Glasilo organizacije združenega dela ALMIRA — alpska modna industrija Radovljica z n. sol. o.
LETNIK V.
ŠTEVILKA 1 september 1978
PRVO POLLETJE Z NOVO TOZD
Vsakič, ko pišemo o preteklem obdobju, navadno ugotovimo, da so se pogoji gospodarjenja spremenili, da je vedno nekaj novega, drugačnega, boljšega. V družbi, kakršna je naša, to ni nič nenavadnega. Odločili smo se za pota samoupravnega socializma pod vodstvom zveze komunistov in s svojim preteklim delom dokazali, da je bila odločitev pravilna. Izgrajevanje novih in boljših samoupravnih odnosov je prisotno na vseh ravneh in ker neprestano dopolnjujemo pretekla spoznanja z novimi, je naše delo pestro in zanimivo.
V	izgrajevanju novih samoupravnih odnosov je preteklo obdobje letošnjega leta za nas v Almiri še posebej pestro in pomembno. V praksi smo pričeli izvajati tisto, za kar smo se v preteklem letu dogovorili in tudi zapisali v različne samoupravne akte. Rezultate svojega poslovanja smo začeli ugotavljati po principu skupnega prihodka, izvedena je bila reorganizacija delovne skupnosti skupnih služb in temeljne organizacije industrijskih prodajaln in nastala je nova temeljna organizacija posebnega pomena COMMERCE, ustnovljena je bila posebna finančna služba, vse temeljne organizacije so odprle svoje žiro račune, dogovorili smo se o združenih poslovnih funkcijah. Še bi lahko naštevali, vendar ostanimo pri najpomembnejšem.
V	Almiri smo bili že pred leti med prvimi, ki smo po opredelitvah v novi ustavi začeli organizirati temeljne organizacije in s tem vzpostavljati boljše pogoje za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti. Po obdobju, ki je bilo predvsem organizacijskega pomena, smo že v letu 1974 prvič ugotavljali rezultate gospodarjenja po temeljnih organizacijah. Vedno, kadar prehajamo' v novo obdobje, ne gre brez težav. Marsikaj je bilo treba postoriti in do marsikaterega novega spoznanja je bilo treba priti na strokovnih področjih. Biti med prvimi res ni lahko, je pa res, da smo si zato pridobili dragoceno prakso, in z njo usposobljenost za iskanje novih kvalitet pri urejanju dohodkovnih odnosov na podlagi Zakona o združenem delu.
Proizvodni proces, ki predstavlja našo osnovno dejavnost, je v razmerjih med temeljnimi organizacijami vzporeden s ciljem ustvariti asortiment, ki bo kot zaokrožena kolekcija čim bolje sprejet na tržišču za zadovoljevanje včasih dokaj, muhastih potreb, ki so neprestano pod vplivqrri mode. V,pogojih zaporednega proizvodnega procesa bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi tista temeljna organizacija, ki se v
zadnja pojavi na tržišču, zašla v nepremagljive težave, ko bi morala prevzeti vse dobro in slabo. Da je temu tako, smo v Almiri lahko ugotovili že ob primeru problemov v proizvodnem programu jerseya, ki smo ga pozneje s pomočjo sanacijskega programa za TOZD Bohinj izločili. Temeljna organizacija Bohinj se je pojavila na tržišču s programom, ki ni bil najbolje sprejet in bile so težave. Strokovni pristop in strpna ter objektivna stališča so pomagala, da smo probleme odpravili tako, da smo tržne rizike razdeiilil med temeljne organizacije, ki so sodelovale v proizvodnem procesu-torej pri ustvarjanju skupnega prihodka. Praktična rešitev ob pri-
sotnem problemu je bila tudi že zasnovana sistemska rešitev, ki jo je narekoval Zakon o združenem delu. Izkušnje smo oblikovali v samoupravne dogovore, se dogovorili za standarde in sedaj, ko smo naredili že drugi predračun skupnega prihodka, lahko ugotovimo, da so bile odločitve pravilne.
Tako kot smo povezali interese proizvodnih temeljnih organizacij pri ustvarjanju skupnega prihodka, je bila prisotna tudi ambicija, kako v splet teh prizadevanj vključiti še delavce strokovnih služb in to predvsem tistih, ki imajo pomemben vpliv na izbiro in pripravo proizvodnega programa. Organizacijska rešitev za dosego skupnega cilja je bila izvedena z organiziranjem temeljne organizacije Commerce. Z udeležbo v skupnem prihodku je ta temeljna organizacija dohodkovno povezana z uspehi in neuspehi pri ustvarjanju skupnega proizvoda. Spremembe v stališčih in prizadevnosti so v preteklem obdobju letošnjega leta vidne. Kadar gre za tako pomembne in obsežne spremembe v medsebojnih odnosih, je potrebno nekaj več časa in volje. Temelji novih odnosov so ustvarjeni. Naslednja etapa naše akcije za boljše in predvsem organizirano strokovno delo pri razvoju kolekcije, preskrbi reprodukcijskih materialov in obdelavi tržišča. Za dosego navedenih ciljev bodo potrebne še kadrovske okrepitve. Razveseljivo je dejstvo, da so delavci na zborih delavcev v avgustu dali popolno podporo organizacijskim usmeritvam in predlogom za ustvarjanje materialne podlage za uspešno delo v TOZD Commerce. Tako veliko zaupanje pa za nas vse, predvsem pa za delavce v TOZD Commerce predstavlja tudi veliko odgovornost, da bomo izpolnili pričakovanja delavcev iz proizvodnih temeljnih organizacij.
Za nami je tudi proces odpiranja žiro računov po temeljinih organizacijah. Posebnih'težav — razen obsega opravil — ni bilo, ker smo bili že v preteklosti pravilno in dobro organizirani. Rešitve, za katere smo se odločili, so socialne, in s tem, ko smo se ddločili za združeno poslovno funkcijo preskrbe z reprodukcijskim materialom in uslugami, smo se izognili mnogim težavam. Finančni tokovi, ki so evidentirani po temeljnih organizacijah, se uspešno združujejo tudi na nivoju delovne organizacije. Posebna finančna služba, ki smo jo ustanovili, svojo funkcijo v celoti opravlja.
V nadaljriem obdobju je naša skupna naloga, da v celoti uresničimo načelb-'šamouprhvljanja in da se vsi vključimo v odločanje o finančnih tokovih. Zadeve so samo navidezno zapletene samo tako dolgo, dokler ne zberemo toliko volje in pripravljenosti, da pridobimo osnovno znanje in začnemo res sodelovati. Strokovni del priprav informacij in predlogov je tako naloga delavcev, ki so zato še posebej usposobljeni, odločitve pa so in morajo biti domena izključno tistih, ki s svojim živim in minulim delom ustvarjajo novo vrednost.
Naloge pri nadaljnem uresničevanju Zakona o združenem delu so razdeljene, od nas vseh in naše pripravljenosti za sodelovanje pa je odvisno, kakšne bodo praktične rešitve.
Zlato Kavčič
NOVOSTI V SISTEMU DELITVE SRED ŠTEV ZA OSEBNE DOHODKE
PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI
V maju — mesecu mladosti — smo mladi širom po naši domovini s proslavami in športnimi tekmovanji, praznovali Titov rojstni dan in svoj praznik — dan mladosti. Pomemben dogodek je bila tudi pot zvezne štafete, ki smo jo v večjih krajih Gorenjske prisrčno sprejeli in pozdravili. Poleg raznih prireditev, ki jih je mladina organizirala v mnogih krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, je tudi 00 ZSMS v radovljiški Almiri pripravila proslavo dneva mladosti. V tričetrturnem sporedu so poleg tovarniških recitatorjev nastopili še gostje iz glasbenih šol Jesenice in Radovljica, pionirski mešani pevski
DRAGI TOVARIŠ TITO!
Dan mladosti. Naš dan in tvoj dan. Praznovanje tvojega jubileja in praznovanje naše mladosti, naše vitalnosti, naše svobode.
Lepo je v naši domovini biti mlad! Ponosni smo na to. Ponosni smo, da lahko pod tvojim vodstvom uresničujemo misli, ki nas vzpodbujajo k dejanjem pri uresničevanju delovnih, samoupravnih in družbenih nalog.
Ne moremo mimo, ne da bi opozorili na uspehe, ki smo jih dosegli v zadnjih letih.
Tvoja načela in ideje, ki nas vodijo pri razvoju našega samoupravnega sistema, so tudi naši delovni organizaciji pripomogla, da dosega vidne poslovne uspehe. Dokazov za naš vzpon ni malo. Naj omenimo samo najvažnejše in nekaj najvidnejših priznanj, ki smo jih dobili v zadnjih letih. Ponosni smo na osvojena priznanja za modnost in kvaliteto, ki jih dosegamo na vseh sejmih, kjer reprezentiramo našo delovno organizacijo. To je samo nekaj najvidnejših uspehov, ki z neštetimi ostalimi sproti dokazujejo,
zbor in ritmična skupina z recitatorji iz Krope. Pester spored je navdušil poslušalce in iz ocen je bilo razbrati, da si naše delavke želijo še več podobnih prireditev. Zavedamo se, da proslave ne pomenijo samo počastitev praznika, ampak tudi popestritev vsakdanjega delovnega dne.
Po proslavi smo poslali tudi brzojavno čestitko tovarišu Titu, ki jo objavljamo v celoti. S proslavo in čestitko smo izrazili našo ljubezen in pripadnost tovarišu Titu, našemu maršalu, naši politiki miroljubnega sožitja, neuvrščenosti in našemu družbenoekonomskemu sistemu.
B. Gorjup
da sodimo v sam vrh jugoslovanske trikotažne industrije. Težko pridobljenega ugleda se zavedamo in ga nameravamo s stalno izboljšavo svojih izdelkov še vnaprej obdržati. Ne smemo se omejiti samo na dogajanja v naši delovni organizaciji, ampak se moramo ozreti na dogajanja, ki so bila najpomembnejša v zadnjem obdobju, posebno pa še na Vlil. kongresu ZK Slovenije.
Zavedamo se in obvezujemo, da bomo odločit-tve in naloge, ki so bile sprejete na tem kongresu v celoti izpolnili.
Dragi naš voditelj, prijatelj in vzornik, moramo ti povedati, kako zelo smo ponosni nate in na našo deželo, mladi radi potujemo in spoznavamo daljne dežele, kjer niti ne vedo za ime naše domovine, toda vsi poznajo tebe — Tito, človeka, borca za napredne ideje človeštva in uglednega politika.
Mladi smo tudi kritični in našim očem ne uidejo mnoge nepravilnosti, ki se pojavljajo v naši družbi. Toda globoko smo prepričani, da so to samo pre-
Na podlagi določil Ustave SFRJ in Zakona o združenem delu se morajo delavci v TOZD obnašati tako, da v pogojih socialistične blagovne proizvodnje dosegajo stalno večanje dohodka, zlasti v delu dohodka, ki je namenjen osebnim dohodkom, v takšni meri, da se čimbolj uveljavlja delitev sredstev za osebne dohodke v smislu načela nagrajevanja po delu. Menimo, da so ta določila Zakona o združenem delu tako pomembna, da je o njih potrebno spregovoriti nekaj več.
46. člen zakona govori, da morajo delavci razvijati svoje delovne sposobnosti v tem smislu, da nenehno zboljšujejo organizacijo dela, ter da kar najbolje izkoriščajo vse dane proizvodne možnosti. Tako ustvarjajo pogoje, da so osebni dohodki vedno boli odvisni od vseh rezultatov dela, skratka delavci morajo ustvariti pogoje, da se sistem nagrajevanja razvije tako, da so osebni dohodki odvisni od količine vloženega dela.
Omenjena določila Zakona o združenem delu morajo biti tudi ustrezno uresničena. Za dosego tega cilja so različne delovne organizacije uporabljale različne organizacijske rešitve. V Almiri sistem nagrajevanja po delu uresničujemo s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov oziroma z delom sporazuma, ki se imenuje »Vrednotenje delovnih učinkov« ali skrajšano VDU. Metoda VDU sloni na principu ocenjevanja delovne uspešnosti, in sicer po kriterijih količine opravljenega dela (razen v direktni proizvodnji, kjer se količina meri), kvalitete opravljenega dela in odnos do delovnih sredstev. Z metodo ocenjevanja je bil zanesljivo storjen korak naprej v naporih za uresničitev nagrajevanja po delu, vendar še vedno ni doseženo tisto, kar je mišljeno v Zakonu o združenem delu.
Z željo, da bi na tem področju še zboljšali naše dosedanje samoupravne rešitve in da bi uresničili zahteve, ki jih postavlja nov zakon o delovnih razmerjih, so v teku priprave za izdelavo spremembe sedanjega načina nagrajevanja v tem smislu, da bi ocenjevanje rezultatov dela zamenjali z merjenjem rezultatov dela, tako v neposredni proizvodnji kot v režiji. Za precejšen obseg dela v neposredni proizvodnji že obstajajo zelo točna merila za merjenje dela. Vendar se meri le količina dela, kar pomeni, da bodo tudi proizvodni delavci nagrajevani po nekaterih merilih, ki jih pripravljamo v predlogu spremembe samoupravnega sporazuma o delitvi OD. Merjenje dela bomo skušali izvesti z nekaterimi od naslednjih meril:
—	doseženem finančnem rezultatu poslovanja;
—	produktivnosti dela;
—	zastoji v proizvodnji;
—	poraba materialnih stroškov;
—	stanje terjatev do kupcev;
30 LET
—	fluktuacija delavcev;
—	razna druga merila.
Merila za merjenje dela za dela v režiji bomo skušali postaviti na ta način, da bomo za vse delavce v režiji izvedli popis vseh del, ki se na najrazličnejših delovnih mestih pojavljajo. S tem popisom bomo dobili podatke o vseh delovnih nalogah in opravilih, ki se izvajajo v delovni organizaciji. Popis del bo služil več namenom. Eden teh namenov bo izhodišče za izdelavo pravilnika o delovnih nalogah in opravilih. Po izvedenem popisu bomo postopoma uvedli evidenco dela na področju delovnih nalog za dela v režiji. Evidenca bo pomenila pismeni dokument o tem, kaj dela posamezni delavec v režiji na podlagi tega dokumenta in na podlagi vrednotenja delovnih nalog in opravil, bo možno tudi v režiji izvesti merjenje dela — to je merjenje neposrednega delovnega prispevka posameznega delavca. Poleg tako izmerjenega delovnega prispevka bodo pa za merjenje dela v režiji veljala tudi skupinska merila, ki bodo postavljena v obliki indeksnih razmerij za vsako od zgoraj naštetih meril.
Ker ni mogoče določiti enakega števila meril za vse delovne skupine, bo za vsako delovno skupino določen tudi odstotek vplivnosti posameznega merila v skupnem merilu za nagrajevanje. Nagrajevanje po delu je zagotovo najtežja naloga, ki jo moramo uresničiti. Za uresničitev te naloge imamo precej možnosti. Cilj pa bo dosežen le, če bodo pri izdelavi ustrezne rešitve sodelovali prav vsi, ki kakorkoli vplivajo na proizvodni proces in ki so odgovorni za poslovne rezultate. Sodelovanje naj bo zlasti v smislu iskanja najustreznejših meril, ki neposredno odražajo rezultate dela posameznih delavcev, delovnih skupin, temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote.
Franc Pretnar
DOSLEDNO K ZASTAVLJENIM CILJEM
Letos 16. aprila je bil na seji DS OZD imenovan novi glavni direktor »Almire«, Miro Rozman, ki je svojo novo dolžnost prevzel z veliko odgovornostjo, delovno vnemo in s hotenjem, voditi »Almiro« naprej po že uspešno začrtani poti in utrjevati njeno mesto med jugoslovanskimi tri-kotažerji.
Že po prvih dneh v novi delovni sredini je bil poln načrtov, in je o svojih vtisih povedal tole:
»Rad sem prišel v »Almiro«. Mlajši letniki morda ne vedo, da sem v tem kolektivu delal že v letih 58-60 in 64, tako da sem zdaj že tretjič v kolektivu, ki me je sprejel lepo in v katerem se dobro počutim. Že od nekdaj mi je bila namreč trikotaža zelo blizu, saj sem začel kot pletilec, se preizkusil v po-zamenteriji, konfekciji in proizvodnji metraže. Moram reči, da je klima v kolektivu prijetna, da se dobro ujemam z nekdanjo »staro gardo« sodelavcev, ki jo poznam še od prej, kot z mlajšimi. Če se ozrem nazaj, kakšno pot je prehodila »Almira« v letih 64 - 78, je to bilanca velikega razvoja, v katerem so se vrstili poslovni uspehi, modni dosežki in se je do dostojne višine razvila tudi tehnologija. Za v bodoče se moja načela bržda ujemajo tako s hotenji celotnega kolektiva kot s smernicami Vili. kongresa Zveze komunistov
Jugoslavije. Poglaviten problem je solidno planiranje, razvoj samoupravljanja in pa težnja za dobro vsakega delavca.
Ob dobrem kolektivu, kakršen »Almira« je, ob dani strokovnosti so to trdno zastavljeni in ne nedosegljivi cilji. Naše težnje je treba tudi bolj pretanjeno usmeriti v dolgoročno planiranje v s skladu z zakonom o združenem delu. Po resoluciji Vlil. kongresa moramo izboljšati tudi izvoz z originalno ponudbo. Mesto, ki ga »Almira« danes zavzema na jugoslovanskem trgu, je treba utrditi, to pomeni kvalitetno preusmeritev iz tržne situacije. Naj gre za domači ali tuji trg, kjer je treba preučiti predvsem možnosti prodora v tretji svet, izkoristiti je treba tudi domače surovine.
Simpatij neposrednega kupca si ne smemo zapraviti in po tej plati bolj skrbno obdelati tržišče na jugu države. Kakšen je odnos neposrednih kupcev, so dober barometer naše industrijske prodajalne. In če kupci v njih terjajo pestrejšo ponudbo, tega ne smemo prezreti, saj so takšne želje tržni pokazatelji in analiza v malem.
V letošnjem letu, ko praznujemo 30-letnico »Almire«, nam bo najlepše darilo prav izpolnjevanje teh ciljev, čeravno je treba reči, da se bomo morali zanje boriti ne samo v prazničnem letu, ampak nenehno.
Ob 30-letnici bomo k nam povabili vse prometne organizacije, s katerimi sodelujemo, na širše razgovore, da bi tako dosegli kvalitetnejše stike in odnose v skladu z zakonom o združenem delu. 30-letnica našega razvoja nas obvezuje tudi za dobro in še boljšo kadrovsko zasedlo v proizvodnji, programirano izobraževanje in kadrovanje znotraj kolektiva. Sposobnim delavcem je treba omogočiti, da uveljavijo in izpopolnjujejo svoje zmožnosti za dobro vsega kolektiva «
Zlata lenta
V sejni sobi OZD Almira je bila majhna svečanost. Predstavniki Jugotekstila so izročili »Almiri« v Brnu podeljeno ZLATO LENTO, to je najvišje priznanje, ki ga podeli žirija najboljšim modelom. Zlato lento smo prejeli za trodelni komplet-široko karirano krilo, enobarvno, z usnjem obšito bluzo in karirano ruto šal-vse iz mehke volnene preje.
Že več let zapored je to modna revija socialističnih dežel, na kateri sodelujejo že od leta 1970 Poljska, Čehoslovaška, Jugoslavija, Demokratična republika Nemčija in Sovjetska zveza. Namen tega modnega testivaia je razvoj čehoslova-ške mode in čim tesnejši stik z modo socialističnih dežel.
Almira je sklenila prvi izvozni aranžma s Čeho-slovaško leta 1969, v letu 1970 pa se je izvoz povečal. Tudi letos smo izvozili lepo količino. Za leto 1979 pa se vodijo že prvi razgovori o modelih, zaključe-vanje-sklepanje pogodb pa bo septembra na Češkem. Poleg predstavnikov Jugotekstila je svečanosti prisostvoval tudi direktor TRIKO UNIONA-Poslovno združenje tekstilne industrije Jugoslavije, čestital je kolektivu ob prejemu Zlate lente. Obenem se je zahvalil za dolgoletno prizadevno delo na področju tekstilne industrije in izvoza našemu direktorju MIRU KAVČIČU in mu v imenu Triko Uniona poklonil spominsko darilo kot priznanje za dolgoletno delo ob njegovem odhodu iz Almire.
RAJKA REMEC
hodne težave, ki spremljajo razvoj vsake družbe. Verujemo v našo lepo prihodnost in obljubljamo ti, dragi naš Tito, da se bomo borili naprej za naše skupne ideje. Hočemo živeti v družbi resnično enakopravnih, svobodnih ljudi!
Boj za osvoboditev in oblast dela, delavca —to je bilo spoznanje in cilj prejšnjih kongresov in obveza vseh naslednjih.
Vsi dosedanji kongresi, od ustanovnega do letošnjega, so posamezne etape na poti k temu cilju. Vsak izmed njih je izraz konkretnih zgodovinskih okoliščin, konkretnega razmerja razrednih sil v določenem obdobju, poskus, odgovoriti na vprašanje, kaj smo do danes naredili, česa nismo in kaj moramo storiti v prihodnje, da zadostimo liniji razrednega boja na poti v boljšo prihodnost.
Prvi vojni kongresi so potekali predvsem v prizadevanju za gospodarsko obnovo dežele in za zgraditev močne gospodarske infrastrukture. Nevarnost Informbiroja in stalinizma je našo teoretično misel usmerila v kritičen pretres uporabljene prakse revolucionarnega etatizma in jo obrnila v brezkompromisen obračun z njim. Zveza komunistov se je v teh letih borila za zasnovo samoupravnega socializma, ki se je oblikovala postopoma, saj zanjo ni bilo nobenega družbenega modela. Dve osti sta sočasno prežali na mlado fronto še mlajše družbene koncepcije. Na eni strani vsiljevan informbirojevski stalinizem, na drugi pa obrat v desno skupine Milovana Đilasa, ki je želela vpeljati model političnega sistema, temelječega na meščanskem pluralizmu.
Tako je bilo razdobje med šestim in sedmim kongresom eno najbolj dramatičnih preizkusov moči zdrave socialistične-samoupravljalske sredine, ki je pod vodstvom Zveze komunistov brez tako
Naj ti ob koncu naše čestitke iz srca želimo še veliko plodnega ustvarjanja za našo socialistično republiko!
Dragi Tito, živi nam zdrav še vrsto let!
imenovane državne prisile izbojevalo zgodovinsko bitko s tehnokratsko-na-cionalistično ofenzivo frakcije, ki je imela korenine, kar moramo priznati, tudi v sami Zvezi komunistov.
Kakor je tehnokratsko-nacionalistična liberalistična težnja manjšine pomenila določeno krizno stanje v razvoju maše družbe, tako je na drugi strani zmaga delavskega razreda na čelu z Zvezo komunistov in tovarišem Titom odprla novo dogajanje, pot v silovit progresivni razvoj in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov. S tem sta nujno zrasla tudi ugled in moč originalnega modela samoupravne socialistične demokracije v celotni strukturi naše družbe.
Že sedmi kongres je potrdil ugotovitve, da so demokratske in liberalistično nacionalistične sile, ki so poskušale zavreti razvoj samoupravnih socialističnih odnosov, razbite. To zmago potrjujejo trije veliki mejniki, nova ustava, zakon o združenem delu in delegatski politični sistem samoupravne socialistične demokracije. Ti trije mejniki so med sedmim in osmim kongresom omogočili odločilne korake, ki so fronto birokratskega etatizma, še bolj pa tehnokratsko nacionalističnega liberalizma odmaknili v zgodovino.
Danes je za nami osmi kongres. Občutek, da ima delavski razred oblast trdno v svojih rokah, nas ne sme uspavati. Vse dosedanje izkušnje nas spominjajo in obenem opozarjajo, da nam ni bilo nič podarjeno. Vse kar smo si ustvarili, je plod
Miro Kavčič sprejema priznanje »ZLATA LENTA« iz rok predstavnice »Jugotekstila«.
Vlil. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
trdega dela in na poti k cilju — k brezrazredni socialistični družbi — je še mnogo objektivnih in subjektivnih ovir.
Vse to zahteva od vsakega komunista in vsakega samoupravno-sociali-stično mislečega človeka veliko mero ustvarjalnosti, iniciative, novatorstva in na koncu tudi osebnega poguma in akcijsko dejavnost na vseh področjih družbenega življenja od gospodarstva do kulture.
Če se še enkrat ozremo na prehojeno pot in težave, ki smo jih morali premagovati, lahko z zaupanjem zremo tudi v prihodnost, čeprav z zavestjo, da nam ne bo lahko, da je pred nami še veliko
Nova samoupravna organiziranost Almire, stalne spremembe v predpisih: uveljavljanje dohodkovnih odnosov po načelu skupnega proizvoda, izgrajevanje novega obračunskega sistema, izgrajevanje novega sistema nagrajevanja, urejanje novih evidenc in informacij za potrebe organov samoupravljanja, upravljanja in vodenja, pogojujejo hitro in učinkovito prilagajanje strokovnih služb, tako tudi ekonomsko finančnega sektorja, novim potrebam.
Reorganizacija v ekonomsko finančnem sektorju se je pričela že v letu 1977 in se nadaljuje v letošnjem letu. Proces poteka v naslednjih smereh:
1.	Opravljena je delitev finančne in računovodske funkcije kot to zahtevajo zakonski predpisi. Nosilec poslov in odgovornosti za finančno funkcijo je vodja ekonomsko finančnega sektorja, za računovodske posle (evidence in finančno materialne predpise) pa je nosilec računovodja.
2.	Organizirala se je služba organizacije, plana in analiz.
Organizacijske in kadrovske spremembe so nastale na naslednjih po-
noviti nalog, da uresničimo davni sen delavskega razreda, da bo delavec še celoviteje razpolagal z rezultati svojega dela in postal njihov resnični gospodar in upravljalec. To nas spodbuja k složnosti in množičnosti, kajti teorija postane materialna sila, kadar jo osvojijo in z njo razpolagajo delavske množice (Marx). Složnost v akcijah in nasploh, nenehno izobraževanje ter težnja k progresu bodo utrdili oblast delavskega razreda, ki si bo tako, danes še vizijo pod vodstvom Zveze komunistov vsekakor močno približal oz. uresničil.
Stanislav Adam
dročjih aktivnosti sektorja:
1.	Reorganizacija oddelka finančnega knjigovodstva poteka z organizacijo glavne knjige ločeno za vsako TOZD in združena sredstva ter imenovanje finančnega knjigovodja za vsako TOZD, ki samostojno pripravlja knjiženja v glavni knjigi, evidentira poslovne dogodke v TOZD in skrbi za sestavo periodičnih in sklepnih računov. Glavni finančni knjigovodja, ki koordinira delo v oddelku skrbi tudi za koordinacijo knjiženja na strojih (Asco-tah in Philipsih) ter sodeluje z računovodjem v cilju organizacije dela, tehnike knjiženja, uporabe finančno-materialnih predpisov in sestavljanja periodičnih in sklepnih računov.
2.	Organiziran je oddelek posebne finančne službe glede na zakonska določila in uvajanje dohodkovnih odnosov — ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka.
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, organiziranju in delu posebne finančne službe so določene naloge posebne finančne službe. Ta ima tudi svoj samoupravni organ — svet, ki je po delegatskem načelu se-
stavljen iz delegatov TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Posebna finančna služba je dolžna o svojem delu poročati svetu posebne finančne službe. Svet razpravlja o problemih likvidnosti, kreditiranju med TOZD, o najetju kreditov pri banki, združevanju sredstev za skupno poslovanje in drugih problemih.
Dne 23. marca 1978 je služba družbenega knjigovodstva odprla žiro račune za vsako TOZD, DS skupnih služb in za združena sredstva.
Posebna finančna služba opravlja trenutno naslednje naloge:
—	kontrola izpiskov iz žiro računov;
—	skrb za tekočo likvidnost;
—	sestavljanje planov likvidnosti;
—	združevanje sredstev za plačilo dobaviteljev za obratna sredstva;
—	plačevanje iz združenih sredstev in žiro računov TOZD;
—	dnevno razporejanje skupnega prihodka;
—	poravnavanje medsebojnih obveznosti med TOZD;
—	skrb za izdajanje, vnovčevanje in hranjenje raznih plačilnih instrumentov;
—	kreditiranje med TOZD;
—	najemanje kreditov pri banki;
—	blagajniški posli;
—	evidence saldakon-tov dobaviteljev z razčiščevanjem in usklajevanjem obveznosti;
—	evidence saldakon-tov kupcev z razčiščevanjem in usklajevanjem terjatev;
—	razni drugi posli finančne operative.
Da bi bile službe kos vsem postavljenim nalogam, so bile potrebne tudi kadrovske okrepitve, v tekočem letu pa bo potrebno organizacijo oddelka še okrepiti.
3.	Organizacija oddelka za organizacijo, plan in analize.
a)	Ob koncu leta 1977 smo zaposlili vodjo oddelka, ki se je najprej usmeril na organizacijo obdelave podatkov na dveh malih računalnikih Philips s kasetnim mehanizmom, ki smo jih nabavili z namenom boljše organizacije obdelave podatkov za potrebe čim hitrejšega in čim boljšega informiranja o različnih poslovnih dogodkih.
V zelo kratkem obdobju v letu 1978 so bile organizirane naslednje evidence: finančno knijgo-vodstvo, blagovne evidence gotovih izdelkov, salda-konti dobaviteljev, obračun proizvodnje in planiranje proizvodnih časov.
Postopno pa bo organizirana obdelava osebnih dohodkov, saldakontov
kupcev in materialnega knjigovodstva, kar so delovne naloge novega programerja.
Pomemben je tudi prispevek sektorja pri organiziranju dohodkovnih odnosov in samoupravne organiziranosti v delovni organizaciji.
b)	Planiranje postaja vedno bolj pomembna služba. Plan naj bi postal dokument, ki naj bi se čim bolj približal realnim predvidevanjem in bi ga vse službe morale upoštevati. V letu 1978 je potrebno izdelati samoupravne sporazume o temeljih planov TOZD in sestaviti metodologijo planiranja. V novi metodologiji je predviden vsebinsko drugačen pristop k planiranju.
c)	Analitska služba postaja za Almiro čedalje bolj pomembna. Zbiranje statističnih podatkov, izdelava informacij in analiz je potrebna za razne uporabnike in pa za delavce, samoupravne in strokovne organe, da se lahko samoupravno in poslovno odločamo o različnih problemih gospodarjenja.
Nove zadolžitve je analitska služba dobila z novim sporazumom o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov.
Albin Vidmar
REORGANIZACIJA EFS
NEKAJ O PLANIRANJU
Zaradi hiirega razvoja proizvajalnih sil, družbenega karakterja proizvodnje in množice različnih ciljev in interesov, ki vladajo v vseh družbenoekonomskih sistemih, je postalo planiranje ena najpomembnejših dejavnosti današnjega časa.
Planira se v vseh družbenoekonomskih sistemih. Socializem je s podružb-Ijanjem proizvajalnih sredstev dal ugodno osnovo, da bi se z dobrim planiranjem uresničila prizadevanja za povečanje družbenega bogastva in uspešneje odstranjevale posledice neskladij in nesolidne konkurence. Pri nas je planiranje prešlo vse faze razvoja naše družbe: od administrativno centralističnega planiranja k etatističnemu pa nato do samoupravnega družbenega planiranja. Od osvoboditve do danes je bilo sprejetih šest petletnih načrtov. Do leta 1966 so se na osnovi petletnih planov sestavljali tudi letni, od tedaj dalje pa se planski cilji za posamezno leto določajo v resolucijah o politiki ekonomskega in socialističnega razvoja Jugoslavije.
Načrti delovnih organizacij slonijo na načelih in določilih Ustave SFRJ, Zakona o osnovah družbenega planiranja SFRJ, Zakona o združenem delu in normativnih aktih delovne organizacije. Osnovne smernice razvoja delovne organizacije pa so podane s srednjeročnim programom delovne organizacije za obdobje 1976—1980 in Resoluciji o izvajanju družbenega plana.
Glavni namen poslovnega planiranja v vsaki delovni organizaciji je, pospešiti razvoj delovne organizacije in izboljšati poslovne rezultate. Poleg tega osnovnega namena se poskuša s planiranjem doseči:
— povečanje odgovornosti pri delu in poslovanju. Vsaka OZD ima v planu določene naloge, ki jih je potrebno v planskem obdobju izpolniti. Prav s pomočjo planov je mogoče izvajati kontrolo, kar zadeva zadolžitve in
izpolnjevanje planskih obveznosti. S potrditvijo, oz. sprejetjem letnih gospodarskih načrtov, se istočasno sprejmejo tudi zadolžitve in pooblastila za izvedbo nalog;
—	izboljšati poslovne odločitve na vseh nivojih. Pravočasno in realno postavljene naloge obvezujejo k maksimalni prizadevnosti vse, ki sodelujejo v procesu dela in gospodarjenja. Planiranje omogoča, da odgovorni posamezniki ali skupine delavcev, ki so zadolženi za izvršitev določene planske naloge, pravočasno in kvalitetno ukrepajo.
Glede na obdobje, za katero planiramo, ločimo:
—	dolgoročne plane, ki se sprejemajo za obdobje desetih ali več let. Ti načrti vsebujejo le osnovne cilje, ki jih je potrebno doseči v povezavi z različnimi področji gospodarstva in družbenih dejavnosti;
—	srednjeročne plane, ki se sprejemajo za obdobje petih let. Ti načrti vsebujejo razvojne in ekonomske interese posameznih TOZD in njihovo soodvisnost, izraženo v posameznih načrtih (prodaja, proizvodnja, financiranje, investicije) ter smernice s področja združevanja dela in sredstev, ki presegajo okvir delovne organizacije;
—	letne plane, s katerimi se podrobno definirajo konkretni cilji in naloge za tekoče poslovno leto;
—	operativne plane, ki so po dekadah, mesecih in četrtletjih razdelani letni plan (plan prodaje, proizvodnje, finančni plan itd.).
V naši delovni organizaciji smo že leta nazaj z dokajšnjo mero odgovornosti izdelovali letne gospodarske načrte. Tudi srednjeročni plan je bil kvalitetno izdelan, v predpisanem roku. Gospodarski načrti naše delovne organizacije so pretežno zelo zahtevno postavljeni. Če postavljenih ciljev včasih nismo dosledno dosegli, so bile temu vzrok mnogokrat okoliščine, na katere nismo mogli vplivati, ne pa zgrešeno postav-
ljen plan. Čestokrat ni mogoče učinkovito planirati na ravni organizacij združenega dela, če je planiranje na najvišjih ravneh neusklajeno (npr. investicijska vlaganja v nova postrojenja za izdelavo izdelkov, ki jih je na trgu že preveč, kot npr. trikotaže), kot se seveda tudi ne more dobro družbenoekonomsko planirati, brez dobrega planiranja v organizacijah združenega dela.
Vedno zahtevnejši pogoji gospodarjenja, naraščajoča zasičenost domačega trga s trikotažo, zaradi slabih izvoznih možnosti in številnejših proizvajalcev trikotaže, ostre konkurence na zunanjem trgu, zahtevajo od nas še preudarnejšo planiranje.
V	prostorih radovljiške graščine je bila 9. junija odprta razstava s tem naslovom. Ta razstava in občinsko tekmovanje ekip civilne zaščite za prvo pomoč pomenita uvod k praznovanju 20. junija — dneva civilne zaščite.
V	naši družbi je civilna zaščita del naše samoupravne socialistične skupnosti in istočasno dolžnost in^ pravica delovnih ljudi, organov in organizacij. Ta organiziran sistem delovnih ljudi, občanov, organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin, je pomemben sestavni del družbene samozaščite. Civilna zaščita ščiti in rešuje delovnega človeka in naše skupne materialne dobrine pred uničenjem ob naravnih in drugih hudih nesrečah, ki se pojavljajo v vojni ali miru.
Navedena opredelitev pomena in nalog civilne zaščite ter neprestana možnost raznih nesreč nas obvezujejo, da postane civilna zaščita vsakdanja potreba delovnega človeka. Čeprav civilno zaščito večkrat pojmujemo le kot enote in štabe, moramo poudariti, da so to le njeni nepogrešljivi
Da bi to lahko storili, bo potrebno v proces planiranja in k sestavi gospodarskega načrta pritegniti čim širši krog sodelavcev.
Za izdelavo letnega gospodarskega načrta je potrebno:
—	na osnovi zbranih podatkov oceniti gospodarski položaj delovne organizacije v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami iste branže in v primerjavi s celotnim gospodarstvom;
—	opredeliti cilje, ki jih želimo v planskem letu doseči;
—	odločiti se, kaj vse bomo storili, da bi postavljene cilje dosegli.
Cilji, ki si jih postavimo, morajo temeljiti predvsem na kombinaciji dveh
deli, ki šele skupaj z raznimi predhodno izvedenimi samozaščitnimi ukrepi dosežejo svoj namen.
Pri dobri samozaščiti so velike posledice naravnih nesreč in vojn lahko manjše, če znamo v nesreči pravilno ukrepati in nuditi pomoč vsem prizadetim. Z množičnim in takojšnjim reševanjem lahko rešimo veliko življenj in materialnih dobrin pred uničenjem. Množično usposabljanje je eden od najpomembnejših pogojev za dobro samozaščito, ki bo strokovno reševala ljudi in premoženje. Nepravilni posegi pri reševanju lahko povzročijo še hujše posledice. Nepravilen pristop k ranjencu lahko povzroči njegovo smrt ali neusposobljenost, pri gašenju požara lahko povzroči smrt reševalca.
Takojšnja in strokovna pomoč je najučinkovitejša. Majhen požar bomo lažje pogasili kot večjega. Ranjencu, ki mu takoj zaustavimo večjo krvavitev ali ga ob zadušitvi poskušamo čimprej oživiti bomo verjetno rešili življenje, kar je veliko in človekoljubno dejanje. Pri popolni samozaščiti je poleg znanja potrebno imeti najnujnejša sredstva za reševanje in za svojo
elementov:	na tržnih
zmogljivostih, in obstoječih zmogljivostih delovne organizacije.
S prvimi pripravami za izdelavo gospodarskega načrta za naslednje poslovno leto smo že pričeli. Po polletnem obračunu bo izdelana analiza poslovanja. Ti podatki in pa podatki o poslovanju v preteklem letu bodo služili za osnovo za oceno poslovnih izhodišč za leto 1979. Po kolektivnem dopustu so posamezne TOZD in strokovne službe že začele izdelovati delne načrte. Po rokovniku pa bo prve dni v decembru gospodarski načrt pripravljen za obravnavo in potrditev v samoupravnih organih.
M. B.
lastno zaščito. Zato bi povoje, aparate za gašenje, razno orodje, zaščitne maske in še marsikaj morali imeti v vsaki družini. Samozaščita je tudi hitro obveščanje štabov civilne zaščite o nesrečah katerim sami ne bomo kos in množično sodelovanje tistih, ki so nesrečo preživeli z enotami civilne zaščite, ki pridejo na kraj nesreče. Tudi vojni obvezniki z vojno razporeditvijo se morajo ukvarjati s samozaščito.
V	vseh krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, skratka povsod kjer živijo in delajo naši delovni ljudje, so organizirani štabi in enote civilne zaščite. Štabi vodijo enote civilne zaščite, skrbijo za njihovo usposabljanje, izurjenost in opremljenost.
V	majhnih organizacijah združenega dela, v manjših vaseh in večjih stanovanjskih zgradbah so organizirane splošne enote. Njihovi člani so usposobljeni za manj zahtevno gašenje požarov, nudenje prve pomoči, reševanje iz ruševin ali stavb in za preventivne ukrepe v svoji stavbi ali vasi.
Specializirane enote so organizirane in usposobljene za ukrepanje ob posameznih vrstah nesreče.
CIVILNA ZAŠČITA - pomemben člen ljudske obrambe in družbene samozaščite
Take enote so npr. gasilske, tehnično-reševalne, RBK zaščita, za uničevanje neeksplodiranih predmetov, za vzdrževanje reda itd.
Združene enote so namenjene za vse vrste predvsem zahtevnejših nalog in ukrepov pri zaščiti in reševanju na širšem
območju občine ali izven
njega.
Naštete splošne, specializirane in združene enote civilne zaščite izvajajo številne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje posledic nesreč. Nekateri glavni ukrepi so npr. graditev zaklonišč, evakuacija ljudi in materialnih dobrin iz ogroženih območij, za-
temnitev naselij in vozil, odkrivanje in preprečevanje posledic RBK orožij itd.
V sistem civilne zaščite se po svojih članih ali v celoti vključujejo nekatere specializirane organizacije kot so gasilci, rdeči križ, GRS, radioamaterska, potapljaška in razna druga športna društva.
Osnovni pogoj za dobro civilno zaščito je torej sodobna oprema in usposobljen ter pripravljen človek kot odločilni faktor.
Na občinskem tekmovanju ekip prve pomoči v Radovljici je sodelovala tudi 6-članska ekipa Almire. Z uvrstitvijo dekleta niso zadovoljna, saj so se
na tekmovanje dobro pripravila. Vse naše predstavnice so že sodelovale na prejšnjih tekmovanjih in menijo, da se je letos športna sreča z njimi malo preveč poigrala.
Bojan Gorjup
MIRO KAVČIČ — ČASTNI ČLAN ALMIRE JOŽICA ULČAR predsednica DS DO
Predsednica DS DO Jožica Ulčar izroča Miru Kavčiču listino o častnem članstvu
Za dolgoletno uspešno vodenje OZD Almire Radovljica, se tov. Miro Kavčič razglaša za častnega člana delovne organizacije Almira-alpska modna industrija Radovljica.
Tov. Miru Kavčiču se podeli listina častnega člana delovnega kolektiva Almira Radovljica.
V zvezi s to razglasitvijo je tov. Jožica Ulčar, predsednica DS DO povedala naslednje:
Naš dolgoletni sodelavec in direktor tov. Miro Kavčič, ki odhaja v pokoj, je s svojim vodenjem in idejami v Almiri prispeval velik delež k uresničitvi zastavljenih ciljev. Almira je v svojem razvoju prešla iz polobrtniške organizacije na industrijski način proizvodnje v moderni tovarni. Visoka rast proizvodnje in produktivnosti, stalna skrb za kakovost izdelkov so privedli Almiro v sam vrh jugoslovanske proizvodnje modernih pletenin in utrdili njen položaj in ugled na tržišču. Izkazalo se je, da je bila edino pravilna
in smotrna tudi naložba v nove delovne prostore in novo strojno opremo, ki kolektivu Almire zagotavlja mirnejši in bogatejši današnji in jutrišnji dan.
Če na hitro preletimo pomembnejše uspehe in mejnike, ki so starejšim članom kolektiva dobro znani, ne moremo mimo specializacije obrtnikov v letu 1966, uvedbe popolne konfekcijske obdelave pletenin leta 1967 v Novi Gorici in ukinitev nočne ple-tilnice v takratnem obratu III. 20-letnico ustanovitve podjetja je kolektiv že praznoval ob povečani proizvodnji z novo nabavljenimi stroji. Hkrati z gradnjo nove tovarne so se nadaljevale investicije v opremo in stroje, kar je prispevalo k nezadržani rasti proizvodnje, dohodka in povečanja skladov. V letih 1974/75 se je Almira samoupravno organizirala, priključila bohinjski TIP — TOP in zgradila novo proizvodno halo v Gorici. Tudi nočno delo za ženske je že v večini odpravljeno.
Vsi našteti ukrepi se že obrestujejo, kar nam potrjujejo ekonomski dokazatelji preteklih let in letošnjega polletja. Za vse naštete in še mnoge druge gosežke in uspehe Almire ima veliko zaslug Kavčič Miro, ki je uspešno vodil delovno organizacijo in jo pripeljal do stopnje, ki je solidna in trdna osnova za nadaljnji razvoj. S hvaležnostjo prevzemamo ustvarjeno, trdno odločeni, da si bomo Almiro še naprej prizadevali obdržati v samem vrhu jugoslovanskih trikotažer jev.
Tov. Kavčič Miro se je zahvalil za priznanje in povedal, da vseh teh uspehov ne bi bilo, če ne bi bilo okrog njega takih sodelavcev. »Z njimi smo složno vodili tovarno in preživeli skupaj težke in lepe trenutke.«
Čestitkam in dobrim željam, ki so mu bile izrečene na seji DS OZD, 17. avgusta, se pridružujejo vsi člani kolektiva.
Mlada, skromna, a odločna, samozavestna. Tak je prvi vtis ob srečanju z Jožico Ulčarjevo, petindvajsetletno inženirko tekstilne konfekcije.
Po končani tekstilni srednji šoli je stopila skozi Almirina vrata. Pa ne za dolgo. Odločila se je, da nadaljuje študij v Zagrebu. Konfekcijske smeri v Ljubljani nismo imeli. Zdaj pa je tretje leto spet v Almiri; tehnolog-analitik. Zahtevno delo je to. Zahtevno, predvsem pa izpostavljeno. Normiranje je bilo vedno najobčutljivejše opravilo, podvrženo kritikam. Norma se v svoji končni, nominalni vrednosti pokaže v žepu delavca. Zato je z njegove strani vedno previsoka. Plan in gospodarska situacija delovne organizacije pa zahtevata realno normo, čestokrat visoko postavljeno.
Jožici smo člani kolektiva ob letošnjih volitvah
zaupali zahtevno funkcijo predsednice delavskega sveta delovne organizacije. Njena prva funkcija je to, zato jo je sprejela s kančkom negotovosti. Te pa se je otresla že po nekaj sejah, saj je gradivo pravočasno in večinoma dobro pripravljeno, pa tudi na pomoč izkušenejših članov lahko računa. Iz njenega nastopa in resnosti, s katero se je lotila tega dela, izhaja, da je preudaren človek, ki zna misliti s svojo glavo.
»Rada bi, da bi bili naši sestanki plodni. To pa bodo, če bodo delegati v delavskem svetu dobro seznanjeni z gradivom, ki se bo obravnavalo in če bodo dobro povezani s sredino, ki jih je delegirala. Le tako bodo sestanki sproščeni in le tako bodo lahko odraz mišljenja večine.«
Prepričani smo, da ji bo v njeni mandatni dobi to uspelo.
PRODAJNI BAROMETER
V preteklem obdobju se je tržni položaj precej spremenil, kar zadeva plasma trikotažnih izdelkov. Zaostreno tržno situacijo smo seveda občutili tudi pri prodaji naših proizvodov. Vzrokov za to je več in so zvečina objektivne narave. K tem vzrokom pa je treba prišteti še težave in nepravilnosti v naši proizvodnji. Vemo, da se je v zadnjem času precej zmanjšal izvoz jugoslovanske trikotaže v SSSR, kar je imelo za po. sledico prenos vseh presežnih kapacitet na domači trg. V Jugoslaviji se je naenkrat pojavila ogromna
količina trikotaže, ki je praktično ni mogoče prodati doma. Zaradi tega so se pri vseh trikotažerjih močno povečale zaloge gotovih izdelkov in seveda tudi pri nas. Pretežna večina proizvajalcev trikotaže iz drugih republik je zaradi tega začela prodajati za nižjo ceno že pred sezono in s tem zasičila trgovsko mrežo. Razumljivo je, da smo v takih tržnih razmerah z našimi relativno visokimi cenami prodali le najkvalitetnejše izdelke, ki so narejeni v roku. K poslabšanju situacije je prispevalo v precejšnji meri tudi zelo sla-
bo spomladansko vreme. Vemo, da brez ustaljene, ga toplega vremena ni prodaje kratkega rokava, za dolgi rokav pa ni več sezona. Po večini je že vnaprej prodan kratek rokav obležal po trgovinah in seveda zato ne moremo pričakovati ponaročil. Za primer lahko vzamemo Zagreb, enega izmed zelo močnih potrošnikov trikotaže, kjer je od 31 koledarskih dni v maju deževalo kar 22 dni in praktično lepega vremena za prodajo letnih artiklov ni bilo. Podobna situacija je povsod po Jugoslaviji in se ni izboljšala niti v juniju, ki predstavlja za plasman kratkega rokava najboljši mesec. Eden od vzrokov za ne preveč dobro prodajo v spomladansko-letnem obdobju je tudi nov način dogovarjanja dohodkovnih odnosov med trgovino in proizvodnjo, ki ga narekuje Zakon o združenem delu. Med mnogimi proizvajalci trikotaže in v široki trgovski mreži vlada še iz preteklih let anarhija, kar zadeva dogovarjanje o pogojih prodaje. Sistemske spremembe v načinu plačevanja in vodenja zalog so prisilile kupca k športnim naročilom, kar otežko-ča plansko proizvodnjo in prodajo.
Z zakonom določeni rok, 1. julij 1978, o samoupravnem sporazumevanju o izpolnjevanju plana in politike proizvodnje in prodaje, je precej kratek in v veliki meri kupcu in prodajalcu ne omogoča rešiti problematike dohodkovnih odnosov. Veliko trgovinskih organizacij še ni povedalo svojih predlogov, kar zavlačuje dogovarjanje, pri čemer nedvomno trpi obseg prodaje.
Kritična analiza je potrebna tudi znotraj naše OZD. Posledica naraščajoče nedovršene proizvodnje, ki je trenutno ni malo, je zakasnitev prodajnih rokov, kar kupci kaznujejo z vračanjem. Takih primerov je bilo v kolekcijskem obdobju pomlad — poletje 1978 veliko in večina zamujenih artiklov, narejenih v predvidenem roku, ki so praktično vsi prodani, vendar je teh vse premalo za uspešnejšo prodajo. Zavedajmo se, da je Almira še vedno ena od vodilnih firm
v Jugoslaviji in uživa velik ugled pri kupcih. Težko pridobljeni sloves je treba obvarovati in to s solidarnostjo poslovanja, dobro kvaliteto in z izpolnjevanjem rokov. Konkurenca ne počiva, zato je treba nenehno izboljševati proizvodnjo in vse ostalo, kar vpliva na uspeh prodaje.
Če se ozremo v bližnjo prihodnost, to je na obdobje prodaje za jesen — zimo 1978/79, so napovedali nekoliko bolj optimistične. Prvič že zato, ker je Almira po svojjh kapacitetah (strojnem parku) močnejša v težjih in debelejših artiklih. V preteklih letih je bila vedno jeseni prodaja najboljša. Sezona za dolg rokav je tudi še enkrat daljša od sezone za kratek rokav. Ta se začne že z 1. avgustom, ko se prične razprodaja ostankov letnih artiklov in obenem redna prodaja za jesen. 1. avgusta smo že imeli pripravljen predlog za razprodajo in določene količine tudi že naprej razprodane. Proizvodnja za kolekcijsko obdobje jesen — zima 1978/79 pa je prodana približno 70 %, kar je v današnji situaciji in ob dejstvih, ki sem jih omenjal, dokaj pozitivno, seveda ob predsodkih, da se bomo kar najbolje držali rokov. Napovedi so optimistične tudi zaradi tega, ker se v komerciali oziroma prodaji v sklopu TOZD COMMERCE pripravlja reorganizacija, ki bo imela pozitivne posledice na politiko in sistem prodaje.
BULUT ZORAN
DROBNE MISLI VELIKIH LJUDI
Ljudi lahko delimo na tri vrste: na tiste, ki se ob delu na smrt utrujajo, na tiste, ki so ob delu na smrt zaskrbljeni in tiste, ki se ob delu na smrt dolgočasijo.
W. Churchill
Ne skači iz kože, če nimaš hrbtenice.
E. Canetti
Duh resnice in svobode sta stebra družbe.
H. Ibsen
UPOKOJILI j SO SE
V zadnjem mesecu leta 1977 sta bili invalidsko upokojeni KACIN MARINKA
— KV šivilja, ki je 13 let delovne dobe preživela v TOZD-u Radovljica in to večinoma na fazah strojnega šivanja in FERJAN MARIJA, razporejena na tre-nanju pletenin s skupno delovno dobo v Almiri 11 let. Posledice vojne so bile pri vedno tako tihi in potrpežljivi Mimi vzrok, da ni več sposobna opravljati dela na delovnem mestu.
Če mislite, da vam nekdo je iz rok, je dobro, da si preštejete prste.
M. Buxbaum
Če tajnost nosite v sebi, je vaš suženj. Če jo komu zaupate, postane vaš gospodar.
W. Henry
Prednost razumnih je v tem, da se lahko naredijo nore. Mnogo težje je doseči ravno obratno.
K. Tucholsky
Od delovne organizacije se poslavlja tudi IVAN CERKOVNIK, dolgoletni sekretar »ALMIRE« in zelo aktiven družbenopolitični delavec v domači krajevni skupnosti, občini in republiki. Kljub mnogim zadolžitvam in kopici nalog je
vedno prisluhnil in poskušal najti čas za vsakogar, ki je potreboval njegovo pomoč ali njegov nasvet, njegovo požrtvovalno delovanje in zavzetost pa sta se tvorno vključevala v razvoj delovne organizacije.
POGAČNIK MARIJA — vodja izmene šivalnice — Le kdo v radovljiški TOZD jo ne pozna, saj je bila s tiho pripravljenostjo, vedno ustreči želji posameznika, domala vzor vsem nam. Natančnost in pripravljenost pomagati, so bile odlike »Maršolove Marije«. Vso delovno dobo je prebila v
»Almiri«, pred njeno ustanovitvijo pa v privatnih delavnicah, ki so bile kasneje združene v Tovarno pletenin in nogavic.
»Skrbi« kaj bo kdo na traku delal, sedaj ni, sicer pa je doma dolgčas in Almiro skorajda pogrešam«, mi je zaupala ob zadnjem srečanju.
V vrste upokojencev sta stopili še:
DOLAR REGINA — kvalificirana pletilja, znana kot medfazna skladiščnica ple-tilnice, sicer pa zadnji dve leti manipulant v previjal-nici.
Povsem tiho nas je zapustila, taka je tudi vedno bila in to je najbrže tudi vzrok, da smo ostali brez njene
spominske slike.
MARIJA ŽUNIČ pa je vrste članov kolektiva Almira zapustila zaradi invalidske upokojitve. Skoro 30 let je bila med nami in poznamo jo kot prizadevno, vestno in tiho šiviljo v vzorčnem oddelku.
Njeno bivanje v bolnici nam je onemogočilo, da bi jo tudi slikali.
Kran j
LOZIKAR JELA je
vso pokojninsko dobo prebila v Almiri. Kot kvalificirana šivilja je obšla vse faze v šivalnici, zadnjih nekaj let pa je bila repasirka
pletenin. Dobro se počuti, saj so se ji v času, od kar je upokojena, uresničile tudi že nekatere dolgoletne želje in je zato rada doma.
PETRIČ ANICA se je upokojila po kriteriju starosti. V delovni organizaciji je bila zaposlena od leta I960 in prav tako kot vse kvali-
Prav tako nas v teh dneh zaradi upokojitve zapušča »Milka iz kuhinje« ali uradno DIJAK MILKA. Kot pomožna kuharica je za nami pomila gore in gore posode. Rada je delala v
ficirane šivilje je delala na različnih fazah v šivalnici, dokler ni pristala na repa-siranju pletenin.
kuhinji in ni bilo slučajno, da se je koledar na steni nagnil v naslednji dan, ko je še delala v kuhinji. Zaradi slabega zdravja se je za upokojitev zelo na hitro odločila.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK:
Bojan Gorjup UREDNIŠKI ODBOR:
Milka ing. Blažič, Tatjana Bratuša, Zoran Bulut, Maruša Černilec, Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozinc, Andreja Looatelli, Mežek Mila, Brigita Ropret, Marjeta Žvan
tisk: Knjigoveznica tiskarna Radovljica
P GORENJSKA
revije ALMIRA 1978
070 489(497.4 Radovljica)
191100505
TEKSTILNIH DELAVCEV SLOVENIJE
COBISS
Tekstiiiada, tak je namreč naziv zimskih športnih iger tekstilnih delavcev Slovenije, je največja športna manifestacija slovenskih tekstilcev. Na tej prireditvi se zbere vsako leto nad 600 tekmovalcev
iz več kot 40 proizvodnih in prometnih OZD tekstilne panoge.
O
Iz temeljne organizacije združenega dela Nova Gorica pa je bila v aprilu invalidsko upokojena tovarišica PODOBNIK MILICA. Več-
Nekdanjim sodelavcem smo hvaležni za trud, prizadevnost in vsa leta dela, ki so jih vgradili v rast »ALMIRE« in
letne zdravstvene težave so ji onemogočile delo strojne šivilje, ki ga je kot sama pravi z največjim veseljem opravljala.
jih ne bomo pozabili ter jim želimo še veliko prijetnih, zdravih in zadovoljnih let.
M. Š.
Prva tovrstna prireditev je bila leta 1955, in sicer na pobudo Republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije SR Slovenije, OZD Bombažna predilnica iz Tržiča pa je bila prvi organizator.
Naslednjo tekstiliado je prav tako organizirala BPT iz Tržiča, in sicer 3 leta kasneje, leta 1958. Potem je ta prireditev postala tradicionalna in vsakoletna, organizirala pa jo je vrsta znanih OZD kot so: MTT Maribor, TEK-STILINDUS Kranj, INDU-PLATI Jarše, SVILANIT Kamnik, JUGOTEKSTIL Ljubljana, GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka, TOPER Celje in NOVO-TEKS Novo mesto.
Naslednjo zimo se bo tudi ALMIRA vpisala med organizatorje te vedno bolj priljubljene prireditve. Našo kandidaturo je organizacijski komite XX. tekstiliade z veseljem sprejel in nam zaupal pripravo in izvedbo tega tekmovanja.
Ker je organizacija take prireditve zahtevna, saj bodo v tekmovanje poleg veleslaloma prvič vključeni tudi smučarski teki, bo potrebna velika angažiranost in požrtvovalnost z naše strani, da bomo izkazano zaupanje opravičili in prireditev izpeljali tako, kot se od delovne organizacije kakršna je Almira, tudi pričakuje.
H. P.
jj i/ ’ ^	J'■	. v.
■ ■ ‘P '	*	--'„V	Ja	^
KUPCI SE OBLAČIJO TOPLEJE
čeprav je bil september v prvi polovici razmeroma topel, se v Almirinih prodajalnah že pozna, da se bodo temperature kmalu jesensko znižale.
Dobro gredo v promet vsi otroški puliji in jopice, tudi moški so zadovoljni z izbiro, posebno v shetlandu. Tisti, ki nosijo večje številke, pa si želijo debelih jop, ki jih trenutno ni na zalogi. Tudi ženske, ki niso najbolj vitke, bi rade videle na policah debele in svetlejše jopice, mlajše pa navdušeno segajo po karirastih kompletih in pulijih. V prodajalnah so s prometom zadovoljni in upajo, da se bo s prvo slano še povečal.