Leto 1901
151
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XVII. — Izdan in razposlan dne 14. aprila 1901.
Vsebina: (Št. 35—38.) 35. Ukaz o pristojbinah uradnikom delovnega statističnega urada za njih službeno uporabo izven uradnega poslopja. — 36. Ukaz, s katerim se prepoveduje poraba neužitnih reči za jestvine, in pa prodajanje takih jestvin, ki imajo neužitne reči. — 37. Razpis, da se podeljuje promocijska pravica tehniškim velikim šolam v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. — 38. Ukaz, s katerim se izdaja red rigorozov za tehniške vélike šole v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
35.
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu s finančnim ministrstvom z dne 11. marca 1901. 1.
o pristojbinah uradnikom delovnega statističnega urada za njih službeno uporabo izven uradnega poslopja.
§• 1.
Za službene uporabe uradnikov delovnega statističnega urada izven uradnega poslopja, katere zadevajo izvrševanje ovedeb, ki naj jih opravlja ta urad po §. 1 svojega ustava (drž. zak. št. 132 iz 1. 1898. in št. 106 iz 1. 1899.), in ki trajajo dalje nego osem dni, naj stopijo gledé odmere pristojbin v moč naslednja določila.
A. Komisije v dunajskem občinskem ozemlju.
§• 2-
Za izvrševanje komisij, ki se vršč v dunajskem občinskem ozemlju, veljaj za pravilo, da naj komisijo opravljajoči uradniki svoja vsakdanja uradna dejanja pričenjajo s pričetkom normalnih službenih ur in nehavajo z njih koncem, in to tako, da potrebuje
vsaka razlika od tega pravila poprej dobljenega, iz partikularija razvidnega odobrila uradnega načelnika, oziroma njegovega namestnika, ali ako bi se dovolilo poprej ne bilo moglo dobiti, obširne utemeljitve v partikulariju, katero potrdi uradni načelnik ali njegov namestnik.
§• 3.
Za izhodišče, oziroma konec za vse komisije v dunajskem občinskem ozemlju, torej tudi za skupne, veljaj gledé organov delovnega statističnega urada vselej uradni sedež.
§. 4.
Stroški vožnje se pri vseh komisijah, ki jih je opravljati v dunajskem občinskem ozemlju, povra-čujejo načeloma samo s pogojem, da presega razdalja komisijskega kraja v zračni črti 1800 m, ali ako je na različnih krajih opraviti več uradnih dejanj po vrsti, da vsota vseh prevoženih razdalj, ki jo je ovedeti tudi po zračni črti, presega 3600 m.
§. 5.
Da dosežejo kraj komisije, naj se komisijo opravljajoči uradniki poslužujejo železnic (vštevši mestne železnice), parnih cestnih železnic in par-
(Slotenlaeh.)
32
nikov načeloma tedaj, kadar je to dopustno z ozirom na čas, ki je na razpolago za opravo uradnega opravila, in kadar pridejo za to ustanovljene pristojbine niže nego povračilo voznih stroškov, ki sicer nastopijo. Ako se to zgodi, se lahko za rabo pravkar oznamenjenih občil zaračunijo vozne cene, ki jih je plačati po vsakikrat veljajočih določilih, povračilo za vožnje na železniške, oziroma parnoplovstvene postaje ali postajališča in od njih pa se dovoljujejo samo s pogojem, da znaša razdalja postaje ali postajališča, ki je najbliže uradnemu sedežu, oziroma kraju komisije, več nego 1800 m.. Ako je ta pogoj izpolnjen, ima potem komisijo opravljajoči uradnik — pri skupnih komisijah vsak posamezen uradnik — pravico do poprečnine za dovoze, oziroma odvoze, ki se ustanavlja za uradnike XI. do vštevši VIII. či-novnega razreda na 60 h, za uradnike VII. in VI. či-novnega razreda na 1 K za vsak dovoz in odvoz.
§. 6.
Ako gre za skupne komisije, katerih se udeležujejo tudi organi tujih oblastev ali zasebne osebe, za kojih prevožnjo mora skrbeti vodja komisije, mu gre za prevažanje takih udov komisije od železniških, oziroma parnoplovstvenih postaj ali postajališč in k njim nadaljnja stalna odškodnina, ki se ové po določilih, ustanovljenih v §. 8.
§• 7.
Ako se železnice, parne cestne železnice in parniki ne morejo rabiti po spredaj stoječih določilih, ima komisijo opravljajoči uradnik — pri skupnih komisijah vsak posamezen uradnik — pravico do stalne odškodnine, ki se odmerja po vsoti razdalj posameznih krajev komisije od uradnega sedeža, oziroma drugega od drugega v zračni črti in ki znaša za kilometer za uradnike XI. do vštevši VIII. činov-nega razreda 30 h, za uradnike VII. in VI. činovnega razreda 40 h.
§• 8-
Ako se skupnih komisij udeležujejo tudi organi tujih oblastev ali zasebniki, kojih prevažanje je naloženo vodji komisije, lahko vodja nadalje zaraČuni za troje takih udov komisije viši pristojbinski posta-vck za 40 h, oziroma ako je vodja komisije uradnik VII. ali VI. činovnega razreda, enotni postavek za 50 h za kilometer (po določilih §. 7).
§• 9.
Za vse v dunajskem občinskem ozemlju vršeče se komisije, ki trajajo izjemoma dalje nogo šest,
najmanj pa sedem ur, gredo komisijo opravljajočemu uradniku za dan 4 K prispevka k stroškom za hrano.
B. Komisije izven dunajskega občinskega ozemlja.
§• 10.
Pri komisijah, ki se vrše izven dunajskega občinskega ozemlja, dobe sicer komisijo opravljajoči uradniki gledé pravih potnih stroškov, to je voznih in ž njimi združenih postranskih stroškov po splošnih pravilih pripadajoče pristojbine, gledé večih izdatkov za stanovanje in hrano, ki nastanejo vsled zunanje rabe, pa samo dnevščino in to: Uradniki XI. in X. činovnega razreda 5 K, uradniki IX. činovnega razreda 6 K, VIII. činovnega razreda 8 K, VII. činovnega razreda 10 K in uradniki VI. činovnega razreda končno 12 K.
§• H-
Ta ukaz stopi v moč z dnem, katerega se razglasi v državnem zakoniku.
Böhm s. V.	Call s. r.
36.
Ukaz ministrstev za notranje stvari in trgovino z dne 2. aprila 1901. L,
s katerim se prepoveduje poraba neužitnih reči za jestvine, in pa prodajanje takih jestvin, ki imajo neužitne reči.
Na podstavi §. 6 zakona z dne 16. januarja 1896. 1. (drž. zak. št. 89 iz 1. 1897) se prepoveduje neužitne reči, kakor n. pr. kovinske ali lesene dele devati v jestvine, določene za prodajo, ali jih z njimi tako spojiti ali zmešati, da bi se mogle te reči neprevidoma použiti in bi se moglo s tem pro-vzročati pokazitve zdravja.
Tudi se prepoveduje prodajati in na prodaj imeti take jestvine.
Ta ukaz stopi v moč šest mesecev potem, ko se je razglasil.
Koerber s. r.
Call s. r.
3Ï.
Razpis ministrstva za bogočastje in nauk z dne 13. aprila 1901. L,
da se podeljuje promocijska pravica tehniškim velikim šolam v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišim sklepom z dne 13. aprila t. 1. blagovolilo tehniškim vélikim šolam v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel od učnega leta 1901/1902 naprej najmilostljiveje dovoliti izvrševanje promocijske pravice na stopnjo doktorja tehniških znanosti po predpisih, ki se izdadö.
Hartel s. r.
38.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 13. aprila 1901.1.,
s katerim se izdaja red rigorozov za tehniške vé-like šole v državnem zboru zastopanih kraljevin in
dežel.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 1 3. aprila 1901. 1. se ukazuje tako:
§• 1.
Za dosego doktorata tehniških znanosti na kaki tehniški včliki šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel je treba predložiti znanstveno razpravo in opraviti strogo preskušnjo (rigoroz).
Namen te preskušnje je ustanoviti, ali in v kateri meri se je dosegla usposobljenost za znanstveno raziskavanje.
Da se kdo pripusti k preskušnji, je odvisno od izkaza, da je kandidat naredil II. državno preskušnjo kakega strokovnega oddelka na dotični tehniški veliki šoli.
Da se taki kandidati, ki ne morejo podati tega izkaza, izjemoma pripusté, lahko dovoli naučni minister na predlog dotičnega profesorskega zbora.
§• 2.
Pisana ali tiskana razprava ima samostojno znanstveno delo za predmet, ki mora pripadati h kaki stroki tehniških znanosti.
Za nadomestek znanstvene razprave se lahko spozna kak konstrukcijski načrt, opremljen s strokovnjaškim popisom in znanstveno utemeljitvijo, ako je žnjim dokazana usposobljenost za samostojno delo.
§. 3.
Dekan (strokovni načelnik) odkaže razpravo, ki jo je vložiti na rektoratu, dvema poročevalcema, da izrečeta svoje mnenje, in to rednim profesorjem, in ako jih ni, izrednim profesorjem dotične stroke, eventualno za oba postavljenim zastopnikom.
Eventualno je lahko drugi poročevalec reden profesor ali tudi izreden profesor tiste stroke, kateri je razprava po svoji vsebini najbliža.
Ako jih je več, nego dva redna profesorja dotične stroke, se vršič v presojanju.
Dekan (strokovni načelnik) določi za preskušnjo znanstvene vrednosti razprave primeren čas.
§• 4-
Za pregled razprave poklicana profesorja po-dasta obrazloženo pismeno mnenje o njej in izrečeta, ali je kandidata pripustiti k strogi preskušnji ali ne.
Ako se oba poročevalca v svoji sodbi ujemata, naznani dekan (strokovni načelnik) njihov izrek kandidatu ; ako pa si v svoji sodbi ugovarjata, se pridržuje izrek o pripustu kandidata profesorskemu zboru.
Reprobacija disertacije ima isti vpliv kakor reprobacija pri strogi preskušnji (§. 9).
§• 5.
Rigoroz sestoji iz ustne stroge preskušnje, ki praviloma ne presegaj dobe dveh ur.
Ta preskušnja naj izide od vložene razprave in naj se razteza na njeno strokovno polje; pri tein pa je tudi temeljne discipline, ki so žnjim v zvezi, privzeti v obseg preskušnje.
§• 6.
Dekan (strokovni načelnik) predseduje v pre-skuševalni komisiji. Ako je zadržan, ga zastopa prodekan.
Preskuševalna komisija je sestavljena razen predsednika iz obeh poročevalcev o razpravi in iz dveh izpraševalcev, ki jih določi dekan (strokovni načelnik).
Izpraševalci morajo biti praviloma redni profesorji strok, iz katerih je treba izpraševati, ali njihovi namestniki. Ako je treba, je privzeti izredne profesorje strok, iz katerih je izpraševati, in ako ni takih, profesorje najbolj sorodnih strok. Redni profesorji iste Stroke naj se kakor preskuševalci vrste. Isto velja tudi za izredne profesorje iste stroke, ki jih je eventualno privzeti.
Predsednik ima kakor tak sicer pravico preskušati, pa ne dolžnosti.
§• 7.
Stroga preskušnja naj se vrši javno, pred glasovanjem in sklepanjem je pogovor o izidu pre-skušnje.
Vsak ud glasuje potem na podstavi celotnega izida preskušnje.
Izrek preskuševalne komisije se zgodi z večino glasov s cenilom .odlično“, .zadostno“ ali „nezadostno*.
§• 8.
Stroga preskušnja se mora opraviti na isti tehniški veliki šoli, na kateri se je vložila (pisana ali tiskana) razprava.
Od tega more le v posebnega ozira vrednih primerih dovoliti izjeme naučni minisler doprašavši dotični profesorski zbor.
§. 9.
Ako se kandidat pri strogi preskušnji vrže, naj mu preskuševalna komisija določi rok za po-novo te preskušnje na ne manje nego tri mesece.
Ako se pri tej zopet vrže, je dopustna le še ena ponova, in to ne pred pretekom enega leta.
Ob zopetni (tretji) reprobaciji je kandidat za vselej izobčen od dosege doktorata tehniških znanosti na kaki tehniški veliki šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, in pa tudi od nostrifikacije v inozemstvu dobljenega doktorskega diploma
(g. Ù).
§• 10.
Taksa za presojo predložene razprave znaša 40 K ; taksa za strogo preskušnjo 80 K.
Taksa za presojo razprave se razdeli po enakih delih med njenima presojevalcema.
Od takse po 80 K dobi vsak udeleženec 12 K in pisarniški zaklad 8 K.
Predsednik dobi, ako je hkratu strokovni eksa-minator, dvojno takso.
Poraba ostankov, ki bi se po tem pokazali, se pridržuje določitvi profesorskega zbora.
§. H-
Posamezni taksni prejemki imajo znak plačila za navzočnost in se torej lahko zahtevajo samo za istinito opravilo. Ako je kak ud komisije iz katerega koli razloga zadržan, naj skrbi dekan (strokovni načelnik) za njega nadomestitev po določilih §. 6. Ako se to ne more več zgoditi, vršitev rigoroza z ostalimi udi komisije pa je vendar še možna, se porabi prosti znesek takse po sklepnem stavku §. 10.
§• 12.
Promocija se vrši pod predsedstvom rektorja in v navzočnosti dekana (strokovnega načelnika) po rednem profesorju (per turnum) kakor promo-torju v obliki obljube kandidata.
§• 13.
Promocijska taksa znaša na vseh tuzemskih tehniških velikih šolah 60 K. Od tega dobé rektor 30 K, dekan in promotor po 10 K. Nadalje je od le takse izročiti 10 K pisarniškemu zakladu, iz katerega je poravnati stroške za izdelavo diploma.
§. U. n
Gledé nostrifikacije doktorskih diplomov, dobljenih na inozemskih tehniških velikih šolah, naj zmislu primerno veljajo določila ministrskega ukaza z dne 6. junija 1850. 1. (drž. zak. št. 240).
g. Ib-
Ta ^red rigorozov stopi v inoč z začetkom uč-nega^leta 1901/1902.
H artel s. r.