**ro i, Številka i LITIJA 8. marca 1962 Ob prvi številki ! V tezah za nova ustavo, katere sesnutek ho dan v kratkem v razpravo občanom, se postavlja vloga obline — kot temeljne socialistične 'družbeno-ekonomske in politično-te-ritorialne skupnosti občanov — na 'prvo mesto. Občina je že postala, v prihodnosti bo pa še bolj tista skupnost, v kateri se srečujejo in vskla-jujejo individualni in skupni interesi občanov. Po organih samoupravljanja občani upravljajo ali pa tudi neposredno odločajo na zborih volivcev o tistih problemih, ki so skupni za celo občino. Nova ustava predvideva in daje tudi večjo vlogo Socialistični zvezi kot najbolj množični politični organizaciji, ki ima 0 bžani! Dosedanja praksa sklicevanja eborov volivcev sc je pokazala nekoliko zastarela. Občani niso bili dovolj seznanjeni z materialom, ki Se je obravnaval na zborih. Objava samota dnevnega reda na razglasih aU na vabilih samih gotovo ni zadostovala za podrobnejše spoznava-vanje tematike, ki se je obravnavala Rezultat tega je bdi, da 90 obča,ni na takih zborih več ali manj poslušali samo poročila, niso pa mogli sodelovati v razpravi sami, ker so o zadevi bili pač nezadostno informirani. Ko govorimo o sprejetju novega ustavnega zakona in novih občinskih statutih, bo nujno marsikatere sedanje zastarele oblike dela državnih organov v občini in javnih službah prilagoditi novim metodam. Te nove metode dela naj bi omogočile mnogo boljše obveščanje državljanov v komuni o celotnem družbenem dogajanju. Ta način dela bi preprečil marsikatere nepotrebne razprave, ki včasih mogoče tudi niso popolnoma v skladu z razvojem gospodarstva in-napredka v komuni nasploh. ObLO Litija bo v bodoče preko Zasavskega tednika najmanj štirikrat na leto objavil v obliki priloge pod naslovom -Litijska komuna« vso najvažnejšo problematiko gospodarskega in družbenega razvoja komune. Izdaja te priloge bo za občane brezplačna in v toliki nakladi, da jo bo dobila vsaka družina na področju občine. Kot v tej številki tako tudi v bodoče bodo objavljeni razporedi zborov volivcev oziroma občanov. Na teh zborih se bo obravnaval predlog družbenega plana in predlog proračuna dohodkov in izdatkov občinskega ljudskega odbora. Ldeiežite se vaših zborov v polnem številu in sodelujte! Vljudno vabljeni! nalogo, da zbere okrog sebe vse tiste občane, ki se skušajo aktivno vključiti v proces izgradnje komunalnega sistema. Da bi pa usposobili najširši krog občanov, oziroma jih seznanili in zainteresirali za reševanje številnih problemov, ki se pojavljajo v naši vsakdanji praksi, pa smo organizirali, da bomo kot prilogo v okviru »Zasavskega tednika» najmanj štirikrat na leto izdali »LITIJSKO KOMUNO* v nakladi 5000 izvodov za vse naše občane oziroma gospodinjstva brezplačno. V tej je v glavnem obrazložen osnutek družbenega načrta za leto 1962, ki bo dan v razpravo organizacijam Socialistične zveze, ki morajo postati iniciator mnogih odločb, omogočiti članom Socialistične zveze, da izrečejo svoje mnenje o načinu reševanj posameznih problemov, ki se bodo obravnavali na zborih volivcev, in da ustvarijo določen političen vpliv, preden o njih sklepa občinski ljudski odbor. »Litijska komuna* bo skušala znatno pripomoči, da bodo člani Socialistične zveze na skupnih sestankih ali v svojih sekcijah sistematično in aktivno spremljali politično in ekonomsko dogajanje v komuni. Na podlagi takšnega dela bodo krajevne organizacije in občinski odbor SZDL lahko stopili pred organe ljudskega odbora z določenimi stališči in zahtevami. Neposredno vključevanje Socialistične zveze v organizacijski mehanizem družbenega upravljanja v komuni lahko zelo veliko pripomore k temu, da bodo sklepi organov občine znatno širše demokratično zasnovani in politično pripravljeni, tako da bodo nastajali kot rezultat široke izmenjave mišljenja števila držav' 'ov kot nosilcev vsega družbenega življenja v komuni. Pri tako širdki aktivnosti Socialistične zveze bodo pa morale bolj priti do izraza tudi krajevne organizacije Socialistične zveze kot oblika dela občinskega odbora SZDL. Krajevne skupnosti bodo dobile z novo ustavo tudi širša pooblastila, kar nam narekuje, da se bodo krajevni odbori morali tudi kadrovsko in materialno okrepiti. Sedaj je nekaj krajevnih odborov, ki obstajajo samo formalno (Reka - Gozd, Stan-garske Poljane, Vintarjevec, Moravce, Tihaboj). Ti krajevni odbori niso aktivni, ker nimajo nobene materialne osnove — v krajih ni nobene gospodarske organizacije — razen tega pa nimajo sposobnih kadrov. Deloma pa skrbijo za popravilo cest oziroma drobnih komunalnih del. Na sestankih članov Socialistične zveze bo treba razpravljati o združitvi teh krajevnih odborov z močnejšimi. Krajevni odbori, kot so: Zavrstnik, Zgornii Log, Cerovca, Pod-šentjur in Breg, ravnotako nimajo neke širše gospodarske in politične perspektive za uspešno delo, in naj se člani Socialistične zveze tudi tu odločijo za združitev k bližnjim, močnejšim krajevnim odborom. Temu bo pa treba prilagoditi tudi krajevne organizacije Socialistične zveze tako, da bodo sposobne koordinirati delo organov družbenega upravljanja v kraju in reševati vse probleme, ki jih postavlja prednje vsakdanje življenje. Občinski odbor SZDL vabi k sodelovanju in reševanju skupnih problemov vse občane, ker le na ta način bo mogoče kar najbolje seznaniti občane o vseh vprašanjih, jim dati možnost soodločanja pri sprejemanju vseh važnejših odločitev in bodo tako odpadle nekatere objektivne kritike občanov na račun sprejetih sklepov organov ljudskega odbora brez vednosti občanov. Stane Volk, predsednik občinskega odbora SZDL V prvi številki LITIJSKE KOMUNE priobčujemo predlog družbenega plana in proračuna občinskega ljudskega odbora LITIJA za leto 1962 Iz ostale vsebine: • Vloga ObKZK v družbeno političnem življenju komune 0 Sklad za šolstvo v letošnjem letu 0 Gradnja novega poštnega poslopja 0 Poskusna farma ovac 0 Zazidalni načrt za desni breg 0 Nedograjena šola v Šmartnem V_________________________y Občinski ljudski odbor in občinski odbor SZDL Litija sklicujeta zbore volivcev na območju občine Litija. Zbori volivcev bodo po volilnih enotah, in sicer: V NEDELJO, 18. MARCA 1962 ob 15. uri Primskovo v šoli ob 15. uri C mi potok pri Simončiču ob 8. url Gabrovka v prosvetnem domu ob 8. uri Vače v šoli ob 15. uri Jevnica v zadružnem domu ob 9 ".rl Kresnice v šoli ob 17. url Sava v zadružnem domu ob 17. url Sp. Hotič v gasilskem domu ob 8. uri Podšentjur pri Bedenu ob 8. uri Zavrstnik pri Železniku ob 16. url Gradiške Laze pri Verbiču ob 16. url Vel. Kostrevnlca v zadružnem domu ob 15. url Cerovca pri Novaku V NEDELJO, 25. MARCA 1962: ob 8. uri Ribče v osnovni šoli ob 16. uri Vel. in Mala Štanga v osnovni šoli ob 8. url št. Poljane pri Gričarju ob 8. uri Dole pri Litiji v šoli ob 15. uri Gradišče v šoli ob 8. uri Polšnik v šoli ob 15. uri IConjšlca v kulturnem domu ob 15. uri Sobrače pri Fajdigu V PONEDELJEK, 26. MARCA 1962: ob 18. uri Litija v Sindikalni dvorani na Stavbah ob 18. uri Šmartno pri Litiji v kino dvorani Občani, udeležite se ln sodelujte na zborih! \ n ..J Grad Ponoviče ZDRUŽITEV KINO PODJETIJ LITIJA IN ŠMARTNO Upravni odbor Kina Šmartno je naprosil ObLO Litija za potrditev sklepa o združitvi komunalnih podjetij Kino Litija in Kino Šmartno pri Litiji. Sklep utemeljujejo, da je zaradi znižanja režijskih stroškov pri obeh podjetjih združitev v celoti ekonomsko utemeljena. Upravni odbor je namreč mnenja, da naj dosedanji Kino Litija posluje v okviru združenega podjetja kot samostojna enota in ima svoj programski svet, ki bi skupaj s svetom Kina Šmartno vsklajeval in usmerjal programsko politiko. Omeniti je treba, da zdaj Kino Litija zaradi pre-ureditvenih del ne posluje, niti nima upravnega odbora. O predlogu je razpravljal ObLO Litija na zadnji seji 8. marca. Zadnji seji občinskega komiteja ZKS v Litiji je prisostvoval tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Franc Popit; na njej so pa govorili o vlogi občinskega komiteja ZKS v družbe no-politi enem življenju komune, zlasti že po ukinitvi sekretariata občinskega komiteja ZKS. Na seji občinskega komiteja ZKS so poudarili nujnost, da je komite seznanjen z Vso problematiko, predvsem pa mora biti najbolje informirano in idejno najbolj sposobno politično telo, da lahko s prvim političnim posluhom oceni dano situacijo in tudi ukrepa. Občinski komite ZKS bo pa kot celota kos vsem nalogam, če bodo vsi člani občinskega komiteja sposobni povsod tam, kamor jih pripelje družbeni tok življenja, postavita stališča komiteja in jih v demokratičnem boju mnenj znali tudi uveljaviti. Zavoljo tega je treba znatno dvigniti idejni nivo vseh članov občinskega komiteja ZKS. Zraven tega so pa še poudarili, da je treba čimbolj smelo uveljavljati nove in bolj privlačne oblike dela v Zvezi komunistov, Mercator" tudi v Litiji V zadnjem času se je pospešil proces združevanja nekaterih manjših 'podjetij, ki zaradi majhnih Hredstev skladov, ki jih ustvarjajo, ne morejo izpolnjevati vseh nalog v zvezi z modernizacijo trgovine. Tudi kplektiv Trgovskega podjetja »Litija« v Litiji je doumelo, da sam ustvari premajhne sklade, da bi zadostili vsem potrebam. Zato so se po daljši razpravi na seji delavskega sveta 13. februarja odločil, da se pripojijo k veletrgovini »Mercator«, uvoz — izvoz, iz Ljubljane. O tem je razparvljal tudi že delavski svet veletrgovine »Mercator«, ki je na seji dne 21. februar- Delavni strelci v Litiii Med najdelavnejše organizacije na področju litijske občine sodi prav gotovo Občinski strelski odbor Litija, ki združuje 424 aktivnih članov. Vrednost osnovnih sredstev, s katerimi razpolagajo strelske družine, pa je okrog 7 milijonov din. Največ aktivnih članov ima strelska družina »Usnjar« iz Smartna, in sicer kar 255, strelska družina »Predilec« ima pa 102 člana, sicer pa ima zbrano materiala in denarja za postavitev strelske lope nad 1,600.000 din. Do 25. maja mislijo namreč člani »Predilca« urediti zaprto in odprto strelišče, zraven tega pa še manjši prostor za shajanje članstva. Sicer pa imajo dobra strelišča v Šmartnem (kar dva) in v Kresnicah, kjeT pa uporabljajo prostore »Apnarja« za sestanke družbenih organizacij, v prostoru je pa nameščen še televizijski sprejemnik. ja s pripojitvijo soglašal. Ko smo te dni obiskali trgovsko podjetje »Litija«, So nam povedali da 6i od pripojitve k »Mercatorju« precej obetajo. Tako računajo, da bodo letos preurejene štiri trgovske poslovalnice, in sicer »Delikatesa« v Litiji, manufakturna trgovina v Šmartnem, ter urejena lokala v Ko-strenovici in na Savi. Mislijo pa še na ureditev prodajalne z elektrotehničnim materialom. Za zdaj bo ostalo še vedno nerešeno vprašanje trgovin v okolici, ki imajo majhen promet. Ze zdaj so krili osebne dohodke uslužbencev teh trgovin iz rezervnega sklada, pa tudi s pavšalizira-njem trgovin ne bo mnogo bolje, in bodo zato morali še vnaprej izplačevati osebne dohodke zaposlenim iz rezervnega sklada. Ob tem se nam zdi umestno predlagati, da + -~y r • / c •;>*. Vff*? zlasti aktive, občasne posvete iti skupne dogovore. Sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Franc Popit je v razpravi predvsem naglasil nekatere probleme v delu osnovnih organizacij ZH ▼ gospodarstvu. Ko je govoril o politični vlogi Zveze komunistov v gospodarskih organizacijah je zlasti že naglasil, da učinkovitost delavskega upravljanja ne smemo ocenjevati samo po številu sej, pač pa je treba ocenjevati njegovo vsebinsko zrelost. Omenil je nekatere praMe* me decentralizacije, ko delavski sveti neradi prepuščajo pristojnosti, posebej materialno osnovo organom manjših enot. Ekonomski odnosi in z njimi tudi ekonomski zakoni se bodo v našem gospodarstvu čedalje bolj uveljavljali. Pri tem pa ne smemo iti mimo zakona tržišča in vključitve v mednarodno delitev dela, zaradi česar bo treba še precej storiti za dvig produktivnosti. Izpopolnjevati bo pa treba še sistem nagrajevanja in ga približati dosledni socialistični delitvi dela. Tovariš Franc Popit je tudi naglasil, da lahko ob tem ugotavl amo, da mnoge zelo jasne perspektiv« onemogoča premajhno politično, družbeno-ekonomsko in strokovno znanje proizvajalcev. Na seji so razpravljali še o semi- tu morda tudi v Litiji vpeljali prakso, ki so jo že ponekod drugod v Zasavju (n. pr. pri trgovskem podjetju »Potrošnja« v Zagorju ob Savi), da so trgovine v okoliških krajih odiprte samo dva do tri dni v tednu, ker lahko tako en uslužbenec upravlja kar dve trgovini. Sicer je pa promet v teh trgovinah takšen, da bi morda tudi v občini Litiji lahko vpeljali tako prakso. Verjetno bi bilo umestno, o tem čimprej razpravljati. Po pripojit vi ji trgovskega podjetja »Litija« k veletrgovini »Mercator« iz Ljubljane bo v Litiji samostojna ekonomska enota. S pripojitvijo so začeli 1. marca, kot že omenjeno, na predlog delavskih svetov obh podjetij, o njej sta pa razpravljala tudi oha zbora občinskega IX) Litija na zadnji seji. ^wwti ,xrm" narjih za mlade člane Zveze komunistov, za politični aktiv in člane ZK iz gospodarskih organizacij, vrt čemer so ugotovili slabo udeležbo im premajhno zanimanje za seminarje. Skleniti so, da bo ideološka komisija pri občinskem komiteju ZK do srede marca izdelala okvirni program izobraževanja članov Zli v gospodarskih organizacijah, da M vsaj malo izpopolniti vrzeli zaradi slabega poznavanja proizvodno ekonomskih problemov. Sicer je pa skozi vse zadnje zasedanje občinskega komiteja ZK v Litiji vela ugotovitev, da zahtevajo današnje družbene naloge mnogo večjo aktivnost občinskega komiteja ZK, gibčnost in hitrost reagiranja, da iti bo občinski komite ZK mogoče zamišljati kot pravo politično telo, odgovorno za politično situacijo v komuni. Objekti Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem Vloga Oh II v družbeno pslitscnem živlieniu v komuni Predlog družbenega plana in proračuna občine Litija za leto 1962 Z nadaljnjimi organizacijsko-tehničnimi ukrepi in spodbudneišimi oblikami nagrajevanja bo treba letos racionalneje izkoristiti delovno silo in doseči za 7,6 odst. večjo proizvodnjo Družbeni bruto dohodek se bo letos predvidoma povečal za 5, narodni pa za 4 ods otke Predlog družbenega načrta občine Litija za leto 1962 temelji na osnovnih postavkah in smernicah zveznega plana ter republiške in okrajne resolucije za letošnje leto. Predlog družbenega načrta pa temelji Itudi na rezultatih, doseženih v zadnjih petih letih, posebej še na uspehih v zadnjem letu, ki so bili doseženi na vseh področjih gospodarstva ob prizadevanju vseh proizvajalcev z nenehno krepitvijo organov delavskega samoupravljanja. devanjl. Zato bo treba letos vložiti VBe napore, da se ta izpad iz lanskega leta nadoknadi in poveča proizvodnja za 7,6 %. Pri tem naj bi se število zaposlenih povečalo le za 0,6 odst. Računa se ,da bo tudi čisti dohodek porasel v istem sorazmerju. Pri tem velja omeniti, da se je lani povečal čisti dohodek za 32%. Visok porast je rezultat objektiviziranih ekonomskih instrumentov, ki so izravnali neskladnosti mod posamez- V litijski Predilnici so montirali nov agregat za proizvodnjo sintetičnih vlaken, uvožen iz Zahodne Nemčije.. Doslej so predelovali stanično vlakno na starih čistilnih strojih, vendar pa ti niso ustrezali, ker so namenjeni predvsem predelavi bombaža Letos bo treba še nadalje z orga-nizaci jsko-tehnionimi ukrepi in spod-budnejšimi oblikami nagrajevanja racionalneje izkoristiti delovno silo tn doseči predviden obseg proizvodnje z večjo produktivnostjo. Zato tudi računajo, da bo poraštla storilnost za 7%. Sicer se bo pa porast narodnega dohodka odražal tudi v dohodku, ki se bo povečal Za 7%. Lansko leto je bilo v gospodarstvu občine najuspešnejše, zato bo treba vložiti vse razpoložljive sile in poiskati vse notranje rezerve, da se uresničijo postavljene planske obveze za letošnje leto. Te predvidevajo, da se bo družbeni bruto produkt povečal v primerjavi z lanskim letom za 5%, narodni dohodek pa za 4 %. Porast narodnega dohodka bo nekoliko manjši v primerjavi z družžbemim bruto dohodkom zaradi višjih materialnih stroškov (dražjih surovin). Na porast bo pa prav gotovo vplivala pravilnejša oblika delitve dohodka, ki vzpodbudno vpliva na proizvajalca tn ga sili k iskanju notranjih rezerv, boljšemu izkoriščanju zmogljivosti ter smotrnejšemu investiranju. Količinski obseg proizvodnje je lansko leto nekoliko zaostal za predvi- nimi panogami in odkrili marsikatere slabosti, ki se zlasti še kažejo v previsokih proizvodnih stroških in prenizki izkoriščenosti osnovnih sredstev. V ilustracijo naj navedemo, da je n. pr. Predilnica Litija v letu 1960 plačala zvezi 449 milijonov din prispevka iz dohodka, lani pa le 94 milijonov din. Ob taki delitvi' dohodka po delu sta zainteresirana tako proizvajalec kot kolektiv, ne samo zaradi povečanja storilnosti dela, temveč tudi zaradi varčnejšega gospodarjenja z vsemi proizvodnimi sredstvi in surovinami. Večja sredstva čistega dohodka pa tudi omogočajo kolektivom, da povečajo zaposlenim v skladu z naraščanjem storilnosti osebne dohodke, pri čemer ostanejo sredstva skladov neokrnjena. Ze lani so se povečali v gospodarstvu nominalni osebni dohodki za 20 odst., letos pa je predviden nadaljnji porast osebnih dohodkov v gospodarstvu za 11 %. Ker pa osebni dohodki v negospodarski dejavnosti še vedno zaostajajo za dohodki v gospodarstvu, in to navzlic lanskoletnemu povečanju za 25%, računajo, da se bodo povečali osebni dohodki zaposlenih v negospodarski dejavnosti za nadaljnjih 15 %. Tako se bodo osebni dohodki zaposlenih v gospodarski in negospodarski dejavnosti vsldadili. V zvezi z izpopolnjevanjem gospodarskega sistema bo doživela nova delitev dohodka nekatere spremembe. Tako. bodo morale gospodarske'organizacije še nadalje plačevati prispevek od izrednega dohodka, kljub temu, da je bil le-ta deležen precejšnje kritike, ker destimulira boljše gospodarjenje. Ta prispevek prizadene na litijskem področju posebno industrijo, ki dosega visoko produktivnost. Plan predvideva, da bo ta obveznost znašala letos 120 milijonov din. Zraven te obveznosti bodo morale gospodarske organizacije plačati prispevek za investicijske sklade po zvišani stopnji od 2f0 na 30 odst. od' sredstev čistega dohodka, ki jih bo kolektiv namenil za sklade. Ta povečana dajatev se bo odražala v skladih gospodarskih organizacij, zato predvideva plan za leto 1962, da bo ostalo kolektivom za 14% manj sredstev za lastne sklade. Letos se bodo porabila investicijska sredstva za dograditev objektov, ki so jih začeli graditi že lani oziroma za dopolnitev opreme. Kolektivi bodo morali pri uporabi sredstev stremeti predvsem za tem, da s predvidenimi investicijskimi naložbami izpopolnijo mehanizacijo in modernizirajo tehnološki postopek, tako da se bodo razpoložljive zmo- gljivosti hitreje im boljše izkoriščale. Lani so investicijska vlaganja dosegla predvideno višino, saj je bilo samo v industriji porabljeno 495 milijonov dim investicijskih sredstev za osnovna sredstva; od tega za končane investicije 127 milijonov din, 376 milijonov din investicijskih sredstev pa je bilo namenjeno za nedokončane investicije. Načrt za letos predvideva, da bodo investicijska vlaganja nekoliko nižja kakor v predhodnem obdobju, saj bo v industriji porabljeno samo 207 milijonov din investicijskih sredstev. Zato pa bo vloženo več sredstev v investicije za dvig družbenega standarda in za obratna sredstva, ki podjetjem še vedno primanjkujejo. Računajo pa, da bo dinamika investicijskih naložb v kmetijstvu in gozdarstvu v naslednjih letih nekoliko večja. Tako je predvideno samo za letos 109 milijonov din naložb v kmetijsko dejavnost. Ker pa kmetijstvo ne razpolaga s tako višino lastnih investicijskih sredstev, se je vložil zahtevek za posojilo, ki pa še ni rešen. V gozdarstvo bo letos investirano 65 milijonov din, in to za gradnjo gozdnih cest in obnovo gozdov. Računajo, da bodo investicijska vlaganja v ostalih panogah gospodarstva dosegla lanskoletno raven oziroma jo celo presegla. Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada se bodo po predlogu družbenega načrta predvidoma razporedila takole: din 8,000.000 5.000. 000 2.000. 000 1,000.000 2.500.000 2.800.000 4,500.000 3.000. 000 1.000. 000 Splošno obrtno podjetje Trgovsko podjetje »Litija« Komunalno podjetje Mizarstvo Gabrovka Tovarna usnja Šmartno Kmetijska zadruga Litija Kmetijska zadruga Dole-Gabrovka ka Restavracija »Litija« Stanovanjska skupnost Litija V industriji povečanie storilnnsti za 7 odst. Investicijska sredstva bodo porabili: 0 v industriji za nakup opreme ki dokončanje rekonstrukcije v Predilnici Litija, 0 v kmetijstvu za nakup mehanizacije, ureditev nasadov ter za Odkup zemljišč, . 0 v gozdarstvu za gozdno- gojitvena dela in za gradnjo cest, 0 v trgovini za nakup opreme in .odplačilo premostitvenega posojila ra samopostrežno trgovino, 0 v gostinstvu za razširitev kapacitet in 0 v obrti za dograditev obratov In naku popreme. Zraven investicijskih naložb v gospodarstvu pa bodo letos porabljena znatna sredstva za negospodaa> ske investicije. Tako bo porabljeno ra dograditev šole do III .faze, v Šmartnem 11,500.000 din. Nadaljevalo se bo z gradnjo vodovoda in. se bo položil glavni vod v Šmartnem. Letos bodo še dogradili novo poštno poslopje do III. faze, sredstva za to pa bodo prispovale gospodarske organizacije. Predvideno je, da se letos pospeši gradnja stanovanj, kar bo omogočilo dotok sredstev v stanovanjski sklad občine. Računajo, da bo zbrano v skladu 60 milijonov din čistega dotoka, zraven tega pa še okrog 13 milijonov din vrnjenih anuitet. Gci'oodan?ke organizacije, ustanove in državljani pa bodo prisp>evali v sklad okrcg 29 m'liionov din kot lastno udeležbo. Načrt stanovanjske izgradnje za letošnje leto predvideva dograditev polst olpnice (ki so jo začeli graditi lani) in dograditev do III. faze druge polstolpni-ce, dograditev do III. faze 16-stano-vanjekega bloka, za kar bo predvideno porabljeno 79 milijonov din. 5 milijonov dinarjev bodo namenili za individualno gradnjo za px®ojila, 3 milijone din je rezervirano za adaptacijo starega stanovanjskega fonda, predvideno p>a je še 2,400.000 din kot pcso.iilo za gradnjo nove 6teklame v Novem mestu. Pri zbiranju lastne udeležbe so ugotovili, da želi pretežni del prosilcev stanovanja, ki ustrezajo minimalnemu standardu. Zato bodo v prihodnje gradili 75 odstotkov dvosobnih stanovanj, 20 odstotkov enosobnih stanovanj in le 5 odstotkov troisobnih stanovanj. Vso pozornost bodo posvetili čimcenejši stanovanjski izgradnji, da bi se tako z zbranimi sredstvi zgradilo kar največ stanovanj. Zato se je tudi pristopilo v članstvo PTS stanovanjskih investitorjev LRS, ker bo mogoče s pomočjo tega združenja dobiti cenene tipske projekte stanovanj in gradbenih elementov. V p>csameznih p>anogah gospodar-stva je letos predviden« ■"•slednja dinamika: Industrija Letos bodo px>djetja zaključila z rekonstrukcijami in prešla na redno proizvodnjo. Zato je predvideno 5% p>ovečanje proizvodnje, medtem ko se bo število zapnslenih — v primerjavi s prejšnjim letom — zmanjšalo. Lani proizvodnja v industriji ni dosegla predvidene ravni in je bila celo za 1,5 % manjša od dosežene proizvodnje v letu 1960. Glavni vzrok za to je pzomanjkanje surovin in obratnih sredstev. Da bi se pa v prihodnje te nevšečnosti odpravile, naj bi gospx>darske organizacije vložile precejšen del v 1961. letu ustvarjenih sredstev v poslovni sklad. Porast proizvodnje se bo odražal tudi v družbenem bruto produktu, družbeni bruto dohodek narodni dohodek dohodek prispevek iz dohodka čisti dohodek osebni dohodek prispevek za inv. sklade ostanek za sklade Porast bruto dohodka se predvideva zlasti še v Predilnici, poslovni enoti Rudnika svinca in topilnice Mežica ter Tovarni usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve; predvideno bosta pa dosegli Lesna industrija in Kresniška industrija apna nekoliko nižji promet kakor lani. V Predilnici bo vplivala na porast bruto dohodka končana rekonstrukcija, zraven tega bodo pa preusmerili proizvodnjo na barvne sintetične in stanične preje, ki se na tržišču vedno bolj uveljavlja. Tudi v p>oslovni enoti Rudnika svinca in topilnice Mežica 60 lani zaključili z rekonstrukcijo, tako da bo letos stekla proizvodnja normalno. V Tovarni usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve eo izboljšali tehnološki pjostopek pri proizvodnji zgornjega usnja. Kresniška industrija apna pa bo dokončala rekonstrukcijo kamnoloma; proizvodnja bo tako privsem mehanizirana, kar bo omogočilo zmanjšanje števila za-pjoslenih. Porast proizvodnje ob istem številu zaposlenih bo vsekakor vplival na storilnost, ki se bo p>ovečala za 7 %. To pzovečanje pa bo imelo odraz v za 13% povečanih osebnih dohodkih. Na piovečanje osebnih dohodkov bo zraven storilnosti vplivalo tudi ekonomičnejše gospodarjenje, ki se bo odražalo v manjših proizvodnih stroških. KmetHstvo Realizacija kmetijske" proizvodnje se je v letu 1961 povečala le za 3%. Vzrok za to je iskati v slabih vremenskih prilikah, ki so vplivale na razvoj nekaterih poljščin, zlasti na vrtnine, v glavnem krompir, delno se je pa to odrazilo tudi pri koruzi in silaži. Travniki, detelji-šča in ostale krmne rastline, italijanske sorte pšenice in sadovnjaki Pa so dali predvidene hektarske donose. V travništvu, na deteljiščih in pri pšenici so bili doseženi zadovoljivi hektarski donosi, kar je odraz uvajanja minimalnih agrotehničnih ukrepov na področjih, zajetih z odlokom o agrominimu. Za letos je predvideno za 13,5% povečanje celotne kmetijske proizvodnje. Povečanje je predvideno v glavnem v socialističnem sektorju ,pa tudi v privatnem sektorju s kooperacijami. V poljodeljstvu se računa s prrraetom proizvodnje za 7 %, in sicer predvsem pri krmnih rastlinah, delno pa tudi pri žitih, zlasti pri p>šenici, in to na površinah, ki so zajete z odlokom o agro-minimumu. Pridelek koruze, krompirja in še nekaterih drugih poljščin pa bo v primerjavi z lanskim letom le nekoliko večji, ker za te px>ljščine na področju litijske občine ni dobrih pogojev. Lansko leto so bili zlasti še v socialističnem sektorju kmetijstva do- ki se bo pzovečal za 5 %, narodni dohodek pa za 4%. Računajo na naslednje gibanje najvažnejših pokazateljev: v 000 din. 1960 1961 1962 5,610.895 5,756.320 6,056.900 1,370.996 1,713.557 1,798.940 1,529.913 1,347.417 1,440.625 631.035 166.460 183.029 898.338 1,190.957 1,257.596 598.083 695.132 786.112 40.200 60.800 86.364 195.597 234.204 201.520 eeženi zadovoljivi uspehi, in se je proizvodnja v primerjavi z letom 1960 pjovečala za 5%. Zvišalo se je število živine, izboljšali so se delovni pjogoji, provečala se je mehanizacija, prav tako se je p>ovečalo število osnovne črede in vzporedno izvajalo selekcijo živine, dogradil se je silos z zmogljivostjo 700 kubičnih metrov in izvajalo maksimalno ter racionalno obdelovanje zemljišč. Da p» ni bila dosežena še večja izpolnitev nalog, p>a eo vplivale ne-, katere neugodne prilike na tržišču, kar se je še posebej odražalo v poletnih mesecih pri prodaji živine, ki jo kmetijski zadrugi nista uspeli prodati v tolikšni meri, kakor sta računali. Letos se bo predvidena celotna živinorejska proizvodnja povečala za 14 odstotkov, seveda največ v socialističnem sektorju. Kmetijska zadruga Dole — Gabrovka'bo letos zgradila hlev za 200 glav živine v vrednosti 21,500.000 din, Kmetijska zadruga Litija pa bo začela z adaptacijo hlevov na Grmačah, za kar predvidevajo 5,000.000 din. Predvideno je tudi širjenje lastnih zemljišč z arondacijami na 130 ha, pri obeh kmetijskih zadrugah pn računajo na odkup in zakup zemljišč v vrednosti 8,100.000 din. Sicer bodo za izboljšanje zemljišč s hidromelioracijami v Gabrovki in za pridobivanje novih površin za pridelovanje krme prrabili 6,500.000 din; za nakup razne mehanizacije za spravilo sena bodo prrabili 1,500.000 din. Sicer se je tudi v privatnem sektorju živinoreja lani bistveno izboljšala. Število živine se je pnvečalo za 800 glav, in to v glavnem na račun privezovanja telet, medtem ko se je število odrasle živine le ma- lenkostno povečalo. Preko kmetija skih zadrug, zlasti še Kmetijske zadruge Litija, je bila organizirana pogodbena reja živine. Precejšnje težave pa je bilo opaziti pri prodaji živine, zlasti še pitane živine in volov. Letos se bo v privatnem sektorju še naprej krepilo pzogodbeno sodelovanje, zlasti za pitano živino im krmo ter začelo uvajati specializirane kmetijske odnose na relaciji proizvajalec — družbeni obrat. Računajo, da bo tako v privatnem sektorju število živine za 4 odstotke večje na račun privezovanja telet; izboljšala in povečala se bo krmna baza na prrUagi agrotehničnih ukre-p>ov, izvedena bo selekcija živine^ zmanjšalo število plemenskih bikov ter pnvečalo umetno osemenjevanje in pristopilo k reji pincgavske pasme goveje živine. Lani so se v sadjarski proizvodnji v socialističnem sektorju pokazali precejšnji uspehi. Kmeti iška zadruga Litija je pripravila okrog 50 ha pnvršin za ureditev plantažnih nasadov, Kmetijska zadruga Dole — Gabrovka p» okrog 30 ha pnvršin. Računali so še, da bodo v 1961. letu zasadili 12 ha plantažnih nasadov, vendar p>a zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in neprimernih vremenskih prilik to niso izvedla. Predvidoma bo letos sadjarska proizvodnja večja za 20 odstotkov. Ta pnrast bo šel v glavnem na račun socialističnega sektorja, ki bo leto« nadaljeval z izgradnjo plantažnih nasadov, za kar je predvideno 39 milijonov 444 tisoč din investicijskih sredstev. Nadaljevalo se bo z deli v Kresniškem vrhu — Pečicah ter začelo z njimi na Gabrski gori. Vzporedno s tem bodo začeli graditi tudi cesto na Gabrsko goro in končali dela pri gradnji ceste na Kresniški vrh. Za to bo predvidoma na razpx>lago 7,500.000 din. Čeprav je bil pridelek sadja lani izreden, odkup kmetovalcev ni zadovoljil, dasi so se kmetijske zadruge prizadevale zagotoviti prodajo sadja na tržišču, kar jim pa zaradi dobre sadne letine in zaradi nekvalitetnega sadja, ki bi odgovarjalo standardom mi uspelo. V socialističnem sektorju je letos predvidena gradnja vmarije, zasaditev topolovih nasodov, nakup mehanizacije, gradnja strojne lope, adaptacija Ponovič in druga dela v skuprn vrednosti 17,900.000 dim. K predlogu družbenega plana OblO tttna Letos bo Kmetijska zadruga Litija vtožila v vse navedene investicije 42,774.000 din, Kmetijska zadruga Dole — Gabrovka pa 66,810.000 {lin: skupaj torej 109,584.000 din. Del teh sredstev bodo dobili iz raznih natečajev, za kar so predloženi že ivsi potrebni zahtevki in elaborati, del sredstev za investicije bosta pa dali kmetijski zadrugi sami. Letos bodo posvetili tudi posebno skrb gjridobivanju novih površin z zakupom, nakupom, hidromeliorizaci-gami in arondacijami. Tako bo Kmetijska zadruga Dole — Gabrovka arondirala 64 ha zemljišč, Kmetijska zadruga Litija pa 66 ha zemljišč-. Z arondacijami bosta kmetijski zadrugi dosegli dejansko eko- Sektor: zasebni gozdovi gozdovi last SLP pod GG ostali gozdovi last SLP skupaj Plan sečnje za letošnje leto predvideva pasek 50.830 kubičnih me-metrov lesa ali 31 odstotkov prirastka. Od sku pnega poseka odpade na iglavce 30 odstokov in na listavce 70 odstotkov lesne mase. Plan poseka in gozdivo-gojitvenih del predvideva večji posek listavcev, kar je prilagojeno tudi stanju gozdov. Od skupne zaloge lesa v gozdu je namreč 69 odstotkov listavcev in le 31 odstotkov iglavcev. Letos se bo na področju litijske občine posekalo za 41 odstotkov več lesa kakor leta 1959. Sicer je pa letos povečan posek zaradi boljših podatkov, ki so na razpolago za ocenitev lesnih zalog. Lani so bili namreč gozdovi na levi strani reke Save taksirani in so dali podatke o stanju gozdov. Predvideno je pa tudi delno krčenje gozdov za nove plantažne na-.sade sadja. Točne podatke o stanju zalog pa bo mogoče zbrati šele 1965. leta. ko bo končana izmera vseh gozdov. Gozdno-gojitvena dela bosta izvajali kmetijski zadrugi Dol — Gabrovka in Litija ter obrat Litija Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Za gozdove v privatni lastnini je ustanovljen občinski gozdni 6klad, ki ga upravlja poseben upravni odbor. Računajo, da se bo zbralo letos v gozdnem skladu okrog 41 milijonov din. za okrog 11 milijonov din pa bodo posestniki oproščeni po novi uredbi plačevanja sklada in bo tako za obnovo gozdov, nego, pogozdovanje, nega, varstvo vzdrževanje gozdnih komunikacij ©dkazovanje in upravne rezerve rezerva cesta Kresniški vrh cesta Sava — Kobiljek urejanje gozdov topolov nasad Za ugotovitev planiranih del in za zadostitev načel in nalog je treba: ^ zagotoviti gospodarjenje z gozdovi s pomočjo specializirane gospodarske organizacije. Ta način gospodarjenja in tesna povezava s komuno bo vzpodbudila proizvajalce k realnejši gozdni proizvodnji. Pri tem bo pa treba utrditi družbeno romsko izkoriščanje obstoječih gospodarskih objektov in dosegli na svojih obratih tudi rentabilno poslovanje. Gozdarstvo Na področju občine Litija je 21.923 hektarov gozdov, in 6icer 17.023 ha v privatni lasti, 3.779 ha last SLP pod upravo Gozdnega gospodarstva Ljubljana in 491 ha last SLP pod upravo občinskega LO in kmetijskih zadrug. Zraven tega pa je na področju litijske občine še okrog 3250 hektarov zaraščenih pašnikov z rastjo nad 0,3, kar smatrajo kot gozd. Stanje gozdnih fondov je naslednje: 17.023 2,042.000 51.100 40.800 3.779 469.500 10.600 9.030 419 59.000 1.300 1.000 21.293 2,570.500 63.000 50.830 varstvo, vzdrževanje gozdnih komunikacij, odkazovanje, za cesto Kresni ški vrh, stroške upravne službe, rezervo in 30 odstotkov za medobčinski gozdni sklad na voljo 30 milijonov din. Skoro 11 milijonov din bodo letos porabili za obnovo, nego in varstvo gozdov ter za vzdrževanje gozdnih komunikacij v gozdovih, last SLP, pod upravo Gozdnega gospodarstva Litija. Za ostale gozdove pa bo za ta dela na voljo nad 1,200.000 din. Ob pogozdovanju bodo posadili 211.400 kosov sadik, od tega samo 1300 komadov sadik listavcev, kar je v skladu s perspektivnim načrtom, ki predvideva vnašanje iglavcev v gozdove listavoev. Kmetijska zadruga Litija ima v načrtu ureditev poskusnega nasada topola na zemljišču, last SLP, na površini okrog 2 ha v vrednosti 600.000 din. Iz sredstva likvidacijske mase gozdnega sklada pri OLO Ljubljana za leto 1961 je predvideno nadaljevanje gradnje ceste Sava — Kobiljek v vrednosti 9,300.000 din. Na podlagi določil zakona o gozdovih je treba dokončati taksacij-ska dela v vseh gozdovih do 1965. leta. Letos so predvidena dela na površini 6200 ha v vrednosti 22 milijonov din. Dela bodo financirana iz sredstev medobčinskega sklada. Skupno bodo letos vložena v gozdove na področju litijske občine naslednja 6redsta: din 18,384.200 6.030.000 7.347.000 490.800 800.000 9.300.000 22,000.000 600.000 upravljanje in povečati materialno osnovo, • podružabljati gozdno proizvodnjo v zasebnem sektorju, uvajati mehanizacijo, še posebej pri spravilu lesa, • ugotoviti vsa nižinska gozdna zemljišča, ki so primerna za krčenje in za intenzivnejše kulture, • določiti zemljišča in priprav- ljati načrte za plantažno proizvodnjo lesa, ^ vlagati sredstva v objekte po načelu rentabilnosti, • skrbeti za dvig strokovne izobrazbe gozdarskih delavcev, 0 posvetiti še večjo pozornost vnašanju iglavcev v sestoje listavcev in • skrbeti za zmanjšanje rezerve hlodovine i#avcev na žagah vene-ciankah ter usmeriti hlodovino iglavcev na industrijske žage, kar je v skladu s smernicami zveznega družbenega načrta, ki predvideva večji izvoz žaganega lesa iglavcev. OSTALE PANOGE GOSPODARSTVA V ostalih panogah gospodarstva predvideva predlog načrta za letošnje leto naslednja gibanja: V TRGOVINI računajo na 10 odstotni porast blagovnega prometa, porast celotnega dohodka pa za 15 odstotkov. Povečani blagovni promet bo omogočila večja kupna moč prebivalstva zaradi naraščanja osebnih dohodkov. Na obseg denarnega prometa bo pa vsekakor vplival tudi prometni davek, ki je uveden na nekatere proizvode, povečal se bo tudi občinski prometni davek na maloprodajni promet iz lanskoletne stopnje 3 na 6 odstotkov. V GOSTINSTVU predvideva predlog načrta porast prometa v družbenem in zasebnem sektorju za 9 odstotkov. V gostinstvu se bo povečala stopnja prometnega davka iz 7 na 2S odstotkov. Plan računa na nižje sklade kot lani, ker bodo morale plačevati gostilne v prihodnje prometni davek od alkoholnih pijač od ustvarjenega prometa, medtem ko je bil zdaj prometni davek pavšaliziran, pavšal pa je zajel le 67 odstotkov dejanskega prometnega davka. Razlika se je doslej prepuščala gospodarskim organizacijam z namenom, da se jim omogoči nakup opreme, ker je sedanja v slabem stanju. Da bodo vsaj delno nadoknadili izgubo sredstev, bodo morali kolektivi skrbeti za kul turnej šo in kvalitetnejšo postrežbo, da bodo tako privabili večje število gostov in s tem dosegli večji promet. Zraven lastnih sredstev gostinskih podjetij pa je namenjeno iz investicijskega sklada 3 milijone din za razširitev zmogljivosti. Napredek OSTALIH PANOG in vedno večje potrebe prebivalcev po obrtnih storitvah zahteva, da se obrt pospešeno razvija. Ze lani je bil zabeležen precejšen napredek; računajo pa, da bo letos vrednost proizvodnje in storitev narasla za 7 odstotkov, število zaposlenih pa se bo povečalo za en odstotek. Pri določanju pavšalnega plačevanja družbenih obveznosti bo občinski LO Litija še nadalje upošteval specifične pogoje podjetij in potrebe formiranja sredstev za njihov nadaljnji razvoj .Sicer pa bodo investicijska sredstva porabljena za dokončanje začetih investicij m za nakup nove opreme. Letos pod streho PTT dejavnost je v okviru narodnega gospodarstva izredno važna panoga, in to zaradi medsebojnega povezovanja celotnega družbenega življenja. Tako je PTT dejavnost del gospodarstva in si brez nje sodobnega življenja in razvoja ne moremo misliti. V okviru podjetja za PTT promet Ljubljana je ekonomska enota tudi na sedežu občine Litija. S tem se je organizacija PTT v celoti približala komunalni ureditvi ter je njen nadaljnji razvoj odvisen od skupne skrbi podjetja za PTT promet ter njegovih ekonomskih enot kot tudi občšndkih ljudskih odborov. Zdaj povzroča velike težave ročno telefoniranje in se poraja potreba po postavitvi vozelnih in končnih avtomatskih central, med drugim tudi take centrale v Litiji. Avtomatizacija je pa seveda 'možna le ob kabli ran ju omrežja v okraju, zgraditvi potrebnih prostorov in ob povezavi z glavnim središčem — Ljubljano. ObLO in zbor proizvajalcev je sklenil, da se bo območje občine Litija vključilo v modernizacijo PTT omrežja in mu je skupno s kolektivi gospodarskih organizacij uspelo začeti z izvajanjem programa. Iz lokalnih virov bo treba zbrati za gradnjo in dograditev nove poštne zgradbe 37 milijonov din; 120 milijonov din bo pa prispevalo podjetje za PTT promet Ljubljana oziroma skupnost podjetij za PTT promet LRS za avtomatske naprave, mehanizacijo, polaganje kablov in ostalo opremo. Občinski LO in zbor rpoizvajal-cev pri ObLO Litija sta ob sprejemu programa investicij sprejela priporočila za združevanje sredatev za gradnjo novega poštnega potšap- ja, in sicer od ustvarjenega čistega dohodka za leti 1960 in 1961, od katerega naj bi vse gospodarske organizacije in ustanove prispevale po 1,5 odstotka. Tako bo predvideno zbrano okrog 28 milijonov din; preostalih 9 milijonov din pa bo treba zagotoviti v drugi fazi združevanja sredstev za to gradnjo. Novo poštno poslopje v Litiji že gradijo in je bilo doslej investiranih vanj okrog 8 milijonov din. Podjetje za PTT promet Ljubljana pa je tudi že naročilo mehanizacijo in avtomatske naprave. USTANOVILI BODO OBČINSKO ORGANIZACIJ O LJUDSKE TEHNIKE V Litiji so pred kratkim ustanovili iniciativni odbor za formiranje občinske organizacije Ljudske tehnike ,zdaj pa že pripravljajo ustanovitveni občni zbor. V občinsko organizacijo Ljudske tehnike se bodo združili fotoamaterji, modelarji, radioamaterji in AMD. GLEDALIŠKA IGRA V JEVNICI Prejšnjo soboto in nedeljo so ljudje iz Jevnice, Goliš, Kresr.i-ških poljan in drugih sosednih vasi popolnoma napolnili dvorano v zadružnem domu v Jevnici. Pridna drameča družina je tokrat nastopila s komedijo -Poročil sem se s svojo ženo-. V soboto zvečer so obiskali igro v Jevnici člani občinskega Sveta Svobod iz Litije, v nedeljo popoldne pa zastopnik okrajnega Sveta Svobod. Ljudje so ob tej priliki s svojo udeležbo pokazali, kaj radi gledajo. — Igro j« režirala tovarišica Bm Kovič. Predlog proračuna ObLO Lltlia za leto 1962 Vsako leto je dana volivcem na zborih v razpravo proračunska potrošnja z namenom, da bi občani prinesli svoje mnenje in predloge za čimbolj racionalno porabo proračunskih sredstev. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bilo vsako leto mnogo koristnih razprav, često pa so se na takih razpravah pokazale številne potrebe, ki so presegale možnosti pokrivanja teh mnogih potreb iz proračunskih sredstev. Proračunska potrošnja se je dvigala iz leta v leto: Proračunski dohodki: leto 1957 — leto 1958 — leto 1959 — leto 1960 — leto 1961 — Iz sprednje 70,115.000.— 108,681.000,— 123.371.000, — 153.012.000, — 194.493.000, — Proračunski izdatki: 70.080.000, — 92.035.000, — 123.263.000, — 146.639.000, — 189.961.000, — iz spreanje razpredelnice se vidi, da je vsako leto naraščala proračunska potrošnja predvsem zaradi potreb v zdravstvu, šolstvu in socialnem varstvu. Po drugi strani se je povečevala proračunska potrošnja tudi za potrebe javne uprave V skladu s prenašanjem pristojnosti na komune in krepitvijo sistema komunalne samouprave. Od leta 1957 pa do danes je bilo prenešenih na občino mnogo novih nalog — številne inšpekcijske službe, gozdarska služba, katastrska služba, prometna služba in cestna služba in še drugo. Nadalje finansiranje šolstva, zdravstvene zaščite prebivalstva itd. Zato je bilo pdtrebno v upravi ljudskega odbora temu ustrezno povečati tudi število uslužbencev. V letu 1962 so prenešene na občine nekatere nove naloge, ki bodo zahtevale večja sredstva kakor v preteklem letu. Predvidevamo, da bodo v letu 1962 naslednji proračunski dohodki in izdatki: Dohodki: 1. skupni dohodki 164,512.000 din 2. posebni dohodki 78,000.000 din 3. dohodki državnih organov 440.000 din 4. ostali dohodki 500.000 din 5. proračunska sredstva, prenešena iz preteklega leta (obvezna proračunska rezerva) 16,174.940 din Skupaj 260,000.000 din Izdatki: Porabljeno Predvideno leto 1961 za leto 1962 din din I. prosveta in kultura 4,207.000 4,042.000 2. socialno varstvo 3. zdravstvena zaščita in kmetijsko 14,545.000 21,275.000 zavarovanje 4,648.000 8,595.000 4. Uprava ObLO 60,989.000 66,359.000 5. komunalna dejavnost 2,004.000 4,100.000 6. negospodarske investicije 7. dotacije: 1,504.000 3,500.000 a) šolstvo 63,000.000 in odstopljen del dopoln. prorač. prispevkov 70,594.000 23,000.000 skupno šolstvo 86,000.000 b) zdravstvena preventiva 6,554.000 8,000.000 c) dotacije komunalnim zavodom 4,300.000 3,500.000 d) dotacija družb, organ. 6,815.000 7,900.000 e) dotacija za sodišče — 5,200.000 regres na mleko — 1,250.000 8. oBveznosti in garancije vračanje najetih kreditov 6,470.000 17,600.000 . obvezna 10% prorač. rezerva 12,300.000 26,000.000 10. proračunska rezerva 5,006.000 19,083.000 skupni izdatki 189,961.000 260,000.000 Finansiranje šolstva je urejeno posebej preko sklada za šolstvo. ki ga upravlja poseben odbor. V sklad se bo steklo: din 1. na podlagi zveznih in republiških predpisov Z na podlagi^ občinskega odloka iz dopolnilnega 31,000.000 proračunskega prispevka 23,000.000 3. neposredno iz proračuna ObLO 54,000.000 108,000555 4. za finansiranje posebnih strokovnih šol 9,000.000 Skupno bo zbranih sredstev za šolstvo v letu 1962 117,000.000 Kakor vsako leto je bilo tudi letos nakazanih več potreb, kakor je možnosti. Prvi predlog proračunske potrošnje v letu 1962 se je nanašal na skupno vsoto 350,000.000 din. Zato je bilo potrebno pripraviti predlog,.ki se približuje realnim možnostim, koristna pa bo široka razprava o proračunski potrošnji in predlogi, kako naj se čimbolj koristno uporabijo razpoložljiva sredstva. Letošnji sklad za šolstvo pri ObLO Litija Litijska komuna sodi med naj-razsežnejše občine v ljubljanskem okraju, kar ima za posledico obsežno mero osnovnih šol. Po številu jih je kar 18, nadalje še Glasbena šola in Vzgojno-varstvena ustanova v Litiji. Večina osnovnih šol je nižje organiziranih in nepopolnih z _ izjemo šole v Litiji, Šmartnem ter Gabrovki, kjer so popolne osemletke. Na vseh osnovnih šolah je 2624 učencev. Zaradi obsežnega terena obiskuje osemletke le 61 odstotkov vseh učencev, medtem ko ostalim ni omogočeno šolanje na drugi stopnji osemletk. Povečanje odstotka učencev, ki obiskujejo osemletke, je v odvisnosti od mnogo člnitcljev, predvsem še od sredstev, s katerimi razpolaga družbeni sklad za šolstvo. Le-ta pa je lani razpolagal le z 84 milijoni, kar je pa občutno premalo. Sredstva so se porabila zato le za osnovno dejavnost šolskih zavodov, za Delavsko univerzo ter Zavod za prosvetno pedagoško službo, brez investicij, ki so bile vložene za novogradnjo šole v Šmartnem pri Litiji, adaptacije in zgraditve stanovanj v Konjščici, Kresnicah in Kostrevnici kakor tudi za adaptacijo litijske šole. V ta namen je bilo porabljenih 9 milijonov din. Kljub temu, da so bila v preteklem letu vložena v šolstvo prečejš- Sprelet odlok o Oba zbora občinskega ljudskega odbora Litija sta na seji 8. marca razpravljala med drugim tudi' ' o odloku o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj za 1962. le-toto„ s katerim se poveča stopnja v povprečju za 3 odst. oziroma vrednost za 6,070.000 din. Ukrep je bil nujen ob upoštevanju dejtsva, da je dosedanji odlok veljal dve leti brez vsake spremembe, medtem, ko so se pa cene kmetijskih pridelkov, proizvodov in uslug obrtnih delavnic med tem časom nekajkrat spremenile. Sredstva, ki bodo ustvarjena na podlagi povečane stopnje, bodo porabljena za vskladitev proračunskih potreb na področju šolstva in zdravstva, to je dela, ki ga prispeva občinski LO za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev in za kritje ostalih povečanih proračunskih izdatkov. Upoštevajoč le 20 odst. povečanje proračunskih izdatkov, bi potrebovali 38 milijonov din, kar bi služilo le za dosego ravni preteklega leta in nikakršnega nadaljnjega povečanja na katerem koli področju, najmanj na področju negospodarskih investicij. Sicer pa pomeni povečanje proračunskih izdatkov za 20 odst. tako minimalen porast, da z njimi ne bo mogoče kriti niti potreb v šolstvu in zdravstvu . Kmetijski proizvajalci s področja občinskega LO Litija so bili v lanskem letu dolžni vplačati 18,900.000 din kot prispevek za zdravstveno zavarovanje, tako iz naslova osnovnega kot tudi razširjenega zavarovanja. Za zdravstveno zavarovanje — za ambulantne storitve in stroške bolnic — pa znašajo stroški 32 milijonov din. To razliko bo treba vsekakor plačati, ln občinski LO je vedno med pr- nja sredstva, ta niso zadoščala ▼ zadostni meri. Potreb v šolstvu jo ogromno tudi v letošnjem letu, če-sar se upravni odbor skalada za šolstvo pri ObLO povsem zaveda, zato se je ob pravem času lotil formiranja sredstev in pripravil odlok o virih sredstev, ki se stekajo v sklad za šolstvo. V odloku so zajeti vsi viri do najvišje mogoče mere, kar na zasedanju obeh zborov ObLO Litija ni naletelo na nerazumevanje, pač zaradi tega, ker so vsi odborniki ObLO Litija dodobra seznanjeni s problemi šolstva v občini. Sredstva sklada za šolstvo pri občinskem LO v Litiji se bodo Ieloa povečala v primerjavi z lanskoletno realizacijo za nad 23 odstotkov oziroma 26 milijonov din. Tu pa niso všteie predvidene investicije za novogradnjo šole v Šmartnem in adaptacijo nekaterih drugih šol. Prav tako ni pri povišanju v'et medobčinski sklad, ki je namenjen za finansiranje šol druge stopnje« kar pomeni za občino Litija nov izdatek v višini 9 milijonov din. Tako so nakazane potrebe sklada za šolstvo pri ObLO Litija za osnovno dejavnost, investicije in medobčinski sklad, pri čemer bo treba še mnogo naporov in čimširšega sodelovanja, da bo mogoče v letošnjem letu zbrati sredstva v potrebni višini. t občinski dokladi vimi, ki mora pokriti take in podobne razlike. Navzlic povečani stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje se bo letos zbralo nekaj več sredstev, vendar je pa sko-ro gotovo, da bodo istočasno tudi kmetijski proizvajalci v večjem Sto. vilu m pogosteje segali po zdravstvenih storitvah, pri čemer je pa treba še upoštevati tudi povečanje cen teh uslug. Drug, tudi posebno pereč problem je šolstvo. Lani je bila dosežena realizacija sredstev za šolstvo v višini 86 milijonov din, za letos so pa predvidene potrebe v višini 122 milijonov din, to je za 30 odst. več. Fri tem pa niso upoštevana nujno potrebna popravila šolskih poslopij ter nakup in dopolnitev' novega inventarja. Sredstva, ki bodo letos pridobljena iz naslova občinske doklade na dohodke od kmetijstva, sam obojnih poklicev in premoženj zv letos 1962, se bodo v pretežni i -eri vrnila nazaj v kmetijstvo in so za nekaj nad 6 milijonov din povečane doklade le minimalni prispevek zavezancev za skupne potrebe občine, saj bo treba preo telih 32 milijonov din za kritje pogreb proračuna zbrati iz drugih virov. Omeniti je pa še treba, da od predvidenega povečanja sred tev is naslova občinske doklade na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj v višini nekaj nad 6 milijonov din dobi občinski proračun 2,400.000 din« 3.600.C00 din pa politično teritorialne enote. Kazno je, da bodo zbrana sredstva iz občinske doklade ni dohodke od kmetijstva, samostanih poklicev in premoženj v leto"e ^n» letu tako le del prispevka za izvršitev potrebnih nalog v litjskl komuni. 7"'... .. p*. ;H. (jsS«S| A