Dopisi. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. (V i n o r ej s k o društvo) je pri nas oživelo z nalogo, pospeševati vinorejstvo po Slov. goricah. Srce lahko boli človeka, spominjajočega se preteklih časov, ko je bilo vinorejslvo v Slov. goricah v cvetu! Pa žal, časi so minoli, poprej premožne kmetije zdaj hirajo, kmetje se težko v ravnotežju zdržujejo. Pomagaj nam ljubi Bog! tako se navadno kliče. Ljubi čitatelj, naše gorice so res v slabem stanu, pa veliko smo sami zakrivili. Bog ti bode tudi gotovo pomagal, ako si pripravljen, sain vstrajno delovati za povzdigo vinorejstva. Ker je pa v slogi moč, tako je treba, da složno delujemo; v ta namen je tudi to novo društvo nastalo. Dne 30. septerabra popoldne ob y24. uri je Št. Lenarška godba pred gostilno Jožefa Kranarja prav izborno svirala, topiči so pokali in slovenske zastave so vihrale na poslopju imenovane gostilnice. V zgornji sobi je bil prirejen kraj za zbdrovanje. Gospod Anton Roškar, posestnik iz Drvanje, je v imenu odbora pozdravil navzoče in otvoril društvo. Slavnostni govor so imeli č. g. Fr. Zmazek, domači župnik. Prav mikavno so razvijali v svojem govoru polrebo društvenega življenja, opirajoč se na željo sv. očeta Leona XUL, ki društva živo priporočajo. H koncu'- go- vora želijo novemu druStvu prav dober uspeh! Vsi navzoči so hvaležni izvrstnemu govorniku in želijo, da bi mnoga leta duševno podpirali društvo! Potem razjasnuje in čita društvena pravila g. Jurij Bregant in priporoča ameriško trto za poskuse. Naposled se je volil stalni odbor. Za načelnika smo izvolili vrlega domoljuba Antona Roškarja. Izvrstne lastnosti njegove za načelnika so nam porok, da bode novo društvo tudi napredovalo. Gosp. Jurij Arnoš, učitelj od Sv. Jakoba v Slov. gor., je tudi k društvu pristopil, kar nas zelo veseli. Gosp. Jakob Kovačič, učitelj od Sv. Trojice, je društvo pismeno pozdravil in mu voščil najboljši napredek. Po zborovanju pa je godba vesele svirala; žal, da naprošeni pevci niso prišli. Koncem pa izrekam v imenu odbora vsem tistim, ki ste pripomogli, da se je vinorejsko društvo zaCelo, prisrčno zahvalo! V slogi je mo6! Peščanski. Iz Crešnjevca. (Raznoterosti.) Črešnjevska fara obsega tri občine, o katerih je marsikaj slišati. V A. občini se prepirajo zavoljo denarja, ki so ga dobili vsled oškodovanjn po toči; in razdelilo se ni, kakor bi se biti moralo. V občini B. imajo ravno s tem opraviti. Tukaj so vam možje prvaki, od katerih se je jeden pri volitvah izustil: Volimo z Nemci, ker oni vole kupujejo, Kranjci pa samo prašiče! Ko bi še Nemci pokupili tudi nemSke napise naših krčmarjev! — Pri nas sta se zgodila letos dva uboja vsled popivanja smrdljivega žganja. A med tem, ko se morajo obdolženci prvega pokoriti v trdi ječi, bi se o drugem lahko reklo: ne govori nespodobnih besed pri lakih nesrečah, pa tudi ne krivih zoper svojega bližnjega! Iz Gornje Savinjske doline. (Razno.) Krasno soho (štatuvo) sv. Frančiška blagoslovil je 4. okt. velč. g. dekan gornjegrajski Fr. Dovnik za stranski oltar v Nazaretu. Bil je ta dan tudi shod tretjega reda sv. Frančiška; onega reda, ki ga današnji svet toliko zaničuje, čeravno ga še prav po imenu ne pozna. Število zbranih udov ženskega, kakor tudi moškega spola bila je živa priča, da je tretji red tudi slovenskemu Ijudstvu v Gornji Savinjski dolini znan in priljubljen; saj pa tudi samo nazareška podružnica šteje 1687 živih udov! Krepka in poljudna beseda velč. g. dekana o življenju in uboštvu sv. Frančiška Serafinskega padla je na rahla srca, in v imenu udov 3. reda mu predstojništvo izreka sreno zahvalo. — Po slovesnem opravilu podala se je mnogobrojna množica na pokopališče, kjer je g. dekan blagoslovil novi sv. križ; po sivih hribih drvila je burja črne oblake in na svetem mestu se je pobožno ljudstvo solzilo. — Za dan sv. Elizabete postavili se bodeta novi dve sohi sv. Klizabete in sv. Ludovika, koji so priskrbeli udje tretjega reda; zares očiten znak, da tretji red še ni zastarana šara, da cvete in se razširja! — Dne 30. septembra potegnili so v zvonik dva nova zvonova na Gorici, Rečiške fare; pridigoval je veleč. g. Dovnik, slovesno sv. mašo je pel nekedanji profesor novomeške gimnazijo frančiškan častiti p. Bernard Vovk, ki bode 11. novembra obhajal svojo sedemdesetletnico. Po litanijah blagoslovil se je novi »Mokrinov« križ. Iz Kostrivnice. (Zakotna pisača.) Revnejše ko je v kakem kraju ljudstvo, tem rajši se pravda. To žalostno prikazen opazujemo tudi v naši občini. Koliko nepotrebnih potov in stroškov bi izostalo, ko bi občinski odbor spolnjeval dolžnosti, katere mu nalaga § 33. občinskega reda. Ta paragraf terja, da odbor izvoli izmed občanov zaupne može, ki naj skušajo prepirajoče se stranke poravnati. Toda kakor v marsičem drugem, tako se tudi v tej reči pri nas ravno narobe godi: naš župan in njegov berič takšno brezvspešno pravdanje le podpirata z zakotnim svojim pi&arjenjem, ki njima seveda donaša lepe zaslužke. Skoraj neverjetna je govorica, da je naš župan pri pravosodnem ministerstvu prosil dovoljenja, odpreti odvetniško pisarno na Podplatu — toda ako pomislimo, koliko junaškega — mi bi rekli: neumnega — je že naš Andrejček v novejšem času storil, je tudi ta govorica verjetna. Seveda daje naš župan pravdeželjnim ljudem najlepši vzgled s tem, da se sam prav pridno pravda in tožuje; berič pa stika po občini za takšnimi ljudmi, pa ne morebiti, da bi jih pomiril — o ne! ampak da bi jih srečno pripeljal v Rogaško sodnijo. Po vsej pravici smemo vprašati: Ali redi naša revna občina zato beriča, da vedno v Rogatcu čepi, ker doma kaj pametnega začeti ne ve? Vsak Kostrivničan, ki nima masla na glavi, je že davno prepričan, da občini berič celo nič ne koristi; zagovarjajo ga le oni, ko so po njegovi milosti postali predstojniki in odborniki, češ, da je »dober za tate». Kostrivčani si te besede tako tolmalčimo, da je res dober za tate! Vemo tudi, zakaj župan in berič pravdanje pospešujeta: na tak način pridejo marsikateri petaki in desetaki iz žepov revnega ljudstva v občinsko blagajno, v kateri je bojda že par let trda tema, akoravno dobiva občina čez 1100 gold. letnih doklad, ter nji tudi sejmi donašajo lepe denarje. Točke 33. občinskega reda se naš berič le takrat spomni, kedar se pijanci do krvavega stepejo pri njegovem posebnem prijatelju v Gornji Kostrivnici. Takrat leta od enega do drugega ranjenca, prigovarja, prosi in slednjič s »kunštjo« doseže, da Lojzek ne pade v kašo, katero si je sam skuhal. Iz Dubice v Bosni. (Razne vesti.) Žita in sadja je bilo veliko pri nas, ostali poljski pridelki so se vsled suše slabo obnesli. Sladkorna pesa se je že precej dobro obnesla. Ta pridelek ima vlada v svojih rokah; v Doboju je tovarna za sladkor. Pridelki so jako po ceni, delavci pa zelo dragi, in vsako bablje, ki le rnotiko nosi, zahteva na dan brez hrane 90 kr., s lirano 70 kr. Zivinoreja tudi peša, ker so zenilje spahinske (turške) in zato manjka pašnikov. Tako tudi vlada ne pusti svojih zemljišč za pašo, temveč gleda, da naseli druge ljudi. To pomlad prišlo je nekaj iz Rusije pregnanih Nemcev. Povsod po Bosni, tudi okoli Dubice, so jih naselili in v kratkera še jih pride več. Vlada jim daje zemlje na izpla&ilo in še denarja, da se preživijo in si postavijo lepe hiše; ali tožijo, da je bilo za nje bolje v Rusiji, kjer so jedli beli kruh. Najhujše tlači Bošnjake tretina in desetina, posebno kedar je slaba letina. Spahije (turški gospodarji) bi radi dosti žita dobili, pa desetarji še bolj dražijo, da cenijo tako, kot druga dobra leta. Noben pridelek se ne sme prej spraviti, dokler ni bila na licu mesta cenitev. Vsled desetine in tretine kinetu ne ostane veliko, posebno v slabih letih. Letošnja suša bila je tako huda, da malokdo take pomni. — Po leti stepla sta se dva pijanca, razkolnik in katolik, in je katolik obležal mrtev. Radi tega je sedaj v vsaki krčmi zapisnik ljudij, katerim krčmar pod globo 50 gold. ne sme dati pijače. —V Dubici dobili smo lekarno; lekarnar je poljski žid. Od Dubice do Priedora delajo lepo cesto. Kupčija z govejo živino je jako dobra. Vse gre v Zagreb. Kmetje imajo le malo živine, zato propadajo, spahije pa se na njili stroške rede. Sedaj je njih pravo, ne vlade. Rog daj, da bi se kmalu vzboljšalo žalostno stanje ubogega bosanskega ktneta! Z Dravskega polja. (Popravek.) Z ozirom na g 19. tisk. zak. prosim, da blagovolite v Vašem cenjenem listu razglasiti sledeči popravek dopisa z dn^ 19. t. m. pod napisom: »Z Dravskega polja«: Ni res, da bi bil jaz kedaj pravil: »Die vjndiše šproh is kain Sen šproh«. S spoštovanjem Matevž Bauman. Opomba uredništva. Dobro smo prepričani, da nam »opazovalec« gotovo ni neresnice poročal; ker pa ne vemo, kje zdaj potuje, zato smo sprejeli ta popravek. G. M. Baumana pa prosimo, naj svojo nemško tablo v slovenskih Cirkovicah odstrani in naj nam kmalu piše: »Ni res, da bi jaz zdaj imel nad svojo štacuno nemški napis!« Iz Slov. goric. (Različno.) Slovencežerec K. Klampfer si je postavil na Ščavnici kajžo, v kateri bi rad krčmaril. Lovil je v ta namen občinske može, ali ti so bili pametni ter v seji sklenili, ne dovoliti te brezpotrebne krčme, ker je itak v oni župniji dovolj krčem; zatorej bi bila ta beznica odveč. Sicer pa Klampfer »špekulira« na to, ako bi dobil krčmo, potegnil bi polagoma tudi sejnie dol na Ščavnico, kar bi pa bila velika škoda za občino; kajti izostalo bi potem mnogo slovenskih obiskovalcev. — »Kajharja« pošiljajo mnogi nazaj, kar je veselo znamenje za Slovence! — Neki krčmar, imajoč samo nemški napis, se jezi, da mu niso hoteli nemški romarji k Sv. Trojici nositi denarjev, nego so jo kar popihali mimo te slovite krčme! No, kaj mu pomaga jeza in nemški napis? Nemec gre rajši v ono krčmo, kjer je dvojezičen napis, vedoč, da ondi dobi boljšo postrežbo. Vidiš ga, kleka! — Dne 4. oktobra so imeli pri Sv. Lenartu sejem na novem prostoru, toda imeli so smolo, celi teden je namreč deževalo in bila povodenj, da niso mogli z živino nikamor! Oni Nemci, ki so s tem škodovali slovenskeinu krčmarju g. Poliču, imeli so res prvokrat — smolo! —j —