r. Največji aloTanaki dnevnik Iv Ztbužfloih državah _ Velja za vse leto • . - $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo odo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 ro" — ŠTEV GLAS List .slovenskih delavcev t Ameriki. Entered as Second Class Matter September 21. 1983, at the Post Office at Mew York, N. under Act of NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 16, 1931. — P0NDELJEK, 16. NOVEMBRA 1931 IN KITAJCI PRED ODLOČILNO BITKO PREDN0 BO JAPONSKA POZVALA VOJAŠTVO IZ MANDŽURIJE, BO SKUŠALA DOBITI CIVILNO OBLAST Japonci bodo skušali prepoditi Kitajce iz okolice Ang&nchi in Tsitsihara še predno bo svet Lige narodov prišel do kakega sklepa. — Japonske vojaške oblasti so predlagale kitajskemu generalu Mah kompromis, toda kitajski vrhovni poveljnik je ponudbo gladko zavrnil. — Briand se je posvetoval s poslaniki. Dino Grandi bo dobro zavarovan HARBIN, Mandžurija, I 4. novembra. — Japonsko vojaštvo ob reki Nonni se je danes pripravilo na odločilno bitko za posest mesta Tsitsihara. Na severnem bregu reke so razpostavili Japonci infan-terijo, artilerijo, oklopne vozove in zrakoplove. Vsak hip je pričakovati, da bodo začeli prodirati proti kitajskim postojankam pri Anganchi, katere kontrolira kitajski general Mah Can San. Japonski in kitajski diplomati so uverjeni, da bo bitka že jutri izbruhnila, kajti Japonska namerava izgnati Kitajce iz Anganchi-Tsitsihar okraja še predno bo svet Lige narodov prišel do kakega sklepa. Ako sc Japoncem posreči ustanoviti v provinci Keilung-Kiang "neodvisno" in "avtonomno" vlado s sedežem v Tsitsiharu, zamorejo mirne vesti odpoklicati svoje vojaštvo, kajti s tem bi dobili Mandžurijo popolnoma pod svojo kontrolo. Svet Lige narodov zahteva, da morajo do ponedeljka umakniti svoje vojaštvo. Kitajski general Can Šan razpolaga z 20,000 vojaki, dočim ima japonski general Honjo tri tisoč mož na razpolago. Japonci so seveda dosti bolj iz-vežbani in bolje opremljeni ter so pod poveljstvom izbornih vojaških izvedencev. Japonci so danes predlagali generalu Can šanu kompromis, češ, da bi se dalo vse mirnim potom u-ravnati, če bi odstopil. General je ta predlog, kot tudi vse prejšnje, odločno zavrnil. PARIZ, Francija, 14. novembra. — Francoski zunanji minister Aristide Briand, ki je obenem tudi predsednik sveta Lige narodov, se je danes posvetoval z ameriškim in ruskim poslanikom glede kritičnega položaja v Mandžuriji. Dawes je poslal nato dolgo poročilo v Washington. Briand je naročil ruskemu poslaniku Dolgolev-skemu, naj ostane Sovjetska Unija glede mandžu-ske krize popolnoma nevtralna ter naj prepreči vti-hotapljanje orožja preko meje. Tukajšnji japonski poslanik Kenkiči Jošisava je rekel danes, da dvomi o resničnosti poročil, da je bil dosežen japonski-ameriški sporazum. TOKIO, Japonska, 14. novembra. — Japonska vlada je danes odločno zanikala vesti, da namerava postaviti na mandžurski prestol bivšega kitajskega cesarja Henrya Pu-Yi. OČE TELEVIZIJE SE JE POROČIL Poročil se je 13. v mesecu in v petek. — Svojo nevesto je prvikrat videl po svoji iznajdbi. COXEY ISLAND, N. Y., 13. novembra. — John Lodge Baird iz Londona, ki je iznuiil televizijo, se je v petek poročil s pijani-stinjo Margaret Cecilia Albu v njenem stanovanju, llaird je bil dva dni bolan za influenco, toda, ker je liotel biti poročen 13. v mesecu, je vstail. se oblekel v navadno obleko in se poročil. Oba imata neko posebno zvezo s številko 13. Baird je bil rojen 13. aprila 1888, njegova žena pa 13. marca V.H)7. Poznala sta se 13 mesecev. Baird je prišel v Ameriko iz Londona 13. oktobra. Iver Baird ni mogel iz svoje sobe, je sodnik prišel sani v hotel in poročil par. Baird se nahaja v Ameriki, da ustanovi družbo za televizijo. Baird je svojo nevesto prvič videl po svojem iznmu televiziji in ker mu je uga-jala. je iskal ž njo zvezo in jo je slednjič poročil. ŽENA USMRTILA SEBE IN OTROKE SEA CLIFF, L. I-, 13. novem- v odsotnosti moža obiskala s svo bra. Slikar William Cain se je' jimi otroci svoje sorodnike v Bo-vrnil s konvencije v nadi. da bo ( stonu. obhajal rojstni dan svoje !) let j Cainova žena je bila stara 27 let, stare hčerke in svoje žene. pa je' |„-.erka Mary je bila stara 5) let, našel vso svojo družino, ženo in i;arbara 7 in Dorothy 2 leti. tri otroke, mrtve ležati na tleh.! Zadušili so se s plinom. . • i. , * - i - • ' SMRTNA KOSA. Mrtvi so bih ze vee dni in zdravnik misli, da je žena takoj - po odhodu »voje?a moža odprla Mrs. Josephine Peshel, 1681 plin in so se zadušili. ! Madison St.. Ridjjewood. je umr- Cain pravi, da pri svojem XTO, Kanada, 15. nov. Sodišče je obsodilo v zaporno kazen osem komunistov in štiri tisoč drugim preti aretacija. Sodišče je odločilo, da bo vse premoženje komunistične stranke zaplenjeno. Sedem obdolžencev je bilo obsojenih na sedem let ječe. osmi pa je dobil pet let ječe. Kanadska policija je skozi ve-* let kar najnatančnejše zasledovala delovanje komunistov, kar Tako sta gotova o učinku svo-1 je imei„ za posledico sedanje obje najdbe, da sta jo predložila s°dt>e. neivvorški zdravniški akademiji. • Detektiv Jolin Leopold s, je o-Oba zdravnika sta tako izdela- rdeCo sraJco m "ajslabso ni serum vcepila mladi opici, na-! '^leko ter je pod izmišljenim imo to pa z bacili paralize. Vsaka o-1 nom pristopil h pica vcepljena z bacili bi mora- la poginiti, toda niti ena ni pogi-!™1 strankine seje. da nila. Največ od njih niso sploh najnevarnejše kazale nikakega znaka bolezni, prav malo od njih pa je bilo le malo bolnih. Na tej podlagi, tako upajo, zdravniki, bo mogoče izdelovati serum, za cepljenje proti tej nevarni otroški bolezni. skozi sedem let obsko-je izvohal komuniste. Po raze od bi jo sodišče odredi-lo, da je treba aretirati še štiri do * pet tisoč komunistov, ki so člani komunističnih društev. Po prestani kazni bodo obtoženi deportirani. Ameriški državni department ! ^ | je pozneje objavil, da je državni tajnik Stimson odredil, da bo col. Lindberg prevedel z letalom italijanskega zunanjega ministra Dina Grandija iz New Vorka v Washington. Pri tem se bo posluževal letala "Carribean Clipper". Grandi bo dospel ob eni popoldne v karanteno, dočim bo v Washingtonu že ob treh popoldne. Oblasti se boje. da bi se Oran-diju kaj zgodilo, če bi prišel v New York. Tukajšnji protifašisti so name-! ravali vprizoriti proti njemu ve- lšljenim imo- oba sta bila pretl sodiščem zara- j lik£ demonstracije bnm.inKtmni' - i* ii ker bi to na italijanskega dr- komunistiem t|, un,ora moža Conlinove. Johna!, „ , , .. i zavmka ne napravilo posebno pri- Lolm. | - „ . ... , , jetnega vtisa, je naročila vlada I)«' Pew je bil z avtomobilom : Lindbergu. naj ga privede narav- odpeljan v Sing Sing, kjer bo se- j nost v Washington. del trideset let. žena pa je bila iz-1 Rrej gQ Q |em Grandiju brPZ_ MORILEC V JEČO; VDOVA PROSTA James de Pew je obsojen na trideset let ječe. — Vdova umorjenega o-p ros cena. — Bo vzela drugo ime. LONXJ ISLAM) CITY, N. Y.. 15. novembra. — Pota Mrs. Emy Conlin in njenega mladega ljubimca James df» Pew so se ločila. puščena na svobodo, oproščena , ži-nim potom 8poro£iU na ,)arnik, 1 vsak«* krivde pri umoru. V POMOČ BREZPOSELNIM .Mest« New York je sklenilo pogodbo za 17 milijonov dolarjev za razne javne naprave. Mestni odbor bo tudi imel v svoji upravi !■"> milijonov dolarjev, kateri znesek je dovolila državna legislatura za državne naprave. Harvev D. Gibson, ki je načelnik pomožnega odbora za brezposelne, je izjavil, da agitacija za 18 milijonski sklad dobro napreduje. Tudi po vseh cerkvah agitira-jo za prispevke v pomožni sklad. I'prava Rtadio Citv je tudi naznanila, da bo v kratkem času pri, veliki zjjradbi zaposlenih 21.000 delaveve. Pri zidanju bo zaposle- j nih šest tisoč, drugi pa pri dobavi potrebnega materijala. PHILADELPHIA. Pa.. 15. novembra. — Lepa Kose Allen, stara 18 let, je pod stalnim nadzorstvom, ker se boje, da bi se sama usmrtila. \ Vitko, temnolaso dekle, katere ljubčka Franka A. Donaldsona je ustrelil njen brat Eddie Allen, je od dneva umora tako zelo pobita. da se njeni prijatelji in družina boje, da si vzame življenje. V hiši Henry G. Pearce v Ha-verford, kjer živita od časa umora .Kose in njen oče Horace Allen ni dekle nikdar niti za trenutek samo. Ysak dan jo obišče zdravnik, ki jo oskrbuje, da se je ne loti melanholija in nervoznost. O umoru vedno govori samo: — Franka sem ljubila in ga bom vedno ljubila. Njen brat, ki je umoril Franka, je v ječi in ga bo te dni sodila porota. Njen oče jew nevarno bolan v Pearce v i hiši. Da bi svojega očeta obvarovala še hujšega udarca, se skuša Kose kazati proti svojemu očetu, da nima proti njemu nobene jeze več, ker je nasprotoval njeni zvezi z umorjenim Doualdsonom. Da bi svojega sina rešil električnega stola, je oče izdal izjavo, da je njegova hči prekoračila me- LIZBONA, Portugalska. 15. no-jo dostojnosti v razmerju z Do-(veiubra. — Vuled tatvine enega naldsonom. | prašiča se je med dvema plemeno- iNjena žalost je tem večja, ker.ma v Bissi, portugauski Guineji. je ravno na usodni večer namera- j vnela pravcata vojna, v kateri je vala pobegniti z mladim Donald- bilo ubitih več sto domačinov, sonom in se ž njim poročiti. Iste-| Cele kupe ubitih so našli poti ga večera je tudi odšla iz očetove j razvalinami požganih koč. Gover-hiše, ker na očetovo zahtevo ni! ner je poslal na kraj poboja 4000 hotela pustiti svojega izvoljenca. I vojakov. POSLEDICA DRUŽINSKEGA PREPIRA 2ena zatrjuje, da jo je mož najprej pretepel, nato se pa sam ustrelil, toda oblasti so drugega mnenja. j in Grandi je odgovoril: I — Dovolite mi. da se vam za J to odredbo iskreno zahvalim, aprila, ko je bil njen Smatram jo 2a veliko pojenje, i. De Pew «»a je listre- ZDRAVNIK OBSOJEN VSLED UMORA POLICISTA LITTLE ROCK, Ark., 13. nov. Dr. Clyde JS. Roath je bil zaradi umora policista Luther \V. Dind-sey obsojen na dosmrtno ječo. Lindsev je bil ustreljen 8. avgusta, ko je sedel v avtomobilu izven mesta z Roathovo uslužbenko Mrs. Marv A. Griffin. POBOJI ZARADI ENEGA ' PRAŠIČA •BROCKTON, Mass., 15. nov. — Justin L. Cobb, trgovec iz Mans-fielda je danes umrl v bolnišnici za ranami iz puške. C mora je ob-dolžena njegova lepa žena Emilija Cobb, stara 2(> let. Mrs. Cobb je tudi v bolnici vsled ran. katere ji je po zatrdilu policije zadal njen mož. Oče Mrs. Cobb. George F. Roberts. je sinoči obiskal Cobbove in je našel Cobba umirajočega v kuhinji, njegova žena pa je nezavestna ležala poleg njega. Cobb je bil prepeljan v bolnico, kjer je nekaj minut zatem umrl. Mrs. Cobb pa. ki ima več ran in prask po telesu, je bila več ur v nezavesti. Mrs. Cobb je izjavila, da sta imela med seboj prepir, med katerim je jo mož pahnil, da je padla po stopnicah v klet. Pri tem se je poškodovala po celem telesu, posebno globoko rano pa je dobila zadej na glavi. Medtem ko je ležala nezavestna v kleti, se je CobH sam ustrelil. Ko se je Mrs. Coob v bolnici prebudila iz nezavesti, je rekla, da sta se že en teden prepirala, zadnji večer pa sta se zopet sprijaznila in sta skupno popila eno ga-lono žganja. 'Nato sta se pričela zopet prepirati in mož jo je vrgel po stopincali v klet. Cobb je bil star 31 let. njegova žeua. 26. Poročila sta se leta 1923; prej je bila Mrs. Cobb gledališka igralka in velika lepoti-lea. Mrs. Conlin je odšla iz ječe. v kateri je bila pridržana do obravnave od mož umorjen. De Pew ga je lil. ko je Conlin nekega večera prišel z dela domov. — Za bodoče nimam nikakesra načrta. — je rekla časnikarskim poročevalcem, ko je prišla iz sodil i jskega poslopja. — Pred vsem želim pozabiti vse to gorje, ki je prišlo nad mene. Celo preteklost bom vrgla za svoj hrbet in bom pričela življenje z novo. Svoj poročni prstan sem vrgla v vodo East River (v New Yorku). To je bil prvi korak. lNekatere žene v ječi so hotela imeti prstan, toda era nisem hotela nobeni »lati. kajti prinesel mi je samo nesrečo. — Vzela si bom drugo ime. ne »m še, katero bo. Ivadar zopet DRŽAVA TENNESSEE V ZADREGI XASHVIIJLE, Tenn., 13. nov. Governer Henrv Horton je sklical izvanredno sejo zbornice, ki bo imela namen, da reši finančne stiske dežele, vslud katrih je bilo zaprtih več šol in mnogo državnih uslužbencev že nekaj tednov ni dobilo plače. postanem bolj močna, bom šla kam delat. V ječi sem izgubila na svoji teži 25 funtov. O svojem ljubimcu de Pewu je j tudi ne možitve. imela malo povedati. Rekla je samo : — Žal mi je, da mora v ječo. Žal bi mi bilo za vsakega, toda ne ljubim pa več. V svojem življenju ne maram več nobene ljubezni in j'Meglede kje živite, | v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu* žujete nase banke za obrestonosno nalaganje in poftflja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 °fo NaSa nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljene«? v polnih zneskih, kakor so iskaxani na izdanih potrdilih. NMtoflJcBd prejme}« taraj taw št mm, hm —ftaas, nadmljnih potav la itnttw. Posebna vrednogtt to tudi povratnic«, k! so opNBl)«« • naaJorljencev ln iigom zadnjih poftt, katar« dostavljamo teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnic« so «elo potrebo« s« po»ipwplt> v •reče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat f čajih tudi na aodnijl v atari domovini. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Hew Yoark, H. Y, •n -j • til ViBOll" NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 16, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In 17. 8. A. Iz Slovenije. I {jc Kastelic več revizij, tako leta' 1920, 1923, 1926 in zadnjo 1927. Tedaj je izmanipuliral že cel milijon dinarjev, pa ni opazil tega nihče, tako je znal vse prikriti. Daljnovod, s katerim se je hotel sodnika v zaporu in slednjič ra- Predsednik Mestne hranilnice of above officers: York City, N. I. GLAS NAKODA (▼•toe t thm People) ■very Daj Krcept 8 an days and Holiday* ■a oelo leto velja list aa Amerlfco Ca pol leU--«3.00 ________*1-M Za Ne« York aa celo Isto WJM Za pol leta...............>3 JO Za Inozemstvo Za pol leta celo leto__$7.00 43.50 Subscription Yearly >6.00. ^Mrtiiwimit on Agreement. "Glas labsja dan nedelj In prsanlkor. In ooebooctl me ne prlotočujejo. Denar naj se blagovoli poMlJaH po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. da m nam tudi prejftnje bivališče nasnsnl, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", tli W. lBth Street. Ne«' York. N Telephone: CHelsea 3—3S7S Y. MANDŽURIJA Na Daljnem Iztoku iti ničesar uovegn. V Mandžuriji položiij v zadnjih illicit ni bistvena izpreiucuil, rv izvzamemo krvave spopade med Japonei in Kitajci, ki so pa postali že nekaj vsakdajnega. Veasi zmagujejo Kitajci, včasi jia Japonei- doeim gleda Rus od strani ter zaenkrat še lie ve, kaj bi storil. Iz vseh delov sveta se oglašajo protesti proti Japonski, toda Japonska, ki je v vojaškem pogleJu izredno močna, se ne meni zanje. V Peipingu, Tientsinu in Šangliaju so se završili tako resni nemiri, da so morale poseči vmes tam štaeijoni-rane ameriške in evropske posadke. Ako se sme verjeti zadnjim nasprotujočim se poročilom, so poslali Japonei Kitajcem ultimatum, v katerem zahtevajo, da morajo v gotovem roku izprazniti svoje postojanke ob reki Nmmi. Ako tega ne store, bo odgovorila Japonska z odločno vojno akcijo, kar dokazuje- da se vse tako vrši kot se je vršilo leta 1014, predno je izbruhnil svetovni požar. Na Japonskem >e je pojavil javen spor med civilno vlado in ponorelo vojaško kliko, ki misli, tla je napočila njena ura. Vojaške oblasti očitajo manj stopio< elitnim civilnim oblastim mlaenost in nemožatost pri uravnavi -mandžur skega spora. Kitajci in Japonci delajo na svojo pest, v Ženevi in Wasliingtonu pa zopet na svojo. Toda dosedaj je ostalo le se pri besedah. Oči vseh so uprte v Pariz, kjer se bo danes sestal svet Lige narodov ter uveljavil takozvane odločilne sklepe, ki bodo pa, kot je že marsikaj v zgodovini Lige narodov, o-stali le lia papirju. Kot zastopnik Združenih držav bo navzoč Charles (i. Dawes, ameriški poslanik v Londonu, kar je znamenje- da je ameriška vlada v resnih skrbeh in da je pripravljena storiti vse, samo da prepreči vojno na Daljnem Iztoku. V isto vrsto spadajo tudi direktna diplomatska pogajanja med Washingtonoin in Tokio, ki naj bi po zatrdilu ameriškega državnega tajnika Stimsoiia ugladila pot za direktna kitajsko-japonska pogajanja. igrati, ga je ubil. Videmšek Anton, lS-letntf p prijateljem Drevom Martinom, p. d. Povh, iz iste vasi pasel 24. okt. živino nedaleč za vasjo. Od dolgočasja sta prišla na nesrečno misel .da bi se poigrala z daljnovodom, ki pelje iz centrale v Velenju v zdravilišče Dobrina. Videmsek je iz vasi prinesel žico. napravil na koncu kavelj in jo s hm,elovko dotaknil žice. Tedajei ga je vrglo po tleh. Ko pa jc prijatelj vprašal, kaj mu je. je samo še odgovoril: "l*usti me!" Padel je v nezavest in umrl. preden j«* mogel dospeti zdravnik iz Velenja. Požar v Brezovici pri Nemški Loki V petek 23. oktobra med 2-1. in 24. uro jc nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Ivanu Mau-rinu št. 5. Zgorelo jc gospodarsko poslopje, v katerem se je nahajal hlev in svinjak ter vsa krma, nekaj gospodarskega orodja, poljedelski stroji in dva prašiča. Skoda se ceni na -t.'j.SvH) Din. ki je deloma krita z 12.000 Din zavarovalnine pri Vzajemni zavaro valnici v Ljubljani. Da se je požar omejil, se je zahvaliti v prvem požarni hrambi v Nemški Loki. ki j«* takoj prihitela na pogorišče ter gasila izredno marljivo do ranega jutra. Pogorišče je temeljito pogasila, kar je trajalo do H. ure naslednjega dne. Požar so opazili fantje, ki so kuhali žganje pri .Juriji« Šuteju na Brezovici, katerega hiša se nahaja na drugem koncu vasi. Alarmirali so vaščane. bili so tudi prvi na pogrišču in preprečili, da se ni ogenj razširil, ker lahko bi bila zgorela cela vas. Na srečo tu d i ni bilo vetra. Domneva se, dA je bil ogenj podtaknjen, orožirištvo j" na de lu. in upanje j«', da bodo zločinca izsledili. V Studenem, občina Koprivnik je isti dan popohlne pogorela ko ča Knespler Marije, v kateri n nihče stanoval. Kdo je zanetil požar. se ne ve. ker biva v tem kraju samo neki kočar, ostale hiše so bile deloma že porušene deloma so zgorele. zavajanja upravnih5 P" > »>ostaI ,,anj ' to ko ga je na nekatere neko- opozorila tudi še bla-rajnica Albina Hager. Pričel je at i san tekoče di zmotnega odbornikov, oz. blagajnika Mest-! ne hranilnice v Črnomlju s po-!rektnostl tvarjanjem v nameri, da pridobi ... . . . i, '4. sodelovati sam pri poslovanju in protipostavno imovinsko korist , , \ „1 „ bi in soobtoženemu Stanetu'J[»**kovati tekoče račune in Jakši, ravnatelju tvrdke Jakša & kn",h,j .stev,.lke «>0' Co . družbe z o. z. v Ljubljani Sled ^^unov ne vjemajo s po- nji je obtožen, da je neklepoma jlatk. v bilanei 15rz je bil ugotov-zavajal Josipa Kasteliea k nečed- !jen Primanjkljaj milijon dinar-nim dejanjem in sodeloval pri tem tem, da je prevzel v Ljubljani Kastelic se je seveda branil in smislu dogovora s Kastelieem ^ zatrjeval točnost svojega poslo-od Mestne hranilnice v Črnom- vanja. kasneje je trdil, da je iz-1 ju v letih 1021 in 1022 skupno 1 jpubil denar radi neuspelih špe-milion 213.200 K. in da je po do- ( kulaeij z dolarji, kar pa je doka-govoru s Kastelieem napačno ' zano povsem neresnično, vknjižil v ]>oslovnih knjigah tvrd-j ke "Vesne" družbe z o. z. v Kani- Zadosten vzrok za ločitev zakona. niku in kasneje v bilanci tvrdke; Jakša Ac Co. v Ljubljani na škodo (Mestne hranilnice v Črnomlju 109.10ti.85 Din. Skupno je oškodovana mestna hranilnica v Cr- isp rva se j.e hotel Kastelic poravnati z upravnim odborom, ki ja na njegovo ponudbo ni mogel pristati, vsaj je nudil le svoje mesečne dohodke in svoj čebelnjak. Kastelic je nato 6. junija lani iz- nomlju za približno 1.300.00 . ročil predsedniku Muellerjn kiju- ce Mestne hranilnice in ga ni bilo Dočim je obtoženi Stane Jakša na svobodi, je Jože Kastelic že delj časa v preiskovalnem zaporu. Oba se zagovarjata pred senatom trojice. ki ji predseduje s o. s. lto-rnih. Jože Kastelic je še pred vojno končal Mahrovo šolo v Ljubljani in si tako pridobil trgovsko na-obrazbo. Do svetovne vojne jej služboval v Ljubljani, po vojni pa ga je sprejela Mestna hranilnica v Črnomlju kot blagajnika. P»il je tako uporaben, da jc bil že po osmih mesecih imenovan za začasnega tajnika in kmalu nato za stalnega tajnika zavoda. To službo jc vršil potem do junija lanskega leta. skoro do svoje areta-eije. Kot hranilničui tajnik je vršil pred vsem take posle, ki jih sicer vrše ravnatelji denarnih zavodov l>il je takorekoč šof urada in kot tak je opravljal prezidijalne posle. zbiral je gradivo za dovolitev posojil. likvidiral je po upravnem odboru dovoljena posojila, izvrševal je druge denarne posle itd. t "žival je vsesplošno zaupanje, ki je šlo tako daleč, da upravni odbor niti ni zahteval od njega pred- več v urad. Teden dni kasneje sta na nepojasnjen način izginili iz hranilnienih poslovnih prostorov dve knjigi tekočih računov. Pri šla je strokovna komisija iz Za Oh. zakonski stan. kako krasen si in kako prijetne so tvoje dolžnosti . . . Rojak, ki je bil baš trinajst mesecev poročen, je pripovedoval svojemu prijatelju: — Veš kaj, ne morem več prestajati. kar ločil se bom. — Zakaj vendar? Saj sta bila še laui ko dva goiobčka. zdaj ti je par kar naenkrat začela rojiti ločitev po glavi. Oe bi jaz imel tako ženo kakor je tvoja. vem. da bi se nikdar ne ločil od nje. -—Oh. ti ne veš. ti ne ve« — je stokal. — Ce bi vedel, bi mi ne zameril. da sem zahrepcnel po samoti in po samskem stanu. — Le potrpi, le potrpi — ga j«* tolažil. — Saj veš. mlada je še in neizkušena. In rada te ima tudi. Kolikor vem. ne bezlja za drugimi. — Seveda ne rada. še preveč seveda me ima Bik pod avtomobilom. Iz Slovenskih goric pišejo: Ko se je 23. oktobra popoldne peljal j skozi vas Bis veleposestnik Josip ' zornik iz Ptuja v svojem avtomobilu. je ravno gnala na — In lepega otročička imata. — Daš zaruili otročička se bom moral ločiti od uje. Skoro jokal je, ko mu je raz-i odel svojo bol. — Odkar sva poročena — jc pašo zi- j pripovedoval — sem vse potrpel. vino posest niča Karolina Sker-jYsa hi-na de|a wm opravi, poje!r jančeva iz 15,ša. Živina se m mo.,^ de,a ysa d„maf.a dria. gla. takoj umaknit, s ceste, »a 1-j ui0ju iu ujt,llu> \iti P«krat. od-bolj pa je kljuboval avtomobilu j kar sva poroC.ena ni zjutraj vsta-poldrugo leto stari bik. ki ga je ; I;| ^ bj mi skuhala zajtrk Ved-avto dohitel ter s sprednjim de- MO st>m ?a mora, sUuhati sam. lom pograbil in podrl na cesto ta-jso jn 7jmjo ,n -p jp sluC.ajno po_ ko, da so šla prva kolesa avtomo-|2abiIa ^ vK.erjo kako kalltrl<> bila čez njega. Vaščani so takoj knpia sen, mml vedno jaz Ye. greba in po napornem delu ugo- priskočili na pomoč ter rešili iz -(.rj() skuhatu \se sem ji kupil. tovita tu le v velikih obrisih naštete denarne manipulacije. Obtožnica obsega 02 strani. avtomobil ista Kastelic je bil aretiran in pre-j l>eljan v zapore okrožnega sodiš-1 ča v Xovein mestu. Tam je sirau-! lira] blaznost. Pri neki taki prili-| ki je izlil na službujočega sodni-j ka, ki je stopil v njegovo celico, vrč vode. Verno zatrjuje svojo nedolžnost, zadnje dejanje pa mučnega položaja u: po -l>jner jt. zai,repcnela. In ko in poškodovano žival. Posest niča je ^^ om>R ,ia sVet me jV zn. Skerjančeva je takoj zahtevala, huda nadlo?a: pleuilM, st.lu odškodnino, katero ji je lastnik. mml j in /a utr()ka VM. sko. avtomobila brez ugovarjanja 'z-1 niandirati. Neštetokrat sem moral plačal v znesku 12«) Dm bika pa ^ ^ in mu popreti lule-je dal prepeljati v ptujsko klav- ( km voljno na- j redil, samo ila je bil mir v liiši. j Avtobus ga je raztrgal. iKdinole to me jezi, ker se me o- 31. oktobra se je zgdila na Du-, trok hoji. Ce ga vzamem, začne pravi, da je izvršil v taki duševni j najski cesti v bližini stadiona hu-Jstegati roke po nji. Posebno, ka- razdvojenosti, da se tega ni zavedal. Tako obtožnica. Razprava, h kateri je povabljenih 2ti prič in za katero vlada neprimerno zanimanje. bo dokazala krivdo ali ne-krivdo obeh obtožecev. da vtomobilska nesreča. Ponesrečenec je inženir na ban ski upravi Kus Markov Pavel. Slovenska Markov je hotel okrog pol 21. ure ustaviti dirjajoči avtobus, da bi vstopil. Stopil je s teimiega hodnika na cesto, kar seveda šofer ni opazil. Avtobus je z vso silo zavozil v Markova in ga podrl na tla. Nesrečnež je bil iiaiuah ves v Policah pri Gornji Jtadgoi-.i i krvi. Takoj so ga prepeljali v bol- zemlja — v rokah. nemških je imel lepo posestvo z vinogradom grof Kari Lamberg iz Deutch Sumljive oktobra se je pričela pred novomeškim okrožnim sodiščem senzacijonalna razprava proti bivšemu tajniku mestne hranilni ce radi lažnega vodstva in predru-gačenja trgovinskih knjig imenovane hranilnice, radi protipravne prisvojitve nad četrt milijona dinarjev iz hranilnienc blagajne, radi napada na pregleduj oče ga Naši po Ameriki V malo trgovino Johna Šiuieca j soproga, eucga otroka, 18 mese v Heading, Pa., so vdrli trije ro-• cev starega, ter očeta in mačeho, parji po imenu Smith. Barbaro | Louis iu Anno Winter. Šimec, soprogo Johna Šimeea, kij y clevelandu je preminul dobro poznani rojak Ignac Luznar, je proti ropanju prott'stirala, so' pobili na tla. da je obležala nezavestna. Ko ji je hotel prihiteti njen soprog na pomoč, so ga zgrabili in tako pretepli, da je na mestu obMŽal/ Predno je prišel ponj ambulančni voz. je bil nesrečnež Še mrtev. Pokojni sobrat John Šimec je bil rojen leta 1H78 v vasi Griblje. okraj Črnomelj v Beli Krajini. Ta v Ameriki je bival 29 let. Za-puaca soprogo, dva sina in eno beer, ki »o že vsi odrasli. — V torek, 10. novembra je i preminula V Chicago, Ilk, 21-let-na rojakinja Mrs. Louise Meden. Bolehala je nekaj mesecev na «u-ro se je Ha zdravit r rest. Zapušča v starosti 42 let. Bolehal je le teden dni za pljučnico. Pokojni je bil doma iz Škofje Loke ter je prišel v Ameriko pred II) leti. Po poklicu je bil barvar avtoiuobi lov. — Zaduji teden v četrtek, sta si obljubila zakonsko zvestobo Miss Angeline Turk iz Dodgeville in Mr. Lklvvard Kickard iz Huron to\v»a, Mich. Miss Turk je hči biv še dobro poznane Calumetčanke Mrs. J. Turk-Vikonich. — Peter Kranjec iz Tamarack Junior, Mich., kateri je bil pred dvema tedni hudo poškodovan po rami ▼ rudniku, je toliko boljši da mu je bilo mogoče zapustiti bolnišnico. manipulacije milijoni. s tujimi pisane kavcije in mu je slednji«" zaupal odločitev v pojedinih po-1 Feistrit/.a pri Urazu. Kadi njego-slili v sporazumu s predsednikom I vega slabega gospodarstva je groin po navodilih upravnega odbo- fu začela huda presti in je bil prisili jen prodati svoje posestvo. Kot zagrizen Nemec ni pustil, tla bi posestvo prešlo v slovenske roke. in ga je raje pod ceno prodal ra. Postal je tako skoro povsem samostojen. Skoro deset polnili let j«* trajalo to početje, ne da bi bil kilo .. , w. . ,. .it- .'nemškemu naeijonalistu Kezacu, prišel 'Kastelieu na sled. t pravni „. . „ ,, . ^ , . i i zivmozdravniku v '^Nemški Kad- odbor se na denarne posle ni do- . „ , .. .. , . ... . goni. Posestvo 111 ves letošnji pri- voli spoznal, slepo je podpisoval.!*; , , . , , . . 1 1 delek je prodal za malenkostno nišnico. kjer so ugotovili, da ima zlomljeni obe nogi in hude poškodbe po vsem životu. Poškodbe so smrtno nevarne. Inž. Markov Pavel je samec, ter ima v Ljubljani brata in mater. Med rusko kolonijo kakor t udi med številnimi znanci in prijatelji je zelo priljubljen. kar mu je Kastelie predlagal iu tako bi bilo ostalo to morda še nadalje prikrito, da ni začel Kastelic igrati velikega gospoda, kupovati nepremičnine in nastopati v Črnomlju Jožetu Kastelieu j kot imovit meščan. To je dalo povod raznim govoricam, ki pa jih je pobila revizija hranilničnega poslovanja, ki je pač našla nepravilnosti v izračunavanju »»bresti in v poslovanju z menicami, kaznivih dejanj pa ni našla. Imel vsoto Tn.OOO Din. Marsikateri izmed Slovencev hi mu ponudil višjo vsoto, ako bi jim bivši lastnik ponudil posestvo v prodajo. To je dokaz, da Nemci ne puste iz rok niti koščka slovenske zemlje. katero so si kdaj prilastili. NAZNANILO. Kadar želite suho meso, šunke, plečeta, klobase iu jezike, obrnite se na nas. ker izdelujemo vse pre-šičevo meso prav kot v starem kraju. — Cena je vse 25c funt in poštnino plačate sami. John Filipi č, 1048 E. 76 St., Cleveland, Ohio. (3x 16.1S&20) VABILO K IGRI Don Fernando; ..V^.M-ilkU V*1---- T-.L--,1 .k - Strah Austurije KATERO PRIREDI SLOVENSKO PROSVETNO DRU&TVO V nedeljo "BLED 22. Nov. Začetek ob 5. popoldne. v DVORANI na 62 ST. MARKS PLACE, NEW YORK VSTOPNINA ?Sc 111 54c. PO IGRI PROSTA ZABAVA in PLES Za postrežbo bo dobro poskrbljeno — Odbor § pecial Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti; ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4°/c Sakser State Bank H COKTLANDT HEW XORK. N. X. dar ponoči /.aveka. Zadnji teden so pa začele jrliste onpaviti in ga je bilo treba vso noč prenašati sent in tja. Iu zdaj se za«"-ne tista re«"*, katero sem ti hotel razodeti. Otrok ni za zlodja hotel biti pri meni. Kadarkoli je ponoči zajokal. pa sem pa jaz prijel v naročje, se je začel dreti, »la je bilo groza. Xiti za trenutek ni hotel biti pri meni. Kar po nji je stegoval svoji ročici. Lc s težavo sem jo prebudil in preprosil. da je vstala in šla ž njim parkrat seiuintja. Otrok je seveda takoj zaspal. Pravijo. tla so ženske pametne. Prav lepo je. da so pametne, in je že skrajni čas. da jih je enkrat pamet srečala, toda tudi pamet sm.* iti le do gotove meje. kajti, kar je preveč, je preveč. Ali ves. kaj >.i je izmislila za nocojšnji vceer.* \li ves. zakaj sem prišel tako pozno k tebi in zakaj sem zatnlii" sklenil, tla se bom ločil od nje Rojak se je kar tresel samejra razburjenja. Prijatelj mu ponudil kozarec pijače, katero je hvaležno sprejel in s«« bvaieinej«-použil ter nadaljeval : — Ko se vrnem nocoj doutov. je bilo otroko nekoliko odleglo. — Oh. kii k o sem zaspana — je rekla. — kar spat bom šla. Ws dan sem m* ubijala z otrokom, zdaj pa res ne moreni nič več. Ce bo ponoči nagajal, jf« boš pa ti malo pono&il. kaj ne' — Saj veš. da noče biti pri meni. — sent dejal. O. bo že. — je odvrnila, bom že jaz tako skoman-dirala, da bo. — Ivoj po večerji sem se slekel in šel spat. pa komaj sem zatisnii oči, se je že o-glasilo otročje kričanje. — Naglo vstani, me poruka ženica — sinoči sem ga jaz prenašala, nocoj ga bos pa ti. — Saj vendar veš — sem ji odgovarjal. — da noče biti pri meni. — O. bo že. bo že. bom že jaz napravila, da bo. Luč pri-vij! — Privil sem luč. da je bilo v sobi temačno, nakar mi pfavi: — Xa. to obleci — In že je začela vleči name svoje kratke zidane spodnje hlače in s cunjami nabasan brazir. I*ri tem me je pa škropila s parfumom, da še zdaj smrdim ko dehur. — 1'akaj. sedaj te bom pa še malo namazala in na-pavdrala. potem boš pa otroka vzel. in stavim, da ne bo poznal razločka, če sem jaz ali če si ti. Vedoč. da sem s tem dosegel višek zakonskih sladkosti in dolžnosti, sem strgal njene cunje s sebe. se oblekel in pribežal k tebi. dragi prijatelj. Prosim te. pomagaj mi. Svetuj mi dobrega advokata. .Jutri bom vložil tožbo za ločitev zakona . . . Otis NARODA NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 16, 1931 TUB LARGEST SLOVENE DAILY t» V, B. Š jo2a ukoviC: N O 2 To je bll zame najbolj gnusen in zapravljivosli. Lahko se zame- jo samo lokavi mešetarji. Odvračal prizor, kar sem Jih doživel v naši riš. da bo joj! ljubljeni soseski. | Tudi mene Mneslo ^ ye,er Prihajal »em od vrhniike strani tJa Ne radi veselice in njene do-ter polagoma zapuščal samostan-! brodelnosti, pač pa sem upal. da tke slapove Bistre. Za dolslum j najdem tamkaj dobrega znanca. Drailerjem sem se pognal v klanec pod Laze BUa je jesenska nedelja, vedra in mrzleča. Od pozne nevihte cči&čeno ozračje se Je blesketa-lo v neštetih srebrnih spreminkih, ki so S3 zgošievali pod gorami v prijetno modrino. Solnce je ležalo -.redi mclčeiega vsemira kakor srebrn ščit. v katerem se blesti božji cbraz. Pred menoj so se razprostirale njive.*željnc počitka in miru. Vmes so žalostno zevala prazna ftrniAča; po smrečju v mejici so se razplele bele deževne pajčevine. Za košatimi orehi so se skrivala rdeča ostrejša, široka čela skednjev in polomljeni kriii starikavih kozolcev. Se naprej se Je sloiil ze- Veselica je bila že v največji razigranosti. Ljudje so se pri kaplji vina raziveli. pozabili črne skrbi in se vdali opojnemu razpoloženju. Dekleta so prodajale razglednice, obložene kruhke in neizogibne srečke. Nekateri so oblegali šotor z bliščečimi dobitki, ki so mikali porebno mladino. Dragi Sq se dre-njali okoli vinotoča, si nazdravljali in trkali s čašami. Na zasilnem odru so se vrteli plesalci; to že ni kilo pravo rajanje ampak nerodno prerivanje in razbrzdano zaletova-nje. Za mejo so eprezovale gruče radovednih otrok in lačne, poželjivo so se lovile za razposajenimi veseljaki onkraj ograde. Godba je lezniškl mo«t z orjaškimi boki; že- neprestano udarjala poskočnice. lezna kača je prihuljeno polzela Boben je izlivajoče pritrkoval, preko njegovih ramen. V Bevknh je mehko prizvanjalo nedelji v slovo; odmev se je dolgo pozibaval nad barjem, nato pa zamrl v smrekovih šumicah pod Plešivico. Na košen: nah so 5e zaznavale bledomodre li-tam je cvefel podlesek, poslednji čar umirajoče prirode. V stelj-nikih je rumenela praprot; njeni listi sc se nagibavali drug za drugim kakor zlate dlani, ki skrivajo gozdne skrivnosti.... Bil je čudovit, jasen jetniki popoldan, zlit v ne-prlsljeno enoto, podoben rubinu • redi zlatega prstana. Kdo bi se ga upal dotakniti z umazanimi rokami? t rombe so težko hropele, piščali so neprijetno režale. Vmes so se trgali vriski razposajenih plesalcev. Ob plesnem odru so začeli prižigati luči. Tajinstvena, rumenkasta svetloba je še povečavala omotičnost. Prah nad plesiščem se je gostil. Nerodni netopirji so se zaletavali v lampijone, da je Juč migljala kakor medel svit ugašajoče leščerbe. Kiselkasti vonj politega vina je prepojil vlažno večerno ozračje, to-bakov dim se ni mogel razpustiti. Kamor sem se ozrl, povsod sem naletel na dobrodušnega vinskega brata ali na razgreto p'esaiko. jo je od Janeza, ki je ravnal pošteno in brez hinavščine. Pustil je tekmeca v nemar. Vendar je tlelo nekje prav na dnu srca sovraštvo do visokega tekmeca. Posebno ni mogel pozabiti zadnjega srečanja c Veliki maši, ko je peljal Tonče šiviljico Zalko na žegnanje v sosednjo taro. Ošabno je počil z bičem. da je veselo poskočil in zape-ketal iskri konjiček. Medeni okovi na opremi so se zabliskali, cesta je veselo zapela ... Janez se je moral osramočen umakniti pod jarek med koprive kakor nebogljen otrok. Danes pa se je Zalka mnogo več družila z Janezom, ki je v širokem, črnem klobuku m žametnem suknjiču v?i>ujal med dekleti toplo občudovanje. Skoraj prezirljivo je zavrnila Tončeta, ko jo je prosil za ples: — Danes ne plešem. Nisem raz-pclcžena. Tonče je stisnil ustnice in močno potegnil cigaro. Zgubil se je med pivci pri vinskem šotoru. Čez nekaj časa se je vrnil z dvema Štefanoma vina ter glasno postavil obe steklenki na posebno mizo, pri kateri so sedeli fantje iz drugih vasi. Kozarci so začeli krožiti, vino je pljuskalo; v luči lampijonov se je svetlikalo kakor čarobna pijača, ki razvnema telo. Radi prcobilo zavžitega vina je začela giniti jas na zavest, um je odrevenel, besede so postajale zmedene, oči kalne, vročica je pritiskala na senci. Značilo se je. Srebrn rogel zgodnje mesečine se je ob?sil vrh Viherce ; in oblil smrečje z modrim leskom. • Nebo se je odmaknilo v nedogledne I daljave, bele zvezde so se razpu-j sčale... Vsedel sem se k znanemu omizju in opazoval veseljaško vr- Ko sem zopet stopil med vaške hiie. me Je objela sladkorna tišina, polna ntdeljske svečanosti in pokoja Pri znamenju so se seSlej stare ženice in si zaupn0 dopove-cicvale poslednje novice. Plašile ko- j koši so se gnetle po dvriščih in iska- ; le obilno pieo pod kozolci, kjer so venJhu> turc*n° *u- /a strto s pestrimi lampijončki. Ustja- * » * cer je zadnji čas križ z veselične P^lo na mize.. . Med nji- dobrcdelnostjo! Nekemu hočejo pc-!mi sta sedela tudi Upnik<,v Tončc naviti po srr.rti spominski kamen; za to je treba prirediti veselico in in Burnski Janez: cba sta se že dolgo trgala za eno dekle, za lepo popevko je trsba dvigniti ... Končno pa ne smeš preveč zabavljati in grajati take nepotrebne potrate Za utrujene mišice Kič ne da tako hitre pomoči kot PAIN-EXPELLER .n premetno šiviljico Zalko. ki je cbema razvnela srce. Ni se mogla odločiti, katerega bi izbrala. Dočim je bil Tonče bogat prekupec nekoliko nakazenega obraza, ki so ga razo rale koze. je bil Janez zastaven kajžarski fant, da ga ni bilo gor-jega v celi soseski. Njegovi vriski so ; se najlepše utrinjali v tihih, me-! sečnih nočeh Tonče pa je govoril [ sladko in obetal gradove, kakor za- — Fantje! Še ga bomo pili, — je vstal Tonče in kljubovalne klical proti vinskemu šotoru. — Tudi mi ga bomo! — se je o-smelil nekdo i^med Janezove dru-bc, ki se je doslej mirno zabavala. — Kislo mleko! Za vino nimate denarja. — ga je izzivalno zavrnil Tonče. — Tiho. lisjak! Sicer ti posmo ciimo dlako. — Kdo? — je razburjeno kriknil mešetar. — Mi! — je enoglasno zagrmelo domače omizje. Tedaj je skočil na slolico rume nolas široko-jlečnež in utlaril po lampijonu, da se je globoko zagu gal. Svetloba je zaplesala v širokih kolobarjih: ljudje so postajali po-pesti ot>J zorni na fantovski vri^c. Družba je pri nasprotni mizi bučno smejala, kozarci so grozeče žvenkljali. Mešetar Tonče ^e je rogal najbližjemu in prešerno vihtel klobuk. — Coklarji. domov! — Molči, — je planil pred izzi-vača užaljen domačin in dvignil roko. — Ti mi ne boš ukazoval, kaj; smem govoriti .Coklarji ste..... — se je malomarno obregnil mešetar \ in si počasi zapenjal suknjič. — Kar! položi roko name. pa boš še nocoj mrzel kakr krtov smček! — Preklici... Ven z njim.... Gro- HARBIN NAJVAŽNEJŠE MESTO MANDŽURIJE Harbin leži na glavni železniški progi, ki vodi od rusko-kitajske obmejne postaje Mančulija preko kitajskega ozemlja do Vladivostoka. med pokojem pozimi, ko ti gleda oko namestu po rjavih valovih preko nepregledne ledene planjave in se zdi mogočni železniški most ka- Ta proga je direktno nadaljevanje kor odveč, ker gre tesno ob njem prekosibirske proge in je znatno preko debele ledene odeje živahen krajša cd proge, ki so jo Rusi egra- promet s sanmi sem in tja. dili pozneje preko ruskega ozem- j Obe železniški progi in za trgovi-lja in Habarovska. V Harbinu se no tako važno reka so napravili iz odcepi cd proge druga proga v ju-1 Harbina v kratkem času veliko me-žno smer, ki stoji do Cangčuna pod sto in mu gotovo za vedno zago-isto upravo kaker vzhodnokitajska , tavljajo poseben pomen, tudi če bi železnica, od Cangčuna pa pripada speljali osebni in blagovni pormet južnomandžurski železnici, ki je v' preko Cicikarja, da bi prihranili japonskih rokah in vodi do naj- nekoliko ur. važnejšega mandžurskega pristani- šča Dajrena (bivšega ruskega Daljnega >. Za kitajske pojme je bil razvoj Harbina izredno hiter in mogočen. Mesto sestoji danes iz treh velikih Harbin je torej ključ do dveh že-j delov; dva ležita tik ob Sungariju. lezniških prog. ki posredujeta sov-jnamre~ £isto kitajski in pod lastno jetski Rusiji dostop do Vladivostoka j upravo stoječi Fudjadjan ali Ping-in Dajrena. Zato je Rusijo posku-j jang in pa Pristan »rusko imej, ki sila vse, da si ohrani svej vpliv najso mu prebivalci tudi večinoma Kiti progi in se ni ustrašila niti vc- • tajci z glavnimi poslovnimi cesta-jaških akcij. Jeseni 1929 je prišlo mL Med obema leži malo japonsko do srditih spopadov, ki so končali i naselje brez posebnega pomena, z rusko zmago in zagotovili sovje- | ker je Japoncev v Harbinu 2683. Na tom glavni vpliv v upravi in vod- j položni višini leži tretji glavni del stvu vzhodnokitajske železnice. Še. Harbina, tako zvano Novo mesto, ki danes vidiš ob progi med Mančuli- | se neprestano razvija in sega vedno jem in Harbinom posamezna raz- j bolj proti Staremu Harbinu. ki leži streljena poslopja in očrnele ostan-1 Cb reki. Po zadnjih statistikah so ke zidov, ki govore o teh bojih. j šteli vsi trije deli 365,135 prebival- Poleg železnice pa je tudi mogo-! CCV' kar ie ^0 mno2°- če POmisli-čni Sungari. na čigar desnem bre- mo' da je Hart>in 1904 imel le 30 gu se razprostira Harbin, važna |ti£OČ preblvalcev in 1913 komai 70 prometna žila. Proti severoiztoku i pri čemer sta sa zdecimirali ruskem mestu. Harbin je pač glavno zbirališče ruskih begunccv na Daljnem vzhodu, ki so našli tu pod kitajskim varstvom svoje zatočišče in se dobro ali slabo prerinjajo skozi življenje. Mnogo žive v prav žalostnih okoliščinah in zlasti v predmestjih imaš priliko pogledati v bedo ljudi, ki so prej videli lepše čase. Te bede si skoraj ne moreš predstavljati in tvori pretresljivo nasprotje k luksuzu in razsipnosti drugih, ki so imele srečo. Število ruskih emigrantov znaša — 30.362 in če prišteješ k tem skoraj 27,000 sovjetskih državljanov, potem lahko razumeš, da Rusi zelo močno vplivajo na življenje mesta. Ostali inozemci < Nemci, Angleži. Francozi. Poljaki in drugi t so po številu neznatni, a imajo precejšnjo vlogo, ker so med njimi diplomati in vodilni možje trgovine in industrije. Na družabno življenje imajo s klubi in prireditvami velik vpliv. Vsepovsod se očituje opazovalcu v Harbinu svojevrstna mešanica Vzhoda in Zapada. Tako imajo banke, konzulati in predvsem železniška uprava velika, moderna poslopja, h katerim je prišteti še nekoliko po evropskem vzorcu urejenih hotelov. V kitajskem delu in v predmestjih tik 0h glavnih ulicah naletiš spet na najprimitivnejše SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslažujmo se vsi brez Izjema te stare in stanovitne domaft« banka. OCE S 15 SINOVI V .svt>jt* rojstno un-siii v italijansko provinco Aleksandri ju se je nedavno vrnil človek, katere-£T«i pojav je vzbudila oproinno zanimanje in j<> o nji m kimilu govoril« t*«*li» mest«>. Spremljala «rii jt* suprofca in petnajst sinov, ka- še izliva v Amur. Čeprav sta oba njima kakšnega pol leta zelo živahen ladijski promet. Mogočni rečni pamiki, džunke in splavi dovažajo les in druge sirovine iz notranjosti dežele in velike pristaniške pa skladiščne naprave ob Sungariju dokazujejo, kako važno prekiadališko mesto je Harbin. Svojevrstno )p nasprotje med gcmazenjem in hru-ščem ob reki v tepli letni dobi pa bedni kuliji z rikšami. Na prašnih. . , ..... . ,, . , ob deževnem vremenu močvirju se obe veliki kugi 1910-11 in 1920-21. . ... . , ,. ^ _ .. .. .. . . . podoomh stranskih ulicah kitaj- Fudjadjan šteje 1600 dus. Tu ne j . . , J ...... „ „ /skega mesto so glavno prometno vidiš skoraj nobenega Evropca. Vse < . . _ . t H . . . . t ... „ . sredstvo. Pozimi stopijo v spredie povsod vladajo tu najcistejsa ki-lr„ . . .... , H 1 sam in ojacujejo vtis ruskega mesta. I Največja beda in bleščeče raz-Pristan in Novo mesto kažeta že j košie, kitajska svetišča in ruske bolj evropski značaj. Sicer je pre-1 cerkve, rikše in prvovrstni avtomo-bivalstvo z 97.776 dušami od preko j bili, celo podnebje s svojimi skraj-160.000 večinoma kitajsko, vendar no vročimi poletji in polarnimi 7i- terih najstarejši ima 1"» let, naj-bajte iz zemlje. Mesto ima več ru-' mlajši pa komaj par tednov, tiiu-skih cerkva in dve veliki kitajski j s»'ppe de Carliui — tako se ime-svetišči. Promet je moderen, ne n„je srečni oee — pa je pri vsem manjka tramvajskih in avtobusniii t,.,„ sTar ^ele let. prog. A poleg najelegantnejših av- Giusppe je bil rojen v bližini tomobilih svetovnih znamk tečejo Tort.me kot sin siromašnega vrt- tajska delavnost, hrup in zmešnja va. imaš prej Ytis, da si v kakšnem DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, » ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" cUiutro, pti pa ni Slovand v vmtt okolid. iwi ■«-! r--r r t n ■ n-- r~"mr i i i ■■ .......... CEHE Ik OGLASE SO ZMERNE mi ■ m ■ {Nadaljevanje na 4. strani.) BLAZNIKOVE Pratike za leto 1932 Cena 20c . dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New Tork, M. Y. V KRATKEM IZIDE Slo vensko-Amer jkanaki KOLEDAR sa 1. 1932 NAROČILA ZA KOLEDAR — Cena 5*c. — ŽE SEDAJ STREJKMAMO Ta GLOBUS i i j kaže ▼ pravem razmerju vodovje in suho zemljo. | ! Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih i 1 razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-1 j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se ; j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet | i vzgoje in zabave. | KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN j V premeru meri glob«« 0 lnčer. — visok Je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET. KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — 75 11 "GLAS NARODA 216 West 1$ Street New York, N. Y, mami tvorijo vrstno močnih nasprotij v tem nenavadnem mestu Daljnega vzhoda. AMERIKA HOČE IZKLJUČITI TUDI FUJPINCE WASHLVGTOX. I). i\. J.V nov. Kougrt'Miik Free i/ Californije bo pri prihodnjem zasledovanju k«m- jrrcsii stavil predk»fr. d«» s«* pre-puvt* naseljrvanjr Filipimu*v v ZtlružeiH' drža v t*. VINSKA OPEKA SE MORE PRODAJATI TLiL A J i AžSN E. Fla.. 15. nov. — Cieneralni pravdni k <_'«ry i). Lan-tlis pravi, tla prodaja "vinskf opeke" v Floridi ni vee protipostav-na ter ->c more prodajati ravno tako kot jrrozilje i/, katerega ilr-laiuo vino ali pa rž. iz katerega se kulia žjranje. DRAGOCENA BRADA. V majhni vasi blizu Milanu je pred ve«" nego tremi leti neki »Sa-vatini vlomil v hišo nekega kmeta iu mu odnesel ver tisoč lir. Malo pozneje »?a je policija prijela — denarja sicer ne več — iu sodniki so ga zašili za tri leta. Te dni je mož odsedel svojo kazen. med katero je bil temeljito shujšal in se izpremenil. Zlasti dolgo črna brada, ki mu je bila medtem zrasla, ga je tako izpre-menila. da bi ga lastna mati ne spoznala več. In kaj je napravil ta falot ? Z denarjem, ki si ga je prislužil v ječi, si je kupil novo obleko, najel avto iu se odpeljal h kmetu, katerega je pred tremi leti okra-del. Izdal se je zastopnika višjega državnega pravilnika in mu dejal, da ga takoj odpelje v ječo. ee mu ne plača 10.000 lir za iSa-vatinija. o katerem se je izkazalo, da je bil po krivem obdolžen tistega vloma. Kmetic je bil tako prestrašen, da ni spoznal ptiča pod perjem in ker ni imel pri roki dovolj gotovine, je stekel k sosedom. da je končno zbral 10.000 lir, ki jih je izročil sleparju proti "uradnemu potrdilu". In steni denarjem je mož z dolgo, črno braddo izginil — Bog ve kam. narja. katerega žena je imela malo kramarijo. Imel je š»- štiri brate in eno sestro. Živeli s<» v zelo siromašnih razmerah. Mali Giuseppe je kazal izredno nadarjenost za tehniko. .Njeirov ore je delal od zore do mraka, štedil pri vsakem grižljaju, pogosto sploh ni jedel. sam«» da je mogel dati na stran, kolikor je l»il«» potrebno za podpiran je nadarjenega dečka v šoli. Tako je šlo do 14. leta. Moli j«' obiskoval obrtno šolo in se prav dobro učil. Potem pa so pošla vsa sredstva. Dečko ni obupal. Sklenil je izseliti se v južno Ameriko in na lastno pest poskusiti srečo v tujem svetu. Le s težkim srcem je oče dal dovoljenje svojemu ljubljencu. -Na.iprcje je bil (Jiuseppe pomožni sluga v neki trgovini, pozneje pa srl in pre-uašalee privatnih nujnih sporočil. Prihranil si je nekaj denarja in si kupi! motorno kolo. da je laž je in hitreje opravljal to službo. Ko si je dovolj prihranil, je prevzel trgoviuo in s svojimi dvajsetimi leti oženil. Dobra žena mu je pridno pomagala, trgovina le napredovala iu vedno bolj je i'ar-I in i razširjal delokrog svojih poslov. Povsod je imel srečo in njegovo napredovanje je bilo uarav-nots eudovito. "In ravno tako eu-dovita je bila točnost", tako pripoveduje sam. "s katero me j«* moja draga in hrabra ženica vsakoletno obdarila s sinom'. Danes ima v liumos Airesu deset velikih palač, velika posestva in bogastva. Je največji trgovec /. mesnimi izdelki in ima 3.) podružnic v raznih krajih Amerike. Predseduje mnogim trgovskim družbam in jra štejejo med najbogatejše ljudi v južni Ameriki. "Za vse to pa se moram zahvaliti dobremu lJogu, ki sem se nanj ved n <4 obračal, pridnosti, solid-uosti in poštenju, zmernosti iu srečnemu zakonskemu življenju", je končal svoja pripovedovanja. V rojstnem mestu pa je dal sezidati veličastno cerkev v čast Materi Božji. Naročite m na -Giaa Narafta* — največji slovenski itnevnik v Z4ra-fenlh državah. J K CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE BEADED Stane samo Naročite ga pri KNJIGARNI HAS NARODA' 21C Wert 1Mb Street New TMk City - - - ■ - NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 16, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY to V. S. A Pomladni Sen Iraaaaiaigiaiai? roman iz življenja, grafnituaraiararai jjj Za Glas Naroda priredil I. H. 10 (Nadaljevanje.) Detlev pl. Stranski je bil edini, ki je poleg Bergerja vedel za njegovo ljubezen. Zaupal mu je in veselilo ga je, da je imel saj enegar, kateremu je lahko odkril svoje srce, drugače bi mu prevelika sreča razgnala srce. Nekako po enem tednu po prvem sestanku s Marijo ga je Stranski po svoji službi obiskal. Potem ko se je nekoliko pritožil zaradi stopnic in po nekaj kozarčkih konjaka ga kar naravnost prime: — Nič več vas ni videti, kaj! — Gotovo ste se glede dekleta ravnali po mojem nasvetu. Kako je vendar stvar? — Stranski, prosim, nikar ne govorite v tem zmislu, prosim tudi, da ne boste delali svojih tako priljubljenih opazk, potem vam bom povedal. — Tedaj samo pričnite,, — sera zelo radoveden. Wolf tedaj pove, da ji je pisal, kako je poln nemira čakal na njen odgovor in koneeno o prvem sestanku ž njo. tXa njegovem tresočem glasu se je poznala njegova notranja razburjenost in skoro ginjen ga je Stranski poslušal, ki je po leg svoje robate zunanjosti imel izvanredno zvesto, dobro in odkrito srce. Nekaj nenavadnega je bilo zanj, ko je videl svojega tako vedno resnega prijatelja tako razgretega. — Tedaj na pokopališču se shajata. — zmajuje Stranski z glavo, — čuden prostor, brr — — Vi še niste bili tam. Stranski, drugače se ne bi nad tem tako čudili. Ali mislite, da sediva med grobovi? Ne, tam je tako mir no in tiho — polovica pokopališča je pravi park s senčnatimi poti in cvetočimi grmi. Poleg tega pa nočeva, da bi naju kdo videl. — Ne dvomim! Tedaj želim od srea vso srečo! Da ne bi bili pikdar prevarani. Wolf. — bilo bi mi žal! — Nemogoče je to! Tako lepa je. tako dobra in razumna. — To pravijo vsi zaljubljenci! — Ali veste kaj natančnjše o njeni rodbini f — iNe mnogo! Wolf mu pove ono malo, kar je izvedel od Marije. Zamišljen posluša Stranski. — Hm. — pravi nato. — zveni povsem romantično — mati ruska kneginja in tako dalje! Ali pa ste se tudi prepričali, da je vse tako? — Stranski, — s*» zadere Wolf. — ali morate vedno dvomiti o lepem dekletu? -Jaz sam ne vem. kaj naj bi mislil. — Kar je prav, prijatelj! Želim vam samo dobro. Nikar pa ne mislite, da sem na vaš uspeh ljubosumen. Nikdar! Sem precej zavezan. čeprav ne takti kot vi — ljubim realnost — nisem za mesečne večer in slične čarobnosti — zato pa imam odprte oči in vidim stvari, kot so v resnici. — To dekle mislite gotovo poročiti — pri tem ne sme človeka vladati samo ljubezen; pred vsem mora razum priti v poštev, tega pa vi ne delate. — Vrjamem svoji Mariji — — Tudi morate! -le vse dobro in lepo; ni pa dovolj; PrcizkuSa-ti, preizkušati in premisliti — ne slepomišiti in tipati! Pa naj bo za danes dovolj. Z zaljubljenimi ljudmi ni mogoče govoriti. — V ostalem pa vam svetujem .da ne pozabite na svoje stare znance, dobre prijatelje in zveste sosede, esbi na ljubo, dragi Wolf! Še to-le: Le-v pa Kla pogosto vpraša za vas; ni dobro te družine tako zanemarjati. Kdo ve. ako teli ljudi ne boste še kdaj potrebovali. Zaradi tega še ni treba, da bi kdo slutil, da vas vežejo nežne vezi. Da. še nekaj, danes zvečer se bo stari potrudil v kazino; nikdo ne sme manjkati! Samo, da veste! Pa servus! — S tem odide. Napol jezen, napol ginjen ga je Wolf poslušal. Pa vseeno je rlober fant. Zdaj pa mora takoj pisati Mariji, kajti zvečer ne more biti kje drugje, ako bo stari prišel v častniško družbo, in posebno še mora iti. kar ga njegov predstojnik nad vse čisla" Ko je oddal pismo — Marija ga je našla zvečer, ko je prišla iz trgovine, — je šel počasi na promenado. Tam sreča Gabrielo 1*1-jrihhvo. ki je bila zelo elegantno in okusno oblečena. Mislil je na nasvet svojega prijatelja, zato obstane in jo pozdravi. Bila je nad vse pnkupljive zunanjosti, za svojih enoindvajset let skoro prebujna. Svetli, plavi lasje so kaj ljubko pristojali sveži. rožnato, zdravi barvi obraza. Njene svetle modre oči so imele nek poseben hladen, brezbrižen pogled. Gospodična Ilrihova je bila to. kar jo splošno imenujejo lepo dekle, brez kake jmsebne zanimivosti. Wolfu je bila kar odurna; zakaj sani ni vedel. Mogoče zato, ker mu je tako očito kazala svojo nak'onjnost. kar mu je bilo zelo neprijetno. — Zelo redko vas je videti. — gospod pl. Wolf. — pravi Gabrijela hladno. — pravzaprav sam jezna na vas. — Potem me p« nikdo ne more potolažiti, milostljiva gospiea. — Tega ne vrjamem. Saj še pri zadnji zabavi v kazini niste opazili, da sem huda na vas. Ali vara gospod pl. Stranski, kateremu sem potožila ni povedal* — Stranski 1 Da. na. seveda! — odvrne Wolf. Sploh pa ni niti vedel, kaj je na stvari. Bilo mu je tudi vseeno, samo da ni zamudil časa, videti Marijo. Toda Gabrijele se ni mogel otresti. Zadrževala ga je * svojim govorjenjem; kajti bila je preponosna na to. imeti ob svoji strani lepega Wolfa. kot pa da bi ga kar tako pustila iti. Zato ga prosi, naj jo še nekoliko spremi. — Gospodje itak nimajo pred jedjo ničesar važnega opraviti. — Hote al^ nehote, moral je ž njo in sktiiala ga je živahno zabavati. — Papa mi je včeraj kupil novega jahalnega konja, lepega larca. Lza mi ni več ugajala. Sem jo prodala gospej pl. Mlinar-jevi. — Ali se niste težko ločili od nje? Liza je bila dobra, prijazna Žival. Ali mi niste rekoč nekli. da dama slabo ravna s svojo živino? — E. da. kadar ima svoje muhe; tedaj ji,je vseeno, kaj in koga pretep«. Njena služkinja more o tem mnogo povedati. Kako je enkrat grdo pretepla svojega psička. Živalica je zato tudi poginila. — Ali ae vam tedaj ta mehka Liza prav nič ne smili, ako pride v os k r bo taki ženski? — Ravno tako govorite, kot bi to bil človek, gospod pl. Wolf, živil, prosim, kaj je žival! — Da. zares, gospod poročnik, ali ste bdi pred kratkim v cirkusu, ko je umetnik na žični vrvi padel na tla? Gospod pl. Kolba mi je povedal; bil je zraven. — Škoda, ravno oni večer nisem utegnila iti. Kada bi bila videla. Pri tem ima človek kaj icprememfce to mu gre na živee. — Gospiea ririh. mož zapusti ženo in pet majhnih otrok — kaj naj se zgodi z družino? — odgovori Wolf s poudarkom. Gabrijela samo skomigne z rameni. — Zakaj pa se ženi in ima družino? Takim ljudem tega ni treba! Zakaj pa je umetnik, da pleše po železni vrvi? Vedno mora misliti na to, da ga zadene nesreča. Saj bi bil lahko postal rokodelee, ali kaj drugega. Papa ji je poslal tristo mack. Pa tega ni bilo treba kajti žena lahko dela. Wolf je bil ves iz sebe nad tako brezsrčnostjo. "Najrajši bi ji bil povedal, kar je mislil, toda je molčal. Skrivaj jo pogleda ob strani. Nabrže se ni niti zavedala utiša svojih besed. To je bilo vse tako ^aino ob sebi umljivo. — Pričakujem, da greste z menoj po očeta; obljubila sem mu, da pridem ponj. Veselilo ga bo. ker vas ima tako rad, — ga prosi z priliznjenim pogledom. — Zelo ste ljubeznjivi. milostljiva gospiea. Vendar pa si ne morem privoščiti tega veselja da bi pozdravil vašega gospoda očeta, ker v resniei nimam časa. — Saj vem, to vedno pravijo gospodje — nikdar niso v zadregi z izgovorom. — pravi nejevoljna. — Ali tudi veste, gospod pl. Wolf, da je poročnik Brener zelo ljubosumen na vas? • (Dalje prihodnjič.) N O 2 (Nadaljevanje s 3. strani.) KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. H z nožem, — so skočili domačini; pred mize. Nekateri so vrgli vase astanek vina in začeli lomiti stoli- *. — Nič nam ne morete! Pošteno smo plačali, — je previdno miril jezen hribovec. Prepir je postajal vedno hujši. 3rditejši so se začeli grabiti za ramena in pehati na prosto. Dekleta so se razbežala z jokajočim vikom kakor prepodena perjad v prosu. Od nekod je pritekla drobna učiteljica, za njo se je ril suhljav fi-nancar. Plesišče se je praznilo, le '.rojica zaljubljencev je še vztrajala. Neki boljši ljudje so se začeli zgražati nad fantovskim pretepom, naglo so se poslovili in odšli. Godci >o odložili orodje, gostilničar je hitel pobirati ostanke, kozarce in prte. Za šotorom so hrstele stolice.... Z družbo sem se odmaknil k izhodu. — Kdor ne bo miren, ga bomo uhladili v potoku, — se je lahno šalil Janez in brez obotavljanja stopil med nasprotnike. — Nocoj te bom krvavo izplačal, — je siknil vanj mešetar Tonče, ki je komaj čakal ugodne prilike, da se obregne ob tekmeca, ki mu je nocoj prevzel lepega dekleta. Mešetar je divje zrl v začudenega fanta. Spodnja čeljust se mu je povesila, slinast izmeček se mu je pocedil iz ust. Lica so posinela, izza priprtih zenic se je iskrila zelena jeza. — Kuš! Pobijem te.... Janez se je takoj zavedel resnosti trenutka. Skušal se je izmotati iz nevarne zagate. Toda zaman! Sovražna gruča ga je nenadoma obkolila in zadrgnila v nerazdruž-Ijiv svitek. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N/" — Po žandarje! — Vrzite ga na tla. — Pustite me! Čuti je bilo težko dihanje in lomastenje. Borba je bila kratka. — Fantje so se silovito spoprijeli. — Z nožem pa ne, — je nekdo bolestno zaječal in se pognal kvišku. V poltemi so se zabliskali noži. Starejši možje so planili med raz-borite pretepače. Pri vhodu sta se pojavila dva žandarja in urno nataknila bajonete. — Jo j, — je bridko zaječal znan glas; gruča se je bliskoma razklenila. Fantje so se razbežali. Stra-hopetneji so poskakali preko zasilnih stolic in čez mejo. — Tonče.... Kaj si mi naredil, — je vzdihnil Janez in omahnil na klop. Sunkoma se je dvignil, široko zakrilil z rokami in se brez moči zgrudil. Srčne j še ženske so se začele nabirati okoli ranjenega fanta. Med zmešnjavo smo zapustili veselico, ki je tako žalostno končala. Glasno obdolževanje, jok, prerekanje, rezki pozivi mrkih žandarmov. — Pijača, dekline in nož.....— je sredi ceste zmajeval očanec in od-kvedral proti domu, previdno tipajoč z grčavko. — Včasih smo se odpravili fantje ob nedeljskih popoldnevih na polje ali v goro ter uživali sredi narave božji mir in srečo. Tudi zapeli smo ter se pove-selili. Klali se pa nismo, nedeljo smo spoštovali. Žandarma sta privedla nekaj mladeničev, ki so osramočeno zrli v tla. Ko sta jih gnala preko zdram- POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) Kako sem se jaz likal ( Alešovec) II. zv..........................60 Kako sem se jaz likal ( Alešovec( III. zvezpk .............60 Korejska brata, i»ovcst Iz misijouov v Koreji ......................................30 Krvna osveta .....................................30 Kmečki punt (Šenoa) .........................60 Kuhinja pri kraljici gosji noiici ...50 Kaj se je Markaru sanjalo .............25 Kazaki ..................................................60 Krlžev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................90 t. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolmač (I^evstlk .......70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................70 Trdo vezano ............................1,— ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kuj>0ijskl stražnik. Uradnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klei»etulje, Natakarca, Duhovnik, itd..................................60 Lov na ženo (roman) .......................80 Lucifer ..............................................1.— Marjetica .............................................50 .Materina žrtev .....................................50 Moje življenje ____________________________________73 .Mali Lord .............................................80 Miljonar brez denarja........................75 Maron, krščanski deček iz Libanona .............................................25 Kretanje Parnikov — Shipping New* — Mladili zanikernežov topiš .................. Mlinarjev Janez ...... Musolino...................... lastni živo- .......................r-75 .........................50 ...........................4» 17. novembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 18. novembra: New York, Cherbourg. Hamburg 19. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 20. :novembra: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 21. novembra: Geurge Washington. Cherbourg, Hamburg 25. novembra: Allert Ballin, Cherbourg. Hamburg 26. novembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 27. novembra: Homei ic, Cherbourg Augustus, N a poli, Genova 28 novembra: President Harding, Cherbourg, Hamburg Olympic. Cherbourg 1. decembra: Paris, Ha\re 2. decembra: Hamburg, Cherbourg. Hamburg 3. decembra: Saturtiia. Trst 4. decembra: Majestic, Cherbourg 5. decembra: Eurnpa, Cherbourg. Bremen Leviathan, Cherbourg 8. decembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 9. decembra: President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 11. decembra: lie de France. Havre Btretigaria. Cherbourg 12. decembra: Roma, Napoli, Genova 15. decembra: Bremen. Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 17. decembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 19 decembri: St. Louis, Cherbourg, Hamburg 22. decembra: * Vulcania, Trst 23. decembra: President Harding Cherbourg, llam-bum Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 26. decembri: Aquitania, Cherbourg 28. decembra: Kurupa, Cherbourg, Bremen 30. decembr3: Hamburg. Cherbourg. Hamburg Mrtvi Gostač .......................................33 Mali Klatež ...................................„....70 Mesija .................................................50 Malenkosti (Ivan A'.brechti ..........25 .Mladim srcem. Zbirka i>ove Nova Erotika, trdo vez .....................70 Naša leta, t nI a vez ..........................„70 broširana .......................................50 Na Indijskih otokih.............................50 ljene vasi, so se okna zvrstoma •Sasi UuflJ*........*...................................40 odpirala; matere so žalostne zrle Nekaj iz ruske zsodovina...................35 za njimi. Ranjenega nesrečneža so Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih iiohodov bivšega slovenskega )iolka ....................1.50 spravili k sosedu, nekdo je zapre-gel voz in zdirjal po zdravnika. Molče sem opazoval to tekanje in razburjenje. Spričo tihotne narave se mi je zazdelo vse to početje nizkotno in nekoristno. Kakor v zasmeh je včasih porogljivo za vreščal mrtvaški ptič sredi strahotne goščave; hladen veter je pritegnil iz lazov. Daleč za barjem je krvavela večerna stran, tam so se spo-čele bridke Kristusove martre. ' Žal mi je bilo, da sem presedel večer na veselici. Kakšno nasprotje med krasoto jesenske narave in njenim veličastnim mirom ter med malovredno zabavo ljudi, ki skru-nijo s svojim malo vrednim ponašanjem božje stvarstvo. Njim so nebesa predaleč! Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Ob 50 letnic4 Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda..................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mehko vezana .............................JO Praprečanove zgodbe ...........................35 Pasti in zanki .....................................25 Pater Kajetan....................................1.— Pingvinski otok ...................................60 Povest o sedmih obešenih .................50 Pravica kladiva ...................................50 Pabirki iz Roža (Albrecbt) .............25 Pariški zlatar .......................................35 Prihajac, jKtvest .................................60 'ožigalec.................................................25 Povesti, iM'sini v proxi (Baudelaire) t rilo vezano ..................................1 .— Po strani klobuk ................................J»0 Plat zvona ............................................40 Pri stricu .............................................60 Prst božji .............................................30 Patria, i>ovest iz irske junaške (loin.* ...................................................30 Po gorah in dolinah ...........................80 Pol litra vipavca ................ ...............60 Poslednji Mehikanec ...........................30 Pravljice H. Majar .............................30 Predi ržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu ........................ Prigodbe čebelice Maje, trda vez 1. Ptice selivke, trda vez.........................75 Pred nevihto ........................~............35 Popotniki .............................................60 Poznava Boga .....................................30 Pirhi .......................................................3« Povodenj ...........................................3« Praški judek ...............*........................25 Prisega Huronskega glavarja .........30 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................................40 2. zvezek .......:..............................40 Prvič med Indijanci _________________-.........30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev...............................................30 Roman treh src ..............................1.20 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana _______________________________-...........1.20 Robinzon .............................................50 Robinzon Crusoe...................................60 Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdeča in bela vrtnica, povest .........30 Rdeča megla ____________________________________70 Rdeča kokarda_________________________________1.25 Slovenski šaljivec ...............................40 Slovenski Robinzon, trd. vez. ............75 Sueški invalid ________________________________'. .35 Sveta Genovefa..................................-50 Solncc in sence ........................... Skrivnost najdenke ............................35 Skozi širno Indijo .............................50 Sanjska knjiga, mala .........................60 Sanjska knjiga, (Arabska) ..........1.50 Spomini. Jugoslovanskega dobro-voljca, 1914—1918 ________________________1.25 DVA VELIKA B O ZIC N A IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH "PARI S" — 1, DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLDBERC-a, člana našega ncwyorike- ga urada in — "ILE DE FRANCE" — 11. DECEMBRA pod strokovnjaikim' vodstvom JOSEPH-a MAJDIČA-a. člana naše agencije V Buchsu NARAVNOST V H.WI'.E Naglica — Udobnost — Postrežba — (zborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ »182.00 -lie de France- ........ »186.00 j:mi<"it«» sedaj prostore. Vprašujte naše«;«. bli/.njeKa agenta za podrobnosti. fkeuch: X^IILTIO 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. OSEBNO VODENI „ BOŽIČNI IZLETI I v JUGOSLAVIJO BREMEN EUR0PA NA NAJHITREJŠIH PARNIKIH Iz New Yorka 6. DECEMBRA Iz New Yorka 16. DECEMBRA i NORTH GERMAN LLOYD I Posebni direktni vlaki iz Bremerhaven preko Prage ali Dunaja. IZBORNE ŽELEZNIŠKE ZVEZE PREKO CHERBOURGA SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali — DŠ 57 BROADWAY NEW YORK Sredozimri. trd. vez. .........................60 l.roš................................................40 Strahote vojne .....................................50 1 Štiri smrti, 4. zv..................................33 J Smrt pred hišo ..................................65' Stanley v Afriki ................................50! Spomin znanega potovalca ............1.50, Stritarjeva Antho!ogija, Uroš .........80 Sisto Šesto, i m > vest iz i »rurev .........30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ............................................ Študent naj bo, V. zv......... Sveta Notburga ..................... Spisje, male izvesti ................ Stezosledec............................... Šopek Samotarke ................ Sveta noč ..................._........... Svetlobe in sence ___________________ Slike (Meško i ........................ Seržant Diavolo, vez. Spake, humoreska, trda vez. SHAKESPEAREYA DELA: ...30 ....35 ____35 ....35 ....30 ....35 ....30 .1.20 ....60 1.641 ....90 Marhbet. trdo vez................................90 broširano .......................................«0 Othelo _..................................................70 Sen Kresne noči ...............................70 SPLOŠNA KNJIŽICA: St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna i»ovest, 104 str., briširano .......................................35 »t. 2. (Rado Murnlkt Na Bleda. izvirna povest, 181 str., bros. .50 Št. 3. (Ivan Rozmani ..Testament ljudska drama v 4 dej.. broS. j 105 strani .....................................35 ŠL 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane i»esnii, 184 str., broširan«) ......................................jiO., St. T«. (Fran Mileinskl) Gospo«! Fridolin Žolna in njegove druži žina. vese!omodre črtu-e I., 72 »trani. broširano .........................25 Št. O. t Novak > I.juobsomnost .....30 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Vtva. 111 strani, bros..................35 Št. a Akt štev. 113 .......................73 Štev. !>. (Univ. prof. dr. Frane WelKT. i Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broS..............70 Št. IO. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, relijefna karikatura in minulosti. 55 str.. broS..........25 St. 1L (Pavel Golia) Petertkove poslednje sanje, božična povest Št. 12. (I>r. Kari EukUši Denar narodno-gosiHNlarski spis. pošlo venil dr. Albin Ojfris. 236 str., broš................................................80 Št. 12. (Fran MilC-inski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, J»1 str., broš..................30 št. 1-1. (I>r. Kari Engliši Denar. iiarodno-gosiMtdarski spis. poslovenil dr. Alliin Ogris. 236 str., I»roš..........................-........................80 Št. 13. (V. M. Garšlu) Nadežda Nikolajevna, roman, iioslovenil U. Žun. 112 str., broš. .....................30 št. 13. Kdmond in Jules de Gon- court. Renee Mauperin ...................40 Št. 16. (Janka Samec i Življenje, liesmi, 112 str., broš......................45 Št. 17. (Procter Mariuieel Verne duše v v i ca h. povest, prevel Mir-Ko Pretnar, 80 sfra......................30 Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA9* -216 W. IS Street NEW YORK —,—---------- J L