Biti ustvarjalen na daljavo Being Creative at a Distance Viljem Babič II. gimnazija Maribor, Trg Miloša Zidanška 1, 2000 Maribor viljem.babic@druga.si Izvleček V prispevku so opisani konkretni primeri dela na daljavo pri pouku glasbe v gimnaziji z izdelki, ki so jih ustvarili dijaki v obdobju karantene. Dodane so hiperpovezave do posameznih skladb in zapisana navo- dila za izvedbo ustvarjalnih nalog. Ključne besede: gimnazija, glasba, učenje na daljavo, poslušanje glasbe, glasbene oblike, rock, pop, rap, ustvarjalnost dijakov, primeri dobre prakse. Abstract The ar cle describes concrete examples of distance music lessons in general secondary school and the products created by the students during quaran ne. The ar cle includes hyperlinks to individual com- posi ons and wri en instruc ons for carrying out the crea ve assignments. Keywords: general secondary school, music, distance education, listening to music, musical forms, rock, pop, rap, secondary school students’ creativity, examples of good practice. Karantena Še vedno se spominjam tistega marčevskega petka, trinajstega, ko smo s kolegi sedeli na izredni konferenci v našem amfi teatru in bili seznanjeni, da začnemo pri- hodnji teden s poukom na daljavo. V glavi mi je neneh- no odzvanjalo, kako naj imam pouk glasbe na daljavo, ko pa je treba za poslušanje glasbenih primerov in nji- hovo analizo imeti interakcijo z vsemi dijaki v razredu, kako naj dijakom ob klavirju ponazorim glasbene pri- mere, kako naj negujem razredno petje, kako naj izpe- ljem priprave zbora (namreč načrtovane sem imel čez vikend) in začrtane koncerte, kako naj vadimo z našim šolskim orkestrom (koncert je čez dva tedna), kako naj nadaljujem zastavljene razredne projekte. Nepredstav- ljivo … Preveč vprašanj in v prvem trenutku odgovor, da to ne bo mogoče. 35 PRAKSA 36 Nova oblika izobraževanja, pri kateri sta učitelj in dijak prostorsko oziroma časovno ločena in pri kateri učitelj za svoje dijake pripravi in izpelje ter koordini- ra aktivnosti na daljavo, zahteva temeljito poznavanje procesov učenja in poučevanja. Hkrati pa taka oblika izobraževanja zahteva več časa tudi za pripravo in delo učiteljev (Zavod RS za šolstvo, 2020). Čez noč smo morali sprejeti novi izziv in implementirati še do sedaj mnoga neznana spletna orodja in učni proces načrtova- ti drugače, digitalno in virtualno s pomočjo informacij- ske tehnologije. Delo na daljavo na II. gimnaziji Maribor Vzpostavitev pouka na daljavo je na II. gimnaziji Maribor ob velikem zadovoljstvu dijakov, učiteljev in staršev prešla tekoče in brez kakršnega koli kolapsa in- formacijskega sistema, o kakršnem smo lahko brali v ča- sopisih in spremljali v medijih (eŠola, Arnes, eAsistent idr.), saj že več let uporabljamo platformo Google in njihova spletna orodja. Spletne strani in spletne učilnice so pri nas stalnica in tako sem tudi prvi teden pouk na daljavo izpeljal brez (pre)velikega stresa. A že v nasled- njem tednu so se pokazale preobremenitve tako dijakov kot tudi učiteljev, saj nismo bili vešči odmerjanja nalog dijakom in oddaji teh v spletne učilnice ter količini na- stalega dela na obeh straneh. Nekateri učitelji smo tudi starši in naši otroci so prav tako delali od doma, zato je bilo treba temeljito reorganizirati čas in ves delovni procesa vseh nas. V začetnem tednu smo pozabili, da posamezni dijak prejme naloge od desetih ali več učite- ljev, ki ga poučujejo v tednu, in prav vsak od njih seveda pričakuje, da bo naloga oddana v spletni učilnici do naslednje učne ure. Prav tako smo zanemarili pomem- ben vidik, da dijak potrebuje mnogo več časa za izvedbo neke dejavnosti predmeta, kot bi ga sicer potreboval v šoli ob strokovnem vodenju posameznega učitelja. T ako sem v drugem tednu pouka na daljavo začel razmišljati drugače. Glasba naj bo popestritev dijakovega natrpa- nega dela od doma in sedenja za računalnikom ter naj mu hkrati ponudi sprostitev in zadovoljstvo. Prav slednje se je pokazalo v odgovorih dijakov, ko smo po petih tednih izvajanja dela na daljavo z anket- nim vprašalnikom preverili zadovoljstvo naših drugo- gimnazijcev. Anketo, ki jo je opravila naša svetovalna služba, je izpolnilo 81 odstotkov vseh dijakov (dijaki programa mednarodne mature so takrat že končali pouk) in odgovorilo na temeljna vprašanja, ki so nas zanimala. Na primer: kakšne pogoje imajo za učenje na daljavo, katera digitalna orodja uporabljajo, kako so za- dovoljni s pripravljenimi gradivi, koliko časa porabijo, ali potrebujejo dodatno pomoč, v čem vidijo prednosti in v čem slabosti, psihofi zično stanje dijakov itd. Izsled- ki so seveda neprecenljivi in bi zaradi razsežnosti lahko bili predmet obsežnega strokovnega prispevka. Morda bi tukaj izpostavil naslednje splošne ugotovitve. Pri šolanju na daljavo dijaki najbolj pogrešajo raz- lage profesorjev, človeški stik, sošolce in druženje. Pri načinu dela na daljavo so jim všeč možnost lastne orga- nizacije časa in dela, fl eksibilen urnik in zmožnost dela v svojem tempu. Nasprotno, ni jim pa všeč – pri neka- terih predmetih – prevelika količina nalog in snovi, ki jo morajo sami predelati. Ponekod manjkajo razlage v živo, nerazumevanje snovi, ki se jo sami težko naučijo. Občasno so stvari nepregledne (preveč mailov, rokov za oddajo nalog) in stresne. Prav tako tarnajo, da preveč časa preživijo pred računalnikom (boleče oči, utruje- nost, glavobol). Odgovori, vredni tehtnega premisleka. Po zaključku šolskega leta smo svoje odgovore učenja na daljavo dali tudi vsi učitelji naše gimnazije. Anketa je pokazala že poznane prednosti in slabosti takšnega dela, ki smo jih slišali in brali v medijih ter strokovnih člankih, velike pomisleke glede usvojenega znanja, preverjanja znanja in vsakodnevne preobreme- njenosti; pripraviti vsa gradiva, jih naložiti v spletne učilnice, pregledati naloge, odgovoriti na komentarje in vprašanja, spletne videokonference in še več terjajo dnevno dvanajst do štirinajst ur dela. Skrita ustvarjalnost dijakov in primeri iz prakse Učne ure glasbe sem začel spreminjati v smer izkus- tvenega in doživljajskega vidika učenja ter načrtovati ustvarjalnost dijakov v njim prijetno izkušnjo. Najprej seveda z majhnimi koraki, ki so bili povezani s trenutnim učnim načrtom posameznih glasbenih oblik. Dijaki Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 1 (2021) | Viljem Babič, Biti ustvarjalen na daljavo PRAKSA 37 so za nalogo sami poiskali njim poznan in priljubljen glasbeni primer, ga postavili v časovni okvir in zapisa- li osnovne glasbene značilnosti. Naslednji korak je bila izbirnost. Med ponujenimi tremi glasbenimi primeri so izbrali samo enega, tistega, ki se jih je najbolj dotaknil. S tem je bila dosežena analitična komponenta poslušanja glasbe, saj so o izbranem glasbenem primeru tudi zapi- sali osnovne glasbene karakteristike in nalogo objavili v spletni učilnici. Veliko je bilo primerov nalog odprtega tipa, pri katerih so lahko dijaki napisali, kaj trenutno do- življajo ob poslušanju. Takrat smo obravnavali klavirsko miniaturo, samospev in programsko glasbo. Morda bi kdo pomislil, da je to nesmiselno in nedidaktično, a to so bili najlepši in najbolj iskreni zapisi, objavljeni v spletni učilnici . Glasba jim je postala sopotnica v težkem, izo- liranem in nepredvidljivem pomladanskem času. Spod- bujala jih je k drugačnemu mišljenju in jim pomagala odmik od vsakdana. Po opravljeni tedenski refl eksiji sem ugotovil, da se takšnih tipov nalog nikoli ne bi lotil v razredu, saj poslušati trideset dijakov časovno ne bi bilo mogoče. Stopiti dva koraka nazaj ne pomeni ravno ne- doseganja operativnih in procesnih ciljev, vendar se je v danem primeru izkazalo za odlično iztočnico novega ustvarjalnega procesa. Pouk na daljavo v prvih tednih je tako prinesel novo razsežnost. Ob spoznavanju zgodovine rocka in popularne glasbe sem želel dijakom ponuditi novo ustvarjalno izkušnjo. Na podlagi njihovega samostojnega dela in učenja prek spleta sem želel ob mnogih ponovitvah s kvizi, križankami in glasbenimi primeri izvedeti njihov glasbeni okus popa. Spodbudil sem jih k oblikovanju in pisanju osebne glasbene lestvice. V spletni učilnici je vsak dijak prejel kopijo lestvice z naslednjimi navodili: »/…/ Predstavljaj si, da pišeš scenarij za radijsko oddajo, v kateri poslušalcem na zanimiv način predsta- viš svojo lastno glasbeno lestvico Top pop 20, ki vsebu- je glasbo petdesetih let prejšnjega stoletja do današnjih dni. Skladbe naj si sledijo v nasprotnem vrstnem redu, vsako skladbo ‚komentiraj‘ (osnovne glasbene značil- nosti in/ali posebnosti, izvajalci, časovno pojavljanje, lastno mnenje). Ob vsaki skladbi seveda prilepi pove- zavo na Youtube kanal. Verjamem, da imate veliko več pop skladb na vaših glasbenih predvajalnikih in bo pot- rebno nekaj časa in tehtnega razmisleka, da boste prišli do vaših izbranih dvajsetih skladb. Naj vam bo ustvar- janje v veliko veselje in resnično uživajte. Ob končni refl eksiji bom primerjal razredne lestvice in izbral razre- dnih top pet skladb. /.../« Naloga je bila dijakom druga najbolj všečna v ob- dobju karantene. Presenečen sem bil nad časovnim in- tervalom oddaje, saj so mnogi dijaki oddali in pripravili lestvico kar naslednji dan, čeprav je imela naloga se- demdnevni rok oddaje. Želja in strast po ustvarjanju sta privreli na dan, kar pove veliko. Naloga je razkrila glas- beni okus vsakega posameznika, pri mnogih fi ligransko natančno poznavanje širšega konteksta skupine in po- sameznih besedil, ne nazadnje sem bil zelo presenečen nad domišljijo in izvirnostjo zapisa scenarija (gl. primer v nadaljevanju). Slika 1: Primer zapisane lestvice Top pop 20 (2020). Spletna učilnica, interno gradivo II. gimnazije Maribor. Dostopno na: https://www.druga.si/ (5. 9. 2020). Zavedel sem se, da smo imeli glasbeni in likovni pedagogi v času karantene posebno vlogo in nalogo, tudi s psihološkega vidika, saj smo z ustvarjalnimi de- javnostmi in nalogami pri dijakih ohranjali povezanost, sodelovalno učenje in veščine timskega dela, četudi na daljavo. Prav to smo dokazovali tudi vsi glasbeni pe- dagogi, ki smo se tedensko srečevali in delili primere dobre prakse v spletnih srečanjih pod okriljem Inge Breznik na zavodu za šolstvo. Prav to me je spodbudilo k novi ustvarjalni nalogi, ki je pri dijakih po priljubljenosti pristala na prvem mestu. To je rap naloga. Iztočnica je bila Pesem o skla- dateljih in njihovih delih Simone Svanjak in primer Sanje Poljšak Karantena rap na Youtube kanalu. Dija- kom sem v spletni učilnici objavil: 38 Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 1 (2021) | Viljem Babič, Biti ustvarjalen na daljavo Primer timskega dela treh dijakinj, ki so napisale svoje besedilo in ga na dano glasbeno podlago izvedle ter objavile avdio posnetek. PESEM O SKLADATELJIH IN NJIHOVIH DELIH Zala Karin Nuša Gallus bil je naš skladatelj, se Petelin pisal je, skladal maše je in motete, pa še madrigale vse. Tartini rad je mirno spal, a vrag mu je na violino zaigral. Vražji tril ček je sonata, ki pozna jo že vsak ata. Vivaldi rad koncerte ima, na violino vedno zaigra. Pomlad, Jesen, Poletje, Zima, saj je vedno dobra klima. Kralj angleški – Händlov šef bil zahteven je zares. Ognjemet, izlet Na vodi, ubogi Händel, kam vse to vodi? Haydn rad je presenetil, med plemi či je strah zanetil. Na pavke je udaril tak‘, da vsi sko čili so v zrak. Mozart – čudežni otrok, klavir igra in ne tarok. Malo no čno glasbo piše, v srca naša se zapiše. Ludwig van Beethoven – car, za simfonije imel je dar. Pastirska res je čisto prava, lepa v njej diši narava. Dvo řak je v New Yorku bil, srce pa na Češkem je pustil. Doma ča pesem je res »doma ča«, saj vsak se rad proti domu vra ča. Smetana češko reko rad ima, z orkestrom Vltavo nam igra. Z glasbo reko nam nariše, v zgodovino jo s tem zapiše. Balete rad Čajkovski ima, za boži č nam Hresta ča zaigra. Za opero Verdi mojster je, naj zavist te ne potre, Aida, Nabucco, Traviata, Rigoletto, v vsaki operi vedno je napeto. Puccini, Rossini, Wagner in Bizet bili so mojstri, mojstri za znoret. Seviljski brivec, Carmen, »laboem« (La Boheme), srce se trga mi, to vam zdaj povem. Četvorka, val ček, opereta, polka, vse poslušam, plešem zdaj zares, naj doma ostane rolka, Strauss in Offenbach vabita na ples. Hej, Postrv, Duhovin in Lipa, če to poješ, ti glas ne škripa. Schubert pisal je napeve, poznamo jih kot samospeve. Liszt in (Šopen) Chopin sta klavir oboževala, po črnih in belih z‘lo hitro sta igrala. Paganini violino dobro je igral, baje svojo dušo hudi ču je prodal. Val ček, Pavana in Bolero so Ravelovo remek delo. Morje valovi, šumi, Debussy pa sladko spi. Lunin svit ga je uspaval, ko se z Arabesko je zabaval. Na Dunaju živel je Berg, zraven Webern in Schönberg. Dvanajst poltonov so oboževali, so nam druga čno muziko prodali. Bartok, Prokofjev in Stravinski, oni pa niso skladali o Finski. Pomlad so posvetili, še Volka so ulovili. Romeo in Julija plesala sta, res lepa simfonija pa je Klasi čna. PRAKSA 39 »/…/ Zapisana Pesem o skladateljih in njihovih delih Simone Svanjak povzame vso zgodovino glasbe. Preberi jo in z veseljem se jo lahko naučiš na pamet, verjemi, ne bo škodilo. Tvoja ustvarjalna naloga je, da si izbereš vsaj tri zgodovinska glasbena obdobja in ustvariš lasten rap na dano besedilo pesmi Simone Svanjak. Če želiš napiši svoj tekst o glasbenih obdobjih, seveda, še bolj unikatno in ustvarjalno bo. Za matrico svetujem, da uporabiš že znane predloge na Youtube kanalu. Glas- beniki in vsi, ki si to želite, lahko ustvarite tudi lastno glasbeno podlago. Da bo naloga še bolj zabavna, vklju- čite družinske člane k ustvarjanju ali povežite več so- šolcev prek aplikacije Google Meet in ustvarite morda daljši odlomek iz pesmi ali celotno pesem kot vaš raz- redni projekt. Vse skupaj dokumentirajte, posnemite avdio in video (telefon, kamera, snemalniki zvoka ipd.) in naložite v spletno učilnico. Zagotavljam vam obilo zabave, smeha in kreativnosti. ;-)« Zaradi obširnosti in kompleksnosti naloge sem posta- vil štirinajstdnevni rok za oddajo – tudi prvomajske po- čitnice so bile v tem času – in na veliko presenečenje je velika večina nalogo oddala že prej. Naložene datoteke z lastnimi besedili, avdio in video posnetki, raznovrstnimi izvajalskimi praksami, dodelanimi plesnimi koreografi ja- mi, skupinskimi razrednimi prizori so pokazale neizmerno moč ustvarjalnosti in presegla moja pričakovanja. Mnoga odlična avtorska besedila, tudi parodije na zgodovinske glasbene like, ustvarjena in zapisana glasbena podlaga, ki je bila v nekaterih primerih tudi v živo instrumentalno izvedena, mi je predstavila paleto dijakov, ki jih v razredu nisem videl oz. doživel na takšen način. V šolskih klopeh so bili to dijaki, ki so z vzornim sodelovanjem in znanjem bili seveda odlični sogovorniki in vedoželjni glasbenih pri- merov, a se niso imeli možnosti pokazati kot ustvarjalci in snovalci lastnih glasbenih idej. Zato so mi tovrstne naloge odprle povsem nove možnosti oblikovanja in kreiranja učnega procesa v prihodnje. V nadaljevanju bom zapisal in predstavil nekaj izbranih dijaških avtorskih primerov, seveda z njihovim dovoljenjem. Nekaj primerov dijaških avtorskih nalog – zgodovinski rap: Avtorice prvega primera Lara Fekonja, Nežka Marinc, Iva Vrhovšek, Živa Potisk, Lara Kovačič, Julija Sirk, Kaja Rajter Avtor drugega primera Vitan Lesjak Avtor tretjega primera Žiga Petrovič Skupinski razredni projekt, ki je prejel posebno po- hvalo in nagrado, saj so fantje naredili video prikaz, kako so se lotili pisanja, snemanja in montaže, zapisali uni- katni dokument (izsek fotografi je spodaj) in posneli še video posnetek svoje skladbe ter vse objavili v posebni mapi na Drive in interni spletni učilnici. Izvirno in pre- mišljeno. Za glasbeno montažo so uporabili program FL Studia, posamezne avdio posnetke so posneli s svojimi telefoni, video montažo pa opravili z Adobe Premiere (gl. opis primera spodaj in videoposnetek prek QR kode). Slika 2: Izsek iz besedila 20. Inštitut Jožeta Grešnika. Spletna učilnica, interno gradivo II. gimnazije Maribor. Dostopno na: https://www.druga.si/ (5. 9. 2020). 40 Naslednji izjemni primer glasbe, besedila in videos- pota je skladba Music Cops. Avtorici Ela in Lana sta k sodelovanju povabili še Laninega brata Luko, in tako je nastal pravi rap projekt. Najprej so napisali svoje besedi- lo, glasbeno podlago naredili s pomočjo FL Studia, po- sneli vokale in se celo lotili načrtovanja snemanja videos- pota. Domača kamera, telefoni in dobro izbrana lokacija ter veliko delovne kreativnosti so poskrbeli za vrhunski izdelek, ki je nastal v samo treh dneh. Seveda je pred- hodno tehnično znanje uporabe programov in glasbeno znanje odtehtalo v prid izvajalcem. Montaža posnetkov je bila opravljena s programom Premiere Pro. Na koncu sta avtorici še dodali skromno mnenje, da »smo nalogo vzeli bolj za zabavo in ustvarjal- nost kot pa resni glasbeni video. Mislim, da bi lahko v priho- dnosti ustvarili še kakšen, celo bolj uspešen projekt.« Vseka- kor je naloga presežek dijaškega ustvarjanja, ki je na družbenem Viri in literatura Holcar Brunauer, A. idr. (2013). Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Kamien, R. (2008). Music: An Appreciation. New York: McGraw-Hill. Močnik, D. idr. (2007). Glasba 1, Učbenik za glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga. Wade, B. C. (2004). Th inking Musically, Experiencing Music, Expressing Culture. New York: Oxford University Press. Kustec, S. idr. (2020). Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19 (ur. Logaj, V.). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dostopno na: https://www.zrss.si/pdf/modeli_in_priporocila.pdf (3. 9. 2020). Breznik, I. idr. (2020). Sodelov@lnica Glasba. Dostopno na: https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=999 (26. 8. 2020). Babič, V. (2020). Spletna učilnica II. gimnazija Maribor. Interno gradivo. Dostopno na: https://www.druga.si/ (5. 9. 2020). Vrhovšek, I. idr. (2020). Zgodovinski rap. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=x1OMcYv0vJU&fea- ture=emb_logo (5. 10. 2020). Lesjak, V. (2020). Lil Jelen, MC Titan in DJ Filp. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=K7d- 2fHVoZZ8 (5. 10. 2020). Sterkuš, M. (2020). Inštitut Jožeta Grešnika, zgodovina glasbe. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=_ FiSssfnPnw&feature=youtu.be (5. 10. 2020). Petrovič, Ž. (2020). Betovnovih 7 Rap. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=vgc_INMPIHg&featu- re=youtu.be (5. 10. 2020). Ogrizek, L. (2020). Music Cops. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=rCmvdEAMUhI&feature=you- tu.be (5. 10. 2020). Glasba v šoli in vrtcu , letn. 24, št. 1 (2021) | Viljem Babič, Biti ustvarjalen na daljavo šolskem omrežju poskrbela za pravo senzacijo v pomlad- nem času. Ponovno dokaz o velikih ustvarjalnih poten- cialih dijakov, a ob pouku v šolskih klopeh ne bi vedel zanje (gl. videoposnetek prek QR kode). Sklep Ob začetnih dvomih in vprašanjih, ki so se poja- vljala, mi je pouk glasbe na daljavo odkril nova spoz- nanja in predvsem predstavil dijake v povsem novih dimenzijah. Dijaki so s samoučenjem prek spletne učilnice usvojili novo komponento učenja, količina predelane snovi je bila večja, sam sem se spoznal z mnogimi interaktivnimi spletnimi orodji in ugotovil, kako dolgočasen (z vidika dijaka) in neučinkovit (moj pogled) je klasičen šolski pouk ter da bi morali biti vlogi dijaka in učitelja precej drugačni. Saj to vse poz- namo in vemo, porečemo, a premakniti lastne meje nam je včasih (pre)težko.