Leto X.
V Ljubljani, dne 8. marca 1934*
štev. 10.
££aje£ je steni uitip
nase %emtje •. •
V nedeljo je poteklo 90 let, ko se je rodil pod skromno kmetsko streho veliki slovenski pisatelj Josip Jurčič. Jurčičevo ime je zlasti po prvem slovenskem romanu, »Desetem bratu«, prestopilo pragove vseh slovenskih hiš; in menda ga ni slovenskega človeka, ki ne bi poznal velikega oblikovalca slovenske kmetske besede. Josip Jurčič se je rodil 4. III. 1844 na valovitih dolenjskih tleh, na Muljavi pri Krki. Po končani ljudski šoli, ki mu je šla spočetka slabo, se je odpravil na normalko v Ljubljani, katero pa je z odliko končal. Po maturi je krenil na Dunaj, kjer se je vpisal na visoko šolo in poslušal slavistična predavanja. Toda pretrdo življenje je živel, da bi vzdržal. Ko je 1868 prenehalo izhajati »Cvetje« in kmalu za njim »Slovenski glasnik«, kamor je Jurčič pošiljal svoje spise, je bil nekako prisiljen, da je začasno prenehal z učenjem in stopil v souredništvo »Slovenskega naroda«, ki so ga prav tedaj ustanovili v Mariboru. Se se je vrnil na Dunaj, kjer je pomagal Stritarju pri »Zvonu«, toda misel na študij je zmerom bolj plahnela. Pod konec 70-ega leta je sprejel so-
uredništvo lista »SUdslavische Zeitung« v Sisku; po smrti Tomšiča, glavnega urednika SN, pa je nastopil on to mesto in ostal poslej vse do smrti (tudi po preselitvi SN v Ljubljano) časnikar; umrl je za pljučno jetiko 1881. leta. Največji prednosti, ki dajeta pisatelju Jurčiču še danes posebno mesto med slovenskimi pripovedniki, sta njegova povezanost s kmečkim ljudstvom in njegov jezik. Jurčič je bil pristen Dolenjec, ki je vzlic vsem vplivom podajal v svojih spisih pravo bitje in žitje dolenjskega človeka in risal preproste, a učinkovite podobe dolenjske pokrajine. Njegovi najznačilnejši spisi, pa naj gre za »Jesensko noč med slovenskimi polharji«, za »Domna«, za »Desetega brata« ali za kaj drugega,- izpuhte-vajo še danes prijetni vonj domačnosti. Jurčič je ustvaril nekoliko resnično naših likov, ki so vsi po vrsti posneti iz kmečkega življenja in doživljeni v svojskem pokrajinskem okviru Dolenjske. Zato je bil Jurčič naroden pisatelj v najboljšem pomenu in ta častni vzdevek mu ostane trajno. Slava njegovemu rpo-minu!
Josip Jurčič
Glave je izdelal eden naših najboljših kiparjev Nikolaj Pirnat
Prva slika nam kaže kozolec, pod katerim so prvič igrali »Desetega brata« na Muljavi, druga slika pa pisateljevo rojstno hišo na griču nad Muljavo.
(Sliki et« Tietj te JurSifcev« &t<mlke »24t1)mi;« in
0202000101010202235348530002910102000202000100010100000248234853235348480202485323485353484848234848000253482353
(HaffiCed po
K ROJSTVU JAPONSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. O ceremonijah ob priliki rojstva japonskega prestolonaslednika smo že poročali, danes pa objavljamo sliko, ki kaže, kako se cesarska rodbina zahvaljuje za čestitke prebivalstvu. V sredi mati
japonske cesarice, okoli nje princi in princese.
PRED NOVIM AMERIŠKIM VZLETOM V STRATOSFERO. Major W. E. Kepner, ki namerava a stotnikom Stevensom vzleteti v stratosfero z balonom, ki bo dvakrat večji od ponesrečenega ruskega balona. Pri novem vzletu gre pred vsem za nov višinski rekord.
LETALO BREZ KRIL, izum inženjerja de la Cierve med manevri v Villacoublauyu
MINARET SMRTI. Z vrha tega stolpa so metali v Samarkandu (osrednja Azija) na smrt obsojen«
ČUDEN TOVOR. Pravkar so dovršili veliki most pri Muidenu, ki veže Amsterdam Z jugom holandske dežele. Da so prepeljali novi most na pravi kraj, so ga morali naložiti na celo vrsto vlačilcev tako, kakor nam kaže slika.
Urnem Metu
POTAPLJAŠKI ZVON Z ROKAMI. Američani so zgradili nov potapljaški zvon, s katerim je mogoče doseči globine 135 m. Naprava obstoji iz jeklene krogle, ki z uspehom kljubuje vodnemu pritisku. Iz krogle štrlita dve »roki«, ki opravljata najtežavnejša dela. Zgrajeni sta tako skrbno, da lahko pobirata celo novce na mor« skem dnu. V zvonu je prostora za dve osebi.
NA POTU K RAZOROŽITVI. Ameriški inženjer VValter Christie je zgradil nov tip; 1800 kg težkega tanka, ki brzi na ledini s hitrostjo preko 95 km na uro.
VOHUNKO PROSLAVLJAJO. Japonska učiteljica jezikov Siširu Tokuda v fianghaju je deležna svoji domovini velikih časti zaradi uslug, ki jih Izkazala japonski vojski kot vohunka v mand-žurskl vojni.
TAJK NEWYORSKIH GASILCEV. V gasilski
SoH v New Torku se uče gasilci plezanja na nebotičnike
IZeden&fia kronika
Poborntk i in zagovorniki našega naroda na tujem
Od Nj. Vel. kralja Aleksandra odlikovani predsedniki slovenskih delavskih in podpornih druitev v Porurju
f FRANC JANKO VIČ. Preteklo soboto je umrl v Mariboru po vsem štajerskem delu banovine znani zdravnik, bivši minister in narodni borec dr. Franc Jankovič. Rojen je bil v Vitanju 1871. leta ter je deloval kot zdravnik v korist trpečih 35 let med narodom. Velikemu človekoljubu časten spomin, preostalim naše sožalje.
t FRAN TOVORNIK. Komaj 27 let je štel in skoro 12 let je bil mariborski gledališki
igralec. Pretekli torek se je v mariborski splošni bolnišnici za vedno poslovil od sveta. Za njim žalujejo ne samo žena in dva nepreskrbljena otroka, nego tudi njegovi prijatelji, ki so pokojnika poznali kot izredno dobrega človeka. Naj mu ostane svetal spomin med nami!
IVAN SKUŠEK — 80-LETNIK. Jubilantov je mnogo in smo vajeni, da jih tudi javno pohvalimo. Mnoge po zaslugi dela, nekatere pa zaradi častitljive starosti, ki so jo doživeli. Med prve moramo šteti g. Ivana Skuška, znano ljubljansko korenino, ki je preteklo nedeljo dopolnil svoje 80. leto, še vedno čil in veder. Rodil se je v Radečah. Po dovršenih šolah se je že v svojem 18. letu posvetil finančni stroki in je služboval v Novem mestu, Žužemberku, Metliki, Postojni, Ribnici in Ljubljani. Povsod je zapustil zaradi svojega odkritega in poštenega značaja mnogo prijateljev. Po polnih 60 letih službe je 1931 stopil v pokoj kot ilustrator davčnih uratjov. Jubilant je s soprogo Marijo iz znane žužemberške rodbine Nachtigalove vzgojil 9 otrok v poštene in kre-menite značaje. Hvala ni niti potrebna, ker je njegovo ime danes znano po vsej Ljubljani in ga vsak pozna kot prijaznega in poštenega starčka, želimo mu je mnogo let v veselju in zadovoljstvu v krogu družine!
f ANTON REBEK. Nedavno je umrl v Trstu umirovljeni namestniški svetnik g. Anton Re-bek, bivši sežanski in goriški glavar. Dasi se je poslednja leta umaknil iz javnosti, žalujejo vsi Primorci za njegovo jasno in odločno osebnostjo, ki je osvojila vsakogar, kdor je le imel priliko seznaniti se s pokojnikom.
f FERDINAND FERJANCIC. Nedavno so položili v Kranju k večnemu počitku okrajnega gozdarja v pokoju g. Ferdinanda Ferjan-čiča. Pokojnik se je rodil 1858 v Idriji kot sin državnega gozdarja in se z veseljem oklenil lepega poklica svojega očeta. Služboval je nekaj časa v Idriji, prišel nato v zasebno službo na Koroško in stopil naposled v državno službo. Kot okrajni gozdar je služboval v Volov-skem, v Klani, Postojni, najdalje pa v Kamniku in v Kranju. Bil je nad vse vesten uradnik, ki se ni strašil nikakih naporov, postrež-ljiv in ljubeznjiv z vsakomur. Ni bil samo priznano dober strokovnjak, ampak tudi "iz^ ^n poznavalec in ljubitelj prirode. Še v pokoju je kaj rad pohitel v svoje ljubljene gozdove, katerim je bil posvetil svoje življneje. Bil je mož kremenitega značaja, ki svojega narodnega prepričanja ni zatajil pred nikomur, četudi je moral zato pretrpeti marsikatero krivico. V tem duhu je vzgojil tudi svoje otroke, katerim je bil vzorno skrben oče. Vsem pa je bH drag, odkrit prijatelj in svetovalec. Ohranimo ga v najlepšem spominu!
JUBILEJ Iti DAKSivi, MATERE. Preložni-kova mama, prava rudarska mati, je izpolnila lansko leto v Hambornu na Westfalskem osemdeseto leto svojega življenja. Rodila se je v prijaznem Laškem pri Celju kot žohar-jeva hči. Leta 1873 se je poročila in kmalu po poroki odšla s svojim možem Preložnikom v Voitsberg, kjer sta ostala do leta 1899, ko sta odšla v Prusijo in se v letu 1903. za stalno naselila v Hambornu. Pred nekaj leti ji je mož umrl. Zdaj je slovenska ženica in vzorna mati sama, za svoja leta nenavadno čvrsta in opravlja še vsa gospodinjska dela. Kljub visoki starosti je še zmerom vestna članica raznih slovenskih društev in podporna članica Slovenskega pevskega in podpornega društva »Triglav« v Hambornu. Od vseh spoštovana zaradi svoje plemenitosti je v Hambornu živ opomin vsem, da svoje rodne zemlje ne smejo pozabiti. Zdaj, ko se mora sleherni Slovenec braniti pred nekdanjimi grobarji svojega naroda, je ona izjavila, sivolasa starka: »šestdeset let sem že na Nemškem, pa če bi jih še šestdeset bila, pa še bom Slovenka ostala in od tega me ne spravi drugo - kakor smrt!« Spominjajmo se te žilavosti našega naroda v tujini!