I y002a



klCA
PRI1*.w>kSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini p	n« A <•
Abb. postale I gruppo Lena ZOU lir
Leto XXXV. Št. 97 (10.316)
TRST, torek, 1. maja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 11143 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskaj v tiskarni ((Doberdoba v Govcu pri Gorenj) Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V korak
Prvomajsko vzdušje je nekaj posebnega. Budnica z godbo na pihala, že zarana, v mestu in na vasi- Nato zbor na šentjakobskem Briču, iskanje znanih obrazov, pozdravi, šop časopisov v žepu, rde-ci nagelj v gumbnici. In nato spre-v°d po nekdanji delavski četrti in nato skozi mestni center. Množica 3i 9a za prvomajsko jutro osvoji, s rdečimi zastavami, s pesmijo in Besli navezuje posredne dialoge z ]udm\ na oknih in na pločnikih, Pošilja jim sporočila borbene vse-ine. Mestni center, palače kapi-“da in oblasti, vse to zre in obe-nem ravnodušno čaka, da bo spre-šel mimo in se bo obnovilo o-Majno življenje, in vendar, ko stopaš po ulici, veš, H je tako mesto bliže, bolj domače. Mesto delovnih ljudi, mla-'ne polne razočaranj in upanja. Mesto enakopravnosti Slovenca in Italijana.
Desetletja se prvomajsko geslo °ja delovnih ljudi širom po svetu Blasi: delo, svoboda mir.
^ preprosti besedi — delo, je *a naš Trst zapopaden program pre-njanja in obnove. Kajti Trst pre-resa globoka kriza, kakršne ni poznal še v svoji zgodovini, ker ni kri-*a rasti, pač pa hiranja. Če vejajo projekcije, ki so jih objavi-1 Prejšnje dni, prebivalstvo Trsta z vrtoglavo naglico in bo čez ^kaj desetletij padlo na 150 ti-°c prebivalcev, število smrti je vakrat, trikrat večje od števila Vsakodnevnih rojstev. Počasi, a tezadržno, hirajo produktivne delavnosti, množijo se primeri malih ?. srednjih industrijskih podjetij,
*	begajo po dopolnilni blagajni ali apirajo obrate, število brezposelna mladih ljudi ni tako visoko sa-"l° zaradi ventila maloobmejne tr-0°vine, ki nekako še zagotavlja TQovcem življenjski prostor.
Jn vendar se Trst, veliko indu-ttjsko pristanišče na križišču e-ropske gospodarske skupnosti, jteialističnega sveta in Sredozem-la nikakor ne more zadovoljiti. e z miloščino javnih podpor, ni-
*	* Perspektivo terciarne dejav-v°sti in storitev. Prav ob perečem
Prašanju perspektive mesta in n-.e poteka sedaj oster poiitič-ln razredni spopad, v katerem *n te smemo biti ravno-
ki so začasno prevzele u-I ovo nad mestom, skušajo sebi n Manjšemu delu prebivalstva zar
*IndrU trajnost P°dP°r miloščin, ndijo Koromandijo parazitske-j pdnosa do celotne italijanske vTJ^e' deš da Trstu dolguje po-za Poučno in nacionali-z n° zvestobo. Ta politika ne po-oki b°d°čnosti, za svoj obstoj se epa jate morgane carinskih o-pstitep in novih izdatnih miloščin, tgujo se Predvsem k črnožolti pre-1HQ °St* avstrijskega cesarstva in no ^ herezije. Je pa zato nevar-rej.Zat,‘fa!na, ker teži k neboleči n^i hiranja v zaprti mestni trd-dosT- ^ se v obujanju preteklega ^ °ianstva druži s prikaznijo la-e nemoči in strahu pred novim, v cn0a Perspektiva Trsta pa je ki *lovnem zanosu zdravih rodov, Preri marai° Podkupnin in si želijo izbnr-em Počenega zaslužka in Vse ^ania kakovosti življenja za T
Pirn -e Predvsem perspektiva od-r0l^a k sodelovanju, iskanja na-darst°a zaledja za svoje gospo-ba Uo' ki naj prisluhne potre-vigč sodobne Evrope. Mednarodno k00OJahko Trst opravlja samo ta-narg	se najprej odpre svojemu
ki r/’,le7nu partnerju - Jugoslaviji, da n' samo zemljepisno sose-tejj Ooč pa z vsem svojim sistemom litj^nj, razvijanju blagovnih in po-bodo/1 odnosov s svetom. Ni torej le Zn n.ost našega mesta in deže-tuje°i v Pristaniški manipulaciji ti čim,a^. domačega blaga, pač pa tfofniiK^*. *nte9raciji orodne in po-u.i. ske industrijske dejavnosti z Oospodarstvom in znan-raziskovalno dejavnostjo. 'Med teh vej istega dreve-
vUen°
^	«u vkj ičiu'yu urcue-
?}qhosJe^ V0(** ^ krepitvi ustva-ijJcQn. 1 M odpiranju navzven, k njQ lu Možnosti tvornega sooča-jjj dosežki sosednjih narodov. ztaVjf‘n^e Mesta je mogoče zau-vila « Z .tetoorjanjem velikega šte-kovnih mest, z obliko-miadi. Produktivne miselnosti v Potj d r°d°vih, ki ne smejo sto-ln 0 Poteh poraženih pokolenj.
*«bi, n ! to ne zadostuje samo po ki je . 11 oj le recept za bolnika, ttebna°Ubd v°ljo do življenja. Po-wa, nin7!°rn je tudi moralna obno-lUrnih ,‘čna osvojitev novih kul-ne fcuj, Tedn°t. Predvsem razširje-sP°znarUre s°žitja. medsebojnega ^°Penran-a 'n sPoštovanja med kq jj in Italijani. Kajti le ta-k o, »ra daje množicam ključ ItTPzi , Pred svetom, ki ne
,‘ktipnemUnideniem- Pa^ P° vabl k
•obJiojjju Iskanju razvojnih spojka kultura sožitja, ki edina le našemu mestu in nje-
s časom!
govim ljudem potrebnega zagona in navdušenja pri izgrajevanju temeljev lastnega obstoja in razvoja, lahko nastane samo tedaj, ko bo italijanska večina spoznala, da je uresničenje popolne enakopravnosti in globalne zaščite slovenske manjšine tudi v njeno korist. V vzdušju enakopravnega sožitja lahko italijanska večina v Trstu in naši deželi odkrije priložnosti kulturnega in gmotnega bogatenja.
V tem smislu torej poteka jasno začrtano razvodje ob programu obnove, ki ga sintetično ponujajo o-simski sporazumi. Zato smo Slovenci prepričano povezali svojo usodo s silami napredka in delovne u-stvarjalnosti, ker hočemo živeti in se razvijati v koraku s časom.
Zavedamo se, da korenita obnova, kakršno terjajo razvojne možnosti našega obmejnega področja, ne pride sama od sebe. Zanjo se morajo zavzemati velike množice ljudi, ki naj se otresejo malodušja. Kajti zaviralne sile so močne in je prav njihov srditi odpor najboljši dokaz, kako globoko segajo njihovi interesi in kako velike so spremembe, za katere se borimo.
Ta spoznanja, klic po novem, o-drešitev morečega vzdušja, kakršnega prinašajo med ljudi sile preteklosti in reakcije, nosimo v sebi, ko se odpravljamo na prvomajski sprevod. Ker so zaveza zdravih rodov v mestu, ki se prebija v osemdeseta leta.
STOJAN SPETIČ
ŽIVEL PRVI MAJ
v boju za mir, demokracijo, sožitje in narodnostne pravice Slovencev
RAZBURLJIVO PREDVOLILNO OZRAČJE V VELIKI BRITANIJI
V četrtek parlamentarne volitve Zamenjava političnega vodstva?
Predsedstvo vlade naj bi prevzeli konservativci - Gospa Thatcher v rahli prednosti pred Callaghanom - Divjanje neonacistične ^nacionalne fronte*
LONDON — V četrtek se bodo «podložniki» kraljice Elizabete podali na volišča, da izvolijo nov parlament. Že dolgo pa ni bilo v Veliki Britaniji tako vroče volilne kampanje, med katero je prišlo celo do smrtnih žrtev, ranjencev in veliko aretacij. Na otoku so spet dvignile svoj glas desničarske sile, ki se sklicujejo na «ideale» rasizma in nacizma, za katere so Angleži mislili, da so vendarle pokopani. Skratka, ozračje je precej napeto, tudi zato, ker preživlja Velika Britanija v zadnjih letih precej težko gospodarsko krizo. Kljub vsemu pa kaže, da bo prišlo v vrhu angleškega političnega življenja do sprememb, saj bi morali mesto laburistov prevzeti konservativci. To so bile napovedi zadnjih dni.
Vendar pa najbrž ne bo šlo za konservativce tako gladko, kot je bilo misliti še pred par tedni, ko so bili pristaši gospe Thatcher favorizirani glede izida volitev. Zadnje ankete kažejo, da imajo konservativci le neznaten odstotek prednosti, ki bi se v zadnjih urah znal obrniti v prid laburistom. Bije se torej ogorčen boj za prevlado, tak borbeni zanos pa pride do izraza
.......................................................................................................................................................n,,,,,,,,,,,,,,,,,,......................................................................................................................................mu.............. i ■, ■ ■ ■ i n 11 u
JUTRI ZAPADE ROK ZA PREDLOŽITEV KANDIDATUR
Stranke končno oblikovale svoje kandidatne liste
Vidni intelektualci na listah KPI - Socialisti so se sporazumeli za nosilca liste na Jugu - KD rešuje še zadnje sporne primere
RIM — Jutri zapade rok za predstavitev volilnih seznamov in skoraj vse stranke so že zaključile pripravljalno delo. Samo KD, ki je kot zadnja končala sestavljanje seznamov, je včeraj še razpravljala, da bi rešila številne sporne primere.
Kar zadeva komuniste je partijsko glasilo «Unita» včeraj objavilo popoln seznam kandidatnih list za poslansko zbornico, senat in evropski parlament. Komunisti so potrdili vse novosti, ki so izšle iz volitev 1976. leta, zlasti kar zadeva neodvisne kandidate in so «obogati!i» svoje volilne sezname še z nekaterimi vidnimi intelektualci in univerzitetnimi docenti, med katerimi gre zlasti omeniti Stefana Rodotaja, E-doarda Sanguinettija, Alberta Asor Roso, Luigija Squarzino in Carlo Gravino.
Tudi republikanci so že končali s sestavljanjem svojih kandidatnih list, zaskrbljeni zaradi primera Bu-calossi, podpredsednika poslanske zbornice, ki se bo predstavil kot neodvisni kandidat na liberalni listi za evropske volitve. Med včerajšnjo tiskovno konferenco je Buca-lossi poudaril, da bo vsaj od 700 do 900 članov milanske republikanske federacije sledilo njegovemu zgledu. Republikancem je tudi spodletel dogovor s socialdemokrati, da bi v toskanskem volilnem okrožju predstavili skupno kandidatno listo
Socialisti, predvsem pa sekretar Craxj in podsekretar Signorile naj bi se medtem dogovorila, glede nosilca liste za evropske volitve v južnem volilnem okrožju. Sporazumni kandidat obeh struj naj bi bil Giorgio Ruffolo, medtem ko ni zna-ali bo kandidiral tudi časnikar Giorgio Bocca. Socialistično vodstvo. ki bi se moralo sestati že v soboto, se ni sešlo, medtem ko še dela posebna komisija za sestavljanje kandidatnih list.
Medtem se zlasti v prazničnih in predprazničnih dneh nadaljujejo vo-lilna zborovanja, ki jih prirejajo vse stranke. Med vsemi gre zabeležiti govor predsednika demokrščan-skih senatorjev Giuseppa Bartolo-mea, ki je med svojim posegom potarnal, da med KD in KPI manjka »alternativni dejavnik*. Po njegovem mnenju je tudi nujno, da volivci
POMOČ ČRNI GORI
Lc še nekaj tisočakov do meje 100 milijonov
Pomoči po potresu prizadeti Črni gori, ki se steka v naše uredništvo, tako v Trstu kot v Gorici, še ni videti konca.
Dan za dnem prihajajo dolgi seznami, katerih žal ne more mo, predvsem iz tehničnih razlogov, sproti objavljati. Zaradi tega so objavljene vsote vseka kor manjše od tistih, ki jih že imamo, skupno z imeni daro valcev, v naši blagajni. Včeraj smo npr. nabrali veliko več kot danes objavljamo: lahko reče mo, da smo na robu 100 milijo nov lir. katerih mejo bomo prav gotovo že v naslednjih dneh krepko presegli.
znatno okrnejo moč komunistov, bi jim pomagali na poti demokratizacije, saj r- trdi Bartolomei — je linija KPI »odvisna od zapletenega mednarodnega položaja*.
Med socialisti pa velja omeniti poseg načelnika poslanske skupine Vincenza Balzama, ki je med zborovanjem v Bergamu in v Brescii zopet obtožil demokristjane in komuniste, da so skupno povzročili predčasno razpustitev parlamenta, da bi oškodovali socialiste. Bahamo je tudi ocenil kot neke vrste »rošado*	komunistično	zahtevo,	da
bi bili	polnopravno	zastopani	v
vladi. V nasprotju z Bahamom pa je De Martinov oristaš Nevol Quer-ei poudarjal, da se PSI ne more predstaviti kot tretja sila med KD in KPI, saj gre za levičarsko stranko, sicer različno od	KPI, ki	na
vsekakor	stoji na isti strani	barikade.	P. P.
ODGOVOR TERORISTOV NA ARETACIJE VODITELJEV AVTONOMIJE
Še ena «noč ognjev» v Venetu: sodstvo KD in karabinjerji tarča atentatov
Teroristični izpadi na srečo niso zahtevali človeških žrtev in tudi gmotna škoda ni velika
PADOVA — Teroristična giba ni aj ren kot eklatantni zločini rdečih
so odgovorila z bombami, zažigalm-mi steklenicami in streli iz samokresov na val aretacij med pripadniki tako imenovanega območja organizirane Avtonomije, ki so jih o-•dredili padovanski in rimski sodniki. Nova »noč ognjev v Venetu* pa obenem dokazuje, da aretacije niso bistveno okrnile organizacijske in udarne moči gibanja, pa četudi bi, ad absurdum, aprioristično o-svojili domnevo, da so vsi aretirani pripadali terorističnim skupinam.
Kot običajno atentati v Venetu tudi tokrat niso zahtevali človeških žrtev in gmotna škoda je sorazmerno majhna, vendar stopnjevanje takih »noči ognjev* dokazuje, da i-majo male teroristične skupinice dokaj razvejano organizacijo in znatno koordinacijsko - organizacij sko sposobnost. Psihološko pa je morda pojav provincialnega in razpršenega terorizma prav tako neva-
FRANCOSKI PREDSEDNIK KONČAL TRIDNEVNI OBISK V SZ
Brežnjev in Ciscard o varnosti v Evropi
Državnika podpisala dogovore o političnem in gospodarskem sodelovanju
MOSKVA — Francoski predsednik Valery Giscard d’Estaing je v nedeljo končal uradni delovni obisk V Sovjetski zvezi »Sovjetski ljudje z zadovoljstvom pozdravljajo najnovejše francosko -sovjetsko srečanje na najvišji ravni in prihod predsednika francoske republike v našo deželo*, je zapisala Pravda in s tem tudi izrazila splošno prepričanje, da bo ta zadnji obisk še bolj utrdil že zdaj dokaj vsestransko sodelovanje med Francijo in Sovjetsko zvezo tako v mednarodni politiki kot v gospodarstvu in na področju kulture. Če k besedam Pravde dodamo besede, ki jih je ob končanem obisku in razgovorih povedal Leonid Brežnjev in sicer: »Že res, da nimamo prav e-nakih pogledov na vse probleme, nekaj takega tudj nihče od nas ni pričakoval, dejstvo pa je, da smo dosegli stvarne sporazume in marsikatero stično točko o veliki večini obravnavanih vprašanj*, lahko res potrdimo napovedim, češ da je drugi obisk predsednika Giscarda v Moskvi »obsojen na uspeh*.
Uspeh se je konkretiziral, ko sta Giscard in Brežnjev v nedeljo zjutraj podpisala tri dokumente in sicer program nadaljnjega sodelovanja v prizadevanjih za popuščanje mednarodne napetosti in za mir v svetu, dolgoročni program poglabljanja gospodarskega, industrijskega in tehničnega sodelovanja V Moskvi pa pripisujejo poseben pomen' zlasti vprašanju o nadaljnjem popuščanju mednarodne napetosti, kateremu sta Giscard in Brežnjev posvetila dobršen del razgovorov. Med razgovori o popuščanju
napetosti, o katerih so na tiskovni konferenci povedali, da je vladalo res »globoko vzajemno razumevanje*, sta državnika pojasnila tudi svoja stališča o vprašanju zmanjšanja vojaških sij in omejevanja o-borožitve v Evropi. Sovjetska zveza tako predlaga, naj bi države, ki se udeležujejo konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, sklenile sporazum, s katerim bi se v mednarodnih odnosih odpovedale uporabi orožja, jedrskega in konvencionalnega. Brežnjev je izrazil željo, naj bi Francija posvetila pozornost tej pobudi, medtem ko je francoski predsednik zatrdil, da ima Francija pozitivno stališče do vprašanja zmanjšanja oborožitve in skrčenja vojaških sil v Evropi. Sovjetska stran je tudi prav gotovo z zadovoljstvom sprejela izjavo, ki jo je na svoji zadnj; tiskovni konferenci dal Giscard in sicer «Vem, da so sovjetski voditelji za mir. O tem sem globoko prepričan, kajti dobro jih poznam.*
Pri tem vprašanju pa tudi ne gre pozabiti, da so potekali pogovori med francoskim in sovjetskim predsednikom v času, ko je napredovanje v popuščanju mednarodne napetosti skoraj povsem zamrznjeno in. ko klijejo po svetu celo nova žarišča vojne. V času, ko s0 pogajanja med Sovjetsko zvezo in ZDA o omejitvi strateškega orožja Salt n že dalj časa tik pred podpisom, vsaj tako zatrjujejo iz VVashingtona, a dejstvo je, da se tudi s te točke že dalj časa ne premaknejo. S sklenitvijo dogovora s Francijo je torej Mo skva dala po svoje vedeti, da zadržki niso na njeni strani, (ap)
brigad in ostalih večjih skupin, ki delujejo na vsem državnem ozemlju: po enj strani, ker je dokaz, da teroristična miselnost in nasilje postopno prodirata tudi v pokrajine in po drugi ker se v teh primerih vsak, tudi najbolj preprost človek čuti neposredno ogroženega: navaden državljan se namreč tudi ob tragediji le s težavo istoveti na primer z Aldom Morom ali pa z Emiliom A-lessandrinijem, medtem ko se veliko lažje istoveti z malim provincialnim industrijcem, pokrajinskim alj občinskim svetovalcem, kateremu so teroristi zažgali avtomobil, ali z molotovko »očrnili* hišna vrata.
A vrnimo se h kroniki prejšnje noči: ofenziva se je začela malo po polnoči v Padovi in se končala približno dve uri pozneje. Zajela je vsa večja središča Veneta, višek pa je dosegla v Padovi, kjer so v slabi uri zabeležili kar sedem a-tentatov, med katerimi gre omeniti še zlasti napad na krajevni list »D Mattino*, ki na srečo ni povzročil velike gmotne škode. Glavna tarča plaz;, atentatov pa so vsekakor bili sodni uradi, sedeži KD in karabinjerske vojašnice ter postaje, stanovanjska vrata pa so »podčmili* tudi nekaterim komunističnim predstavnikom.
Odgovornost za atentate, katerih je bilo nad dvajset, so z anonimnim telefonskim sporočilom listu »Eco di Padova* prevzeli »organizirani komunistični proletarci* in »teritorialni komunistični' oddelki*.
V zvezi i natečajem »Moja vas*
Šolski skrbnik zavrnil prošnjo centra Nediža
ČEDAD - Šolski skrbnik iz Vidma ni sprejel prošnje študijskega centra Nediža glede priredbe nate-
čaja v narečju »Moja vas* v osnovnih in Aednjih Šolah Nadiških in Terskih dolin, v Reziji in Ka-nalaski dolini. Svojo odločitev je skrbnik razložil v posebnem pismu študijskemu centru Nediža, v katerem pravi, da .je odklonil prošnjo za sodelovanje pri tej pobudi, ker je omenjeni študijski center zasebno društvo. Pismo videmskega šolskega skrbnika se končuje 4 vabilom vsem ravnateljem in didaktičnim ravnateljstvom, da seznanijo dijake z natečajem «Moja vas* in da naj se zainteresirani neposredno obrnejo na študijski center Nediža. člani študijskega centra in učitelji so z ogorčenjem sprejeli sklep videmskega šolskega skrbnika, tudi zato ker se je leni natečaj »Moja vas* lahko mimo odvijal v številnih razredih državnih šol. V ta namen so prireditelji natečaja sklenili takoj pisati ministru za šolstvo
tudi na volilnih zborovanjih.
Predsednik vlade Callaghan je na primer v Edinburghu ironično dejal, da so »konservativci že 70 let tista velika britanska stranka, ki se predstavlja na volitvah z zahtevo po podražitvi živil*. Po drugi strani je bivši konservativni predsednik vlade Edvvard Heath dejal, da je Callaghan »mož oziroma človek neodločnosti*, finančni minister Denis Healey je temu repliciral, da bo konservativni politični program privedel Angleže spet na stopnjo, ko bodo v hišah brlele sveče namesto električnih svetilk. Konservativni leader gospa Thatcher pa je v zadnjih dneh le nekoliko spremenila svoj odnos do sindikatov. Potem ko je še pred časom govorila, da mora država omejiti moč sindikatov (s tem je izzvala ogorčeno reakcijo predstavnikov Trade Unions), pa je včeraj v Wembleyju izrazila prepričanje, da bodo sindikati sodelovali z novo konservativno vlado prav v tolikšni meri ,kot s prejšnjimi vladami, ki so jih demokratično izvolili.
V akcijo so stopile tudi nekatere manjše politične grupacije. Predstavnik enotne stranke Ulstra Enoch Povvell je na primer izjavil, da morajo volivci voliti predvsem tiste parlamentarce, ki nasprotujejo EGS. Tudi desničarska skupina »Nacionalna fronta* nadaljuje s svojimi zborovanji. Po drugi strani pa prireja protestna zborovanja »protinacistič-na zveza*, tako da ne mine dan, da ne bi prišlo do medsebojnih spopadov med predstavniki ene in druge skupine. Tudi včeraj je prišlo v West Bromwichu do ostrega trčenja, ki je terjalo nekaj ranjenih, policija pa je priprla dvajset oseb.
Val desničarskih izbruhov nemara podkrepljujejo tudi nastopi in izjave konservativnega leaderja gospe Thatcher, ki se ima za zmerno desničarko. Tisk ji pravi tudi »železna ženska*, saj je sama Thatcherjeva že večkrat izjavila, da potrebuje Velika Britanija »železno osebnost*, ki bi zaustavila družbeno, gospodarsko in politično propadanje države, za kar je seveda kriva laburistična stranka. Glavni cilj konservativnega leaderja je torej vzpostaviti red v državi in pri tem omejiti moč sindikatov. Gospa Thatcher si prizadeva tudi valorizirati zasebne iniciative, omejiti intervencijo države pri gospodarskih zadevah, utrditi moč policije in vojske ter prizadevati si, da bi Velika Britanija dosegla v svetu čimvečji prestiž. Ob morebitni izvolitvi bi bila Thatcherjeva tudi prva ženska v Evropi, ki bi predsedovala neki vladi. Po drugi strani pa si je izkušeni politik James Callaghan zadal dva osnovna cilja: zaustaviti inflacijo in dvigniti plače največ za 5 od sto. Ta cilja zasleduje laburistični voditelj z neverjetno vztrajnostjo, ob tem si
skuša zagotoviti pomoč sindikatov. Kdo ima bolj prav, pa bodo pokazale četrtkove volitve, (mč)
V	Kopru so podelili občinska priznanja OF
V	Kopru so slovesno podelili občinsko priznanje Osvobodilne fronte s srebrnim znakom petim posameznikom in dvema delovnima organizacijama. Priznanja so prijeli Franko Muženič iz Pridvora, Dušan Obad iz Dekanov, Valter Santin iz Pobegov, Ivan Šik iz črnega kala in Darjo Valentič iz Kopra ter prostovoljno gasilsko društvo Hrvatini in športno društvo Škofije 74.
KJUB IZGUBI 2,2% GLASOV
CDU obdržala oblast v Schleswig-HoIsteinu
KI EL — Nedeljske volitve v Schleswig - Holsteinu so potrdile dosedanji trend postopnega zmanjšanja krščanskodemokrat-skih glasov, a CDU je kljub 2,2 odstotka izgube obdržala oblast v tej najsevernejši deželi Zvezne republike Nemčije. Po končnih podatkih je CDU prejela 48,2 odst. glasov, socialdemokrati 41,6 odst. (1,5 odst. več kot pred štirimi leti), liberalci 5,7 odst. (1,4 odst. manj), ekološke liste 2,4 odst, in stranka danske manjšine 1,4 odstotka.
Razmerje sil bo v deželnem parlamentu nespremenjeno, krščanska demokracija je obdržala 37 mest, socialdemokrati so dobili eno mesto več, liberalci so enega poslanca izgubili, danska stranka pa je obdržala dosedanje poslansko mesto. Politične opazovalce je najbolj presenetil neuspeh ekologistov, tako imenovanih »zelenih list*, ki so v Berlinu marca letos prejeli 3,7 odst. glasov, a jim v Schlesvvig - Holsteinu ni uspelo prebiti zidu 5 odstotkov, ki o-mogoča predstavništvo v deželnem parlamentu (danska manjšina ima zagotovljeno svoje mesto mimo 5 odstotkov). Še več, dobili so manj kot v Berlinu, čeprav so napeli vse sile in jim je bil incident v jedrski elektrarni pri Harrisburgu v Penn-sylvaniji kot naročen. »Zvezne* stranke so se namreč tega dobro zavedale in so primemo u-smerile svojo predvolilno kampanjo na probleme jedrske e-nergije, ki ji ne nasprotujejo, a zahtevajo smotrnost in primerne varnostne ukrepe, (voc)
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii>iiiiimiiiititiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiaiitiiiiMiiaiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitimiiiiiBiaiiiiiii||0i
POTRDITEV Z MNOŽIČNEGA SREČANJA V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Nekdanji aktivisti OF tudi danes na braniku svobode in demokracije
Sprejet pravilnik Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja tržaškega ozemlja, izvolitev odbora in sprejem resolucije za globalno zakonsko zaščito Slovencev
«Če se nismo ustrašili takrat, ko je bila odločitev res težka, saj smo vedeli, da nam gre za življenje, potem vemo tudi danes, kje je naše mesto in kakšne so naše dolžnosti. Tudi mi smo še koristni, tudi naš prispevek v skupni borbi vseh naprednih in demokratičnih sil je va-
NAŠ NOVI PODLISTEK
Ljudje in boj aia Kozari
PRIČEVANJE O VSTAJI IN REVOLUCIJI 1941 - 1942
Podlistek, ki ga bo Primorski dnevnik pričel objavljati v četrtek, 3. ma|a, obravnava družbeno - politične In vojne dogodke v bosanski pokrajini. Na živ način, kakor ga lahko popisuje samo neposreden udeleženec dogodkov, popisuje Branko Babič kozar-ske ljudi, rast n|!hove organiziranosti in pripravljenosti na vo|ne dogodke In zoren|e njihove zavesti za revolucionarna dejanja. Ta zavest in zvestoba nista opešali niti v najhujših preizkušnjah. Velika kozarska ofenziva je bila eden najbolj tragičnih dogodkov v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov, obenem pa tudi priložnost, ko se |e izkazala neomajna vera ljudstva in borcev v zmago, svobodo in v pravičnejši svet.
V junaških časih upora proti nacifašizmu so bili slovenski l|ud|e — posebej še Primorci — v prvih vrstah: kamorkoli jih |e temni predvojni In medvo|nl čas zanesel, v Španiji, po Italiji, na jugoslovanskem |ugu, povsod so bili nosilci novih idej in živega upan|a v novi svet. Tako |e bil tudi Branko Babič med protagonisti osvobodilnega In revolucionarnega bo|a kozarsklh ljudi v prvih letih vo|ne: kot soustvarjalec bratskih vezi jugoslovanskih narodov, ki so svo|o povezanost potrdili v vojni preizkušnji In svo|o usodo zavezali Ideji socialistične revolucije.
To n|egovo prlčevan|e zato ni le bogat spominski popis osebnih doživetij, ampak tudi zapis o naši zgodovini.
žen in potreben. Zato ne bomo oklevali, zato se ne bomo izmikali. Tudi mi bomo v vrstah tistih, ki se danes borijo za mir in svobodo, ki ne bodo dopustili, da bi se vrnili časi fašističnega terorja».
Tako je med drugim zatrdila na nedeljskem snidenju bivših aktivistov Osvobodilne fronte na tržaškem ozemlju, Neva Lukeš, potrdilo njenim besedam — če ga je sploh treba bilo — pa so aktivistke in aktivisti dali z izjemno množično udeležbo. Mala dvorana Kulturnega doma v Trstu je bila za to priložnost mnogo pretesna, saj je število prisotnih izdatno preseglo 300, ki so ob tej priložnosti znova obujali spomine na tiste težke čase in marsikomu se je orosilo oko.
Prisostvovali smo na primer srečanju med aktivistkama Slavo Slavec - Mitjo in Branko Špacapan -Tanjo, ki biva sedaj v Ozeljanu pri Šempasu (Nova Gorica), prvemu snidenju po 34 letih, potem ko so ju partizani ob osvoboditvi rešili iz celice smrti v Koronejskih zaporih. Nepopisna radost jima je sijala iz ovlaženih oči: »Verjemite mi, počutim se, kot da bi se znova rodila,* je dejala Branka. Radi verjamemo, saj so jo osvoboditelji tako rekoč iztrgali iz morilskih krempljev, enako kakor Slavo,
Lukeševa, ki je spregovorila za članom pripravljalnega odbora Ivanom Novakom, je idealno povezala praznik ob dnevu vstaje italijanskega ljudstva, oziroma 34-letnici osvoboditve, s 27. aprilom, dnevom OF, pa tudi prvomajskim slavjem ter izrazila pripravljenost vseh nekda-
njih aktivistk in aktivistov, da pod-pro demokratične sile v njihovem boju za demokratizacijo in pravičnejšo ureditev družbe in še zlasti prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti, da se ji enkrat za vselej prizna celovita zakonska zaščita. Svoja izvajanja je govornica, ki se je tudi spomnila žrtev potresa v Črni gori (prireditelji srečanja so zanje tudi nabirali prostovoljne prispevke), zaključila s še vedno veljavnim pozdravom «Smrt fašizmu, svoboda narodu*.
Zatem je Anica Udovič brala pravilnik Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja tržaškega ozemlja, sledila je izvolitev glavnega odbora, medtem pa so tudi izglasovali resolucijo z zahtevo po globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
V kulturnem sporedu so nastopili mešani pevski zbor »Slovenec* iz Boršta, ki je pod vodstvom Draga Petarosa zapel R. Gobca »Bohor je vstal*, P. Krn jaka »Rož, Podjuna, Žila* in M. Kozine «Naša vojska* ter člana Stalnega slovenskega gledališča Mira Sardoč in Jožko Lukeš, ki sta doživeto podala V. Brestove »Mati sanja* in C. Vipotnika »Pesem svitanja*, oziroma S. Gregorčiča »Soči* in M. Bora »Žrtvam*.
_ Navdušeno občinstvo, med katerim je bil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj, se je nato še dolgo zadržalo na tovariškem srečanju, ki je bilo dodatna priložnost za oživljanje spominov in za vnovično potrditev zvestobe izročilom narodnoosvobodilnega boja s prepevanjem partizanskih in borbenih pesmi, (dg)
PRAZNOVANJE L MAJA V TRSTU IN OKOLICI
Številne manifestacije v znamenju budnosti in angažiranosti delavcev
Osrednja manifestacija, ki jo prireja pokrajinska zveza CGIL ■ CISL - UIL, bo ob 10.30 na Trgu Goldoni ■ Tradicionalne budnice po okoliških vaseh
Osrednja delavska manifestacija, ki jo priredi pokrajinska federacija CGIL - CISL - CCdL - UIL bo danes na Trgu Pestalozzi in sicer ob 8.30, od tam bo sprevod krenil po mestnih ulicah do Trga Goldoni, kjer bo ob 10.30 zborovanje. V imenu vsedržavne zveze CGIL - CISL - UIL bo v italijanščini spregovoril S. Ga-ravini, v imenu pokrajinske zveze CGIL - CISL - UIL pa v slovenščini L. Valenčič. Delavska zveza prireja manifestacijo tudi v Miljah: zbirno mesto bo ob 10. uri na Drevoredu 25. aprila. Ob 11. uri bosta na Trgu Marconi v imenu enotne zveze spregovorila G. Pace in I. Tuta.
Tradicionalni prvomajski sprevod po vaških ulicah bo danes tudi v Križu, kjer bodo v jutranjih urah polagali vence na vaške spomenike padlim in na pokopališču. Sprevod bo spremljala nabrežinska godba na pihala, ki bo pred tem igrala tudi tradicionalno budnico po vaških u-licah. Sledil bo sindikalni shod, ki bo letos skupen za Nabrežino in Križ, na nabrežinskem glavnem trgu, kjer bosta spregovorila predstavnika e-notne' sindikalne federacije CGIL -CISL - UIL. Zbirališče je ob 8.30 na dvorišču Ljudskega doma v Križu.
nega pečata iz XIII. stoletja z napisom.
V okviru proslave 1. maja je delegacija odbora za postavitev spomenika padlim v NOB od Sv. Ane, iz Skednja in s Kolonkovca sinoči položila venec in cvetje na začasno
jugoslovanske Jadranske plovidbe. Zaenkrat pluje na omenjeni relaciji le motoma ladja «Istranka», pozneje pa se ji bosta pridružili še dvojčici. Med vožnjo iz Trsta čez Atlantik se bodo ladje ustavljale na Reki in v Livornu, kjer bodo
obeležje ob pokopališču pri Sv. Ani natovarjale izključno kontejnerje,
in padle počastila z enominutnim molkom.
Neutemeljene vesti o devalvaciji dinarja
Po netočnih vesteh, češ da se jugoslovanski avtomobilisti ne bodo smeli poslej oddaljiti več kot 200 km od svojega bivališča, so sedaj začele krožiti govorice o devalvaciji dinarja, kar je spravilo tržaške trgovce v dokajšen nemir. Mnogi se namreč sprašujejo, če bodo jugoslovanski kupci še prihajali v Trst, če jim bodo pri nas menjali dinarje po 35 ali 36 Ur.
Dejstvo je, da jugoslovanska banka doslej še ni uradno devalvirala dinarja, pač pa je slednji skoraj na vseh tržiščih zgubil na vrednosti, morda tudi zaradi ukrepov o omejitvah avtomobilskega prometa v Jugoslaviji. Sicer pa ne izključujejo možnosti, da bi v bližnji bodočnosti do devalvacije le prišlo.
Za sedaj je na vsak način resnična edino vest o podražitvi bencina, o omejitvah hitrosti ter o prepovedi vožnje (izmenično za parne in neparne tablice) prve in tretje sobote in nedelje v mesecu ter vsak torek in-Četrtek.
Kritično stanje SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu je v hudi finančni stiski, ki u-tegne odločilno vpUvati na konec letošnje sezone. Člani kolektiva za mesec april niso prejeli plače, že marca pa so jim bili izplačani samo polovični prejemki. To je dovolj zgovoren podatek o težavah, v katerih se je naše gledabšče znašlo zaradi neizpolnjenih obveznosti s strani dežele in države.
V senatu odobreni posebni zakon Jelke Gerbec, o katerem so že razpravljali tudi v komisijah poslanske zbornice, je propadel zaradi razpusta parlamenta, kar se je zgodilo tudi s splošnim zakonom o gledališčih, novi deželni zakon o kulturi še ni in, kot kaže, tudi ne bo odobren, z jamstvom za dolgoročno posojilo trem tržaškim gledališčem, ki so ga pred meseci odobrili v deželni skupščini, se je v tem predvoUlnem ozračju zataknilo. Tako je prišlo do kritičnega stanja, ki ga še pred kratkim ni bilo mogoče predvideti in o katerem bo moral razpravljati upravni svet SSG na izredni seji v četrtek, 3. maja, ob 20. uri.
Ministrstvo je svoj že itak skromni prispevek za tekočo sezono še zmanjšalo.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V popoldanskih urah pa bo v priredbi sekcije KPI v Ljudskem domu zborovanje, na katerem bosta govorila P. Geri in občinska svetovalka M. Ivašič, nato pa bo kulturni spored z. nastopom nabrežinske godbe in dekliškega zbora Vesna. Sinoči pa je bil v okviru prvomajskih proslav kulturni večer, na katerem šo nastopili moški in dekliški zbor Vesna ter otroška baletna skupina. O tem bomo podrobneje poročali v eni izmed prihodnjih številk.
Na 1. maj zjutraj bo zgoniška občinska uprava položila vence k spomenikom padlim v zgoniški občini in sicer na proseški postaji, na pro-seškem pokopališču, v Gabrovcu, partizanskemu učitelju Kokoravcu v Samatorci, v Saležu in v Zgoniku.
Tradicionalne prvomajske budnice pa bodo še po drugih kraških vaseh. Godba na. pihala s Proseka bo pod vodstvom Slavka Lukse ob 6. uri v Padričah, od koder bo odšla v Gropado in nato v Bazovico, kjer bo predvidoma ob 7. uri. Po polaganju vencev pred spomenik padlim in na pokopališču bo majhna zakuska. Bud niča pa bo tudi v Borštu, kjer ja bo izvedla domača mladinska godba na pihala. Sredi vasi bo tačas že stal maj, ki ga bodo podrli domači možje in mladinci v četrtek ob 19. uri. Kakor pa je bilo že javljeno, bo zaradi organizacijskih težav in neugodnega vremena prejšnjih dni odpadla tradicionalna proslava ki bi jo moral v Bazovici prirediti Tržaški partizanski pevski zbor.
V	okviru raznih pobud velja še omeniti razstavo sindikalnih plakatov od leta 1945 do danes. Razstava, ki so jo na pobudo CGIL odprli v soboto v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares, bo na ogled občinstvu še danes od 9. do 14. ure.
V	veliki dvorani trgovinske zbornice pa bodo tudi letos na 1. maj podeljevali odlikovanja za zasluge na delu. Slovesnosti, ki bo ob 11. uri, se bo udeležil tudi podtajnik za delo sen. Dino Riva. Med osmimi Tržačani je tudi 65-letni Bruno Prašelj iz Doline, ki je bil kar 37 let zaposlen v čistilnici «Esso».
Ob 9. uri pa bo v občinski dvorani slovesna podelitev starostnih nagrad 106 občinskim uslužbencem, ki so v zadnjem letu stopili v pokoj. Dobili bodo zlato reprodukcijo mest-
Nova trajektna zveza med Trstom in Kanado
Tržaško pristanišče se ie obogatilo z izhodiščem nove kontejnerske proge, in sicer do območij reke Sv. Lovrenca, oziroma Velikih kanadskih jezer. Vzdržuje jo plovna družba Mediterranea po nalogu
nazaj grede pa bodo natovarjale razno blago, tako tudi les za tržaško lesno skladišče. «Istranka» je bila dograjena nedavno v puljski ladjedelnici, njena nosilnost pa znaša 14.000 ton.
Koristnikom tržaške luke lahko postrežemo še z drugo spodbudno vestjo. Osmerica plovnih družb (od tega sta dve italijanski), ki so združene v konferenci ALFA (A-driatic - Levant Freight Agreement), ne bo obremenila tovornih operacij v pristanišču z dodatno pristoj bino, kot je zagrozila zaradi tukajšnjih operativnih pomanjkljivosti, ki zavirajo redno linijsko plovbo: tržaška luška ustanova je namreč tem družbam zajamčila hkratno natovarjanje, oz. raztovarjanje po dveh njihovih ladij ter se obvezala glede naložbe skoraj 400 milijonov lir za okrepitev razne pristaniške opreme,
KPI Sl JE PRIBORILA PRVO MESTO NA GLASOVNICI
Doslej samo štiri stranke predložile kandidatne liste na tržaškem sodišču
Poleg KPI so to PR, MSI in PRI ■ Napetost ob odprtju vrat sodne palače ■ Chiaromonte in Budin odprla volilno kampanjo za komuniste
Samo štiri stranke so doslej predložile svoje kandidatne liste na pristojnih uradih tržaškega prizivnega sodišča. Prvo mesto na glasovnicah tako za poslansko zbornico kot za senat, so si tudi tokrat priborili komunisti, ki so pred nekaj dnevi, kot smo že poročali, presenetili aktivista radikalne stranke, ki je mimo spal v avtomobilu pred vhodom v sodišče. Predstavniki KPI so tudi zavrnili predlog, da naj bi vrstni red r.a glasovnici določili z žrebom, češ da morajo o tem odločati z zakonom in na vsedržavni, ne pa na krajevni ravni.
V nedeljo zjutraj, preden so se odprla vrata sodišča, se je pred vhodom zbralo veliko število aktivistov tako KPI kot radikalne stranke. Prišlo je do prerekanja, po verziji radikalcev pa naj bi dva njihova aktivista zadobila tudi nekaj udarcev, zaradi česar so napovedali prijavo sodišču tako proti komunističnim aktivistom, kot tudi proti silam javnega reda, ki da niso posegle, ko bi bilo potrebno.
Vsekakor je predstavitev list potekla po naslednjem vrstnem redu: za poslansko zbornico KPI, ra-
dikalci, MSI in PRI, za senat pa KPI, MSI, PRI in radikalci. Imena kandidatov smo že napovedali, tokrat pa so uradna. Za KPI kandidirajo za poslansko zbornico An-tonino Cuffaro. predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin in pokrajinska svetovalca Paolo Nico-lini in Ester Pacor, za senat pa pokrajinski odbornik Stelio Spada-ro (prvo okrožje) in senatorka Jelka Gerbec (drugo okrožje). Glede kandidatov MSI je omembe vredno samo dejstvo, da za senat kandidira neka Lina Marinelli, ki je med pobudnicami zbiranja podpisov proti zakonskemu osnutku KPI o globalni zaščiti. Kandidati PRI za poslansko zbornico so Ernesto Mar-zari, Sergio Pacor, Norah Rosen-wasser in Piero Torresella, za senat pa Edoardo Cutnbat in Olivie-ro Fragiacomo. Za radikalce kandidirajo za poslansko zbornico Mar-co Pannella, Aldo Aiello, Alessan-dro Tessari in Gianni Pecol Comi-notto, za senat pa v obeh okrožjih pisatelj in časnikar tržaškega porekla Alfredo Todisco.
Edina razlika v primerjavi z že napovedanimi kandidaturami zadeva radikalnega kandidata za se-
■.......immimiiiiii.umi.umiimimnmi.............
V	NEDELJO POPOLDNE S PRISRČNO SLOVESNOSTJO
V	Sesljam poimeno vali šolo po rojaku dr. Karlu Štreklju
Bogat program z nastopi dveh pevskih zborov in domačih otrok
S prisrčno slovesnostjo na dvorišču pred šolskim poslopjem so v nedeljo popoldne prebivalci Sesljana in
den iz Nabrežine pod vodstvom Ser-! velikega kulturnega dogodka in za geja Radoviča, nakar je prisotne po- j želel, da bi se sesljanska šola šte-
zdravil predsednik pripravljalnega
rojaku, velikem jezikoslovcu in sti listu dr. Karlu Štreklju. Poleg mno čice domačinov in ljudi iz bližnjih vasi so se poimenovanja udeležili tudi številni predstavniki političnih in šolskih oblasti, med temi predsednik deželnega sveta Mario Colli, senatorka Jelka Gerbec, jugoslovanski konzul v Trstu Kante, deželni svetovalec Drago Štoka, pokrajinski svetovalec::BojaMrBrezigar, jugoslovanski pedagoški svetovalec v Trstu Jane/.' Sivec, .številni didaktični ravnatelji lin-drugih h tso
Nedeljsko slovesnost, ki je potekala v pravcatem prazničnem vzdušju, je odprl mešani pevski zbor Igo Gru-
...........................................
NA OTVORITVENI SLOVESNOSTI TUDI DR. MODI ANO
V Gradcu tradicionalni spomladanski velesejem
Včeraj «dan Ftirlanije-Julijske krajjne», ki je prisotna z lastnim paviljonom v Palači narodov
Vižovelj proslavili poimenovanje o-; odbora za poimenovanje sesljanske snovne šole v Sesljanu po kraškem i šole dr. Slavko Tuta. V svojem go-
Davidu in Sandri se je pridružila mala
Srečnima staršema > čestitajo, novorojenki pa žeitjo- vse dobro v življenju
stari prijatelji
Urnik trgovin
Zveza trgovcev je sporočila urnik trgovin ob prvomajskih praznikih.
DANES, 1. maja, praznik delavcev; vse trgovine bodo zaprte.
JUTRI, 2. maja: vse trgovine z vsakovrstnim blagom bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi mlekarne, pekarne, drogerije in cvetličarne.
SOBOTA, 5. maja: vse trgovine bodo lahko odprte dopoldne in popoldne, tudi tiste, ki so navadno ob sobotah zaprte.
V navzočnosti avstrijskega ministra za trgovino so v Gradcu odprli tradicionalni spomladanski velesejem. Slovesnosti je prisostvovalo tudi gospodarsko odposlanstvo iz dežele Furlanije - Julijske krajine pod vodstvom predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Modia-na. Naša dežela sodeluje namreč na sejmu z lastnim paviljonom v Palači narodov.	\
Dr. Modiano, ki je uradno zastopal deželno upravo, se je pred tem razgovarjal s predsednikoma štajerske vlade dr. Niederlom in štajerskega sveta Tropperjem. Govor je bil o vprašanjih obojestranskega interesa, tako je bila poudarjena potoeba po nadaljnji poglobitvi gospodarskih, kulturnih in turističnih odnosov med pobratenima Trstom in Gradcem. Modiano je orisal gostiteljema najnovejše pridobitve v razvoju tržaške pristaniške opreme in naglasil, da hoče Trst postati znova glavno izhodišče avstrijskega izvoza v čezmorske dežele. Glede letalskih zvez se je zvedelo, da ie zasebna avstrijska družba uvedla redne polete med Gradcem, Linzom in Dunajem, katere bi se dalo podaljšati do Ronk.
Včeraj so na graškem velesejmu slavili dan Furlanije - Julijske krajine. Za to priložnost je dopotoval tjakaj deželni odbornik Bomben, ki je priredil dopoldne tiskovno konferenco. Popoldne se je sešel s štajerskim odbornikom za turizem, pozneje pa na Gospodarski zbornici s predstavniki gospodarskih krogov.
Deželni svet se bo sestal jutri, 3. maja, ko bosta na dnevnem redu dva zakonska osnutka, od katerih eden zadeva tržaško pristanišče. Medtem se je nadaljevalo delo prve stalne komisije, ki je obravnavala zakonski osnutek, ki spreminja in dopolnjuje deželni zakon o obnovitvi Furlanije.
kakor tudi napadi fašistov, o katerih poročajo iz Rima, dokazujejo, s kakšnimi metodami nameravajo fašistične sile voditi predvolilno kampanjo.
Radovanu in Danici ter mali Ireni šemec se je pridružil bratec
DEJAN
K srečnemu dogodku čestitajo sorodniki in znanci
voru je omenil ves trud in prizadevanja, ki so ga vložili Sesljanci in Vižovci, odkar so se pred tremi leti domenili, da bodo svojo šolo poimenovali po rojaku iz Gorjanskega pri Komnu, nato pa je poudaril pomen, ki ga je imel Karel štrekelj kot filolog in kot zbiralec slovenskih narodnih. pesmi. Njegov vpliv se je poznal tudi pri drugih slovanskih narodih, s'svojim neutrudnim delom pa je rfesil ogromno zakladov slovenske ljudske poezije.
Beseflb’ je nato prevzel nabrežinski didaktični ravnatelj Miro Tavčar, ki se je spomnil časov pred letom 1908, ko so morali otroci iz Sesljana in Vižovelj hoditi peš v šolo v Mavhi-nje. Podčrtal je nato pomen vaške šole in veliko vlogo, ki jo je imela in jo še ima za razvoj naše skupnosti.
Po govoru ravnatelja so osnovnošolski učenci odkrili ploščo z imenom dr. Karla Štreklja in njegov doprsni bronasti kip, delo akademskega kiparja Antona Cigulina, rojaka iz Sv. Jakoba, ki so ga podarili požrtvovalni Sesljanci, Vižovci in Devinčani.
Po blagoslovitvi'msgr. Mrkuže so nastopili s prisrčnim programom o-troci, ki obiskujejo domači vrtec in osnovno šolo. Najprej so se na odru predstavili najmlajši, ki so zrecitirali in zapeli pesmi o pomladi, balončku in o pastirici Mici. Osnovnošolci so nato prebrali izjavo o otrokovih pravicah ob mednarodnem letu otroka, sledila je plesna točka s plesom otrok v nošah na pesmi «Moj očka so mi d’jali» in kolo »Splet*; nazadnje pa je zapel še domači o-troški pevski zbor pod vodstvom Jadranke Sedmak.
Po programu otrok je devinsko -nabrežinski župan Albin Škerk pozdravil vse prisotne v imenu občinske uprave in poudaril pomen tega
vilčno in kakovostno še bolj razvijala.
O življenju in delu dr. Karla Štreklja je nato izčrpno govorila Lojzka Bratuževa. program pa se je za ključil z nastopom moškega pevskega zbora Fantje izpod grmade pod vodstvom Iva Kralja in z zahvalo predstavnice staršev Nadje Malalan.
Ob poimenovanju je pripravljalni odbor izdal bogato brošuro o dr. Karlu štreklju, v šolskih prostorih pa so pripravili razstavo publikacij tako da je nedeljska slavnost iz vseh vidikov doživela res odličen uspeh.
‘-:	rt
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
nat. Kot pravijo, se je Pannella odrekel kandidaturi, da se ne bi spustil v direkten spopad s kandidatom Liste za Trst, predsednikom «Lloyd Adriatico» Giorgiom Imerijem. Glede radikalcev moramo tudi zabeležiti, da se še nikakor niso polegle polemike med tržaško bazo proti sklepom rimske ga vodstva, ki je vsililo svoje kandidature v nasprotju s stališči, ki so bila nakazana v Trstu. Tajnik Granara je potrdil, da je njegov odstop iz protesta nepreklicen. Prišlo je tudi do stikov med socialisti in radikalnimi «disidenti», na katerih so govorili o morebitni kandidaturi njihovega predstavnika morda občinskega svetovalca Erco-lessija — na socialistični listi.
KPI je medtem v soboto uradno odprla volilno kampanjo z zborovanjem v tržaškem Avditoriju, kjer so govorili član vsedržavnega tajništva Gerardo Chiaromonte, po krajinski tajnik Giorgio Rossetti in v slovenščini predsednik Kraške gorske skupnosti in kandidat za po slansko zbornico Miloš Budin. Chiaromonte je svoj govor osredotočil na italijanske probleme in potrdil, da je za reševanje velikih problemov države potrebno direktno sodelovanje KPI v vladi. Glede krajevnega položaja pa je podčrtal nujnost, da Trst spet stopi na pot enotnosti in sodelovanja, ker se drugače ne bo mogel izognit; propadanju. Sožitje med Italijani in Slovenci, prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, okrepitev strankarskega sistema, vse to so življenjske potrebe — je dejal Chiaromonte — da bi Trst spet našel svojo vlogo v novi Evropi.
Tajnik federacije Rossetti je ostro polemiziral z Listo za Trst in opozoril na njene notranje kontra-dicije, ki so prišle še posebno do izraza v predvolilnih pripravah in s kandidaturama župana Cecovini ja na liberalni listi ter Giuricina na radikalni. Prav tako pa je Rossetti ožigosal početje KD, ki je s svojim zadržanjem omogočila, da »meloni* še naprej vodijo tržaško občino.
O problemih slovenske narodnostne skupnosti je spregovoril Miloš Budin, ki je obsodil sramotno šovinistično kampanjo in njene po budnike, še posebno v krogih, ki se sučejo okrog Liste za Trst. Prav tako je Budin poudaril pomen po novrie kandidature, .sen. Jelke Ger bec, prve podpisnice komunistične ga zakonskega osnutka o globalni «tKi| zaščiti Slovencev M " Italiji, ki je bila kot taka glavna tarča nesramnih napadov s strani nacionalističnih krogov.
Mladinske
Delovne
Akcije
79
INFORMACIJE:
SKGZ — TRST, Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 744249 SKGZ — GORICA, Ulica Malta 2 — Tel. 24-95 Vsak torek In petek od 18. do 19. ure.
Mladinske delovne akcije so v naprednem gibanju jugoslovanske mladine vedno bile in ostajajo značilna in pomembna oblika njenega delovanja. Stctisoči mladih so se treh desetletjih graditve nove družbe prav na delovnih akcijah širom po Jugoslaviji obogatili z največjimi vrednotami kot so tovarištvo, bratstvo in enotnost ter ljubezen do domovine.
Od prve velike zvezne mladinske delovne akcije Brčko - Banoviči je minilo že 33 let, vendar začetke mladinskih delovnih akcij postavljamo v čas narodnoosvobodilne vojne. Začeti moramo s prvimi dnevi vstaje, ko so iz partizanskega mesta Užice mladinske delovne skupine krenile na koruzna polja. Podobno se je dogajalo v osvobojeni Foči ter med ofenzivo na Kozari, ko je mladina žela žito na samem robu fronte. A kljub uspehom v prvih dneh vstaje se za začetek mladinskih delovnih brigad šteje junij leta 1942, ko je nekaj tisoč mladink in mladincev prispelo v Saniško dolino v Bosanski krajini. Brigade so v Saniški dolini ostale skoraj štiri mesece. Delali so ponoči. saj so čez dan žitna polja rešetali avionski mitraljezi. Podobnih akcij iz časa NOB bi lahko še naštevali.
Takoj po vojni je bilo treba obnoviti Jugoslavijo, ki je bila po večini v ruševinah. Puške so zamenjali krampi in lopate, potoke krvi so zamenjali potoki znoja, a cilj je ostal isti — nadaljevati revolucijo, graditi družbo pobratenih narodov in narodnosti, graditi novo Jugoslavijo, vzgajati mlade v duhu svobode, neodvisnosti in neuvrščenosti.
Nemogoče je našteti številne u-spehe delovnih brigad. Rad bi pa le omenil nekatere: proga Brčko -Banoviči, proga Šamac - Sarajevo, graditev tovarne Ivo Lola - Ribar, proga Nikšič - Titograd, tovarna Titan v Kamniku, gradnja avtoceste «Bratstvo in enotnost* skozi celo Jugoslavijo, regulacija toka reke Save, itd. Med pomembnejšimi akcijami v Sloveniji bi omenil gradnjo ceste Maribor - Trst in postavljanje temeljev mestu Nova Gorica, pri kateri so sodelovali mladi iz vseh krajev republike.
Posebno mesto v zgodovini de-
lovnih akcij predstavljajo brigade, ki so leta i.963 priskočile na pomoč porušenemu Skopju. Tisoči brigadirjev so z ostalimi prispevali pri pomoči porušenemu mestu ter pri izgradnji novega Skopja. Nekaj podobnega se dogaja prav sedaj ob strašnem potresu v Črnogorskem Primorju. Mladinske delovne brigade so že na položaju v čmi geri ter pomagajo prizadetemu prebivalstvu.
Že od prvih povojnih let so se mladinskih delovnih akcii udeleževali mladinci slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. S tem je bila postavljena trdna osnova sodelovanja z mladino v matični domovini. Delo v mladinskih brigadah se ne omejuje'na fizično delo, temveč pomeni vsestransko obogatitev z življenjskimi izkušnjami, saj gre za pravo šolo prijateljstva in tovarištva. Naša udeležba veliko prispeva k medsebojnemu spoznavanju, istočasno pa je prisotnost vsakega našega mladinca v prvi vrsti dragocena osebna izkušnja in enkratno doživetje. Milan Pahor
RADIO TRST A
je v počastitev praznika Prvega maja pripravil v lastni produkciji radijsko priredbo prvega dela romana ruskega pisatelja Maksima Gorkega MATI. Dramatizacijo in režijo je prevzel režiser Jože Babič, zvočno opremo pa Igor Tuta. Nastopajo igralci, člani Stalnega slovenskega gledališča in Radijskega odra. Harmonika solo Klavdij Furlan. Radijska igra MATI bo na sporedu danes, 1. maja, ob 18. uri.
Ob izgubi bivšega nogometaša in člana Ferdinanda Pertota izreka ŠD Primorje družini in svojcem iskreno sožalje.
Dijaki II. B. razreda znanstvenega liceja «F. Prešeren« izrekamo i-skreno sožalje sošolcu in prijatelj'1 Vasiliju Pertotu ob smrti predragega očeta.
iiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiriiililliiiflllilliiilltilllllllillllllliintniiiliiliiitil
ZAŽIG VENCEV PRI SV. IVANU
Po pogrebu naznanjamo .žalostno« »osti. da nas je po dolgem in hudem trpljenju zapustil naš dragi mož, oče in brat
v A i >i i/ t
FERDINAND PERTOT
(Nandi Brvinčev)
Pokopali smo ga včeraj, 30. aprila, na sesljanskem pokopališču.
Iskreno se zahvaljujemo dr. Ukmarju, Josipu Čuku in vsem, ki so kakorkoli počastili spomin pokojnika.
Žalujoči: žena Lidija, sin Vasilij, hči Nadja, bratje Karlo, Pino in Bruno, sestri Marija in Adrijana ter drugi sorodniki
Sesljan, Kontovel, Prosek, Barkovlje, Melbourne, 1. maja 1979
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
IVANA JERC0GA
•iiiiiiiiiiiiiHiiiiiHuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiimniiiiimiiiiiiiiiiiiitHiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiii
NA OPČINAH BO MAJ POTEKAL V ZNAMENJU FRANCETA BEVKA
Vrsta zanimivih pobud v okviru poimenovanja openske osnovne šole
V soboto bodo v Prosvetnem domu uprizorili lepljenko «France Bevk», ki jo je napisal, zrežiral in scensko opremil Marko Sosič
PDUP obsoja fašistične napade
Tržaška federacija stranke proletarske enotnosti PDUP je včeraj v posebnem tiskovnem poročilu obsodilo fašistične izbruhe. Nanaša se predvsem na dogodek, ki se je pripetil v nedeljo zjutraj v našem mestu. Skupina fašističnih pretepačev je namreč napadla in pretepla pripadnika omenjene stranke. To,
Na Opčinah bo letošnji maj potekal v znamenju Franceta Bevka. Vse prireditve bodo namreč posvečene njemu. Pravzaprav se je že začelo v soboto zvečer s tabornim ognjem na dvorišču openske osnovne šole, ki so ga priredili taborniki Rodu modrega vala, zaključilo pa se bo ob koncu meseca z osrednjim dejanjem — to je s poimenovanjem openske osnovne šole po Francetu Bevku.
Že imenovanje samo na sebi je za Opčine velik dogodek, openski šolski dejavniki pa ga bodo v sodelovanju s tamkajšnjimi prosvetnimi delavci še popestrili ter mu dali še globlji pomen in razsežnost.
V tem okviru velja najprej omeniti prireditev, ki jo prosvetno društvo »Tabor* pripravlja za soboto, 5. maja. Tega dne bodo odprli razstavo risb, ki prikazujejo prizore iz Bevkovih del. Razstava .je sad natečaja, ki ga je opensko prosvetno društvo razpisalo v preteklih dneh in ki se ga je udeležilo res precejšnje število učencev iz raznih šol na Tržaškem. Odziv je spravil prireditelje celo v škripce, kaj ti znašli so se pred težavami izbi
re najlepših risb. Tri najboljše bo objavil tudi Galeb. Pobuda je skratka uspela, zlasti če upoštevamo, da se je na ta način veliko otrok seznanilo z Bevkovim ustvarjalnim svetom neposredno iz njegove bogate knjižne zakladnice.
V soboto bodo, kot rečeno, Openci predstavili izvirno gledališko delo z naslovom «France Bevk* in podnaslovom »Lepljenka o pisatelju in o njegovem delu*. Avtor te gledališke predstave je mladi štu dent na zagrebški Akademiji za gledališko umetnost Marko Sosič, ki je kljub svojim mladim letom že precej znan v naših amaterskih gledaliških krogih. Tokrat si je zadal nalogo, ki nekako izstopa iz amaterizma
Že ideja sama je zelo izvirna. «Razmišljal sem o tem, kako naj se lotim Bevka*, nam je povedal, ko smo ga pred dnevi obiskali pred vajo. »Uvidel sem, da ne bi ime lo velikega smisla izbrati kako posamezno delo, saj razen Čedermaca. ki je že dramatiziran, ne izstopa nobeno drugo delo. Tako sem se ga lotil širše, upoštevajoč njegovo širšo književno proizvodnjo.*
Gre nekako za analizo Bevkovega dela. Lepljenka se pričenja s predstavitvijo pisatelja. Predstavi ga skupina otrok nakar se na sceni (v tem primeru se doga ianje ne odvija samo na odru, temveč tudi v dvorani sami in na hodniku, tako da je pozornost gledalcev obrnjena v več dimenzij) pojavijo osebe iz Bevkovih romanov. S tem nastane zmeda in tedaj se pojavi režiser, ki te osebe razvrsti. Izbere najboljše in najzanimivejše in le-ti nadaljujejo s svojimi zgodbami, medtem ko to dogajanje komentirata dva kritika.
Vsi ti utrinki iz Bevkovih del (precejšnja pozornost je posvečena zlasti Čedermacu, ki ga upodablja Stane Raztresen) so povezani s pričevanji Bevkovih nekdanjih tova rišev in soborcev. Sosič je sam in tervjuval nekatere osebnosti, kot so Marjan Brecelj, Jože Vilfan, Bo gomil Gerlanc, Lavo Čermeli in drugi in ta pričevanja, zlasti iz vojnih let, .je vključil v dramsko lepljenko.
Omeniti velja še to, da pri tej predstavi sodeluje okrog štirideset ljudi.
Fašistična golazen je spet prilezla iz svojih brlogov in pustila za sabo svoje značilne črne sledove. Tokrat pri Sv. Ivanu. V nočnih urah so običajni škvadristični prenapeteži zažgali vence, ki so jih bile razne organizacije položile pod ploščo pa dlim svetoivanskim borcem v NOB. 'Samo od sebe se ob tem ponovno postavlja vprašanje, kdaj bo tega konec in kdaj bodo varnostne sile vendar stopile fašističnim ujedam na prste. Dolžnost naših ljudi pa je, da svoje spomenike zaščitijo.
Fašistični podvig je tudi tokrat izzval ogorčenje. Prvo se je oglasilo svetoivansko prosvetno društvo »Slavko Škamperle*, ki je izrazilo «ogorčenost vseh demokratičnih ljudi pri Sv. Ivanu in odločno obso dilo tako skruniteljsko početje fa šističnih pobalinskih nestrpnežev* Obenem je izrazilo zahtevo, da pristojne oblasti izsledijo in kaznujejo storilce.
Rajonski sveti
V četrtek, 3. maja, se bo ob 19. uri sestala rajonska konzulta za Ko-lonjo in škorkljo. Ob 20.30 pa se bo sestala konzulta za Novo mesto - Novo mitnico.
Občinska konferenca SZDL občine Kočevje je na svečani seji 25. aprila podelila Marinu Bandlju in Miranu Kuretu priznanje OF «zn razvijanje in utrjevanje odnosov med pobratenima občinama Dolina in Kočevje*. Na seji so bili prisotni tudi drugi predstavniki dolinske občinske uprave, ki jih je vodil župan E. Švab. Nagrajencema čestitamo!
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala godbi Breg in godbi iz Milj, pevskemu zboru V. Vodnik, župniku Grmeku ter govorniku za ganljive besede.
SVOJCI
Dolina, Gropada, 1. maja 1979
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in none
ANGELE KRIŽMANČIČ por. GERMANI
se ganjeno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ki so kakorkoli počastili njen spomin.
Žalujoči svojci
Trst, 1. maja 1979
2. 5. 1978
2. 5. 1979
Ob prvi obletnici smrti odbornika in nogometaša
ŽARKA RACETA
se ga z bolečino spominja ŠD Primorje
GORIŠKI DNEVNIK
SEKCIJA KPI - KRIŽ
organizira v ljudskem domu v Križu, danes, 1. maja
PRAZNIK 1. MAJA
Sodelujeta godba na pihala iz Nabrežine in dekliški pevski zbor »Vesna*. Govorila bosta tov. Marta Ivašič in tov. Paolo Geri.
Vabljeni!
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Angelo Beolco - Ruzante
PO M J E N K I
(Dialoghi)
Prevod Pesmi Glasba
ALEKSANDER VODOPIVEC Kostumi ANJA DOLENC Režija	JOŽE BABIČ
V petek, 4. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu
ALOJZ MILIČ ATILU KRALJ
Obvestilo izletnikom na Poljsko in v SZ
Vse izletnike, ki potujejo med 8. in 16. majem na Poljsko, obveščamo, da lahko dvignejo svoje potne liste in programe pri vratarju v Ul. Montec-ehi 6 in sicer jutri, 2. maja, od 8- do 19.30.
OBVESTILO
Obveščamo, da je današnji sejem v Nabrežini prenesen na jutri, 2. t.m., zaradi prvomajskega praznika
Trgovci in kramarji
ZAHVALA
Godbeno društvo iz Nabrežine se lepo zahvaljuje vsem tistim, ki so prisostvovali godbenemu koncertu v Križu, dne 25. aprila 1979. Posebna zahvala naj gre naši stalni napovedovalki Nadji Doljak
Razstave
V	galeriji Kulturnega doma je odprta razstava 70 portretov Jožeta Cesarja. Umik vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 20. ure ob prisotnosti avtorja.
V	občinski umetnostni galeriji so odprli razstavo del umetnika Nina Rigottija. Razstava bo odprta do 4. maja.
V	galeriji Tribbio - Rettori je odprta razstava Marina Sormanija.
V	Kraški hiši je odprta razstava Spacalovih del. Razstava je odprta za občinstvo ob nedeljah in praznikih.
V	občinski galeriji Lo squero v Miljah je odprt., razstava umetnikov, pripadnikov treh sindikatov CGIL -CISL - UIL.
Na gradu sv. Justa je odprta an tološka razstava slikarja Enrica Fonde ob 50-letnici njegove smrti.
Pripravljalni odbor vabi v nedeljo, 6. maja 1979, ob 15.30 na
SLOVESNO POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ŠEMPOLAJU PO STANKU GRUDNU
Spored: pozdravi, odkritje spomenika, nastopi šolskih otrok, mešani pevski zbor «Igo Gruden* iz Nabrežine, slavnostni govor Dušana Furlana, Tržaški partizanski pevski zbor, godba na pihala iz Nabrežine, razstava ročnih del in likovnih izdelkov otrok iz Nabrežine, Zgonika, Šempolaja in Komna.
PROSVETNO DRUŠTVO VESNA
Prireja v soboto, 5. t.m., ob 20. uri v kriškem Ljudskem domu celovečerni koncert okteta in mešanega pevskega zbora Svoboda D iz Trbovelj.
VABLJENI!
SPD TABOR — OPČINE
Prireja v soboto, 5. maja, ob 20.30 — v nedeljo, 6. maja, ob 17.00 — v ponedeljek, 7. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
MARKO SOSIČ	,
FRANCE BEVK
Lepljenka o pisatelju in o njegovem delu S pričevanji so sodelovali njegovi tovariši in soborci
Tehnično vodstvo: Glasbena oprema: Kostumi:
Asistent režije: Scena in režija:
Viktor Sosič in Pavel Sosič Drago Vremec in Igor Simonič Rossana Jerjan Lidija Sosič Marko Sosič
NASTOPAJO:
Stane Raztresen, Liljana Berginc, Rožica Čuk, Peter Fonda, Ko-stanca Filipovič, Rado Fonda, Sandra Filipovič, Aleš Filipčič, Drago Gorup, Jadranka Granier, Stanko Hrovatin, Kristina Hrovatin, Valentina Hrovatin, Anton Kalc, Vinko Kalin, Marino Kralj, Marko Kuret, Melita Malalan, Igor Malalan, David Malalan, Kabio Malalan, Katerina Marzetti, Marko Piccini, Živka Peršič, Suzana Plesničar, Julijana Sosič, Ketti Sosič, Viktor Sosič, Vesna Smotlak, Alda Sosič, Paride Sosič, Danijela Sabadin, Miriam Sosič, Dunja Sosič, Armando škerlavaj, Olga Šonc, Rudi Tavčar, Anamarija Tavčar in Danijela Wilhelm.
TEHNIKI: Rinaldo Vremec, Drago Vremec, Pavel Sosič, Niki Eilipovič, Miro Sosič, Mario Sosič, Rudi Sosič in Rudi Wilhelm
MAJENCA 79
in XXIII. občinska razstava domačih vin
5., 6., 7. in 8. maja v Dolini
sobota, 5. maja
—	ob 18. uri otvoritev razstave vin in od 20. ure vso noč postavljanje »MAJA*
Nedelja, 6. maja
—	ob 15. uri začetek kulturnega programa: koncert godbe na pihala BREG iz Doline, nastop folklorne skupine iz Markovcev pri Ptuju, pevskega zbora BOJAN iz Dornberka ter otroškega zbora osnovnih šol Žavlje - Korošci in «P. V orane* iz Doline
ob 19. uri slavnostni prihod «parterjev» in »parterc*; sledi ples z ansamblom DOBRI ZNANCI
^NEDELJEK, 7. maja
od 20. ure dalje ples z ansamblom SUPERGROUP
TOREK, 8. maja
~~ ob 18. uri nastop godbe na pihala BREG iz Doline ~~ ob 19. uri slovesno podiranje »MAJA*
V	— razstava slikarjev amaterjev iz dolinske občine
v. VODNIK — razstava na temo »Ustvarjalnost mladih v sliki in besedi*
IFS STU LEDI — BENEŠKI BLUMARJI fALESKA FOLKLORNA SKUPINA — VELENJE EQl.Pi ORNA SKUPINA SAVA — KRANJ
Novi učni programi nižjih srednjih šol
V prilogi Uradnega lista so objavili ministrski dekret j učnih programih in umikih predmetov nižje srednje šole in dekret pred sednika republike o novem učnem načrtu verouka na istih šolah S prihodnjim šolskim letom bodo stopili v veljavo učni načrti predmetov, ki so jih tako poimenovali: jezikovna vzgoja (italijanščina in tuji jeziki, za slovenske šole seveda tudi slovenščina), zgodovinska, državljanska in zemljepisna vzgoja, matematična, znanstvena in sanitarna vzgoja (sem spadajo matematične in kemijske znanosti ter fizične in prirodoslovne), umetnostna vzgoja, tehnična vzgoja, glasbena vzgoja, telesna vzgoja in verska vzgoja
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 15.30 - 22.00 »Violette No-ziers. Isabelle Huppert. Režija Claude Chabrol. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 cco 1'impero dei sensi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 - 18.00 - 20.00 - : 15 «Tre donne immorali!» Režija Walerian Borovvczvk. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.00 —22.20 «Da Corleo-ne a Brooklvn*. M. Merola, M. Merli, V. Johnson. Barvni film.
Excelsior 16.30 «Halloween» (La not-te delle streghe). Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30—22.00 «11 cacciatore*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Tomando a casa». Jane Fonda, Jon Voyght. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 14.30 «Happy days». (La banda d i fiori di pesco). H. VVinkler, Silvester Stallone.
Filodrammatico 15.30—22.00 »Eccita-zione carnale*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Ashanti». Michael Caine, Peter Ustinov, Kabir Bedi. Barvni film.
Moderno 15.00 «Scontri stellari oltre la terza dimensione*. N. Cassini, C. Plummel. Barvni film.
Aurora 15.30—22.00 «11 gioeattolo*. Nino Manfredi. Barvni film.
Capitol 15.30 «Squadra antigang-sters*. Thomas Milian. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «Andremo tut-ti in paradiso*. Barvni film.
Volta (Milje) 15.30 «L'ultima Odis-sea*. Barvni film.
Gledališča
7. MAJ, PRAZNIK DELOVNIH LJUDI
CIKLUS AUDITORIUM Od 2. maja dalje II Teatro delle Dieci bo uprizoril Ionescovo delo «La car.tatrice calva*.
Prosveta
PD Primorec - Trebče prireja koncert trboveljskega okteta v petek, 4. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni.
Izleti
SPD a-o. upe...c oiiree v nedeljo 13. maja in ponedeljek 14. maja dvodnevni izlet v republiko San Marino. Ogledali si bomo razne zanimivosti in tudi izredno zanimivo razstavo «Italija v miniaturi*. Razstava je razporejena v širini 1 kv. km. Vpisovanje vsak dan v Prosvetnem domu od 17. do 19. ure. Odhod izpred ' 'osvetnep doipa ob 6.30.
Mali oglasi
MINI 850 v voznem stanju prodam. Telefon 824801 po 20. uri.
PRODAM Peugeot Ut jan. ’78 v dobrem stanju. Zglasiti se ob delovnih urah pri mizgiski delavnici v Saležu (Boris Grilanc).
KUPIM zemljišče za obdelavo v predelu Domjo - Ricmanje - Boršt. Tel. 228174.
PRODAM motorno vozilo «Ape-car» letnik ’76 v zelo dobrem stanju, auto renault LT 5 januar ’79 ter
, električno rezilnico za salame (affettatric- elettrica - salumi). Tel. 417697.
GOSTILNA na nj-asu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik pr- šifro »Gostilna*.
OSM1CA — Dušan Rado ;ič iz Nabrežine 138/A toči belo in črno domačo kapljico.
OSMICA v Križu — Rudolf Košuta, Križ 44, toči belo in črno vino pridelano . iz svojih obalnih vinogradov.
SLOVENSKO knjigotrško podjetje v Trstu isce delovno moč s potrebno trgovsko izobrazbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: »Knjigama*.
MLAJŠA ženska išče enosobno stanovanje v Trstu al' v -žnji okolici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343.
SPZ
SREČANJE PRIJATELJEV FOLKLORISTOV
Večer ljudskih plesov in pesmi
TRST____Kulturni dom, v soboto, 5. maja, ob 20.30
BENEČIJA — Ljesa, v nedeljo, 6. maja, ob 16. uri
V vseh krajih Goriške delovni ljudje proslavljajo mednarodni praznik dela
Osrednja sindikalna manifestacija danes zjutraj v Tržiču - Popoldanska prireditev v Števerjanu - V Opatjem selu srečanje delovnih ljudi novogoriške občine
za drugo nabirko) 1.543.000 lir. Na področju sovodenjske občine se je akcija že zaključila v Gabrjah (seznam darovalcev iz te vasi smo že objavili) ter na Vrhu, kjer so člani prosvetnega društva «Danica» nabrali 467.500 Mr. V teh dneh se zaključuje akcija na Peči in v Rupi ter v štandrežu.
Omeniti je treba tudi, da so na sedežu Deželnega slovenskega gospodarskega združenja v Gorici nabrali 1.500.000 lir, v našem uredništvu pa nadaljnjih 250.000 Mr. Skupno smo torej v akciji Primorskega dnevnika nabraM v teh dneh 3.760.500 Mr. Vse te sezname moramo še objaviti. Akcija pa poteka še v Podgori, v Pevmi in Oslavju ter Štmavru in v Števerjanu.
Izven nabirke Primorskega dnevnika lahko omenimo, da so se tudi go-riški trgovci odzvaM vabilu njihovega združenja — Associazione com-mercianti in doslej nabraM 4.395.000
Mr. Prav tako je združenje indu-strijcev videmske pokrajine nakazalo potresencem v Črni gori 5 milijonov Mr.
Primorski dnevnik za pomoč Črni gori
Primorski dnevuik odpira tudi tokrat, kot tolmač čustev solidarnosti svojih bralcev in vseh zamejskih Slovencev, akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu Črne gore. Prispevke samo v denarju sprejemamo v u-redništvu v Ul. 24 Maggio 1 iu v prostorih SPZ in SKGZ v Ul. Malta 2.
KPI ODPRLA VOLILNO KAMPANJO NA GORIŠKEM
Ponovno pripravljeni stopiti v vlado demokratične enotnosti
«Ker se nismo pogajali s teroristi, smo reš’tli republiko in odprli pot socializmu*, je dejal Chiaroinonte - Besede Tullia Paize - Bratina o globalnem zakonskem osnutku
Delovni ljudje Goriške bodo danes v raznih krajih in na različne načine proslavljali 1. maj, mednarodni praznik dela. Proslavljanje na različne načine ne pomeni, da je proslavljanje različnega značaja in mišljenja. Pomlad namreč vabi ljudi, da se udeležujejo tako sindikalnih proslav kot raznih rekreacijskih prireditev. Seveda v upanju, da ne do dež nagajal.
Kaj je danes na programu na Goriškem? Enotna sindikalna federacija priredi danes dopoldne v Tržiču manifestacijo pokrajinskega značaja. Ob 9.30 se bodo delavci zbrah na Anconeti, odtod bo sprevod šel po glavnih uMcah Tržiča do Trga republike, kjer bo shod.
Napovedan je kot govornik eden najbolj znanih itahjanskih sindikalnih funkcionarjev, član osrednjega tajništva Mario Dido. Podobne manifestacije bodo tudi v nekaterih drugih središčih pokrajine in v čer-vinjanskem okolišu.
V	Doberdobu bodo, kot je pri njih že običaj, pričeh z budnico, ki jo bo po glavnih vaških uMcah igrala domača godba na pihala «Kras».
Ob 9. uri bodo na zborovanju govorili sindikalisti, zatem bodo vsi skupno odšli v Tržič.
Najbolj «naša* prireditev pa bo popoldne, kot je že običaj, v Števerjanu, kjer ima prosvetno društvo «Briški grič* na sporedu vrsto prireditev. Ob 15. uri bo pred spomenikom padlim na Trgu svobode tradicionalna manifestacija s priložnostnima govoroma. Govorila bosta senatorka Jelka Gerbec in poslanec Franco Castiglione. Po tej svečanosti pa pride na vrsto kulturni program, ki bo v Dvoru. Tu bo nastopila lolklorna skupina »Karavanke* iz Tržiča na Gorenjskem z bogatim programom slovenskih in drugih jugoslovanskih plesov. Ta skupina je že večkrat nastopala tako doma kot v inozemstvu in je povsod žela lepe uspehe. V števerjanu je odprta tudi raftava briških vin, ki je že 18. po vrsti in ki se vključuje med tiste prire ditve, ki so ovrednotile briška vina tako. da so danes med najbolj cenjenimi v Italiji. Zvečer pa bo v Števerjanu ples ob zvokih domačega ansambla »Briški slavček*.
Števerjansko prireditev so začeli v soboto zvečer ko so otvorili vinsko razstavo. Na. njej je govoril Ivan Humar, v slovenščini in v italijanščini, za njim pa je govoril '(ičkam "pre36Tgo po našem mnenju) predsednik briškega vinskega konzorcija grof Attems. V nedeljo pa je dež škodoval prireditvi, zaradi tega je prišlo na prireditev malo ljudi in tudi koncert moškega pevskega zbora «Valentin Vodnik* iz Doline je odpadel.
Na jugoslovanski strani na bo osrednja prvomajska prireditev v Opatjem selu na Krasu. Zanjo je poskrbel občinski sindikalni svet.
Ob 14.30 bo na tem srečanju govoril podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije Miran Potrč.
Nadaljuje se nabirka za Črno goro
V	slovenskih vasen na Goriškem se na pobudo prosvetnih in športnih društev zaključuje akcija zbiranja prispevkov za potresence v Črni gori. Zaradi pomankanja prostora ne moremo danes objaviti seznamov vseh, ki so denar prispevali. V soboto smo objavih seznam darovalcev iz doberdobske občine. Z akcijo so zaključili prejšnji dan v Sovodnjah.
Člani prosvetnega in športnega društva »Sovodnje* so nabraM (gre že
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniufiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
V DVEH RAZLIČNIH GALERIJAH
V	prihodnjih dneh razstavi dveh slovenskih slikarjev
V	sredo v galeriji «La bottega* razstava Rudolfa Sakside - V priredbi SPZ v petek v avditoriju otvoritev razstave Jožeta Ciuhe
V nekaj dneh se je v Gorici nabralo kar precej likovnih razstav, pri katerih so soudeleženi slovenski likovni ustvarjalci. Komaj je mimo razstava dveh mladih gori-ških slikarjev, Klanjščka in Bev-čarja, že imamo na programu dve drugi razstavi. V galeriji «La bot-tegat, se nam bo že v sredo pred stavil goriški slikar Rudolf Saksida. V Gorico se vrača z razstavo po precejšnjem času. Otvoritev razstave bo v sredo, 2. maja, ob 18.30. Razstava pa bc odprta do 20. maja
Večjo razstavo pa pripravlja Slovenska prosvetna zveza. V razstavni dvorani avditorija bo v petek, 4. maja, ob 18.30 otvoritev grafik ljubljanskega slikarja Jožeta Ciuhe. Pred riribližno mesecem dni je bila ta razstava v Kulturnem domu v Trstu, Ciuha pa je prejšnji teden imel razstavo v Parizu.
Zoran Kržišnik, ravnatelj ljubljanske Moderne galerije. piše o Ciuhi, da je svetovljan, ne klatež, ki ni doma nikjer, temveč svetovljan, ki je doma na zemlji in ga
Medtem k0 potekajo zadnji dnevi za predložitev simbolov (rok zapade 2. maja) za bhžnje volitve ter se v nekaterih strankah še vedno o-tepajo s kandidaturami, je KPI te dni uradno odprla voMlno kampanjo v naši dežeM. V nedeljo dopoldne je v poMii kinodvorani «Verdi» v Gorici spregovoril član CK Gerardo Chiaroinonte. Zborovanje je odprl pokrajinski tajnik Tullio Paiza, ki je prisotnim predstavil kandidata za senat Silvana Bacicchija ter za poslansko zbornico Enza Menichina, medtem ko je kandidat KPI za evropski parlament, ki bo sedaj prvič izvoljen na podlagi neposrednih splošnih voMtev, poprejšnji poslanec Mario Lizzero - Andrea. Paiza je govoril predvsem o položaju na Go-riškem. ,,0,. toi,,,y	^
bratih ter poudaril vlogo, ki jo ng-ša pokrajina hoče odigrati pri vijgpju miru i v tem.deMirWW.Aa podlagi stvarnega sodelovanja z Jugoslavijo, kot to predvidevajo o-simski sporazumi. Z bojem vseh demokratičnih sil in še zlasti s prispevkom KPI se morajo okrepiti pravice Slovencev, je dejal Paiza ter dodal, da se morajo na teh volitvah okrepiti sile, ki delajo za prihodnost. Kritiziral je organizatorje ESPOME GO, ker so delavcem zaprM vhodna vrata na sejem, pripombe pa je i-mel na račun KD, ki izbira svoje kandidate na podlagi največjih možnih preferenc in glasov, ki jih bo dobil v drugih pokrajinah, da bi bil izvoljen.
Slovenski član pokrajinskega vodstva KPI prof. Ivan Bratina je najprej v slovenščini, potem pa v ita-Mjanščinj opisal staMšče stranke do globalne zaščite. To staMšče je bilo enotno sprejeto na pokrajinskih kongresih v Gorici, Trstu in Vidmu, na deželnem in potem na vsedržavnem kongresu. Ta stališča vsebujeta tudi zakonski osnutek KPI. Bratina je nadalje dejal, da je priznanje narodnostnih pravic znak stopnje demokracije. Te pravice si
do, kaj jim pritiče. Izrazil je prepričanje, da bo novi parlament razpravljal o zakonskem osnutku, zato je potrebno, da se akcija v njegovo podporo nadaljuje.
Gerardo Chiaromonte je v svojem obširnem govoru najprej nanizal odgovornosti KD za izstop KPI iz parlamentarne večine (zavračanje reform javne varnosti, univerze, pokojnin, agrarnih pogodb). Prisodil je KPI zaslugo, da je vlada in z njo Italija zdržala napad terorizma in ohranila demokratični red. O terorizmu je sploh zelo veliko govoril ter dejal, da je stvar sodstva ugotoviti, kaj je z »Delavsko avtonomijo* Tonija Negrija, zagotovo pa je res, da so komunisti v Padovi izpostavljeni hudim fizičnim napadom. Chiarrnnente^jetgovoril'« globoko družbeni in moralni krizi, ki jo povzroča nevaren vdnifi; 'Ue-ta razkraja enotnost Italije,''enotnost delavskega razreda, enotnost demokratičnih sil.
Chiaromonte je poudaril pravilnost politike KPI po 20. juniju, zakaj po tem datumu se je v ItaMji marsikaj spremenilo. Predvsem smo re; šilj demokracijo. Če bi se pogajali s teroristi ob Morovi ugrabitvi, bi bilo konec republike. «Samo s tem, da smo obranih to republiko, smo ustvariM pogoje za napredovanje v smeri socializma,* je dejal govornik. Toda vlada demokratične e-notnosti je dosegla tudi to, je dejal, da so kljub krizi in inflaciji italijanski delavci, kot delavci edine zapadne kapitalistične države izboljšali svoje oogoje To je izhodišče za sestavo nove vlade demokratične enotnosti.
KAJ MENIJO SINDIKATI
Je lo nova usmeritev Goriške hranilnice?
Goriška hranilnica in posojilnica te dni ponovno v ospredju jav-morajo prvenstveno opredeljevati | nost; zaracjj postopka proti dvema Slovenci sami, zakaj samo oni ve- ^ uslužbencema, ki sta obenem tudi
SEJEM BO ODPRT DO NEDELJE
TUDI NA LETOŠNJEM ESPOMEGU VELIKO RAZSTAVLJENIH PREDMETOV
Na otvoritveni svečanosti govoril tudi predsednik deželne vlade Comelli Protestna delavska manifestacija pred vhodom na razstavišče
Za poživitev Espomega so ob o-tvoritvi v soboto dopoldne poskrbe-M delavci in sindikalni aktivisti, ki so demonstriraM pred vhodom na razstavišče. Protestirali so, kot je rečeno v letaku, ki so ga deMM povabljencem na otvoritev, ker niso dežela, zveza industrijcev in druge oblasti spoštovale lani 30. novembra podpisane po ,odbe o namestitvi 47 delavcev, ki so biM takrat odpuščeni v sovodenjski tekstilni tovarni. Nekateri med temi so si namreč poiskali delo sami, danes več kot šest mesecev po podpisu pogodbe, pa je 37 delavcev še vedno brezposelnih, po 7. maju ne bodo dobiM več prispevkov iz posebnega sklada za brezposelnost.
Delavci so imeM transparente in ko so hoteli na razstavišče, jim je policija to preprečila. Zaradi tega je prišlo do ostrega žvižganja. Zato tudi otvoritev ni bila na prostem, sredi razstavnega prostora, marveč v paviljonu C.
Tu so spregovorili predsednik trgovinske zbornice Lupieri, goriški župan De Simone in predsednik deželne vlade ComelM. Lupieri je dejal, da je najvažnejši moment go-riškega Espomega v tem, da sodelujejo razstavljavci in operaterji iz raznih držav. Gorica se nahaja
na važnem križišču in zato je nujno, da se ta njena vloga ovrednoti. Prav tako je za razvoj nujno sožitje med narodi. Omenil je tudi, da se prvič udeležuje goriškega sejma, čeprav samo z informacijskim paviljonom, Turčija, goriška zbornica pa se bo udeležila sejma v Izmiru. Prav tako je omenil prisotnost Somalije s paviljonom folklornih predmetov.
Po pozdravu goriškega župana, ki je prav tako omenil mednarodno vlogo Gorice, je predsednik Comel-M dejal, da je deželna vlada dala precej sredstev za gradnjo infrastruktur na področju goriške pokrajine.
Na otvoritvi so bili predstavniki tukajšnjega gospodarskega in pa Mtičnega življenja, pa tudi številni gostje. Omenimo naj med njimi generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja, predsednika medobčinske gospodarske zbornice za severno primorsko območje Benja mina Besednjaka, predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vita Svetino.
Razstavišče Espomego bo odprto do nedelje. V petek 4. maja, ko bo na sejmu Dan Jugoslavije, pride v Gorico številna delegacija Gospodarske zbornice Slovenije. Ob tej pri
liki bo prisoten na pogovorih tudi podtajnik za zunanje zadeve poslanec Santuz.
V četrtek bodo stavkali uslužbenci
psihiatrične bolnišnice
Spet je nekaj narobe v psihiatrični bolnišnici v Gorici. Sindikalni svet je že v soboto, 28. aprila, o-klical stavkovno gibanje, za četrtek, 3. t.m., pa napovedujejo celodnevno stavko vsega osebja in javno manifestacijo po mestnih uMcah. Vzrokov za tako odločitev je kar precej, predvsem pa nameravajo delavci na področju psihiatričnega varstva o-pozoriti in protestirati proti zamudam pri uresničevanju zakona št. 180, ki je, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, ostal v glavnem na papirju. Ni namreč še prišlo do u-stanovitve predvidenih zunanjih centrov, od katerih bi prvi (v Krminu) moral že delovati, ni prišlo do pre-osnove teritorialne ureditve službe psihiatričnega varstva in končno niso uredili vprašanja, v zvezi z delovnimi razmerji.
sindikalna delavca. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila, ki ga je te dni objavilo pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL, je upravni svet posojilnice prisiMl dva uslužbenca da izstopita iz občinskega davčnega sveta, kamor sta bila izvoljena na demokratičen način.
Tiskovno poročilo sindikata posebej opozarja na nezaslišan postopek proti enemu od dveh uslužbencev. ki je že vrsto let zadolžen za sindikalno dejavnost tako v pokrajinskem, kakor tudi v deželnem merilu in je prav zaradi tega že dalj časa odsoten na delovnem mestu, čeprav .je v rednem delovnem raz merju, v smislu veljavnih dogovorov med sindikati in delodajalci. v 'Tiskovno poročilo nadalje opozarja na čudno usmeritev, ki jo na-tndrava ' Ubirat: novo vodstvo goriškega ■* kreditnega - zavoda. Namesto da bi pomagalo pri razvoju in poživitvi opešanega goriškega gos podarstva je zbralo pot neposred ne konfrontacije s predstavniki sin-fjikRtfl
Pokrajinsko tajništvo CGIL - CISL - UIL se s tako usmeritvijo ne more strinjati in zato izraža veliko zaskrbljenost nad takim ravnanjem, ki po eni strani krati svobodo u-službencev, po drugi strani pa pušča odprte možnosti za različna tohnačenja o nekakšni potuhi za davčne utajevalce.
Do nedelje, 6. maja «Teden rdečega kriia»
Spet je na sporedu teden rdečega križa. Traja! bo do vključno 6. maja. Poleg zbiranja denarnih prispevkov, tekmovanja v urejanju izložb, se bo v prihodnjih dneh zvrstilo še nekaj priložnostnih prireditev. Tako naj opozorimo na mlade plesalke državne srednje šole «Catullo» iz Verone, ki jih vodi učiteljica Meyra Lucchi Moise in ki bodo nastopile v srodo. 2. maja zvečer, v deželnem avditoriju. Izkupiček omenjene prireditve bodo namenili v dobrodelne namene. Naj pri tem omenimo še dejstvo, da so ta dekleta že nastopila v Gorici.
V dneh do 6. maja bodo na raz ličnih krajih zbiraM denarne prispevke. 28. in 29. aprila je bila akcija pred vhodom na razstavišče Espomego, vse do 6. maja bodo po-biraM prispevke pri vstopni postaji avtoceste pri Vilešu, 5. maja pa bo stekla nabirka na mejnih pre hodih pri Rdeči hiši, v Solkanu in v Šempetru. Vse zgoraj omenjene akcije se uvrščajo v vsakoletni teden rdečega križa, medtem ko se bodo jeseni zvrstile posebne prireditve v okviru mednarodnega leta otroka.
Mali oglasi
potovanja v dalj in šir pripeljejo vselej na isti cilj: k vsakič z novimi izkušnjami obogatenemu sebi. Ciuha je namreč veliko potoval, kazal je izredno zanimanje za vse, kar je tipičnega v raznih predelih sveta. Znan je tudi kot izredno zanimiv potopisec.
Ob otvoritvi razstave Jožeta Ciuhe bo v avditoriju spregovoril u-metnostni kritik prof. Milko Ren er.
Roberto Masi razstavlja v «Jolly»
Pred kratkim je tu razstavil svoja olja toskanski slikar Marcello Scuffi in nas presenetljivo povezal na toskansko likovno tradicijo. Sedaj je na vrsti Roberto Masi doma iz Firenc, ki sc v svojih delih prav tako navezuje na renesančno preteklost, izrecno na Paola Uccella in na Piera della Francesca. Slikar se vtaplja v primitivno pokrajino, ki ne pozna «rje časa*. Pri tem se poslužuje izraznih sredstev, kakršna so uporabljali nekdanii mojstri: izluščene figure, oblasta drevesa, stožčaste griče, kontrastne barvne ploskve v perspektivni funkciji m podobno. Pogosto se zadržuje pri ribolovu. Čas se je torej ustavil m figure so okamnele. Nekaj pa niso mogle pri tem prikriti, čeprav bi kazalo, da jim je umetnik odpovedal vsakršno notranje razpoloženje, kajti iz oka-menelosti vendarle izstopa težko zamolčana otožnost. Tih je ta svet in začaran kot v pravljici.
Slikar mojstrsko obvlada izrazna sredstva in je v vsakem pogledu dognan. Ponekod ne more prikriti scenografske zavzetosti, zato je tu-ti sporočilnost njegovih del v nekem pogledu pogojena.
Razstava je za nas tudi drugače po svoje poučna, saj se nehote vprašujemo zakaj tolikšna navezanost na preteklost. Nekaj podobnega se je že večkrat ponovilo v zgodovini italijanskega (novejšega) slikarstva, in mvno iz <arhaičnost » so včasih zrasle nove pobude, ki so zmogle prekiiasiti ta prostor. Težko je zaenkrat predvidevati, kakšno težo bc imel v tem pogledu Masi. Vsekakor pa je pristen član svojega kulturnega okolja.
m. r.
PRODAJAMO trgovino jestvin v Štandrežu. Telefonirati na (0481) 5160.
• Jutri bodo pričeli z razdeljevanjem kave in sladkorja po znižani ceni v okviru ugodnosti goriške proste cone. Razdeljevanje se bo zaključilo 30.' JtMija. Na vsakega upravičenca odpadejo sledeče količine: 0,720 kg kave in 3 kg sladkorja.
I JI M—
Namesto cvetja na grob Stanka Lavrenčiča daruje Marcelino Devetak 5000 Mr v sklad za izgradnjo kulturnega doma na Vrhu.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Valentina Colel-la, Gianluca Filiput, Cristian Davide, Lanfranchini Fabio, Alessia Tuni, EMsa Faganel, Michela Gabas, Matteo De Lutti, Francesco Medeot, Barbara Sutteri, Helga Cauzer, Valentina Collodi, Marco Zucchi, Emanuele Primožič, Giuliana Pavio, Andrea Cecconi.
UMRLI SO: 75-letna upokojenka Antonia Clemenz vd. Volpe, 75-letni upokojenec Giuseppe Cannizzaro, 57-letni kmetovalec Luigi Orzan, 86-letni upokojenec Angelo Riganelli, 78-letna Rosa Trinca, 85-letna upokojenka Kristina Zavrtanik vd. Močnik, 54-letni upokojenec Francesco Vecchi, 67-letni upokojenec Do-nisio Miotti, 73-letni upokojenec Ar-turo Cumar.
POROKE: delavec Tullio Caucg in trgovska pomočnica Adriana Po-jan, uradnik Alessio Bartussi in uradnica Annamaria Bressan, delavec Francesco Rubino in trgovska pomočnica Concetta MoneUo, delavec Bruno Negro in univerzitetna študentka Graziella Marsana, delavec Giuliano AntonelM in delavka Emanuela Čemi, finančni stražnik Angelo Mercandante in delavka Ru-žs Mužič
OKLICI: podjetnik Milo Sefcek in uradnica Giovanna Cauterruccio, šofer Enrico Durli in delavka Mad-dalena Canzler, delavec Gualtiero Casari in delavka Noriš Ussai, u-pokojenec Giordano Pincin in gospodinja Carmela Olivo, elektrome-hanik Patrizio Pestrin in šivilja Giu-seppina Valvason, finančni stražnik Salvatore Mandara in gospodinja Sabina Mastricci, uradnik Francesco De Luca in študentka Anita Be-neduce, delavec Luigi Nemiceck in gospodinja Maria Ipavic, delavec Antonio Criscuolo in sobarica Rita Lauritano,
PROSVETNO DRUŠTVO »BRIŠKI GRIČ* V ŠTEVERJANU s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze
VABI NA
TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SLAVJE
DANES, 1, maja, ob 15. url: prvomajska svečanost pred spomenikom padlim na Trgu svobode; govorita sen. Jelka Gerbec in poslanec Franco Castiglione;
ob 17. uri: nastop folklorne skupine »KARAVANKE* iz Tržiča na Gorenjskem s spletom slovenskih in jugoslovanskih plesov, ob 19. uri: PLES, igra ansambel »Briški slavček*.
Odprta razstava briških vin s pokušnjo, deluje dobro založen bife.
Praznovanje se nadaljuje v soboto In nedeljo. V nedeljo bodo v okviru mladinskega dne športne tekme in kulturna prireditev.
PRED TEDNOM DNI NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
FILIBERT BENEDETIČ 0 ZELO HUDIH TEŽA VAH V KATERIH JE STALNO GLEDALIŠČE 1A F-JK
Pozval je tudi občinski svet, naj se zavzame za Stalno slovensko gledališče
Pred tednom dni je bil — kot smo že poročali — na seji tržaškega občinskega sveta govor tudi o razmerah v Stalnem gledališču za Furlanijo - Julijsko krajino. V razpravo je posegel tudi socialistični svetovalec Filibert Benedetič, ki je rekel, da zadeva tega gledališča terja korenito rešitev, hkrati pa je pozval občinski svet, naj se pozanima tudi za Stalno slovensko gledališče, ki se sicer ne ubada z e-nakimi problemi, je pa v tako hudih finančnih težavah, da mu grozi smrt. O zadevi je Benedetič predložil tudi resolucijo.
V	uvodu v svoja izvajanja je Benedetič najprej nanizal nekaj misli, ki jih je razvijal pred letom dni v Isenu in Aquili na seminarju, ki ga je sklicala vsedržavna zveza za gledališke dejavnosti. In tu je Benedetič podčrtal, da se morata vloga in cilj gledališča strniti v to, da služi skupnosti. Zato ni moglo živeti še nobeno gledališče, če se njegovi «avtorji» niso srečavali z zgodovinsko stvarnostjo ter z okoljem, iz katerega so izhajali oziroma izhajajo. Hkrati pa je tudi res, da morajo o gledališkem življenju, mislimo o umetniški plati teatra, odločati le gledališki ljudje, ki jih ne smemo soditi izven delovnih razmer, ki jim jih nudimo, ter ne oziraje se na njihove rezultate. Zato je tudi nemogoče v kratkem posegu dati primerno in ustrezno oceno o zaslugah ter o vlogi, ki jo je Stalno gledališče za F-JK imelo glede na njegovo kulturno in ustvarjalno dejavnost. Če bi morali delovanje Stalnega gledališča za F-JK soditi po strogo gledaliških, rekli bi odrskih rezultatih, bi ne mogli danes v tem forumu izražati tako ostrih kritik na račun vodenja gledališča in na račun njegovih upraviteljev. Zato moramo med raznimi aspekti vsega tega strogo ločiti, pa čeprav hkrati vsi ti aspekti tvorijo celotno podobo današnjega stanja.
V	poročilu predsednice 5. komisije je zbranih veliko podatkov o načinu, kako je bilo gledališče u-pravljano — je nadaljeval Benedetič — pa tudi o njegovem operativnem ravnatelju ter o upravno-političnih strukturah. Da pa bi dobili popolno sliko stanja, bi morali bolje poznati tudi razmere, v katerih se je znašlo operativno vodstvo gledališča. Iz poročila ter iz zbranih podatkov se ne kažejo nič kaj čedne stvari. Sicer pa je tudi sam statut ustanove hudo pomanjkljiv, Statut iz lanskega 27. februarja-označuje gledališče kot avtonomno ustanovo, vendar mu ta avtonomija ni priznana, ker ni ustreznega državnega zakona, ki bi zadevo urejal v vsedržavnem merilu. Statut nadalje pravi, da gledališče upravlja upravni svet, ki pa večino svojih kompetenc poverja neke-rpu izvršnemu odboru itd. Filibert Benedetič je v nadaljnjem svojem izvajanju temeljito obravnaval tudi druge težave, ki nastanejo zaradi pomanjkljivega statuta, posebno v ustanovi, kjer se delo operativnega vodstva tako hudo križa z delom upravno - političnega vodstva. In če so te razmere težavne v vseh italijanskih javnih gledališčih, se je
tem težavam v Stalnem gledališču za F-JK pridružila še nova, kajti mimo preloma med operativnim vodstvom gledališča ter upravno -političnim vodstvom, je prišlo do preloma tudi v samem upravno - političnem sektorju. Zato je tem bolj nujno, da se najde pot za izgladi-tev spora med upravno - političnimi organi ter operativnimi komponentami gledališča.
»Predvsem je potrebno, da upravni svet deluje kot vrhovni organ u-stanove*, je rekel Benedetič, kajti ■»odgovornost za to, vsaj posredno, pade na vse javnopravne ustanove, katerih izraz je, potemtakem in ne v majhni meri tudi na tržaško občino*. Nato je Benedetič predlagal, da naj pred izpopolnitvijo statuta dopolnjeni upravni svet prevzame odgovornosti, ki mu pripadajo v zvezi s sklepanjem o vsej dejavnosti in o upravljanju gledališča, vendar pa naj vse formulacije predlogov, o katerih je dolžan odločati, predloži prej operativnemu vodstvu gledališča.
Benedetič je nato ugotavljal, da občinskemu svetu ne preostane sedaj, kot da sprejme dejansko stanje, da pa je le župan tisti, ki bo pravno zastopal ustanovo pred tretjimi in pred sodiščem. Težavno in delikatno predsedniško mesto u-pravnega sveta pa bi bilo treba sedaj za več let poveriti neki osebnosti iz kulturnega sveta, ki bi se posvetila le tej nalogi. In glede te-
ga je Benedetič omenil dr. Hansi Cominottijevo, ki jo omenja že predložena resolucija.
Pred sprejemanjem dokončnih sklepov pa bi bilo treba rezčistiti določene stvari in predvsem podčrtati, da je umetniška in kulturna vloga ustanove še najbolj pomembna. S tem v zvezi ne smemo zanikati, da so bili doslej doseženi u-spehi plod trdega dela in požrtvo-vanja gledaliških ljudi in da je odnos med gledališčem in občinstvom v Trstu med najboljšimi v Italiji. Poleg tega ne smemo mimo dejstva, da je tržaško gledališče ubralo politiko odpiranja v nemški in jugoslovanski svet, še posebej velja poudariti odprtje nasproti slovenskemu svetu ter povezave z italijansko manjšino v Jugoslaviji in razne druge pozitivne lastnosti. Ne smemo pozabiti njegove pomembne vloge mostu med Vzhodom in Zahodom.
Ob teh pozitivnih momentih pa so tudi negativni, kajti ustanova ima primanjkljaj, ki gre preko 1 milijarde lir. Vendar je treba pri tem podčrtati, da je način podpiranja gledališča tak, da ne zadošča potrebam in hkrati tako zapleten, da otežkoča normalno poslovanje. Benedetič je glede tega na dolgo razlagal sistem finansiranja gledališč v Italiji. To sicer ne oprašča določenih obveznosti in korektne uprave, kajti »če se ne spoštuje profesionalnost vseh gledaliških delavcev in se ignorira delikaten me-
hanizem, kakršen je gledališki, se prav lahko zgodi, da upravni svet sploh ne upravlja, da se predsednik mora obrniti na sodstvo in da neki direktor more arbitrarno u-krepati. V zvezi s proračuni bi bilo prav gotovo primerno; da bi občina, v dogovoru s tržaško pokrajino ter z deželo poverila ožji komisiji strokovnjakov nalogo, da izvede temeljito preiskavo tudi glede obveznosti, kj jih bo morala prevzeti*.
Nato je Benedetič govoril o zelo težavnem problemu, ko Stalno gledališče za Furlanijo-Julijsko krajino nima svojega sedeža in mora gostovati v zasebnem gledališču in zato je predlagal, naj bi se občina potrudila za nakun Rossettija. V zvezi s tem je omenil tudi škandalozen primer, ko je bila Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru odpovedana dvorana gledališča Rossetti za državni praznik 25. aprila.
Svoja izvajanja je Filibert Benedetič zaključil s pozivam občinskemu svetu, naj bi se seznanil tudi z razmerami v tržaškem Stalnem slovenskem gledališču, ki je v tako hudem finančnem stanju, da mu grozi nevarnost smrti. Res je, slovensko gledališče se ne ubada s problemi, s kakršnimi se ubada Stalno gledališče za Furlanijo-Julijsko krajino, vendar je treba rešiti tudi slovensko gledališče, gledališče slovenske narodne manjšine.
KJER SE ZASEBNI IN POLITIČNI INTERESI KRIŽAJO
Železarne v Gioia Tauru zgled slabega načrtovanja
Edini dosedanji rezultat so novi brezposelni - Uničeni velikanski sadovnjaki in oljčni gaji - Kmetje se spet potegujejo za razlaščeno zemljo
ti izgradnji centra. Tudi EGS je i-zjavila, da odločno nasprotuje železarskemu centru, vlada pa se je izgovarjala, da proučuje alternativne možnosti. Prišli sm« tako do današnjih dni in do vladne krize, ne da bi bilo sploh mogoče razpravljati o »alternativnih re-■ š/tvahs, ki jih za to področje predvideva Pandolfijev načrt.
V nekdaj rodovitni dolini rastejo s .polževo hitrostjo le dela v industrijskem pristanišču, nihče pa ne ve, komu bo le to v resnici služilo. Vse naokrog pa kraljuje o-pustošenje in brezposelnost, računa se namreč, da šteje danes Kalabrija že 220 tisoč brezposelnih.
Odkar so bili uničeni nasadi južnega sadja in oljk, ni na tem področju nobene dejavnosti več, ki bi nadomestila uničeno kmetijstvo. Le to pa je prej zaposlovalo 35 odst. vsega aktivnega prebivalstva tega področja.
Pet let po opravljenih površinah se praktično še ne ve, kaj bo s tistimi površinami. Bivši lastniki so že začeli postopek za vrnitev razlaščenih opustošenih terenov, saj imajo po preteku roka 5 let to pravico. Tamkajšnji kmetijski strokovnjaki in kmetovalci sami namreč odločno nasprotujejo realizaciji železarskega centra, ki ne bi imel, tudi če bi bil zgrajen, nobene konkretne možnosti razvoja spričo hude krize, v katero je zašla železarska industrija, in predlagajo takojšnjo rešitev problemov kmetijstva, njegovo valorizacijo in izgradnjo centrov za predelovanje in konzerviranje kmetijskih pridelkov.
Primer Giode Tauro je le eden od podobnih primerov v Italiji. Vsakršno pomanjkanje pametnega in racionalnega teritorialnega načrtovanja, brezumna težnja po industrializaciji na škodo kmetijstva, hude napake vodilnih političnih predstavnikov, klientelizem in vmešavanje tujih multinacio-nalmh koncernov v vsakršno gospodarsko pobudo v Italiji, vse to je odločilno pripomoglo privesti državo v sedanje stanje — v krizo, kateri stvarno ni videti rešitve.
Žal ugotavljamo, da tudi pri nas, v naši deželi oz. pokrajini nismo bili imunj pred tovrstnimi pojavi.
Predolgo bi bilo, če bi hoteli sedaj navajati vse, zaenkrat le še dejstvo, da nas v bližnji bodočnosti čaka še trd boj za obrambo tega, kar nam je Slovencem v zamejstvu še ostalo. Področje za znanstvene raziskave, hitre ceste, ponovno oživljeni že zaprašeni Belcijev zakon o kraških rezervatih, načrt o ljudskih gradnjah v tržaški občini in ne nazadnje tudi pravilno in predvsem pravično izvajanje osimskih sporazumov predstavlja io za vse nas težke prizkušnje. Kako bodo rešene, nam bo povedal čas.
Edvin Bernetič
Jugoslovanska umetnost v Rim
RIM — Pred dnevi so v razstavišču Galleria nazionale d’arte moderna odprli veliko razstavo pod naslovom »Smeri v sodobni jugoslovanski umetnosti*. Razstavo so organizirali v o' viru kulturnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Čeprav razstava ne obsega vseh smeri jugoslovanske umetnosti-, vendar izraža najresnejše tokove sicer zelo razgibane in bo gate jugoslovanske likovne ustva rjalnosti.
Pustimo za enkrat obravnavanje naših domačih problemov in preidimo k onim, ki jih preživlja Italija nasploh in še posebej njen Jug.
V Gioid Tauro se je v zadnjih letih izvršil ogromen gospodarski in ekološki zločin. Uničenih je bilo na stotine hektarov rodftvitllšfe nasadov, v zameti« pa j#- krajev-
Zgodba je znana. Zaradi vročih manifestacij in celo izgredov leta 1970 o vprašanju glavnega mesta Kalabrije, je takratni ministrski predsednik Colombo izdal paket predlogov in obljub. Colombo je obljubljal 25.000 novih delovnih mest in izgradnjo petega železarskega centra, ki bi moral sam zaposliti 7.500 delavcev.
Za realizacijo te važne industrijske infrastrukture je bilo izbrano — zakaj, nam 1 hko razložijo le zakulisni politični manevri — iz-
redno rodovitno kmetijsko področje, ki se je raztezalo 4 km in pol vzdolž obale in je segalo do gričevnatih področij v notranjosti. Na tem področju je izvrstno uspevalo 70.000 dreves južnega sadja in 40.000 oljčnih dreves. Lastnikom področja so razlastili približno je državo stalo 28 milijard lir." Sedanji predsednik . \4ad&,«Ania»otti, je pred kratkim popravljal teren za gradnjo železarskega centra v skladu z zahtevami Finsider. Tako je bilo požaganih na desetine tiso-čev žlahtnih dreves in le odločen odpor krajevnega prebivalstva je preprečil, da se ni porušilo tudi bližnje naselje, ki ga je prvotni načrt sicer obsodil.
Medtem je energetska kriza dobesedno uničila prvotne načrte in programe o železarski industriji. Nasprotniki vladne iniciative so i-meli v svojih rokah iz dneva v dan več otipljivih argumentov pro-
Torek, 1. maja 1979
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 8.15 dobro jutro po naše;
9.00	Orkestri in zbori; 9.30 Slovenski naravni dragulji; 9.40 Di-sco mušic; 10.00 Glasba v baroku; 11.05 Naš podlistek; 11.30 Plesi 20. stoletja; 12.15 Glasba po že ljah; 13.00 Vokalna glasba; 13.30 Plesni orkester; 14.10 Literarni u-trinki; 14.20 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.30 Izložba plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.00 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra.
KOPER
6.30,	7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30,
16.30,	20.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski avtorji; 9.00 Živelo naše delo; 9.30 Voščila delavnih kolektivov; 10.32 Glasba; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Srečanja v tovarni; 11.43 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Kino danes; 14.10 Plošče; 14.33 Za praznični dan; 15.00 Prvi maj in mladina; 15.15 Casadei; 15.30 Juke box; 16.00 Koledar; 16.20 Lahka glasba; 16.32 Revolucionarne pesmi; 17.00 Mladim poslušalcem;
17.30	Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Čestitke delavnih kolektivov; 19.30 Glasba;
20.00	Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.30 Simfonični koncert.
RADIO 1
8.00,	10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 8.40 Glasba;
9.00,	io.05 Radio anch’io; 11.30 Glasbena srečanja; 12.05, 13.30 Vi in jaz; 14.05 Musicalmente; 14.30 Knjižna diskoteka; 15.00 Za Evropo; 15.15 Rally; 15.45 popoldanska srečanja; 16.40 Klasična glasba; 17.05 Radijska igra; 17.05 Ber-tolt Brecht; 17.55 Angleški slovar;
18.05	Plošče; 18.35 II guardiano del faro in Fausto Papetti; 19.30 Večerni program; 19.35 Mesečna predstava; 20.30 Priložnosti; 21.05 Jazz; 21.30 Moll Flanders; 21.55 Glasba; 23.08 Glasba za lahko noč.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00„ 6.35, 7.05, 7.56, 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Radijska igra;
10.00	Sala F: pogovor s poslušalci o ženski v današnji družbi; 11.3' Vzgojni program; 11.52 Popevke za vsakogar; 12.45 Alto gra-dimento; 13.40 Romanca; 15.00,
17.00,	17.15 Tukaj radio 2; 17.50 Long playing hit; 18.33 Pogovori z mladino; 9.50 Spazio X.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 13.00, 14:06; '15.00, 17.00,
19.00,	21.00 Poročila; 8,07 Poseben praznični program - glasba; &55 Prenos otvoritve muzeja v God-čevi hiši; 9.50 Prenos slovesne seje CK ZKJ; 12.40 «Poglej se, človek*; 13.20 Lahke note z velikimi orkestri; 14.05 Čestitke delovnih kolektivov; 15.30 Od melodije do melodije; 16.00 KPJ v tujini; 16.30 »Zdravo!*; 17.05 S plesom in pesmijo; 18.00 »Kako rase pesem*;
18.40	Pozdrav pomladi. . .; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, «Kjer je zrno vzklilo . . .»;
20.30	Igramo za ples; 21.05 Radijska igra; 21.46 Dane Škerl: Kon-,ert za orkester št. 2; 22.20 Z velikimi revijskimi orkestri; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji.
Sreda, 2. maja 1979
TRST A
7.00,	8.00, 9.00,	10.00,	11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00, 18.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Na produ Glinščice;
9.05	Slovenski izvajalci lahke glasbe; 9.30 Male besede o velikih stvareh; 9.40 Disco mušic; 10.05 Za ljubitelje opeme glasbe; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.30 Kratka poročila; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Pesmi brez besed;
12.30	Danes obiščemo...; 13.15 Od solista do zbora; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.13 Otroci pojo; 16.40 Motivi z malih zaslonov; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Radijska drama; 18.50 Naši stari znanci.
KOPER
6.30,	7.30, 10.30, 12.30, 13.30,
14.30,	16.30, 20.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro; 8.30 Slovenski skladatelji; 9.15 Poje Oliver Dragojevič; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn: svet mladih;
11.30	Poslušajmo jih skupaj; 14.00 Samoupravnik; 14.10 Plošče; 14.33 Poje zbor »Jezero* iz Doberdoba; 15.45 Kim parade; 15.30 Popevke; 16.00 Pismo; 16.20 Glasbeni drobci; 16.32 Glasbeni notes;
16.45	Med rojaki v zamejstvu; 17.15 Poje Marjetka Falk; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Čestitke delovnih kolektivov - 2. del; 18.30 Iz naše glasbene produkcije.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Jutranje prebujanje; 9.00, 10.35 Radio anch’io;
11.30	Vieni avanti cretino!; 12.05,
13.30	Vi in jaz; 14.05 Musicalmente; 14.30 Almanah; 15.05 Za Evropo; 15.20 Rally; 15.45 Popoldanska srečanja; 17.05 Buffalo Bill;
17.25	Globetrotter; 18.00 Velike reportaže - 1. del; 18.30 Per una storia del Maggio Musicale Fio-rentino; 19.30 Večerni program;
19.35	Film in njegov filmski trak;
20.20	Musiča a Palazzo Labia;
21.05	Raziskovalec; 21.40 Spomini.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30,
12.30,	13.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00, 6.35, 7.05, 7.56, 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Radijska nadaljevanka; 10.12 Sala F: pogovor z poslušalci o ženski današnji družbi; 11.32 Vojna 1915-18;
12.45	Lo stretto superfluo; 12.40 Romanca; 15.00, 17.00, 17.15 Tukaj Radio 2; 17.50 Hit Parade;
18.30	Pogovori z mladino; 19.50 Zasedanje petih; 20.40 Spazio X.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.0fl» 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 183)0, 19.00 Poročila; 8.07 »Prvomajske sanje*; 8.30 Naša pesem, pesem maja...; 9.05 S pesmijo po Jugoslaviji; 10.05 »Slava delavstvu*; 10.30 «Roke, ki so jih nadomestili stroji*; 11.05 Promenadni koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 12.10 Koncert za praznik; 13.20 Z majhnimi zabavnimi ansambli; 13.40 »Socialna vojna*; 14.05 Z godci in pevci po Sloveniji; 15.10 Slovenska vokalna lirika iz NOB; 15.35 Koncert za besedo - Človek, delo;
16.00	»Loto vrtiljak?; 17.05 Pomladni concertino; 18.00 »Misel je sonce*; 18.40 Danilo Švara; Deset narodnih; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Naš gost; 20.15 Viktor Parma: Odlomki iz opere «Zlatorog»; 21.05 Z jugoslovanskimi opernimi pevci.
Torek, 1. maja 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Nabožna oddaja
13.00	Kulturne aktualnosti dnevnika 1
13.30	Dnevnik
14.00	Susanna agenzia squillo, film Film je režiral Vincente Min-nelli. Nastopajo; Judy Hol-liday, Dean Martin, Fred Clark itd.
15.50	Ellery Qeen, TV film Ženska v modrem
16.40	Predstava na ledu
17.35	Tino Carraro pripoveduje
17.45	Giottova «0»
18.10 Spored z otroci in učitelji o-snovnih šol iz Frosinona
18.45	Na strani potrošnika
19.20	Vesolje 1999, TV film
Kalthon, 2. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Preživeli, 7. nadaljevanje
21.50	Mille non piu mille
Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika
Sreda, 2. maja 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Kinematografski program
12.30	Argumenti
13.00	Vidikon
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Jezik za vsakogar: francoščina
17.00	Pripovedka
17.35	Malican oče in sin, TV film
18.00	Argumenti
18.30	10 hertzov
19.00	Dnevnik 1 — Kronike
19.20	Vesolje 1999 — TV film
Le crisalidi, 1. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Pepper Anderson,
posebni agent, TV film Plačanci
21.35	Made in England
22.05	Sindikalna tribuna
22.45	Športna sreda
Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
Drugi kanal
12.30	Dogodki in osebnosti italijanskega Juga
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Chindia
Romunski folklorni balet
14.05	Risanke
14.30	30 minut programa za mladino
15.00	Jozijevi dramatični dnevi
16.00	Livorno: Kolesarstvo
16.40	Adalen 31, film
Film je režiral Bo Wider-berg. Nastopajo Peter Shildt, Kerstin Tidelius, Roland Hed-lung itd.
18.30	Dnevnik 2 — Šport
18.50	Dober večer z ...
Rito v cirkusu
19.45	Dnevnik 2 - Odprti studio
20.40	Dnevnik 2 - Gulliver
21.30	Le stagioni del nostro amo-re, film
Film je režiral Florestano Vancini. Igrajo Enrico Maria Salerno, Anouk Aimee, Gastone Moschin, Gian Maria Volonte
Ob koncu Filmske premiere in Dnevnik 2 - Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.50	Praznična budnica
9.20	Poročila
9.25	Otvoritev muzeja Tomaža Godca
9.50	Čez tri gore: Oktet Gallus
10.20	Najdražji gost
10.45	Glasbeni premor
10.50	Slavnostna seja CK ZKJ
12.30	Prvomajski spored
15.40	Poročila
15.45	Veseli Tobogan: Most na Soči
16.36 Folklorna
Norveška
12.30	Dnevnik 2 — Pro e contro
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Raziskave o ravnotežju v prirodi
17.00	Program za mladino; Barbapapa, risanke
17.05	Con la fenice sul tappeto magico, TV film
17.30	Je preprosto
18.00	Kinoteka - teater
18.30	Dnevnik 2 — šport 18.50 Programi pristopanja
19.05	Dober večer z .. .
Rito v cirkusu	.»
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio■ 20.40 Štirje zločini:
Skoraj dva metra
21.45	Kronika
22.45	Obzorja znanosti in tehnike Ob koncu
Dnevnik 2 — Zadnje vesti
POMAGAJMO
ČRNI GORI!
JUGOSLOVANSKA Ljubljana
13.45 Poročila 13.50 Pogreb črička — mladinski film
15.15	Od slike do slike 15.40 Slovenski rok .
16.10	Nogomet:
Poljska - Nizozemska
18.05 Poročila
18.10	Risanka 18.25 Nikolaj Pirnat
19.15	Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna:
Zgodilo se je Marusiji 21.55 Dnevi slovenske
■ -gora: poljske, ■	glasbe 78
!7.00 Pisani svet	s »JfcflSMeiSče		
17.35 Poročila	20.00	Risanke
17.40 Letalci širnega sveta — film	20.15	TV dnevnik
19.15 Risanka	20.30	Dolgočasje — film
19.35 Propagandna oddaja		Film' je režiral Damiano
20.00 M.Ž. Pavlov: Knjiga tovari-		Damiani. Igrajo: Chateri®6
šev, nadalj. in konec TV		Spaak, Horst Buchholz, Bette
drame		Davis in Isa Miranda
21.05 7 + 7, zabavno - glasbena od-	22.00	Vaterpolo:
daja		Jugoslavija - ZN Nemčija
22.10 TV dnevnik		Zagreb
Koper	14.25	Švedski cirkus
19.25 Odprta meja	18.15	Majske igre
19.50 Stičišče	18.45	Popularna glasba
20.00 Risanke	20.00	Celovečerni film
20.15 TV dnevnik	21.20	Pop express
20.30 Metello - film		ŠVICA
21.45 Prvi maj	19.05	Odprta šola
22.45 Puntarska pesem, zadnje na-	19.35	Srečanja
daljevanje	20.45	Argumenti
23.15 Stičišče	21.35	Musicalmente
KAJ JE POKAZALO LJUDSKO ŠTETJE, KI SO GA IZVEDLI PRED NEDAVNIM
V Sovjetski zvezi je še šestnajst milijonov več žensk kot moških
Tudi pred revolucijo je bilo v Rusiji nekaj več žensk kot moških, vendar ne tako kot sedaj
MOSKVA - Pretekle nedeljo je sovjetski tisk začel objavljati podatke z zadnjega ljudskega štetja, ki so ga izvedi; 17. januarja. Gre za pravo goro podatkov, iz katerih pa bomo odbrali le nekaj številk in podatkov, ki se nam zdijo zanimive, v kakem primeru tudi značilne.
Predvsem bomo povedali, da je na dan 17. januarja letos Sovjetska zveza štela 262 milijonov ljudi. To je precej velika številka, ki pa bi bila neprimerno večja, če bi Sovjetska zveza v drugi svetovni vojni ne bila izgubila 24 milijonov ljudi, v glavnem ljudi iz tako imenovane «rodne generacije* in, seveda, če ui ne bilo še prejšnjih stalinskih čistk, ki so pobrale veliko, milijone ljudi, ki so končali v taboriščih.
Sovjetska zveza nadalje šteje sedaj že 18 mest, ki imajo nad milijon prebivalcev. Končno še značilna številka, da je v Sovjetski zvezi nič manj kot 17,6 milijona žensk več kot moških.
Glede tega podatka je vredno spregovoriti kako besedo več. V Sovjetski zvezi se je večje število žensk začelo pojavljati že davno, davno. Že leta 1913, torej pred pr vo svetovno vojno in pred revolucijo je bilo v Rusiji, torej na o-zemlju sedanje Sovjetske zveze, več žensk kot moških, kajti 1913. leta sa našteli 159 milijonov ljudi od katerih je bilo 50,3 žensk in 49,7 moških. Seveda je bila tedaj, kot vidimo, razlika neznatna, a se je predvsem na račun stalinskih č:stk ta razlika povečala tako, da so 11140, torej leto dni pred nacističnim napadom za So vjetsko zvezo, ugotovili že 52,1
žensk in 47,9 moških. V drugi svetovni vojni pa je prišlo do strahotnih pokolov. Reki:' smo, da je SZ izgubila 24 milijonov ljudi. Padlo je seveda veliko več moških kot žensk, pa čeprav so nacisti pobijali tudi ženske. Ob popisu prebivalstva leta 1959 so v Sovjetski zvezi našteli 208,8 milijona ljudi in ugotovili, da je bilo kar 55 odstotkov žensk in komaj 45 odstotkov moških, to se pravi, da je bilo skoraj 21 milijonov več žensk kot moških.
V zadnjih desetle.jm so se razmere nekoliko popravile. To dokazujejo podatki, ki so jih zbrali pri zadnjem štetju, vendar se razmere še niso povsem vravnale in še vedno je v Sovjetsk, zvezi malo manj kot 16 milijonov več žensk kot moških.
Demografi pravijo, da je to celo pozitiven pojav, če bi jemali v poštev izključno genetične elemente in bi ne iskali razlogov zakaj je toliko moških manj kot žensk. Toda to si lahkv vsakdo razlaga po svoje, iz doslej navedenih podatkov in si lahko tudi ustvari sodbo ali gre za pozitiven ali negativen moment.
Sovjetska zveza, smo rekli, ima že 18 mest z nad milijon prebivalci. To se pravi, da smo tudi v Sovjetski zvezi priča nagli inurba-ciji, to se pravi naglemu naseljevanju ljudi v mestih in manjšanju števila prebivalstva, ki živi na po deželju. To je tudi logično, kajti agrarna dežela, ki se naglo spreminja v industrijsko deželo, potrebuje ljudi v mestih in ne na po deželju‘ Sicer pa se je Sovjetska zveza pravzaprav še premalo i-nurbirala oziroma še preveč je
njenega prebivalstva ki se ukvarja s kmetijstvom, saj živi od kmetijstva skoraj tretjina prebivalstva, vtem ko živi n. pr. v ZDA od kmetijstva le šest odstotkov prebivalstva. Toda zgodovina teh dveh dežel je bila različna in rezultati so torej tudi različni. Toda leta 1913 je na področju sedanje Sovjetske zveze živelo v mestih 18 odstotkov ljudi, 82 odstotkov pa je živelo na podeželju in od kmetijstva. Tik pred drugo svetovno vojno je živelo v mestih že 33 odstotkov prebivalstva, torej približno ena tretjina ljudi, leta 1959 se je število mestnega prebivalstva povečalo na 48 odstotkov, pri ljudskem štetju leta 1970 so ugotovili, da živi v mestih 56 odstotkov, pri zadnjem štetju pa se je število mestnega prebivalstva že približalo dvema tretjinama in le ena tretjina ostaja na podeželju, kar sovpada tudi s podatki o kmetijskem prebivalstvu in prebivalstvu, kj se ukvarja z industrijo, terciarnimi dejavnostmi in javnim aparatom.
Ob času oktobrske revolucije sta edino Leningrad in Moskva štela več kot pol milijona piebi-valstva. Danes imajo v SZ že 45 mest z nad pol milijona prebivalcev, 18 mest pa je, kot smo že rekli, ki šteje nad milijon ljudi. Moskva, glavno mesto dežele, šteje sedaj nekaj nad 8 milijonov ljudi, Leningrad jih šteje 4 milijone in pol, Kijev je pred kratkim štel 2 milijona, Taškent se bliža dvema milijonoma, Baku ima poldrugi milijon prebivalcev, čemur se Harkov šele bliža. Nad milijon prebivalcev imajo še Gorki, No-
vosibirsk, Minsk, Kujbišev, Sve^ dlovsk, Dnjepropetrovsk, Tbil'5' Odesa, Čeljabinsk, Doneck, van in Omsk.
Zanimivo bi bilo naštevati še o katere številke, ki govore, da 5 tudi v Sovjetski zvezi priča Pr-sledicam nagle industrializacije' požira ogromno delovne moči, \ dno več tehnikov in strokov®1 ^ kov, a se bomo ustavili raje P j nekem drugem momentu, k' j prav nič manj zgovoren. Sovjeis,j demografi so se bali, da so pri njih že prešli v tako imepj vano demografsko stagnacijo- * ni tako, vendar pa ne računa ‘ skega dela prebivalstva Sovje'5 ^ zveze, pač pa na račun raz® azijskih nacij,	,
V evropskem delu SZ je Prjr y ni prirastek razmeroma azijskih republikah pa zelo vi*® V dobi od zadnjega štetja do } danjega se je število prebivaj5 ,. Tadžikistana povečalo za 31 od5 kov, za 30 odstotkov se je P°v5ur-lo prebivalstvo Uzbekistana, j. 0y kmenistan ima danes 28 odsto'5 . več prebivalcev kot leta 1970, j gizistan 20 odstotkov, Kazah* pa 13 odstotkov. Ruska feder*y|. Ukrajina in Belorusija pa so .a stih desetih letih dobile 1° odstotkov prirastka. Nekoliko j. lje pa v Litvi (9 odst.) in j? (j niji (8 odst,), vendar sta tud j. dve zvezni republiki daleč od P^. rodnega prirastka, ki ga kažej® zijske nacije.	^
Kljub temu je Rusija s 5-v jimi 137,5 milijona prebiva' ^ najbolj številna zvezna držav8 ^ zadnjem mestu pa je Estonija' šteje niti poldrugi milijon ijo®*
Za zagotovitev učinkovitega zdravstvenega skrbstva
Svet delegatov osebja o samovolji v bolnišnici
Navzlic črki, zlasti pa še duhu zdravstvene reforme, ki ji je smoter zagotovitev enakega in učinkovitega zdravstvenega skrbstva za vse državljane, je v vsakodnevnem delovanju opaziti, tudi v krajevnih bolnišnicah, še precej nedostatkov in protislovij. Svet delegatov deželne bolnišniške ustanove je zato prisiljen primere samovolje in nespoštovanja navodil pri posameznih zdravnikih sporočiti tudi javnosti. Tako obsojajo dejstvo, da na urološkem oddelku sprejemajo, v nasprotju z okrožnico ravnateljstva, tudi bolnike iz drugih dežel, medtem ko čaka na posteljo okrog 400 domačinov, kar opravičuje sum. da Sre za klientelizme. V oddelku je zato natrpanost taka, da je osebje preobremenjeno, obenem pa zdravniki premalo upoštevajo delo bolničark.
Svet obsoja tudi dejstvo, da ravnatelj inštituta za kirurško semeio-tiko prof. Pielri ne spoštuje na-vodil upravnega sveta bolnišnic, da je treba enoposteljne ali boljše sobe obvezno dodeliti najhujšim bolnikom in nujnim primerom. V tako sobo so namreč namestili bogatejšega bolnika, ki so mu operirali kilo, zato svet delegatov vprašuje upravo, kaj misli storiti, da zagotovi izvajanje pravil in družbeno pravičnost.
Od junija bodo izplačevali povišane vojne pokojnine
Pokrajinske zakladnice bodo začete junija t.l. izplačevati nove, povišane vojne pokojnine. Poleg pokojnin n° na vrsti tudi izplačevanje zakasnelih obrokov za obdobje od 1. jan. do 31. maja tekočega leta. Nadalje bodo pristojni uradi prav tako lunija delili upravičencem posebno dopolnilno doklado, dejansko torej
draginjsko doklado, ki je bila končno uvedena tudi za vojne upokojence, razen tega pa še čeke v višini 122.300 in 103.300 lir, kolikor znašata minimalni pokojnini za odvisne, oziroma samostojne delavce, ki jih izplačuje zavod INPS ter so v veljavi tudi za vojne upokojence v novi višini od 1. januarja tega leta.
Za nov zagon luških ter industrijskih dejavnosti po Osimu
Tržaški odbor malih in srednje velikih industrijskih podjetij, ki deluje pod okriljem združenja indu-strijcev, je te dni vzel v pretres pooblaščena odloka o avtonomni u-stanovi za industrijsko cono in avtonomni ustanovi za tržaško pristanišče v luči vladnih pobud, ki so posredno ali neposredno povezane z izvajanjem osimskih dogovorov. Člani odbora so potrdili obvezo podjetnikov, da si bodo tvorno prizadevali za gospodarsko obnovo, z druge strani pa pozvali politične in sindikalne kroge, da se tudi sami v tem smislu učinkoviteje angažirajo.
Glede dejavnosti pristaniške ustanove so mali in srednji industrijci poudarili potrebo po pospešitvi operativnih plati dela v luki ter nazadnje podčrtali pomembnost predlogov iz vrst tržaških industrijcev, kako pomnožiti dovoz trgovskih ladij zlasti v tržaško pristanišče.
Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA
Nov pomemben vzpon v poslovanju Hranilnice in posojilnice na Opčinah
Zaupana denarna sredstva presegla 21 milijard ■ Statut prilagodili zahtevam večjega in kvalitetnejšega delovanja zadruge
Cenejši vlak za priletne državljane
Ste stari nad 65 let in imate radi potovanja z vlakom? V tem primeru vas bo zanimalo, da je upravni svet italijanskih državnih železnic pristal na sporazum Mednarodne železniške zveze, po katerem bodo starejši občani od 1. marca dalje lahko potovali z vlakom s popustom 50% po notraniem državnem ozemlju in zastonj v drugih državah, podpisnicah sporazuma. K sporazumu «In-ter-rail-senior» so doslej pristopile Italija. Francija, Švica, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Zah. Nemčija, Španija, Portugalska, Danska, Švedska, Norveška, Finska in Romunija. Interesenti bodo prejeli posebno izkaznico, ki bo veljala mesec dni, na podlagi katere bodo upravičenci uživali omenjene o-lajšave. Mesečna izkaznica za potovanja v H. razredu bo stala 147 tisoč, za potovanja v 1. razredu pa 221.000 lir.
Tl MAV
PRESKRBA
Koper
priporoča svoje blagovnice, markete
in trgovine na Krasu in Obali.
Oddelek za javna dela tržaške občine pojasnjuje, da na Napoleonski cesti, na odseku proti Proseku, ni potrebno zgraditi podpornih zidov, ker je pobočje hriba skalnato in da bodo popravili ograje ob cesti takoj, ko bodo imeli na razpolago dovolj delovne sile.
V	nedeljo dopoldne je bil v Fin-žgarjevem domu na Opčinah redni in izredni občni zbor domače Hranilnice in posojilnice, ki se ga je udeležilo okrog 300 izmed 515 obstoječih članov.
V	izrednem delu občnega zbora, ki mu je prisostvoval tudi notar, so člani soglasno odobrili vrsto popravkov k izvirnemu besedilu statuta, kar je bilo potrebno glede na nove razsežnosti in kvaliteto poslovanja
hranilnice. Tako so predvsem odobrili sklep, naj se sedanjemu italijanskemu naslovu zadruge prida u-radno tudi slovenski naslov «Hranil-nica in posojilnica na Opčinah*. Nadaljnji popravek velja ozemeljski pristojnosti delovanja posojilnice, ki bo po novem opravljala svojo dejavnost — ter sprejemala člane — ne le na ozemlju tržaške, temveč tudi v repentabrski, dolinski in zgo-niški občini.
Člen 3. statuta, ki je predvideval trajanje zadruge d0 31. decembra leta 2000, so prisotni spremenili v smislu, da se trajanje podaljša do leta 2050, seveda z možnostjo nadaljnjih časovnih raztegnitev poslovanja. Posojilnica bo lahko po novem razširila svoje delovanje z odpiranjem tudi aktivnih tekočih računov s hipotekarnim jamstvom (doslej le z jamstvom vrednotnic in poroštva); nadalje bo sprejemala v varstvo vrednotnice, ki so last tretjih oseb ter skrbela za njihovo upravljanje. Dajala bo v najem varnostne predale, opravljala menjalne posle, ustanavljala varščine ter izdajala menična poroštva ali jamstva na račun članov aii klientom, podeljevala posojila tudi na tekočem računu proti odstopu terjatev ali - žaštaVi blaga in listin, ki predstavljajo blago; podeljevala po--sojilao-proti odstopu petine plače ali mezde; posredovala plačila za javne storitve in opravljala blagajniško službo. Člani so nadalje vnesli vrsto sprememb kar zadeva pristojnosti vodilnih organov posojilnice, v skladu z večanjem prometa in postopnim prehajanjem s poslovanja, ki je tipično za posojilnice, k poslovanju prave banke (hranilnica šteje danes 26 uradnikov, razpolaga z elektronskim centrom in se stalno modernizira).
V rednem delu občnega zbora je predsednik ing. M. Sosič podal poročilo upravnega sveta o lanskem poslovanju hranilnice. Poudaril je, da se je zadruga udejstvovala predvsem na področjih obrtništva, kmetijstva, trgovine in gradbeništva. Bilanca (skupno z razvidnostnimi računi) izkazuje za lansko leto promet v višini 36,9 milijarde lir ter v tej zvezi velja zabeležiti, da je promet v prejšnjem letu znašal 25 milijard. Napredek je torej viden. Masa denarnih vlog se je povečala za 39 odst. in presegla 21 milijard, skupna vrednost podeljenih posojil pa se je povečala za 22 odst., in sicer na
POMAGAJMO ČRNI GORI!
13,9 milijarde lir. Poslovno leto se je zaključilo s čistim dobičkom 315 milijonov lir.
Občni zbor je po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik ing. F. Piščanc, soglasno o-dobril obe poročili in bilanco ter določil porazdelitev dobička tako, da bo odvod v izredni rezervni sklad znašal kar 137,5 milijona lir. Dodelitev večjega dela po statutu razpoložljive polovice letnega prebitka so prisotni namenili povečanju izrednega rezervnega sklada z namenom, da se zagotovijo zadostni prihranki za kritje bodočih stroškov za razširitev in prenovitev zadružnega sedeža. Posojilnica namreč že zdaj čuti potrebo po večjih prostorih, ki bi ustrezali stalnemu naraščanju poslovanja zadruge in razvoju tehnike pri bančnih operacijah.
Nadaljnje točke dnevnega reda so se nanašale na določitev sejnine za upravitelje, na določitev vpisnine novih članov in maksimalnega zneska posameznih posojil (100 milijonov lir). Končno je občni zbor izvolil nove člane na mesto štirih odbornikov, katerim je potekel mandat. Vodilni organi posojilnice so po novem takole sestavljeni: upravni svet ing. M. Sosič' ‘ (predsednik)? P. -Milič (podpredsednik), M. Carli, K. Grgič, C. Guštih;'E. Malalan, M. Milkovič, L. P Uric, 'G. Rolli, S. SbbddMn G. Sosič; nadzorni odbor: F. Piščanc (predsednik), S. Resino - Valenčič in S. Kosmač nadzornika ter B. Kuret in D. Filipčič namestnika. Ravnatelj D. Gantar.
NOVI DELAVSKI
KREDIT
'rvjJT)
ZAUPANJE V DELAVNOST
Odvisnim delavcem kakor tudi avtonomnim in upokojencem nudi zavod Cassa di Risparmio di Trieste možnosti izredno ugodnega kredita, veljavnega za večje nakupe (pohištvo, gospodinjski stroji, avtomobil itd.) ali za razne stroške (npr. zdravniški stroški, bolniški stroški, stroški za hišna popravila). «Novi delavski kredit - Nuovo credito al lavoro» je socialna usluga, ki jo CRT nudi po nizki obrestni meri in — zahvaljujoč se novemu načinu «te!eprocessing» — v roku nekaj dni. Gre za konkreten dokaz zaupanja v delavnost.
«Novi delavski kredit - Nuovo credito al lavoro»: pri vseh agencijah in podružnicah zavoda Cassa di Risparmio di Trieste.
OT vcrretflsn mm«
CASSA
BRfiSSP0
DOSLEJ NAJVEČJA IZBIRA OUARTZ ELEKTRONSKIH IN MEHANIČNIH UR PROIZVODNJE D A R W I L
NOVI DESIGN '79 — NOVE KONSTRUKCIJSKE REŠITVE — IZREDNA TOČNOST To so značilnosti jubilejne serije, po jubilejnih cenah, z jubilejnim darilom:
PRENOSNI RADIO APARAT	;	, trem, valovnimi
dolžinami, na
__	baterije In tok z vso dadatno
opremo
TORBICE
CATTARUZZA
v trgovinah
Ulica BATTISTI13
SHOPPING
Viale XX SETTEMBRE16
10 metrov od STAN D E
TRST - TEL 796316
«LADY
BGRSA
IN BOUTIOUE
ULICA CARDUCCI 24 TRST - TEL. 794635
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
GLAVNICA LIR 60U.UU0.000
VPLAČANIH LIR 300.000.000
BANKA USPOSOBLJENA ZA BLAGOVNO IN DEVIZNO POSLOVANJE S IUJINO BANCA AGENTE
Razvoj porasta vlog:
1974	4.406.500.000
1976	9.926.350.000
1977	14 172.200.000
1978	17.320.200.000
ZANESLJIVOST V DOMAČNOSTI UCINKOVIIOSI V POSLOVNOSTI
Trst - Ul. F. Filzi 10 - Tel. centrala: 61-446/68-881 - Menjalni urad 68-727
Telex 460264 BANKRD
občine
Skupščina
Grosuplje
čestita vsem
delovnim ljudem ob 1. maju
Iskrene čestitke ob
1. maju,
mednarodnem
prazniku
dela
Ob mednarodnem prazniku dela
čestita
Skupščina občine LJUBLJANA - ŠIŠKA
Delovni ljudje in občani Maribora
/O ljubljanska banka
splošna banka koper n. sub. o.
Vam je vedno na voljo za:
vse oblike dinarskega in deviznega varčevanja odobritev potrošniških kreditov
odobritev investicijskih kreditov občanom za pospeševanje gospodarsko- dejavnosti -odobritev kratkoročnih kreditov samostojnim obrtnikom za obratna sredstva vodenje vaših žiro in tekočih računov
Vezavo domače ali tuje valute za pridobitev stanovanjskih kreditov varčevanje za stanovanjske kredite kreditiranje stanovanjske izgradnje vse ostale bančne posle
semenarna
f X P O B T IMPORT
Cenjenim strankam priporočamo obisk naših poslovnih enot, predstavništev in prodajaln, ki jih
imamo po vsej Jugoslaviji.
Nudimo vam:
—	semena vrtnin in cvetlic
—	semena poljščin
—	semena trav in specialnih mešanic za trate, parke in igrišča
—	semenski krompir
—	cvetlične gomolje in čebulice
—	sadike vrtnic in okrasnega grmičevja
—	pripomočke za ureditev in nego vrta: vrtno orodje, specialna gnojila, zemljo za presajanje lončnic, cvetlične lonce in korita, kemična sredstva za varstvo rastlin
—	akvarije, akvarijsko opremo in pribor
—	za ljubitelje ptic imamo kletke z dodatnim priborom, vitamine in kvalitetno SKS hrano za vse vrste ptic
—	v cvetličarnah vam nudimo: lončnice, rezano cvetje, vence, šopke ter vse vrste aranžmajev.
Povsod zahtevajte seme z našim zaščitnim znakom, ki je jamstvo za kvaliteto.
Obiščite nas in prepričajte se!
NAŠE SEME — VAŠ USPEH!
S
KOP E R
podjetje za proizvodnjo in predelavo pralnih in čistilnih sredstev
priporočamo vam
VISO
čisti, polira, dezi nfeci ra
Ljubljanska cesta 13
A C K
Delovna organizacija industrija - veletrgovina
ADRIACOMMERCE
EXP0RT
KOPER
IMP0RT n. sol. o.
TOZD TRGOVINA ADRIA KOPER n.sub.o.
TOZD PROIZVODNJA ELEKTROPLAST KOPER * obrati IPI Izola - TEA Divača
UPRAVA: Koper - JLA 25/a - tel. 22583 - tele* 34111 EXPORT - IMPORT: Koper — JLA 25/a - tel. 22171 EXPORT - IMPORT: Koper - Vojkovo nabrežje 30 - tel. 22285 POSLOVALNICA: Ljubljana - Celovška 268 - tel. 54041 POSLOVALNICA: Beograd - Stanoje Glavaša 8 - tel. 320716 POSLOVALNICA: Zagreb - Savska ceste 41 - tel. 511505 TRGOVINA: Zagreb - Prolet. brigada 222 - tel. 513705 TEA: Tovarna električnih aparatov — Divača — tel. 74546 IPI: Industrija preciznih izdelkov — Izola — tel. 71343
'■'f-	';v	■ t*. e.•
J JM
‘‘TMs
Jrct&ftsiMhojvct,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
n. oi. o.
Opravlja vse posle mednarodne špedicije in nudi blagu kompletne storitve in opravlja prevoze z 'lastnimi kamioni.
Specializacije: tranziti via luke, sejemsko poslovanje, avio promet, zbirni promet, kontejnerstvo.
Poslovalnice v vseh večjih mestih, lukah, letališčih in mejnih prehodih Jugoslavije.
DO
agroemona
m
■ mmmmj	V/VI I H
\L/ domžale
tozd
POLJEDELSTVO -GOVEDOREJA
Poljedelska in živinorejska proizvodnja mleka
tozd
PRAŠIČEREJA
Proizvodnja pitancev in kvalitetnih plemenskih svinj
tozd
TOVARNA MOČNIH KRMIL
Proizvodnja vseh vrst krmil, premiksov in mineralnih dodatkov
ČESTITA USEm DELOUmm
uuDEm ob i.mnju


KOLEKTOR p. o
Tovarna kolektorjev, drsnih obročev in stikal za vgradnjo
IDRIJA - Vojkova 10 Telefon: (065) 71-104 Telex: 34336 YU TKI
Ob 27. aprilu — dnevu OF slovenskega naroda in 1. maju — mednarodnem delavskem prazniku iskreno čestitamo vsem poslovnim sodelavcem in bralcem Primorskega dnevnika.
1929 -1979
2IRO RAČUN PRI
SDK KRANJ 51500-601-10082
Industrija bombažnih izdelkov-Kranj
Industrija bombažnih izdelkov IBI - Kranj proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimanu, tkanine in gradle po konkurenčnih cenah.
ZAŠČITNI ZNAK « IBI »
JE ZNAK KVALITETE!
m
sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n.sub.o., Ljubljana
mercator/rudar idrija
trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, 65280 idrija, St. Rozmana 1, p.o.
telefon: h. c. 71-028, 71-486, računovodja 71-026, telegram: Mercator, TOZD Idrija, p. p. 37 — 65280 Idrija
V sestavu delovne organizacije so: TOZD UNIVERZAL Idrija, Ljubljanska 5
TOZD PRESKRBA Idrija, Mokraška vas (Sp. Idrija) trgovina na debelo
TOZD JAVORNIK Idrija, Staneta Rozmana 35 gostinstvo
☆
1.
MAJ
praznik,
dela
PRAVUIČNO BOGASTVO Z VSEGA SVETA V DVEH NOVIH ZBIRKAH ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA
Svelevne pravljice
3 knjige, 704 strani — 61 pripovedi ilustriral Milič od Mačve
Pravljični zakladi z vseh celin, različnih obdobij in kulturnih sredin
Pravljice
jugeslcvanskilt
naretlev
3 knjige, 690 strani — 60 pripovedi ilustrirala Desa Kerečki - Mustur

1 ’
V8C*H‘» iU,( Ki
^,«0***	,	. V?:
y) i ni} '
-.v.1.

mi
M M


mm
i

založba
mladinska
knjiga
Živopisna upodobitev sveta in življenja, ki pod svojim razkošnim plaščem skriva najgloblje resnice in spoznanja številnih rodov: njihov odnos do lepega in dobrega ter večno željo po socialni pravičnosti, ki se vedno znova kaže v zmagovanju dobrega nad zlim.
Pravljice v obeh zbirkah so izbrane po strogih estetskih merilih, glede na svoje domišljijsko bogastvo in slikovitost ter raznolikost motivov, ki jih po svoje obravnavajo.
2 x po 3 knjige, vložene v kartonski škatli skupaj 121 pravljic
Obe zbirki lahko kupite ali naročite v
k*ii$atoxi
Ul. sv. Frančiška 20 - Trst
Razvojno projektivni center Idrija
TOZD Atelje za projektiranje TOZD Elektronski računski center
POSLOVNI PREDMET:
—	prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje
—	projektiranje gradbenih objektov
—	inženiring
—	raziskovalne in razvojne storitve v gospodarskih dejavnostih
—	ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve
—	avtomatska obdelava podatkov
ISKRA
Široka potrošnja, n. sol. o. TOZD — Tovarna za montažo elektromotorjev, n. sub. o. Spodnja Idrija
PROIZVAJA MIKROMOTORJE :
+ kolektorske + asinhronske + kondenzatorske ♦ signalne sirene + črpalke za pralne stroje itd.
4- r*.
CERKNO-Jugoslavija
TOVARNA ELEKTROTERMICNIH APARATOV
vveaeqi»oo ^ rgono?ao vo^ioer* ■	t*~: ’
.STlInfTdc minjcJEcmDg vcflbsi)! ‘	• - ir* "
Tel. 75030 - Telegram: ETA Cerkno - Telex: 34319 Tekoči račun: NB-SDK eksp. Idrija 52020-601-11053 Žel. postaja Škofja Loka
Lesna in pohištvena
industrija Idrija
N. SOL. O.
SPODNJA IDRIJA, JUGOSLAVIJA
TELEFON: (065)76-010
Proizvaja:
•	SPALNICE IN SESTAVLJIVO POHIŠTVO
•	MASIVNE REGALE IN MIZE
•	ŽAGAN LES IN EMBALAŽO
splošno
gradbeno
podjetje
Slovenija
ceste
DEJAVNOST PODJETJA :
•	GRADNJA VSEH VRST OBJEKTOV
S PODROČJA NIZKIH IN VISOKIH GRADENJ
•	GRADNJA AVTOCEST,
MODERNIZACIJA VSEH VRST CEST IN ASFALTIRANJE CEST
•	GRADNJA MOSTOV IN PREDOROV
•	GRADNJA LETALIŠČ
Z VSEMI PRIPADAJOČIMI OBJEKTI IN INFRASTRUKTURNIMI DELI
•	GRADNJA STANOVANJSKIH OBJEKTOV
•	IZDELAVA KEMIČNO IN MEHANSKO VISOKO ODPORNIH IZOLACIJ,
TLAKOV V INDUSTRIJI IN VISOKIH STAVBAH V RAZNIH BARVAH PO POSTOPKU YUPOX
•	((MEHANIČNI OBRATI« PODJETJA VRŠIJO REMONT
VSE GRADBENE MEHANIZACIJE PO NAROČILU IZDELUJEJO STROJE, OPREMO ZA SEPARACIJE GRAMOZNIC IN KAMNOLOMOV
Splošno gradbeno podjetje
((SLOVENIJA CESTE«,
Titova c. 38, 61000 Ljubljana
telefon 316 967
t?lex 31 493 vu sloce ljubljana
UT-»((Jnq / *■	"oi. v,.
založba borec ljubljana mikiošičeva 28
Kazimierz Moczarski:
Knjiga je izredno zanimiva in po svoje edinstveno delo.
Moczarski je bil med obema vojnama novinar, med vojno se je pridružil antihitlerjevski konspiraciji, po osvoboditvi Varšave in Poljske pa se je znašel v zaporih in prišel na svobodo šele leta 1956 z nastopom Gomulke.
Naključje je naneslo, da je Moczarski v zaporu preživel skoro leto dni z nekdanjim nemškim generalom SS in policije Jurgenom Stroopom, ki je bil ubogljiv izvrševalec Himmlerjevih navodil. Njegovo delovanje se razteza skoraj na vse evropske dežele od Francije do Ukrajine, Poljske, Grčije, bil je povzročitelj številnih in hudih zločinov proti človeštvu v ZSSR in na Balkanu. Predvsem pa je bil neposredno odgovoren za iztreblje-
POGOVORI Z RABLJEM
nje in uničenje varšavskega geta leta 1943.
NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD
Za knjigo K. MOCZARSKI — POGOVORI Z RABLJEM — cena 240,00 ND
Podpisani(a):	........................................................-
Natančen naslov: ...............................-.......-........-...—
PLAČILNI POGOJI:
1.	Znesek bom plačal takoj s položnico
2.	Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtaj)
Naročilnice odpošljite na naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek,
Miklošičeva 28, Ljubljana
Datum:
Podpis:
Knjiga je na razpolago tudi
v TtiadltL knfoatou - Ul. sv. Frančiška 20, TRST
p^rr ,	'TTirnč/.■‘if	j bivsG »v
V VSAKO SLOVENSKO HIŠO - KNJIGI, KAKRŠNI NA SLOVENSKEM IZIDETA ENKRAT ALI DVAKRAT V STOLETJU!
ZAKLADI SLOVENIJE
TEMELJNO DELO 0 NARAVNIH LEPOTAH TER UMETNOSTNIH IN DRUGIH VREDNOTAH SLOVENIJE!
ZAKLADI SLOVENIJE
ia 336 straneh
v izboru prek 30 strokovnih sodelavcev
s sodelovanjem 80 fotografov s 600 slikami od tega 440 barvnih z besedilom Matjaža Kmecla
Monografija, ki ostri pogled v našo zgo* dovino in sedanjost; knjiga, ki nam odstira podobo preteklih rodov in našo za danes in jutri.
Cena: 590 din (6 obrokov)
ZGODOVINA SLOVENCEV, KNJIGA, KI ZAJEMA SLOVENSKO ZGODOVINO OD PRADAVNINE DO DANAŠNJEGA ČASA PRED IZIDOM
eni knjigi, po načinu in celovitosti pisanja ter z bogastvom slikovnega in po-nazorilnega gradiva pa izrazita novost sodobnega založništva.
ca 1000 strani
550 barvnih in črno-belih slik 60 barvnih zemljevidov 60 grafikonov, preglednic, diagramov
prednaročniška cena: 780 din (8 obrokov)
Izkoristite prednaročniško ceno; prodajna cena knjige bo 960 din
Če boste naročili obe knjigi hkrati, nas bo veselilo, a razveselili bomo tudi mi vas: poslali vam bomo posebno in redko darilo — faksimile ((Zemljevida slovenske dežele in pokrajin« Petra Kozlerja iz leta 1853, prvega zemljevida slovenskega ozemlja.
NAROČILNICA št. i°l I I I l~T~l (za naročnike v JUGOSLAVIJI) . PD 3
Nepreklicno naročam knjigo
v _____________Milili
PIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI!	kraj	-..,j	.	1 I I	dan mas. leto 1	1	1	1	1	1 I I
Zaprte kvadratke izpolni založba Priimek in ime MII 1	cviu. ai. KupLd| II II II II M	1 I	—L_l—1 1	1—1 23 24 lil 1 L 1
Naslov II 1 II II II II II 1 II II II II II II II 1 II			
ulica ZaDOslen Dri 1 M M II II 1	kraj II II II II II	I |	78 poštna številka II 1 IM
Naslov del. organizacije I' || M II M II II II II II II 1 II 1			
ulica Rojen	| | |	kraj reg. št. os. izk.[- | | ]	j |	78 poštna številka
25 kdo jo je izdal	27 poklicj		□
000805
ZGODOVINA SLOVENCEV
Prednaročniški cena 780 din (8 obrokov )
000806
ZAKLADI SLOVENIJE
590 din (6 obrokov)
36
39
Najlepše, najzanimivejše, najpomembnejše na naši zemlji od nekdaj do danes predstavljajo
ZGODOVINA SLOVENCEV
— knjiga, ki jo je Cankarjeva založba pripravila s skupino najvidnejših zgodovinarjev, je po mnogih desetletjih spet reprezentativen prikaz naše zgodovine v
Plačal bom po prejemu računa in’ položnic:
□□ a) v enkratnem znesku □□ b)v rednih mesečnih obrokih
43
Knjigo in račun mi pošljite:	LJ na dom U v službo
m m m
podpis
Naročniki iz Italije lahko naročijo knjigi v
Uiaiki knifaubtii
Ulica sv. Frančiška 20. TRST

AVTOMOBILIZEM
NA VN ŠPANIJE
Druga zmaga Depaillerja
ligierovi avtomobili prekinili serijo zmag ferrarijev
TARAMA (Španija) — Po kratkem obdobju premoči Ferrarijevih avtomobilov je francoski ligier zopet po-^Sel po prvem mestu na VN Španijo- Patrick Depailler, ki je bil v Poskusnih vožnjah najhitrejši, je takoj po startu prevzel vodstvo. Skupno s sopilotom Laffitom sta v nekaj krogih znatno povečala prednost in Ma v vsakem krogu za sekundo hi-mejša od ostalih. Nepričakovano pa Je Laffitu odpovedal motor in De-Pfiller je imel prosto pot do zmage, ni bila nikoli v dvomu. Za njim Sa je vnel zanimiv boj med Lotuso-vmia pilotoma Reutemannom in An-orettijem ter Scheckterjem in Lau-r°- Najboljši je bil Reutemann, ki Jo vodil stari model lotusa, medtem ko je Andretti z novim lotusom 80 dosegel solidno tretje mesto. Lauda Je bil prvič letos dalj časa med najboljšimi, na koncu pa je zaradi o-kvare na črpalki goriva odpovedal, bcheckterjeva vožnja je bilo dokaj anonimna, saj mu stanje njegovega bolida ni omogočilo briljantnejše u-vrstitve. Dalj časa je Južnoafričan vozil v senci Reutemanna predvsem Zat°, ker so tokrat pnevmatike mi-ohelin na srednjehitri španski progi Pokaj razočarale. Zelo slabo pa je vozil Villenueve, ko je tokrat ponovil znane lanske napake in z neodgovornimi posegi mnogo tvegal ter kar dvakrat šel s proge ter zasedel končno 7. mesto.
Vrstni red VN Španije:
L Depailler (ligier) 1.39’11”84 s po-prečno hitrostjo 154,449 km/h “• Reutemann (lotus)	po 11”
“•	Andretti (lotus)	18”
"	Scheckter (ferrari)	19”
”•	Jarjer (tyrrel)	22”
Pironi (tyrrel)	30"
... lestvica za SP:
Villenueve in Depailler 20, Laffite bi Reutemann 18, Scheckter 16, An-dre‘ti 12, Jarjer 7.
I. Soncini potrjen u predsednika USSI
Y Lignanu Sabbiadoro je bil v koooto občni zbor deželne USSI Izveze športnih novinarjev). Go-stje občinske uprave in letoviščar-*** ustanove so bili v jutranjih urah Poleg prisotnih časnikarjev tudi pred-^dnik sveta Mario Colli, podpred-bPbjk istega Bertoli, in podpred-bonik deželnega odbora Coloni, ki ^Prinesli pozdrav občnemu zboru.
š^b koncu občnega zbora so pridni izvolili nov odbor. Za predsed-jbka je bil potrjen Italo Soncini, v odboru pa so Mazzotta za Pordenon,
• Cojutti za Videm in Re David Občni	L učil' Iživulii'
“elegate za kongres U99fTW4Hrprt“’' nodnje dni v Alassiu.
Lestvica: Breg A 8, Sloga A Fun-ny jeans 6, Sokol 4, Fancli z dušu in Mladina 2, Kras 0.
Skupina B (3. in 4. kolo) Hranilnica - Sloga B 2:3, Piprje -Breg B 3:0, Piprje - Yamaha 3:0, Sloga B - Nebojsega 0:3, Hranilnica - Breg B 0:3.
Lestvica: Nebojsega in Piprje 6, Breg B 4, Sloga B in Hranilnica 2, Yamaha 0. Lestvica ni popolna, ker niso odigrali vseh srečanj.
ŽENSKE Skupina A (2. kolo)
Mladina - Kras 0:3, Adria - Pupe Funny jeans 0:3.
Lestvica: Pupe Funny jeans 4, Kras in Adria 2, Mladina 0.
Skupina B (2. kolo)
Muce copatarice - Ekipa 10 0:3, Kras A - Sloga 1:3.
Lestvica: Ekipa 10 4, Sloga in Kras A 2, Muce copatarice 0.
INKA
Prvič v zgodovini bodo jutri v Perugii postavili pred sodišče uradne zdravnike italijanske nogometne zveze. Zdravniki zdravstvenega centra FIGC v Covercianu dr. Fini, dr. Branži in dr. Tommassini se bodo morali zagovarjati pred obtožbo nenamernega umora nogometaša Curija, ki je nenadoma umrl med tekmo Perugia - Juventus 30. oktobra 1977.
KOŠARKA
PO NEDELJSKI ZMAGI NAD JEANS CORNERJEM
Jadran pokrajinski prvak promocijske lige
Tudi v drugi dodatni tekmi so naši fantje zasluženo osvojili obe točki - Boris Vitez najboljši strelec srečanja (43 točk)
Jadran — Jeans Corner 91:71 (40:20)
JADRAN: A. Sosič (k) 12 (2:4), E. Sosič, M. Vitez, V. Sosič 4 (0:1), Kraus 2, Starc 14 (0:1), B. Vitez 43 (7:10), Ban 15 (5:8), Perini, Pra-šelj 1 (1:2).
JEANS CORNER:	Ricatti 10,
Zurch 16 (2:2), Kaucich 2, Pastori 2, Depase 8, Furlan, Sardos 8 (2:), Scolis 5 (1:3), Pece, Rossini 20 (6:7).
SODNIKA: Pittana in Fegac.
Jadranu je torej le uspelo zmagati v tržaški skupini košarkarskega promocijskega prvenstva. V obeh dodatnih tekmah s Ferroviariom in miljskim Jeans Cornerjem je združena slovenska ekipa pokazala veliko premoč in nobenega dvoma ne more biti več, da je bila res najboljše moštvo v prvenstvu. Končno prvo mesto je edino pravilno glede na moč, ki so jo prikazala druga nastopajoča moštva.
Jadran je imel precej sreče pri žrebu za razpored tekem v odločilnem dodatku, saj se je v petek zvečer pomeril s šibkejšim Ferroviariom in je tako uspel brez posledic; prebroditi veliko živčnost, ki se neizbežno pojavi, ko ena sama tekma odloča o celem prvenstvu. V nede-
ljo je zato proti Jeans Cornerju i-gral izredno zbrano in uspešno že od začetka ter je proti živčnim nasprotnikom uspel takoj vsiliti hiter ritem igri in tako streti znano »uspavanko* Miljčanov. Delni izidi neizpodbitno pričajo o premoči slovenske ekipe v tem delu igre: 14:4 v 8. minuti, 22:8 v 11., in 40:20 ob koncu polčasa. Tekme je bilo torej v bistvu konec že po prvem polčasu, saj je Jadran v drugem delu igre v glavnem varoval prednost in ko so igralci Jeans Cornerja končno začeli zadevati od daleč s svojo običajno točnostjo ■ je bilo že prepozno, da bi karkoli popravili.
Junak tekme (obrabljena fraza, a res ni boljše) je bil Boris Vitez, ki je prerešetal nasprotnikov koš z osupljivo točnostjo (18:21 v metih iz igre) poleg običajne bere učinkovitih skokov pod obema košema. Treba pa; je pohvaliti prav vše igralce, ki so igrali vso tekmo izredno zbrano in odgovorno, predvsem v o-brambi.
Naj omenimo še veliko zanimanje, ki je veljalo za to tekmo: čuvaj občinske telovadnice v Ul. della Valle je moral namreč pustiti zunaj nekaj sto ljudi, saj bi bila sicer nevarnost, da popusti žc starin-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiimfHiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
ITALIJANSKA A LIGA
Milan osvojil pomembni točki
Verona prekrižala račune Perugii - Na spodnjem delu lestvice še precej nejasnosti
Dve koli pred koncem italijanskega nogometnega prvenstva A lige ne moremo reči, da je Milan že matematično prvak, toda štiri točke prednosti so več kot gotovo jamstvo, da se Riveri in tovarišem ni treba več bati najhujšega tekmeca Perugie. Milančani so v nedeljo pospravili dve točki v Catanzaru, ki sta prav gotovo odločilni za osvojitev desetega državnega naslova. Že povsem obsojena Verona pa je prekrižala račune tudi Perugii s tem, da jo je prisilila na delitev izkupička. Ne glede na to, pa ostajajo nogometaši Castagnerja še naprej nepre-magani v letošnjem prvenstvu.
lestvice vse
ODBOJKA
REVIVAL 79
, V nadaljevanju odbojkarskega regijskega prvenstva Revival 79 0 dosegli naslednje izide:
C1	MOŠKI
skupina A (3. in 4. kolo)
Mladina - Sloga A Funny jeans •4, Breg A - Fancli z dušu 3:0, Kras ' ookol 1:3, Sloga A Funny jeans -oreS A 1:3, Mladina - Sokol 2:3.
“"in,,
že povsem jasno, pa ne moremo tega reči za spodnji del. Ob že po-j vsem obsojeni Veroni pa ,so v nevarnosti še Roma, Avellino, LR Vicen-za, Bologna in Atalanta. Med vsemi pa je za sedaj nedvomno najbolj vesela Roma, ki je pospravila dve nepričakovani, toda toliko bolj zasluženi točki sredi Milana, v neposrednem obračunu z Interjem, ki je poskrbel še za eno veliko razočaranje. Enajsterica Atalante ni zmogla pred domačimi gledalci izbojevati več kot točko z neposrednim tekmecem za izpad Avellinom. Z remijem
mini iHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
NA MITINGU V GORICI
Napredek Pučnika in Renka
Vstopilo je tudi več atletov iz Veneta in Slovenije
se je morala zadovoljiti tudi Bologna, ki je gostila Torino. Odlični strelec Rossi pa je zadnje čase v krizi, saj mu ni uspelo zatresti mreže niti vratarju Ascolija. Kot tretji zastopnik, ki je v tem kolu zmagal (in povrhu še v gosteh) je Napoli, IZIDI 28. KOLA
Ascoli - LR Vicenza	0:0
Atalanta - Avellino	0:0
Catanzaro - Milan	1:3
Inter - Roma	1:2
Juventus - Fiorentina	1:1
Bologna - Torino	1:1
Lazio - Napoli	1:2
Verona - Perugia	1:1
_________ ..tSSTVICA..........
Milan 42, Perugia 38, Inter 36, Ju:
ventus in Torino 35, Napoli 29, Fid-"jr " V-'okviru občanske proslave rentina in Lazio 28, Catanzaro 26,
Ascoli 25, Roma 24, Avellino in LR Vicenza 23, Bologna 22, Aatalanta 21, Verona 13.
PRIHODNJE KOLO (6. 5.)
Avellino - Inter, Fiorentina - Ascoli, Vicenza - Juventus, Milan - Bologna, Napoli - Catanzaro, Perugia - Lazio, Roma - Atalanta, Torino - Verona.
STRELCI 18 — Giordano 15 — Rossi
11 — Altobelli in Bigon 10 — Palanca, Muraro, Speggiorin,
Pulici
9 — Maldera, Savoldi, Graziani 8 — Bettega, Pruzzo 7 — Virdis, Chiodi, Greco
NAMIZNI TENIS
se jim je tudi v veliki meri bridko maščevalo.
IZIDI 23. KOLA
Ruggerini - Mercury	13:12
Fippi - Loacker	35:21
Tacca-Forst	19:15
Eldec - Banco Roma	18:21
Čampo del Re - Albatros	36:14
Volani - Cividin	15:12
Edilarte - Rapiaa	14:19
LESTVICA
Volani 41; Cividin 41: Rapida 35; Loacker 29; Banco Roma 28; Forst 26; Tacca 23. Fippi 22; Čampo de! Re 19; Mercury 16; Eldec 15; Rug gerini-13: Edilarte 6; Albatros 5.
ski leseni balkon zaradi prevelikega števila ljudi, ki s- hoteli videti tek-
Sergij Tavčar
ODBOJKA
-44BVKSHLA
e-
svoboditvc prirejajo ŠK Kras, PD Rdeča zvezda in taborniki RMV v soboto, 5. maja, nočni planinsko-orientacijski
POHOD NA TEMATIKO NOB.
Start ob 20. uri na igrišču v Zgoniku. Ekipe lahko sestavlja od tri do pet članov. Vpisnina 5.000 lir na ekipo. Vpisovanje eno uro pred pričetkom tekmovanja. Podrobnejši pravilnik bo objavljen v prihodnjih dneh.
M
te?0 ot)ilnih padavinah, ki so ves v m.°tile razna tekmovanja je snr!1 i lj° sPet nekoliko (»kukalo Pomladansko sonce. Prav to je spevaio. ja se je tekmovanju v ati!i1CI odzvalo številno zastopstvo Wl0v iz Slovenije in Veneta, po-, s seveda deželnih društev. Ta-hih Sm° 'k*1*40 sledili nastopu raz-van reprezentatov kot sta Jugoslo JTa &»rič na 200 m ter Rok Kotu/ na 400 m z ovirami, ki sta ju:i, zaiagala, vsak v svoji disci-Dn»i!‘i a dober tehnični rezultat je Mit«1 tudi Tržačan, član CUS, čil Martini, ki je v višino sko - m in zmagal kljub ostri
£?hkurenci
en'Jc- S tem je dokazal da je
Slov,
Sla
atletov iz Veneta in
ne„ m kandidat za osvojitev dežel-5. in Das*0va v deseteroboju, ki bo
j. maja v Gorici.
*tleH kkmovanju so nastopili tudi bg, Adrie in Bora. ki so sicer se d se2ali po višjih mestih, so kazan V, nekaterih panogah lepo iz mno ' Mpd najboljše lahko nadvo-g uvrstimo borovca Igorja Bi-član^ Ajer Gorazda Pučnika in pa z ,.pj Adrie Egona Renka. Prvi je tu /l. °m 47,60 m zmagal v me-1% d'va' medtem ko se je Puč-stii _	’® m v skoku s palico mr-
ko/3 druK0’ z “11,03 m v metu
2oDetPa na ,retie mesto-ko ul .N močno napredoval Ren-Stven,1 ie tokrat svoj osebni d;u kar r^k°rd na 800 m izboljšal
ski l/*3'**1 rezultatov sta v filan-rii. nkurenci v metu diska zase-
en' rekord
23 5’'. ki znaša sedaj 2’07"9.
dla
s 3QQge*'0 mesto in David Blažina
h/s«	v metu uis
m desetoCa Emil Sedmak s
35,04
24”2 jf00, m .ic^iMgor Korošec z Še r>~ e *ar soliden, nekoliko slab-Men t?u !c Mo v višini z 1,60 m. bij p kopjaši je član Adrie Fa
tovec rZLei:. s 44-66 m na 4- 1x1
toastu ^abl iie* Sedmak pa na petem se j- * 44-13 m. Na osmo mesto 37,02	Uvrst>l David Blažina s
V J"'
Borov	, kladiva je nastopil tudi
t 42,08 Velerai1 Emil Sedmak, ki je Med At pristol na drugem mestu, elani je na 400 m z ovira-
mi nastopil še adrievec Fabio Ruz zier, ki pa tokrat ni šel preko 66”2.
Med mladinci imamo poleg že omenjenega Pučnika v metu kopja še člana Adrie Tiborja Gordana, ki je v svojem krstnem nastopu v tej kategoriji z 21,80 m zasedel 7. mesto.
Normalen rezultat je na 200 m dosegel drugi adrievec, Aleksander Zudek. s časom 25”8, medtem ko je pod pričakovanjem tekel na 3000 m borovec Robert Soave, ki je mu ie čas 10'21”2 prinesel peto mesto.
R. F.
Ascoli - Vicenza	X
Atalanta. - Avellino	X
Bologna - Torino	X
Catanzaro - Milan Inter - Roma	2
Juventus - Fiorentina	X
Lazio - Napoli	2
Verona - Perugia	X
Pescara - Lecce Sampdoria - Cesena	2
Taranto - Cagliari	X
Novara - Reggiana	X
Latina - Matera	2
1.	— L Schiavonia
2. Scianti
2.	— L Zopiro
2. Idillio
3.	— L Dccubierta
2. Šansone
4.	— 1. Bollingcr
2. Tuttogatto
5.	— L Jotjazz
2. Native Cr.
6.	— 1. Gale
2. Mistcr Gr. KVOTE
12 - 40.708.379 lir 11 —	598.600	lir
10 -	42.800	Ur
1
X
X
X
1
X
2
1
2
X
1
1
ERiPNJ DEŽELNI POKAL
Borova izkušenost odločila srečanje
Bor — Ente Porto	5:2
Ente Porto je mlado moštvo, ki ima precej dobrih dečkov in naraščajnikov, s katerimi nastopa na deželnih prvenstvih. Proti Boru, ki razpolaga z izkušenima Karlom Tomšičem in Ervinom Žerjalom, pa ni zadostovala njihova prizadevnost in so doživeli nesporen poraz. Med njimi se je uveljavila samo Ursiche-va, ki spada med prvovrstne i-gralke v deželi. Hvalevreden je zato lep nastop Tomšičeve hčere Kristine, ki je prvič nastopila na zahtevnejšem srečanju. Pokazala je zrelo igro in v krajšem času lahko pričakujemo od nje vidnejše u-spehe.
V dvojici z Ervinom Žerjalom je prvič nastopil na moštvenih turnirjih enajstletni Dario Italiano. Med najmlajšimi borovci je to najbolj perspektiven igralec, ki že kaže tehnično sodobno igro.
Za Ente Porto je nastopil tudi slovenski Tržačan Raseni, ki se je letos lepo izkazal na državnem prvenstvu dečkov v Latini. REZULTATI:
Žerjal E. - Raseni	2:0
Tomšič Karlo - Dodinj	2:0
Žerjal E. - Dodini	2:0
Tomšič Karlo - Raseni	2:0
Tomšič Kristina - Ursich C. 0:2 Žerjal E., Italiano -Ursich M., Dapretto 2:1 Tomšič K., Tomsich K. -' Ursich C., Bertocchi 1:2
ROKOMET
Cividin poražen v Roveretu
Rokometaši tržaškega Cividina so si v nedeljo po vsej verjetnosti zapravili še zadnjo možnost, da bi osvojili državni naslov. Lanski prvak Volani jih je premagal v od ločilnem srečanju s 15:12. Prvi polčas se je končal pri izenačenem stanju 6:6. V preostalih treh nastopih pa je izredno težko pričakovati, da bi Volani izgubil in s tem omogočil Tržačanom naskok na prvo mesto lestvice. O tekmi bi lahko rekli še to, da so bili gostje preveč prepričani v svoj uspeh na tem izredno važnem gostovanju. To
TPK SIRENA vabi vse svoje člane in prijatelje, da prispevajo k nab ralni akciji za potresence v Črni gori. Prispevke lahko izročijo v barkovljanskem društvu, Ul. Cerreto 12, jutri, 2. maja, od 15.30 do 17.30.
* # *
ZSŠDI obvešča, da danes, 1. maja, in jutri, 2. maja, odpade tečaj plavanja v Lipici.
* * *
ŠZ Bor
vabi vse svoje člane, da prispevajo v sklad za pomoč hudo prizadetemu
prebivalstvu Črne gore.
Denarne prispevke lahko izročijo tildi na sedež i ŠZ Bor, na stadionu «1. maj* v Trstu, v uradnih urah (vsak dan razen sobote in nedelje, od 17.30 do 19.30, ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.15).
« « •
ZSŠDI
poziva vse svoje članice in športnike, da bi z organizacijo nabiralnih akcij prispevali za potresence v Črni gori. Prispevke sprejemata urada ZSŠDI v Trstu in Gorici.
CDENSE — Italijanska odbojkarska reprezentanca si je priborila pravico do igranja na letošnjem EP, ki bo v Parizu v začetku oktobra, z zmago na turnirju v Odenseju. Varovanci trenerja Pittere so premagali vse tri nasprotnike in sicer NDR, švedsko in Dansko.
MOTOCIKLIZEM
SALZBURG — Svetovni prvak kategorije 500 k.c. Američan Kenny Roberts je po dobrih dveh mesecih počitka zaradi resnejše poškodbe, ki jo je zadobil ob padcu, zopet pričel do uspeha. Dokazal je tako, da je trenutno res najboljši motociklistični pilot na svetu, za njim pa se letos pojavlja nova zvezda, Italijan Virginio Ferrari.
Na nedeljski VN Avstrije, drugi preizkušnji svetovnega prvenstva, sta prav Roberts in Ferrari res odlično vozila, njuna borba za o-svojitev prvega mesta v najbolj prestižni kategoriji (do 500 kubičnih cm) pa je bila naravnost navdušujoča. Prvi je do cilja prispel Roberts (na yamahi) Ferrari (suzuki) pa je z drugim mestom dosegel vodstvo na lestvici svetovnega prvenstva.
V ostalih kategorijah ni prišlo do večjih presenečenj. Nieto je brez težav slavil na Minarelliju 125 in je tako še ojačil svoje vodstvo na lestvici svetovnega prvenstva, isto pa je z zmago storil tudi Ballington v kategoriji do 353 kubičmh cm.
NOGOMET
POKAL
Primorskega dnevnika
V	12. povratnem kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je bil na sporedu 18. derbi tega prvenstva. Tudi tokrat, kot že v 17. derbiju, je delno presenetila padriško-gropajska Gaja, ki je v Trebčah proti Primorcu iztržila eno točko in s tem preprečila Trebencem, di bi na vrhu lestvice dohitela Zarjo, ki mora odigrati v zadnjem kolu še derbi z Bregom.
V	zadnjem kolu se bosta pomerila
tudi Primorje in Primorec. Izida teh dvjeh derbijev bosta odločila kdo bq zmagovalec pokala Primorskega dnevnika.	-----*-■■■ —
Zarja
Primorec
Primorje
Breg
Gaja
KOŠARKA
1	6:3 9 1 10:8 8
2	8:8 7
2	6:9 6
3	7:9 5 B. R.
sostvovalo lepo število gledalcev, ki so športno bodrili obe ekipi.
Domovci so bili močnejši in so skozi vse srečanje vodili. Igra je bila zelo hitra in tekoča in sta imela sodnika prav malo dela. Tako na eni. kot na drugi strani je bilo nekaj res lepih košev, ki so navduševali gledalce. Prvi polčas se je zaključil z visoko prednostjo naših fantov, ki so v drugem polčasu to le varovali. V igri je izstopalo nekaj res dobrih igralcev. Pri domačih so dobro zaigrali Ugo Dornik, Diego Devetak, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja in pa izredno žilavi Klanjšček, ki je bil v protinapadih neustavljiv. Pri gostih pa ta se najbolje odrezala center Špa capan in pa Igor Kajtna, ki je bil pri metih na koš nezgrešljiv.
Ob tej priložnosti so si igralci izmenjali tudi plaketi in razna darila.
M. Č.
KOLESARSTVO
PONTEDECIMO - G. B. Baron-chelli je tretjič zapored osvoji) krožno dirko po Apeninih. Na cilju v Pontedecimu je premagal Beccio, za njima pa so po 24 sekundah privozili Johansson, Battaglin, Paniz-
za in Fuchs. Bila je to lepa dirka, čeprav so manjkali Moser, Saronni in De Vlaeminck, ki so tekmovali v Belgiji.
VRSTNI RED:
1.	Baronchelli (It.) ki je 254 km prevozil v 6.33’50" s poprečno hitrostjo 38,696 km na uro
2.	Beccia (It.)	po 1”
3.	Johansson (Švedska)	po 24”
4.	Battaglin (It.)
5.	Par.izza (It.)
MINIBASKET
TURNIR CCCA COLA Italsider — Kontovel 0:48
KONTOVEL: Starc 10, Grilanc 6, Piras, Milič 12, Pertot, Škabar 8, Terčič 4, Bristja 4, Bogateč 4, Fur-lanič.
V tekmi veljavni za prvenstvo, ki ga prireja Coca - Cola, so Kontovel-ci visoko premagali postavo Ital-sidra, kajti razlika med ekipama je bila prevelika. V Italsidru igrajo namreč sami začetniki, ki so pri svojih prvih igralnih izkušnjah, zato pa je tudi povsem razumljivo, da so Kontovelci, ki igrajo košarko že več let, tako visoko zmagali.
H. L.
HliiiiiiiifiiiiiiiiiiilliiiiiillilliilillliilliiMiiriiimiiiiniiiiiiiiliiiiilllllliiiilliiiiniiilliiiilliiilliiiiilitiMiiiiillllI
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
Triestina zopet druga
Z zmago nad Piacenzo so Tržačani ponovno ujeli Reggiano - Strelec Muiesan
Dom - Vrhovci Ljubljana 85:70
(49:32)
DOM: Devetak 33, Cantelli, Vižintin, Dornik 15, Mermolja, Sancin 2, I. Devetak, VValtritsch, Klanjšček 25.
VRHOVCI: Bebr 2, Vrhovec 2, Stružnik 10, Donko 4, Podlesnik, Kajtna 30, Curk 2, Rihar 2, Špacapan 2,
PON: Rihar v 15. min. d.p.
SON: Dom 11, Vrhovci 23
V soboto so domovci gostili ekipo Vrhovcev iz Ljubljane, ki jo vodi Martin Tomažinčič bivši trener naših fantov. Srečanje spada med dolgoletne stike med tema dvema kluboma, ki sta se v preteklosti že večkrat spoprijela med seboj. Srečanje je bilo na sporedu v novi telovadnici, ki so jo pred kratkim odprli v novem kulturnem domu v Gorici. V prijetnem in prijateljskem vzdušju smo lahko sledili igri, ki sta nam jo prikazali ekipi kadetov zgoraj omenjenih društev. Srečanju je pri-
Triestina — Piacenza 1:0
TRIESTINA: Bartolini, Cei, Luc-chetta, Fontana, Prevedini, Masche-roni, Quadrelli, Politti, Panozzo, Franca, Lenarduzzi (Muiesan).
STRELEC: v 62. min. Muiesan.
SODNIK: Savalli (Trapani).
KOTI: 3:3. GLEDALCEV: 7.000.
Z boljšo igro v drugem polčasu je Triestina osvojila pomembni točki v borbi za napredovanje v višjo ligo. Tako je Triestina uspešno prebrodila prvo izmed dveh odločilnih tekem na domačem igrišču. V nedeljo bodo Tržačani imeli neposreden obračun z Reggiano in to srečanje bo prav gotovo odločilo v primeru zmage e-ne izmed obeh ekip,
. Prvi polčas	^ekme ie biT
le klavrno nadaljevanje poraznega srečanja v Casaleju. Triestina je brezglavo napadala, ključne podaje napadalcem pa so bile napačne in lahek plen solidne gostujoče obrambe. Najzrelejšo priložnost za zadetek so tako imeli gostje v protina-i padu v 15. min., ko je Manuzzo resno zaposlil, kot vedno odličnega Bar tolinija. Sicer pa sta v prvem polčasu največ pokazala prav branilca Mascheroni in Prevedini (ki je popolnoma nadkrilil izbranega strelca prvenstva Crepaldija), kar dokazuje, da so Tržačani v napadu res razočarali.
V drugem delu tekme so se domačini končno otresli živčnosti in s požrtvovalno igro vsilili svoj ritem nasprotnikom. Tagliavini je zamenjal do tedaj poprečnega Lenarduzzija z mladim Muiesanom, ki je tokrat popolnoma zadovoljil in bil tudi avtor edinega gola, po razburljivi akciji v kazenskem prostoru.
Grd gol, kot je sam priznal, toda zelo pomemben.
Po zadetku so se Tržačani mirno in učinkovito branili ter ustvarili nekaj res nevarnih protinapadov. Najprej je Cei v 74. min. potrdil svoj «ne-smisel» za gol in zamudil neverjetno priložnost, nato pa je solidni Panozzo zadel zunanji del prečke.
Sojenje sodnika Savallija je bilo pod vsako kritiko.
IZIDI 28. KOLA
LESTVICA
Como 42, Triestina, Reggiana 36, Parma, Novara 34, Alessandria 30, Biellese 29, Piacenza 28, Juniorca-sale 27, Cremonese 26, Treviso, Trento, Mantova 24, Lecco, Forli 23, Spe-zia 22, Modena, Padova 21.
POMAGAJMO ČRNI GORI!
Biellese - Trento	1:1
Como - Mantova	2:0
Cremonese - Lecco	1:0
Juniorcasale - Forli	1:1
Novara - Reggiana	1:1
Padova - Treviso	1:1
Parma - Modena	5:0
Spezia - Alessandria	1:1
KRASNODAR RO RA ZA NAŠE ČITATELJE
Hajduk plus dva. Po nedeljskem, 25. kolu prve jugoslovanske nogometne lige, v katerem je bila na sporedu vrsta zanimivih in seveda zato tudi razburljivi h tekem, je splitski Hajduk povečal svojo prednost na dve točki, pred Dinamom iz Zagreba.
Sicer pa je bilo to prednost tudi pričakovati. Hajdukovci so namreč po pričakovanju opravili še z Beogradom, medtem ko je Dinamo na težkem gostovanju v Kruševcu izboril «Ie» točko,
Ivičeva četa je v srečanju z Beogradom opravila le formalnost. Hajdukov napad se je zopet razigral, nasul gostom tri gole, obenem pa je bilo za Spličane to srečanje le zahtevnejši trening pred prihodnjo, težjo tekmo v Sarajevu, kjer bodo nogometaši Hajduka i-grali z železničarjem.
Zagrebčani pa so v Kruševcu naleteli na dokajšen odpor s strani domačih nogometašev, -ki se na
vse kriplje borijo za obstanek v ligi. Neodločen izid pa je pravilno plačilo za vložen trud obeh enajsteric, za Napredak pa je osvojena točka še kako pomembna v borbi za obstanek v društvu najboljših.
In sploh je bilo 25. kolo zanimivejše za spodnji del lestvice, kot za sam vrh.
V Ljubljani je Olimpija osvojila zlata vredni točki, toda s kolikšno mero truda! Ob treh izključitvah in grobi igri so Ljubljančani le izkoristili prednost igralca več in navsezadnje tudi zasluženo zmagali.
Grobosti tudi na tekmi v Zagrebu, povrhu pa še slab sodnik. Na koncu pa je le obvladala tnogo-metna pravica» in Zagrebčani so osvojili točki, ki sta jim bili nujno potrebni.
Slaba nogometna predstava v (Titogradu, toča golov v Sarajevu, Partizan, ki nikakor se ne more izvleči iz hude krize ter tesna zrna ga Crvene zvezde nad Borcem: vse to zopet potrjuje, da jugoslovansko nogometno prvenstvo še ni dobilo svoje prave uravnovešenosti. Razen vodeče dvojice Hajduka in
Dinama, kaže, da trenutno v jugoslovanskem prvenstvu je še vse mogoče, kar daje po eni strani prvenstvu večjo mero zanimanja, obenem pa jasno dokazuje, da o zmagi v raznih tekmah odločajo pomembni in nepomembni čini-telji, ki so nogometni igri večkrat povsem tuji.
IZIDI 25. KOLA Hajduk - Beograd Olimpija - Željezničar Napredak - Dinamo Crvena zvezda - Borac Partizan - Osijek Sarajevo - Rijeka Zagreb - Vojvodina Sloboda - Velež Budučnost - Radnički LESTVICA
Hajduk 37; Dinamo 35; Sarajevo 31; Crvena zvezda, Budučnost 30; Velež 29; Radnički 26; Željezničar 25; Sloboda, Osijek 23; Rijeka, Partizan 22; Borac 21; Vojvodina, Napredak 20; Olimpija 19; Zagreb 18; Beograd 17.
Lestvica najboljših strelcev:
Savič 19 golov; Halilhodžič 15; Žungal 12; Lukačevič, Sušič 11; Čerin, Kovačevič 10; Džoni, Kovačevič (Bo), Santrač.
3:0
2:1
2:2
1:0
0:0
3:2
1:0
1:1
1:0
Pismo uredništvu
Pošiljamo vam popravek k članku Dan tabornika, objavljenem pod rubriko «Taborniški kotiček« dne 22. 4. 1979. Pojasniti želimo namreč, da trim-steze v Saležu ni postavilo Z S ŠDI, temveč društvo samo s prostovoljnim delom svojih odbornikov in člannn Tudi /'/ir sp Hrt nabave po-irebnean mntpnnin jg društvo sa-
mo poskrbelo in ni bilo ne s strani ZSŠDI ne s strani drugih ustanov deležno nilcakršnega prispevka za to stezo.
Želeli smo pojasniti predvsem zato. da bi ne prišlo med našimi člani in drugimi športniki v zamejstvu do nepravilnih tolmačenj.
Prosimo vas, da gornji popravek objavite v ponedeljski številki Primorskega dnevnika.
Zahvaljujemo se vam za pozornost in vas športno pozdravljamo.
Odbor'ŠK Kras
2. AL NA TRŽAŠKEM
V 12. povratnem kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige se je Opicini na vrhu lestvice pridružil tržaški Liber-tas. Opicina, ki je v povratnem delu prvenstva nekoliko razočarala, se je morala tudi tokrat zadovoljiti s polovičnim izkupičkom, čeprav je igrala doma proti Giarizzolam, ki so na spodnjem delu lestvice. Boljše se je odrezal Libertas, ki je v neposrednem spopadu (sicer s pičlim golom) premagal Zaule in s tem praktično ostajata sedaj le Opicina in Libertas edina kandidata za končno zmago.
Nedeljsko kolo ni bilo preveč uspešno za naše enajsterice.
Pravo katastrofo je na domačih tleh doživelo proseško Primorje, ki je z visokim 3:0 podleglo sicer solidni Rosandri. Za Primorje je to bil šesti poraz na domačih tleh, kar jasno dokazuje, da letos Primorju na Proseku ne gre. Na srečo je bila ekipa boljša v gosteh, sicer res ne bi bilo letos rešitve za Primorje.
Prav tako na domačih tleh je klonila bazoviška Zarja, ki je V povratnem delu znatno popustila, posebno ko igra pred domačim občinstvom. Za Bazov-ce je bil nedeljski poraz peti v povratnem delu prvenstva, o-ziroma šesti v tem prvenstvu, kar jasno dokazuje, da kot Primorju, tudi Zarji letos doma ne gre.
Pomembno točko je v nedeljo izsilil Breg. Brežani so i-meli v gosteh Aurisino, ki se bori za obstanek v ligi. Z nedeljskim remijem pa postaja položaj Aurisine skoraj brezupen. Brežani so z osvojeno točko na odličnem šestem mestu lestvice.
Vzhodnokraški derbi med Primorcem in Gajo se je končal pri belem izidu. Navijači, ki so se zbrali okrog trebenskega pravokotnika, prav gotovo niso prišli na svoj račun. Enajsterici sta igrali neborbeno in čeprav sta ustvarili tudi nekaj zrelih priložnosti, so bili napadalci netočni v zaključevanju, zato bel izid zadovoljuje obe strani.
Med ostalimi izidi bi omenili nepričakovano zmago (drugo v tem prvenstvu) že obsojene e-kipe GMT nad Campanellami in tesen uspeh Sovrane nad o-krnjeno postavo S. Marca.
Naj omenimo še da se bodo prihodnjo nedeljo vse tekme pričele pol ure pozneje, to je ob 16.00 uri.
IZIDI 27. KOLA
Libertas - Zaule	1:0
GMT - Campanelle	2:1
Sovrana - S. Marco	1:0
Breg - Aurisina	1:1
Opicina - Giarizzole	1:1
Zarja - Costalunga	0:1
Primorje - Rosandra	0:3
Primorec - Gaja	0:0
LESTVICA
Opicina in Libertas 36, Zaule 39,“4tosandra 32, Campanelle in Costalunga 31, Breg in So vrana 30, Primorec in Zarja 26, S. Marco in Primorje 25, Giarizzo-le 24, Aurisina 20, GMT 14, Gaja 13.
PRIHODNJE KOLO (6.5.) Zaule - Sovrana, Breg - Libertas, S. Marco - Zarja, Campanelle - Rosandra, Giarizzole -Primorec, Costalunga - Aurisina, Gaja - Opicina, Primorje - GMT B. R.
iiiiHiininiiiiimiiiviiiiiniiiinmHHiiiiiihiniiiimuiiHiMinMiumiiHHHmmimHmmmumfHMiiiMiiH,,,
ŠPORT PO SVETU • ŠPORT PO SVETU
HOKEJ NA LEDU
Na svetovnem prvenstvu v Moskvi
Zlato za SZ
MOSKVA — Sovjetski hokejisti so osvojili svoj šestnajsti svetovni naslov in so tako utrdili svojo premoč v tem športu. Morda še nikoli doslej niso s tako lahkoto prišli do naslova, saj so bili po mnenju vseh za skoraj razred boljša ekipa. Njihovi tradicionalni nasprotniki, reprezentanca ČSSR, so morali tokrat položiti orožje, še nikdar pa niso dosegli takega neuspeha kot v Moskvi. Poraza 11:1 in nato 6:1 s SZ gotovo pečeta, treba pa je reči, da je bilo to za Čehoslovake prehodno leto. Vsekakor pa morajo takoj najti nove talente, drugače se bo razlika s Sovjeti še povečala. To pa bi bilo za hokej zelo škodljivo.
KONČNI VRSTNI RED:
1. SZ, 2. ČSSR, 3. švedska, 4. Kanada, 5. Finska, 6. ZRN, 7. ZDA in 8. Poljska.
ROKOMET
Kolinska-Slovan na 2. mestu
Vodilni Partizan iz Bjelovara je premagal še eno hudo oviro, na poti do najvišjega naslova. Ni potrebno poudarjati, da je Krivaja za vse neugoden nasprotnik. Ljubljanska Kolinska-Slovan pa je doma premagal jesenskega prvaka železničarja iz Sarajeva pa čeprav ni igral Krivokapič, Dve izredno dragoceni točki so tokrat pospravil; še Celjani, ki so izplavali iz nevarnih voda.
IZIDI 20. KOLA
Kolinska-Slovan - Željezničar 21:19 Aero Celje - Medveščak 24:23 Metaloplastika - Borac (BL) 16:19 Borac (U) - Dubočica	29:25
Crvena zvezda - Crvenka 28:30 Železničar (N) - Partizan (Ri) 31:22 Partizan (BL) - Krivaja 27:21
LESTVICA
Partizan (BL) 27, Kolinska-Slovan 24, Željezničar (Sa) 23, Krivaja in Crvenka 22, Medveščak 21, Bo rac (BL) 20, Dubočica in Aero Celje 19, Crvena zvezda in Borac (U) 18, železničar (N) 17, Metaloplastika 16, Partizan (Ri) 14.
NOGOMET
V PRVENSTVU B LIGE
Izdatna zmaga Videmcanov
Udinese — Ternana 4:0 f2:0)
STRELEC: v 7. in 36. min. Ulivie-ri, v 52. min. Biagini (avtogol) in v 79. min. Ulivieri.
S tremi goli Ulivierija so Videm-čani dosegli najizdatnejšo zmago v letošnjem tako uspešnem prvenstvu. Giacominijevi varovanci so tako dokončno prebrodili lažjo krizo izpred nekaj kol in so si že predčasno (sicer ne še matematično) zagotovili napredovanje v višjo ligo. Tako so tokrat pravzaprav igrali predvsem za domače gledalce, ki so ob igri res uživali. Videmčanom so delo olajšali gostje, ki so popolnoma razočarali, čeprav je treba upoštevati, da nima Ternana v letošnjem prvenstvu več nobenih ambicij, saj si je že predčasno zagotovila obstanek v ligi. OSTALI IZIDI 30. KOLA
Monza - Nocerina	3:0
Palermo - Brescia	0:0
Pescara - Lecce	1:0
Pistoiese - Bari	3:0
Rimini - Spal	0:0
Sambenedettese - Genoa	1:1
Sampdoria - Cesena	0:1
Taranto - Cagliari	0:0
Varese - Foggia	1:1
LESTVICA
Udinese 43, Cagliari 39, Pescara 38, Pistoiese 37, Monza 36, Lecce 35, Palermo 33, Brescia 32, Sampdoria, Foggia 29, Spal, Ternana 28, Sam-benedettese 27, Genoa, Cesena, Bari 26, Taranto 24, Nocerina .23, Va-rese 21, Rimini 20.
VESLANJE
BLED — Na Bledu se že mrzlično pripravljajo na veslaško svetovno prvenstvo, ki bo čez štiri mesece na blejskih vodah. Letošnja tradicionalna prvomajska regata spada tudi v ta okvir, zato je v soboto in nedeljo nastopilo na Bledu rekordno število tekmovalcev, okoli 200.
Levji delež zmag so odnesli tekmovalci Jadrana iz Zadra, ki so kar desetkrat prvi prišli do cilja, uspeh pa je odnesel tudi dvojni dvojec koprskega Nautilusa.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedel|ah 4 00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožalja ... ... „ mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
IzdaiaL JZTT *i\°. i*1?! in tiskaj ^Trst
Oglasi
400 lir za
1. maja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
zveze časopisnih založnikov FIEG
0
AKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA P0M0C ČRNI GORI
Še vedno množičen odziv
Objavljamo enajsti seznam darovalcev.
Zbrano v tržaškem uredništvu Primorskega dnevnika: uslužbenci Hranilnice in posojilnice na Opčinah 300.000 lir, SPK Čupa 100.000, Branko Graccogna 10.000, KUK (Opčine) 100.000, družina Ernest Malalan aO.000, dijaki srednje šole Ivan Cankar 205.970, Nicold Pra-šelj 30.000, Milan in Marija Pangerc (Dolina 236) 20.000, Ivan Fa-bris (Ricmanje 159) 20.000, Piero Sanna 20.000, Marta Comari (Ric-manje 136) 10.000, Meri Cheber (Ricmanje 136) 5.000, Sofia Žuljan (Ricmanje 136) 5.000, Walter Bet 20.000, Mladinska godba iz Boršta 20.000, Adalgisa Biekar 10.000, družina Benčič (Rojan) 10.000, Marijan Čok 10.000, Emilija Zaina 10.000, družina Grmek - Germani (Roeol) 10.000, Mariuča, Fani, Edi in Pavla Cetin 25.000, Marija Remec 5.000 lir.
V spomin na bratranca Borisa Višnjevca daruje Branko Vodopivec 10.000 lir. Na današnji dan pred 34 leti je padel v Trstu za osvoboditev mesta Karel Mihalj: v njegov spomin darujeta žena in hči Elda Mihalj-Vigini 20.000 lir. V spomin na Ignaca Marca daruje Carlo Malalan 50.000 lir. Zbrano ob srečanju bivših aktivistov OF v Kulturnem domu 186.500 lir in 240 ND. Skupno 1.262.470 lir in 240 ND.
Zbrano v Tržaški knjigarni: profesorji, osebje in dijaki znanstvenega liceja «France Prešeren* 530.000 lir, Pavel Bezeljak 5.000, Frančiška Didak 20.000, družina Senčar 30.000, Ida Marušič 10.000, učenci in učiteljstvo osnovne šole v Borštu 68.600, Žarko in Severina Vecchiet 20.000, Daneu 20.000, družina Ladi Jazbec 30.000, Jožica 10.000, Olga Ižanc 10.000, Franc Berginc (Import-Export) 200.000, B.B. Ricmanje 10.000, družina Martelanc 10.0IK), Marta Puhar 30.000, Vili
10.000,	Egon in Mirta Meden 20.000, družina. Gec (Rojan) 50.000, Gino Brazzoduro 50.000, Milan Klobas 20.000, Zofija Židanik 30.000, Vera Sardoč z družino 50.000, Silvester Berdon 5.000, Nadja Jurjevič
5.000,	Francka Sedmak in Marjuča Čok 25.000, Sonja Sardoč in Danilo 10.000, Alojzija Novak 10.000, Aldo Ban 10.000, Marija in Pepca Sancin 20.000, Milica Sancin 10.000, Štefan I-ovrečič 10.000, Maria in Mario Antoni 20.000, Pavel in Vida Cergoj 10.000, Jurij in Marta Vodopivec 20.000, Ljudmila Vratovič 10.000, Ksenija in Laura Martelanc 20.000, Irma Godnik 10.000, srednja šola Srečko Kosovel — profesorski zbor 80.000, dijaki 235.000, Bogomila in Albert Švab 50.000, Ivica Švab in Stefano Facco 20.000, učenci osnovne šole K. D. Kajuh 37.000, učno in pomožno osebje K. D. Kajuh
50.000,	otroci iz vrtca in vrtnarici K. D. Kajuh 52.000, družina Pečenko 50.000, Alma in Anton Kjuder (Lonjer) 20.000 lir. Skupno: 2.022.600 lir.
Nakazano na tekoči račun št. 2409/74 pri Tržaški kreditni banki: IRET SpA 1.000.000, Angelo Carli (Ul. Giacinti 18) 10.000, družina Silvij Stopar 10.000, družina Ota (Dolina 58) 10.000, družina Miran Kuret 100.000, Paola Kukanja 10.000 lir. Skupno: 1.230.000 lir.
Uslužbenci Kmečke zveze iz Trsta: Edi Bukavec, Edvin Berne-tič, Lilijana Kravanja in dr. Boris štrekelj 84.000 lir.
Zbrali na Kmečki zvezi: Josip Zobec (Domjo 68) 10.000, Boris Simoneta (Zgonik) 10.000, družini Simonič - Kos (Ul. Ventura 31)
20.000,	Alojz Debeliš (Ul. Ventura 29) 20.000, Zora Luin (Repnič)
20.000,	Stanislav žužek (Mavhinje 35) 10.000, Cvetličarsko - vrtnarska zadruga Prosek 100.000, Franc Gec (Lonjer) 10.000 lir. Skupno:
200.000	lir.
Zbrano v Zgoniku: Janko Vodopivec (50/A) 5.000, Marija Colja z družino (50) 20.000, Milko Budin (54) 5.000, Stano Žigon (42)
10.000,	Viktor Milič z družino (48) 10.000, Kressevich in Sulli (49)
30.000,	Giacinto Nanut (44 ) 5.000, Doro DelLAnno (44) 10.000, Danilo Simoneta (47) 5.000, Giovanni Lauzana (51) 5.000, Drago Milič (51/A) 15.000, Renato Doljak (40) 10.000, Ivan Pečenik (40) 10.000, Sergij Bizjak (39) 1.000, Zdravko Gruden (39/A) 5.000, Miroslao Žigon (36) 20,000, Justa Trampuž (35) 10.000, Sergij in Justina Furlan (32) 10.000, Vojko Simoneta (28/A) 15.000, Josip Simoneta (28/A)
10.000,	Marjo Milič (25) 5.000, Janko Milič (27) 10.000, Marjo Rio-lino (8) 20.000, Štefanija Živec (21) 4.000, Gabrijel Doljak (18) 3.000, Lojze Furlan (Postaja Prosek 2) 10.000, Marjo Furlan (16) 10.000, Marija Furlan (16) 20.000, Milka Milič (52) 7.000, Slavko Škrlj (15/A)
4.000,	Zmago Milič (14) 10.000, Angela Kodram (13) 3.000, Drago Pegan (58) 10.000, Janko Kocman (59) 10.000 in 100 ND, Milan Milič (12) 10.000, Marija Orel (17) 20.000, Justina Milič (1) 5.000, Ivan Milič (4) 1.500, Antonia Milič (5) 5.000, Alfonz Milič (1)
10.000,	Marija Guštin (3) 5.000, Zmaga in Dragica Blazina (45)
30.000,	Josip Guštin (3/A) 50.000, Janko Simoneta (43) 15.000, Stanko Budin (61) 50.000, Anton Kobal (57) 2.000, Ivan Caharija (56)
10.000,	Mario Kozma (24) 20.000, N.N. 20.000, Renato Savron (60) 1.500, Ludvik Gruden (53) 5.000, Stanko Milič (34) 10.000, Zvonko Simoneta (43) 20.000, Janko Guštin (3) 15.000 lir. Skupno: 642.000 lir in 100 ND.
Zbrano v Briščikih: Maiano (2) 5.000, Trampuž (22) 6.000, Gro-zdana Bresciani (33 ) 2.000, Alojz Briščik (33) 5.000, Stano Briščik (4) 5.000, Bertollini (36) 2.000, gostilna Milič (10) 10.000, Paola Milič (12) 2.000, Mario Briščik (37) 10.000, Rudi Briščik (38) 5.000, Sergio Breschiani (38) 7.000, Franc Briščik (20) 5.000, Karla Pu-rič (21) 10.000, Franc Briščik (19) 5.000, Marica Šuč (18) 10.000, Jože Teričič (13) 5.000, Natale Mauro 2.750, Albin Hrovatin (9/A)
10.000,	Paolo Hrovatin (9/A) 15.000, Alma Briščik (7) 5.000, Paolo in Darka Foraus (7) 10.000, Alojz Milič (8) 3.000, Albina Milič (33)
3.000,	Luigi Briščik (25 ) 5.000, Marino Kralj (7) 5.000, Mario Ge-ri (37,/A) 5.000, Berto Pahor (37/B) 10.000, Josip Blažina 10.000, Ladi Briščik 4.000, Mario Milič (27) 10.000, Vera Prinčič (26) 10.000, Bruno Emili 20.000, Slavko Savi 5.000, Mario Emili (40) 10.000, Lu-ciano Versa (2/A) 10.000, Emil Škabar (39) 10.000, Lidija Sardoč (42) 5.000, Adriana Janežič (51) 5.000, Silvester Šuc (42) 10.000, Milko Hrovatin 2.000, Milan Briščik (41) 2.000, Ivan Purič (Repen 61)
10.000	lir. Skupno: 290.750 lir.
Zbrano v Mačkoljah: Aleksander Smotlak 10.000, Jordan Tul
10.000,	Rafael Tul 10.000, Vilko Smotlak 10.000, Dušan Tul 10.000, Ilde Tul 10.000, Zoran Parovel 10.000, Luciano Zonta 10.000, Albert Stefančič 10.000, Giorgio Zonta 10.000, Josip Tul (Mačkolje 4) 10.000 lir. Skupno: 110.000 lir.
Zbrano v Samaforci: Doljak - Pieri (1) 20.000, Maks Pipan (2) 10.000, Janko Rodica (3) 10.000, Jožko Sardoč (5) 10.000, Stanko Gruden (6) 7.000, Josip Gruden (6/1) 10.000, Viktor Gruden (7/1) 10.000, Ladi Gabrielli (10/7) 10.000, Marija Knez (11) 6.000, Jožko Doljak (12) 5.000, Alojz Doliani (14) 10.000, Milka Gruden (15) 6.000, Angelo Gruden (17) 10.000, Angela Colja (20) 10.000, Ladi Colja (20) 5.000, Frančko in Julka Colja (21) 20.000, Marčelo Doljak (22) 10.000, Margerita Bizjak (24) 4.000, Zora Kocman (25) 5.000, Stanko Jercog (25) 10.000, Zella Gruden (26) 3.000, Jadrana in Srečko Gruden (27) 10.000, Vanček Doljak (28) 10.000, družina Kante (30) 20 000, Jožko in Zmaga Rebula (36) 10.000, Cvetko Colja (50)
10.000,	Gianni Romagna (51) 10.000, Ivan Colja (53) 10.000 lir. Skupno: 271.000 lir.
Kopel - Kolonkovec: družina Petrič 10.000, Romano (Uči) Can-ciani 10.000, Josipina Kobec 10.000, Stana Tončič 10.000, Eleonora Cernigoi 5.000, Miro Koren 5.000, Ana Brumat 5.000, Maria Mauri
5.000,	Maria Bordon 5.000, Velize - Lonza 5.000, Danilo Tončič 4.000, Meri Varnier 3.000, Olga Koren 2.000, Maria Rodela 1 000 lir. Skupno 80.000 lir.
Zbrano v Koludrovci: Boris Živec (14) 10.000, Rihard Živec (13)
5.000,	Lucio Berce (11) 10.000, Marija Fabjan (10) 7.000, Judita Emili (8) 10.000, Janko Milič (7) 3.000, Janko Budin (5) 15.000, Ivan Knez (2 ) 5.000, Just Vodopivec (4) 10.000, Mirko Skupek (12) 10.000, Marija Kostnapfel (7) 2.000 lir. Skupno: 87.000 lir.
Zbrano v Gabrovcu: Anton Ščuka (29) 5.000, Marija Ščuka (29)
3.000,	Feiicita Furlan (28) 10.000, Mirko Furlan (26) 10.000, Albin in Ivana Kralj <32) 10.000, Josip Černjava (34) 10.000, Franc černjava (60) 10.000, Martin Košuta (33/A) 15.000, Slava Doljak (33) 5.000, Dino Perco (37) 5.000, Ivanka Kralj (39) 2.000, Marjan Trobec (19)
4.000,	Franco Perco (3) 5.000, Cveto in Pepka Verginella (14)
5.000,	Egidio Castellani (4) 20.000, Ladi Kralj (10) 4.500, Emilio Rio-sa (10) 2.000, Bruna Paoletto (10) 3.000, Carla Blažina 5.000, Rustja (55) 2.000, Zlatimir Lorenzi (57) 5 000, Alojz Visintin (57) 10.000, Ivan Černjava (57/A) 10.000, Aleksandro Gruden (57/A) 5.000, Ma rija Terčič (57/A) 5.000, Srečko Živec (57/A) 5.000, Carlo Budal (57/A) 2000, Josip Furlan (27) 20 000, Mirko in Gabi Antoni (31/1)
15.000,	Rino Troian (24) 2.000, Alojz Černjava (61) 10.000, Verginella (35) 5.000, Marisa Kralj (99) 10.000, Gigi Husu (42) 15.000 Romano Markuža (21) 5.000, Emilia Briščik (2) 5.000, Marija Blažina (43)
5.000,	Alojz in Laura Sedmak (1) 10.000, Josip Blažina (45) 5.000, Marija Blažina (45) 2.000, Pino Kocman (8) 3.000, Mario Kralj (10/A) 5.000, Alojz Cibic (25) 5.000, Emilia Antonič (57) 5.000, Mario čer njava (57) 5.000, Stano Gruden (57) 10.000 lir. Skupno: 319.500 lir.
25. aprila: Ladislav Lozar in ne Ladislav Lazar. 26. aprila: Pe tarosovi in ne družina Petaros. 27. aprila: Vida Delak (Ricmanje) in ne Lida Dela.
Zbrali v Gorici: 3.760.500 lir
Zbrali v Trstu: 6.599.320 lir In 340 ND
Prajinjl znesek: 82.660.310 lir In 4.600 ND
SKUPNO: 93.020.130 lir in 4.940 ND
ZGRAJEN OB POŽRTVOVALNOSTI DOMAČINOV IN PODPORI SLOVENIJE
V Šentprimožu so v nedeljo slovesno odprli dvojezični otroški vrtec
Protestna vožnja delavcev tovarne na Rebrci v Pliberk, kjer so imeli heimatdienstovci zborovanje
CELOVEC — V Šentprimožu v Podjuni je bil v nedeljo pravi praznik. Otvorili so namreč ob navzočnosti številnih častnih gostov zasebni dvojezični otroški vrtec, ki ga upravlja Slovensko šolsko društvo in ki stoji ob novem Kulturnem domu, ki ga bodo otvorili še letošnjo jesen. Otvoritev je bila manifestacija koroških Slovencev, ki je dobila svoje posebno obeležje s tem, da otroški vrtec stoji v občini, ki ji avstrijska vlada ne priznava statusa dvojezičnosti. Toda prav dvojezični vrtec, zgrajen s požrtvovalnim delom domačinov ob pomoči tudi iz matične Slovenije, je živ dokaz, da ni mogoče s papirnatim zakonom zanikati obstoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Po kulturnem programu, v katerem je poleg krajevnih kulturnih društev in Slovenskega okteta sodelovala tudi skupina otrok iz vrtca, sta škocijanski občinski odbornik Franc Koncilja in predsednik Slovenskega šolskega društva Franci Einspieler svečano otvorila vrtec. V imenu Zveze slovenskih organizacij, katere član je Slovensko šolsko društvo, je spregovoril njen tajnik Feliks Wieser.
V svojem govoru je tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser poudaril, da so se koroški Slovenci v desetletjih hudih preizkušenj tudi nečesa naučili: «Kadarkoli smo znali stvari prijeti v svoje roke, pa naj je bila to puška ali lopata, tedaj smo vedno spoznali, da sta naš
obstoj in razvoj odvisna predvsem od nas samih. Prav to spoznanje in dejstvo. Da že skoraj 25 let čakamo, da bi avstrijska vlada izpolnila člen 7 in s tem omogočila dvojezično predšolsko vzgojo naše mladine, je bilo vodilo našim organizacijam in posameznikom v škocijanski občini, da so se lotili ob močni podpori iz Celovca tako zahtevnega in odgovornega dela, kot je gradnja in upravljanje dvojezičnega otroškega vrtca, ki stoji in uspešno deluje v dvojezični občini, ki ji krivična zakonodaja ne priznava statusa dvojezičnosti. Izredno velik interes domačega prebivalstva za dvojezično predšolsko vzgojo, ki se izraža v tem, da vrtec obiskuje kar 30 otrok in da ni prostora za vse otroke, ki želijo obiskovati vrtec, prav tako potrjuje, da zakon o narodnih skupinah ne more biti osnova za reševanje pravičnih potreb slovenske narodne skupnosti na Koroškem.* Feliks VVieser je v tej zvezi kritiziral koroški deželni zakon o o-troškem varstvu, ki ne odgovarja niti potrebam celotnega koroškega prebivalstva, še manj pa slovenske manjšine, in postavil zahtevo, da zvezna vlada ustvari pogoje in poskrbi za finančna sredstva, ki bodo omogočila dvojezično predšolsko vzgojo, koroška deželna vlada pa bo morala poskrbeti za ustrezen zakon o otroškem varstvu, ki bo že obstoječe samo nemške javne vrtce na dvojezičnem področju spremenil v dvojezične.
lini mi iiiii m iiiii II m in iiiiiiii m milil m iii 11111111111111111111111 mn n n iiiii n mi mi n m m n m iiiiiuiiiiiiiiiiiiii
KONEC DRAME ITALIJANSKEGA PISATEUA
Iz Ticina potegnili truplo Mastronardija
Mastronardi je izginil že prejšnji torek - Njegovo delo je tehten doprinos sodobni italijanski književnosti
VICEV ANO — V italijanskih intelektualnih krogih, po vsej Lombardiji, predvsem pa v Vigevanu je izzvala vest, da je pisatelj Lucio Mastronardi mrtev, boleč odmev.
Pisatelj Mastronardi je že prejšnji torek zapustil svoj dom, ženo in hčerko ter izginil neznano kapi. Znane; in sorodniki so bili v velikih skrbeh, saj je pisatelj zadnje čase preživljal globoko depresivno krizo. Že nekaj let prej je poskusil samomor, ko se je vrgel iz petega nadstropja hiše, kjer je imel svoje stanovanje, vendar se s smrtjo ni «srečal», ker je padel naravnost na neki parkiran avtomobil in to ga je rešilo. Po tem dogodku je še večkrat izrazil «željo», da bi se izničil, ubil, kajti vedno teže mu je bilo «tiveti vsakdanje življenje*. Prav zaradi vsega tega so najbližji slutili, da bo pisatelj napravil nepremišljeno dejanje. Žena je takoj po izginotju Mastronardija obvestila karabinjerje, ki so pisatelja začeli iskati. Vendar zaman. Nazadnje ga je videl neki prijatelj, ko je pisatelj v močnem nalivu šel po mostu nad reko Ticino. Bilo je to v petek. V nedeljo pa sta dva ribiča opazila v Ticinu, pol metra pod vodo, truplo, kj ga je ovijalo vejevje. Takoj sta obvestila policijo, nato pa še gasilce. Dolgo je trajalo, preden so truplo potegnili na kopno, kajti prav na tistem mestu ima Ticino zelo močan tok. Preiskovalcem je bilo takoj jasno, da gre za znanega pisatelja, ki se je najbrž
hotel poosebiti s protagonistom nekega svojega romana in na tak način preminiti, kot je to skušal Nan-ni Nanini v «11 maestro di Vigeva-no» (Učitelj iz Vigevana).
Lucio Mastronardi se je rodil v Vigevanu 1930. leta. Po poklicu je bil učitelj, njegova življenjska usoda pa je minevala med kroniko in književnostjo. Večkrat je bil namreč na prvih straneh dnevnikov in to zaradi njegovega «obnašanja». Dvakrat so ga celo aretirali in priprli, ker je žalil in psoval uradne osebe. Njegove poze pa so skrivale nekaj bistvenega in temeljnega. Mastronardi se je vseskozi počutil o-samljeneea, zavrženega in z nepremišljenimi dejanji je skušal razbiti zid, ki ga je omejeval.
Mastronaraijeva literarna pot se začenja leta 1959, ko je objavil svojo prvo knjigo «D calzolaio di Vi-gevano* (Čevljar z Vigevana) in takoj opozoril nase. Potem je napisal še kakih sedem proznih del, vrhunec pa je dosegel z delom «11 maestro di Vigevano*. Mastronardi-jeva posebnost je predvsem jezik, ki niha med knjižnim jezikom in narečjem. S tem se je vključil v tok sodobne italijanske književnosti.
(mč)
SAN SEBASTIAN - Medtem ko se je trudil, da bi onesposobil peklenski stroj, je ta nenadoma eksplodiral in ubil 28-letnega pripadnika «guardie civil* Juana Diaza Romana.
Prav tako je v zvezi z nedavno informacijo zveznega kanclerja Krei-skega ugotovil, da ne more biti govor o izboljšanju položaja slovenske narodne skupnosti, dokler morajo skrbeti za stvari, ki so zadeva avstrijske vlade, Slovenci sami.
Glede heimatdienstovskega zborovanja, ki je bilo ob istem času v Pliberku, je dejal, da se tam zbirajo pod nacionalističnimi parolami ljudje, ki niso nikoli reševali Koroške in še manj Avstrije, temveč svojo izključno pravico, da mozgajo in izkoriščajo koroško ljudstvo, tako slovensko kot nemško govoreče. Ko pa je prišel njihov zgodovinski trenutek, so tisti, ki so najbolj vzklikali svobodni in nedeljivi Koroški, to Koroško izročili Hitlerju.
Ta zadnja ugotovitev tajnika Zveze slovenskih organizacij je bila prav ilustrativno potrjena z žolčno gonjo nacionalističnih koroških sil proti udeležbi jugoslovanskih gospodarskih organizacij pri reševanju tovarne celuloze na Rebrci.
Vendar so rebrski delavci v nedeljo dali tem silam pravi odgovor, s tem da so priredili protestno vožnjo iz Železne Kaple v Pliberk, kjer je koroški Heimatdienst skupaj z brambovsko zvezo dopoldne priredil manifestacijo pod parolo «Brez obrambnega boja ni svobodne Koroške* in s tem začel s proslavami ob 60-letnici plebiscita, ki bo prihodnje leto. Seveda pa je v središču manifestacije bil protest proti sedanji rešitvi rebrske tovarne. Heimatdienst se po besedah njegovega predsednika Bojda zavzema za avstrijsko rešitev, kar je prišlo do izraza v geslu «Koroška zemlja v koroških rokah*.
Pred začetkom protestne vožnje, ki se je je udeležilo okoli 600 delavcev in njihovih svojcev, je želez-nokapelski župan Lubas poudaril, da delavcem gre edinole za to, da bi 30. aprila dokončno podpisali pogodbo z jugoslovanska - švicarsko skupino, ki je do sedaj edini resni interesent za nakup tovarne, in tako delavcem zagotovili delovna mesta.
V Pliberku, kamor so rebrski delavci prišli s svojimi transparenti, ki so z njimi zavzeli stališče proti vsakim nadaljnjim protestom proti sedanji rešitvi, proti nacionalni mrž-nji in za zagotovljena delovna mesta, se je na heimatdienstovski manifestaciji zbralo okoli 1500 do 2000 ljudi kar za nacionalistične sile gotovo pomeni poraz, saj so sicer vajeni udeležbe najmanj 4000 do 6000 ljudi. Rebrski delavci so spoznali, da so socialni interesi vsega delovnega prebivalstva, ne glede na narodno pripadnost, enaki in da ogrožajo te interese prav nacionalisti. Po poti tega spoznanja pa bo še bolj slabel tudi vpliv Heimatdiensta in drugih nacionalističnih sil.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KD na Opčinah za prvoten načrt cestnih povezav
Openska sekcija KD in demokri-stjanski rajonski svetovalci so po daljši razpravi izrazili stališče v zvezi s predvideno gradnjo hitrih cestnih povezav. Kot je rečeno v tiskovnem poročilu, se krščanski demokrati v bistvu strinjajo z načrtom za hitre ceste, ki je označen že v splošnem občinskem regulacijskem načrtu, kar pomeni, da zagovarjajo rešitev, ki predvideva gradnjo tako imenovane «naramnice» Prosek - terminal pri Fernetičih - Bani. S tem bi cesta ne odrezala Opčin od mesta, dokončno bi bil rešen problem težkega prometa po openskem središču, in trasa bi se omejila na zemljišča, ki so že itak namenjena raznim infrastrukturam. Trasa bi se morala vsekakor držati v čim večji meri sedanje Trbiške ceste.
S seje vodstva male industrije
S PETKOVE IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Vodstvo tržaške zveze malih in-dustrijcev je na zadnji seji obravnavalo delegirana odloka, ki se nanašata na zavod za industrijsko cono in na Neodvisno ustanovo za tržaško luko. Vodstvo je pozitivno o-cenilo odlok, ki se nanaša na preureditev in razširitev pristojnosti EZIT, glede odloka o preureditvi pristaniške ustanove pa so prisotni poudarili, da je bilo žal opuščeno vprašanje finančne avtonomije luške ustanove. Na koncu so prisotni poudarili, da si mala in srednja industrija na Tržaškem mnogo pričakuje od bodočega centra za znanstvene in tehnološke raziskave.
•IIIUIIIIUIIHIIIIIIMimHHIIIIIIHIHIHIIHIHHimtimmnUHUHHHIIHHHIIHHUHHlUHHHIIUHIHnMIlItHIHIf
Darovi in prispevki
V	spomin na Antona Ukmarja in Viktorja Škamperla daruje Marija Kalc 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Viktorja Škamperla daruje Pepka Guštin 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob povrnitvi posojila daruje Josip Ferfolja 100.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob povrnitvi posojila daruje Vinko Cibic 100.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Nandija Per-tota darujeta Mira in Ivan Čuk
10.000	lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Zoro Preši daruje Marija Leban 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana daruje nečak Milan Hrvatič (Repen 94) 10.000. V spomin na Zoro Preši daruje družina Dmovšček 5.000. N.N. 5.000, Namesto cvetja na grob Angele Germani daruje Elizabeta Križmančič 10.000. Namesto cvetja na grob tete Angele Grmek darujeta Darinka in Egon Leban 10.000. Namesto cvetja na grob tete in botre daruje nečak Gigi Križmančič z družino 10.000. Družina Pertot daruje 10.000. Namesti cvetja na grob Angele Germani daruje Pepka Sudič 10.000. V
VIDEM — Silovit požar je v noči med petkom in soboto do tal upepelil skladišča in obratni del tovarne gumijastih izdelkov v Laczaccu.
Vzrokov še niso ugotovili, memio | spomin na Angelo Germani daruje pa, da gre verjetno za kratek st:k. i ta Alenka in Sergij Verč 10.000. V
Škodo cenijo v višini milijarde lir.
Rop v Madridu: milijarda lir plena
MADRID — štirje v pismonoše preoblečeni in oboroženi neznanci so včeraj vdrli v osrednje poslopje madridske pošte in zbežali z 90 milijoni peset (skoraj milijarda lir). Roparji so zvezali in zaprli v sobo vseh šest uradnikov in se nato s plenom oddaljili • -> stranskih vratih kjer so jih pajdaši čakal; v dveh avtih.
Illllllllllllilllllll Hill IIIII tlllHIHIIIIIHlHUH II ItlllllllllU 11111111111111111111111111111 IIIII HIIIIHIIIHHIIIIIIIIIIIIIHIIIUHIU H H HHIIIIIHIII IIIIIIII 1111111111 lUUIIIIIHIIIIIIIIIIIII
PRED «VRHOM INDUSTRIALIZIRANIH)) V TOKIU
Zahod mrzlično išče rešitev svojih energetskih problemov
TOKIO — Po tridnevnem srečanju v Hakoneju (tokijsko zaledje) so izvedenci sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda sestavili dokument o energiji, ki bo izhodiščna točka na prihodnjem «vrhu industrializiranih* v Tokiu.
Proučili so različne vire energije in preverili možnost; zmanjšanja porabe nafte z uporabo premoga in jedrske energije, upoštevajoč vse varnostne in ekološke pro bleme. Izvedenci so med drugim poudarili važnost pomoči in sodelovanja z deželami v razvoju, tako gie de naftnih kot alternativnih virov energije. Najbogatejše države sve ta pa še najbolj zanima vzpostavitev dialoga z deželami proizvajalkami nafte. Nekateri sicer še vedno vztrajajo na zastarelem konceptu, da bodo proizvajalke prej ali slej klonile, da ne morejo na tak način izigravati Zahoda. Kljub temu pa je vsem jasno, da so minli časi u-strahovanja in pritiskov, zato se niso v celoti zaprli in dopuščajo možnosti novega dialoga. Ob tem nimajo enakih pogledov, saj tudi proizvajalke nimajo enotne strategije, le izrazile so voljo, da odslej ne bodo več razsipavale s svojim naravnim bogastvom. Nafta naj bi v bodoče postala predvsem surovina za ke
mijsko industrijo in ne osnovni vir energije, kot je bila doslej.
Izvedenci sedmih držav so tudi poudarili nujnost enotne strategije na naftnem tržišču, obsodili so dvostranske kupoprodajne pogodbe, ki po njihovem nerealno zvišujejo cene nafti. Ta problem pa bodo le s težavo rešili, saj se države soočajo z različnim energetskim primanjkljajem in je poenotenje skoraj nemogoče. Japonska kot glavni krivec dvostranskih naftnih kupoprodajnih pogodb, s; ne more privoščiti nobenega taktiziranja, saj je njen o-gromni industrijski pontencial skoraj v celoti odvisen od uvoza tuje energije. Tudi v sami Evropski gospodarski skupnosti prevladuje mišljenje, da morajo problem rešiti z enotno strategijo, a že se čujejo tudi novi glasovi, ki zagovarjajo dvostranske pogovore skupnosti predvsem s Sovjetsko zvezo. Izvedenci EGS se zavedajo nesigurnosti dobav članic OPEČ zato računajo na SZ, kot bodočega glavnega partnerja EGS. čeprav nekatere študije trdijo, da se sovjetske energetske zaloge bliskovito manjšajo, so v EGS optimisti in trdijo, da se v težko dostopnih in obrobnih območjih Sovjetske zveze nahajajo še izredne zaloge premoga in naravnega pli-
na. Evropa upa, da bo lahko izvažala svojo tehnologijo v zameno za sovjetsko energijo. Medtem pa so vsi vložili vse svoje upanje predvsem v energetsko varčevanje, saj se zavedajo, da so nerealne trditve o takem tehnološkem preokretu, ki bi omogočal neomejeno uporabo sončne in fuzijske energije. To so nevarne utvare, ki lahko že v tem stoletju povzročijo pravo katastrofo zaradi nenadne usahnitve naftnih vrelcev. Vsekakor pa EGS ne bo opustila iskanja alternativnih virov energije; zaveda se namreč, da bo to zamudno in uspeh; bodo v začetku le malenkostni. Trenutno pa je skupni imenovalec vseh ukrepov varčevanje in iskanje novih tehnologij, ki bi omogočile proizvodnjo z manjšo porabo energije. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali bo industrializiranemu svetu u-spelo spremeniti dosedanji koncept potrošništva, ki je eden izmed glavnih krivcev razsipavanja. Roki za sanacijo so zelo krotki, vezani pa so na politične izbire, ki se jih dr žave Zahoda bojijo .prejeti. Dovolj zgovoren je dokaz italijanskih ukrepov za varčevanje in nedavno glasovanje ameriškega senata, ki je za vrnil Carterjev predlog o možnosti racioniranja z bencinom, (voc)
spomin na Angelo Grmek daruje Marta Matjašič 5.000 lir.
Kulturni krožek Devin - Štivan daruje 200.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo - Vod Kondorjev iz Devina.
Namesto cvetja na grob Viktorije Mozetič darujejo sodelavci Marija Mosetti 30.000 ln za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F.S. Finžgarju.
Učiteljski zbor v Šempolaju daruje 120.000 lir za poimenovanje o-snovne šole v Šempolaju po Stanku Grudnu.
V	spomin na bivšega partizana Josipa Jercoga daruje VZPI iz Doline
20.000	lir za godbo Breg. V isti na-t 'en daruje Josip Sancin (Dolina 112y 10.000 lir za godbo Breg.
Namesto cvetja na grob Borisa Višnjevca daruje družina Drnovšček (Bazovica 261) 5.000 lir za sklad narodnih noš v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Viktorije Mosetti daruje Majda 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Karlota Guliča darujeta Marija in Romana Kralj (Koveščevi) 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Družina Argenti (Boršt 130) daruje 3.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Slovenec.
Adalgisa Biekar daruje 5.000 lir za TPPZ.
Mladinska godba iz Boršta daruje 20.000 lir za ureditev prireditvenega prostora v Hribenci.
Erik Tulliach (III. B razied - Op čine) daruje 20.000 lir za sklad za poimenovanje osnovne šole na Opčinah po F. Bevku.
V	spomin na Marijo Daneu daruje družina Starc 20.000 lir za PD Kontovel.
V	počastitev spomina Marije Bukavec daruje družina Marije Kapun
20.000	lir za PD Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Viktorije
Mozetič darujeta Anita in Pino Pel lan 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah. V isti namen darujeta Susanna in Elvio Barovina
10.000	lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah.
V	spomin na Ivana Jercoga daruje žena Olga 20.000 lir za pevski zbor V. Vodnik in 20.000 lir za godbo Breg.
Namesto cvetja na grob Viktorije Mozetti darujeta Egon in Mirta 10 tisoč lir za TPK Sirena.
NAD MILIJARDO LIR ZA JAVNA DELA V MILJAH
Župan Bordon najavil zbiranje prispevkov za žrtve potresa v Črni gori - Izvoljeni člani rajonskih svetov
ter izrazito politično obarvan. V resnici je vsa umetna polemika okrog pripetljajev tega pomembnega dokumenta klavrno propadla, saj se je, kot vemo, nazadnje izkazalo, da je bila njegova decembrska zasnova pravilna in da je bila njegova razveljavitev neupravičena.
Nazadnje so krščanski demokratje skušali zavlačevati tudi proces z* čimprejšnji delovni zagon družinskih posvetovalnic, ko so razlagali, da potrditev konvencije z ginekologom in porodničarko bolnišnice Burlo, oziroma otroškim zdravnikom in psihologinjo, ki ju bo dala posvetovalnicam na voljo pokrajina, ni tako nujna (v resnici so konvencijo svetovalci odobrili s 17 glasovi proti 4 belim glasovnicam). Pa še kako je nujna, saj je bil zakon o posvetovalnicah uveljavljen že 1975-leta!
Občinski svet je nadalje soglasno odobril (z nekaterimi dopolnili) resolucijo socialistke Tramejeve o potrebi, da se občani temeljiteje seznanijo s pomenom bližnjih volitev v evropski parlament, V ta namen bo sklicana okrogla miza med predstavniki političnih strank in druž; benih organizacij, poleg tega naj bi bila s primerno informacijo obveščena o «evropeističnih idealih* tudi šolska mladina.
Svetovalci so med drugim še odobrili sklep, da se inž. Giorgiu Peco-rariju poveri uresničitev rednih ter izrednih javnih del za nad milijardo lir vrednosti, ki zadevajo preureditev občinskih prostorov, vzdrževanje šolskih poslopij, ureditev greznične in cestne mreže in drugo-Pred začetkom seje je župan izrazil solidarnost občinske uprave ih Miljčanov z žrtva-ni črnogorskega potresa ter najavil, da bo občina sprožila denarno nabirko za pomoč pri odstranjevanju posledic ujme. Prihodnja seja bo 9. maja. (dg)
Petkova izredna seja občinskega sveta v Miljah je trajala dobre tri ure. lahko pa bi bila krajša, četudi je bilo na dnevnem redu kar devetnajst točk. Zavlekla se je prvenstveno zaradi že predobro znane obstrukcije, ki jo izvaja opozicija, zlasti krščanskodemokratska. To je prišlo na primer do izraza v razpravi o pravilniku, ki ureja delovanje štirih rajonskih svetov v miljski občini. Preden so bili soglasno potrjeni, oziroma, izvoljeni novi člani teh decentraliziranih demokratičnih celic javnoupravnega aparata, je letelo na levičarsko upravo za zvrhano malho bolj ali manj iz trte vzvi-tih očitkov glede nekega namišljenega nedemokratičnega postopka pri oblikovanju svetov, pri čemer pa so gospodje križastega ščita kajpak «pozabili» na zapreke, ki so jih sami sistematično sejali na pot iskrenih prizadevanj občinskih u-praviteljev, da zagotove prebivalstvu Milj in okoliša kar najbolj učinkovito soodločanje. Na to jih je sicer brž spomnil župan Bordon, iz čigar odgovora, naperjenega zoper demagogijo in polemiziranje, je izzvenel sum, da so izvajanja svetovalcev KD prežeta z volilnimi interesi.
Še bolj pa je prišla do izraza polemična nastrojenost opozicije v sicer propadlih poskusih, da se občinski proračun za leto 1979 opredeli kot docela nezadovoljiv, pomanjkljiv
Eno leto je poteklo odkar nas je zapustil naš Žarko, V počastitev njegovega spomina darujejo:
za NK Primorje s Proseka Boris, Justi in Rado 100.000 lir, A-lenka in Mitja 100.000 lir, Minka in Zdenko 100.000 lir ter Lola in Andrej
100.000	lir;
za Skupnost družina Opčine darujejo: Vojka, Vanja in Katja 100.000 lir.
V	počastitev spomina Ivana Jercoga daruje gostilna pri Studencu -Dolina 20.000 lir za godbo na pihala Breg.
V	počastitev spomina Žarka Ra-ceta daruje družina Cveta Hrovatina
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Iz Brazilije so odplule 150 tisoč vrečami
3 ladji
s 150 tisoč vrečami kave. namenjenimi v naše mesto. Pošiljka kaže na izboljšanje prometa s kavo po padcu, ki je sledil zmrzali, ki .je prizadela ta pridelek v letu 1975. Brazilska ustanova za kav« (JBC). ki ima v Trstu veliko skladišče, je sklenila osredotočiti v našem mestu odpremljanje kave za vso Evropo in še za Bližnji in Srednji vzhod.
NIU4IIIIIIIIIIIHIUIIUIIIIIMIUIIIUIIUHHHIIHUHUUIUHIIUHIIIHIHIIIIHUUHIIIIIIIIIUHHHHUUUIUHHIUIIII1*

Včeraj - danes
Danes, TOREK, 1. maja PRAZNIK DELA
Sonce vzide ob 4.53 in zatone ob 19.11 — Dolžina dneva 14.18 — Luna vzide ob 8.47 in zatone ob 23.54. Jutri, SREDA, 2. maja ŽIV ANA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15,8 stopinje, najnižja 9,8, ob 13. uri 15,6 stopinje, zračni tlak 1014,0 mb ustaljen, vlaga 72-odstotna, nebo 7 desetink pooblačeno, padlo je 0,7 mm dežja, veter jugozahodnik 22 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 13,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ton in uradnica Nadia Fabian, u-radnik Mauro Komatar in uradnica Nadia Kenda, uradnik Daniele Ra' gogna in učiteljica Patrizia Tonetto-kemik Edvino Jerian in učiteljic* Viviana Mosetti, uradnik Giorgio Zornada in babica Savina Prugar. delavec Graziano Bonazza in delavka Grazidla Bubola, uradnik Antonio Londrino in učiteljica Giovan-na Passaretti, podbrigadir zapriseženih stražnikov Gaetano Bartoluceio in gospodinja Giovanna Conti, finančni stražnik Salvatore Mandara >n gospodija Sabina Mastricci, Kuhar Edi Sossa in uradnica Marina Faj vento, mehanik Giuliano Scherlav*!
Dn> 30. aprila se je v Trstu rodilo jn ‘gospodinja Brigida Perriello, «
lektromehamk Marino Junncic >n
17 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
RODILI SO SE: Dejan Semec, Matteo Spangaro, Milena Aversa
uradnica Maria Jugovac, mehanik Fulvio Cok in uradnica Annamaria
Tiziana Sgarra, Adalberto CostessL Merj»8. u™dnik Andrea Giglio
uradnica Gianna Mocenigo, uradni*
Barbara Cafagna, Francesca Leto, Francesco Cocco, Marco Saracinel-li, Maurizio Bombače, Pietro Zingi-rian, Sara Segina, Andrea Della Negra, Maro Bogateč, Chiara Fu-rios, Francesco Pilastro, Monica Gori.
UMRLI SO:	73-letni Giuseppe
Braida, 51-letni Stanislav Lavrenčič, 77-letna Olimpia Salera, 88-letni Gastone Morterra, 73-letni Umberto Martellani, 77-letna Elda Wirkner por. Vidari, 89-letna Alma Ranner vd. Marsiglio, 49-letni Silvano Zu-dich, 81-letni Carlo Pachernigg, 66-letni Amelio Trampuš, 69-letna Anita Serri por. Riccobon, 85-letna Ri ta De Santis vd. Bottalla, 81-letna Angela Švab vd. Calligaris, 73-letna Margherita Dambrosi vd. Moralto, 94-letni Giovanni Bianchi, 71-letni Giordano Happacher, 67-letna Norma Brili vd. Berti, 57-letni Ferdinando Pertot, 76-letni Angelo Tommaso Mase, 69-letni Antonio Marchin, 65-let ni Stellio Tomat, 59-letni Antonio Povh.
OKLICI: pristaniščnik Walter Bo-scolo in restavraterka Maria Tere sa Tito, stanovanjski opremljevalec Pierpaolo Degrassi in učiteljica Giu-liana Balbi, univ. študent Giorgio Michelutti in učiteliica Mariagrazia Pistrini, mehanik Giuseppe Mando-rino in uradnica Annamaria Brosic, mehanik Renato Nicoletti in uradnica Oriana Puzzer, lekarnar VValter Leschiutta in lekarnarka Sonia Mai-zen, elektromehanik Gianni Ursich in uradnica Mirella Scarlino, finančni stražnik Giuseppe Della Torre in gospodinja Anna Teresa Guari-glia, varilec Mario Villini in gospodinja Christiane Greli, strojni častnik Giuliano Sorgo in uradnica Marisa Nikpali, uradnik Roberto Lo gher in uradnica Oriana Giraldi, uradnik Valdo Stasi in uradnica Fiorenza Contento, delavec Giorgio Boriin in delavka Rosa Radessich, merar Furio Brombara in uradnica Viviana Modri, železničar Aldo Tit-
Mocenigo,
Franco Marspin in uradnica Tiziana Abrami, radiotehnik Rodolfo Furlan in frizerka Renate Niegel, uradnik Camillo Luigi Enrico in uradnica Edda Lucia Caterina Fonda, u' radnik Alderico Simonetti in delavka Aristea Sacher, trgovski agent Mauro Suerzi Stefanin in odontoteh' nik Rosanna Sandrin, mehanik F®' bio Isemia in bolniška strežnica Bruna Gallo, šofer Pietro Denich in *" konomski tehnik Ana Trtiga, geometer VValter Sinigaglia in uradnic* Daniela Glavina, geofizik Rinald® Nicolich in geologinja Donatella iizzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44-Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
LEKARN*1 V OKOLICI Boljunec.: tel 228 124; Bazovici-tel 226 165; Opčine: tel 211001. Prosek; tel. 225 141 Božje polj®’ Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tcl; 200-121; Sesljan: tel. 209 197; ŽavU«-tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVEN/. DE'..*TRNA SI.UžBA
Nočna službi za zavarovanj
[NAM in ENPAS od 22. do 7. ut1«’ telef. štev. 732 627.
	LOTERIJA			
BARI	47	43	69	27
CAGLIARI	25	40	72	62
FIRENCE	62	78	51	31
GENOVA	63	80	U	40
MILAN	51	17	33	46
NEAPELJ	37	3	53	82
PALERMO	61	14	3	8
RIM	38	85	31	52
TURIN	19	87	33	58
BENETKE	43	7	1	15
76
16
23
43
1
4*
45
35
66
25