v Celju 1930. V. ''s?, , ^ f/ > • ■ Izvestje državne realne gimnazije v Celju za šolsko leto 1929/30. Izdalo ravnateljstvo, založilo Podporno društvo za uboge učencc na drž. realni gimnaziji. Natisnila liskama Brala Rodč & Martinčič, Celje. Iz vest j c državne realne gimnazije v Celju za šolsko leto 1929/30. V Celju 1930. Izdalo ravnaleljslvo, založilo Podporno drušlvo za uboge učence na drž. realni gimnaziji. Natisnila liskama Brala Rodč & Martinčič Celje. ßrtrft'rB 'hIbvi 9ifvi>s|b Iz starejše zgodovine Svibenskih plemičev. Ivan Mlinar. I. Okoli Zidanega mosta se razprostira hribovit svet, v katerega je Sava s svojimi pritoki vrezala ozke doline, katere obdajajo strma pobočja, ponekod celo navpične skalne stene. Ena takih dolin je tudi dolina potoka Sopote, ki se od Radeč, ob južnem vznožju Kuma, vleče proti zapadu. Ima vse značilnosti, ki karakterizirajo ta svet, samo da je ponekod še ožja kot savski prodor pri Zidanem mostu in se mestoma tako stisne, da je prostora komaj za potok in ozko cesto, ki so jo vrinili med navpično skalovje. Če greš po tej cesti od Radeč proti Sv. |urju pod Kumom, prideš čez kake pol ure do Pijatnikove papirnice, kjer se dolina nekoliko razširi, tako da je tu prostora za par kmetij, nato pa se pri mali naselbini Jagenca na-niah zoži in skoro zapre, kajti tu ji zastavlja pot orjaški gorski stožec, ki se strmo dviga v višino. Od vznožja še eno uro hoda in dober pešec je lahko na vrhu. Na tej silni strmini, vrh te prirodne trdnjave si je eden izmed srednjeveških plemenitaških rodov izbral za bivališče; to je bil rod Šarfenbergovcev, Svibenskih velikašev. Strateški položaj tega gradu je bil odličen. Vrh gore, kjer se nahajajo razvaline, dominira nad vso okolico. Z lahkoto se je tu zaprla pot sovražniku spodaj po dolini, bodisi od vzhoda, kjer jo kot predstraža ščiti stožčasti Žebnik s svojim gradom, bodisi od zapada, od severa ga pa varuje še mnogo višji Kum in njegovo predhribje i navpično odsekanimi stenami in soteskami, na južni strani pa se širi z gosto šumo porastla jatna. Grad sam pa je bil v oni dobi absolutno nepremagljiv in sovražnikom nedosegljiv. Valvazor pravi, da je sezidan na taki strmini, da ga niti divji golob ne doseže v enem poletu, ampak mora med potom počivati. Grad sam ni bil velik, saj na tej konici za obsežno stavbo tudi prostora ni bilo. Celjski ga po svoji velikosti z obzidjem vred najmanj štirikrat prekaša če ne več. Svibenski gospodje se pa tudi glede premoženja, ugleda in politične moči nikakor niso mogli meriti s Celjani. Razvalina je slabo ohranjena ter je v popolnem razsulu. Njena današnja slika niti ni več podobna oni v Valvazorju, katera kaže še precej dobro ohranjeno obzidje in dele stolpov, sedaj pa je zgradba docela podrta, le od južnega dela stoje še skromni ostanki in ni več daleč čas, ko se bo tudi to zrušilo v globino. Glede zida samega je omeniti, da je razmeroma tenek, gotovo ne dosega polovice metra, medlem ko pri drugih grajskih razvalinah opažamo debelejše in močnejše zidovje. Pač ni bilo polrebe za debelo zidovje, saj je lo bivališče priroda sama dovolj varno zavarovala in se dejanskega napada na grad sploh ni bilo treba bali na prostoru, kamor posamezen človek komaj prileze; napravili so torej le tak zid, kakršen je bil potreben za stanovanjsko hišo. Tudi Valvazor pripoveduje o izredni legi gradu, kateri se ne da doseči od nobene strani razen s trga, odkoder je bila zgrajena dobra pot, vsekana v kamen in skalo, tako da se je z vozom lahko prišlo do prvih vrat. Prva vrata so bila na obeh straneh zavarovana s pečinami. Od prvih vrat pa do pravega grajskega vhoda se je lahko prišlo le po stopnicah, vsekanih v skalo. Sredi gradu (dvorišča) je bil vodnjak istotako vsekan v trdo skalo, ki pa je bil že v njegovi dobi zasut. Omenja še en vodnjak, ki je bil na vzhodni strani, v katerem se je pa v njegovih časih še nahajala voda. Pri vhodu je bil na desni strani zelo globok stolp, tudi vdolben v skalo, ječa za sovražnike. Grajsko kapelo opisuje Valvazor takole: „Na severni strani je bila svojčas v gradu tudi kapela, v kateri se na desni strani, ad Comu Evangelij, na steni še vidijo nekatere slike, kakor sv. Helene še v zelo živih barvah, poleg te slika sv. Barbare, na drugi strani slika sv. Wolfganga s sekiro. Drugi poleg njega stoječi svetnik je popolnoma razpadel vsled starosti in ga ni mogoče več spoznati; vidi se samo še škofova palica, znamenje, da je bil škof. Tretji svetnik (na tej strani) je sv. Janez Krstnik z jagnjetom. Četrta slika predstavlja z vrvmi zvezanega Kristusa. Videti je, Ha je še bilo mnogo drugih slik, ali te so že popolnoma odpadle in zato jih ni mogoče določiti. Razen svetnikov je tu naslikanih tudi mnogo grbov, ki so pa tako izbrisani, da jih ni mogoče spoznati.“ *) O ustanovitelju svibenskega gradu pravi Valvazor, da je bil Arnulf, potomec frankovskih vojvod, ki je bil z mnogimi drugimi plemenitaši okoli 1. 928. pozvan na obrambo mej Rimskega cesarstva in se je naselil na Dolenjskem, kjer je zgradil grad Schärffenberg |Amulphus (sc. comes de Schärf-fenberg) e Ducibus Franconiae oriundus, incertum qua majorum serie, circa annum 928, vel citius, evocatus cum pluribus aliis nobilibus ad tutandos limites Romani Imperii, consedit in marcha Vinidorum et Carniolia inferiore, tibi arcem Schärffenbergarn condidit in altissimo monte, non procul a Savi ripa, cujus rudera etiamnum conspiciuntur.“ ] Nadalje govori omenjeni pisec, da se je Svibenski rod razcepil v več linij, katerih ena so Oalenberžani. Tudi ve, da je bil eden Svibenskih kralj v Bolgariji.2) II. Tega poročila se držijo tudi nekateri drugi zgodovinarji, kakor Klun in Gruden; zgodovinski viri iz one dobe pa ustanovitelja in leta ustanovitve svibenskega gradu sploh ne omenjajo. Kdaj je bil grad sezidan in kdo ga ‘) Valvazor, Die Ehre dts Herzogtums Krain. Kn. XI. str. 498. 2) Valvazol, Die Ehre des Herzogtums Krain, XI. str. 498, 500. je postavil, sc torej ne ve, Valvazorjevo poročilo pa je povsem netočno in nepravilno. V zgodovinskih listinah se Svibno [Schärpfenberch, Schärphen-berch, Schärphinberchj prvič omenja z netočno letnico 1175 v listini, s katero je Otokar, mejni grof štajerski, potrdil podaritev ene kmetije v Hilzmanns-dorfu pri Kirchbergu na Dol. Avstrijskem, katero je Gerhard Gleissenfeldski podaril admontskemn samostanu.3) V tej listini se nahaja med drugimi pričami tudi „Chunrath de Scharphenberch“. Ta Konrad je torej prvi znani Svibenčan,*) o katerem se pa iz listin ne izve nič drugega, kakor da je nekoč stiškemu samostanu daroval neke zemlje. Iz vrstnega reda, v katerem nastopajo priče, je sklepati, da je spadal med nižje plemstvo, med viteze ali med ministerijale, kajti med pričami nastopa že bolj proti koncu, medtem ko se na prvih mestih v listinah javlja le duhovščina in visoko svetno plemstvo. V isti listini stoji takoj za Konradom iz Svibnega Wolfil iz Žebnika; o Žebniških pa je znano, da so bili ministerijali štajerskega mejnega grofa Otokarja4). Nemogoče je torej, da bi bili začetniki rodu Svibenskih grofje, kakor pravi Valvazor in po njem še nekateri drugi. To trditev pa podpirajo tudi vse druge listine, v katerih se omenjajo svibenski plemiči. Drugi iz rodu Svibenskih se javi 29. novembra 1. 1189., ko je Otokar, mejni grof štajerski, v Gradcu potrdil sekovskemu samostanu neke svoboščine. To je bil Henrik iz Svibnega, zopet med pričami, a to pot bolj spredaj med nižjim plemstvom.5) V kakšnem sorodstvu je bil ta Henrik s Konradom iz leta 1175., ni mogoče ugotoviti; mogoče da je bil sin, možno pa je tudi, da je bil brat. Lela 1208. se javi zopet Henrik iz Svibnega, in sicer je 31, marca v Klosterneuburgu pričal solnograškemu nadškofu Eberhardu II. in Leopoldu Avstrijskemu.*) Odslej pa se v listinah javljajo vedno pogosteje. Skozi vso našo dobo se med drugimi javlja ime Henrik in raditega je v nekaj primerih7) nemogoče ugotoviti, ali se v predmetni listini govori o očetu ali o sinu. Najstarejši Henrik je imel za ženo Matildo, o kateri bomo pozneje videli, da je bila doma s Koroškega. Henrik (I.) je imel sina Henrika,8) sin Henrika (II.) je pa bil Henrik (111), ki je imel več bratov, in sicer so to bili Leopold, Viljem in Ulrik.J) Žena Henrika (11.) in mati navedenih bratov je bila zopet Matilda,10) o kateri se iz te listine ne izve nič nadaljnjega. Henrik 5) Schumi, Urkundenbuch für Krain 1, šl. 173. Zahn, Urkundenbuch für Slcicimark 1. šl. 564. Kos, Gradivo IV. št. 563 *) Svibenski velikaši se v lileraluri rado nazivljejo Ostrovrharji. Ta naziv je po mojem neupravičen, ker je dosloven prevod „de Schärfenberg*, torej ni domač, saj Ostrega vrha nihče ne pozna in domačini poznajo la kra| le pod imenom Svibno, ozir. Svibenski grad. ') Kos, Gradivo IV. šl. 749, 750. *) Schumi, Ukb. f. K. I. šl. 174. ") Schumi. Ukb. K. II. šl. 16. ’) Schumi, Ukb. K. II. šl. 16. Zahn, Ukb. 11. šl. 88. Kos, Gradivo V. šl. 130, 464. ») Schumi, Ukb. K. II. šl. 170. ») Schumi, Ukb, K. II. šl. 189, 190. '") Schumi, Ukb. K. II. šl. 170. (III.) je bil poročen z Gerburgo iz Štatenberga pri Poljčanah [Gerwirgis,Ger-burgis de Stettenberg],'1) hčerko solnograškega ministerijala Friderika (IV.) iz Ptuja. Štirje Svibenski bratje, sinovi Henrika (II.), so pa imeli teto, ki se nam javlja z imenom Elizabeta z Mlade gore (pri Mirni na Dolenjskem). Ta Elizabeta je leta 1242. podelila sliškemu samostanu štiri kmetije v Stanu blizu Mlade gore. To podaritev je potrdila s pečatom svojega nečaka Henrika iz Svibnega j„nepofis sui domini Heinrici de Schärphenberch“].12 Elizabeta z Mlade gore je pa bila sestra Viljema iz Vojnika pri Celju,13) torej je morala biti Matilda, žena Henrika (II.). in mati bratov Henrika (111.), Leopolda, Viljema in Ulriha, sestra Elizabete z Mlade gore. Te dve sestri sta po tem izhajali iz znane rodbine vojniških svobodnikov,u) ki se večkrat nahajajo med pričami, osobito v žičkih, admontskih, vetrinjskih, jur-klošterskih in krških listinah.1') V zgodovinskih virih se (a vojniška rodbina pojavi celo prej kot svibenska. Prvič sta zabeležena Leopold in njegov sin Wergand leta 1165. v ustanovni listini žičkega samostana.11') Wergand je za pričo tudi v listini, s katero je vojvoda Leopold avstrijski (VI.) in štajerski (III.) obnovil samostan v jurkloštru (9. sept. 1209 ).ir) Leta 1211.se Wergand omenja „gospod“ [dominus].17) dne 8. februarja 1224. leta pa se Leopold iz Vojnika imenuje „plemeniti“ [nobilis], in sicer v listini, s katero je Leopold avstrijski (VI.) in štajerski (III.) dal jurklošterskemu samostanu neke svoboščine pri mostu čez Savo pri Zidanem mostu.1S) Ugled te rodbine je bil velik. Bili so svobodnega porekla, kar se o Svibenskih ne da trditi. V seznamih prič se javljajo vedno med prvimi, če ne na prvem mestu. Kako se je pa njih ugled večal, je razvidno, iz dejstva da jim leta 1211. že pritiče naslov „dominus“, trinajst let kasneje pa celo pridevek .nobilis“.19) Njih rod je izumrl z Viljemom leta 1241.20) Za določanje rodbinskih zvez Svibenskega rodu je važna listina iz leta 1235, napisana v Vipavi, s katero je Henrik, sin pokojnega Henrika iz Greifen-felsa (pri Celovcu), odobril prošnjo viteza Hermana iz Žrelca (pri Celovcu), ki ga je bil ob možitvi svoje sestre odstopil Henriku Svibenskemu in prepustil vetrinjskemu samostanu lastninsko pravico nad eno kmetijo v Kur-ličah (zap. od Celovca), katero je Herman prej imel v fevdu [». . . dilecti militis Hermani de Sreliz, quem sorori mee pro nupliis contractis dedi Hain-rico de Scherpinberch, . . ."J.*1) Iz tega je razvidno, da je bil eden od *') Kos, Gradivo V. št. 841. ■*) Schumi, Ukb. K. II. šl. 120. Kos, Gradivo V. št. 803. >3) Kos, Gradivo V. št. 769 '*) Zahn, Ukb. Sim. I. šl. 704. Zahn, Ukb. Sim. I. šl. 485, 551, 576, 579, 704. Zahn, Ukb. Sim. II. šl. 60, 98, 114, 87, 21 la, 285, 397. 15) Zahn, Ukb. Sim. I. šl. 485. 10) Zahn, Ukb. Sim. II. šl. 98. *’) Kos, Gradivo V. šl. 177. »») Zahn, Ukb. Sim. II. šl. 211 a. *“) Zahn, Ukb. Sim. II. šl. 114, 211a. ao) Kos, Gradivo V. sir. XXXVII. >') Schumi, Ukb. K. II. šl.86. Kos, Gradivo V. šl. 644. Jaksch, Mon. hisl. duc. Car, šl.2100. Henrikov Svibenskih poročen s sestro Henrika Greifenfelskega. Za Henrika (III.) vemo, da je imel za ženo Gerburgo Sfattenberg-Ptujsko, njegov oče, Henrik (II.) pa je bil poročen z Matildo iz Vojnika, sestro Elizabete z Mlade gore. Preostaja nam torej še Henrik (I.) iz leta 1189., ki je bržkone identičen s Henrikom, ki nastopi leta 1208. Poroka se je izvršila pred letom 1235. toda kedaj, se točno ne da ugotoviti. Možno je, da bi bila ta sestra Henrika iz Greifenfelsa prva žena Henrika (II.), a o tem, da bi bil Henrik (II.) dvakrat poročen, ni najmanjših sledov. Časovno je mogoče, da je sestra Henrika Greifenfelskega bila žena Henrika (I.) in mati Henrika (II.), torej Matilda, ki jo Henrik (III.) imenuje svojo staro mater,22) direktnih dokazov pa za to ni. Iz iste listine, kjer Henrik (III.) o. leta 1235. imenuje Matildo svojo staro mater, pa izvemo tudi, da je ona podelila v dušni blagor svojega rajnega moža Henrika, bratom v Vetrinjah tri kmetije „in Slitreis-dorf“.28) Kraj Slitreisdorf leži gotovo kje na Koroškem. Važnejše kot to pa je, da so bile te kmetije darovane vetrinjskemu samostanu. Iz dejstva, da je Matilda darovala zemljo koroškemu samostanu, se pa da sklepati, da je bila tudi ona doma s Koroškega in je v dušni blagor svojega moža darovala nekaj od svoje koroške dediščine. Da pa so Greifenfelski imeli stike z vetrinjskimi menihi, dokazuje tudi spor, ki je nastal med obema, ker so baje Greifenfelski postavili na samostanskih tleh nov grad, protipostavno in v škodo samostanu. [Novum castrum edificatum in fundo monasterii Victoriensis a Wulfingo de Gurniz (1.1231.)]®4) jaksch domneva, da je ta Wülfing de Gurniz (iz Podkrnosa) Greifenfelski.21') Hči enega Henrikov iz Svibnega je bila Matilda, katero je Majnhard, goriški grof in zavetnik oglejske cerkve, vsled prošnje svojega prijatelja Henrika iz Svibnega in njegovih sorodnikov, podelil saleburški cerkvi. Glede te Matilde je nejasno, čigava hči je bila, ali Henrika (11.) ali Henrika (III.), ker se drugje nikjer ne omenja.2'’) Končno je še znano, da je Leopold, brat Henrikov, imel ženo Diemudo in dve hčeri, Elizabeto in Zofijo, ki sta bili nuni v samostanu Studenice pri Poljčanah.27) Omenja se še Leopod „iuvenis*, menda sin Leopoldov.28) Tudi Henrik (III.) je imel hčer, in sicer Nežo, ki je tudi stopila v studeniški samostan (zač. 1.1264.).2") Enuvard „von Schorfenberg“, ki je kupil vas Avber na Krasu od dveh bratov Adlerjev iz Ogleja, po vsej priliki ni iz Svibnega, kakor je naznačeno v Gradivu, temveč iz Safumberga pri Čedadu. Isto bo veljalo o Konradu, ki se javlja kot klerik in kaplan oglejskega patrijarha. (Kos, Gradivo V. št. 186 in 610.) !5) Kos, Gradivo V. št. 643. 23) Kos, Gradivo V, Sl, 643. “*) Jaksch, Mon. hist. duc. Car. Sl. 2016. 2t) |aksch, Mon. liisl. duc. Car. Sl. 1982. »*) Kos, Gradivo V. Sl. 785. 2’) Schumi, Ukb. K. II. Sl, 171. Schumi, Ukb K. II. Sl. 351, 2”) Schumi, Ukb. K. II. St. 351. III. Slovenska zemlja je bila v srednjem veku v posesti nemške visoke gospode, od katere so v naši dobi najvažnejši Andechs-Meranci, Span-heimovci in Babenberžani, poleg teh pa še grofje Bogenski, Sternberški, Ortenburški in Vovberski. Mnogo zemlje je bilo v lasti cerkve, kjer so gospodovali freisinški, briksenski in krški škofje, velika pa so bila tudi posestva solnograških nadškofov in oglejskih patrijarhov. K tem pa pridejo še zemljišča raznih samostanov. Posestva visoke svetne in cerkvene gospode pa niso tvorila zaokrožene celote, ampak so bila med seboj izpreplefena in raztresena po vseh deželah. Na teh posestvih so imeli velikaši gradove, naseljene s svojimi ljudmi, ki so na njih ozemlju zastopali oblast svojega gospoda; to so bili njih viteški podložniki, nižja plemiška plast, nazvani vitezi in ministerijali. Kakor razvidno iz virov, niso bili Svibenski v tej dobi nikaki grofje, ampak so spadali v nižjo plemiško plast vitezov. Vprašanje je sedaj, čigavi podložniki so bili. VI. Levec pravi (Die krainischen Landhandfessten), da se že v XII. stoletju med drugimi andeškirni ministerijali najdejo tudi svibenski. Iz razpoložljivih listin sicer to ni sklepati, kajti Svibno se v XII. stoletju omenja samo dvakrat,30) a iz teh dveh slučajev ni razvidno andeško po-danstvo. V prvih treh primerih nastopajo vedno v družbi štajerskega mejnega grofa, oz. vojvode Otokarja, in pričajo med njegovimi ljudmi, kakor sta Hartnid iz Radgone in svibenski sosed, Wolfil iz Žebnika (pri Radečah), znana ministerijala Otokarjeva.31) Iz tega bi sledilo, da so bili okoli leta 1200. ministerijali Otokarjevi, vsekako pa drži andeško gospodstvo kasneje. Do srede XIII. stoletja nam andeško oblast izpričujeta dva primera, in sicer leta 1250., ko se oglejski patrijarh, Andechsovec Bertold, omenja kot fevdni gospod Henrika Svibenskega32), in leta 1258., ko je Agneza „palalina Bur-gundie et domina Carniole“ potrdila samostanu Velesovo podaritev šestih kmetij, ki mu jih je darovala neka Agneza iz Svibnega.33) Kdaj pa naj bi se izvršil prehod iz oblasti štajerskega vojvode pod vrhovnost Merancev, ne morem soditi. Važno je sedaj pogledati, kakšen je bil ugled in družaben položaj Svibenskih, kajti o kakem političnem udejstvovanju v tej dobi sploh ni govora. S početka nastopajo le kot priče, kasneje tudi v drugih funkcijah, kakor razsodnikov**) v spornih vprašanjih in pečatiteljev3IS) listin ter poroki visoki gospodi v denarnih stiskah.3") '") Schumi, Ukb K. I. šl. '73, 174. ) Schumi, Ukb. K. 1. šl. 173, 174. Schumi, Ukb. K II. šl. 16. »■-•) Schumi, Ukb. K. II. šl. 131. 5:1) Schumi, Ukb. K. II. šl. 255. ’4) Schumi, Ukb. K. II. šl. 192. ’■) Schumi, Ukb. K. II. šl. 222, 230. ■•">) Schumi, Ukb. K II. šl. 261. 345. O političnih pravicah torej ni sledu, iz gorenjega je razvidno, da so v družabnem pogledu zavzemali pomembno vlogo. Ker pa je v dobi fevdalizma ves ugled in vsa moč izhajala iz zemljiškh posestev, si bomo ogledali še njih premoženjske razmere. Kod so se vse razprostirala njih posestva in kakšen obseg so imela, se ne da s sigurnostjo določiti, pač pa je gotovo, da so bila precejšnja in raztresena po bivši Kranjski, Štajerski, Koroški in celo po Salcburškem. Da teh posestev ni bilo malo, je razvidno iz številnih donacij, osobito raznim samostanom. Poleg fevdalnih so imeli tudi alodijalna posestva, drugače jih ne bi mogli kar na svojo roko brez višjega privoljenja podeljevati. Omenja se šest samostanov, ki so se jih Svibenski spomnili s svojimi podaritvami, in sicer moški samostani v Vetri-njah, Stični, Kostanjevici in Žičah ter ženska samostana v Velesovem in Studenicah. Prvo podaritev, ki se omenja, je dobil vetrinjski samostan. To je že omenjena daritev Matilde iz Greifenfelsa, žene Henrika (I.)22). Donacija Elizabete z Mlade gore stiškemu samostanu nam je že tudi znana.,2) Znamenita pa je listina (13. avgusta 1250), s katero je eglejski patrijarh Bertold v Stični potrdil tarnošnjemu opalu Konradu in njegovemu konventu različna posestva, ki jih je ta dobil potom ustanov, izmenjav, kupčij itd. V tej listini so zelo dobro zastopani Svibenčani s svojimi bogatimi daritvami. Henrik (l.) in Konrad sta darovala šest kmetij, Henrik „senior“ (II) je dal šest kmetij. Njegovi sinovi (kakor je to od drugod razvidno, so to Henrik, Leopold, Viljem in Ulrik), so dali tri kmetije za škodo, ki so jo napravili stiški cerkvi, ki je presegala vrednost štirideset mark. [„.. pro gravi damno eclesiae illato Sitichsdorff, quod transcendisse fertur 40 marcas“]. Matilda, njih mati, je dala tri kmetije. Gerburga iz Štatenberga (žena Henrika III.) je dala štiri kmetije. Pri kraju Boršt [apud Forst] pa je dobila cerkev pet kmetij od Viljema iz Svibnega.3T) Ta listina je tudi izredno važna, ker nas seznani z mnogimi rodbinskimi člani; brez nje bi bilo nemogoče določiti redovnik. Samostanu v Kostanjevici pa je Henrik napravil neko hudodelstvo. Da bi se mu to odpustilo, je sam obiskal patrijarha Bertolda v furlanskem Schorphenberchu (Safumbergo) in skesano prosil milosti. Kakor je videti, ga je patrijarh odvezal pregrehe, dal pa je zalo samostanu pet kmetij „in Reizeke“ pri Štatenbergu, in sicer od premoženja svoje žene Gerburge, katero je za to odškodoval z vasjo Gese (1.1250).3S) Daritev Neže Svibenske velesovskemu samostanu že poznamo. Dala je osemnajst kmetij v raznih krajih, ki jih je pa težko lokalizirati, [,sex man-sorum in Pesche et in Chestinberch sex et in Tirnowich sex ...“]3B) Henrik pa je podelil istemu samostanu (1.1248) podedovano zavetništvo nad eno kmetijo svojega osvobojenca Martina iz Olševka kot nadomestilo za škodo, ki so jo napravili njegovi ljudje samostanu. Ta samostan pa je dobil od Henrika tudi enega hlapca/0) >’) Schumi, Uk'\ K. II. šf. 170. «) Sclumii, Ukb. K. 11. št. 168. a") Schumi, Ukb. K. 11. št. 255. *“) Schumi, Ukb. K. II. šl. 160, 273. Dve kmetiji pa je dobil od Henrika nekoč (udi samostan v Žičah blizu kraja Topole [Thopolac]. Ti dve kmetiji pa so žički menihi leta 1262. prepustili samostanu v Bistri. 408 ) V najožjih zvezah pa so bili Svibenski s samostanom v Studenicah.11) Tri Svibenske so bile tam nune; dve Leopoldovi hčeri, Elizabeta in Zofija, ter Neža, hči Henrikova (IH.).42) Z vstopom v samostan pa so bile združene zopet bogate donacije. Leopold in žena Diemuda sta ob tej priliki (10. okt. 1260.) podarila samostanu sedem kmetij v kraju „Pwech* (mogoče Buče pri Kozjem), tri pa v Odernici. Henrik pa je ob vstopu Neže odstopil dvanajst kmetij, od katerih jih je bilo pet na Kranjskem pri Sv. ]urju, drugih sedem pa blizu Planine [in villa qui dicitur Winthersgesiez.. ,].13) Stike pa so imeli tudi s freisinško cerkvijo. Leta 1259. se je Henrik (III.) odpovedal pravicam v Žiganji vasi na Gorenjskem in pri Trebnjem v korist omenjene cerkve.44) O njih premoženjskih razmerah pa govorijo tudi dejstva, da so bili večkrat poroki cerkvenim knezom in svetnim velikašem, kadar so bili ti v denarnih zadregah. Iz neke listine (22. III. 1242. Wolfsberg) izvemo, da je bil Viljem, grof iz Vovber, Henriku Svibenskemu dolžan 320 mark, katere pa se je obvezal plačati solnograški nadškof Eberhard, in sicer o svetem Mihaelu polovico, 160 mark, drugo polovico pa na prihodnjo nedeljo Invocavit. Za to mu je zastavil posestva svoje cerkve v uradu Stari dvor in pri Gospe Sveti.45) Lela 1259. pa izvemo, da je imel brižinski škof Konrad pri Viljemu Svibenskemu zastavljena neka zemljišča, ki jih je rešil s lem, da mu je plačal štiri marke v obrokih.4") Še enkrat se omenja dolg brižinske cerkve pri Leopoldu in Viljemu. Imela sta od le cerkve zastavljena poseslva, prvi v Otavniku, drugi v Tevčah. Pravicam na leh posestvih pa sta se odrekla leta 1252. razen zastavnega prava, ki jima ostane, dokler ne bo vse v redu izplačano.*7) Tudi z oglejskim palrijarhom Gregorjem in koroškim vojvodo Ulrikom je imel Henrik Svibenski denarne posle. Listina navaja, da je bil palrijarh Ulriku Slernberškemu dolžen 700 mark in mu je za lo zastavil neka poseslva. Ta posestva je pa obljubil rešili vojvoda in mu je v lo svrho zastavil grad v Mokronogu in določil svoje poroke. V teh 700 mark pa ni bilo vštetih onih 100 mark, ki jih je imel palrijarh dobili od Olona Turjaškega, ter drugih 100 mark, s katerimi je .gospod“ Henrik iz Svibnega bil palrijarhu porok za vojvodo.48 40«) Schumi, Ukb. K. 11. št. 300. Ene Topole so v rogaškem okraju, ene pa v brežiškem v občini Planinska vas. «') Ustanovljen leta 1246. Kos, Gradivo V. št. 870. «) Schumi, Ukb. K. II. št. 271, 331. IS) Schumi, Ukb. K. II. št. 271, 33). “) Schumi, Ukb. K. II. št. 260. 45) Kos, Gradivo V. št. 786. <«) Schumi, Ukb. K. 11. št. 261. 47) Schumi, Ukb. K. 11. št. 189, 190. Oba kraja sla pri Škocjanu na Dolenjskem. <«) Schumi, Ukb. K. II. št. 345. Henrik Svibenski je bil iudi med razsodniki v sporu med freisinškim škofom Konradom in Gerlohom Hartenberškim radi škode, ki jo je Gerloh napravil škofu in radi ujetih ljudi (1252.).48H) Navedel sem že, da so bila svibenska posestva tudi zunaj slovenskih dežel. To nam pove listina (1244. 25. sept. Maribor), s katero Henrik iz Svibnega naznanja, da se je z dovoljenjem svoje soproge Gerburge in svojega tasta Friderika iz Ptuja odrekel vsej svoji lastnini, katero je imel v pokrajini Lungau na Salcburškem z gradom vred (grad Oberweissburg) pri ondotnem Sv. Mihaelu ter jo podelil Hartnidu iz Ptuja in njegovim dedičem.4'') To lastnino je očividno dobil preko svoje žene, ker izda za lo izpremembo dovoljenje tudi njen oče, ministerijal solnograške cerkve. Važno je razmerje Henrika Svibenskega do krških fevdov na Planini in Podsredi. Znani krški fevdnik na Planini je bil Ortolf [de Momparis, Monteparis, Muntpareis], ki je imel ženo Gerburgo in hčer Herrado. Ta se je omožila v Ptuj s Friderikom (IV ). Ortolf se po letu 1227. ne omenja več, nastopa pa tudi pozneje še Ulrik s Planine, ki je poznan kot ministerijal solnograške cerkve/0) Če je bil Ulrik sin Ortolfov, ni povedano nikjer. Poročen je bil z Adelhajdo iz Ptuja, hčerjo Herrade Planinske; če je bil sin Ortolfov, je bil brat Herrade Ptujske in stric Hartnida, njenega sina, ter mož hčere svojega nečaka, kar je vsekako malo čudna zveza. Iz listine od leta 1241. je razvidno, da je bil tega leta že mrtev."2) Kos pa pravi, da je umrl leta 1250. in da je krške fevde podedoval Henrik iz Svibnega, po vsej priliki mož druge Ortolfove hčere Gerburge.'13) Tukaj se profesor Kos nekoliko moti. Prvič ni nikjer omenjeno, da je imel Ortolf dve hčeri, nadalje pa Henrik z Svibnega ni bil poročen s hčerjo Ortolfa Planinskega, temveč z Gerburgo, hčerjo Friderika (IV.) Ptujskega in njegove žene Herrade Planinske, hčere Ortolfove.“4) Ortolf je bil torej stari oče žene Henrika Svibenskega. Glede Ulrika naj bo že kakorkoli, sorodnik Planinskih je bil, če ne bližnji pa daljni. Dejstvo pa je, da je imel Henrik Svibenski leta 1250. planinski grad v svojih rokah, kjer se je v grajski kapeli spravil s kostanjeviškimi brati in izstavil o tem listino.3") Zmotno bi pa bilo mnenje, da je Henrik imel planinsko posest definitivno v svojih rokah. Vprašanje krških fevdov na Planini in v Podsredi v tem času še ni bilo rešeno. Po smrti Planinskih sta se potegovala za njih posestva dva sorodnika. Eden je bil Henrik Svibenski, mož Ortolfove vnukinje, drugi pa Friderik (V.) Ptujski, Ortolfov pravnuk. Videti je, da je prišel Henrik raditega tudi v spor s krškim škofom kot fevdnim gospodom in da je bil prepir precej hud. Da bi spor odstranil, je leta 1251. (6. avg. Bizeljsko) odločil, da postaneta dediča oba [„... seripto presenti *Sh) Schumi, Ukb. K. 11. št. 192. 4n) Kos, Gradivo V. št. 841. 50) Kos, Gradivo V. št. 707. 778. 51) Kos, Gradivo V. št. 707. 5a) Kos, Gradivo V. šl. 778. Kos, Gradivo V. sir. XXXV in XXXVIII. ‘) Kos, Gradivo V. št. 841. peruetiire volumus, quod inter nos et dominum Fridcricum de Bettowe et Heinricum de Scherphenberch super lile, que diu pro caslris Muntpareis et Herberch et bonis ad ea pertinentibus versabalur . . . lalis esl composilio celebrata, quod nos caslra cum bonis eisdem ipsis in fevdo confulimus possidenda“].56) S Podsredo pa Svibenčan še ni imel miru. Vkljub škofovi odločitvi je radi nje prišlo do spora z neko gospo iz Lemberga. Sodni zbor v Mariboru (1265) je spor rešil tako, da je Podsredo prisodil Svibenčanom. *«) IV. Kakor znano, so bili ob koncu XII. in začetkom XIII. stoletja med najodličnejšimi velikaši slovenske zemlje Andechs-Meranci. Ta rod je v moškem kolenu izumrl leta 1228., ostala je le še Agneza kot dedinja, ki se je omožila s Friderikom II. Bojevitim, zadnjim Babenberžanom. Ko je tudi la umrl, se je Agneza v drugem zakonu poročila s koroškim vojvodo Ulrikom Span-heimskim. Leta 1262. je pa umrla Agneza in za njeno dediščino je nastala borba, dejanski gospodar njenih posestev je pa ostal le njen mož Ulrik. Ker pa je tudi Ulrik umrl brez potomstva, je določil sebi za dediča češkega kralja Otokarja II. Ker pa je Ulrik imel še živečega brata Filipa, ki je bil solnograški nadškof, je med dediči nastal spor. Zmešnjavo pa je kasneje povečala še izvolitev Rudolfa Habsburškega za nemškega kralja. Vsa leta okoli srede XIII. stoletja pomenijo za slovenske dežele dobo zmešnjav in nesigurnosti. To je dobro čutilo plemstvo, predvsem nižje plemstvo, o katerem smo prej rekli, da se politično ni udejstvovalo. Sedaj pa, v dobi, ko so se trgali za meransko in spanheimsko posest različni tekmeci, so mislili, da je prilika, da se polaste tudi političnih pravic. Večina jih je bila na strani Filipovi, ker se je pač zavedala njegove slabosti, Otokar kot energičen vladar in nasprotnik objestnega plemstva pa je imel za seboj manjšino. Med to Otokarjevo manjšino pa najdemo tudi Henrika Svibenskega. Bil pa je pristaš češkega kralja že prej, predno je ta posegel po Kranjski, ko je bil Otokar le gospodar Avstrije in Štajerske. To nam dokazuje ona listina iz leta 1265., iz katere izvemo, da je iz spora z Lemberško gospo radi Podsrede izšel kot zmagovalec. To listino je izdal olumuški škof Brunon (23. junija 1265. Maribor), ki med drugim navaja: „Nosqtie iuxta terre consuelu-dinem dominum Lutoldum de Liechtenekk nuncium dedimus ut ipsum pos-sessionem eiusdem castri suorumque pertinentium potestate domini nostri regis (gotovo je tu mišljen Otokar) et nostra poneret corporalum ...“ ™) Toda Henrik Svibenski ni ostal dolgo zvest Otokarju, kajti že leta 1270. ga vidimo med onimi, ki so prestopili na stran Filipovo. Ali nekaj teh Uskokov ni dolgo ostalo v Filipovem taboru. Komaj se je Otokar pojavil v deželi, so bili zopet na njegovi strani, a med temi ni najti Svibenčanov. Z nastopom “) Zahn, Ukb Sim. III. 51. 97. “) Schumi, Ukb. K. II. 51. 350. ”) Schumi, Ukb. K. II. 51. 350. Rudolfa Habsburškega pa so Otokarju tudi drugi obrnili hrbet, kajti 19. septembra leta 1276. se je z Otokarjevo vlado nezadovoljno plemstvo v Reunu izreklo za Rudolfa in mu obljubilo pomoč proti Pfemislidom. Od Kranjcev sta bila tam navzoča dva Svibenčana, ki sta očividno zastopala vse kranjsko nižje plemstvo.68) 58) Vlad. Lcvec, Die krainisclien Latidhandlesslen, sir. 10 12. -13 - Profesorski zbor v šolskem letu 1929-1930. E o o. O Jti 'pai 0[\\d\§ Willing L. . — > N *duf/ s O) (O "O C» to Jx! 3 x/) I I - Ž TD 3 ° £ T3 O > (/) O CL jm i— 'c X) N •m TD 1/5 O ca C c/) to «*—1 Sl x: 3 to to > > , J* X) 1— CM c X) • >N TD O o. O) o N •a , o E 3 o. N x: Sl Sl 3 n 3 to »o to > > > J* a o u- 15 cm x: 3 > -X" o - 1/5 išš g j= 3 -i v— ro s > .= ca •5 o u. o >" o x: =5 to > Xi ra I CO CO X) (O £ (O Tf N I 1- (D 00 in CM (O D Ü u co r- CO *“ lO I I in cm ^ a) oo go O CM CM O *- CM CM *- 00 CM CM CM CM CM OO CM -— CN3 oo r^-CM CM CM *— Tj* CM X> oo t: n M. co CO tH 00 -Is •o oo X> TJ* co tt 00 00 .X) CD X) Tj* 00 00 1 co ■<#* >o -O 3 * ei CD xJ O) C>> 00 • eo" X5 H»* CD M M ■ M C3 03 C^- m c X) m JD m co Tj* X> co -- at ■** CO X) m co co in t/) fc* * X) E co «N ” ra 00 n to 00 r^- co CD 't' 00 co ©1 Cl 00 X) oo x> *ra Hi"' Xi ^ ** CD m CD X) CM «o m" «M - co ^ •* ^ * ra X3 X) X) ra X» vo CD Tj* in CM CD co"1 ra oo* ra JD ei ** ra PO CJ C1 * CJ ra in CD CO in T“ CD ra o X) M w X) 00 * X) i o X) tj* Tt CM CM *— in ra Hi"' ,Q "* ra ro 00 "* ra "ra ra co CO CM CM »— •. m Ü i i -c V) X) lO co Tt« X) CO __ C1 m“ cO CO LO CM M-•• X) N co X) co XI CM D Xi ’ ra co 00 ■H« CD Tj* X) 00 - m 00 ~ (0 «j X) in oo vO X) E oo ra in ra TJ* • «s - (N ra M- ■* X) co (O ra m •, co tJ* 91 E co Q) •a: ra m (M X) U HI* X) tH U CM Q) m N Ü M CO Tj- Ul ** X) co ra co X3 oo CM n-«••O TO CD CM ro o o S S O ’S CL c CL p {/) KJ v/) > >u 3 r- ^ 5 > O co n Cl < j* c ^ ra *3 a o N’ n .9- cy u- ra ro « Ui Ä c ra r: .S, c c > o ro Q. cy >CSl Ci> M Jr ra i_ 2 2 O i— -ü o ,S~ = c < J& vo *ra CO > C ra > ra ^ ra -a c E 2 iH '3 CD tO Z <^> ra > j* rac — c Cu w -j; 2^no < 5 ^ < _ ra ^ g- — O ro 3 CD m j: o 5 o .2.J ’E j= i6 £ ra ra en J= Ci» il ca 1 1 1 ra 1 I 1 1 co 1 00 co 1 CM 00 — CM 1 CM ^ CD 00 00 £ -o o 0) c: ra CD Ib m ra - m .o cnj ra ro to ™ co Ol M * O X) *“ CM (M ** M •* Xi ra *“ CM «* «* ra ra ra ro ■O cD co CO ca n XI CD ra cO ” * 'ra ra ^ co ra ra CM CO Š’ ra’ s> -o o "ra §■ ^ c- O. S CM ra ra CM ,- t> O E Q> C >o 3 0> c »N O & o N ra -se c »o a -■ § o Po eir -o w o "ö ^ ^ o .. to Ö c» ^ -2 < Ä CM — *- - 1 m CO m m 10 | CD co co — N* - sr | - = sf KJ > * KJ 3 O Jtf C C ra ro C0 c o. 3 CO o. > o l— a. kj 3 ,•=: J* J! O 3T O r 2 i ra ra H V) CM CM o ra ’= .& z. c g ra ._ XI OT3 o *- *— C- oj ra h CQ po -»tf m CM CM CM 1 *> S ra £ 52 —1 n ^ o c ra n CJ *- !> X) i-cv ra 0C £ «-* 5 TD CQ ti- ra .E -5 i— t- — CM CO ra o n v->o C1 >c/5 E o (V N E o o. C*. ca c >o _ *° F, o .2L o — c cn 2 S ca ca c ^ >o ca X/) g I | 15 CO E * 5 ca* ca c £ . >U N .2. XO ^ ca > M - Jr ^ O) O . ° X) ca ca «o TD C ra c u- cj X) O ra 2 «o o s >fšj ^3 C0 co C 4! .SL S - ~ g «o o. > '| H 11 1 I » ~ - d ca tv II •§ c . ca Cl > - o KJ */> “ - • ca > C .E 1 n o. o - OJ ^ g N w I II '5. o a. » Ck) (O —' N ®* II -— Cl ^ 7: 0) o E — *•3 cy CO N W * H 5 ca q> cn N ‘E ca H C v. «O E fl HJ a *2 .2 0 ^ ‘f 0) O) CNJ O) J* O -a o CD . co ^ ^ š . O) l— ea ra Z S . 3 CO c ra Im O O 3 ^; Ti -° N - ’S O) O ^ ra N s - > 't 2* CSJ O w z 50 F • 0> .5 V3 *-n a v 2 II a > 0) £> B 0) & 0) In a N ra — ^ _ O c :=• Ci» N xsi ra c S E O) ra !=; O s - ra CJ V(J U- > jm* o ^ T3 n ; 2! ra c >' s •- E w (S E ££ 2 ^ Q Poslavilve: Krasovič Zdenka kot suplent (S. N. Br. 25478 od 11. okt. 1929.). Mlinar Ivan, z drž. realne gimnazije v Murski Soboti ko! profesor (S. N. Br. 39367 od 11. okt. 1930.). Neimarevič Ante z drž. realne gimnazije v Križevcih kot profesor (z istim odlokom). Tavžeij Stanko z drž. realne gimnazije v Karlovcu kot učitelj veščin (S. N. Br. 16961 od 20. okt. 1929.). Bitenc Mirko z drž. realne gimnazije v Murski Soboti kot suplenf (S. N. Br. 3921 od 13. februarja 1930.). t Suhac Matej, profesor v p. Dne 16. julija 1929 smo spremili na zadnji poti upokojenega profesorja Matija Suhača, ki je služboval na celjski gimnaziji od začetka šol. leta 1896/97. do konca šol. leta 1923/24., ko je dočakal 68 let, dovršil 38 in pol leta službovanja, od teh na celjski gimnaziji 28 let. Veliko je torej število njegovih učencev, zlasti iz predvojne dobe, ko je bil pokojni poleg še živečega prof. Jos. Kardinarja slovenskim dijakom na takratni ultranemški višji gimnaziji očetovski zagovornik, učitelj in vzgojitelj. Njegovi hvaležni učenci, sedaj že zreli možje, se tega v polni meri zavedajo in so vedno globoko spoštovali kremeniti značaj svojega profesorja. Leta 1924. je bil pokojni odlikovan z redom sv. Save, 4. stopnje. t Cimerman Jakob je bil položen k večnemu počitku dne 30. junija 1929 v Mariboru, kjer je bil profesor na gimnaziji. Moral je dati življenju slovo, ko še ni izpolnil 47 let. Na tem mestu se ga spominjamo, ker je študiral na celjski gimnaziji in je tukaj leta 1919. služboval kot profesor. Učiteljska knjižnica. Prirastek v šolskem letu 1929/1930 obsega 15 del v 17 zvezkih. I. Darila. Min. prosvele Popovič Andra: Ralni album 1914—1918, Min.prosvete Manojlovič K. P.: Muzičko delo našega sela. Drž. realka v Splilu: Po južnoj Americi. Muz. društvo v Srbiji: Slo jičevič D.: Pravi pauci u Srbiji. Elnografski muzij vBeogradu: Glasnik I., II. in III. Dr. Polec |anko: Ljubljansko višje šolslvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo. Dr. Lovrič A: Ciljevi, metodi i uspjesi Vidovičeva pokrela. Lilek Em., vladni svetnik v Celju: a) Charakteristik der kroatischen Verschwörer Pelar Zrinski, Fr. Frankopan und der Katarina Zi inska im Lichte der historischen Wahrheit. b) Kritische Darstellung der ungarisch-kroatischen Darstellung (1563—1571). I. Teil, Verschwörung und Aufstand von 1663—1670. II. Po nakupu: Dr. Strmšek P. Zur älteren Geschichte der westlichen Südslaven. Belič A.: Pravopis srpskohrvatskog književnog jezika. Stanojevič M.: Zbornik, priloga za poznavanjeTimočke krajine, knjigal. Mesarič: Smjerovi moderne umjetnosti; Pravopisno uputstvo za sve osnovne, srednje i slručne škole. Dr. Stele Fr. Celjski strop. Sfanje ob koncu šolskega leta 1929/1930 4.246 del v 12.425 zvezkih. dr. K. Zelenik. Dijaška knjižnica. a) Slovenski oddelek. Na novo urejena knjižnica je šfela začetkom šol. lefa 1929/30. 1392 zvezkov. Tekom šolskega lela se je pomnožila za sledeče knjige: Darilo min. prosvele: Državni kalendar za god. 1924. Gangl E.: Zbrani spisi III. Savinšek SL: Grče. Zorec F.: Domačija ob Temenici. Mal ].: Zgodovina slov. naroda 8. Koledar Družbe sv. Mohorja 1930. Cankar I.: Zbrani spisi VI. Roš Fr.: Medved rjavček. Doslojevskij I. M.: Selo Stepančikovo in njegovi prebivalci. Odmevi I, (dva izvoda). Odmevi II. (dva izvoda). Tavčarjevi zbrani spisi 11. Vodnikova pratika 1930. Lah I.: V borbi za Jugoslavijo II. Savinšek Sl.: Zgrešeni cilji. Kozak ].: Lectov grad. Albreht Iv.: Odsevi. Pregelj I.: Izbrani spisi IV. Sadjar in vrtnar XVI. Porast 21 zvezkov; skupaj 1413 zvezkov. Dr. p. bi«mii b) Srbohrvatski oddelek. Porast v šolskem letu 1929/30.: Darila: Manojlovič K.: Muzičko delo našega sela. Brastvo III., XVII., XVIII., XX.. XXI. (Min. Prosvele). Po Južnoj Americi 1928. (Darilo Drž. realke v Splitu). Lale-vič R.: Sveti Sava v Istri (2 izvoda; darilo pisatelja). Pupin M.: Sa pašnjaka do na-učenjaka, 1929. (Darilo Srpske Malice.) Poljeprivredni "Glasnik 12 (Darilo Danskega konzulata v Ljubljani). Porast 11 zvezkov; skupaj 365 zvezkov. Ncim«ro*ič Ante. c) Francoski oddelek. Število zvezkov je ostalo v šolskem letu 1929/30. neizpremenjeno. Jos. Napotnik. d) Nemški oddelek. Število zvezkov je ostalo v šolskem letu 1929/30. neizpremenjeno. P. Holcček. Pevska zbirka. Pevski zbor tukajšnje državne realne gimnazije je gojil cerkveno in svetno glasbo. V izberi gradiva se je držal napol moderne smeri (posebno v svetni glasbi, n. pr. Emil Adamič: Mlad junak itd.), zanemarjal pa seveda tudi ni čisto narodne note (Hubad: Gor čez jezero itd.). Pri nabavljanju in razmnoževanju novejših del za pevski arhiv je zbor našel pri ravnateljslvu zavoda vedno popolno umevanje. Za povzdigo petja na zavodu je deloval poleg učitelja petja tudi suplenf M. Bergant (posojal svoj lastni notni arhiv in večkrat igral na orgije) in suplent dr. Blaznik (pri proslavah kot pianist). Glasbeno delovanje gimnazijskega dijaškega pevskega zbora pozorno spremlja naš priljubljeni komponist g. dr. Ant. Schwab, ki je svoje priznanje zboru izkazal tudi z darom (za notni arhiv) 100 Din, za kar mu bodi tudi tu izrečena naj-prisrčnejša zahvala. Pevska zbirka se je v šolskem letu 1929/30. pomnožila za sledeča dela: Marijine. Dr. Schwab, Zdrava Marija. — Al. Mav, Rožni venec. — Železnik M., Vsi zbori. — P. H. Sallner, Posvefilev Mariji. — Mihelčič, Kraljici maja. - Al. Mav, Kje ste bili angelci. Obhajilne. Sl. Premrl, Krščanske duše. Posvetne pesmi. Hubad, Oor čez jezero. - Slišala sem ptičko pel (Prleška). — E. Adamič, Mlad junak. — E. Adamič, Nina mia, son’ barcarolo ... -- E. Adamič, Zrelo žilo. — Luka Kramolc, Narodni praznik. Zbori, lelnik 1930. Dosedanje stanje zbirke: a) Za cerkveno pelje 62 del z talinskim in 58 del s slovenskim besedilom. b) Za svelno pelje 28 del. Skupaj 148 del. Sedanje stanje zbirke: a) Za cerkveno pelje 62 del z lalinskim in 65 del s slovenskim besedilom. b) Za svelno pelje 35 del. Skupaj 162 del. St. TovželJ. Ostale zbirke. V šolskem letu 1929/30. se stanje ni spremeniio. Prečitana snov. 1. Iz latinščine. VII. razred. Sovre, Lanx salura: 16 (Kelli), 17 (Germani), 18 (Brilani), 25, 1 (Cezarjev konec). 98 (Nekda so bili zlali časi), 101 (Prvi avialik) in 102 (Plačilo za gostoljubnost). — Memor.: 98 (1—62). a. Zupan. Qu. Horafius Flaccus: Ode: I. t, 2, 3, 6. 10, 11. 14, 17, 20—22, 28, 31, 32, 34, 35, 37. II. 1 — 3, 7, 10, 13—15, 18 III. 1- 5, 15, 18, 24 , 30. IV. 2. 7, 9, 15 Carmen saeculare. — Epode: 2, 13. — Satire 1, 9. — Cornelii Tacili Atinaliiini 1. c. 1 49. II. c. 41—43, 53—55 in 69-83. III. c. 1-7. IV. 1-9. XV. 38 45. F. Mravljak. Naloge. 1. Iz slovenščine. V.a Šolske naloge: 1. a) Kaj pripoveduje narodna pripovedka o kralju Matjažu, b) Na Starem gradu. — 2. Matjaž reši Alenčico. — 3. Zakaj potujemo. — 4. Mali. Domače nalogi: 1. Ob prihodu vlaka. — 2. „Pomlad je prišla, nebeška deva, po zemlji (rosi svoje dari.“ (]os. Stritar.) Fr, Mravljak. V. b Šolske naloge : 1. Življenje v vasi. — 2. Tragična usoda ubežnega kralja. — 3. Zimski večer na kmetih — 4. Na goro, na goro, na strme vrhel Tja kliče in miče in vabi srce. (M. Vilhar.) Domači nalogi: 1. Popofvanje, bratje, je naše življenje! — 2. Ko se poslavlja Zima. I. Bračko. VI. a Šolske naloge: 1. Vsak je svoje sreče kovač. — 2. Priroda - dobrotnica človeštva. 3. Morje v preteklosti in sedanjosti. — 4. Ali je resnična trditev, da bodo trezni narodi vladali svetu ? Domači nalogi : 1. V zatišju in opazovanju sveta raslo veliki ljudje. — 2. Česa nam je treba za srečno življenje ? VI.'b 1 Šolske naloge: 1. Kako jaz študiram? — 2. Pomen izobrazbe v življenju posameznikov in narodov. — 3. Morje v preteklosti in sedanjosti. — 4. Ali je resnična trditev, da bodo trezni narodi vladali svetu? Domači nalogi: 1. V zatišju in opazovanju sveta raslo veliki ljudje. — 2. Česa nam je treba za srečno življenje ? VII. Šolske naloge: Idejni temelji prosvelljetislva in romantike. — 2. Oblika in vsebina kot predpogoj lepote. — 3. Volja je moč. — 4. Krst pri Savici. Domači nalogi: 1. Kako je razvoj tehnike izpremenil način življenja ? — 2. Iskanje resnice - pol k napredku. VIII. Šolske naloge: 1. Clara pacta, boni amici. — 2. Kultura je kakor solnce. — 3. Od katerih činiteljev je odvisen napredek našega narodnega gospodarstva? — 4. Teorija in praksa. Domači nalogi: 1. Pomen reformacije in velike francoske revolucije v zgodovini moderne Evrope. — 2. Soradost angelska; sočutje Človeško; škodoželjnost hudičeva. J. Orožen. 2. Iz francoščine. vil. 1. La chanson de Roland. (Comp.) — 2. Les genres liltčraires au moyen age.(Comp.) 3. Ouels facleurs conlribuaienl ž la prčparation de la lillčrature classique? (Comp.) — 4. Le Lac - un požme romaiilique. (Comp.) 5. Immorlalild. (Version.) — 6. L’ oeuvre de Co neille el son rapporl avec la philosophie de Descarlen. (Comp.) — 7. Poil de carolfe. (Comp.) — 8. Edouard ef Arihur en roufe. (Comp.) Dr k. Zelenik. Vlil. 1. ]ean de la Fonlaine e* ses fables. (Comp.) — 2. Victor Hugo: Apržs la balaille. (Version.) — 3. Les souvenirs du peuple, (Rčcif en prose.) — 4. Le sommeil du condor. (Version.) — 5. Le romanlisme. (Comp.) — 6. Les oies sauvages. (Version.) — 7. Viclor Hugo: Le pain sec. (Version). j. Napotnik. 3. Iz nemščine. VII. 1. Wie Isegrim Reineke Fuchs belrogen hal. — 2. Hinze als Abgesandler Nobels bei Reineke. — 3. Der Besch’uss der Mäuse. — 4. Der Blumengarien. — 5. a) Alexander der Grosse und sein Leibarzl Philippus, b) Alexänder der Grosse und Klitus. — 6. Der Schatzgräber. — 7. Im Frühling. — 8. Arion. i. Bračko. VIII. Šolske naloge: 1. Ein Spaziergang durch die herbstliche Natur. — 2. Prevod iz šolske čitanke (Lessing gegen Gottsched.) — 3. Pankraz der Schmoller. Domači nalogi: 1. Der Handschuh. — 2. Suae quisque forlunae faber. P. Holeček. Prosta predavanja. a) Iz slovenščine. V.a Rokovnjači [Pelrak]. — Moje počitniško potovanje v Savinjske doline [Gombač]. Verdun [Orožen]. — Čas je zlato [Stegu Amalija]. — Kako je bil potopljen .Viribus unitis [Barle]. — Iz Kaire v Bagdad [Brence]. — Liga narodov |Ermenc]. — Počitniški doživljaji v Italiii [Fišer]. — Gogolj [Jagodič]. — Tam ob Soči [Jan[. — Tugomer [Mihelčič]. — Renata Tirševa [Müller]. — Celjski grolje [Ocvirk]. Življenje na kmetih [Lipičnik]. — Prvič ob morju [Pilih]. — Iz modernega sveta [Ravnikar]. — Opis Bohinjske kotline [Simončič Anton]. — Na poljani [Simončič Štefan]. — Kosovsko polje - Skoplje ISparhakl ]osip[. — Razvoj letalstva [Vengust]. Fr. Mm»ijok. 5. b Shakespeare, Beneški trgovec |Bojec[. — Mladoslovenska lirika [Braz]. — Novačan, Herman Celjski [Cizej]. — Matija Čop [Čremožnik] — Življenje makedonskih Slovanov [Dolcher]. — Planinstvo [Golob]. Veronika Deseniška; Ti druge milo, sebe ostro sodil Zgled blagodušja bodi naj Slovani (Stritar) [Grešak]. — Slovenska narodna pesem [Hodžar]. — ]. Jurčič in njegova dela [Horjak]. — Quo vadiš? [Inkret]. — Ilirizem [|ager]. Ivan Tavčar in njegova dela [Jenko]. — Mati (Juvan]. — Jos. Slrilar [Klinc]. — |určičev Tugomer [ Kostanjšek |. — Kaj mislim o miru in o sreči, ki jo nudi mir? | Kovač |. — Nazori o vsemiru J Krajnc ]. — S, Gregorčičeve pesmi IMIakar]. — V delih svojih sam boš živel večno (Stritar) [Ogrizek]. — Prilagodi se ljudem 1 (Palir]. — O svetovnih rekordih [Pestevšek]. — S. Jenko |PikJ. — Življenjske umetnosti in mi |Prodnik]. — Dostojevski |Rod<ž]. — Medicina v davni preleklosli [Rosenslein]. — Polet črez atlantski ocean. [RzimekJ. — Leteči Holandec [Skoberne). — Slovenci v verskem oziru [Štancer]. A. Nobel [Steinbach]. — Kartograf Blaž Kocen [Šertel]. — Ivan Cankar [Šmigovc]. — Lepo vedenje - zrcalo prave izobrazbe [Urleb]. — Protestantizem med Slovenci [Videnšek]. ]určičev Deseti brat [Voglar]. i. Bračko. VI. a ]osip Stritar [Artnak]. — Shakespeare, Beneški trgovec [Boječ]. — Olimpijske igre v stari Grčiji (Černigoj]. — Življenje in propad viteštva [Cilenšek]. — ]osip Jurčič in njegov Deseli brat [Gornik]. — Doslojcvskij in njegova največja dela [Jelen]. — Josip jurčič, Tugomer [KodričJ. — V delih svojih sam boš živel večno [Kristan]. — Narodne pesmi in pripovedke, nastale med našim narodom na podlagi zgodovinskih dogodkov ILavrenčtč]. — Študij - priprava za življenje ]LebitschJ. — Cankar, Za narodov blagor ]Levec]. — Življenje žuželk [Lipičnik]. — O drami [Maslo]. — Kralj Lear [Oberžan]. — Euripides, Medeja [Okorn]. — Literarna zgodovina v šoli ]Pavšič]. - Žena v svetovni literaturi [Rihteršič]. - Prvi slovenski književni spomeniki [Rojnik]. — Razvoj romana [Rožman]. — Shakespeare, Macbeth |Senekovič]. — Shakespeare, Julij Cezar |ŠmigovcJ. Cankar, Jakob Ruda [Tauschmann|. — Brufov značaj |TurnšekJ. Razvoj opernega gledišča |Videčnik|. — Stritar in njegov Zorin JVranjekj. — Dolžnosti človeka do prirode |Zabukovšek|. — Hmeljarstvo (Žuža). — Življenje in umetnost [Lipičniki. j. orožen. VI. b Prohibicija [ Aškerc J. — Shakespeare, Hamlet [Bolha E.]. — Problem slovenske knjige |Bolha Fr.J. — Shakespeare, Beneški trgovec [FajsJ. — Sokrat |HrovatJ. — Cankar, Hlapec lernej in njegova pravica [Koren]. — Tolstoj ]Knez]. — Slovenski dijak nekdaj in sedaj [Kolšek]. — Jurčič, Tugomer (Koželj]. — Sodobno vseevropsko gibanje. Novodobno indijsko gibanje (Kralji. — Shakespeare, Macbeth |Langus(. — Jurčič, Deseti brat (OrozelJ. — Veronika Desetiiška (Poljanec]. — Problem svetovnega miru. - Logika |Pre-koršekj. — Črkoslovje kot uvod v grafologijo |RednakJ. — Liturgi|a velikega tedna [Sa-velli|. — O ribolovstvu |Sernec|. — Mladinsko gibanje na Slovenskem JKrušičJ. — Vremska dolina [VatovecJ. — Ti druge milo, sebe ostro sodi, vzgled blagodušja bode naj Sloven |Vovk|. — Novačan, Herman Celjski |Žumer]. — Voltaire [Žvab]. j. orožen. VIL Anton Aškcrc in njegov pesniški razvoj [Božič Olga]. — Charles Darvin in Häckel lBožič Zvonko]. — Jurčičev Tugomer (Fink]. — F. S. Finžgar [Frece]. — Beseda o Napoleonu kol človeku [GorinscheggJ. — O reformaciji [Kalan]. — Agrarno vprašanje v Rusiji JKocmurJ. — Ustvarjajoča umetnosi v Dalmaciji | Križman). — Puškin in njegova dela [Kunej]. — Zapiski iz mrtvega doma [Leban]. — N. V. Gogolj in Razvoj železnice JMarekJ. — Relativitetna teorija in Cankarjeve Podobe iz sanj [Mastnak AntonJ. — Primorje v prvih desetletjih italijanske zasede [Mastnak Martin]. — Versko in domače življenje Slovencev v srednjem veku [Miklič]. •— Domen [OsojnikJ. — Pod svobodnim solncem. JPetermanJ. — Napoleon in Vodnik JPetričekJ. — Cankarjevo razmerje do učiteljstva (Potočnik]. — Umetnost |Praunseisj. - Ana Karenina [PrekorŠek]. — N. V. Gogolj (Radič|. — O književnosti sploh s posebnim ozirom na Slovenijo [Rcddi). Jan Kollär [Saksida]. — Dr. Alice Masarykova |Sernec). — Mahatnia Gandi |Skitek]. — Zgodovinski pomen filozofije [Šemrov]. — Ivan Cankar kot pisatelj [Tičar]. — Praški grad — priča češke zgodovine [Valenčič]. Lord Byron |Vehovc]. Klasicizem in romantika v Evropi (Wagner]. — ]. J. Rousseau - oznanjevalec demokracije ]ZabukovšekJ. ). Orožen. VIII. Franc Erjavec JArmič|. — Psihološki činitelji narodove duše [DolcherJ. —1• Beethoven [DrolzJ. — Gledališče v starih Atenah [Gostiša]. — Emile Zola |Herzog]. — Josip Murn Aleksandrov |Jager]. — Človek [JagodičJ. - Slovenska literatura po Cankarju (1918-1930) in njena miselna osnova [ Jakhel ]. — Težnje modernega človeka J Likar J. — Vladislav Reymonl, Pravica (Marek). — Charles Baudelaire [Medvešček]. Prešeren in Petrarca JMožinaJ. — Ruska moderna [Periči- — Vivizem [Pinfer]. — Prešeren in narodna pesem [Praunseis]. — F. M. Doslojevski (Skočir). — I. Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica [Šlepicj. — Jurčič — Scott [Vajdič]. — |ean [. Rousseau |Zupanc[. — Človek si izmišljuje mnogo reči, računa in zida; nazadnje spozna: prazno in žalostno je njegovo srce [ŽliČar]. j. Orožen. b) Iz nemščine. VII. Slurm, Psammenit und Kambyses [Fink). — Chamisso, Der rechte Barbier )Frece|. K. F. Meyer, Beltlerballade. N. Lenau. Anna [Leban|. — W. Hauff, Die Geschichte von dem Oespensterschiff [Kocmur]. P. Keller, Auferstehung. Volkmanu-Leauder, Die künstliche Orgel [Mastnak). — Goethe, Der Zauberlehrling. Fontane, Die Brück’ am Tay [Miklič). Geibel, Die Milchfrau [Mulec]. — Schiller, Die Kraniche des lbykus |Pelerman]. — Hebel, Der Heideknabe. Bernhardi, Der Löwe in Florenz [Skitek]. — Hebel, Der geheilte Patient ISaksida). — Volkmann-Leander, Der Wunschring |Tičar). — Der Ochridsee [Valenčič). Yljl I. Bračko Kleist, Der zerbrochene Krug [Armič]. — Goethe, Iphigenie auf Tauris |Dolcher in Drolz], — Lessing, Nathan der Weise [Gostiša). — Ganghofer, Das Geheimnis der Mischung [Herzog]. — Saar, Die Steinklopfer ||ager]. — C. F. Meyer, Gustav Adolfs Page |]agodič|. - R. Wagner, Lohengrin (Likar). — Kleist, Der zerbrochene Krug (Medvešček]. E. Zahn, Der Büsser [Možina]. — Grillparzer, Sappho (Perič). — 0. Ludwig, Der Erb-förster [Pinter). — Goethe, Hermann und Dorothea [Praunseis). — Schiller, Maria Stuart [Skočir). — Schiller, Die Braut von Messina [ŠtepicJ. — Schiller, Die Räuber (Vajdič). P. Holeček. Privatno štivo. a) Iz francoščine. V. b La Fontaine, 10 bajk. - Moličre, Les Femmes savantes. — Racine, Iphigčnie. Dr. K. /elenik. VI. a, VI. b Moližre, Le malade imaginaire. — Moližre, Le bourgeois genlilhomme. Jok. Napotnik. VII. Marivaux, Les fausses confidences. -- Daudet, Tartarin de Tarascon. (Na izust: Lamartine: Le Lac in L’Isolement. Dr. k. Zelenik VIII. Racine. Athalie. — H. de Balzac, Eugčnie Grandet. ios. Napotnik. b) lz nemščine, vin. Das Nibelungenlied. Grillparzer, Sappho [Armič). — Goethe, Hermann und Doiothea (Dolcher). — Goethe, Werlhers Leiden, Hermann und Dorothea [Drolz). Storm, Novellen. [Gostiša). — Goethe, Iphigenie auf Tauris. O. Ludwig, Der Frbförsler (Herzog] — Goethe, Iphigenie auf Tauris. Slorms Novellen. 0. Ludwig, Der Erblörster. Ebner -Eschenbach, Der Kreisphysikus [)ager], Immermann, Der Oberhof. Heyse, Andrea Delfin. (Jagodič). — Fr. Hebbel, Agnes Bernauer. Goethe, Hermann und Dorothea [Jakhl]. - Grillparzer, Sapplio (Likar]. — Goelhe, Hermann und Dorolhea. O. Ludwig, Der Erbförsler. Fr. Hebbel, Agnes Bernauer. Sloriti, Die Söhne des Senalors [Marek], Schiller, Wallenslein. [Medvešček]. — Goethe, Iphigenie auf Tauris. Kellermann, Der Tunnel [Možina]. Goelhe, Iphigenie auf Tauris. Hebbel, Maria Magdalena. 0. Ludwig, Der Eibförster. Storni, Novellen [Perič], — Goelhe, Iphigenie auf Tauris. Slorm, Der Schimmelreifer. Kellermann, Der Tunnel [Pinler], — Schiller. Kabale und Liebe. Kellermann, Der Tunnel [Praunseis]. — Goelhe, Hermann und Dorolhea. Schiller, Die Räuber [Skočir]. — 0. Ludwig, Der Erbförster [Štepic]. — Goelhe, Werthers Leiden. Schiller, Die Räuber. Herder, Cid. Slorm, Novellen [Vajdič]. — Schiller, Die Braul von Messina. 0. Ludwig, Der Erbförster [Zupanc]. — Goelhe, Hermann und Dorothea. 0. Ludwig, Der Erbförster [Žličarj. P. Holeček. c) \/ latiriSčiitc. Sovre, Lanx salura: 26. c: Polek državljanske vojne: (Pelriček V.) — 27. Cesar Auguslus o sebi. (Miklič R.). — 29. Claudijeve zgradbe (Tičar L. in Valenčič D.) — 37. c: Prilika o usmiljenem Samarijanu. (Kalan B.). — 51.: Massiliae obsidio. (Praunseis.) — 56. c: Alexander nevarno zboli. (Skitek M.) — 56. i: Alexander v Susih (Sernec Ter. in Zabukovšek Mar.) 56. k: Alexander se vdaja razvralnosli. (Frece Fr.) — 57.: Bitka na Katalaunskih poljanah. (Mulec jos. in Radič Nada.) — 58.: Ogrski kakan napade Benečijo. (Wagner Rili.) — 59.: Kralj Samo (Peteiman jos.) — 60.: Samo v vojni proti Dagoberfu. (Fink Marjan in Marek Iv.) — 66.: Križarji na Hrvalskem. (Potočnik Lj.) — 65.: Ogri osvoje Dalmacijo in Hrvatsko. (Prekoršek Alenka in Šemrov lv.) — 77.: Slava na Gosposvetskem polju, (Božič Olga in Osojnik Edv.) — 82.: Tri skrinjice (Saksida lv.) — 83.: Sv. Jurij in kraljična. (Kocmur Al.) — 99. Delebo hominem, quem creavi, a facie terrae. (Gorinschegg H.) — ICO.: Kaznovana oholost. (Božič Zv. in Vehovec Frid.) — 103.: Orpheus in Eurydike. (Mastnak Ant. in Mart.) A. Zupon. Odloki. Veliki župan P. br. 3218/7 12. junija 1929. Vračanje odiegnjenih prevžitkov, nasialih nn temelju kasneje razveljavljenih rešenj. „ „ „ 2205/32 30. „ 1929. Pravilnik o računski službi, likvidacija osebnih prejemkov; navodila. » „ 3085/2 8. julija 1929. Predlaganje prošenj glavnemu prosvel- nemu svetu. „ „ „ 4876/1 11. sept. 1929. Sestava in voditev likvidacijske knjige zakupov. „ „ 3741/1 16. „ 1929. Zakon o državljanstvu; izvajanja. „ „ „ „ 5500/1 19. okt. 1929. Vojni grobovi in spomeniki. » „ „ 5513/1 18. „ 1929. Naziv naše kraljevine. „ „ „ „ 5962/1 4. nov. 1929. Likvidacija županije ter prenos poslov na bansko upravo. Kr. ban. upr. IV. No. 942 30. „ 1929. Novi žigi. » „ „ 2742 21. dec. 1929. Božični odmor. » „ „ „ „ 6092 24. febr. 1930. Javne knjižnice in dijaštvo, » „ „ „ „ 8341 25. „ 1930. Pravila dijaških društev. » » „ „ „ 7888 21. „ 1930. Komis, zdravn. preiskave v Mariboru. Kr. ban. upr. I. No. 3704 10. marca 1930. Pooblaščenje podrejenih starejšin glede dovoljevanja odsotnosti. „ „ „ IV „ 9800 28. „ 1930. Ocenjanje po novem zakonu o srednjih šolah. „ „ „ „ 9145/2 25. „ 1930. Takse na izdajo duplikatov. „ „ „ „ „ 36654 31. maja 1929. Šolske zgradbe; uporabljanje po PRK. „ „ „ „ „ 41050 23. „ 1929. Vloge v nedržavnem jeziku prepovedane. jg „ „ „ „ 21897 21.marca 1930. Kolekovanje prošenj za napredovanje v položajni plači. Min.prosv.O. P. Br. 7018 13. maja 1929 Teden zdravja; predavanja. „ „ „ „ „ 6670 25. aprila 1929 Državni uradniki in javne uprave. „ „ „ „ „ 6840 15. „ 1929. Ferijalni Savez; prenočevanje. „ „ „ 8721 31. „ 1929. Kompetenca prosvetnih organov. , „ „ „ „ 8777 28. „ 1029. Razpečavanje književnih del po nastav- ni kih. „ „ „ „ „ 10621 26.junija 1929. Šolanje v inozemstvu. „ . „ 12652 30. julija 1929. Izobešanje zastav na državnih in samo- upravnih poslopjih. ........................... 13450 6. avg. 1929. Slike v uradih. „ „ „ 15618 28. „ 1929. Štedenje. „ . „ „ 16500 2. sept. 1929. Državni činovniki ne morejo biti člani društev, ki imajo posla z državo. „ „ . „ 24317 31. okt. 1929. Dan miru. „ » „ „ „ 4942 19. febr. 1930. Fond za zdravstveno zaščito dece. „ „ , „ 11442 26.marcal930 Francoski dan. „ „ „ „ „ 12475 1. aprila 1930. Dan trezne mladine. „ „ „ „ 11786 15. „ 1930. Predavanje o tuberkulozi. „ S. N. Br. 22278 26.junija 1929 Tožbe učnih oseb; predhodno dovoljenje ministrstva. „ „ „ „ „ 24443 9. julija 1929. Razrešitev nastavnikov „ „ „ „ 26989 25. „ 1929. Funkcije nastavnikov državnih gimnazij v internatih prepovedane. . „ » » „ 27828 1. avg. 1929. Prestop iz meščanske šole v gimnazijo. „ „ „ „ 33859 15. sept 1929. Učni načrt za VII. razred. „ „ „ „ „ 41116 24. okt. 1929. Višji tečajni izpit za ponavljače redu- ciranih gimnazij. „ „ „ 48689 25. dec. 1929. Dopolnilni izpit iz latinščine za maturo „ „ „ „ „ 49120 27. „ 1929. Odstranitev, izključitev in izgon učencev na srednjih šolah. „ „ „ 389 13. jan. 1930. Fidak; sodelovanje mladine pri propa- gandi o miru. „ . „ „ 3942 15. febr. 1930. Dovoljena udruženja „ „ . . „ 6404 6.marcal930. Izdajanje dijaških časopisov. „ „ » „ 7334 13. „ 1930. Oprostitev pouka veščin ni dovoljena. , „ „ „ „ 8731 25. „ 1930. Šolske prireditve. „ . „ „ „ 9201 29. „ 1930. Honorarni pouk na obrtnih in sličnih zavodih. „ „ „ „ 9018 31. „ 1930. Nagrajanje honorarnih učiteljev. „ „»m 9883 3. aprila 1930. Poraba po privatnih učencih plačanih taks. „ „ „ „ 1060811. 1930. Privatno poučevanje po nastavnikih. Organizacija Podmladka Rdečega križa je bila v šol. letu 1929/30. številčno precej močna. Včlanjenih jc bilo vsega 346 dijakov ozir. dijakinj. Med njimi je bilo 224 nižješolcev in 122 višješolcev. Organizacijo je vodil suplent dr. Pavel Blaznik. 51. Podružnica Ferijalnega Saveza je štela 200 članov ozir. članic. Od teh jih je bilo 158 iz našega zavoda, 42 pa iz mestne meščanske šole. Pokrovitejl podružnice F. S. je bil prof. Valentin Stante. Podružnica F. S. je priredila dne 12. aprila 1930. akademijo v Narodnem domu. Na dnevnem redu je bil govor, deklamacije, pevske točke, godalni kvartet in šuloigra. Prireditev je moralno in gmotno uspela. S. J. S. U. družina „Sloga“ na drž. realni gimnaziji v Celju ima štiri knjižnice, katerih ime je „Knjižnica S. J S U.družine „Sloge“. 1. V Celju, za potrebe članstva, obsega knjige iz jugoslovenskega in tujega slovstva, nekaj tudi socijalno-gospodarskih in znanstvenih. A) Ob koncu prejšnjega šolskega leta seje nahajalo v knjižnici 550 knjig. ti) Prirastek tega leta je 80 knjig. C) Odpadlo je 30 knjig. D) Izposojenih je bilo 450 knjig. E) Čitalcev je bilo 120. F) Povprečno je prečital en čilalec 14 del. (J) Delo, ki se je največkrat prečitalo, je bilo izposojeno 60 krat. H) Največkrat seje prečital „Jurij Kozjak, slovenski janičar“ (Josip Jurčič), 2. V Murski Soboti v upravi „Sokola Kraljevine Jugoslavije“ obsega 150 knjig. Knjižnica je javna. Ostalih natančnih podatkov nimamo. 3. V Šalovcih v upravi „S. K. J." obsega 150 knjig. Ostalih podatkov o tej javni knjižnici nimamo. 4. V Stanjevcih javna knjižnica v upravi tamošnjega g. nadučitelja obsega 150 knjig. Ostalih podatkov nimamo. Naša družina še nadalje prejema redno sledeče liste: Jutro, Večernik, Politika, Novi Čovjek, Čujmo, Naša doba, Omladina. Pondeljek, Domovina, Življenje in svet, Obrtni vestnik, Radničke novine, Roman, Kmetski list, Naš glas, Književne novine, Sokolski glasnik, Odmevi, Mladika, Zenski svet, Domači prijatelj, Ljubljanski zvon, Sadjar in vrtnar, Zdravje, Lovec, Preporod, Sokolič, Jadranska Straža in Književni Sever. Srednješolska organizacija „Svit“. Namen društva je izobraževati svoje člane ob sodelovanju gg. profesorjev v leposlovju in vedah, vaditi jih v govorništvu, gojiti petje glasbo, dramatiko, telovadbo in nravno življenje. V ta namen so bili člani društva, po število 138, porazdeljeni v več krožkov. Ti krožki so: literarni, retorični, pevski in glasbeni, dramatični in psihološko-pedagoški (samo za višješolce). Vsak teden so se vršili tudi skupni sestanki. Teh je bilo v šolskem letu 1929/30. 27. Na sporedu so bile deklamacije, recitacije, glasbene in pevske točke, predavanja, dramatični prizori ter dvakrat radio-koncert. Predavali so par- krat gg. profesorji, večinoma pa člani-višješolci. Društvo ima tudi dve knjižnici, in sicer eno višje- in eno za nižješolce. Stanje obeh knjižnic je sledeče: Število knjig v vl.šjcsol. knji/.. ! v nižjcšol. knjlž Ob koncu preteklega šolskega leta.................. Prirastek.......................................... Odpadlo.................................... Sedanje stanje..................................... Izposojenih................................ Čitateljev je bilo................................. Povprečno je prečital vsak čitatelj................ Delo, ki se je najbolj čitalo, je bilo izposojeno To delo je......................................... Poleg tega je bilo društvo naročeno na sledeče revije: Križ, Kraljestvo Božje, Ogenj, Dom in Svet, Čas, Mladiko, Vrtec, Angelček, Mentor, Rast in Ljubljanski zvon. Časopisov društvo ni prejemalo. Dramatični krožek je svoje celoletno delo zaključil z uprizoritvijo Shake-speare-jeve tragedije „Macbeth“ v soboto 10. maja 1930. Z isto tragedijo so člani gostovali 23. maja 1930. v ptujskem mestnem gledališču. 216 324 15 21 2 — 229 345 189 283 51 64 8—10 63 17 krat 32 krat Novačan: J. Jurčič : Herman Celjski Zbrani spisi Neobvezni predmeti. Slovensko stenografijo je poučeval po dve uri na teden, pričenši z 2. januarjem 1930, direktor. Tečaj je obiskovalo 10 učencev in 10 učenk iz V. a, V. b, VI. a in VI. b Predelala se je snov debatnega pisma do incl. končnih okrajšav. Največ časa pa se je porabilo za praktično vežbanje. a. zupon. Neobvezno petje se je poučevalo na tukajšnjem zavodu le kot zborno petje, in sicer ločeno svetno in cerkveno zborno petje. Pouk zbornega petja je obsegal 8 ur tedensko, od katerih so bile določene 4 ure tedensko ločenemu vežbanju posameznih glasov (po eno uro sopran, alt, tenor in bas), dve uri svetnemu in dve uri cerkvenemu zbornemu petju. Gojila se je deloma moderna, deloma v narodnem duhu zajeta zborna glasba (tako cerkvena, kakor svetna). Vsebino snovi so določevale priložnostne polrebe, kakor proslave ob državnih praznikih, cerkveni prazniki, dobe cerkvenega leta itd. Višji namen zbornega petja pa je vzgajanje umetniškega čuta v nastopajočem dijaštvu. Ravno tu se pa s hvaležnostjo zavedamo, da stori Glasbena matica v Celju več kot svojo dolžnost pri vzgajanju glasbene inteligence na našem dijaštvu, ki ta zavod obiskuje. Zborno peije je obiskovalo 44 učencev in 18 učenk, skupaj 62. Po glasovih so takole razdeljeni: sopran 18 učenk, alt 20 učencev (ki še niso prešli v dobo mutacije), tenor 12 in bas 12 učencev. Razdelitev po razredih pa je sledeča: I. a 1, I. b 3, I. c 6, II. a 6, II. b 3, III. a 10, III. b 6, IV. a 1, IV. b 6, V. a 0, V. b 5, VI. a 6, VI. b 2 in VII- 7. — Pred 16. novembrom 1929. je bil pouk zbornega petja priložnosten (poučeval je suplent M. Bergant), od tega dne naprej pa reden. Faktičnih ur rednega pouka zbornega petja v šolskem letu 1929/30. je bilo 188. St. Tavzelj. Dijaška kuhinja. Dijaška kuhinja v Celju, velika dobrotnica dijaštva, je nastopila šolskim lelom 1929/30. 44. poslovno leto. Začetkom šolskega leta je sprejel odbor na hrano iz gimnazije, meščanskih šol in trgovske šole 110 dijakov (90 učencev in 20 učenk). 28 proš-njakov je moral radi pomanjkanja prostora odkloniti. Porcij se je razdelilo letno okoli 19.000, obed je stal povprečno Din 2‘02 tia dati. Veliki dobrotniki Dijaške kuhinje so denarni zavodi, okrajni zastopi (cestni odbori), občine, korporacije in posamezniki iz Celja in iz okrajev, ki pošiljajo dijake študirat v Celje. Ravnateljstvo se vsem iskreno zahvaljuje. Dijaško kuhinjo je vodil v poslovnem letu 1929/30. naslednji odbor: prof. ]os. Kožuh kot predsednik, dr. ]uro Hrašovec kot podpredsednik, profesor Fr. Mravljak kot blagajnik, prof. Martin Mastnak kot tajnik, prof. ]os. Kardinar in dr. Ernest Kalan kot odbornika, dr. Jakob Rebernik in upravitelj Iv. Prekoršek kot odbornikova namestnika, ravnatelj Drago Kralj in davčni naduprav. v pok. A. Knez kot pregledovalca računov. Podporno društvo za uboge učence drž. realne gimnazije je kakor prejšnje lelo ludi letos založilo Izvest je. V kritje stroškov so darovali oziioma plačali Izvestje: Dijaki 1670 Din. — Ravnateljstvo za odličnjake 32 izlisov 320 Din. — Dijaška kuhinja za 225 izlisov 1800 Din. — Profesorski zbor 290 Din. - Zdravilišče Rogaška Slatina 200 Din. — 160 Din: dr. G. Skoberne, odvetnik v Celju. — Po 100 Din: dr. A. Cizelj, zdravnik v Trbovljah, dr. Krivic, odvelnik v Ljubljani, I. Pogačnik, glavni tajnik TPD v Ljubljani, R. Potočnik, starešina okr. sodišča v Rogatcu, P. Bonaventura Resman, gvardijan na Brezjah, dr. Sr. Rupnik, odvetnik v Šmarju prt Jelšah, Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu, Fr. Benedik, posestnik in gostilničar v Stražišču pri Kranju, županslvo trg Vransko, C. Vajt, tovarnar v Celju, I. Zdolšek, starešina okr. sodišča na Vranskem. — 85 Din : D. Žnidarič, trgovec v Celju. - 80 Din: Upraviteljsivo osnovne šole v Trbovljah-Vode. — 66'50 Din: dir. A. Zupan v Celju (znamke). — 60 Din: N. Založnik, obrt.-zadr. nadzornik v Mariboru.— Po 50 Din: dr. S. Dolar, dr. VI. Herle, Fr. Watzl, profesorji v Kranju, Anton Cater, kaplan v Kamnici, K. Jaš, kaplan v Žalcu, Mr. Ph. M. Klanjšček, lekarnar v Rogaški Slatini, Fr. Košenina, notar v Gornjem gradu, tir. J. Olip v Beogradu, K. Fresker, župnik v Šmartinu ob Paki, A. Vovk, župnik v Tržiču, dr. Breschar, zdravnik, Hotelska družba, + M. Kolšek, čevljar, dr. D. Rus, državni pravdnik, vsi v Celju. — Po 40 Din: M. Levstik, posestnik na Miki. hribu, A. Pavlin, veleposestnik v Podbrezjah, dr. A. Snoj, univerzitetni profesor v Ljubljani. —• Po 25 Din: Fr. Alič in H. Vodnik, profesorja v Pluju, dr. Š. Hrašovec, odvetnik v Šmarju, dr. I. Kunc. notar v Slovenjgradcu, Mr. Ph. Fr. Šavnik, lekarnar v Kranju, Al. Soba, župnik v Zdolah. Po 20 Din: Ad. Gril, kaplan v Cirkovcah, dr. L. Hacin, srezki načelnik v Mariboru, Kobal Iva, ravnateljica meščanske šole v Ljubljani, Fr. Štiglic, župnik v Šmartinu ob Dreti, Iv. Zakošek. župnik pri Sv. Venčeslu, I. Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru, Ivo Čaler, veleposestnik na Bežigradu, Gaberc, trgovec, I. Jagodič, trgovec, P. Jurak, opat, Ljudska posojilnica, dr. E. Mejak, odvetniški koncipijent, A. Plešivčnik, ho-telirka, podružnica Ljubljanske kreditne banke, dr. A, Schwab, zdravnik, Fr. Sirupi, trgovec, vsi v Celju. - 15 Din: dr. I. Šilar, odvelnik v Kranju. — 12-50 Din: I. Guzej, kaplan v Šmartinu pri Celju. — Po 10 Din: S. Breskvar, profesor v Ljubljani, dr. I. Jeraj, profesor bogoslovja v Mariboru, Alb. Kos, dijak v Ptuju, ravnateljstvo I. dekliške meščanske šole v Mariboru, dr. Treo, odvelnik v Ljubljani. J. Blažon, davčni uradnik v pokoju, Drofenik, trgovec, I. Granfola. A. Ljubša, Fr. Lukman, duhovniki, dr. L Hrašovec, odvetnik, I. Jellenz, trgovec, Karbeutz, Irgovec, Fr. Krajnc, učitelj v pokoju, dr. Močnik, finančni nadsvetnik, dr. Orožen, odvetnik. Pelikan, fotograf, Rebeuschegg, posestnik, D. Zamparutti, R. Zam-parutti, trg. delikates, dr. Fr. Zangger, odvetnik, Okoliška deška šola, Mestna dekliška šola, Trgovska šota, vsi v Celju. Vrhu tega so Podpornemu društvu darovali od 7. junija 1929 do 20. maja 1930: 2826 10 Din: dijaki kot odškodnino za izposojene knjige. - Po 1500 Din: Južnoštajerska hranilnica in Okrajni zastop v Celju. — 1250 Din: Celjska posojilnica — 995 Din: Občina Okolica Celje. — 400 Din: dr. D. Rus, državni pravdnik v Celju. — 375 Din: Profesorski zbor. — Po 250 Din: R. Stermecki, veletrgovec v Celju in Savinjska posojilnica v Žalcu. — Po 200 Din: Županstvo Brežice, Al. Goričar in drug, tov. v Mozirju .Zdravilišče Rogaška Slatina, dr. I. Zdolšek, odvetnik v Brežicah, V. Brauns, tov., Cinkarna d. d.,I. Hönnigmann, trgovec, Ljubljanska kreditna banka (podružniba Celje), Fr. Rebeuschegg, posestnik, dr. I. Vrečko, odvetnik, J. Weren, trgovec, vsi v Celju. — Po 150 Din: E. Lilek, vladni svetnik, dr. M. Orožen, odvetnik, .Plesne vaje" (profesor Ažman), vsi v Celju. -Po 100 Din: Fr. Drolz, inžener v Hrastniku, I. Jeschounig, veleposeslnik v Arji vasi, Fr. Košenina, notar v Gornjem gradu, A. Krisper v Radečah, Mestna občina Slovenjgradec, dr. I. Širko, sodni svetnik v Metliki, I. Zdolšek, starešina okr. sodišča na Vranskem, A. Fazarinc, trgovec. Prva hrvatska štedionica (podružnica Celje), K. Gologranc, stavbenik, I. Jagodič, trgovec, I. Jellenz, trgovec z usnjem, P. Holeček, profesor, A. Oražem, krojač, dr. Premschak, zdravnik, dr. G. Sernec, odvetnik, Fr. Strupi, trgovec, „Sloga“, dijaška organizacija, D. Zamparutti, trg. delikates, R. Zamparutti, trg. delikates, vsi v Celju. — 70 Din: Učiteljstvo deške osnovne šole Okolica Celje. — Po 50 Din: Fr. Goričan v Višnji vasi, R. Janežič, stolni kanonik v Mariboru, Mr. Ph. M. Klanjšček, lekarnar v Rogaški Slatini, I. Musi, župnik v Vitanju, T. Piki pri Sv. Puvlu pri Preboldu, M. Stefanciosa, trgovec v Rogatcu, dr. Fr. Svetina, okr. zdravnik pri Sv. Juriju ob južni železnici, Učiteljski zbor v Žalcu, G. Gradt, ključavničar, dr. I. Hrašovec, odvetnik, P. Jurak, opat, I. Karbeutz, trgovec, Kramer & Mislej, trg., Mestni mlin (inžener Rakusch), I. Ravnikar, trgovec, V. Schwab, tovarnar, Fr. Skoberne, hotelir, dr. I. Stegu, veter, nadzornik, vsi v Celju. — 33'50 Din: račun pri Stermeckiju (profesor Ažman). — Po 30 Din: M. Hauptman, šolski upravitelj v Ribnici, I. Kardinar, profesor v pokoju in Pelikan, fotograf v Celju. — Po 25 Din: Učiteljstvo osnovne Sole v Braslovčah, dr. S. Hrašovec, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, dr. Fr. Lipold, odvelnik v Mariboru, Tiršek, trgovec na Polzeli, A. Cestnik, profesor v pokoju, dr. M. Hrašovec, odvelnik in Fr. Kalun, trgovec v Celju. — 20 Din : Dr. I. Rudolf, odvelnik v Konjicah. — Po 15 Din: I. Guzej, kaplan v Šmariinu pri Velenju, 1. Jelšnik, župnik v Zibiki, P. Rihtarič, veter, svetnik v Šmarju pri Jelšah, N. Vrabl, višji ravnatelj kaznilnice v Mariboru. Tiskarna Brata Rod6 & Martinčič je brezplačno oskrbela več tiskovin. Društvo je podpiralo dijake s knjigami in kupilo 31 dijakom čevlje. Sedanji odbor je sestavljen sledeče: Predsednik: gimn. direkfor A. Zupan, podpredsednik: odvelnik dr. 1. Vrečko, tajnik: prof. A. Gorup, blagajnik: profesor v. p. I. Kardinar. Odborniki: uč. veščin S. Bolhar, prof. P. Holeček, opat P. Jurak in prof. v p. I. Kožuh. Do svojega odhoda v Ljubljano je bil tajnik prof. dr. R. Savnik. Odbor se mu za njegov trud prijazno zahvaljuje. Istotako izreka odbor globoko zahvalo vsem blagim dobrotnikom ter prosi, da ostanejo društvu zvesti in mu pridobe še novih prijateljev. Zdravstveno stanje učencev in učenk je bilo v šolskem letu 1929/30. v splošnem povoljno. Izmed infekcijskih boleznih sla se pojavila dva slučaja legarja in eden slučaj Škrlatice, ki so se oddali v zdravljenje v bolnico. Za druge bolezni so dobivali učenci zdravniško pomoč v šolski polikliniki tukajšnjega Zdravstvenega doma; zdravljenih je bilo v večkratnih ordinacijah: 9 slučajev radi ušes, 5 radi nosa, 31 radi grla (angina), 35 radi oči (kratkovidnost, katarji i. dr.), 25 radi pljuč (katarji, hilus tbc), 9 radi golše, 29 radi slabokrvnosti, 54 radi gnilobe zob, 48 radi različnih ran in poškodb, 3 radi opekline, 1 radi kile, 6 radi reumatizma, 11 radi želodčnega in črevesnega katarja, 16 radi izpuščajev, 11 radi glist, 16 radi influence, 7 radi zanohtnega gnojenja (panaritium), 6 radi povečanih drgalk, 11 radi abscesov, 4 radi srčne napake. 28 dijakom so se plombirali zobje in napravilo 71 Pl0mb' Dr. j. Rebernik. Pouk. Pouk je zelo otežkočevalo pomanjkanje učnih moči, premeščanje profesorjev med šolskim letom, dolgotrajna obolenja in s tem povzročeno večkratno menjavanje predmetnih učiteljev, radi česar se je moral urnik šestkrat izpremeniti. Prvi urnik je bil v veljavi od 17. do 23. septembra, drugi od 24. do 30. septembra, tretji od 1. oktobra do 16. nov., četrti od 17. nov, 1929 do 10. marca 1930 peti od 11. marca do 30. aprila in šesti od 1. maja. Po prvem in drugem urniku se obvezno petje sploh ni moglo vršiti, v ostalih predmetih je bil pouk skrčen za 83 ur; po urniku št. 3 se obvezno pelje ni poučevalo. Pouk je bil v celem skrčen za 88 ur; po urniku št. 4 za 16 ur, po urniku št. 5 za 28 ur in po urniku št 6 za 32 ur. Kronika. Šolsko leto 1929/39. se je pričelo dne 11. septembra. 16. septembra je bila otvoritvena služba božja v Marijini cerkvi, nakar so se učencem v razredih raztolmačila disciplinska pravila in se jim je naznanil urnik; 17. septembra je začel redni pouk. Radi velikega števila učencev v II. in V. razredu je ravnateljstvo otvorilo v teh razredih še po eno vzporednico, ki pa sta bili z odlokom min. prosvete S. N. br. 37.484 z dne 20. oktobra 1929. ukinjeni. Dne 28. oktobra se je proslavila jugoslovansko - čekoslovaška vzajemnost; v peti učni uri je pred vsemi učenci predaval prof. J. Orožen. Pri prireditvi Rdečega križa dne 16. novembra v Narodnem domu je sodeloval tudi Podmladek Rdečega križa iz gimnazije; pod vodstvom suplenta Berganta je zbor zapel dr. Schwabovo „Dobro jutro“, ki je plošno ugajala. O priliki proslave Narodnega ujedinjenja dne 1. decembra je bila ob 8. uri v Marijini cerkvi služba božja in nato v telovadnici slavnostna prireditev. Dijaški godalni kvartet je zasviral Gustav Cords kvartet G-dur, Allegro moderato, Rondo, nakar je supl. dr. P. Blaznik govoril o pomenu našega narodnega praznika, o katerem predmetu je govoril tudi šestošolec Koželj. Pevci so zapeli dr. Sehwaba , Dobro jutro“ in Bože pravde. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. dec. in Nj. Vel. kraljice Marije dne 9. januarja je bila ob 8. uri slovesna služba v Marijini cerkvi. Na praznik sv, Save dne 27. januarja je v telovadnici prof. dr. Savnik vsem učencem govoril o življenju in delovanju sv. Save. Mešani zbor je zapel: „Gor čez izaro", „Slišala sem ptičko pet’ „Bože pravde“. Dne 4. februarja se je proslavil Stroßmayerjev spomin s predavanjem supl. dr. Blaznika; pevski zbor je zapel pesem „Mladi junaki“ in državno himno. Dne 7. marca se je proslavila 80-letnica prezidenta čehoslovaške republike T. G. Masaryka; o tem velikem državniku je v telovadnici zbrani mladini predaval prof J. Orožen. O proslavi Francoskega dne 14. aprila je imel prof. J. Napotnik pred vsemi učenci predavanje o pomenu tega dne. Učenci so za poplavljence v Franciji prispevali 614.20 Din. O hrvatskih herojih Zrinjskem in Frankopanu je dne 30. aprila v telovadnici predaval prof. A. Neimarevič. Dne 3. maja je v telovadnici zbranim učencem predaval dr. St. Ivic, specija-list za pljučne bolezni in tuberkulozo, o tuberkulozi in je podal navodila, kako se naj varujemo te razširjene bolezni. 9. in 10. maj sta bila prosta v svrho majniških izletov. Žal je bilo vreme neugodno, zato izleta niso napravili vsi razredi. I.c razr. je peljal razrednik Gorup na Oljsko goro. II.a in II.b (razr. Il.b Bitenc M.) v Lisce, III.a (razr. Bergant Mar) na Sv. goro pri Litiji, III. b pod vodstvom razr. prof. Stanteja v Logarjevo dolino, IV. b (Modrijan) na Bled, V. a (dr. Blaznik) k Bohinjskemu jezeru V. b (dr. Zelenik) na Donatško goro. VI. a (prof. Napotnik) v Zajčki samostan, VI. b (prof. Holeček) na Lisce, VII. (direktor) v Gornji grad. Predavanja o materinski ljubezni so se radi majniškega izleta vršila dne 13. maja. Razreda IV. a in IV. b sta napravila dne 20. maja ekskurzijo v tukajšnjo cinkarno in Mohorjevo tiskarno. Skupno sv. spoved in obhajilo so učenci imeli: 30. in 31. oktobra, 14. in 15. aprila, 22. in 23. maja. Tekom šolskega leta 1929/30. je nadzoroval zavod min. odposl. dr. Nikola Radjojčič, univ. profesor v Ljubljani (od 2. do 21. junija 1930.), dne 8. aprila pa verouk kanonik dr. Vraber. Izpiti privatistov so se vršili od 2. do 7 junija. Od 11. do 13. junija je bila v risalnici razstava risb in ženskih ročnih del. Obilni obisk je pokazal, da je bilo zanimanje veliko. Pouk za učence VIII. razreda je končal dne 31. maja, za vse druge razrede 7. junija 1930. 28. junija 1930 so se razdelila po proslavi učencem in učenkam izpričevala. Sliki med šolo in domom. V svrho skupnega sodelovanja roditeljev in učiteljev za pospeševanje pouka in vzgojo učencev so bile od vsakega profesorja določene ure, da so se roditelji in varuhi lahko poučili o uspehih svojih otrok. Žal se je moral umik teh po-setnih ur radi neprestanih izprememb v profesorskem zboru le premnogokrat predrugačiti. Statistika učencev (učenk). O o ► V* • SO TJ* Ö ON On r-~ m th r-ÖÖ1MÖÖ to CM ON m vp o 6n Os »h to ~ ON ČM ^ tH j Vseh skupaj ^ rH 00 in 585 O »O to m lO 3 16 19 1 ■*r to TP CM rf lO to CM iO m X) o Os r— tH o. »N 117 r- fH rH 110 7 CM — to rf rH tH rH m T-' to •*r CM i CM -i2 C/) E h- tH vO Tf* 00 vO 420 48 rH vO Os tH r“ tH to 40 1 00 CM 2 37 CM m ■H 6 49 •" CM CM CM CM tH rH > E 18 00 TH 18 18 . CM ON to m . lO m in . tH rf -i > E o to O to O . to . . to CM . '•o Tf rH . CM -* 12 12 1 12 1 . CM Tl . CM rj« . CM > E 43 43 oo m to • rH 42 . IO O tH . r- > »N 12 CM tH 12 12 . ^ VO . rH E 80 O 00 m lo r- . CM rH to 77 . oo m CM . 1 I 14 i > )N to tH to rH rH CM tH 13 . *0 m . rH E 47 47 VO rH tT 2 l tH 43 tH CM ts tH . ^ »M 24 rr CM 24 tH rH 23 . *0 vO CM MD E ^ rH VO iO vO oo lO . to tH 61 . 00 rH CM . »N 18 18 to »o tH TH 17 . CM tN . CM E I 92 92 CM O t"- CM . cm r- rH 10 82 rH tO oo CM to iO »N 31 to 31 ! rH tH 30 . CM m tH . »o E 93 to Os Os 00 rito a • CM . 15 L 00 . >o 28 3 7 1. Štev. učencev (učenk) V zač. š. 1. vpisanih Prišlo z dr. zavodov Skupaj . . a) novincev . . . b) ponavljačev . i Zapustili šolo radi bolezni Odšli v druge šole Odstr. po čl. 43,e . I Izključ. po čl. 43,g . Zapustili šolo . . Umrli Vsega zapust. šolo Na koncu šol. leta 1929/30. ostalo . 2. Učenci (učenke) po poklicu roditeljev Svečeniki . . . Profesorji in učit. Drž. nameščenci . Zdravn. in lekarn. Odvetniki, občinski in zasebni uradniki . . . m oo V3 m O, O, M vo 9S tp o, lf> •if Q\ Vseli skupnj CM «o «n to oo to ‘ o (N^M^iANinintOCM iO 10 r- to O to ON 'O'^'OOOTH'^THOOtOtO 00 CM to in rr CM -rH lO 00 ■HO-HrHOOTTtOOOOOOO CMtOvOO-tsO^-^MrH 00 00 00 m m CM iO CM CM ^ ^ CM CM CM M rH 00 -H 00 lO 00 ON to r- CM CM . O io 00 00 lO th m m cm CM tH 00 tH NO 00 NO 00 ^ rH CM On rr tO CM . tO On CM CM »O fH vO tO vO -rH tOCMri ^ Tl H CM -rH CM CM 00 'örHCMrl CM Tl iO 00 O to T-1 CM CM tH tH 00 oo Oi n m to m \o rH ri rl rl TH H rl Ul CM ONoorsvoir^ftocMrioa' TTHrlrl-iiHiHrirl riOTJ On On O' On Os On O On On On O' C C "3> "S Oi ® pl O C 3 tf) £0*550 Statistika učencev (učenk). o > 9® in ^ tH to • io ^ NN * rH 'O ^ Vseh skupaj t Tp rf 'rH CM m 542 oo m cm CM io CM Tt« m r- On O vO tO CM to Skupaj >N O CM CM th -tH T-< tH 112 1 1 •*? th tH 00 CM ON 00 »o 'sO e CM CM O CM 428 vO ^ th *rH OO-HIO ^ ■*-« CM VIII. »N CM . . . CM TH tH CM , "rH E 17 1 00 TH 18 18 TH cm tH > >N lO . . . iO lO . . . iO tH tO E 27 CM 26 1 27 Tf iOtH tH VI. ab »N 12 CM T-i OJ . . . tH Zl . ON E o . CM "S* 42 O . CM rf 42 to r- th CM V. ab »N ^ . rH 12 12 CM th th 00 CM E Tf . tO . r- ■o th . . LL 00 to to m IV. ab - tH CM to tH 12 1 to tH tH o . -rH E 39 4 43 41 1 1 43 CM tO tO CM n N CM . th . CM £Z 23 23 vO On CM E O' rl -H m th nO Or) , . vO 61 N On ri to -O CD .M 16 1 I r^ tH 1^ tH 17 th vO tH E 00 ^ r • 1 82 O -H tH 00 82 o m cm th iO I. abc o to O tO O . . . to O to ON to th E O tH t"* 00 lO . CM th 78 IO N 'f '•H 4. Učenci (učenke) po narodnosti : Slovenci, Srbi in Hrvati . Ostali Slovani . . Nemci Ostali Skupaj . . i 5. Učenci (učenke) po veri : Rimokatoiiki . . Pravoslavni . . . Protestantje . . . Židje Skupaj . . 6. Učenci (učenke) po rojstvu: Iz Celja .... „ dravske banov. * ostale Jugoslav. > lT) tH 00 Co »O -tH T-H ^OOCvOOrH^cvj^ • vOtoOOosöo a CM to ^ CM w w 7^ CM Tf 'b ČM VO to • Vseli skupaj m th o n h ri CM m On^^OJC^tHtHCM 'T TT 0O O lO ^ ^ co ^ CM Tf m to NO to to ON tH • tO t-h CM TT m X. a. 3 C/) »N Tf th t-h rH On 1 tH «rH in 00 t-H tt m on tH tH tH no m to 00 CM Tf j hH tH E qo n a cm m 00 CM ■*r ouitooot kithcm to o IA OO a ■hthCM 00 CM rr hrlO r» th • CM th 00 CM > .H X-* CM .CM .CM CM CM . CM £ (M tO 00 T“t HON 00 T—t 00 tH CM NO tH 00 tH > •N m , CM rH to CM m m . . . m £ cm m t^ CM , N O N a rl t-h tH t^ CM oo r- cm tH CM VI. ab E . . CM TH CM vO tO t—< -rH ^ # rH CM TT NO NO . , CM T-1 to vo CM CM TT CM 0> O vh O rH CM tO tH CM TT CM NO ^ th CM CM V.ab - , T“» # po tH K' tO ^ O CM . . rH CM t-h CM . . , tH CM TH E to ^ TH C- MO O' n ah t-< CM lO th r^- N tH nO m cm r- j Xi (0 > «i T-H t-h to t-h cm to m o r- . . . TH to TH th CM . . T-H to Tr- E m On tH to CM to ON TT to m rH TH CM -r-« to Tf CM 00 CM tH tO to rr ja <0 HÄ rr CM . to CM tO vO vO -O CM vO "H to CM 00 CM tO tH to CM E to ON CM vO ^ th os ^ cm m n cm rr t-h V© m vo to CM * ' T-H vO II. ab >N E . . . r- O to to to rH . . TH tH m cm . . T“' r^ T-H m oc cm CM oo T}* ON to O to CM «rH rH CM 't CM r' CM oo m cm CM 00 O : -Q : ® • N th vO t-h o to iO tO On N N rH 'rH CM o to r- to CM o to E m 00 oo r- O r< O N oo CM rH tH (M CM m t-h 00 r^ to m m cm * * 00 • • > C *£? • »N © ±1 CX . "O 3 4) _* •"c j; «-.uJ -c13 £• S •• ’ s ' o e o c 8 -* •= o g. s s 1 ,/5 J t ,g 11 « .o £ ■§ t 3 §.f 2 o g g o 5 t oa*ou.5ac« a> .... g • • • • 'o 3= -2 -g 1 y> _T> 1 JC *w c O o 0) ^ g ? C73 o E >3 a > >- “ ^3 o —*" en «O O. . O. "O Um O 0) oo O d. -o c Učne knjige za šol. leto 1929/30. I. razred. Veliki katekizem............................... Wester: Slovenska čitanka, I. del . , Breznik: Slovenska slovnica, 3. izd., Rupel: Srbohrvatska vadnica, I. letnik Pajk-Kržišnik: Zemljepis, I. det .... Šenou: Geografski atlas........................ Verbič: Prirodopis živalstva................... Kapus: Prirodopis rastlinstva, 2. izdaja . Matek: Aritmetika za I.-III. razr. srednjih šol Mazi: Geometrija za nižje razrede, 3. izdaja Bajuk: Pevska šola............................. II. razred. Veliki katekizem............................... Stroj: Liturgika............................... Wester: Slovenska čitanka, II. del . . . . Breznik: Slovenska slovnica. 3. izdaja . . Sturm: Francoska vadnica, 1. del, 2. izdaja Pajk-Prijatelj: Zemljepis, II. del............. Kržišnik: Zemljepis, III. del.................. Šenoa: Geografijski atlas...................... Bučar: Zgodovina starega veka, 2. izdaja Srkulj-Dobrilovič: Hist,-geogr, atlas . . . Verbič: Prirodopis živalstva................... Kapus : Prirodopis rastlinstva................. Matek-Pelerlin: Arilmetika za I.-III. r. sr. šol Mazi: Geometrija za nižje razrede . . . . Bajuk: Pevska šola............................. Rupel: Srbohrvatska vadnica, I. letnik . . IV. razred. Levičnik: Zgodbe sv. pisma novega zakona Wester: Slovenska čitanka za IV. razred . Breznik: Slovenska slovnica, 3. izdaja, . . Sturm: Francoska vadnica, II. del . . . . Melik: Zemljepis SHS .......................... Šeuoa: Geografski atlas ...................... Melik: Zgodovina SIIS.......................... Stanojevič: Historički atlas . . Homan: Higijeua II. del........................ Prezelj: Kemija in mineralogija................ Matek: Aritmetika in algebra za IV. in V. r. Malek-Mazi-Jeran: Geometrija za IV. in V. r. Raič: Hrvatsko-srbska čitanka.................. V. razred. Svetina: Katoliški verouk, I. knjiga . . . Grafenauer: Slovenska čitanka, I. del . Breznik: Slovenska slovnica, 3. izdaja, . Sturm: Francoska vadnica, III. in IV. del . Bezjak: Nemška vadnica, III. del ... Pipenbacher: Latinska slovnica, 3. izdaja Pipenbacher: Latinska vadnica, I. del, 4. izd Šenoa: Geografi|ski atlas ................. Pirc: Zgodovina starega veka za V. razri t Stanojevič: Historički atlas............... Bevk: Botanika za višje razrede .... Matek: Aritmetika in algebra za IV. in V. r Matek-Mazi-Jeran: Geometrija za IV. in V. r Raič: Hrvatsko-srbska čitanka................ III. razred: VI. razred. Stroj: Liturgika.............................. Levičnik : Zgodbe sv. pisma starega zakona Wester: Slovenska čitanka za III. razred , Breznik: Slovenska slovnica, 3. izdaja . Sturm: Francoska vadnica, I. del, 2. izdaja Sturm: Francoska vadnica, II. del - Pajk-Prijatelj: Zemljepis, II. del............ Kržišnik: Zemljepis, III. del................. Šenoa: Geografijski atlas..................... Melik-Orožen: Zgodovina SHS. I. del, za nižje razrede srednjih šol v................ Stanojevič: Historički atlas . r'............. Senekovič: Fizika za nižje razr. sred. šol Matek: Aritmetika za I.-III. razred sred. šol Mazi: Geometrija za nižje razrede .... Raič: Hrvalsko-srbska čitanka................. Pesjak; Katoliški verouk, II. knjiga . . . Grafenauer: Slovenska čitanka, 11. del Breznik: Slovenska slovnica, 3. izdaja, vez Grafenauer: Kralka zgodovina slov.slovstvi Sturm: Francoska vadnica, III. in IV. del Pipenbacher: Latinska slovnica .... Pipenbacher: Latinska vadnica, II.del, 4.tdz Šenoa: Geografijski atlas..................... Bučar: Zgodovina srednjega veka, 2. izdaji Stanojevič: Historički atlas................ Poljanec: Prirodopis živalstva.............. Matek-Zupančič: Aritmetika in algebra za VI VIL in VIII. razred ...................... Matek: Geometrija za VI., VIL in Vlil. razrec Bezjak: Nemška vadnica, II. del . Raič: Hrvatsko-srbska čitanka .... Pečjak: Katoliški verouk, III. knjiga . . Grafenauer: Slovenska čitanka, III. del . . Breznik: Slovenska slovnica, 3. izdaja, . . Grafenauer: Kratka zgodovina slov. slovstva Prohaska: Pregled hrv. i srpske književnosti Adamovič: Francuska čitanka................... Pipenbacher: Latinska slovnica, 3. izdaja Sovre: Lanx satutura. Latinska čitanka . Šenoa: Geografijski atlas..................... Komatar-Capuder: Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol............... Srkulj: Povest novega veka za VII. razred Stanojevič: Historički alias.................. Reisner: Fizika in kemija za višje razrede srednjih šol................................ Matek-Zupančič: Aritmetika in algebra zn VI., VII. in VIII. razred................... Matek: Geometrija za VI., VII. in VIII. razr. Bezjak: Nemška vadnica, III. del.............. Pipenbacher: Latinska vadnica, III. del . . Šandor: Anorganična kemija.................... Fuchs, Tableau de 1’ histoire de la litt, frang. Medved: Zgodovina katoliške Cerkve . . Sket: Slovstvena čitanka ................... Grafenauer: Kratka zgodovina slov. slovslvr Prohaska: Pregled hrv. i srpske književnost Adamovič: Francuska čitanka za višje razr Trifunac: Njemačka čitanka, III. del . Pipenbacher: Latinska slovnica .... Huemer: Horatius, carmina selecta . . . Pipenbacher; Horacijev slovarček . . . Weidner: Tacitus, Anali in Hislorije . . Ozvald: Logika.............................. Veber: Očrt psihelogije..................... Melik: Zemljepis SHS........................ Šenoa: Geografijski atlas................... Melik: Zgodovina SHS........................ Reisner: Fizika in geometrija zn višje raz rede srednjih šol......................... Matek-Zupančič: Aritmetika in algebra za VI., VII. In VIII. razred............... Matek: Geometrija za VI., VII. in VIII. razr Pariselle: Histoire somm. de la litt. Irans Novak: Slov. stenografija, II. del, za neob vezno stenografijo . ...................... Imenik učencev (učenk) koncem šol. leta 1929/30. Debeli lisk znači „odlično“, poševno lisk „pran dobro“. 1. a 40 (30) Agreš Anton . . . Britof p. Kranju Marčič Leonida . . Ribnica . . Anžlovar Elfrida . Zadar . . . Mastnak Alenka Celje .... Boječ Stanislava Postojna Orožen Vida . . n .... Čater Tea Bukovžlak PJeifer Nada . . Pulj .... Dobovišek Marija . Šmarje . Pregelj Tatjana . . Celje .... Ferčnik Ana . . . . Laško . . . Prodnik Alojzija . . Velenje . . . Gaberc Romana Sp. Hudinja Schwander Evgen Celje ... Gologranc Marija . . Bukovžlak Seiberl Štefanija . . „ .... Gostiša Magdalena Radeče Skaza Vladimir . . Gradec (Graz) Grilanc- Cita . . . . Gorica . . . Škerget Elfrida . . . Brežice . . . Grobelnik Marija . Zamet (It.) Smodiš Janko . . Celje .... Gruden Maksimiljan Veliko Lašče Spolenak Bernarda M .... Jerina Franc Vrhnika . . Stelzer Doroteja . n .... Jug Štefanija . . . Eggenberg Stojan Ciril . . Teharje Klinc Friderika Ljutomer . Valenčak Zora . . Celje .... Kmecl Irmina . . Celje .... Voršič Bogdana Mirolice (ČSR.) Knez Roza . . . . Maribor . . Vrečko Marija Hotunje . . Koželj Vida Grl jan pri Trsfu Vrtnik Boris . . . Taškent Krištof Roman . Novomesto . Zimič Dušan Celje .... Lipša Jelica . . . . Šf. Jernej . . Zimič Ljudmila n .... Barle Dragotin . Konjice Birsa Edvard . . . Stari trg Čurin Alfonz Rogatec Ferlež Saša .... Celje . . Gajšek Friderik . Vrbno . Gradišnik Dušan Ljubljana Hosner Vladimir . Celje . Hrašovec Aleks. „ . 1. b 35. Jelen Franc . . . Klemenčič Zoran Kokot Alojzij . . Kudisz Karel . . Marchclli Ivan Marinšek Miloš Mernik Franc . . Mirnik Karel . . . Trst . . .-Zavrh . Breg pri Celju Celje .... Sarajevo . . Trst ... Lipa pri Teh. Sp. Hudinja . Novak Ivan . . . . Njivi« pri Krškem . Sedlak Dušan . Celovec . . Nunčič Ivan . . . . Korpule . . Stegenšek Klemen . Maribor . . Oražem Anton . Celje .... Šketa Edvard . . Žalec . . . Paulič Gvidon . . . Studenci . . Šorn ]anez . . . Pondur . . . Pavletič Branko . . Zagreb . . . Štrempfel josip . . . Trst . . . . Pečar Benedikt Bezovje . . Vehouc Jožef . . . Zabukovca . Pojavnik Stanislav . Mozirje . . . Vizooišek Ivan G. Ložnica Rebeuschega Fr. Celje .... Vodopivec Karel . . Goreljce . . Ruprecht Uroš . . Ljubljana . . Vrunč Karel . . . G. Hudinja . Savelli Emil . . . . Krnjeuša . . 1. c 33. Bole Radomir Božnik Karel Brečko Danilo Bregar Ivan . Čanžek Ivan . David Valentin Diermayr Erih Dimeč Štefan Dobovičnik Melhior . Drovenik Anton Fajgelj Ivan . . . . Furlan Zdenko . . . Gorenšek Maksimih Gorinschegg [Valter . Haberl Viljem lerin Smiljan . . . Jeromel Viktor . . . Tolmin . . . Duna| (Wien) Šoštanj . . Tremarje . . Božen . . . Dunaj (Wien) Hrastnik . . Božen . . . Dobrna . . . St. Križ ^iri llotr. Slatini Maribor . . Celje,. . . . Krnira pri 'Hrastniku Celje ... Štore . . . Celje .... Slatine . . . König Friderik . . . Kopriva Stanislav Košutnik Boris . . . Lenardič Stanislav . Mesarič Avguštin . . Operčan Anton . Petelinšek Ludv. Pleterski Friderik . . Potočnik Viktor . . Rebernik Stanislav . Schwischay Ervin . Steinbock friderik . Steiner Maksimiljan Tratnik Viljem . . . Umek Ciril . . . . Žumer Maks . . Celje . . Arjavas . Ricmanje . Cormons . Zavodna . Lobnik . . Vrpete . . Ilornja Bela (Koroško Sinj . . . Pirešica . Štore . . Žalec . . G. Ložnica Celje . . . Zidanimost Zavodna . 11 48 a (17) Bartolo Ivan . . . Hrastnik . . jerman Stanislav . . Mokronog Božič Josip . . . juvanc Marjan . . . Celje . . . Brečko Franc . Teharje . . Keiner Franc . Hrastnik . jßwger Ernestina Radeče . . . Kirn Jožef . . . . Črete . . . Cilenšek Breda S». Lenarji. Hrastnik« , Kovačič Štefanija . . Zalipno . Cußhte Vida Cokan Anton Gaberje . . , Kramer Viljem . . Cleveland Loku pri Mozirju Krempuš Stanislav . Zalipno . Flerin Hubert . Žužemberk (. Kripet Hedvika . Pragersko Gajšek Albert . Gradec (Gra2) Kronovšek Albent . . Celje . . . Grohar Ervin Koper . . . Krouovšek Antoq . . Orlavas . Huberth Maks Ljubljana . . Lepko Edel traut . . Sv. Peter v Sav. dol. . Celje . . . . Zagrad . . . . Gaberje . . . St. Peter v Sav. dol. . Megojnica . Loka pri Trb. . Gornjigrad . . Bezovje . . . Kranj . . . . Braslovče . Baden . . . Buzef . . . . Lopafa . . . II. b 51. - Beguš Friederik . . Male Lipljene MeSiček Altonz . Grobelno . . Benkoč Karel . . . Dobova /. . Mestrou Zvonimir . Trst .... ? Bernard Franc . . . Polzela/. . . Pejovnik Alojzij . Sv. Mihael V Blaško Vinoenc . . Cleveland rPešlaj Alojzij . . Lisce . . . 'Bole Anton . . . . Rečica . . . Plausteiner Alojzij Sv. Jurij ob j.ž. &Bothe Werner . . . Celje .... Plausteiner Edvard Sv. Jurij ob j.ž. 1 Bradač Karel . . . Trst .... Podgornik Karel . . Trst .... . . . . Zagreb . . . Brdani . . . Sv. Magdiiletii p. Zibiki Smoldnja vas Ponikva . . Velike Lašče Sy. Jurij ob juž. žrl. Polule . . . Serjj^c Vlasta SpafpRl Marta Škof Marija i . . Šopa.r Stanislav Uranfek jožela . Velkavrh Josip . Vid^črffk Marija Vovk Stanko Vr^ftfek Iva . . Vrečko Aleksi j Vrečko Vladimir Zidarič Dušan . Žolnir Josip . . III. a 42 (23) Barle Jožef . . . . Konjice . . Majcen Miroslava . Celje . . ’Bebr Rudolf . . . . Ljubljana . . Marinček Zdenko . Trst .... >Birsa Vladimir . . . Rihenberk Novak Valerija . . Liesing . . Božič Ljudmila . Gomilsko Oberžan Anton . . . Briše . . . Božič Radovan . Celje .... Ograjenšek Izidora Ljubljana Brišnik Ana . . . . Braslovče Orehek Mirko . . . Zidani most . Cerkvenik Gregor . . Pazin . . . Orehek Vanda . . Zidani most . Deliček Franc . . . Šmarje pri Jeliali Pečovnik Danijela Šmartno . Ferjančič Marija . Breza . . . Povh Ivan . . . . Leoben . . i»Fink Emil .... Velike Lašče Pulko Cirila . . . . Lača vas . . Gorečan Josip . . Ljubljana . . Schwischay Irmengard Celje Jelen Martin . . . . Arnače . . . Skaza Hermina . . . Gradec (Graz) Jerin Marija . . . Šarb Marija . . . Gornjigrad . Kalan Majda . . . . Celje . . . Šubic Erna . . . . Celje . . . Kolar Ivan .... Dobovec . . Šubic Mario . . . . Celje . . . Košutnik Nada . . . Boršt . . . Trobec Olga . . . . Trst .... Kovač Karlola . . Podčetrtek . Turin Marta . . . . Gradec(Graz) Kovačič Ferdinand . Zalipno . Velikanja Franc . Gaberje . . Kvaternik Dora . Zagreb . . . Vrabič Olga . Hermagor Lavrenčič Eder . Celje . . . Vrečer Karel . . . Vojnik . . . Lipša Nada . Celje . . . Žagar Dušan . . . Knittelfeld Bele Rihard . . . . Celje ... Božič Pavel . . . Trst .... Cigoj Ivan ... Trst .... Didek joief . . . . S». Križ pri KostaiijMin Dreu Bogomir . . . Ormož . . . Gajšek Friderik . Celje . . . Grobelnik Avgust . . Zamet (It.) . Hrček Alojzij . Pristava . . Hribernik Ivan . Celovec . . ^Jankovič Peter . . . Sv. Martin Kač Alojzij . . . . Ruše pri Žalcu Kramer Friderik . Cleveland Kranjec Ivan Velika Polana Marčič Roman . . . Ribnica Maslo Anton . . . . Pasjak (It) . Merc Jožef . . Prekopa . Mirnik Mirko . . . . Zavodna . Musar Viktor . . . . Radeče . . III b 42. Nedoh Franjo . . . Zgornja Šiška Nedoh Stanislav . . Zgornja Šiška Novak Jožef . . . . Vrhe .... Pepe1 Bogomil . . . Ojstrška vas Pleich Avguštin Štore . . . Podlesnik Franc . . Lome . . . Prekoršek Branko Žalec . . . Prodnik Mirko . . . Velenje . . Rebov Maksimilijan . Podter . . . Rozman Alojzij . . Prapretno Rozman Karel . . . Hrastje . . . Safonov Nikolaj . . Petrograd Savelli Viljem . . . Krnjeuša . . Schara Kunibert . . Celje . . . Senekovič Kare1 . . Trst .... Skasa Franc . . . . Selo pri Velonju . Srabotnik Gvidoti Sv. Štefan Slern Viljem . . Celje . . . Šprah Ofmar . . . Laško . . . Zupanc Martin . . . Gotovlje . Ulaga Mariin . . . Globoko . . Zalokar Srečko . Slivnica . . Vivod Friderik . . . Laško . . . Žnidarič Vladisl Ljutomer . . IV. a 29 (13) Benedičič Franc . . Vas .... Pavšič Ljudmila . . Prožinska vas Beuc Miroslav . . . Dunaj (Wien) Pešec Franc . . . . Arja vas . . Čudič Vladimir . ItokteiU llradiila . Pfeifer Danica . . . Pulj .... Dobooišek Matilda . Šmarje . . . Preatoni Angelo . . Celje . . . Fink Marija . . . . Velike Lašče Strmšek Ruperf . . . Dubrovnik . Flerin Huberta . . . Žužemberk . Špiljak Anton . . . Pavlovac . . Glück Antonija . . . Gradec(Graz) Tacar Franc . . . . Krajnc . . . Haselbach Vilma Gaberje . . Umek Bruno . . . Zidani most lakšeč Ljubica . . . Vransko . . Valenčič Edvard Ala . . . . 1 Korun Anton . . Gornji Šalek Velikanje Marija . . Gaberje . . Košič Ljudmila . . Zavodna . . Vičar Zora . . . Celje . . . Kovačič Avrelija . . Ciglenci . . Volaučnik Anton . . Št. Lipš . . Lečnik Franc . . . Borovlje . . Vrečer Štefanija . . Vojnik . . IHLikar Svetozar . . Ljubljana . . Weren Ivan . . . . Celje . . . IV. b (27) Brunšek Stanislav Sv. Andraž . Ogrizek Anton . . . Irča vas . . Cergol Izidor . . . Beka . \ . Petrin Albert . . . . Drewer Čebular Alfred . . . Sežana Piki Adolf . . . . Gotovlje . . Čuš Franc Šmarje pri J*Mi Pleteršek Edmund . . Dolsko . . . Dintinfana Vladimir Trst . . Purnal Viktor . . . Šmartno . . Ferdič Ignac . . . Wörgl . . . Slante Emil . . . . Miklavški hrib Grohar Josip . . . Dekani . . . Stepihar Henrik . . Trst .... Jerše jožef Kapele . . . Šek Franc Pulj .... Kine1 Henrik . . . Št. Jurij ob j. ž. Šentjurc Alojzij . . Sv. Unart pri llnwlnikii K? Krajnc Jožef . . . . Gotovlje . . Šumej Jožef . . . . Vrbno . . . Kralj Vladimir . . . Breg pri Celju Vojska J o že j . . . Stob pri Domžalah Meznarič Stanislav . Opatija . . . Vrbnjak Alojzij . . Breg pri Polzeli . Mravlag Gerhared Šoštanj . . Žitnik Evgen . . . Reka 14 Novak Josip . . . . Liesing . . V 45 a (12) Barle Marijan Konjice . . Delakorda Natalija Arclin . . . Benedik Ivan . Stražišče . . Er mene Božidar . Primož Bračko Evald . Celje . . . Fischer Franc . . Št. Peter . . Brence Otmar . . . Gradec(Graz) Gombač Miroslav Trst . . . . Gorečan Marijan . Ljubljana . Haberl Ernest . . Štore . . Huberth Ferdinand Ljubljana Jagodič Marijan . Celje . . . Jan Vladimir . Škale . . 10Jerič Marija . . . Breg pri Cel Jerman Marijan Mokronog Jeršinouič Nikolaj Ljubljana . Jurišič Kata . . . Korčula Kostič Aleksander Zaječar Križmanič Favst . Trst . . . Lenard Aleksander Žalec . . Lipičnik Franc . . ŠmartnovR Marinček Borul . Trst . . . Mastnak Pavla . . . Gorica . . tfMihelčič Vladimir . Gor. Lokvica Mršič Veronika . Petrovac . . Mtiller Marija Radeče . . \i Musar Pavla . Rakek . . . v Beguš Vil jen . Trst .... Boječ Anton . Postojna . . Božič Božid; r . . . Sv. Ivan . . Braz Valter . Trst .... Cihelka Alo/z . . . Cer-Labin (It) Cizej Adoljf Prekopa . . Čremožnik/Pavel . . Breg pri Celju Dolcher A/fonz . . Ljubljana . . Golob Franc . Lopata . . . Grešak toan . Ponikva . . Hodžar/Kado . . Kozje . . . Horjak/Alojz . Retje . . . Inkret Franc . Braslovče Jager Alojz . Repno . . . Jenko Ciril . . Sv. Lenart pri Hrastniku /uuan Klemen . . . Loke pri Trbovljah Klinc Emil . Kostanjšek Danijel . Gornji grad . Kouač Oton . Škale . . . Krajnc Boris . . . Kantrida Majcen Ivan . Trst .... Maren Ivan . Št. Rupert . Ocvirk Martin . . . Sv. Lovrenc . Oražem Milena . Celje . . . Orožen Milan . . Celje . . . Peschitz Maks,. . . Celje . . . 3%trak Marijan . . . Ljubljana . . Pilih Zoran^. . . Borovnica Pograjc Franc . . . Borovnica Ravnikar Viljem . . Njivice . . . Simončič Anton . . Hofemež . . Simončič Štefan . . Radeče . . Skornšek Ljuboslaua Velenje . . Slokan Blaž . . . . Sp. Gorče Sparhakl Josip . . . Polule . . . Sparhakl Štefanija . Lisce . . . "Stegu Amalija . . . Ljubljana . *. Stegu Konrad . . . Zagreb . . . Šunko Flora . . . . Gaberje . . Vengust Karel . . . Gradec (Graz) Mlakar Mirko . . . Sv.Lenart p H. Mravljak Dušan . . Ljubljana . . Ogrizek Marijan . . Novo mesto . Palir Jakob . . . . Vrh ... . Pavline Dragotin . . Grobelno . . Pestevšek Rihard Ljubljana . . Pfefferer Adolf . . Celje . . . Pik Boris Trst .... Prodnik Ivan . . Velenje . . Rode Bogumil . . Celje . . . Rosenstein Leon Sv. Jurij ob Taboru Ržimek Robert . . Dunaj (Wien) Skoberne Friderik Celje . . . Steinbach Vilibald Velenje . . Strmšek Štefan . . Dubrovnik . Svetličič Adolf . . Idrija . . . Šertel Franc . . . Gelsenkirchen Šmigovc Viktor . . Ponikva . . Štancer Avgust . . Sotensko . . Urleb Martin . . . Lokarje . . Videnšek Milan Celje . . ■ Voglar Milan Arličc . . . VI. a 27 (12) Artnak Franjo . . . Ponikva . . Okorn Terezija . . Prekorje . . Boječ Marija . . . Ložice . . . Pavšič Vladimir . . Grgar . . . Cilenšek Franc . . . Gotovlje . . Rihteršič Danica . . Radovljica . Černigoj Vlaeimir . . Trst .... Rojnik Jožef . . . . Doberteša vas Gornik Karolina . . M. Braslovče Rožman Vanda . . Novo mesto Jelen Ivana . Založe . . . Senekovič Aleksandra Trst . . . . Kodrič Marija . . . Nova vas . . Šmigovc Olga . . . Kranj . Kristan Martin . . . Boletina . . Tauschmann Josip . Celje . . . Lavrenčič Valeska . Gorica . . . Turnšek Avgust . . Breg pri Polz. Lebitsch Herbert . . Gradec (Graz) Videčnik Viljem . . Maribor . . Levec Kristina . Podlož . . . Vranjek Ana . . . . Kianj . . . Lipičnik Maks . . . Čret .... Zabukovšek Miljutin Šmarje pri Jelšah Maslo Pavel . . . . Ljubljana . . Žuža Drago . . . . Celje • . . . Oberžan Justin . . . Briše . . . VI. b 27 Aškerc Anton . . . Senožete . . Orozel Anton . . Medlog . . Bolka Ernest . Maribor . . Plzäk Jaroslav . . Čouš . . . Bolka Franc Bruck a. d. Mur . Poljanec Ivan . . Visoče . . . Fajs Rudolt . . . Senovica . . Prekoršek Tugomer Žalec . . . Hribernik Erij . Lipa nail Vrbo ilUr.i Rednak Josip Selo pri St, Janžu Hrovat Franc . Koretno . . Savelli Julij . . Čelebič . . Knez Karel . . Sv. Jedert . . Sernec Gvidon . Ormož . . . Kolšek Franc . Orla vas . . Tajnik Miloš . . . Družmirje Koren Štefan Radeče . . Vatovec Brunon Trst . . . . Koželj Ladislav . Št. lurij ob j. ž. Vovk Karel . . Bezovje Kralj Dragotin . . . Breg pri Celju Žitnik Zmagoslav Reka Krušič Bogumil . Celje . . . Žumer Albin . . . Pernek . . . Langus Milan . Družmirje Žvab Vladimir . . Trst . . . Mišja Boris . . . . Celovec . . VII. 32 (5) Božič Olga . . . . Celje . . . Marek Ivan . . . . Ljubljana . . Božič Zvonimir . . . Celje . . . Mastnak Anton . . Gorica . . . Fink Marijan . . . Ljubljana . . Mastnak Martin . Gorica . . . Frece Franc . . . . Lokarje . . Miklič Radoslav . Ljubljana . . Gorinschegg Helmut Celje . . . Mulec Jožef . . . . Otok .... Kalan Boris . . . . Celje . . . Osojnik Edvard . Ptuj .... Kocmur Alojzij . . Ig Peterman Jožef . . Dobrova . . Križman Marijan . . Planina . . Petriček Viljem . . Celje . . . Kunej Egon . . . . Šmarje pri Jelkih Potočnik Ljudovit . Gor. Leskovec Leban Vladimir . . Trst .... Praunseis Alojzij . . Dunaj (Wien) Prekoršek Alenka Gaberje Šemrov Ivan Sp. Goričica (ii. Radič Nada . Marčana . Tičar Leon . . . . Ljubljana . . Reddi Oskar . . . Sarajevo . . Valenčič Dušan Sv. Peter pri Zid. mostu Saksida Ivan . . . Gorica . . . Vehovc Friderik . Zabukovca . Sernec Terezija Hardek Wagner Rihard . Šmarje pri Jel. Skitek Milan . . . Barkovlje Zabukovšek Marija Šmarje pri Jel. VIII. 20 (2) Armič Bogomir Velenje Medvešček Marijan Gorica . . . Dolcher Jqnez . Ljubljana . . Možina Ivan . . . Ljubljana Drolz Günther . Hrastnik . Perič Milica . . . Lučani . . . Gostiša Boris Radeče Pinter Franc . . . Loke pri Trb Herzog Karel . Maribor . . Praunseis Karel . Dunaj (Wien) Jager Franc . . . Repno . Skočir Jožef . . Tolmin Jagodič Boris . . . Celje .... Šlepic Dušan Lava . . . Jakhel Adolf. . Waidmatinsdo f Vajdič Adalberla . . Gradec (Graz) Likar Ivan .... Koper . Zupanc Albin . . . Laško . . . Marek Evgen Ljubljana . . Žličar Janez . . . . Sv. Jurij ob j .ž Privatni učcnci. a) v avguslu 1929: b) v juniju 1930: Auffahrt Egon ... 4. razr. Dobovišek Rudolf . . . 2. in 3. razr. Krušič Franc . . . ... 7. razr. Ipavic josip . . . . ... 5. razr. Ocepek Ivana . . jež Janko ... 4. razr. Žibert Franc . . . . Koren Anion . . . . ... 1 razr. Masterl Mariin . .4. razr. Fratnekar Josip . . . . . . 4. razr. Šarb Franc . . . . ... 1. razr. Šramel Rihard . . . ... 1. razr. Nižji tečajni izpit v junijskem roku 1929/30. A) Po čl. 2. Pravil o niž. leč. izpilu so bili oproščeni n. I. i.: I. iz 4a razreda : 1. Čudič Vladimir, 2. Dobovišek Matilda, 3. Haselbach Vilma, 4. Korun Anion, 5. Košič Ljudmila, 6. Likar Svefozar, 7. Pavšič Ljudmila, 8. Prealoni Angelo, 9. Umek Bruno, 10. Valenčič Edvard, 11. Vičar Zora, 12. Volaučnik Anion. II. iz 4.b razreda: 1. Dinlinjana Vladimir, 2. Ferdič Ignac, 3. Grohar Josip, 4. Kine! Henrik, 5. Piki Adolf, 6. Šenljurc Alojzij, 7. Verbnjak Alojzij, 8. Vojska josjp. B) Iz 4.a razreda je delalo izpil 8 rednih učencev (učenk) in 2 privalislki, iz 4. b razreda 7 rednih učencev in 1 privalisl. Iz srbskohrvalskoslovenskega jezika je bila dana naloga : „Po hrblu prelepa nas Turek, a v lice nas bije graščak." (A. Aškerc.) Nalogo so pisali priglašeni pripravniki skupno dne 11. junija. Uslni n. I. i. so se vršili vpričo ministrovega odposlanca g. dr. Nikole Radojčiča, univer. profesorja iz Ljubljane, dne 13. in 14. junila, nato so se zaradi viš. (eč. izpita prekinili in nadaljevali ter dokončali 20. in 21. junija. Iz 4.a razreda so napravili izpit: z odličnim uspehom Koželj Gabriela (priv.), s prav dobrim uspehom Gabrovšek Tatjana (priv.), z dobrim uspehom Benedičič Franc Jakše Ljubica, Pešec Franc. Špiljak Anton; odklonjeni na 3 mesece Kovačič Avrelija, Pfeifer Danica; odklonjeni na 1 leto Finka Marija, Vrečer Štefanija. Iz 4.b razreda je delalo izpil 8 učencev in 1 privalisl. S prav dobrim uspehom sla napravila izpit Kranjc Josip in Mravlag Gerhard ; z dobrim uspehom Kralj Vladimir, Slante Emil; na 3 mesece sta odklonjena Čuš Franc in Pratneker Ernest (priv.); na 1 leto sla odklonjena Petrin Albert in Purnat Viktor. Višji tečajni izpit v junijskem roku 1929/30. V. I. i. se je vršil pod predsedstvom min. odposlanca g. dr. Nikole Radojčiča, profesorja univerze v Ljubljani. K izpitu se je prijavilo 20 pripravnikov, od teh je iz zdravstvenih razlogov 1 odložil izpil na september. A) Pismeni Izpil je trajal od 10. — 12, junija. 1. Iz srbskohrvalskoslovenskega jezika je bila dana naloga: Harmonija v umetnosti in v življenju. 2. Iz francoščine: Le chasseur d’ images. 3. Iz nemščine: Die Rönlgenslrahien im Dienste der Heilkunde. (.Über Land und Meer*). 4. Iz matematike: I. Koliko je treba skoz 30 let nalagati na obrestne obresti, da bi se po tem času skoz 20 let dobivala renta 2400 Din, če se računajo obresti po 5"/o- 2. Pravilnemu oklaedru s površino P = 10m2 je včrtana krogla; kolika je površina krogle, razmerje površin in razmerje prostornin obeh teles? 3. Kolika je površina trikotnika, ki ga meje x os in obe tangenti na krog: x*-f-4x + y2 = 9 m parabolo: y2 —4x v enem presečišču? B) Usftii v, I. i. se je vršil 16., 17. in 18. junija. Uspeh je razviden iz sledeče preglednice : -S J" I m e Kruj in datum rojstva ' Uspeh Bodoči študij 1. Armič Bogomir . . . Velenje, 7. XI. 1910 oiIHmji-ii /n '1 mos. pomor, vojna nkailrmija 2. Dolcher Franc .... Ljubljana, 28. XI. 1911 . . . zrel pravo 3. Drolz Günther . . . Hrastnik, 30. X. 1911 ... nilklonjon m 1 Irlu agronomija 4. Gostiša Boris .... Radeče, 21. IV. 190^ . . iiilliliuiji'ii /.a :i mos. |nniH>r. vojna nknilcinijn 5. Herzog Karel . . . Maribor, 15. VIII. 1910 . . zrel pravo 6. Jager Franc Repno, 13. X. I'.MIS zrel teologija 7. jagodic Boris .... Celje, 3. XI. 1910 zrel ekonomija 8. Jakhel Adolf .... WaiilmniMitaf pri (Vlomi. 29. XII. I9III . . zrel filozofija 9. Likar Ivan ... Koper v Istri, 4. VII. 1912 . . zrel pomor, vojna nkniloinipi 10. Marek Evgen .... Ljubljana, 27. I. 1912 .... pg tl. IS. pruilulU u 1.1 i. gpnišren lipita tehnika 11. Medvešček Marijan Gorica, 3. VIII. 1910 .... zrel tehnika 12. Možina Ivan Ljubljana, 8. III. 1912 . . . zrel pravo 13. Peric Milica Lučani, 6. IX. 1911 zrela filozifija 14. Pinter Franc .... Loka pri Trbovljah, 1. XII 1-08 zrel tehnika 15. Praunseis Karel . . . Dunaj, 7. II. 1910 oilklonjon za 3 nia medicina 16. Skočir Josip .... Tolmin, 26. X. 1910 . odklonjen u:! mrs. gozdarstvo 17. Vajdič Adalberta . . Gradec, 19. VI. 1910 . oilklonjonn »i ■! mos. medicina 18. Zupanc Albin .... Laško, 4. II. 1909 oilklnnj™ za 1 Ido medicina 19. Žličar Janez zrel teologija Dodatno. Premeniba med tiskom izveslja : Prof. Levičnik Vinko je preveden v 1, kal. 3. sl. Izveslje ni sestavljeno natančno po odi. min. prosvete S.W. Br. 16162 od 23. maja 1930 in S. N. Br. 16802 od 28. maja 1930., ker je bilo 2e v tisku, predno je prejelo ravnateljstvo omenjena odloka semkaj. fNaooditci za šolsko leto 1929/30. 'Učenci, Ri imajo popravni izpit, naj vtože do 15. augusta na rav natef/stvo nastootjeno prošnjo, da se jim dovod defati popravni izpit. Prošnja se RotRuje s 5 Din in za vsaR predmet, iz katerega bo defaf izpit, 10 Din. Popravni izpiti se 6odo vršiti 2. in 3. septembra, vsaRoRrat od 8. ure datje. 4. septembra bo pismeni nižji tečajni izpit, 5., 6., 9. in 10. sept. ustni nižji tečajni izpit. ŠotsRo teto 1930/31. se začne dne 11. septembra. 11. septembra od 8, —12. bo vpisovanje u I. razred, 12. septembra od 8.—9. za II.—IV. razred, od 9. —10. za V.— VIII. razred, 13. sept. od 8. - 9. Za učence iz drugih zavodov. 15. septembra bo otvoritvena sfužba božja. 16. septembra začne redni pouR. ‘VsaR učenec ptača pri vpisu 20 T>in za zdravstveno zaščito učencev. vpisovanju v I. razred naj pridejo učenci v spremstvu očeta, matere ati varufia. S seboj naj prineso: 1.) šofsRo izpričevalo o uspešno dovršenem četrtem razredu osnovne šote in o dobrem vedenju, 2.) rojstni tist, iz Raterega je razvidno, da ima učenec na dan vpisa najmanj 10 ati največ 13 tet. Ob vpisu V V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 tet. O izjemab za V. in VII. razred, če ni učenec mtajši afi starejši nad dve teti od predpisanega števila tet, odtoča minister za prosveto. ‘Prizadeti se opozarjajo, da zaprosijo za izpregted starosti, čim prejmejo izpričevata. cDisciptinsRa pravita vetjajo tudi za dobo počitnic. ‘Direktor.