73 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 3–11 a Key words: school libraries, music schools, institutions, study groups Abstract The paper presents the cooperation of the Music School Jesenice library with institutions at the national and local level. At the national level, the cooperation takes place in the professional field, while, at the local level, it is primarily intended for the promotion of the Music School Jesenice and its library in the local environment. The collaboration with the National Education Institute Slovenia is particularly emphasized. Because of the study group under their leadership, takings place at the Music School Jesenice, many further collaborations with various institutions at the national level were enabled. Collaboration, organization and joint appearance through the study group were the main reason that music school libraries were heard and recognized by the institutions at the national level. The Music School Jesenice library also tries to gain recognition in the local environment. Ključne besede: šolske knjižnice, glasbeno šolstvo, ustanove, študijske skupine Nina Jamar Izvleček Prispevek predstavlja sodelovanje knjižnice Glasbene šole Jesenice z ustanovami na državni in lokalni ravni. Na državni ravni gre za sodelovanja na strokovnem področju v okviru sistema, ki deluje na državni ravni. Na lokalni ravni pa je sodelovanje z različnimi ustanovami, namenjeno predvsem prepoznavnosti glasbenega šolstva in knjižnice v lokalnem okolju. Še posebej je izpostavljeno sodelovanje z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, saj so ravno študijska srečanja za knjižničarje na glasbenih šolah, ki potekajo na Glasbeni šoli Jesenice, privedla do mnogih nadaljnjih strokovnih sodelovanj in omogočajo skupen nastop knjižničarjev na glasbenih šolah na državnem nivoju. Zaradi sodelovanja, organiziranosti in skupnega nastopa so knjižničarji na glasbenih šolah postali slišani in upoštevani tudi s strani ustanov na državnem nivoju. Knjižnica na Glasbeni šoli Jesenice se seveda trudi, da bi bila prepoznavna tudi v lokalnem okolju. Sodelovanje knjižnice Glasbene šole Jesenice z ustanovami na državni in lokalni ravni Collaboration Between the Music School Jesenice Library and Institutions at the National and Local Level STROKA IN PRAKSA UDK 027.8:37.018.54:78 73 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 73-79 STROKA IN PRAKSA 74 Nina Jamar: Sodelovanje knjižnice Glasbene šole Jesenice z ustanovami na državni in lokalni ravni UVOD Knjižnica na Glasbeni šoli Jesenice na državni ravni sodeluje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, IZUM-om (Institut informacijskih znanosti Maribor, informacijskim servisom slovenske znanosti, kulture in izobraževanja), Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani (NUK) in Zvezo bibliotekarskih društev Slove- nije (Sekcija za šolske knjižnice). Sodeluje tudi s knjižničarji na slovenskih glasbenih šolah ter z ustanovami, iz katerih prihajajo predavatelji na študijskih srečanjih, ki potekajo na Glasbeni šoli Jesenice. V primeru sodelovanja na državni ravni gre predvsem za strokovna sodelovanja. Na občinski ravni knjižnica na Glasbeni šoli Jesenice sodeluje z Občinsko knjižnico Jese- nice, Vrtcem Jesenice, Osnovno šolo Poldeta Stražišarja Jesenice. Od Ženskega pevskega zbora Milko Škoberne je knjižnica na Glas- beni šoli Jesenice prejela njihov notni arhiv. V primeru Občinske knjižnice Jesenice gre za strokovno sodelovanje. Sodelovanje z Vrtcem Jesenice in Osnovno šolo Poldeta Stražišarja pa je namenjeno prepoznavnosti Glasbene šole Jesenice in njene knjižnice v lokalnem okolju. V primeru Ženskega pevskega zbora Milko Škoberne Jesenice gre za sodelovanje z dru- štvom v lokalnem okolju, ki tako kot Glasbena šola Jesenice deluje na področju glasbe. Predstavljeno bo, na kakšne načine knjižnica Glasbene šole Jesenice sodeluje z ustano- vami na lokalni in državni ravni, potem pa bo podrobneje predstavljeno sodelovanje z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, ki omogoča, da se knjižničarji, ki delujemo na slovenskih glasbenih šolah, lahko enkrat letno srečamo in izobražujemo. Naša knjižnica je za svojo prepoznavnost na lokalnem in državnem nivoju poskrbela tudi, ko se je leta 2009 vključila v sistem COBISS, saj to, da je po njenem katalogu preko virtu- alne knjižnice COBISS+ vstopila tako rekoč v vsak dom, pomeni velik napredek. Uporab- nikom je omogočen dostop do lokalne baze podatkov, pogoji dostopa pa so stvar dogovora. SODELOVANJE Z USTANOVAMI NA DRŽAVNI IN LOKALNI RAVNI Najprej o sodelovanju z ustanovami na držav- ni ravni. Knjižnica na Glasbeni šoli Jesenice z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za pripravo novega pravilnika za delovanje šolskih knjižnic. Z IZUM-om sodeluje predvsem pri uporabi programske opreme COBISS3 (segmen- ti katalogizacija, zaloga, izposoja). Zelo plodno je sodelovanje z Narodno in univerzitetno knji- žnico. Sodelujemo tako pri uporabi programske opreme COBISS3 (predvsem segment katalo- gizacija) kot tudi z zbirko glasbenega gradiva. Zadnja leta, od kar so se šolske knjižnice pričele vključevati v sistem COBISS, knjižnica sodeluje tudi s CEZAR-jem (Center za razvoj knjižnic, NUK), ki se je zelo aktivno vključil v pomoč šolskim knjižnicam pri vključevanju v sistem COBISS. Z njimi smo knjižnice na glasbenih šolah povezane zato, ker jim oddajamo stati- stične vprašalnike. Pripravili so tudi priročnika, ki sta nam v pomoč pri našem delu: Šolske knjižnice v sistemu COBISS in Identifikacija in bibliografski opis glasbenih virov (CeZaR – Šolske, 2019). CEZAR pomoč zagotavlja tudi pri centralni katalogizaciji gradiva šolskih knjižnic. To je za knjižnice na glasbenih šolah izjemne- ga pomena. Večina knjižničarjev, zaposlenih v knjižnicah na glasbenih šolah, nima dovoljenja za vnos gradiva v sistem COBISS. V knjižnici na Glasbeni šoli Jesenice smo v sistem COBISS vnesli 89 % odstotkov knjižničnega gradiva, pri tem pa prevzeli 38 % zapisov in na novo kreirali 62 % zapisov. Pomoč pri katalogizaciji gradiva je torej zaželena. Na CEZAR-jevi spletni strani so dostopni tudi podatki o knjižnicah glasbenih šol v šolskem letu 2018/19 (CeZaR – Študije, 2019). Zelo aktivno so se sodelavci CEZAR-ja pod vodstvom dr. Eve Kodrič-Dačič vključili tudi v delovanje študijskih srečanj za knjižničarje na glasbenih šolah, ki deluje v sklopu Zavoda RS za šolstvo. V sklopu študijskih srečanj naša knjižni- ca sodeluje s skupino za knjižnično dejavnost, ki jo vodi Romana Fekonja, in s skupino za glas- beno šolstvo, ki jo vodi dr. Dimitrij Beuermann. Naša knjižnica je za svojo prepoznavnost na lokalnem in državnem nivoju poskrbela tudi, ko se je leta 2009 vključila v sistem COBISS, tako je preko virtualne knjižnice vstopila tako rekoč v vsak dom. 75 Knjižničarka na Glasbeni šoli Jesenice je vodja študijskih srečanj za knjižničarje na slovenskih glasbenih šolah, zato srečanja potekajo na Glas- beni šoli Jesenice. Da se lahko študijska srečanja izvedejo, je potrebno sodelovanje s predavatelji z različnih ustanov, kot tudi s knjižničarji s slovenskih glasbenih šol, ki se študijskih srečanj udeležujejo. Sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, natančneje z Oddelkom za bibli- otekarstvo, informacijsko znanost in knjigar- stvo, je potekalo tako, da so pod vodstvom dr. Alenke Šauperl štiri študentke pri predmetu Klasifikacija 2 izdelale seminarsko nalogo z naslovom Tezaver in klasifikacijski sistem knjižnice Glasbene šole Jesenice. Žal z Oddel- kom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo kasneje sodelovanja ni bilo več, bi bilo pa zelo zaželeno. Na Oddelku za biblio- tekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani je v zadnjih letih nastalo kar nekaj diplomskih ali magistrskih del, ki so lahko v pomoč knjižničarjem na glasbenih šolah (Curhalek, 2002; Mlakar, 2007; Mlakar, 2014; Strajnar, 2009; Tauzes, 2013; Uršič, 2009; Voglar, 2010; Voglar, 2015). Na občinski ravni knjižnica na Glasbeni šoli Jesenice z Občinsko knjižnico Jesenice sodeluje predvsem pri vnosih na spletni portal Gorenjci. si (2019). V knjižnici Glasbene šole Jesenice je poudarek na ohranjanju zgodovine s področja glasbe. To pomeni, da je knjižnica Glasbene šole Jesenice središče, kjer se zbirajo podatki o glas- benikih, ki so delovali ali še delujejo na območju občin, ki jih pokriva Glasbena šola Jesenice (Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica). Inter- vjuje z glasbeniki objavljamo v šolskem glasilu Notko, življenjepise glasbenikov pa v sodelova- nju z Občinsko knjižnico Jesenice na spletnem biografskem leksikonu Gorenjci.si. Knjižnica je sodelovala tudi pri sestavi zbornikov ob šestde- seti in sedemdeseti obletnici šole. Skrbi tudi za predstavitev dogajanja v posameznem šolskem letu v šolskem glasilu Notko ter za zbiranje foto in video gradiva, ki nastaja ob pestrem dogaja- nju na Glasbeni šoli Jesenice. Video gradivo je vpisano v sistem COBISS in tako na razpolago za izposojo. Učenci in učitelji radi pogledajo svoje nastope. V sistem COBISS se vnašajo tudi članki, ki so povezani z Glasbeno šolo Jesenice in so objavljeni v medijih. Za Vrtec Jesenice in učence prvega razreda Osnovne šole Poldeta Stražišarja se na Glasbeni šoli Jesenice vsako leto pripravi glasbena pravljica, s pomočjo katere mali nadobudneži spoznajo svet glasbe. Ženski pevski zbor Milko Škoberne Jesenice je Glasbeni šoli Jesenice poklonil svoj arhiv notnega gradiva. Gradivo je zelo posebno, zato se je treba, takoj ko bo v sistem COBISS vneseno ostalo knjižnič- no gradivo, z ustreznimi strokovnimi ustanova- mi (NUK, IZUM) dogovoriti, na kakšen način bo gradivo vneseno v sistem COBISS in bo tako postalo tudi širše dostopno. SODELOVANJE Z ZAVODOM REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO PRI IZVEDBI ŠTUDIJSKIH SREČANJ ZA KNJIŽNIČARJE NA GLASBENIH ŠOLAH Knjižničarji na glasbenih šolah v Sloveniji se že od leta 2009 enkrat letno (pred tem dvakrat letno) dobivamo na študijskih srečanjih za knji- žničarje na glasbenih šolah. Kot je zapisano na straneh Zavoda republike Slovenije za šolstvo (2019), so študijska srečanja uveljavljena oblika aktivnega izobraževanja in sodelovanja strokov- nih delavcev posameznih predmetov oziroma področij. Namenjena so izmenjavi izkušenj in seznanjanju z aktualnimi spremembami in stro- kovnimi novostmi, ki so pomembne za pouk predmeta oziroma področja. V ospredju je po- vezovanje teorije s prakso in obratno (strokovni poudarki, novi koncepti preverjanja, didaktični pristopi k posameznim učnim sklopom, učenje učenja, inkluzija …). V zadnjih desetih letih je bilo srečanj trinajst. Srečanja potekajo v dvorani Lorenz na Glasbeni šoli Jesenice. Gospod Matija Lorenz, ki je pred kratkim praznoval 80 let, je del svoje mlado- sti preživel na Slovenskem Javorniku, naselju v občini Jesenice. Glasbena šola Jesenice ima svoje prostore v stavbi, imenovani Kasarna, na muzejskem območju Stare Save. V stavbi si je možno ogledati tudi etnološko razstavo o bivalni kulturi in načinu življenja železarskih Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 73-79 Knjižnica Glasbene šole Jesenice je središče, kjer se zbirajo podatki o glasbenikih, ki so delovali ali še delujejo na območju občin, ki jih pokriva Glasbena šola Jesenice. STROKA IN PRAKSA 76 družin. Stavbo si Glasbena šola Jesenice deli z Gornjesavskim muzejem Jesenice. Občina Jesenice je tudi članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije; tako je srečanje enkrat potekalo na Glasbeni šoli Celje, enkrat na Glasbeni šoli Velenje. Leta 2012 smo v reviji Glasba v šoli in vrtcu skupaj objavili članek, ki smo ga naslovili Kako lahko knjižnica glasbene šole pripomore k delovanju glasbene šole? Knjižničarji na glasbenih šolah bi se za podporo radi zahvalili dr. Dimitriju Beuermannu z Zavo- da RS za šolstvo ter ravnateljici Glasbene šole Jesenice, mag. Martini Valant, ki omogočata, da se lahko srečujemo in strokovno napredu- jemo. Za vso podporo, novice in pomoč pa se zahvaljujemo tudi Romani Fekonja iz Zavoda RS za šolstvo. Še posebej pa velja poudariti, da študijskih srečanj ne bi bilo brez predavateljev in udeležencev, ki so pripravljeni eno soboto na leto preživeti na našem izobraževanju. Tudi njim najlepša hvala. Predvsem nas je presene- tilo, da so predavatelji z veseljem in brez težav privolili v sodelovanje in nam predali svoje znanje, ne glede na to, da nas je malo. Velja poudariti, da je knjižnično gradivo, ki ga hranimo, zelo posebno. Res je, da sodimo med šolske knjižnice, se pa kdaj pa kdaj na naših študijskih srečanjih vprašamo, če ne posegamo čisto malo tudi na področje specialnih knjižnic. Ker predstavljamo del šolskih knjižnic, smo bili zelo veseli, da se nam je na študijski skupini, ki je potekala oktobra 2019, pridružila tudi mag. Urška Bajda, predsednica sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS ter šolska knjižničarka na OŠ Tončke Čeč v Trbovljah. Z nami so sodelovali predavatelji iz Narodne in univerzitetne knjižnice, z Akademije za glas- bo, Zavoda RS za šolstvo, Filozofske fakultete, Centralne tehniške knjižnice, IZUM-a, Uni- verzitetne knjižnice Maribor. Predavali so nam tudi diplomanti Filozofske fakultete, knjižničarji iz osnovnih šol, splošnih knjižnic, predstavnik založbe Hartman ter strokovnjaki, ki so se ali se ukvarjajo z razvojem programske opreme za šolske knjižnice (Graf 1). Med nami je bilo 32 predavateljev, ki so izvedli 38 predavanj (Tabela 1). Največ predavanj (34 %) so izvedli sodelavci NUK-a. Povprečno se je študijskih srečanj udeležilo 11 knjižničarjev (Graf 2). Če imamo v Sloveniji 65 glasbenih šol, to pomeni, da se je študijskega srečanja vsakič udeležilo 17 % potencialnih udeležencev. Skozi leta so se študijskim srečanjem pridružili knjižničarji iz 31 slovenskih glasbenih šol. Zanimivo je, da je bilo glede na podatke na spletni strani program- ske opreme COBISS3 (COBISS, 2019) ob koncu oktobra 2019 v sistem COBISS3 prav tako vključenih 31 knjižnic, ki delujejo na glasbenih šolah. To predstavlja 48 % ob predpostavki, da je v Sloveniji 65 glasbenih šol, ki naj bi imele tudi knjižnico. Med najbolj rednimi obiskoval- ci naših študijskih srečanj pa so bili Katarina Debevec iz Glasbene šole Kranj, Marjan Voglar iz Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, Pavel Pahor iz Glasbene šole Nova Gorica ter Vanja Gregorčič iz Glasbene šole Koper. Predavatelji in predavanja na študijskih srečanjih za knjižničarje na glasbenih šolah Predavatelj Predavanje Ustanova Dr. Bagarič, Alenka Glasbena zbirka NUK NUK Dr. Bagarič, Alenka Katalogizacija v sistemu COBISS NUK Mag. Bahor, Stanislav Skriti knjižni zakladi NUK Mag. Bajda, Urška Knjižnica na OŠ Tončke Čeč (Trbovlje) in Sekcija za šolske knjižnice pri ZBDS ZBDS, Sekcija za šolske knjižnice Batič, Boštjan Mcobiss in Cobiss+ IZUM Tabela 1: Predavatelji in predavanja na študijskih srečanjih za knjižničarje na glasbenih šolah Nina Jamar: Sodelovanje knjižnice Glasbene šole Jesenice z ustanovami na državni in lokalni ravni 77 Dr. Beuermann, Dimitrij Prepoznavanje glasbenih sporočil ZRSŠ Burkeljca, Sabina Biblioterapija Šolska knjižnica Fekonja, Romana Dokumentacija in šolska knjižnica ZRSŠ Fekonja, Romana Strategija razvoja šolskih knjižnic ZRSŠ Grum, Peter Knjižnica Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani FF (Muzikologija) Hartman, David Predstavitev založbe Hartman Hartman Kanič, Ivan Bibliotekarski terminološki slovar NUK Dr. Kodrič Dačič, Eva Aktivnosti na področju razvoja šolskih knjižnic NUK Dr. Koter, Darja Glasbilarstvo na Slovenskem Akademija za glasbo Kovačič, Andrej Inventura v knjižnici s pomočjo programa WinKnj Šolska knjižnica Kovačič, Andrej Predstavitev obdelave gradiva z računalniškim programom WinKnj Šolska knjižnica Mali, Miha Kreiranje zapisov za knjižnice glasbenih šol NUK Mali, Miha Dileme pri katalogizaciji gradiva v knjižnici glasbene šole NUK Mandelj, Tilen Elektronski informacijski viri v visokošolskem okolju CTK Mag. Mlakar, Neja Predstavitev diplomske naloge Notni arhivi slovenskih orkestrov NUK Nagode Miklič, Maja Knjižnice in informacijska tehnologija Šolska knjižnica Peršin, Lucija dLib NUK Mag. Pivec, Franci Pristop k zgodovinskim raziskavam knjižnic IZUM Mag. Podbrežnik Vukmir Breda Dodana vrednost knjižničnih storitve Splošna knjižnica Poličnik Čermelj, Tereza Izločanje in odpis gradiva v knjižnicah NUK Mag. Rozman, Darija Vsebinska obdelava gradiva NUK Dr. Salmič Kovačič, Karmen Glasbena zbirka UKM UKM Sešek, Irena Dokument o nabavni politiki NUK Svetličič, Sebastjan Inventura v knjižnici z računalniškim programom GIG GIG Svetličič, Sebastjan Predstavitev obdelave gradiva z računalniškim programom GIG GIG Mag. Šobot, Pero Predstavitev sistema COBISS IZUM Škufca, Linda Poročilo o delu šolske knjižnice: predstavitev in navodilo NUK Mag. Tauzes, Vanja Digitalna knjižnica Knjižnice na glasbenih šolah Mag. Tauzes, Vanja Inventura v knjižnici Glasbene šole Celje s programom GIG Knjižnice na glasbenih šolah Tinta, Lavra Knjižnična vzgoja in tečaj COBISS/OPAC za mlajše šolarje v splošnih knjižnicah FF (Bibliotekarstvo) Dr. Vilar, Polona Bibliopedagoške dejavnosti v knjižnicah na glasbenih šolah FF (Bibliotekarstvo) Dr. Vogrinčič Čepič, Ana Knjižnice včeraj, danes, jutri FF (Bibliotekarstvo) Dr. Zabukovec, Vlasta Bibliopedagoške dejavnosti v knjižnicah na glasbenih šolah FF (Bibliotekarstvo) Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 73-79 STROKA IN PRAKSA 78 Glede na to, da smo knjižničarji na glasbenih šolah organizirani v okviru študijskih srečanj, smo dobili tudi možnost sodelovanja v dveh delovnih skupinah v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Delovanje delovnih skupin vodi in usmerja dr. Vesna Čo- pič; ena skupina pripravlja strokovne podlage za pripravo novega pravilnika za delovanje šolskih knjižnic, druga pa strokovne podlage za pripravo strategije razvoja šolskih knjižnic. S tem so se odprle tudi povezave s Centrom za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani. Dr. Eva Kodrič Dačić kot vodja Centra za razvoj knjižnic pri NUK ter njeni sodelavci so tako aktivni udele- ženci na naših študijskih srečanjih. Miha Mali (NUK) pomaga knjižničarjem pri centralni katalogizaciji notnega gradiva, ki je del knji- žnih zbirk na glasbenih šolah, mag. Stanislav Bahor (NUK) in Linda Škufca (NUK) pa sta nam pomagala pri izpolnjevanju statističnih vprašalnikov. Tudi knjižnice na glasbenih šolah se vključujejo v sistem COBISS, o čemer je bilo s pomočjo predavateljev prav tako veliko strokovnih pogovorov na naših študijskih srečanjih. Dr. Alenka Bagarič, vodja glasbene zbirke NUK, je pripravila izjemen priročnik z naslovom Identifikacija in bibliografski opis glasbenih virov: priročnik za knjižnice glasbe- nih šol v sistemu COBISS. Ne samo da nam je dana možnost izobraževanja, ampak nas je naša organiziranost v okviru študijskih srečanj pripeljala do številnih strokovnih sodelovanj z različnimi ustanovami in ljudmi, ki v njih delujejo. Novost je tudi, da smo knjižničarji na glasbenih šolah vključeni tudi v skupino šolskih knjižničarjev, ki bodo pobudniki in predlagatelji izboljšav programske opreme COBISS3. Skupina se je enkrat že sestala. Zahvala gre mag. Urški Bajda in sodelavcem IZUM-a (Romani Muhvič Šumadl, Tatjani Žnidarec, Vesni Gašparič, Tadeju Serdinšku), da ima tudi predstavnik knjižnic, ki delujejo na glasbenih šolah, možnost sodelovanja pri izboljšavah programske opreme COBISS3. Zadnji del študijskih srečanj je navadno name- njen načrtovanju nadaljnjega dela v knjižnicah na glasbenih šolah in prenosu informacij o dogajanju med dvema študijskima srečanjema. Pomembno je, da se knjižničarji, ki delujemo na slovenskih glasbenih šolah, med seboj po- znamo, da si med seboj izmenjujemo informa- cije in strokovno napredujemo. SKLEP Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pri našem strokovnem delu pomagali in nas spodbujali, izobraževali in nam stali ob strani, se ob desetletnici študijskih srečanj za knjižničarje na glasbenih šolah še enkrat najlepše zahvaljujemo. Študijska srečanja so namreč veliko pripomogla, da je lahko nastal prispevek o sodelovanju knjižnice na Glasbeni šoli Jesenice z ustanovami na državnem in lokalnem nivoju. Z doseženim sodelovanjem z ustanovami na državni in lokalni ravni smo zadovoljni, vedno pa bi bilo lahko sodelovanja še več. Predvsem si želimo več sodelovanja s strani knjižničarjev na glasbenih šolah in knjižničarjev, zaposlenih na šolskih knjižnicah izven glasbenega šolstva. Sodelovanja pa ne bilo brez podpore vodstva na Glasbeni šoli Jesenice. Za pobudo za nastanek tega prispevka Graf 1: Sodelovanje z ustanovami na študijskih srečanjih za knjižničarje na glasbenih šolah Graf 2: Povprečno število udeležencev na študijskih srečanjih za knjižničarje na glasbenih šolah Nina Jamar: Sodelovanje knjižnice Glasbene šole Jesenice z ustanovami na državni in lokalni ravni 79 se zahvaljujemo mag. Urški Bajda, knjižničarki na OŠ Tončke Čeč v Trbovljah in predsednici sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS. Vabimo vse knjižničarje na glasbenih šolah, ki se študijskih srečanj še niste udeležili, da se nam pridružite. Veseli bomo vsakega preda- vatelja, ki bi s svojo vsebino lahko prispeval k boljšemu delovanju knjižnic na glasbenih šolah. Morda nam bo nekoč uspelo, da bomo v sklopu študijskih srečanj za knjižničarje na glasbenih šolah izdali publikacijo, v kateri bi predstavili knjižnice, ki delujejo na slovenskih glasbenih šolah, in njihovo zgodovino. Za vse informacije smo na razpolago na elektronskem naslovu: gsjes.knjiznica@siol.net. Seveda pa upamo vsaj še na nadaljnjih deset let. DR. NINA JAMAR, uni. dipl. bibl., zaposlena kot šolska knjižničarka na Glasbeni šoli Jesenice Naslov: Glasbena šola Jesenice, Cesta Franceta Prešerna 48, 4270 Jesenice E-naslov: ninajamar@gmail.com Viri in literatura Center za razvoj knjižnic – Šolske knjižnice. Ljublja- na: NUK. Pridobljeno 16. 1. 2020 s spletne strani: https://cezar.nuk.uni-lj.si/solske/cobiss.php. Center za razvoj knjižnic – Študije. Ljubljana: NUK. Pridobljeno 16. 1. 2020 s spletne strani: https:// cezar.nuk.uni-lj.si/analize/studije.php. COBISS. Maribor: IZUM. Pridobljeno 16. 01. 2020 s spletne strani: https://www.cobiss.si/c3/. Curhalek, T. (2002). Glasbene knjižnice in zbirke v Sloveniji in svetu: zgodovinski pregled značilnosti in razvojni trendi (diplomsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Gorenjci.si. Kranj: Mestna knjižnica Kranj. Prido- bljeno 16. 1. 2020 s spletne strani: https:// www. gorenjci.si/. Mlakar, N. (2007). Notni arhivi slovenskih orkestrov: predlog za vzpostavitev enotne vzajemne podatk- ovne zbirke (diplomsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Mlakar, N. (2014). Zasnova informacijskega sistema za vodenje arhivov notnega gradiva (magistrsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Strajnar, A. (2009). Vsebinski opis gradiva za glas- bene zbirke (diplomsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Tauzes, V. (2013). Vrednotenje uporabniškega vmesnika: program GIG (Glasbena šola – Izposoja gradiva) (magistrsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Dostopno na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=72242&lang=slv (30. 6. 2020). Uršič, Simon: (2009). Ureditev, koristnost in uporab- nost spletnih strani z glasbeno tematiko (diplom- sko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Voglar, M. (2010). Aktivni tečaj COBISS/OPAC za glasbenike: iskanje po vsebini in primerjava z drugimi ustreznimi informacijskimi viri (diplom- sko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Voglar, M. (2015). Organizacija informacij glede na potrebe uporabnikov knjižnice Glasbene šole (magistrsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana: ZRSŠ. Pridobljeno 16. 1. 2020 s spletne strani: https://www.zrss.si/ ucilna-zidana/izobrazevanja/studijska-srecanja. Slika 1: Kasarna na Stari Savi (arhiv GŠJ, foto Sašo Valjavec) Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 2/3, 73-79