Stran 2. V M a r 1 b o r n, dne 23. IV. 1931. Studenci v luči ljudskega štetja PREBIVALSTVO JE NARASTLO ZA 17.2%, ŠTEVILO HIŠ PA ZA 22.9%. — ZNATEN PADEC NEMŠKEGA ŽIVLJA. Tudi šir$o javnost bo brez dvoma za­ nimala slika, ki jo je podalo ljudsko štet­ je v Studencih. Saj so naši Studenci naj­ večji delavski center na področju nek­ danje mariborske oblasti in so že radi tega zanimivi z marsikaterega vidika. Sicer je neki list že poročal, da imajo Studenci 9000 prebivalcev. No, tako hu­ do še ni in takega števila na;brže tudi dočakali ne bodo kot samostojna obči­ na. Vendar pa so bili Studenci dosle, vedno največja občina v neposredni okolici Maribora, in kot taka so tudi ostali, dasi jim dela Pobrežje že močno konkurenco in jih bo pri prihodnjem štetju najbrže že prehitelo, če se že pre­ je namreč ne izvede priključitev okoli­ ških občin k mestu. Pri sedanjem. I.udskem štetju se je iz­ kazalo, da imajo Studenci 4335 prebi­ valcev- Prirastek znaša 735 ljudi, kar znači 17.2%. To sicer, ni ravno veliko in ne doseza prirastka od L 1900 do 1 . 1910, ki je znašal dobrih 33%, vendar ,'e razvoj docela zadovoljiv. Ljudskega štetja 1 . 1920. namreč ne moremo vze­ ti za primerjavo, ker takratne razmere zaradi dolgoletne vojne in preobrata ni­ so bi’e normalne in stabilne. Takrat je bilo namreč število prebivalstva narast- !o samo za 25 oseb. Glede razmer a med obema spoloma je sedaj za 153 žensk več nego moških. Torej tudi v tem po­ gledu je sorazmerje dokaj povoljno ter bi ne ostalo ravno mnogo »starih de­ vic«, če bi se Studenčani poženili med seboj. Družin je sedaj 1199. V minulem desetletju se je zgradila v Studencih 101 nova hiša, kar znači pri­ rastka 22.9%. Skupno šte;ejo sedaj Stu­ denci 441 hiš. Razen tega se pa uporab­ lja še 23 drugih zgradb kot stanovanje, W ar znači, da še sedaj ni docela odprav­ ljena stanovanjska beda ter se morajo ijudje potikati še deloma po pralnicah, kleteh, zapuščenih hlevih itd. Večina no­ vih stanovanjskih hišic pa se je zgradi- io še-le v teku zadnjih treh ali štirih let. Zakaj v prvih letih po preobratu ni­ so bile ugodne razmere, da bi si mali človek gradil lasten dom. Pač pa je gradbena podjetnost v zadnjih letih na- rastla ter je nastalo več novih ulic s prav čednimi hišicami. Vse to kaže. da se razmere kljub težkim življenjskim prilikam vendarle ustaljajo in zboljšu- Mariborski in dneoni drobiš jejo. Tudi letos se nekateri pripravljajo, da si postavijo lastno streho. P rav zanimiva je slika, katera nam kaže, kako so ljudje razdeljeni glede na pristojnost. Pristnih Studenčanov je namreč samo 1531; vsi drugi so pristoj­ ni v druge, največ podeželske občine razen 495 ljudi, kateri imajo svojo do­ movinsko pravico v Mariboru. Prvi hip nas preseneti to čudno razmerje. Ven­ dar je naravna posledica razmer, v ka­ terih se naha a ta občina. Veliko delav­ stva se je pri nas posebno po prevratu rekrutiralo iz podeželja. In tako je pri večini ostala še prejšnja pristojnost. Mno go pa je tudi kriva brezbrižnost delav­ stva samega v tem oziru. Saj vladajo še vedno krivi nazori, da se pristojnost sama po sebi izpremeni po desetletnem bivanju v kakem kraju. In vendar je neobhodno potrebno, da se posebej za­ prosi za sprejem v občinsko zvezo. Za­ kaj nobena občina ne bo priseljencem vsiljevala svojega domovinstva; najmanj pa bo to storila izrazito delavska obči­ na iz lahko razumljivih vzrokov. Razmeroma ve'iko je tudi število stu­ denških Mariborčanov. Tem je bila po­ večini prisoena občina Maribor vsled nastavitve v de’avnici in kurilnici drž. železnic, ki sicer stojita na teritoriju ob­ čine Studenci, a se formalno prištevata k mestu. Vseh inozemcev se je naštelo 187. To število tvorijo po večini emigranti iz zasedenega ozemlja in pa Avstrijci; ne- kai je tudi Čehoslovakov. Kaj pa narodnost in materni jezik? Naravna posledica razmer je, da se stanje tudi v tem oziru boljša in ustalja. Kakor je v tem pogledu menda povsod poteklo — razen majhnih izjem seveda — ljudsko štetje lepo mirno, tako tudi v Studencih. Nemci, ki so tvorili 1 . 1920 še 12.58% vsega prebivalstva, so zdrkni­ li sedaj na pičla 2%. To je po materi­ nem jeziku. Po narodnosti jih je celo samo 1.57%. To razm ere dovolj jasno nriča, da prisilno in umetno nekdaj ustvarieno nemštvo vedno bolj izginja in prehaja k svojemu naravnemu koncu. Tudi med de'avstvo prihaia nacijonalna zavest in pridobiva tal državna misel. Potrebno je le iu okrepiti in utrditi. Torej je tudi v tem oziru Vudsko štet.'e v Studencih prav zadovoljivo. N.šfca ,,Slobodna T r buna ‘ o koncertu 6la5bene matice v H 5U O koncertu pevskega zbora naše Glasbene Matice dne 16. t. m. v Nišu, piše »Niška Slobodna Tribuna«: U veče, u 9 časova otpočeo je konce- rat Glasbene Matice u zgradi Sokolane. Prostrana sokolska sala bila je puna pu­ blike. Koncertni deo bio je ispunjen vr­ lo interesantnim tačkama umetničkih i larodnih pesama. Kao prva tačka bila je poznata pesma »Barbari mi smo«, ot- pevana sa puno izražaja i muškosti. Još u početku videlo je se: da je hor teti­ ni,čkl do krajnih granica obradjen, sa puno discipline, volje, razum evana i ono, što je najpotrebnije, sa odličnim ma- terijalom. Osetilo je se, da hor raspo- laže izvršnim glasovima i da ga čvrste ruke horovodje g. prof. Vasilija Mirka odlično I sigurno vode. Posle prvog dela programa, tenor so­ lista Glazbene Matice, g. Avgust Živko, izveo je nekoliko solopesama uz pratnju klavira, zvršujud svoj program sa po- pularnom pesmom »Pod pendžeri«. Zvu- čan, fini i izvrstan tenor g. Živka osta- vio je najbolj! utisak. Muški hor dao je dve odlične tačke: »Ljubi konja jaše« i »Pesme od kola«. Najzad program je završen ponova sa mešovitim horom. »Njega ni«, primor­ ska narodna pesma od Oskara Deva, nekadašnjeg horovodje Glazbene Mati­ ce, ostavlja jedan savršen utisak; a VIII. rukoyet od Mokranjca očigledno dokazuje, da jedan dobar hor može ob- raditi i onu intimnu osedajnu stranu pes­ me, pa makar ona bila i iz drugih kra- jeva, do najman ih i najdubljih finesa, gde u pesmi glavnu ulogu igraju osedaj i izražaj duše, običaji, podneblje, priro­ da i mnoge okolnosti, koje se ne mogu mehanički naučiti, do kojih se iedino može dodi savršenim osedajem. Brača Slovenci, ulazedi pesmom u našu du- šu, potvrdju.u i pesmom bratstvo naših osedaja, koji su zajednička odlika naše­ ga naroda. U glavnim potezama hor Glazbene Matice uspeo je. da da jednu savršeno umetničku pesmu sa osnovnim odlikama jednog horskog umetničkog pevanja: cdličnom tehnikom i do krajnosti savr- šenom interpretacijam i dikci.om- Ono. što je glavna mana naših horova, to smo kao specijajitet i lepu osobinu kod hora Glazbene Matice uočili i osetili. Da je Glazbena Matica sa ovakvim moralnim rezultatima napravila svoju turneju, za­ sluga je nesumnjivo u prvome redu njenom odličnom horovodii g. prof. Mir­ ku, a zatim pos!ušnim i disciplinovanim članovima oba hora. Koncertu Glazbene Matice prisustvo- vao je g. ban i g. podban Moravske ba­ novine, predsednik Opštine i drugi od­ lični predstavnici našog grada.« Opozarjamo, da bo mariborsko občin­ stvo imelo priliko slišati pevski zbor Glasbene Matice dne 2. maja v Union­ ski dvorani, ko se bo z majhnimi spre­ membami ponovil program turneje. Profesor Marc Vey ne bo predaval. V soboto 25. t. m. je nameraval pre­ davati v Cercle francais v »Vesni«. Da­ nes pa je Cercle dobil obvestilo, da g. profesor ne more tokrat predavati, Vuzenica in njeno prebivalstvo. Tudi v naši občini je ljudsko popiso­ vanje končano. Trajalo je od 1. do 7. aprila. Cela občina ima 1775 prebival­ cev, in to 875 moških in 900 žensk. Po katastralnih občinah se porazdelijo ta­ kole: trg 560 (268 moš., 292 žen.), Št. Vid 518 (254 moš., 264 žen.), Št. Janž 503 (249 moš., 254 žen.), Dravče 194 (104 moš, 90 žen.). Naših državljanov je med temi 1761, 14 pa tujih; izvzemši 4 pravoslavne so vsi rimokatoliki. Po na­ rodnosti ozir. maternem jeziku pa je sli­ ka naslednja: Slovencev je 1711, Srbo- hrvatov 4, Nemcev 56 in drugih (Slo­ vanov) 4. — Razveseljivo je tudi dej­ stvo, da je v celi občini le 93 nepisme­ nih, torej jedva dobrih 5%. Napram zadnjem ljudskemu štetju se je število prebivalstva dvignilo za 185 ljudi, torej za 11.5%. Živine pa se je v celi občini naštelo: konjev 93, govedi 703 (od tega ca V * krav), svinj 698, ovac 540, koz 120, pe­ rutnine 1803, čebel panjev 380. Od tega števila odpade največ na Št. Janž. Zemlja se porazdeli na razne vrste nasadov v odstotkih povprečno takole: njiv je ca 14—20%, vrtov l°°/oo, travni­ kov in sadovnjakov 8%, pašnikov 16— 28%, gozdov 50—60%, neobdelane ro­ dovitne zemlje 2—4%, nerodovite zem­ lje pa 2—40 0 /o « . Hmelj so opustili že sko- ro vsi. Hiš je v celi občini Vuzenici 285, od teh je obljudenih 243, ostale so ali po­ drtije ali pa se uporabljajo za shrambe ali slično. Poljedelskih gospodarstev je 225, vseh družin pa 329. Cenzurni sosvet Narodne banke v Ma­ riboru. Ravnokar je bi! z novimi imenovanji izpopolnjen cenzurni sosvet pri podruž­ nici Narodne banke v Mariboru. Člani sosveta so sedaj gg-: V. Berdajs, veletr­ govec na Trgu svobode; I. Krejči, rav­ natelj tovarne v Rušah; inž. I. Lenarčič, industrijalec v Josipdolu na Poh.; Mat. Obran, lesni trgovec, Maribor, Tatten- bachova ulica; Mii. Oset, veletrgovec, Maribor, Glavni trg; J. Pivljakovič, car. posrednik, Maribor, Aleksandrova cesta; M. Šepec, trgovec, Maribor, Glavni trg in Jos. Šerec, trgovec in kavarnar, Ma­ ribor. Aleksandrova cesta. Razpisane železniške gradnje. Minister za promet je razpisal gradnjo železnic Sevnica—Št. Janž na Dolenj­ skem (normalnotirna, 12 kilometrov), Varaždin—Koprivnica (42 km) in Pri- boj—Prijepolje (28 km). Diisseldorfskl vampir je bil včeraj spoznan krivim umora v 9 slučajih, posilstva v 2 slučajih in po- skušenega umora v 7 slučajih. Obsojen je bil Peter Kiirten devetkrat na smrt radi umorov, radi ostalih zločinov pa na 15 let ječe. Smrtna kosa. V bolnici je umrla sinoči 32Ietna go­ spodinja Frančiška Rajh. V trgu Marenbergu, ki je imel še pri ljudskem štetju 1.1921 37.8% Nemcev, jih izkazuje pri sedanjem štetju samo še 22%. Število prebival­ stva je padlo od 998 na 947. od katerih je 784 Jugoslovanov, 152 Nemcev. 1 Madžar, 10 raznih. Med Nemci in dru­ gimi Neslovani je 79 tujih državljanov. Klr ub ogromni premoči slovanskega ele­ menta pa ima trg še vedno nemškega župana. Klub »Meja« je na svoji sinočnji seji sklenil, da bo priredil tekom prihodnjih treh mesecev sledeče večje izlete: dne 10. maja v Remšnik in k Sv. Pankraciju, dne 24. mata H Sv. Duhu na Kobanskem, junija v Kaplo in juli;a v Pernice nad Muto. Izleti k Sv. Duhu, v Kaplo in Pernice bodo združeni s predavanji, ki iih bo pri­ redila mariborska ZKD, v Kapli bo pa obenem tudi otvoritev nove Obmejno ljudske knjižnice ZKD. Dnevi izletov v Kaplo in Pernice bodo še snorazumno določeni in objavljeni. Opozarjamo na te izlete že danes vse planince, ki jim je na srcu naša meja! Serfem aretacij le bilo izvršenih od včeraj popoldne do davi.'A retirani. so bili med Hrnrlmi Jo­ žefa L. radi nrevt»»-e. .To?ef Š. rndi < rn- ljufije, Ivan A. radi hujskanja rekrutov. O r a f s k l : Od torka dalje! Premiiera v Jugosla­ viji! 100% nemški zvočni velefilm? TRGOVCI Z DEKLETI NA DELU! (Bela sužnja) Maria Solweg. Oskar Homolka. U n i o n : Od danes dalje 100% sijal, veseloigra VESELA DUNAJSKA DEKLETA Wi!!y Forst. Lee Parry. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 . 19.. 21 uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaia dnevno: od 10. do 12. ure na blagaini XXVI APOLO KIMO: »Divji lovec« v Studencih. Sobotna predstava »Divjega lovca« \ Sokolskem domu v Studencih je poka­ zala, da publika direktno hrepeni po igrah. Gosp. Blažič je igro režiral in za­ služi popolno priznanje za trud. Majdo« hčerko županovo, je podala gdč. Sanci- nova jako dobro. Rihtar gosp. Cilenšek je podal v igri kakor tudi v masiki pravi tip skopuha. Vrhunec njegove igre je bil v tretjem dejanju, ko zblazni. Jane­ za, divjega lovca, je igral kot gost gosp Pečar iz Ruš; bil je brezdvomno naj­ boljši ter je potegnil vse igralce za sa­ bo. Pravi tip .vaškega reveža Tončka ja podal gosp. Škilan, ki je s svojo sijajno kreacijo vzbudil salve smeha. Vlogo Gašperja je odigral g. Molan imenitno, jako dober je bil njegov nastop v 2. de­ janju med pretepom. Ostale vloge so bi­ le podane v celoti jako dobro. Igra je potekla brezhibno in scenarija in lučni refleksi so bili dobri. Občinstvo je po vsakem dejanju obsipavalo igralce z burnim aplavzom, ter jih poklicalo pred zastor. Pred predstavo je gosp. Hren iz- pregovoril nekaj besed o pisatelju Finž­ garju. Zopet nezgoda otroka. V Jablancih je v odsotnosti staršev prišel 31etni posestnikov sinček Anton Krepek z levo roko v slamoreznico. De­ čka so radi prehudih poškodb morali prepeljati v splošno bolnico. Sobno strel)anie lovcev bo drevi ob 20. url v kegljišču gostilu« »Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici — Sklepno nagradno streljanje se bo vršilo 21. maja. Vsi oni strelci, ki se na­ meravajo udeležiti strelskega tekmova­ nja, naj prisostvujejo zadnjim strelskim večerom v čim večjem številu. Četrtek, petek, sobota kabaretni večeri Velika kavarna Moška podružnica Cirll-Metodove druž­ be v Mariboru ima svoj letošnji občni zbor prihodnj) pondeljek, dne 27. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji Narodnega doma. Vabljeni so vsi, ki žele podpirati delovanje na­ še šolske družbe. »Radikalna kura« na Pobrežju se na splošno željo občinstva ponovi v nedelje 26. t. m. ob 7. zvečer v dvorani Rojko. Vstopnice so v predprodaji pri br. Renčlju. Oficirski dom mariborske garnizije priredi dne 2. ma­ ja v dvorani Narodnega doma tovariški večer. Začetek ob 20.30, obleka poljub­ na. Kdor želi posetiti prireditev in ni dobil vabila, naj se pismeno obrne na Upravo Oficirskega doma (45. pp. vo­ jašnica kralja Aleksandra) najkasneje do 26. aprila. Za Zagrebški Zbor od 25. aprila do 4. maja se dobe izkaz­ nice in znižane vozne karte y. biljetar- ni »Putnik« v Mariboru,