SVOBODNA SLOVENIJA Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 5. “ESLOVENJA L LBKE 1 99 BUENOS AIRES. 31. JANUARJA (ENERO) 1957 Evropa na novi poti Sueška kriza ni samo zaostrila odno¬ sov med zahodom in sovjeti in odkrila za hip nakane komunistične internacio¬ nale, kako najhitreje priti do te važne pomorske ceste, ampak je tudi Evropej¬ ce streznila tako, kakor jih nobena dru¬ ga reč morda ne bi mogla. Dejstvo je namreč, da vsa Evropa živi od petroleja, ki prihaja iz Bližnjega vzhoda in da je le majhen odstotek dobav iz Venezuele odn. USA. Petroleja pa Evropa porabi vsako leto več, ako hoče, da vsa njena industrija vzdrži višino, na katero se je povzpela po končani svetovni vojni. Z zaprtjem Sueza je nastal občuten primanjkljaj v rednem dobavljanju, pri¬ šlo je do zamud v dobavi z vožnjami okrog Južne Afrike in do povečanih fi¬ nančnih izdatkov z nakupovanjem na zahodni polobli. Znane besede enega iz¬ med USA producentov petroleja, češ da je za USA petrolejske magnate “Nas- ser pravzaprav največji dobrotnik”, so sicer zelo uspehov obetajoča definicija možnosti ameriškega razmaha v Evro¬ pi, za Evropejca pa dokaj grenka tab¬ leta spričo stalnega pomanjkanja razpo¬ ložljivih dolarjev. Evropski duh pa se je tudi ob tej kri¬ zi znašel, bi tahko rekli ob novicah, ki od tamkaj prihajajo. Vodilni možje so se namreč zavedli, da vsaka posamezna evropska država na zahodu ne bo mogla vzdržati gospodarskih naporov, ako bo stanje okrog Sueza še dolgo trajalo, in bo s tem zašla v finančne težave. In ideja, ki jo je pred leti postavil veliki krščansko demokratski ideolog Schu- man o skupnem tržišču za jeklo in pre¬ mog, je v teh dneh skrbi našla zago¬ vornike med vsemi merodajnimi krogi. Treba je potegniti skupaj in postaviti enotno fronto, ako hočemo priti spet do sape, je bilo splošno mnenje. In kar se je zdelo pred leti še nemogoče — ko so Schumana kljub vsem lepim besedam o njegovem načrtu spravili z vlade — je pretekle dni postalo dejstvo: belgijski zun. minister Paul Henri Spaak, ki je med drugim tudi gen. tajnik NATO, je izjavil, da so se Francija, Italija, Zah. Nemčija in države Beneluxa — Belgija, Nizozemska in Luksemburg sporazume¬ le v načelu, da ustvarijo skupni evrop¬ ski trg. Z dragimi besedami se to pravi, da bo sleherno trgovanje med vsemi te¬ mi državami ne samo prosto vsakršne carine s katere koli strani, ampak da bo¬ do tudi skupni predstavniki teh držav odločali o trgovanju vse te Evrope v ma¬ lem z zunanjim svetom. Skupni evropski trg, ki bo s tem za¬ jel 160 milijonov prebivalcev, bo tako največja trgovina, katero bodo stalno za¬ lagale ene najboljših industrijskih na¬ prav z najbolj solidnim delavskim in - nameščenskim osebjem. Temu kolosu se bo lahko razgovarjati v drugačni lu¬ či bodisi z USA bodisi z Arabci ali Sov¬ jeti, kakor pa se je mogla doslej katera koli izmed držav podpisnic. To tržišče pa bo postalo še pomembnejše, ko se bo tudi Anglija pod Macmillanom morala končno odločiti, da iz svoje “bliščeče osamljenosti” postane evropska konti¬ nentalna sila. K temu jo bosta silili ne samo izkušnja iz sueške afere, ki je bi¬ la sicer dobro zamišljena, pa slabo izve¬ dena, ampak predvsem izguba prestiža na Bližnjem vzhodu ter stalna nevar¬ nost sovjetov onstran nemške meje. Kako bodo ti dogovori držav, katere upajo podpisati 13. februarja, o skup¬ nem tržišču, tekli v bodočnosti, je ne¬ znanka, katere ena postavka je za tre¬ nutno samo dobra volja vseh prizadetih, druga pa strah pred ponovitvijo takšne situacije, v kakršni se EVropa nahaja in se bo še nekaj mesecev. Vsekakor pa bo — po mnenju evropskih finanč¬ nih krogov — treba najprej urediti na znotraj vsako izmed držav podpisnic, a- ko hočejo, da bo zadeva skupnega trgova¬ nja stekla. Med te uredbe naj bi spadala na eni strani devaluacija franka, ki je danes s 350:1 dolarju previsoko cenjen, in pa drugačno razmerje med nemško marko in dolarjem, o kateri pravijo, da je spričo drugih evropskih valut preveč ugodno postavljena. Med Evropejci je bila s sueško krizo najbolj prizadeta Francija. Okrog 700 mil. dolarjev je preteklo leto morala potrošiti iz svojih,rezerv, da je vzdrža¬ la bremena. K sreči je tik pred koncem EISEN HOWERJ EV A DOKTRINA ZSSR je pred kratkim že drugič gro¬ zila z atomskimi izstrelki v zvezi z nje¬ no reakcijo na politične poteze z Zaho¬ da. Prvič se je to zgodilo, ko je moskov¬ ski radio objavil, da bo ZSSR zasula Anglijo in Francijo z atomskimi rake¬ tami, če se ne bosta takoj umaknili iz Egipta, ki sta ga napadli. Sedaj pa ZSSR opozarja vse dežele, da bo obstoj ameriških atomskih oporišč na njiho¬ vem ozemlju spremenil njih področja v pozorišče atomskih napadov v slučaju tretje svetovne vojne. Istočasno ZSSR opozarja, da je že prehitela USA v raz¬ voju atomskih rajset. Majhne atomske edinice Te grožnje je moskovski radio podal v zvezi s komentarjem Eisenhowerjevega državnega proračuna, v katerem ta pou¬ darja potrebo po še hitrejšem atom¬ skem razvoju v USA in nujnost preho¬ da odvisnosti ameriških oboroženih sil od velikih pehotnih edinic na majhne e- note, ki pa naj bodo do zob oborožene z najmodernejšim atomskim orožjem. Tako naj bi te majhne enote imele de¬ jansko večjo uničevalno silo, kakor jo imajo doslej velike pehotne edinice. Eisenhovver je istočasno povedal, da majhno atomsko orožje že danes pred¬ stavlja za severnoameriškega vojaka običajno oborožitev ter si brez tega že ni več predstavljati nobene vrste sever¬ noameriške vojske. Zaradi tega dejstva tudi sklepajo, da bi bilo to orožje upo¬ rabljeno že v slučaju, če bi se ameriška vojska na podlagi Eisenhowerjeve dok¬ trine za Srednji Vzhod zapletla v spo¬ pad s sovražnikom na tem področju. Ameriški atomi v Evropi Čeprav ni bilo nikdar naravnost po¬ vedano, pa je Eisenhovver tu in tam po¬ kazal s prstom na nekaj, kar bi moglo zadrževati srednjevzhodne dežele, da bi brez strahu prevzele ameriško vojaško pomoč, če bi postale žrtev napada. Anglija je stala pred tem problemom že pred leti, toda se je odločila navezati svojo usodo na ameriško, ker je ugoto¬ vila, da se bosta obe državi znašli itak na isti strani, kadar bo prišlo do konč¬ nega obračuna s komunizmom. Spreje¬ la je ameriško ponudbo in dovolila zgraditev ameriških atomskih letalskih oporišč na svojem otoku. NATO je sto¬ ril enako za atomske sile v Zahodni Ev- rop i. Ameriška oporišča na Sred. Vzhodu Na Srednjem Vzhodu, kjer Arabci z nezaupanjem ali _celo sovraštvom gleda¬ jo prav tako na USA kakor na katero koli zahodno silo, pa ni tako lahko pred¬ videvati podobnega rezultata. Pozivi na vojaško pomoč morejo prihajati zelo po¬ časi ali celo prepozno zaradi strahu pred atomskim bombardiranjem. Uradno niso v Washingtonu še obja¬ vili, kje naj bi postavili nova atomska oporišča. Je verjetno, da za določen čas še ne bodo postavili novih atomskih po¬ stojank. Največ se govori o eni v Tur¬ čiji, ki je članica NATO in eni v Per¬ ziji. V islučaju Perzije bo perzijsko-sov- jetska pogodba, naperjena proti takim tujim oporiščem na perzijskem ozemlju, močna ovira novim ameriškim, atom¬ skim postojankam, da ne govorimo o bližini sovjetskih letališč ob perzijsko- sovjetski meji. Problem arabskega sovraštva Za sedaj nihče ne pričakuje direktne¬ ga napada ZSSR na Srednji Vzhod. Zato tudi USA ne bo dobila nobenega poziva na pomoč od teh- arabskih držav. Od spretnosti ameriškega zunanjega mi¬ nistrstva in od Eisenhowerja samega je odvisno, če se bodo ameriške vojaške sile mogle še pred povsem jasno razvid¬ nostjo sovjetskega napada že vsidrati na Srednjem Vzhodu, ne da bi pri tem za¬ dele na takšno arabsko sovraštvo do njih, do kakršnega je kolonialna politi ka pripeljala Anglijo in Francijo. Samostojnost USA Eisenhowerjeva doktrina za Srednji Vzhod je direkten ameriški poseg na Srednji Vzhod. Velika opozicija pa tudi močna privrženost za direktno ameriško intervencijo na Srednjem Vzhodu v a- meriškem kongresu, katerih žrtev je po¬ stal tvorec doktrine Dulles, ki jo go¬ reče brani ,dajeta arabskim državam in seveda tudi Sovjetski zvezi čas za pre¬ mislek in pripravo naslednje šahovske poteze, kamor se bo pač nagibala teht¬ nica v ameriškem kongresu. Izjave, ki jih je že dal Dulles o problemih Sred¬ njega Vzhoda in o vlogah, ki sta jih že odigrali Anglija in Francija na tem področju, jasno prikazujejo načrte se¬ vernoameriške politike do tega prosto¬ ra. Popolno izpodrinjenje Anglije in Francije s Srednjega Vzhoda s strani USA pa predstavlja nedeljska Dulleso- va izjava, da “če bi bil jaz ameriški vojak na Srednjem Vzhodu, ne bi hotel imeti za svojega tovariša na levi an¬ gleškega in na desni francoskega voja¬ ka.” čeprav je uradna ob ava te Dulle- sove izjave bila nekoliko spremenjena, postaja jasno, da sedanje ameriško zu¬ nanjepolitično vodstvo stremi za čim hitrejšim razčiščenjem pojmov velesil, ki naj bi ostali le dve, USA in ZSSR, in za čim popolnejšo dosego samostojnega odločanja in delovan a v slučajih, kadar gre za odločne in učinkovite korake pro¬ ti grožnjam sovjetske ekspanzije. PREOSNOVA ARGENTINSKE VLAHE Izvedel jo je prejšnjo soboto predsednik general Pedro Eugenio Aramburu po daljših razgovorih, ki jih je imel v letni rezidenci v Olivosu s podpredsednikom republike kontradmiralom Rojasom in z ministri vojaških resorov. Po teh razgo¬ vorih je predsednik republike pismeno naprosil vse civilne ministre v svoji vla¬ di, naj mu omogočijo preosnovo vlade, nakar so vsi ti ministri podali ostavke. Gen. Aramburu je ostavke notr. mini¬ stra dr. Laureana Landaburuja, finanč¬ nega ministra dr. Eugenja Blanca, mini¬ stra za vzgojo in pravosodje dr. Carlos-a A Adrogue-ja, min za zun. zadeve in bo¬ gočastje dr. Luis-a A. Podesta Costa in ministra za komunikacije ing. Ugartia sprejel ter se jim zahvalil za vse delo v vladi osvobodilne revolucije. Ni pa sprejel ostavk, ki so jjh podali min. za soc. zaščito in ljudsko zdravje dr. Fran¬ cisco Martinez, za kmetijstvo in živino¬ rejo dr. Alberto Mercier, min. za javna dela ing. Pedro Mendiondo, min. za pro¬ met kontraadmiral Sadi Bonet in min. za trgovino in industrijo ing. Rodolfo Martinez. Vse te ministre ej potrdil v njihovih dosedanjih resorih. Za nove ministre so pa bili imenovani: za notr. ministra dr. Carlos Roman San- tiago Alconada Aramburu, za ministra za zun. zadeve in bogočastje Alfonso La- ferrere, za min. za vzgojo in pravosodje dr. Acdeel Ernesto Salas, za min. za fi¬ nance dr. Roberto Verrier. Ministrstvo za komunikacije je bilo ponujeno ing. Antonio Medina Allende, ki pa ponuje¬ nega resora iz zdravstvenih razlogov ni sprejel nakar je bil na ta položaj ime- PARA JULIO SERIA CONVOCADA LA CONSTITUYENTE Segun la informac'on del diario “La Prensa” de Buenos Aires la convocato- ria a elecciones de convencionales cons- tituyentes se harfa para el mes de ju- lio proximo. Segun la informacion, y de acuerdo con el proposito del primer magistrado de convocar a elecciones generales para el ultimo trimestre del ano en curso, y como deben ser previas las elecciones de convencionales para la reforma de la Constitucion Nacional, estas se realiza- rian en julio proximo. Los padrones a utilizarse para el acto eleccionario qnedaran terminados en ju- nio, estimandose que entonces estara la ciudadania en condiciones de concu- rrir al acto eleccionario con el maximo de garantias y seguridades en cuanto a la pureza de esos instrumentos electo- rales. novan Dr. Angel H. Cabral. Za ministra za delo je pa bil določen Dr. Tristan E. Guevara. Ostavko je podal tudi buenosaireški župan ing. Luis Maria de la Torre. Za novega župana je bil imenovan dr. Edu- ardo Hector Bergalli. O motivih za sedanjo preosnovo vlade so nekateri listi navajali kot razlog, da je vlada osvobodilne revolucije sedaj za¬ ključila svojo prvo dobo, t. j. likvidacijo tiranije in da stopa sedaj v drugo raz¬ dobje, t. j. v dobo konsolidacije demo¬ kracije. Preosnova vlade je imela za posle¬ dico ostavke vseh zveznih interventor- jev po provincah, rektorjev univerz ter drž. podtajnikov in načelnikov po mi¬ nistrstvih. Od novoimenovanih ministrov je naj¬ mlajši notranji minister dr. C. Alconada Aramburu, ki je bil rojen 25. jul. 1920. Je torej 37 let star. Po poklicu je odvet¬ nik in je doktor socialnih in gospodar¬ skih ved. Novi zun. min. Alfonso Lafe- rrere se je rodil 24. nov. 1893. Po pokli¬ cu je časnikar. Doslej je bil argent. vele¬ poslanik v Čilu. Min. za vzgojo in pra¬ vosodje dr. Acdeel Ernesto Salas se je rodil 21. II. 1911. Je dolgo deloval v sod¬ stvu in kot prof. na univerzi. Fin. min. dr. Roberto Verrrier se je rodil 7. sept. 1906. Doktor gospodarskih ved je postal na pariški univerzi. Novoimenovani no¬ tranji min. je pred nastopom javnih funkcij kot drž. pravdnik v buenosaireški provinci politično pripadal radikalni stranki. MESECA JULIJA VOLITVE ZA USTAVODAJNO SKUPŠČINO Po informacijah buenosairegkega dnev¬ nika “La Prensa” bodo volitve za usta¬ vodajno skupščino razpisane za mesec julij. Te volitve naj bi bile meseca julija zaradi tega, ker se volitve za ustavo¬ dajno skupščino morajo izvesti pred splošnimi volitvami, ki pa bodo kot je napovedal predsednik general Arambu¬ ru v zadnjem trimesečju tega leta. Volilni imeniki za volitve za ustavo¬ dajno skupščino bodo povsem gotovi do- meseca junija in bodo volilci imeli tako možnost, da se bodo volitev lahko udele¬ žili v razpisanem roku z največjim za¬ gotovilom in garancijami, da so ti vo¬ lilni instrumenti povsem čisti. Hruščev je poslal osebno brzojavko poljskemu Gomulki in mu čestital za “zmago na volitvah.” Hruščev pravi, da je Gomulka šele začetnik, da pa je to bil tudi Lenin. “Pot do vrha socializma ni posuta z rožami 1 ”, zaključuje Hru¬ ščev svojo brzojavko. Vatikansko glasilo “Osservatore Ro¬ mano” pa je k nedeljskim volitvam na Poljskem zapisalo tudi naslednje: “Vo¬ litve na Poljskem so bile toliko svobod¬ ne, kolikor morejo biti svobodni volilci z revolverji za tilnikom.” Čuenlaj še vedno potuje po južni Azi¬ ji ter se sedaj mudi v Nepalu v Kat¬ manduju. Tam je izjavil, da je “USA kriva, če ne pride do prijateljstva med vzhodom in zahodom, ker noče sprejeti naše prijateljsko ponujene roke.” IZ TEDNA V TEDEN Po dolgih debatah v raznih kongres¬ nih odborih je sedaj Eisenhowerjeva za¬ hteva po direktnem ameriškem posegu na Srednji Vzhod v slučaju zananjega komunističnega napada (Eisenhowerje- va doktrina) prišla na zadnjo razprawo pred kongres v Washingtonu. Najvaž¬ nejši kongresni odbori so Eisenhowerje- vo zahtevo odobrili skoro brez sprememb ter isto priporočajo tudi kongresu kot celoti. Medtem je prispel v USA na konfe¬ renco z Eisenhowerjem in Dullesom a- rabski kralj Saud, kateremu Bela Hiša pripravlja velik sprejem. Nasprotno pa je newyorški župan Wagner izjavil, da je prepovedal newyorški občini priredi- leta tudi njej pr ; šla delna rešitev v od- , ti Saudu sprejem, “ker je to poglavar, kritju petrolejskih vrelcev v Sahari. Ker ki vlada deželi, v kateri je suženjstvo pa ji manjka potrebnega kapitala za čimprejšen pogon, bo s pomočio Nem¬ čije izvedla vsa bodoča črpanja. Ako bo pa s tem njen delež pri evropskem tržišču še premajhen, bo Francija, ka¬ kor že sedaj mvljajo, predlagala, naj bi ves njen afriški imperij vključili v evropski trg. Ideja Francoza Schumapa bo tako na¬ šla v sedanjih Evropejcih, predvsem pa v Nemcih, končno uresničevalce tiste misli o skupni Evropi, o kateri so sa¬ njali mnogi in drugi filozofirali. Upati uzakonjeno, k'er v letalstvu ne sme bi¬ ti nobenega judovskega letalca in kjer katoliški duhovniki ne smejo maševati, pač pa se morajo vsi klanjati arabske¬ mu Alahu.” Saud ima velik vpliv na dru¬ ge arabske države, prav tako pa so v Saudijevi Arabiji štiri velike severno¬ ameriške petrolejske družbe, združene v ARMCO, ki dnevno črpajo nad 1 mi¬ lijon sodov petroleja. Eisenhovver in Dulles si hočeta to deželo zagotoviti za svojo srednjevzhodno doktrino. mreže so zapleteni tudi nekateri sov¬ jetski in satelitski diplomati v USA. Spor med Izraelom in Egiptom preko ZN še vedno traja, ker se Izrael noče umakniti s področja Gaze. Egipt grozi z zaporo sueškega prekopa, če Izrael ne zapusti Gaze. Hammarskjoeld se trudi, da bi dosegel judovsko izpraznitev ga- škega pasu. Ameriška delegacija v ZN tudi predlaga, naj bi njihove vojaške edinice zasedle in kontrolirale sinajski polotok in Gazo ter tako preprečile po¬ novne spopade med nasprotnikoma. Egipt je medtem podpisal z ZSSR novo trgovsko pogodbo v višini ok. 70 milijonov dolarjev, je pa istočasno pre¬ povedal nadaljevanje sovjetskega film¬ skega festivala v Kairu. Madžarsko prebivalstvo je prešlo iz direktnega nastopanja proti komunistič¬ nim zatiralcem v pasivni odpor na vseh področjih. Kadar je na hitro organiziral 10.000 tajnih policistov, ki izvajajo ve¬ like racije proti upornikom. Pričakujejo masovno čistko na Madžarskem. Dnev no komunisti obsodijo na smrt in po¬ strelijo več oseb. Madžarska časopisna agencija in radio sta obtožila USA in Anglijo, da sta pripravili in vodili revo¬ lucijo. Dnevno iz Madžarske še vedno pribeži na zahod v Avstrijo po več de¬ setin beguncev. Češka vladna delegacija je odšla v Moskvo, kjer da se razgovarja s sovjeti Ameriška F.B.I. je objavila odkritje na je, da bodo izkušnje preteklih deset- velike sovjetske vohunske mreže ter je letij Evropejce končno združile na skup- že zaprla več komunistični vohunov, ni, novi poti, kjer državne meje ne bo- Mreža se razteza tudi v Kanado ter je o enakopravnosti češkoslovaške z ZSSR do ovira, ampak vzpodbuda k čim večji podobna oni, ki je bila odkrita po kon- storilnosti za obrambo in ohranitev Ev- cu druge svetovne vojne. F.B.I. je vo- rope. hune zasledovala že nad dve leti. V PROBLEM TITOVEGA OBISKA V U.S.A. Vprašanje Titovega obiska v USA je zavito v negotovost. Ameriško zuna¬ nje ministrstvo je objavilo, da “se pri¬ pravlja na morebitnost Titovega obi¬ ska” in da bo “s pripravami nadalje¬ valo kljub opoziciji v kongresu.” Gallup je izvedel zasebno statistiko glede Tito¬ vega obiska in ugotovil, da 60% Ameri- kancev nima nič proti prihodu Tita v USA. Nasprotno pa je mnenje v kon¬ gresu, kjer so štirje člani, dva republi¬ kanca in dva demokrata, pričeli z zbira¬ njem podpisov med svojimi kongresnimi tovarši proti Titovem obisku v Was- hingtonu. Prav tako je senator Mac Mahon močno napadel vlado, ker je sploh vzela v pretres to vprašanje. New- yorški župan Wagner pa je objavil, da je ukazal newyorški občini, da ne sme pripraviti Titu, če pride v USA, nobe¬ nega sprejema, ker “ga nočemo v New Yorku, ker je komunist in ker je proti¬ verski.” Z ozirom na veliko razburjenje, ki ga je povzročila novica o Titovem obisku Ameriki med ljudstvom, zlasti pa med kongresniki, je Tito uvidel, da je v tej deželi nezaželen. Zato je njegova agen¬ cija Tanjug dne 30 jan. objavila uradno sporočilo, da je Tito z “ozirom na proti¬ jugoslovansko propagando v Severni Ameriki” sklenil, da ne bo šel na obisk v to državo. V Moskvi so Čehi tudi iz'avili, da je tr¬ ditev, da je Češkoslovaška sovjetski sa¬ telit, kapitalistična izmišljotina. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Strem 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31. I. 1957 1 Pesnik France Balt Dvanajst let po prvi izdaji — V og¬ nju groze plapolam — Ljubljana 1944, je pesnik ognja, smrti, pepela izšel v novi izdaji z naslovom France Balantič, Buenos Aires 1956. Izdala ga je Sloven¬ ska kulturna akcija na 190-J-LII stra¬ neh v ureditvi njegovega najboljšega poznavalca, odkritelja in tudi rešitelja njegovega dela, Tineta Debeljaka, ki ,e uredil tudi že prvo njegovo izdajo. Toda če je bila prvotna zbirka skromna, v mali žepni obliki in na papirju, ki so ga tedanje vojne razmere komaj zmogle, tedaj pač v prvi vrsti namenjena rešitvi pozabe in prikazu velikega pesniškega genija, katerega pepel je po použicvi v ognju veter komaj raztresel po sloven¬ ski zeml.i — sedanja zbirka že po no¬ vi obliki, reprezentativni opremi in ure¬ ditvi gotovo spada med zelo lepe knjige, ki smo jih mogli dozdaj pozdra¬ viti Slovenci v naših begunsk.h letih. Izdana je v večjem formatu, z lepim tis¬ kom, v novi opremi in s finimi rizbami slikarice Bare Remčeve, kar vse dviga ne le vrednost celotne izdaje, ampak tu¬ di povečuje privlačnost te knjige in nas navdaja z resničnim ponosom, da se ma¬ loštevilni Slovenci v tujini lahko postav ljamo s takimi publikacijami. intie — v novi izdaji žič o Zadnjih trenutkih pesnika, o stra¬ hotnem kresu grahovske noči, ki nam je uničil z Balantičem to.iko lepih upov in načrtov v vrtu slovenske poezije. Ni potrebno tu govoriti o vrednosti Balantičeve poezi e: pretehtana je bila že ob prvi izdaji, potrdila pa je njeno visoko ceno že sama odločitev njegove ponovne izdaje. Izpričana je bila nje vrednost z vsakoletnim počaščenjem Ba¬ lantičevega genija in z dvigom prav njegovega imena na prapor Pisateljske družine, ki se je v njegovem imenu v em graciji zbrala in ustvar ala. Veseli smo slehernega verza, ki je rešen in vključen v zbirko. Urednik, kateri sma¬ tra za svoje najpomembnejše kulturno delo prav odkritje in ohranitev Balanti¬ ča potomcem, pravi o njem: “ .. .ni znal napraviti slabega verza. Naj bo figu¬ rativen, naj bo preprest, njegova bese¬ da je vedno poezija. Zato je slednji verz vreden ohrane in k erkoli sem ga našel, tudi vsega prečrtanega ,in zavrženega sem ga razbral s povečevalnim steklom, samo da ga ohranim potomcem.” V opombah podaja urednik nekaj važ¬ nih podatkov o časovnem nastajanju in objavi pesmi, nato pa naniza nekaj bi¬ bliografije, ki.prikazuje široko zanima¬ nje za Balantiča in kopico stvari, ki so se v desetletju po njegovi smrti napi¬ sale o njem. žal le, da ta bibliografija ni popolne ša, ker je bila tu največja možnost za objavo njene izčrpnosti. Ob tej novi izdaji je bil Večer Balan¬ tičeve poezije, pisalo se je v Glas in Meddobje o njem; v izpopolnitev biblio- grafičn h zaznamovanj je dodati, da pa je zadnji dve leti vladal molk in niti le¬ tos za obletnico njegove Nesmrtnosti ni bilo pripravleno bedenje njegovih sta¬ rih častilcev, kakor je bila to prej tra¬ dicija ... Prvih dvanajst strani obsega Debelja- kovo študijo o Balantču, katera nam ga osvetli in približa. Je to izčrpna raz¬ členitev celotnega Balantičevega dela, kakor jo je uspel napisati le Debeljak, ki je z lističev in listov zbiral in sestavljal njegove “raztresene ude”. Na zaključku jo 'e dopolnil z nekaterimi podatki iz naših zadnjih let. Taka je nova izdaja Balantiča, velike- j ga umetn'ka, vidca, preroka, pesnika in borca v največji dobi slovenske zgodovi¬ ne. Umetnika, za katerega doma ni pro¬ stora, ker ni vpil na čast krvavi revolu¬ ciji. Pa je zato našel z urednikom in z nami vred “dom na tujem in tu med na¬ mi živi kot v svoji družini...” —jkc Proslava obletnice proglasitve neodvisne in suverene UkraJ inske fllržave Ko smo ob koncu vojne zapuščali do¬ movino, smo tudi drobnega Balantiča vzeli s seboj: saj je bil naš, med nami zrasel in bil za iste cilje in ideale žrtvo¬ van. Vsa leta smo ga dvigali na naš prapor, ob njem bedeli in po njem merili svojo pot. Spoznal ga je ne le sleherni Slovenec, spoznali so ga tudi drugi na¬ rodi. In plod tega poznanja so prevodi njegovih pesmi v tuje jezike, ki so v tej zbirki dodani: Gonarski soneti v poljšči¬ ni v prevodu Jana OIechowskega, Ele¬ gija v španščini v prestavitvi M. de Cas¬ tra in Elegija v angleščini v prevodu P. M. H. Morgana. Tako so tu Balantiče¬ ve pesmi, ki “jih objavljamo v popolni celoti, v kolikor so nam danes dostopne in znane iz let 1940—1942 in prvega me¬ seca 1943... tri leta ustvarjajočega pesnika... “kakor tudi njegovi prevodi iz tujih jezikov in njegove pesmi v tujih jezikih. Bistveno urednik ni spreminjal no- trajne ureditve: le začetku je dal moč¬ nejšo poanto, da je Sonete o izseljencih z vso njihovo preroško grozo in našo da¬ našnjo vsebino postavil na čelo in je ta¬ ko ta knjiga “označena kot izrazito emigracijska, s katero je pesnik postav¬ ljen v našo usodnost, je med nami in po¬ je za nas”. To je gotovo nadvse prav, saj Balantiču in še mnogim drugim, ki jim je že svet dal svoje priznanje, doma ni mesta, niti v literaturnih zgodovinah niti v knjižnicah. In tudi v tem smislu je nova izdaja Balantiča velika vred¬ nost. Posamezni notran : e zaokroženi cikli nosijo naslove: V ognju groze plapolam, Daj me k ustom, Obraz v dlani, Prvi ve¬ nec, Svobode bi napil se kot medice, Gospod, za Tabo se bom zdaj napotil, Drugi venec, Žalostni rog, Zadnji naliv svetlobe, potem pa še prevodi iz tujih jezikov, Balantič v tujih prevodih, Ba- j lantič France 3741 Gonars s pesnikovo j skico zgradbe Venca Sonetnih vencev. Pesn'kovo delo uvaja faksimile pesniko¬ ve besede Pot brez konca, v Epilogu pa J pripoveduje osebni v dec Stanko Toma- Dne 22. januarja 1918 je Centralni u- krajinskj svet kot vrhovno zakonodajno telo ukrajinskega naroda proglasilo v Kijevu samostojno narodno republiko Ukrajino. Ukrajinska naselbina v Argentini je letos to obletnico proslavila na zelo slovesen način. V soboto 26. januarja je bil v Buenos Airesu slavnostni koncert, v nedeljo pa so se Ukrajinci zbrali na Plaza Lavalle v Buenos Airesu. Tu so se uvrstili v mogočen sprevod ter so nato s številnimi ukrajinskimi in ar¬ gentinskimi zastavami ter napisi kora¬ kali na Plaza San Martin pred spome¬ nik argent. Osvoboditelja generala San Martina. Tu so bili navzoči tudi zastop¬ niki raznih emigrantskih narodnosti ter argentinskega časopisja. Od Slovencev sta se vabilu odzvala gg. Miloš Stare in Rudolf Smersu. Uvodno pozdravno besedo je sprego¬ voril predsednik Osrednjega ukrajinske¬ ga predstavništva v Argentini g. prof. Evgen Onacki. Za njim je imel govor tajnik tega odbora, nato so pa sledili pozdravi predstavnikov drugih narod¬ nosti. V imenu Slovencev je govoril g. Mi¬ loš Stare. Glavne misli njegovega govo¬ ra pred zbrano množico, so naslednje: “Govorim kot sin mučeniškega slo¬ venskega naroda vam, sinovom in hče¬ ram prav tako trpečega ukrajinskega naroda: Nam Slovencem ni neznan plemeniti ukrajinski narod, njegova književnost, ! umetnost in domovina. Posebno pa po- V štirinajstdnevniku “Nova Domovi¬ na”, k : izhaja v Buenos Airesu in ki na vso moč podpira sedanjo T tovo komu¬ nistično diktaturo v domovini, smo v štev. 146 z dne 30. decembra 1956 na- znamo ukrajinsko zgodovino, ki je ena sama dolga borba za temeljne pravice slehernega naroda: borba za svobodo in narodno suverenost. To je ista borba, ki jo bije tudi slovenski narod. Zato vas razumemo bolj kakor kdorkoli. Doba, v kateri živimo, bo šla v zgo¬ dovino s posebno oznako: Doba nasilja in suženjstva, v katera je uklenil suro¬ vi komunizem sto in sto milijonov člo¬ veških bitij in katerim ni odvzel le pra¬ vice do višje kulture in civilizacije, am¬ pak jih je oropal celo pravice, da bi ži¬ veli življenje, vredno človeka. Ta doba bo pa šla v zgodovino člove¬ štva tudi kot doba največjih junaških žrtev, katere so doprinašali narodi pod komunističnim suženjstvom, da dosežejo zopet tako ljubljeno svobodo za ceno največjih žrtev. Ni dvoma, da bodo žrtve rodile sad — svobodo. V imenu slovenskega naroda, ki trpi v domovini pod Titovim komunizmom prav .tako, kakor ukrajinski pod Stali- I novim, želim plemenitemu ukrajinskemu narodu, da bi čimprej dosegel to. kar najbolj želi: svobodo in narodno suvere¬ nost.” Nato pa je zaključil svoja izvajanja z vzklikom v slovenščini: “živela Ukraji¬ na, Živel svobodni ukrajinski narod!” Po slavnostnem zborovanju na Plaza San Martin je Ukrajinsko predstavni¬ štvo pogostilo povabljene goste in za¬ stopnike časopisov v hotelu Castelar. Tudi tam sta bila navzoča gg. Miloš Stare in Rudolf Smersu. šli več cvetk, ob katerih smo se od sr¬ ca nasmejali. Da bodo bralci videli kako si gotove stvari predstavlja “Nova Domovina” in do kakih trditev vse prihaja ,objavlja- B RALI SMO... “Brez dvoma je v tem momentu Tito najpomembnejši mož na svetu .. mo več odstavkov iz raznih člankov v “Novi Domovini”. Komentarja ne potrebujejo prav nobenega. Mi smo jim dodali samo klicaje. V članku “Jugoslovanska politika v mednarodnih sporih”: “...Posebno je Tito zameril (!) madžarski vladi, ki je Nagyja namesto v Jugoslavijo, kot je bilo dogovorjeno, poslala v Romunijo a- li v Rusijo. Jugoslovansko časopisje o- stro žigosa (!) vlado svojih vzhodnih sosed, ko je izmenjava mnenj z ruskim časopisjem zelo premišljeno in oboje¬ stransko zmerna. Rusi.a se noče odda¬ ljiti od Jugoslavije (!), za kar ima ze¬ lo velike razloge in Tito je na strani Hruščevih ljudi y Moskvi, ki so za ne¬ odvisnost (!) ljudskih demokracij. Pre¬ pričani so, da bosta Tito jn Hruščev zma¬ gala nad Molotovom in onimi njegove¬ ga mnenja, ki skušajo protirevolucijo na Poljskem in Madžarskem njima na¬ prtiti v odgovornost, kar je Tito ener¬ gično zavrnil...” (!). Dalje sledi: “...Potem je treba ome¬ niti, da je bila Albanija vedno smatra- na za eno izmed zveznih republik Jugo¬ slavije (!), katero sedaj sovjeti umet¬ no držijo pri življenju kot jo je svoj- čas Mussolini s svojega škiljenja na Balkan. Prej ali slej se bodo med Beo¬ gradom in Moskvo o tej zadevi pogovo¬ rili.” (!) V zvezi z morebitnim Titovim obiskom v USA, list pravi: “... S tem v zvezi posvečajo diplomatični krogi veliko važnost odnosom med Zapadom in Vzho¬ dom, med katerima vzdržuje ravnotežje (!) Jugoslavija za ohranitev miru.” (!) In dalje: “...Brez dvoma je v tem mo : mentu Tito najpomembnejši mož na svetu (!), od katerega je odvisno mi¬ lijone življenj (!) in s tem možem se hoče Eisenhotver osebno pogovoriti.” Glede dogodkov na Madžarskem “No¬ va domovina” pravi: “Kako bi v Ma¬ džarski zadevi moralno čim bolj škodo¬ vali sovjetom ter jih prikazali kot bar¬ bare, je časopisje poleg drugih laži poročalo tudi, kako sovjetske čete uha- jajojo k madžarskim revolucijonarcem, posiljujejo ženske, odvažajo masovno ljudi v Sibirijo, izjavlja neki ameriški očividec na licu mesta, da ni nič res (!). Ruska vojska in politika da je preveč disciplinirana, da bi se moglo kaj take¬ ga dogajati.” (!) V člančiču “Jugoslovanski notranji gospodarski načrt” pravi: “...Sicer je še precej notranje (!) in zunanje (!) kritike, kar pa jugoslovansko ljudstvo in njega voditelje še bolj podžiga (!) k novim in boljšim uspehom. Pričako¬ vanje sovražnikov naše nove Jugoslavi¬ je, posebno nje proslulih političnih u- bežnikov (!) v tujini, da se bo doma njim v prid kaj spremenilo kot so pobož¬ no z njimi pričakovali njih madžarski “glihe” (!), je popolnoma brez upa¬ nja. ..” Vse naročn : ke Svobodne Slovenije,, ki za lansko leto še nimajo plačane na¬ ročnine, prav lepo prosimo, da jo ne¬ mudoma poravnajo. To lahko store oseb¬ no v upravi lista v Slovenski hiši Ra- mon Falcon 4158, ali pa po pošti z gi- ro postalom ali bančnim čekom. Prispevajte v tiskovni sklad ARGENTINA V Svobodni Sloveniji §mo poročali o neznosni vročini, ki traja v Argentini že ves januar. Omenili smo, da je tempera¬ tura to leto dne 9. januarja dosegla z 39.5 stopinjami ob 15.50 uri rekordno vi¬ šino, t. j. višino, kj jo je temperatura v tem stoletju v Bs. Airesu dosegla samo štirikrat. Po 9. januarju je bilo nekaj dni še kar znosnih. Bili so sicer vroči, toda ni bilo vlage in tudi ne vročih vetrov. Pozneje se je pa vročini znova pridružila vlaga in od severa so začeli veti vroči vetrovi. Kak dež je padel samo za nekaj ur. Po njem je bila sparina še večja. Tako se je temperatura sukala stalno okoli 36 in 37 stopinj. V soboto dne 26. januarja je vročina postala še večja. Meteorološka poročila se napovedovala, da se bo naslednjega dne še zvišala in da se bo zvišal tudi od¬ stotek vlage. To se je tudi zgodilo. In smo imeli v nedeljo zelo težek dan. Temperatura je bila že ob enih po polnoči 25 stopinj, pozneje je stalno rasla in je pop. ob 16.30 uri dosegla 39.5 stopinj, t. j. isto višino, ka¬ kor je bila dosežena dne 9. januarja. V Rosario so imeli tega dne 42 stopinj, v mestu Bahia Blanca pa 41 stop. Val tropične vročine je pokrival vso Argentino od mrzle Patagonije na jugu do vročih provinc na severu tudi v po¬ nedeljek. Temperatura v Bs. Airesu je bila znova zelo težka. Noč od nedelje na ponedeljek je bila zopet zelo vroča in o spanju ni bilo govora. Temperatura je že ob devetih zjutraj dosegla 30 stopinj. Najnižja temperatura tega dne je bila v Bs. Airesu 23.4 stopinj ob 5.10 uri zjutraj, najvišja pa 39.3 ob 15.45 uri pop. V notranjosti republike so imeli prav tako neznosno vročino. Tako so imeli v v prov. Bs. Aires naslednja mesta tole vročino: Pehuajo 42, Coronel Suarez 40, Azul 40, Mar del Plata 41.3, Bahia Blan¬ ca 43, Dolores 40, Tres Arroyos 41, Ju- nin 39. Prov. Santa: Rosario 40; Prov. Entre Rios: Parana 39, La Paz 40; Prov. Cordoba: Laboulaye 42; San Juan 41, Santiago del Estero 40 in Choele Choel v provinci Neuquen na jugu 41 stopinj. Ko so ljudje v torek v jutranjih ča¬ sopisih brali napoved vremenoslovcev, da se bo vreme spremenilo in da "bodo nad mestom v teku dneva nevihte, so se kljub moreči vročini le oddahnili. Toda znakov za nevihto ni bilo nobenih. Ne¬ bo jasno in sonce je pripekalo kot še nikdar poprej. Temperatura je postaja¬ la vedno višja in vedno bolj neznosna. Že v prvih popoldanskih urah je preko¬ račila 40 stopinj, ob 15.40 je pa dosegla 43.3 stopinj najvišjo točko, ki je v Ar¬ gentini še nikdar doslej, odkar od leta 1856 sistematično zapisujejo vsa vre¬ menska opazovanja, niso dosegli. Naj¬ večji dosedanji vremenski rekordi v Argentini so namreč bili. Leta 1923 40 stopinj; leta 1933 40.5 stopinj in leta 1943 40.3 stop. če pa upošte¬ vamo dejstvo, da je termometer dosegel omenjeno stopnjo v senci, je bila na prostem temperatura precej nad 50 sto¬ pinj. Tropska vročina je v torek v Bs. Ai¬ resu zahtevala 13 smrtnih slučajev. Več sto ljudi je zbolelo. Povpraševanje po raznih pijačah je v torek prav tako do¬ seglo rekordno število. Tovarne za pro- (Nadaljevanje na 3. strani) Dr. MIHA KREK S POTI PO EVROPI Ko smo spomladi leta 1956 pri Zvezi krščanskih demokratov za Srednjo Ev¬ ropo v New Yorku začeli misliti in raz¬ pravljati o kongresu v Parizu, nisem ni¬ ti najmanj pričakoval, da bom osebno prisostvoval kongresu in mogel pri tej priložnosti po enajstih letih življenja v Združenih državah videti skoro vse ev¬ ropske kraje in ljudi, kjer imajo kako središče slovenskega kulturnega, dobro¬ delnega ali političnega prizadevanja v svobodnem delu Evrope. Pa je vendar tako naneslo, da so bili povabljeni na kongres zastopniki vseh krščansko de¬ mokratičnih strank, ki so neposredno v letih pred drugo svetovno vojno imele svoje organizacije v deželah Srednje Ev¬ rope. Tako smo bili povabljeni tudi za¬ stopniki Slovenske ljudske stranke in tudi nam je bilo omogočeno, da smo pri¬ šli na ta kongres. Bili smo trije: bivši narodni poslanec Marko Kranjc, ured¬ nik krščansko-demokratskega glasila za mlade “Nouvel Horizon”, g. Ignacij Čcretnik in jaz. Na kongres krščanskih demokratov v Pariz Nisem poseben prijatelj kongresov. Težko jih je organizirati tako, da bi ne bilo več zunanjega šundra kot resnega notranjega dela. Pa so potrebni in vča¬ sih kar neizogibno potrebni. Tako tudi to pot. Krščanski demokrati zapadne Evrope: Italije, Nemčije, Francije, Avstrije, Švi¬ ce, Luksemburga, Belgije in Nizozemske se po drugi svetovni vojni napravili prav rahlo skupno reč v Nouvelles Equippes Internationales. Ta skupnost krščansko demokratskih strank zapadne Evrope se je doslej bavila od slučaja do slučaja s kakimi osnovnimi, splošni¬ mi vprašanji, ki tišče človeštvo in izzi¬ vajo splošno, enako zadržanje in ravna¬ nje političnih sil, ki imajo krščanska na¬ čela za svoja politična vodila. Povezava je pa slabotna iz dveh razlogov: “žrtvah”, ki jih morajo dati dosedanje 1. ker se boje odkrito govoriti o oze¬ meljskih in manjšinskih vprašanjih in o “žrtvah”, ki jih morajo dati dosedanje suverene države Evrope, če hočejo orga¬ nizirati evropsko skupnost; 2. ker se prepirajo o organizacijski zgradbi te zveze same: nekateri hočejo naj bo zveza le zapadno evropski del svetovne zveze krščanskih demokratov, drugi pa, da naj bi to postala počasi zaželjena svetovna zveza. Mi, krščanski demokrati v begunstvu, najbolj čutimo potrebo po borbeni in ži¬ vahni mednarodni krščanski zvezi. Mi seveda najbolj želimo, naj bi zveza bila močna, prodorna vojska proti komuniz¬ mu. Zato je razumljivo, da je Krščan¬ sko demokratska zveza za Srednjo Ev¬ ropo tekom leta 1955 in 1956 pridno de¬ lal na povezavi med krščanskimi demo¬ krati zapadne Evrope in Južne Ameri¬ ke. Doslej so nova krščansko demokrat¬ ska gibanja v južni Ameriki imela ne¬ kaj zvez z italijanskimi, z drugimi v Evropi pa ne. Evropske krščansko de¬ mokratske stranke niso samo zanemar¬ jale svojih najsorodnejših zaveznic v Južni Ameriki, celo izogibale so se so¬ delovanja z njimi. Naša srednjeevrop¬ ska zveza pa je tekom 1955 in 1956 mo¬ gla z veseljem ugotoviti, da mlada, no¬ va, še neizkušena demokratska gibanja v južni Ameriki z veseljem sprejemajo misel tesnejšega sodelovanja in smatra¬ jo, da bi jim skupni nastopi z evropski¬ mi krščanskimi demokrati mogli koristi¬ ti pri njihovem težavnem naporu proti raznim primitivnostim javnega življenja v južni Ameriki, zlasti vojaškim in dru¬ gim interesnim skupinam, ki se upirajo resnični demokratizaciji. Uspeh vseh teh naporov je končno bil v tem, da so tri mednarodne krščanske zveze sklenile imeti skupen sestanek zastopnikov vseh političnih strank in gibanj v Parizu v dneh 8. in 9. novembra 1956. Pomen kongresa Prvič v zgodovini so se sestali zastop¬ niki krščansko demokratskih strank dveh kontinentov. Prvič so zborovali in prvič proglasili skupne resolucije. Za vse in vsakega udeleženca je srečanje v nekem oziru pomenilo odkritje. Zapadni Evropci so občudovali temeljite referate delegatov iz južne Amerike in videli, da so daleč podcenjvali pobornike krščan¬ ske demokracije južne Amerike, ki ne¬ posredno na političnem in parlamentar¬ nem področju, razen v Čilu, ne morejo skoro nikjer do uspehov. Južni Ameri- kanci so pridno izkoristili priložnost, da so nabirali podatke o organizacijskih mrežah, časopisju in publikacijah ter podrobnem delu parlamentarnih zastop¬ stev v Evropi. Mi, zastopniki iz srednje Evrope smo bili deležni posebne pozor¬ nosti kot vir informacij o dobljenih in izgubljenih bitkah s komunizmom v po¬ sameznih deželah in državah. Vsak je v neposrednih razgovorih zvedel veliko novega, popravil in dopolnil znanje, ki ga je imel iz knjig in revij, vsi smo ne¬ prestano ugotavljali, da so nam osebni stiki neobhodno potrebni, če naj krščan¬ sko demokratična gibanja skušajo u- stvariti enotno fronto in pomembno silo v novih razmerah sedanjega in bodoče¬ ga mednarodnega življenja. Vsi smo u- gotovili, da komunistično podiranje nuj¬ no vsiljuje ideološko, načelno utemeljitev političnih programov tudi med narodi, ki so se doslej vsake načelnosti v politič¬ nih opredelitvah izogibali in da ima kr¬ ščanska demokracija v svoji duhovni za¬ kladnici najbolj pripravna sredstva, da v sedanjosti in bodočnosti nastopa kot svetovna sila za obrambo mednarodnega miru, pravnega socialnega reda in ko¬ ristnega mednarodnega sodelovanja. Nekaj značilnosti Pobudo za prvi mednarodni kongres krščanskih demokratov so dali begunci iz srednje Evrope. Prvi so jo sprejeli in uradno sklenili krščanski demokrati juž¬ ne Amerike na svojem kongresu v San¬ tiago, Čile. Na kongres so prišli zastop¬ niki 33 krščansko demokratskih strank iz 28 dežel Evrope in Amerike. Pripra¬ ve za kongres je vodil pripravljalni od¬ bor pod predsedstvom zastopnika Belgi¬ je, ki je sedaj predsednik zapadno-ev- Buenos Aires, 31. I. 1957 SVOBODNA SLOVENITA Stran 3. ŽUPNIK JANEZ KLEMENČIČ UMRL Koncem novembra se je mudila v Ljubljani na enotedenskem obisku sku¬ pina kitajskih pisateljev. V Ljubljani so si ogledali vse kulturne ustanove, obi¬ skali so pa tudi Prešernovo rojstno hi¬ šo v Vrbi na Gorenjskem. V zbirki Mala knjižnica je Slovenski knjižni zavod v Ljubljani izdal izbor pesmi lorda Georga Gordona Byrona. Uvodbo besedo je napisal Božidar Bor¬ ko. SLOVENCI PO SVETU USA Smrt slovenskega župnika. Dne 6. ja¬ nuarja t. 1. je umrl v visoki starosti 71 let biv. župnik na Dobrovi pri Ljublja¬ ni č. g. Jože Klopčič. Rajni je bil v zad¬ njem času duhovnik v hiralnici sloven¬ skih šolskih sester v Lemontu. N.p.v.m. V Lemontu je v samostanu slovenskih frančiškanov umrl dne 16. januarja t. 1. po daljšem hudem trpljenju zaslužni slo¬ venski frančiškan č. g. p. dr. Graeijan Heric. Rajni je dočakal visoko starost 70 let. V domovini je bil več let provin- cial ljubljanske frančiškanske province. Rajni dr. Graeijan Heric je bil po srcu izredno blaga duša in je storil izredno veliko dobrega za slovenske protikomu¬ nistične begunce, za kar naj mu bo dobri Bog obilen plačnik. KANADA Vse naročnike Svobodne Slovenije v Kanadi pozivamo, da čimprej poravnajo zaostalo naročnino Svobodne Slovenije, kakor tudi tekočo. Naročnino sprejema zastopnik Svobodne Slovenije g. Janez Muhič, 644 Manning Ave, Toronto 4, Ont. Lahko pa naročniki plačajo naroč¬ nino tudi v Slovenski pisarni, 618 Man¬ ning Ave, Toronto 4, Ont. V slovenski župniji v Torontu so bili krščeni: Janez Lojze Jereb, sinček Loj¬ zeta in Marije, roj. Mrak; Karmen Ma¬ rija Kodrič, hčerka Karla in Emilije, roj. Berlot; Francka-Bernardka Jereb, hčer¬ ka Franca in Slavke, roj. Cvajnar; Sonja Marija Tratnik, hčerka Antona in Ivan¬ ke, roj. Smrtnik; Pavel Jožef Antolin, sin dr. Viktorja in Ivanke, roj. Veliko¬ nja; Karel Ilomiak, sin Karla in Sine, roj. Gawilow; Terezija Leonarda Kozel, hčerka Ivana in Katarine, roj. Pavlik; Andreja-Marija Stajan, hčerka Ludvika in Slavke, roj. Tratnik. Poročila sta se Bogomir Jakomin in Kristina Franea oba od Sv. Florijana v Sloveniji. (Nadaljevanje z 2. strani) izvajanje raznih brezalkoholnih pijač so tekom torka izpraznile vse svoje za¬ loge. Po pivovarnah je bila zahteva po dostavi piva za 50 % višja kakor v istih mesecih druga leta. Vode so pa porabili v torek v Bs. Airesu 1,771.912 kub. metrov, t. j. toliko, kakor še ni¬ kdar doslej. Popoldne so se na nebu začeli zbirati oblaki. Po nekaterih predelih v mestu so bili kratki nalivi, zvečer se je vreme »hladilo. Nastopil je hladen veter, tem¬ peratura je začela padati in v sredo zjutraj je bil ob 19 stopinjah prijeten hlad. V založbi Planinske zveze Slovenije je v zbirki “Naši veliki planinci” izšla knjiga o Valentinu Staniču. Mija Tomi¬ nec in dr. Arnošt Brilej sta prispevala izčrpen življenjepis Valentina Staniča, kot alpinista ga je pa opisal Evgen' Lovšin. Plenumu Zveže zdravniških društev, ki je zasedal sredi decembra v Beogra¬ du, je bil predložen v odobritev pravil¬ nik O dolžnostih in pravicah jugoslo¬ vanskih zdravnikov. Poročilo o tem za¬ sedanju navaja, da se te norme “razli¬ kujejo od podobnih pravil v nekaterih evropskih državah, ki ščitijo osebnost zdravnika v privatni praksi”, ker ima “privatna zdravniška praksa v Jugosla¬ viji čedalje manjšo vlog’o. V Beogradu je državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj na tiskovni konferenci časnikarjem zatrje¬ val, da je preskrba ljudstva z živili v sedanjem gospodarskem letu, t. 'j. od 1. julija 1956 do 30. junija 1957 — za¬ gotovljena”. Navajal je, da so iz Ame¬ rike že sedaj uvozili okoli 40.000 ton žita, sklenjene so pa že pogodbe za u- voz nadalnjih 925.000 ton žita iz ame¬ riških presežkov, 32.000 ton masti in 7.000 ton olja. Uvozili bodo pa tudi več¬ je količine riža, kave in sladkorja,” če¬ prav so okoliščine za prozvajanje slad¬ korja doma zelo dobre”, še meseca ja¬ nuarja da bodo prispele tudi pošiljke 1200 ton limon in nad 2.000 ton poma¬ ranč, katere bodo najbrže prodajali po 200 dinarjev 1 kg. Umrli so. V Ljubljani: Elizabeta Bed- janič, roj. Lueftner-Krinnerstorf, Anto¬ nija Wissiak, knjigovodkinja v p., He¬ lena Kovič, roj. čelesnik, Jožefa Tron¬ telj, Andrej Škulj, šolski nadzornik v p., prof. ing. Stanko Sotošek, Lojze Zajc, Matija šifrer, knjigoveški mojster in Marija Groznik, roj. Cerar v Polju, Martin Cepin, župnik pri Sv. Emi, Franc Podobnik, žel. upok. v Dravljah, Albert Moser, pos. in trgovec v p. v Radečah, Rudi Golob, pos. v Dolnji Pirošici, Franc Korbar, pos. iz Male bučne vasi pri No¬ vem mestu, Marija Hillinger,- roj. Žit¬ ko v Celju, Jože Zrnec, pos. v Blatu, Bogomir čančula v Postojni, Jakob Dujc, mlinar v Škofijah, Jernej Molan, kovač v Bukošeku pri Brežicah, Ana Belenzier v Trbovljah in Antonija Frank v Postojni. Slovenci v Argentini BUENOS AIRES Škof dr. Rožman na obisku med Slovenci Prevzvišeni škof g. dr. Gregorij Rož¬ man, ki tako rad prihaja na vse prire¬ ditve rojakov na področju Vel. Bs. Ai¬ resa, med njimi mašuje in jim deli za¬ kramente Sv. Cerkve, bo obiskal med svojim sedanjim bivanjem v Argentini tudi Slovence v Rosario in v Cordobi. K njim je odšel na krajši obisk da¬ nes v spremstvu č. g. direktorja Anto¬ na Oreharja. Duhovniška imenovanja. Letošnja no- vomašnika gg. Jože Rant in Marko Ma¬ vrič sta dobila imenovanja za kaplan¬ ska službena mesta v škofiji La Plata. Novica o njegovi smrti bo vse rojake izven Buenos Airesa in po drugih deže¬ lah gotovo presenetila. Nikdar namreč ni bilo čuti, da bi bil župnik Klemenčič bolehal. Bil je prava gorenjska grča, zdrav kot dren. Pred dvema mesecama je pa tudi njega napadla bolezen na notranjih organih. Pred dobrim tednom se je moral podvreči teškj operaciji. Na njenih posledicah je v soboto dne 26. januarja 1957 umrl. Njegovo truplo so položili na mrtva¬ ški oder v Duhovniškem zavodu v ulici Condarco v Buenos Airesu, odkoder je bil v ponedeljek dne 28. jan. 1957 po¬ greb na čakarito. Rajni župnik Janez Klemenčič je bil med slovensko emigracijo markantna o- sebnost. V njej se je aktivno udejstvo¬ val ter podpiral vsa njena prizadevanja in stremljenja. Rodil se je 7. maja 1885 v Kovorju pri Tržiču na Gorenjskem t. j. v fari kjer je bil dolgo let župnik Jurij Rozman, ki ga je Cankar opisal v svojem Marti¬ nu Kačurju. Po končani ljudski šoli v Tržiču je študiral gimnazijo v Kranju. Njegovi sošolci so bili univ. prof. dr. Andrej Snoj, vojaški zdravnik dr. Matej Justin in dr. Joža Basaj. V zadnjih letih je imel na gimnaziji za profesora pred dvema letoma umrlega ravnatelja Bo- gumila Remca. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje, kjer je imel med drugim za profesorja dr. Janeza Ev. Kreka. Njegove tople spomine nanj iz teh bogoslovskih let smo objavili v le¬ tošnjem Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije. V duhovnika je bil posvečen 14. julija 1908. Prvo kaplansko mesto je nastopil v Kostanjevici na Dol. Po treh letih je bil prestavljen v Stari trg pri Ložu, odko¬ der je leta 1916 odšel za kaplana v Mengeš. Na vseh teh mestih se je mladi od Dr. Krekovih idej prežeti kaplan Klemen¬ čič poleg dušnopastirske službe z vso | vnemo posvečal delu v kat. mladinskih | organizacijah, v prosvetnih društvih in zadružnih organizacijah. Dragoceno je bilo zlasti njegovo sodelovanje pri slam- nikarski zadrugi, ki je bila središče te obrti v kraju in temelj socialnega bla¬ gostanja v marsikateri mengeški druži¬ ni. Leta 1924 mu je škof dr. Jeglič po¬ delil župnijo Ig pri Ljubljani. S po¬ močjo svojih kaplanov gg. Cirila Mi¬ lavca, Antona Smoliča in Jožeta Vovka je opravil tu veliko delo zlasti pri ure¬ ditvi nadarbinskega gospodarstva. Ta¬ G. Jože Rant je imenovan za kaplana v Hurlinghamu, g. Marko Mavrič pa za kaplana na župniji na. Avda Calehaqui — Florencio Varela, ki jo vodi g. žpk. France Glavač. Dosed. kaplan na tej župniji g. dr. Branko Rozman bo imel bodoče delovno področje v Slov. seme¬ nišču. Obisk. Iz Mihvaukkeja, USA je pri¬ spela na obisk k svojcem v Argentino gospa Mary Novak, kateri želimo v Ar¬ gentini prijetno bivanje. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. Družino g. Boža Finka in g. Tinke, roj. Kovač, je 24. ja¬ nuarja razveselila zdrava hčerkica, če¬ stitamo. ko je preuredil in prekril župno in vse podružne cerkve, med njimi tudi božje- potno cerkev na Kureščku. škof dr. Rož¬ man je rajnega župnika Klemenčiča imenoval leta 1941 za namestnika deka¬ na v dekaniji Ljubljana-okolica, kjer je med duhovniki užival velik ugled in so ga dolga leta volili za predsednika svo¬ jih sodalitetnih konferenc. Istočasno je bil žpk Klemenčič imenovan tudi za škofijskega duhovnega svetnika. Med komunistično revolucijo doma je bil z vso odločnostjo na protikomuni¬ stični strani. Po zlomu Italije leta 1943 so ga komunisti zaprli in odpeljali v Kočevje, nato so ga pa internirali v sti- škem samostanu. Na domačiji so pa komunisti ustrelili njegovega brata, ki je zapustil vdovo s številno družino, za katero je potem rajni župnik vsa leta očetovsko skrbel. Vso komunistično mo¬ rijo na Ižanskem je žpk. Klemenčič po odhodu v begunstvo popisal v knjigi “Zgodovina komunistične revolucije na Ižanskem”. Kot begunec je živel v tabo¬ riščih Judenburg-Lichenstein in Tro- faiach, kjer je bil ves čas tudi dušni pa¬ stir in tolažnik slovenskim beguncem. Po prihodu v Argentino leta 1948 je bil najprej dve leti kaplan na župniji Brezmadežnega spočetja v Bs. Airesu, leta 1951 je pa postal kaplan v veliki bolnišnici Ramos Mejia. Zadnja leta je živel v Duhovniškem zavodu v Bs. Ai- desu, v dušnem pastirstvu je pa vneto pomagal v novoustanovljeni fari Naše Gospe miru, blizu sedanjega slov. sre¬ dišča na Ramon Falconu. Poleg obilnega dela na dušnopastir- skih mestih, ki so mu bila zaupana v Bs. Airesu, je redno prihajal pomagat spovedovat k slovenski maši, dokler je bila v kapeli v salezijanskem zavodu na Belgranu. Bil je tudi priljubljen cerkve¬ ni govornik. , ; Pogreb rajnega župnika Janeza Kle¬ menčiča je bil v ponedeljek 28. janua¬ rja t. 1. ob deseti uri dopoldne, že pred to uro se je pred Domom za duhovnike zbralo veliko rojakov, ki so sorodnikom rajnega župnika izrekali sožalje. Roja¬ ki so umrlega župnika Klemenčiča hodi¬ li kropit tudi vso nedeljo. Župnika Janeza Klemenčiča je poko¬ pal sam škof g. dr. Gregorij Rožman. Ko je ob napovedani uri prišel v Dom duhovnikov, se je podal v dvorano, kjer je ležal na mrtvaškem odru rajni žup¬ nik Klemenčič. Ob asistenci g. direktor¬ ja Antona Oreharja ter duh. svetnika g. Vsak teden ena KAJ TI JE, DEKLICA ... Kaj ti je, deklica, da si tak žalostna? Kaj mi je, nič mi ni, vse me boli. Nisem bolana ne, pa tudi zdrava ne, vendar je ranjeno moje srce. Fantič na vojsk leži, fantič, oj vsteni mi. Kako pa vstati čem, krogla tišči. Oblekla bom črni gvant, saj je bil to moj fant, saj je bil to moj fant, ki mrtev leži. Alojzija Košmerlja je blagoslovil po¬ kojnikovo truplo. Nato so krsto dvigni¬ li in jo prenesli v zavodsko kapelo. Tu je imel Prevzvišeni zopet ob asistenci g. direktorja Antona Oreharja in duh. svet. g. Alojzija Košmerlja pogrebno sv. mašo, po njej je pa pred krsto izmo¬ lil molitve Reši me. Pogreg je bil na pokopališče Čakari- ta. Rajnega župnika Klemenčiča je kljub neznosni vročini in delovnemu dnevu spremljalo na njegovi zadnji po¬ ti zelo veliko rojakov. Samih duhovnikov je bilo nad dvajset. Bili so tudi vsi slo¬ venski bogoslovci. Ko je kolona avtomobilov privozila pred pokopališko kapelo na Čakariti, se je po kratkih molitvah razvil pogrebni sprevod, ki ga je vodil zopet škof g. dr. Gregorij Rožman, slovenski bogoslovci so pa peli “Usmili se me, Gospod”. Pred grobom je Prevzvišeni vse pogreb¬ ne molitve opravil v slovenskem jezi¬ ku, nato se je pa od rajnega župnika Klemenčiča poslovil v lepo zasnovanem govoru. Kot ljubljanski škof se mu je v prvi vrsti zahvalil za vse delo, ki ga je opravil v ljubljanski škofiji. Toplo se mu je zahvalil tudi za vzgled, ki ga je dajal drugim in sicer s tem, da je bil silno točen in v vseh stvareh silno ve¬ sten. Prevzvišeni je omenjal tudi Taj¬ nikovo delo za duhovno preobrazbo ižan¬ ske fare ter omenjal, kako je rajni župnik Klemenčič hodil maševat k po¬ družnični cerkvi z rožnim vencem v ro¬ kah. Za te rajnikove poti je Prevzviše ni dejal, da je po vsej ižanski fari tro¬ sil rože sv. rožnega venca. Prevzviše¬ ni je tudi omenjal veliko pokojnikovo željo, da bi doživel čas, ko bi lahko odšel domov, škof g. dr. Rožman je de¬ jal, da se je rajni župnik Klemenčič se¬ daj res vrnil domov. Svoj govor je za¬ ključil s prošnjo in željo, naj bi rajni župnik Klemenčič sedaj prosil tudi za nas, da bi tudi mi mislili na večni dom,, ki ga je on sedaj dosegel in da bi tja tudi prišli za njim. Prevzvišeni je nato stopil k sorodni¬ kom rajnega župnika Klemenčiča ter jim izrekel sožalje, ti so se mu pa zahvalili za njegove tople tolažilne besede. Pogrebci so nato pokrili krsto z zem¬ ljo in na velikem buenosaireškem poko¬ pališču se je število grobov povečalo za nov slovenski grob. ropske krščansko demokratske zveze, ministra in poslanca Auguste de Schry- ver. člani pripravljalnega odbora so bi¬ li tajniki posameznih zvez: francoski poslanec Alfred Coste Floret, tajnik za- padno evropske zveze, profesor Tomas Reyes Vicuna, tajnik južno ameriške zveze in Konrad Sienkiewicz, tajnik srednje evropske zveze. Med prvimi go¬ vorniki na kongresu je bil najmočnejši govornik bivši predsednik francoske vla¬ de in zunanji minister Robert Schuman, takoj ob njem pa predsednik mednarod¬ ne zveze krščanskih delavskih sindika¬ tov Gaston Tessier. Od južnih Ameri- kancev je največ pozornosti vzbudil se¬ nator iz Čila Eduardo Frei Montalva. Ni čuda, da je ta mož kandidat za pred¬ sednika čilske republike. Iz južne Ame¬ rike so sodelovali še delegati iz Brazili¬ je, čila, Uruguaja, Peruja, Venezuele, Costa Rica in Argentine. Njihovi refe¬ rati so bili najtemeljiteje pripravljeni. Poleg drugih predsednikov in tajnikov zapadno-evropskih krščansko demokrat¬ skih strank so bili navzoči tudi zastop¬ niki protestantovske krščansko demo¬ kratske stranke iz Nizozemske. Nenadni dogodki Tisti, ki so delali načrt za kongres, so imeli v mislih mirno razpravljanje “o- kopavanje tal” in pripravljanje razpolo¬ ženja za skupnost vseh strank dveh kontinentov. To delo nujno potrebuje miru, brez zunanjih razburjanj in pre¬ močnih trenotnih vtisov. Ko smo bili pa delegati že na poti na kongres, so po¬ čili zadnji dogodki na Poljskem in Ma¬ džarskem. V Evropi je zahteva poljske vlade po neodvisnosti od Moskve, ma¬ džarski upor in z njim združen junaški boj prevzel vse ljudi tako močno, da so na mah vse druge stvari izginile iz dru¬ žabnih in javnih razgovorov. Nujno je tudi kongres prišel pod ta vpliv. Nujno tem bolj, ker so med nami bili poljski in madžarski delegati. Vsa javna zboro¬ vanja med kongresom so-bila odmev do¬ godkov za železno zaveso. Predsednik francoske stranke krščanskih demokra¬ tov, poslanec in bivši minister Pierre Pflimlin je vžgal kongres, ko je dejal: “Danes sploh ni mogoče govoriti, če naj¬ prej ne izrazimo svojega občudovanja in hvaležnosti ženam in možem, ki so prav te dni začeli za železno zaveso nov boj za svoje osvobojenje... Režimi, ki sebi dajejo ime ‘ljudske demokracije’, ki sa¬ mi sebe hvalijo, da delajo za blagosta¬ nje delavstva, ki se nazivajo ‘diktature proletariata’, ti režimi v Poznanju in na Madžarskem streljajo v delavce in v svo¬ jo mladino, ker se je ta dvignila proti njim, ker niso povzročili svojim naro¬ dom nič drugega kot zatiranje in skraj¬ no revščino. Pod madžarskim udarcem je padla fasada hinavščine in laži. Sov¬ jetska tiranija je zopet pokazala svoj pravi obraz. Vsaj eno dobro je rodila madžarska tragedija: v krvi in ognju je postavila resnico pred svet”. Na te besede mi je bilo prav lahko navezati v zaključnem govoru, ki sem ga govorili v imenu Krščanske demo¬ kratske zveze Srednje Evrope, tudi ob¬ sodbo titoizma in druge vrste nacional¬ nega komunizma: “V novo dobo, ko se pojavljajo vsakovrstni novi nacionalni komunizmi, stopamo preko grobov ma¬ džarskih mučenikov. Upajmo, da bodo ti za vse narode in državnike, ki so gojili še kake iluzije, dovolj močan dokaz, da je komunistična sila zmožna in priprav¬ ljena z najbolj vnebovpijočimi zločinstvi zatreti in pokončati resnične napore za neodvisnost in svobodo narodov in da so torej “narodne” in druge laži o ‘ne¬ odvisnih komunizmih’ v raznih deželah le v skupnem interesu komunizma, svo¬ bodi človeštva pa prav tako škodljive in nevarne kot Kremelj sam”. Francozi in Angleži so istočasno pre¬ senetili svet s svojim vojaškim nasto¬ pom ob Suezu. Moram reči, da je fran¬ cosko javno mnenje bilo enodušno za vsemi tozedavnimi odredbami svoje vla¬ de. To prepričanje, da je Francija upra¬ vičena nastopiti z vojaštvom ob Suezu, je bilo tako močno, da s Francozi sploh ni bilo mogoče razpravljati in recimo zagovarjati ameriško stališče, ko so Združene države izjavile, da vojaško ak¬ cijo obsojajo. Ko se je vse nesrečno kon¬ čalo in sta se Francija in Britanija mo¬ rali umakniti, kanal bil zasut in dikta¬ tor Naser bolj utrjen kot je bil poprej, so po evropskem kontinentu ljudje go¬ vorili samo o tem, kako je padla njego¬ va moč, kako slabotne so bivše evropske velesile z Anglijo vred. Zmanjkalo je bencina in vlade so objavile odredbe o racioniranju. Tedaj je ostro stopila v ospredje misel o Združeni Evropi. Listi so ponavljali besede raznih državnikov ob koncu druge svetovne vojne, da se Evropa mora zediniti ali pa bo pro¬ padla. Evropske krščanske stranke so že celo desetletje zagovarjale to misel. Ob takem stanju jo je kongres tem laže poudaril kot skupno politiko vseh kr¬ ščanskih demokratov. Razdeljena Evro¬ pa bo nujno postala vazal Azije in Ame¬ rike in izgubila ves svoj pomen v med¬ narodnem življenju. Združena Evropa bi mogla rešiti sebe in svoj pomen za člo¬ veštvo. Pierre Pflimlin, ki je najpriljub¬ ljenejši parlamentarec francoske krščan¬ ske demokracije in njeno upanje za bliž¬ njo bodočnost, je to povedal takole: “Da, bolj kot kdaj moramo sedaj osredotočiti svoje moči za izgraditev Evrope, ki naj ne bo le enotna hiša vseh njenih naro¬ dov, ampak naj tudi bo tako urejena kot si jo žele njeni prebivalci. Taka Evro¬ pa bo izpolnila svojo nalogo v tem sto¬ letju, ki zahteva nič manj kot združe¬ nje vsega sveta, da bi v enotnem redu ohranili mir, mednarodni mir in social- no-gospodarski mir”. Zasnutek svetovne organizacije Kongres se je končal s sklepom, da predsedniki krščansko demokratskih strank po vsem svetu sestavljajo prvi odbor mednarodne organizacije. Štirje tajniki dosedanjih zvez: zapadno in srednje-evropske, južno ameriške in pa mladinske bodo delali v centralnem taj¬ ništvu. Takoj bodo stopili v zvezo s so¬ rodnimi političnimi skupinami kar jih je v Aziji in Afriki, da bi bila organi¬ zacija res svetovna. Ob zaključku je prevladovalo upanje, da bo ostal ta sestanek v zgodovini kr¬ ščanske demokracije kot srečen začetek novega gibanja, ki hoče proti komuni¬ stičnemu nauku materializma, državne¬ ga kapitalizma in diktature nad duhov¬ nim in materialnim življenjem postaviti v središče in ospredje vseh javnih skrbi svobodnega človeka z nedotakljivimi pravicami, ki jih ima od Boga postav¬ ljeni upravitelj na tej zemlji. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 31. I. 1957 DRUŠTVENI OGLASNIK Za vsakega umrlega člana Društva Slovencev, ki je v redu plačeval člana¬ rino in posmrtninski prispevek, dobe družinski člani takoj ob smrti izplačanih na roko $ 2.100, pozneje pa še razliko, že samo iz tega razloga se izplača biti član Društva Slovencev, ne da bi imeli v vidu, da se s članarino vzdržujejo slo¬ venski šolski tečaji, podpirajo bolniki, starostno oslabeli in sploh pomoči po¬ trebni. OBVESTILA Mesto venca na grob preč. g. župniku Janezu Klemenčiču daruje Mladinski dom za lo svetih maš. Peti socialni dan bo v nedeljo, 17. marca 1856 dopoldne. Prosimo vsa slo¬ venska društva, na ; na ta dan ne prire¬ jajo svojih sestankov. Stalni odbor soc. dni. Na razpolago so spet Gallusove plo¬ šče. — Kot smo pred tedni poročali, je SPZ “Gallus” zaradi tehničnih napak v novih ploščah izposloval v tovarni novo, boljšo naklado. Ta je sedaj izdelana. Vsi, ki so si doslej nabavili plošči pr¬ ve izdaje, so naprošeni, da jih čimprej vrnejo in dobe takoj v zameno enaki plo¬ šči boljše izdelave. Rok za izmenjavo plošč je štirinajst dni (do 10. februarja). Vse tiste, ki doslej plošč še niso na¬ bavili, vabimo, da jih kupijo čimprej, ker je naklada majhna, povpraševanje pa precejšnje. Za nakup in zamen avo plošč se lahko obrnete do katerega ko¬ li člana zbora. NAKUP - PROII AJ A ind. podjetij hiš — stanovanj — stavbišč — posestev — trg. in Posojila — Udeležbe — Družabništva Realitetna pisarna Janko Žirovnik Martillero Publico Nacional URUGUAY 955 - 1? piso DORREGO 2645 - 1? D T. E. 41-2217. 44-2967 Capital T. E. 71-1223 m ZAHVALA Ob bridki izgubi našega predobrega brata, svaka in strica č. g. Jane¬ za Klemenčiča, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh žalostnih dneh na kakršenkoli način pomagali, nas tolažili ter rajnega v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti. V prvi vrsti smo dolžni najiskrenejšo zahvalo prevzvišenemu škofu g. dr. Gregoriju Rožmanu za pogrebno mašo, vodstvo pogreba in za nje¬ gov ginljiv govor ob odprtem grobu ter za vso njegovo tolažbo, ki so jo razodevale njegove globoko zasnovane misli in besede. Zahvaljujemo se prav tako č. g. Marku Kovačeviču za vso njegovo lju¬ bezen, s katero je stregel ves čas bolezni našemu dragemu rajniku, mu pomagal in na vse načine lajšal trpljenje. Vso zahvalo smo pa dolžni tudi vsem čč. gg. slovenskim duhovnikom na čelu z g. direktorjem Antonom Oreharjem za vse obiske rajniku in za njihovo tako številno udeležbo na pogrebu. Končno se iskreno zahvaljujemo vsem ižanskim faranom in vsem osta¬ lim rojakom za vso pomoč, ki smo je bili od vseh v teh dneh deležni, za vso tolažbo in za njihovo udeležbo na pogrebu ter za podarjene vence. Vsem naj povrne Bog! žalujoče sorodstvo V imenu slov. salezijanske družbe, slov. fare v San Justu, fantovske¬ ga in dekliškega Mladinskega doma in Zveze salezijanskih sotrudnikov sporočam vsem znancem, da je 26. januarja v Buenos Airesu v Gospodu za¬ spal naš dober svetovalec in iskren prijatelj Preč. g. duh. svetnik Janez Klemenčič župnik iz Iga Sveta maša za večni pokoj njegove duše se je darovala nekaj ur po njegovi smrti v župni cerkvi svetega Justa. Številne svete maše, ki so jih pokojnikovi znanci, prijatelji jn nekdanji župljani darovali mesto venca na grob, se bodo darovale ves mesec februar v svetišču Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Janko Mernik salezijanec Na sledečih naslovih pa je stalna za¬ loga Gallusovih plošč: Capital: Dušnopastirska pisarna v Slovenski hiši na Ramon Falcon 4158, Ciudadela: Dr. Jul j Savelli, Liberta- dcr Grah San Martin 137, Florida: Prijatljevi, Gral. Urquiza 3850, Ramos Mejia: Štefka Žonta v “sana¬ toriju’, Necochea 440, San Justo: Urarna Lipušček, Provin- cias Unidas 3616, Villa Eslovena (Lanus): pri Viranto¬ vih, Villa Libertad: trgovina Mavrič y Cia., Almeyra y 3 de Febrero, Villa Madero: Malovrhovi, Blanco En- calada 229. Prvi uspehi Slovenske agencije Komaj mesec dni je minulo, odkar se je Slovenska agencija pojavila v Veli¬ kem Buenos A'resu, z namenom, da na¬ veže stike med slovenskimi organizaci- 'ami in rojaki. Že v tem kratkem času se je kar zakoreninila in izkazuje se ji čim dalje večje zaupanje. To nam potr¬ dijo sledeča’ dejstva: 1.) Večina naših organizacij, revij in založb je že pooblastila Slovensko a- gencijo kot posredovalko in zastopni¬ co med njimi in našimi rojaki. 1.) Premnogi Slovenci v Velikem Bue¬ nos Airesu z besedo in dejanjem po¬ zdravljajo to našo novo ustanovo in ji izkazujejo s tem, da se je poslužujejo v gadevah svojih vplačil našim skupnost¬ nim ustanovam. JAVNI NOTAR Francisco M Cascanfe Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Darilni paketi iz Trsta "CITRUS" v težini od 5 do 100 kg brez plačila carine prispejo v roku od 25 dni. Prav tako pošilja kolesa, radio-apa- rate in šivalne stroje. Zahtevajte cenike in informacije Glavni zastopnik OTON FRESL, Buenos Aires Maipu 735/L T. E. 31 - 5142 Službo dobita dva fanta v starosti od 15 do 20 let v mizarski delavni¬ ci — Avenida Saenz 67, Capital. | SHOD I ? SALEZIJANSKEGA | f SOTRUDNIŠTVA j • v nedeljo ob pol 6. uri pop. i IV DON BOSCOVEM ZAVODU I ! V RAMOS MEJIA | 3.) Slovenska naselja so sedaj pove¬ zana z novo vezjo med sebo : : Neutrud¬ ljivi uradnik Slovenske agencije jih dan za dnem obiskuje. Bil je že no San Mar¬ tinu, San Justo, Ramos Mejia in Ciuda- deli. Poleg tega je obiskal premnoge družine v Capitalu, Don Boscu, San Jo¬ se pri Temperleyu, Casanovi, Lomas de Miradorju in drugod. Povsod je bil spre¬ jet z odprtimi rokami in vsi so mu za¬ trjevali, da je Slovenska agencija moč- ■ a nova rez med oosameznimi sloven- sk mi naselji v Velikem Buenos Airesu in med raztresenimi posamezniki. Zato: Ro aki naj se poslužujejo Slo¬ venske agencija in naj jo podpirajo bolj in bolj. ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko novico, da je po kratki bolezni v soboto dne 26. januarja 1957 po¬ klical Bog k sebi svojega zvestega služabnika, našega predobrega brata, svaka in strica č. JANEZA KLEMENČIČA župnika na Igu, duhovnega svetnika itd. K zadnjemu počitku smo ga spremili v ponedeljek, 28. januarja 1957 na pokopališče čakarita. Vsem rojakom ga priporočamo v molitev. žalujoči: Sestre: Marija z družino, Ana in Helena; svakinja Rozalija z družino ter ostalo sorodstvo Buenos Aires, Trstenik, Primskovo, Stična, Santiago de Chile Sobratom duhovnikom in drugim rojakom sporočam, da je v soboto, 26. januarja 1957 ob enajstih zvečer umrl prečastiti gospod duhovni svetnik JANEZ KLEMENČIČ v domovini župnik na Igu in prodekan za dekanijo Ljubljana-okolica Pokopal ga je 28. januarja 1957 na pokopališču čakarita v Buenos Airesu prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman. Vnet dušni pastir v domovini, je zelo veliko storil za rojake begunce in do zadnjega za izseljence posebej v Buenos Airesu. Bog mu povrni! Molimo zanj! Anton Orehar, direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini Buenos Aires, 28 januarja 1957. Po dolgih letjh zveste službe in po mnogem prestanem trpljenju je Gospod Bog v soboto 26. januarja 1957 poklical k sebi svojega zvestega služabnika, člana Društva Skntnct'-- pree. gospoda Janeza Klemenčiča župnika in duh. svetnika Bil je goreč in pobožen pastir svojih vernikov, vzor požrtvovalnega in nesebičnega javnega in, narodnega delavca. Naj ostane med nami vzvi¬ šen njegov spomin, naj nas vse bodri njegov svetli zgled; mi vsi pa moli¬ mo za pokoj njegove duše! DRUŠTVO SLOVENCEV TRADICIONALNA PRIREDITEV REVIJE “DUHOVNO ŽIVLJENJE” v nedeljo dne 10. februarja 1957. na Slovenski pristavi v Moronn. Udeležil se je bo tudi prevzvišeni g. škof Dr. GREGORIJ ROŽMAN Pričetek ob treh popoldne • Na sporedu: PROSLAVA SREBRNEGA JUBILEJA REVIJE. Govori g. škof. Nastop otrok slovenskih tečajev Moron, Ramos Mejia in San Justo. ® Bogat srečolov: Za en pesos lahko zadenete dragocen ŠIVALNI STROJ znamke Gardini, vreden 5.000.— pesov. • Raznovrstne igre, med njimi nad vse zanimiva z letalom. • Razgibana družabnost, ob veselih zvokih slovenske glasbe. Ne bo manjkalo ne miz, ne stolov, ne jedil, ne mrzlih pijač. • Proti večeru NAGRADNO ŽREBANJE tistih naročnikov, ki bodo imeli do žrebanja naročnino poravnano za nazaj in letošnje leto. . . Naročnino lahko plačate tudi na prireditvenem prostoru. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo 17. ^februarja. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (21) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Kaj naj to pomeni!” je vzkliknila Peyret. “Zakaj nisi oblekla obleke?” ‘Opravila sem se že„ prosim. Potlej sem jo spet slekla...” “In zakaj si jo znova slekla?” “Ne vem, gospodična...” “Kakšen odgovor je to: ne vem?” “Morala sem jo sleči...” “Ti je kdo ukazal? Mogoče Gospa?” “Ne, nihče mi ni ukazal. Gospa ven¬ dar ni tu, temveč v Massabielli...” “Kdo naj se spozna v tebi.. “Jaz razumem notre petite voyante,” je zasijala Milletova.” Obleka predsedni¬ ce Marijine družbe se ji ne zdi dovolj ponižna, da bi mogla v nji stopiti pred Gospo. Tako je, kaj ne, dragi otrok?” Bernardka se muči, da bi mogla prav posedati. “Ne morem natančno pove¬ dati, gospa. .. Tak občutek sem ime¬ la...” “Trmasta, enostavno trmasta,” je mrmrala šivilja, ki ni mogla ostati zve¬ sta svojim dohrim sklepom. Zunaj pred hišo v Rue Bartayres je čakalo že več sto ljudi. Tudi možje so I bili vmes. Stric Sajou, Bourfiette, An¬ ton Nicolau, ki je nalašč prišel iz Sa- vy mlina v mesto, da bi mogel biti pri pohodu,, in še mnogi drugi. Gospa Millet je ogledovala družbo, če ni morda vmes kakšen duhovnik iz mesta ali 1 s' pode¬ želja, saj se končno čudežni slučaj naj¬ bolj tika Cerkve. Toda ne blizu ne da¬ leč ni videti nobene sutane. Mati Soubi- rous stopi plašno do Bernardke, kakor da se ji je otrok že popolnoma izmuznil. Samo zavoljo sestre Bernarde Casterot dobi še toliko moči, da se docela ne zmede zavoljo bleska bogate Milletove. Bernarda in Lucija nosi’o sveče, kakor tudi mnoge druge žene. Tudi Bernardki porinejo svečo v roko. “Pojdimo, ne zgubljajmo časa,” sili starejša Casterot in gre s sestro deklici koj za petami. Sosede iz Rue des Peti- tes Fossees se jima priključijo. Prične se veliko mrmranje, polno pričakova¬ nja. Bernardka ne spregovori besede, ne pozdravi nikogar, ne briga se za nobe¬ no stvar. Hiti, kakor da ni človeka za njo, kakor da je vsa gruča odraslih in modrih ljudi popolnoma postranski, nadležen privesek. Spet čuti Antonija Peyret trmasto jezo nad samovoljno, nebrzdano deklico, ki ji ni nič mar. Tu¬ di Jeanne Abadie, ki so jo z drugimi šo¬ larkami izrinili iz prvih vrst, sikne Ka¬ tarini Mengot na uho: “Vedno hoče biti prva!” In res, Bernardka hoče bAi prva v votlini. Ni ji mar za ljudi, Gospa bi zna¬ la biti nejevoljna, Se se prikaže sredi zmedenega klobčiča ljudi. Tega ne sme dopustiti. Čuti v svojem tankem, večno črnečem občutku, da je pogovor z Mi¬ lostljivo, kočljiva zadeva, da ga je tre¬ ba voditi po gotovih, samo čutenih pra¬ vilih in da se takoj oglasi vest, če ni vse v redu. Kakor se vedno boji za Cospejl- no počutenje, tako se tudi boji, da bi vzbudila v njej neugodja. In že skače prek grmičja in kamna, daleč pred dru¬ gimi, navzgor po strmi stezi. Milletova obstane in lovi sapo: “Leti kot lastovka”, siha. “Kakor list v vetru...” Ko se množica z gorečimi svečami, ki so s talečim se voskom odišavile vso vot¬ lino, končno razlije na prostor pred vot¬ lino, leži Bernardka že dolgo zamak- n'ena na kolen h. Gospejina dobrota ob svidenju je bila danes še močnejša ka¬ kor sicer. Bila je več kot samo dobro¬ ta, bi’a je notranje veselje, ki je barvalo obličje, obleko, da, celo vedno blede ro¬ ke in noge. Osrečujoča je bila videti da¬ nes prvič sama osrečena, osrečena kot taka, ki daje in ki jemlje. Najbrže za¬ voljo tega, ker je videla, da se je pri¬ čel uresničevati njen važni, dalekosežni načrt. Gospa je prišla k Bernarki bliže kot kdaj, prestopila je skoraj zunanji rob skale, se globoko sklonila, tako da se je zdelo, da se je z nežnimi prsti do¬ taknila deklice. Bernardkina zavest, ki se je v stanju zamaknjen'a kljub neizre¬ čenemu veselju doslej vedno plašno upi¬ rala, je bila tokrat v hipu premagana. “Umira, pomagajte, umira!” Modra Bernarda Casterot je lahno kriknila. Nič drugače kot neumne šolarke na preteklo nedeljo. Luiza Soubirous pa je s pre¬ strašenimi očmi strmela v bitje, ki je izšlo iz njenega telesa in je sedaj sličilo blaženi umirajoči, ki je premagala vse trpljenje sveta. Morda je bilo podobno celo mrliču s šiljastim nosom, ki se ne- zapcpadljivo smehlja, ker je rešen dol¬ ge, trpeče poti. Soubirousova kar naprej stresa z glavo in monotono premika ust¬ nice: “To ni ona... To ni Bernardka.... Ne poznam več svojega otroka...” Tudi množice, ki zgnetena kleči ob Sa- vy in Gavi, se je polastil globok nemir. Vsaka družba ljudi ima lastno osebnost in ima v marsikakem oziru drugačne, nežnejše in občutljivejše živce kakor po¬ sameznik. Ti živci čutijo v tem hipu, da v prazni skalni votlini ni neko nedolo¬ čeno, temveč vzvišeno in značajno bitje. Kakor se pozna odtis glave na blazini kot mavčev vliv na kalupu, tako se je na zamaknjenki odražalo nevidno bitje. Zamaknjenka ni v svoji drži okamenela, temveč je bila videti kakor slika v zrca¬ lu. Na njej se izraža Gospejino pritrje¬ vanje, nasmeh, vabljenje in sklenjene roke. Bernardka je popolni negativ Ne¬ vidne, ki je zavoljo množice postavljena na mejo vidnosti. Med množico je veliko duš, ki so pripravljene verovati, je nekaj zasmehovalcev in precej radovednežev. Toda vsi gledajo brez diha od votline do posredovalke in od posredovalke do vot¬ line. Nič več ne pričakujejo. Nepričako¬ vano je prišlo. Toda ni jim prineslo pri¬ jetnega nebeškega občutka, temveč sr- hko grozo, pomešano z močno pobožnost¬ jo. V srcu zasmehovalcev je največ te groze. V vsakem človeku živi prirojeno nagnjenje k nadčutnemu. Tam, kjer je skrito najgloblje, pride, če je izzvano, v najgloblje neugodje. Nenadoma je pri¬ čela neka ženska s prvo Zdravomarijo. Takoj vsi povzamejo, kakor bi hoteli s šumenjem glasov spraviti Nevidno iz ravnotežja.