PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
(iLimIii
Socialfaticne Zveze in Prometne Malice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 1810.
CMtorH M Mtand tUu matter. Dm. t. IM7. »t U» po.1 artk. at Chic«««. IS.. uMkr thr Act «I CoHrtM at Mart h 1. Itn.
CHICAGO. 114-, 20. MAJA (Map 20), 1942.
Published Weekly si 2301 8. Lawndsle Ave.
»•..LETO—VOL. XXXVII.
■ * • j-¿i „

i

j4S 4

Hitler si a« vzhodni fronti M vodno Ioni sobo. Napravil jo s velikimi žrtvami sama h proti Kavkaau. o v Ukrajini pa mu jo prodrla bojno črto to* vjotika armada. V Stockkolmu menijo, da »o bo vojna odločila do prihodnjo )«••■» na ruski fronti. Gornjo jo »lika po radio-fotu, ki ¿otudi »labo vidna, vendar pove, da jo tam vojoa mare«.
Nemčija vrgla vso Evropo v teror in glad
SILNO POMANJKANJE V SLOVENIJI IN V DRUGIH JUGOSLOVANSKIH KRAJIH. -UKRAJINA ŠE NE BO NEMŠKA 2ITNICA. — DANCI IN HOLANDCI MOBILIZIRANI
Angleško delavstvo in bodoči mir
Na nedavni se)i odbora angleške delavske stranke je bilo znova poudarjeno, da se mora ne samo storiti vse kar mogoče za zmago, nego se pripraviti tudi za mir.
Ako bo mir sličen onemu, ki je bil sklenjen v Versaillesu, bo to le premirie in človeštvo bo vrženo prej ali slej znova v klanje.
Bodoči mir mora temeljiti na socializmu in naj-* širši demokraciji, ali pa ne bo mir.
Mnogi v zavezniških deželah delujejo, da se svet povrne po vojni v stare razmere. Organizirano delavstvo tega ne sme dopustiti. Marsikdo izmed predstavnikov zavezniških vlad, ki je sedaj na je-, ziku poln demokracije, jo je zatiral ali pomagal zatirati. In podpirali so in še podpirajo sistem izkoriščanja, v kakršnem je industrialna demokracija izključena.
Delavci in kmetje, vštevši proletariziran srednji stan, so v tej kot v vsaki vojni glavna žrtev. Naj imajo pri sklepanju miru tudi glavno besedo in ustvarijo takega, da bodo narodi lahko delali za svojo in drugih narodov blaginjo, namesto za po-končavanje drug drugega.
Vse za zmago, je sedaj gesto delavstva v zavezniških deželah. Toda nekega dne bo premirje in tedaj mora biti pripravlfeno tudi na to, da ne bo spet odrinjeno kakor zadnjič, ko so mešetarski diplomati VVilsonu odobrili njegovih 14 točk, potem pa pozabili nanje.
Vloga žensk v tej vojni v vseh krajih večja ko kdaj prej
o o o o
:
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO
Zvezni senat je minuli teden sprejel z 38. proti 27. glasovi predlogo, ki določa ustanovitev 4 * ¿enake pomožne armade". Sprejemalo se bo vanjo ženske od 21. do 45. leta starosti, za začetek 150,000 žensk, ki bodo plačane enako kot vojaki za slične posle, in bodo pod vojaško disciplino. Prijava je prostovoljna.
Uposlili jih bodo namesto se- T danjih vojakov pri brzojavnih napravah, v vojaških uradih, na vzletališčih in koderkoli, kjer vojaška komanda meni, da moške lahko ženske nadomestijo.
Argumentov proti pritegnitvi žensk v armado je bilo mnogo. A končno je zmagala skupina, ki je trdila, da p red no bo vojne konec, bo treba poklicati v vojaško službo ne samo 150 tisoč, nego nad milijon žensk.
Največjo vlogo imajo ženske v sedanji vojni v Rusiji. V Nemčiji jih uposlujejo namesto moških v industriji, pa tudi v armadnih poslih. Enako v Angliji. "Totalna" vojna torej nikomur ne prizanaša.'
Prireditev v Chicogu zo starokrajski relif
V nedeljo 24. maja bo v dvorani Bohemian-American na 18. cesti prireditev čikaške podružnice slovenske sekcije jugoslovanskega pomožnega odbora. Povabljena na aodelova-nje so bila vsa slovenska dru-Jštva in klubi v tem mestu. Spored se prične ob 2:30 poip.
NOVI PREDLOGI, DA SE DOBI UNIJE POD VLADNO IN JAVNO NADZORSTVO
PRIM0RAN0 POLAGANJE RAČUNOV BI ZADELO LE MALO UNIJ, OZIROMA LE ONE, KI JIH ZLORABLJAJO. DOLOČBE 0 PREPRIČANJU NE BO MOGOČE IZVAJATI
Zadnjo jesen je nemška vlada obetala, da bo živilski problem leto« rešen ne le za Nem-»
stvom na Estonskem in v Latvi je vsled tega nastalo po par mesecih težko pomanjkanje, na
čijo, nego za vse dežele, ki so Litvinskem pa lakota. V Berli-
se "pridružile .novemu redu". Pa se je namesto tega dogodilo, da se pomanjkanje po Evropi veča in širi. Načrt poljedelskega ministrstva v Berlinu je padel v vodo.
Sovjetska armada prekrižala račune
Vzrok temu je sovjetska armada. Hitler je bil prepričan, da jo bo zdrobil že do zadnja jeseni, nato pa Ukrajino, najbogatejšo agrikulturno zemljo v Evropi, spremenil v nemško velekmetijo, na kateri bi prideloval žita in dfugih živil v izobilju.
Ker f;a sovjetska armada nikakor noče verjeti Hitlerju, da jo "za zmerom uničena", je to skazilo tudi vse velikopotezne načrte nemškega poljedelskega ministra in njegovih agri-kulturnih vešča k ov. • Ukrajina je sicer še okupirana po nemški armadi, a dokler bo v nji vojna, bo |K>ljedelstvo otežkočeno, pa naj jo ima v oblasti ta ali ona sila. Naciji so sicer poslali tja mnogo svojih poljedelskih strokovnjakov, in nagnali v njo Ru-•fcov tudi iz drugih okupiranih krajev, da bi obdelali in posejali ukrajinska polja, a manj-kalo jim je traktorjev in manjkalo konj. In manjkalo je semena. Tudi ako se Nemcem po-^ či obdržati Ukrajino v «volih p o «te h do konca leta, bo pridelek v nji veliko nižji kot l>a ho računali nemški agrikul-turni eksperti.
Vloga Dancev
¿a vcidilne veščake v obdelovanju Ukrajine so naciji določili Holandce, ki -pa so se branili. Poročajo, da jih je nekaj le Alo tja. Njihova naloga Jp dajati navodila domačinom " krajincem) in pa jetnikom N>r jih nadzorovati (priganjati) pri delu.
Agrikulturni problem je za n»cijo t»>žak tudi v baltiških ^želah. Živilske zaloge v njih J* '»plenila nemška okupacij-armada. Med prebhal-
nu so odločili, da je treba v teh krajih pridelke zvišati z umnim poljedelstvom in to nalogo so dali Dancem. Vzrok je, ker Nemčiji vsled vojne manjka ljudi, ki jih bi bilo treba poslati vse križem, pa tudi če bi jih imela, so Nemci v baltiških deželah zelo nepriljubljeni. Danci »pa so tam v čislih, ob enem slove za najbolj umne poljedelce in živinorejce v Evropi.
Zelo zaostala v poljedelstvu pa je Litvinftka. Dancem je u-kazano, da Liivince nauče, kako se lahko na vsakem oralu zemlje, na vsaki gredi čimveč pridela.
Glad na jugu
Zelo težaven je živilski problem v balkanskih deželah. \ Grčiji je lakota tolikšna, da je tjsoče otrok in odraščenih umrlo vsled stradanja.
V Srbiji je zaradi neurejenosti in četniškega upora ves sistem prehrane s tira. Najbolj je prizadet Beograd. Zaloge, ki jih je imela Jugoslavija, so vzeli Nemci, na to pa še skoro
(Nadaljevanje na 5. strani)
Jacque* Doriot je bil nekoč vodilni francoski komunist in odbornik kominteme, Sedaj je večji fašist kot pa je Pierre Lavah Zahteva od vlade v VI-chyju, da naj Francija brez o-klevanja stopi na Hitlerjevo stran in mu pomaga v vojni zoper zaveznike z vsemi močmi, ki jih ima še na razpolago. V Bemu v Švici pravijo, da ako Laval ne bo mogel izvršiti tega kar Hitler od njega pričakuje, pride Doriot na njegovo mesto.
Nemška ofenziva, ki jo je
Hitler obetal, se še ni pričela, saj ne v taki bahavi obliki kot jo je napovedoval. Skuša prodreti na Kavkaz do oljnih polj, pa mu sovjetska armada dela preglavice s svojo ofenzivo v Ukrajini in ob Leningradu. Obe armadi sta močni in v spoprijemu brez prizanašanj^. poročila iz Moskve navajajo števila ubitih nacijev, iz Berlina pa se hvalijo, kako klesti po sovjetski armadi nemško orožje. Vsekakor je vzhodna fronta še vedno najvažnejša in izid vojne se na nji ras odločuje.
Norvežka bi imela dne 17. maja praznovati 128. obletnico svoje ustave. Naciji so praznovanje prepovedali. Norvežanov s tem niso ukrotili. Zahtevajo svojo svobodo iti ustavo nazaj!
in jo bodo do bdi. Njihov odpor, povzroča Nemčiji ve£ truda in skrbi kot katerakoli dru#a oku-ipirana dežela, da, prilično več, kot Jugoslavija. Vidkun Quis-ling si prizadeva na vse kriplje, da bi Norvežko pridobil v Hitlerjev "novi red", pa ima v teh naporih čezdalje manj sreče.
Ameriški žunialist Louis P. I/ochner piše iz Lizbone na Portugalskem, da je Hitler storil z napovedjo vojne Zed. državam usodno napako. VVinston Churchill pa je v svojem nedavnem govoru po radiu ugotovil, da se je Hitler usodno zmotil s svojim napadom na Sovjet sko Unijo. Zdi se. da je Churchill v pravem. Pa tudi Loch-nerjeva izvajanja so pravilna. Sicer pa je težko reči, kaj je bila Hitlerjeva najbolj usodna napaka. Napravil jih je eno za drugo, da si iz njih nikakor ne bi mogel več 'pomagati, tudi če bi si še tako prizadeval in hotel.
Vlada v Rimu objavlja, da je bilo meseca aprila ubitih v Jugoslaviji in v Grčiji 1,194 italijanskih vojakov, 760 izmed njih na transportni ladji blizu Grčije, ki jo je torpedirala angleška podmornica.
Tatvine v ameriških mestih
(Nadaljevanje na 5. strani.)
V senatu in v zbornici poslancev je bilo predlaganih že mnogo osnutkov, ki so določali, da se bi morale unije pri mero-dajnih oblastih m?istrirati in bi smele poslovati le, če bi dobile dovoljenje (licenco).
Kontrola nad financami
Dalje bi morale dojočeni oblasti predložiti vsako leto točne račune dohodkov in izdatkov. Njihove finance bi od časa do časa pregledali državni oziroma federalni uradniki.
Ker so bili vsi taki načrti predloženi z unijam sovražnimi nameni, ni bil še nobeden sprejet, dasi so nekateri bili v odsekih odobreni in predloženi zbornici.
Dne 12. maja pa je predložil senator Robert E. Reynolds iz North Caroline, ki je načelnik senatnega odseka za vojaške j zadeve, nov tak načrt, ki je bil zaeno predložen tudi zbornici poslancev.
"Prijatelj unij"
V svojem uvodu je .senator Reynolds dejal, da je svoj načrt predložil kot "prijatelj organiziranega delavstva." V u-temeljevanju načrta je iavajal, da se unije blati, češ,, da niso svoje finance nikomur od*
Francija ima se prilično zlata
Francija je ob vstopu v vojno leta 1939 izvozila na otok Martinique ob Južni Ameriki za okrog milijardo dolarjev zlata, da bo na varnem. Po porazu, posebno od kar je Pierre Ijaval na krmilu,% pa je zanj spet v nevarnosti, ker kanijo ta strate«gični otok okupirati Zed. države.
Vlada v Vich.v ju »e je vsled tetta že pred tedni pogajala z republiko Venezuelo, da bi ga ftpravila v njeno varstvo. Francoski poveljnik omenjenega o-toka ima od vlade v Vichyju naročilo, da če se Franciji to zlato ne posreči oteti, ga naj uniči z razstrelivi, ali pa potopi..
Nekateri viri pravijo, da ima francoska vlada na tem otoku le za kake pol milijarde zlata, a v Londonu menijo, da ga je veliko več.
za
govorne in da niti člani ne vedo* kako se trosi njihove prispevke.
Ako bo njegov načrt sprejet, se bodo unije morale registrirati, predložiti vladi vsako leto račune, število članstva in razne druge |K>datke.
Ker ni ta načrt predložen iz ovraštva do unij, kot je izjavil predlagatelj, bo sprejet. Sploh je kongres bolj in bolj za kontrolo nad unijami, kot so po
Komunisti in fašisti ne bi smeli v odbore
Kot prejšnji osnutki, določa tudi Reynoldsov, da se take člane, ki so v nacijskem bundu, v fašistični organizaciji ali v komunistični stranki, ne sme izvoliti ali imenovati v odbore in urade unij.
To je nevarna določba. Nič koliko odbornikov in liradnikov unij je obtoženih, da so komti-nisti. In marsikak komunistični govornik pa sedaj na shodih očita Johnu L. Lewi.su, da je njegova taktika koristna nacizmu in da skuša s svojimi spleta kami ovirati vladna fprizadeva-nja za zmago nad osiščem.
Koliko je fašistov na odgovornih mestih v unijah, je težko reči, ker svojega fašističnega prepričanja nihče ne prizna. Ve pa se, da jih je mnogo v odborih in v uradih, ki so člani komunistične stranke, ali pa njeni pristaši. V slučaju, da bo Re.vnoldsov načrt sprejet, bodo tisti, ki bi radi prišli na njihova mesta, pričeli z obtožbami in pričel se bo nedemokratični proces nasilnega odstavljanja, ki ga je v marsikaki uniji že sedaj preveč.
Največji škodljivci unij so ra-ketirji. Tu bi morala biti oblast članstvu unij v oporo, a se je dogajalo, da jih je rajše ščitila. Tako oporo so si dobili s podkupninami in tudi članom onemogočili, da jih niso mogli vreči iz urada.
Javna poročila o računih potrebna
Določati s postavami, koga naj se voli v odbore unij in koga ne, in kakšna prepričanja so dovoljena odbornikom in kakšna ne. to bi unijam nič ne koristilo pač pa škodilo.
Popolnoma pravilno pa je,
mnenju kongresnikov kontroli- d« «e jih primof* polagati jav-rane od vlade druge korporaci- račune, in tudi to, da bi jih je vseh vrst.	I (Nadaljevanje na 5. strani.)
Seja kluba št. t JSZ bo v petek 22. maja
Chicago. — Prihodnja redna seja kluba št. 1 JSZ bo ta petek. 22. maja, v Centru. Člani in Članice so vabl jeni, da se je udeleže Tsi."
Browder prost, a predsednik pa silno napadan
Predsednik Roosevelt je zadnjo soboto pomilostil bivšega tajnika komunistične stranke, Earla Browderja, ki je bil obsojen na štiri leta zapora vsled potvarjanja potnih listov. V ječi v Atlanti je prebil blizu leto dni. Justični department ga je vrel leta 1940 na piko, ker je po sklenitvi nenapadalnega pakta med Nemčijo in Rusijo začel s propagando proti zvezni vladi, predsedniku Roose-veltu in zaveznikom.
Ko je Nemčija svojo zvezo prelomila in udarila v Sovjetske Unijo, je bil Browder še v ječi. Komunistična taktika se j« m onim dnem spremenila v prid zaveznikov. Browder je
apeliral na svoje prijatelje, da naj ga spravijo iz zapora. Obljubil je delovati zoper fašizem in v pomoč vojnih prizadevanj ameriške vlade čim bo osvobojen.
Zanj se je potegovalo veliko ljudi tudi iz nekomunističnih krogov. Takozvani "poučeni krogi" trdijo, da se je za Brow-derja pri predsedniku Roose-veltu toplo zaveemal tudi sovjetski poslanik Maksivn Litvi-nov.
Do vpada Nemčije v Rusijo je Browder svojo stranko in svoje podružnice reorganiziral pod geslom, da tokrat ameriška armada ne bo šla na pomoč zaveznikom. To goslo je spremenil po 22. juniju lansko leto
v "vse za zmago nad Hitler-
»»
jem.
Ko ga je letos 16. maja Rooscvelt oprostil, je dejal, da bo zastavil ves svoj vpliv v pospeševanju ameriških vojnih naporov. Njegova osvoboditev je bila za komunistično stranko velik triumf. Roosevelt pa se je vsled lega izpostavil kritikom. ki so udarili po njemu v listih, u radiu in na shodih.
Neksj takozvanih uglednih predstavnikov veteranskih organizacij je Browderjevo osvoboditev označilo za večji sunek v Zed. države, kot pa je bil japonski napad na Pearl Harbor. Mnogi uredniki multimilijonar skih listov so predsed. Roose-
velt a znova predstavili ameriški javnosti za "komunističnega sopotnika", in dokazujejo, da je osvoboditev Browderja kot mrzel curek v ameriško edinstvo.
Browder kajpada publicite-to, ki jo je deležen, pridno uporablja v svoj prid. dasi njegovi sedanji govori, niso prav nič "komunistični" nego ameriško patriot»čno toliko, da bi bolj biti ne mogli. Roosevelt je mislil dobro, a opozicija, ki jo ima, pa je ta slučaj izrabila in ščuje proti njemu kot še malo kdaj tako histerično. Saj ji ni zaradi Browderja. Njen nsunen je, da pod kakršnokoli pretvezo zastavi pot socialnemu napredku.
Važnost kluba Naprej JSZ v vzhodnem Ohiu
V tej številki vabi Joseph Snoj napredne delavce v Bridgeportu in sosednih naselbinah v vzhodnem Ohiu in v W. Va. v klub št. 11 JSZ, ki je že dolgo EDINA socialistična postojanka v ondotnih krajih.
Ko so nam nekateri izmed ameriških sodrugov očitali, da gremo "prepočasno" pot, in so jim pri tem kritiziranju pomagali tudi nekateri med nami, smo dobro vedeli, da ne razumejo, kaj je delo in potrpežljivost v aktivnostih.
Tistih, ki so hoteli "hitro", ni več v delavskem gibanju. Ne v našem, ne v drugem. Naši skušeni sodrugi pa so ostali na delu.
Proletarec je vedno dokazoval, da imamo s svojimi klubi naloge, ki jih ne bo za nas vršil nihče drugi. Spominjamo se s trpkostjo onih, ki so pomagali uničevati socialistično gibanje med nami in v splošnem, toliko bolj pa smo ponosni na sodruge, ki so RAZUMELI položaj in vztrajali, da so prcbrcdli vihar.
Ena takih skupin je klub Naprej št. 11 JSZ. In klic sodruga Snoja jc upravičen. Dela je preveč za to število članov, kar jih je v njemu, a naprednih delavcev jf mnogo. Naj slede klicu, pristopijo in pomagajo, kolikor bo kdo pač utegnil in zmogel. Ni drugega izhoda. Če verujemo v napredek, v boljšo bodočnost, v socializem, moramo biti na fronti in ob enem iskati rezerve, da nadomestijo one, ki jih nam starost, bolezen, ali pa smrt,.jemlje iz prednjih vrst.
PROLÉTAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA.
P rolet* rac, May 20. 1942
IZHAJA VSAKO SREDO.
iadaja Jugoslovanska Delavska Tlakov»« Dražba, Chicago,
lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; ta pol leta $1.75;
aa četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; aa pol leta $2,00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti v naáem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčite? v številki tekočega tedna. •

PROLETAREC
Publiahed every Wednesday by the Jugoslav Worlnaen'a Publishing Co.,
Inc. Katablished 1906.
_._ , --—>-
Editor....................
Business Manager..
____________________„...Trank Zaiti
___________________Charlea Poforelec
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countriea, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue
CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
99
sedaj
Beseda "komunist isto kot upornik
"Komunisti vas pehajo v pogubo!" Tako svare naš narod Nemci in slovenski potolaženci na Gorenjskem, na Štajerskem in v ljubljanski provinci.
Enako svari Ante Pavelic Hrvate pred "komunističnim zelenim kadrom". General Milan Nedič, ki so ga naciji postavili za srbskega premierja, kliče svojemu narodu, da naj pobije "komunistično bando" Draže Mihajloviča čimprej ali pa bodo Nemci s svojimi zavezniki pobili ves srbski narod.
Kdorkoli v Bolgariji nasprotuje kralju Borisu in njegovemu pro-hitlerjevemu režimu, je komunist. Vsakega v Bolgariji, ki ga obsodijo vsled uporništva v smrt, zabeležijo v sodni zapisnik za komunista.
Enako v Franciji, isto na Norvežkem.
Uporniki so večinoma industriaini delavci, kmečki sinovi in liberalni intelektualci. Nočejo biti gnoj za Nemce in kleče-plastvo se jim gnusi. Verujejo, da bodo zavezniki zmagali, kar jihopogumlja. In je tudi res, da se uporniki v Sloveniji, v Srbiji, na Hrvatskem in v Bolgariji navdušujejo največ z Rusijo.
Nemška okupacijska oblast, ki je za Slovenijo nastanjena na Bledu, zapiše vse Slovence, ki jih da postreliti, za "komuniste". Namen nemške propagande je dati besedi "komunist" slabši pomen kot pa besedam razbojnik, tolovaj, ropar in krvo-ločnež.	__
"Komunistov" je več vrst. Tistih, ki so bili ali so še organizirani v komintemi, je malo. Takih, ki hočejo mednarodno socialistično uredbo, je milijone. To so socialistično vzgojeni ljudje, katerim je fašizem uničil vse. Bili so ob vse tudi v onih deželah, ki se sedaj z zamejnimi vladami proglašajo sla demokratične, dasi so bile napol fašistične in nedemokratične.
V	Sloveniji je pod "komunističnim" vodstvom nastala osvobodilna fronta, na Hrvatskem zeleni kader, v Srbiji, Bosni in Hercegovini četniško gibanje. V nacijskem in lutkarskem tisku je vse troje proglašeno za "komunistično tolovajstvo", ki peha narod v pogubo, povzroča požiganje vasi in tira talce v smrt.
V	Zed. državah proglaša fašistični tisk — naj že izhaja pod kakršnim koli imenom, celo predsednika Roosevelta za "komunističnima sopotnika". Dnevniki multimilijonarjev "razkrivajo" dan za dnem, kako natrpan je Washington s "komunisti". Profesorji na univerzah so večinoma "komunisti", in zvezna administracija }e bolj "komunistična" kot pa "ameriška". Je čudo, kaj vse si upa trditi fašistični, protiljudski tisk.
Mussolini in Hitler torej nista edina, ki se bojita "komunistov". čikaški McCormicki, "fathri" Coughlini, irski kardinali v Ameriki, nemški škofje in nadškofje, in tudi poljska hierarhija, pa slovaška, hrvaška itd., se križa pred njimi.
Kar so naciji pustili slovenskih duhovnikov po Gorenjskem in Štajerskem, svare ljudi, naj ne. nasedajo "komunistični" osvobodilni fronti. In hierarhija v "provinci Lubiana" je ljudstvo pozvala, da naj se nikar ne upira — "komunistom v korist..." Ako "komunisti* zmagajo, bodo poklali duhovnike in druge odlične ljudi, zaplenili imovino ter "socializirali" ženske . . .	^
Veliko jih je, ki sovražijo nacizem in Hitlerja.
A še več pa takih, kj trepetajo ipred "komunizmom". Boje te socialnega prevrata, ki mora priti. Ako se dogodi po našem, bo razvojen, pravičen vsem. če pa mu bodo podložene premočne zavore, tedaj kajpada se bo svet znašel v civilnih vojnah, a stari sistemi bodo tudi v njih izgubili.
Oddelek ameriške armada aa Saveraem Irskem, ki joiasptciraja amertfki poveljniki, med ajlmi geaeral George
C. Marskall.
POROČILO 0 RUSIJI
| no mesto v nevarnosti. Tisto noč poprej so Nemci prebili o-brambno črto in zdelo se je, ka-kj L bi jih nobena reč več ne Spisol Stafford Cripps — Poslovenil Zvonko A. Novak mogla ustaviti, in ni jim za-^	~ __stavilo poti nič drugegta kakor
.	... skoro nadčloveški pogum neu-
ko je bilo življenje priprostih atrai|j|vih junaških vojakov ruskih kmetov po zasedenih » delih ogromne Rusije in tisto
(O Ruš 1)4 je v amerUkem in drugem
tisku citati tolika poročil, da bi se objava *i>oHnjcga Članka, M ga je rpišal napredni angleiki državnik in prejtnji veleposlanik za Anglijo v Moskvi Sta/-ftmi Cripf» in ki ga je dne M. marca [ponatisnila is londonske Tribun* nsw-gorika tedenska publikacija'*In Fort", morda zdela komu nepotrebna. Ali to Crippsovo poročilo je tako prepričevalno, iskreno, zanimivo in poučno, ,la je prav in koristno, če ga prečita v prevodu tudi čitateljstvo Pmletarta.— Prevajalec.)
čitateljstvo londonske Tribune je prejkone v pretežni večini že jako dobro poučeno o ruskem položaju in ne bilo bi na mestu, če bi opisoval dogodke, ki so bili že poročani in so mu zastran tega dobro znani. Ali ker sem živel v srcu ruske borbe, odkar se je začela vojna na tistih bojnih poljanah, naj morebiti poskusim povedati svo jim čitateljem nekaj o ozračju, ki je obdajalo ono borbo in jo obdaja še sedaj.
sovjetske vojske. Vsak policaj v Moskvi je bil poklican* v vo-
junaštvo je igralo sila važno	^ ^ jn nermldoma p0_
vlogo v vojni.
Z armado, ki šteje devet milijonov mož, z ogromnim številom beguncev iz zasedenih krajev in velikih ljudskih središč blizu bojnih poljan pa s tolikšnimi zasedenimi ali pa docela požganimi in opustošenimi deli
slan v ogenj. In tista bojna črta je zdržala.
Stalin se je odločil za to, da ne vrže vseh svojih Čet v boj, dokler more zdržati pred Moskvo, pa četudi bi moral pri tem izgubiti še več tal in spraviti mesto še v večjo nevarnost.
bele za navdahnjenje v ostrem nasprotju s surovostjo in krutostjo nemških nasilnikov.
Danes je morala ruskega naroda boljša kakor še kdajkoli poprej in podpora Stalinove politike pa njegove vlade pri-srčnejša kakor spočetka te vojne. Tisti Nemci, ki so računali na vstajo "zatiranega ruskega naroda", so bili nazarensko razočarani in ni še dolgo temu, ko se je neki romunski list bridko pritoževal, ker niso mogli najti ncVbenih Kvioslingov na zasedenem ruskem ozemlju.
čitateljstvo londonske Tribune se lahko spominja, da sem še pred svojim odhodom v Rusijo češče pisal o naših odnoša-jih s Sovjetsko zvezo ter povedal svoje mnenje o njihnem u-činkovanjti in njihnih namenih. Med svojim bivanjem na Ruskem nisem našel nobenih razlogov aa to, da bi izpremenil tiste svoje nazore. Spet bi pisal iste reči, če bi se tiste okoliščine ponovile. Da, vse tiste moje misli »o potrdila dejstva tamkaj in zapustil sem Rusijo še fc vse navdušenefšim in iskrenej-šim prijateljstvom do ruskega ljudstva. Videl sem ga najboljšega, odkar ga je gnetla, pretvarjala in preobraževala vsa dolga zgodovina njegove deže le. Mlajši rod so iizobličili večinoma dogodki, ki so se vršili po revoluciji. Vse, kar je dobrega, lepega n pogumnega v ruskih ljudeh, so prinesle na površje razmere, v katerih živijo.
Mi bi morda lahko obsojali te ali one dogodke v ruski zgodovini davne preteklosti ali nedavnih let. Toda predvsem se moramo' vprašati, če bi se mi obnašali kaj bolje od Rusov, ko
J»Z, ki čita Proletaiva, toplo priporočam, da naj se za to našo postojanko čimbolj zanima. «
Klub Naprej je velikega pomena za vse naše aktivnosti. Tu se shajamo skupaj, si dajemo navodila in smernice, se pomenimo za delo, ki ga vršimo kjerkoli v korist napredka, razpravljamo in kujemo načrte. Vse, kar je v korist delavstva in naše kulture, gre skozi to malo postojanko. Naj vas od nje ničesar ne odtuji ali odvrne od te naše edine jugoslovanske delavske politične postojanke v teh krajih. Delavskega gibanja brez delavskih organizacij nI. Bodimo ponosni na ta klub, ki je šel skozi vse viharje in jih prestal. Deluje še danes enako enengično v namene, za katere je bil ustanovljen, in bo s to nalogo nadaljeval z vašo pomočjo. Privedite v klub vaše znance in prijatelje, da nas bo večja armada, čim jačji bomo, več bomo v stanju storiti v korist delavske mase.
Joaeph Snoy.
Priprove 20 prireditev
Eomožne okcije se ližojo h koncu
Chicago, 111. — Pomožna akcija za stari kraj med tukajšnjimi Slovenci prav povoljno natpreduje. Ljudje razumejo pomen tega podvzetja in radi pomagajo. Nabirali so oglase v programno knjižico in direktne prispevke. Vsakdo, ki je kaj dal v ta namen, bo v programni knjižici. Tako bo v tiskani ob liki ostal dokaz, da so se tudi , tukajšnji rojaki zavedali svoje bi nam bilo bojevati borijo ljud- j dolžnosti in pomagali.
najrodovitnejše zemlje postane Se p^^ej je ^bral številno in vprašanje ljudske prehrane ne- moino konjeniško rezervo okoli izmemo težavno in v primeri z i Moftkve __ ¿^ja je kakih 70,-njim se *di problem našega last- 000 m(A Nato bi ¿akal trenutnega prehranjevanja popolnoma ka ka ^ Nemci uko upehajo.
enostaven in lakeh. če hočemo pomagati ruskemu ljudstvu, moramo biti pripravljeni na to, da se marsičemu odrečemo. Cela vrsta stvari, ki jih imamo mi na Angleškem za kar najred-"nejše življenjske potrebščine, je izginila z ruskega trga. da se doseže popolno vojno tzdelova-
da jih sveže sovjetske čete lahko porazijo. In tisti usodni trenutek je napočil v noči 6. decembra. Tedaj so bili Nemci nekod še samo za en topniški streljaj od mesta, a s topovi pa le niso nikoli mogli streljati nanj. Moskvo so že skoro popolnoma obkolili in zadnja velika želez-
Dasi nisem bil dejansko no-benkrat na bojni črti — razen magati nemške vojne trume, je če se vpošteva to, da sem bil BOVjetska armada. Pomagati
nje. Ena reč je gotova: edino, n¡Aka zyeza z vzhoáom je bila sredstvo, s katerim se dajo pre- napa<jena. f 0 je bil višek te
sredi zračnega napadanja v Moskvi — je bilo vsepovsod o-paziti čut neposredne in neprestane napetosti pa skoro živahnega udeleževanja dejanskih bojnih skrbi iz dneva v dan, kar vse je, kakor se zdi, iz nerazumljivega razloga pogrešati v ozračju te dežele.
moramo in jaz upam, da bomo. Ali glavni del bojevanja na kopnem so opravili in ga morajo še nadalje opravljati naši hrabri zavezniki.
Vso to sliko bojevanja proti nacizmu si moramo predstaviti v njegovi pravi perspektivi. Pred očmi moramo imeti neiz-
Nikakor se ne morem Izogni- j merne izgube, ki segajo v mili-
Pasivni socialisti
.	*	— —	t • w m
Tednik Reading Labor Advocate se pritožuje nad tisoči
onih delavcev, ki so po prepričanju socialisti, toda v delu za socialistične ideje popolnoma pasivni.
Tako bi se lahko pritoževali tudi mi. Stotine naših delavcev je socialističnega mišljenja, in to je približno vse. Aktivni za tvoje ideje nikakor nočejo biti. Lotila se jih je poparjenost, ogenj je ugasnil v njih in ostalo je samo še nekaj Žerjavice, ki pomaga, da prepričanje tli dalje.
če kdaj, je baš v teh časih taka doba, v kateri bi morali biti socialisti bolj delavni ko kdaj prej. Pa so se menda naslonili na Roosevelta in njegov new deal, nevedoč, da na ta način ne bodo odpravili sedanjega sistema. Treba je iti v boj za socializem, kajti sam od sebe ne pride. Tudi drobci, ki smo jih dobili pod Rooseveltom, so iz socialističnega programa, in za vsakega se je Roosevelt močno boril, predno ga je izvojeval.
Socialisti gredo lahko mnogo dalj, ker njim ni treba reševati sistema kakršen je, nego imajo priložnost odkrito delovati za svoj celotni program.
ti čutenja, da ljudje tukaj na Angleškem ne vidijo nevarnosti in tragedij ogromne vojne, kakor se nam predstavljajo v ruski sliki. Nujnost tistega ozračja ne pritiska tako, kakor bi, morala, in zdi se, da se je naših ljudi kot prič daljnim dogodkom polastila nekakšna malomarnost. Ozračje nujnosti je pač obstajalo v dneh Dun-kirka, ali sedaj se je razpršilo.
Le aovjetaka armada more poraziti nemško Vojsko
Za nekaj trenutkov vas bom poskusil povesti na neskončne zasnežene ruske planjave, kjer je tako hud mraz, da ranjen človek že v par minutah zmrzne, in koder je od bombe razbito okno že večja domača tragedija. Rusi so se posluževali politike požgane zemlje v svojih naporih, da ustavijo prodirajoče Nemce — to se pravi, dokler so leti še prodirali, in mi smo z velikim zadovoljstvom in nemalim ponosom govorili o tem. Ali pa smo mar kdaj pomislili pri tem, kaj je to pomenilo za stotisoče in stotisoče ruskih kmetov, ki so morali ostati zadaj po požganih krajih — ostati zadaj neoboroženi in nezavarovani pred.nemško ihto in nemškim sovraštvom? Ti nešteti tisoči so tolikšni vojni junaki kakor katerikoli vojak na bojni črti. Kljub mrazu in gladu še nadalje vztrajajo. Ko odidejo nemške čete naprej, se zberejo v četniške skupine, ki potem napadajo Iz zašede ter uničujejo po gozdih in ob cestah ne zmeneč se za to, da jih čakajo najstrašnejše muke, če padejo sovražniku v roke. Ta-
jone, brezmejne žrtve in silovito moč, kar vse prispeva Rusija k našemu skupnemu prizadevanju, in gledati moramo na to, da je to tudi zares skupno prizadevanje, ne pa dvoje osamljenih in ločenih naporov. Vo-jevati bi morali eno samo vojno proti skupnemu sovražniku, eno samo vojno z eno strategijo in enim navdahnjenjem.
Strategija ruskega bojevanja je bila prav takšna, kakr&na je veljala v vojni proti Napoleonu ; le toliko razlike je bilo med njima, kolikor je zahtevala kakovost uporabljenega orožja: čete se umikajo v širne daljave ruskih planjav, a to pa tako, da se neprestano bojujejo, dokler se sovražnik ne upeha, nakar šele napoči čas «za to, da se sveže Čete zaprašijo v sovražnika ter ustavijo njegovo prodiranje. Pred modernimi oklopniki in (Vb strahoviti hitrosti njihne-ga delovanja se da to strašno težko izvajati in potrebna je vsa izurjenost, ki so je zmožni veliki poveljniki, če se hoče preprečiti uničenje umikajočih se vojsk. Večkrat so Nemci mislili in zavpili na ves glas, da so zateli Ruse v svoje klefcče ter štrli odipornost sovjetskih čet, a te so se vsakokrat spretno izmuznile ter nadaljevale svojo žilavo borbo.
Vaa moskovska policija poelana na fronto
Na dan 15. oktofora je poslal ruski zunanji minister Molotov pome ter mi dejal, da morajo v šestih urah vsi diplomatski zbori zapustiti Moskvo ter Iti v Kuj-btšev na Volgi, ker so prišli Nemci že tako blizu, da je glav-
drame in. sovjetska konjenica se je pod poveljstvom generala Belova zakadila v Nemce. Stalin se ni uštel. Nemci so omagali in začelo se je njihno umikanje. ki se je kasneje raztegnilo po celi bojni črti.
Kraji, po katerih se je bil ta boj, niso bili prepreženi s cestami in železnicami, nego pokrajine, ki so po našem zapadno-evropikem pojmovanju sila zapuščene z ozirom na občilna in prevozna sredstva. Kako pa to, da «o Rusi uspeli s svojimi napori, a Nemci ob svojem tako čudovito organiziranem blisku pa nt? .Rusi niso morda uspeli s pomočjo kakega imenitnega in bogve kako točnega organizacijskega ustroja, nego z bri-Ijantnostjo svojih mladih generalov, s podjetnostjo svojih častnikov in vojakov, z zanesljivo roko svojega vrhovnega poveljstva. čigar prizadevanja vodi Stalin sam, in pa zato, ker so vsi, prav vsi — možje, žene in otroci — vsepovsod, koder se je bil boj, in ob zveznih črtah zadaj za fronto z največjo ljubeznijo in poslušnostjo dali vse, kar so le zmogli, za rešitev svoje dežele.	%
Ruska morala boljša kakor kdajkoli poprej
Njihna goreča ljubezen do domovine in njihen ponos na njene pridobitve, to oboje je bila tista gonilna sila za njihnim
skih množic sveta? K njim se obračamo za pomoč v težkih dneh svojega skupnega boja. Ali obrnimo se k njim za pomoč tudi v tistih težkih dneh, ko bo po končanju te vojne mir sveta ali dobljen ali pa izgubljen. Po mojem mnenju je skrajno velike važnosti za bodočnost vsega človeštva to, da izpreme-nimo svojo primorano zvezo kot skupni sovražniki Hitlerjevi v rado vol j no sodelovanje pri prenavljanju Evrope po vojni.
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Seja kluba
Naprej št. 11 JSZ v nedeljo 10. maja je bila precej Živahna. Na nji smo čuli poročila o majski proslavi 25. aprila v Bartonu, ki je povoljno izpadla. Vrh tega smo na tej seji razpravljali o vseh važnih stvareh, ki so sedaj v ospredju naše in druge javnosti.
Na tej seji je klub sklenil, da se skliče konferenco Prosvetne matice za to okrožje v nedeljo 28. junija ob 10. dopoldne pri
Al bi bili sicer radi, da bi bili med prispevatelji — Well Wishers jim pravimo v knjigi — vsi tukajšnji rojaki. Nedvomno bo enkrat zasijalo solnce svobode tudi našemu narodu v domovini in tedaj bodo radi pogledali v take knjige, da vidijo, kdo se je v največji njihovi tragediji kaj brigal zanje.
Te dni sta bili moji ženi vrnjeni dve pismi, ki ju je poslala v stari kraj (svojim sorodnikom na Gorenjsko) 24. marca lansko leto. Poslala je v njima razglednice z velikonočnimi voščili, jih vprašala o zdravju in jim želela srečo. Te nedolžne karte je nemška cenzura pregledala in jih vrnila. Potovala so tja in nazaj 13 mesecev.
Tako jih vračajo tudi drugim. Ako ne puste niti takih vo-ščilnih kart tja, si lahko predstavite, kako se godi našim u-bogim ljudem v starem kraju. Torej pomagajmo pri zbiranju pomožnega sklada, da bo pomoč čimvečja, kadar jo nam bo mogoče poslati.
Ta skupna prireditev čika-s. Jos. Škofu na Bartonu.	ških Slovencev se bo vršila v
Škofova farma se je vsem | nedeljo 24. maja v češko-ame-
priljubila in naše konference tam najrajše prirejamo.
drugo prednost za naša zborovanja. Pišejo, da se bo gasolin čezdalje težje dobivalo, da bodo potovanja z avti in busi bolj in bolj omejevana, a na Škofovo farmo pa lahko pridemo s karo električne cestne železnice, torej nam ni treba biti glede transporta skoro nič v skrbeh, namreč saj tisti ne, ki so blizu proge.
Konferenco sklicujemo, ker je potrebno, da pridemo skupaj in razpravljamo o naših problemih, težavah in načrtih. NTa delavskem in na kulturnem polju imamo veliko nalog, če jih opustimo, jih ne bo nihče drugi vrftil za nas. Več o pripravah za to konferenco bo po-ročano v naslednjih številkah.
Na roki sem imel še nekaj iz-tisov Majskega Glasa in šel z njimi na zabavo št. 54 SNPJ na Glencoe. V tej družbi smo bili od tu Peter Kroflih in soproga,
riški dvorani na 1438 W. 18th St. Program se prične ob 2:30
Sedaj ima njegov prostor še popoldne. Vstopnice so po 50c.
Več o sporedu je na drugem mestu v tej številki.
Anton Krapenc, predsednik lokalnega pomožnega odbora.
AGITATOB.il
NA DELU
sijajnim odporom. Oni veruje- Mrs. Ivana Rebol, naša znana
naročnica Proletarca in podpisani. Zabava omenjenega društva se je vTŠila pri Antonu Kravanji. Imeli smo se dobro, a afetivni društveniki so se nekoliko potožili nad slabo kooperacijo. Prebitka in društvenega uspeha so deležni vsi, dela in stroškov pa le oni, ki pomagajo. Je menda povsod tako, da se naj le nekateri žrtvujejo, in če se ne bi, pa bi vse "zaspalo".
Rekel sem ie, da smo se udeleženci prav dobro imeli In raz-pečal sem tudi vse prinešene iz-vode Majskega Glasa.
članstvu kluba Naprej št. 11
jo, mislim, trdno v to, da imajo sedanjost in bodočnost, za kateri se je vredno bojevati, in borili se bodo za to, dokler ne padejo v tistem boju.
Skozi ves čas te vojne niso niti za trenutek izgubili svojega globokega čuta za kulturo, ne svoje ljubavi dd petja, plesa in drame, kar vse je naredilo Moskvo za enega najznamenitejših kulturnih torišč na celem svetu. Gledališče, balet In opera, vse to se je nadaljevalo celo skozi najhujše čase ter enako nudilo vojakom in nevojakom razvedrilo. Da, te kulturne in zabavne ustanove so tudi skr-
V.e naročnine, ki jih poiljejo sa-•lopniki in drw«i a «i t a ter Ji Prolelar-ca, so itata aa basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki potijo eno «alolatno, je sabeležen r tem ma s dvema polletnir»a.
Ant. Janhorich, Cleveland. O	45»» Anton Zornik, aap. Penna in
W. Va.	I«1*
Martin Jašnich, N. Chicago 111.	M
Cha*. Pofforelec, Ckica«». 111. 12 Frank Slik, Sheboygan, Wis. Joaeph Sney, Bridfcporl O. Anton Skalar, Arma, Kana. Joaeph Ovca, Springfield, III Loai« Barborich, Milwaukee, Wis.
John H. Krsitnik, K em merer, Wyo.
Frank Bolteaar, Paeblo, Colo. Frank Zaits, Chicago, III. John Jereb, Rock Spring», Wyo. 4 Mak« Marta. Buhl, Minn. John K rebel, Cleveland. O. John Rak. Chicago, III. Laka Graper, Chicago, III. Joseph F. Darn, Cleveland. O. France« Vider, Chicago, 111. Frank Biajak. Chicago. Ill Frank Gragarin, Little Falls, N. Y.
John Taacek. Girard, O. John Teran. Ely, Minn. Frank Cvetan. Tire Hill, P*.
Skapaj v tem iakatu (4 tedne od U. aprila do U. maja) IS* naročnin, pre jia ji laka a (4 ledne) 100 nare* nin.
5	-
6 6 6
ALFRED HEDENSTIERNA:
Napačna Trata
Lopa, mlada gospodična Karla Strombornova iz Gefle je bila prvič v Stockholmu. Obiskala je sestrične Boquistove. Kc je nakupila potrebne reči it; odštela znesek ¡¿a povratne vožnjo, ji je ostalo de deset kron. Sklenila je iti k fotografu.
K dvornemu fotografu nc more, ker je treba zanj več denarja, a Katarina Bociuistova ji je nasvetovala moža, ki skoraj prav tako dobro slika, izvrstnega fotografa, ki stanuje na Avguštini cesti št. 34, druge stopnice levo, in ki marljivo o-glaša svojo tvrdko v časnikih.
šla je torej na Avgustino cesto, obstala pred hišo št. 34, za pazila gori na drugem nadstropju fotografov izvesek, zavila jk) drugih stopnicah in krenila na desno. Boječe je potrkala in začutila, da ji je udarila vsa kri v obraz.
Lep, mlad mož v letni obleki in z lepimi modrimi očmi je odprl vrata, zardel, se priklonil in najprijazneje poprosil gospodično, naj vstopi.
Bila je čudna delavnica, v kateri ni videla ne fotografskega aparata, ne naslanjalnih naprav, ne ipregrinjal. To je bila pač le sprejemna soba.
Tudi fotograf sam je bil čuden. Bil ni prav nič gibčen in zgovoren, kakor so po navadi takšni gospodje. Potisnil je naslanjač k mizici ob divanu, se priklonil in nerodno mignil z roko, kar naj bi pomenilo, naj gospodična sede r)a naslanjač. Karla je v primeri z njim kazala skoraj več poguma, čeprav je bila doma le iz Gefle.
"Gospodična, vi prihajate zaradi mojih oglasov v časnikih?" je menil naposled prijazni mladi mož in še bolj zardel.
"Seveda. Ali bi ne začela takoj?" je vprašala Karla.
"Ah, gospodična, poprej se morava vendar še malo pomeniti ... jaz .'.
"Prosim vas, pokažite mi nekaj slik drugih mladih deklet, da si izberem primeren položaj."
"Oprostite, gospodična, nimam takih fotografij. Vi ste v resnici prvi, ki ste mi izkazali čast in ..
"Ni mogoče! Kaj še niste nikdar sprejeli nobene dame? Katarina Botjuistova pa mi je rekla..."
"Da, pomirite se, gospodična I Saj nisem mogel vedeti, da tako zelo cenite izkušnje," je dejal prijazni mladi mož s porednim nasmeškom.
"Pustiva to." je odvrnila Karla resno. "Kaj mislite, kako bo bolje, sede ali stoje?"
"Ah, vi ste v vsakem položaju mikavni! Položaj je vendar za tistega, ki vas bo vedno la hko gledal, brez pomena," je vzkliknil mladi mož prijazno z lahnim patosom. *
"Zdaj pa je dovolj besed,"
je menila Karla. "Ne razumem,
¿aj govorite. Ali hočete ali ne-čete?"
• "Draga .gospodična, zelo se utim počaščenega in čisto oča-an sem, da, res — me zelo ve-cli, da ste prišli, toda vse pre-litri ste s svojimi sklepi. Potr->ite malo z menoj Toliko vam ah ko že rečem, da mi je vaš braz prav rposebno všeč."
"Zelo ste prijazni," je me-lila Karla z najzaničljivejšim >oudai kom, ki ga je zmogla, in e posmehljivo priklonila, če-rav je bila doma le iz Gefle. Sicer pa mislim, da možje va-»ega poklica sprejemajo prav ako radi grde kakor lepe, míale kakor stare, samo da zaslužijo .. ."
"Potrpite gospodična, nikar me ne. žalite, če smem prositi. Priznam, da je moj oglas lahko zbudil v vas čudne misli o meni. A kaj naj si jaz mislim o vas? Mlado dekle, ki pride sem. da e iz mene norčuje."
"Vi ste čisto ob 4;amet» go-pod. Kdo izmed naju pa dela itnofti in težave? Zadnjič vas prašam. ali hočete ali nečete," » rokla Karla > solzami v očeh a vstala, da bi šla.
Prijazni mladi mož se je, ka-.or je bilo videti, močno vzne-niril. 2Pe na čelu so mu nabre-vle in roke so se mu tresle. Na->osled se je prepustil svojim prekipevajočim občutkom raz->rostrl roke. stopil proti Karli, kakor bi se hotel z njo boksati, n vzkliknil: "Da, blaznost je, Se človek vso življenjsko srečo postavi na eno karto! Blaznost je, če svojo usodo zaupa dekletu, ki se tako vede kakor vi. A / tistem trenutku, ko sem vas zagledal, se me je lotila blazn i itrast, blazna ljubezen do vas, Naj bo. kakor hoče, gospodična, jaz vas vzamem."
Karla je, ko je bivala v Stock-tolmu, obiskala med drugimi zanimivostmi tudi blaznico, in pri teh besedah mladega m JŽa ji je postalo jasno, da ima t>-pravka s čisto blaznim nesrečnikom. Njen prestrašeni pogled je jskal po steuah, kje bi našel gumb zvonilne naprave, da bi poklicala pomoč. A ker ni ničesar našla. je4>lanila proti vratom.
Toda mladi, zdaj neprijazni mož ji je zastavil pot, pomolil *oke nasproti in vprašal, ali bi «matrala za neobzirno, ko bi jo zaprosil za njenó ime, ko jo je bil že prej iprosil, naj postane ljegova žena.
Karla je odvihrala mimo njega, sunkovito odprla vrata, in prvo, kar je zagledala, je bil fotografov izvesek na nasprotnih vratih.
Napol mrtva od sramu in strahu je zastrmela v mlade/a, zdaj spet prijaznega moža in vzdihnila: "Gospod, oprostite, zgodila se je pomota. Ali vi niste fotograf?"
"Ne, hvala Bogu! Moje ime

t- l'"l:i i na\ <vt!!i. N« «»vrzi t» >o pač p« jrt pašno pre < itajte in »hranile xa fn*|..«>
|x»»reho.
5 NAČINOV
kako podaljšati rabo vaših električnih . predmetov
Î. I IM rnj», ( Hiniitr prak m nuvnfco g vwh <lrlm motor M « «uho mehko ranjn.
'•!<•»« mu ti.i «tifcrir. \>
likalmlui. ti«»trri» atj
i*,«*!? im vb/tirni
¡ ""•>ru. ker «* lahk«.pokv*. ' n|iri*ito jo • »uh«» «ntint
Tu j« nekoliko sgledov, kako po-dal j te ti rabo elektronih predmetov. Izreiite ta navodil« i i va*«*» ia.ioplsa, in vsa druiina naj jih ¿tu<:ira in hrani sa posnejio uporabo. Sledite parno vaem peterim priporočilom in prihranili bostt mesece in leta »a uporabo teh električnih predmetov_
PROSTO Hitite »Ii I« »pta 4a)tr » na ti fuMir Vrvic* prnrfaialni «a knjUko • nmv -lili "Ho« to <*t »he Moa« (rom Votif K Wet rte S»r*fc«." N„briiih oMitaclJ. _
m
* M«/,«*. Kkkfrkni nvrtor	»•	)r pnlrrbm» P«"»
*!*] \««wh ««.t nf	■ »*«"• p*
¡jCn-î^Âï:£î- .....*
Wa»Hlmh pfmliimv	«Irlrk.
PUBLIC SERVICE COMPANY of Northern Illinois
je Urs Lundberg. Lastnik sem lepega posestva zunaj v Rosen-feldu." "
"Pa vi ste vendar rekli, da ste oglašali v časnikih?"
"Seveda! Takoj vam pokažem!" Poiskal je časnik, in Karla je brala:
Resna ženitna ponudba. Mlad posestnik s (prijetno zunanjost'! jo in dobro vzgojo, iz ugledne rodbine, išče po tem, nič več nenav adnem potu ..."
Karla bi se bila morala prav za prav onesvestiti» in se puec teh vrst sramuje namesto nie, ker tega ni storila. A razjokala se je, to je res, in rekla potem: "In... vi ste verjeli,, res-nič-no verjeli, da sem se na takšno ženitno ponudbo prišla ponujat?"
"Ah, draga gospodična, sramujem se pred vami. Kad bi vam po venial—vstopite vendar za trenutek! Vi ste zbudili v meni občutek, ki ga doslej še nisem poznal. Obljubite mi, za božjo voljo, da se nisva zadnjič videla!"
Karla ni ničesar obljubila, i pograbila je svoje rokavice in dežnik ter odšla.
Prvi dve uri po odhodu se je strašno jezila, tretjo uro se je že precej potolažila in drugo jutro je začela misliti na to, da bi bilo vendar neumno, ko bi se zaradi tistega mladega posestnika ne dala fotografirat, čeprav .. . prav za prav je bi! videti čisto čeden, kar se ne da tajiti. Sicer pa si lahko poišče drugega foteyrafa. Toda ne, to bi bilo strahopetno.
Natanko ob enajstih je spet stala na stopnicah hiše št. 34 na Avguštini cesti. Zdaj Je krenila na levo in se takoj pri vstopu znašla v običajni fotografski delavnici, nasproti »pa ji je prišel fotograf v tradicionalnem baržunastem suknjiču. A kaj, za Boga, pomeni to? V največjem naslonjaču je sedel pred stativom ves zagrnjen gospod veleposestnik Lundberg. Vbogi mož! Hoče pač vzeti s seboj v Rosefeld spomin na svoje bivanje v Stockholmu. *
Bog sam ve. kako se jc to zgodilo. Lundbergovi so trmast rod, in Lars nI vrgel puške v koruzo. Tako imata zdaj on in Karla Strömbomova že pol ducata dečkov, natančnih posnetkov očke Larsa, tako da »e ja res izplačalo iti k fotografu, če pomisliš, kaj stanejo čevlji in obleka, so ti posnetki, ki *o produkt obiska prri cenenem fotografu na Avguštini cesti št. 34 ;:ač mnogo dražji kakor cel ducat najfinejših fqtografij največjega kabinetnega formata pri dvornem fotografu.
Zenitne ponudbe so čedalje bolj v navadi. Rodbina Lund-bergova jih ne preklinja, menila pa je, da je vsekakor lahkomiseln tisti, ki jih piše, in da bi se prav za prav nobeno dostojno dekle ne smelo zmeniti za nje, vendar pa se spremene v blagoslov, če je usoda res praž-nje razpoložena.
In gospa Lundbergova, rojena Strömbornova, reče večkrat: "Dosti vrat drži do sreče, a včasih prideš najhitreje do smotra, če potrkaš na napačna vrata."
Konferenca Prosvetne matice v Milwaukeeju bo imela velik poset
Iz dosedanjih prijav je razvidno, da bo na konferenci Prosvetne matice, ki se vrši v nedeljo 31. maja v M. ftoštariče-i dvorani v Milwaukeeju, zaspanih mnogo pridruženih Iruštev in klubov. Iz Wauke-gana se pričakuje običajen po set zastopnikov društev, Čitalnice SND, zadružnega in gospodinjskega odseka. Kolikor do^edaj znano, se udeleže te k( iference iz Chicaga Charles Pcgorelec, Joško Oven, Frank Zaitz, tajnik konferenoe Anton Garden in Angela Zaitz.
Tisti, ki so prodajali tikete v prid konferenčne blagajne, naj jih poravnajo bodisi že pred zborovanjem tajniku Gar-dnu, ali pa na dan konference. Čigav bo radio, bomo izvedeli po seji v Milwaukeeju.
Vsled «edanjih razmer so taka zborovanja, kot so konference Proavetne matice, še posebno važna. Torej je koristno in potrebno, da pošljejo v nedeljo 31. maja v Milwaukee zastopnike vsa društva in klubi P. M. Seja se prične ob 10. dop.
Kitajci ima j« običaj »likati tudi na ladja podobe zmajev. Gornja sta dva ladji, ki so jim Kitajci nnalikali očesa. Japonci kajpada sa boja le kitajake pehote, kar jI Kitajci na morju nUo nevarni.
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
Zadnjič, ko sem brskal med starimi listinami, sem našel več pisem in razglednic datiranih iz Californije. Precej časa je že minilo, ko sem bil zadnjič v tej
dfuštvo Tabor Slovanov SNPJ. Spominjam se imen kot Jože Koenig, Peter Kurnkk in njegove žene, Andrew lA*kšan, Lettner, Joe Adamich itd. Spo-
dan, pojasnuje G. E., da je leta 1928 nož za rezanje jekla napravljen iz te kovine stal v Nemčiji $22.66, ter pri nas v Ameriki pa $11.11. Ne pove I pa, da takrat še ni bil njen monopol v veljavi. Kogar zanima, naj čita "New Republic" z dne 4. maja 1942.
deželi solnca. Imel sem ter še minjani se, ko smo otvorili svo imam precej dobrih prijateljev 1 je prostore, aešili zastor,
v tej oddaljeni deželi— čeprav si redno ne dopisujemo.
Leta 1919 «em bival v Eve-lethu, Minn. Spominjam se. bila je huda zima. Neko jutro, bilo je okrog božiča, sen| šel n* pošto. Stanoval in delal sem takrat pri Jacku Ambrozkhu. N'a pošto ni bilo daleč, ali to-plomVr je kazal tisto jutro petinštirideset pod ničlo. Domov grede se mi je zdelo, da na glavi nimam klobuka, ampak kos opeke. To je čudna primera, ampak ravno tako se mi je zdelo. kot da sem gologlav — in
da mi na vrhu glave čepi kos j ^¡^	7mrtom*no~ »red-
!edu. In takrat na tej kratki stVQ Zdj M nam tudi da je ne_ <>oti. sem se odločil, da grem v j kaj narobe med ¿,ani ^iSca". Cahfornijo Dan pozneje sem japoncl, 8aj tako izKieda, se bil že v vlaku na daljni zapad.
napravili mal oder, zbili skupaj klopi in mize. In iz tistega skromnega početka je rezultat krasni Narodni dom.
Želim jim še danes veliko uspeha.
Govori in vojna
Hitler. Stalin, Roosevelt nato še Churchill. Govorili so drug Za drugim. In ko je nastopil 10. maja Churchill, je res govoril v duhy svoje odločno-ftti fte posebno, ko je omenil rabo strupenih plinov. Vsakemu opazovalcu se zdi, da bo Hitler jako pomislil, predno so
Delavske plače
Kdor zasleduje debate naših kongresnikov mora gotovo misliti, da je polovica ameriških delavcev — milijonarjev. Tudi mene so že skoro uverili, kajti njih iskrenost za prepre-čenje zvišanja plač ter podaljšanje delavnika je bila tako prepričevalna, da me je v resnici iznenadilo, ko sem čital v in j Edvin A. Laheyjevi koloni, da
Kot vsak pošten popotnik, sem se tudi jaz ustavil naj prvo v Los Angelesu. Na kolejvoru me je čakal prijatelj iz Detroi-ta. sodrug Frank Novak, kateremu sem med potjo brzojavil. Frank, naročnik "Proletarca", je še danes v Los Angelesu. V tem mestu sem delal tri mesece in nato pa odšel v San Francisco.
V San Franciscu .4em bil več kot tri mesece predno sem se sešel z našimi rojaki. Delal sem takrat na Venice Ave. Vsako opoldne sem kosil v mali stranski ulici ne daleč od delavnice. V restavraciji, ki je nosila veliko kričavo ime "Mexican Joe". Dobil si v nji vse mehiške in domače jestvine. Priljubila «• mi je prxebno zato. ker so
trinajst procentov vseh ameriških delavcev zasluži manj kot $20 na teden, ter polovica manj kot $30. Samo trinajst procentov. to je 1.400,000 delavcev, zasluži več kot $50 tedensko.
Ravno ko zaključujem to kolono sem zvedel o nesrečni smrti sodruga Roka Božičnika. Poznam ga že dol?o. Z njim smo izgubili zvestega sodruga in Rusija dobrega prijatelja.
Njegovi soprogi, hčeri in sinoma moje iskreno sožalje.
ne brigajo dosti na zapovedi in povelja "firerja". In tudi zadnji govor velikega Arijca ni bi< tako napet in prenapolnjen sa- Pionir Goršek pionirju mih zmag. kot je to bila prej '
je. Bil sem trdno prepričan, da jem v pristni mehiški restavraciji in da sj tisti veliki zagoreli ljtidie pravi Mehikanci. Neke nedelje opoldan pa zasliši m
njegova navada. Po njegovih besedah bo Rusijo pozobal šele proti koncu tega leta. In če se vojna nadaljuje v zimo, je obljubil svojim vojakom boljšo obleko kot so jo imeli minulo zimo.
Kaj pa v Jugoslaviji? Junaški četniki so še vedno na delu. Po številu divizij, katere je poslal Hitler, da zaduši Miha ilovica, je to prava druga fronta.
In njegovo gospodarstvo — mislim Mihajlovičevo. Primanjkuje mu bencina in na drugi strani ima polne roke Italijanov. Par galonov benzina za e-nega fašističnega makaronarja
Etbinu Kristanu
Springfield. III. — Ko sem
čital, da je Cankarjeva ustanova v Clevelandu* pripravljala
slavnostni banket v počast u-redniku Cankarjevega Glasni- j v starem kraju in tukaj.
iljanje. Razmere, v kakršnih so takrat živeli ondotni rudarji, so pač živo pričale resničnost Kristanovih izvajanj.
Zapisal sem, da ni bilo nikogar, ki ne bi soglašal z njim.
Da, eden je bil. Njegovo ime mi je še dobro v spominu. A ni vredno, da bi ga tu omenjal. Bil je pač nevednež in začel na koncu shoda tako zlobno zmerjati vse skupaj, posebno pa seveda Kristana in Cobala. Odgovoril sem mu, da ne ve kaj ble-beče in pa, da če ima kakšne dokaze zoper argumente, ki jih je izvajal Kristan, naj jih navede. In dejal sem mu še, čemu se ni oglasil za besedo, ko je bil čas zato, ne pa sedaj razgrajati. A neveden, kot so tako-zvani krščanski socialci bili v onih dneh, je vpil dalje, da sc je izkričal.
Drugi prizor je bil na javnem shodu nekaj časa pozneje.. Govoril je Etbin Kristan ob veliki udeležbi. Shod se je vršil na prostem, pri Erjavcu. Sploh smo tistemu kraju rekli po domače "ipod Erjavčevo hruško". Tik tam zraven je tekel — menda še teče — dokaj velik potok, ki sjno mu rekli Medija. Tam čez je bil ozek mostič k Erjavcu, preko kateretga je moral vsakdo, ki je hotel na shod. Zborovanje je bilo ves čas mirno. Le aplavdiranje, ki se je čulo daleč naokrog, je motilo tišino. Ob zaključku shoda pa pri kriči nekdo do mostiča in siplje razne zbadljivke. Ga poznam, a ga ne bom omenil. Ko tako vpije preko mostiča proti prostoru, kjer se je vršil shod, mu pride od te strani nasproti delavec, ki je sredi mosta kri-čača pograbil irw ga telebnil v vodo. Ta prizor je povzročil ogromno smeha in odobravanja.
Še marsikaj diugega imam v opominu iz tistih časov. Shodi, na katerih je govoril Etbin Kristan, so bili skoro vsi dobro obiskani. Lahko rečem, da jc bilo na njih le redkokdaj mani kot tisoč ljudi, med katerimi so bili seveda tudi taki, ki se z njim niao strinjali. Večinoma niso imeli dovolj poguma, da bi mu ugovarjali, a tu in tam so se le dobili razgrajači, ki niso sicer ničesar razumeli, a vedeli so le, da je njihova naloga "razbiti" shod.
En tak slučaj se je dogodil, predno je podpisani odšel iz Zagorja v Nemčijo.
Rečem, da gre sodrugu Kristanu vse priznanje za njegovo dolgoletno delovanje za podvig in izobrazbo našega delavstva
Naj
servirai! poštene, velike porci- ros Pj preveč. In tako se jih iz-
nebi in ob enem napolni zaloge petroleja.
Se nekaj o jeklu
Vstop Amerike v vojno j2
je Kam gospodar Jo»», kateri ss je pridušal nad polit m predpasnikom. Ko je postavil pred mene gulaš. sem ga vprašal v moii najle|>ši hrvaščini: "Sta ste?"
Pogledal me je malo debelo in odvrnil: "Dalmatinac!" — "Sta ste vi?"
Od tintega	*o sc moje
porci je še povečale. Pojasnil mi je tudi, kje Imajo Slovenci svojo naselbino in cerkev.
San Francija *e rad spominjam. Ne samo, da sem imel tam veliko dobrih prijateljev, ampak tudi mesto samo je eno najlepših v Zed. državah. Los
ka, Etbinu Kristanu, se mi je obudilo precej spominov. V vabilih je bilo rečeno, da bo to slavnoat v počast k 75-letnici jubilantovega življenja.
Kar sem si ob tistem branju najbolj priklical v spomin, so bili shodi, na katerih jc govoril Etbin Kristan.
Na primer neki shod v poletju 1897. v promogarskem naselju Loke pri Zagorju ob Savi. Glavni govornik jc bil Etbin Kristan. Predmet je bil bolj znanstvene kot politične vrste. Namreč "delavska žena in družina".
Govoril jc tako prepričeval-
živi še mnogo let.
John Goriek »t.
Raj v tretjem rajhu
Na vsakih 7 delavcev v Nemčiji v njeni industriji je. eden bodisi prostovoljni (priseljenec, ali pa vojni ujetnik. Računa se, da ima Nemčija sedaj 24 milijonov delavcev. Lahko si predstavite, koliko je med njimi "foreignerjev" in še več pa ujetnikov.	•
Majski Glas
ven iz kuhinje pristno hrvaško odkril stvari, o katerih navadni \no, da ga ni bilo, ki si njegovih I • Ste v vali naselbini ie »kle-klrtev. Bil je sam gospodar človek ni niti slutil. Seve, vede- be>ed ne bi vzel resno v razmi- nili naročiti Majski Gla»?
li smo, da so ameriški industri-a'ci simpatlzirali z nacijsko Nemčijo, ter da so Ford, General Motors. General Electric itd. imeli ogromne investicije v Nemčiji. Da je pa Hitler s pomočjo svojih industrijskih kombinacij kontroliral industrijski produkt v Ameriki, to pa saj navadnemu človeku ni bilo znano. Pa so prišle stvari na dan. Standard Oil— magnezij-<ki trust in potem še General Electric.
Gre se za Tungsten Carbid. To mineralijo se rabi za reza-
Vsak, kdor je ponosen, da ga je rodila Slovenska mati, bo gotovo prišel na
VELIKI DOBRODELNI =K0NCERT—
_ ______nje najtršega jekla. I*eta 1928.
Angelci je povsej svoji lepoti, je General Electric kupila pra-in podnibju vendarle neunij- vice od Krunpove kompaniie sko mesto, kjer so delavske or-^s rzdelavo Tungsten karbida, ganizacije do malt ¿a nepozna- j Dočim je Nemčija izdelavala ^ ne. Saj takrat je bilo tako. Do- Uo kovino v taki količini, da jo . I* i m i i\ Slun Vrunriupn ono naj-1.je leta 1938 imela več kot dvaj- J
setkrat toliko kot Zed. državo | ter je *ta!a tam $50 kilogram, jo je General Electric omejila, ker ie imeH monopol ter prodajala no $435 funt. Na ta način ie u^tvn-iia umetno pomanjkanje in ker je ta kovina absolutno potrebna pri izdelavi orožja, lahko v«ak razume, za-
čim je San Francisco eno bolj unijskih mest v severni Ameriki, pa je bil Los Angeles obratno. Mesto lastuje svojo pc ulično železnico ter dosti drugih občinskih naprav. Belino, kar «e popotnikom in tujcem ne dopade, je veter ter megla, katera sta stalna gosta
med aprilom in oktobrom. J .	, ,,
Z našimi rojaki sem se hitro, kaj je Hitler imel tako lahke
seznanil. Preselil sem «e na I čase pr svoji naoro/itv i.	|
"Kranjski hrib" ter prestopil v i Sedaj, ko j* prišlo v*e to na
V NEDELJO 24. MAJA 1942 v Bohcmian-American dvorano, 1438 W. 18th St.,
4 1114 AM». IIX.
Nastopijo Prešeren, Sava. Adrija in s bor Slovenske ienske zvere. Dalje: Miss Anno Beniger, sestri Korenčan in Novak, Prešernov kvartet, Tomaž Cukale in drugi. Za govor, nike povabljeni iupan Edward J. Kelly, Vincent Cainkar
in Joseph Zalar.
Pričetek programa ob 2:30 popoldne
VSTOPNINA SAMO 50c.
Vsak, kdor ima plemenito srce in usmiljenje do svojega rojaka-trpina, bo gotovo na tem koncertu.
Vljudno vabi,
Lokalni odbor it. 8, JPO-SS.

KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
• é
"See tkkT" Bil sem ipo oprav-1 Tudi SNPJ je t svojim izvršnim ku v neki delavnici, ko pride j odsekom odobrila akcijo za ru-mimo človeka, s katerim sem »ki relif. V J8Z je na vodstvu
govoril, mlad fant in pokaže naslov v Hearstovem listu. "Nemci so pričeli z ofenzivo," je rektf in vse je igralo v njemu. "Raduje se," sem rekel možu, s katerim sva bila v po-menku. Pa je dejal: "In še kako! Skoro vsi v tej delavnici žele zmago Hitlerju. Ta fant, ki je dopolnil 20. leto, je nemškega pokolenja. Drugi so Nemci, ali potomci Nemcev, Madžari in kak Italijan je vmes. če bi oni mogli kaj storiti, izgube Zed, države vojno že jutri." človek te vrste ljudi opazuje in se čudi. Tam suž-nost, tu lahko rujejo zoper državo, v kateri imajo svobodi). Peta in šesta kolona v Zed. državah je močna, če ne bo delavstvo na straži, se lahko pripeti, da bo kazen v odvzemanju svobodščin na račun fašistov ono plačalo.
Nemški lUta v Gradcu poročajo, da je ponemčenje spodnje Štajerske skoro dokončano. Vse je šlo "po načrtu". In vse vino spodnjega Stajerja je sedaj svojina nemških kleti, pravi eno poročilo. Trgovine, hoteli, restavracije, gostilne, to je vse Nemcem "vrnjeno". Prejšnji lastniki pa so kajpada morali "na jug".
Aparat jugoslovanske vlade,
ki deluje v Zed. državah, stane tisočake na mesec. Nič ne de, toda ali res tudi DELUJE? S spletkarstvam, z intrigami in s kruhoboretvom ne dela sebi, ne narodu, ne državi nikakršnega usgleda. čas bi že bil, da bi se tudi tu pojavil kak Draža Mihajlovič in storil konec ma-loVaškim špetirom.
V HBZ imajo referendum glede posmrtnin. Glavni predlog je, da se v času vojne ne bi smel noben novopristopli član zavarovati za več kot $500, in da si v tej dobi nihče ne bi smel zvišati poamrtnine. Od-
kampanje v gmotno pomoč Sovjetski Uniji Joško Oven. Cen. tralni odbor ruskega relifa se j je zavzel nabrati najmanj Šest
milijonov dolarjev, če kdo, potrebuje v tej vojni zdravil in zdravilskih potrebščin najbolj Sovjetska Unija, ker je izgubila veliko svojega teritorija in pa zalog, ki so lansko jesen padle sovražniku v roke. Nemčija slovi v zdravilski vedi za prvo deželo na svetu. Upoštevajoč to dejstvo, je resnično važno in v korist vseh zaveznikov, da se Sovjetski Uniji pošlje čimveč zdravstvenega materijala.
Winston Churchill je zapre-til Nemčiji, da če bo napadala ruske čete tudi s plinom, ga bo Anglija sipala na nemška mesta. Iz Berlina namigujejo, da plin, ki ga rabijo sedaj proti sovjetskim četam na Krimu, sploh ni plin, nego le sredstvo, ki človeka za kratek hip omami, da je nesposoben za boj, pa se ga vjame. Vprašanje je, kaj bodo o tem nemškem tolmačenju opojnega plina rekli v Angliji. Bo li Churchill besedo držal? Ako jo bo, bo Nemčija nehala uporabljati tudi "omotičen" plin.
Mladen Trbuhovic je bil u-
rednik "Amerikanskega Srbo-brana". Mlatil je večinoma po Hrvatih in stlačil ve» hrvatski narod v Paveličevo vrečo. Sel je v ekstremnosti. Na Srpski Narodni Savez je bil narejen pritisk, da naj se s hujskanjem zoper Hrvate preneha in Trbu-hovič je odšel iz uredništva. A Srbi se ie vedno nad Hrvati na vso moč hud u jejo. Vidijo le Pa-veliča, ki je kajpada fašistični agent, a pozabljajo, da je tudi bivši srbski vojni minister Milan Nedic fašistični agent in pobija Srbe na Hitlerjevo povelje enako navdušeno kakor Pavelič. "Amerikanski Srbo-bran" svoje čitatelje uči, da
bobranu" »o se iz tega prav malo naučili. Na mesto prejšnjega Trbuhoviča so dobili novega, ki njagovo politiko razdvajanja in sejanja nezaupno-sti nadaljuje.
Nemški list "Herold" V Phi ladelphiji je ustavljen. Uredništvo "Herolda" je bilo povabljeno, da se pride dne 14. maja lahko braniti v Washington in dokazati, da list zasluži poštno zaščito. Pa so se pri "Heroldu" premislili in list raj še sami ustavili, kot pa da bi se šli kompromitirati zaradi njegovih fašističnih smernic. Na enak način se je "umaknil" nad vse pogumni "father" Coughlin. Razni vladni oddelki v Washingtonu pravijo, da je še precej tujejezičnih listov, ki so nezvesti tej deželi, pa tudi v angleškem jeziku jih je nekaj. Naj bo tu spet ponovljeno: Vsled svojega malega vpliva in majhne cirkulacije, delajo tujejezični listi veliko manj škode, kot pa glasila multimili-jonarjev, ki pod krinko, da so za "all-out American war effort", izpodkopavajo zaupanje ljudstva v vsa vladna prizadevanja. Kritizirajo ne zato, da bi koristili dobri stvari, nego da bi napravili iz slabega položaja še slabšega.
Jugoslovanski informacijski center je — kar se poročil o Sloveniji tiče — naipram Italiji skoro vljuden. Glavni vzrok temu bodo menda to, da Italijani s slovensko duhovščino spoštljivo ravnajo, Nemci pa so brutalni napram vsem Slovencem enako, neglede na stan. Bilo pa bi napačno domnevati, da imajo Italijani pošjenejše namene kot Nemci. Za enkrat se jim zdi, da je boljše, ako Nemci naj prvo opravijo, potem pa še oni izvrše 'težko operacijo", kakor so jo nad primorskimi Slovenci. Namen obojih—namreč Nemcev in Italijanov, je Slovence popolnoma izbrisati z zemljevida.
"Ameriška Domovina" želi
jim je "black market" zapah-1 Piknik V korist Proletarca! Slovenci v skupni hiši, in po-njen, trgovine od spredaj pa so • rllcLMi, roitrebno je, da se pridobi vanjo prazne. General Nedič je vsled ,n ru$Ke9° r«llf0	tudi Bolgare. Na neprijetnosti,
tega proglasil, da se mora vse, kar ima kdo naprodaj, oddati proti določeni ceni vladi in le ona sme potem prodajati na drolfno. Kaj je "black market", se polagoma doznava tudi v Zed.^državah. Zvezna vlada ga skuiša ie v kali zadušiti. Ako se ji to poareči, bo ljudstvu nič koliko v korist.	s
Milwausko robantanje
V Proletarcu sem Čital uredniško pripombo k tistemu skrpucalu, ki se imenuje "Spomini". Med vrstami sem bral nekako opravičilo, ker stvar ni bila tam, kamor je bila namenjena. Tisto nepisano opravičilo ni bilo na mestu, ker podpisani priznava urednikom gotove pravice in dolžnosti. Podpisani večkrat moči potrpežljivi papir, ne mara p* mučiti tistih, ki se z njegovinti neslanostimi ukvarjajo. Ujezilo bi ga pa, in vjezilo za smrt, če bi se urednik razkorajiil in "ex cathedra" prilepil njegovemu "duševnemu" proizvodu dolg in goli rep, s kakršnim se ponašajo podgane...
Mihvauški župan nas je zapustil. Carl Zeidler "the sing-ing Mayor" se je prostovoljno
z gasolinom, z gumijem na avt nih kolesih in še z marsičem.
Vojna je vojna, fantov bo med nami čezdalje nanj, ker morajo v armado, čitali bomo >4) žrtvah na bojiščih in tako bo veselje za zabave s časoma skopnelo samo ob sebi.
Koliko časa nam bo še mogoče iz velikih mest v prosto naravo ne vemo. Obetajo nam, da
ki so se dogodile v prošlosti, je treba pozabiti in delati za bodočnost, je apeliral. Streti mo-
ne dolgo, ker bo treba hraniti ramo fašizem in njuna pred
stavnika Hitlerja in Mussolini-ja in v ta namen stati z zavezniki roka v roki. Teh idej je voditelj hrvatskega naroda dr. Maček in z njim je vse hrvatsko ljudstvo. In Hrvati kot vsi drugi nasprotniki fašizma so v tej gigantski borbi z Veliko
A vendar, eno zabavo bomoj Britanijo, Zed. državami in So-
letos imeli, ki ne bo le običajna, kakor ni skoro nobena, kar jih prireja klub št. 1 JSZ. To bo piknik v korist Proletarca in za ruski relif. Vršil se bo pri Keglu v Willow Springsu v nedeljo 14. junija. Vstopnice so ipo 25c. Pri vhodu bodo trem imetnikom vstopnic oddane nagrade v gotovini. Ker gre vse v dober namen, se zanašamo na nase sodruge in druge prijatelje, da bodo sodelovali in pripomogli k večji udeležbi kot smo jo imeli še kdaj prej. Vsi dosedanji pikniki v korist Proletarca so se sijajno posrečili, in klubov odbor upa, da bo ta še večji in uspešnejši od prejšnjih.
Naš klub sgdeluje tudi v akciji za jugoslovanski relif. Klu-bova zastopnica v slovenski sekciji JPO je Frances Vreček.
javil k mornarici. Mož je storil Na prejšnji seji je poročala, da
bor pravi, da je problem do- kadar jih kdo vpraša o narod-bto preudaril in v interesu H. nosti, naj mu z največjim za-
»» i
B. Z", je, da glasuje za omejit ve. Tako aipelira ^Zajedničar V zveznem kongresu pa predlagajo, da naj brigo za vojake in mornarje ter za od njih odvisne svojce prevzame država.
nosom odgovore, da so Srbi. Ju-
svojo dolžnost, kakor že tisoče drugi 1} in do tu bi bilo vse prav. Prav pa ni, da naši milwauški dnevniki ne morejo preko tega! Dan za dnevom priobčuje-jo članke o njem in skontj vsaki dan smo Milwaučani tako srečni, da vidimo sliko Zeidler-ja in njegovih zdravih zob. O tisočih drugih, ki so vstopili v službo strica Sama pa ne opazimo drugega ko imena in še ta so tiskana s silno majhnimi črkami. In vendar bodo tisti, ki so tiskani z malimi črkami glavna opora demokracije! Ako bi ne bilo ljudi, katerih imena so v. javnost poslana « malimi črka-
______mi. bi Hitler in Musso ie da-
da se naj "člankar v Prosveti! vladala svet. No ja, svet je
je prodala že precej vstopnic, ki jih je tprejel klub za skupno prireditev v prid jugoslovanskega relifa, in da se pri tem poslu zanaša tudi na sodelovanje drugih članov in članic kluba. Prireditev, katere prebitek
vjetsko Unijo. Zelo odobravajoče je omenjal predsednika Roosevelta, v katerega goji ves demokratični svet veliko zaupanje.
Najbolj značilno se mi je zdelo to, da ni ban Subašič "ipoglavnika" Paveliča po imenu omenil, nego le mimogrede, po ovinkih. Se mu pač ni zdelo vredno, da bi ga po imenu priznal.
O sebi je Subašič dejal, da je pravnik, in da je bil sodnik v kriminalnem sodišču. Bil je vedno proti smrt»** kazni iz načelnih ozirov. Kriminalce je presojal po okolščinah. Eni so za gazili v zločinstva po nesrečnih slučajih, druge je pahnil na nezakonito pot slab envi ronment. Obojim je boljše pomagati .kakor pa se maščevati nad njimi. Kronične zločince je treba zdraviti.
Kadar pa se bo sodilo ubijalce naroda — je rekel Subašič, misleč na Paveliča in nje gove "ustaše", pa bo to zanj težka naloga, in tudi kazen, ki bo izrečena nad njimi, bo težka... Občinstvo je zelo burno plo
je namenjen za jugoslovanski Iskalo tudi vselej ko je bil ome
določno izrazi, kakšna naj bo bodoča oblika Jugoslavije." O-menja to na uvodnik (v Prosveti), ki predlaga, da naj bo Slovenija po tej vojni svobodna
pač tak: eni svet ustvarjajo, drugi pa pobašejo kredit . . .
Konferenca Prosvetne matice se bliža in pri nas v Milwau« keeju bo. Upati je, da bo uspešna in to bolj ko so bile prej-
v svobodni Jugoslaviji. Skoda goslovanstvo naj zavržejo. Ju-'zares, ker ne more noben Član- jšnje — če tudi o prejšnjih ne goslovanov sploh ni... To, da , kar in noben list ničesar jam- j morem reči, da so bile bob ob
naj Srb na vprašanje glede svoje narodnosti pove, da je Srb, je povsem »pravilno. Nji-
Precej naredb v ta namen je , hov narod je prilično znan tudi zvezna zbornica že sklenila in ' med Američani, četudi gre ne-je skoro gotovo, da jih bo še kaj tega poznanja in slovesa na več v bodoče.	račun vse Jugoslavije ... Toda
Glavni odbor HBZ se je za- igrati na ozkogrudni naciona-vzel tudi za kampanjo ruske-1 lizem je slabo — je to pravza ga civilnega relifa. Sploh je prav isto zlo, kar je Srbe znova med Hrvati ta akcija veliko ja- doletelo. Močnejši nacionali-
čja kot pa na primer za jugoslovanski relif. (Med Hrvati ga sploh ni, razen na papirju.)
zem davi slabejšega. Nemški drži Srbe za vrat, uničuje Slovence in mami Hrvate. Pri "Sr-
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
]

99.

So. Lawndale Avenue I Chicago, Illinois	S
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
N«r*i»l»a s* Urala« drlsvs (Ism Cblcaga) I« KanWo $«.00 as !•»•» $3 00 ss pml Utai $1 50 a# Istrt Utai mm Cfclca«» ia Cl««re $7.80 u c»lo letef $3.7» mm pml U»«| mm Inmmmmrtw $0.00.
čiti, kakšna naj bo ta ali ona *teno. Le'lanska je bila bolj ta-
Noslov zo list in tajništvo je:
dežela, ko neha sedanji krvavi metež. V kakem listu ali na papirju sploh se lahko pač marsikaj reče in veliko obljubi. Koristi pa nič, Če ni gibanja, ki tisto, kar se zahteva, uveljavi s svojo organizirano močjo. Sicer pa je "A. D." v zmoti, ko pravi, da dosedaj še ni nihče "zapreigel iniciative", ki bi določala, kakšno Jugoslavijo si tu predstavljamo, da bo svobodna, koristna in vzorna.
"Black market" pomeni v Angliji in še bolj pa drugod po Evropi grozo za reveže. V Srbiji ga skuša general Milan Nedic odpraviti z iztrebitvijo vsega privatnega trgovanja. Cene, ki jih določi vlada te ali one dežele za živila in blago, so take, da tudi delavcem omogočajo kaj kupiti. Toda, ako si imo-vit, greš v prodajalno skozi zadnja vrata in ipraviš: "Daj mi mesa ter tega in onega toliko in toliko. Plačam ti petkrat preko postavne, cene." To je za prodajalca več kot skušnjava. Ako si ne upa prodati sam, dobi koga drugega, ki pobere s prodajalnih polic stvari in gre z njimi na "black market", na "trg v temi". Vlade ga skušajo odpraviti ponekod celo s smrtnimi kaznimi. Ampak ker je v tej stvari veliko dobička, potrebščin pa veliko premalo za vse, jih dobe oni, ki največ plačajo. To se je skušalo v tej koloni dopovedati tudi patru Ambrožiču, pa je vz-lic temu poskrbel, da so z zred-čenih zalog ljubljanskih in o-koliških proda jalon dobili kar je še ostalo na njih potrebščine oni, ki so jih lahko kupili bodisi "z mašami" ali pa z direktnimi podporami iz "papeževega sklada". 'Prizadeti pa so gara-či, ker dasi najbolj težko delajo, tudi najmanj zaslužijo, pa
ko — well, recimo neuspešna! Posvečena je bila deloma našim pevskim in dramskim zborom. Razpravljala je o križih in težavah naših pevskih in dramskih zborov in kritizirala naše časopisje, ker niti ob enajsti uri ne posveti nikakršne pozornosti tej važni panogi našega kulturnega dela. Nekateri udeleženci so bili prepričani, da se bodo "vremena Kranjcem zjesnila". Pričakovali so urednikih člankov, ki bi naj bili v spodbudo pevcem, dile-tantom in publiki. Pričakovali so uredniških člankov, ki bi našim društvenim članom v jasnih in korenitih besedah povedali, kolike važnosti so pevske in dramske oilgan i zarije za pro-cvit in obstoj raznih društev. Pa so se tisti udeleženci konference temeljito motili! Naše časopisje jim je v počaanem tempu molče zatrobentalo: "Memento mori" — spominjaj se smrti . • .
France Puncer.
t$
a
Fantje v vojsko gredo
Moon Run, Pa. — V soboto 23. maja zvečer bo v tej naselbini pod okriljem združenih slovanskih društev prireditev v zabavo in v korist fantom, ki so pozvani, ali pa bodo v kratkem poklicani v armado.
Nanjo vabimo ne le vse občinstvo v tej nego tudi v sosednih krajih. Na nji bo nekomu oddan tudi vojni bond v znesku 125. Igral bo Frankov trio. Postrežba bo i zborna vzlic vojnim časom. Torej na svidenje v soboto 28. maja v moonrun-ski dvorani.
Jacob Ambrosich.
(Op, u.—Ostali del tega dopisa bo v prihodnji številki.)
relif, bo v nedeljo 24. maja. Več o nji je v par drugih dopisih v tej številki.
Iz svoje blagajne je klub prispeval za jugoslovanski relif $10 in istotoliko za ruski relif. in kot že rečeno, klubovi člani in članice sodelujejo v obema.
Hrvati v Chicagu za edinstvo med Jugoslovani
Chicago, III. — V nedeljo 10. maja so Hrvati v Chicagu imeli v dvorani Sokol Pilsen na So. Ashland A ve. blizu 18. ceste javen shod, na katerem je bil glavni in edini govornik hrvatski ban dr. Ivan Subašič. Otvor-jen je bil ob 3. pop. z ameriško himno, ki jo je sviral orkester Javor, in tik nato je odigral "Lepo našo domovino".
V	nadaljnem glasbenem sporedu so nastopili trije pevski zbori, namreč "Zora", "Matija Gubec" in neki ženski zbor, čigar imena pa si nisem zapomnil.
Največji vtis je napravil mešan zbor "Matija Gubec", a tudi ostali dve pevski društvi sta svojo nalogo častno izvršila. Vmes sta peli dve solistinji in pa v duetu "Hajd Hrvati". O tej pesmi je bilo rečeno, da je uglasbena nalašč za predvajanje na tem shodu. Tudi to pesem je spremljal tamburaški zbor.
Bana Subašiča in njegovo ženo je predstavil avdijenci predsednik zveze hrvatskih društev v Chicagu Joe Bazda-rič. Bil je burno pozdravljen. Udeleženci shoda so vstali ko je prišel v dvorano v spremstvu hrvatskih veljakov in spet ko je bil predstavljen in začel govoriti.
V	svojem uvodu je predsednik shoda J. Bazdarič omenil napore Hrvatov, da bi si bili med seboj edini in pod vodstvom In ob strani dr. Mačka zaeno s Srbi in Slovenci nastopili v borbi za obnovitev jugoslovanske države. Omenil je, da so Slovenci organizirani zase v sedanji akciji in enako Srbi, hrvatska društva v Chicagu — po številu — pa so se združila v enak namen in to zborovanje je bilo pod njihnim pokroviteljstvom. Shoda se je udeležilo kakih 700 do 80Ql oseb.
Dr. Subašič je govoril nekaj nad eno uro. Njeigova izvajanja so bila stvarna In bilo je o-čivldno, da navzoči soglašajo z njiip. Poudarjal je, da Hrvati hočejo biti solidarni s Srbi in a
njen jugoslovanski, vojni mini* ster, 'poveljnik četnikov Draža M i ha j lovki'.
Sprejetih je bilo precej resolucij, med njimi ena, ki je bila poslana Rooseveltu, druga sovjetskemu poslaniku Maksimu Litvinovu in še par drugih. Imen pa nisem mogel ujeti na svoj sluh, ker je sedel poleg mene človek, ki me je venomer kaj vpraševal in "badral". Vem le, da je bila poleg omenjenih dveh sprejeta ena resolucija, naslovljena zamejni jugoslovanski vladi v Londonu.
Anton Vičič.
MARTIN JUDNICH PIŠE
$25,000 boš lahko imel čistega zase, to je, ko boš .plača) vse stroške celega leta. In če si naredil milijon ali več profita ali kako že gre ta stvar — in ko boš plačal vse bile —
Kdo? Jaz? Zadovoljen sem, če mi ostane 25c čistega na koncu leta. In ti —?
No, no! Nikar ne zrasti ta? koj! Saj se to tebe ne tiče. Ampak velike in bogate korpora-cije oziroma njih lastniki bodo ob lepe milijončke.
To je prokleto slaba tolažba za nas. Jaz, oziroma mi, ne bomo zato nič več imeli. S tem preostankom bodo še zmerom lahko razkošno živeli. Take čedne vsotice jaz nisem še videl v vsem svojem življenju. A delam pa že mnogo let. In Če bi jo, prebitek je vseeno le 55 let na grbi in stare kosti. Toda branil se jih ne bi, da mi ne bi rekli, da sem kot tisti hrvaški komunist, ki ni hotel kokošje pečenke jesti, čoš, da je to samo za buržvaiijo,
Zdaj, ko ao nam določili koliko sladkorja sme vsakdo porabiti na teden, se nekateri cmerijo, kaj bo! Zame je vseeno. če bi ga četrt funta na teden za celo familijo dobil, bi bilo še zmeraj več kot smo ga v starem kraju porabili. Pa ljudje vseeno žive. Da je le kislega zelja, fižola in krompirja,
pa ne bomo gladu umrli. Vojne pa bo tudi enkrat konec.
Nekaj mi leži na srcu in to vam moram zautpati. Namreč, ko bom in če bom še kdaj kupoval pisalni stroj, si bom takega, ki bo sam pisal in tudi mislil. Saj tudi ta ni tako slab. Ampak to je, da moram biti jaz zraven ako hočem, da kaj napiše in povrhu še težko misliti zanj. — Saj vem," kaj boste rekli. Pa to ni res. Saj sem se dal od zdravnika pregledati in še od špecialista. Pa je rekel, da je vse O. K. Samo (figarete moram pustiti in pa nova očala si moram nabaviti. V lobanjo sicer ni nič pogledal, če bi, bi bil presenečen. Spomniti ga pa sam nisem hotel. Naj misli, da sem modrijan.
Ko tako ležeš in štorkljaš po tem svetu, vidiš in slišiš marsikaj. Le čemu si ljudje grenijo življenje; sebi in drugim! človeško življenje je tako kratko, da je škoda vsake minute, ki jo devajo v nič.
Ako je res, kar se piše o Slovencih v starem kraju, tedaj ne bo imel kdo na polju delati, ko bo vojne konec. Ako bo Jugoslavija hotela* sebi in svojim državljanom dobroT bo ustanovila zadružne poljedelske enote po vsej državi. Nabavila jim potrebne stroje za obdelovanje polja. Male vasice bi seveda morale izginiti. Le pristave naj bi bile na vsakih toliko kilometrov, za shrambo poljedelskih strojev, pridelkov in potrebna živina.
Tiste male vasice so res romantične s svojimi belimi cerkvicami, ampak — žalostna je lačna romantika. Pa tudi pora-di snage v naših vaseh. Vsak kmet ima tik hiše, kjer stanuje s svojo družino, štalo in svinjak. In baš pred hišnimi vrati gnojno jamo z velikim kupom gnoja in povrhu še gnojnica, ki doteka iz svinjaka in štale. Smrad, ki prihaja iz jame, u-darja na hišna vrata in sili skozi'okna v stanovanje. To veste večinoma vsi, ki ste s kmetov prišli.
Pa tudi obrt naj bi bila zadružna. Sploh vsa produkcija in distribucija v državi.
Nič napačnega ne bi bilo, ako bi vsa Evropa osvojila zadružni gospodarski sistem. Ali pa magari ves svet. Prav gotovo bi bila to zadnja vojna.
2e spet delaš račune brez krčmarja, ha? Boste rekli, le pojdi še enkrat k zdravniku. Moj odgovor naj bo star pregovor, a še zmeraj drži: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
a
Dostropne" cene ne pomenijo znižanja
Dne 18. maja so stopile v veljavo takozvane doslropne cene. Nihče ne sme ničesar prodajati dražje, kot je za isto blago računal meseca marca. Le gotove vrste sočivja in nekaj drugih stvari je izvzetih.
To.seveda ne pomenj, da so se cene v splošnem znižale, kar tudi ni bil namen te postave, nego le ustaviti naraščanje.
" Ddstropno" pomeni * glede cen v tem slučaju isto kakor ako spustiš balonček v sobi. Se dviigns nagloma, zadene ob strop ju tam obstane.
Da bi le tudi cene tako obstale!
Tudi ihdtjstriblna fronta zahteva življenj
V minulih nekaj tednih se je dogodilo prilično nesreč v industriji, med njimi nekaj eksplozij v premogovnikih.
Večl* število delavcev je bi lo ubifih, ŠO VOč pa poškodovanih.
............................................
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VUST PO «MBRNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
18S8 K HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
T.I. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
ZV0NK0 A. NOVAK:
ČEZDRNINSTRN
SLOVENCI
XXV.
Blizu 150 let so t ravenski grofje vladali v štajerski deželi. Zadnji njihovega rodu je bil Otokar IV., ki je umrl I. 1192. ter zapustil Štajersko avstrijskim Babenbergom. V svoji "oporoki" se je spomnil plemstva. duhovščine in samostanov. a kmečkega • ljudstva in meščanstva pa ?tploh ne omenja v njej. Kajti mesta so bila tedaj šele v svojem početnem razvoju, a kmetje pa so tlača-nili graščakom.
Travenski groije so bili odločni in sebični, kakor je bilo to oboje pri vseh tedanjih vladarskih rodbinah v navadi. Bili so zelo naklonjeni plemstvu in cerkvi, a za garajoče ljudstvo se niso dosti zmenili.
Gradec se je za časa njih-nega vladanja dvignil v glavno mesto štajerske dežele. Slovenci so mu dali ime ter na kraju sedanjega mestnega gradu postavili preprosto utrdbo, da so v njej iskali zavetja ob času obrskih in madžarnkih navalov. Tudi potem, ko so si tam gori dali travenski Otokarji postaviti zidan grad, se je zaznamoval do 13. stoletja s slovenskim imenom, kar pomeni, da je bila tudi okolica naseljena s Slovenci. To tudi pričajo premnoga krajevna imena, kakor so n< pr. Topla (Topel), Gaberje (Gabriach), Borovnica (Fer-nitz), Rakovnica (Ragnitz) itd. Slovenci so tudi (prostrano graŠko ravan iztrebili in obdelali. Ime Vinica nam dopoveduje, da so slovenski pradedje v graški okolici gojili celo vinorodno trto.
Prvi meščan je v Gradcu so bili trgovci in obrtniki, ki so se pač priselili tjakaj z Bavarskega. Zato se je mesto pozneje imenovalo "Bavarski Gradec".
Kultura, ki se je gojila le po samostanih, je bila nemška, ker so bili domala vsi menihi nemškega rodu. Toda tudi to kulturno delovanje ni prodrlo v kmečko ljudstvo, ki se je vicalo le za tiranske in roparske gra-ščake iz tujine.
Nemška rodbina Babenber-gov, ki so prevzeli dediščino travenskih grofov 1. 1192., je vladala na štajerskem pol stoletja. Njihna vlada ni prinesla Štajercem nobenih izrednih dogodkov, niti ne nikakršnih do-orot. Ali za Babenberge same pa je bila nova posest zelo pomembna. Kajti z njo se jim je odprla pot »proti jugu, kamor je odtlej tudi težila njihna politika. Vrh tega so se popolnoma po nepotrebnem brigali za trapaste in nesmiselne križarske vojne, v katerih je za prazen nič poginilo sila veliko število evropske mladine.
Tako se je z<godi1o, da je šel tudi vojvoda Leopold 1. 1217. nad "krivoverce" v deželo, kjer je zagledal luč sveta Jezus Kristus. Ta pohod zaslepljenih križarjev se lahko imenuje avstro-ogrska križarska vojna, ker se je hkrati z njim odpravil tudi ogrski kralj Andrej II. čez morje na Jutrovo.
Mnogo Slovencev in Hrvatov se je tedaj borilo pod zastavami kranjskega, koroškega, štajerskega in istrskega iplemstva ter prelivalo svojo slovansko kri za prazen nič.
Sredina 13. stoletja je bila usodna za slovenske pokrajine. Izumrle so tri vladarske rodbine. Mogočneži, ki so dolgo določevali usodo slovenskemu narodu, so zginili s pozorišča. Novi tujci so se oglašali drug za drugim ter si prilaščali pravico
do lepih slovenskih dežel. Vnel se je hud boj za dediščino, ki naj bi po pravici šla edinole slovenskemu l}udstvu. Razni "plemiči" so se prav po pasje trgali in pulili za slovensko zemljo, kar je povzročilo velikansko zmešnjavo med ljudstvom. Nastopila je doba strašnega brezvladja in kmečki ljudje so morali »prenašati vso njegovo grozo.
Ob takih žalostnih razmerah si je vse pošteno in miroljubno prebivalstvo želelo mogočnega in odločnega vladarja v deželo. In prav tak se je ljudem zdel mladi kraljevič Premisl Otokar II. iz sosednje Češke. Ta si je prizadeval združiti vse vzhodne alpske pokrajine s češkimi deželami ter iz tiste velike skupine ustanoviti veliko neodvisno slovansko velesilo. Ta načrt bi se mu bil tudi posrečil, da mu ga ni prekrižal nemški grof Rudolf Habsburg, ki je bil dne 29. septembra 1. 1273. oklican za nemškega cesarja. Prevzet od hlepenja po krasnih slovenskih poljanah je ta nemški mogotec napadel Otokarja ter ga porazil v bitki na "Moravskem polju" dne 26. avgusta 1. 1278. Otokar je bil <ubit in z njim za vselej pokopan vzor mogočne slovanske države, segajoče od Krkonošev do Jadranskega morja.
Dedna oblast alpskih pokrajin je prešla na Habsbuiye dne 27. decembra 1. 1282. ter ostala najprej posredno, a potem pa neposredno v njihnih rokah tja do konca zadnje svetovne vojne.
Med vladarji, ki so si v 13. in 14. stoletju s Habsburgi delili oblast v slovenskih deželah, je vredno omeniti Ortenburge in celjske grofe. Prvi so imeli največ posestev na Gorenjskem, kjer je bil stari Lipniški grad (Wardenburg) pri Radovljici njih no središče, drugi pa na j Štajerskem v Celju.
Velika ortenburška posest je bila tudi na Dolenjskem. Imenovati se bi mogla po glavnem gradu ribniško gospostvo, ki je segalo od gradu čušperka pa do reke Kolpe in merilo več kakor pet nemških milj na dolgost. V 14. stoletju je bilo komaj polovico te zemlje obdelane, in sieer le gornji del okoli Dobrepolj in Ribnice, vse drugo so pokrivali gozdovi. Središče teh posestev je bila Ribnica. Za ta del kranjske dežele je bila oblast ortenburške gospode posebno pomembna, ker so ti nemški grofje poklicali v neobdelane kraje svojega ¡gospostva nove nemške naseljence in tako ustanovili nemški jezikovni otok — Kočevje.
Novi predlogi, do se dobi unije pod vladno in javno nadzorstvo
(Nadaljevanje s 1. strani.) imela pravico pregledovati zvezna oblast, dasi se bi te določbe v slučaju neprijateljske administracije kaj lahko zlorabljalo zoper unije.
Večina odgovornih unij polaga svoje račune vsako leto, ali pa vsakega pol leta, članstvu in konvencijam ter so objavljena v glasilih. Te bi torej v slučaju sprejema omenjenega načrta ne bile prizadete, pač pa take, ki so si jih prilastili raketirji in jih drže v pesteh za svojo privatno posest. Za demokratiziranje unij lahko veliko stori tudi odbor A. F. L., kajti v Ameriški delavski federaciji je precej takih lokalov, ki delajo unijskemu imenu le škodo. Druga je i unijami OIO, ki so i malimi izjemami vse demokratično upravljane. Se največ diktature je izmed velikih unij v UMWA, a tudi ta polaga račune javno, obdržuje konvencije, ima referendum in je izmed vseh največ prispevala za organiziranje delavcev v masnih industrijah.
Zvezni kongres lahko unijam pomaga k demokratizinanju, a to ni namen večine poslancev, pač pa, kako jih obtežiti, Sa ne bi mogle vršiti svojega namena.
Na gornji sliki »o japonski vojni ujetniki — «koro nafi, in ameriški vojaki. Zajeli »o jih v Bataenu aa Filipinih. Ker pa »o »o moralo amertfke iete koncem konca japonski premoči podati, so bili ti japonski ujetniki osvobojeni in njihovo vlogo po so sprejele ameriške čete. Ameriško vrhovno poveljstvo v Avstraliji pravi, da bo dolgo, ko bodo Japonci postali «pot ujetniki tudi na Filipinih.
ne
Igrač ne bo zmanjkalo vzITc vojni
Po 30, juniju »o prepovedane pri izdelovanju igrač skoro vse kovine ln tudi več vrst drugega materijala.
• Ukaz, kakor se pričakuje, prihrani 100,000 ton železa in jekla na leto, 2.000 ton bakra, bakrenih zmesi in medi, 1000 ton svinca, 3000 ton gufnlja in. enako veliko količino svile, ra-yona, plastičnih snovi in barvil, potrebnih za produkcijo tankov, letal in municije.
Kot primer količine vojnega materijala v kaki igrači pomislite na »gračno lokomotivo, ki vaga tri in pol funta: Zadosti cinka gre v tako igračo, da bi količina zadostovala za izdelavo karburetorja v malem avtu oziroma za pokrivalo projekti-la. In zadosti bakrenih žic in tfiedi za pol tucata patron .30 kalibra. Šestnajst takih lokomotiv vsebuje zadosti jekla, da bi se napravil projektil 3 inč.
Igračna industrija pa je postala tako spretna v rabi nado-mestilnih materijalov, da ne bo nikakega pomanjkanja igrač— ne ta Božič, ne sploh kak Božič tekom vojne. Izdelovatelji igrač znajo napravljati iz lesa, papirja, stekla, lončevin, "nekritičnih" plastičnih snovi, bom-baževln in barv iz prsti kar čudovite Igrače.
Slovenski dan v Chicogu '"»»i»»« "t**»
^	Jama len aa eueftn
Tako govori Hitler
Zvesto te dri i pogodb
Nemčija ne bo nikoli zašla s poti, ki je bila določena v pogodbah. Nemški narod nima nobenega namena, dk bi vdrl v katerokoli deželo.
Hitler, Reichstag. 17. 5. 33.
Junak miru
Nemčija ne bo nikoli prelomila mini v Evropi.
Adolf Hitler, Reichstag, na dan zasedbe Porenja, 17. 3. 36.
Dobro pripravljeni narod
Januarja 1938, sem se slednjič odločil, da bom v tem letu na ta ali drug način pridobil za šest in pol milijona Nemcev v Avstriji pravico do aamood-I oči t ve.
Hitler, Reichstag, 30. 1. 1939.
Kadar ielite kaj offlaiati, •pomnite se "Proletarca".
Pod jarmom suicnjskim svet zdaj hropi,
naA narod mili gine, krvavi,' pomoči progi proste ie ljudi, ko hrepeneče »i nazaj ieli miru, svobode zlate svetlih dni...
. Ko je strašna noč fašističnih grozot zatela domala vso Evropo ter tako zagrnila tudi tisti prirodni raj, iz katerega prihajamo ameriški Slovenci, so vklenili nacijski razbojniki in laški tolovaji naš majhni slovenski narod v jarem najstrašnejše sužnosti. Pa nam je tedaj zaihtela duša in zakrvavelo srce kakor menda še nikoli poprej, kar smo nemudoma pokazali s tem, da smo začeli širiti pomožno gibanje povsod, koder biva kaka skupina našega živija v tej deželi. Najprej se je osnoval narodni pomožni odbor, nato pa postojanka za postojanko po posameznih slovenskih naselbinah.
Takorse je v začetku letošnjega leta ustanovil tudi v čika-ški slovenski naselbini krajevni pomožni odbor ter se takoj lotil priprav za veliko skupno dobrodelno prireditev, ki se bo vršila dne 24. maja popoldne v prostrani Ameriški češki dvorani na 1438 W. 18th St. tukaj v tem mestu.
Spored tega velikega gala koncerta bo zelo pester in zanimiv. Vse naše kulturne moči bodo iz prijaznosti sodelovale v njem ter s tem prispevale vsaka po svojih močeh k skupnemu uspehu, ki bo najprej tej deželi v obliki vojnih obveznic, potem pa našemu nesrečnemu slovenskemu ljudstvu v nujno pomoč.
Naša tu rojena mladenka in na vso moč obetavna sopraniat-ka Ana Beniger bo odprla koncert z ameriško narodno himno "The Star Spangled Ban-ner" ter nam še pozneje zapela s svojim nebeško lepim glasom nekaj slovenskih in drugih pesmi, pri Čemer vsem jo bo spremljala na klavir nam vsem že dobro znana mojstrinja Jasna Bjankini.
Krasno Gregorčičevo pesem "Bodočnost Slovanov" nam bo deklamiral Tomaž Cukale, ki je že večkrat dokazal, da Je izvrsten deklamator.

Za čimboljši gmotni in moralni uspeh
o
svojih priredb jih oglašajte v
"PROLETARCIT
J
Tomaž Cukarte se je te pred več leti začel uriti v petju in pokazal svoje uspehe na tem kulturnem polju posebno takrat, ko je še pred nedavnim priredil svoj koncert najprej v Waukeganu in nato pa še v Chicagu. Toda kmalu nato je pa moral žal opustiti tiste svoje pevske napore, ker se je podvrgel neki potrebni operaciji v grlu, ki se mu zdaj polagoma celi in zdravi. Ko se mu popolnoma zaceli, misli podati svoj tretji koncert, čfrar polovica čistega dohodka pojde v dobrodelne namene.
To soboto, t. j. dne 23. maja* bo ob ENI popoldne pel v radio WHIP v Palandičevem progra- i mu zelo lepo skladbo "Frideri-kovo tožbo", za katero je zlo-! žil slovensko besedilo pisec teh vrstic. Obenem bo Tomaž povabil v slovenskem jeziku čika-Ške in okoliške Slovence pa vse druge Jugoslovane na naš skupni gala koncert, ki se bo vršil prihodnji dan popoldne, kakor sem že zgoraj omenil.
Na to našo slovensko skupno prireditev so bili za govornike povabljeni jugoslovanski poslanik dr. Izidor Cankar, čikaški župan Edward Kelly In pa predsednik slovenskega narodnega pomožnega odbora Vincent Cainkar. •
Peli bosta Korenčanovi sestri, ki vselej tako radi sodelujeta na naših prireditvah; 1'dovičev sinko bo kajpak tudi na odru to pot; Prešernov kvartet se je menda še posebej pripravil za to priliko in stopili bosta prvič pred tako številno občinstvo moji punčki Majda in Ksenija. Prva bo pela arijo "One Fine Day" iz Puccinijeve opere "Madame Butterfly" in pa Zormanovo "Oj, večer je Že", druga pa bo to spremljala na klavir.
Nastopile bodo članice čika-škega kluba "Ljubljane" v slovenski narodni noši in peli bodo naši pevski zbori "Slovenska ženska zveza", "Adrija", "Prešeren" in "Sava".
Po programu bo prosta zabava, pri kateri bo za ples svl-ral tukajšnji Rudmanov orkester.
Ker-je namen Slovenskega dneva v Chicagu plemenit in človekoljuben, je pričakovati veliko udeležbo domačega občinstva in obeta se tudi obilno število gostov Iz Waukegana, Milwaukeeja in drugih okoliških naselbin.
Dan 24. maja naj bo zares dan slovenske plemenitosti In mojgočna manifestacija slovenske vzajemnosti, kadar gre za pomoč, ki je namenjena našim ljudem v njihni najhujši nesreči. Zvonko A. Novak.
doma in po svetu
(Nadaljevanje a 1, strani.)
se množe. V neki trgovini v Chicagu so vzeli pet tisoč vreč sladkorja. Kradejo avte, še bolj pa gumijaste obroče, pisalne stroje in razno drugo blago, kakršnega se med vojno ne bo več izdelovalo. Ako bi policijska oblast hotela stopiti strogo na prste kupčevalcem, ki trgujejo z ukradenim blagom, pa bi bile tatvine kaj kmalu omejene.
Zvezni sodnik Igoe V Chica-igu je v obravnavi proti nekemu fantu, ki se ni hotel registrirati za vojaško obveznost, zelo strogo prijemal "kliko na južni strani".-Nastala je večinoma iz bivših "socialističnih" militan-tov, in se razvila po sodnikovem mnenju v ipronacijski krožek. Obtoiene^a fanta je obsodil na 4 leta zapora. V istem "krožku" je tudi učiteljica Rose K. Joyce. Učenci so jo tožili staršem, kako da zagovarja Japonsko in Nemčijo, češ, da so vojne z njima krive Zed. države. Šolski odbor jo je suspendiral iz službe. Rojena je bila na Irskem. Člani tistega "krožka" so večinoma nemškega in irskega pokolenja.
Majski Glas
Ste v vaši naselbini še sklenili naročiti Majski Glas?
Paul Douglas je prošlo soboto pustil profesorsko in alder-mansko službo in šel v armado. Star je 50 let. A ie zadnji dan svoje sluibe je udarjal po korupciji, ki je razpasena v čikaški mestni upravi in v njenem šolskem odboru. Težko, da bi mogel tako energičen, sposoben človek, kot je lPaul Douglas, koristiti armadi več kot pa je koristil prebivalstvu Chi-caga s svojo žgočo kritiko in s predlaganjem svojih načrtov v mestnem svetu. Douglas je bil "intervencionist". Ako bi bilo po njegovem, bi zavezniki udarili na Hitlerja že ko je zahteval češke krkje. Pred leti je »podpiral v volilnih kampanjah Normana Thomasa, v sedanji krizi pa se je znjim zaradi njegovega pacifističnega stališča razprti 1 in enkrat z njim na shodu tudi debatiral radi tega. In ker je bil Douglas "za vojno" je smatral za nič več kot prav, da se tudi vpiše vanjo.
Otroci v Angliji so se lotili izdelovanja igrač, ki jih bodo poslali pred prihodnjim božičem otrokom v Sovjetski Uniji.
Is Moskve poročajo, da Hitler ned Nemci že izvršuje svojo pretnjo. V zadnjem svojem govoru v rajhstagu je namreč zahteval, da se mu da neoporečno oblast razpolagati z vsakim prebivalcem po njegovi u-videvnosti, ne da bi se bilo treba -zatekati na sodišča in tratiti čas z obravnavami. Dne 7. maja je bilo v Hamburgu usmr-čenih 19 Nemcev, ker so širili "defitiatične govorice".
NEMČIJA VRGLA VSO EVROPO V (TEROR IN GLAD
(Nadaljevanje s 1. strani.)
vso živino. Vsled silne negotovosti in bitk bo pridelek v Srbiji in na Hrvaškem letos pod normalo tudi če bo vreme skozi vse leto ugodno. Nič boljše se ne obeta v Rumuniji.
Madžarska je zagotovila svoj pridelek zvišati in ves preostanek prodati Nemčiji.
Slovenski kraji, ki so prišli ♦pod Nemčijo, ne pridelajo živil toliko kot jih potrebujejo. Neki nemški list v Gradcu je poročal, da je poljedelstvo na spodnjem Štajerskem sedaj že dobro urejeno in da si je Nemčija dobila z okupiranjem štajerske bc&ato zalogo vina.
Tudi na Gorenjskem je poljedelstvo preurejeno za nemške potrebe.
Pomstnjkanje v Italiji
Se veliko težji je živilski problem kakor Nemčija ima Italija. Odmerki so bili v času minule zime že večkrat znižani in spet to pomlad. Kruh je iz raznih primesi in užiten le za ljudi, ki so primorani stradati in jim je vsled tega vsaka hrana dobrodošla.
Kakor v ostali Italiji» je težko pomanjkanje tudi na slovenskem Primorju. V Dalmaciji pa je velika lakota. V Ljubljani in nit Dolenjskem je živila le težko dobiti. Kmete nič ne mika, da bi svoje pičle pridelke prodajali, ker si ne morejo za utrženi denar nič ki> piti.
priredbe:
KLUBOV
Jo So #o
Pomoč pride po vojni
Položaj letos, kar se prehrane tiče, je za Evropo še veliko težji kakor lani. Se hujše pa bo prihodnjo zimo. Rdeči križ sedaj prilično pomaga Grčiji, a v splošnem živil v Evropo od drugod ne bo, dokler bo trajala vojna, čim pa bo končana z zmago zaveznikov, bodo poslale tja ladje z žitom, mesninami in drugimi potrebščinami iz Severne in Južne Amerike in iz Afrike.
Ljudstva, ki jih je Nemčija pripravila v glad, ji tega zločina ne bodo nikoli odpustila.
JUNIJ
CHICAGO. ILL.—Piknik v korist Proletarca v nedeljo 14. junija pri Keglu v Willow Spriafsu.
CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ in pevskega «bore "Zorje" v nedeljo 21. junija na ialetaiikih prostorih Federacije SNPJ.
BARTON, O. — Konferenca dru-itev in klubov Prosvetne matiee v po« deljo 2S. junija ob 10. dop. na Joe Akofovi farmi.	v
NOVEMBER
CHICAGO. ILL. — Koncert Save W nedrij.. 29. novembra v dvorani
SNFJ.
i*1-" 1
Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featariag a Program of
YUGOSLAV POLK MUSIC Every Sfctardsy, 1 h> 2 P.M. STATION WHIP
ItM Mtoyrin (Top of th. Di.l)
HtlHWMIIIIIMtlMH I K
BARETINCIC & SON
Pogrebni zavod
Tel. 20-361
424 Broad Street johnstown, pa.
>IMIMI IMMtHino s . ■
J. N. ROGELJ
general insurance
6208 Shade Ava. Cleveland, O.
ee*
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postaic WGES, 1360 kilocyclev
jo Cieorae Morrhon
PRISTOPAJTE K
; slovenski narodni
; podporni jednoti
*
\ NAROČITE SI DNEVNIK J j
>PROSVEtA" :
Stane aa celo leto $8.00, pol Uta $3.00
\ Ustanavljajte nove društva. • Denet članov (le) j« treba aa ) novo druitvo. Naalov sa list In aa Ujniitvo j«:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
>»MMM»SSM»»tnMIIIIS<
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
3724 West 26th btreet T*i Crawford 2212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8<30 P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.)
Res. 22It So. Ridfeway Ave. Tel. «Crawford 8440
If no aaewor — CaR Austin S700
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLftAREC
education
ORGANIZATION CO-OPKRATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1810.
Published Weekly at 2301 So Lawndale A««.
CHICAGO, ILL., May 20, 1942
vol XXXVII.
War Workers Don't Get Fabulous Pay
LABOR reccnty commended the Si. Leuis "Post-Dispatch" for its emi rently fair attitude toward American workers at a time when the big majority of American newspapers were persistently printing the most vi ious untruths concerning the men and women who are devotedly "doig their bit" to win this war.
This week the "Post-Dispatch" did another good job. In a lengthy editorial, it answered the question, "Do workers got fabulous wagesV and,
of course, answered it in the negative.
« * • #
"There is no basis for financial compariaions between the fighting eo'-dier and the tnen whom Donald Nelson calls the 'soldiers of production,' though both are vital to winning the war," said the "Post-Dispatch.
"The men in the military or naval service gives up hia home, leaver his friend and hia job and risks his life. The value of his services to the country cannot be expressed in terms of money. If there were any basis for wage comparision, then it could be truly said that no civilian in America, from the President on down, is entitled to more pay than a buck private gets."
* ' 0 «
The "Post-Dispatch" quotea from a speech recently delivered by Charles P. Taft of Cincinnati, son of the former President, and pointa out that Ml', laft "debunked the myth" that war workers are overpaid.
Aa to the soldiers' pay, Mr. Taft said that few get $21 a month. Moat or thorn receive $30 base pay and Congress has ordered an increase to $42. In addition they are entitled to 20 per cent more for foreign service and, according to Mr. Taft, "get meals, clothing, lodging, medical care and other services for which the war worker would sp* id $800 to $900 a year."
Mr. Taft summed it all up by de- '"ring Hat "the soldier is paid us well as the average worker."
* • *.
Then Mr. Taft proceeded to consider the case of war plant workers, and found that "the vast majority make leas than $60 a week," and this includes overtime. Mr. Taft found that wages range from $37.17 a week in building construction to $63.49 in shipbuilding.
Not satisfied with Mr. Taft's findings, the "Post-Dispatch" made a survey of the wages of war workers in the St. Louis area, and after presenting a long array of figures announced this conclusion:
"The average pay in all war plants in St. Louis area is roughly 65 cents an hour, or $33.80 a week.
"Few war workers anywhere, the figures show, earn as much as $2,500 a year. This is the figure set by the Bureau of Home Economics and the Bureau of Labor Statiatks for a moderate standard of living for a city family of four persons."
* • *
The "Post-Dispatch" winds up its editorial with this impressive obscr-va tion:	]0* feSlVft
"Exorbitant war plant wages are, by and large, just wb%* Mr. Taft calls them—a myth. The subject of wages and hours can be discussed intelligently only when the myth is not permitted to color the picture."
The American workers owe a debt of gratitude to the "Post-Dispatch." If other newspapers were equally fair and equally intelligent, there would be no "labor problem" in connection with Uncle Sam'* war effort; and a lot of good people woulu ceaae to worry »boat a myth.—Labor.
TEN PER CENT EVERY PAYDAY
The offensive is on—the War Bond offensive.
The time—now.
The place—every factory, mill, mine, store and shop in Anserica.
Who is in? You and me. Every worker everywhere. More than 11,000,-000 organised workers. Our country is calling!
What is the goal? Ten per cent of your earnings this payday and every payday until the fight for freedom is won.	*
What are the stakes? They are high! It is we or they. Democracy versus Nazism. Freedom versus slavery.
Our brothers—yours and mine—are fighting in the Far East and on the rolling seas. Bonds every payday will help them win.
Let's show America that Organized Labor leads the way. Invest in War Bonds regularly through the Payrol Savings Plan.
•Save to help win the war.
Save to help stop price rises.
Save to have a nest egg you can use when the war Is won.
To protect the gains won by organised labor since the war for Independence—Buy War Savings Bonds every payday.—Montana Labor News.
An Appeal for Unity
Leo Krzycki, Vice-President of the ACWA, was presiding officer of the American Slav Congress, held recently in Detroit. He addressed the delegates with the following remarks:
"We are gathered tonight in the name of democracy, in the name of the United Statea and the united peoples of America. We are, first of all, Americans — men and women whose lives, whose heart's, whose hands, are consecrated to the freedom that is America.
The Roll Call of Honor
Let us, all together, pay homage to the Polish people who hjtve fought bravely and suffered greatly in the name of freedom.
Let us pay homage to the unconquerable spirit of the Chetniks of Jugoslavia and to the people of the Ukraine, who, with stout hearta, have pledged themselves to man's freedom.
Let us pay homage to the champions of democracy in Czechoslovakia, who arc working to restore their liberty.
Let us psy homage to those among the Bulgars who are resisting fascist forces among their own people. Let us pay homage to the people of Albania, who have given their blood in the cause of freedom.
And let us pay homage to the mighty people of Russia a ho, today, are giving to the whole world a demonstration of Slavic might, of Slavic devotion, of the unconquerable spirit that lives in every Slavic man and woman, or anywhere else.
The Slavs in America
The migration of the Slavs to the new world has been one of the world's great movements of peoples. From the mountain valleys of Car-
I pathia, from the great plains of Poland, from the valley of the mighty | Danube, from the villages of Serbia, the farms of Croatia and Slovenia, 1 they have moved westward, across the great oceans, to fulfill their hopes snd dreams in a vast, rich land.
Many generations ago, the first Slavic emigres reached the sunny shores of a new homeland—a land dedicated to liberty and equality. They came to find economic security and political freedom. Their children grew up believing in the freedom of mankind, living free lives, working in a ftee country. And the children of their kinsmen In Europe came and joined them heft, to devote their hearts and their hands to building a better world.
The strong muscles and stout backs, the sturdy liands and true hearts of the Slavic peoples are built into the mines, the forests, the fac-torise. the farms of America. Today 16.000,000 people of Slavic origin are an integral part of America. And America is an integral part of us. In building America, we have built ourselves ...
Wo Are Not Spectator«
We are not spectators in this war.
The action i* not taking place in Russia and China and Australia alone. This Is a 'world war such as the world has never seen and there is no corner of any continent that is not affected by the outcome of esch day*« battles.
The acticn in this war is taking flace rifht here in Detroit, snd in Pan Francisco, and fit. Louis, and Pittsburgh, and Boston, and Mobile, snd Brooklyn. The action in this wsr is taking place in the factories and farmn and mines and mills of America, just as much aa on the battle-
THE MARCH OF LABOR Looking Ahead Patriotism, Party,

Matt it ou* uvii
If Wl LOSl ooa »IIIDOM, 16 what ino smool0 wl dcs** to UV« anf lonsct ?♦
to s«*t MATT ATM I AS,
JtWitM rftllftt A NO li am g IN m volt asanmt St lisions Of f*|SSKM, m lé* I C.
'Ml AMItlCAN COMMUNICATION! 'Aft'«..C.I a, HUM IN TbOCN j*lM ITS ¿CATTftMO MIMBiftSMir TUftU
prfOMO**APM fttcoaoetes of onion li ADC as ' g pttcrttj.
&N i**o littet <*taa 70,000
otvoaNTs in u t contais • in i4st tulftl mc« j
1,250,000 !

\\trfS StrrA sttLo «une«« *oa
&R«Aauis kAfc* S4AKI0O WtfS ASO * MttTia saraoaT*«
BUY pinam SAV
(Nil STAMPS AT
m
___MM&
SCNOOU. torn. surroer osoaa
ca« at SNO**t
es UStPN-MA©«
«MOS*
TmiS ISTMU*** tAait ta too«, sea in nats*
NO MORE IMPERIALISM
When a lover forgets to keep saying. "I love you," his sweetheart thinks he doesn't and a tearful scene ensues. So long as he keeps repeating the sweet formula, all is well.
The Cnited Nations, or the more powerful of them, will have to learn the lover's technique in their relations with Indina—and China—and some other places, too.	.«,
The Atlantic Charter, which has been adopted by the 26 United Nations, says that they seek no aggrandizement, territorial or otherwise. It says they desire to see no territorial changes that do not accord with the fteely expressed wishes of the peoples concerned. It says they respect the tight of all peoples to choose the form of government under which they will live. It saya they -wish to see sovereign rights and selfgovernment restored to those who have been forcibly deprived of them.
These are guarantees that India will be an independent nation if it wants to be. They guarantee that there shall be no more extra-territorial rights by outside nations in China. They guarantee freedom and independence lb the Phillipines, the islands of the East Indies, Burma,, and all other places that want freedom and independence.
india was not convinced. Stafford Crippa tried to reassure it. Still it was not convinced. And China ia not fully convinced that extra-territorial rights are to be permanently abandoned.
For these reasons, the United Nations, and particulsrly England -nd the United States, ought to adopt the lover'a technique and repeat he aasurance.
« The Atlantic Charter naturally could not only 4>c made in general terms. These things ought to be repeated in specific terms.
'India should be told in so many words that it ia to have freedom, that it can have dominion status if it wants dominion status, or that to be completely independent.
China should be definitely told that all extra-territorial rights arc canceled for ail time.
Becauae the Atlantic Charter ia called by that name, some have thought that it does not apply to the Pacific area. It was dubbed the Atlantic Charter only because Rposevelt and Churchill wrote it on shipboard out on the Atlantic. It is world-wide in its application. But, to remove all doubts, another and similar charter might be written and dubbed the Pacific Charter. Or supersede the Atlantic Charter with a World Charter, by changing its name.	sr £ 'tMS
The past experience of India and China has been such as to make them i-uspicious. They have been victims of imperialistic motives. This makes !t the more necessary that they be reassured.
Positively there must be no more imperialism after this war. But there must be co-opcration among nations. The Atlantic Charter also promises that. And the Atlsntic Charter is no longer a mere Roosevelt-Churchill affair. It haa been approved and adopted by all the United Nations.—Milwaukee Post.
Jmmi.
fields of Europe* and Asia and on the high seas.
Tho Slavs Stand United
Our enemies know and fear the mighty wrath of American Slavs. They will attempt to weaken and defeat us by dividing us among our-lelves—Croat* against Eerbs—f (tech* ivainst Poles—Catholics against Protectants — Gentiles against Jews. I'hey will try to divide us from Americans who look back to other homelands. They will try to set us against Negroes.
We will not be taken in. We will answer the sly whispers of the fifth columnists with clenched fists and determined hearts.
You who are gathered here today are the an»'*er of American Slavdom to Hitler's fifth colirmnlsta. In their very attempts to divide us, they have only contributed to our glowing unity which spells doom for Hitler and his henchmen.
AUBI
The young man walking down the street one morning seemed to have had an encounter with a steamroller, "Who beat you up?" asked the first man he met.
"You see, it's this way." he answered. "I took my «girl to a restsu-rant last night, and she found a fly in her soup. She called the «waiter and »aid, 'Take this insect out of here',"
"So what?"
"So he threw me down a flight of •(airs."
THE SALES TAX
Arguments about the "fairness of the sal cm tax temind one of Anatole ¡•Vance's famous remark about the "majcstic equality" of the law which "forbida rich and poor alike to beg on the streets or sleep under bi idges."
Sales taxes take a dime from a Rockefeller and a dime from the poorest man in the country, and call it "equal treatment."
Actually, the sales tax is about the most unjust form of taxation ever invented to relieve the rich of taxation at the expense of the poor.
The soundest tax principle is that those who have most should pay most. Tha general sales tax would destroy this principle.
That is precisely why wealthy Interests, witft the greatest ability to pay taxes—including most newspaper publiahers—are hell-bent to have a general sales tax included in the pie-sent tax legislation.
It is up to labor, the fsrmers and the common people generally to see that Congress blocks this dangerous attempt to foster special privileges for a wealthy minority at the expense of the great majority of the population.—«Prom the Trades Unionist, Washington, D. C.
Miracles
Someone once said to Ltrd Calvin, the great Scott scientist, "You don't believe in miracles, do you?"
"Oh. yes, I do," was the quick reply. "Every human being is a miracle."—Your Life Magazine,
By Lcn De Caux
Phil Murray made a f¿fitting speetlt st the Pennsylvania state CIO convention. It was addressed to the people who knew him beat—700 CIO Jelegates from his owu state, meeting in hit home city, and the majority of them steel workers and coal miliars.
He sjioke frankly anJ personally. And the delegates cheered him td the echo, as a leader they knew and trusted, who voiced their sentiments and who was leading in direction they wanted to go.
Murray's speech was an account of his personal stewardship and a challenge to his traducers. But it was mote than this. For history has made him leader an I champion of a great labor move inent, in a period of world ct iaia.
Upon the policies of thia movement, u|HHt its strength and determination, depends in large degree ¿hr "uccear of America's war effort. And upAn the war s outcome hangs the fate of civilization.
Even the personal angles of Murray's speech, therefore, bore a broad national significant. For he nas been .»Hacked precisely on account of the polick-s of the movement he heads. An.l the disruptions he denounced woul I undermine the strength and unity of the «hole CIO in dedicating
its main efforts to victory.
*
Murray declared he had been thrust into the presidency of CIO against his personal wishes; and that the «omplete loyalty and support pledgee! him in return was withdrawn when he needed it most.
As to the record of his 17 months of CIO leadership, Murray pointed to an increase of 1.62K.000 dues-paying men bers in that period; to the present sound financisl position of a movement that had to borrow money befote he became president; and to the many improvements won for the workers.
Murray c>«elt with pride on the inangificient achievements of the CIO. in raising the living standards of millions snd bringing economic snd political demo, racy to industrial America.
"I can think of no greater evil than the elimination of the CIO," he said. "This movement must live, 110 matter who dies."
The CIO is so firmly established thst it cannot be shaken by the disruptions now being attempted gainst
it.
But it is also clear that efforts to create disunity and disaffection, to engage in union raiding, and to encourage the withholding of per capita tax are sabotage of the CIO—and a blow of that labor and national unity upon which successful prosecution of the war depends.
Murray called attention to the failure of the United Mine Workers to pay its per capita to the CIO in the last few months, declaring: "I say to my own union net: Pay your dues!"
He denounced as "dirty sabotage" the action of the sppointed secretary of District 17. UM W. in not only withholding the per capita of hia Distri< t from the West Virginia CIO but in also urging other Districts to do likewise.
«
Murray cited a number of instances of the kind of character-asaassi-nation and whispering campaigns directed against himself, and of attempts to disrupt the CIO.
"I have never encouraged internal warfare," he said. "The only war I'm interested in is the war to ^efeat Hitler and his Axis partners.
"Yet my character has been maligned all over this country. Charges of a foul nature have been made against me, in letters signed by provisional officers of the United Mine Workers."
•
The policies which President Murray has represented, and for which he has lought, are the policies democratically adopted by the whole CIO.
At its Detroit convention, before the United States became involved in the war, the CIO went on recor l unanimously to support President Roosevelt in his foreign policy, and to make the defeat of Hitlerism labor's chicf aim.	1
This mandate has been repeated and re-emphasized again and again since then in every democratic expression of the wiahes of the CIO membership. It has be»en faitfully and aggressively carried out by Murray in his every word and action—just at he has carriad out the other mandates of the CIO to defend labor's rights and Interests.
It Is Murray's determined war I leadership that has made him the target for every kind of attack from isolationist and appeaaers, aa well as from big business labor-betters.
The enthusiast!, reception his speech received at the Pennsylvania OIO convention was further evidence of the unanimity wHh which the membership of the whole CIQ supports the policies for which Murray stands; and of ita abhorrence of ths disruptive attacks directed against him.
And Profit
We were told that President Roosevelt is not interested in the party if.Illations of candidates in the coining congressional election. So long nr. hey have been favorable to administration policiea it makes no differen 0 >0 the president whether they wear Democratic or the Republican label We say there ia some sense in that. First, because there is no rtal Jifference between Democrats and Rcpupblicans. Both believe in the sum? economic and social set-up. Their differences, in the few cases where differ, ciues exist, are merely in method. Not what is to be done, bat how it «hull be done, is the distinction.
In the second place, patriotism is not msnifested in the voting Iwoth nearly so much as on the industrial and social fronts. It is on these fronts that national loyalty shows its strength and weskness. •
The basic question is not what party machine is going to run the sho*. but for what purpose it is going to be run.
Are we to work and sacrifice for personal advantage or for the common good? That is the question that tests the patriotism all of us.
We asaert here that by the above test American patriotism is weak indeed. When executives of profit-taking corporations bluntly tell the wot 11 hat they will lack the necessary incentive to produce the nation's needs unless they can make their usual rake-off, that is equivalent to a declaration >f Amcrica-be-damned. With that viewpoint propertyless workers would not respond at all to the call of country.
Yet it ia the profit system which both old political parties aim to defend and preserve. That aim is, in itself, unpatriotic. Once understood, it offers little encouragement to the ordinary worker who is asked to sacrifice his life on the battlefront or to reduce hia living standards at home.
We imagine that Mr. Roosevelt would not be so indifferent to party were it probable that the next congress would contain a strong Socialist contingent. And that's understandable, aince Socialists would not support the administration objective of making the profit system work. On the contrary, Socialists want to run America's business—whether it be the business of peace or.war—for the benefit of the American people.
In taking their stand for a socially-owned and democratically-managed economy Socialists advance the concept of patriotism beyond present limits.—Reading Labor Advocate.
WHAT'S DOING IN WASHINGTON
By CHARLES W. ERVIN
In my last article from here I referred to the difference in treatment accorded the workers of this country ; by many members of Congress from that given to corporations.
To see how this works out let us take the "Washington PosC which is the first newspaper that most Congressmen read when they drink their coffee in the morning. It is published by a multimillionaire, formerly on the Federal Reserve Board, who was very clore to the Hoover administration. Not long ago thia paper in two different editorials dealt with what it called the "incentive" to pit>duc-tion, in these days of war.
Ono Incentive—
One issue said, "The country is at war and surely this fact is its own 'incentive' to work longer than 40 hours rather than the time and one-half provision which Mr. Nelson used as the 'incentive' for longer hours." A few days aftei-ward the same multimillionaire's paper commented on the limiting of profits of those who own industries of this country The whole theory regarding 'incentive* took on a new slant.
And the Other!
Here is the. slsnt quoted exactly from the "Washington Post": "For if all profits above a fixed maximum were to be taken by the tax collector, the incentive to avoid waste would be impaired, if not dc-stroyed." Then followed this sentence which I am putting all in black letters, "Farther, eiore, expansion of operations would b«» hampered, sometim es rendered impossible, and investor« woeld have no ¡(Mincemeat whatever to pat now fends into business."
What a picture this presents of the 1 attitude of some of our industrialists 1 and their spokemen in Congress and in the press.
We are told that if profits above a fixed minimum are Interferred with then investors would not "put new funds" into business and the expansion of operations would not only be hampered but "sometimes rendered impossible."
New Double Standard
This expression of the true opinion of quite a large group of industial-ists and financiers of course is not confined to a single newspaper published at the nation's capital. One runs acroas it constantly in papers published throughout the nation.
Years ago there was a lot of discussion about a "double standard" in the field of morality. There has always been a double standard in the field of industry. And this wss true particularly before the New Deal came into exiatence. The employer a as allowed to do things that if done by any employee would bring him under a law which aought to punish him for daring to try to decrease his poverty s little by very modest increase in his wages.
As a matter of fact, the employer had a right, and exerciaed that right continually, to take away the worker's bread by discharging him if he joined a union or engaged in union activity of any sort. This existed for several generations and was only halted when the National Labor Relations Act was passed. That's the reason why the uncivilised employers, | snd their same uncivilized spokesmen ! in Congress, hate the National Labor 1 Relations Act and all It stands for. I
Smear Campaign Slows
The same attitude is found in the opposition to the Wage and Hour Act, passed to protect those worker? whose wage were a disgrace Mild an indictment of every standard upon ahich this republic was founded.
The smearing campaign against labor which has been going on so actively this entire year în Congres seems to be "bogging down." At least to some degree. It cei utinly has not stopped and will not unless the organized workers continue their campaign to expose the real motives behind the attempts to rmcar the workers.
As I am writing this article I have just been handed a statement made by President William Green and President Philip Murray of the C. I. 0 . which denies absolutely the assertion of President Withrrow of the National Association of Manufacturers regarding-what took place at President Roosevelt's Labor-Industry. Conference a few months ago.
Who Ha» Right?
What the two presidents of the great labor organizations hsd to say was backed up by another statement of the War Libor Board. The latter statement was si-jned by public representatives and the labor and industry representatives. A signer for the industry members included Roper D. Latham, who had been an industry spokesman at the conference held with President Roosevelt.
Witherow. spetking for the National Association of Manufacturers denied that the employer* had ever agreed to arbitrate the "closed shop issue" at Preaidwit Roosevelt's Laboi Industry Conference. This denial whs made notwithstanding that the members representing industry at the Conference ha I signed a pledge which read as follows: "The employer members of the conference accept the President's direction for peaceful scttlo-mont of disputes and the establishment of a War Labor Board."
If this statement does not mean that a peaceful settlement of differences Fh oild be made through arhs tration thsn the English language certainly fails in sUting any fact in tellipently. Of course, it doesn't so fail and the |ledge means just what it Says.
Come "Crawling Out"
Green and Muray put their fingci right on the ctux of this matter when they said: "EKhor J!r. Witherow suffers from s bad memory or he U deliberately trying to crawl out from his own acceptance of a definite agreement shich tho representatives of industry and labor res' hed with President Roosevelt on Deuember 23. 1941."
Of course, this "craw»ing out' ws^ to be expected after reading some of the comments of the employers immediately following the conference with President Roosevelt. Nc bad something to say in this column regarding this immediately following that conference.
This incident, however, will not put an end to the bi-partisan conspiracy in the Congress to svoid or crlppl' labor and social legislstlon put on our statute books through the N«"* Deal era. It's a *ery old saying that the Bourbons forget nothing sn<i learn nothing. The word Bourbon only another name for Tory.