LISTEK. Švarc — Nacl. (Špisal Januš Golec). (Konec.) GospV)d pa ga je nekakobutastogledal, zmigaval z ramami in mu kazal le na listek in tisto črno pisanje. Tumpl je bil utrjen po spovedi v veri: ta gospod tudi nimajo več oblasti nego rialS fajmošter; pa saj mi je pravila Mica, da je inisijonarjev veC skupaj. Me bode že poslal do gosjiodov^ kj bodo znali izmoliti uad nienoj potrebnb. In res, gospod je poklical Še drugega in ta je pripeljal tretje^a, ki je imel tudi dolgo ¦črno suknjo, pa nefcaj svetlega pod vratom; tiste jeklene treske ob strani pa Nacl niti opazil ni. Tudi ta ni bil nic kaj uljuden, ampaik prijel je 'Tumpla za roko in šla sta mimo bogve koliko liiš. — .,Šment", ,je godrnjal romar, ,,Marpruk pa je malo večji nego Marnberg ali Ribnica", Zagledal je na trgu pomarauče, tisia rumena jaboRa, in se ponudil gospodu, da bi mu kupil eno, <Se bi ne bila predraga. Nič ni koristilo, spremljevaiec ,je silil naprej in še o Čuku •s pokfanastim pokrovcem in Mjicini brkalasti rnti ni hotel prav niS razumeti. Po dolgili ovinkib in utrudljivcm potu sta vendar prišla v liišo, kjer je sprejelo Tumplaveč gospodov, pa iraeli so brke lcakor tisti kapucn, ki so iijodili vsak:o leto pridigovat k Sv. PanKraciju. Seda,) j>a se je za«5ela spoved, za Naela dolga. Vse žepe so rau preobrnili, še m'o5nji6eK:, sliranjen v nedrijali, so mu jtregledali. Go;;()od z osivelo brado pa ga je vse mogoce izpraSeval, vendar Nacl ga ni raznmel, Jčer je menda govttril taisti jezik, kakor ga je slišal pri sv, maši. No, in ko je bilo vse konfiano. pa ga ,je ta gtospod tako bolj remŠnišKo podobno vpra^ šai: od kod .ie in kako se piše? — Nacl se je CKlrezal, da ga je šolmašter 14 dni klical Tumpl Tgnac,ljudje pa mu pravijo Svarc-Nacl iz Remšnika pod Sv. Pankracom. Gospod je §e nekaj napisal na papir, ga peljal po dolgili hodnikili' in ga potisjiil v izbo, ki je bila lepša in bolj prostorna nego njegova bajta. ,,Z<iaj pa sem rešen tistega, v mislih napravljenega lirtriš-križa", ie menil Nacl, ,,v tej hišici se bom malo spokoril. Poislcal je po žepih gesnovo glavo, pa tudi koifeek kruha si je privoščil. Za večerjo pa so mu prinesli jeSmeiiove kaše, Redka je bila res, da bi bil še Nacl lahko ona zma preštel, pa gorka je bila. Tudi spal je tako dobro, da se mu Še sanjati ni prav utegnilo. Drugi dan kbraaj se je posta,vil na noge, je že stal pred njim mož, ob-lečen kot remšniški šolnik. Ni pa bil tako prijazen kot oni veerajšnji gospodje, še roke niu ni hotel podati. Nacl je bil preprifran, d7a je kak zarobljen služabnik pri misijonarjih. Sla sta zopet minio jKMnaranC, čukov i|i rnt, pa Nacl je vse slobodno gledal, kupiti pa ni amel .ničesar. — ,,Eh", se je tolažil, ,,boin pa doma kupil cuka in tudi brkalaste r-ute imamo". — Dosijela sta na postajo in ravno tukaj je spoznal Nacl spremljevalčevo r.adbclarno srce — šb listek mu ]e plačal za vlak, Peljala sta se sama v enem voz,u. Nacl pa to pot ni spal, ker se sedaj ni vozil v.o dolgo&asnin grabali, ajnpak po sami rav»iini, ki je bila kar posejana s hišami in cerlcvaini. Tzstopila sta.; Tumpl se je vrtel na postaji kot peteliri po gnojiSfiu, toda kolikbr se je on vefikrat prepričal, to ni bilo Brezno, ampak nekaj bolj prijaznega. Jedila sta naša potnika v tem krajn, nato sta liodila dolgo po ravnem, potem pa zavila v brib, da je bilo joj za Tiunplove plošnate noge. Smrelke ob liribovski stezi vedo, kaj vse Je napovedal Nacl spremljevalcu; tudi Cesun., ki pomaiga do lažje sape, mu ni pozabil ponuditi, Precej dolgo sta hodila, Tiunpl se je potil, da je voda kar žvekala po obuvalu — prisopiliala sta na hrib. Moj Bog, ktedaj bi spravll na papir Naclovo začtideiije, ko je ugledal pred seboj samega Sv. Pan- ,kraca, dobrega znanca, Ni rau liotelo v glavo, k1ako to, da je vstopil v Breznu, sedaj pa se vrača eez Radl? Molil je roko in še ogal kruli'a spremljelvalcu z vročim: ,,iBog lonaj", 5eš, ,,z3.aj sem pa že na doma<6ib tleli, jo bodem že pogodil sam doraov". Pa ta šolmajstersko oblečeni človek ga ni liotel zapustiti, držal se ga je kot kloš kože. Povem ti še, dragi bralec, da bi se bila riaša prija.telja skoraj spria< na vrhu Radla, ker je liotel Nacl v cerkev na par Očenašev, sopotnik pa, ki je bil lutriš po Naiolovem nmenju, pa rau je branil to dolžno pobožnost. Tumplova je obveljala in tudi sv, P'a\iikraoij je dobil svoj delež, Maliala sta jo navzdol in se ustavila v domači krGmi, k]er sta dobila tudi piirgermajstra. Nacl je naročil dve merici žganja, Sopfotnik pa je st&pil k župa'nn, razložil pred n.jega neki papir in mu dolgo zaupljivo kvantal, seveda nemški,. Po dokonBanem pogOTOru pa si je župan nataknil o&ala, stopil pred Nacla, ga lopnil s pcstjo po glavi in niu zaupil na ulio: ,,Todl motovilasti, kaj si se pa Klatil po Gradcu, sedaj pa mora občina za teboj placevati!" Nacl pa se je resno zagavarjal, da ni bil v Gradcn, arapak v Maiprugi, da je jedel svoj kruli in svoj cesenj, drugo pa je itak plačal za jijiin ta-le go. spod. Kralko in malo, Naclu je župan odvzel še t sti denar, ki g.a je imel, nato pa ga je spelial iz gostilne, Hndo je bolelo to trinoško ra.vnanje Tumpla, pa je bil odslej utrjen v sodbi^ da remšniški piirgermajster in lajmoSter bi se naj šla v Marpruk manire učiti. Ta.isti večer pa, ko je Nacl vstopil zopet v svoj mJin, nista Šla po^ivat z Mioo, ampakj Ijubček jo je zabaval oelo no5 s potopisnimi črticami. Takoj drugo jntro p.a, ko je Še romar ležal na slajni, se jo zglasil župan in še dva druga moža. Mica je niorala ž njimi, in odblej je Nacl ni videl več, Še pri cerkvi ne. Zivel je do smrti samsko življenje, vedno pa se je srdil nad faj:m<iStrom in ]jii'rgermajstroin, id sta mu odvzela za vselej iz vode oteto ofroo, Zaplotnikovo Mico.