Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S ÌS . issi • t • 549—55Г 54g 
P e t e r S t i h 
K ZGODOVINI NIŽJEGA PLEMSTVA NA KRASU 
IN V ISTRI 
Po smrti, zadnjega goriškega grofa Leonarda leta 1500 je že precej okle­
ščena, a še zmeraj velika goriška dediščina prešla v roke Habsburžanov. 1 H k r a t i 
z vso posestjo, dohodki, pravicami in častmi so Habsburžani podedovali t u d i 
bogat arhiv goriške hiše, ki je bil hran jen v g r a d u Bruck pri Lienzu, cent ru go­
riških posesti v današnji Koroški in Tirolski. Arhiv, ki je obsegal arhivali je od 
začetka 13. pa do konca 15. stoletja, je bil prepel jan v Innsbruck. T a m ga je 
okrog 1530 na novo uredi l Wilhelm Putsch in sestavil obsežen repertor i j , ki vse­
buje — razdeljen v več skupin — regeste vseh posameznih listin in aktov, ki so 
se nahajal i v goriškem arhivu, in obsežen abecedni indeks. Repertori j obsega 
nič manj kot 936 listov, k a r že samo po sebi priča o velikosti s tarega goriškega 
arhiva, in se še danes nahaja v Tirolskem deželnem arhivu. 2 Pomen tega réper­
t o r i a je toliko večji, ker so se številni originali po tej preuredi tv i a rh iva poraz­
gubili in so n a m danes mnogi podatki poznani le zahvaljujoč Putschevim rege-
stom.31' Toda že leta 1547 je bil ta goriški a rh iv razbi t in večina arhivali j je šla 
na Dunaj , od t a m pa 1565 v Gradec, k vladi notranjeavstr i j skih dežel. 1784 je ta 
del goriškega arhiva zopet prišel na Dunaj v Hofkammerarchiv in od t a m 1851 
v novoustanovl jeni Haus-, Hof- und Staatsarchiv, kjer se nahaja še danes. V 
Innsbrucku pa je ostal le manjši del goriških arhivali j , predvsem tistih, ki se 
nanašajo na goriško posest v P u s t e r t a l u in okolici Lienza, to je na prostor, ki je 
bil v 16. stoletju združen s Tirolsko. 4 
Ob svojem delu v Tirolskem deželnem arhivu, juli ja 1991, v zvezi z raz­
iskavo goriških ministeri jalov in militov, sem naletel tudi na dve listini, ki sta 
v Innsbruck prišli s s tar im goriškim arhivom, a nista povezani z zgoraj ome­
njenim prostorom. N a n a š a t a se na severno Istro in Kras (v najširšem pomenu 
besede5) in sta za nas zanimivi in pomembni predvsem zato, ker n a m kažeta 
družinske povezave m e d nižjim plemstvom na t e m področju. Objavl jam j u v 
celoti. 
1249, september 8. 
Poročna pogodba med Vošalkom iz Devina v imenu sina Biakvina iz Momjana in Ulri-
kom iz Ribemberka v imenu hčere Gertrude. Vošalk obljubi dati Ulriku 200 mark 
oglejskih denarjev, Biakvin pa svoji ženi Gertrudi 100 mark oglejskih denarjev za jutr-
njo. 
Orig. TLA, sig. P 2270, pergament 17 X 27,5 = A (pergament je spodaj pretrgan, zadnji 
dve vrstici zaradi madeža skorajda neberljivi) ; regest RG fol. 342. 
In nomine dei eterni Amen. Dominus Vlsalcus de Duino pro se et filio suo Biaquino 
stipulatione promisit dare et soluere duplum domino Vlrico de Riffinberch et filie sue 
1 M. WUTTE, Die Erwerbung der Görzer Besitzungen durch das Haus Habsburg, Mitteilun­
gen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung (MIÖG) XXXVIII, 1920; H. WIESFLE-
CKER, Die politische Entwicklung der Grafschaft GÖTZ und ihr Erbfal an Österreich, MIÖG 54, 
1948, 373 sl. 
2 Tiroler Landesarchiv Innsbruck (TLA), Rep. 10, Görzer Archivrepertorium (GR) ; na Du­
naju v Haus-, Hof- und Staatsarchivu (HHStAW) se nahaja še en Repertorium über das Archiv 
der alten Grafen von Görz (RG), Archivbehelf 331, iz 16. stoletja, ki pa se ne pokriva povsem 
z Putschevim repertorijem in je tudi krajši (369 listov). 
J Npr. podelitev tedenskega sejma Gorici leta 1210: GR, str. 952, 1866; RG, fol. 254. Gl. H. 
WIESFLECKER, Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol, Pfalzgrafen in Kärnten, Bd. I, 
Innsbruck 1949. št. 355. 
4 O. STOLZ, Geschichte und Bestände des staatlichen Archives (jetzt Landesregierungs-
Archives) zu Innsbruck, Inventare österreichischer staatlicher Archive VI, Wien 1938, str. 90. 3 Gl. M. KOS, Urbarji slovenskega Primorja II, Srednjeveški urbarji za Slovenijo Ш. Ljub­ljana 1934, str. 42 sl. in op. 156. 
-5У0 P. ŠTIH: NlZJfe PLEMSTVO NA A'fiÀSU ÌN V tëTftî _ 
domine Gerdrudi uxori dieti Beoquini videlicet CC marcas monete Aquleg. sub obli-
gatione bonorum dieti domini Vsalci et fili sui Beaquini et per [eos] se constituent 
possidere vel quasi talis concordia exstitit inter eos ut quicumque ipsorum iugalium 
super vixerit sine comuni herede nomine donationis propter nupcias lucixiri debeat 
inusum suum quo usque vixerit centum marcas et diete cent(um) marce post mortem 
supervenientis per pactum restuui debeant heredibus primitus morientis. Ad hec do-
mini, Hugo de Riffenberch, Rudolfus de Duino, Chuno de Mumelano filius supradicti 
Vlsalci constituerunt se fideiussores et principales debitores pro dieto domino Vlsalco 
et filio [eius] Biaquino promitentes attendere si dictus dominus Vlsalcus et filius suus 
Biaquinus non observaverint supradicta sub obligatione omnium bonorum suorum. 
Preterea sepefatus Biaquinus supranominatum uxorem suam centum marcas Aquile-
gen. dotavit sub nomine morgenicab. Ad hec fideiussores se constituerunt et princi-
pales debitores domini, pater suus Vlsalcus de Duino, Rudolfus de Duino, Chuno de 
Mumelano frater Biaquini, Hugo de Riffinberch. Huius rei testes sunt domini Geisel-
bertus de Chienburch, Heinricus de Grivenuels, Svarcemannus de Cormono, Movlra-
pus de Castrorupto, Heinricus de Lubidrico, Wal[te]rus de Nuzperch, Gebhardus de 
Duino, Heinricus de Castrono[vo] et alii quam plures. Acta sunt haec Anno Domini 
millesimo ducentesimo quadragesimo Villi", Vili indictionis, die VIIV Jovis intrante 
mense septembri. Ego Bernhardus scriba domini Virici de Riffinberch omnibus hiis 
interfui et ab utraque partes rogatus hanc cedulam [tes]timonis scripsi.* 
1276, december 19; villa de Runica 
Ulrik iz Rihemberka zastavi hčeri Frančiški, vdovi po Vošalku iz Momjana, za 1000 
malih veronskih liber svoje dohodke v Završju v Istri. 
Orig. TLA, sig. P 2272, pergament 18,0 X 24,5 = A. 
4- Anno eiusdem Nativitatis millesimo ducentesimo septuagesimo sexto, indietione 
quarta, die XIIV exeunte december. Presentìbus dominis, domino Dietalmo sacerdote 
capellano domini Wlrici de Reyfinberch, Handreas de Peuma, Conço Colbilino Ga-
staldio in Goritia, Henricus dictus Wranch, Dieçmannus, Leonardus dictus Parisin, 
Hanço dictus Rorinnolt, Pernhardus filius Wranchonis, et alii. Dominus Wlricus de 
Reyfinberch per se suisque heredes pro predo et foro mille librarum weronensium 
paruulorum dedit obligauit domine Francisse sue filie uxori quondam Wossalci de 
Mimillano suisque heredibus reditus suos in Pymont silicet ducentarum librarum we-
ronensium paruulorum anuatim, tali pacto et condicione quod supradictus dominus 
Wlricus de Reyfinberch per se suisque heredes sive alii habentes dictum locum de 
Pymont teneantur dare et solvere annuatim diete domine Francissce suisque heredi-
bus aut cuicumque comiserit ducentas libras weronensium paruulorum anuatim et hoc 
dierum XV ante festum sancti Michaelis anuatim. Ita quod sicud superius s(uper) 
scriptum quicumque habuerit bona aut reditus supradictis de Pymont solvere teneatur 
supradicte domine Francisée aut suis heredibus libras ducentos anuatim quamdiu sibi 
mille libras weronensium date non fuerint si vero a dieta domina Francisca aliquis 
mille libras veronensium pro redempcione dicti reditus solvere voluerit teneatur ipsa 
domina Francisca recipere pecuniam supradictam et dimitere redditus supradictos et 
de supradictos ducentarum librarum pro obligatione(m) illa nichil penitus ei dimitere 
teneatur. Promitens supradictus dominus Wlricus per se suisque heredes supradictam 
obligationem ratam et firmam habere et nunquam contravenire sub pena omnium 
suorum bonorum mobilium et in mobilium qua pena soluta nichilhominus carta in 
sua permaneat firmitate. Actum in villa de Runica in stupa supradicti domini Wlrici 
de Reyfinberch. Ego Francisscus Gorit(ie) imperiali auctoritate notarius supradictis 
omnibus interfui et rogatus scripsi. 
Momjan, kaštel nad levim bregom Dragonje, severovzhodno od Buj, se prvič 
omenja že 1035, v potrdilni listini cesarja Konrada II. za Koper, kot kra j , ki je 
* Paleografsko-diplomatična opomba: 1) Zadnji dve vrstici listine od Ego do 
scripsi sta zaradi madeža in pretrganega pergamenta zelo težko berljivi in je 
transkripcija lahko vprašljiva. Bernard, pisar Ulrika iz Rihemberka, nam je 
poznan samo iz te listine; rihemberški gospodje se v glavnem pojavljajo v li­
stinah goriške provenience, sami pa so zelo redko listinili. Čeprav se omenja 
rihemberški pisar, ni misliti na obstoj pisarne. 2) V dataciji pade večina osme 
indikcije v leto 1250 in se sklada z datumom (8. IX. 1249) le, če jo štejemo na 
grški ali sienski način. Prav tako se ne sklada dies Jovis (četrtek) z 8. IX. 1249. 
Takrat je bila sreda. 
^ Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 • 1991 • i 551 
spadal pod samostan Sv. Mihaela pri Vižinadi.6 Kasneje je prišel v posest kra-
jišniške rodbine Weimar — Orlamünde, odtod pa je z znano darovnico iz leta 
1102, s katero je Ulrik III. razdal ves svoj obsežni alod v Istri, prešel v oglejske 
roke,7 kjer je ostal več kot dve stoletji. Prvi poimensko znani momjanski gospod 
je bil Wosalcus de Mimilano, ki se v tej obliki prvič pojavi v dveh dokumentih 
iz leta 1234.8 Toda kot je pokazal že C. de Franceschi in za njim, neodvisno od 
njega, tudi M. Kos,9 se je Vošalk iz Momjana imenoval tudi po Devinu, kar po­
meni, da so bili momjanski gospodje veja Devincev. V naši prvi listini, ki je oba 
omenjena zgodovinarja nista poznala in v kateri se Vošalk zadnjič omenja kot 
živ, se to samo potrjuje: Vošalk se imenuje po Devinu, njegova dva sinova Kono 
in Biakvin pa že po Momjanu. Na ta način je npr. tudi povsem razumljiv po­
datek, da so Senožeče, sicer oglejski fevd v devinskih rokah,10 imeli 1275 v fevdu 
od patriarha momjanski gospodje.11 Kar je mogoče manj znano, je, da je Vošalk 
iz Devina — Momjana imel brata Štefana,12 ki se je imenoval po Cestelnuovu v 
Furlaniji,13 katerega so imeli v svojih rokah goriški grofje (oglejski fevd v go­
riških rokah), in da je taisti Stefan iz Devina bil goriški ministerijal. Leta 1240 
se je namreč Štefan poročil z Ingelrado, hčerko Hermana iz sosednjega oglej­
skega Pinzana, goriški grof Majnhard III. in oglejski patriarh Bertold pa sta se 
dogovorila o delitvi otrok iz tega zakona, tako, da bo prvorojenec pripadel go­
riškemu grofu.14 1275 je oglejski patriarh podelil Castelnuovo v fevd Ingelradi-
nemu nečaku Frideriku iz Pinzana, ki ga je kupil od Štefana iz Devina — Castel-
nuova.15 Proti tej podelitvi je protestiral Ulrik iz Momjana, sin v naši prvi listini 
omenjenega Biakvina iz Momjana in Gertrude iz Rihemberka, in je trdil, da pri­
pada Castelnuovo njemu (bil je Štefanov nečak v drugem kolenu). Med njim in 
Friderikom je prišlo celo do fajde in spor je razsojal furlanski parlament.18 Apri­
la 1288 sta oglejski patriarh Raimund in goriški grof Albert II. razsodila, da pri­
pada Castelnuovo Ulriku, Friderik pa je prejel odškodnino.17 V zvezi z Devin-
skimi gospodi omenimo še, da se je od ostalih bratov Vošalka iz Devina — Mom­
jana, Henrik imenoval po Premu,18 Hugo pa je nadaljeval glavno vejo rodu, ki se 
je imenovala po Devinu in je spadala med večje oglejske vazale s posestjo na 
Krasu in v Kvarnerju. Še posebej pomembno pa je dejstvo, ki je bilo v dozdajš-
nji literaturi prezrto, da je tudi ta glavna devinska veja spadala med goriške 
ministerijale. To ne dokazuje le dejstvo, da srečujemo Devince konstantno v 
* F. KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku III (Gradivo), LJubljana 1911, 
' F. SCHUMI, Urkunden und Regestenbuch des Herzogtums Krain I (KUB), Laibach 1882/83, 
št. 67. 
8 A. S. MINOTTO, Acta et Diplomata e regio tabulano Veneto usque ad saec. XV. summa-
tim regesta, Vol. I, Sect. I: Documenta ad Forumjilii, patriarchatum Aquileiensem, Tergestum, 
lstriam, Goritiam spectantia, Venetiis MDCCCLXX, str. 19 (1234, VI. 8.) : F. KOS, Gradivo V, št. 
618 (1234, X. 23.). 
9 C. de FRANCESCHI, Il Ramo dei Duinati di Momiano e il suo Secolo di Storia, Atti e 
Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria (AMSI) 50, 1938, 80—82; M. KOS, 
Urbarji..., 50; ISTI, Doneski k historični topografiji Kranjske v srednjem veku, Zgodovinski: 
časopis (Zč) 19/20, 1965/66, 147. S tem v zvezi so posebej zanimivi rokopisni popravki M. Kosa 
k geneaološki tabeli iz razprave njegovega očeta F. Kosa, Iz zgodovine devinskih gospodov, Raz­
prave znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani I, 1923, str. 132, 133, v separatnem 
odtisu iz Kosove osebne knjižnice, ki ga sedaj hrani Zgodovinski inštitut M. Kosa pri SAZU, 
kjer je M. Kos dodal momjansko vejo. Gl. tudi K. TROTTER, Die Herren von Reifenberg, Adler 
(Monatsblatt) N. 581 — 587, Bd. 10, 1929, Str. 493. 
"> L. HAUPTMANN, Krain, Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Al­
penlander 1/4, Wien 1929, 380, 438, 482; M. KOS, Jedan urbar iz vremena oko 1400 o imanjima De­
vinskih i Walseeovaca na Kvarneru, Vjesnik državnog arhiva u Rijeci 3, 1955/56, str. 3. 
11 J. BIANCHI (ed.), Thesaurus ecclesiae Aquilejensis, opus saeculi XIV., Udine 1847, 273. 
12 A. S. MINOTTO kot v op. 8. 
13 P. KANDLER, Codice diplomatico Istriano (CDD, 1260 circa. 
л17Ј^1-^г^^'
1^Р0^итепи G°riziani (DG), Archeografo Triestino (AT) N. S. XI, št. 20; H. 
WIESFLECKER, Die Regesten . . ., št. 484. 
, M W ' ,
S £• ™ S Ç P ? I , D ? ? £
T i ' î ? r
d ° ìe?aJEorre Patriarca d'Aquileia, Memorie Storiche Forogiuliesi 
(MSF) 18, 1922, 65; J. BIANCHI (ed.), Thesaurus . . ., 449. 
16 P. S. LEICHT, Parlamento Friulano I (1228—1420), Bologna 1917, št. 23. 
" P. PASCHINI, Raimondo della Torre, 102. 
18 M. KOS, Doneski k historični topografiji. . ., 147. 
552 p - STIH : NIZJE PLEMSTVO NA KRASU Ш V ISTRI 
spremstvu goriškega grofa19 in da so v goriški upravi opravljali najpomembnejše 
funkcije,20 ampak tudi to, da so izrecno označeni kot goriški ministerijali. 
Momjanska veja devinskih gospodov je izumrla 1358 s smrtjo Frančiška Vo-
šalka, qui decessit absque masculis heredibus ex se descendentibus,22 ki je takrat 
imel v svojih rokah grad in gospostvo Koši j un (Castiglione) med Bu j ami in Griž-
njanom v Istri, ki je bil oglejski fevd.23 Momjan pa so izgubili že v začetku 14. 
stoletja. 1305 je Biakvin II. (nečak Biakvina iz listine 1249) prodal Momjan Fri­
deriku iz Prampera v Furlaniji, a ga je že 1307 hotel kupiti nazaj.24 Kaj se je v 
tem času točno dogajalo s fevdom, ni povsem jasno. Vemo le, da je pred majem 
1311 prišel v roke oglejskega vazala Vikarda iz Petra Pilose25 in da ga je ta ta­
krat za dvesto mark oglejskih denarjev prepustil zgoraj omenjenemu Frideriku 
iz Prampera2 8 in oglejski patriarh ga je investiral v fevd.27 Toda že decembra 
1311 je Friderik de sua manu et tenuta predal, prodal in investiral (sic!) gori­
škega grofa Henrika II. in njegove dediče v gospostvo Momjan.28 Patriarhov vi­
kar, opat samostana Summaga z. od Portogruara v Furlaniji, je proti tej samo­
volji sicer protestiral, toda zgodilo se ni nič in patriarhu ni preostalo drugega, 
kot, da je 6. oktobra 1312 v Vidmu investiral goriškega grofa Henrika II. v mom-
janski fevd, katerega je pred tem simbolično resigniral v njegove roke dotedanji 
vazal Friderik iz Prampera.29 Tako je Momjan prišel v goriške roke. 
Kaj se je dogajalo z Momjanom v prvem desetletju goriške oblasti, nam ni 
poznano. Toda leta 1321 se v sporu med goriškim Završjem in beneškim Moto­
vunom glede gozda v dolini Mirne, pojavi na goriški strani kot spraševalec prič, 
№ Gl. npr. H. WIESFLECKER, Die Regesten . . .; F. KOS, Iz zgodovine devinskih gospodov, 
91 si 
w Hugo III. Devinski je bil tako npr. po smrti goriškega grofa Henrika П. 1323, ki je za­
pustil mladoletnega sina Ivana Henrika, postavljen za glavarja vseh goriških posesti in vikarja 
malega grofa: V. JOPPI, DG, AT N. S. 13, št. 84; Diplomatar der Grafen von GÖTZ, HHStAW, sig. 
B 139, fol. 20, 21' (fotokopija, original danes v Archivio di Stato di Trieste) : 1323, VI. 7; Hugo de 
Dywino capitaneus noster. 2 1 Oče zgoraj omenjenega Huga III.. Hugo II. je takó npr. v mktovnem sporazumu med 
oglejskim patriarhom Raimundom in goriškim grofom Albertom II., sklenjenem v Čedadu avgu­
sta 1274 izrecno naštet med ministerielles domini Comitis takoj za Folkerjem iz Rihemberka (P,. 
KANDLER. CDI, anno 1274, die XIV exeunte Augusto). Leta 1289 ga goriški grof Albert imenuje 
ministerialis noster dileetus (listina 1289, VII. 25. TLA II 302). 1308 pa je goriški grof Henrik II. li­
stimi, da je her Hauch non Dewein unser getrewer dienstman in vnser ungenade gevallen waz 
also zu vnseren hulden chomen ist unt im die genczlichn geben haben, daz er wider vns nimmer 
mer nicht tun noch trachten sol mit rede noch mit werchen . . . vnd hat vns sein trewe geben 
an aides stat (listina 1308, V. 20. HHStAW). 
22 P. KANDLER, CDI 1358, I. 8. 2 3 P. KANDLER, CDI 1343, XI. 4., je Košljun pomotoma lokaliziral v Furlanijo. V resnici je 
ležal v Istri in se že leta 1102, ko je prišel v oglejsko posest, imenuje castrum Castilione (F. 
SCHUMI, KUB I, št. 67). Stal je na področju današnje Gradine nad Val Castion med Bujami in 
Grožnjanom (G. GRAVISI, Toponomastica del Comune di Buie d'Istra, AMSI, vol. XLIX, 1937). 
v bližini castri sancti Georgii siti super aquam de Lay me (današnja Nova vas na desni strani 
ustja Mirne; C. de FRANCESCHI, Il ramo . . ., 81, 83), kjer so Momjanci imeli četrtino gradu. To 
četrtino je v naši listini iz 1249 omenjeni Biakvin prodal 1260 oglejskemu patriarhu (Monumenta 
patriae Fori Julii, fol. 208. Ta rokopis je bil nekdaj hranjen v HHStAW pod sig. R 80, danes v 
Državnem arhivu v Trstu, prva serija, rkp. 3. V zapuščini Franca Kosa, hranjeni v Zgodovinskem 
inštitutu Milka Kosa pri SAZU, je ohranjen prepis tega vira, ki ga je F. Kos naredil na Dunaju; 
za uporabo tega prepisa se zahvaljujem Zgodovinskemu inštitutu in še posebej dr. Božu Oto-
repcu, ki mi je poleg tega širokosrčno dovolil uporabo svojih prepisov iz furlanskih arhivov. 
J. BIANCHI (ed.). Thesaurus. . . , 399 ima prodajo četrtine gradu sv. Jurija napačno pod letom 
1290). Košljun je moral biti v 12. stoletju v rokah poreških škofov, kjer so ti držali tria placito 
criminalia in anno (P. KANDLER, CDI, 1179, die IV. exeunte mense Augusti; gl. tudi potrditev 
posesti poreški cerkvi s strani papeža Aleksandra III. 5. aprila 1177: M. ZJAJĆIĆ, Posjedovni od­
nosi Porečke crkve od VI do XVI stoljeća, Jadranski zbornik VITI, 1973, 35) in ki so ga tudi od­
dajali v fevd (P. KANDLER, CDI 1183, VIH. 12.). 
24 Listina 1307, II. 3. TLA P 2283. 
2 5 Glede Petra Pilose glej: D. KLEN. Iz prošlosti Kostela — Petra Pilose i njegovih sela, 
Buzetski zbornik 2, Buzet 1977, str. 29 si. ; ISTT, Iz prošlosti Kostela i njegovih sela, Istra god. 14, 
br. 8, 1976, str. 20 si. 
M V. JOPPI, Nuovi documenti sull'Istria (MCCLXXXIII — MCCCXXXIX), Auspicatissime 
Nozze Candussi Giardo — Del Bello, Udine 1878, št. 2 (1311, V. 25.). 
27 V. JOPPI, Appendice ai Documenti Goriziani, AT N. S. 19, 1893, št. 18. 2 8 V. JOPPI, Appendice . . ., št. 16. 
2 9 V. JOPPI kot v op. 27. Prav gotovo je v zvezi s Friderikovo samovoljno prodajo Mom-
jana goriškemu grofu tudi dejstvo, da se je Friderikov sin Nikolaj leta 1312 poročil z Alzubeto. 
nezakonsko hčerko goriškega grofa Henrika II., ki je kot doto prinesla Nikolaju v fevd Rakalj' 
v Istri (P. KANDLER, CDI 1312, IV. 4.). Friderik iz Prampera je izviral iz Humina (gl. op. 28), 
Prampero (pri Rtinju s. od Vidma) pa naj bi prišel v posest njegove družine okrog 1300 z na­
kupom (J. ZAHN, Die deutsche Burgen in Friaul. Skizzen in Wort und Bild, Graz 1883, 31), dru­
gače pa se Prampero omenja že v začetku 12. stoletja in tamkajšnji prvotni gospodje in ministe­
rijali so bili patriarhovi magistri coQUine (H. SCHMIDINGER, Patriarch und Landesherr. Die 
weltliche Herrschaft der Patriarchen von Aquüeja bis zum Ende der Staufer, Graz — Köln 1954, 
99). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 4 553 
ki naj bi izpričale komu je v preteklosti pripadal sporni gozd, nobiles miles do­
minus (H)Öxcalcus dictus Quaspelt de Mimigliano.30 De Franceschi je imel tega 
Vošalka za brata Kona III. in sina Kona IL iz Momjana — torej za pripadnika 
rodu, ki je enkrat Momjan že izgubila in naj bi se sedaj nanj vrnila — kateremu 
pa naj ne bi goriški grof Henrik II. podelil Momjana v fevd, ampak mu samo 
zaupal kastelanstvo na njem.31 Vsaj kar se tiče sorodstvene povezave s prvimi 
momjanskimi gospodi, lahko ugotovimo, da se je de Franceschi motil. Na srečo 
se Vošalk pojavlja v virih z značilnim pridevnikom Wachspeutel — zapisan tudi 
v številnih drugačnih variantah3 2 — ki nam omogoča, da ga lahko identificiramo 
v številnih virih iz prve tretjine 14. stoletja. 
Vošalk se s pridevnikom Wachspeutel prvič pojavi že leta 1304 kot priča v 
listini goriškega grofa Henrika II., izdani v Cerovem.33 Tudi v naslednjih treh 
desetletjih ga srečujemo v glavnem v tej vlogi, kar pa ni razlog, dà ne bi mogli 
o njem povedati kaj več. Njegova kariera je bila tesno povezana in odvisna od 
Henrika II., ki je pripeljal goriško hišo na vrhunec moči in Vošalk Wachspeutel 
je gotovo bil eden izmed vidnejših spremljevalcev goriškega grofa južno od Plö-
ckenpassa. Tako ga v letih 1304—1321 večkrat srečamo v Henrikovem spremstvu 
v Gorici, Krminu, Čedadu, Trevisu in Pazinu.34 Po zadušitvi upora furlanskih 
plemičev nasproti oglejskemu patriarhu s strani furlanskega generalnega kapi­
tana, goriškega grofa Henrika IL, in njihovi predaji v Tržiču (Monfalcone) leta 
1310, je Henrik za vojaškega poveljnika (kapitana) v tem zadnjem uporniškem 
gnezdu postavil prav Vošalka Wachspeutla.35 Poleti 1324 pa je s kontingentom 
desetih konjenikov (goleati) sodeloval v vojski koroškega vojvode in padovan-
skega vikarja Henrika, ki je pomagala Padovancem nasproti guelfu Cangrandu.36 
To njegovo aktivno delovanje v goriški službi se je seveda odrazilo tudi v nje­
govem socialnem položaju. Sprva je v seznamih prič posameznih listin naštet še 
za militi in leta 1313 je celo označen kot familiarius goriškega grofa,37 leta 1318 
se prvič pojavi naštet med militi.38 V času skrbništva nad mladoletnim Ivanom 
Henrikom, po smrti Henrika II. pa je leta 1325 naštet v krogu tistih goriških 
ministerijalov, ki so imeli tudi že določene pravice pri upravljanju in vodenju 
goriških posesti.39 
Vsi ti dokumenti tudi omogočajo, da se razčisti vprašanje Vošalkovega iz­
vora, za katerega je, kot je bilo že rečeno, de Franceschi mislil, da je pripadal 
rodu prvih momjanskih gospodov. Vendar se Vošalk imenuje po Momjanu šele 
od leta 1321 naprej.4 0 V prvem meni poznanem dokumentu, v katerem se ime-
3» P. HANDLER, CDI 1321, die XIV. ex. Julii. 
3 1 C. de FRANCESCHI, II ramo dei Duinati, 96, 101 si. Za njim tudi M. ŠAMŠALOVIĆ, Mom-
janski katastik, Vjesnik historijskog arhiva u Rijeci V, 1959, str. 125. 
3* Oblika Quaspelt iz l istine iz leta 1321 (gl. op. 30), je le latinska oziroma italijanska po-
pačenka nemškega Wachspeutel. V virih pa zasledimo tudi naslednje oblike: Wasspuetel, Was-
peutal, Wahspewtel, Waxpeutel, Waxpautil, Waspettulo, Wachspeutol Waypeutlo, Vaspettul, Gu-
sapecel in v Istrskem razvodu (IR) celo Panšpetal sluga z Mumlana. Za slednje gl. D. ŠURMIN, 
Hrvatski spomenici I. (od god. 1100—1499), Monumenta historico — juridica Slavorum meridiona-
lium vol. VI., Zagrabiae 1898, 11, 59, 60, 62 si.; M. KOS, Studija o Istarskom razvodu, Rad JAZU 
240, 1931, 160, je mislil, da se ta Panšpetal omenja samo v letih 1321—1325. 
3 3 H. WIESSNER, Monumenta historica ducatus Carinthiae VII (MDC), Klagenfurt 1963, št. 
236; Registraturbuch der Grafen von Görz (RB), HHStAW sig. W 594, fol. 78'. 
» 1305, XI. 26., Gorica (RB fol. 81'); 1307, VI. 29., Pazin (RB fol. 86'); listina 1312, VIII. 27., 
cedad (HHStAW); 1313, V. 27., Krmin (B. OTOREPEC, Izpiski iz furlanskih arhivov, tipkopia. 
Zgodovinski inštitut Milka Kosa pri SAZU (B. Otorepec) ; 1314, IV. 9., Gorica (V. JOPPI, DG, AT 
N. S. XIII, št. 58) ; 1315, XI. 25., Gorica (MDC VHI, št. 300) ; listina 1319, II. 8., Gorica (HHStAW) ; 
1320 VI 6., Treviso (MDC VIII, št. 535); listina 1320, VII. 2., Treviso (HHStAW); l istina 1321, Ш. 
31., Gorica (HHStAW). 
n , T,
M„X-«,£?S3' ? G ' A T N - S - Х 1 П ' š t ' M - G 1- t u d i c - d e FRANCESCI, Il ramo dei Duinati, str. 
97; P. PASCHINI, Storta del Friuli II, Udine 1935, str. 209—213. 
36 J. RIEDMANN, Die Beziehungen der Grafen und Landesfürsten von Tirol zu Italien bis 
zum Jahre 1335, ÓAW, phil.-hist. Kl., 307 Bd., Wien 1977, str. 352 si., priloga št. 6. 
37 B. OTOREPEC, 1313, V. 27., Krmin. 
38 Listina 1318, V. 13., TLA P 2291. 
» Listina HHStAW 1325, XI 4 Gries (MDC VIII, št. 819). Takrat je koroški vojvoda Henrik 
kot skrbnik mladoletnega Ivana Henrika odkazal Beatriksi, vdovi po Henriku II., njeno jutrnjo 
mit rat der, die hernach geschrieben sint, die auch ir Insigel an diser Hantfest gehenget habent. 
Med njimi je nato naštet tudi Volschalch der Wachspeutel 
HH«f д £ K A N , î ? L J R i ? ^ о , к 2 | J ЛС«30Ј„.Р-„А- STEYERER, Collectanea historica Austriaca, S. Teil, 
S S 5 ^ ^ ' / 1 ! - , ^ 43, fol 223, 223' (1325, X. 3.); MDC IX, št. 610 (1333, VIH. 6.); B. OTOREPEC, 1333 
VII. 3. Tudi M. KOS, Studija . . ., 160, je bil de Francescijevega mnenja. 
554 P- STIH : NI2JE PLEMSTVO NA KRASU IN V ISTRI 
nuje po Momjanu, sporazumu med predstavniki koprske komune in goriškim 
grofom Henrikom II., pa je bil kot priča na goriškem gradu 31. marca 1321 pri­
soten tudi Woschalcus dictus Wachspeutel Mimiglann commorans.41 To pa po­
meni, da je tam samo bival, izviral pa je de Castro nouo po katerem se zadnjič 
imenuje še 1319, prvič pa že leta 1300 (W° ssalcus de Nova domo).*2 Vošalk je 
torej prišel v Momjan okrog 1320, v času, ko je tudi postal miles; ali mu ga je 
Henrik II. podelil v (pod)fevd ali pa le izročil v varstvo, ostaja odprto, druga 
možnost, na katero je mislil že de Franceschi, je zelo verjetna. 
Kot kraj, od koder je izviral Vošalk, sicer pridejo v poštev castrum novum 
sive castrum nove Domus in Carsis situatum13 (Novi grad pri Podgradu na zgor­
njem Krasu), Castronovo oz Castelnuovo z. od Tagliamenta v Furlaniji44 in teo­
retično tudi Neuenburg pri Lienzu,45 ki so vsi trije bili goriška posest, toda sledeči 
podatki nedvomno kažejo, da je bil s Krasa. 21. aprila 1327 je dal v Trstu hudo 
bolni Vošalk Wachspeutel napisati oporoko. V njej je med drugim izrazil tudi 
željo, da bi želel biti pokopan pri farni cerkvi v Crusiz, kateri je ob tej priliki 
daroval dve kmetiji.46 V neposredni bližini Podgrada na Krasu, nad katerim je 
stal Novi grad, najdemo vas Hrušico. V njej je že v 14. stoletju stala farna cer­
kev Sv. Kerševana (in sand Crisogen Pharr Chirchen ze Pirpauwm), s katero je 
bil rod Wachspeutla tesno povezan. Leta 1363 je goriški grof Majnhard VII. li­
stimi, da je takrat že pokojna Vrouw Margret etwenne Nicoluss Witwe von dem 
Neuwmhaus želela podariti tej cerkvi, za svoj in dušni blagor svojega moža, eno 
hubo.47 Ta, leta 1363 že pokojni Nikolaj, pa je bil Wachspeutlov vnuk, saj je ne­
dvomno identičen z Nikolajem iz listine iz leta 1341, kjer je označen kot sin Hil-
tigarde iz Gorice, ki je hčerka pokojnega Vošalka iz Novega grada.48 Ta Osalcus 
de Castronouo pa je seveda naš Wosalchus dictus Waspeutal de Castronouo, ka­
terega zadnja želja je torej bila, biti pokopan doma, v (domači) cerkvi, za katero 
se ponuja zelo vabljiva — a žal nedokazljiva — misel, da je Vošalk v njej imel 
tudi patronatno pravjco. 
Vendar se zdi, da Vošalk kljub bolezni, ki ga je leta 1327 nagnala, da je na­
pisal oporoko, živel še nekako do 1333. Tako lahko vsaj sklepamo na podlagi ve­
sti, da so bili takrat — verjetno zaradi očetove smrti — Vošalkovi sinovi inve­
stirani v goriške fevde in fevde novigrajske škofije.49 Ali se je med temi gori­
škimi fevdi, ki so bili potrjeni Vošalkovemu najstarejšemu sinu Degenhardu,50 
nahajal tudi Momjan, nam ni znano. Je pa to vprašanje seveda povezano s prav­
nim karakterjem Vošalkovega bivanja v Momjanu. Degenhard se leta 1333, po 
« Listina HHStAW, 1321, III. 21., Gorica (z edinim znanim ohranjenim srednjeveškim peča­
tom Kopra; gl. B. OTOREPEC, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljub­
ljana 1988, str. 226). 
« F SCHUMI Urkunden und Kegesten zur Geschichte des 14. Jahrhunderts, Archiv für 
Heimatkunde II, Laibach 1 884 in 1887, št. 4, 8; B. OTOREPEC 1315, II. 28; listina HHStAW 1319, 
II. 8., Gorica (dominus Wosalchus dictus Waspeutal de Castronouo). 
4 3 P. KANDLER, CDI 1426, VIII. 7.; L. FOSCAN — E. VECCHIET, I Castelli del Carso me­
dioevale, Trieste 1985, str. 36 si. 
4 4 T. MIOTTI, Castelli del Friuli voi. 4, str. 66. 
4 5 M BITSCHNAU, Burg und Adel in Tirol zwischen 1050 und 1300. Grundlagen zu ihrer Er­
forschung, ÖAW, phil.-hist. Kl., 403 Bd., Wien 1983, str. 383 si. 
4 8 C. de FRANCESCHI, Il ramo dei Duinati, str. 103. 
« že 1311 se v listini goriškega grofa Henrika II., listinjeni v Novem gradu (Castrum No­
vum), s katero je podaril cerkvi Matere Božje v Rodiku (na Krasu) vse desetine od vinogradov, 
ki spadajo pod imenovano cerkev, omenja med pričami d. Jacobus plebanus de Pirpavm (Diplo­
m a t s der Grafen von Görz, HHStAW sig. B 139 (fotokopija, original v Archivio di Stato di Tri­
este), fol. 21). Listina 1363, VI. 25., Gorica: Diplomatar fol. 14. 
4 8 Listina HHStAW 1341, III. 31., Gorica (Hiltigardis de Goritia filia quondam Osalci de Ça: 
stronouo ac Nicolussius filius ei cum voluntate et consesu mariti sui Friderici de Wippach). Mož 
Wachspeutlove hčerke Hiltigarde Friderik iz Vipave pa nam je v virih bolj poznan kot Friderik 
iz Ebersteina na Koroškem (MDC X, št. 137: insert listine iz 1316 (MDC VIII, št. 310), ki je bil 
maršal goriškega grofa Henrika II. in član ene najpomembnejših goriških ministerijalskih dru­
žin. V Novem gradu na Krasu, od koder je izviral oče njegove žene, je imel hišo: GR 1433 (In­
strument ains Kaufs.. . vmb ein haus gelegen zu Newenhaus am Carst von Fritzen von Newen-
haus erkaufft, was vormaln hern Fridrichen Marschalcks vmb 105 Mr. Agi., ist Gorzischen Le­
hen). 
49 v novigrajske fevde: B. OTOREPEC 1333, VII. 3., ćedad, tudi F. di MANZANO, Annali 
del Friuli vol. IV, Udine 1862, str. 364, 365; v goriške fevde MDC IX/610 (1333, VIII. 6.), RG fol. 5'. 
8 0 Gl. C. de FRANCESCHI, Il ramo dei Duinati, str. 103 (Vošalkova oporoka). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 4 555 
očetovi smrti, še imenuje po Momjanu, za kasnejši čas pa o njem nimamo no­
benih podatkov. 
Sam Momjan je leta 1342 naštet med posestjo, ki je ob delitvi med ožjo go­
riško in istrsko vejo pripadla goriškemu grofu Albertu IV.51 Ta se je naslednje 
leto zapletel z Beneško republiko v vojno v Istri, v kateri so se stvari odvijale 
v beneško korist52 in Albert IV. se je moral osebno potruditi v Benetke, kjer je 
bil 21. avgusta 1344 sklenjen mir, ki ga je diktirala Serenissima. Prva konkretna 
točka sporazuma je bila, da mora Albert porušiti fortifikacije in utrdbe v Trvižu 
in Momjanu, obljubiti pa je tudi moral, da jih ne bo nikoli več pozidal, zato pa 
ostanejo pod njegovo oblastjo, kot so bile pred omenjeno vojno.53 S tem je Mom­
jan močno izgubil na svoji pomembnosti in zato ni čudno, da ga sredi petdesetih 
letih 14. stoletja najdemo zastavljenega v rokah nekega Mata Vinciguerza,54 1374 
pa je nato prešel v habsburške roke. 
O gospodih iz Rihemberka,55 ki so spadali med najmočnejše goriške ministe-
rijale (izumrli 1371) in ki so se — kakor je razvidno iz naših dveh objavljenih 
listin — kar v dveh generacijah z dvema porokama zvezali s prvimi gospodi iz 
Momjana — Devina, na tem mestu ne bomo posebej govorili, saj to zahteva po­
sebno razpravo; temeljito geneaološko raziskavo rihemberških gospodov pa je že 
leta 1929 opravil innsburški notar K. Trotter,56 je pa pri nas žal skorajda ne­
znana. Podrobneje se bomo zaustavili le pri Završju (Piemonte) v Istri, kjer je 
Ulrik iz Rihemberka imel svojo posest in dohodke, ki jih je 1276 (gl. našo drugo 
listino) zastavil svoji hčerki Frančiški, vdovi po Vošalku iz Momjana. 
Završje, nad desnim bregom Mirne med Grožnjanom in Oprtaljem, je bilo 
do prihoda Momjana pod goriško oblast v drugem desetletju 14. stoletja najse­
vernejša točka goriške posesti v.Istri in središče le-te ob Mirni. Prvotno verjetno 
oglejska posest, saj je sosednja Kostanjica (villa Častan) z darovnico Ulrika III. 
Weimar-Orlamünde že 1102 prešla pod Oglej.57 Toda v virih, kjer se pojavi prvič 
v zadnji četrtini 13. stoletja, figurira Završje izključno kot goriška posest, v okvir 
katerega je spadala tudi Kostanjica.58 Kdaj in kako je prešlo Završje v goriške 
roke, ostaja odprto. Goriški grofje so završniško posest, katere center je pred­
stavljal grad v Završju, ki se prvič omenja leta 1291,59 podeljevali v fevd svojim 
ministerijalom. V zadnji četrtini 13. stoletja so to bili Rihemberški. Tako je npr. 
Ulrik III. Rihemberški lahko dal leta 1292 svoji ženi Kunigundi iz Vilalte za jutr-
njo Završje, le s privoljenjem goriškega grofa, ki je bil fevdni gospod.6 
Rihemberški so Završje dobili v fevd najkasneje 1270. Takrat je Ulrik (II. ali 
III.) Rihemberški izdal ukaz, da je treba vse, ki bi delovali proti njemu ah nje­
govim in seinem Gebiet Beymont, zapreti.61 V tistem času je Ulrik vodil v Za-
5 1 MDC X, št. 161. . ,_ „ , . „ n .„ „ R c l » Gl. CA. de FRANCESCHI, L'Istria, Note storiche, Parenzo 1879, str. 176i si. 
» P. KANDLER, CDI 1344, Vili. 21. O rušenju teh utrdb govori tudi dodatek Istrskega raz 
voda piovana Mikuie iz Gole gorice (znan samo v italijanski verziji); gl. M. KUb, ùiuaija ..., 
» V . KOS, Iz arhiva grofa Sig. Attemsa v Podgori, Izvestja Muzejskega društva za Kranj-
sko XII, 1902, št. 34 (1355. VII. 22., Pazin). Podobno j e. Albert IV v . približno istem času zastavil 
tudi Rašpor: M. KOS, Odnošaji medu goričkim grofovima i hrvatskim pie mstvom " s™Injem ™ 
jeku, Vjesnik hrv.-slav.-dalm. arkiva 19, 1917, str. 15. Glej tudi M. šAMŠALOVIc, Momjanski ka-
» Rihemberški so svoje ime dobili po gradu, ki stoji nad vasjo Branik v Vipavski dolini. 
Poimenovanje »BraniškU bi bilo netočno, ker se je grad, na katerem je ta rod sedel, vedno 
imenoval Rihemberk, pa tudi sami vasi se ljudsko reče Rihemoerk: Krajevni leksikon Slovenije 
I. Zahodni del Slovenije, Ljubljana 1968, str. 198. .. 
5 8 K. TROTTER, Die Herren von Reifenberg. Glej tudi M. KOS, Urbarji Slov. Prim. II, 34 
si.; C. CZOERNIG, Das Land GÖTZ und Gradisca, Wien 1873, 646 sl.; G. de SARDAGNA. I signori 
di Reifenberg nei secoli XIII e XIV e più particolarmente di Ulrico dz Reifenberg (1301—usi), 
Archivo Veneto, Tomo XII, Parte I, 1876, 245—257. . 
51 F. SCHUMI, KUB I, št. 67; C. de FRANCESCHI, Stona documentata della Contea di Pi-
' 5S RGZfol 342' (1291 das Schloss Puimonnt vnd die dorfer Costan, Briczìgnal vnnd Josigkh). 
Imenovane tri vasi se pojavljajo zapisane tudi v obliki: Kosten, Brezigno, Jesak in Kesten, Bi-
ramo, Jensic. Gl. K. TROTTER, Die Herren, 537. 
ss Qi Qp zgoraj 
60 RG fol 342' 346 1342, ob delitvi na goriško in istrsko vejo, je Poymont naštet med po-
sestjo, ki je pripadla Albertu IV. (MDC X, št. 161). „ , , „ , 
61 H. WIESFLECKER, Die Regesten . . . I, st. 850; RG fol. 351. 
556 P- STIH: NIŽJE PLEMSTVO NA KRASU IN V ISTRI 
vršju zelo aktivno politiko. Završniškim podložnikom je podeljeval v fevd posest 
v Završju in Jesichu™ nekateri pa so mu tudi predali svoje imetje in se obvezali 
v njegovo službo.63 Leta 1276 je pooblastila Frančiška — hčerka Ulrika II. iz Ri-
hemberka in vdova po Volšalku iz Momjana — svojega očeta, da izterja od de­
dičev svojega moža 1000 mark, ki so ji pripadali kot jutrnja.64 Ulrik II. je očitno 
znal zaigrati na pravo struno in si pridobiti obljubljeno vsoto, ki pa jo je sam 
obdržal, saj je še istega leta zastavil svoji hčerki v enaki višini — očitno kot 
kompenzacijo za jutrnjo — dohodke v Završju (naša druga listina).65 
Leta 1278 je goriški grof Albert II. obnovil staro zvezo s Koprom in obljubil 
pomoč nasproti Beneški republiki. Med obema sprtima stranema je v Istri prišlo 
do vojne, v kateri je Albert zasedel Lovreč.66 Toda tudi beneška stran ni bila pa­
sivna in, kot izvemo iz kratkega regesta mirovnega sporazuma med Albertom in 
Beneško republiko iz leta 1278, ki se nam je ohranil v Goriškem repertoriju, so 
Benečani v tej vojni zasedli goriško Završje. Mirovna pogodba je bila sklenjena 
v Benetkah 2. februarja 1278, in obe strani sta se zavezali, da bosta vrnili zase­
dene kraje.67 Kdaj natančno je prišlo Završje ponovno v goriške roke, je težko 
reči, znano pa je, da je Albert vrnil Benečanom Lovreč šele 1280.68 
Kot je bilo že omenjeno, je Ulrik III. Rihemberški namenil završniško go­
spostvo za jutrnjo svoji ženi Kunigundi, hčerki Dietalma iz Vilalte, kar je potrdil 
tudi goriški grof Albert kot fevdni gospod (1292). Toda, ne vemo zakaj, se je 
Ulrik močno zadolžil v Gorici in Čedadu, poroštvo, da bo pravočasno vrnil dolg 
je sprva prevzel goriški grof Albert IL, nato pa Ulrik Strassoldo, brat njegove 
matere Palmeire (poročena z Ulrikom II. Rihemberškim), ki je 1296 tudi plačal 
Ulrikov dolg v višini 503 mark oglejskih denarjev, s klavzulo, da mu Ulrik III., 
v kolikor mu ne vrne omenjene vsote do 29. septembra (sv. Mihael), zastavi Ri-
hemberk, Waidegg v Ziljski dolini in Završje v Istri.69 Ulrik je dolg sicer vrnil in 
omenjena tri gospostva so ostala v njegovih rokah, toda zato se je moral odpo­
vedati vsem goriškim fevdom, ki jih je imel ob Dravi in Möllu na Koroškem.™ 
Zdi se, da Rihemberški v 14. stoletju niso več imeli v fevdu Završja, ki je 
postal — verjetno za časa goriškega grofa Henrika II. — sedež posebnega gori­
škega glavarja. Prvič se omenja 1321 ob priliki spora med Motovunom in Za-
vršjem glede gozda ob Mirni, za katerega sta obe strani trdili, da spada pod 
njuno jurisdikcijo. Takrat je bil Capitaneus Castri Piemontis Hartvik (verjetno) 
iz St. Michalesburga v Pustertalu na Tirolskem,71 ki ga kot pričo srečamo še v 
več drugih goriških listinah.72 1341 pa se v eni listini kot priča pojavi nobilis vir 
Orant miles capitaneus de Pyamont.13 Iz 1362 je znan Heurardus castellatine in 
Pedemonte.™ 1366 se po Završju imenuje neki Ivan, sin Leonarda, kateremu je 
6 2 K. TROTTER, Die Herren von Reifenberg, str. 537. 
9 3 GR 1347 (1270), 1457 (1272); TLA P 2271 (1275, IV. 14., 1276 IV. 14.). 
„ .. и KG fol. 348 (1276; Ain Instrument ainer Procurei von Francisco von Reiffenberg auf Irn 
Vatter Ulrichen von Reiffenberg, thausendt M Perner von Irn HaußuHrrdt Uschalckhen «on Mi-
nuten Erben als Ir zuegesagt Morgengab einzutreiben). 
65 Listina 1276, XII. 19., TLA P 2272. 
, °ч.м- PIZZININI, Die Grafen t>on GÖTZ und die Terra-ferma-Politik der Republik Venedig 
гп Istnen m der 2 Hälfte des 13. Jahrhunderts, Veröffentlichungen des Tiroler Landesmuseums 
rerdmandeum 54, 1974, str. 193. 
•' RG fol. 302 (1279; sic!). 
" M. PIZZININI, Die Grafen von GÖTZ .. ., str. 193. 
69 RG fol. 230' in 332. 
™ Glej K. TROTTER, Die Herren . .., str. 537 si. 
, - i r „ . * w . 5 ™ I ^ D — R A C D J ?3??' d i - e . X i V e x - J u l i i (dominus Hartuychus de Castro S. Michaelis et 
illustrissimi Domini Domm, Henrici Comitis Goritie Capitaneus Castri Piemontis). St. Michales-
5w»f V U.Stfn.Ìal£ 5°,d o?'1 ,1! e ° r l s k l srotje s tirolsko dediščino; gl. M. BITSCHNAU, Burg und 
m w i»t= i<2?"i, J ? e n l l l s ? l n l , m f d goriškima grofoma in bratoma Henrikom II. in Albertom 
r w ~ l e t ^ 1307 izrecno omenjen kot goriška posest (MDC VU, št. 394, 438). Toda obstajal je še en 
C o s t r u ì mantis Sancti Michaelis (P. HANDLER, CDI 1351, V. 1.) v bližini Vipave, pri Erzelju, 
kjer je se danes cerkev Sv. Mihaela; glej S. RUTAR, Archivalisches aus Wippach, MittheUungen 
des Musealvereines für Krain (MMK) 4, 1891, str. 53; L. FOSCAN - E . ^ Е С С Ш Е Т , I Casum. , 
m . „ 72„Lìst„ inÌ HHStAW, 1313, VI. 9., Gorica; 1317, VIII. 10, Lienz- MDC VIII št 255- F KOMA TAR, Das Schlossarchiv in Auersperg, MMK 18 št 30 " e z . * " « , vin, st. г55, ï. KOMA-
Sovinjak) J O P P 1 , Due documenti inediti Istrò-Tergestini, AT N. S. 18, 1892, str. 251 (1341, VI. 4., 
'4 C. de FRANCESCHI, Storia documentata . . ., str. 291, op. 83. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 4 557 
oglejski p a t r i a r h podelil v fevd svoji vasi Grimalda in Omošćice v bližini Grdega 
sela,75 a je bil 1374 že mrtev, saj je njegova vdova Konigunda prosila pat r ia rha, 
da bi v imenovani vasi investiral n june sinove.' 6 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
ZUR GESCHICHTE DES NIEDEREN ADELS AUF DEM KARST UND IN ISTRIEN 
Peter Stih 
Aus dem Teil des Archivs der Grafen von Görz, der heute im Tiroler Landes­
archiv in Innsbruck aufbewahrt wird und der vor allem Archivalien enthält, die sich 
auf den Görzer Besitz im Pustertal und in der Umgebung von Lienz beziehen, werden 
zwei Urkunden veröffentlicht, die für die Geschichte des niederen Adels in Nordistnen 
und auf dem Karst von Interesse sind. Bei der ersten (8. September 1249) handelt es 
sich um einen Heiratsvertrag zwischen Vošalk aus Duino im Namen seines Sohnes 
Biakvin aus Momiano und Ulrich aus Reifenberg im Namen seiner Tochter Gertrud, 
in dem sich Vošalk verpflichtet, Ulrich 200 Mark in aquilejischer Währung zu zahlen 
und Biakvin seiner Frau Gertrud 100 Mark in aquilejischer Währung als Morgengabe 
verspricht. In der zweiten Urkunde (19. Dezember 1276) verpfändet Ulrich aus Reifen­
berg seiner Tochter Franziska, der Witwe von Vošalk aus Momiano, seine Einkünfte 
vom Besitztum Završje (Piemonte) in Istrien für 1000 kleine Veroneser Libre. 
Momiano ist ein Kastell oberhalb des linken Dragonja-Ufers in Nordistrien, des­
sen erste Besitzer ein Zweig der mächtigen Duineser Herrschaft waren. Diese war 
durch ihre Besitzungen im Karst und im Kvarner einer der größeren Vasallen von 
Aquileia. Gleichzeitig waren sie Ministerialen der Grafen von Görz und übten in der 
Görzer Verwaltung die wichtigsten Funktionen aus. Neben dem Momianer Zweig der 
Herren von Duino nannte sich ein Zweig nach Castelnuovo im Friaul, das die Grafen 
von Görz in Besitz hatten und dessen Herren ebenso Ministerialen von Görz waren. 
1312 kam Momiano. das aquilejisches Lehen war, in die Hände der Grafen von Görz. 
Statt der alten Herren von Duino und Momiano beginnt sich Vošalk Wachsbeutel nach 
Momiano zu nennen, der aus detti Görzer Novi grad bei Podgrad (Neuhaus, Castel­
nuovo) auf dem oberen Karst stammte. Seine Tochter Hildegard war mit Friedrich 
von Eberstein in Kärnten verheiratet, der gleichfalls ein Ministeriale der Grafen von 
Görz und Marschall bei deren Hof war, sich gleichzeitig aber auch nach Vipava (Wip­
pach) nannte. Nach dem Krieg in Istrien, 1343, zwischen der Republik Venedig und 
dem Görzer Grafen Albert IV., mußte Albert die Festung in Momiano schleifen, wo­
durch dieses erheblich an Bedeutung verlor. 1374 gelangte es in die Hand Habsburgs. 
Završje oberhalb des rechten Ufers der Mirna (Quieto) zwischen Grožnjan (Gri-
signana) und Oprtalj (Portole) war bis zum Übergang Momianos in die Görzer Hoheit 
der nördlichste Punkt der Görzer Besitzungen in Istrien und deren Zentrum an der 
Mirna. Ursprünglich gehörte es wahrscheinlich zu Aquileia, aber in den Quellen, wo 
es im letzten Viertel des 13. Jahrhunderts erstmals erwähnt wird, kommt es aus­
schließlich als Görzer Besitztum vor. Završje gaben die Grafen von Görz ihren Mini­
sterialen zu Lehen; Ende des 13. Jahrhunderts waren dies die Herren von Reifenberg. 
Vielleicht wurde Završje zur Zeit des Görzer Grafen Heinrich II. zu Beginn des 14. 
Jahrhunderts zum Sitz eines besonderen Hauptmanns. Ein solcher wird 1321 erstmals 
erwähnt, er stammte aus Michaelsburg im Pustertal in Tirol, das Mitte des 13. Jahr­
hunderts durch die Tiroler Erbteilung in die Hand der Görzer gelangte. 
' ä J. BIANCHI (ed.), Thesaurus..., 1225 (nobiles vir Janzüinus quidam Leonardi de Pia-
mont). 
™ J. BIANCHI (ed.), Thesaurus . . ., 1288.