Imamo ust
Veselo vest prinašamo, radostno oznanjamo: imamo ustavo — habe-mus papam!
Konec je škodljivi zmešnjavi, izvirajoči iz našega brezustavnega življenja, in na laž so postavljeni vsi krivi proroki, ki so škodoželjno oznanjali naš pogin, češ da si ne bomo mogli zgraditi ustave. Danes imamo ustavo in jugoslovanski narod stopa iz dobe nereda v dobo reda, dela in zakonitosti.
Dve in pol leta je vladal v naši 'državi nered, ki so ga provzročali različni zakoni, ki smo jih podedovali po Avstriji, Madžarski, Srbiji in Črni gori. Danes imamo samo en zakonik — našo ustavo — in to je prvi pomen sprejetja ustave, ker nas ona uedini v našo državo.
V brezustavni dobi so vladali radikalci, demokrati, naši klerikalci in socialni demokrati. Vladali so tako, da se je širila povsod korupcija, popolnoma pa se pozabljalo na državne potrebe. Izvoznice so omamile vse in vse je drvelo za «kšeftom». V službi kapitala, ki je bil v rokah Mjudi, ki so bili ali brez čuta za državo ali pa celo naravnost proti-državno nastrojeni, so ti vladajoči strankarji popolnoma prezrli ljudske interese. Povsod se je porajalo zato nezadovoljstvo, brezdelje, verižni-štvo in tihotapstvo. Vladajoči krogi pa namesto da bi z močno roko napravili red, so popuščali v vsem,
ker so se bali ljudstva vsled svoje slabe vesti. Namesto gesla: več dela, več plače, so sankcionirali katastrofalno geslo: manj dela, več plače. Vse take in enake nerednoati so sedaj z ustavo končane, kar je drugi pomen ustave.
Zaradi brezustavja ni nihče tako trpel, kakor ravno kmet. Po preobratu so vladajoče meščanske stranke kar na svojo roko imenovale narodno predstavništvo zloglasnega opomina in zato so bili sklenjeni vsi zakoni le v interesu meščanov in proti potrebam kmetskega stanu. Neznosne razmere so nastale zategadelj za kmetovalca in zato je morala ustali naša SKS. kot nosiieijica ideje politične in gospodarske osamosvojitve kmetijskega ljudstva. Uspešno je vstopila za to visoko misel v boj in dosegla, da so prišli v vlado tudi zastopniki kmetijskega ljudstva. Velikanski uspehi so bili doseženi s tem za kmetovalca, prebit je bil led in storjen zadetek edino pravilnemu načelu, da vladaj državo tisti, ki tvori večino prebivalstva, to je krnet. Nova ustava nam jamči možnost popolne izvedbe tega načela in tudi zato pozdravljamo sprejeto ustavo. Na kmetskem prebivalstvu samem je, da to tudi izvede.
Nobena stvar pod solncem ni popolna, saj ima celo solnce samo pege. Tako tudi ni čudno, ce ima ustava svoje napake. Preveliko moč po
še imele meščanske stranke, vsled česar nosi ustava na sebi tudi njih pečat. Še večjo moč pa bi imele meščanske stranke in pod še bolj nazadnjaškimi uredbami bi trpela država, če bi ne bilo ustave. Z vojaško silo bi vladale meščanske stranke še v naprej in vsaka kontrola bi bila nemogoča. Kdor bi se protivil vladajočim, bi prišel v zapor in sila bi zrušila vse pravice ljudstva. Da preprečijo ta škodljivi absolutizem strank, so glasovali naši poslanci za ustavo, ki pomeni konec absolutizma nekaterih strank, ki pomeni vlado ljudstva. Zato večna sramota tistim, ki so pobegnili iz zbornice, ko se je sklepalo o vladi ljudstva!
S sprejetjem ustave stopamo v novo dobo našega javnega življenja, vstopamo v dobo zakona, reda, pravic in dolžnosti. Novo in sveže življenje se nam obeta in kmetskemu ljudstvu je prifaorjena možnost, da si osvoji državno krmilo. Vlada gre večini prebivalstva,, je osnova nove ustave in tudi zato ij glasovali naši poslanci za njo. Vršili so s tem svojo dolžnost in z mirno vestjo morejo zategadelj položiti svojim volilcein račun o svojem delu.
Habemus papam — imamo ustavo! Zakonitost, obramba zatiranih, ie s tem uveljavljena. In to je končni in morda'največji in najbolj ljudski pomen ustave, zaradi katerega ustavo še prav posebno pozdravljamo.
Gotof poslanca ITOSS^ Ureka.
(Konec.)
Avtonomija.
Poglejmo sedaj nekoliko, kakšna naj bo ta samouprava.: ali naj bo to taka avtonomija, kakršno hočejo člani «Slo venske ljudske stranke*, ali pa naj bo to samouprava, seveda v čim širšem zmislu in v okviru edinstvene in močne države 1
j Člen 95. ustavnega načrta določa, da fse deli država na oblasti z največ /700.000 prebivalci. Slovenija bi se po-itemtakem razdelila najbrže na dva deda. Tako bo v državi nastalo, kakor se Igovori, približne 30 malih oblasti, ma-Kh samouprav. Ne vem, če bi bilo to v korist države same, ako bi te oblasti (delale zakone po svoji volji, in po svo-prilikah. Lahko bi se tako pripetilo potniku, ki bi ne poznal vseh posebnih zakonov posameznih samouprav, da bi bil morebiti v eni oblasti za isto reč kaznovan in zaprt, za katero bi bil v drugi oblasti odlikovan.
Z gotove strani se poudarja, da se morajo izbrisati
plemenska imena,
vsled^česar naj odpadejo tudi historične meje in zato se naj tudi Slovenija ne imenuje več tako. Ker se pa imenuj država namesto Jugoslavija kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, zato so ravno s tem imena vseh plemen zasi-gurana in ovekovečena. Mislim torej da se z nepripustitvijo sedanjih pokrajin ne morejo odstraniti plemenska imena, kajti Slovenci bomo vedno ostali Slovenci, četudi bomo razdeljeni na več oblasti.
Veliki župan.
V tem členu predlaga ustavili od bor, da imenuje kralj velikega župani. Nase ljudstvo sc boji, da bo ta veliki župan iz tujih krajev, ki ne bo poznal razmer, da bo, kratko rečeno, Srb. Ka kor že poprej omenil, ima ljudstvo iz gotovih razlogov, ki so deloma stvarni, največ pa demagoski, nekal Strah pred brati na jugu. Zato se boji,
da bo prišel nekdo, ki bo v imenu dr žave nad to oblastjo komandiral in po veljeval nad ljudstvom.
Zato bi bilo potrebno dodati temu členu, da bedi veliki župan, ki ga imenuje kralj kot načelnika oblasti, izbran vedno iz oblasti same. S tem bomo šli na roko našemu ljudstvu, s tem mu bomb pokazali, da je njegova bojazen, da bi zamogel n. pr. v Sloveniji načelovati kdo iz Maeedonije ali Črne gore, popolnoma prazna.
Načrt »Jugoslovanskega kiubs»
se glasi precej podobno, h oce na, da imenuj velikega župana kralj na predlog oblastne vlade. Tak veliki župan bi bil po predlogu ».Jugoslovanskega klubas popolnoma suveren, podrejen samo oblastni vladi, oziroma skupščini, ne pa državi. Veliki župan, izvoljen od oblastne vlade, bi bil vedno od te vlade odvisen in vsled tega vedno poli-tičar. Ne mogel bi delati nepristransko, ampak delal bi koriiptno in strankarsko, zlasti čo ne. bi imel nad seboj nobene kontrole. Zavladal bi absolutizem stranke, ki bi bila slučajno na vladi; vsi drugi pa bi bili popolnoma brezpravni.
SLS. »a vladi.
Slovenci imamo v tem oziru precej' Žalostne izkušnje. V Sloveniji smo imeli razne vlade, katere so tvorile stranke, ki so bile slučajno v teh dveh letih, lepo po vrsti se menjajoč, druga zn drugo na vladi. ImeB smo na vladi »Slovensko ljudsko stranko*.' Ti ljudje, kar je znano gotovo vsakemu Slovencu, so dela,li zelo koruptno. Protežiraii so svoje ljudi in'preganjali vse druge. Odstavljali so župane, učitelje in uradnike, nastavljali pa kot uradnike, svoje ljudi, ki nikdar niso bili v javni službi, ampak so bili le privatni uradniki; tem uradnikom so všteli celo mnogo let v službena leta itd. Ti ljudje so imeli potem pravico, da so kot uradniki delali
propagando za svojo stranko, niso pa nikdar videli urada od znotraj itd.
V neki občini blizu Maribora so odstavili župana, ker je bil slučajno pristaš nase stranke. Ker pa v vsej do-tični občini ni bilo niti enega pristaša klerikalca, zato so imenovali za ge-renta klerikalca iz sosednje občine.
Pritožbe so bilo popolnoma zaman in je vlada nastavljala še naprej samo uradnike, ki so bfli njenega mišljenja; ti uradniki so bili skoraj suvereni, kajti, "kar so hoteli oni, to so hoteli tudi njih predstojniki na vladi, ker bili so si vsi v politični žlahtj.
JDS. na vladi.
Drugič so bili na vladi naši slovenski. demokratje. Ti so pokazali, da so precej brihtne glave in da so se kot dobri učenci SLS. precej naučili. Šli so po isti poti, kakor jo je hodila SLS.
JSDS. na vladi.
Potem smo imeli na vladi tudi nase socialne demokrate. Ti, ki so največji sovražniki korupcije in absolutizma, fie ne prihaja iz njihovih vrst, so se seveda tudi pokazali vredne svojih predhodnikov.
Kn primer! V Ljubljani imamo deželno cblačilnico. (Poslanec Brandner: «To je bilo v tistih časih, ko so jo imeli socialni demokratje v rokah!») Oblačilnica je šla na riziko dežele. Denar so je zbiral iz vse dežele po davkih itd. Ta deželna oblačilnica bi gotovo j morala biti pravična. Toda zasledil [sem v tej oblačilni«, kako se je kmet-jjskrmu ljudstvu prodajalo blago za 10 j odstotkov dražje nego onemu, ki se je | izkazal, da je pristaš socialnodemokra-tične' stranke. Pa ne samo to! Ko smo šli nad voditelja tega zavoda, nam je povedal, da je ukazal to Prepeiuh. Povedal je celo, da se primeri,- ko dobe gotovi ljudje blago zs, polovično ceno
Drag primer: Imeli smo bolniške blagajne po deželi. Imamo jih še danes.
V teli bolniških blagajnah je delal en dober uradnik, ki je izvršil vs8 potrebne posle. Pod socialnodemokratično vlado pa so se nastavljali pri bolniški blagajni ljudje, ki niso bili tam potrebni, ampak so imeli samo to nalogo, da so propagirali socialni demokratizem. Še danes imamo pri bolniških blagajnah popolnoma nepotrebno ljudi. Kjer je bil poprej samo 1, sta sedaj po 2 ali celo S. Vsi pa so izraziti strastni agitatorji — clanes komunisti. Seveda ni bU namen socialnih demokratov, da bi. posta vili v bolniške blagajne za agitatorje komuniste, ampak takrat - so bili ti socialni demokratje in tako so ostali v bolniških blagajnah še danes.
Izkušnja nas torej uči, da bo vsaka stranka, naj se že imenuje tako ali tako, izrabljala, samo svojo moč v strankarske namene.
Ako bi imeli torej v naših oblastih .velike župane po milosti raznih strank, ki bi bile takrat slučajno mi vladi, potem ne bi bila mogoča Bikaka pritožba zoper nasilstva, ki bi jih ta, vlada'izvrševala. Stranka bi delala po svoji lastni volji, kakor bi se ji pač poljubilo, ker bi bil vsak uradnik takorekoč suveren, ako bi bil slučajno v politični žlahti z onimi, ki bi sedeli na vladi.
Zaradi toga moram kot kmet odločno odklanjati tako samoupravo. Četudi bi nam jo hotela dati tukajšnja vlada, oziroma ustavotvorna skupščina, bi jo morali mi odklanjati. Kajti mi hočemo imeti, ako pri manjših oblastih ne najdemo razumevanja-, priliko, da si poiščemo svoje pravice v višjih inštan-cah.
To uvideva tudi SLS., ki hoče, da njeni somišljeniki ne delajo iz lastnega prepričanja, ampak tako, kakor hočejo njeni' voditelji, ki vidijo, da v Beogradu ne bodo prišli nikdar do one moči, ld jo hočejo imeti. Zato stremijo vsaj za eno edinico, v kateri bi imeli neomejeno moč, katere jim nihče ne bi mogel prikrajševati. Ta račun je zelo lep. Ako bi bila Slovenija popolnoma avtonomna, ako bi bili oni njeni neomejeni gospodarji, bi s pomočjo strank, ki hočejo žensko volilno pravo, izvedli le-to ter si tako zagotovili za vedno komando nad Slovenijo.
Za svojo osebo sem sicer prepričan, da jo ta račun precej slab. SIcer je res še mnogo žensk, ki drve brez vsakega pomisleka slepo za onimi, ki jih plašijo s peklom in vragom, vendar pa se najde tudi veliko takih žen, ki že danes mislijo s svojo glavo iu ki nikdar ne bi sledile še tako sladkim obljubam klerikalcev.
Člen 96. ustavnega načrta, predloženega po ustavnem odboru, govori o korapet^ci oblasti.
Pripomnil bi, da bi bilo najpotrebneje, da bi med razne stvari, spadajoče pod kompetenco te oblasti, spadali tudi obrt, iii trgovina.
Iz dokazov zadnjib dni vidimo, da. se mora zagotoviti naši Sloveniji, ki je po večini kmetijska,, obstoj in da ji je treba d.iti možnost, da v primeru nad-produkdje sama odloča o izvozu svojega blaga, kajti jaz vem, da bi tukajšnja beograjska vlada no hotela vodno vpoštevati in umevati želj in zahtev slovenskega kmetskega ljudstva, ako bi s tem no soglašale druge pokrajine.
K temu členu naj omenim tudi, da hoče SLS. imeti še veliko več- drugih stvari pol oblastno kompetenco, tako u. pr. šolo. Bole naj bi ji istotako služile v propagando za. njeno strankar-stvo. Ako bi mela ta stranka šole v svojih rokah, tedaj bi nastavljala samo svojo učitelje, ki bi bili primorani pod strogo ■ kaznijo, da se jih izključi iz šole, vzgajati otroke v enakem zmislu, v katerem vzgaja ona našo ljudstvo, t. j., da, je vsakdo nepošten in da bo vsakdo pogubljen, ki ni pristaš SLS.
Ako bi bili učitelji prepuščeni ua milost in nemilost slučajno vladajoči stranki v oblasti, tedaj bi se čisto zanesljivo ne mogli posvetiti svoji dolž-
nosti tako, kakor če je šolstvo eno tno urejeno po vsej državi. Gotovo je, d a je najboljnesigurno vladanje ene straaike. Kakor se stranke menjavajo, takt i bi se menjavali tudi učitelji. Vsaka, stranka bi pritiskala po svoje in konča o bi noben učitelj več ne vedel, ali naj pripada tej ali oni stranki. Učitelj bi i zgubil'vse veselje do dela in tako bi propadla tudi kultura našega naroda ►
Zato je potrebno, da se uredi šol a po vsej državi enotno in da se tudi z enega in istega mesta upravlja.
K Členu 97. bi pripomnil, da. nil ;akor ne gre, da bi gospodarstvo oblasti kontroliral finančni minister. Ako je že v tej oblasti kot državni zastopnik i veliki župan, zakaj bi potem še dali nek ;o zavoro, ki bi ovirala delovanje, prt »stoat in svobodo oblasti? Moj predlog meri ua to, da se to določilo črta. Oblast naj spada pod kontrolo velikega župa* na, kakor določa člen 101., popolnoma nepotrebno pa je, da bi bil tu še drug aparat kot kontrola.
Člen 105. naj bi se glasil tak p, da bi se uradniki imenovali v prvi vr sti izmed domačinov; ako pa bi teh nei bilo, naj bi prišli šele v poštev drugi uradniki, zmožni jezika, ki se goviori v oblasti. S tem bi šli na- roko ljudstva, ki še boji, da bodo samo tuji uradnik! zasedli naša mesta v uradih, šolal k itd., kakor strašijo s tem l,judi naši kle irikal-ci, kar je razvidno iz pisma našega so mišljenika, ki sem ga Vam prej prečita!. (Poslanec dr. Vošnjak: «Saimo en srbski uradnik je pri nas!»)
Prav posebno pozdravljam čl fin 107., ker naj služi kot »kancelparagrrifs- temu namenu, da uradniki ne hodni izrabljali svojih uradniških mest irt svoje moči v politične s vrhe. Kako n obhodno potreben je «kancelparagraf»- za nar le slovenske razmere, ve samo tisti, ki pod temi razmerami živi, dočim si tega drugi niti predstavljati ne morejo. Ravno tako potreben nam je pa tudi ta paragraf, ki izldjučuje politiko iz uradov in iz šol ter sploh iz vseh javnih mest.
Gospodje poslanci! Priporočal bi, da bi se v teh vprašanjih kolikor mogoč« šlo na roko ljudstvu, ki tvori državo. Opazil sem pri raznih gospodih opozicije in vlade, da imajo za te stvari malo zmisla. Med govorom enega ali drugega vladnega pristaša se je eden ali drugi opozicionaiec trudil, kako bi ga mogel pobiti. Ravno isto- je bilo tudi obratno. Ne vem pa, če se je kdo pošteno potrudil, da bi dobro premislil, če je to, kar se predlaga od nasprotne strani, dobro, če bi bilo mogoče ljudstvu s tem ustreči in tako stvoriti sporazum.
Mislim, da smo dolžni volilcein. državi, narodu, da stremimo za čim boljšo ustavo, in sicer za tako, ki bo zadovoljila naš narod, ki mu bo zagotovila napredek, dober razvoj in seveda tudi obstanek. Jaz kot zastopnik slovenskega kmeta moram trditi, da je vse to, kar se dogaja danes v Sloveniji, da je ta, klic po gospodarski ločitvi od Beograda izšel iz — ako izvzamemo demagogijo — onih razlogov, da je to ljudstvo sedaj v dveh letih videlo, da-se mu noče iti na roko, da se ga noče omevati aii pa <ia se ga celo na!?; č šikanira in prezira. Kot zastopnik krnela Vam moram reči samo to-le: Naše slovensko kmetsko ljudstvo je mirno, menda najmirnejše v državi. Ako mu bo zagotovljen gospodarski obstoj in kadar bo videl naš kmet, da bo mogel pri tem, da gara noč in dan, človeku primemo se preživljati, da ne bo vsak čas pričakoval kakih novih uaredb in novih šikaii, temveč da bo vedel, da živi v urejeni državi tako, kakor nvj je kot človeku živeti potrebno, takrat ne bo več nobenega klica «.proč od Beograda*, takrat so bo vzbudila v njem ljubezen do enotne države, takrat se bo vzgajal v n.j?m patriotizem.
Ako pa ne bomo stremili za tem, da slušamo glas naroda, da hočemo tudi vpoštevati njegove želje, da hočemo
Samostojen Je tisti, ki misli s svojo glavo. Sramota tistemu, ki še vedno misli le to, kar mu dovoli gospoda!
Uredništvo in upravniitoo Sista jje u Msablfani na Kongresnem trgu It, B (naproti dvorsa}.
?t. 27.
Leto m.
Glasilo „$@mmi®me
PeiSeiina pSašana v gotovini.
mp* Izhaja vsak 6eti?tek. Naročnine:
celoletno........ ......- .. .
poluletno ..»..,.,,.,,..... Posamezna številka.............
IBTMrn h.ihw 1
K 50--
Insesrati:
1 mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase ............. .
uradne razglase........... ,
reklame................
Ne podpisujte nobenih izjav, fcr vam |ffc predlagajo kierlkalci, ker vse nflh izjave so sleparija!
upoštevati njegovo voljo, bomo pa Sli Bnn dalje bolj narazen. Želim, da bi še poji predlogi kolikor mogoče vpošte-vali, da bi se kolikor mogoče uvaže-vale želje, ki sem jih v imenu našega kmeta tuka j izrazil, ker le na ta način 'mi bo mogoče, da z veseljem in navdušenjem glasujem za to ustavo. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Zemljoradniki
(Poslanec Ivan Mrmolja.)
, Ugleden je bil ob ustanovitvi nas i«Zemljoradnički klub». Sestavljen iz iSrbov, Bosancev, Dalmatincev in Slovencev, je bil govoren izraz novega in samostojnega gibanja kmetskega ljudstva v državi in viden doto iz uedinjenja troimenskega naroda.
Storila pa se je takoj v začetku napa ika, da ni hotel Avramovič sprejeti predsedstva in načelnega verstva klltiba. Avramovič se je izgovarjal: «iVli inteligenca smo tu le za to, da iVijm kmetom pomagamo, dokler se >V i sami ne upeljete. Nikakor pa noče tno, da bi Vas vodili.* Tako smo si izvolili za svojega načelnika Lažji :a.
Posledice te pogreške so se pokazal ie takoj. Lazič ni bil dovolj samostojen in hodil je za vsako malenkost povpraševat k Avramoviču, ki se vsled bolehnosti in zaposlenosti pri zadrugah ni mogel udeleževati red'no vseh sej. Če ni bilo Avramovi-ča pri seji, se ni mogel Lazič odločiti za nobeno stvar. Sklepi so se zavlačevali, nehote užalili predlagatelji in ustvarjala se je slaba volja. La-zičevo nesamostojnost so vsi spoznali in zato niso na njega več nič dali.. Avramovič bi moral torej biti vsekakor voditelj. Ker pa je bil za voditelja oficielno določen Lazič, zato sla vodila klub oba in nobeden.
P<pleg tega pa ni mogel imeti :a-mosfcojne volje niti Avramovič sam. Njemu na vratu je sedel tajnik Komad linič (od naših imenovan I<o-raanidirič), ki je hotel vsled svojega Sdikbitorskega značaja voditi vso politiki D.
fT«P je bil vzrok, da je prišel «Zem-Ijorasdr.ički klub» ob ugled, ker so ga nnorale vladne stranke smatrati ga nezanesljivega in ker na takega ni-IBO mogli računati pri pogajanjih.
Zdi se, da je bila tudi pogreška Semljoradnikov, da so volili Joco SJovartcviča kot starega politika. Mržrija med njim in Pašičem je bila prevelika in ni bila v prilog klubo-vemu približanju vladnim večinskim strankam.
, ffako nastalo kolebanje je rodilo irazcepitev kluba, ki gotovo ni bila ha korist kmetskega pokreta.
Vene »i r pa jc prazna nada onih skodožšeljnežev, ki se predčasno vesele, da bi ta razcepitev mogla pomembno škodovati kmetskemu po-feretu.
Ideja, ki je prožela dušo jugoslovanskega kmeta, gre preko mej države za končnim ciljem zelene inter-nacionale. Ta ideja je tako silna, da ne more zamreti, najmanj pa še spričo takih malenkosti. Pač bodo padale nespretne osebe in na njih mesta prihajale druge. Toda val organizacije pojde neizprosno svojo pot naprej.
Glede razmerja slovenskih kmetov do kluba zemljoradnikov se mora le obžalovati, da je prišlo do napadov v listih. Grešilo se je v tem oziru obojestransko, tako pri «Kme-tijskem Iistu» kakor tudi pri «Selu». Povod za te napade pa je dal Rade-šček v «Slovencu», kar velja pripomniti. Čeprav pa so bili napadi včasih grdo nedostojni na obeh straneh, vendar vlada v občevanju med nami in zemljoradniki popolnoma prijateljsko razmerje. To je prav tako kakor pri sporih v družinah, ko se člani med seboj ob gotovih prilikah silno napadajo, potem pa se, ko je treba prijeti za skupno interesno delo, takoj zopet sporazumejo.
Najbolj je treba obžalovati, da ni celoten klub takoj spočetka vstopil v vlado in s tem preprečil pogodbe z muslimani.
Pogrešeno je bilo tudi to, da je sklenil klub glasovati proti ustavi, kar je rodilo nadaljnjo odcepitev od kluba Mogel bi dati tozadevno se-Ijakom proste roke.
Vsekakor pa je zadovoljivo in znano dejstvo, da bi glasoval klub zemljoradnikov kljub vsemu za ustavo, če bi bila v nevarnosti.
Toliko v trezno razumevanje in pojasnilo onim, ki si na vsemogoče načine razlagajo «Zemljoradnike».
Gospod poslanec Sašaik, pojasnite!
Novomeška »Sedanjost* se vedno bolj in bolj uveljavlja kot klerikalni list. Že v zadnji številki smo pribil! njeno lažnivo in hujskajoče poročanje, danes pa moramo zabeležiti nov primer časnikarske podlosti in pojasnilo moramo zahtevati tudi od Vas, gospod poslanec Sušnik, kakor boste to takoj razumeli, ko preberete notico v, 4. Številki »Sedanjosti*, ki se glasi:
Trošarine in davka prosta žganje-kuha je po prizadevanju naših poslancev gg. Sušnika, Nemaniča. in tovarišev dovoljena, in sicer družinam 4 članov 3 dni, 8 članov 6 dni in 12 članov 12 dni. To velja tudi za one vinogradnike, ld imajo gostilno, v kolikor porabijo žganje za sebe in svoje rodbinske člane.»
Tako se glasi notica »Sedanjosti® dobesedno in. gospod poslanec, mi izjavljamo, da je vsa notica grda in j podla laž.
Gospod poslanec! Vi pač sami dobro veste, da nimate prav nobene zasluge na doseženi veliki ugodnosti za sloveu skega kmetovalca, ln enako veste dobro, da so to ugodnost dosegli edinole naši poslanci.
Vprašamo Vas zato, kako je mogla prinesti «Sedanjost» to vest? Če ste poštenjak, o čemer nočemo dvomiti, tedaj ste dolžni to pojasniti. Dolžni pa ste celo več! Namreč, da se čisto jasno in točno izjavite, da niste provzrocili notice v »Sedanjosti®, da jo obsojate, ker kot poštenjak smatrate za žaljivo, da bi se moglo tudi samo misliti, da se hočete ponašati s pavovim perjem.
Kot poštenjak pa ste končno tudi dolžni se boriti za resnico in izjaviti, kdo da je priboril slovenskemu kmetu davka prosto žganjekuho.
Gospod poslanec Sušnik, pričakujemo Vaš odgovor, ker drugače bomo primorani — obsoditi ne samo »Sedanjosti® kot lažniv list, temveč zadvo-miti tudi o Vaši poštenosti!
Gospod poslanec Sušnik, besedo imate sedaj Vi!
Za zapeljane vojne begnnce.
Brezvestna hujskarija raznih demagogov in nasprotnikov naše države je zapeljala mnogo naših fantov, da so pozabili na svojo dolžnost in pobegnili v tujino, kjer so spoznali,, da so postali žrtev hujskačev. Da rešijo te neprevidneže državi ter obenem iz sedanje bede, v katero so v marsikaterem oziru zašli čisto po ne
terem so doživeli naši nasprotniki vsled sijajnega nastopa poslanca Mrmolje strahovit poraz, ki jim bo zvenel še dolgo po ušesih. Prišli so, da bi razbili shod, da bi udušili resnico, toda hčerka Božja, sveta resnica, je vstala zmagovito in razgalila vse laži, vse ogabne neresnice nasprotnikov. In oni, ki so prišli na shod s sovražnim namenom proti nam, so pod vplivom besedi tovariša Mrmolje postali naši in izpre-gledali protiljudsko delo voditeljev SLS. Tako je bil shod v Slovenski Bistrici obračun z ljudskimi izkoriščevalci in sijajna zmaga naše misli, naših neustrašenih poslancev.
Ze pred začetkom shoda je bil tovariš Mrmolja opozorjen, da agi-tirajo klerikalci z vso gorečnostjo pri svojih pristaših, naj se shoda naše stranke udeleže v čim večjem številu. Hoteli so pač razbiti shod, da bi udušili resnico. Ker pa je njih namero izpregledal tovariš Mrmolja, je naročil vsem našim pristašem, naj povsod agitirajo za udeležbo in privedejo na shod čim več nasprotnikov, da spoznajo le-ti vse gnusne laži, ki jih trosijo nasprotniki o naši stranki in naših poslancih.
Pod vodstvom bivšega bistriškega gerenta, Hinka Grila, je tudi v resnici prišlo veliko število klerikalcev. Jasno je bilo, da le-ti niso prišli na shod kot mirni zborovalci, temveč da je bil njih edini namen — razbiti shod.
To se je tudi takoj ob uvodnih besedah poslanca Mrmolje pokazalo. Poslanec je dejal: «Vidi se, da ste prišli na shod vsled hujskanja ,Gospodarja' in ,Straže', katera pišeta, kakor da smo mi nekakšne zverine in nekakšen izmeček človeštva, ki ga je treba pobiti.«-
Komaj so bile izrečene te besede, že je skočil Gril pokonci in zavil vse besede, češ: «Dejali ste, da smo mi klerikalci zverine!» Takoj se mu je pridružila neka, očividno le za pretep pripravljena trojica, ki je pričela besneti in se zaletavati proti govorniku z besedami: «Kdo je zverina? Prekličite besedo! ,Ven z njim!» itd.
Samo neusbašen nastop poslanca Mrmolje je preprečil, da ni prišlo do pretepa. Na njegovo zahtevo je imenoval predsednik shoda, tovariš
dolžnem, so podali naši vedno delaV- r/„m„_ j- „„j-. - ,__
ni poslanci vojnemu ministru in mi- Kumar, _ dva reditelja ra_duhovx so
nistru za zunanje zadeve to-le interpelacijo:
Našemu klubu d"'iajajo dan na dan prošnje, naj izposlujemo za vojne beguncc amnestijo. V prošnjah se navaja, da so vojaki pobegnili v Nemško Avstrijo in druge obmejne države vsled brezvestnega hujskanja proti naši vojski in slikama naše vojne službe v najtemnejši luči s strani izvestnih ljudi in časopisja. Pisalo in pripovedovalo se jc, da so vojaki, ki pridejo v Macedonijo in Albanijo, v slabšem položaju nepo v najhujšem robstvu. Nič čudnega tedaj ni, če so si tako nahu iskani mladeniči ustvarili take predsodke in če so pobegli brez vsakega pravega povoda, kar v pismih na svojce sami zatrjujejo. Ti begunci odkritosrčno obžalujejo nepremišljeno storjeno kaznivo dejanje, izvršeno pod vplivom neodgovorne tuje sugestije, ter prosijo kraljevsko vlado milosti.
Begunci obetajo, da hočejo z veseljem in v polni meri zadostiti svoji vojaški dolžnosti, ako se morejo brez kazni vrniti v svojo domovino.
Dovoljujemo si zato vprašati gospoda ministra: 1.) Ali so mu te razmere znane? 2.) Ali in kaj namerava ukreniti, da se beguncem dovoli povratek ln da se jih kazni oprosti.
V Beogradu, dne 24. junija 1921.
Narodni poslanci: Drofenik, Kirbiš, Knšar, Majcen,
Mrmolja, Raj ar, Urek, Vožnjah.
j se pomirili. Tedaj je poizkusil svo-" jo srečo sam Gril. Stavil je na poslanca Mrmoljo vprašanje za vprašanjem in trdno upal, da bo spravil s svojimi zvitimi vprašanji govornika v zadrego, ali na vsako vprašanje mu je poslanec Mrmolja tako točno in stvarno odgovoril, da je ljudstvo kar strmelo. In ko so ljudje primerjali govor Mrmolje s pisavo klerikalnih listov o SKS., tedaj so spoznali resnico in se glasno zgražali nad nizkotnostjo tega tiska.
Po štiriurnem govoru poslanca Mrmolje je Gril spoznal, da je njegova blamaža zapečatena in da ga več ne reši nobena stvar. Zato je pobegnil s shoda in namignil svojim pristašem, naj store isto.
Toda vsi so ostali in strmeč poslušali resnico. Tako se je ponovilo v Slovenski Bistrici to, kar ponavljamo vedno in vedno. Pustite vse nasprotnike na naše shode, pustite jim, da slišijo naš glas, ker spoznali bodo potem resnico in obsodili svoje dosedanje voditelje! To, kar se je zgodilo še povsod, se je uresničilo tudi v Slovenski Bistrici.
Gospodu Grilu pa zategadelj tudi naša topla zahvala, ker je poskrbel za tako veliko udeležbo našega shoda.
Naseljevanje v Macedoniji.
Vsem, ki so se priglasili za naselitev v Macedoniji ali drugih južnih krajih naše države, svetujem to-ie: Nihče naj se ne seli brez sredstev, takorekoč aa golo zemljo. Vsakdo naj si pripravi doma barako, ki se jo more potem zložiti na kraju naselitve. Ves za to potrebni les vzemite s seboj iz Slovenije! Prevoz lesa je na železnicah brezplačen. Na les, obljubljen iz gozdov Ma-cedonije, se ne zanašajte, ker je prevoz iz gozdov predrag-! S seboj vzemite tudi vprežno živino in živeža vsaj za nekaj mesecev!
Ivan Mrmolja s, r.,
narodni poslanec.
Shod v Slovenski Bistrici.
V nedeljo dne 19. junija je bil v Slovenski Bistrici velik shod, na ka-
Pokrajinske vesti.
(Nov uspeh naših poslancev.) Vsled energičnega nastopa tovariša Puclja in naših poslancev bodo kmetovalci in mali obrtniki oproščeni enoodstotnega poslovnega davka. V prihodnji številki bomo prinesli o tej novi pridobitvi naših poslancev obširnejše poročilo.
(Naši župani.) - Za župane so bili izvoljeni nadalje naši somišljeniki v tehle občinah: Šmarju pri Jelšah, Grušovi pri Mariboru, Senarski pri Ptuju, Spodnjem Porčiču, Vranjem, Stojncih pri Ptuju, Olirnju, Mavčičah pri Kranju, Čatežu ob Savi, Krškem, Studencu pri Krškem, Raki pri Krškem, Tržišču pri Krškem, Boštanju pri Krškem, Tribu-čah pri Črnomlju in Selih pri Žum-perku.
(Občni zbor krajevnega odbora SKS. za Ljubljano) bo v četrtek dne 14. julija ob osmih zvečer v gostilni ge. Mra-kove na Rimski cesti. Udeležba ob-
(Vojaška dolžnost naših državljanov v Ameriki.) Na razna vprašanja onih ki imajo sinove v Ameriki, ki x Avstriji niso zadostili svoji vojaški dolžnosti, pojasnjujemo: Mladeniči, ki so odšli v Ameriko pred nastopom vojaške obveznosti in ki se niso »glasili za vojaško službo v Avstriji, niso dolžni nadoknaditi v Jugoslaviji v Avstriji zamujene vojaške službe, če niso postali ameriški državljani, potem pa so dolžni. odslužiti orožne vaje, in sicer do 32. leta. Vsi ti se morajo zglasiti pri našem konzsilatu v Ameriki.
(Dopisnikom.) «Kmetijski list* stoji na stališču, da bodi politični boj dostojen. Zato odklanjamo vse osebne napade, ki niso utemeljeni v političnem življenju nasprotnika. Čisto nemogoče pa nam je priobčevati, s kom so je spozabila kaka žena, ker to jc stvar, ki se tiče samo njene vesti, ne pa javnosti. Kot kristijani se hočemo ravnati po Kristusovem izreku: «Ne sodite, da ne boste sojeni!» ter pričakujemo, »ia store tako tudi naši bralci. — Uredništvo »Kmetijskega lista?,
(Dopisi) ki jih danes vsled pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti, pridejo prihodnjič na vrsto. Nabirajte prispevke za naš tiskovni sklad, da bo mogel izhajati »Kmetijski list* redno na šestih straneh!
(Pozdrave «Kmetijskemu listu») in njegovim bralcem pošiljata iz kmetijske razstave v Leipzigu tovariša inž. Tavčar in Prijatelj.
(Kako lažejo.) Mariborska »Straža* je objavila to-le lažnivo notico: Volitev župana v S e v n i c .i o b S a v i. Dne 6. maja so se vršile volitve občinskega odbora v Sevnici. Oddanih je hilo 382 glasov. Od teh je dobila SLS. 5 odbornikov, SKS. 5. NSS. 5, JSDS. 5, JDS. 4. Dne 16. ma.ja je volil občinski odbor župana- in 8 svetovalcev. Za župana je bil izvoljen s 16 glasovi proti 8 glasovom g. Štefan Lamper, ki jo javno preklical vsako strankarstvo in popolnoma izstopil iz SKS. Za podžupana pa je bil izvoljen s 17 glasovi proti 7 glasovom g. Anton Korene, vrl pristaš SLS. Tudi svetovalci so večinoma od SLS. Nov župan g. Lamper in podžupan g. Korene sta zelo priljubljena pri občanih. Samostojnim in demokratom v Posavju pšenica ne gre več v klasje. — Z ozirom na to notico nam javlja g. župan Lamper, da je in ostane pristaš naše stranice in da ni nikdar izjavil, da izstopi iz SK Izjavil je le, da pri svojem uradovanju ne bo poznal nobenega strankarstva, kar je tudi njegova dolžnost in kar mi popolnoma odobravamo. »Straža® pa je to takoj zavila, češ novi župan ne pozna več SKS. Tako potvarjajo resnico! Fej! je edin naš odgovor.
(«Slovenski gospodar«) je v svoji zadnji številki poizkusil z lažjo in zavijanjem oslabiti uspehe naših poslancev. Prihodnjič ga bomo zato temeljito prijeli za njegov jezik, kar nam danes žal vsled nedostajanja prostora ni m o goce storiti.
(Klerikalci za demokrate.) Klerikalci kriče dosledno zelo proti demokratom ampak v Gornji Radgoni so pa klerikalci volili demokrate proti nam kmetom. Meščanske stranke so se tako vendar enkrat našle v objemu. Vsi naši agitatorji pa si naj zapomnijo ta primer, ker je to nov dokaz za sleparsko politiko klerikalcev.
(Kmetijski pouk po deželi.) Pover-jeništvo za kmetijstvo priredi v mesecu juliju predavanja v nastopnih krajih, in sicer: V nedeljo dne 10. julija: v Brasloveah (predava ravnatelj Belle o kmetijstvu), v S t. Juriju ob Taboru (instr. M. Zupane o živinoreji), v Starem pri Slovenjgradcu (vet. Per-šuh o živinoreji), v Mali Nedelji (instr. Jos. Zupane o vinogradništvu) invžabnici pri Škof j i Loki
pa se jim je vendar posrečilo ukrasti neti kemu revnemu posetniku kravo. O tal tovih ni ne duha ne sluha. Prav resna pozivljemo zato višje oblastvo, da opo» zori orožnike, naj se v prvi vrsti bri* gajo za tatove in šele. kadar le-te polov p, naj obrnejo svojo pozornost na tiste, ki spijejo kako čašo po policijski uri. Opustite lov mi muhe in lovite raj« tatove — nesrečo dežele!
(Polhov gradeč.) Pri nas je šolsH vodja nadučitelj Jovan, ki ima tudi veliko besedo v klerikalnem generalnem štabu. Precl občinskimi volitvami je v dražbi Rigarja in Golmajerja ob-ietal vso občino, r/.a šolski pouk se pa ni brigal. Če mu je kdo povedal kako trpko resnico, potem se je pa znašal v šoli nad njegovimi otroki. Tako n. pr, je brcnil meseca aprila neko učenko, ki ni znala naloge in ki ni hotela za kazen držati roke v vodi, s tako sila v levo stran stegna, da se ji je poznal sunek nekaj dni in da ni mogla v šolo. Sedaj, odkar je pri nas ta klerikalni petelin, nazadujejo otroci. Ko je bil_tu še prejeli ji šolski vodja. g. .T. Bo r. j a, ki si je pridobil povsod največje spoštovanje. pa je uspevala šola in otroci so se kaj naučili. Ker je bit otrokom dober učitelj, zato so z veseljem zahajali k njemu v šolo. Toda, čeprav je b'.l gospod Božja vzoren učitelj, da ga je vse ljubilo, ni mogel ostati pri na?, ker se ni hotel vmešavati v strankarstvo. V interesu šole prosimo višji šolski svet. da pokliče g. Jovana k sebi in ga pouči o nalogah šolskega voditelja. Obenem s poukom pa mu naj tudi dostavi dekret, da je premeščen od nas. Treba pa je to storiti skoraj, kaj« svaka sila do vremena!
(V Cerknici) je bil i7.voljen za župana Matija Obreza, vrl prist»8 SKS. Izmed občinskih svetovalcev pripadajo štirje naši, dva pa demokratski stranki. Živela zavedna Cerknica!
(Iz Starega trga pri Rakeku.) Tipičen primer, kako si znajo naši »demoni kratarjb (liberalci) pomagati do moči, se je zgodil pri nas ob sestavljanju kandidatne liste za občinsko volitev. Sestavili smo kompromisno listo a liberalci in jo tudi podpisali. Ker smo pa dali nepriljubljenega liberalnega kandidata na zadnje mesto in bi ta,ko propadel, si je pomagal general brez vojakov s tem, da je prepisal na listi imena tako, da je spravil sebe ua prvo mesto. Gospod general, enkrat se Vam je posrečilo, da ste nas osle-parili; drugič pa si sestavite svojo listo lepo sami, če si jo sploh morete, m j.\ „o/i; v.; imoi; /1 -i hi Viili sami
vezna:
(višji živinorejski nadzornik inž. Zidan-šek o živinoreji); v nedeljo dne 17ega julija: zjutraj v S r o m l j a h in popoldne v Stari vasi na Bizelj-skem (višji vinarski nadzornik Ska-licky o vinogradništvu in kletarstvu), v črmošnjicah (višji živinorejski nadzornik inž. Zidanšek o živinoreji), v Gotovljah pri Celju (instr. M. Zupane o živinoreji) in v Mengšu (kmetijski svetnik Rohr-mann o travništvu in pridelovanju krme).
(Kmetje!) Pohitite v> nedeljo dne 10. julija vsi na Prevoje h Kotniku, kjer bo velika narodna veselica v korist Družbe sv. Cirila in Metoda in Jugoslovenske Matice! Začetek ob treh popoldne.
(Ig.) V zadnjo številko se nam je vrinila neljuba pomota, da smo izpustili med izvoljenimi občinskimi funkci-jonarji našega uglednega pristaša Franca Tonija, posestnika in gostilničarja na, Igu, ki je bil izvoljen za podžupan a. S tem pomoto popravljamo.
(Iz Notranjih goric.) Pozorkmet-je in tudi oblastva! Dne 30. junija okrog polnoči je bil ukraden po-sestnici Mariji AllČevi vol. Dne 2. julija so poizkusili tatovi novo tatvino, in sicer pri posestniku Jakobu Vel ko vrhu, p. d. Vojski. Odprli so že hlev, toda prepodil jih je hlapec, ki je prišel pravočasno domov. Isti večer
Da. da, radi bi imeli, da bi bili sami generali, mi kmetje pa Vaši ^vojaki, toda to ne bo Slo več. Tisti časi, ko ste jahali na naših kmetskih hrbtih.
so minili enkrat za vselej!
(Školja Loka.) V nedeljo dne 17. julija ob treh popoldne boobčnizbor okrajnega odbora SKS. n škof j o Loko pri tovariš« J- Za-kotniku na škofjeloškem kolodvora. — Vse krajevne organizacije SKS. v sodnem okraju škofjeloškem vabimo, da se udeleže občnega zbora v velikem
številu.	. .
(Ukradena je bila) na planini Jelov-d posestniku Janezu Sokliču iz blejskega Sela- krasna triletna kobila, ki je dobila pri premovanju v Lescah prvo darilo. Ukradli so mu jo verižnik^ ter jo odpeljali na Laško. Pa kriči «Slovenec* proti uredbi o »redu i« radu» in se zgraža nad strogimi kaznimi, ki naj "zadenejo razne nepridiprave. Mi pa pravimo: Kdor dela in živi pošteno, tisti se ne boji nobene kazni in za njega ni nobena uredba grozna. Mi hočemo za vsako ceno rea. ki se naj doseže, če ne gre z lepa^ pa z grda.. Ampak živine si ne pustimo krasti'
(V Beli cerkvi pri Novem mestu) j« umrl naš zvesti somišljenik in po vse} Dolenjski dobro znani posestnik Franc Maj želj. Rojen v St. Jerneju,- i« po dovršenih šestih razredih realke V Ljubljani postal Majzelj kmet. Priženil se je na lepo Anderličevo posestvo V Beli cerkvi. S svojo blago soprogo jW živel v najsrečnejšem zakonu. Majzellš je bil vzor pridnega in poštenega kmeta. Od rane zore do pozne noči r,a nogah in na delu, si je pridobil lepo premoženje. Bil je mož korenjak, neupogljiv značaj in skrajno narodnega mišljenja, Zlasti veliko zaslug si je stekel pri ' obnovljenju vinogradov v svoji občini, kjer je bil tisti ča-s tudi župan. Z vnemo je bodril svoje soobčane na težko delo, jim pomagal in jih podpiral. Zato bo živelo njegovo ime v srcu vseli, ki so ga poznali, čast njegovemu spominu! Počivaj mirno v zemlji, ki si jo tako ljubil!
(Srečni kmetje!) Trboveljska pre-mogokopna družba se zopet pripravlja, da bi napravila iz nekaterih kmetov — berače. Več kmetom iz vaal Retja nad Hrastnikom hoče vzeti večino posestva in jim pustiti le uboge hiše brez gozdov in polja. Plačati jim hoče po 10.000 kron oral povprečno za gozde, polja in travnike, če se kmetje s tem ne zadovolje, pride ce-nilna komisija, katero pa kmetje že tako poznajo, da se udado raje v božjo voljo. Po tem, kaj naj naredi ubogi kočar s temi par tisočaki, rejeri gospodje no povprašajo. V tem primeru
Nabirajte prispevke za tiskovni SKS., kajti stranka brez tiska je kakor vojska brez orožja!
Somišljeniki, prispevajte po svojih močeh za tiskovni akiad »Kmetflskega Usta"!
*
H moralo na vsak način poseči naše poverjeništvo vmes in izposlovati pri družbi, da bi pustila, kmetijska posestva pri miru, če bi jih pa že vzela, naj bi vzela vse in plačala tako, da bi si mogel kmet z izkupičkom preskrbeti drugo vsaj enako posestvo. Prosimo pa obenem tudi gospode poslance za pomoč,
(Kmeta-domačina uničiti,) to je linenda cilj trboveljskega premogo-kopa, Iu dobiva les od drugod po železnici in ga plačuje po 400 K in dražje, kar je itak prav. Prav pa ni, da ga mora domačin pripeljati k premogo-kopu, kjer mu ga milostno plačajo po f—(dvestopctdeset kron. Na eni strani ukrade delavstvo kmetu vse, kar pridela, na drugi strani pa odira našega kmeta družba sama tako, da ga mora vzeti vrag ali pa da popusti naš kmet posvetno rabo in zleze pod zemljo nad premog. Kaj bo iz teb kmetov-rudarjev, katerim pobere rudnik posestva in jim pusti hiše, ko manjka premoga — to pa Bog ve.
(Zavodnje.) Dne 20. junija smo imeli ta gostijo našega zavednega tovariša, posestnika Franceta Stropnika, p. d. Zaveršnika, z gdč. Miciko Smvečnikovo. Pri tej priliki so svatje na predlog tovariša starešine Ivana Kneza iz Raz-borja zložili za tiskovni sklad SKS. 200 kron. — V na& župniji imajo nekatera dekleta takozvano »Dekliško zvezo®. Na sestankih • te zveze se uče tudi gospodinjstva, to pa samo zato, da jih lažje vzgoje v zagrizene klerikalne agitatorice. Med drugirf ščuvajo tndi dekleta, naj s samostojnimi fanti ne občujejo. No, fantje se tem agitato-ricam ne bodo vsiljevali. In tako je sel tudi naš tovariš preko teh devic in si poiskal nevesto iz hiše, kamor ne seže njih agitacija. Novoporočencema želimo obilo sreče. Na mnoga leta!
(Bnkovcf pri Ptuju.) Podpisana pre-klicujeva izjavo, ki sva jo po nevednosti podpisala na prigovarjanje kleri kalnega agitatorja N., izjavljava, da Bva bila in ostaneva zavedna pristaša SKS. ter svetujeva klerikalcem, naj nikoli več ne poizkušajo iskati pri nama kakršnihkoli podpisov. — V Bukovcih, dne 21. junija 1921. — 'Franc B e z j a k s. r., občinski predstojnik. Matija K o k o t s. r., posestnik.
(Dopisunu «Straže» od Sv. Marjete.)
■»Straža® in »Slovenski gospodar® objavljata v zadnjem času nesramne Članke od Sv. Marjete. Nočemo se ponižati, da bi odgovarjali šmarješkemu dopisniku, kajti to brezposelno in brc/častno plaveče je podobno že steklemu psu, fci vse oblaja in ogrize, kar mu pride nasproti. Le v začetku smo se zgražali «ad «Stražinirai» in »Gospodarjevimi® Članki in se čudili, kako moreta uredništvi iti na limance temu propadlemu Sopisunu. Danes se pa za te Inmparije .Hiti ne zmenimo več. — Najprej je bil napaden ugledni gerent g, Kram-berger in označen za krivičneža in nemčurja. Pač smešno! Med vojsko pa je veljal za »srbofila®! Izpričevalo za irgoliča so lažnivci po svojem okusu zasukali, da so pri volitvah lažje proti SKS. agitirali. Nato so napadli večkrat obče spoštovanega in zelo delavnega učitelja g. V a u d o. Prav ničesar drugega ne znajo, kakor že drugo leto klepetati in lagati o podporah. Vsi pošteni in nepristranski Marječani pa dobro vemo, da iz te moke nikoli ne bo kruha, saj jc ves »manever® zraste! le iz osebnega in političnega sovraštva proti imenovanemu g. učitelju, vsled česar spada samo v koš. —• Slednjič se je spravila »Straža® tudi na našega delavnega organizatorja in vzornega vinogradnika, g, L i p o v ž k a. V Gru-feovi poznamo Ie enega klerikalca in Slobna. laž je, če se trdi, da je dospel dopis v »Stražo« iz Grušove. Imena »kravji pastir®, »grušovski Avgust® i. dr. kažejo pač dovolj jasno, kako sirov' in nesramen je šmarješki dopisnii-ček. Kaj se mešate v župansko volitev naše grušovske občine, ki je od župa-na do zadnjega odbornika v taboru SKS.! Če bi bil g. Lipovšek vaš pristaš, bi ga hvalili in lizali — povsod! Če bi soproga g. Lipovška poljubljala vaše »maziljene® roko, bi bila svetnica ■--t seveda. Na koncu naj še povemo, da dobro vemo, kdo je nesramni dopi-*un, ki dela vedno prepir in nemir pri Sv. Marjeti. Kako veselo je bilo pri nas takrat, ko še ni delalo to človeče zgage med nami! Če ne bo miru, tedaj bomo pokazali njega in njegove parčke v taki luči, da bosta strmeli javnost in oblast. Dovolj dolgo smo molčali. Ne dražite in ne silite nas, da vas raz krinkamo! — Več M a r j e č a n o v.
(Križevci.) Z ozirom na nas članek t. dne 16. junija o »Gospodarski zadrugi v Gornji Radgoni®, v katerem je bilo rečeno, da je prodajal g. Šantel pšenico »Gospodarske zadruge® po 11 in 12 kron in da ga je zaradi tega kaznoval verižniški urad, nam je poslal g. Šantel pojasnilo, po katerem ne odgovarjajo naši podatki resnici. G. Šantel izjavlja dalje, da je naznanil že sam »Gospodarsko zadrugo* zaradi nerodnosti v njenih trgovskih knjigah in da nam pošlje rade volje v vpogled vse svoje, račune, ki jih ima od »Gospodarske zadruge®. Pojasnilo g. Šan-tia objavljamo lojalno, ker nočemo nikomur delati krivice, svoje dopisnike
pa ponovno prosimo, naj poročajo samo resnico, ker bi bili sicer prisiljeni opustiti vsako obzirnost.
(Gnišovo.) Lažnivemu dopisniku »Straže®, ki je napisal v njeni 65. številki notico »Lipov Tonček®, odgovarja občinski odbor s tem-le: Ko se je bližala v naši občini županska volitev, smo bili vsi odborniki razen enega za to, da si izvolimo našega pristaša, to« variša Lipovška, za župana. Ko smo potem ponudili tovarišu Lipovšku mandat, ga je ta odločno odklonil in izjavil, da ne prevzame županske časti na noben način, ker ima preveliko posla s političnim delom in s svojim gospodarstvom. Prva grda laž »Stražine-ga» dopisnika je torej, da je Lipovšek hotel postati župan. Druga laž sledi takoj prvi. Laž je, da je Lipovšek volil samega sebe za župana. Nasprotno pa je res, da je predlagal Lipovšek za podžupana tovariša Damiša, za svetovalca pa tovariša Stergarja in Thalerja. Res je nadalje, da je predlagal tovariš Thaler Lipovška za podžupana in cla je tudi to mesto odklonil Lipovšek vsled preobilice političnega in' gospodarskega dela. V tretje pa pozivljemo lažnivega dopisuna »Straže®, naj dokaže svojo tretjo laž, češ da. je Lipovšek dejal Gmšovčanom, da so osli in tepci. Če tega ne dokaže, potem je naj-grši lažnik v vsej župniji. »Vinkel-advokat®, obrekovalec in postopač-brez službe, na .telo, da Te ne prehiti tovariš Lipovšek z nerodnim dokazom, kdo je imenoval Grušovčane falote! — O b-č i n s k i odbor v G r u š o v i.
(Šolske prireditve v Murski Soboti.) V proslavo praznika sv. Cirila in Metoda je priredila šolska mladina dne 24. maja v prostorih g. Ditfcricha čarobno pravljično igro »Prstan®. Dne 11. junija pa je prav tam igrala mladina tukajšnje meščanske šole ljudsko igro »Skrb in smrt®. Pri obeh prireditvah je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička — znamenje, da so se otroške prireditve našim Prek-murcem zelo prikupile. Vse uloge teh ne prelahkih iger so bile rešene v za-dovoljnost vseh poslušalcev. V govoru kakor pri petju so otroci besede čisto izgovarjali. Ubrano in dovršeno petje je napravilo na obiskovalce globok vtisk. Oko marsikaterega našega Človeka je postalo solzno, ko je ta, nadebudna mladina iz vsega grla odpela himni »Lepa naša domovina® in «Hej Slovani®; zelo so ugajali tudi »Mladi vojaki®. Led se prebija, mlada sveža generacija vstaja, treba nam je iz naših central samo če večje moralne podpore, ne pa, da se nam mečejo samo polena pod noge, in tedaj bo sedaj še močno madžaronstvo kaj hitro postalo le še — spomin. Vsa čast in hvala našemu vrlemu prečanskemu učiteljstvu, ki ima v teh posebnih prekmurskih razmerah težko, iniciativno in požrtvovalno, a za to zelo hvaležno delo.
(iz Prekmurja.) Nek »prekmurski kmetovalec® jo jc pogodil v svojem članku, priobčenem v št. 23. »Kmetijskega listo®. Vidi se, da se je Prek-murje zdramilo iz svoje letargije in da napreduje z ostalim svetom. Da na zaslugi tega ne participirajo kmetski strokovnjaki, ki so v Prekmurju, to je jasno. Ne morda zato, ker edino govore, dosti pijejo, a malo delajo, marveč zato. ker so kot »pofarbane vrane® podlegli v civiliziranju s sotovariši »črno- ali belovranskimi® in ker tako sploh niso mogli priti do udejstvo-vanja. Pomilovanja vredni siromaki! No, morda se pa izboljša njih položaj in morda, se jim omogoči praktično delovanje, ko zapuste Prekmurje njim najbolj nevarne strokovne »bele vrane®, da o srakah ne govorimo. Žaloval za njimi gotovo ne bo nihče, najmanj seveda tu ostali strokovnjaki, pa če poneso še tako velik nimbus slave s seboj. Kolikor so pa med tem že odrinili v prečanstvo, jim želimo le srečno pot in jim kličemo v slovo: Omne nimiiun nocet...!
Politične vesti.
(Sprejem ustave.) Po sedmih mesecih neumornega clela je izvršila usta-votvorna skupščina svojo nalogo in dala narodu — ustavo. Na Vidov dan je bila sprejeta ustava, na dan naše največje narodne nesreče je bil položen temelj naši zmagi, to je naši državi. Vidov dan je postal na ta način vesel praznik in s ponosom beležimo, da je to zasluga tudi naših poslancev, ki so dovršili tako veliko delo naše svobode, za katero je bilo doprinešenih toliko žrtev in prelite toliko krvi. Slava jim!
(Zgodovinska seja ustavotvorne skupščine,) na kateri je bila sprejeta ustava, je bila dne 28. junija, to je na Vidov dan. Za sejo je vladalo povsod veliko zanimanje. Vse zbornične galerije so bile natlačeno polne in vročična nervoznost je vladala vsepovsod. Zbornico samo je naravnost oblegalo številno občinstvo, ki si ni moglo priboriti vstopnic k seji. —• Ob desetih so prišli prvi poslanci v zbornico. Naši poslanci so prišli z
zelenimi bršljinovimi vejicami v gumbnicah, kar je vzbudilo splošno pozornost. Po otvoritvi seje je na kratko govoril minister za konstituanto dr. Trifkovič, na kar so podali predstavniki raznih klubov svoje izjave.
(Izjave strank.) Za z e ml j or a cinike je izjavil poslanec Lazič, da bodo le-ti glasovali proti ustavi, ker ni vlada ugodila njih minimalnim zahtevam. Socialni demokratje so izjavili, da bodo glasovali iz strankarskih ozirov'proti ustavi, da pa hočejo braniti z vsemi silami državno edinstvo. Tudi narodni socialisti so izjavili, da bodo glasovali, proti ustavi, da pa so pripravljeni braniti državo tudi s krvjo proti vsem njenim notranjim in zunanjim sovražnikom. Enako izjavo so podali republikanci.
(Glasovanje.) Nato se je vršilo glasovanje. Vsak poslanec je moral vstati in glasno povedati, ali je «za» ustavo ali «proti» ustavi. Ko je bilo glasovanje dovršeno in skrutinij končan, je ugotovil predsednik zbornice, dr. Ribar, da je glasovalo o ustavi 258 poslancev, in sicer 223 za ustavo in 35 proti ustav«, vsled česar je ustava sprejeta. —• Nepopisen vihar odobravanja je zaoril nato po dvorani, ki se kar ni hotel poleči. Šele po daljšem času je mogel zopet povzeti besedo predsednik zbornice, dr. Ribar, ki je imel potem lep in globoko občuten patriotični govor. Nato se je določil še dnevni red prihodnje seje, ki je obsegel zaprisego prestolonaslednika in poslancev na ustavo. S tem je bila zaključena zgodovinska seja ustavotvorne skupščine.
(Pri najvažnejšem delu ustavotvorne skupščine,) pri sprejemu ustave, pa so manjkali poleg komunistov tudi naši klerikalci. Ker je bilo proti koncu meseca, so sicer prišli v Beograd po dijete za svoje brezdelje, toda namesto v zbornico so se podali na galerijo med poslu-šalce. Tako izpolnjujejo klerikalci svoje poslanske dolžnosti, kar je tre-ba pribiti! Radičevci, komunisti in naši klerikalci, torej ta triperesna deteljica, je manjkala v skupščini tedaj, ko je šlo za največje koristi ljudstva. Volilci, zapomnite si to!
(Prisega regenta.) V zmislu določil ustave mora priseči regent tekom 24 ur po sprejetju ustave na ustavo. To se je zgodilo dne 29. junija ob enajstih na seii ustavotvorne skupščine. Za ta historični dogodek je vladalo velikansko zanimanje. Pred skupščino je stalo na tisoče ljudi, za katere ni bilo več prostora v skupščini. Ves Beograd je bil v zastavah, povsod praznično nastrojenje. Točno ob enajstih je naznalil strel iz topa regentov prihod. Regenta je pozdravil prvi pri vstopu v skupščino predsednik dr. Ribar. Nato je položil regent to-le prisego: «V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. prisegam pred Bogom, vsemogočnim, da bom varoval neoskrunjeno ustavo, da bom po njej in po zakonih vladal, da bom čuval edinstvo naroda, neodvisnost države in celino državne oblasti ter da bom v vsem svojem početju in dejanju imel pred očmi dobro naroda. Tako mi Gospod Bog pomagaj! Amen|»
(Nato so položili poslanci) takole prisego: «Prisegam pred Bogom vsemogočnim in pred vsem, kar mi je po zakonu najsvetejše in na tem svetu najmilejše, da se hočem pri svojem poslanskem delovanju ravnati po ustavi, da hočem imeti dobro kralja, naroda in edinstvo države po svoji vesti in po svojem znanju vedno pred očmi.» Prisegli so vsi na-vzočni poslanci, med njimi tudi naši klerikalci. Toliko so knčali proti ustavi, sedaj pa prisegajo na njo. Vedno enaki so svoji dvojnosti!
(Atentat na regenta.) Ko se je vrača! regent v spremstvu predsednika vlade g. Pašiča po priseg« na dvor, je vrgel neki komunist s hiše ministrstva za javna dela, "d se šele gradi, bombo. Bomba, ki je udarila ob gornji konec nekega brzojavnega droga in se razletela v zraku, je ranila 11 ljudi, nekemu dijaku je izbila oko. Prestolonaslednik je ostal hvala Bogu nepoškodovan. Ob eksploziji bombe se je ozrl prestolonaslednik v zrak, nato pa hladno nadaljeval svojo pot. Občinstvu, ki ga je navdušeno pozdravljalo, je prestolonaslednik regent prisrčno odzdravljal, kakor da se ne bi ničesar pripetilo. Nato je točno po programu pregledal čete, kar je izpadlo nad vse sijajno. Ranjence, izmed katerih jih je bilo sedem tako poškodovanih, da so jih
morali prepeljati v bolnico, je obiskal takoj po pregledu čet prestolonaslednik ter se z njimi prijazno razgovar-
jal.
(Atentator) je poizkušal po atentatu pobegniti, toda razjarjeno ljudstvo in redarji so ga skoraj ujeli in občinstvo bi ga linčalo, če ga ne bi rešila policija. Pri njem so našli še tri bombe in revolver. Atentator se piše Spasoje Stejič in je Srb, rodom iz Turške Kaniže. Bil je svoj čas v ruski boljševiški armadi ter je strasten komunist.
(Preiskava glede atentata) je dognala, da je bil zasnovan umor regenta Aleksandra na Dunaju. Na atentatu so bili udeleženi tudi komunistični poslanci iz naše države. Tri osumljene komunistične poslance je izročila zbornica zato sodišču. Sedaj premišljujejo že vsi trije v ječi svoj zločinski naklep. Preiskava je nadalje dognala, da so hoteli komunisti izvršiti še vse polno drugih atentatov, nato pa proglasiti revolucijo in svojo sovjetsko neumnost. Vsled novih razkritij so prijeli še kakih 40 ljudi, kateri vsi so silno kompromitirani. S tem atentatom so komunisti ponovno dokazali, da je ob-znana upravičena. In s takimi ljudmi se družijo naši klerikalci! V lepo družbo so zašli!
(Vsi Jugoslovani) brez razlike j strankarske pripadnosti obsojajo t atentat ter hvalijo Boga, da nam je j obvaroval prestolonaslednika, ki se je znal s svojo prijaznostjo, s svojim delom in s svojim rodoljubjem pridobiti ljubezen nas vseh. Da bi ga nam ohranil Vsegamogočni še dolgo vrsto let v slavo države in v dobro naroda!
(Zaradi atentata na prestolonaslednika,) ki je bil zasnovan na Dunaju, je poslala naša vlada ostro noto avstrijski vladi, v kateri zahteva najstrožjo preiskavo in izročitev vseh krivcev. Prav tako! Tej gadji zalegi je treba vsekakor narediti konec!
(Ker se je ponesrečil atentat,) so se odredile zahvalne molitve po vseh cerkvah.
(Dvorno večerjo) je priredil prestolonaslednik Aleksander na dan svoje prisege na ustavo na čast predsedništva skupščine, vlade in parlamentarnih klubov. Na večerjo je bilo povabljenih 32 oseb, in sicer predsedništvo skupščine, ministri in predsedniki klubov. Izmed poslancev SKS. so se udeležili večerje tovariši Pucelj kot minister, Urek kot podpredsednik skupščine in Raj ar kot predsednik kluba. Regent, ki je bil navzoč v civilni obleki, se je zelo zanimal za naše slovenske razmere, o katerih je jako dobro poučen. Dne 30. junija ob pol desetih zvečer pa je priredil prestolonaslednik za vse poslance, ki so prisostvovali njegovi zaprisegi, družabni večer v častniškem domu, ki so se ga udeležili tudi vsi poslanci SKS. Regent je govoril ž vsakim izmed njih in znova dokazal svojo globoko ljubezen do naroda. Po oficielnem delu večera so priredili častniki kolo, ki so ga plesali vsi poslanci in na koncu tudi regent sam.
(Ustavotvorna skupščina.) ki se je izpremenila v zakonodajno skupščino, je odgodena do dne 20. avgusta. Ustavni odbor pa je izpremenjen v zakonodajni odbor, kar je velike^" pomena za vse ljudstvo, kajti odslej bo mogla izdajati vlada vse na-redbe le preko tega odbora. Tako je z ustavo končan dosedanji absolutizem ministrov. Zato še enkrat: Živela ustava!
(Nova ustava) bo na predlog tovariša Vošnjaka prevedena na vse evropske jezike, da se bo tako podal dokaz, da je naša ustava ena najmodernejših ustav. To stoji in tuji listi so to tudi priznali, čeprav laže «Slo-venec», da je naša ustava najslabša, je pač gotovo ni niti prebral!
(Na italijanskem) je zopet vladna kriza. Fašisti in drugi nacionalisti bi namreč radi še več pobasali, kakor so že v Rapallu. Ker tega pametni Gioliiti noče storiti, zato so mu napovedali boj. Prej ali slej pa bo vendar zopet prišel na krmilo Golitti, ki je gotovo med prvimi državniki v Italiji.
(Grki) so doživeli v Mali Aziji nove poraze. Kakor vse kaže, bodo morali izprazniti Malo Azijo.
v zadrugo. Zaradi tega, ker je pnftJ nehala delniška družba, lahko dvlflfc nejo delničarji svoje delnice. Ker se je delniška dražba pravzaprav : mo preosnovala v zadrugo in obst.„ spričo tega »Ekonom® še vedno, 8f je pozvalo vse delničarje, da posta* nejo člani zadruge. Ker mora doc£ pisati vsak član zadruge pristopnica^ zato so se poslale le-te vsem krajci nim organizacijam, da jih predlože delničarjem v podpis. Da se ne «** vleče vsa zadeva v neskončnost, & sklenil pripravljalni odbor podpiso* vanje pristopnic, oziroma prenašanje delnic, z dnem 31- julija 11. zaključiti* Pozivljemo vsled tega vse krajevne organizacije in vse zaupnike, katerim so bile poslane pristopnice, naj jiti predlože do dne 31. julija posameznim delničarjem v podpis, nato pa naj jih takoj pošljejo "Ekonomu*, osrednji gospodarski zadrugi v Ljubljani. Sodna ulica št. 3.
Oni delničarji, ki ne bi do 'dne 31. julija prenesli svojih delnic na zadrugo ali ki jih ne bi dvignili, se bodo smatrali po tem roku za člane zadruge, njih delnice na se bodo prenesle na zadružne deleže.
IVAN ŠKARJA:
3
Dragfiiij^
(Dalje.)
K toSki 2.)
Spredaj je bilo že omenjeno, da zi« ve iz donosa vse narodne produkcija ne samo osebe, ki so neposredno udeležene pri tem produkcijskem procesu^ ampak tudi take osebe, ki so s produkcijo stvarnih dober v oddaljenejši zvezi, n.pr.03ebe, ki ji ustvarjajo znanstveno ali pravno ali moralno podlago, preprečujejo zunanje motenje ali zagotavljajo uspeh produkcije ali pospešujejo porazdeljevaaje produciranih dober itd. Čim večji je delež, ki pripade; tem fizičnim in pravnim osebam ob sicer enakih produkcijskih" pogojih i* donosa vse narodne produkcije, tens večja je cena produktom v celoti, torej tem večja je draginja.
V prvi vrsti je tukaj omeniti državo, kolikor ni sama podjetnik, in občin« različnih stopenj (krajevne občin®, okraje, dežele).
Da zamorejo država in občine izvrs Sevati svoje naloge (skrb za reči in mir z vzdrževanjem vojske, šolstvo, sode stvo. zdravstvo, dobrodelstvo itd./, potrebujejo dohodke. Bili so časi, k* so države vse svoge izdatke mogle kriti iz lastnih dohodkov (finančni doma-s niji), n. pr. iz zemljiških posestev, rudniških pravic, kovanja denarja Mi Dandanes so taki lastni dohodki dr« žav prav neznatni, dasi je sicer nekaj držav, v katerih so dohodki te vrste precejšnji. V to vrsto držav spada tudi kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev. ki ima precejšnja posestva, zla« sti gozdove in rudnike! Vendar tudi n« nai dohodki te vrste niti od daleč no zadoščajo za pokrivanje izdatkov, zven zanih z izvrševanjem državnih nalog, mnogo teh posestev je celo pasivnih, temveč mora država tudi pri nas jemati sredstva za izvrševanje svojih nalog v prvi vrsti iz žepov svojih državljanov v obliki davkov iu pristojbin. Od vrednosti vsakoletne produkcije vzame dobršen del država, da more plačati svoje uslužbence, pokriti svoje stvafrnej izdatke ter obrestovati in amortizirati svoje dolgove. Trajno zatnore zajemati država samo iz dohodkov svojih državljanov in ne iz njih glavnic, ker bi sicer sčasoma izčrpala glavnice državljanov in s tem tudi uničila produkcijo.
(Dalje prihodnjič.)
I Delničarjem »Ekonoma".
(osnovala delniška družba »Ekonomi
(Nakupovanje plemenske govedi v Sloveniji.) Po naročilu kmetijskega ministrstva v Beogradu se bo v drugi polovici meseea julija in v mesecu avgustu t. 1, nakupovala plemenska živina za Črno goro po posebni komisiji-Nakupovale se bodo do pet let, stare krave, nad eno leto stare telicc m biki v starosti od enega leto do dveh let. Kupovala se bo izključno le živina enobarvnih pasem, t. j. sive, psemene in bele barve. V svrho lažjega nakupa se bodo vršili plemenski sejmi v teh-le krajih: ua Grosupljem, v Veliki Loki, Velikih Laščah. Stični. St. Juriju ob južni železnici. Laškem, Brežicah. Sevnici. Slovenjgradcu in Slovenski Bistrici. Dnevi teh sejmov se bodo naznanili pravočasno. Živinorejci, ki imajo odveč- označene plemenske živine, naj jo predstavijo nakupovali'i komisiji na teh sejmih. Kraji, ki imajo nadprodukeijo zgoraj opisane živine in v katerih bi se labko računalo na. nakup vsaj 30 glav, se lahko po pristoju? , Kakor je bilo v »Kmetijskem listu® občini ali živinofbik0)rejet5 zadnji že večkrat razglašeno, se je pre- prijavijo na poverjeništvo t* kmetij-
stvo v Ljubljani,
Obrtniki, pristopajte k »Obrtni organizaciji za Slovenijo", ker le združeni postanemo modni!
Ali si že član obrambnega društva „Jugoslovanske Matice"?
(Nove takse.) Za analizo se-toen. so določepio posebne takse, in sicer za analizo: a,') deteljine, lana, re-pice, cerealij, prosa, jabolčastega sadja in solnčnic 4 dim.; b) vseh vrst trav za umetne travnik .e, dalje koruze, repe, konoplje in tobaka 6 din.; c) gozdnih semen iglica*t< ?ga drevja, bukev, hrastov, brez, jai -orja in koščičastega drevja 10 din. -— Dovoljenje, da se sme prosto uvoziti iz .'inozemstva selitveno pohištvo, velja 5» <lin. — Za prošnje, s katerimi se profci za povračilo preveč ali nepravilno vračunanih pristojbin, se more ia vsakjo deklaracijo razen navadne takse za vlogo plačati še takso 2 din, — Za dovoljenje, da se produ-centu tobaka da posojilo iz državue blagajne 5 din. — Za pritožbe proti komisiji za odkup tobaka 10 din. — Za dovoljenje prevoza monopolnih predmetov skoiS naSo državo: a) v množinak pod liflOO kg 5 din., b) preko 1000 kg Se za vsako tono po 1 din.
(Zvišana mostnina na savskem mostu pri Sevnici.) Ta mostnina znaša sedaj: za osebo 20' v, za malo nevprežno Sivino 60 v, za enovprežen voz s spremljevalcem S^!) v, za dvovprežen voz s Spremljevalcem 1 K 40 v, za, štirikolesen ročni voz s spremljevalcem 40 v, za dvokoleson ročni voz s spremljevalcem 20 v, zjt kolo s spremljevalcem 20 v, za motorno kolo r spremljevalcem 60 v, za osebni avtomobil s spremljevalcem 3. K. Ta tarifa velja do dne 25. novembra 1925.
(Efektna loterij« v korist «Sokolske-ga doma» v Novem mestu.) Srečka te
loterije stane 1 dinar. Nekateri dobitki so razstavljeni v izložbi trgovine g. A. Magdieeve v Ljubljani. Žrebanjo bo nepreklicno dne 23. julija t. 1. Glavni dobitek znaša 60.000 kron.
(Znižanje mesnih cen v Osjeku.) Osješki urad za določevanje cen je znižal eene mesu in masti ter jih določil za kilogram tako-le: govedini, prednji del 20 K, zadnji del 24 K, telefcini 24 K. svinjini 28 K, masti 40 K, suhi slanini 40 K, sveži slanini 38 K. Te cene veljajo izza dne 25. junija. Prestopki se bodo kaznovali z globo do 20.000 K in z zaporom do šest mesecev, v ponovnih primerih pa tudi z izgubo obrtne pravice.
(IFf. poročilo <'Hme!jarskega društva za Slovenijo* o rasti hmelja.) Z a 1 e c (Savinska dolina), koncem meseca junija 1921.. Šele zadnje dni meseca junija je nastalo dolgo zaželjeno poletno vreme, katerega je bmeljska rastlina tako zelo potrebna. Obče se lahko reče, da se je upanje na. dobro letino zmanjšalo; pridelali bomo sicer vee hmelja kakor lansko leto, toda ne mnogo več, dasi se je ploskev, s hmeljem zasajena, nekoliko povečala.. Rastlina je zdrava in brez mrčesa, vendar je v ideti nekako bolj vitka in njen pogled se je nekoliko izpremenil. Toplo vreme in nekaj mokrote bi zopet, pomagala rastlini. Kupčija je popolnoma ukinjena. Za neprodane ostanke se nihče ne zanima. — Društveno vodstvo.
(Hmelj.) Ž a t e e , dne 2S. junija 1921. Pri mirnem, a čvrstem razpolo-
ženju se je ta teden nekaj malega prodalo po 2050 do 2200 č. K. za 50 kg. Minuli teden se je odlikoval po hladnem vremenu; vsled tega'je rastlina sicer nekoliko zaostala v rasti, kar se vendar na nji ne vidi. Listi so se sicer nekoliko skrčili, kar pa; bo toplo vreme zopet popravilo. Vidi se mnogo lepih, zelenih panog — tu in tam tudi že cvetni popki, ki se vendar vsled hladnega vremena ne morejo, dalje razvijati. Toplo vreme je tako njim. kakor tudi slabotnim nasadom, katerih je v posameznih okoliših precejšnje število, nujno potrebno. V nekaterih nizkih legah. kjer je še precej ušivih nasadov, se škropljenje nadaljuje; vendar je upati, <ia frmeljska uš ne bo. provzro-čila večje škode. («Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung».)
(Dolg Madžarske) znaša ogromno vsoto 123 tisoč milijonov madžarskih kron. Kdo ga bo plačal?
(Bogastvo Nemčije.) Leta, 1913. so znašale delniške glavnice vseh nemških družb le 17 milijard mark. Do leta 1920. se je zvišal ta kapital na 30 milijard; tekom lanskega leta pa je narasel zopet za pet milijard, tako da pre-seza danes že 35 milijard mark.
(Žitni trg v Švici.) Padanje cen m svetovnem žitnem trgu vsled povoljnili izgledov žetve se opaža tudi v Švici. Spričo cenenih ponudb iz inozemstva jc prodaja domačega žita slaba Ministrstvo za prehrano je tudi za letošnjo žetev določilo najnižje cene, in sicer pšenici 60 švic. frankov in rži 55 švic. frankov za 100 kilogramov. Švica, na-
merava nakupiti večje količine pšenice v Bolgarski.
Obrtni
Obrtniške vesti.
(Klerikalna ljubezen do obrtnikov.)
Dne 29. marca so imeli klerikalci shod v «Orlovski* dvorani v Šmihelu pri Novem mestu. G. kaplan je divjal s kolesom od vasi do vasi in vabil ljudi skupaj, toda privabil jih je samo" 22 in to v občini, ki šteje nad 10.000 prebivalcev. Na tistem shodu so med drugim tudi sklenili, da, se ne »me pri občinski volitvi kandidirati nobenega obrtnik a. Lovijo in vabijo obrtnike pač k sebi, kandidirati pa jih nočejo. To je že stara klerikalna poštenost! Obrtniki, bodi Vam to nov dokaz, da za Vas ni mesta v klerikalni stranki!
Iz jsa^s,,*
«Slovenski gospodar* z dne 12. maja t. 1. je pisal pod naslovom «Dr. Korošec Urcku» tudi o moji osebi sledečo: «Urek laže in mi podtika kupčijo z jajci, a vsa poštena javnost ve, da
• Za vsebino te izjave je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
nikdar trgoval nisem, ne direktno in na indirektno.
Z jajci je pač trgoval neki Anton Korošec, trgovec iz Gornje Radgone; a celo naše Mursko polje, moja ožja domovina, dobro ve, da ta mož ni moj sorodnik in da ni naš pristaš.*
Ta članek je podpisal dr. Anton Korošec. •
K temu Članku naj pripomnim to-le: Trgovec sem že čez 20 let in imam pravico jajca nakupovati in prodajati, ne da bi imel kdo pravico se nad frm izpod tikati in najmanj še velespošto-vani g. dr. Korošec.
Čudim se pa g. drju. Korošcu, ker trdi, da sem trgoval z jajci med vojno, oziroma po vojni, kar je iz časniŠrih člankov razvidno, ker to ni res. Ves čas vojne sem bil pri vojakih, leta 1918. in 1919. pa sem imel vsled pomanjkanja blaga svojo trgovino za« prto. Ponosem sem, da me ne prištevate k svoji Judeževi stranki, kakor tudi, da nisem z Vami v sorodstvu, ker bi se, milo rečeno, takšne «žlahbe» pred vsem svetom sramoval.
Ker ste pa vrgli v svet namenoma in dobro premišljeno mojo osebo in kupčijo z jajci ter me označili kakor trgovsko propalico vojne morale, da bi s tem zavijanjem omadeževali moje pošteno trgovsko ime, Vam javno Očitam, da ste namenoma o moji oeebi in moji trgovini lagali. V Gornji Radgoni, dne 25. junija 1921.
Anton Korošec s. ts
rga, 20,000.0001 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA j^SS^S
thtvdfcm h evnminont c« ttt>tt • mmrn	\	________v____________________________
iflTiuuauiA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- , nmT » . a	p VBITO MU A TITTPA Č* 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE
NO BANKO IN SEBSK0 BANKO V ZAGREBU LJUBLJANA, &ELENBUMUVA ULICA ST. 1.......NAJKULANTNEJE
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
Žepne, stensk*}, nihalne, kuhinjske nre, bndsUjke, zlatnino In srebrnino
kupite najceneje pri trvdki
Ivan Pabiž V Ljubljani, Stari trg it. 20.
Ržene rožifeke, S^Jftfc
kilogram. Prav taSu> kupujem tudi lipovo cvetje, bezgovo cvetje, taužentrože, korenine velike noric«, antiko, rjuhe gobe (jurčke), lepo bel«, in drage. Kdor se zanima sa to, naj mi piše dopisnico. Rudolf Cotfd na Vrhniki.
Trgovina z železnino
Eipjaveo & Tui»k
»pri zlati lopati"
v LJUBLJANI, SaluazorjBV trg št. 7
nasproti kriianske cerkve (prej Hammer-schmidt-Muhleisen).
Zaloga cementa in karbida.
Ali še veste, da dobite najboljša
mlinarji!
mlinska sita
vseh vrat in Številk kakor tudi
mlinske kamene
najceneje pri J. DOUNARJU na Svetju pri Me4vodah?
V Novem mestu na Glavnem trgn
se proda hiSa
z velekim dvoriščem, lepimi stanovanji, pritiklinami, kopalno sobo, hlevi, remi-bo itd. ter posebno pripravna za gostilno, trgovino ali obrt. Prodasta se tadi šapa v mesta in travnik tik mesta. — Pojasnila d$je lastnica Ana Slano v Gradišča pri St. Jerneja na Dolenjskem, i
Primešal krmi Mastin!
V	cmisln odloka deželne vlade za Kranjsko t Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo dietetično sredstvo Bt&stln, redilni prašek sa prašiče in za vsako Sivino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen.
V	Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. it 28.661. — Ako Mastina v lekarnah is trgovinah ne dobite, ga naročite pc pošti. 6 zavojev Mastina stane 50 kron in se jih
pošlje poštnine prosto na dom.
Maziln zoper garje (naftoi-maziio) um« pi ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 15 kron.
Lekax>nax> Tx>nkooi
▼ Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža.
Cln Air in I n 20 do 22 let stara, spo-OlUfi&Uijd, sobna za vsa hišna dela, se sprejme takoj. Meeeona plača 250 K. Zglasiti se je osebno T Ljubljani pri opravi „Kmetijskega lista" (Kongresni trg št. 9).
Za sedanjo setev
priporočam ajdo, koraso, gra-horo in rdečo deteljo.
Pran Pogačnik v LJubljani, Dunajska oesta it. 96.
Lepo posestvo
je zelo poceni na prodaj.
Oddaljeno je eno aro od Gornje Radgone, ima krasno lego ter obstoji is gosposke hiše, viničarje, približna treh oralov vinograda, treh oralov njiv, treh oralov gozda in treh oralov eadonosnika. VeS pove gostilničar Albert Horvat v Gornji Radgoni.
Kupujemo suhe gobe
ter priporočamo vsakovrstna semena sa poletje in jesen
Sever & Komp.
? Ljubljani. VVoifoia nllu št. 12.
Proda se bencin-motor
6 H.P.
stoječ na vosa s cirkularno žago, pripraven tudi sa poljska dela. v Pojasnila daje A. Drame v Ljubljani, Zabjak čt. 211.
■ v
kupi
predilnica Anton Šinkovec
na Grosupljem.

LANIŠČE
m
godeno In negodeno, kupi v vsaki množini
Mehanična vrvarna, teriinica in predilnica
Anton Šinkovec, Kranj-Grosuplje.
= Ponudbe Je nasloviti na tovarno na Grosupljem. =
....... » m »ii .. »»n-a	......—" • ' -,"■*'—. «»""""""^j^
Tkalci platna!
Vsako vrsto lanene preje
dobite v poljubnih množinah pri
Mehanični vrvarni, teriinici in predilnici
Anton Šinkovec, Kranj-Grosuplje.
Vprašanja Je nasloviti na tovarno na Grosupljem.
Edina razprodaja vseh vrst specialnega
mavca (gipsa)
za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev tvornio Stans, Kindberg, Sem« mering. Schottvrien, Puchberg, Ause».wiese i. dr. nadi po najnižji ceni iz svojih zalog v Ljubljani, Osijeku, Novem Sadu in Zemunn KO S i1 A KOVAROVIČ, veletrgovina mavoa v LJUBLJANI, Židovska nlloa it. L
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
enjalnica
Slovenske eskomptne banke
Telefon int. št. 3
Ljubljana
Telefon int.it. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po naj-M ugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge S na hranilne knjižice in na tekoči račun ter H jih obrestuje po najugodnejših pogojih; H	ima poseben borzni oddelek«
/n
jpTAMPinr
jant.černeT^
V LJUBLJANA
Velika zaloga gumijevih trakov za cepljenje trt.
Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo
1ML. Kuštfin. ~
mmm m... ■. i. ■■...i ................... .............................................................St. 20, telefon St. 470.
Podružnica -v Mariboru, Jur čičeva ulica St. 9.
- Za trgovce poseben popust.	=
v£E

•ssr SLOVENSKA BANKA
LJUBLJANA, Krekov trg št. !Oy nasproti »Mestnega doma".
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu«	Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.