiteljstvu) na kupčijski zbornici. V pismu, ki sem ga 2. dne t. m. pisal upravništvu, sem rekel, da predsednikov odgovor na ono vprašanje je le t a daj resničen, ako se spolnijo P°g°ji> k* sem jm povedal predsedniku,   upravništvu
in ravnatelju akademijskemu.   Ti pogoji so:   1) Pred    prekličenovarekrutna postava.   Kranjski de-začetkom  letošnjega   državnega  zbora  pro-    želni zbor je v poslednji seji prosil, naj se saj začasno
sim odpusta (urlavba) do konca letošnjega šolskega leta; 2) za ves čas tega odpusta ne zahtevam ne krajcarja svoje plače; 3) h koncu šolskega leta se odpovem svojemu učitelj-stvu. — Eno uro pred gori omenjenim občnim zborom sem prejel od upravništva pismo, v kterem se mi pravi, da mi upravništvo vzame službo, ako se jej sam neodpovem do začetka državnega zbora. — Na to pismo in nanašaje se na moje gori naznanjene besede in na odgovor predsednikov, sem v pismu od 2. dne t. m. prašal upravništvo: ali ostane pri svojem sklepu, ki mi ga je vedeti dalo, — ali pa da sprejme moje pogoje? Od odgovora na to vprašanje bode za-viselo, kako bodem dalje ravnal o tej zadevi. — V seji 8. dne t. m. je upravništvo sprejelo moje 3 pogoje. S tem je tedaj djansko priznano to načelo (princip), da profesor na dunajski kupčijski akademii sme tudi deželin poslanec biti. To sem hotel izpravdati. Res, da v priznanje tega načela sem svojo službo žrtoval; al pri vsej tej pravdi ni mi bilo za mojo službo ali za moj osebni dobiček, ¦— ampak le za pravo in za pravico. Zadovoljen sem, da sem to dosegel/'
Iz Dunaja 12. maja. vS Natolcevali so nas Slovane, da smo protivniki „sprave z Ogri" in zapodili so deželne zbore, o kterih so se bali, da nočejo na vrat na nos skočiti v naročje Magjarom. Kako so tu in tam vladini organi delali ob novih volitvah, dovolj je znano; zato molčim o tem; saj to še vse čutimo le preveč! In kaj neki je nasledek silnega terorizma, ki so ga napeli zoper „federaliste." Edini ta, da cen-tralisti se zdaj še huje zoperstavljajo oni v nebo kovani „spravi" kakor Slovani. Naslovu „Verfassungs-treu" je odkljenkalo, — začela se je kristalizacija različnih strank, al vse drugače, kakor so si jo domišlje-vali „ustavoljubci" februarja in marca meseca. Med nekdanjo „ustavoljubno" stranko ali, bolje rečeno, med stranko „nemško" je razpor tak, da nobena strančica te stranke sama za se v državnem zboru si ne more gotova biti večine, še manj tiste dvojne tretjine , ktere je po februarski ustavi treba za premembo ustave. Dvalisti brez pogojev so bele vrane; taka mala peščica jih je; nekdanji avtonomisti so le še zgodovinsk spominek; oni so ali „zmerni" ali pa „nepogojni dvalisti." Zmerni se o ogerski spravi bližajo centralistom, kterim je ta sprava po volji o državopravnih zadevah, nikakor pa o finančnih in sploh o državno-gospodarskih vprašanjih ne. Ce bi se tudi federalistični Slovani dovršeni „spravi" ukloniti morali o državnopravnem oziru, stoje vendar v finančnih in sploh gospodarskih zadevah med tisto stranko, ktera si na zastavo svojo piše besedo: „ne moremo." Po vsem tem je očitno, da vprašanje o spravi z Ogri ne bode tako gladko in brzo se rešilo, kakor so si to domišljevali nekdanji „ustavoljubci" takrat, ko so kamnje in blato metali na svoje protivnike. Slovenci bojo menda skušali s Poljaki najpred se porazumeti, da vidijo, ali jih je še volja in za koliko se držati vzajemnega programa. Ako so Poljaki in Slovenci edini, složni, bodo oni odločevali, kam se bode pri sklepih državnega zbora nagnila vaga. Za S1 o-vence utegne po takem bolje biti, kakor se je izprva mislilo. Z ozirom na te okoliščine utegne tudi to biti, da podpredsednik državnega zbora se bode vzel iz slovanskega tabora; govori se, da bode dr. Florijan Ziemialkovski, Slovencem znani in priljubljeni druž-nik. — O dr. Griskri se govori, da bode predsednik. On bo v državnem zboru predlagal, da se popolnoma
    163
164
odloži ta postava, pa ni bil uslišan. Zdaj pa se utegne tej postavi v državnem zboru še huja primeriti, in gotovo je, da kranjski poslanci bodo radi glasovali za ta predlog. Dr. Giskra bo tudi predlagal, naj za gotovo odloči, koliko naj cesarska armada ob mirnih časih šteje vojakov. Ker ima Avstrija doma dokaj opravila in se zdaj ne more vtikati v velike vojske, zato bi utegnilo 150.000 vojakov za mirne čase dovolj biti; le toliko smo jih imeli pred 1848. letom, in to je le polovica tega, kolikor jih imamo zdaj. Po takem bi se krvavi davek, ki tare gospodarske razmere našega cesarstva še bolj kakor denarni davek, na blagor vsaki deželi zelo zmanjšal. Tudi o tem vprašanji bode menda državni zbor edinih misli. — V sredo pride minister Beust iz Pešta nazaj in zvečer je spet pri njem shod državnih poslancev. Tako imenovane „konferen-cije poslancev" so vsak pondeljek in petek v „stari orož-nici;u tudi naš poslanec dr. Klun se jih udeležuje, ker se v teh skupščinah nič ne sklepa, ampak le vsak svoje reče. — V saboto, 10. dne t. m. je profesor dr. Klun zadnjikrat bil v šoli kupčijske akademije ter se s kratkim, pa tehtnim govorom od svojih učencev poslovil. Študentje so potem poslance poslali ljubljenemu učeniku v slovo, in tu. se je videlo, kako radi so ga imeli in kako rad jih je imel tudi on. Gosp. dr. Klun, česar ime slovi deleč čez meje avstrijske, bode zdaj svojo delavnost posebno obračal na svoja dva narodnogospodarska časnika „Volkswirth" in „Assekuranz," ktera sta med trgovci, obrtniki in kmetijskimi gospodarji zelo razširjena in visoko cenjena. Vrli naš rojak dr. Klun je tedaj zgubil službo, za to, ker ucenik ne more biti poslanec, kakor kupčijska akademija dunajska pravi. Čuda, da drugi in celo cesarski učeniki pa vendar brez strahu, da bi službo zgubili, sedijo v državnih zborih. Uganjka k tej zastavici je menda le ta: Klun je zastopnik in branitelj slovanske ravno-pravnosti, in to je nemškemu „Verwaltungsrath-u" trn v peti!
Iz Ptuja. — 23. maja t. 1. dopoldne ob 11. uri ima čitalnica ptujska občni zbor. Na dnevnem redu stoji: 1. Sporočilo podravnatelja o družbini delavnosti v preteklem letu; 2. sporočilo blagajnika; 3. volitev odbora; 4. predlogi in nasveti posameznih udov. — Po shodu je skupni obed, zvečer pa „beseda" s petjem, glediščino igro in plesom. — Pred zborom^ ob */,> 10. uri je črna maša za bivšega ravnatelja Cuček-a. — Uljudno se vabijo vsi udje, da se udeležijo zbora, obeda in besede, in da počastijo spomin ravnatelja Cuček-a se svojo nazočnostjo.
Iz Gorice, (a+z). (En veder v pivami pri „Kata-rini'(). Ko so tukajšni gimnazijalei izvedeli, da je po vseh slovenskih pokrajinah znani slovenski pesnik g. Miroslav Vil h ar došel v Gorico, se jih je obilo zbralo v gori omenjeni pivarni, kjer so se Solkanskimi fanti vred svojega preljubega gosta željno pričakovali. Ko naš pesnik v dvorano, čez in čez napoljneno, stopi, zagrome živio-klici, da se je dvorana tresla. Ko se vsi posedejo, zažvrgole goriški slavčeki milo melodijo, in ko velik dijaški zbor odpoje, vstane neki sedmošolec in pozdravlja v izvrstnem govoru, v imenu vseh dijakov, ljubljenega pesnika. Živio-klicev zopet ni bilo ne konca ne kraja. Vrstile so se potem raznovrstne slovenske, hrvaške, srbske in češke pesmi, ktere so dijaci z gro-movitim ploskom zvrševali. Po petji pa je naš pesnik mlado, kakor okoli svojega očeta zbrano družinico se svojimi medenimi in okroglimi pesmicami, in se svojim humorom razveseljeval tako, da je vsem srce igralo veselja. To je bil večer, kakoršnega ni še doživela goriška mladina. Se le pozno v noč smo se ločili v sladki zavesti, da ne pozabimo večera radosti polnega. Ti pa,
draga domovina, s ponosom moreš gledati na tako za izvrstne rodoljube vneto in jim hvaležno mladino. Dokler ti živi taka mladež, ni se ti bati, da bi propala sveta narodna stvar naša!
V Volceh pri Tniinu 8. maja. — Z veseljem naznanjamo, da 25. aprila t 1. je c. k. namestništvo v Trstu potrdilo pravila našega „bralnega društva", čegar glavni in edini namen je ta, da ukaželjno ljudstvo za majhen denar potrebno berilo dobiva.
Iz Otoka. (Očitna zahvala). Se srčno radostjo pozdravili smo v „Novicah" 17. pr. m. iz Krope poslano* očitno zahvalo do si. deželnega odbora v belej Ljubljani zarad prepotrebnega razpošiljanja stenogra-fičnih zapisnikov našim zapuščenim občinam. Hvala Vam, vrli Kroparji, da ste ravno Vi prvi javno sprožili blago misel, ktera je gotovo uže dolgo tlela v vsacem poštenem sercu.
Z Vašo zahvalo si. deželnemu odboru tudi mi tu očitno svojo prisrčno strinjamo s preponižno prošnjo, naj bi slav. dež. odbor blagovolil stenografične zapisnike od vsake seje — prej ko mogoče nam sproti pošiljati, da po tej poti precej lehko natančno izvemo važne obravnave svojih zastopnikov, o čemur nam časniki le površno ali pa — če jim bolje kaže — še celo inostran-sko donašajo. — Naši pogumni narodni poslanci naj so pa prepričani, da bodo njihove trudapolne priza-deve kmalu obrodile obilen sad —ponosno narodno zavest v javnosti in pravo politično zrelost! — Slava! Občina mošenjska v Otoku 4. maja 1867.
Janez N. Avsenek, župan-Tomaž Grilec. Matej Ambrožič.
Črnomelj 10. maja. *) — Po dognani volilni bitki je tudi pri nas nastopilo mirnejše vreme. Pazljivo zdaj vse le gleda na hrvaški zbor, kaj bo on dognal. Bog daj,^ da mu blagi njegovi nameni po sreči steko! — Sprejmite zdaj nektere drobtinice iz naše zemlje. Nedavno pridrdra proti večeru D. D. iz M. z očetom svojim. Pripovedujeta nam, da pri kipcu na kočevski cesti polegSvibnika je zaklad (šac) zakopan. Brž se z orodjem vzdigneta na delo M. B., M. L., L. P. in J. K. Kopali so skupaj ponoči in zaklada iskali, — a ničesa niso dobili. Smejati sem se moral, ko se mi je pripovedovalo, da je M. B. pred razpelo (krucifiks) na kolena padel in tako-le zaklada prosil, da bi čez noč obogatel: „Bog daj in mamka Božja, da bi šac dobili!" Nisem si mogel kaj, da ne bi bil odgovoril na to, da zemlja ima res veliko zakladov; naj le prav prav pridno kopljejo in vsako leto kopljejo, pa umno obdelujejo zemljo, gotovo najdejo „šac.a — Naš novi odvetnik gosp. dr. Drag o t in Breznik biva že od 6. u. m. tukaj; še predno je k nam prišel, smo že izvedeli, daje vnet za pravično našo narodno stvar. Dobro! Saj vsak pošten človek mora to biti; tudi naše kraso-tice prebirajo marljivo slovenske časopise in knjige* Slava takim vrlim hčerkam matere Slave!
Iz Kranja 13. maja. — Ne da se tajiti, da se mu-zikalno izobraženje v sedanjem času prišteva neobhodnim pogojem obče omike in pritegniti se mora onim, ki si prizadevajo, da se to izobraženje čedalje bolj razširja. Tudi pri nas je dokaj oseb, ki bi se radi izur-jevali v tej umetnosti; povzdignilo bi se s tem ne samo naše društveno življenje, ampak, kar je še potrebnejše v našem mestu, tudi cerkveni godbi bi si na kolikor mogoče višo stopnjo pomagalo. Da se pa vresniči želja ta, treba nam je pred vsem osnovati kak zaklad, iz kterega bi se mogel plačevati v muziki temeljito iz-
*) Na priloženo drugo pismo odgovorilo se bode pismeno.
Vred,
165
urjen učitelj. Z veseljem smo tedaj sprejeli te dni sporočilo, da ni samo mnogo naših mestjanov istih misli, ampak da že tudi nevtrudljivi gosp. France Kadilnik, ki si je tudi mnogo prizadjal, da smo dobili telegrafi-ško postajo, nabira podpise v ta namen. — Bog daj srečo! — Beseda 5. maja v čitalnici naši bila je zel6 zanimiva in vredna, da jo v spomeniku naše čitalnice posebno zaznamvamo. Odlikoval se je slavnoznani pevec opere gosp. Melkuš. Izbral si je tri posebno lepe pesme, ktere je pel v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Da je bil z živahnimi dobroklici sprejet, mi pač dostavljati treba ni. Ravno tako hvaležni smo bili tudi gospodom pevcem, ktere so to pot dobrovoljno podpirali gg. dijaki dunajskega ^vseučelišča, in ki so prav izvrstno peli dva kora „Sto Čutiš" in „sabljica moja," kakor tudi gospodičini J. P., ki nas je zopet razveseljevala s prijetnim svojim glasom. — Preteklo nedeljo ob 4. zjutraj pa je napravil naš „Sokol" svoj prvi letošnji izlet. Romal je k sv. Joštu, kamor ga je spremilo mnogo naših mestjanov in prav lepo število naših krasotic. Pri sv. maši so „Sokolci" peli in stregli. Po službi božji bil je zajuterk pod lipo; nenavadna radost je kraljevala v vsi družbi, ki se je razodevala v pesmih polnih gorečega rodoljubja, in v telovadbi. Se le proti poldne smo se, želeči da temu prvemu izletu kmalu sledi drugi, vrnili prav zidane volje z milimi našimi spremljevavkami in spremljevavci domii.
Iz Ljubljane. Sedanji naš deželni poglavar gosp. pl. Konrad Evbesfeldski je že nastopil svoje opra-vilstvo. Te dni so se mu poklanjali ces. uradi, deželni odbor itd., danes mestni odbor, odbor hranilnice, kupčij ska zbornica, kmetijska družba in mnoge druge družbe, med njimi tudi ,,Matica", ,,čitalnica" in ,,južni sokol." Le en glas je o vrlo dobrem vtisku, s kterim so se vse korporacije in družbe poslovile od prečasti-tega novega deželnega predstojnika, — prav tak, kakor so »Novice" po štajarskem in tržaškem slovenskem časniku zadnjič pisale.
Iz Ljubljane.    (Gospodom  volilcem ljubljanskega
mesta.) Zdaj ko imajo kmalu volitve biti novih mestnih odbornikov, stopi mestjanski volilni odbor zopet pred Vas in Vam priporoča može, kteri so Vašega zaupanja vredni. Pri tem priporočilu mestjanski odbor ni gledal izključljivo na to, kakošne politične stranke daje mož, ampak da je tak, da se po njegovi dosedanji javni delavnosti sme pričakovati, da bode delal na prid in blagor glavnega našega mesta.
Volite tedaj složni po tem priporočilu in pridite volit vsi!
Gospodom volilcem, ki volijo
v 3. razredu 23. maja t. L,
se priporoča:
gospod dr. E. H. C os ta, dozdanji mestni župan, in „      V. C. Z upa n,  trgovec in predsednik trgovske zbornice.
Gospodom volilcem, kteri volijo
v 2. razredu 25. maja t. L,
se priporoča:
gospod Andrej Malic, posestnik,
dr. Anton Schoppl, c. k. vladin svetovalec.
Matevž Schreiner,  hišni  posestnik in pasar-
ski mojster,
Jožef Zupan, korar in stolni fajmošter,
dr. Jožef Zupan, advokat.
Gospodom volilcem, kteri volijo
v 1. razredu 28. maja t. L, se priporoča:
7)
gospod dr. Janez Ahačič, posestnik,
„     Karol Holcer, posestnik in trgovec, dr. Jernej Zupanec, c. k. notar, Gustav 'Tonies, posestnik in tesarski mojster, „      dr. Leon Vončina, profesor.
V Ljubljani 11. maja 1867.
Mestjanski volilni odbor,
—  Strah, ki ga je zastran novega katastra na Kranjskem občutil deželni odbor in ki so ga izrazile „Novice" v spisu svojem „Nova katasterska mera", tolaži „Laib. Ztg." v listu 108. s tem, da to, kar vlada zdaj namerava, ni nič druzega, kakor samo to, da se zemlja iznova meri; to merjenje je le prvo pripravljanje za revizijo (presodbo) katastra, in tacih pripravljavnih del bode še več, predno pride cenitev tega, koliko zemljišča neso. Ni dvombe — pravi omenjeni spis dalje — da vodila, po kterih se imajo doneski zemljiščini ceniti, bode vlada dala p o p r e d v prevdarek državnemu zboru in deželnim zborom. — Po takem zdaj res druzega ne bo, kakor to , da se bojo zemljišča na novo merila in da se to zgodi poredoma po vseh deželah s starim katastrom. Ker je to isto razjasnilo prejel tudi deželni odbor po c. k. deželni vladi, je tedaj resnica, kar je „Laib. Ztg." pisala.
—  V poslednjem mestnem zboru je bilo naznanjeno, daje popolnoma napravljena nova mestna cimentarija, ktera velja tudi za okraj okolice ljubljanske; sklenjene so zdaj postave, po kterih se imajo cimentovati mere, vage in tehtala. Mestna gosposka bode oklicala to postavo in naznanila tarifo za to, kar cimentar ne stori brez plačila; za s a m o cimentovanje ni nič plačati. Ključarju in preskušenemu cimentar ju gosp. Cerni-tu v čevljarskih ulicah je izročeno to opravilo. — V tej seji je šlo tudi za to, da bi se deželna postava dobila zato, da se drva smejo na prodaj pripeljati po 24, 30 in 36 palcev dolge, ne pa krajše ali drugačne dolžine. Tako je večidel po druzih deželah.    Vendar ta predlog ni bil potrjen.
—  Po občnem zboru kmetijske družbe seje 18 udov zbralo v skupnem obedu v čitalničini gostil-nici. Da vesela družbica po dovršenem delu ni pozabila zdravic, samo po sebi se razume; na predlog gosp. viteza Gutmansthala je ena izmed njih potovala tudi v Laške toplice (Tuffer) družbenemu predsedniku gosp. F. Trpincu, ki jo čez dve uri tudi prijazno odzdravil.
—  Prečastiti profesor bogoslovja gosp. dr. Janez Semen je imenovan za pravega konzistorijskega svetovalca.
—  Pretekli teden se je prečastiti kanonik in dekan gosp. Juri Grabrijan odpovedal časti okrajnega šolskega oglednika.
— Gospoda Ivan Vilhar in Aleks. Hudee sta v nedeljo odrinila čez Dunaj na Rusovsko k razstavi v Moskvo.
—  Vipavke so nam v Ljubljano prinesle prve letošnje češnje že 8. dne t. m. Tako zgodaj ko letos ne pomnijo še češenj „Novice", ktere prvi spomladanski sad že od nekdaj zapisujejo v svoje liste.
—  Po poročilu, v kterem je gospod prof. dr. Vončina dne 9. t. m. v letnem zboru poročal o stanu k a t. rokodelske družbe, je ta družba tudi preteklo leto, ki jej je bilo dvanajsto, dobro napredovala. Udov sicer ni bilo dosti več, kakor navadno v zadnjih letih; šteje jih namreč 53, med kterimi je četrti del tujih; vladala je pa in vlada med vsemi brez razločka lepa uzajemnost in splošna vneta ljubezen do družbe. Izobčiti ni bilo treba nobenega, 6 jih je bilo v vojaščino vzetih, 19 se jih je iz Ljubljane proč podalo, dva sta postala samo-stalna mojstra,   namreč   gosp. Albin Ahčin ključar,   in
166
Marijaher, čevljar in najemnik gostilnice pri „črnem medvedu;" oba tudi za naprej z družbo v zavezi ostaneta ko častna uda, kterih družba Šteje 8. Podučevali so družbenike z blago neutrudljivostjo gospodje: profes. Konšek, Močnik, Gnezda, in Boštjančič, v petju pa, dokler se ni podal na drugo mesto, g. Prohaska, pevo-vodja narodne čitalnice; zraven pa ima družba 9 slovenskih in nemških časnikov razne vrste in mnogo lepih knjig v svoji knjigarnici. Povdarjal je gosp. ravnatelj v svojem poročilu posebno to prikazen, da, dokler družba stoji, še nikoli ni tako malo rokodelskih pomočnikov iz druzih družeb šlo skoz Ljubljano kakor lansko leto,   v   kterem   se jih je oglasilo samo 34,   ko
i*ih je zadnje 4 leta po 86 dohajalo. Glede denarnih druž->enih moči je bilo prav ugodno dozvediti, da družba ima naloženih že 930 gld. v gotovem denarji, 350 gold. pa v državno-dolžnih pismih ali obligacijah; družbeniki pa da imajo v družbeni hranilnici pri družbi za' pomoč obrtnikov uloženih blizo 500 gld. Letni stroški so se lahko poplačali s .prineski blagih dobrotnikov, kterim se gosp. ravnatelj konečno prav srčno zahvaluje s trdnim upanjem, da na zadnje utegne družba vendar svojo lastno hišico si pridobiti. Bog daj, da se kmalu spolni ta blaga želja, zraven pa tudi posebno goreča želja vseh v zboru pričujočih, da bi čedalje več pomočnikov se udeležilo le-te za rokodelski svet sploh tako važne družbe. In mi dostavljamo še to, da še mnogo mnogo let neutrudljivi gosp. dr. V o n č i n a družbi ostane mil oče!
—  Vredništvo je bilo naprošeno tudi v „Novicah" natisniti sledeče slovo: Prebivalcem dežele kranjske!
Po Naj visi milosti Njegovega Veličanstva cesarja poklican na mesto deželnega poglavarja v Trstu in Pri-morju, rečem pri odhodu iz Kranjskega vsem prebivalcem te dežele: Bog Vas obvaruj!
Akoravno je bilo moje delovanje na Kranjskem le kratko, razvijala se je vendar na vse strani plodna delavnost, in jaz se zahvaljujem vsem, ki so me pri tem podpirali.
Po srečni osodi ostanem v novi upravni okolici, ki je meni izročena, sosed dežele kranjske, in ker ima kranjska dežela mnogotere zaveze z Trstom in Primor-jem, bom tudi vedel in znal, te zaveze vedno gojiti z gorko skrbnostjo.
V Ljubljani 9. maja 1867.      Edv. baron Bach.
—  Gospod korar Juri Savaschnigje pred odhodom Njih eksc. barona Bacha prejel rad Franc-Jožefa.