GLAS Leto XLVH - št. 86 - CENA 80 SIT Kranj, sreda, 2. novembra 1994 DANES ANNO 973 stran 9 "Rad imam stare stvari^ spoštoval bom tradicijo" stran 10 Življenje bi morda vrnila cesta Gorenjska Banka * d.d. Kranj Banka d posluhom. Državni zbor glasoval o občinah Gorenjski predlogi zavrnjeni Še najbližje "uspehu" so bili Jezerjani, saj je bilo 25 poslancev za samostojno občino, 29 pa proti. Ljubljana, 2. novembra - Padel je predlog poslanca Zorana Thalerja (LDS) iz Škofje Loke, po katerem naj °i naselja Četena Ravan, Delnice, pobje, Dolenčice, Dolenja Zetina, Dojenja Ravan, Dolenje Brdo, Gorenja letina, Gorenje Brdo, Hotovlje, Jarčje Brdo, Javorje, Jazbine, Kremenik, Krivo °rdo, Lom nad Volčo, Lovsko Brdo, Malenski vrh, Mlaka nad Lušo, Murave, Podvrh, Podobeno, Poljane, Predmost, Smoldno, Srednja vas - Poljane, Vin-harje, Volča, Zakobiljek, Zapreval in Žabja vas izločili iz občine Gorenja vas - Poljane in jih priključili k škofjeloški občini, kar je tudi želja krajanov. Tudi predlog Ivana Omana (SKD), da bi del Koprivnika izvzeli iz žirovske občine ter ga priključili občini Gorenja vas -Poljane, da bi del Davče izvzeli iz občine Železniki ter Mlako, Krivo Brdo, Jarčje Brdo in Zapreval priključili k Skofji Loki, ni bil sprejet. Poslanci so zavrnili predlog Štefana Matuša (SLS), da bi postale Jesenice mestna občina, Braneta Eržena (SDSS) za samostojno občino Jezersko in izločitev iz preddvorske občine ter dr. Dušana Bavdka, da bi občine Cerklje, Šenčur, Naklo in Preddvor priključili k občini Kranj, ker ljudje iz teh referendumskih območij niso bili za svoje občine. Do novega leta oziroma konca lokalnih volitev torej ostaja tako, kot je sklenil državni zbor. Jutri bo svoje reklo še ustavno sodišče, ki je prejelo blizu 70 pritožb. Po novem letu pa lahko pričakujemo zahteve po spremembi sedanjih občin, saj marsikje z vrha vsiljene delitve ne sprejemajo. • J. Košnjek Svečke v spomin na drage, tovariše, sorodnike... vsako ob 1. novembru, dnevu mrtvih. - Foto: Janez Pelko leto Nagrajeni igralci v kranjski predstavi Med sedmimi gledališkimi predstavami, ki jih je za pravkar minulo mariborsko Borštnikovo srečanje odbral selektor dr. Inkret, je bila tudi predstava Prešernovega gledališča Kranj Cankarjev Kralj na Betajnovi. Borštnikov prstan za življenjsko delo je prejel igralec Jurij Souček. Za najboljšo med izbranimi predstavami ie bila razglašena uprizoritev Mestnega Sledališča ljubljanskega Za narodov blagor hana Cankarja, nagrado za režijo te predstave pa je prejel Mile Korun. Ta je bil 'udi režiser kranjske uprizoritve Kralj na Betajnovi. Igralec Ivo Ban je za vlogo Kantorja v tej predstavi prejel Borštnikovo nagrado, Jernej Šugman pa za vlogo Maksa v isti predstavi Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Igralka Jožica Avbelj je prejela Borštnikovo nagrado za vlogo Helene v predstavi Za narodov blagor. Borštnikovo nagrado za scenografijo je prejela Meta Hočevar za scenografijo Krsta pri Savici Dominika Smoleta v izvedbi Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, nagrado za režijo te predstave pa Janez Pipan. Zlato značko Borštnikovega srečanja je. žirija dodelila Milanu Jesihu. • L. M. 0° prodaji Elana je vse več ugibanj Bo "stric iz Amerike" plačal kupnino? ^ttieriška družba je v eni od avstrijskih bank že odprla račun, na katerega naj bi do 11. 0vembra letos vplačala 70 milijonov mark. eprav sta Frank Kadr a, P"gg™k£aprivredna Jružbe Elite American CorporatioLffi^drSbe Elan že b«Milw Zagreb kot večinska lastnica deimsK ?*lenila sporazum o prodaji oz. n?k"J" J" Shc « Amerike" I« vse ve? tistih, ki niso prepričam, da bo stric Kupnino tudi plačal. . Razlogov za takšna ugibanja je več. Ko so iz Slovenije "J* različne načine preverjali v Ameriki, kakšne so reference ln bonitete družbe EAC, ugotovili, da družbe ni n°benem ameriškem poslov nem registru, in da je tudi v Qržavi v ' Pozna so 1 v Kalifornija nihče ne Vse bolj prihaja na dan, da Frank Kadria v Sloveniji le ni tako neznan, kot se je zdelo na začetku, ob prvih vesteh o prodaji Elana. Človek, ki ima v žepu ameriški in albanski potni list, je med drugim kupoval prostore v Svetovnem trgovinskem centru (WTC) v Ljubljani in se zanimal za nakup cele i podjetij na uoaii (To-mos Koper, Krasmefal Sežana, Iplas, Ladjedelnica Izola, Finor, Splošna banka Koper...). Čeprav doslej še nobenega posla ni izpeljal do konca oz. še nobenemu od prodajalcev ni pokazal niti dolarja ali mu zagotovil jamstva ustreznih finančnih organizacij ali bank, pa samo na osnovi tega še ne bi mogli sklepati, da ni resen kupec. Tudi generalni direktor Privredne banke Zagreb Martin Katičič je potrdil, da je ameriška družba v eni od avstrijskih bank že odprla račun, na katerega naj bi do 11. novembra položila kupnino 70 milijonov mark. (Več na 5. strani) • C. Z. ZASTA VLJALNICA Koroška c. 41 Kranj, tel -.064/211 256 MAKLER BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN v petek, 4. novembra 1994, v Gorenjskem glasu Do ponedeljka še skupaj v vladi - V ponedeljek je Lojze Peterle (levo) prenehal biti zunanji minister in se je preselil med poslance državnega zbora. Njegov resor je prevzel, do izvolitve novega zunanjega ministra, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek (desno). Ob Peterletovem slovesu je prišlo med njima do spora. Premier je ministru v primeru pogajanj z Italijo prepovedal dajanje izjav, minister pa premieru očita prepočasno odločanje in poskus izriniti krščanske demokrate iz vlade. Spor ima tako notranjepolitične kot zunanjepolitične razsežnosti. Peterle je zadnji od ministrov nekdanjega Demosa, kije bil še v vladi. • J. K., slika G. Sinik Zadnji skupni posnetek pred dolgo smučarsko sezono - Prav danes bodo na zaključne treninge čez Lužo v Ameriko odpotovali naši najboljši smučarji, njim pa se bodo na sklepnih pripravah konec drugega tedna pridružila tudi dekleta, ki bodo konec tega tedna začela sezono s slalomom v Saas Feeju. Tam bo v paralelnem slalomu nastopil tudi Jure Košir. Še pred odhodom na treninge in tekmovanja pa so se vsi najboljši zbrali na tradicionalni tiskovni konferenci v ljubljanski Vinoteki na Gospodarskem razstavišču, kjer so polni optimizma govorili o letošnjih načrtih. Vodstvo reprezentanc je podpisalo tudi nove sponzorske pogodbe, fantje in dekleta pa so se slikali v novih oblačili M Cluba in Rašice. V zadnji vrsti z leve stojijo: glavni trener moške reprezentance Pavel Grašič, njegov pomočnik Jani Gril, Andrej Miklavc, Špela Pretnar, Nataša Bokal, Katja Koren, Alenka Dovžan, Urška Hrovat, slalomski trener ženske ekipe . Marko Jurjec, kondicijski trener Samo Furlan in trener za hitre discipline Stojan Puhalj. Spredaj od leve pa stojijo: moški kondicijski trener Janez Vrbovšek, šef moških reprezentanc Tomaž Cerkovnik, direktor alpskih smučarskih reprezentanc Tone Vogrinec, šef ženske ekipe Jaro Kalan, Miran Ravtar, Jure Košir, Grega Grilc, Jernej Koblar, Mitja Kune in serviser Aleš Kalamar. Več o načrtih smučarjev pa je zapisano v Stotinki. • V. Stanovnik, slika: L. Jeras 3^ RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 127,230,00 SIT ali 7380,00 SIT mesečno ! lTel./F«i; 064/ 21 10 4» *ADiO SI. 3 F/7 SLOVENIJA IN SVET Italija je ponovno preprečila začetek pogajanj o našem pridruženem članstvu v Evropski uniji Je problem v Rimu ali Ljubljani Italijanski zunanji minister Antonio Martino je v ponedel- i'ek po sestanku zunanjih ministrov Evropske unije v .uxemburgu dejal, da ga skrbi naše spreminjanje stališč, premier dr. Janez Drnovšek obsoja početje Rima in ga ima za izsiljevanje, na primeru Ogleja in Rima pa se lomijo naša notranjepolitična kopja, predvsem pa so skrajno napeti odnosi med dr. Drnovškom in Peterletom. Kaj se je v resnici dogajalo jšo. Slovenija je izrazila na italijansko-slovenskih po- pripravljenost za prilagodi- gajanjih v Ogleju 10. okto- tev ustave načelom Ev- bra in nato v Rimu, ropske unije, vendar očitno slovenska javnost ve bore zahteva Italija več: vrnitev malo. Tudi z zaprtega petko- nepremičnin. Ta problem je vega zasedanja državnega po Drnovškovem mnenju zbora, ki je obravnaval od - rešen z Rimskimi in Osims- nose z Italijo, ni veliko kimi sporazumi, naša država novic. Slovenska javnost ve pa tudi plačuje odškodnino, za zdaj le to, da so nas Do ponedeljka slovenski zunanji ministri Evropske zunanji minister Lojze Pe- Kdo je kriv Dogajanja v državnem zboru in vladi glede zunanje politike so že povzročila prve odmeve. Državni zbor je na zaprti seji, kot poroča služba za informiranje, poslušal poročila premiera in ministrov Peterleta, Janka in Zupančičeve. Sklenil je, da bo po temeljiti razpravi na odboru za zunanjo politiko sprejel posebno resolucijo o odnosih med Slovenijo in Italijo. Slovenska vlada je obravnavala odnose z Italijo in zastopala slovenske nacionanne interese in ni pristala na italijanske zahteve po vračanju premoženja oktantom. Vsi ministri, razen Lojzeta Peterleta, so bili za tako stališče, Peterle pa naj bi pogajanja z Italijo podredil strankarskim in osebnim interesom. Premier je prepovedal Peterletu v primeru Italije dajanje javnih izjav. Ministri krščanskih demokratov Lojze Peterle, Andrej Šter in Igor U mek so pri premieru Drnovšku (>rotestirali zaradi njegovegaodnosa do ministra Peter-eta, ki je pogajanja z Italijo pripeljal do točke, ki bi rodila sadove. Premierovo početje je nepošteno in nepartnersko. Socialdemokratska stranka Slovenije opozarja na polom "sedanje oglejske faze" slovensko-italijanskih pogajanj. Taktično in strateško je bila napačna vnaprejšnja pripravljenost naše strani za odpravo prepovedi prodaje nepremičnin tujcem. O približevanju Evropi naj se razpiše referendum, problemi z Italijo pa so bilateralne narave. Spori v vladajoči koaliciji so takšni, da teh problemov ni sposobna rešiti. Predsednik vlade naj prevzame nase objektivno odgovornost in naj odstopi. Slovenska ljudska stranka meni, da je vlada s pristankom na spremembo ustave le-to kršila, zato predlaga državnemu zboru, da premiera obtoži pred ustavnim sodiščem. Brez referenduma ni mogoče sprejemati nobenih takih odločitev. Slovenska nacionalna desnica pa terja od vlade, da pojasni škodljivo vodenje politike do Hrvaške in Italije. Sprašuje se, kdo v Sloveniji vodi zunanjo politiko: ali parlament, ali predsednik vlade ali predsednik republike. Ali pa je to morda že bivši zunanji minister Peterle? unije v ponedeljek v Lux-emburgu spet postavili v čakalnico in sklepanje o začetku pogajanj o našem pridruženem članstvu v Uniji preložili (na nemški predlog) na 28. novembra. Rim trdi svoje, Ljubljana pa svoje. Italijanski zunanji minister Antonio Martino je v ponedeljek jasno povedal, da nismo resni, da spreminjamo stališča, da se danes strinjamo, jutri pa ne, da italijansko nasprotovanje nam ni veto, ampak prizadevanje, da bi se prilagodili normam, ki veljajo v uniji. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je izrazil razočaranje nad početjem Italije in dejal, da gre za neevropsko ravnanje in pritisk velike države nad man- terle pa je dejal, da je neodgovorno obnašanje Slovenije preprečilo začetek pogajanj o našem pridruženem članstvu. V primeru pogajanj z Italijo pa gre tudi za naše notranjepolitično obračunavanje, predvsem med premierom Drnovškom in bivšim zunanjim ministrom Peterletom. Spor je dosegel tako stopnjo, da najavlja slednji izstop krščanskih demokratov iz vladne koalicije. Problem je tako v Rimu kot tudi v Ljubljani, ki nima dogovorjene in notne zunanjepolitične strategije in zunanjo politiko, žal v napačnem času, izkorišča za notranjepolitične obračune. • J. Kosnjek TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNO 11, TEL: 064/403171 V0M.W POHIŠTVO BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor ni spremenil zakona o občinah in določitvi njihovih območij Zavrnjeni Jeseničani in Jezerjani Državni zbor je v petek na izredni seji sprejel le nekatere "lepotne" popravke zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, vse vsebinske spremembe pa je zavrnil* Ljubljana, 2. novembra - Na petkovi izredni seji, vsaj kar se tiče predlogov za spremembo zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, se v državnem zboru ni zgodilo ničesar pretresljivega. Vsebinskih sprememb zakon ni doživel, bile pa so le nekatere lepotne oziroma tehnične. Nekatere se nanašajo tudi na Gorenjsko. Po novem bo štel prvi občinski svet preddvorske občine 12 članov, občinski svet škofjeloške občine bo štel 28 svetnikov, k žirovski občini pa sodi tudi naselje Mrzli vrh. Precej je bilo tudi dopolnil k zakonu, s katerimi bi nekatera naselja izločili iz sedanjih občin oziroma bi nekatere občine dobile status mestne občine. Državni zbor je po tekočem traku vse predlagane spremembe zavračal. Se najbližje so bili Jezerjani. Brane Eržen je terjal izločitev jezerskega iz preddvorske občine in ustanovitev samostojne občine. Le štirje glasovi so manjkali, pa bi Jezerjani uspeli. 25 poslancev je bilo za jezersko občino, 29 pa ne. Usodo Erženovega predloga so delili tudi predlogi nekaterih drugih sprememb nove občinske delitve Gorenjske. Dr. Dušan Bavdek je neuspešno predlagal priključitev Preddvora, Cerkelj, Šenčurja in Nakla h kranjski občini, ker nikjer v teh štirih novih občinah referendumi niso bili pozitivni. Štefan Matuš je predlagal za Jesenice status mestne občine, Ivan Oman pa je predlagal prerazporeditev nekaterih naselij v Poljanski dolini, ker sedanja občinska delitev ustvarja čudne razmere. Vročo kri v poslanskih klopeh je povzročila ponovna razprava o vključitvi štirih zaselkov ob Dragonji k občini Piran. Nacionalni blok in Slovenska ljudska stranka so terjali, da o izločitvi teh zaselkov iz piranske občine oziroma iz zakona ni govora, nasprotna plat pa je bila zmernejša in popustljivejša, vključno z ministrom brez listnice, sicer zadolženim za lokalno samoupravo, Boštja- nom Kovačičem. Na koncu so izglasovali rešitev, da štirje zaselki v zakonu ostanejo, vendar se ta del zakona ne uporablja tdliko časa, dokler s Hrvaško ne bodo razrešena mejna vprašanja. • J. Košnjek Zapleti v vladni koaliciji Se bodo krščanski demokrati poslovili Po vseh zapletih in obtoževanju, predvsem med Liberalno demokracijo Slovenije in Slovenskimi krščanskimi demokrati ter njunima liderjema dr. Janezom Drnovškom in Lojzetom Peterletom postajajo napovedi o izstopu Slovenskih krščanskih demokratov iz vladne koalicije realne. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Pe* terle je v ponedeljek napovedal svoj predlog strankinemu vodstvu za izstop iz koalicije. O poskusih izrivanja njega in njegove stranke iz vlade je govoril že v petek zvečer na seji državnega zbora. Jedro spora je slovensko stališče do Italije-Morda pa je Peterletova napoved izstopa le manever med pogajanji z LDS o novi koalicijski pogodbi. Pogajanja naj bi se ta mesec nadaljevala, SKD pa si želi, tudi na zahtevo članstva in zadnjega kongresa, zagotoviti v pogajanjih močnejši položaj. • J. K. Blizu 70 je nezadovoljnih z občinami Sodišče bo odločalo jutri Ustavno sodišče Republike Slovenije je prejelo nad 70 pobud za oceno ustavnosti zakona o občinah in določitvi njihovih območij. Sodišče se bo o njih odločalo jutri, 3. novembra. Večino pobud so dale krajevne skupnosti, skupine občanov in tudi stranke. Med pobudniki je tudi vlada s predlogom za oceno ustavnosti priključitve štirih naselij ob Dragonji k piranski občini, Državljanska pobuda slovenske Istre pa oporeka sedanji koprski občini. Nekaj pobud je tudi z Gorenjske, med drugim iz Rateč, z Jezerskega, z Jesenic, Poljan in Škofje Loke. * J.K. Ministrica se posvetuje Prva slovenska veleposlanica v Makedoniji Jožica Puhar se o problemih sodelovanja med Slovenijo in Makedonijo (po zadnjem srečanju delegacij gospodarskih zbornic se obeta rast menjave) pred odhodom v Skopje pogovarja z organi in predstavniki slovenske vlade in države. Tako se je sešla z ministrico za delo, družino in socialne zadeve Rino Klinar. V začetku prihodnjega leta naj bi Slovenija in Makedonija podpisali konvencijo o socialni varnosti. • J. K. Danes seja državnega sveta Kritično o avtocestah Ljubljana, 2. novembra - Predsednik državnega sveta Republike Slovenije dr. Ivan Kristan je sklical za danes, 2. novembra, 39. sejo državnega sveta. Seja bo ob 16. uri-Predsednik je uvrstil na predlog dnevnega reda predvsem avtocestno problematiko: program dela Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji in vladno poročilo o trošenju namenskih sredstev za graditev avtocest v Sloveniji. Lahko pa se zgodi, da bo državni svet obravnaval tudi katerega od zakonov, sprejetega v državnem zboru. • J. K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICI? Socialdemokratska stranka Slovenije Nacionalni forum v Tržiču Poslanec Socialdemokratske stranke Brane Eržen iz Tržiča je pobudnik ustanovitve Nacionalnega foruma stranke. Ustanovni zbor naj bi bil predvidoma 19. novembra v Tržiču. Prva naloga foruma bo preprečitev namena nekaterih spremeniti 68. člen ustave, ki bi po novem dovoljevala lastništvo tujcev nad slovenskim premoženjem. Forum bo proti temu, če pa bo konkreten predlog za spremembo, naj se o tem izdajalskem predlogu odločajo Slovenci na referendumu. Sicer pa Brane Eržen in njegova stranka podpirata dodatno razdelitev certifikatov, vendar vzrok za neuspelo zbiranje podpisov ni samo v oviranju občinskih organov, ampak tudi v nezaupanju ljudi v certifikate. Enostavno ne gre zameriti državljanom, predvsem upokojencem, ki svoje certifikate prek oglasov ali drugače prodajajo za 20-odstotno vrednost, samo da dobijo denar na roke. Tako početje pa je dolgoročno nevarno: Na Poljskem, Češkem in Slovaškem so lastninili tako kot pri nas, certifikate prodajali tudi ilegalno nekaterim tujcem iz Avstrije in Nemčije, ti pa so jih potem vlagali kot kapitalski delež v nakupe podjetij. Podjetja so tako kupovali po 10 ali 20-odstotni vrednosti. Novi lastniki so celo zapirali taka podjetja, država pa je bila prisiljena izdelke uvažati. Pri nas se je že pojavila pooblaščena družba, ki ponuja za certifikate okrog 1000 mark. Brane Eržen soglaša z Jezerjani, da izvolijo svojih sedem svetnikov in župana, in če ne gre drugače, po volitvah izstopijo iz preddvorske občine skladno z zakonom, kar pa bo dolgotrajen postopek. • J. Košnjek Pogovori med SKD in LDS še niso končani Sporna ocena zgodovine Nova glavna tajnica Slovenskih krščanskih demokratov Vida Cadonič - Špelič je povedala, da jo bo ta teden na poslanski klopi nadomestil bivši zunanji minister Lojze Peterle, da je vodja državnega volilnega štaba Vlado Starešinu, pogajanja z Liberalno demokracijo pa bojjf naprej vodil bivši glavni tajnik in sedanji vodja politic" Krekove akademije Edvard Stanič. Pogajanja o koaliciji .s bodo nadaljevala novembra, delale bodo skupine strokovnj3' kov, skupnega jezika pa še ni pri denacionalizaciji, financ»r' anju občin in socialni politiki, dogovarjanje LDS z Združen listo pa krščanskih demokratov ne zadeva. Zaradi dobreg sodelovanja z LDS bodo sprejeli mnenje premiera, da d ■ Umek ni primeren kandidat za zunanjega ministra, g'ea odločitve kongresa, da je bila NOB samo revolucija, ničes? pa ni imela skupaj z osvobodilnim bojem, pa je Vida Čadom - Špelič dejala, da s tem nočejo spreminjati zgodovine, atr\?^ želijo spravo in popravo krivic. Za nekatere stranke, tudi * LDS in ZL, pa tudi za demokrate in nacionalno stranko, tako stališče SKD sporno in zna utežiti koalicijski dogovor popravi krivic in narodni spravi. Slišati je ocene, da PostaL SKD "domobranska ali bcfogardističana stranka", čeprav njeni člani tako partizani kot njihovi nasprotniki, in da teg demokratična Evropa (tudi krščanskodemokratska) ne sprejela. • J. K. Liberalna stranka Kadrovski revanšizem /a Liberalna stranka ocenjuje zadnja dogajanja v skladu razvoj malega gospodarstva kot nezakonita in meni, da gre^ kadrovski revanšizem in za podrejanje sklada stran K črnordeče koalicije. V navidezno demokracijo se uva^Jj| fašistične metode. Minister Lojze Janko še ni PreVeg3 zakonitosti imenovanja Balohove za predsednico uPra.v°str3 odbora in Tinauerjeve za direktorico sklada. Tega o m'01 jj, Janka nihče še ni zahteval. Upravni odbor je kljub protes ^ nekaterih članov in okrnjeni sestavi sklepal o dodeljev ^ subvencij. Tričetrt prosilcev je bilo neupravičeno i2'0 zjv3 Molk državnih organov je nesprejemljiv. Stranka P° ^ državne in pravosodne organe k ukrepanju, državni zy?0 • naj oblikuje ustrezno parlamentarno preiskovalno kom«s,J J. K. v\Y" - ■./ g~*f a c Uredniška politik«: neodvisni nestrankarski jpolitično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni uredrdk. vtLj/Vi3 Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj I Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cvetol> J^ijai1 i Utanr.vi»^li in i^HaiarMi Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, M e usianoviicij in izudjđu.11. f urednjjlvo „„^„jne, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, teleta*: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; ur" j(Ve: r Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 10 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne H° ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ V Radovljici začeli proslavljati pomembne obletnice Odprli obnovljeni del Linhartovega trga Župan Vladimir Čeme: "Radovljici moramo povrniti mestne značilnosti." Radovljica - Z odprtjem obnovljenega dela Linhartovega trga pred cerkvijo so v Radovljici začeli proslavljati pomembne obletnice: 200-letnico smrti Antona Tomaža Linharta, 500-letnico mestnih pravic in 700-letnico župnije sv. Petra. Obnovljeni trg (naložba je brez razsvetljave stala^ 15,5 milijona tolarjev) je na žegnanjsko nedeljo ob navzočnosti uglednih meščanov in vseh drugih odprl radovljiški župan in predsednik odbora Linhartovih prireditev Vladimir Cerne, blagoslovil pa ga je radovljiški dekan Martin Erklavec Predsednik občinske skupščine Vladimir Černe se je v slavnostnem nagovoru vprašal, kje so predniki jemali ideje, energijo in denar, da so lahko ustvarili tako veličastne arhi- tektonske spomenike, ki jih danes, ko smo materialno neprimerno bogatejši, le težko vzdržujemo m obnavljamo. V socializmu so spomenike slovenske kulture načrtno in neopazno zapostavljali in so zanemarjeni propadali. Enako velja tudi za Linhartov trg, ki je del starega mesta kot edinstvenega spomenika srednjeveške arhitekture. Čeprav je bila obnova že večkrat načrtovana, jim ga je uspelo obnoviti šele v zadnjem desetletju, po političnih spremembah. Tudi tokrat ni šlo brez nasprotovanj, je dejal župan Vladimir Černe in poudaril, da je Radovljici, ki je v socializmu postala spalno naselje bližnjih industrijskih središč, spet treba povrniti nekdanje mestne značilnosti in obnoviti meščanstvo. Načrtovalec obnovitvenih del, arhitekt Marko Smrekar, je povedal, da zametki obnove segajo pet, šest let nazaj, ko so v občini sprejeli ureditveni načrt starega mestnega jedra. Obnova trga pred cerkvijo je le delček obnove starega mestnega jedra, v katerem načrtujejo še nadaljnje urejanje Linhartovega trga, obnovo graščine, župnišča... Že septembra so začeli obnavljati prostore, ki jih ima Glasbena šola Radovljica v graščini; pri tem pa bodo s posodobitvijo nekdanjega skladišča teritorialne obrambe pridobili dve učilnici in dvorano s šestdesetimi sedeži. Z obnovo bodo predvidoma končali že prihodnji mesec. Predsednik krajevne skupnosti Radovljica Ladislav Eržen se je na slovesnosti ob odprtju trga zahvalil občinskemu izvršnemu svetu, poslancem, ki so podprli pobudo KS za obnovo cerkvenega trga, in predvsem krajanom, ki bodo zaradi obnove trga eno leto plačevali polovico višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Trg v zavetju košatih lip in cekrve sv. Petra bo namenjem cerkvenim potrebam in prireditvam. Prva bo že 11. novembra, ko bo na trgu koncert Klemena Ramovža; predstavili pa bodo tudi celovito podobo radovljiških obletnic oblikovalke Petre Černe. • C. Zaplotnik Zbor vaščanov v Dvorski vasi v KS Begunje Ponovljene utemeljitve izpred 14 let Na zboru vaščanov v Dvorski vasi v četrtek so glede možne lokacije Centra za ravnanje s komunalnimi odpadki na Spodnjih delih zahtevali ustavitev vseh aktivnosti v postopku za zbiranje lokacij. pvorska vas, 31. oktobra - Že pred 14 leti so v Dvorski vasi v "ajevni skupnosti Begunje poudarili: "Odpadke, ki dejansko Predstavljajo problem nase družbe, je treba reševati tako, da bomo postavili sortirnico odpadkov, sortirnico za vso regijo (Gorenjsko), ki vrača v proizvodnjo vse sekundarne surovine jPapir, steklo, kovine, plastiko, krpe...) organske odpadke Okorišča za kompost in bioplin." Tak Center za ravnanje z odPadki ne bo potrebno skrivati v gozdovih, ampak ga bomo Ponosno pokazali Evropi, v katero si tako želimo. Območje Peračice v neposredni bližini sedaj opremljene možne lokacije ^Podnji deli za komunalno deponijo je bilo že pred »»nnajstimi leti zavrnjeno *°t odlagališče odpadkov. akrat so morali krajani vorske vasi dokazati neprimernost lokacije ne le široki javnosti, marveč tudi števil-, m institucijam in varstveni- iskm oko,Ja zdaj se ob ,KanjU možne komunalne ePonije na podlagi stro- kovne presoje in sprejetih meril v postopku zgodba na neki način ponavlja. Kot peta možna lokacija in ena od treh, ki so v tem trenutku v postopku možnega dokončnega izbora in izoblikovanja, je namreč lokacija Spodnji deli na območju Dvorske vasi, za katerega pa so v četrtek zvečer na zboru vaščanov v Dvorski vasi ugotovili, da jev vodozbirnem območju potoka Peračice z registriranimi Izlet in priznanja Trstenik - Med aktivnimi krajevnimi organizacijami Rdečega križa v kranjski občini je tudi organizacija RK .r™enik. Nemalo zaslug za uspele krvodaljalske akcije m druge aktivnosti ima prav gotovo predsednik Peter Mare, ki že trideset let aktivno dela v krajevni 0rganizaciji. Pred kratkim so v zahvalo za delo in Podporo pripravili izlet prek Vršiča na Sveto goro in v °fda. Krvodajalcem - Stanetu Lombarju, Francu Romihu, Janezu Dobrinu, Tonetu Javorniku, Ionetu Zelniku, Valentinu Zelniku in Jožetu Žagarju pa so Podelili priznanja. Za izlet, ki so ga organizirali, so Pnspevali darila tudi Gorenjski glas, Ognjišče, Zavarovalna hiša Slovenika, Merkur, SKB banka, Živila, gostinstvo MarinŠek, Gorenjska banka, Trgovina sPelca iz Bašlja in Gostilna Toporš. • A. Ž. 25 izviri čiste pitne vode. Že samo ta ugotovitev v izredno strpni in tehtni razpravi je vzbudila vrsto vprašanj tako glede potrebnosti načrtovanja takšne občinske kom-un-alne deponije in nenazadnje tudi glede sposobnosti stroke, ki je bila v razpisnem postopku izbrana za analizo in tovrstno oceno celotnega območja sedanje radovljiške občine. Pripomba, da so v Inštitutu za ekološki inženiring v Mariboru sposobni, vendar preveč "tehnični" strokovnjaki, bo nedvomno dobila bolj popolno oceno v petek, 4. novembra, ko se bodo v Dvorski vasi ponovno sestali na zboru vaščanov. Takrat naj bi se razprave udeležili tudi predstavniki Inštituta za ekološki inženiring Maribor, občine oziroma Izvršnega sveta in Javnega podjetja Komunala Radovljica. Tokrat, v četrtek, so namreč udeležbo zaradi zadržanosti opravičili, sklicatelji pa že napovednaga sestanka med krajani niso želeli odpovedati. Ne glede na okrnjeno strokovno udeležbo pa je Ercd(javna) razprava, kot je ila podobna opredeljena v krajevni skupnosti Ljubno teden dni prej, ob podpori zveze društev za varstvo okolja, nekaterih inšpekcijskih služb in poznavalcev tega območja, odločno ovrgla možnost za takšno lokacijo na Spodnjih delih. V pojasnilu, da je občina zadolžena, da rešuje tudi odpadke in da je bil Inštitut za ekološki inženiring Maribor izbran na podlagi razpisa in bil hkrati ocenjen kot strokovno najboljši, pa je bil začuden tudi predsednik občinske skupščine inž. Vladimir Černe, ker je sedanja možna lokacija na izviru pitne vode. Dodaten razlog za sklep na zboru vaščanov, da je v občini treba ustaviti vse aktivnosti v zvezi z iskanjem in opredeljevanjem ter določitvijo lokacije za komunalne odpadke, dokler ne bo izdelana strategija ravnanja z odpadki v Sloveniji, je bilo tudi pisno sporočilo državnega sekretarja ministrstva za okolje in prostor Marka Slokarja, ki je udeležbo zaradi prepoznega vabila opravičil, v opravičilu pa sklicateljem zbora predlagal, da določijo nov datum sestanka z njim. Predlog za takšen skupni sestanek je zbor uvrstil med sklepe, hkrati pa odločno opredelil območje Peračice kot rezervat pitne vode, v katerega ne sodijo ekološko nevarni posegi. Ob tem je bila izražena tudi pobuda, da se preuči možnost, da se začasnost odlaganja odpadkov na sedanjem odlagališču na Črnivcu za določen čas, po 1. januarju 1995, še podaljša, dokler se ne izoblikuje strategija ravnanja z odpadki v Sloveniji. Ta strategija pa naj bi opredelila, da Gorenjska ne potrebuje več manjših (občinskih) deponij, marveč le eno za celotno območje. A. Žalar Slovenost v Cerkljah Obnovljena cerkev in druge akcije V nedeljo dopoldne je nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovil obnovljeno župnijsko cerkev. Obnove župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Cerkljah, ki jo je v nedeljo, ko je bil v Cerkljah semenj, blagoslovil nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, slovesnosti pa se je poleg krajanov in predstavnikov sosednjih krajevnih skupnosti udeležil tudi predsednik Izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar, so se v Cerkljah lotili 15. junija. Ob tej priložnosti pa se je za podporo krajanom zahvalil tudi predsednik krajevne skupnosti Cerklje Peter Kepic Poleg odvodnjavanja okrog cerkve so obnovili tudi streho na 56 metrov visokem zvoniku in jo prekrili z več kot 340 kvadratnimi metri bakrene pločevine. Odstranili so tudi ves fasadni omet in cerkev prepleskali s prvotno barvo, ki se je pokazala ob odstranitvi ometa. Vgradili so še nova okna in obnovili sončno uro iz leta 1896. Z deli so končali do semnja v nedeljo, spomladi pa bodo uredili še okolico. Obnova župnijske cerkve pa v zadnjem obdobju v Cerkljah ni bila edina akcija. Vrsto del so ob podpori krajanov tudi opravili na področju komunalne infrastrukture; predvsem na cestah in javni razsvetljavi, pa tudi na pokopališču. Sicer pa so ob prazniku delo in aktivnosti popisali tudi v krajevnem časopisu, ki je izšel ob zaključku del pri obnavljanju cerkve. A. Žalar lo. SPOMINSKA PLOŠČA V bilo v nedeljo tudi v krajevni skupnosti Vok Popoldne so namreč na steni pri vhodu v cerkev v Voklem odkrili spominsko ploščo žrtvam nacizma in komunizma v Voklem med drugo svetno vojno in po njej, kot so zapisali na plošči. Ob odkritju je bila v Voklem slovesnost s programom in sveto mašo. Svečanost je pripravil odbor za postavitev spomenika. - A. Z. -- Demokratska stranka Slovenije Je za razmislek prišel čas, premisli, komu dal boš glas, saj vedo že vsi naokrog, da smo stranka čistih rok. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Socialdemokrati in Ljudska stranka Vas vabita na javno tribuno PRIVATIZACIJA, ki bo pojutrišnjem, v petek, 4. novembra 1994, ob 19. uri v Sindikalnem domu v Kropi. Gosta, predsednik socialdemokratskega gospodarskega foruma dr. Jože Zagožen in direktor Iskre Števci Kranj Nikolaj Bevk, se bosta na to tematiko dotaknila tudi lastninjenja v Plamenu. Predstavili se bodo tudi: kandidat za župana Zvone Prezelj in kandidata za občinski svet Janez Petrač (SDSS) in Janko Pogačnik (SLS). Vljudno vabljeni! Prihodnje leto dodatno pokojninsko zavarovanje Kdor bo hotel višjo pokojnino, se bo dodatno zavaroval Če bomo hoteli na starost višjo pokojnino, bomo morali ob rednem pokojninskem zavarovanju plačevati še dodatno. Kranj, 2. novembra - Predlani sprejeti pokojninski zakon dopušča tudi možnost dodatnega zavarovanja za višji obseg pravic, le pravila igre še niso dokončno dogovorjena. Da si precej ljudi želi na neki način varno naložiti denar za starost, je nesporno, kar dokazuje varčevanje v devizah in zavarovanje pri različnih (tudi tujih) zavarovalnih družbah, ki že poznajo to možnost. V prihodnjem letu se bo mogoče na tak način zavarovati tudi pri Zavodu za pokojninsko zavarovanje, vendar naj bi bila sklada za obvezno in prostovoljno zavarovanje ločena. Vir za izplačevanje prihodnjih dodatnih pokojnin bodo varno in donosno naložene plačane premije. Razmerje med premijo, ki jo bo treba plačati, in dodatno pokojnino, pa določa obres-tovanje zbranih premij in povprečna pričakovana življenjska doba. Dodatna pokojnina je odvisna tudi od "dolgosti" plačevanja premije. Že zdaj je znano, da bo tovrstno zavarovanje mogoče skleniti najkasneje pet let pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev. Veljala naj bi tudi najmanjša mesečna dodatna pravica (35 odstotkov najnižje pokojninske osnove), da bi ne prihajalo do nesmiselno majhnih dodatnih zavarovanj. Vinko Šim-novec z gorenjske območne enote zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nam je tudi povedal, da bo na voljo več vrst dodatnih zavarovanj: ena možnost bo denimo zavarovanje brez izplačila izplačnih premij, če bi sklenitelj umrl pred iztekom zavarovalnega obdobja (ob sklenitvi te vrste zavarovanja bi bila premija nižja). Druga možnost pa bi bilo zavarovanje z izplačilom plačanih premij, ko bi ob smrti sklenitelja njegovo pravico uživali potomci ali dediči. lahko uživali višjo pokojnino. Pogoj za sklenitev dodat-nega zavarovanja bo sklenjeno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne bo pa nujno, da bo dodatno ravno pri ZPIZ-u. Možnost dodatnega zavarovanja bodo nedvomno izkoristile tudi druge zavarovalnice. Tovrstno zavarovanje je rentabilno ob 30 tisoč sklenjenih zavarovanjih, so izračunali pri ZPIZ-u, ki ima po mnenju Vinka Sim-novca nekaj prednosti pred drugimi. Imajo namreč us-trezzno usposobljeno službo, informacije, postopek zavarovanja je podoben obveznemu, imajo tudi že aktuarske izračune, pa tudi precejšnje zaupanje ljudi, saj jih je nemalo povpraševalo tudi Kolikšna bi bila denimo premija za dodatno zavarovanje brez vračanja za čensko, ki je danes stara 44 let, in si Žeti za 300 nemških mark višjo pokojnino? Do upokojitve ima še 14 let in ta čas naj bi za dodatno zavarovanje plačevala premijo 180 nemških mark. Premija je za iensko višja, ker po statističnih predvidevanjih živi dlje kot moški in torej dlje uiiva pokojnino, povprečno 15 let. Na starost bomo ob plačilu dodatnega zavarovanja torej po tem, da bi v ZPIZ vložili certifikat. • D. Z. Žlebir Ob mednarodnem letu družine Radosti in bolečine družinskega življenja Bled, 28. oktobra - Mednarodno leto družine se počasi izteka in nemara so se ravno zato strokovnjaki s tega področja minuli teden intenzivneje ukvarjali z družino. V Ljubljani bil znanstveni simpozij na temo Družina in smisel, konec tedna pa na Bledu konferenca z naslovom Radosti in bolečine družinskega življenja. Simpozij v Ljubljani je pripravil Inštitut Antona Trstenjaka, med predavatelji pa sta bili poleg prof. dr. Trstenjaka še dve drugi mednarodno priznani imeni: dr. Elisabeth Lucas in prof. dr. Viktor Franki. Na Bledu pa je konferenca o radostih in bolečilnah družinskega življenja potekala pod pokrovi- teljstvom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, priredili pa so jo Svetovalnica Fužine v sodelovanju s Socialno zbornico Slovenije in z Društvom za zdrav osebnostni razvoj iz Radovljice. Tudi tu so se lahko pohvalili z mednarodno udeležbo, saj so poleg domačih sodelovali stro- kovnjaki za družinsko svetovanje iz Avstrije, Hrvaške in Anglije, poleg njih pa, kar je posebnost konference, tudi uporabniki teh storitev. Sicer pa se je konferenca ukvarjala s temami, kot so srečna družina, vodenje razgovora in vloga ljubezni, strokovno in osebno zorenje, kriza v strokovnjaku ob krizi družine, družina -svoboda in ovira, begunske razmere, zagovorništvo v družini, revščina in podobno. D. Ž. ZAHVALA LOMSK1H ŠOLARJEV ZA NOVO UČILNICO - V petek opoldne so se zbrali v osnovni šoli Lom poleg vsakdanjih obiskovalcev tudi številni gostje, ki so jih povabili na odprtje nove učilnice. Kot je ugotovil ravnatelj Janez Godnov iz matične šole Zali Rovt, je bilo zato v očeh domačih šolarjev in učiteljic še več iskric veselja kot ponavadi. Svojevrstno zahvalo za novo pridobitev v šoli so izrekli z domiselnim kulturnim nastopom, po njem pa so povabljenim postregli z dobrotami, ki so jih pripravili v gospodinjskem krotku. Trziški župan Peter Smuk, ki je odprl vrata nove učilnice, je med svečanostjo poudaril pomen ohranjanja podružničnih šol za razvoj malih krajev. Katica Pevec iz kranjskega zavoda za šolstvo je še ocenila, da so prav te šole lahko v ponos občinam in Gorenjski v celoti. • S. S. - Foto: S. Saje Most med bolnikom in zdravnikom Končala se je akcija Most med bolnikom in zdravnikom, zato predlagani zdravstveni delavci čutimo dolžnost do naših sspoš-tovanih predlagateljev, da se jim iskreno zahvatimo za njihovo zaupanje in potrditev našega dela. Zamisel za tovrstno akcijo se je porodila novinarki Gorenjskega glasa Danici Zavrl Žlebir in novinarki Radia Kranj Tini Primožičevi, ki sta želeli delo zdravstvenih delavcev dobronamerno iztrgati iz anonimnosti. Za prijeten zaključek akcije v Vili Bistrica so s svojimi prispevki poskrbeli sponzorji: Časopisno podjetje Gorenjski glas, Radio Kranj in trgovina Medi-san, za kar gre tudi njim prisrčna zahvala. Za skupino predlaganih zdravstvenih delavcev Melita Lukanc Gledališče čez cesto v novi sezoni ABSURDNO OD ABSURDA Kranj - Gledališče čez cesto, gledališka skupina, ki se pravzaprav vseskozi ukvarja z gledališčem absurda od znamenite Jesihove Afrike (in še pred tem) pa vse do Jame in Lova na podgane, dveh predstav minule sezone, je zdaj po dvanajstih letih obstoja tudi sama v absurdnem položaju. Nima odra, nima dovolj denarja za postavitev gledališke predstave. "Zato smo pripravo predstave Vžigalic za sedaj odložili in se raje lotili druge predstave, ki zahteva manj igralcev - le dva. Gre za komorno predstavo fu-turističnega žanra avtorja Petra Pavlov-ca Carmina Burana, ki so jo v devetdesetih letih že uprizorili na Loškem odru," je povedal Iztok Kranj - Turrinijev Lov na podgane je v Alidič, ki bo Gledališču čez cesto nastal v minuli sezoni v predstavo tudi sodelovanju z eksperimentalno skupino Drama režiral. Igrali Recan. Na sliki: Špela Ttošt in Marcandrea bosta Dunja Bragalini. Jekovec in Špela Trošt. Trenutno lahko predstavo pripravljajo v kletni dvoranici stavbe ZKO na Sejmišču, vendar samo dvakrat na teden, vsakič le za poldrugo uro v poznih večernih urah. V takih razmerah seveda skupina komaj še upa razmišljati, kako bo lahko ustvarila še tretjo sicer prav tako komorno zasedeno predstavo (igralci Špela Trošt, Branka Borisavl-jevič, Bojan Bešter) Poletni dan Slawomira Mrožka (režija Marcandrea Bragalinija), ki bi nastala ob sodelovanju z eksperimentalno skupino Drama Recan iz Trenta. Lani je v sodelovanju s to skupino nastala predstava Lov na podgane Petra Turrinija, ki se je po. nekaj predstavah na slovenskih prizoriščih uspešneje (nastala je v italijanskem jeziku) predstavila v na gledaliških festivalih po Italiji. • Lea Mencinger Ima pa veliko načrtov kot vsako novo gledališko sezono. V tej so sicer že marca začeli pripravljati Vžigalice, priredbo Iztoka Alidiča Andersenove pravljice Deklica z vžigalicami. Ko pa je po bralnih vajah bilo treba začeti z odrskimi vajami, se je izkazalo, da za osemnajstčlansko skupino, ki se je pomladila z mladimi igralci gledališke šole pri ZKO Kranj, ni mogoče najti za vaje ne odra ne prostor brez odra. Seveda v mestu in tudi izven mesta prostorov in sploh dvoran ne manjka, vendar pa brez najemnine nikjer niso pripravljeni oddajati dvorane. Z denarjem, ki ge je Gledališče čez cesto prejelo kot društvo vključeno v ZKO Kranj, zraven je treba prišteti še letošnjo pomoč sekretariata za družbene dejavnosti, pa ne bo mogoče finančno pokriti niti enega gledališkega projekta. FK SAVA VABI Kranj - Folklorna skupina Sava te dni sprejema v svoje vrste nove plesalce, godbenike in pevce. Vpisovanje je vsak ponedeljek in četrtek med 18. in 21.30. uro do 15. novembra v prostorih OŠ Lucijan Seljak v Stražišču. Ker imajo zelo pestro instrumentalno zasedbo, še posebej vabijo violiniste, čeliste, klarinetiste, harmonikarje z diato-nično ali klavirsko harmoniko, kontrabasiste in seveda vse druge, ki bi se želeli vključiti v bogat folklorni program, ki vsebuje plesne postavitve vseh slovenskih pokrajin. Folklorno dediščino predstavljajo doma in na številnih gostovanjih, bili so že po vsej Evropi, pa v Kanadi, Ukrajini, Turčiji, Kanarskih otokih itd. TRIGLAVSKI KRALJ V 5000 IZVODIH Dovje Mojstrana - Minulo nedeljo je KUD Jaka Rabič Dovje - Mojstrana v kulturnem domu na Dovjem pripravilo prijetno predstavitev knjige pisatelja Ivana Sivca Triglavski kralj. Pred polno dvorano so nastopli Kamniški koledniki, igralec Andrej Kurent, predstavil pa se je tudi avtor Ivan Sivec. V knjigi, ki je izšla pri Družini v nakladi 5000 izvodov, so zbrane zanimive črtice iz življenja župnika Jakoba Aljaža • D. S. RAZSTAVA BARVNIH DIAPOZITIVOV Jesenice - Z vseslovensko razstavo barvnih diapozitivov je Fotoklub Jesenice, ki je doslej prirejal le klubske razstave, počastil svojo petletnico obstoja. Za format 6x6 cm diapozitivov so se odločili, ker je tovrstnih razstav zelo malo ali skoraj nič. Na prvo razstavo dia 6x6 cm, ki jo je društvo pripravilo pod patronatom Fotografske zveze Slovenije v prostorih skupščine občine Jesenice (glavni pokrovitelj je bil župan dr. Božidar Brudar), je poslalo diapozitive 29 avtorjev iz 12 fotoklu-bov. Žirija, v kateri so bili Tihomir Pinter, Marjan Smerke in Kurt Batschinski, je med 116 diapozitivi za projekcijo izbrala 80 diapozitivov. Nagrade pa so prejeli: Franc Črv (Fotoklub Jesenice) -prvo nagrado, Aleksander Čufar (Foto klub J. Puhar, Kranj) - drugo nagrado, Rajko Gorjan (Fotokino klub Nova Gorica) - tretjo nagrado. Posebno nagrado Kurta Batschins-kega iz Avstrije je prejel Tone Urbane Fotoklub Jesenice), za najboljšega avtorja pa je žirija razglasila dr. Rafaela Podobnika (Fotokino klub Nova Gorica). 25-letnica koncertnega delovanja ORGANISTKA ANGELA TOMANIČ Kranj - V župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev je pred kratkim s samostojnim orgelskim recitalom obhajala 25-lctnico koncertnega delovanja organistka Angela Tomanič. To jc bil hkrati tudi drugi koncert letošnje kranjske glasbcniške sezone? ki jo organizira Glasbena šola Kranj. Po prvem - uvodnem koncertu z baročno glasbo v Roženvcnski cerkvi, jc tudi recital Tomaničevc dal slutiti, da se bo le-ta odvijala na dokaj zavidljiv' programski in muzikalni ravni. Angela Tomaničcva jc stara znanka kranjskega, slovenskega in tudi mednarodnega glasbenega življenja in dela. P? dodiplomskcm in podiplomskem študiju orgel na ljubljanski Akademiji za glasbo (1969 in 1975) v razredu nestorja slovenske organistike profesorja Huberta Berganta, se je Tomaničcva izpopolnjevala še v tujini, že kmalu pa je začela z bogatih koncertiranjem. Tako je dolga leta prav z Bergantom orala ledino v slovenski organistiki. Pa ne le tu, kajti dolga leta s ukvarja še z zborovodstvom (v Kranju vodi kar dva cerkvena pevska zbora Škrjančki in Jakob Petelin Gallus), ukvarja se pedagoškim orgelskim delom, saj poučuje na ljubljanski ' celovški Orglarski šoli, izdala je prvi slovenski učbenik za org'c . Orglarsko šolo, manj znano pa je še to, a je Tomaničeva tuo prevajalka; saj je ob študiju orgel dokončala tudi oddelek z romanske jezike in književnosti na ljubljanski Filozofs fakulteti. Za svoje dosedanje, predvsem pa kranjsko glaS^e^0 življenje jc bila Tomaničeva nagrajena z veliko Prešerno plaketo mesta Kranj (1991). . Na nedeljskem recitalu, nekakšni kroni dosedanjega or£cn3 kega igranja Angele Tomaničevc, smo v njeni odlični igrl L kranjskem orgelskem inštrumentu slišali glasbo samih tU! skladateljev: Buxtchudeja, Waltherja, Bacha, Hacndla, Leng1' sa in Duboisa. Prav njihovo glasbo je Tomaničeva že "TT-ij veliko igrala tako na orgelskih recitalih kot na štcviin diskografskih posnetkih (kasete in plošče ter nazadnje *jj dvoje laserskih plošč), prav tako pa Radiu Slovenija v ^ področje organistike. Tomaničeva se jc tokrat izkazalai tehničnem in muzikalncm pogledu ter v registraciji zahtevaj in slogovno dokaj različnih glasbenih zapisov za sam or8? inštrument. Njen recital pa jc bil hkrati drugi koncert tCjS3, kranjske glasbene sezoe. To organizira kranjska Glasbena s j ki je imela z obema enako srečo: tako v programskem izvedbenem pogledu, pa tudi publike se ni bilo tokrat tf sramovati. • F. K. doslej GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Pred (dokončno) prodajo Elana ameriški družbi Prodaja je še precej skrivnostna Prodaja večinskega deleža ameriški družbi "pogreva" vprašanja, kdo je kriv, da je Slovenija prepustila Elan tujcem. Begunje - Zgodba o Elanu, ki se je začela z gospodarskim zlomom in s stečajem, v katerem so ponosni Slovenci prepustili lastništvo Hrvatom, se nadaljuje in se bo verjetno še nadaljevala, zapletala in razpletala. V tej zgodbi se nekateri vračajo na začetek (na razloge za propad), drugi "brskajo" po stečajnem dogodku in se sprašujejo, ali je Elan zakonito prešel v hrvaške roke, tretje zanimajo le zadnji, aktualni dogodki: ali bo prodaja Elana ameriški družbi zaposlenim prinesla kaj dobrega, kateri so razlogi, da Privredna banka Zagreb nenadoma prodaja "kuro, ki nese zlata jajca", kakšen bo nadaljnji potek dogodkov... Ob tem, ko nekateri dvomijo, da bi ameriška družba preplačala vrednost Elana in plačala Privredni banki Zagreb za 70 odstotkov podjetja 70 milijonov mark, je v javnosti slišati (poleg ocen, da gre za lastninske spremembe, kakršne so v kapitalističnem poslovnem svetu nekaj normalnega in vsakdanjega) tudi za različne "črne scenarije". Nekateri se sprašujejo, ali ni ob vseh spremembah na smučarskem trgu v ozadju "potop begunjske tovarne", ki se kljub stečaju ni gospodarsko zlomila in se s proizvodnjo in prodajo smuči že približuje nekdanjim rezultatom. In drugi scenarij: sporazum o prodaji oz. nakupu je le način za umetno dvigovanje cene Elana, ki naj bi imel pomembno mesto tudi v razčiščevanju odnosov med Slovenijo in Hrvatsko. Enrico Tonizzo, ki vodi družbo EAC v Evropi, zavrača kakršnekoli črne scenarije in odločno zatrjuje, da pri nakupu Elana ne gre za nikakršne špekulacije; še prepričljivejši je Frank Kadria, ki poudarja, da ima z Elanom obetavne načrte. Pravnomočno, preizkušeno, zakonito... Ob menjavi večinskega lastnika begunjskega Elana se ponovno "pogrevajo" vprašanja, kdo je kriv, da je Slovenija tovarno, ki je bila dolgo časa njen gospodarski ponos, prepustila tujcem. Nekdanji stečajni upravitelj Elana Igor Triller, denimo, zatrjuje, da slovenska vlada ni nikoli imela Novi direktor bo menda Slovenec Ob tem, ko je tudi direktor družbe Elan, d d., Vladimir Koš' čec prepričan, da bo novi večinski lastnik zamenjat vodstvo podjetja, in je (domnevni) novi lastnik tudi napovedal, da ima že pripravljeno novo vodilno ekipo, je osrednje vprašanje, kdo bo novi direktor Elana. Vse, kar je doslej "pricurt-jalou v javnost, je to, da bo Slovenec. "scenarija", da bi Elan ostal v slovenskih rokah. Sodnik Temeljnega sodišča v Kranju Anton Šubic ob različnih informacijah v javnosti poudarja, da je stečajni postopek nad Elanom pravnomočno, preizkušeno in zakonito končan in da so bile vse odločitve prvostopenjskega sodišča po pritožbah preizkušene na inštančnem sodišču, ki pa je vse pritožbe zavrnilo kot neutemeljene. Poslanec državnega zbora Janez Podobnik (Slovenska ljudska stranka) meni drugače in vztrajno sumniči, da je bila "prodaja Elana v stečaju izvedena na sumljiv način in da je bila v nekaterih postopkih nezakonita". Letos je že dvakrat dal vladi pobudo, da naj začne postopek za razveljavitev prodaje Elana v stečaju ob koncu novembra 1991. leta. Ker je na vprašanji, kot poudarja sam, dobil od vlade izmikajoč in nezadovoljiv odgovor, je ob novici o ponovni prodaji Elana zastavil še tretje poslansko vprašanje. V njem zahteva od vlade, da vso dokumentacijo o prodaji Elana v stečaju predloži preiskovalni komisiji državnega zbora, da tožilstvo začne kazenski pregon zaradi zlorabe pooblastil pri prodaji oz. tega, ker so na dražbo pustili tudi Komel, čeprav naj ta ne bi imel v Sloveniji veljavnih bančnih garancij in dokumentov, in da naj se prodaja Elana razveljavi. Vlado še sprašuje, ali je Miha Kozinc postal pravni zastopnik ameriške družbe (kupca Elana) že tedaj, ko je bil še pravosodni minister. • CZ. Nova Ljubljanska banka prenovila poslovalnico v Kamniku Za izbrane stranke osebno bančništvo Pomembna novost v ponudbi Nove Ljubljanske banke je Teledom, ki omogoča naročanje bančnih storitev po telefonu. Kamnik - Marko Voljč, predsednik uprave N«ve Lju^anske banke, d d ie v četrtek ob navzočnosti številnih komitentov PodruS Kamnik in uglednih meščanov odprl P^jeno Poslovalnico v starem mestnem jedru na Kamniku. V poslovalnici so hkrati za izbrane stranke uvedli »ov način poslovanja, t.i. osebno bančništvo. Kot je ob odprtju poslovalnice dejal direktor kamniške Podružnice Ivan Pire, so pri Prenovi upoštevali nekaj na-kl, ki veljajo v sodobnem in Poslovno učinkovitem bančništvu in vse bolj tudi v Novi Mubljanski banki. Enostavna "ančna opravila so ločili od zahtevnejših, razširili ponud-JJ° in se še bolj približali oančnim strankam. Se pose-oen poudarek so dali ureditvi Prostorov za osebno bančništ-v°- ki izbranim strankam omogoča sodelovanje z oseb-n»ri bančnikom, najavo obis-F0* po telefonu ali telefaksu ? urejanje bančnih storitev °rez čakanja in na enem mestu ter svetovanje o denar-"jn naložbah in kreditiranju. v Pritli5ju prenovljene poslo- ven ,Ce sta prostor s šefi za spravilo dragocenosti in pomembnih dokumentov ter "hitra oz. samopostrežna cona" z bančnim avtomatom, ki neprekinjeno, 24 ur na dan, omogoča dvig manjših zneskov, polog na tekoči račun in plačilo položnic. Ob avtomatu bodo postopoma postavili še druge samopostrežne naprave, kot so printer za izpiske, menjalniški aparat, aparat za izdajo čekovnih blanketov...V prvem nadstropju so prostori za osebno bančništvo, predvsem za poslovanje z obrtniki. V Novi Ljubljanski banki je tako kot kamniška podružnica organizirana le ptujska, ki po dobrem letu poslovanja že sodi med najuspešnejše enote; sicer pa bodo postopoma tako preuredili tudi ostale poslovalnice. Kamniška podružnica ima pomembno mesto v Novi Ljubljanski banki, ki se želi čimbolj približati svojim strankam, je ob odprtju prenovljene poslovalnice dejal predsednik uprave Marko Voljč in poudaril, da je bila kamniška podružnica večkrat tudi vzor in model za nadaljnji razvoj ostalih. Čeprav je bila odločitev o posodobitvi težka, so jo sprejeli v prepričanju, da je v Kamniku in v okolici zadosti gospodarskih in finačnih potencialov, in tudi zato, ker konkurenca ne miruje. * C. Zaplotnik Od 1. novembra dalje Višja cena in nižji dodatki Izhodiščna cena za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče je 34,45 tolarja. Dodatek je odslej le za mleko v extra razredu (do 50.000 mikroorganizmov). Konzumno mleko se je podražilo za pet odstotkov. Kranj - Slovenska vlada je na četrtkovi seji potrdila novo, za pet odstotkov višjo odkupno ceno, ki bo veljala že za mleko, oddano novembra. Po novem je vrednost tolščobne enote 9,5694 tolarja, medtem ko je bila doslej 9,1111 tolarja. Rejci bodo za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče in ustrezne kakovosti prejeli 34,45 tolarja za liter, k izhodiščni ceni pa je treba prišteti še državno nadomestilo ter morebitne dodatke za higiensko kakovost, za delež beljakovin v mleku in (v kranjski Mlekarni tudi) za koncentracijo prireje in odkupa. Vlada je na seji spremenila tudi pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka, s katerim je precejšnjemu delu rejcev tisto, kar je z višjo ceno dala, z nižjimi dodatki za higiensko kakovost mleka vzela. Razredov glede števila mikroorganizmov v mililitru mleka sicer ni spreminjala, zato pa je znižala dodatke oz. še povečala razliko med extra in ostalim mlekom. Rejci, ki bodo oddali mleko extra kakovostnega razreda (do 50 tisoč mikroorganizmov v mililitru), bodo še naprej prejemali 10-odstotni dodatek na izhodiščno ceno. Za mleko v prvem razredu (od 50.001 do 100.000 mikroorganizmov), za katerega so doslej dobivali 5-odstotni dodatek, po novem ne bo ne dodatka in ne odbitka. V kranjski Mlekarni je bilo po podatkih za letošnjih prvih sedem mesecev domala polovica odkupljenega mleka v extra razredu (do 50 tisoč mikroorganizmov v mililitru) in približno petina v prvem (od 50.001 do 100.000 mikroorganizmov). Mlekarna je samo za nadpovprečno higiensko kakovost izplačala rejcem skoraj 33 milijonov tolarjev dodatkov, medtem ko je bilo odbitkov za podpovprečno kakovost za 5,7 milijona tolarjev. Za mleko drugega razreda (od 100.001 do 400.000 mikroorganizmov) bo po novem že 5-odstotni odbitek od izhodiščne cene (prej ni bilo ne dodatka in ne odbitka), za mleko tretjega razreda (od 400.001 do 800.000 mikroorganizmov) bo 15-odstotni odbitek (prej le 5-odstotni), za mleko četrtega razreda (od 800.001 do treh milijonov mikroorganizmov) pa 40-odstotni odbitek (doslej 30-odstotni). Sveže, konzumno mleko se bo glede na vladno odredbo v prodaji na drobno lahko podražilo največ za pet odstotkov, za podražitve ostalih mlečnih izdelkov pa se bodo mlekarne, odvisno od prodajnih možnosti in zalog, odločale same. • C. Zaplotnik Gospodarska zbornica zavrača rebalans Javna poraba je že zdaj previsoka Ljubljana - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na seji prejšnji ponedeljek zavrnil rebalans republiškega proračuna. Upravni odbor ugotavlja, da je rebalans inflacijsko naravnan, in da povečuje že tako visoko javno porabo, ki je v 32 mesecih, od januarja 1992 do avgusta letos, po stalnih cenah narasla s 46 na 70 milijard tolarjev ali realno za več kot polovico. Cene, ki so pod državnim nadzorom, se povečujejo celo hitreje kot ostale. Rebalans ne zmanjšuje stroškov dela, zmanjšuje pa konkurenčnost gospodarstva in je v nasprotju s politiko evropskih držav, ki za prihodnje leto načrtujejo le malenkostno povečanje državnih proračunov (Nemčija največ za en odstotek, Italija za pol odstotka, Madžarska celo triodstotno zmanjšanje...) • C. Z. Kadrovske spremembe Lojze Bogataj se vrača v gospodarstvo Železniki - Lojze Bogataj, dosedanji direktor prve ^Prave za razvojna in učna vprašanja na ministrstvu za rambo, sicer po položajskem činu generalmajor, je s 1. ovembrom na lastno pobudo in sporazumno zapustil di'n!?trStVo Kot izkušen gospodarstvenik in nekdanji Poh *°r IcrrnoP°,a Sovodcnj in Alplcsovega podjetja se vrača v gospodarstvo, natančneje - v liMVuSko PodJctJc Ratitovec Železniki, ki je v preteklih B«h zašlo v velike težave • C. Z. Ob tretji obletnici zavarovalnice Adriatic na Gorenjskem Adriatic v novih poslovnih prostorih Po tržnem deležu so že druga zavarovalnica na Gorenjskem. Kranj - Adriaticova poslovna enota Kranj je ob tretji obletnici odprla v poslovno stanovanjski stavbi na Kidričevi cesti v Kranju (v nekdanjem dijaškem domu) nove lastne, 600 kvadratnih metrov velike poslovne prostore. V pritličju je prostor za stranke, ki sklepajo zavarovanja in rešujejo škodne primere, v ostalih treh nadstopjih pa so prostori za ostale službe. Kot je na novinarski konferenci ob odprtju novih prostorov povedal direktor kranjske poslovne enote Matej Herlec, so v treh letih dosegli boljše rezultate, kot so pričakovali. Po tržnem deležu so že druga zavarovalnica na Gorenjskem (za Triglavom). Pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju jim zaupa blizu 20 tisoč Gorenjcev, med njimi tudi delavci Save, Elana in Gorenjskega tiska, pri avtomobilskem zavarovanju že več kot 20 tisoč (paket Avtoa-driatic je naletel na dober odziv), dobre rezultate pa dosegajo tudi pri dodatnem pokojninskem zavarovanju in pri drugih vrstah zavarovanja. Zavarovalne posle so sklenili tudi že s številnimi podjetji, še zlasti na Bledu, kjer jim zaupa velik del turističnega gospodarstva. Pred tremi leti, ko so začeli v prostorih na Bleiweisovi v Kranju, je bilo v enoti redno zaposlenih pet ljudi, zdaj jih je 25, občasno pa jim pomagajo tudi kranjski študentje. V okviru enote Zavarovani na smučanje Vsi, ki bodo v letošnji sezoni kupili Elanove alpske smuči, bodo ob nakupu brezplačno prejeli tudi Adriaticovo zavarovalno polico, ki vključuje nezgodno zavarovanje, kritje stroškov ob morebitni odškodninski odgovornosti in krajo smuči iz zaprtih prostorov. Zavarovalnapolica velja eno leto, potlej pa bo zavarovanje za plačilo možno Še podaljšati. deluje tri pooblaščene agencije, v katerih je 56 redno ali pogodbeno zaposlenih zavarovalnih zastopnikov, ki svetujejo zavarova-ncem, sklepajo z njimi zavarovanja in jim pomagajo iz težav tudi ob škodnih primerih. • C. Zaplotnik, foto: J. Pelko POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK HVALIMO: oblika - udobje -motoma prožnost: GRAJAMO: trdi sedeži - plasika na armaturni plošči - skromna serijska oprema. NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Ford Escort 1.6 CLX karavan V PODALJŠKU Ford escort je dovolj poznan, da ga ni potrebno posebej predstavljati. Osnovnemu modelu s tremi ali petimi vrati se pridružuje pred dobrim letom iz oriona preimenovana štirivratna limuzina, lepo izdelan kabriolet in čisto na koncu še petvratni kombi oziroma karavan. Zmede z vzdevki avtomobilov s karavanskim zadkom je pri Fordu kar precej: pri modelih višjih razredov se imenujejo turnier, kar naj bi nekako spominjalo na njihovo pripravnost za družinska potovanja, pri escortu pa se je prijelo bolj udomačeno ime karavan ali kombi. Dvomov o karoserijski namembnosti tega avtomobila vseeno ni: ford escort karavan je s sprednjega dela natanko takšen kot ostali escorti, kar pomeni zanimivo in lepo oblikovano masko hladilnika, dokaj klasična žarometa in v celem dovolj sodobno podobo z rahlo zaobljenimi bočnimi linijami ter domiselno podaljšanim zadkom. Če postavim na tehtnico limuzinsko in kombilimuzinsko izvedbo, na drugo stran pa karavan, bi se skoraj odločil za slednjega. Prostornina prtljažnega prostora je sicer res za 30 litrov manjša kot pri štirivratni limuzini, vendar se s prevračanjem deljive zadnje klopi poveča na 860 litrov, kar pa je za tiste, ki imajo opravka s prevažanjem nekoliko zahtevnejših družinskih tovorov, dovolj zgovoren podatek. V potniškem prostoru voznika in potnike prijetno preseneti temeljitost in dodelanost okol- ja. Vozniku je namenjena dokaj klasična in na videz pretirano plastična armaturna plošča, na kateri so vsi pomembni instrumenti, ob njih pripravna, a ne pretirano posrečeno oblikovana stikala, medtem ko je pohvalna oblika in oprijemljivost volans-kega obroča, tako da končni vtis o uporabnosti kljub vsemu ostaja pozitiven. Na testnem avtomobilu je bila oprema označena s črkami CLX. Poznavalci Fordov vedo, da je skoparjenje s serijsko opremo v tem primeru dokaj očitno, in da razen osrednje ključavnice, zatemnjenih stekel, volana s servoojačevalnikom in vzvoda za odpiranje prtljažnih vrat iz kabine ne gre pričakovati kaj pretresljivega. Zato pa so se živo rdečemu testnemu avtomobilu lepo podale temne notranje obloge na udobnih, a f>retrdih sedežih, med dobre astnosti pa štejem tudi precejšnjo prostornost. Za pogon testnega escorta je skrbel znani 1,6-litrski štirivalj- Avto M d.o.o. Predilniška 16, SI 64290 Tržič tel/fax: 064 53-334 AVTOSALON IN SERVIS - nova in rabljena vozila - servisne storitve, popravila, kleparstvo, ličarstvo POSEBEJ UGOD&O MENJAVA ZIMSKE GUME A&TIfRIZA Del. čas: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. Tel.53-334 ZA VSA VOZILA mm NUDIMO BREZPLAČEN PREVENTIVNI PREDZIMSKI PREGLED Trgovina SONČNICA na Kokrici VAS VABI NA PRODAJO SADIK IN SADNEGA DREVJA: JABLAN, HRUŠK, ČEŠENJ, SUV, MARELIC, BRESKEV... JAGODIČEVJA, OKRASNEGA GRMIČEVJA ter gnojila, zaščite, vrtnarskega in sadjarskega orodja Prodaja bo v četrtek, petek, in soboto, 3., 4. in 5.11.1994. OB NAKUPU VAM BO SVETOVAL PRIZNANI STROKOVNJAK Informacije tel.: 211-462 MEŠETAR Escort s podaljškom CENA do registracije: 29.200 DEM (Summit Motors, Ljubljana) nik z močjo 65 kilovatov. Njegova moč zadošča za največjo hitrost blizu 180 kilometrov na uro, z razmeroma solidnimi pospeški in ne pretirano bencinsko žejo pa ohranja tradicionalni sloves tega avtomobila. Motor s šestnajstimi ventili je uglajen in prožen, pri prigan-janju v višje vrtljaje pa tudi hrupen. Vsaj po prvih vtish se mi je zdelo, da karavanski escort zaradi drugačnega težišča nekoliko bolje leži na cesti kot ostali karoserijski izvedbi, zaradi dokaj dobre okretnosti in le nekaj milimetrov daljše karoserije pa tudi parkiranje v mestnih središčih ne predstavlja posebne težave. Tisti, ki se bodo odločili za nakup tega escorta, se zagotovo ne bodo zmotili. Dobili bodo dokaj klasičen in uporaben avtomobil, z nič pretiranega odstopanja od povprečja, vendar za sorazmerno solidno ceno. • M. Gregorič TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombi s petimi vrati in spredaj nameščenim motorjem, pogon na prednji kolesi. Motor: štirivaljni bencinski, vrstni, 16 ventilov, 1597 ccm, 65 KW, elektronski vbrizg goriva, katalizator. Mere: d. 4268 mm, š. 1690 mm, v. 1409 mm. Najvišja hitrost 177 km/h (tovarna), 179 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,8/ 7,11 9,1 I neos-vinčenega goriva na 100 km. Poraba na testu: 8,9 I. Velika ponudba in malo povpraševanja Za dogajanje na zadnjih avkcijsko borznih sestankih je značilno dvoje: prvič - velika ponudba, še zlasti uvoženih kmetijskih pridelkov, in drugič: zelo skromna prodaja. V Splošni kmetijski avkcijski in borzni družbi se ob tem že sprašujejo: ali to pomeni, da imamo v Sloveniji že vsega blaga preveč ali da so cene previsoke. Na avkciji, ki je bila 20. oktobra, je kotiralo 23 kmetijskih pridelkov, od katerih jih je bilo le sedem slovenskih. Prodali so le nekaj hrušk slovenskega porekla. Pomaranče druge kvalitete so bile spet dražje od pomaranč prve kvalitete, za mandarine pa, kljub temu da so jih ponujali po 125 tolarjev za kilogram in da so sicer v maloprodaji v Ljubljani še enkrat dražje, ni bilo nobenega zanimanja. Doma pridelani hren so ponujali po 300 tolarjev, peteršilj po 120 tolarjev, južnoafriške limone po 120 tolarjev, nizozemski fižol po 175 tolarjev... Na borzi je kotiralo samo uvoženo kmetijsko blago, prvič tudi umetna gnojila norveškega porekla. 45-odstotno ureo v vrečah so ponujali po 22,90 tolarja za kilogram, NPK 15-15-15 v vrečah po 26,30 tolarja, KAN v vrečah po 19,90 tolarja... Za madžarsko koruzo je bila izklicna cena 17,50 tolarja, za brazilsko razsuto sojo 30,90 tolarja, za madžarska teleta simental, težka 220 kilogramov, 335 tolarjev - in tako dalje. Na petem sestanku SKAD-a (27. oktobra) so prodali več pridelkov vendar so bile prodane količine še zmeraj majhne. Največ zanimanja je bilo tokrat za zelje, saj bi ga lahko prodali še veliko več, če bi ga le ponujali. Po nekajtedenski odsotnosti so se na avkciji spet pojavila jabolka. Zelje so prodali po 20 tolarjev za kilogram, doma pridelani peteršilj po 110 tolarjev, hrvaške mandarine po 105 tolarjev, slovenski kostanj maroni po 290 tolarjev, domača jabolka idared po 42 tolarjev in doma pridelane hruške abatefetel po 80 tolarjev za kilogram. Na borzi so ponujali velike količine umetnih gnojil in krmil, vendar povpraševanja ni bilo. Na sejmišču v Ljubljani Fiat Cinquecento sporting Avstrija v Sloveniji Italijanski Fiat je prejšnji mesec predstavil novo različico najmanjšega hišnega modela cinquecento. Cinquecento sporting so naredili v spomin na slavnega fiata 500, s katerim so v šestdesetih letih z velikim uspehom prirejali pokalno prvenstvo v rallvju. Novi cinquecento v športni f>reobleki ima tudi nekoliko močnejše srce. Vanj so vsadili 1,1-itrski motor z močjo 40 KW/54 KM, z elektronskim enotočk-ovnim vbrizgom goriva. Največji navor znaša 86 Nm pri 3250 motornih vrtljajih, od 0 do 100 kilometrov avtomobil pospeši v 14,2 sekunde, končna hitrost pa znaša 150 kilometrov na uro. Emisije škodljivih snovi v izpušnih plinih so v okvirih predpisov, ki bodo veljali do leta 1997. Poleg močnejšega motorja je v cinquecentu sporting tudi bogatejša, športno usmerjena oprema. Serijsko je na armaturni plošči poleg merilnika hitrosti tudi merilnik vrtljajev, avtomobil je v celem za 20 milimetrov nižji, podvozje je trše, športno podobo pa zaključujejo masivnejši odbijači, in lita platišča. Na voljo je tudi precej doplačilne opreme, med katero tovarna ponuja širše gume (165/55 SR 13), avtoradio, kovinsko barvo za karoserijo in osrednjo ključavnico. • M. G. Ljubljana - Od 22. do 25. novembra bo na sejmišču v Ljubljani strokovni sejem Avstrija v Sloveniji, na katerem bodo naši severni sosedje predstavili štiri gospodarske panoge: industrijo, gradbeništvo, obrt in turizem, še zlasti številne novosti s področja elektrotehnike, industrijske opreme, gradbenih (izolacijskih) materialov, inštalacij, predelave odpadkov, gradnje cest, mostov, predorov, železnic... Sejem je namenjen predvsem podjetnikom, obrtnikom, načrtovalcem, arhitektom ter ljudem, ki odločajo v občinah in na državni ravni. • C. Z. PEČJAK S. STEKLO GOLF 11.200 SIT S. STEKLO R5 12.000 SIT S. STEKLO R4 7.200 SIT S. STEKLO KADET 12.800 SIT BLATNIK GOLF 2 3.920 SIT £7 POSLOVALNICA: Tel.: 064/70-409 Češnjica 24, Podnart NOVO: STEKLA IN IZPUHI d.o.o.„ Staneta Žagarja 30 Tel.: 221-692, 331-656 ■ SERVIS SEAT ■ ROČNO FRANJE VOZIL ■ MENJAVA AVTOPLASČEV Vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote in nedelje. ČREVARSTVO MAJER MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in'tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: @<3>IBI§E&JJ©IEH GLA3 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 MMf DO&JtO' OSTAmtiCO ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ l prodaja »servis •montaža »svetovanje GLAVNI TRG 22, KRANJ, TEL: 064/224 500 Da no bosta prlill v podobno situacijo, kot igorol na sliki, se posvetujte najprej z nami I I TV sprejemniki: ELEKTRONIKA GOkfStar PHILIP* MOKI A cRunoto I SAT tistimi: PACE, NOKIA, LA SAT, ELEKTRONIKA I ANTENSKI ojačevalniki in pribor LUKEŽ ITV ANTENE: FRACCARO, GORENJE, ISKRA I TV, VIDEO KABLI, PRIKLJUČKI, VIDEOKASETE, SLUŠALKE... I PRVIČ V SLOVENIJI ZAKONITO fjj^ VEC PROGRAMSKI PAKET 10£^ KODIRANIH PROGRAMOV | j j 11 | | | | || 11 I I I DELOVNI ČAS OD 8. D012. IN OD 15. D018. URE, SOBOTA OD 8. D0J2J1I MU"«' VREME Do petka nam vTemenosbvci napovedujejo sončno in razmeroma toplo jesensko vreme LUNINE SPREMEMBE Ker bo v četrtek mlaj nastopil ob 14.35, bo po Herschlovem vremenskem ključu vreme lepo in prijetno. Halo Maja ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Tudi Ljubno na Gorenjskem ni neznan kraj, čeprav je objavljen slika iz leta 1938 in se je od tedaj lahko podoba kraja močno spremenila. Prepoznavna značilnost Ljubnega pa je naprimer cerkev Marije Udarjene, ki je bila sezidana približno 1600. leta. Pomembni so tudi ljudje, ki so bili tu rojeni ali pa so tu vsaj kratek čas opravljali svoje delo. To so naprimer Jožef Rozman Trebanjski, Mihael Stroj, Anton Cvenkel, Janez Puhar... Zdaj pa nagrajenci, ki so bili tokrat izžrebani: 1. Marica Zakovšek, Finžgarjeva 8, Lesce; 2. Špela Vavpot, Britof 131, Kranj; Janez Markovec, Ljubno 88, Podnart; 4. Renata Petrinjak, Gorenjska c. 31, Naklo; 5. France Cvenkel, Ljubno 26, Podnart. Čestitamo! Tudi tokrat objavljamo staro razglednico s poštno štampiljko z datumom 30, avgusta 1965, lahko pa je razglednica še starejša, ki kaže enega od pomembnih gorenjskih krajev, čeprav morda po tejle sliki tega ne bi mogli sklepati. Ugotovite, za kateri kraj gre in katere so njegove značilnosti. Odgovore pošljite tokrat do ponedeljka, 7. novembra, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih reševalcev bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Mogoče je kdo od njenih bližnjih res dacar in pobira davke, no Maja Dacar, znan obraz s kranjske kabelske televizije, razen tega, da davke plačuje, kot ostali državljani, s tovrstnim poslom nima nobene zveze. Majin "teren" je slovenska glasbena scena, saj poleg vodenja oddaj na kranjski in šišenski lokalni televiziji, kjer med drugim predstavlja naše glasbenike in glasbene skupine, organizira glasbene promocije, prireditve, koncerte... Kranjčani smo te spoznali kot voditeljico oddaje 3-2-1 gremo, kranjske kabelske televizije. S čim se sicer ukvarjaš? "LJkvarjam se predvsem z glasbo, pravzaprav shou-busi-nesom okrog le-te. Letos pomladi sem v okviru svoje glasbene agencije BIMI, d.o.o., izpeljala projekt "Otroška karavana", v okviru katere so otroci dobili možnost, da se predstavijo tudi v glasbi. Zadeva se je izkazala kot uspešna, v otrocih pa je mogoče odkriti tudi glasbeni ?otencial. Ena takih je Monika ratnik iz Kamnika, katere samostojno kaseto bomo lahko poslušali še pred novim letom." Tvoja oddaja na Televiziji Kranj je pomladi imela velik odziv. Kakšna je tvoja publika? "Publika je zelo raznolika, naj bodo to 7,8 let stari otroci, najstniki ali pa starejši, izoblikovalo pa se je tudi nekakšno jedro stalnih gledalcev. Odziv je med ljudmi zelo dober, mislim da prav zaradi sproščenosti in tiste prave mere domačnosti, ki jo oddaja, po novem "Halo Maja", ponuja." Jesenska novost je "Video Bum 40", lestvica najboljših video spotov slovenske pop ročk scene. Kako je do zadeve sploh prišlo? "Za ves projekt? sva "kriva" jaz in Nani Matjašič iz Maribora. Ko je bila žurka ob 30-letnici Antene, sva se pogovarjala o tem, da bi slovensko glasbo predstavila širšemu krogu gledalcev prav skozi lokalne televizije. Nani se je spomnil, da bi k sodelovanju povabila tudi Anteno in Kaj. Tako omenjeni reviji objavljata glasovalne kupone, samo oddajo pa predvaja približno 20 lokalnih kabelskih televizij po vsej Sloveniji. To je pravzaprav prvi skupni projekt Združenja lokalnih televizij." Glede na tvoje poznavanje slovenske glasbene scene... Kaj meniš? "Nekega strokovnega mnenja sicer ne morem dat', saj so za to najbrž bolj pristojni producenti in glasbeniki sami. No, sama imam slovensko glasbo zelo rada, rada poslušam pop ročk. Kljub temu da imam ene glasbenike rajši kot druge, pa moram reči, da sem za nekatere od teh naredila zelo veliko. Vsi se zelo trudijo, res pa je, da eni s kvaliteto, drugi spet kako drugače. " Bo Maja ostala v glasbi? "Seveda ostajam v glasbenem show-bussinesu. Drugo leto pomladi bo tu spet Otroška karavana, trenutno pa pripravljam eno zadevo v sodelovanju z revijo Sara, šlo bo za TV prenose v živo, kje, kdaj in kako pa naj zaenkrat še ostane skrivnost." • Igor K., foto: Džej Pi Malo pred Vsemi sveti je °[lo, ko med TV Dnevnikom, ** ga človek zaradi njegove globalne in lokalne informa-livnosti požira z očmi in ušesi, zazvoni telefon. Delamo raziskavo o politikih, bi hoteli sodelovati? Ni bil sicer ameriški Gallup, ki dela najboljše raziskave, a kaj češ: je bil pa vsaj njegov slovenski mali bratec. Niso bili skratka otročki iz naše osnovne šole, ki jih bodo pred volitvami verjetno tudi zašiba- da skačejo od hiše do hiše ln delajo raziskave javnega mnenja o tem, kaj si ljudje mislijo o naših politikih. No - in ker so bojda najvišji slovenski nivo in svoje raziskave objavljajo v cajtengu z največjim forma-*°fn, smo rade volje sodelo-v"h. Kako to izgleda? Prav fletno, če si komot in s^oja čustva o slovenskih Politikih bruhaš tja v tri dni. Nič fletno pa ne izgleda, če e zalotijo v globokem razbijanju o temi, ki jih zaniha. Kajti nekateri Slovenci in Slovenke smo pač take sorte, ^ še tedaj, ko grabimo listje -^vdonca, koliko ga je pred nično nezaupljivim in od komunizma nažrtim anketirancem le ne da miru! Kaj veš, kakšen hakelj, kaj veš kakšne mafije, se zadaj skriva! Kar seveda še malo ni čudno. Čudež bi bil, če ob vseh aferah, ki se producirajo, tega ne bi pomislil! Res pa je obenem tudi, da me enkrat morajo najti. Ob toliko anketah in raziskavah Potekalo je nekako takole: Kako so mi všeč slovenski politiki: so mi, so mi všeč srednje ali mi niso. Kakšno trpinčenje! Mene in njega! Kako naj, lepo prosim, kot iz puške odgovorim, ali so mi razvpiti slovenski politiki všeč, srednje všeč ali pa bi jih človek najraje kar v žlici vode utopil? Kaj je srednje? Komsi - komsa? Ali srednje Tema tedna Anketa Kateri slovenski politik vam je všeč, kateri je srednje dober in katerega bi utopili v žlici vode? Ob osmih zvečer na taka vprašanja lahko dobite fejst hudobne odgovore od kakšne žlehtnobe. zapadamo v globoke i po-? Je dober ali aepresije: kateri slovensk i?* je pravzaprav boljši *ocin dober, srednje dobt Zanič? Naslednje, kar ti šine v Htavo, ko te anketarji pokliče-'°> je: zakva pa so glih mene najdli? Verjetno je 99 procen-■°v res, da me je naključno Zvrgel računalnik, ampak mi preostali procentek kro- na takšno število prebivalstva, bi bilo že čudno, da ne prideš na vrsto vsaj vsake pol leta! Še kakšni dve leti, pa bodo tisti anketarji lahko z vsemi anketiranci na Ti. Aja, to je pa spet tisti Tone, ki je me je zadnjič nadrl, ko sem ga vprašal, kaj misi o Kučanu: je dober, srednje dober ali zanič. In podobno. Ne, populacija ni ameriška - populacija je samo dva milijonska. No - pa gremo! Gremo, dragi prijatelj anketar z one strani telefonske žice. pomeni, da mi je danes en politik všeč, včeraj pa mi ni bil? Kakšno stališče naj zavzamem do te všečnosti in sprejemljivosti slovenskih politikov? En kriterij moram zavzeti! Zanesljivo ta kriterij ne more biti lepota. Vsak, ki gre v politiko, zame ni nikoli več lep - ima lahko še tako lepe očke in stas in pisano kravato, politična duša mu izžareva grdobijo in hudobijo pa amen! Njih dejanja? JežeŠmarija! Po njih dejanjih bodo sojeni, v žličko potopljeni.Če le pomisliš, kako so nas spričk-ali navznoter in nas bodo ravnokar zašuštrali tudi navzven! V taki klimi je nato potekala ta slavna raziskava pri meni doma! Prvi šusek, ki ga je vsaj po tej poti od mene fasal prvi politik, ki ga je anketar imenoval: ni všeč! In drugi in tretji in četrti in peti in šesti in vsa tista rajsa, dokler se mi ni zdelo, da je vse skupaj ena oslarija. Da ne bi človek po telefonu Z neznanim anketarjem izpadel otročje in samo zaradi lepšega videza, je bilo pri enem le treba reči: srednje všeč. Pri kom? Pri zadnjem, pri prvem, pri enem, ki ga bodo imenovali nekje na sredi? Naj ima to čast in slavo, da mi je srednje všeč tazadnji imenovani! Anketar si je vidno oddahnil, ko mi je bil zadnji politik vendarle srednje všeč! Le kakšen pa bi bil izid ankete, če bi računalnik izvr-gel same take turobneže in šimfače, ki jim noben politik ni nič všeč! Au - kako bomo poslej brali tiste objavljene ankete, pardon, raziskave javnega mnenja! Previdno, previdno, drage politične stranke, ki v tem črpate navdih in inspiracijo za promocijo vaših kandidatov! Tam notri v teh anketah so tudi kakšne fejst hudobne žlehtnobe, ki jim točno ob osmih zvečer noče biti všeč niti en sam slovenski politik. • D. Sedej Kaj bo 19. novembra v Škof ji Loki Nagradno vprašanje Škofjeloški nogometni klub Jelovica - LTH pripravlja super prireditev, s katero želi zbrati prepotrebna sredstva za razvoj kluba. Megadogodek bo v soboto, 19. novembra, poimenovali so ga kot prvo srečanje narodnozabavnih ansamblov in bo trajalo poltretjo uro. Dobrodelni nastop za škofjeloške nogometaše so obljubili ansambli Nagelj, Rom-pom-pom, Obzorje, Blegoš, Laufarji, Krim, AS, narmonikarice Kluba Zupan, mlada harmonikarja Gregor Eržen in Anže Plešec ter Folklorna skupina Tehnik. Prireditev bosta vodila Majda Lovrenčič in Boštjan Rupar, predvajali jo bodo RADIO ŽIRI, Radio SRAKA NOVO MESTO in LokaTV, omogočajo pa jo sponzorji: M-Meso Izdelki, Peks, LTH, Trgovina Mateja in A club, Tiskarna Derling, EGP, Corona (sponzor snemanja oddaje) in - seveda - Gorenjski glas. Vstopnice so Že v prodaji v TD Skofja Loka, Menjalnici Invest, Pizzeriji Palermo na Trati in Pizzeriji Oliva v Sv. Duhu. In nagradno vprašanje: Kako se imenuje prireditev, ki bo 19. 11. ob 19. uri v Dvorani Poden? Odgovor napišite na dopisnico in ga čimprej (vsekakor pa do 15.11.1994) pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Nagrade so lepe: 15 vstopnic za 15 srečnežev v žrebu! "Kolovrat domačih viž" na Radiu Tržič vsako nedeljo ob 14.30 uri. Pokrovitelj nedeljske oddaje: Avtoservis Bokalj - Polica 18, Naklo, tel. 064/48-769. Nagradno vprašanje: Za katere vrste avtomobilov ima Avto Servis Bokalj servis? Odgovor:_ Naslov:_ Odgovore s pravilnimi rešitvami pošljite čimprej, vsekakor pa do sobote, 5. novembra, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 s pripisom za "kolovrat domačih viž". AVTOSERVIS BOKAL) ZADETEK V PETEK Zadnji oktobrski petek smo žirovski radijci in Glasovci ponovno vpregli konje v ZADETEK V PETEK in začeli novo, bo žično-novoletno serijo kvizov. Družinski kviz ZADETEK V PETEK bo na sporedu Radia Žiri vsak drugi petek tja do 23. decembra. V vrvi oddaji je bil Jure Svoljšak s terenskim telereporterjem v Sevljah 28, pri družini ERŽEN (na sliki med odgovarjanjem na enega od vprašanj). Po domače se reče Pr' Jak' in Erženovi so se za kviz dobro pripravili: Jureta in našega fotografa Janeza Pelka je na mizi čakala potica, odgovore so stresali kot iz rokava in dobili nagrado pokrovitelja oddaje Trgovskega podjetja LOKA Škofja Loka v vrednosti 15 000 tolarjev. Erženovi bodo 6. januarja (to bo že leta 1995) tudi sodelovali v finalu serije za nagrado generalnega pokrovitelja, družinskega podjetja Klakočar z Bele pri Preddvoru. Naslednja oddaja družinskega kviza ZADETEK V PETZEK bo na sporedu prihodnji petek, 11. novembra, ob 19. uri na RADIU ŽIRI. Generalni sponzor božično-novoletne serije: družinsko podjetje "Klakočar" - proizvodnja tekstilnih izdelkov, trgovina "Nina", restavracija Vila Bella s Sr. Bele pri Preddvoru. šiviljstvo klakočar K V trgovini "Nina" ugodna ponudba oblačil za zimski čas - moške, ženske in otroške konfekcije, spodnjega perila, brisač, servietov, nogavic, copat ter igrač in bižuterije. Odprto od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Restavracija VILA BELLA je odprta, razen ponedeljka, vsak dan od 11. do 23. ure; ribje specialitete, divjačina, brezmesne jedi, prvovrstne sladice - ponudbo pa so razširili še na dobrote kitajske kuhinje. Kakovost, pozornost in udobje v restavraciji VILA BELLA na Sr. Beli. Poslovno kosilo, priložnost za praznovanje pomembnih življenjskih dogodkov ali intimne večerje. - Trenutki v VILI BELLA vam bodo ostali v nepozabnem spominu... NAGRADA: OBLAČILA IN GOSTINSKE STORITVE V VREDNOSTI 50.000,00 SIT PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p. o. Ta mesec na vrtu Bio koledar za november Koliko ima Lenart (6. 11) snega v planini, toliko ga ima božič v dolini. Kakršno je vreme na lenartovo, tako bo do božiča. Kakršen je Martovšek (Martin, 11. 11.), tak bo sušeč mesec. Če Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. Če Martin še listje obdrži, huda zima sledi. Sv. Klemen (23. 11.) sklene, sv. Katarina (25. 11.) grušta, sv. Andrej (30. 11.) pa (s snegom) pokriva. Sneg, ki na Andreja zapade, sto dni leži in žita mori. 1. in 2. novembra spravljamo rastline v prezimovališče, in če je suho, zalivamo. 3. in 4. spravimo v hišo rožmarin, roženkravt in lovor. Zaščitimo občutljive rastline. 4. je čas tudi za setev dišeče perle. 5. in 6. porežemo suhe poganjke malin in robidnic. 7. spravimo v hišo rožmarin, roženkravt in lovor, če tega še nismo storili. 8. sadimo trajnice, spravljamo občutljive rastline, porežemo suhe poganjke malin in robidnic. 12. in 13. zalivamo na novo posajene trajnice in drugo, če je suho. 14., 15. in 16. rahljamo prst in zastiramo grede. 19., 20. in 21. pospravljamo po vrtu, zastremo grede in kolobar prsti pod drevjem. 24. in 25. pospravl- jamo pridelek ter nabiramo korenine zdravilnih rstlin. 26., 27. in 28. pospravljamo pridelek. Pa še to: Novembra izpraznimo vse vodne zbiralnike, da jih mraz ne poškoduje in bi zato puščali vodo. Zbiralnik po izpraznitvi pokrijemo z nepropustnim pokrovom. To pa ni potrebno, če napolnimo zbiralnik s suho šoto. Ta vpija dežnico in snežnico, tako da ga ne bo razgnalo. Nestalne (lesene ali plastične) zbiralnike za vodo, ki niso vkopani v zemljo, po izpraznitvi obrnemo, še prej pa podstavimo kamen ali opeko, da se robovi ne dotikajo tal. Novembra tudi naoljimo ali namastimo v vrtu ključavnice, vrtne petlje in podobno, da ne bodo pozimi rjavele. Dobra mast je boljša kot strojno olje, ker dlje ščiti železje pred rjo. Žabice (obešanke) po namazanju vtaknemo v usnjeno ali plastično vrečko in jo tako še bolj zaščitimo pred neugodnim vremenom. Preden nastopi hud mraz, moramo zapreti in izprazniti vrtno vodovodno napeljavo. To velja posebno za napeljavo, ki ni zadosti goboko zakopana in tako zavarovana pred mrazom. Čeprav cev izpraznimo, je vseeno prav, če nastavno (pokončno) cev omotamo s slamo. Medeninaste pipe moramo še posebno dobro zavarovati ali pa odviti in spraviti na varno. Za pokrivanje zemlje si do časa preskrbimo bukovo listje ali borove iglice. Slednje imajo v sebi mnogo smole, zato le počasi trohni-jo, propuščajo zrak v tla in ne kvarijo lepe slike vrta. Pozimi preprečujejo, da bi tla globoko zmrznila. Iglice na-tresemo v tanki plasti med rastline. V nasadu jagod jih natresemo med vrste, sadnemu drevesu pa po kolobarju. Bukovo listje pa lepo nadomesti šoto in borove iglice. Domači zdravnik v Crni trn Če ste se v kratkem sprehajali ob robovih gozdov, ste lahko ugledali bodljikave grme, polne lepih modrih jagod, ki kar vabijo, da jih pokusimo. Barva plodov je enaka barvi poznih jesenskih sliv. To je črni trn. Brez skrbi lahko jagode damo v usta. Dokler črnega trna vsaj dvakrat, trikrat ne dobi slana, imajo jagode trpek okus. No, te jagode nabiramo oktobra in novembra, sušimo na prostem, nato pa previdno na zmerni temperaturi. Lahko pa iz njih pripravljamo dobro čežano in marmelado. Peške moramo seveda izločiti. Cvetje nabiramo aprila in maja, liste aprila in maja, takoj, ko odcvete, korenine pa oktobra in novembra. Čaj iz črnega trna priporoča pater Ašič kot dobro in milo odvajalo, ki hkrati krepi želodec, pospešuje tek in odpravlja želodčne krče. Čaj dobro čisti kri, odpravlja kožne izpuščaje, zdravi nečisto kožo. Priporočajo ga tudi za odvajanje vode, pri bolnih ledvicah, kamnih in vodenici. Iz plodov lahko naredimo zelo okusen sok, ki pospešuje iztrebljanje in pomaga proti zaprtju. Marmelada iz plodov pomaga starejšim ljudem, ki zjutraj nimajo teka, ker želodec še ni izločil potrebnih sokov. Sok iz jagod, pomešan z izvlečkom iz korenin, je dober za izpiranje ust, čiščenje bolnega grla z grgranjem, ustavlja tudi krvavitev iz nosa. Za otroke, ki nimajo teka in so zaprti pripravimo sirup takole: cvetje naj nekaj časa vre v vodi. Nato ga precedimo in pretlačimo skozi platneno krpo, dodamo enako količino sladkorja, ponovno prekuhamo in nali-jemo v steklenice. Ta sirup je zelo dober za otroke kot blago odvajalo. Čaj iz skorje črnega trna zdravi srčno astmo. Moda moda moda College Look Moda šolark iz šestdesetih let, ko so z minicami napravile pravo modno revolucijo po drugi svetovni vojni, je z vsemi značilnostmi udarila spet na dan: mini krilca, dolge jakne, srajčne bluze in baskovske čepice. Pod jakno se nosi kratka pletena jopa s kratkimi rokavci. Ta še bolj izrazi dolžino srajce, ki sega skoraj do roba krila in poudarja vso sproščenost mladih. In čevlji? Naj bodo visoki, imajo debel podplat in srednje visoko peto, obvezno pa se morajo zavezovati z vezalkami. Tudi dokolenke, ki segajo do ali čez kolena, so zelo modne. Barva naj se ujema z jakrio ali krilom. Poskusimo še mi Jabolčne rezine Testo: 35 dkg moke, žlička pecilnega praška, 15 dkg surovega masla ali margarine, 1 rumenjak, malo kisle smetane, 4 dkg sladkorja. Nadev: 3/4 kg jabolk, 10 dkg sladkorja z vanilinom in cimetom, žlička ruma, 4 dkg drobtin, žlička sladkorja. Na desko presejemo s pecilnim praškom vred moko. Surovo maslo narežemo na liste in ga razdrobimo z moko; med mešanjem vlivamo zmes razžvrkljanega rumenjaka, smetane in sladkorja,- hitro napravimo testo ter ga razdelimo na dva dela. Očiščena jabolka olupimo, jih narežemo na tanke liste, zmešamo s sladkorjem, cimetom in rumom. Testo razvaljamo; prvo plast položimo na pomaščen pekač, po vrh potresemo drobtine in pripravljena jabolka, nato položimo drugo plast testa. Sladico pečemo v vroči pečici; pečeno razrežemo v podolgovate ali štirioglate rezine in jih potresemo s sladkorjem. Jabolčne rezine bodo seveda še boljše, če bomo nadevu dodali še malo mletih orehov. SREDA, 2. NOVEMBRA TVS 1 9.00 Čarovnik iz Oza, predstava SLG Celje 10.05 Frida in njeno nemirno srce, zadnji del norveške nadaljevanke 10.45 Večne pravljice^ Peplka 11.00 He-man, ameriška risana nanizanka 11.25 Afriški mladiči 11.35 Risanka 11.45 Ta vset je tudi zate 12.10 Zimska tekmovanja 12.35 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini, ponovitev 13.00 Poročila 14.55 Opus 15.55 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.50 Risanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna, Pet deklet in vrv, tajvanski film 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.46 Šport 22.55 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Med vrsticami zakona, anagleš-ka nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 15.50 Zgodbe iz školjke 16.20 Stradivardi, itali-jansko-francoska nadaljevanka J7.10 Sova, ponovitev 18.45 loveški rod, serija 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda 22.20 Omizje HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Živeti kot vsi drugi 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Cesarica, nadaljevanka 13.00 Monofon 13.40 Mačke, dokumentarna serija 14.35 V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke 15.25 Lovejov, angleška nanizanka 15.25 Bratova žena, ameriški barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 20.10 Loto 20.15 Tigri, dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.55 Kulturna krajina 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 Clarissa, ponovitev 18.25 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška dokumentarna serija 19.30 Dnevnik 20.15 Evropska nogometna liga 20.20 Nogomet: Anderlecht - Hajduk, prenos 22.20 Clarissa, nadaljevanka 23.10 Evropska nogometna.liga KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.45 Spot tedna 16.05 Na velikem platnu 16.20 Male živali, ponovitev 16.45 Upravljanje, ponovitev dokumentarne senje 17.45 Kdo je ubil Alana Svinjo?, ponovitev 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Cail seleetion 20.30 Aktivno! 20.50 Benny Mili, 7. del 21.20 Dance session, oddaja o plesu 21.50 Dannvjeve zvezde 22.30 Poročila 22.40 Album show, glasbena oddaja 23.30 Spot tedna 23.40 Na velikem platnu 23.35 CMT AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Prva policijska postaja 9.30 Audimax, ponovitev 10.15 Pan optikum 10.30 Semkaj z dečki, ponovitev francoske komedije 12.15 šport 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Doktor in ljube živali 14.55 Najlepše otroške oesmi 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 VVildbach 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/ 20.25 TVS 1 PET DEKLET IN VRV tajvanski barvni film; Kitajsko podeželje v fevdalnih Časih. Ženske so popolnoma podrejene moškim. Mingtao se je bila prisiljena poročiti proti svoji volji Aigue Živi svojevrstno življenje s svojo sedemdesetletno materjo. Hexiang, Giujang in Jinmeiji je namenjena poroka z moškimi, ki jih ne ljubijo, in ki jih bodo najverjetneje Imeli le za služabnice. In ker krajevna legenda pripoveduje, da dekle, ki umre kot devica na "dan smrti", pride naravnost v "božji vrt", se pet deklet odloči za skupni samomor. Vreme 20.15 Ljubezen na ropu prepada, nemški film 21.45 Pogledi od strani 21.55 Igra na srečo, italijanski film 23.35 Čas v sliki 23.40 Seven ups, ameriška kriminalka 1.20 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 12.50 Tisoč mojstrovin 13.00 Dnevnik Ane Frank, ameriški film 15.25 Očka duha, ponovitev ameriške TV komedije 16.45 Evroturizem 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Naš hrupni dom, ameriška serija 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.15 Nogomet -evropski pokal, Liga prvakov: Ajax Amsterdam - Austria Salz-burg 22.15 čas v sliki - Večerni studio 22.50 Šport, Nogomet -Liga prvakov, rezultati tekem 0.05 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.35 Hčerka hiše Ma-kioka, japonski film 2.50 Videostrani/1 000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ TUDI V TRŽIČU! 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Vrtec v Minimudnusu 19.30 Kamera med vami 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Srce želi domov 20.50 Objava pravil in načina volilne kampanje v programu TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ 20.55 EPP blok, Danes na videostraneh 21.00 Župan z vami - zadnjič (v živo) 22.00 Video boom 40 (prva slovenska video lestvica), 10. oddaja 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00,18.00.19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Čuki na koncertu v Železnikih - 2. del koncerta v okviru 32. čipkarskega dne 20.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.40 Aktualno 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas - Marko črtalič R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure, iz Kovorja na UKV 95 MHz ter SV 1584 KHz in iz Tržiča n UKV 88,9 MHz. Poleg novosti v filmskem svetu in s knjižnega trga, bo nekaj svežih informacij, nikakor pa ne KINO bodo pozabljeni ljubitelji dobre glasbe. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osredrija poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindi-. kalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni teČ3j 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 16.50 Športni utrinki 17.00 Glasbeno popoldne - hawy m©' tal, boom 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.1» Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gos* 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 1.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 Satelit radio triglav znam brati, berem CENTER "nora" olim. kom. LEDENA STEZA ob 10. uri, amer. ris. PALČIČA ob 16. uri, angl. ram. kom. ŠTIRI POROKE V* POGREB ob 18. in 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih ae zaprto! ŽELEZAR amer. ljub. drama KO MOŠKI UUJ* ŽENSKO ob 18. uri, kit. drama ZBOGOM, MOJA KONKUBINJJ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. druž. film NA ZAHOD ob 1». "n 20. uri t ANNO 973 Priloga Gorenjskega glasa o škofjeloški občini (9) Prej kot v enem letu se v Homanovo hišo vrača življenje "Rad imam stare stvari, spoštoval bom tradicijo" Homanove hiše Dai tartnerjem ponovno erno dejavnos ^olu bo minilo leto, odkar se poslanci škofjeloške občinske skupščine niso mogli sporazumeti in odločiti o tem, da občina <5ir £Vi svo3° Predkupno pravico za nakup Homanove hiše v jp°JH Loki, še vedno ene osrednjih stavb na glavnem trgu v lXsočletnem mestu. Hiša je vso pomlad več ali manj, vsaj na zunaj samevala, čez poletje in na zgodnjo jesen pa so ob njej zrasli Gradbeni odrt Mnogi Škojjeločani so se spraševali, kaj se dogaja, Zo-to smo se odpravili po odgovor k Damjanu Ambrožiču, ki je kot fnemu izmed štirih tedanjih zasebnih kandidatov za nakup, to ruso tudi uspelo kupiti Na Selškem so sence dolge Tokratno prilogo iz življenja v škofjeloški občini začenjamo v Škofji Loki, kjer je vsaj širši javnosti ostalo neznano, kakšna je pravzaprav usoda Homanove hiše, potem ko je po javnih polemikah na občinski skupščini propadel poskus izvršnega sveta, da uveljavi predkupno pravico. Zanimanje je poraslo še zlasti zato, ker so v preteklih mesecih ob hiši stali gradbeni odri, hrup iz nje pa opozarjal, da so gradbeniki temeljito na delu. Bolj razveseljivo je bilo odprtje slaščičarne v tej hiši, kar mirno lahko ugotovimo, da so Ločani težko čakali, tokrat pa upamo, da jih bodo pomirili še načrti novega lastnika, ki jih predstavljamo. Ker smo se pri pripravi preteklih prilog bolj mudili v Poljanski dolini, smo se tokrat podali na Selško stran, kjer pa so novice manj razveseljive: visoko pod Ratitovcem je v treh vaseh življenje že skoraj povsem izumrlo, pa tudi v dolini nekaterim zapletom še ni videti rešitve. Pri tem seveda ne mislimo na to, kako naj bi na Selškem živeli skupaj v svoji novi občini - prepiri še pred njeno ustanovitvijo pač niso le značilnost v tej dolini. Upamo le, da vam bo ta mozaik zanimiv in ponavljamo našo prošnjo za to, da nam tudi bralci predlagate zanimivosti in ljudi, ki bi zaslužili, da bi jih predstavili • Štefan Žargi Kako ste se znašli med interesenti *■ nakup te znamenite hiše? . ' Homanovo hišo sem kupil v mienu podjetja Rodeo Trade, ki sem ga ustanovil s partnerjem iz Italije pred desetimi leti. V hiši smo bili v trgovskem lokalu že nekaj let najemniki in sicer pri trgovskem P°djetju Loka, seveda pa tudi Oznanjeni z vsemi dogajanji po ^nacionalizaciji objekta. Vedeli ?mo, da jo dediči nekdanjega lastni-. a. nameravajo prodati. Ker podjetje dobro dela, smo že dalj časa Iskali poslovne prostore, pa tudi za trgovski lokal ni posebno dobro, če ne veš, kdaj te bodo, ker si pač le sjnio najemnik, postavili na cesto. v tak lokal je le potrebno vložiti določen kapital in za posel ni dobro, da se, potem ko je med ljudmi že P?znan, seli. Zato sem takoj, ko je '"a napovedana prodaja, pa tudi JJjožnost, da občina uveljavi pre-ravico, stopil na občino, svoje načrte in namen za dku _. Predstav nakup." zbiranja ponudb za odkup in ga posredovali tudi občini. K temu naj dodam, da sem po materini strani napol Ločan, tako da se že iz otroštva, ko sem v to hišo hodil na "kremšnite", zavedam navezanosti Ločanov nanjo in vse delikatnosti njenega preurejanja. Ljudi je skrbelo, da bi jo kupil tujec, ki je ne bi znal spoštovati, in še danes je slišati iz ust neobveščenih, da se je to res zgodilo, kar me kar malo prizadene. Zagotovim vam lahko, da bomo storili vse, da hiša nadaljuje svoje poslanstvo: primerno urejena nosilna stavba Mestnega trga s trgovsko in gostinsko ponudbo." Poznate njeno zgodovino in tradicije? "Hiša in možnost njenega nakupa me je tako pritegnila, da sem poiskal vse možne vire, ki govorijo ' o njeni zgodovini, obiskal Zgodovinski arhiv, veliko pa sem tudi izvedel iz pogovorov z g. Homa-nom. Tradicijam hiše bomo s svojim kot verjetno veste, ni šlo povsem dobro. Moja želja je bila, saj sem se nekoč sam ukvarjal z gostinstvom, da s tem nadaljujemo. Pri tem ugotavljamo vrsto problemov: eden najhujših je promet, saj je narobe, če se do gostilne ne moreš pripeljati, še bolj pa, če se z nje ne moreš odpeljati; drugo nerazrešeno vprašanje so sanitarije, ki so lahko le v pritličju oz. kleti, kar je zelo neprijetno. Če k temu dodamo še splošno utesnjenost, ki onemogoča sodobno organizacijo kuhinje, je ovir toliko, da se za to dejavnost še nismo odločili. Trenutno lahko rečem le toliko, da bodo tudi v prvem nadstropju prostori odprti najširši javnosti. Posebna dragocenost in zagotovo svojevrstni spomenik je v tem nadstropju stara slaščičarska peč, ki sega kar v dva prostora, in ki smo jo tudi ob vodne napeljave, ki so puščale, so stropovi zgnili, razpoke v stenah pa opozarjale na nevarnosti porušitve. Zato smo morali ves ta del hiše gradbeno sanirati, stropove zamenjati z železobetonskimi ploščami in na to s posebnimi sidri ter vezmi celotnemu objektu zagotoviti potrebno stabilnost. Opravili smo torej konstrukcijsko sanacijo celotne hiše, kar pa se na zunaj v ničemer ne pozna. Še pred zimo nameravamo na celi hiši zamenjati okna." V drugem nadstropju imate poslovne prostore svojega podjetja. Bo ostal ta namen in ali je morda možno koristno uporabiti podstrešje? Namen drugega nadstropja za poslovne prostore ostaja, s tem, da jih seveda nameravamo preurediti. Do tod nam tudi dopuščajo sedanje prostore preselilo Turistično društvo." Posegi na tej hiši zahtevajo strokovno pomoč Kje jo dobite? "Že od vsega začetka sodelujemo s prof. Fistrom s fakultete za arhitekturo, ki je kar nekako zadolžen za to hišo, z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine ter občinskim odborom za revitalizacijo starega mestnega jedra. Sam imam afiniteto do teh starih stvari, lahko rečem, da jih imam rad, zato bom storil vse, da ne bi česa pokvarili. Če pogledate v slaščičarno, boste videli, da smo značaj te hiše tudi v teh prostorih upoštevali tako pri oplesku, opremi, kot pri dekoraciji. Na stenah lahko opazite izobešene faksimile starih receptov ga. Beti Homan, ki je bila slaščičarka, starih družinskih slik nekdanjih prebivalcev te hiše, posebej pa je zanimiva diploma g. Homana, ki smo jo našli na podstrešju, ko smo ga pospravljali, ali pa dobrih sto let stara omara, ki sedaj krasi ta lokal." Kaj pa dve nadstropji in podstrešje? "V prvem nadstropju je bila včasih zelo dobra gostilna, ki ji pa, 1 ANTON H O M A K. nedavni rekonstrukciji skrbno pazili, čakamo pa na navodila muzealcev, kako naj bi jo restavrirali."Še nedavno tega so ob hiši stali gradbeni odri, in slišati je bilo, da gre za kar korenite gradbene posege. Kaj ste storili? "Zahodni del hiše je čas močno načel, in ker so bile tu tudi vodo- tu,r'u,ar nistc bili edini kandidat' se ' Ce uP«števamo samo tiste, ki so v«meSn° zaiumaM za "akuP' Kako ?Je uspelo? an^!\anoje, da,. ."0'dati tudi Dora Plestenjak, ki je bila je, da je bila med resnimi lalt P0Vrn še v sorodu z nekdanjim slnikom, kar mi seveda ni bilo Tav nič ljubo. Vendar si je, potem t Sc občina ni odločila za uveljavili a Predk"pne pravice, tudi ona Jede nakupa premislila. S tem se kunam °0Pr,a možnost, da hišo J11**?, kar smo maja tudi storili." j^-aninianje ljudi usmerjeno v to li>nVe P°8°Jeno * nJeno Peslro 5'Kiovino, predvsem pa dominant- vJc>go na Mestnem trgu. Kakšni so T načrti? pr Načrte za hišo smo v posebnem v °gramu predstavili že v času programom vsekakor sledili. Le dober teden je tega, odkar smo v pritličju odprli slaščičarno, ki po obisku sodeč Ločane zelo zanima in se po prvih odzivih v njej tudi dobro počutijo. Ta lokal smo v sodelovanju s partnerjem Matjažem Sedejem iz podjetja Rodos (po mojem mnenju je zelo sposoben gostinec, ki se je že izkazal na Bledu z Vilo Prešeren). Ravnokar se nekdanje skladišče "gajbic" preureja v izredno prijeten lokal s parfumerijo, poleg nje ostaja naša trgovina Benetton. Naša želja, da se v nekdanji garaži, ki gleda na Cankarjev trg, uredi pekarija, kot je bila to dolgoletna hišna tradicija, pa se zaradi utesnjenosti vse kaže ne oo mogla uresničiti. Če bomo našli skupni jezik, bom vesel, če bi se v te finančne možnosti. Ima pa ta hiša izredno zanimivo podstrešje, ki bi se dalo preurediti v bivalne prostore. Pri tem se še nisem odločil, ali bi jih uporabil za lastno stanovanje, ali pa bi tam, kar me še bolj mika, uredil tri apartmaje za turiste oz. poslovne ljudi. To bi namreč bila možnost nastanitve, ki bi resnično "dihala" s tem starim mestom." Prijeme sodobne trgovine je težko uskladiti z občutljivim starim okoljem. Nedavno smo lahko prebrali pritožbo na vašo oz. Benetto-novo prodajno geslo v nam tujem jeziku (United colors of Benetton), pa tudi z izbiro poimenovanja kavarniškega dela slaščičarne (Caffe Homan) niste imeli najbolj srečne roke. Se da pri tem kaj popraviti? "Kar se napisa v izložbi trgovine tiče, je to del blagovne znamke, zato tu ni mogoče veliko storiti. Nikakor pa ne nameravamo kar koli dodajati, celo napis Gostilna, slaščičarna bomo v kratkem odstranili. Pri izbiri imena novega lokala pa res nismo imeli veliko izbire, saj na napisa kavarna, ker je lokal premajhen, niso pustili. Bomo premislili. Ko bo naš program v tej hiši v celoti uresničen, pa sem prepričan, da bodo Škofjeločani zadovoljni." * Š. Žargi, slike J. Pelko V treh vaseh pod Ratitovcem sta stalno naseljeni le še dve hiši Življenje bi morda vrnila le cesta lostno je, ko zaideš v vas, pa je tam edino življenje čreda koza, ki te zvedavo opazuje. Čeprav so pogledi izpred tridesetih ali celo štiridesetih let o tem, da je v vasi graditi ceste zelo nespametno, ker bodo potem prebivalci lažje odšli v dolino, k sreči že davno za nami, pa so prav podratitovške vasi najbolj grobo opozorilo, da je resnica ravno nasprotna: če je ljudem z odprtjem ceste, elektrifikacijo, napeljavo telefona tudi v odročnih vaseh bilo omogočeno kolikor toliko znosno življenje, svojih domov niso zapuščali Ta dolg občine Škojja Loka vasem pod Ratitovcem ostaja neporavnan, in vse kaže, da je zanje že zelo pozno. Ne zgodi se prav pogosto, da bi naleteli na neprijazen pozdrav z besedami: "Veste novinarjev imamo pri nas že kar dosti, saj si podajate kljuke. Dajete nas ljudem v zobe, tisti, ki pa bi morali kaj ukreniti, pa ostajajo gluhi!" kot smo to doživeli oni dan, je pa to hkrati dovolj zgovoren pozdrav ljudi, ki se počutijo zapostavljene in pozabljene. Še bolj žalosten je pogled na vas, kjer velikost hiš daje slutiti, da so nekoč v njih živele velike družine, danes pa namesto zaves za okenskimi stekli uzrete pajčevine. Tri vasi pod previsnimi stenami Ra-titovca Zgornje Danje, Zabrdo in Torka spadajo s skoraj 1200 metri nadmorske višine med najvišje ležeče slovenske vasi. Dostopne so iz dveh smeri: na odcepu s ceste med Sorico in Soriško planino, ali prek vasi Ravne neposredno iz doline. Zlasti za prvo pot, ki ji ni mogoče reči cesta, drži, da se vam avto ne sme posebno smiliti, ne smete pa biti tudi presenečeni nad številno divjadjo, saj ste vdrli v njihovo kraljestvo. V vasi Zgornje Danje, ki je med naštetimi najvišja, je stalno naseljena le ena hiša, priznati pa je treba, da vas ne izgleda zapuščena ali celo propadajoča. Očitno je, da se lastniki v vas pogosto vračajo, res pa je, da rože opazite le na enih oknih. Drugačen vtis smo dobili v Zabrdu, ki razen dveh hiš ponuja bolj zapuščen videz, ki so ga morda poudarile še koze in kozlički, ki so se po vasi pasli, kot da bi bili sredi najlepšega pašnika. Po svoje preseneti pogled na nekdanjo podružnično šolo Zabrdo, Svetloba v vašem domu ! E m PONUJAMO VELIKO IZBIRO ■ SENZORSKIH SVETILA IN DRUG ELEKTROMATERIAL TER INSTALACIJE PO OBJEKTIH ■ ELEKTROMATERIAL ■ SENZORJE ■ ELEKTRIČNO ORODJE guHaffEE Stikala merten, izrednega dizajna in kvalitete! SENZORSKA SVETILKA TIP 400 - infrardeči senzor s kotom 360 stopinj - nobeno gibanje alipribliževanjeljudi in avtomobilov ne ostane nenajavljeno - budno oko vklaplja z veliko natančnostjo, je vremensko neodvisno, ekonomično, daje vam udobje in varnost vsepovsod okrog hiše - pokriva 180 m2 prostora v dolžini 12 m - nastavljivost svetlobe v nočnem času 10W, 30W 60VV - 36 mesecev garancije - servis zagotovljen VSE PO IZREDNO UGODNIH CENAH ! Trgovina Log Srednje Bitnje 70 $4209 Žabnlca Tel.: 064/312 000 fax: 064/312 331 V TRGOVINI Trgovina Log Smartinska 152 Hala A 10 - Južni vhod 61000 LJubljana Tel: 061/1851601 ki nekako kraljuje nad vasjo in že od daleč izgleda vzdrževana. Kljub temu da v njej ni bilo že več kot dvajset let rednega šolskega pouka, pa skozi okno uzrete urejen šolski razred, celo zemljevid (sicer že pokojne države) visi na steni, kot da bi učenci šolo pravkar zapustili. Na občini izvemo, da ima stavbo v najemu znani organist Anton Potočnik, profesor z Glasbene akademije v Ljubljani, in jo po pripovedovanju domačinov včasih obišče kar skupaj s svojimi študenti. Najmanjša med tremi vasmi pa je Torka, kjer so bile nekdaj le tri hiše, od katerih ene ni več, na mestu druge (imenuje se Zgornja Torka) se gradi velika nova hiša in hlev, ki pa še ni naseljena, v tretji - v Spodnji Torki pa stalno živita dve starejši (67 in 73 let) sestri Marija in Tončka Gartner. Kmetija je sicer po površini velika, saj obsega več kot 40 hektarjev, vendar je to en samstrmi breg, polovica pa je slabega gozda. Ko smo ju obiskali, je bil doma tudi sin 36-letni Silvo s hčerkico in sinom, povedali pa so nam, da se oglasi praktično vsak dan, le pozimi, ko cesta ni prevozna, se do njiju prebije le enkrat na teden. V dolino, v Železnike je odšel že med šolanjem na osnovni šoli, napravil srednjo šolo in je danes vzdrževalec strojev v Dome-lu. V hlevu imajo tri glave živine zato, da je pri hiši mleko in meso, za kaj več pa se že ni mogoče, saj je potrebno zaradi strmin praktično vse kositi in pospravljati ročno. Pri hiši je sicer tudi traktor, ki pa služi bolj za spravilo lesa. Ko povprašamo, kako se tu živi, nam Silvo pove, da je življenje tod trdo in skromno. V dolini bi morala biti že prav strašna kriza in revščina, da bi se ljudje začeli vračati sem gor, meni. Osnovno, kar bi potrebovali", je ureditev ceste, ki bi jo morali pozimi tudi orati. Prvi pogovori o tem so že stekli, vendar se zatika seveda pri denarju, saj ena ali dve kmetiji, pa nekaj viken-dašev še zdaleč ne bi zmogli zagotoviti potrebne polovične, ali še več, lastne udeležbe. Druga nujnost je napeljava telefona, o čemer se tudi že pogovarjajo, pa se boji, da se bo pri denarju in redki naseljenosti zopet ustavilo, edino, kar je že na prvi pogled urejeno, je pred nekaj leti temeljito obnovljena električna napeljava. S pridelovanjem in dvema kamionoma lesa na leto se tod ne da več spodobno živeti, je še dodal Silvo, zato bi moral) razmišljati še o kateri drugi dejavnosti. Če bi bila urejena cesta (njena stalna pre; voznost je tudi osnovni pogoj, da lahko otroci obiskujejo šolo v dolini), bi se tu lahko verjetno razvil kmečki turizem, saj so ondot prelepi razgledi, hkrati pa tudi lepa izhodišča točka za izlete-Pogosti obiskovalci ob kon cih tedna kažejo na to, številne zlasti bolj mestne ljudi privlači mir in lep narava, pozimi pa je v bli* ni tudi nekaj primernih te cnov za smuko. Da se pripravili za sprejem 8°.. j pa bi morali pri hiši marsiKJj (pre)urediti, kar prav tak ne bi šlo brez širše PoTtl°C^ Čas je, je še dodal, da držav spozna, na kaj je tod P ^ abila. Nismo preverjali. ^ na kateri od praznih hl» j pušča streha, od tod nap je potem še le zelo krat korak... sk>g6o Denacionalizacija Prosvetnega doma v Železnikih Nihče naj ne razpolaga z ukradeno uro! Škofjeloška občinska vlada se ni mogla odločiti o ^ nova občina ostala brez svoUh upravnih prostorov? Kako težko je presojati med obveznostjo po popravi krivic in napak storjenih z nacionalizacijo po vojni in Potrebami širše skupnosti sedaj in v prihodnje, seje Pokazala tudi pri zadnji obravnavi primera denaciona-teacijskega postopka za nekdanji Jegličev dom v Železnikih. Kljub volji, da se denacionalizacijski postopek čimprej zaključi v korist denacionalizacijskega Opravičenca, se člani škofjeloškega izvršnega sveta niso mogli odločiti, ali naj se dom, ki se delno uporablja za širše oz. javne potrebe vrne v celoti. _ Zahtevek za denacionalizacijo Prosvetnega doma v Železnikih je Župnijski urad Železniki vložil že v letu 1990, vlogo pa dopolnil z vsemi potrebnimi dokazili v !etu 1992. Dom je bil nacionaliziran z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Železniki leta 1959, pravno Pa prenesen v družbeno last ga podlagi odločbe Občine Skofja Loka šele v letu 1986. Tedaj se je izplačala tudi odškodnina za nacionalizirano in iz uporabe izvzeto zemljišče ter za sam Prosvetni dom. Nedvomni lastnik, in s tem tudi denacionalizacijski zavezanec, je torej Občina Škofja Loka, kar je razvidno tudi iz urejenih zapisov v zemljiški knjigi, pri čemer se je odločila, da prostore oddaja kar številnim najemnikom: tu so sedaj prostori Krajevne skupnosti Železniki, Turističnega društva, Počitniškega društva in nenazadnje Matičnega urada, del objekta v drugem nadstropju in v man-sardi pa je spremenjen v stanovanja in prostore, ki jih uporabljajo radioamaterji. Prosvetni dom v Železnikih je bil zgrajen leta 1922 kot enonadstropni objekt in bil v letih med drugo svetovno vojno požgan. Leta 1947 so ga krajani popolnoma obno- NojgtiihyJtt|iiidi|( za propagiraj vosegoDiogii (■ storitev no GLAS Tel.: 223-111 Fax:222-917 vili in nadzidali, pa tudi v letih med 1980 in 1992 so bila na objektu izvršena določena vlaganja. Cenitev vrednosti nepremičnin, ki je bila opravljena, ko je bil sprožen denacionalizacijski postopek, je pokazala, da se je vrednost od leta 1959, ko je bila izdana prva odločba o podržavljanju (torej ne po stanju, v kakršnem je bd objekt takoj po vojni odvzet) zaradi vlaganj Eovečala za dobri 10 odstot-ov, izplačana odškodnina pa je bila ocenjena na dobre 3 odstotke, kar je znatno manj od z zakonom o denacionalizaciji predpisanih 30 odstotkov, ki so lahko osnova za drugačno izpeljavo postopka. Krajevna skupnost Železniki taki cenitvi ostro nasprotuje, saj meni, da povojna obnova ni upoštevana, zato je cenitev v veliko škodo kraja in tudi Eosredno Krajevne skupnosti, fe glede na po njinovem mnenju napačnim ocenam vrednosti investicij se sklicujejo na 19. člen zakona o denacionalizaciji, da obstajajo ovire za vrnitev premoženja v naravi, saj pretežni del prostorov služi za opravljanje dejavnosti javnih organov, kar je nemogoče nadomestiti z drugo stavbo, oziroma bi bila ta povezana z nesorazmernimi stroški. Zakon v takem primeru nalaga denacionali-zacijskemu zavezancu izplačilo odškodnine in ne vračanja premoženja v naravi. Občinska pravna služba, ki vodi postopek, je škofjeloškemu izvršnemu svetu v tem primeru predložila zahtevek za stališče s predlogom sklepa v dveh variantah: da se celo- Inter Salon Vorfarje 11, 64209 Žabnica, telifax:0641631-510 bela tehnika, sanitarna oprema, kopalniška oprema, keramika, akustika Možnost plačila na kredit in na več čekov. Brezplačna dostava na dom. °eZ. čas:pon.- pet.: 9. - 19. ure sobota: 9. - 12. ure ten objekt vrne v last in posest z dnem veljavnosti odločbe o denacionalizaciji, oz. da se pri vrnitvi izvzame del prostorov, ki jih uporablja Krajevna skupnost in Matični urad, in za ta del izplača odškodnina. Ob tem se je razvnela kar vroča razprava, v kateri je del članov občinske vlade ostro zagovarjal stališče, da je potrebno vrniti objekt v celoti, saj bi v nasprotnem to pomenila "razpolaganje z ukradeno uro", del članov pa je bil za to, da se pri vrnitvi izvzame "javni del". Medtem ko so prvi ocenili, da je trditev KS Železniki, da Župnišče od odvzema v letu 1945 do formalne nacionalizacije v letu 1986 ni ničesar vlagalo, čisti in grobi cinizem, pa so drugi opozarjali, da so tik pred durmi nove občine, in da je potrebno pomisliti tudi na potrebe, ki bodo ob tem nastale. Glasovanje je pokazalo, da noben od predlogov ni dobil potrebne večine, zato je sledila le ugotovitev, da naj pravna služba v nadaljnjih postopkih ravna strogo po določilih zakona. Kaj ta samoumevna zahteva brez stališča pomeni, bo pač morala pokazati prihodnost, verjetno pa je smotrna rešitev le v dogovoru v Železnikih. TRGOVINA TRATA v MESECU NOVEMBRU VAM nudimo po izredno ugodnih pogojih VES GRADBENI MATERIAL 01) TEMELJEV DO STREHE CEMENT IN CEMENTNI IZDELKI (BETONSKI BLOKI, RAZNI ROBNIKI TLAKOVCI, CEVI...) APNO BELA MIVKA OPEČNI IZDELKI (MPV 6, POROLII, FASADNI IN NAVADNI ZIDAKI, ŽELEZNE ARMATURNE MREŽE IN PROFILNO ŽELEZO IZOLACIJA ( LENDAPUR, STLOPOR, KOMBI PLOŠČE, IZOTEKT ITD... SCHIEDEL DIMNIKI .% STREŠNA OPEKA BRAMAC (BARVNI IN SIVEC) TER ETERNIT IN SALONIT PLOŠČE POSEBNA PONUDBA APNO SOLKAN 33 KG 370 SIT VREČA ■ MBV 6 56 SIT/KOS Sit*'*' POROLIT6cm 52 SIT/KOS Si/dj* POROLIT 8 cm POROLIT12cm 64 oz. 87 SIT/KOS .^f^^^ Poleg tega nudimo 0*T o^^fcO^0 vse za vrtickane in kmetijstvo Aw°8,!n0^ot (STROJI, RAZNA ORODJA, KRMILA, SEMENA...) &°\o*° Velika izbira čebulic TULIPANOV in VRTNIC iz UVOZA Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po tel.: 064/632 533 ali 632 473 Po dveh letih še nerazrešeno imenovanje ravnatelja v Železnikih Bo o ravnatelju razsodilo vrhovno sodišče? Spori o imenovanju ravnatelja na osnovni šoli v Železnikih še niso zaključeni. Namesto sklepanja na občinski skupščini se to vprašanje politizira v strankah. Železniki, 31. oktobra - Zadeva z imenovanjem ravnatelja na osnovni šoli v Železnikih se vleče že vse od leta 1992, koje tedanjemu ravnatelju potekel mandat in v razpisnem postopku niti tedanji ravnatelj, niti njegov protikandidat nista dobila soglasja ustanovitelja Po dveh letih "mirovanja", kot da je zadeva enostavno pozabljena, pa se je to vprašanje začelo ponovno odpirati v letošnjem letu. Na sejah izvršnega sveta je bilo kar nekajkrat postavljeno vprašanje, kako se more nekdo, ki ni dobil soglasja, podpisovati kot ravnatelj, vprašanje, z zahtevo da se mora to urediti, pa je bUo obravnavano nedavno tudi na sestankih občinskih odborov SKD in SLS. Da so strankarska merila pri teh postopkih v*tej občini edino zveličavna, se je v tem letu že kar nekajkrat pokazalo, ko so bila izdana soglasja k kandidaturam ljudi ki pri vodenju zavodov ne dosegajo pričakovanih rezultatov, niso pa v strankarskem pogledu sporni Do absurdnosti se torej ponavlja položaj, ko so pomembne le moralnopolitične ocene, razlika je seveda le v tem, da se je njih barva spremenila. Ker smo o tem že večkrat poročali, smo tokrat za občinsko oblast spornega ravnatelja na šoli v Železnikih Leopolda Nastrana povprašali kaj se dogaja. "Postopek imenovanja ravnatelja se vleče vse od pomladi leta 1991, ko je meni potekel mandat. Tedaj je bila zakonodaja še precej nenatančna, saj je bilo v pristojnosti skupščine občine razpisovanje mest ravnateljev osnovnih šol. Za kandidata, ki ga je izbrala pristojna občinska komisija, tedaj na skupščini ni bilo soglasja, čeprav so v gradivu predpisano mnenje Zavoda za šolstvo, ki je bilo negativno, zatajili. Ko je izšel zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževan- i'a, so bile pristojnosti izbire tandidata prenesene na svet šole, ustanovitelj pa daje k imenovanju soglasje. Svet šole je razpisni postopek opravil in po tajnem glasovanju s 15 glasovi za, tremi proti in enim vzdržanim sklenil, da me ponovno imenuje za ravnatelja ter predlagati ustanovitelju, da izda soglasje k temu. Poslana so bila tudi pozitivna mnenja Zavoda za Šolstvo, kolektiva šole in krajevne skupnosti, vendar se je kljub temu izvršni svet odločil, da soglasje brez obrazložitve zavrne. Tudi poskusi članov sveta šole, ki so obiskali predsednika izvršnega sveta in skupščine, da izvedo za razloge neizdaje soglasja, so bili brezuspešni, le ugotavljali so, da so vsi roki za odgovore že zdavnaj potekli. Svet šole se je zato uradno obrnil na občinsko skupščino s pozivom, da naj vendarle obravnava to imenovanje in najde rešitev, vendar tudi iz tega naslova preprosto ni bilo odgovora. Ko poudarjam občinsko skupščino, je potrebno povedati naslednje: izvršni svet bi lahko sklepal o soglasju k imenovanjem ravnateljev samo po posebnem jpooblas-tilu občinske skupščine, podobno kot to velja za izdajanje soglasij k statutom šol in sprejemanju ustanovitvenih aktov šol. Škofjeloška občinska skupščina je izvršni svet pooblastila le za izdajanje soglasij k statutarnim sklepom šol. Namesto tega MINI POST OB LUNINIH MENAH 24h H U J S A N J 1 E 2 KG ■ MANJ L U N I K O L E D A R MATIK, SMREKARJEVA 3, 61000 LJUBLJANA Tel.: 061/556 937,15 93 269, 557 458 NAROČILNICA IME it* PRIIMKK_ je bil letos spomladi sprožen postopek preko inšpektorata za delo, kjer je pristojna inšpektorica ugotovila, da moje imenovanje brez soglasja ustanovitelja ni veljavno, zato mora svet šole imenovati vršilca dolžnosti. Na izdano odločbo o tem sem se pritožil na republiški inšpektorat, ki je pritožbo zavrnil, zato sem zadevo predal vrhovnemu sodišču, ki pa še ni razsodil. Svet šole se je odločil, da počaka na to razsodbo. V pravni državi menda velja Eravilo, da je nedolžen tisti, i mu krivda še ni dokazana. K nekajkrat očitanemu ne-sprejemanju preimenovanja šole - izvršni svet je namreč dal pobudo za to, da šola opusti ime Osnovna Šola Prešernove brigade - pa moram pojasniti, da tega ni mogoče uresničiti brez usklajenih ustanovitvenih aktov in novega statuta. Mi smo vprašali vse krajevne skupnosti, ali se s preimenovanjem strinjajo, in dobili pozitivne odgovore, za uveljavitev spremembe pa je potrebno izvršiti preregistracijo na sodišču. Ker je bila medtem sprejeta nova zakonodaja, je potrebno za šole pripraviti nove ustanovitvene akte in nato tudi statute, pri čemer je priprava novih ustanovitvenih aktov naloga ustanovitelja - občinske skupščine, temu pa se že dalj časa izogiba." S. Žargi Radio Žiri bo mešana družba Kljub temu da se rok za lastninjenje neusmiljeno izteka, pa v vrsti organizacij, zlasti tistih, kjer ima delež drŽava, še ni čisto jasno, kako bodo ta proces opravili. Pred nekaj meseci smo poročali, da se je škofjeloški izvršni svet odloČil predlagati skupščini, da Radio Žiri - lokalna radijska postaja občine Škofja Loka - postane javni zavod, kar je skupščina tudi sprejela, sedaj pa se je pokazalo, da so lahko javni zavodi po obstoječi zakonodaji le nacionalne radijske postaje. Zato morajo razmisliti o tem, da postanejo delniška družba z mešano lastnino in po prvih izračunih kaže, da naj bi imela država 32-odstotni delež, zaposleni 48-odstotnega, 20 odstotkov pa bi bil delež občine. Sklenjeno je bilo, da mora pred lastninjenjem Radio Žiri dobiti soglasje KS Žiri, saj je znano, da je ta radio nastal s požrtvovalnim delom skupine zanesenjakov v tej KS. Kakšna bo usoda ZKO? Na hitro pripravljen prehod na novo lokalno samoupravo brez odgovorov na nekatera osnovna vprašanja delovanja in financiranja te uprave in države odpira še številna druga vprašanja, ki v javnosti sploh niso prisotna, za bodočo kvaliteto našega življenja pa enako pomembna. Eno takih vprašanj je delovanje kulturnih organizacij, ki so bila organizirana za področje sedanjih občin, pri Čemer ni jasno, ali se bodo nove občine sporazumele za nadaljevanje njihovega delovanja (in seveda skupno financiranje). Ob vprašanju škofjeloške centralne knjižnice, ki ima sicer enote oz. izposojevahšča v vseh večjih krajih, je tu Se neodgovorjeno vprašanje Zveze kulturnih organizacij, ki se, kot je znano, ukvarja z amatersko kulturo v obliki strokovne in finančne pomoči raznim kulturnim društvom, skupinam in akcijam. Osnovno vprašanje pri tem ni, ali je to področje preveč ali premalo profesionalizirano, kot to radi poočitajo nekateri, ki trdijo, da zaposleni v ZKO "zajedajo" v denar namenjen ljubiteljski kulturi, pač pa, ali naj se to organizacijo prepusti stihiji prehoda na nove občine. Najbolj zastrašujoče pri vsem tem je, da se ob vse več vprašanjih, ki se odpirajo, le ta komaj evidentirajo, nihče pa se ne potrudi, da bi skušal najti tudi odgovore. Prod iz sotočja v jamo pri Sv. Dubu- Občina Škofja Loka se je odločila, da se odvečni material iz in ob sotočju PoljanŠčice in Selščice v Škofji Loki, kjer so nujni regulacijski posegi zaradi obrambe pred poplavami, začno odvažaU v veliko jamo pri Sv. Duhu. Na tak način naj bi "ubili dve muhi na en mah": Če bo sanitarni inšpektor, ki skrbi za to, ali se jama zasipa z neoporečnimi materiali, dal soglasje, se bo material, ki bo odveč lahko hitro odpeljal, nekdanja gramoznica pri Sv. Duhu pa bo na tak način prenehala biti skušnjava za odlaganje podtalnici Sorskega polja nevarnih odpakov. Prvi predračuni kažejo, da vse skupaj ne bo poceni, saj ve kaže, da bo za to "selitev" potrebnih kar nekaj milijonov tolarjev. Omenimo še, da se občina ob tem tudi pogaja s Športno unijo Slovenije, ki je zemljišča ob sotočju dobila kot denacionalizacijski upravičenec, za odkup teh zemljišč, saj bi tudi na tem vstopu v mesto nujno potrebovali urejena parkirišča. NASLOV , POŠTNA dT,: Naroiam po počine« povzetju, LUNA ČAJ. Cen« 1.490 SIT * PTT 8*ro*M. __„ _kom. JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631-241, fax: 064/632-261 •Visokokvalitetna OKNA raznih oblik in dimenzij, v katera lahko vgradimo stekla z medeninastimi križi, kasetirana stekla, nalepljene križe ali lesene mreže. • Pred soncem in radovednimi pogledi varujejo POLKNA s fiksnimi in gibljivimi lamelami, masivna POLKNA PLANK ali polkna s polnili FIPO • Sodobno oblikovana NOTRANJA VRATA dajejo vašemu stanovanju še lepši izgled • Pika na i vase hiše - MASIVNA VHODNA VRATA, obdelana z brezbarvnim lazurnim premazom-Možnost izbire polnil in dodatne obogatitve izgleda z leseno ali kovinsko mrežo ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,064/632-270 MURKA Lesce, Upice pri Lescah, 064/718-392 KRANJ, Partizanska 26,064/211-232 METALKA Kamnik, 061/813-326 , 2. novembra 1994 ČETRTEK, 3. NOVEMBRA 1 I PETEK, 4. NOVEMBRA TVS 1 9.00 Počitniški program 9.00 Večne pravljice: Rdeča kapica 10.05 He-man, ameiška risana nanizanka 10.25 Afriški mladiči 10.35 Risanka 10.45 Tedenski izbor 13.00 Poročila 15.05 Bye, Bye Babv, ponovitev angleške drame, 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Neverjetne zgodbe 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.26 Šport , 22.30 Poslovna borza 22.45 Sova Gledališče Ravja Bradburvja, kanadsko-novozelandska nanizanka Med vrsticami zakona, angleška nanizanka 21.20 KANALA TOPOVSKA KROGLA italijanski barvni film; igrajo: Bud Spencer, Phittip Michaei Thomas, Lou Bediord, Vtvian Ruiz in drugi; Mladi črnski igralec nigbyja umre zaradi prevelikega odmerka mamil. Njegova mati pa trdno verjame, da njen sin ni jemal drog in se zato obrne rta detektiva Costella (Bud Spencer), da bi našel morilca. Costello, poznan tudi pod vzdevkom &stratange, med preiskavo spozna prijatelja ubitega mladeniča, ki se mu na začetku zoperstavlja, kopa mu Costello reši otroka, se med njima splete prijateljstvo in skupaj raziskujeta okoliščine umora mladega športnika. v sliki 18.05 Mi 18.30 VVildbach 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Otroška zdravnica Angela, nadaljevanka 21.45 Pogledi od strani 21.55 Kuharski mojstri 22.00 Krvavi račun, ameriška TV kriminalka 23.35 Čas v sliki 23.40 Nepre-magana, ameriški vestem 2.20 MacGvver 2.20 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Kinoteka: c>klus filmov H. Bogarta: Čez Pacifik, ameriški film (čb) 16.40 V vrtincu 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Lastninjenje - pravica do deleža, izobraževalna oddaja 19.00 Borza in borzništvo, izobraževalna oddaja 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 Večerni gost: Jure Apih 21.05 Umetniški večer: Odisej ob Jamboru, portre °orisa Pahorja 22.05 Oči kritike 23.10 Stoletnici filma naproti: ipgmar Bergman; Divje jagode, svedski film HTV 1 8.00 Vremenska panorama 14.00 Nogomet - Evropski pokal, ponovitev 15.00 Lipova ulica 15.30 Kolumb in doba odkritij 16.15 Jollv Jocker 17.15 Sušna doba 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Made in Austria, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Nekoč 21.55 Kuharski mojstri 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.40 Ljubezen in smrt v Sarajevu, reportaža 23.35 Dialog s prihodnostjo 0.35 Družina, italijanski film 2.40 Videostrani/ 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Glasbena lestvica 3+3+AS 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 18.00 Od svečke do volana 19.00 Večerni program 22.00 Odpoved programa TVS 1 9.00 Počitniški program 9.00 Plešoči osliček, mladinska igra 10.00 Večne pravljice: Obuti maček 10.15 He-man, ameriška risana nanizanka 10.35 Afriški mladiči 10.45 Risanka 10.55 Tedenski izbor, ponovitev 13.00 Poročila 14.00 Film tedna: Pet deklet in vrv, ponovitev tajvanskega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.10 Otroški program 17.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, zadnja epizoda ameriške nanizanke; Med vrsticami zakona, angleška nanizanka; John in Marv, ameriški film 0.00 TVS 1 JOHN IN MARY ameriški film; grajo: Dustin Hoffmsn, Mia Farrowt Michaei Tton, Sunny Griffin in drugi; John, oblikovalec pohištva in Mmy, zaposlena v umetniški galeriji sta sipo prvem srečanju tako všeč, da končata v postelji. Po prvi jutranji streznitvi poskušata kaj več zvedel drug o drugemu. Oba se bojita zveze zaradi slabih izkušenj iz preteklosti in se zato -razideta, ne da bi se bolje spoznala. Vendar se John zaman želi otresti misli na skrivnostno žensko, s katero je preživel čudovito noč. Začne jo iskati povsod tam, kjer misli, da bi lahko bila. In ko se žalosten vrne domov, ga Mary potrpežljivo čaka, saj doživlja podobne dileme kot John. šele zdaj, ko sta ponovno v postelji, se predstavita - s/ izmenjata svoji imeni... 20.15 Primer za dva, kriminalna nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 Supertipa iz Miamija, kriminalna nanizanka 22.50 Florida Straits, ameriški film 0.30 Svoboden kot veter, ameriški film AVSTRIJA 2 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf TVS 2 13.00 Euronevvs 15.00 Videostrani 15.55 Tedenski izbor 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, ameriška nanizanka 20.50 Vojni poročevalci, angleška dokumentarna oddaja 21.45 Obiski 23.00 Evropska noč jazza, prenos HTV 1 VniLp°ročila 8.00 Dobro jutro Poročila 10.05 Šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV Snkf Cesarica, nadaljevanka 13.00 Monoton 13.40 14 in w dokumentarna serija s.iu v avtobusu, ponovitev inu9 ske nan'zanke 15.25 Love-Sy. angleška nanizanka 16.00 .. "9'te me gospod Brovvn, amer-ski barvni fi|m 17.00 Hrvaška janes 18.00 Poročila 18.05 Kolo ^rece 18.35 Santa Barbara, genska nadaljevanka 19.30 v dnevnik 20.15 Iz strankarske-2ah l,en'a 21 00 Nocoj z vami, doavnoglasbena oddaja 21.40 orociia 21.45 Znanost in mi jT"*5 Shka na sliko 0.20 Poročili nemščini 0,25 San'e DreZ HTV 2 PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ TUDI V TRŽIČU! 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Miha Pavliha (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Naj natakarica '94 (polfi-nale) 20.55 EPP blok, Danes na videostraneh 21.00 Objava pravil in načina volilne kampanje v programu TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ 21.05 Avtohiša Magister - otvoritev novega salona 21.30 Halo, Maja! (v živo)... Videostrani narif.JV koledar 16.25 Clarissa, krai£ Jevanka 17.15 Kulturna Oaiioa: P°novitev 18.15 Evroli-2n i*-15 Risanka 19.30 Dnevnik Ce težaC ^B tj misliš, da imaš nani,!', angleška humoristična ievSnkt20-45c|arissa. nadal-m *k«-,1,40 Nokturno, amer-Kl cb film 23.10 Metalmanija KANALA 7-oo vin velik*m 60 strani 12.00 Na tlobe^ P'atnu 12.15 Luč sve-jevan'Ji0novitev ameriške nadal-Ponouu 13,05 Call selection, 13.40 13-35 sPot tedna Platnu i* I 1640 Na velikem v«den i 55 Album show 1745 19.00 Rralnica 18.15 Benny Hill l|obe oroči|a 19.10 Luč sve-20.00' u mer,ška nadaljevanka Porota 9netosk°P 2040 Pred «1.10 d ameriska nanizanka kroaia °foci|a 21.20 Topovska 23,05 ti alijanski barvni film glava n I2*'6,,23-45 Zdrava video vsiikP^ . Spot tec|na 0.45 Na Kern platnu TV ŽELEZNIKI 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene 20.00 Vozel - odrska predstava igralske skupine Scena" iz Železnikov (2. del) 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.00 Akcija 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Akcija 13.00 Pesem tedna 13.20 Akcija 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ ^STRIJA 9'00 rV d0m oa,lv,sllki 9.05 Naš hrupni Sl'ika t? £eml»a in ljudje 10.00 ^novitevStf?ie 1025 Vetniak' 12.10 Tih seoske kriminalke deževni dol|na. Indijski zadnji 53^ pr9ozd 13-00 Čas v sliki P°ktor Ca do 'Jubezni 14.00 NlenLln*male živali 14.45 °troške Pesmi 15.00 V Sliki i7Pr«°,?>am 1700 M,ni čas Kl 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas V program bomo uvrstili vrsto zanimivih informacij, ob 16.40 bo na sporedu oddaja Poiščite nas, nagrada vas čaka, sledila bo oddaja Pod kozolcem, v kateri bo moč dobiti nagrado pokrovitelja, za konec pa še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj shovv 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit 20.05 TVS 1 NEVERJETNE ZGODBE Nekaterim se zdi, da angeli varuhi obstajajo samo v pravljicah. Zgodba o materi z otrokom na odročni cesti dokazuje ravno nasprotno. Včasih so spomini na vojno ravno tako kruti kot vojna sama. Vietnamski veteran iz druge zgodbe se jih nI mogel znebiti niti po dolgih letin. Rešil ga je lahko šele čudež. Nekateri ljudje se vse življenje razdajajo. Vedno so pripravljeni ponuditi roko tistim, ki potrebuje pomoč. V eni od zgodb dobrosrčni ženski niti smrt nI mogla preprečiti, da bi pomagala nekemu moškemu. 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Kviz 10.45 Glasba v času 11.15 Nemščina 11.30 Domače živali 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Cesarica, serijski film 13.00 Monoplus 13.35 Dokumentarna serija 14.05 Love-yoj, serijski film 15.00 Vozniški izpit, ameriški film 16.30 Alpe -Donava - Jadran 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Glasba 21.00 Dejanje ljubezni, ameriški film 23.00 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Prekleta Amerika, poljski film HTV 2 17.10 Clarissa, nadaljevanka 18.00 Turbo limateh shovv 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Serijski film 21.00 Ročk koncert 22.05 Oddelek za umore, serijski film 22.55 Hit depo 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica, nanizanka 15.30 Sužnji ognjene gore, dokumen-tani film 16.00 Vihar se dviga, francoski film 17.30 Živijo nevarno 18.00 Naš glasni dom, nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Dežela gora 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.40 Večerni šport 22.55 Totalno odštekana televizija 23.50 Eurotrash 0.10 Grozljivke Ste-phena Kinga, nanizanka 0.35 Zdravnik, v živo 1.25 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ TUDI V TRŽIČU! 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok 19.10 Petkov tedenski pregled 19.30 Kamera med vami 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 20.10 Film: Pompeji (1. predvajanje) 21.40 Promocija CD plošče Andreja Blumauerja: Od Slovenije do Havvaijev (direktni prenos iz restavracije šmarjetna gora) 23.00 Nočni zabavno-ero-tični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TLEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! RŽIRI TV ŽELEZNIKI KANALA KINO CEN7ER anal- rom- kom- ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 10 uri, nora" olimp. kom. LEDENA STEZA ob 16 uri anal rom' SEJI™1 P°R0KE IN POGREB ob 18 ur7'kT9drama ZBOGOM MOJA KONKUBINA ob 20. uri STORŽ č Zaradi pST0rnMDh k6 -,Za£rt0! ŽELEZA" Prem. amer. kom. FORR-nhlr?nli1Cr& li?™*20, Uh ?LED amer west MAVERICK £™ £KOFJA LOKA amer. druž. film NA ZAHOD ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film HITROST ob 18. in 20 uri BLED amer. west. MAVERICK ob 20. uri 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magnetoskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Ameriških deset, glasbena oddaja 14.15 Spot tedna 16.25 Spot tedna 16.15 Na velikem platnu 16.30 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.00 Cannoball, ponovitev akcijskega filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, | ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Severni Atlantik, dokumentarna nanizanka 21.25 Poročila 21.35 Teden na borzi 21.55 Truplo, ameriški film 23.30 Album shovv, glasbena oddaja 0.30 Erotični film AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Naš glasni dom, nanizanka 9.30 Kdor se smeje, zmaga 10.15 Partija njegovega življenja, ponovitev 11.55 Transdonavska regija 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Pravica ljubiti, nanizanka 14.00 Doktor in ljube živali, nanizanka 14.45 Najlepše otroške pesmi 14.55 Pet pred tretjo 15.00 Sanjski kamen, risanka 15.25 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kre-menčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hudournik, nanizanka 19.30 čas v sliki 20.00 šport Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Gost šolskega radia GAGA na TV - pripravili Polona, Špela, Janez in Peter 20.00 Klub Oto predstavlja: Maha Huanita - 1. del 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.00 Radijska čestitka 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasveti za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 škofjeloških 6 13.00 Nasveti za graditelje 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasvet za izlet 16.50 Športni utrinki 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.10 Turistično popoldne 18.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek - od A do Ž 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra R TRŽIČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 Mhz ter srednjem valu 1584 Khz. Program bo obarvan predvsem kulturniško, pa tudi na goste v studiu nismo pozabili. Ob 18.30 boste lahko glasovali za Gorenjca meseca. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf KINO 21.50 KANALA TRUPLO ameriška komedija; igrajo: Chariie Sheen, Emilio Estevez, Leslie Hope in drugi; Kemični odpadki bi bili jedro zgodbe, če se takoj na začetku ne bi pojavila dva smetarja. Smetarja, ki opazujeta simpatično sosedo, in eden od njiju se vanjo zaljubi. In to tako močno, da ko se ona prepira z nekim moški, za hec vzame prazno puško in se naredi, kot da bi vanj ustrelil. Vendar moški pade in naslednji dan ga s prijateljem najdeta v v smetnjaku na drugem koncu mesta. Komična zgodba se sedaj Šele začne... ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film HITROST ob 18. in 20. un BLED amer. vvest. MAVERICK ob 18. uri RADOVLJICA amer. west. MAVERICK ob 20. uri PREJELI SMO Sporočilo za javnost V skladu z Navodilom o načinu obveščanja javnosti o delu Ministrstva za obrambo (podpisal ga je minister Janez Janša, št. 021/16, z dne 15. 2. 1994) dajem naslednje sporočilo za javnost. Gospod Janez Janša je v oddaji TV Intervju, 24. 10. na 1. programu TV Slovenija izrekel najmanj dve neresnici o Ministrstvu za obrambo in Teritorialni obrambi Republike Slovenije. 1. Citat Janeza Janše: "Ko je prišel novi obrambni minister, in ko je prišel na obrambno ministrstvo novi državni sekretar iz Policije sta rekla: od zdaj naprej bo pa v tem ministrstvu veljal kriterij strokovnosti. Rekli so: prej so imeli pomembne častniške položaje ljudje s srednjo šolo, so rekli, tako, zaničljivo, šlosarji, so vodili vojsko, zdaj pa bo to vodila stroka. In nihče ne bo napredoval, ki ne bo imel, ne vem, sedmo stopnjo izobrazbe." Trditev je neresnična. V Teritorialni obrambi RS spoštujemo kriterije o napredovanju, ki so opredeljeni v veljavnem Pravilniku o napredovanju iz leta 1993. Ni res, da onemogočamo napredovanje, res pa je, da Častnike Teritorialne obrambe usmerjamo na dodatna strokovna izobraževanja v Izobraževalnem centru MORS, spodbujamo šolanje ob delu in iz dela, nekaterim pa omogočamo še dodatno izobraževanje v tujini. Ureditev in praksa temeljita na dejstvu, da je strokovnost eden od temeljev in predpogojev zagotavljanja uspešne obrambe Republike Slovenije. 2. Citat Janeza Janše: "To, kar se je zgodilo na vaji pred nekaj tedni v Završnici... Eno uro, preden sta vajo obiskala oziroma preden sta prišla na ogled predsednik gospod Kučan in obrambni minister gospod Kacin, so vsem častnikom Slovenske vojske pobrali osebno orožje - pištole." Trditev je zlonamerna laž-Vaja Završnica 94, na kateri je sodelovalo 550 izvajalcev, je potekala y času od 3. 10. do 8. 10. 1994. V času priprave in med vajo ni bil izdan ukaz, da se razoroii katerikoli vojak, podčastnik ali častnik Teritorialne obrambe RS. To je dejstvo. Prva predstavitev vaje je bila v četrtek, 6. 10., in je bila namenjena vojakom, častnikom in podčastnikom Teritorialne obrambe Republike Slovenije. V petek, 7. 10., pa je bila vaja predstavljena vrhovnemu poveljniku, ministru za obrambo, predstavnikom Državnega zbora, Državnega sveta, Vlade, tujim vojaškim in obrambnim atašejem, podsekretarju britanskega ministrstva za obrambo, slovenskim in tujim novinarjem, predstavnikom gorenjskih občin,... Ves čas vaje in tudi na ta dan vojaška policija ni nikomur odvzela orožja. Vaja Završnica 94 je potekala po predvidenem načrtu in brez zapletov. Po omenjenih izjavah Janeza Janše sem predsednika države in obrambnega ministra takoj pisno obvestil o obtožbah Janeza Janše in ju seznanil z dejstvom, da so njegove trditve neresnične. Generalpolkovnik Albin Gutman NAČELNIK ŠTABA Danes komune -jutri občine? Poslanec Sašo Lap je v petkovem Gorenjskem glasu zapisal, da je bil edini poslanec, ki se je v razpravi zavzel za samostojno občino Jezersko. Potrebno je pojasniti, da zgolj zavzemanje za občino ni bilo dovolj, kolikor ni bila predvidena v predlogu zakona. Zato sem sam vložil dopolnilo, da Jezersko postane občina, in o tem dopolnilu smo tudi glasovali. Pri obrazložitvi glasu sem tudi povedal, zakaj mislim, da mora Jezersko postati občina. Naprej je zgodba znana. Po prvem glasovanju je Jezersko postalo občina, ker smo izglasovali moje dopolnilot pri tretjem pa je bilo vloženo dopolnilo (poslanec LDS), da se Jezersko priključi občini Preddvor, kar je bilo, na žalost tudi izglasovano. Gorenjski poslanec, ki je po glasovanju dejal, da je to dopolnilo občino Jezersko porinilo v reko Kokro in je tako občina splavala v Preddvor (se mu opravičujem, če ne citiram dobesedno - pomensko pa je bilo tako), pa je obenem pozabil povedati, da je glasoval za dopolnilo v tretjem branju, ki je Jezerja-nom vzelo občino. Tudi to so mediji opazili, ker gre za poslanca, ki je blizu nacionalni desnici in se je zavzemal za občino Jezersko. Ampak na koncu štejejo glasovi, ne besede. Nace Polajnar poslanec SKD v DZ Kaj je imel za bregom tov. Jožef Šketa Meni je vsa zadeva postala jasna tisti hip, ko sem izvedel, da so prav komunisti (Koc-jančič, Potrč...) med prvimi podpisali predlog o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji. Ti so tudi preko svojih občinskih filial organizirali podpisovanje po vsej državi. To so nasledniki tisith, istomislečih, ki so nekoč opravili nacionalizacijo oz. krajo lastnine. Mar ni ta težnja prisotna tudi danes? Jim je morda Zakon o denacionalizaciji na poti, ker bi v naravi moral vrniti nekaterim skromne ostanke nekdaj cvetočih podjetij? Veste tov. Šketa, tako kot lastništvo, je pomembno tudi dobro poslovanje. Tu pa se Vam zatakne, saj se bojite normalnih tržnih razmer, v katerih se za poslovni prostor - katerega lastnik niste - pač mora plačati normalna najemnina. Vi tega očitno niste sposobni in bojim se, da bodo Vaši delavci pod Vašim vodstvom kaj kmalu potegnili krajši konec, podjetja pa bodo olastninjena v interesu ozkega kroga vodilnih struktur. Že samo nekaj splošnih pripomb jasno pokaže, da predlog pravno, ekonomsko in politično ni sprejemljiv: - neenakost upravičencev, katerih zahteve so že pravnomočno rešene in zahteve upravičencev, katerih zahteve bi se reševale po spremenjenem zakonu; - predlog lažno opravičujete v interesu upravičencev, ki jih zastopa ZLRP Slovenije. Njihovih interesov očitno, tov. šketa, ne poznate in ne morete zastopati; - Zakon o denacionalizaciji prednostno določa vračanje v naravi. Predpisana metodologija vrednotenja je namenjena predvsem ugotavljanju povečanja ali zmanjšanja premo- ženja, absolutne vednosti, ki jih daje, pa so ekstremno nizke. To dobro vedo tisti, katerim premoženje ni bilo mogoče vrniti v naravi. To tov. Šketa, kar počnete Vi in za Vami skrit Konzorcij zavezancev za vračilo podržavljenega premoženja, je zavlačevanje denacionalizacije in zavlačevanje lastninjenja v podjetjih. S tem pa materialno in politično oškodujete državo. Odgovornosti za to pa verjetno ne boste nosili Vi - ali ne? Dipl. ing. Kamilo Misson Linhartova 64, Ljubljana Zoranovi "znani leteči krožniki" iz kuhinje LDS-a Visoko naj se dodeli Cerkvi, je pomenil obkroženi DA na glasovnici, na katero sem po zahtevi anketne pole vpisal še osebne podatke. Ker je pisalo, da je vsak glas tako pomemben, je možno pomisliti in napisan kaj nepomembnega. LDS mora prodreti v vsa področja, vse imeti na vajetih. Iz gole reakcionarnosti do znanega sistema delovanja, sem obkrožil DA - Visoko Cerkvi. Skoraj vsak dan se ni lahko voziti mimo stilno urejenih stavb in še prej, mimo propadajočega kulturnega spomenika. Je moteče in že od vsega začetka so moteči članki, ki so se pojavili ob občinskih predlogih za vdih-nitev duše Visokemu. Omenil bi brezvsebinsko nasprotovanje Kluba študentov Poljanske doline. Peščica liberalno (študen-tovstvu ime zelo ustreza, ker je moderno) usmerjenih študentov, je v imenu vseh protestirala, da bi Visoko prišlo v okrilje CERKVE (če ni tako, me prosim popravite in nato bom skušal drugače razmišljati). Globljega in širšega pomena pa je vprašanje, kje, kako in na kako usmerjenih ustanovah se bodoča inteligenca izobražuje, kakšna ideološka usmeritev veje iz ministrstva v izobraževalno vzgojni proces. Podobno je tudi s ponudbo (programom) ministrstva za kulturo, za šolstvo in šport, "da na Visokem uredita izobraževalni center, kar bi omogočilo dostopnost in tako zaželeni razvoj turizma". Sprašujem, kakšen kulturni, šolski, športni turizem? Kar naenkrat je zbrano dovolj našega denarja, da bi vzgajali elitno vodstvo Šol, da bodo bolj strokovno, prosto po Tavčarju, dodeljevali plače in pometali z neenakomislečimi. Bo to prava tekmovalnost? Iz anketne pole pa je jasno nekaj drugega. Tavčar in Visoko sta le izgovor za propagandno akcijo LDS-a pred volilnim bojem. S polnim imenom in priimkom imenovani predsednik IS občine Škofja Loka, ki je prikazan kot trmasti samodržec in vladar (kot da občina z vsemi mehanizmi sploh ne deluje). Nenadno je Visoko težak problem OO LDS Škofja Loka, ta pa je naredila vse, da bi Visoko prišlo v prave roke (morda res). Problem RUŽV-ja pa ni bil to celo takrat, ko se je odločalo o deponiji za nevarne sevajoče in nenevarne odpadke. Kot zahtevate za Visoko, bi v primeru RUŽV-ja šlo za "sprejetje odločitve na osnovi jasno formulirane in verificirane razvojne politike občine Škofja Loka". In denar. Kako bomo dopustili, da se z njim, ki smo ga za dvorec Visoko plačali vsi občani, razmetuje takole, prosto po Tavčarju? Oh, zakaj pa ne, saj je denar šel in še gre tudi za take in podobne propagandne namene kot ta, ki ima za cilj zasejati seme zla pred volitvami. Priložnost je, da se pridružim vsem lepim željam, ki jih Vam izražajo člani OO LDS škofja Loka, ob rojstvu hčerke Ize, obenem pa vse lepo želim svoji hčerki Johani. Janez Oblak Lučine Kdo bo upravljal z Visokim (Tavčarjevo domačijo) Veliko je bilo že govorjenja in razpravljanja o Tavčarjevem dvorcu na Visokem v Poljanski dolini. Domačija v prelepem kraju ob Sori že dolgo sameva brez pravega gospodarja. Pred leti jo je Občina Škofja Loka vsaj dostojno obnovila in preprečila propadanje gospodarskih poslopij. Pred časom se je šušljalo, da se za ta Tavčarjev dvorec zanimajo tudi tujci, toda hvala Bogu, do sedaj je ostalo - in naj bi bil tudi v prihodnje slovenski. Tu so idealni pogoji za vsakovrstno dejavnost, zato je le škoda, da ta objekt že toliko časa sameva brez vsake dejavnosti razen, da pride vsako leto veliko število izletnikov (obiskovalcev) na obisk k slavnemu Ivanu Tavčarju. Ko pa se je pred časom izvedelo, da je Ljubljanska škofija resen kandidat za upravljanje s Tavčarjevim dvorcem na Visokem, in da ima resne namene vzeti v najem za 30 let, so se pa začele razne sporne razprave in protesti zoper Škofije in tudi Občini Škof ji Loki. Čudno, zakaj LDS temu nasprotuje. Saj je bilo dolgo na razpolago. Zakaj protest proti škofijski odločitvi. Veseli naj bi bili vsi v Škofjeloški občini in vsej Sloveniji. Saj upravičeno mislimo lahko, da bi prišla zadeva v poštene roke. Če se zazremo v zgodovino, vidimo, koliko kulture, znanja in zgodovinskih znamenitosti je v naše kraje prišlo in se ohranilo do današnjih dni prav po zaslugi cerkve in škofov in ne po zaslugi komunizma. Upam reči, da je gotovo mnenje številnih poštenih Slovencev, da zaupajo v dobrobit te zamisli na Visokem, in da so dovolj strokovno podkovani, to tudi izpeljati. Občina Škofja Loka in mi občani pa naj bi bili zadovoljni, ker se bi znebili velikih stroškov za urejanje tega objekta in bi ta denar lahko uporabili za druge potrebe, ki jih je veliko. Gotovo pa bodo pristojni vlade Slovenije budno bedeli nad novim najemnikom in ga gotovo natanko nadzorovali in opozarjali na morebitne nepravilnosti. Nezaupanje LDS v Škofji Loki in okolici bi gotovo bilo manjše, če bi bili bolj v neposrednem stiku s Škofijskim ordinariatom ali z gospodom škofom Uranom, ki je pristojen za te zadeve. Zanesljivo Škofija ne bo imela te domačije oz. prostorov izključno za svoje namene, ampak za razne dejavnosti v prid turizma, kmetijstva, gozdarstva itd. Sicer pa smo vsi prebivalci člani škofije zlasti kristjani, ki pa upamo, da smo še vsaj v večini v demokratični Sloveniji. Torej bo ta projekt last vseh, le najemniki bodo ljubljanska škofija, ki mislim, da lahko upamo, da bo dobro in dostojno gospodarila in po krščanskih zapovedih izpolnjevala svoje obveznosti do vlade Slovenije in bodo -bomo vsi zadovoljni njihovih uspehov in pobud. Gotovo pa bodo v teh panogah, ki jih bodo tu ustanovili, zaposleni bližnji okoličani in ne delavci škofije. Torej zaslužek in delo bo osalo v občini Škofja Loka. Pa srečno! • Cilka Štucin, Gorenja vas Gospoda Jakoba Langusa duševne muke ali kako reševati deponijo Glavni moto članka, ki ga je pod naslovom "Nova de- ponija odgovor g. Globočni-ku" podpisal g. Jakob Langus, je sprenevedanje in to takšne vrste, ki ne terja miselnega napora, ki ga g. Langus, kot je razvidno iz vsebine članka, niti ne zmore. Tako kot vsem drugim je tudi g. Langusu znano, da se nisem potegoval za smetišče na svoji zemlji. Ravno tako je znano, da se je z odlaganjem odpadkov začelo na 8000 ml veliki parceli, ki je bila nacionalizirana in je potem Komunalno podjetje smetišče začelo širiti preko meja te parcele na moje parcele. Torej ideja, kje naj bi bilo smetišče, ni zrasla na mojem zelniku, pač pa na zelniku tistih, ki so takrat o tem odločali in to s soglasjem tako KS Brezje kot sosednje KS, kot KS Mošnje, na območju katere smetišče tudi leži- Torej je deponijo tam, kjer je tudi po zaslugi obeh KS. Ali drugače rečeno, da po volji prebivalcev teh dveh KS. Torej, ko g. Langus trdi, da je za vse kriv, kot je sedaj to moderno, bivši sistem, potem pozablja kot sedanji predsednik KS Brezje, na vlogo svetov, ki so jo le-ti imeli pri dajanju raznih soglasij. Pozablja pa pri tem tudi, da prejšnji sistem ni posegal v njegovo premoŽenje, pač pa v moje in to proti moji volji. Delati se principialnega na tuj račun je seveda demagogija prve vrste, kar pa je g. Langusu očitno ostalo ravno od prejšnjega sistema. Sedanje izgovarjanje, da se je vse zgodilo mimo baze in krajanov (ne vem, v čem je razlika med tema dvema), pa spada v sklop zameglitve dejanskega stanja, ne pa v sklop boja za čisto okolje, saj bi v nasprotnem primeru, takrat ko je bila za to priložnost, v okviru KS Brezje organiziral akcijo za odklonitev soglasja in za fizično zaporo, ali pa bi skozi pisano besedo skušal spremeniti javno mnenje, glede lokacije. Ni pa storil ne enega ne drugega, sam že ve, zakaj. Ker isti ptiči v isti jati lete, me ne preseneča, če g. Langus igra vlogo odvetnika direktorici Komunalnega podjetja, ki ji nisem ničesar podtikal, ali očital, brez upravičenih in konkretnih argumentov. Moj članek "Vsaka deponija je ravna v okolju" je bil le odgovor na njene javno objavljene trditve, ki so bile neskončno daleč od resnice in so se nanašale name. Ker teh neresnic g. Langus očitno ni prebral, poleg tega pa tudi ne stoji zraven, ko poteka diktat s strani IS in ga. direktorice, potem mu ni zameriti, če ne ve, kako to izgleda. Bi pa o tem lahko pobaral svojega ožjega sorodnika, na čigar zemljišču se ravno tako nahaja del tega smetišča in ki dobi za kvadratni meter svoje zemlje popolnoma enako najemnino kot jaz. Če se mu pri tem najemnina za zemljišče zdi previsoka, potem moram reči, da naj se briga, kako bo razpolagal s svojim premoženjem in naj ne soli pameti drugim, kako naj to počno. Če bo nova deponija na "veliko veselje" vseh stanovalcev KS Brezje na Peračici, potem bo lahko svoje stališče, kar se tiče upravljanja s premoženjem udejanjil. Glede na to, da je doma v Peračici, bo zemljo za novo deponijo lahko podaril ali pa prodal za zelo nizko ceno, ali pa bo to svetoval svojim sorodnikom. Saj on razume, da gre za reševanje težke in kočljive problematike, pa še poklicanega se čuti za to. Na koncu, pa g. Langus potrka še na mojo vest, ali se mi nič ne smili družina Murič, ki Že 14 let prenaša smrad in živi v nemogočnih razmerah, zaradi neurejene okolice. Zraven pa še zabeli (čeprav so ocvirki žaltavi) s tem, da takega primera ni nikjer v svetu, saj imajo tam ekološko in tehnično urejene deponije. Ne vem, zakaj g. Langus misli, da bi bilo reševanje stanovanjskega vprašanju družine Murič breme na mojih ramah. Za to imamo v občini pristojne službe, pa tudi gospod predsednik KS bi lahko kaj konkretnega storil v danem primeru. Ce misli resno, naj ga za ta čas, da bo dobil drugo stanovanje, povabi k sebi, ali pa naj mu najde kje drugje najemniško stanovanje. Strinjam pa se, da bi morala biti deponija ekološko in tehnično urejena, vendar je pravi naslov za tovrstne nasvete s strani g-Langusa Komunalno podjetje na čelu z direktorico ga. Podlipnikovo. Strinjam se tudi, da po V* januarju 1995, ko se izteče najemna pogodba g. Langus poskrbi za fizično zaprt}* deponije in istočasno omogoči prebivalcem KS Brezje, aa bodo smeti odpeljane m drugo deponijo po isti ceni-Če se to ne bo zgodilo, potem njegove tovrstne izjave spadajo že v sklop časa pre<* volitvami, ko se ljudem *a veliko obljublja. Na koncu pa me kot verjetno tudi druge brale* Gorenjskega glasa in krajane KS Brezje zanima nje' govo mnenje (ki jih zelo fO* neodgovorno trosi naokoli)' za katero lokacijo se b° zavzemal v KS Brezje, te1 kaj misli storiti, če se sklep. zbora krajanov, da mora biti deponija sanirana do 1- ma^n ne bo uresničil- " ob- 1995, morda predlagal novim lastem, da se ga. Podlipniko-va kot direktorica javnega podjetja razreši. Šoferski pozdrav Globočnik (lastnik lepega avtorno^" srednjega razreda) Gospa inšp. Smiljana Verbič! Letos, 3. oktobra, ste vršilka odločbe za izprazni posestva Visoko 41. Odlo®* se je glasila le na pose**!* Milene Močivnik. Torej, kal° no pravno osnovo ste imeli 1 izvrševanje odločbe na P°sfSl0 vu Krčevih, kamor je bY. odpeljano manjše štev*1 psov Močivnikove? .t Kot odgovorna oseba s. dali nalog za ustrelitev n® manj dveh psov na PoseS ^ Krčevih, najmanj enega * posestvu Močivnikove 'm čih na širši okolici ot>e^ posestev. Obe posestvi sta zasebni lasti in na obeh 5 dali nalog za uporabo l°v{j[i puške. Zakaj niste uP°rauo puške za omamljanje in *>. vam daje pravico streljati F zasebni zemlji? i o posestva Krčevih ste y vrečah odpeljali najma*)' ' psov direktno h konjede'^ na usmrtitev. Po zakonu ■< morali pse obdržati &ve P^t manj 8 dni, zaradi moreni oddaje. Nadalje ste M?.ed odpeljali v pasji hotel. Oa. ^ jih je 5 izginilo neznano *\ (zelo verjetno h konjeder 6 pa ste jih oddali ljubijo**j0 mu DPMŽ. Tudi tu ste *» ^ prekršili zakonodajo, $al\c\ pred zakonom vsi odje* ,\ enaki, vi pa ste Močivi*} $ in njenim prijateljem '^0st( "Vaših psov pa Vi že ne f1 dobili nazaj/" Kar po dor*'K ste torej opravili z zaa® puško v roke in bum sredi belega dne, sredi nas*L vpričo otrok in - v Živa W 0 Pa še to: S kakšno pro* s osnovo ste Krčevim gr°z tt kaznijo 40.000 tolarje* ^ vsakega psa, nC -< izdali?! ki ??«un# Anton F. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK ZBIRANJE CERTIFIKATOV Nika nagrajuje vlagatelje franj - Borzno posredniška hiša Nika je pred kratkim v nakladi 700 tisoč izvodov izdala posebno izdajo časopisa Kronika, iz katerega lahko imetniki lastninskih certifikatov jzvedo veliko o Niki in o njenem skladu NIKA PID, o lastninjenju, delnicah, investicijskih družbah, borzi in investiraju v vrednostne papirje, o tem, ali je certifikate pametneje vlagati v podjetja ali v pooblaščene investicijske družbe... Nika bo zbirala certifikate dotlej, dokler sklad ne bo poln oz^ najkasneje do 20. januarja prihodnje leto. Vpisuje jih na vseh Poslovalnicah pošte v Sloveniji, v svojih poslovalnicah (v Kranju je na Koroški cesti 2), v potujočih pisarnah in pri Pogodbenih partnerjih. Državljani lahko vložijo certifikat tudi lako, da pisno pooblastijo Niko za vpis delnic in za vplačilo ^edstev s certifikata. .„ ; Ob tem, ko se vsaka družba po svoje trudi, da bi prepričala vlagatelje, naj ji zaupajo certifikat, so se v Niki odločili, da bodo del denarja, namenjenega za reklame, porabili za nagrade vlagateljem. Vsak, ki bo koga prepričal da naj certifikat vloži v Niko (in bo ta tako tudi storil), bo dobil točko. Tako bo nastala točkovalna veriga, v kateri bodo najboljši vsak mesec in najboljši v vsem obdobju zbiranja certifikatov prejeli denarne nagrade. Mesečna prva nagrada je 50 tisoč tolarjev in končna prva nagrada 150 tisoč. ,v Niki želijo z nagradami spodbuditi vlagatelje, da bodo zožitev certifikata v njen sklad priporočali tudi drugim. Nika je nastala pred štirimi leti kot ena prvih zasebnih delniških družb v Sloveniji, danes je borzno posredniška hiša z naJveČjim kapitalom. Prerasla je v skupino podjetij, ki opravljajo Vs.e finančne storitve: borzno posredništvo, upravljanje investicijskih družb in vzajemnih skladov in investicijsko bančništvo. Upravlja tri vzajemne sklade (Miha, Nika delniški in Nika vpD.), je najpomembnejši delničar dveh slovenskih bank, letos načrtuje tudi ustanovitev družbe za prestrukturiranje podjetij. V začetku je imela deset delničarjev, zdaj jih ima že več kot tisoč, prednost delnice Nika se je v tem času povečala za petnajstkrat. po dobičku (lani ga je ustvarila 600 milijonov tolarjev) se uvršča med 25 največjih slovenskih podjetij. • C. Z. bledom v Novi Ljubljanski banki Vsaka telefonska slušalka bančno okence Mubljana - Pomembna novost v ponudbi Nove Ljubljanske Danke je Tclcdom - telefonska banka ali banka na domu, ki omogoča naročanje telefonskih storitev po telefonu. Banka je svoja "telefonska bančna okenca" odprla v teh dneh, odprta pa ;oQo neprekinjeno, vsak dan brez izjeme, za območje celotne a,°venije. te^Sek st°ritev, ki jih imetniki eteočega m žiro računa lahko Povijajo kar po telefonu, je lahkJ obširen- Po telefonu stan ° dobiJ° informacijo o raf!JU ln Prometu na bančnem uiS"' nar°Cijo odprtje ali vaj" lraJnega naloga, zahtevek g gotovine, potovalne DrJL' ukin'tev računa, izpis pometa tekočega ali žiro računal -iaVo tolarskega depozita, Pla?i ° "edstev na naslov, te].,110 Položnic in računov, tekrSnsko nakazilo... Imetniki fonu 83 računa lahko P° tele" rnem^aPr°sijo tudi za spre- Wn lim>ta, uporabo ian e xgai avt°mata, za pošil-naslov Vnih banketov na UCo ln za Euročekovno kar- k'njeenoToiCdom deluJe nePre' v jL,- 24 ur na dan, in vse dni PraznillUdi ob nedeljah in Novel• w', lahko varčevalci jo D yuoljanske banke ureja- zahoče tt posle- kadar se jim c- Urejajo jih lahko tudi Dt°0. KRANJ Maistrov trg ti vabi k sodelovanju NATAKARJA pogoji: ; srednja gostinska šola, 3™er natakar ■ Zaželena praksa plovno razmerje bomo penili za nedoločen čas ^3-mesečnirn poskusnim ^•zbiri bomo kandidate °°vestiH v 15 dneh do objave. ^andidati naj svoje vloge z gazili pošljejo v 8 dneh 5°objavi na naslov: U d.o.o.. Kranj, Maistrov trg 11. od kjerkoli - iz pisarne, z mobitela, z dopusta v tujini... Možnosti za zlorabe ni, saj varčevalcem nedotakljivost poslovanja z bančnimi računi zagotavlja kombinacija treh varovalnih gesel. Pred uporabo storitev Teledoma morajo opraviti še nekaj formalnosti: oddati prošnjo v bančni poslovalnici, ki vodi njihov tekoči ali žiro račun, in v zaprti kuverti priložiti osebno geslo, ki vsebuje najmanj pet in največ deset številk ali črk, brez ločil, presledkov ali ničel. • C. Z. Management seminar Ljubljana, oktobra - Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je v dneh od 25. do 27. oktobra potekal tridnevni seminar pod naslovom Management seminar, katerega namen je bil pridobiti vpogled v osnovna vodstvena in organizacijska znanja, ki jih za svoje uspešno upravljanje in vodenje podjetja potrebuje današnji poslovnež. Seminar je organizirala mednarodna študentska organizacija ekonomskih fakultet pod imenom A1ESEC, katere člani so predvsem študentje Ekonomskih fakutet in ima danes v Ljubljani več kot 70 članov. Pripravili so ga v sodelovanju s strokovnjaki iz Centra Brdo pri Kranju ter bivšimi študenti, ki so svoj študij nadaljevali na podiplomskem študiju manage-menta - MBA in so danes priznani ter uveljavljeni strokovnjaki. Udeležilo se ga je več kot sto študentov iz različnih fakultet, saj izkušnje kažejo, da takšna in podobna znanja ne potrebujejo le ekonomisti temveč vsi bodoči slovenski izobraženci in strokovnjaki. Seminar so sklenili s tako imenovanim "čase - studvjem" oziroma študijo praktičnega primera nekega ameriškega podjetja. • Tomaž Korelc Rekordni vpis v gorenjskem skladu Kranj - "Skladom naše družbe je zaupalo lastninski certifikat že več kot štirideset tisoč državljanov Slovenije, število pa se celo zmeraj hitreje povečuje," pravi Stane Valant, direktor Nacionalne finančne družbe. Po zadnjih podatkih iz redne analize Dela Stik je Nacionalna finančna družba zabeležila največji skok glede investicijske privlačnosti. V odgovorih na vprašanje, "v katero investicijsko družbo bi vložili svoj certifikat" (velja za tiste, ki certifikata doslej še niso porabili), ji je pripadlo drugo mesto med vsemi družbami za upravljanje investicijskih skladov, z malenkostnim zaostankom za Triglavom. "Podatki iz Delove analize se popolnoma ujemajo s podatki o dejanskem vpisu v naše sklade. Vpis v zadnjem tednu oktobra je prekoračil milijardo tolarjev in postavil nove tedenske rekorde v treh izmed naših petih skladov, in sicer v Prvem, Gorenjskem in Dolenjskem investicijskem skladu," pravi Stane Valant in navaja, da so se za vpis certifikatov začeli postopoma odločati tudi tisti, ki so bili doslej precej zadržani do raznih propagandnih obljub. • C. Z. ZAŠČITA POTROŠNIKOV Denacionalizirana stanovanja Svoj problem najemnice nam je posredovala članica iz Celja. Pojavil se ji je namreč strah, da jo bodo proti njeni volji preselili iz soseske, kjer živi le več kot trideset let. Z zadevo smo seznanili Ministrstvo za okolje in prostor in prejeli sledeči odgovor. Država, ki nima motnosti, da bi bodisi omogočila odkup denacionaliziranih stanovanj, bodisi omogočila nakup enakovrednih stanovanj vsem prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, je ponudila tem stanovalcem tri modele, po katerih naj bi realizirali svojo pravico do privatizacije. Eden od modelov je tudi ta, da mora zavezanec iz denacionalizacije (v tem primeru občina), če lastnik na odkup stanovanja ne pristane, predložiti podatke in seznam o vseh razpoložljivih nezasedenih in zasedenih stanovanjih, katerih lastnik je in jih mora tudi ponuditi v odkup. V odkup se lahko ponudijo le stanovanja, ki jih dosedanji najemnik ne odkupi v roku štirih mesecev po uveljavitvi sprememb stanovanjskega zakona (rok je potekel v začetku septembra). Omenjena najemnica stanovanja zaradi nizkih dohodkov, kljub z zakonom predvideni možnosti, ni mogla odkupiti. Tako se je v tem primeru za nakup njenega stanovanja odločil najemnik v nacionaliziranem stanovanju in je zahteval njeno preselitev v stanovanje, v katerem prebiva sam. Lastnik denacionaliziranega stanovanja se je z zamenjavo najemnikov strinjal. Zamenjava se lahko izvede le v enakovredno stanovanje. Po določbi sedmega odstavka 13. člena sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona je to tisto stanovanje, katerega posamezni in bistveni integralni elementi vrednotenja stanovanja (vrednost stanovanja, število točk, kvadratura, korekcijski faktor) ne odstopajo za več kot 30 odstotkov glede na stanovanje, ki ga prejšnji imetnik stanovanjske pravice zaseda. Stanovanje tudi ni enakovredno, če lokacija bistveno poslabšuje življenjske razmere najemnika. Vendar pa Ministrstvo ob pripravi sprememb zakona verjetno ni dovolj storilo za zaščito najemnikov. Tako se zgoraj omenjena najemnica iz Celja sprašuje, kje je humani vidik zaščite starejšega človeka, ki je navajen živeti v svoji sredini že desetletja, kjer pozna vse ljudi in so mu ti pripravljeni po potrebi nuditi tudi vso pomoč. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Licence kmetijskim posrednikom Prvi borzni posredniki s kmetijskimi pridelki so dobili licence Ljubljana, 27. oktobra - Kot je povedal direktor SKAD-a -Splošne kmetijske avkcijske in borzne družbe Štefan Belinger na svečani podelitvi teh licenc, pomeni to po enem letu rednega delovanja, se pravi od ustanovitve družbe, prek določitve pravilnika in trgovanja do prvih nakupov avkcijskih sedežev do nekakšne zaključne faze do podelitve avkcijsko-borznih licenc. Licence so bile podeljene dvajsetim novim borznim posrednikom, od katerih so trije tudi z gorenjskega območja. To so Jože Brankovič iz Žirovnice, Borut Gros iz Kranja in Matjaž Vehovec iz Šenčurja. Večina novopečenih posrednikov je bila tudi navzoča na podelitvi, sicer pa so vsi uspešno dokončali izobraževanje. Do sedaj je naš sistem te kadre in znanja zanemarjal, pri izpopolnjevanju na blagovni borzi pa so bili vsi za to zelo dobro pripravljeni. Že iz preteklosti so borzni posredniki dobro znani tudi v Sloveniji in sicer iz daljnega leta 1927, ki pa niso bili le za kmetijske pridelke. Tako je bila to prva tovrstna prireditev po dolgem času. Po tej etapi pa bo sledila promocija in animacija vseh poslovnih subjektov, ki pač sodelujejo ali pa še bodo pri SKAD-u. Vsak borzni posrednik, ki je dobil licenco, je prišel iz določenega okolja in SKAD pričakuje, da se bo velik del prometa realiziral prek njega. Družba sicer dobro sodeluje z državo, računajo seveda na finančno pomoč, uredbe in koncesije in podobno pa naj bi del anarhije v tem kmetijsko gospodarskem prostoru odpravile. Družba verjame, da bo to vsaj srednjeročno gledano odpravljeno. Na koncu koncev so koristi tako ali tako obojestranske. Po podelitvi licenc je sledil še borzni del sestanka. Lahko rečemo, da je bila ponujena velika količina krmil in umetnih gnojil, povpraševanja po teh artiklih pa ni bilo. Na avkcijskem delu jc bila, kot je značilno za vse dosedanje sestanke, ponudba velika in povpraševanje majhno. Prodanih je bilo sicer več artiklov, vendar so te količine še zmeraj majhne, ponudba pa je sorazmerno velika. Največ zanimanja je bilo tokrat za zelje. • Š. Vidic STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI CEN IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, OKTOBER 1994 X 94 X 94 X94 X 94 IX 94 XII 93 X93 l-X93 0 92 INDEKSI CEN 102,0 115,3 118,9 120,0 166,7 NA DROBNO, SKUPAJ INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, SKUPAJ 101,7 116,2 121,0 121,2 168,8 Rubrike Koliko je vreden tolar v današnji številki ni. V ponedeljek in torek je bil praznik in so bile menjalnice zapne, devizni tečaji pa se od četrtka, ko smo zadnjič spraševali po njih, tudi niso bistveno spremenili ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: M ČISTEGA ZLA TA IN NAKITA M VREDNOSTNIH PAPIRJEV MTUJIH VALUT m UMETNIN IN STARIN m UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER. VREDEN ZAUPANJA Koroška 41, Kranj, tel.t 064/211-256 Zbor kopališč Slovenije Kranj - Sekcija kopališč Slovenije, ki deluje pri Združenju za gostinstvo in turizem, bo 11. in 12. novembra pripravila v hotelu Bernardin v Portorožu zbor predstavnikov slovenskih kopališč. Na zboru bodo razpravljali o izgradnji novih in sanaciji starejših kopališč, o kopališki opremi, o blagajnah na magnetne kartice in računalniški obdelavi, o vlogi, odgovornosti in obsegu dela reševalcev iz vode na kopališčih, o letošnjem ocenjevanju letnih kopališč ter o pravilniku za podeljevanje kategorij organiziranim kopališčem. Zbor bodo popestrili z razstavo kopališke opreme in z ogledom bazenov v Termah Palače ter kopališč Portorož in Metropola. Prvi dan bodo razglasili še rezultate najboljšh letnih kopališč v Sloveniji. V sekciji kopališč so pregledali 92 letnih kopališč in še 32 drugih mest za kopanje (divjih kopališč). Med plažnimi kopališči, ki izpolnjujejo osnovne pogoje za organizirana kopališča, so daleč največ točk prisodili kopališču komunalnega podjetja Okolje v Portorožu, na drugo mesto so uvrstili plažo hotela Metropol v Portorožu, na tretje pa turistično naselje Salinera v Strunjanu. Na obali so našteli tudi deset neorganiziranih kopališč in še približno deset nevarovanih mest, ki nimajo osnovnih sanitarnih in varnostnih pogojev. Med bazenskimi kopališči na Obali so največ točk prisodili lcopališčema hotela Metropol v Portorožu in Adrie v Ankaranu. Med letnimi termalnimi kopališči so po številu točk na prvem mestu Čateške Toplice, na drugem Moravske in na tretjem Medijske Toplice, med letno zimskimi pa na prvem Čateške, na drugem kopališče hotela Ajda v Moravskih Toplicah in na tretjem mestu Terme Zreče. V skupini komunalnih letnih kopališč so največ točk prisodili kopališču Kodeljevo Slovan, na osmem mestu je Grajsko kopališče Bled, na devetem domžalsko, na enajstem do dvanajstem tržiško, na petnajstem kamniško... • C. Z. d.o.o. TRGOVINA - PROIZVODNJA ti Ml [P © ffi T°[M X [P © ffi V V SKLADIŠČU PAPIRNICE G0RIČANE V MEDVODAH UGODNO ODKUPUJEMO VSE VRSTE OKROGLEGA LESA (HLODOVINA, CELULOZNI LES, SUŠILNICE) INFORMACIJE PO TELEFONU: 061/613 - 312, int. 230 (Papirnica Goričane) K* LITERARNA DELAVNICA TRALALA PLAC V modrem zalivu To, da je dvaindvajsetletni Aleš Polajnar, po rodu Prekmurec iz Murske Sobote, že od malih nog rad prepeval, je najbrž prvi razlog, da se je odločil čisto resno poskusiti v zabavni glasbi. Druga razloga sta nedvomno Janez Hvale in Dušan Zore, saj je prvi za Aleša prispeval besedilo, drugi ga je uglasbil in v studiu Napoleon je nastala njegova prva skladba "Najina ljubezen je kot mavrica". Zgoraj omenjena avtorja skladbe sta bila s posnetkom zelo zadovoljna m misel na nove komade, pravzaprav na prvo Aleševo kaseto je postala resničnost. Pred kratkim je tako izšla kaseta Modri zaliv, ki je hkrati tudi naslovna skald-ba, sicer pa priredba znane grške in svetovne uspešnice Otroci Pireja. Pesmi na kaseti so spevne, ušesom prijazne, teme pa so predvsem ljubezenske, naj opevajo dekleta ali pa mamo, o kateri Aleš poje v pesmi "Materi". Slednja je mlademu glasbenemu talentu tudi najljubša, mogoče tudi zato, ker ga spremljajo zvoki citer, ki jih je posebej za to priložnost zaigrala Tanja Zaje - Zupan. Nagradna tralala uganka Odgovor prejšnje uganke se je glasil: na kaseti Ole Majole je 10 pesmic, izžre-baanca: Urša Jakop, Podre-ber 14, Naklo m Miha Ovnik, Stružnikova pot 8, Šenčur pa bosta prejela obljubljeno nagrado, kaseto Ole Majole, ki jo podarja založba Pan Records. In še novo vprašanje: Kakšne barve je zaliv, o katerem poje Aleš Polajnar? Nagrado, kaseto taistega Aleša, je tokrat prispevala založba Hclidon. Vaše odgovore pa v uredništvu Gorenjskega Glasa čakamo do petka, 4. novembra, pripis "za Tralala plac". REKLI SO Kva pa počitnice Vesna Demšar, 1. letnik, Fakulteta za organizacijske vede: Učila se bom. Ekono-1 miko, nara-* 1 * voslovje, an- gleščino... Srednja šola je ena potuha, tu na faksu pa se začne zares, nobeden te ne priganja. No, žurali ga bomo tudi, kdaj pa, če ne zdaj, ko smo mladi. Tomaž Ekar, 1. letnik, Srednja ekonomska šola Šel bom na Pokljuko, kjer imajo sosedi vikend. S sosedo bo še njena prijateljica in tri dni ga bomo full žurali. Eva Lap, 1. letnik, Gimnazij a Kranj Za štiri dni grem s taborniki v Mari-b o r, kjer bomo imeli neko akcijo. Kar se tiče učenja ne bo sile, saj le- tega razporedim med tednom, tako da se mi ponavadi ne nabere preveč. Igor Tom-še, 3. letnik, Srednja gradbena šola Te kratke počitnice bom izkoristil za delo. Učim se namreč za slikopleskar-ja, tako bom delal pri privatniku. Učenje? Niti ne, saj pravim, krajše počitnice dostikrat izkoristim za delo. * Igor K., foto: Janez P. VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali: Ajda Cuznar, Aleš Gosar, Sebastjan Šenk, Eva Ziherl, Nina Dobrajc, Jana Potočnik, Saša štucin in Nina Albreht, Mateja Juvančič, Tine Dobrilovič, Tamara Mohorič, Rok Miklavc, Sandra Čiča, Jana Potočnik, Špela Likozar, Lena Vraničar, Katja Jamnik, Neža Pintar, Nataša Mezeg, Luka Oblak, Mateja Novak, Monika Šimič, Damjan Perko, Primož Meglic, Robi Kališnik, Matej Eigner, Bernarda Hladnik, Primol Meglic, Nina Obid, Eva Kovač, Ana Štravs, Saša Mokorel, Miha Kadunc, Andreja Voga, Nina Kržišnik, Andreja Govekar, Tanja Lampreht, Saša Šmid, Miro Lotrič, Manca Dolenc, Petra Cičič, Saša Nikolič, Nace Pertovt, Petra Debeljak, Polona Jeseničnik, Polona Mrak, Tamara Ferenc, Jana Strel, Vesna Pavkovič, Pintar Metka, Polona Jankovec, Cene Gostinčar, Tjaša Setnik, Klemen Čadei, Anita Triller in drugi učenci OŠ Ivana Groharja. NAGRAJENI SPIS Dedek muzikant Mojega dedka, Grčovega ata, so poznali ljudje daleč naokrog, saj je igral na številnih ohcetih. Ko se je ponoči vračal domov, je vedno igral. Bil je pravi ljudski godec. Nekateri ljudje so si želeli, da je dedek muzikant zavil v gostilno in da je prišel iz nje zelo pijan. Takrat je imel rdeča lica in nos. Na rami je nosil ljubljeno harmoniko, ki jo je imel rajši kot svojo družino. Zgrešil je domačo ulico in zavil k drugim hišam, kjer so ga že pričakovali. Med vašča-ni je ostal ves dan in jim igral vesele, poskočne valčke in polke in zraven prepeval. Ko se je s solznimi očmi vrnil domov, je najprej pogledal v hišo, če je z njegovim kužem vse v redu. Nato je stopil še k sinu na deci vina. Ko se je vrnil k ženi, jo je prijel za roko, jo peljal na fotelj in samo zanjo zaigral najlepšo pesem. Dedkovo življenje je postalo prazno, ko si je poškodoval prste. Zdravnik mu je povedal, da ne bo mogel nikoli več igrati na harmoniko. Tedaj je bilo zanj vsega konec. Prišla je smrt in šel je z njo. Še danes ni v vasi tako dobrega muzikanta, kot je bil moj dedek. • Sebastjan Šenk, 7. a r., OŠ Predoslje ar Tudi Nina Pernuš iz OŠ Olševek je včeraj prižgala svečko. Foto Boni nagrajuje Barvni film, ki ga za nagrado podarja Foto Boni, bo dobil tisti srečni izžrebanec, ki bo pravilno odgovoril na naslednje vprašanje: s katerim svetovno znanim izdelovalcem filmov sodeluje Foto Boni? Odgovore pošljite do ponedeljka na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Dolgujemo pa vam še dva nagrajenca, ki se bosta brezplačno polepšala v frizerskem salonu Milene Tavčar Zavrl, pod katerim teče reka Kokra. To sta Eva Kavčič iz Škofje Loke, Frankovo naselje 68, in Eva Flegar iz Kranja, Drulovka 58. NAJ NAJ VRTILJAKOVA PEVKA HAJDI Mala dama iz Celja V tekmi z velikimi zvezdami slovenskega glasbenega neba je v glasovanju za naj naj Vrtiljakovo pevko na kranjskem radiu prepričljivo zmagala simpatična damica iz Celja, Hajdi. Kot Romanina gostja na Vrtiljaku vam je gotovo povedala marsikaj novega in zanimivega, slišali ste tudi par najnovejših "koman-dov", ki jih zbira za svojo tretjo kaseto. Hajdi je doma v vasici Lokrovec, štiri kilometre iz Celja. Hodi v drugi letnik srednje ekonomske šole, ki jo zmaguje s štiricami, od vseh predmetov pa ima najraje, kot pravi, angleščino in kemijo, šola je njena prva zaposlitev, ob njej pa ima dovolj časa tudi za številne konjičke. Petje je kajpak konjiček številka ena. Slavna je postala pri svojih desetih let s pesmico Moj kuža, ki se še vedno veselo vrti na valovih vseh radijskih postaj. Pred kratkim je išla njena prva CD plošča, na kateri je vseh devetnajst uspešnic, kolikor jih je Hajdi doslej posnela. Zdaj pridno snema za tretjo kaseto, ki bo ugledala luč sveta čez kakšnega pol leta. Tri skladbice so ie pripravljene. In kaj še počne Hajdi, kadar ničesar ne počne? Igra tenis, odbojko, kolesari, predvsem pa "crklja" svojega kuža Oskarja, kije srednji snaucer in je sive barve. Vse živali po vrsti ima zelo rada. In ker je proti ubijanju živali, je vegetarijanka. Saj veste, kaj to pomeni? Hajdi bo 22. januarja stara šestnajst let. Torej jo boste lahko še dolgo dolgo poslušali in občudovali. • H. J. NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Saj imate prav, naše osnovne šole so res videti skoraj vse enake. Ni čudno, da ne uganete, katera je bila na zadnjih dveh skrivnostnih fotografijah. Še tisti, ki ste ugibali, ste se zmotili. Zato danes tretja priložnost, da pridobite majico Gorenjskega glasa. Odgovore pošljite do ponedeljka na Gorenjski glas. Naj naj Vrtiljakova medijska osebnost Včeraj je zaradi praznika odpadel vaš priljubljen Vrtiljak z Romano, mi pa gremo naprej z glasovanjem za naj naj medijsko osebnost. V prvem krogu ste dali največ zvezdic TV voditeljici Evi Longvki, ki jo "lovijo" Igor Bergant, Deja Mušič in Miran Ališic. Kdo bo čez dva tedna gost v kranjskem studiu? KUPON ZVEZDICA ZA............................................................ MOJ NASLOV............................................................ (Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1) Zbiratelji Zbiratelji se nam pridno oglašate. Če bo šlo tako naprej, bo avtobus poln že pred koncem leta. Te dni ste se za izle* "prijavili" Sandra Bizovičar iz Škofje Loke, Luka Rener iz Kranja, Marjanca Čadež iz Delnic, Maja in Marko Koželj iz Velesovega, Martina Sodja iz Bohinjske Bistrice, Ana Bulat iz Škofje Loke, Helena in Janez Hribar iz Zaloga, Tatjana Blažun iz Velesovega, Tea Tajčman iz Cerkelj in Ana Gosar iz Tržiča. Kostanjev dan V četrtek smo imeli kostanjev dan. Pred šolo smo se zbrali ob dvanajstih. Peš smo odšh' v Potoče. Tam srno jedli pečen kostanj in pili mošt. Obiskali smo starej»e ljudi. Zapeli smo jim pesmice, Štefan pa je igral rta harmoniko. Pred domom smo se igrah razne igrice« potem pa smo odšli domov. • Anita Zorman, 2. b r. OŠ Matije Valjavca, Preddv»r I Wm FILMSKA NAGRADNA UGANKA Počitniška matineja Glavni junak risanke Knjiga o džungli je deček Maw-gli, ki odrašča pri volčji družini, medved in panter pa ga z nasveti varno popeljeta v človeški svet. Brezplačne kino vstopnice dobe naslednji nagrajenci: Katarina Fras iz Kranja, Kidričeva 4 a, Jaka Jerala iz Mavčič, Breg ob Savi 90, Helena Hribar iz Cerkelj, Zalog 4, in Polona Hanžek z Jesenic, Titova 2 a. Čestitamo. Pol prvega kratkega počitniškega tedna je že mimo, še nekaj dni, pa bo spet treba v šolo. Kako se imate? Vam je dolgčas? Vabimo vas v kino. V kranjskem Centru so vam pripravili počitniško matinejo. Danes (sreda) bodo ob 10. štiri predvajali Ledeno stezo, jutri (četrtek) ob isti uri ? y poroke in pogreb, v petek Hitrost in v soboto V lTd^t^. soboto bo tudi popoldanska matineja, in sicer ob pol Na sporedu bo risanka Mačke iz visoke družbe, ki jo v ponovili tudi v nedeljo ob desetih. Film štiri poroke in pogreb si lahko ogledate J^jl rednem sporedu, če je deseta ura za vas mor".^jj. Prezgodnja. Komedija je super, trdijo vsi, ki so jo že yi udi Ledeno stezo so v kranjskem icinu vrteli s precej;5 I jj uspehom, isto velja za V zraku in Hitrost, ki smo ju &^ce pred kratkim. Zdaj imate torej priložnost, da si u?Pe,-ponovno ogledate ali pa kar prvič, če jih še niste videl • Nagradno vprašanje: kdo igra glavno vlogo v f"my ji* goroke in pogreb? Odgovore pošljite do poncdeljk lorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska ugan* • Sreda, 2. novembra 1994 UREJA: Vilm« Stanovnik Slovenske smučarke in smučarji pred novo sezono ne skrivajo optimizma POGUM V NOGAH IN GLAVI Letošnji poletni in jesenski treningi so tako dekletom kot fantom uspeli kot že dolgo ne, pripravljenost pred napornimi tekmovanji pa bodo ta mesec izpopolnili še v Ameriki ■ Poleg visokih mest na tekmah svetovnega Pokala si tako v moški kot ženski reprezentanci želijo kolajne iz svetovnega prvenstva na Sierra Nevadi Kranj, 2. novembra - Kar malce nestrpnosti pred prvimi tekmami ■ P« veliko mero optimizma je bilo čutiti na letošnji uvodni Predstavitvi slovenske reprezentance pred novo smučarsko sezono, ki so jo minuli petek pripravili v Vinoteki na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Po lanskih uspehih, katerih vrhunec 50 bile tri olimpijske kolajne, seveda vsi ljubitelji smučanje pri nas Pričakujejo, da bo letos šlo vsaj tako dobro, če ne bolje.... O tem Pa so po uspelih pripravah prepričani tudi vodje naših reprezentanc in tekmovalci. , Z izjemo Jureta Koširja, ki 00 konec tedna nastopil na tekmi v paralelnem slalomu Weje le za pokal narodov) v j>aas Feeju, bodo naši reprezen-lantje, okrepljeni z mlado eki-P°. danes odpotovali na zaključni trening v Kevston v fjTM. Jure se jim bo na tren-'"gu pridružil naslednji teden, v f^nenki, v Baver Creeku, pa oodo od 12. do 23. novembra _ renirala tudi dekleta. Ta bodo »nela uvodno slalomsko preiz- pelj, pa gredo v novo sezono, Kušnjo, ki se je bo udeležilo pet katere vrh bo svetovno prvenstvih reprezentantk: Nataša vo v Španiji, dobro pripravljeni °°kal, Spela Pretnar, Urška Kot navadno bodo večji del fjrovat, Alenka Dovžan in tako ženske kot moške represija Koren, prav tako v švi- zentance v novi sezoni sestavl-Carskem Saas Feeju konec ted- jali Gorenjci, ki so pred prvimi na v soboto, 5. novembra. Na nastopi povedali: Andrej Mildavc in Špela Pretnar sta si v novi zimi zagotovila sponzorja - mesto Portorož, Hitra Gorenjca bosta na belih strminah propagirala slovenski obmorski turistični biser, saj Gorenjci (naprimer Bled) očitno te reklame ne rabimo. ._ jo met mmmsmmmmn MALO TOČK ZA GORENJCE Kranj, 30. oktobra -V prvi nogometni ligi je ekipa Živil Nakla gostila SCT Olimpijo in izgubila z rezultatom 2:1 (0:1). Edini strelec za domače je bil v 48. minuti Marušič, gola za SCT Olimpijo pa sta dala Dosti v 36. in Zulič v 58. minuti. Naklanci so z novim porazom na predzadnjem mestu ligaške lestvice. V nedeljo Naklanci gostujejo pri ekipi Gaj Kočevje. V 3. nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostovalo v Črnučah in izgubilo z rezultatom 1:3. Gol za Triglavane je dal Egart - glede na priložnosti pa bi bil rezultat za Kranjčane lahko tudi ugodnejši. Moštvo Jesenic je na domačem terenu gostilo ekipo Loka Medvode in igralo izenačeno 1:1. • V. S., I. G. 31 j nJe3 pa si bodo skušale pripeljati Prve točke letošnjega svetovnega pokala. Sicer pa je letošnji koledar vetovnega pokala tako za fante JJJ dekleta sestavljen iz 32 ggovanj, poleg tega pa naj-uijse čaka še nastop na svetnem prvenstvu, ki bo od 30. la°Uarja do 12. februarja v danski Sierra Nevadi. . Letošnja sezona bo za žens-,0 smučanje prav gotovo pre-'0tmia, saj po odličnih rezultatih pretekli sezoni prav gotovo £ °d nas pričakujejo, da jih letos vsaj ponovili. Tudi telLnaČrti so taki. Tempo naiKVanj bo zelo naporen in deti J Sl želimo- da bi bila cilii U zdrava in cela. Naši na Vi? ^asni " dobre uvrstitve . lelcrnah svptnvneoa nokala Alenka Dovžan iz Mojstrane: "Treningi so bili dobri. Tako lahko pričakujem, da se bom izkazala tudi na tekmah, m da Kljub siceršnjim denarnim težavam so si slovenski smučarji tudi v novi sezoni zagotovili sponzorstvo treh velikih podjetij. Generalni sponzor bo še naprej Petrol, za moško ekipo bo stala Droga, za žensko pa Leska Gorenjka. Na tiskovni konferenci sta pogodbo o sodelovanju podpisala direktor slovenske smučarske reprezentance Tone Vogrinec in direktor Gorenjke Matjaž Gmajnar. "^Mfc^ ^ j---.- KRANJSKA GORA ŽE DECEMBRA Tradicionalni slovenski prizorišči tekem svetovnega pokala smučarjev in smučark, Kranjska Gora in Maribor, se že pripravljata na pokal Vitranc Kompas Hotidays in Zlato lisico. Moški bodo v Kranjski Gori tekmovati v sredo, 21. decembra, in četrtek, 22. decembra, ženske pa na Pohorju 25. in 26. februarja prihodnje leto. Kot je povedal Borut Perovšek iz OK Kranjska Gora, so se za decembrsko tekmo začeli že intenzivno pripravljati, te dni pa bodo začeli urejati tudi smučišče. GORENJSKI DERBI ACR0NIKS0M Jesenice, 2. novembra - V 5. krogu slovenskega hokejskega prvenstva je bilo minuli petek v Podmežakli srečanje med Acroniks Jesenicami in Bledom. Zmaga domačih je bila (tradiconalno) tesna, le nekaj več kot 1000 gledalcev pa je lahko občudovalo predvsem dobro rusko hokejsko šolo. Končni rezultat je bil 6:5 (3:2, 1:2, 2:1), gole pa so dali: Rahmatulin 3, Kadikov 1 Beljajevski 1 in Kopitar 1 za Jesenice in Rožkov 2, A. Kranjc 1, Šuvak 1 in Anfjorov 1 za Bled. Kljub težavam Celjanov so ti vendarle prišli na tekmo v Ljubljano, kjer jih je Olimpija Hertz premagala z rezultatom 6:2. Maribor je premagal Slavijo Jato z 12:1. Danes je na sporedu 6. krog, pari pa so: Inntal Celje - Acroniks Jesenice, Sportina -Olimpija Hertz, Slavija Jata - Triglav. • V. S. sem se priključila na zadnjih treningih. Vsekakor v novi zimi pričakujem boljše rezultate od lanskih." la tetrJ u " dobre uvrst,lv,e izkazala tudi na tekmah, m da in na svetovnega pokala bom naprcdovala v vseh disci- t0 Pa nneJ.°Vnem f7enslvuplinah." nega p meni medaljo svetov- v re78. Prvenstva in izboljšanja ' ga f°v na tekmah svetovne-na P°kala," je optimistično 2ent°Vedal vodJa ženskih repre- lokCu,ar0 Ka,an U Šk0f5e ekin ie ob predstavitvi Prin p,0sebno poudaril dobro taše u Jenosl povratnice Na-treni . °kal, ki je na zadnjih JVoio dokazala, da prihaja v k0dbeSta[°1.fOrmO i7Pred POŠ" bon Illdl 7-a Špelo Pretnar zanioVa,seL7ona prelomna, saj je novi • ro Pripravljena. V kole Zlmi pa scveda nov nas-Kaj na svetovni vrh trener slanic PnčakuJe od najmlajše sUan* rePrezcntance, Moj-Član anke členke Dovžan. leto"' prvc ekiPe Pa bosta P°lec o3.UrSka Hrovat, ki je v Vef ,a oma napredovala tudi ka" £s al°mu in "hitra Štajer-PnrtSa Koren- Zentan • kot v žcnski rePre" tudi v ne manJka optimizma poleti moški ekipi, saj razen na tr' ODolclega Mitje Kunca, je SDrmnph m bilo težav. Fante da ^emlJalo lepo vreme, tako SAMO ŠEŠIRJU TOČKE Rokometašice Kranja še naprej ostajajo edine brez točk v prvi ženski ligi. V drugi moški ligi so od Gorenjcev edini osvojili točki Ločani, preostala dva Ugaša pa sta prikovana na dno lestvice. Rezultati minulega rokometnega vikenda: 1. liga ženske: Izola : Kranj 16:13, Kočevje : M-Degro Piran 20:18, Marcus Burja : 23:14, Mlinotest : Krim Elekta 15:16, Olimpija : Žalec 33:17, Bakovci : Velenje 17:26. 2. liga moški: GPG Grosuplje : Besnica 19:16, TAB Inženiring : Akripol Trebnje 20:22, Šešir : Nova Gorica 30:13, Kamnik Žurbi Team : Črnomelj 20:20, Titanic Sežana : Prule 27:16, Škofljica : Delmar 19:18. 2. liga ženske: Sava : Zagorje 20:17, Planina (KR): Kranj "B" 16:20, Lokastar : Krim Elekta "B" 30:17, Polje : Olimpija "B" 27:23. 3. liga moški: Sava : Mokerc "B" 19:12, Kodeljevo "B" : Šešir "B" 28:21, Radovljica Špecerija Bled : Jezersko 26:26, Gorjanc : DOM Žabnica 30:19. Starejše deklice: Sava : Ribnica 6:7, Planina (KR): Kranj 7:16, Lokastar : Krim Elekta 17:7, Polje : Olimpija 13:16. • Martin Dolanc Grega Grilc iz Šenčurja: "Letošnje priprave so bile dobre, vse je potekalo po načrtih, in kar je najvažneje, ni bilo poškodb in bolezni. Vendar pa bodo le tekme pokazale, kako dobro sem v resnici pripravljen, koliko zmorem." TRIGLAV ZMAGAL TUDI V ŽALCU Kegljavci Triglava nezadržno "meljejo" nasprotnike. Tudi v IV. krogu so zanesljivo premagali Žalec na njihovem terenu z rezultatom 2:6 (5062 : 5232). "Fantje so dali vse od sebe in izpolnili zastavljene naloge. Pohvaliti gre prav vse za borbeno igro na težkih stezah," je po tekmi dejal zadovoljni trener Kranjčanov Franc Belcijan, ki se je tokrat odločil za preverjeno taktiko. Prvenstvena lestvica po IV. krogu je tako sledeča: 1. Triglav 8 točk, 2. Konstruktor 8, 3. Tekstina 6, 4. Gradiš - Norik 6. Kranjčani v tekmi za prvo mesto tako tečejo "mrtvi tek" z Mariborčani, prvenstvo pa se nadaljuje z novimi zanimivimi srečanji. Že jutri, v četrtek, 3. novembra 1994, na kegljišču v Kranju gostuje vse boljša ekipa Gradis-Norik iz Ljubljane. Tekma se bo začela ob 16. uri, navijači in ljubitelji vrhunskega kegljanja ste vljudno vabljeni na kegljišče. • V. Oman Špela Pretnar iz Bleda: "Med sezonama sem zamenjala smučarske čevlje, Alpino za Ros-signol. Upam, da mi bo sreča letos bolj naklonjena, in da bom tekme končala v cilju večkrat kot lani." Nataša Bokal iz Škofje Loke: "Na sezono sem se pripravljala drugače kot ostala dekleta, saj sem imela po lanski zimi daljši odmor, da sem si zdravila da Jo nal° lcP° vreme, tako odmor, da sem si zdravila treninp0Pravili vse načrtovane poškodbo. Na snega sem šla trenen 'iT0 bescdari glavnega gelc avgusta, ko sem trenirala Ja Pavla Grašiča iz Du- z jožetom Drobničem, ekipi pa Andrej Miklavc iz Dorfarij: "Letos sem zelo hitro uspel rešiti vse s svojimi opremljevalci, saj nisem nikogar zamenjal. Dobil pa sem prvič v karieri svojega sponzorja, to je Portorož, ki se skuša promovirati tudi prek smučarskega športa. V novo sezono štartam neobremenjen, kljub smoli na prvem treningu, ko sem si zvil gleženj, sem trenutno dobro pripravljen tako v slalomu kot veleslalomu. Zato od nove sezone veliko pričakujem." v IfORT IN REKREACIJA ^OVEDUJE ZIMO tQZstavi&"ski sfjem in SK Snežinka bosta na Gospodarskem rekrcacj- ' v Ljubljani tudi letos pripravila sejem Šport in '*p'ofr,;/a\ • Ra večina pozna poa imenom "Ski expo". S*luc'arslc!iejem Z novim imenom pa ne bo več strogo Poleg JJJ* saj Ra bodo dopolnj evali tudi drugi športi, kraji rLpa se bodo na njem predstavljali tudi turistični izrabij0a , 00 namenjen vsem, ki radi svoj prosti čas n°vernb?a Pfr'in 8ihanJ< v naravi. Odprt bo od torka, 29. Pt*>daje ."edelje, 4. decembra. Poleg komisijske ^djpr()\muči in smučarske opreme bo letos organizirana Po'f«a/a rablJen* opreme za tenis in golf. Na sejmu bo *"*f in ti1ta demons"'ocij in modnih revij, pa tudi okrogle neP°srefah*ne konference- Organizatorji pričakujejo 170 " #0 zastopanih razstavljalcev iz 11 držav. Jure Košir iz Mojstrane: "Letos mi je pred začetkom sezone precej lažje, kot je bilo lani, saj sem imel v tem času zlomljeno roko. Po premisleku v zadnjih dneh sem se odločil, da bom šel na tekmo v Saas Fee. To pa predvsem zato, ker se bodo tekme udeležili vsi najboljši smučarji sveta, ker predstavniki smučarske industrije želijo, da se kar najbolje reklamirajo in ne nazadnje tudi zaradi visokega denarnega sklada. Bo pa tudi zanimivo, ker v paralelnem slalomu še nisem tekmoval. Sledile bodo še zaključne priprave v Kevstonu, tisto "pravo", na kar se v tem trenutku najbolj koncentriram, pa so tekme, ki se bodo začele 26. in 27. novembra v Sestrieru." DOKONČA NAPETO TRIGLAV : HELIOS 88:83 (38:42) V Kranju smo ponovno gledali zanimivo srečanje in se skupaj z igralci veselili nove zmage. Domačini so s peterko Lojk, Eržen, Prevodni, Džino in Šubic srečanje začeli dobro in takoj povedli. Najbolj zanimivo je bilo zadnje tri minute, ko so domači vodili za devet točk (74:65) in so gostje s prekrški zaustavljali domaČe igralce. Tu pa sta imela natančno roko oba beka Lojk in Jeras, ki sta neusmiljeno zadevala proste mete. • J. M. BOLEČ PORAZ L0ČAN0V LOKA KAVA : COMET 79:83 (31:43, 70:70) Škofjeloški košarkarji tudi v soboto niso prekinili črne serije porazov in so še petič zapored izgubili. Gostje iz Slovenskih Konjic so povsem zasluženo osvojili šesti par točk, saj so vodili več ali manj ves potek srečanja. • I). R. LOČANKE TAM, KJER JIM JE MESTO Jezica mlade : Odeja Marmor 45 : 64 (23:31) Najboljša škofjeloška ekipa med moštvenimi športi je kot kaže ponovno ujela svoj ritem. Po zmagi v zaostalem srečanju med tedno s Cometom v svoji dvorani (^9:^2) so tudi v zadnjem srečanju prvega dela prvenstva v soboto na Jožici zlahka zmagale. D. R. Jernej Koblar z Jesenic: "Letos sem prvič treniral z reprezentanco, bil pa sem tudi prvič v Čilu. Tam je bil poudarek na treningu hitrih disciplin, tudi superveleslaloma, kjer sem uvrščen najviše na FIS lestvici. Upam, da mi bo podobno kot na treningih šlo tudi na tekmah." • V. Stanovnik, slike: I Jeras P0DAR1M-D0BIM VSAK DAN! Letošnja, že 11. akcija. Podarim- dobim, bo atraktivna kot še nikoli. Kot je povedal njen vodja Ante Mahkota, bo nagradni sklad akcije rekorden - to je kar 140 milijonov tolarjev. Nagrade bodo kot vsa leta denarne, pa tudi praktične - od 28 avtomobilov do hiše, stanovanja.... Največja novost letošnje akcije pa bo, da bodo od S. decembra naprej vsak dan v posebnem študiju žrebali enega nagrajenca, ki bo pošto poslal tisti dan. Dobil pa bo 2 tisoč DEM. Doslej smo Slovenci pokupili 16 milijonov kartic, v akciji udeleženi športniki pa so nam prinesli 25 kolajn iz največjih tekmovanj. Turistično društvo Cerklje in Gorenjski glas Letošnji Naj pridelki Slovenije Ocene so različne in tudi ugibanja. Kakšna je bila letošnja letina pa bo najbolje pokazala prireditev pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa v soboto, 5. novembra, ob 19. uri v kinodvorani v Cerkljah. Cerklje, 31. oktobra - Najbolj so v Turističnem društvu Cerklje, ki je letos pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa že šestič prireditelj prireditve Naj pridelki Slovenije, zaskrbljeni zaradi dvorane. "Vstopnice še v prodaji niso, pa je domala že cela dvorana "polna" z rezervacijami. To potrjuje dosedanje ocene, da bomo v Cerkljah, tudi ko bomo občina, potrebovali primeren večji prireditveni prostor. Sicer pa prireditev v soboto ne bo zanimiva le zaradi pridelkov in številnih nagrad, ampak tudi zaradi programa. V programu, ki ga bo tudi tokrat povezoval Jože Jerič, bodo nastopili Kamniški koledniki in domači godci. Mercator -Begunjska c KŽK Kmetijstvo Kranj . 5, Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. v Mešalnici močnih krmil v Škofji Loki - KOMERCIALISTA za terensko prodajo krmil Posebni pogoji: - ekonomist - komercialist ali kmetijski inženir - dve leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. - SKLADIŠČNEGA DELAVCA - VREČEVALCA, dva delavca Za to delovno mesto bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 1 leto z dvomesečnim poskusnim delom. 2. za delo na farmah Cerklje, Hrastje, Sorsko polje iščemo tri delavce ŽIVINOREJCI - MOLZAČE Posebni pogoji: - kmetijec ali kmetijski tehnik, lahko pripravnik Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v 8 dneh po objavi Kadrovska služba Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj, Begunjska c. 5, Kranj. Za "ogrevanje" pred sobotno prireditvijo Naj pridelki Slovenije 94 pa danes objavljamo sliko sončnice, ki je zrasla na območju Turističnega društva Cerklje. S premerom 522 milimetrov semenske površine in 230-milimetrskim obsegom koreninskega vratu je zrasla 3.020 milimetrov visoko. Vaša naloga v NAGRADNI IGRI je, da skušate čimbolj natančno odgovoriti, kolikokraten pridelek je dalo seme, iz katerega je zrasla. Tri z najbolj točnimi odgovori čakajo lepe nagrade Turističnega društva Cerklje, posebna nagrada pa tudi tistega, ki ima dokaz o večji sončnici, ki je zrasla letos. Odgovore na kuponu pošljite do vključno ponedeljka, 7. novembra, do 12. ure na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Kupon z odgovorom pa lahko oddate tudi pri vhodu v dovrano na prireditvi v soboto zvečer v Cerkljah. • A. Ž. KUPON Sončnica ima semenj. GLASOVKMPOT Prireditve M Večeri družabnih plesov Stražišče - Vsakih štirinajst dni ob sobotah (5. in 19. novembra, 17. decembra itd.) plesno društvo Moja - moja iz Stražišča organizira večere družabnih plesov v dvorani KS. Za vse, ki ste hodili na plesni tečaj, pa ne veste, kaj bi zdaj! Slovenske pokrajine s kozolci škofia Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi vse člane in druge v petek, ob 18. uri na Večer z diapozitivi. Predaval bo ing. Peter Pokom. Martinovanje v Posotelju Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor bo v ponedeljek, 14. novembra, za svoje člane organiziralo martinovanje v Posotelju. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred pošte v Preddvoru. Prijave z vplačili sprejemajo v torek, 8. novembra, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. Nespečnost, stresi in nevroze Kranj - Kulturna komisija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na zdravstveno predavanje na temo Nespečnost, stresi in nevroze, ki bo v ponedeljek, 7. novembra, ob 17. uri v sejni dvorani društva, Tomšičeva 4. Predavala bo dr. Lili 2ura Gantar, zdravnica splošne prakse v Zdravstvevem domu Kranj. Večer z diapozitivi škofja Loka - V petek, 4. novembra, bo ob 20. uri v hotelu Transturist večer z diapozitivi Azija I - Iran, Nepal, Indija, Bangladeš. Predaval bo Klemen Pogačnik. Vstop bo prost. »LtViMI M IZLET? i CIU IN ČAS POTOVANJA, i PRIJAVE__ ■...................■...................'"™" ■ (V BREŽICE T.D.Jes.nici Tilovo 18. til.: 064/81 974 in DESIGN, d.o.o., til.: 064/860 006 V NOVO MESTO T.DJismko rrtovol8.il!.: 064/81 974 in DESIGN, d.o.o., til.: 064/860 006 mmmmmmmmmmmmmmm V ORMOŽ T.D. Jiunici Titova 18. tel. 064/81 9/4 in DESIGN, d.o.o, tol.: 064/860 006 moftmo«fi|« KJTOfanoMorsf igraje. fluj in OrmoJ, pok'rti na vino, potovanjt pa vlml I culi io ItrutoUmg. HALE?, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL.: 66-052 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 AVTOŠOLA B in B TEL.: 22-55-22 Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 7. novembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. ZAMIK PLAČILA -ALI NA VEČ ČEKOV Jeans: Leviš 501, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi: El campero, No limit, Mustand, Diesel... Majice: Gvmnasium, Gas... - z vezalko ali gumbi: termovelurji, flanela srajce, puloverji. uUENN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) TRGOVINA APEL za hotelom Jelen Do 20. novembra Vam nudimo 10 % POPUST za brisače Svilanit Kamnik. V zalogi imamo zopet odeje Tekstilane Kočevje od 1.400 SIT dalje. SE PRIPOROČAMO! ABAKUS Kranj RAČUNALNIŠKA OPREMA Računalniki 386, 486, Pentum, tiskalniki Epson, Hevvllet, Packard, Multimedia, servis računalniške opreme. ABAKUS, tel.: 312-445, 312-408, 312-409, 312-387 FITNESS IN SAVNA MEFISTO Fitness, kardiofitness, savna fit bar. Savska c. 8, Kranj (pod Jelenovim klancem), tel.: 212-555 MODNA MOŠKA OBLAČILA Velika izbira moških suknjičev, hlač, srajc, kravat, jaken iz velurja, dežnih plaščev - po zelo ugodnih cenah. Blagovna hiša Adamič, II* nadstropje. Vabljeni v trgovino MODEUM! * STENSKE IN TALNE OBLOGE FORTUNA DOM Pestra izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, mešalnih PJP' toplih podov, itisonov, trave ter talne in stenske plute. Fortuna DOM. Gorenja vas 77, tel.: 064/681-234 POČITNIŠKO DRSANJE NA BLEDU V športni dvorani na Bledu je v času šolskih počitnic še ta teden (do 6-novembra) dodatni termin za rekreacijsko drsanje, med tednom vsak dan od 10. do 11.30 ure in od 15.30 do 17. ure; ob sobotah m nedeljah od 17. do 18.30 ure. Cene vstopnic nespremenjene. IZPIT ZA TOVORNJAK NAKUPOVALNI IZLET Čajanka s predavanjem Kokrica - V soboto, 5. novembra, bo ob 17. uri v osnovni šoli na Kokrici čajanka s predavanjem. Predaval bo Janko Jamšek, tema: Človek, kdo si. Obnova osnovne in srednje šole Kamnik - V ponedeljek, 7. novembra, bo v prostorih Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku slavnostna otvoritev novo zgrajene in obnovljene srednje in osnovne šole. Slavnostni govornik na slovesnosti, ki se bo začela ob 13. uri, bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Na novem vozilu IVECO v Avtošoli B in B. Tel.: 22-55-22 MADŽARSKA - LENTI, dne 10. novembra, CESKA: Brno, Blansko 2 dni, dne 17. do 19. novembra, Rozman, tel.: 712-247 i Izleti Izleta v neznano Kranj - V četrtek, 10. novembra, bo Društvo upokojencev Kranj organiziralo izlet v neznano, pri katerem bo peš hoje za približno 3 ure. Odhod bo ob 8. uri izpred Kina Center v Kranju. Drugi izlet v neznano pa bo namenjen nakupovanju, kopanju in razvedrilu. Ta pa bo 15. novembra in je cena za člane 2.500 SIT, za nečlane pa 2.700 SIT. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Na Jakoba Kranj - V soboto, 5. bo novembra, bo PS podjetij Iskre organizirala vsakoletno družabno srečanje pri njihovi koči na Sv. Jakobu. Na ta dan bo Planinska sekcija od 11. do 14. ure nudila brezplačno enolončnico oz. želene napitke. Prijavite se lahko pri Olgi Pajk v tajništvu Iskra ERO, tel.: 221-321 int. 28-22 ali pri Matiji Grandovcu v Iskrate! (27)30-93 do vključno četrtka, 3. novembra, do 14. ure. Od Litije do Čateža Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira udeležbo na že 8. tradicionalnem pohodu po poteh Levstika od Litije do Čateža. Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 12. novembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom sprejema pisarna PD Kranj do četrtka, 10. novembra 1994, tel.: 225-184. Tudi Društvo upokojencev Kranj bo za svoje člane organiziralo udeležbo pri pohodu. Zbor pohodnikov bo ob 6. uri pred hotelom Creina v Kranju. Hoje bo za 4 ure. Prijave z vplačilom sprejema DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure do vključno 9. novembra. Sicer se bo pohod začel med 7. in 9. uro pri železniški postaji v Litiji. Cilj bo odprt do 18. ure na Veliki Loki ob železniški postaji. Prijavite se lahko na štartnem mestu. Na martinovanje v Socko Zabnica - Društvo upokojencev Zabnica vabi na martinovanje, ki bo v petek, 11. novembra, z odhodom ob 8. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Postanka bosta v Trojana in v Celju (nakup posode), na marti-novanju v naselju Socko pa vas čakata kosilo in večerja, veselje in zabava z glasbo in plesom. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. Gledališče Dom bernarde Alba m Kranj - V Prešernovem gleda"^ Kranj bodo danes, v sred°' Q 19.30 ponovili Lorcovo dra a Dom Bernarde Alba - za abj" v modri, konto in izven, ^"»gv" četrtek, ob isti uri bodo Pr. ^of1to ponovili za abonma rumeni^*^ ^ in izven. V petek, 4. novembra.^ predstava odigrana za abo petek II, konto in izven Razstave Vodstvo po razstavi, risanje "kmečke hiše" ^ Kranj - Gorenjski muzej Kranj ^ šolarje na risarsko delavnico- ^ temo "kmečke hiše" bodo ' 4 risali od srede, 2. pa do P*^'12 novembra, vsak dan od 10- o je, ure v pritličju kranjske Mestne 0 Vsako sredo ob 16. uri je * razstavi Spomeniki kmee^ stavbarstva v Mestni hišii v * povodila avtorica razstave AnK» vak. Rezultati žrebanja križanke ETP V prenovljeni trgovini ETP podjetja Kranj smo med več kot 2.000 prispelimi pravilnimi rešitvami izžrebali naslednje nagrajence: 1. nagrada - Špehar Klemen, Britof 325, Kranj; 2. nagrada - Serko Milan, Svetje 92, Bled; 3. nagrada - Košelnik Ivanka, Selo 16/C, Žirovnica; 4. nagrada - Eva Kavčič, Frankovo naselje 68, škofja Loka; 5. nagrada -Erika Bauman, Gubčeva 6, Kranj; 6. nagrada - Štefan Langus, Partizanska c. 18, Škofja Loka. Čestitamo! DELOVNI ČAS od 9. do 12. ura od 15. do 19. ura __spbota od 9. do 12. ura _JVj-HI - Fl—VIDEO ;jV37cm OD41.634 Jv51cm,TTX OD 53.460 .JV55cm,TTX OD 61.560 ^72cm,TTX iUBai Viaeorekorder OD 46.170 1 Hi-R stolp OD 44.955 Trgovina in storitve do.0., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-212367,211142 IZOBRAŽEVANJE PRIREDITVE MALI OGLASI 223-444 VpeteM.ll., BBOR FHS DISKOTEKE ARA Ptedizbor za lepotico leta Slovenije Gost večera MIRAN RUD AN APARATI STROJI J nic^^°,N C telefaxi- telefoni. tfli-TFlVcri^?fonske ^frale. SERVIS 595 APARATOV. 0632- —___ 22989 mizarsko kombinirko samco. dSSf" Štedilnik (4+2) v zelo J^g? Stani"- «421-221 24M3 J* 10.000 SIT prodam barvni TV, 54 cm. «324-940 TRANSPORTNI TRAK, valj sortirnik krompirja, prekucnik zabojev, prodam. ©328-238 24592 Ugodno prodam pribor za avtogeno varjenje + orodje za montiranje centralne kurjave. 0714-143 24596 Poceni prodam malo rabljen KUP-PERSBUSCH. Šenčur, Partizanska 49 24611 GR. MATERIAL Tesarske in zidarske spojke (klanfe) ploščate in okrogle vseh dolžin izdelujem in prodajam po zelo ugdo-ni ceni. 0421-214_24212 HRASTOV FURNIR prodam po 250 SIT/m2. «422-193 24394 • SAVNA•S0LARU•W 24553 JERMOAKUMULACIJSKA PAČ, 3,5 d!l br»hibna, samo 100 DEM ali po J^^OTU. P738-121_24556 ste**1 VIDEOREKORDER SAM--i!!^L»632-792 24560 *2l7-57? LTHl 310 Pr°d am. 24586 UGODNO PRODAM POPOLNOMA NOVO: 3 kose okno kobivak s tremi stekli velk. 100 x 120 cm, 1 kos okno z dvema stekoma vel. 100x120 cm, 2 kosa balkonska vrata kobivak s tremi stekli 100x220 cm, 2 kosa rolo (roleta) za balkonksa vrata, 1 kos železna garažna vrata dvižna 238x205 cm, 5 kos 60 I preše za sadje znamke Gorenje Muta, 1 kos kotel za žganjekuho 60 I, 1 kos železno ogrodje za okrogle stopnice 80x420 cm RABLJENO: 1 kos WC SKOJKA in umivalnik s podstavkom, bele barve. Informacije na 0/fax 061/219-225 24587 Jj^KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, telefon PONnfV* SNOVANJA: Šnrii- ŠTEDNA: ugodno prodamo garsonjero 24 ali 29 m2 v "nijevem naselju v Kranju, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komens-^9l7jeU)64/221-353 _ K^JMDBA TEDNA: prodamo več stanovanj v mestnem jedru 7 to.,aP° u9°dnih cenah, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega tel. 064/221-353 HIŠE: r^^DBA TEDNA: prodamo hišo v izgradnji v Stražišču in 500 Knnf . • v račun vzamemo tudi stanovanje, K3 KERN Kranj, ^IgrakegaMel. 064/221-353_ in niVD?ATEDNA: prodamo 2/3 delež stare stanovanjske hiše d JTn t, v izmeri 950 m2 za 60.000 DEM, K3 KERN Kranj, Pt\ Komenskega 7, tel. 064/221-353 SSSffl1 PROSTORI: KramV TEDNA: nudimo najem več pisarniških prostorov v rj54/^n3Okolici, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, tel. S^ATEDNA v najem nudimo kava bar z odkupom 22V-3533, K3 KERNKranJ. d.o.o., Komenskega 7, "tel. 064/ PARCELE: Bitniah A TEDNA: prodamo zazidljivo parcelo 670 m2 v Zg. tel. rjJ^^OJgEM/rra, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, KraiEfi: v najem nudimo polovico hiše ali celo hišo, K3 KERN a-°-o., Komenskega 7, tel. 064/221-353 LT.PONOVNE ŠOLE ANTONA JANŠE "^ovlj.ca, Kranjska c. 27 a obJavlja razpis za imenovanje K4VNATEUA §ole s^n^i moraJ° izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne ■ ped Dn'a9ojenim programom in imeti: - str^L^° ^° izobrazbo ustrezne smeri - S Vn' i2Prt R ,mani Pet let izkušenj pri delu z otroki ie snni5 00 irr,enovan za štiri leta. Pogoj za imenovanje ^lasje ustanovitelja. Prijav' Pri'0Žite opis dosedanjega dela.ž ra2Pisa* do, 64240 Radovljica z oznako "za razpis". SoabL" Dodo kandidati obveščeni v 30 dneh po prejemu 9laS|a ustanovitelja. UČITELJ uspešno instruira MATEMATIKO in FIZIKO. «311-471 23300 KUPIM Odkupujemo vseh vrst hlodovino, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. »620-749 in 621-849, dopoldan 21920 LESPROMETodkupuje les na panju, za takojšne plačilo. « 621-779 po 15. Uli 23821 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 24222 Kupim KORUZO, zme, storži. 078- 598 24551 LOKALI Prodam opremo za trgovino, regale in blagajno. «327-868 24206 PISARNE v izmeri preko 100 m2, oddamo ali prodamo. Vseh 5 pisaren je ogrevanih in so v I. nadstropju s samostojnim vhodom. Cena 10 DEM/m2. O 312-077 ali 311-678 24610 V KRANJU in pri KRANJU oddamo gostinske lokale; v centru KRANJA trgovski lokal 40 m2 in 90 m2, pisarno 45 m2, obrtne prostore 50 m2 in prek 100 m2. APRON « 331-292.331-366 24614 V centru TRŽIČA prodamo hiše primerne za poslovno dejavnost. APRON. « 331-292, Likozarjeva 1 a, Kranj 24615 OBVESTILA Novoletna darila za podjetnike in gostišča. «46-234 24040 Dne 10-12.11. in 17.-19.11. organiziramo nakupovalni izlet v Brno in Blansko. Prijave in informacije. «325-737 24426 Izleti, nakupovanja v Munchnu za organizirane skupine 7 oseb. 082- 104 24558 OBLAČILA Prodam KRZNEN PLAŠČ Nutria, velikosti 44-46. B 714-793 24578 Prodam rjavočmo KRZNENO JAKNO Nutrio, štev . 40-42, cena po dogovoru. 0 43-558 24584 OTR. OPREMA Prodam dva malo rabljena OTROŠKA VOZIČKA, eden kombiniran, eden samo letni. Cena po dogovoru. « 41-308 24575 OSTALO Kuhinjsko, dvanajstdelno POSODO, ugodno prodam. « 312-385 po 20. uri 24560 Prodam suha bukova DRVA. O 421 - 836 24582 PRIDELKI Prodam REPO. Kos Tone, Javorje, «65-166 24035 Prodam celoletne vrtne JAGODE. 045-532 24S42 Prodam vrtne JAGODE. 24550 178-598 Prodam neškropljena zimska JABOLKA. Vrhunc, Bled 0 77-552 UGODNA PRODAJA OKRASNEGA GRMIČEVJA N VRTNIC. 311-755 POSESTI Prodam VINOGRAD z zidanico 1000 m2 z vso opremo za 8000 DEM. 0312-468 24646 V Dragočajni pri Smledniku prodam HIŠO v IV. gradbeni fazi 10x13 m na parceli 809 m2 za 210.000 DEM. 0633-291, zvečer 24591 V Komendi ugodno prodam zazidljivo PARCELO v izmeri 830 m2. 0710-071. zvečer 24505 Starejšo hišo ali zazidljivo parcelo v Kranju ob glavni cesti kupim. 0324- 304 24606 NEDOKONČANE HIŠE prodamo v Stražišču^ v Bitnjah, nad SK. LOKO, nad TRŽIČEM, v Lescah; vikend brunarico nad Jesenicami; starejšo hišo pri PODNARTU na parceli 2.200 m2 in druge. APRON, 0 331-292 Družabni plesni večeri, v soboto 5.11.94, dom KS Stražišče. Vabljeni! 24424 VEČER DRUŽABNIH PLESOV v soboto 5. novembra 1994 - Dom KS Stražišče. VABLJENI!_24604 URŠKA - plesna šola v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in na Jesenicah VPISUJE nove plesalce. «064/ 41-581 24606 TEHNIČNA TRGOVINA TV ■ VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS a i ni a MIDI STOLP DUAL2X30 W 58.550 SIT DUAL 2X50 W 84.550 SIT SIEMENSST.TTX55cm 87.550 SIT SIEMENS ST.TTX 63 cm 127.550 SIT SIEMENS RADIOKASETOFONIOD 8.550 SIT MINI STOLPI AIVVA OD 54.550 SIT 54.550 SIT ZAUPANJE V KVALITETO VAM NUDIJO FIRME DUAL SIEMENS. AIWA VSI APARA D IMAJO DVE LETI GARANCIJE V00MV&VA 17 MOHORJEV KUNEC KRANJ TEL:K4/2147tt ODPRTO OD lOh - 12h IN OO 16t> - 19h, OB SOBOTAH 9h - 12ti POSLOVNI STIKI CERTIFIKAT 300.000 SIT prodam za 40% ceneje. «736-366 24563 Prodam CERTIFIKAT po ugodni ceni. «41-578 24596 RAZNO PRODAM Prodam KOMPRESOR 50 L, motor avtomatic, cerkular žago, kolesa moški in ženski. «212-087 24474 STAN. OPREMA ENOSED raztegljiv v posteljo, ugodno prodam. « 211-373 po 15. uri 24585 STORITVE Izvajamo gradbena, zidarska, fasa-derska dela, hitro in ugodno. O 218-074 ali 0609/623-869 21890 Panasonic Atestirane centrale, telefoni in telefaksi za pni poslovnažB «0T SERVIS Z ORIGINALNIMI DELJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SlOVENUO TELEFON TROOV1MA - SFRV1S UpflM tal: 064 222 668 tU 064 222 667 UUBUANA. teJ/fOK. 061 159 0232 KRANJ. toi/foK O&d 222 160 PRALNI STROJI. ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, HLADILNIKI - popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0 325-815 22766 SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. 0329-886 22839 AVTOVLEKA NON STOP! AVTOK-LEPARSTVO JOŽE JAKŠA, ORE-HOVUE 15 A, KRANJ, 0064/241- 168 23888 ELEKTROINSTALACIJE, priklop gor-ilcev, po ugodni ceni. 0725-103, od 7.do 7.30 ure in od 20.00 do 21.ure 24255 MONTAŽA TV ANTEN, popravilo, dograditev A kanala in MMTV. 0215-146. 57-420 24282 čistilni servis METOD vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premazi talnih oblog, kristalizacija ali premaz marmorja! 0326-325 24476 Kovinske zaščitne mreže za okna, stopniščne ograje izdelujemo po naročilu! 082-104 24558 Želite iz ene sobe narediti dve, oz. pregraditi bivalni prostor z montažnimi stemani. Peter 0 422-707 24576 AVTOMEHANIKA KRMEU CIMOS CITROEN SERVIS ■avtokleparstvoaavtoltčarstvo ■avtoetektrika Gorenja Dobrava 7. 64224 Gorenja vas, Tel./fax.: 064,681 094 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 24588 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi žaluzije, lamelne zavese ter rolete! Q in fax:061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 24500 STANOVANJA Enosobno STANOVANJE, alpski bloki, Lesce, takoj vseljivo, opremljeno s kuhinjo in predsobo v odličnem stanju, pokrit parkirni prostor. «061/ 373-805 24187 Zaposleno dekle najame 1-sobno stanovanje ali garsonjero v Kranju. «325-208 24544 Prodam enosobno STANOVANJE 42,5 m2. cena 55000 DEM. 0324- 245 24552 V Kranju prodam dvosobno STANO-VANJE 64 m2. « 325-378 ali 43-509 KRANJ; Šorlijevo nas. prodamo GARSONJERO 24 m2 in 2.5 sobno stan. 68 m2, oboje s CK in TEL ter druga stanovanja. APRON « 331-292, 331 .-366_24612 NAJAMEMO STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE NA GORENJSKEM. PRIPRAVIMO POGODBO, NAJEMNINO PLAČA NAJEMNIK. APRON, O 331-292, 331-366 24613 TV - video - AUDIO CrD PIONGCER marantz S02NTY JWw KEF UBL jama MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 103.990 SIT PIONEER 2x70 W 131.190 SIT GORENJE 51TTX 45.990 SIT SONY E-180 630 SIT S0NY UX-60 260 SIT PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV, HI - Fl KOMPONENT IN 8OUHP.OUND SISTEMA. ODPRTO OO ».h DO 12.h IN OD 15.lt DO 19.h OS SOBOTAH OD 8 h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva S, Kranj tal.: 222-055_, -SaTTBJ VOZILA PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. «217-528 ali zvečer po 20. uri na «325-659 21844 Prodaja novih vozil: DAEVVOO IN MITSUBISHI.ter vseh modelov rabljenih vozil FIAT. Vse informacije «242-300, 242-600 ali 325-981 23186 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. «325-981 23186 Prodam JUGO GL 55, letnik 1989. «312-255 24541 650 P.I.85 reg. 26.2.95, cena 850 DEM. «714-311 24556 Po delih 126 P, letnik 1982 in Z 101 po delih, prodam. «53-176 24557 VW GOLF 1979, reg. 7/95, 120.000 km, prodam. «56-725 24562 126 PGL, letnik 1988, prodam za 2000 DEM. Sv. Duh 20 (pri cerkvi), škofja Loka 24564 ASTRO 2.0 GSI 16 V, letnik 1993, prodamo. Sv. Duh 20 (pri cerkvi), Škofja Loka 24555 C0RSA, ASTRA, VECTRA NOVA 0MEGA M0DEU 95, UGODNE CENE, KRATKI DOBAVNI ROKI \_/ SPREJEMAMO NAROGLA ZA FIAT TITO 1,48X194 19.500 DEM 1,63X93 20.700 DEM OPEL ASTRA 1,4 GL82KS94 23.700 DEM LANCIA DELTA 1,6 IE93 (novi fpj 23.500 DEM VRBA,d.o.0.,SmUŽEVO4, KRANJ, Tel.: 064/211-090 GOLF D 1600, 88 z veliko dodatne opreme, prodam. «83-521, dopoldan 24566 GOLF III 1,8 , letnik 9/1992, nekaramboliran, 21.000 km, bele barve. « 241-016 24617 P00BLA5CENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 ZAPOSLITVE Iščemo dve PRODAJALKI s trgovsko šolo ali izkušnjami. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Trgovina Zapravl-jivček, Delavska c. 19, Kranj 22082 Za predstavljanje Krajevnega leksikona Slovenije, vas vabi k sodelovanju DZS, d.o.o. Zaposlitev je lahko redna, OD 150.000 SIT. Inf. na 059-063 od 18-21 ure ali osebno ob četrtkih v poslovnih prostorih na Kidričevi 6, ob 13. uri. 22488 Iščem potnike za prodajo knjig po že poznanih naslovih strank. «59-018 ali 56-105, mobitele: 0609/620-524 24237 Zaposlim GRADBENEGA TEHNIKA za vodenje gradbenih del na področju telefonskih omrežij. «324-914, 331-090, 0609/620-471_24256 Restavracija MONA LIZA redno zaposli KV NATAKARJA. «324-116 24283 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. Tedenska izplačila. 076- 622 24311 Bistro v centru Kranja redno ali honorarno zaposli DEKLE v strežbi, a 331-654 ali 222-430. DZS, D.D. vam za predstavljanje novega programa nudi visok honorar in redno zaposlitev. 059-041 24334 Išem ŠOFERJA KOMERCIALISTA B kategorije za ambulantno prodajo mesnih izdelkov. Šifra: MESARIJA 24468 Gostilna Zarja Trboje zaposli KV KUHARJA. 049-305 24547 Zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO. 045-038 24567 Nudim delo na dom. 053-343 24568 Rabimo VRTNARJA za občasna dela v vrtu - ostalo po dogovoru. 0312- 277 24571 Bistro NOČ išče mlajše dekle za delo v strežbi. 0802-173 24537 Iščem DELO šoferja (B kategorije), kurirja, čuvaja itd. Imam lasten prevoz. 0332-706 24602 Sposobna sem za vsa ročna dela (za strežnico, kuharico, trgovko, ročna dela na normo). 0328-204 24606 RIBJA RESTAURACIJA 2> TABOR Podbrezje 246, tel.064/70-462 ŽIVALI Kupim BIKCA simentalca, starega en teden. 065-565 ali 65-411 24543 Prodam južnoameriške ČINČILE (farme, ljubiteljstvo). Mum 631-411 ali dopo. 061/13-24-211_24554 Kupim 7-14 dni starega teleta. 046- 160_ 24569 Prodam PAPIGE nimfe in kupim krmilno PESO. 0 403-286 24572 PAPIGE nimfe, skobčevke, alek-sandre, agapornize in nandaje, pro-damo. O 422-169 po 17. uri 24573 Prodam plemenskega OVNA, težke-ga 100 kg. 0 736-438_24577 KOZLA srnaste pasme, brej rogov, starega 2 leti, prodam. 0 891-236 24583 Kupim BIKCA simentalca za pitanje 200-300 kg. 048-525_24568 Prodam mlade PAPIGE nimfe. Belec, Zg. Bitnje 120, Zabnica, 0312-192 V Škofji Loki pripravljajo uvedbo ekološkega davka Obremenjevanje okolja bo imelo svojo ceno Iz prvega osnutka odloka o ekološkem davku je predvsem razvidna želja po zbiranju denarja. Kaj bodo o tem rekle nove občine? Škofja Loka, 31. oktobra -Ker je obremenjevanje okolja v občini Škofja Loka aktualna tema, ki jo obravnava občinska vlada, že dalj časa, smo že nič kolikokrat slišali predloge za to, da je potrebno uvesti ekološki davek. Sporna je bila pri tem le zakonska osnova. Ko so podoben "projekt" uresničili v nekaterih drugih občinah v Sloveniji, je postalo jasno, da je to mogoče tudi v občini Škofja Loka, in na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so obravnavali prvi osnutek odloka. Storili naj bi vse, da bi ga občinska skupščina sprejela še letos, uresničevale pa nove občine. Kljub temu da je zavest o tem, da je potrebno okolje ščititi z zelo konkretnimi ukrepi: spodbujanjem in prisilo nad industrijo, da zmanjša onesnaženje okolja, čiščenjem odpadnih voda, urejenim odlaganjem odpadkov in z uporabo okolju prijaznejših goriv pri ogrevanju; in da je bilo v občini Škofja Loka na tem področju v preteklosti že veliko narejenega (najvišji delež čiščenja odpadnih voda v Sloveniji, uspešni začetek plinifikacije), pa razmere v okolju narekujejo nujno nadaljevanje teh ukrepov. Pri tem skorajda ni potrebno posebej opozarjati, da se že dve leti ugotavlja tako veliko stopnjo onesnaženosti vseh treh rek Sor, da za kopanje niso primerne, in da v občini ob velikih odporih vseh prizadetih iščejo lokacijo novega komunalnega odlagališča oz. natančneje centra za ravnanje z odpadki, kjer naj bi z ločenim zbiranjem, delno predelavo, predvsem pa z vsemi ukrepi za varstvo okolja neoporečno poskrbeli za to okolju najnevarnejšo posledico našega bivanja. Pri dose-danjem omenjanju ekološkega davka je bila v ospredju njegova "vzgojna" funkcija - spodbujanje vseh k smotrnejšemu ravnanju in uporabi naravnih dobrin, k prijaznejšemu odnosu do okolja, in šele v drugem planu zbiranje sredstev, ki si pri varstvu okolja potrebna. Prva obravnava osnutka Odloka o taksah za obremenjevanje okolja v občini Škofja Loka pa je pokazala, da sta ta dva cilja zamenjana. Očitno se je pokazalo, da je prvotni motiv za uvedbo novega davka zbiranje denarja, pri čemer se tudi ne izbira posebno tenkočutno sredstev za to. Iz odloka je namreč jasno razvidno, da bodo plačevali največ tisti, pri katerih je mogoče porabo vode, kanalščino, smeti in stanovanjsko površino najlažje dokazati oz, je že urejeno zabeležena. Ekološki davek naj bi torej plačevali glede na porabo vode, odvoz odpadkov, za neposredno onesnaževanje zraka (kurjenje) in za posredno onesnaževanje zraka zaradi porabe električne energije. Ker zakon o varstvu okolja zahteva, da je osnova za odmero davka vrsta in količina onesnaževanja, se je o tem, ali so predlagane osnove primerne, na izvršnem svetu razvila živahna razprava. Ker je določene učinke težko meriti, ali pa merjenja in podatkov sploh ni (npr. poraba vode), je kot merilo vzeta stanovanjska površina, na kateri lahko seveda živi manjše ali večje število uporabnikov -onesnaževalcev. Res se sicer predvideva olajšave za tiste, katerih odpadne vode se že čistijo v čistilnih napravah, za tiste, ki kurijo z lahkim kurilnim oljem ali plinom, vendar je nesmisel, da se dodatno obremenjuje tiste, ki odpadke odlagajo v kontejnerje, tisti pa, ki smeti raztresajo po grapah širom po občini, pa takega davka ne bodo plačevali. Res je, da so cene komunalnih storitev že tri leta zadrževane, in da bo za urejenejše odlaganje odpadkov potrebno plačevati štirikrat višje cene, kot je slišati v razpravah o novem komunalnem odlagališču, vendar smo pri žepu vsi občutljivi, odgovora na to, koliko bi davek obremenil gospodinjstvo, ni bilo. Le skupni učinek novega vira je bil ocenjen: 142 milijonov tolarjev letno. Zato so na seji občinske vlade zahtevali, da se merila in učinke predlaganega ekološkega davka temeljito prouči in izračuna, vendar pohiti tako, da ga bo mogoče v prvi fazi obravnavati na občinski skupščini že novembra, sprejeti pa decembra. Kaj se bo z njim zgodilo po novem letu, ko bodo nastale nove občine, ki utegnejo imeti do okolja drugačen odnos in seveda svoje posebne probleme, pa je že drugo vprašanje. • Š. Zargi Drugi Teden obrti in podjetništva Razlikovanje duši razvoj Na Bledu so v nedeljo zvečer zaprli uspelo razstavo obrti in podjetništva v radovljiški občini. Bled, 31. oktobra - Raz- občine, ne glede na število stava v okviru 2. Tedna obrti in podjetništva, ki jo je pripravila Območna obrtna zbornica Radovljica v Festivalni dvorani na Bledu, je nad pričakovanji potrdila pravilnost odločitve prireditelja ob podpori občinskega Izvršnega sveta in Poslovno-informa-tivnega centra. Prireditve in razstavo si je od Četrtka do nedelje, ko se je z izdelki in storitvami predstavilo več kot 80 obrtnikov oziroma podjetnikov iz sedanje radovljiške občine, ogledalo izredno veliko obiskovalcev. Nedvoumno je bila v teh dneh poudarjena tudi ocena, da je potrebno s temi predstavitvami v prihodnje nadaljevati za celotno območje sedanje novih. Še posebej pa ob letošnjem 2. Tednu obrti in podjetništva v radovljiški občini izstopa ocena, da je šlo za predstavitev, ki bi jo lahko brez predsodkov pokazali povsod v svetu. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah pa je ob pohvali na otvoritvi tudi poudaril, da je skrajni čas, da država začne obravnavati gospodarstvo enakovredno. Ze tri leta si namreč zbornica prizadeva za nižje obresti. Ce sedanje razlikovanje ne bo še naprej "državna praksa", tudi želenega razvoja in napredka ne bo. Velja se nenazadnje zamisliti, da sta bila prva obrt in podjetništvo v zadnjem obdobju v Sloveniji tista, ki sta nanovo zaposlovala. • A. Ž. Pobegi s krajev nezgod se množijo Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči je kaznivo dejanje, za katerega je po novem kazenskem zakoniku zagrožena kazen celo do pet let zapora Plaz v Hotovlji Poljane - V petek nekaj po enajsti zvečer se je pri hiši Hotovlja 98 sprožil zemeljski plaz, zasul cesto vse do hiše* nekaj vode je prišlo tudi v hlev. Pred stanovanjsko hišo v Hotovlji 98, last Janeza Čadeža, je asfaltirana cesta, za njo pa strm travnati breg, visok približno dvanajst metrov. V petek zvečer je prek roba brega začela teči voda, ki je ob 23.10 sprožila zemeljski plaz, v spodnjem delu širok približno pet metrov. Zemlja je zasula cesto vse do hiše, nekaj vode pa je steklo tudi v hlev. Na pomoč so prišli gasilci iz prostovoljnega gasilskega društva Poljane, ki so do 1.40 odstranili zemljo s ceste. Kranj, 2. novembra - Lani je bilo na Gorenjskem več kot 700 prometnih nesreč s pobegi. Številka iz leta v leto narašča, letošnja bo bržkone spet prerasla lansko. Tudi v zadnjih dneh ni šlo brez nesreč s pobegi. Trčenje v Dupljah Duplje - V soboto, 29. oktobra, ob pol štirih popoldne je 81-letni avstrijski državljan Alois P. iz Celovca z mercedesom vozil po lokalni cesti od Nakla proti Tržiču. V Dupljah je avto na mokri in spolzki cesti zaradi očitno prevelike hitrosti začel drseti v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je tedaj s stoenko pripeljal 43-letni Gabrijel R. iz Tržiča. Vozili sta na levem pasu silovito trčili. Voznika Gabrijela R. so hudo ranjenega odpeljali na zdravljenje v Klinični center. Njegova sopotnica, 22-letna Nataša V. iz Tržiča in povzročitelj nesreče sta lažje ranjena. Bela katrca odpeljala naprej Kranj - Ob pol sedmih zvečer pa je počilo na Kokrici na regionalni cesti Kranj-Gol- nik v bližini stanovanjske hiše Golniška c. 97. 22-letni Primož M. iz Naklega je vozil golf, ko mu je nasproti pripeljala katrca bele barve, katere voznik je očitno "sekal" ovinek. S prednjim levim delom katrce je trčil v golfa, po nezgodi pa odpeljal naprej. Zbil pešca Dolenja Dobrava - V soboto med 20. in 3. nedeljsko jutranjo uro je neznani voznik neznanega osebnega avtomobila na lokalni cesti v naselju Dolenja Dobrava v bližini stanovanjske hiše št. 21 zbil 42-letnega domačina Alojzija K. Alojzij K. je hodil, opotekajoč se, nekako po sredini ceste. Voznik, ki se je sicer umikal v levo in zaviral, ga je zbil, ustavil, nato pa odpeljal naprej proti Žabji vasi. Pešec je lažje ranjen. S kolesom v hrbet Žiri - V nedeljo okrog pol sedmih zvečer je 33-letni Ivo U. iz Žirov s kolesom vozil po lokalni cesti od Rakulka proti Žirem. Med vožnjo po rahlem klancu navzdol je (domnevno zaradi vpliva alkohola) trčil v hrbet 80-letnega Alojza F. iz Žirov, ki je z ženo hodil ob robu ceste. Pešec je padel na obraz, kolesar se je vanj zapletel in prav tako padel. V nezgodi je bil Alojz F. lažje ranjen, medtem ko jo je povzročitelj odnesel s praskami. • H. J. Pogrešani se je vrnil sam Kranj - V operativno komunikacijskem centru UNZ Kranj so v nedeljo ob 19.35 sprejeli prijavo o pogrešancu, ki naj bi šel v okolico Goric nabirat kostanj. Mož je srčni bolnik, zato je domače upravičeno zaskrbelo, ker ga do noči ni bilo domov. Dežurni policisti so že sprožili iskalno akcijo, vendar se je pogrešani sam vrnil domov. Podoben primer so policisti zabeležili tudi z radovljiškega konca. Tu so pogrešili devet in desetletnega otroka, ki ju ni bilo pravočasno domov iz Begunj. Ob osmih zvečer pa so domači sporočili, da sta se srečno vrnila. GORENJSKA OD PETKA DO SREDE AMZS - Na AMZS so po gorenjskih cestah 10-krat prepeljali poškodovana vozila in 6-krat nudili pomoč pri raznih okvarah. GASILCI - Kranjski gasilci so gasili požar v jašku na Planini v ulici Tuga Vidmarja in požar na stopnišču na Gogalovi 8, ki ga je povzročila otroška igra. Reševali so tudi utapljajočega se moškega iz Save pri Gorenjskem sejmu in vkleščeno osebo po prometni nesreči v Zadragi. Na Valjavčevi 16 pa je v bloku počil ventil in pohiteli so zapret vodo, ki je že skoraj poplavila stanovanje. Na Jesenicah so gasilci črpali vodo v OS na Koroški Beli, imeli gasilske straže v gledališčih in 2-krat prepeljali ponesrečenca iz železarne. Drugod p° Gorenjskem gasilci niso imeli večjega dela. GORENJSKI DOJENČKI - V kranjski porodnišnici se je od petka do danes rodilo 10 dečkov in 10 deklic. Po novem kazenskem zakoniku, ki bo začel veljati z novim letom, je "zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči" kaznivo dejanje. Voznik motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, ki pusti brez pomoči koga, ki je bil s tem prevoznim sredstvom ali zaradi njega poškodovan, se kaznuje z zaporom do enega leta. Če ima opustitev pomoči za posledico hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanca, se storilec kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. V bloku streljal s pištolo Jesenice - V ponedeljek ob pol enajstih dopoldne je Jeseničan poklical policiste, češ daje nekdo streljal v hodniku četrtega nadstropja stanovanjskega bloka na C. Cirila Tavčarja 8 na Jesenicah. Jeseniški policisti so hitro odkrili neznanega strelca. Gre za 37-letnega D. M. z Jesenic, ki seveda nima dovoljenja za posest in nošenje orožja. Pri njem so dobili in zasegli pištolo znamke M 57, tulec ter nabojnik s štirimi naboji. Sledi kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. • H. J. Poklonili smo se mrtvim Prvonovembrski dan mrtvih oziroma vseh svetnikov so priložnost, da se poklonimo ljudem, ki jih ni več med nami; domačim, prijateljem, znancem pa tudi tistim, ki so v davnih letih narodnoosvobodilnega boja padli na tej ali oni strani kot tudi tistim številnim brezimne- iem, ki so se izgubili v letih po osvoboditvi. Pred včerajšnjim praznikom so bde po vsej Gorenjski tradicionalne ialnc komemoracije ob spomenikih padltn med NOB. V soboto so se jih spomnd1 tudi v Draigošah in na Kokrici, od koder sta naša posnetka.