Narec.ni diskurz Danila Zuljan Kumar Danila ZULJAN KUMAR je rojena 4. julija 1968 v Šempetru pri Gorici. Po koncani Srednji pedagoški šoli v Tolminu je 1994 diplomirala (iz slovenskega jezika in književnosti in angleškega jezika in književnosti), 2002 magistrirala in 2006 doktorirala iz jezikoslovnih ved na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V letih 1992–2000 je poucevala angleški jezik na osnovni in srednji šoli, v letih 2000– 2001 ter od 2003 dalje pa je zaposlena na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, od leta 2003 na Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici. Od leta 2006 predava na Univerzi v Novi Gorici. Pri znanstvenem in strokovnem delu se posveca slovenski dialektologiji, besediloslovju in pragmatiki, sicer pa družini, Brdom in petju v Vokalni skupini Vinika. Linguistica et philologica 16 Zbirka Linguistica et philologica 16 Urednica zbirke Varja Cvetko Orešnik Danila Zuljan Kumar Narecni diskurz Diskurzivna analiza briških pogovorov © 2007, Založba ZRC, ZRC SAZU Recenzenta Simona Kranjc,Vera Smole Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Prelom BraneVidmar Izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj Varja Cvetko Orešnik Založila Založba ZRC, ZRC SAZU Za založbo Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Tisk Present d.o. o., Ljubljana Naklada 350 Izid knjige sta podprla Obcina Brda in Vina Kumar. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612540050 CIP -Kataložni zapiso publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica,Ljubljana 811.163.6'282(497.4-15) ZULJAN Kumar, Danila Narecni diskurz : diskurzivna analiza briških pogovorov / Danila Zuljan Kumar. -Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. -(Zbir­kaLinguisticaet philologica ; 16) ISBN 978-961-254-005-0 234018816 Danila Zuljan Kumar NARECNI DISKURZ Diskurzivna analiza briških pogovorov Ljubljana 2007 VSEBINA PREDGOVOR ...................................................................................................................9 1 UVOD ............................................................................................................................ 11 1.1 Utemeljitevizbireteme.........................................................................................12 1.2 Besedila.................................................................................................................13 1.3 Brda ......................................................................................................................15 1.4 Briško narecje........................................................................................................16 1.5 Informanti..............................................................................................................17 1.6 Znaki za zapis........................................................................................................17 2 DISKURZIVNAANALIZA .......................................................................................19 2.1 Diskurzivnaanalizakotkrovnipojemzavecteorijonaravi in delovanju clovekovekomunikacije...................................................................19 2.2 Pristopi k analizi diskurza ....................................................................................20 2.2.1 Metodaetnografskeanalize...................................................................................20 2.2.2 Metodainterakcijskesociolingvisticneanalize ....................................................20 2.2.3 Metodakriticnediskurzivneanalize.....................................................................20 2.2.4 Metodakonverzacijskeanalize ............................................................................20 2.2.5 Pragmatika ............................................................................................................21 2.3 Besediloslovje ......................................................................................................22 2.4 Funkcijsko jezikoslovje ........................................................................................23 3 GOVORJENI DISKURZ.............................................................................................25 3.1 ProucevanjegovorjenegajezikanaSlovenskem .................................................25 3.2 Govorjeniinpisnidiskurz ....................................................................................26 3.3 Konverzacija ........................................................................................................28 3.3.1 Asimetricna konverzacija .....................................................................................31 3.4 Zapis govorjenega diskurza ..................................................................................32 3.4.1 Definicijaizrekavgovorjenemdiskurzu .............................................................32 3.4.2 Problem postavljanja locil v govorjenem diskurzu ..............................................32 3.5 Strukturne enote konverzacije ..............................................................................33 3.5.1 Dejanje .................................................................................................................33 3.5.2 Korak ....................................................................................................................33 3.5.3 Vloga.....................................................................................................................33 3.5.4 Izmenjava..............................................................................................................33 3.5.5 Transakcija ...........................................................................................................34 3.6 Znacilnosti govorjenega diskurza.........................................................................34 3.6.1 Oklevanje..............................................................................................................34 3.6.2 Premori .................................................................................................................39 3.6.3 Prekrivajoci govor.................................................................................................39 3.6.4 Ponavljanja ...........................................................................................................41 3.6.5 Skladenjske nedoslednosti....................................................................................41 3.6.6 Spreminjanjeskladenjskepodobeizrekamedprocesomizrekanja .....................42 3.6.7 Vrinjenestrukture .................................................................................................42 3.6.8 Dodane strukture ..................................................................................................43 3.6.9 Elipsa ....................................................................................................................43 3.6.10 Diskurzivni oznacevalci .......................................................................................44 3.6.11 Zvalniki ................................................................................................................44 3.6.12 Premi govor ..........................................................................................................45 4 BESEDILNA KOHERENCA .....................................................................................47 4.1 Opredelitev besedilne koherence..........................................................................47 4.2 Ali kohezivnost besedila predpostavlja tudi njegovo koherentnost in nasprotno? ..................................................................................50 4.3 Vzpostavljanje koherence kot kooperativne in kolektivne dejavnosti .................53 4.4 Vzpostavljanjeinohranjanjekoherencevkonverzaciji .......................................54 4.4.1 Vprašanja ..............................................................................................................54 4.4.2 Spontana dopolnitev .............................................................................................57 4.4.3 Nasprotovanje ......................................................................................................60 4.4.4 Polifonipogovor ...................................................................................................60 4.4.5 Ponavljanja ...........................................................................................................63 4.5 Motenakoherenca ................................................................................................74 4.6 Razlicnost koherenc .............................................................................................93 4.6.1 Neujemanjemedgovorcevimnameravanimpomenom in poslušalcevo interpretacijo tega .......................................................................94 4.6.2 NezavednonerazumevanjenastranisprejemnikaoziromagovorcaB ................95 4.7 Okvirji kot globalni vzorci védenja ......................................................................96 4.8 Vlogainferencprivzpostavljanjukoherencebesedila .........................................97 4.8.1 Kdajsovezimedpropozicijamilahkoimplicitne? ..............................................99 4.9 Lokalnainglobalnakoherenca ..........................................................................101 4.9.1 Homogenostlastnostiinreferencnaenakost ......................................................102 4.9.2 Nacelo pricakovane normalnosti ........................................................................104 5 BESEDILNA KOHEZIJA.........................................................................................107 5.1 Opredelitev besedilne kohezije...........................................................................107 5.2 Kohezivne vezi ...................................................................................................108 5.3 Kohezivna sredstva ............................................................................................108 5.4 Referenca ............................................................................................................ 110 5.4.1 Opredelitev pojma .............................................................................................. 110 5.4.2 (Ko)referencna sredstva ..................................................................................... 112 5.4.3 Koreferencna veriga ........................................................................................... 117 5.5 Paralelizem .........................................................................................................120 5.6 Diskurzivni oznacevalci .....................................................................................121 5.6.1 Konektor in .........................................................................................................121 5.6.2 Besedna zveza tako da ........................................................................................122 5.6.3 Medmetna frazema marija marija in dio dio ......................................................123 5.6.4 Diskurzivnioznacevalciinargumentacija .........................................................123 5.7 Elipsa ..................................................................................................................126 5.7.1 Sistemska elipsa .................................................................................................126 5.7.2 Nesistemska elipsa .............................................................................................127 5.8 Tematska progresija ...........................................................................................128 5.9 Prozodija.............................................................................................................128 5.10 Nebesedilnareferenca –deiktika .......................................................................129 5.10.1 Nebesedilnareferencainbesedilnezvrsti(registri) ...........................................129 5.10.2 Deikticne kategorije ...........................................................................................130 5.10.3 Popolni in delni deikti ........................................................................................134 5.10.4 Prvotni in drugotni deikti ...................................................................................135 5.10.5 Deikticneinnedeikticnefunkcijedeiktov ..........................................................135 5.10.6 Odnebesedilnekbesedilnireferenci .................................................................136 6 ZAKLJUCEK ............................................................................................................143 POVZETEK ..................................................................................................................145 VIRI IN LITERATURA ...............................................................................................149 Navedene spletne strani ..................................................................................................156 Stvarno kazalo .................................................................................................................157 Imenskokazalo................................................................................................................163 PRILOGE ......................................................................................................................167 Priloga 1: BESEDILA...................................................................................................167 Prvo besedilo ..................................................................................................................167 Drugobesedilo ................................................................................................................178 Tretje besedilo .................................................................................................................189 Priloga 2: SLOVARCEK STROKOVNIH IZRAZOV ..............................................203 SUMMARY ...................................................................................................................207 PREDGOVOR Pricujocaraziskavajedelomaspremenjenaindopolnjenadoktorskadisertacijaznaslovom Govorjena briška narecna besedila z vidika besedilne skladnje. Z dialektologijo kot vedo o narecjih sem se srecala v cetrtem letniku študija in takrat me je zanimanje za narecja, še posebej lastno, prevzelo. Ob zaposlitvi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa mi jeukvarjanje z narecji postalo poklic, ki ga opravljam z velikim veseljem. Že v svojem di­plomskem delu sem raziskovala govor Medane, v magistrskem delu sem se ukvarjala s skladenjskimi interferencami iz italijanšcine in furlanšcine v briškem in nadiškem narecju, v doktorski disertaciji pa sem si za osnovno enoto proucevanja izbrala spontani narecni diskurz. Osnovni namen raziskave je bil razložiti, zakaj se kljub navidezni kaoticnosti v govoru, ki je posebej vidna v transkribiranem zapisu spontanega govorjenega narecnega diskurza,govorci med sebojrazumejo brez posebnih težav. Knjiga je sicer namenjenajezi­koslovcem, še posebej tistim, ki jih zanimajo dialektologija, besediloslovje in pragmatika, zaradi pogovorov, ki so izraz življenja v Brdih, pa upam, da bo zanimiva tudi Bricem in tistim, ki prihajajo v to slovensko pokrajino, razdeljeno med državiSlovenijo inItalijo. Prinastajanjuinizdajidelamijepomagalokarnekajljudi.Zatobisejimradazahvali-la.Najgrempovrsti.Hvalamentoricamapridoktorskemdelu,prof.dr.VeriSmoleinprof. dr. Simoni Kranjc, za natancne in koristne komentarje kot tudi uporabne nasvete ob mojih dilemahgledeuvajanjaustrezneterminologijespodrocjadiskurzivneanalizevslovenšcini. Veri hvala tudiza vso drugo pomoc. Lepo je delati pod takim mentorstvom. Zahvala gre vsem informantom, prav vsi so me lepo sprejeli in mi bili pripravljeni razkriti del svojega življenja, kar zelo cenim; dr. Petru Weissu, višjemu znanstvenemu so-delavcu, za »elektronsko« pomoc pri uporabi ZRCole, pisave, ki jo je sam razvil in nam, dialektologom, zelo olajšuje delo, Petru hvala tudi za nasvete glede pravopisnih zagat; pri­jateljici, prevajalki in lektorici, prof.Andreji Blažic Klemenc, za jezikovni pregled besedi­la;predstojniciInštitutazaslovenskijezikFranaRamovšainurednicizbirke Linguistica et philologica,prof.dr. VarjiCvetkoOrešnik,dajemojedelouvrstilavzbirko,ZaložbiZRC, da je knjigo izdala, in njenemu direktorju dr. Vojislavu Likarju, sodelavkam Petri Kolenc,Špeli Ledinek Lozej inVesni Licerza pregled besedila. Hvala sofinancerjema,ObciniBrda zžupanomFrancemMužicemin Radovanu (Vina Kumar). In še enkratRadovanu pamami in ocetu invsem drugimmojim doma,kernamje lepo skupaj. Danila Zuljan Kumar VBrdih, maja 2007 1 UVOD Govor ni slovnica ali slovar, pac pa je najvecji medij custev. Je modulirana vokalizacija, ne pa cista cerebralnost. Govor so podobe, senzibilnost, fantazme. Guy de Villers Grand-Champs Predmet pricujoce raziskave bo govorjeni briški narecni jezik v aktualni rabi v konkretnih govornih okolišcinah, pri cemer bomo zbesediloslovno analizoposkusili oblikovati model opisa narecnega diskurza. Pricakujemo, da bo raziskava odgovorila na vprašanje, kako go-vorci s pomocjo sredstev, ki so jim v jeziku na voljo, naredijo narecni diskurz razumljiv insmiseln ter z njim dosežejo svoj namen. Še natancneje, poskusili bomo dokazati naslednji hipotezi: 1. Govorjena komunikacija, ki ne propade, je uspešna, ne glede na to, kako nekohe­renten govorjeni narecni diskurz na pogled izgleda. To pomeni, da morajo v njej poleg že znanih koherentnih sredstev, ki obstajajo v pisnem jeziku (vprašanja, inference, kohezivna sredstva ipd.), obstajati tudi drugacna koherentna sredstva. 2. Znacilnosti govorjenega jezika, kot so napacni starti, oklevanja, ponavljanja, raba diskurzivnihoznacevalcev,zapolnjeniintihipremoriipd.,imajovdiskurzudolocene funk-cije,ki pripomorejo hkoherentnosti komunikacije. Da bihipotezi lahko dokazali, smosi postavili tri cilje: • ugotovitiznacilnostigovorjenega narecnega diskurza; • prikazati nacine, na katere se slovnicne in leksikalne prvine pojavljajo v govoru in omogocajo gradnjo spontanega narecnega diskurza po prvih dveh kriterijih besedil­nosti, koherenci inkoheziji;1 in • ugotoviti,zakajsenapoglednekoherentendiskurzobupoštevanjukontekstagovor­nega dogodka, to je njegovih sobesedilnih in situacijskih znacilnosti, sprejemniku dejansko izkaže za popolnoma sprejemljivegain razumljivega. Delo smo zastavili vvec smerehistocasno: • posnetidovolj spontanihnarecnihpogovorov,potrebnihzaempiricnoanalizo,injih ustreznozapisati;zazbiranjenarecnegagradivasmouporabilidialektološkometodo snemanja spontanega govora in ustreznefoneticnetranskripcije; • preštudiratiustreznoliteraturoogovorjenemjezikuinpridobljenovédenjeaplicirati na zbrana narecna besedila; • strniti dosedanja spoznanja o besedilnikoheziji inkoherenci in • ugotoviti,alijelocevanjemednjimasplohpotrebnoinsmiselno,terspoznanjaapli­cirati na zbrana govorjena narecna besedila. Ostali kriteriji besedilnosti so po Beaugrandu in Dresslerju (1992: 12) še naslednji: namernost, sprejemljivost,informativnost,situacijskost in medbesedilnost. 1.1 UTEMELJITEVIZBIRE Ceprav je koncept koherence eden od osnovnih pojmov v analizi diskurza, ga je zaradi svoje kompleksnosti težko definirati, zato je sistematicna in objektivna merila za to, kajvzpostavlja diskurzivno (besedilno) koherenco, težko, ce ne celo nemogoce sestaviti. Še težjepapredvideti,aliinzakajbonekdiskurz(besedilo)interpretirankotkoherentenaline­koherenten.Vendar je potrebno hkrati vedeti, da imamo ljudje vecinoma intuitivni obcutek za to. Ce ta obcutek torej obstaja, potem je koherentnost oziroma nekoheretnost diskurza v doloceni meri gotovo možno tudi znanstveno dokazati. Ob študiju besediloslovne in pragmaticne literature in ugotovitvah, kaj vse lahko go-vorec uporabi kot sredstvo vzpostavljanja in ohranjanja koherence v diskurzu, na eni stra­ni, in ob zavedanju, kakšne ovire je sprejemnik sposoben premagovati za to, da v govoru soudeleženca komunikacije najde smisel, ter ob spoznavanju, da vsi procesi uspešnega komuniciranja potekajo bolj ali manj nezavedno, na drugi strani, smo se zavedali, da bo naša raziskava, pa naj se še tako poglobimo vanjo, k védenju o tem, zakaj je nek diskurz koherenten, prispevala le majhen kamencek v velikem mozaiku, da gre pravzaprav za sod brez dna; globlje, kot segaš vanj, bolj se ti krepi obcutek, da do dna ne bo mogoce priti. Kljub temu smo se odlocili zagristi v to. Zanimalo nas je, zakaj transkribirano govorjeno besedilo, ki na pogled deluje neurejeno in v dolocenih segmentih »brez repa in glave«, de­jansko»vpraksi«deluje.Vpogovorih,kismojihsnemali,smoaktivnosodelovalitudisami in komunikacija je bila vsakokrat uspešna. Da bi to lahko tudi znanstveno dokazali, smo izkoristilimetode,kisonamvjezikoslovjuzadokazovanjenavoljo,inposeglinapodrocje diskurzivne, pragmaticne, besediloslovne in skladenjske analize, pri slednji smo besedila opazovali predvsem s stališcapropozicijske skladnje. Ker namen naše raziskave ni bil ugotoviti znacilnosti briškega narecja v primerjavi z drugimi narecji ali znacilnosti posameznih briških govorov med seboj, ampak nacine vzpostavljanja in ohranjanja besedilne koherence in kohezije v spontanem govorjenem na-recnem diskurzu na splošno, smo kot metodo zbiranja gradiva uporabili deloma vodeni pogovor. Vodenivtemsmislu,dasmo pogovor usmerjalinateme,zakateresmo vedeli,da govorci o njih želijo govoriti oziroma da so jim blizu. Usmerjali smo tudi takrat, kadar so govorci zdrsnili s teme pogovora, vendar ne vedno. Znotraj tega okvira pa je bil pogovor spontan. Naša vprašanja niso bila pripravljena vnaprej, tudi govorci niso vnaprej vedeli, o cembodogovorili.Pogovorisobilineformalniinzasebni.Zgovorcisepoznamo,izhajamo iz skupnega geografskega prostora (Brda), kulture in vere, kar pomeni, da imamo do dolo-cene mere primerljivo skupno védenje. Vec posnetih pogovorov je skupinskih. Za to smo se odlocili, ker je spontanost govora v skupini odraslih govorcev verjetnejša kot pri samo dveh govorcih.2 V vodilo pri raziskovalnem delu nam je bila misel dr. Karmen Kenda Jež (2002: 25): »Sodobna dialektologija, kot je bila zasnovana na prelomu tisocletja, naj bi se ukvarjala takosstrukturoinrabokotzvrednotenjemnarecijinsepovezovalazdrugimijezikoslovni-mi disciplinami, ki raziskujejo tako rekoc isto predmetnost – sociolingvistiko, kontaktnim jezikoslovjem, jezikovno pragmatiko,psiholingvistikoin kognitivnimjezikoslovjem.« Snemanjeskupinegovorcevsezaradizagotavljanjaspontanostigovoracedaljeboljuveljavljatudi vdialektologiji (Chambers-Trudgill;v:Kenda Jež 2002: 91). 1.2 BESEDILA Besedila, uporabljena za analizo, so bila posneta v letih 1994–2005 v posameznih briških vaseh. Govorci so starejši ljudje, izbrani iz vec razlogov: 1. njihove informacije predsta­vljajo dokument o življenju v Brdih v preteklosti, 2. zbirka besedil bo uporabna tudi za druge jezikoslovne raziskave (glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske), 3. zbrana leksika bouporabnazamorebitninarecnislovar.Polegtegagrezagovorcezbogatimiživljenjskimi izkušnjami; npr. nekateri navedeni informanti so kot vojaki italijanske vojske prepotovali celo južno Evropo, Bližnji vzhod in severnoAfriko, nekatere informantke pa so kot hišne pomocnice služile v razlicnih italijanskih mestih (Milan, Neapelj) ali prodajale sadje v Ce-dadu,GoriciinVidmu3.PolegživljenjaposvetujeBrice,šeposebejživecevmejnihvaseh, zelozaznamovalatudimeja,njihovispominisošeživi,zatojihprigovorunibilopotrebno posebejspodbujatialiusmerjati.Vseenojepotrebnoobtempoudariti,daseprisnemanjuv zadnjih letih nismo ozirali na pripovedovalske sposobnosti posameznih govorcev, ker smo želeliposnetinepripravljenspontangovorpovprecnegagovorca(tojegovorca,kivsvojem kraju ne izstopa kot dober pripovedovalec), oziroma skupine govorcev. Besedilni zgledi so vzeti iz razlicnih posnetih in zapisanih besedil, najvec pa iz treh besedil, ki so v knjigi objavljena vPrilogi 1: Besedila. Zaradilažjegarazumevanjasmozgledeprevedlivpokrajinskipogovornijezik(oziro-ma njegov (verjetni) približek).4 Pravzaprav glagol prevesti, ce upoštevamo terminologijo glede prestavljanja govorjenih narecnih besedil v druge jezikovne zvrsti, to je v zborni jezik,splošniinpokrajinskipogovornijezik,kijouvajaSmole(1994:152),niustrezen,saj prevod vkljucuje »prenos besedila iz narecja (krajevnega govora) v knjižni jezik na vseh jezikovnihravninah«(pravtam),tegapazanacinprekodiranja,kigauporabljamovnašem primeru,nebimoglitrditi.Boljgrezapriredbo,toje»prenosbesedilaiznarecja(krajevne­ga govora) v bolj ali manj knjižnemu jeziku približan (pokrajinski) pogovorni jezik« (prav tam).Namenprekodiranjaje,dabibilabesediladostopnanepoznavalcembriškeganarecja. Todahkratismoželeliohranititudinekatereznacilnostibriškeganarecja,zakatere(alivsaj za nekatere med njimi) predvidevamo, da se ohranjajo tudi v novogoriškem pogovornem jeziku. Zato smo se poskusili držati naslednjih pravil: 1. Nekatereznacilnosti,kikažejonanarecniinpokrajinskipogovornijezik,smoobdrža­li, ce smo predvidevali,da to ne bo vplivalo na razumljivost sporocila.Ce je obstajala možnost dvoumnega sporocila oziroma nerazumevanja, smo znacilnosti narecnega in (predvidomatudi) pokrajinskega pogovornega jezika odpravili. – Ohranili smo nekatere kalke, npr. zgled [22] Zdaj oni imajo navadojesti fave ‘bob’, in strukture, ki v knjižnem jeziku predvidoma niso poznane oziroma vsaj ne tako pogosto rabljene kot v briškem narecju, npr. zgled [97] Ampak potem vi /…/ ste imeli vino cez. – Strukture in lekseme, za katere smo predpostavljali, da jih bralec ne bi razumel, 3 Tukaj se držimo zapisa Videm, kot je veljaven po Slovenskem pravopisu, ceprav nekateri jezi­ koslovci (npr. Pavle Merků, Roberto Dapit in Mitja Skubic) uveljavljajo etimološko ustreznejšo razlicico Viden. O dopustnosti rabe te razlicice bi kazalo razmisliti pri morebitnem ponatisu Slovenskega pravopisa. 4 Raziskav o novogoriškem pogovornem jeziku še ni. Edino nam poznano raziskavo je opravila Ksenija Ferjancic, in sicer v svojem diplomskem delu Visoki pogovorni jezik Nove Gorice in Gorice (v Italiji) leta1989,pa šetujeanaliziranvisoki pogovorni jezik,kijepribližanzbornemu jeziku, zatov njem nenajdemo narecnih znacilnosti. smoprevedli, npr. zgled[11]strukturo se je pravil smoprevedli z mu je bilo ime, zgled [32] strukturo so se vstali smo prevedli s so se dvignili, zgled [33] osebno glagolsko obliko kladli smo prevedli s predajali. – Ohranili smo izvirni besedni red, razen v primerih, kjer je obstajala možnost ne­razumevanja, npr. v zgledih [37] in [37a] smo izvirni besedni red v izreku Kdo poznal jo? zamenjali z Kdo jo je poznal? ter hkrati odpravili elipso pomožnega glagola je. – Vbriškemnarecjupogostorabljenebrezosebnestrukturesmoohranili,npr. zgled [53] Kako se je reklo tisti meri? – Odpravili smo elipso pomožnega glagola, npr. v zgledu [11] Jekapljalo povsod, tako jebilo, da jebilo groza, ter elipso drugih oblik, npr. v zgledu [8] naslonske oblike zaimka njega Tako, kot ga je imel Vuga, ni imel … 2. Kjer je za pomen bistveno, smo ohranili narecno poimenovanje, npr. zgled [84] krepa od svenata ‘prašicjaglava’inzgled[90] kapelnik muzike, pleh muzike ‘dirigentgodbe, pihalne godbe’. 3. Prizapisovanjunismoupoštevalipravilaolocilihvprememgovoru.Edenodvzrokov za to odlocitev je, da ni bilo vedno jasno, ali gre za premi govor ali le za govorcevo razmišljanje. Da ne bi prišlo do nedoslednosti, smo se odlocili locila za premi govor opustitituditam,kjerjesicerjasno,dagovorecuporabidobesedninavedek.Premigo­vortakoodostalegabesedilalocujemolezvejico,npr. zgled[46] Sem si rekel, gotovo me je prinesel okoli, ne in zgled [24] Eden od policije je rekel, ja, je rekel, Markocic, je rekel, bi rad vrgel Jugoslavijo, je rekel, narobe, je rekel. 4. Izitalijanšcineinfurlanšcineprevzetediskurzivneoznacevalcekotma, ben, alora smo prevajali glede na njihovo pragmaticno funkcijo v besedilu,5 npr. v zgledu [7] diskur­zivnioznacevalec ma prevajamos samo,kerizražaprotivnost Samoniste mogli hoditi cez Italijo, ne?, v zgledu [29] pa z in, ker izraža vezalnost Ja. Ja, dobro, in ce je bil dež? Priprekodiranjubesedilsejepokazalo,daprenosnarecnegajezikavdrugojezikovnozvrst ni tako preprost, kot bi se na pogled morda zdelo. Poleg zgoraj omenjenih problemov smo se soocali še z drugimi, denimo z drugacno vezljivostjo, kot velja v knjižnem jeziku, npr. zgled [41] /…/ je tekla voda noc in dan za tistih vojakovtam ‘za tiste vojake tam’ali zgled [98] In od tam so nas pobrali vseh Slovencev, kar nas je bilo tam ‘vse Slovence’. Odlocili smo se uporabiti vezljivost, kot velja v knjižnem jeziku. Seveda smo se zavedali, da se del podatkovogovorihstemizgubi,netolikozajezikoslovca,kijevešcfoneticnetranskripcije in se zato o tem lahko pouci v priloženih narecnih zgledih, ampak za nejezikoslovce.Toda sledili smo osnovnemu namenu prekodiranja v knjižnemu jeziku bližjo jezikovno zvrst, to je, kot smo že omenili, da sonarecni zgledi razumljivitudi nepoznavalcu briškega narecja. Vprašanja, ki so se porajala ob tem, kako ustrezno prestaviti narecno besedilo v drugo jezikovno zvrst, da bo ohranilo svojo povedno in izrazno moc, tako še kako potrjujejo Smoletovotezo,daje»problemprenosagovorjenegajezika(najveckratnarecnega)vpisani še vedno aktualen, saj univerzalne rešitve ni« (prav tam). Na to kažeta sprotno odlocanje raziskovalcev, kako prestaviti posamezne strukture in poskusi oblikovanja nekega sistema. O tembo v prihodnjepotrebnoše razmišljati. Vec o prevajanju briških narecnih diskurzivnih oznacevalcev v anglešcino glej Zuljan Kumar: Discourse Markers in Spoken Dialectal Slovenian Texts. On Translating Discourse Markers in Dialectal Slovenian Texts. Prispevek jev tisku. 1.3 BRDA Brda, imenovana tudi Goriška brda, so gricevnata pokrajina zahodno od Nove Gorice in Gorice,insicermedrekamaSocanavzhoduinIdrijanazahodu,hribomaSabotininKorada na severu in Furlansko nižino na jugu. Poseljena so bila že v rimski dobi. Slovanska pose-litev v 8. stoletju je segla do roba ravnine6 in se do danes ni bistveno spremenila kljub ali mogoce prav zaradi mirnega sožitja z romanskimi Furlani.7 Brda imajo bogato zgodovino. Vsedo19.stoletjajenanjihovemozemljupotekalamejamedBeneškorepublikoinavstrij­skimi deželami.8 Po Rapalski pogodbi leta 1920 so postala del Kraljevine Italije, državna meja s KraljevinoSrbov, Hrvatov in Slovencev se je pomaknila proti vzhodu (do Postojne, IdrijeinTolmina).Odleta1945doleta1947sospadalavconoAJulijskekrajine,kijebila podzavezniškoupravo,16.septembra1947pasobilapopodpisuPariškemirovnepogodbe vvecjemdeluprikljucenaJugoslaviji.VItalijisoostaleštirinarodnostnocistevasi,insicer:Števerjan, Oslavje, Jazbine, Štmaver, ter del Medane, pa tudi vasi Pevma, Ibana, Mirnik,Dolenje in Škrljevo z narodnostno mešanim prebivalstvom. Razmejitev je zaradi geograf­ 6 To so Slovani prepustili romaniziranim Langobardom in že veliko prej poromanjenim Galcem, bodocim Furlanom. 7 Poroke med Furlani in Slovenkami ter pozneje tudi Italijani in Slovenkami niso redke, redkejši so primeri porok Slovencev s Furlankami ali Italijankami, ceprav tudi takih mešanih zakonov v preteklosti in danes ni malo. 8 Po propadu goriških grofov leta 1500 so Brda s Posocjem postala meddržavno mejno obmocje med habsburško državo in Beneško republiko. Nova meja je bila zaradi nenatancno dolocenega poteka zelo nemirna, še posebej zaradi habsburških enklav na beneškem ozemlju. Posegala je tudi v zemljiško posest, saj so imeli zlasti furlanski gospodje svoja zemljišca na ozemlju habs­burške monarhije. Sredi 18. stoletja sta se Avstrija in Italija po številnih nesoglasjih in vojnah zaradi meje dogovorili za ureditev te problematike. Najprej sta v sodelovanju s Svetim sedežem rešili vprašanje oglejskega patriarhata, ki je bil ukinjen leta 1751 in porazdeljen na videmsko in goriško nadškofijo; Brda so pripadla Goriški, Beneška Slovenija pa videmski nadškofiji. Sledilo jenekajletnodelovanjemeddržavneavstrijsko-beneškekomisijezadolocanjedržavnemeje. Taje oktobra1751vKrminusklenilasporazumomejahglavarstevKanal,TolmininBoveczBeneško Slovenijo. Kot mejna crta glavarstev se je dolocila reka Idrija. Po propadu Beneške republike leta 1797 je ozemlje Beneške Slovenije prišlo v roke Francozom. Toda ti so ga že naslednjega leta (1798) na podlagi dolocil Campoformijske pogodbe prepustili Avstrijcem. Brda niso bila vec mejno ozemlje, saj je državna meja avstrijskega cesarstva z Napoleonovo Cisalpinsko republiko potekala deloma po reki Pad, ob Gardskem jezeru in po južnem Tirolskem. Upravne razmere, ki jihjedolocilaCampoformijskamirovnapogodba,panisotrajaledolgo. Leta1805sovPosocjein vFurlanijoznovaprišlefrancoskecete.SlednjojeNapoleonskupajzBeneškoSlovenijovkljucilv svojeItalijanskokraljestvo. MejazAvstrijojepotekalaponekdanjiavstrijsko-beneškimejnicrti, po reki Idriji. Leta 1807 se je meja premaknila na Soco in Brda so pripadla Italijanskemu kralje­stvu.PopadcuNapoleonasoseavstrijskeceteleta1813vrnilevPosocjeinzasedletudiFurlanijo. Po sklepih mirovnega sporazuma v Parizu leta 1814 je Avstrija poleg Ilirskih provinc dobila tudi Benecijo in Lombardijo. Od leta 1815 sta združeni deželi tvorili lombardsko-beneško kraljestvo. Brda so znova postala mejno obmocje po vojni med kraljevo Italijo in avstrijskim cesarstvom leta 1866. Mir na Dunaju je dolocil, da Avstrija izgubi Benecijo, ki postane del kraljevine Italije. Zacetek vojne Italije z Avstro-Ogrsko leta 1915 je že v prvih dneh zaradi italijanskega vojaškega prodiranja na avstrijsko ozemlje spreminjal državno mejo v mejo okupacijskega ozemlja, to pa se je spreminjalo hkrati z vojaškimi uspehi ene ali druge izmed bojujocih se sil. Obmocji Brd in Benecije sta bili do konca oktobra 1917, ko je Avstro-Ogrska zuspešno dvanajsto soško ofenzivo potisnila italijansko vojsko z zasedenih ozemelj, v italijanski okupacijski coni (Marušic 1999: 116–131). ske in gospodarske gravitacije na Furlanijo za Brda s svojo vinogradniško in sadjarsko kmetijsko usmeritvijo pomenila gospodarski polom, saj jih je odrezala od tradicionalnih tržnih centrov: Gorice, Cedada inVidma, do nastajajocega mesta NoveGorice pa je vodilale stara vojaška cesta cez Plave v Soški dolini. Šele v 80. letih 20. stoletja zgrajena cesta preko italijanskega dela SabotinajeNovoGorico približala Brdom. 1.4 BRIšKO NARECJE Geografska usmerjenost Brd proti Furlaniji odseva tudi v jeziku. Briško narecje spada v primorsko narecno skupino, in sicer med t. i. beneška oziroma beneškoslovenska narecja, poleg obsoškega v Sloveniji ter nadiškegain terskega v Italiji. A) Osnovne glasoslovne znacilnosti in naglas:9 – dolgi e in o sta se razvila v i.e > i.. (m'li..ko) oziroma u.o > u.. (s.'nu..), u.. zastopa tudinovoakutirani. v nezadnjembesednemzlogu('nu..s.n), medtemkose je novoaku­tirani . vnezadnjembesednemzlogurazvilv e. ('pe.ku);dolgi i se je razvil v i. ('zi.ma), dolgi u v u. (o'lu.p.n), prav tako dolgi . ('pu.n.n), dolgi a in dolgi . pa v a. (b'ra.da, 'va.s); – denazalizacija nosnikov o in e je bila pozna; o se je razvil v o. ('ro.ka), e pa v a. (.'la.d.n); – kratkonaglašenihsamoglasnikovnarecjepravilomanepozna,prišlojedopodaljšav; – uporabljaseledinamicninaglas(briškonarecjejeedinomedbeneškoslovenskiminare-cji,ki je izgubilo tonemski naglas); – pri soglasnikih je znacilen prehod g > . in h > x, l > j (p'ju.ce) ter izglasnega -m > -n (vendar ne vedno),trdegal(l) narecje ne pozna, c je otrdel v c. B) Osnovne oblikoslovne znacilnosti: – uporabljajosevsitrijespoli,cepravjeopazitipešanjekategorijesrednjegaspola(jabol­ko > 'ja.pka); – dvojinajeohranjenalevposameznihoblikah,najredkejezaženskispol; – nekatere oblikoslovne znacilnosti so nastale zaradi stika s romanskima jezikoma (npr. izražanje vrste s predlogom ('ma.kinja za 'ši.v.t ). C) Osnovne skladenjske znacilnosti: – opazenjevplivromanskeskladnje.10 C) Besedje: – osnovni fond je slovenski, vendar je veliko furlanizmov, italijanizmi pa so mlajšega izvora, iz casa, ko so bila Brda pod Italijo, v novejšem casu pa predvsem iz medijev (pretežno televizija). Glej Smole (2001B: 35–36) in Zuljan(1994). 10 Vec o tem glej v ZuljanKumar (2001). 1.5 INfORMANTI DB. – Blažic, Danica (1930),Nozno H.– Bucinel, Helena (1931–2006), Neblo L. – Markocic, Alojz -Lojz (1909), Drnovk C. – Markovic, Ciril (1908–2006), Fojana RM.– Mavric, Radko (1921), Šlovrenc G.– Peresin, Gabriela (1942),Golo Brdo AP. – Pulec, Ana (1923), Medana RP. – Princic, Rozalija (1905–2003), Biljana SP. – Pulec,Stanko (1921), Medana P. – Sirk, Jožef -Pepi (1911), Dobrovo PS. – Srebrnic, Pavel -Pavli (1926), Plešivo (Medana) SS. – Srebrnic, Stanko (1932), Plešivo (Medana) M.– šibav, Marija (1933), Neblo AV. – Velišcek, Anci (1937), Medana RZ. – Zuljan, Rudi (1938),Medana Kratica D. – Danila 1.6 ZNAKI ZAZAPIS Zgledi in Priloga 1: Besedila so zapisani z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znan­ stvenoraziskovalnem centruSAZU v Ljubljani(http://www.zrc-sazu.si)razvil PeterWeiss. Izmišljenizglediali tisti,prikaterih besedilo nibiloposneto,ampak popogovorule pribli­ žno zapisano, so zapisani v poševnem tisku v pisaviTimes New Roman. Pri zapisu besedil je bila uporabljena slovenska nacionalna foneticna transkripcija, dopol­ njena z drugimi znaki.Posamezniznaki pomenijonaslednje:11 ' – oznacuje naglasno mesto, stoji pred zadnjim soglasnikom, ki mu sledi samoglasnik (x'ri.p) . – oznacuje dolžino glasu ‘’– je t. i. pomenski narekovaj (kad're.ja ‘stol’) ., . – oznacujepolglasnik . – oznacuje dvoustnicni zaokroženiv (.'sa.k, 'de.la.) x –oznacujenezvenecimehkonebni pripornik ('du.x ‘dolg’) G, . – oznacuje zveneci mehkonebni pripornik ('.o.ra) … – oznacuje nedokoncani izrek /…/ –oznacujenadaljevanjebesedila tihipremor: /– oznacuje krajši premor // – oznacuje daljšipremor ... – oznacuje zapolnjeni premor * * – besedeznotraj znakov * * pomenijo, da greza prekrivajoci govor. 11 V slovenski in tuji literaturi zasledimo vec razlicnih nacinov zapisovanja nekaterih znacilnosti govorjenegadiskurza(npr.smeha,prekrivajocegagovora,premorovipd.),zatobibilovprihodnje medslovenskimiraziskovalcigovorjenegadiskurzavpridenostavnejšemuinhitrejšemurazbira­njuznakovza omenjene znacilnosti smiselno razmisliti oenotnem nacinu zapisovanja. 2 DISKURZIVNAANALIZA Jezik obstaja samo toliko, kolikor se dejansko uporablja – kolikor se govori in posluša, piše in bere. Sapir, Jezik. Uvod v proucevanje govora 2.1 DISKURZIVNAANALIZAKOTKROVNI POJEM ZAVECTEORIJ O NARAVI IN DELOVANJU CLOVEKOVE KOMUNIKACIJE Clovekova komunikacija ima nešteto oblik in namenov, zato je njeno proucevanje izjemno kompleksno, izdelava sistematicne analize pa skorajda nemogoca. Edina skupna osnova vsem njenim oblikam je njihova socialna in emocionalna dimenzija (Blakemore 1990: 5). Topomeni,dakomunikacijaneobsegasamoposredovanjainformacijvsmislupredstavlja­njadejstev.To,kartvorecbesedilaposreduje,jevelikoveckotzgoljinformiranje.Razliko­vatijenamrecpotrebnomedtem,kajželiposredovati,intem,kajnjegovebesedepomenijo. Védenje o tem, kaj tvorceve besede pomenijo, pomaga sprejemniku prepoznati, kaj je tvo­recstemnameravalposredovati.Pomentegapasprejemniklahkorazberelespoznavanjem konteksta,v katerem so bile besede izrecene. Zaradinjenekompleksnostijeproucevanjeclovekovekomunikacijevednoledelnoin nepopolno. Z njo se ukvarja vec znanosti, od jezikoslovja, komunikologije, antropologije dofilozofije,psihologijeinsociologije.Kotkrovnipojemzavsealivsajvecinoteorijonje­ni naravi in delovanju se danes v znanosti uporablja termin diskurzivna analiza, ki pomeni pristop k analizi jezika v rabi, to je k proucevanju tega, kar v smislu Chomskega pojmuje-mo pod terminom jezikovna performanca. Diskurzivna analiza vkljucuje veliko razlicnih pristopov kdiskurzu oziroma krazlicnim vrstamdiskurzov,to je h govorjenemu, pisnemu, znakovnemu, likovnemu (Cameron 2004: 7). V tem smislu je potrebno razlikovati med analizo diskurza, pri kateri je v središcu zanimanja diskurz sam po sebi, in analizo diskur­za kot sredstva za raziskovanje drugih vidikov življenja. Nekatere raziskovalce zanimajo jezikoslovni vidiki diskurza, kot npr. kako prihaja do menjave vlog v konverzaciji, zakaj prihaja do motenj v vzpostavljanju koherence v diskurzu ipd. Drugim raziskovalcem, npr. sociologom, socialnim psihologom in komunikologom, pa prinaša raziskovanje diskurza vpogled v govorno in negovorno obnašanje njegovih udeležencev, to je v njihovo socialno življenje in v socialne stike med njimi, hkrati pa tudi možnost za raziskovanje socialnih pojavov, kot je npr. spolno nadlegovanje. Po Schiffrin (1987: 3) so osnovnepredpostavke diskurzivne analize naslednje: 1. Jezik sevedno pojavlja v kontekstu. 2. Jezik je odvisen odkonteksta. 3. Jezik je vedno interaktiven. 4. Jezik je namenjen komunikaciji. Komunikacijajevednozasidranavdolocenkontekst;situacijskiinkognitivni, v kate-rem so uskladišcene clovekove pretekle izkušnje, ter kulturni, ki vkljucuje skupno védenje dolocenekulturneskupnosti.Jezikjenamenjennaslovniku,aktualnemualinameravanemu, zato je vedno interaktiven. 2.2 PRISTOPI KANALIZIDISKURZA V jezikoslovju obstaja veliko pristopov k analizi diskurza, vsakega med njimi oznacujejo razlicne jezikovne teorije, okvirji, koncepti, osnovni principi in metode analize. Cameron (2004: 47), denimo, locuje petosnovnih pristopov k analizi diskurza: 1. metoda etnografske analize; 2. metoda kriticne diskurzivneanalize; 3. metoda interakcijske sociolingvisticne analize; 4. metoda konverzacijske analize; 5. pragmatika. Vraziskavibomozaanalizogovorjeneganarecnegabesedilauporabilimetodokonver­zacijske analizeter pragmaticni pristop, zato bomo ti dve metodi obravnavali natancneje. 2.2.1 Metoda etnografske analize Etnografska analiza pomeni antropološki pristop k raziskovanju diskurza, v ospredju kate­rega je raziskovanje dolocene kulture in subkultur (npr. obritoglavci, skejterji) z uporabo metode opazovanja udeležencev. Antropologi proucujejo razlicnost cloveških kultur, pri cemer uporabljajo metodo opazovanja pripadnikov dolocene kulture (Cameron 2004: 48, 53).Pomembenvplivnarazvojtevrstepristopakraziskovanjudiskurzapredstavljanaspro­tovanje Della Hymesa pristopu Noama Chomskega. Hymes se zavzema za odmik od pro-ucevanja abstraktnih slovnicnih pravil k sociološkemu, psihološkemu in kulturološkemu védenju, kivpliva na rabo jezika (Schiffrin 1994: 8).1 2.2.2 Metoda interakcijske sociolingvisticne analize Ta metoda je podobna metodi etnografske analize, vendar vkljucuje tudi sociolingvisticne teme, kot npr. analizo nacinov, kako ljudje uporabljajo jezik, v smislu povezav med naci­nomgovoragovorcevinnjihovimpoložajemvdružbi,spolom,formalnimalineformalnim govornim položajem ipd. Interakcijska sociolingvisticna analiza proucuje tudi jezik dvoje­zicnih govorcev, poznana pa je iz del Ervina Goffmana inJohna Gumperza.2 2.2.3 Metoda kriticne diskurzivne analize Kriticna diskurzivna analiza proucuje govor v formalnih govornih položajih, to je institu­cionalizirani diskurz, tako pisni kot govorjeni, npr. javni govor, politicni govor, govor v medijih (Cameron 2004: 123). 2.2.4 Metoda konverzacijske analize Iz sociološkega pristopa k diskurzivni analizi, še posebej iz pristopa, poznanega pod ime­ 1 Glej npr. D. Hymes 1974: Pidginization and Creolization of Languages. London, New York: CambridgeUniversity Press. 530 str. D. Hymes 1996: Etnography, Linguistics, Narrative Inequality: toward an understanding of voi­ce. London, Bristol: Taylor & Francis. 258 str. 2 Npr. E. Goffman 1990: The Presentation of Self in Everyday Life. London: Penguin Books. 251 str. ZaGumperzglej v literaturo. nom etnometodologija, ki ga povezujemo predvsem s teoretikom Haroldom Garfinklom,3 sejerazvilpristophgovorjenemujeziku,kigadanespoznamopodimenomkonverzacijska analiza (Cameron 2004: 48). Raziskovalci, ki pri svojem delu uporabljajo metodo kon­verzacijske analize, izhajajo iz predpostavke, da smo ljudje, z dolocenimi izjemami, ki so navadno posledica bolezni, zelo izurjeni uporabniki govorjenega jezika. Jemljemo ga kot nekaj samoumevnega, ne da bi se o njem spraševali. Zato je naloga konverzacijske analize eksplicitno pokazati,kako konverzacija dejansko poteka,tojeanalizirati njene konstitutiv­ne prvine. Toda v nasprotju s svojim imenom se termin ne nanaša izkljucno na analize po­govorov, ampak ga uporabljamo v širšem smislu, in sicer v povezavi z vsakršno govorjeno interakcijo, pri kateri gre za izmenjevanje vlog (pravtam:87).4 Metoda konverzacijske analize je podobna metodi etnografske analize, vendar se lo­cita po tem, da je pri drugi pomembno, kje govorno dejanje poteka, kdo so govorci, kateri jezik ali njegovo razlicico uporabljajo in kakšen je njihov nacin življenja, pri metodi kon­verzacijskeanalizepajepozornostusmerjenakanaliziposameznihsegmentovkonverzaci­je,tojemenjavivlogmedudeleženci,funkcijamprekinitev,ponovitev,elipse,diskurzivnih oznacevalcev ipd., pri cemer govorni položaj, v katerem konverzacija poteka, ne igra tako pomembne vloge kot primetodi etnografske analize. 2.2.5 Pragmatika Pragmatika je veja jezikoslovja, ki se je razvila v poznih 70. letih 20. stoletja. Ukvarja se s proucevanjem jezikovne rabe v posameznih situacijah. To pomeni, da se ne ukvarja z jezikovnokompetenco,ampakizkljucnozjezikovnoperformanco(Levinson2003:7).Raz­iskuje nacela, kijihgovorciuporabljajo,dadolocijo pomen besedam, to je,»kakopridemo odtega, kar recemo, k temu, kar mislimo z besedami povedati« (Cameron 2004: 48). Vvsakodnevnem življenju se ljudje pogosto ne ravnamo po nacelu: Povej, kar misliš, in misli to, kar poveš. Ce nas, denimo, neznanec na cesti vpraša: »Imate uro?« ne bomo upoštevali zgornjega nacela, ampak mu bomo povedali, koliko je ura. Ko ljudje komunici­ramo med seboj, imajo besede, ki jih izrecemo, dejansko bolj zapleten odnos do tega, kar mislimoz njimi sporociti, kot semogoce zdi na prvi pogled.Zato je ena od najosnovnejših definicij pragmatike proucevanje pomena v interakciji (Thomas; v: Cameron 2004: 68). Pomen namrec ni nekaj, kar je inherentno samim besedam, niti ga ne proizvede sam govo­recalisamposlušalec.Pripisovanjepomenajedinamicenproces,kivkljucujesituacijskiin besedilni kontekst ter pomenski potencial izreka.5 Ceprav je pragmatika relativno nova veja jezikoslovja, pa njene korenine segajo v anticne case.Vgršcini je beseda pragmaticos in v pozni latinšcini beseda pragmaticus po­menila biti prakticen. Moderna uporaba termina pragmatika pa se je razširila pod vplivom ameriške filozofske doktrine pragmatike. Eden od prvih, ki je to uveljavil, je bil filozof 3 Npr. H. Garfinkel 1994: Studies in Ethnomethodology. Cambridge: Polity Press. 288 str. 4 Sem spadatudi govor v formalnihgovornih položajih (npr. všoli). 5 Vdolocenihprimerihkontekstomogocaveckotenointerpretacijoreferencnegaizraza. Vzgledu [1] se s slovnicne perspektive je lahko nanaša tudi na omaro. Da se dejansko nanaša na obleko, pomenisamoprednostnointerpretacijo,tojetisto,kijepragmaticnonajboljsprejemljiva(Blake-more 1990: 72). [1] A: Mama, kam si pospravila mojo novo obleko? B: V omari je. A: Si prepricana? Jaz je ne vidim. Charles Morris s svojo knjigo Foundations of the Theory of Signs (1938), v kateri se je posvetil študiju odnosov med znaki in govorci.6 Temeljna dela s podrocja pragmatike so izšlašelev80.in90.letih20stoletja.7 Tradicijaanglo-ameriškegaproucevanjapragmatike pasejeobogatilainrazširilatudizustanovitvijoIprA-ja(TheInternationalPragmaticsAs­sociation), Mednarodnega združenja za pragmatiko, v Antwerpnu leta 1986 (Verschueren 2000: 9). Organizacija je združila predvsem evropske raziskovalce z Nizozemske, Belgije, Norveškein Danske.8 Pragmatikajeinterdisciplinarnaznanstvenaveda,kiseukvarjascelotnokompleksno­stjo jezikovnega védenja, zato je njeno osnovno raziskovalno polje težko opredeliti. Toda sticna tocka vsem raziskavam, ki upoštevajo pragmaticni pristop, je raziskovanje jezika v kontekstu.9 PolegtegaVeschueren(2000:36–67)navajašeštiriosnovnepragmaticneteme, in sicer deikticnost, govorna dejanja, implicitni pomen in konverzacijo. Levinson (2003: 17,21)dodajašeinterakcijomedjezikovnimvédenjeminudeležencevimenciklopedicnim védenjem, to je védenjem o svetu, ter razlikovanje med dobesednim in prenesenim pome­nom10 oziroma, kot to sam imenuje, »razlikovanje med govorcevim pomenom (speaker-meaning) in stavcnim pomenom(sentence-meaning)«. Prav preohlapna definicija njenega raziskovalnega polja je bila že od zacetkov uva­janja pragmatike v jezikoslovje tarca kritik tradicionalnih jezikoslovcev, ki so jo tako me­taforicno poimenovali »kanta za smeti«, v kateri pristane vse, kar druge veje jezikoslovja zavržejo.11 Drugekritikesosenanašalenadejstvo,dapomenžeproucujesemantika,zatoje s tega stališca pragmatika nepotrebna. Toda odgovor pragmatikov je, da proucujejo to, kar semantika spregleda. Najustreznejši odgovor kritikom, da pragmatika posega na podrocje semantike, pa je podalVerschueren (2000: 23), in sicer, da semantika proucuje pomen, ne­odvisen od konteksta, pragmatika pa pomen v kontekstu. Po tej razlagi se jezikoslovni veji med sebojdopolnjujeta in ne izkljucujeta. Polegkonverzacijskeanalizeinpragmatikebomovpricujocemdeluupoštevališedva sodobna pristopa k analizi diskurza, in sicerbesediloslovje in funkcijskojezikoslovje. 2.3 BESEDILOSLOVJE Do nastopabesediloslovja in diskurzivneanalizev70.letih 20.stoletjasetradicionalnoje­zikoslovje z besedili kot osnovnimi enotami proucevanja ni ukvarjalo. Med jezikoslovci je 6 Morrisjepragmatikodefiniralkotvedo,kiseukvarjazodnosimedznakiinnjihovimiinterpreti; semantiko kot vedo, ki se ukvarja z odnosi med znaki in entitetami, na katere se znaki nanašajo; skladnjo pakotvedo, kiseukvarja z odnosi medposameznimi znaki. 7 S. Levinson 1983: Pragmatics. Cambridge: Cambridge Univerity Press; G. Leech 1983: Princi­ ples of Pragmatics. London: Longman; G. Green 1989: Pragmatics and Natural Language Un­ derstanding. Mahwah, NJ: Lawrence Erlbaum; D. Blakemore 1990: Understanding Utterances: The Pragmatics of Natural Language. Oxford:Blackwell. 8 Rezultat dela v tem združenju je med drugim tudi delo Jefa Verschuerena Razumeti pragmatiko (2000). 9 VpsihološkemsmislukontekstBlakemore(1990:87)definirakotpredpostavke,kijihsprejemnik zgradinaosnoviinterpretacijizreka,svojihpercepcijskihzmožnosti,predpostavk,kijihjeuskla­ dišcilv svojem spominu,ali na osnovi interpretacij predhodnih izrekov. 10 Npr. z izrekom Jezikoslovje je privlacno, izrecenim ironicno, govorec dejansko sporoca, da je jezikoslovje dolgocasno. 11 http://www.gxnu.edu.cn/Personal/szlieu/definition.html. Dosegljivo 5. 4. 2004. prevladovaloprepricanje,dafunkcioniranjejezikananadstavcniravnizaradisvojedeloma navidezne, deloma pa tudi resnicne kaoticnosti nudi premalo možnosti za resno razisko­vanje, zato so se raje usmerili v bolj oprijemljivo in dokazljivo raziskovanje posameznih struktur(Ožbot1999:22–23). Pritakšnempristopukjezikukotsistemupaje seveda zane­marjena problematika konkretne rabe. Prva obsežnejša raziskava o organiziranosti besedil je bila opravljena konec 60. let 20. stoletja. Leta 1968 je Roland Harweg v svojem habilitacijskem delu pri prof. Petru Hartmannu na univerzi v Münstru postavil hipotezo, da drži besedilo skupaj mehanizem substitucije,toje,dakoreferencniizrazsledidrugemuintakotvorikohezivniinkoherentni odnos (Beaugrande, Dressler 1992: 25).Slediloje vec manjšihraziskav, ki so bolj ali manj temeljile na deskriptivnem strukturalnem pristopu. Pomemben korak naprej je pomenilo srecanje v Kostanzi, na katerem se je zbrala skupina raziskovalcev, z namenom formulirati besedilno slovnico. Med uglednimi znanstveniki srecanja je bil tudi Teun van Dijk, zaslu­ženzato,dajeleta1972izdalpomembnodelo Some Aspects of Text Grammars,vkaterem je uvedel pojem makrostrukture (prav tam: 25–29). Naslednje prelomno delo s podrocja besediloslovja pomeni Beaugrandov in Dresslerjev Uvod v besediloslovje, ki je izšel leta 1981vTübingenu.Danesveljazaenonajpomembnejšihdelnapodrocjuteorijeobesedilih in analiz govorjenih besedil obsežna besedilna slovnica nemškega jezika (Textgrammatik der deutschen Sprache)avtorjaHaraldaWeinricha,kijeprvicizšlaleta1993,vprenovljeni izdaji pa deset let pozneje (2003). Isti avtor je že leta 1982 izdal tudi besedilno slovnico francoskega jezika (Textgrammatik der franzischen Sprache). 2.4 fUNKCIJSKO JEZIKOSLOVJE Termin funkcijsko jezikoslovje pokriva širok spekter razlicnih pristopov v jezikoslovju. Enako kot pragmatika in besediloslovje je v ospredje zanimanja po de Saussurovih bese­dah postavilo parole, to je jezikovno rabo, v nasprotju s strukturalizmom, ki je prouceval langue, to je jezik kot sistem znakov. Znotraj funkcijskega pristopa se je izoblikovalo vec funkcijskih šol, npr. ceška s t. i. praškim funkcijskim krogom (npr. Daneš, Sgall),12 nizo­zemska (Teun van Dijk), ameriška (npr. Vance in van Valin) ter angleška (Firth, Halliday, Biber in Quirk).13 12 Predhodnik tega kroga je bil Vilém Mathesius, ki je prvi odkril pojav, ki ga je sam poimenoval clenitev po aktualnosti. 13 Vec o tem glej v ZuljanKumar (2001). 3 GOVORJENI DISKURZ1 Kajti govor je veliko vec kot besede in stavki. John Steinbeck, Travels with Charley 3.1 PROUCEVANJE GOVORJENEGADISKURZANA SLOVENSKEM Spontanega govorjenega jezika se na Slovenskem do 80., 90. let 20. stoletja, razen v di­alektologiji,2 kjer je primarno zanimanje namenjeno govorjenemu narecnemu jeziku,3 ni veliko raziskovalo.4 Tisto malo, kar se je raziskovalo, je bilo osredotoceno na odrski jezik, ki pa spada v umetnostno besedilno zvrst in ni spontani govor. Vendar se ta trend sklada s splošnimi evropskimi usmeritvami v jezikoslovju. Zahodna slovnicna tradicija namrec temelji (skoraj) izkljucno na raziskovanju pisnega jezika, zato je bila konverzacijska slov­nica5 v preteklosti slabo raziskana (Biber idr. 2000: 1038). Raziskovanje govorjenega je­zika je omogocil šele razvoj avdiovizualne tehnike, z razvojem racunalništva pa je postalo mogoce tudi ustvarjanje racunalniškihbesedilnih korpusov, scimerje postaloraziskovanje konverzacijske slovnice dostopnejše.6 Sredi 80. in še bolj v 90. letih 20. stol. se je zanima­nje za raziskovanje spontanega govora razmahnilo tudi na Slovenskem. Na eni strani gre to pripisati že omenjenemu razvoju tehnike, ki je omogocila spontani govor snemati, na drugistranipapomnenjuKranjc(2003C:301)»vecjemuzanimanjuzaraziskavejezikovne zmožnosti v slovenšcini kot drugem ali tujem jeziku7 ter raziskavam razvoja jezikovne zmožnosti v slovenšcini kotprvem jeziku«.8 1 Diskurzturazumemokot komunikacijo v procesu,besedilopa kot produkt tega procesa. 2 Izpis besedja iz transkribiranih narecnih besedil je kot metoda za pridobivanje narecnega slo­varskega gradiva znan že iz 19. stoletja, vendar so bila besedila vecinoma omejena na ljudske pripovedke,ugankeipd.Takojenpr.BaudouindeCourtenayvglosarcerkljanskeganarecjapoleg besedja iz Sedejeve zbirke Besede, izrazi in stavki (iz cirkljanskega dijalekta) uvrstil besede, iz­pisane iz besedil Sprachproben des Dialektes von Cirkno (1885) (KendaJež 2002: 85). 3 Vendar so bile tudi tu v središcu zanimanja posamezne jezikovne ravnine (glasoslovje, obliko­slovje z besedotvorjem, skladnja ter besedoslovje), ne pa govorjeni narecni diskurz kot osnovna enota proucevanja. 4 Ceprav prvi zametki raziskav o govorjenem jeziku segajo tudi v 60. leta, npr. Pogorelec 1965: Vprašanja govorjenega jezika. V: Jezikovni pogovori. 132–156, Urbancic 1965: O jezikovnih sti­lih. Jezikovni pogovori. 221–227. 5 Raziskovati konverzacijsko slovnico pomeni raziskovati slovnicne znacilnosti konverzacijskega jezikav primerjavi z drugimi besedilnimizvrstmi (Biber idr. 2000: 1038). 6 Zaslovenskijeziksoizdelanametodološkaizhodišcat.i.korpusagovorjenihbesedil(KGB),toje racunalniške zbirke govorjenih besedil slovenskega jezika, ki naj bi v prvi fazi zajela referencni korpus slovenskega javnega govora(Stabej – Vitez 2000). 7 Npr. Ferbežar (1999). 8 RazvojujezikovnezmožnostipriotrocihseposvecaKranjc(npr.1995,1999,2003A,B).Polegotro­ Z razvojem snemalne tehnike se je snemanje govora sprva kot pomožna, potem pa tudi kot osnovna (poleg specializiranih vprašalnic) dialektološka metoda uveljavljalo tudi vslovenskidialektologiji.9 Najveckratseprizbiranjugradivavdialektologijiuporabljat.i. metoda usmerjenega pogovora o vseh podrocjih življenja in dela, kar predstavlja nekakšen »kompromismedsociolingvisticnometodosnemanjaspontanegapogovorainuporabospe­cializiranihdialektološkihvprašalnic«(KendaJež2002:88).10 Stometodolahko meddru­gim dosežemo ustrezno stopnjo primerljivosti izsledkov s posameznih raziskovalnih tock, ki omogocajo raziskovanje glavnih jezikovnih razlik med posameznimi govori ter dovolj veliko število ponovitev leksemov, na podlagi katerih lahko izlušcimo jezikovne dvojnice ali dokažemo obstoj narecnega mešanja na doloceniraziskovalni tocki. 3.2 GOVORJENI IN PISNI DISKURZ V preteklosti je veliko jezikoslovcev ugotavljalo, da je pisni jezik skladenjsko komplek­snejši od govorjenega, ker je v njem vec podrednih kot prirednih stavkov (Beaman 1984: 45). Chafe (v: Beaman 1984: 45) to razlaga s tem, da pocasnost pisanja piscu dovoljuje škega govora avtorica proucuje tudigovorjenijezik v medijih(npr. na radijuin TV(2003C,2004) ter v racunalniških klepetalnicah (2003C)). Tudi sicer je od konca 80. let 20. stol. na Slovenskem opaziti povecano zanimanje za govorjeni jezik. Škofic je tako v svojem magistrskem delu (1991) opravila prvo sociolingvisticno raziskavo pogovornega jezika v osrednjem slovenskem prostoru. Ssociolingvistiko(govorjenega)jezikaseukvarjatudiSkubic(npr. 2004). Rabonarecjavdružbi danessstališcasociolingvistikejeobravnavalaSmole(2004). Istaavtoricasejevvecprispevkih ukvarjalatudisprekodiranjemgovorjenegajezikavpisnimedij,insicernaprimeruknjigzaložbe Kmecki glas, ki so izšle v zbirki Glasovi (npr. 1994, 1997, 1999, 2001A). Poleg tega so raziskave govorjenega jezika potekale na obrobju slovenskega etnicnega ozemlja (npr. Kaucic Baša 1997)in pri izseljencih (Šabec 1996), vendar samo v primeru, ce je govorjeni jezik »edina ali prevla­dujoca oblika sporazumevanja v slovenskem jeziku ob drugem, vecinskem jeziku« (Kenda Jež 2002:58). Vprašanjem,kakonapodlagibesedilnegagradivazasnovatinarecnogradivskozbirko, ki bo uporabna za temeljne narecne raziskave, to je za klasicni sinhrono-diahroni popis, pa tudi za nadaljnje jezikovnogeografske, sociolingvisticne, etnološke ipd. raziskave, se posvecata We­iss (1994) in Kenda Jež (2002). Weiss je o nekaterih znacilnostih govorjenega jezika pisal tudi v svojem magistrskem delu (1990). Vprašanjem pragmatike govorjenih besedil narecij v stiku se je posvetila Spinozzi Monai (1999), besediloslovnim vprašanjem govorjenega (mariborskega) jezikapaKrajnc(2004A,B,C,2005). Mariborskemupogovornemujezikusejesstališcaglasoslovja in skladnje posvetila tudi Zorko (2002). S pripovedovanjem zgodb kot eno od zvrsti govorjenega diskurza se med drugim ukvarja Ivancic Kutin (2003, 2004), z govorjenim besedilom s stališca sprejemnikapaVogel (2004). Ogovorjenem jeziku obstaja tudivec diplomskih del. Npr. Ksenija Ferjancic (1989), Marjeta Longyka (1994), Andrej Skubic (1994), Mario Galunic (1995), Nataša Hribar (2000). Kenda Jež v svoji doktorski disertaciji (2002: 79) o metodološkem okvirju raziskave pravi na­slednje: »Ker je narecje kot zvrst vezano na govorno-slušni prenosnik in pomeni sprememba prenosnika vsaj delen zvrstni prehod, so kot primarni viri upoštevani le posnetki živega govora oziroma foneticno transkribirani zapisi.« Glej tudi str. 87–88. Podobno upoštevanje spontanega govorjenegajezikavnarecnemslovaropisjupoudarjaWeiss(1994:11):»Dobrainraznovrstnana-recnabesedilasozaizdelavoslovarjazelopomembna,sajjevnjihosnovnobesedišcepostavljeno v razlicna sobesedila, ki lahko služijo kot ponazarjali primeri, predvsem pri nepolnopomenskih besedah(predlogih,veznikih, medmetih),po katerih ciljno /slovaropisec/ ne sprašuje.« 10 GlejtudiWeiss(1994:11,59) –vodenospraševanje/intervjuvanjeinŠkofic(1996:23–24) –vode­ni intervju/pogovor. njegove zamisli izraziti v veliko kompleksnejši koherentni celoti v primerjavi z bolj fra­gmentarno naravo govorjenega jezika. Lakoff (prav tam: 46) manjšo kompleksnost govor­jenegajezikapripisujeneformalnostiinspontanostigovoranasprotipisnemujeziku,Oachs (prav tam: 19) pa krajšemu nacrtovalnemu casu; manj casa za nacrtovanje prinaša manjšo kompleksnost. V nasprotju z omenjenimi raziskovalci Halliday (1989: 79) ugotavlja, da je govorjenijezikvsvojislovnicnipodobivelikokompleksnejšikotpisniterdajeneformalna spontana konverzacija slovnicno najkompleksnejša vrsta diskurza. Hallidayjeva hipoteza temelji na stopnji leksicne gostote v govorjenem jeziku. Ta je po njegovem mnenju v go-vorjenemjezikumanjšakotvpisnem,karpomeni,dajevgovorjenemjezikumanjzloženih besednih zvez s pomensko natancnejšimi leksemi in vec stavkov kot v pisnem jeziku. V pisnem jeziku pa je ravno nasprotno; leksicna gostota je višja, stavcna pa manjša. Iz tega sledi,dagrepravzapravzadvevrstiskladenjskekompleksnosti;kompleksnobesedišcena­sproti kompleksni stavcni gradnji (prav tam: 61–64, 80, 82–84).Vendar pa hkrati velja, da je pomenska natancnost premosorazmerna skladenjski kompleksnosti; bolj ko želimo biti pomenskonatancnejši,zapletenejšeskladenjske(takobesednekotstavcne)strukturebomo uporabili.CetorejHallidayjevohipotezonadgradimo,lahkorecemo,dastatudivrstistavc­nekompleksnostirazlicni.Vgovorjenemdiskurzujestavcnagradnjakompleksnejšazaradi okrnjenih struktur, ki nastanejo zaradi samopopravkov, prekinitev, vrinjenih struktur11 ipd., kar za pisni diskurz ne velja. Tu je skladenjska kompleksnost drugacna; veliko je zloženih besednihzvezinskladenjskozapletenozgrajenihpovedi,kijihmorapisecizrabitizato,da posreduje informacije, ki so v govorjenem jeziku razvidne iz konteksta.Za govorjeni dis-kurz je, denimo, znacilna pogosta raba veznika in, ki nima le vloge konektorja v vezalnem priredju, ampak tudi v drugih stavcnih razmerjih.12 Pisec pa mora uporabiti pomensko na­tancnejšekonektorje,sajnimanavoljoprozodijeinnejezikovnihdejavnikov,kibimuomo-gocilinadomestitijasnostinrazumljivostsporocilaspomenskozelosplošnimkonektorjem, kotjein patudi potem.MichaelsinCollins(1984:237)ugotavljata,dasekonektorpotem v govorjenem diskurzu lahko uporablja kot intonacijski signal, ki je funkcijsko enakovreden konektorjem kajti, saj in ker, pri cemer je pravilna interpretacija pomenskega razmerja od­visna od poslušalcevega zavedanja signalizacijskega potenciala prozodijskegapoteka. Beaman(1984:52)meni,dajeedinarazlikamedgovorjeniminpisnimjezikomvtem, da se udeleženca govorjenega diskurza vidita. To je po njenem mnenju tudi edini kriterij, ki locuje govorjeni jezik od pisnega, in sicer zato, ker omogoca govorcu dodatni kanal za komunikacijo. Vsak, ki se ukvarja z govorjenim diskurzom, mora namrec vedeti, da je sporocilopotrebnoiskatitudivnejezikovnihoziroma,podrobneje,nebesednihznacilnostih diskurza, najsiboglasovnih alineglasovnih.13 Teskupajznekaterimiznacilnostmigovorje­nega jezika, kot so prvoosebna referenca, razvidnost govorcevih mentalnih procesov v na­pacnih startih, samopopravkih ipd., ki poslušalcu prinašajo dodatne informacije, v pisnem jeziku pacniso na voljo.14 Primerjavamedbesediliizrazlicnihbesedilnihzvrsti namkaženavelikerazlike med 11 Vec o tem v nadaljevanju. 12 Vec o tem glej v ZuljanKumar (2001: 130–132). 13 IvancicKutin(2004:257)sredstva,kioblikujejogovorjenidiskurz,delinabesednainnebesedna. Nebesedna nadalje deli na glasovna in neglasovna, pri cemer zadevajo glasovna sredstva pro- zodijo besed in stavkov, to je intonacijo, poudarek, melodijo, zven, barvo in zvocno razsežnost, neglasovna paznacilnosti situacijskegakonteksta. 14 Komunikacijskonamero,kijolahkogovorecvvelikimeriizrazispomocjointonacije,morapisec izrazitiz izbiro besed, besednimredomin upoštevanjem slovnicnihpravilter omejitev. njimi (Biber idr. 2000: 15–17).15 Konverzacija je npr. interaktivna; udeleženci vecinoma govorijoosebiindrugih.16 Topomeni,dabobesedilovvlogireferencnihizrazovvsebovalo velikoprvo-indrugoosebnihzaimkov. Polegtegalahkopricakujemoelipticnestavke,toje nezapolnjene stavcne vzorce, samoprekinitve, prekinitve, premore, prekrivajoci govor ipd. Kontekstualne znacilnosti npr. znanstvenega besedila so cisto drugacne. Besedilo je pisno, skrbno nacrtovano. Njegov avtor v njem ne govori o sebi, namenjeno je vec naslovnikom in ni neposredno interaktivno kot pogovor.Avtorjev osnovni namen je predstaviti neke na­tancne informacije, razlage in argumente o doloceni znanstveni temi, zato lahko pricaku­jemo oblikotvorno zapletenejše lekseme (npr. opraskanina, resocializirati) in zapletenejše skladenjske strukture.Omenjenejezikovnerazlike medpisnim znanstvenimin govorjenim konverzacijskim besedilom odsevajo velik vpliv besedilne zvrsti (registra) na govorcevo/ pišcevo jezikovno izbiro.17 Razlika med pisnim in govorjenim diskurzom je tudi v skupnem védenju. Medtem ko pisni diskurz omogoca pišcevo komunikacijo z nekom, ki si z njim ne deli nebesedilnega (situacijskega)kontekstainmorabitizatopisanjerelativnoeksplicitno,jegovorjenidiskurz v precejšnji meri odvisen od skupnega védenja njegovih udeležencev. Takó obdelovanje informacij v govorjenem diskurzu olajšuje tudi sprejemnikova sposobnost predpostavljati ali uganjevati, kaj želi govorec sporociti. To govorcu v diskurzu omogoca upoštevati za govorjeni jezik znacilno nacelo ekonomicnosti. 3.3 KONVERZACIJA Osnovna oblika govorjene komunikacije je spontana neformalna konverzacija oziroma spontananeformalnagovorjenainterakcija,vslovenšciniseuporabljatuditerminneformal­ni pogovor.18 Ta se razlikuje od formalne konverzacije, uporabljene v formalnih govornih položajih,npr.nasodišcu.Vliteraturiopragmatikijekonverzacijaopredeljenakotgovorje­najezikovnakomunikacija,prikaterigrezaposredovanjeinformacijvprisotnostivsajdveh govorcev.19 Stenström(1994:1)joopredeljujekot»skupnosocialnoaktivnost,kisedogaja tuinzdajinkatereosnovnistrukturninacelistadve:1.govorciseizmenjujejoin2.govorci 15 Avtorje med seboj primerjal konverzacijska, publicisticna, znanstvenain umetnostnabesedila. 16 Udeležencipogovorasidelijoistiprostorskiincasovnikonteksttervecinomadelskupnegavéde­nja. Ceprav so komunikacijske namere posameznih udeležencev lahko zelo razlicne, so navadno povezaneznjihovim življenjem in njihovimi interesi. 17 Biber idr. (2000: 15) registre opredeljuje kot »institucionalizirane razlicice besedilnih zvrsti v doloceni kulturi,kot sonpr. pogovor,znanstveno inpublicisticnobesedilo«. Znotrajposameznih zvrsti pa opredeljuje še podzvrsti, kot so npr. roman, pesem in novela znotraj umetnostnih bese­dil. Na razlike med posameznimi zvrstmi v veliki meri vpliva situacija, v kateri se posamezno besedilo pojavi. Podobno registre opredeljuje Stillar (1998: 15), in sicer kot »tipicne, v doloceni skupnosti prepo-znavneinsituacijskorelevantnejezikovneoblike,kijihtvorcibesediluporabljajovponavljajocih sejezikovnihpoložajihjezikovneskupnosti,kijipripadajo«.Registravtempomenunegremeša-ti z opredelitvijo registra v glasoslovju, kjer pomeni »relativni tonski položaj stavcne intonacije« (Toporišic 2000: 553). 18 Osnovna oblika govorjene komunikacije je namrec dialoška, ne monološka (Weinrich 2003: 819). 19 Pragmatics:BasicConcepts.http://www.ux1.eiu.edu/~cfbxb/class/1900/prag/intro.htm.Doseglji­vo 5. 4. 2004. sodelujejo«.20 Cepravna strukturo vveliki meri vplivajo pragmaticni dejavniki; kje, s kom, kdaj, zakaj ter o cem,jekonverzacijanavadnosestavljenaizzacetka,21 potekainzakljucka, pricemernjenoogrodje(hrbtenico)predstavljajovprašanjainodgovori.22 Zvprašanjilahko konverzacijo zacenjamo inrazvijamotemo ter tako gradimo njeno koherenco.23 Bistvene lastnosti konverzacije izhajajo iz dejstva, da je to spontani govor, pri cemer so govorci ves cas pod pritiskom dveh dejavnikov: 1. omejenega nacrtovalnega casa in 2. potrebe ponepretrganostigovora.Posledici teh nasprotujocih sidejavnikov sta dve: 1.vprimerih,kopotrebaponadaljevanjugovoraprehitevamentalnonacrtovanjetega, kar govorec namerava izreci, prihaja do t. i. obicajnega zaustavljanja v govoru (normal dysfluency) (Biber idr. 2000: 1048);24 2. v primerih,koje mentalnonacrtovanjecasovnopred izrekanjem,toje, kadar govo-rec tocno ve, kaj bo povedal, in poslušalec to védenje z njim deli, pa skuša govorec varce­vati pri casu in vloženi energiji tako, da stavke krajša, tvori elipticne strukture in uporablja za-oblike. V konverzaciji je hitrost komunikacije v veliki meri odvisna od hitrosti kodiranja in dekodiranja sporocil.25 Ta hitrost je premosorazmerna z obsegom skupnega védenja ude­ležencev interakcije; obsežnejše, kot je skupno védenje, hitreje poteka sporazumevanje in hitrejeseširiosnovnatema(hipertema)konverzacijeinobratno,hkratipajevkonverzaciji vec elipticnihstavkov in za-oblik. Spontani govor je navadno videti zelo redundanten, v smislu veliko besed, malo in-formacij,vendar ima to opraviti prav z omejenim nacrtovalnim casom pri govorcu in ome­jenim casom obdelovanja informacij pri sprejemniku. Govorjeni diskurz se namrec odvija v živo, kar pomeni, da govorec izreka ne more preprosto izbrisati, kot to lahko stori pisec, zatovnovicnooblikovanjealipopravljanjeizrekavgovorjenemdiskurzupomenidodajanje in nebrisanje, vpovršinskizgradbi pa se pokaže kot oklevanje. Osnovnoogrodjezarazumevanjegovorjeneinterakcije,kotježebiloreceno,predsta­vlja sistem menjave vlog. Vkonverzaciji se vloge menjajo, kar pomeni, da to, kar recem v tem trenutku jaz, praviloma omejitisto, kar boš lahko ti smiselnega izrekel v nadaljevanju. To lahko še posebej vidimo pri vprašanjih.Trenutni govorec z vprašanjem naslednjega go-vorcavnjegovihmožnostihizrekanjaomeji.Odnjegazahtevaodgovornasvojevprašanje; ne cez eno uro ali jutri, ampak že v naslednji vlogi. Vendar to, kot bomo videli na primeru polifonega pogovora, nevelja vedno.26 Od govorca se pricakuje, da v omejenem casu tvori smiselno sporocilo, rezultat nje­ 20 PodrobneanalizegovorjenihbesedilsopredstavljenevWeinrichovibesedilnislovniciTextgram­matik der deutschen Sprache (Weinrich 2003: 819–911). 21 Posebnofunkcijoprivzpostavitvikomunikacijeimajopozdrav,nagovorterocesnistik,kidialožni stik omogocijo(Weinrich2003: 819–820). 22 Enaka ali podobna nacela govorjene interakcije veljajo za vse ali vsaj vecino jezikov, zato nam proucevanjenjeneorganizacijevenemjezikupomagarazumetiinterakcijskanacelatudivdrugih jezikih (Stenström 1994: xii). 23 V konverzaciji se informacije stalno izmenjujejo, kar pomeni, da pride po dolocenem casu pri vseh udeležencih komunikacijedo izenacitve informacijske ravni (Kranjc 1999: 59). 24 Tovrstno zaustavljanje je nenamerno in se kaže v obliki premorov, oklevanj in nenacrtovanih ponovitev. 25 Sprejemnik mora istocasno sprejemati, kar govorec sporoca, in razmišljati, kaj bo na to odgovo­ril. Hkrati mora biti pozoren na to, kdaj bo odgovoril: ce je prehiter, lahko govorca prekine; ce je prepozen, pa njegov odgovornebo vec relevanten. 26 Glej poglavje Besedilna koherenca (v 4.4.4). govega prizadevanja pa je besedilo, ki je na pogled dalec od idealnega. Ko namrec po­gledamo zapisano govorjeno besedilo, se zdi, da nezapolnjeni stavcni vzorci, prekinitve, samoprekinitve,premoriipd.sprejemnikuvzpostavljanjekoherenceotežujejo.Todadokler tabreztežavsprejemanavidezpopolnomanekoherentendiskurzoziromadoklernepokaže kakšnegakoliznaka,dajeobposredovanemnezadovoljen,dotakratjepotrebnotakdiskurz kljub navidezni kaoticnosti imeti za koherenten.27 Še vec, naštete znacilnosti govorjenega diskurzaniso»nezaželenistranskiprodukt«pomanjkanjanacrtovalnegacasa,kotsemorda zdinaprvipogled,ampakimajovgovorjenemjezikugledenapisnijezikdolocenenenado­mestljive ali težko nadomestljive funkcije. Analizirati naravno konverzacijo gotovo predstavlja raziskovalcem izziv, ker je spon­tani govor vedno videti nekoherenten. Interakcija iz oci v oci namrec ne pomeni samo, da si udeleženca delita isti fizicni prostor in cas, ampak tudi veliko mero skupnega védenja, kar se kaže v pogosti rabi za-oblik ter situacijske reference (jaz, ti, ta, tam), pri cemer gre za referenco na udeležence, kraj in cas pogovora.28 Referenca z za-oblikami predstavlja le najznacilnejšo obliko slovnicne ekonomicnosti govorjenega jezika, ki je mogoca zaradi skupnega védenja udeležencev konverzacije. Druga taka oblika je elipsa, pri kateri gre za redukcijo (opušcanje) dela ali celotne slovnicne strukture. Pogostost elipse v konverzaciji se še posebej kaže v uporabi 1. situacijske elipse ter 2. elipse cez vlogo oziroma elipse v odgovorih na vprašanja. Uporaba obeh oblik ekonomicnosti jezika, za-oblik in elipse, si­gnalizira odvisnost tovrstnekomunikacije od situacijskegakonteksta.29 Za spontano konverzacijo je znacilna tudi govorceva težnja po približnosti glede kva­litete in kvantitete; pogosta je uporaba zvez kot tak kot, bolj ipd. ter raba ustaljenega in omejenega besedišca in struktur. Nekateri raziskovalci vidijo v tem dokaz, da so razlike v jezikovni kompetenci govorcev pogojene socialno, to je odvisne od njihovega socialnega položaja. Vendar se danes znotraj jezikoslovnih in socioloških ved cedalje bolj uveljavlja prepricanje,datemeljigovormedposameznimipripadnikitesnopovezanihskupinoziroma ljudi, ki živijo v tesnih odnosih, v enakem okolju (družinski clani, pripadniki iste socialne skupine itd.) v veliki meri na kontekstualno odvisnih predpostavkah ter na neverbalnem sporocanju (Gumperz 1987: 71). Temu zato lahko pripišemo dejstvo, da je njihov govor v veliki meri zelo ustaljen (ustaljene fraze, besedišce). Skupno razumevanje kontekstualno odvisnihpredpostavknamrecmocnopospešikomunikacijo,sajgovorecpricakuje,dabodo udeleženci komunikacije neizgovorjene komunikacijske konvencije preprosto razumeli. 27 Vtemsmislusezdi,dajeiskanjekoherentnostivgovorjenihbesedilihpravzaprav»vzpostavljan­je redaiz nereda« (Tannen;v:Wilkes-Gibbs 1995: 240). 28 Raba deiktov je vecja v primerih, ko se udeleženca bolje poznata, in nasprotno, manj ko se poz­nata, manjšaje rabadeiktov v vlogiidentifikatorjevreferentov(Biber idr. 2000: 1043). 29 Velikaraba za-oblik vkonverzaciji vnasprotju z rabo zloženihbesednih zvezv pisnem jezikuni samo pokazatelj ekonomicnosti jezika, ampak tudi dejstva, da konverzacija opušca natancnejšo dolocitev pomena, ker ta v veliki meri temelji na implicitnem pomenu, ki ga udeleženci komu­nikacije lahko izpeljejo iz situacije. Zložene besedne zveze so po Biberjevi idr. raziskavi (2000: 1044)velikopogostejševpublicisticnih,znanstvenihinumetnostnihbesedilihkotvkonverzaciji prav zaradi dekontekstualizirane narave pisnihbesedil. Pisci morajo, denimo, bitiveliko bolj ek­splicitni pri vzpostavljanju reference kot govorci pri vsakodnevni komunikaciji, kjer so referenti bodisi prisotni v situaciji ali pa jih govorci poznajo. Zaimek ona nam npr. brez kontekstualne informacijeoreferentusicerpovezelomalo;leto,daježenskegaspolaindajeena. Todagovorci se v konverzaciji izogibajo natancnejši identifikaciji referentov, saj je s stališca poslušalca vecja natancnost nepotrebna. Nenatancnost izražanja je pravzaprav strategija, ki temelji na skupnem védenju udeležencevkonverzacije (prav tam: 1045). Gledegovorjenegadiskurzajepotrebnovedetišenaslednje:zaposredovanjeinforma­cijsprejemnikugovorciuporabljamostrategije,spomocjokaterihsporocamoveckotsamo jezikovno sporocilo. Ce se npr. govorec nagne proti poslušalcu in mu pripoveduje potiho, to verjetno pomeni, da je sporocilo (bolj ali manj) zaupne narave; ce krici, pa to najbrž pomeni, da je razburjen. Sredstva, ki signalizirajo kontekstualne informacije, Gumperz (v: Cameron 2004: 109) imenuje kontekstualni namigi.Te govorec uporabi pri izreku, ki mu želinamenitiposebnopozornost.Medkontekstualnenamigeprištevaprozodijo,oklevanja, premore,prekrivajoci govor,razlike v hitrosti in glasnosti posredovanja sporocila inzame­njavo jezika ali jezikovne zvrsti (npr. iz knjižnega jezika v narecje). Ce sprejemnik konte­kstualnih namigov ne razume, spregleda del pomena, ki mu ga želi govorec posredovati. Govorjenainterakcijazatoniodvisnasamoodtega,kakogovorciuporabljajojezik,ampak tudi od tega, kako si poslušalci interpretirajo njihovo obnašanje (prav tam: 116). 3.3.1 Asimetricna konverzacija Ceprav je eden od pogojev, da pride do konverzacije, sodelovanje med govorci, to še ne pomeni, da je vsaka konverzacija tudi koherentna. Obstajajo konverzacije, ki že v svoji osnovi izkazujejo nekoherentnost, in sicer v primerih, kadar si eden od govorcev ne priza­devazaskupnogradnjodiskurza.Coates(1995:54)takokonverzacijoimenujeasimetricna konverzacija.30 V normalnih okolišcinah so govorci za vzpostavitev koherence z izrekom, kigaslišijo,pripravljeniveziiskatinavelikerazdalje,tudiskozicelotendiskurz,pacglede naosnovnonacelosodelovanja.31 Vprimerih,koedenodudeležencevdiskurzaneizkazuje (vec) pripravljenosti skupaj s soudeleženci graditi koherence diskurza, pride do jasnega kršenja osnovnega nacela o sodelujocem obnašanju udeležencev konverzacije. Iz literature je kot primer grobega kršenja tega nacela poznan pogovor med žensko in policistom, ki je posredoval v zakonskem prepiru (prav tam: 54). [2] Ženska: Veste in nenadoma je rekel, ti pijana stara svinja. In jaz sem mu rekla, o cem vendar govoriš, sem rekla. Midva sva skupaj in si morava pomagati, ne? Policist: Kdaj ste rojeni? Ne glede na to, ali je policist poslušal, kaj mu je ženska pripovedovala, ali ne, je pri­siljen delovati po policijskem kodeksu in izpolniti porocilo o dogodku. Kljub temu pa si je potrebno Griceovo nacelo sodelovanja razlagati v širšem smislu. Konverzacija, v kateri se obe strani vedeta nesodelujoce v osnovnempomenu tebesede, npr. prepir ali konverzacija, v kateri ena stran zavracato, kar zahteva ali trdi druga, je še vedno sodelujocav smislu,da seenaindrugastranodzivanavlogenasprotnestrani(Cameron2004:76).Primerenesode­lujocih pogovorov najdemo tudi v vsakodnevni neformalni komunikaciji, npr. v pogovoru med možem inženo,ko mož bere casopis, žena pa ga sprašuje o vecerji.32 [3] (1) Žena: Kaj bi raje jedel za vecerjo, zrezke ali … Pravzaprav imam še nekaj jote od vce-raj. Boš jedel joto ali zrezke? (2) Mož (bere casopis): ... Zrezke. 30 Dotipicnegaprimeranesodelujocekonverzacijeinstemdoproduciranjanekoherentnegadiskur­ za prihaja priizkazovanju premoci enega odgovorcev nad drugim (Coates 1995: 54). 31 Princip kooperativnosti oziroma nacelo sodelovanja je uvedel filozof Grice (1975). Glasi se tako: Oblikuj svoj prispevek k pogovoru tako, kot to zahtevata trenutno sprejeti namen in naravnanost pogovora, ki se ga udeležuješ (v:Beaugrande in Dressler1992:87). 32 Situacijaje izmišljena. (3) Žena: Z gobami? (4) Mož (gleda sliko v casopisu in bere podnapis): Lej, lej Bobbyja Fisherja so aretirali. Mož na zacetku kljub temu, da velik del svoje pozornosti posveca branju casopisa, ženi prisluhne in prispeva koherenten odgovor (2) na njeno vprašanje (1). Potem pa ga popolnomazaposlifotografija,karprivededoprekršitvenacelasodelovanja,posledicatega pajeprekinitev koherentnosti diskurza (4). 3.4 ZAPIS GOVORJENEGADISKURZA Natancen zapis predstavlja prvo stopnjo v analizi in interpretaciji govorjenega diskurza, zato je raziskovalec že v izhodišcu postavljen pred vprašanje, kako posneto gradivo zapi­sati, da bo predstavitev govorjene komunikacije cim bolj verodostojna. Ob tem mora biti v osnovi pozoren na dve stvari: 1. definicija izreka v govorjenem diskurzu je drugacna kot definicija izreka v pisnem diskurzu; 2. normirana stava locil, kot velja za pisni jezik, ni nujno veljavna v govorjenem jeziku. 3.4.1 Definicija izreka v govorjenem diskurzu Povedkotosnovnostrukturnoenotoslovniceoziromaslovnicepisnegajezikajevgovorje­nemjezikupravzapravtežkodolociti,kerizrekvgovorjenemjeziku(koturesnicitevpovedi v kontekstu) navadno sestoji iz niza enot, ki bi jih z vidika tradicionalne slovnicne delitve na povedi in znotraj njih na posamezne stavcne enote težko klasificirali zaradi pogoste rabeprirednihveznikov,nedokoncanihstavcnihvzorcevipd.33 Chafe(v:Beaman1984:58) meni, da bi moralo locevanje med izreki v govorjenem diskurzu temeljiti na konceptu t. i. intonancnepovedi,tojenizajezikovnihenot,kijihzamejujetakoncnastavcnaintonacijain zakljucena skladenjska struktura.Vitez in Zwitter (2004: 10) kot osnovno enoto za analizo spontanega govora predlagata poimenovanje govorjeni odstavek. Sami smo se odlocili za rabo termina izrek oziroma izrekv govorjenem jeziku. 3.4.2 Problem postavljanja locil v zapisu govorjenega diskurza Zapisi govorjenih besedil navadno vsebujejo ortografska znamenja (locila), kot so pika, vejica, klicaj in vprašaj, vendar jih vanje postavi zapisovalec in samo približno prenašajo foneticneinprozodicneinformacije,kijihvgovorjenemjezikuopravljaintonacija.Seveda obstajajo dodatni znaki, s katerimi zapisovalec oznaci npr. potek intonacije, premor, pre­krivajoci govor ipd., vendar je kljub zamudnosti dela rezultat dokaj približen, saj navadno ni mogoce zapisati vseh foneticnih in prozodicnih lastnosti, vsega prekrivajocega govora, kot tudi ne nekaterih bistvenih nejezikovnih lastnosti (npr. dolžine tihega premora). Poleg tega je osnovna napaka zapisovalcev transkribiranih govorjenih besedil, da poskušamo to, karslišimo,spravitivstrukture,kijihpoznamoizpisnegajezika,tojevzakljucenestavcne enote. Pri tem se namrec izpostavljamo nevarnosti, da poskušamo govorjenemu besedilu vsilitizakljucenestrukture,kijihtodejanskonima.Ninpr.nujno,dasegovorecustavitam, kjerjezapisovalecpostavilpiko,alidauporabirastocointonacijoobkoncuodvisnegadela 33 Biberidr. (2000:1072)pojmujeizrekkotpragmaticnoinnestrukturnoenoto. Lahkojesestavljen iz ene same besede, npr. Dobro, ki izraža strinjanje, ali sega cez vlogovno mejo, v primeru ko ga zacne en govorec, konca pa drugi, in izpolnjuje pragmaticne funkcije oziroma ilokucijske funk-cije,kotsoizražanjemnenja,želje,ukaza,prošnjezanasvetipd. GlejtudiVitezinZwitter(2004: 12). stavka, pred glavnim stavkom, kamor je zapisovalec postavil vejico. Namen vstavljanja locilvtakezapisejezgoljsprejemnikuomogocitilažjebranje.Zatosotudinašizapisisamo približnepredstavitve dejanskih govorjenih besedil. 3.5 STRUKTURNE ENOTE KONVERZACIJE DolocitevinpoimenovanjestrukturnihenotkonverzacijesmopovzelipoStenström(1994: 30–58).Govornointerakcijoopisujenapetihhierarhicnihravnehodnajnižjedonajvišje,in sicer: dejanje, korak,vloga, izmenjava in transakcija. 3.5.1 Dejanje Najmanjša interakcijska enota, ki pove, kaj želi govorec sporociti, je dejanje. Stenström (1994: 38–48) locuje med tremi kategorijami dejanj: primarna, sekundarna in komplemen­tarna dejanja. Sekundarna dejanja spremljajo in vcasih nadomešcajo primarna dejanja, npr. Kje si to slišal? To si si moral izmisliti; sekundarno dejanje sledi primarnemu oziroma služi kot njegovo pojasnilo. Komplementarna (dopolnilna) dejanja pa spremljajo, vendar le redko tudi nadome-šcajo primarna dejanja, npr. Ja, no, veš, mislim, saj poskušam nekaj narediti v tej smeri; komplementarno dejanjeima v tem primeru funkcijo zapolnjevalca vrzeliv diskurzu. 3.5.2 Korak Obsega vse postopke v vlogi, potrebne zato, dagovorec izmenjavo lahko: – vzpostavi, npr. O, glej ga no, kje pa hodiš zadnje case?; – ohrani,npr. Lahko bi šel že jutri, veš?; – zakljuci, npr.A: Naj ti pripravim sadje za na pot? B: Prav. 3.5.3 Vloga Vloga obsega vse, kar govorec rece, preden zacne govoriti drugi govorec. Lahko je sesta­vljenaizenegaaliveckorakov.Vlogesivizmenjavisledijonarazlicnenacine;priobvestil­nemtipustaznacilnaverižniinrazvijajocitip.Priprvemsitrditvesledijo,pridrugempaje trditev, ki jo razvija govorecA, prekinjena s potrdili govorca B,da komunikacijo spremlja. Pri obeh nacinih nobeden od govorcev ne igra podrejene vloge, v primerjavi s pripove­dovanjem zgodb, pri katerem so vloge navadno daljše in je poslušalceva vloga podrejena govorcevi(Kranjc1999: 72).Take vloge so znacilne tudi za obravnavana narecna govorje­na besedila, kjer si v izmenjavah navadno sledijo na razvijajoci nacin, saj poslušalka med govorcevimgovorom povedanemu pritrjuje z opornimisignali(glej Prilogo 1: Besedila).34 3.5.4 Izmenjava Izmenjava je sestavljena iz najmanj dveh vlog (dveh razlicnih govorcev). Locujemo med preprostimi in zapletenimi izmenjavami. Najpreprostejša izmenjava je sestavljena iz dveh vlog,insicerpriobvestilnemtipu.Privprašalnemtipu jesestavljenaiztrehvlog:uvajanja, odgovora in zakljucka izmenjave (Kranjc1999: 72). 34 Pri vprašalnem tipu je nacinov izmenjav vec, in sicer verižni, oklepajoci, mešani in elipticni mešaninacin. Vec o tem glej v Kranjc (1999: 73). 3.5.5 Transakcija To je najvecja enota; sestavljena je iz ene ali vec izmenjav, ki obravnavajoeno samo temo. Pogovor je sestavljen iz ene ali vec prepletenih transakcij. 3.6 ZNACILNOSTI GOVORJENEGADISKURZA Kot smo že omenili, mora govorec v konverzaciji upoštevati dve osnovni naceli: 1. govori naprej ter 2. pred seboj imaš omejen nacrtovalni cas (Biber idr. 2000: 1066). Prvo nacelo nas opozarja na potrebo po nadaljevanju pogovora; govorec se ne more preprosto ustaviti, kerbitopomeniloprekinitevkomunikacije.Kojezatonjegovonacrtovanje ogroženo, lah­ko uporabi vec strategij za podaljšanje nacrtovalnega casa: 1. napacni start, 2. samopopra­vekali3.strategijo,toje,daizrekpustinedokoncanintakosogovorcunakaže,damuvlogo prepušca. Vsaka od teh strategij ima svoje slabosti: pri prvih dveh govorec tvega nerazu­mevanje in celo izgubo komunikacijske ucinkovitosti; zaradi kratkega nacrtovalnega casa namrec ne more uporabiti zapletenih struktur v smislu podrednih in prirednih stavkov ali zapletenih besednih zvez. Pri 3. strategiji pa tvega, da bo sogovorec njegov molk razumel kot željo po prekinitvi pogovora. Osnovne znacilnosti govorjenegadiskurza prikazuje Slika 1. Nekatere med njimi, kot so npr. ponavljanja, raba diskurzivnih oznacevalcev, zvalni­kov in premega govora, imajo pomembno vlogo pri težnji udeležencev komunikacije po obojestranskem razumevanju in nadaljevanju diskurza. Druge znacilnosti, to so tiste, ki povzrocajozaustavljanjevgovoru,kotsonpr.oklevanja,premoriinspreminjanjeskladenj­skepodobeizreka,pasprejemnikurazkrivajomentalneprocese,kiseodvijajovgovorcevih možganih.Znacilnostiobehvrstsoizjemnegapomenazarazumevanjegovorjenegadiskur­za, zato si jih poglejmo podrobneje. 3.6.1 Oklevanje Oklevanje je v govorjenem diskurzu pogost pojav, ki nastane zaradi pritiska na govorcevo sposobnosthitreganacrtovanja.35 Kažesevdvehoblikah:1.napacnihstartihin2.slovnicno nepopolnih izrekih. A) Napacni starti Do napacnega starta pride, ko govorec izrek zacne, se sredi izrekanja ustavi in ga zacne na novo oblikovati z drugo strukturo ali z drugimi besedami (Biber idr. 2000: 1063). Vbesedilni transakciji [4] skuša govorec odgovoriti na vprašanje, zakaj je bil ob vpo­klicu v italijansko vojsko poslan ravno v Milan. Izrek poskusi oblikovati na dva nacina (2),(3), preden najde ustreznega (4). Kontekst: Stanko Pulec pripoveduje, kakojebil kot vojak vpoklican v Milan. [4]36 D.: Z.'ki. pa u Mi'la.n? /…/ 35 Ce gre zamanjša oklevanja, to poslušalcu praviloma nepovzroca problemovzrazumevanjem. 36 [4] D.: Zakaj pa v Milan? /…/ SP.: (1) Je bilo tako. (2) Kjer …. (3) Toliko regimentov … (4) Vsi regi­ menti,kisobili,/…/sorabili …jazrabimosemstovojakov,jazrabimsedemsto/…/intam,kadar razporedijo vojake,ne,ti pojdeš tu, ti pojdeštu, ti pojdeštu, mene je doletelo v v Milan. SLIKA 1 OSNOVNE ZNACILNOSTI GOVORJENEGA JEZIKA SP.: (1) B'lu.. t.'ku... (2) 'Ci..ki … (3) T.r'ka.j regi'me.ntu … (4) .'si. regi'me.nti, k. sa b'li., /…/ sa 'ra.bli … j.s 'nu.c.n 'o.s.nstu. vo'ja.ku, j.s 'nu.c.n 'se.d.nstu. /…/ an 't..n, 'k..d.r raspore'do.j vo'ja.ke, 'ne., 'ti. 'pu.jd.š 'to., 'ti. 'pu.jd.š 'to., 'ti. 'pu.jd.š 'to., 'me.ne dol.'ti..lo u u Mi'la.no. /…/ B) Slovnicno nepopolni izreki Slovnicno nepopolni izreki so, podobno kot napacni starti, strukture z okrnjeno zgradbo (Toporišic 2000: 634). Do njih pride v primerih, ko govorec zacne izrek, vendar ga ne dokonca.Lahkosonamernialinenamerni.Navadnosodrugo,karpredstavljaenegaodna­cinov nenamernega zaustavljanja v govoru.Vzrokov zanedokoncanje izreka je vec:samo­popravek, prekinitev (od sogovorca), popravek, ki ga izrece sogovorec, in opustitev izreka (Biber idr. 2000:1063). • Nedokoncanje izreka zaradi samopopravka V principu gre za isti tip oklevanja v govoru in posledicno njegovega zaustavljanja kot pri napacnih startih; pri obeh pusti govorec izrek nedokoncan in zacne oblikovati novega. Edina razlika je v tem, da pri nedokoncanem izreku govorec izrek opusti in to, kar želi po­vedati, oblikuje na novo. V zgledu [5] lahko vidimo razliko med napacnimi starti in slovnicno nepopolnimi izreki.Vizrekih (1)–(2) gre za napacne starte; govorec izrek poskusi oblikovati na dva na-cina,potempagadokoncaznovostrukturo(3).Vizreku(4)pagrezaslovnicnonepopolni izrek, saj se je govorec odlocil zaceti izrek opustiti in misel oblikovati popolnoma na novo (5)–(7).37 Kontekst: Lojz želiDanili razložiti, kdo je bil njegov sodelavec Delko. [5]38 L.: (1) 'De.lko j. 'bi.. … (2) ki on j. bi. 'po.le … (3) 'me.. .os'ti.lnu 'po.le. (4) 'O.n j. 'p..ršu ne'ka.ko … (5) Pra.zap'ra.. j. blo t.'ku... (6) 'O.n j. 'p..ršu 'no.t.r, k.r ki F'r..nc s. (nerazumljivo). (7) 'Po.le smo š. n'j...a .'za.l, j. po'ma..u. • Nedokoncanje izreka zaradi prekinitve sogovorca V takih primerih pride prekinitev od zunaj. Imenujemo jo tudi skok v besedo. V besedilni transakciji [6] Danila sprašuje, zakaj se je bilo varneje pomikati od Sicilije proti domu ob morju(1).PepijebilnamrecitalijanskivojakinobkapitulacijiItalijesejezdrugimivojaki peš napotil proti domu. Pepi zacne odgovarjati, da pri morju ni bilo Nemcev (2). Lojzu pa seta razlaganezdi dovoljrazumljiva,zato Pepijaprekine inpojasni, da so ob morjuhodili zato,kersejeanglo-ameriškavojskaizAfrikepomikalaprotiEvropipomorju(3).Torejso pricakovali, da bodo ob morju varni. Med delom druge in tretje vloge pride do namernega prekrivajocega govora.39 37 Problem oklevanja ni toliko skladenjske, to je, da govorec ne najde primerne strukture (ceprav tudi tega ne gre izkljuciti) kot kognitivne narave; kako priklicati potrebno védenje in kako ga ustrezno posredovati, da bo za sprejemnika sprejemljivo. Zgled [5] kaže, kako si je govorec z oklevanjem podaljševal nacrtovalni cas do te mere, da si je v kratkorocni spomin priklical toliko védenja o entiteti, daje bil poslušalki informacije sposoben posredovati na sprejemljiv nacin. 38 [5] L.:(1)Delkojebil …(2)keronjebilpotem …(3)jeimelgostilnopotem. (4)Onjeprišelnekako …(5)Pravzapravjebilotako. (6)Onjeprišelnoter,kojeFrancse(nerazumljivo). (7)Potemsmo še njega vzeli,je pomagal. 39 Namerno prekrivanje se od nenamernega loci po višji tonski višini, pocasnejšem tempu in vecji glasnosti govora ter po podaljšanih samoglasnikih. Vec o namernem in nenamernem prekrivajo-cemgovoru,kigaKranjcpoFoximenujetekmovalnoinnetekmovalnoprekrivanjeglejvKranjc (1999: 68). [6]40 (1) D.: Z.'ki. j. b'lo. p.r 'mu..rju 'bu.j si'.u.rno? (2) P.: 'U..nde 'ni.sa bli *'Ni..mci* (3) L.: *Z.'tu..., ki* (nerazumljivo) 't..n sa 'mi..l Ang'le.ži. 'Mu..rje sa za'se.dli Ang'le.ži an M.ri'ka.ni. An 'Ni..mc s. 'mo..u u'm..k.nt. K.r 'ti.ste (nerazumljivo) 'ti.stu 'ri..c an s 'ta.nkmi na 'su.x.n p'ru..ti avi'a.cji komp'le.t 'ni.sa 'mo..li 'n..c. Do podobne prekinitve pride vnaslednjem primeru. Kontekst: Po vojni je Pepi delal kot pek v Novi Gorici, do katere je bilo iz Brd po cesti skozi Soško dolino 35 km. V besedilni transakciji [7] ga Danila sprašuje, ali ni bilo mogoce priti do Nove Gorice cez Italijo (1). Pepi izrek zacne (2), vendar ga Lojz prekine, ker se je spomnil neke prigode (3). Toda Pepi želi svojo vlogo koncati, zato Lojza prekine z metabesedilnim izrekom Pocakaj in svojo vlogo nadaljuje (4). V izreku (5) z opornim signalom a in s prepoznanjem cloveka, o katerem Pepi govori, Lojz jasno pokaže, da je Pepijapripravljen poslušati. [7]41 D.: (1) Ma 'ni.ste 'mo..u xo'di.t c.z I'ta.lju, 'ne.? P.: (2) 'O., 'jo.j, *'ci.. an* L.: (3) *Z'da.j po'vi..n* pa 'j..st nu *'ma.jxnu* P.: (4) *An* / 'ca.ki. In 'po.le smo xo'di.l 'j..st, Kas'te.lic an an 'De.lko. L.: (5) 'A., 'De.lko Ma'ra.š. P.: (6) 'J..st s.n 'mi... t.'ku.. ku dir'ka.ško 'ku..lo, /…/ Za nekatere raziskovalce je razlikovanje med prekrivajocim govorom kot nenamerno napako in prekinitvijo kot hotenim prevzemom vloge prevec poenostavljeno. Coates (v: Cameron2004: 93) dokazuje, da prekinitveniso vednosignal zavestneželjeenega od ude­ležencev komunikacije po premoci,42 ampak lahko oznacujejo tudi njegovo podporo. Tudi Tannen (prav tam: 74) ugotavlja, da imajo prekinitve poleg želje po prevzemu vloge (po dominanci) tudi funkcijo izražanja globoke angažiranosti poslušalcev v diskurzu. Ti lahko s prekinitvami govorca kažejo na njihovo strinjanje z njim, in sicer tako, da mu vskocijo v besedo, preden ta svojo vlogo konca [8]. Pojav, pri katerem gre za uresnicevanje razlicnih ali celo nasprotujocih si komunikacijskih funkcij, imenuje Tannen relativnost jezikovnih strategij.43 Kontekst:Najboljšegrozdje,kisogakmetjepripeljalivklet,somoralikletarjisprešati in mošt shraniti posebej (1)–(2). V izreku (3) se Pepi spomni, kdo je imel najboljše vino, in želi to povedati. Lojz ob poslušanju Pepijevega izrekanja ve, kaj bo ta povedal. Ker se 40 [6] (1)D.:Zakajjebiloprimorjuboljvarno?(2)P.:Tamnisobili *Nemci* (3)L.: *Zato,ker* (nerazu­mljivo) tam so imeli Angleži. Morje so zasedli Angleži in Americani. In Nemec se je moral uma­kniti. Kertisto(nerazumljivo)tistorecinstankinasuhemprotiaviacijicelotninisomogli nic. 41 [7] D.: (1) Samo niste mogli hoditi cez Italijo, ne? P.: (2) O, joj, *kje in* L.: (3) *Zdaj povem* pa jaz eno *majhno* P.: (4) *In* / cakaj. In potem smo hodili jaz, Kastelic in in Delko. L.: (5) A, Delko Maraž. P.:(6) Jaz sem imel takokotdirkalno kolo, /…/ 42 Raziskovalca Zimmerman in West (v: Cameron 2004: 74) sta ugotovila, da so v pogovorih med moškiminženskovecinomamoškitisti,kiženskeprekinjajo,karsekažekotznakmoškeprevla­denad žensko. 43 Glej v Tannen, Deborah 1994: Gender and Discourse. New York, Oxford: Oxford Univerity Press. z njim popolnoma strinja, to tudi glasno izjavi (5). Navidez je njegova prekinitev podobna zgornjima, vendar je njena funkcija dejansko drugacna; z njo Lojz ne izraža nestrinjanja s Pepijevo izjavo niti pomanjkanja zanimanja za to, kar ima povedati, niti želje pogovor preusmeriti, ampak predstavlja znak, da se s Pepijem popolnoma strinja. [8]44 P.: (1) In d'ru.. … di're.ktor . 're.ku, 'ti.ste 'vi.no 'pu.stta p.r k'ra.ju. L.: (2) 'Ja., 'ta.ke 'bu.jše 'vi.ne smo 'mo..li pa dode'li.t. P.: (3) 'Ja., 'ja.. Ma 'ta.ko, ku *'m...* L.: (4) *'Ta.ko,* ku 'm... 'Vu..a, ni 'm... … P.: (5) 'Ni. b'lu... • Izrek dokonca sogovorec V zapisanem besedilu je težko lociti med prekinitvijo in izrekom, ki ga dokonca drugi govorec. Izrek, ki ga dokonca sogovorec, se v besediloslovni literaturi imenuje spontana dopolnitev in predstavlja eno od pomembnih sredstev ohranjanja koherence v konverzaci­ji.45 Razlika med prekinitvijo in spontano dopolnitvijo je, da je pred spontano dopolnitvijo govorca B pri govorcu A navadno zaznati oklevanje v obliki premora, tako zapolnjenega kot tihega, in sicer zato,ker govorec ustrezenizraz šeišce. Kontekst:PepigovoriosvojiizkušnjipotovanjaizjužneItalijeprotidomu.Besedilna izmenjava predstavlja nadaljevanje besedila iz zgleda [6]. [9]46 D.: An 'ki. p.r 'mu..rju sta xo'di.l .o'ru..n? P.: 'A., p.r 'mu..rju, 'ja., 'ci..k. bi. 'bu.j / L.: s.'.u.rno. D.: Z.'ki. j. b'lo. p.r 'mu..rju 'bu.j si'.u.rno? • Opustitev izreka Vtemprimerugovorecizrekopusti,nedabigaposkusilpreoblikovatialidabibilodsogo­vorcaprekinjen.Vzrokizaopustitevizrekasorazlicni;govorecmogocepozabi,kajježelel reci,mogocesemuizrekvkontekstunezdivecrelevanten,kotnpr. vzgledu[10],alipaga opusti zaradi primanjkovanja pozornosti pri drugihudeležencih diskurza. Kontekst: Gabriela Peresin se spominja, kako so v Golem Brdu vojaki jugoslovanske vojske vašcanomz obeh strani meje branili praznovanjevelike noci. [10]47 G.: Z'da.j .n 'ca.jt so b'ra.nli vo'ja.ki, 'v..c ku t.r'ka.j 'ni.so 'mo..li, 'ne.. In t.'ku.. d. 44 [8] P.: (1) In drugi … direktor je rekel, tisto vino pustite ob strani. L.: (2) Ja, taka boljša vina smo morali pa shraniti. P.: (3)Ja,ja. Ampaktako, kotgaje *imel* L.:(4) *Tako,* kotga jeimel Vuga, ni imel … P.: (5) Ga ni bilo. 45 Vec o spontanidopolnitvi glej v poglavju Besedilna koherenca (v 4.4.2). 46 [9] D.:Inkajprimorjustehodiligorproti?P.:A,primorju,ja,kjerjebilbolj/L.:varno. D.:Zakajje bilo pri morju bolj varno? 47 [10] G.: Zdaj nekaj casa so branili vojaki, vec kot toliko niso mogli, ne. In tako da zvecer tukaj je bil ples,jebilotudizatocitialkohol,tako,ne,intukaj…Drugaceprinasjebil…jebilosvetorešnje telo /…/. zvi'ce.r t'le. j. bi. p'le.s, blo 'tu.di za to'ci.t alko'xo.l, t.'ku.., 'ne., in t'le. … D.r'.a.c p.r n.s j. 'bi.. … j. blo s've.to 'ri..šnje t.'lu.. /…/. 3.6.2 Premori Po mnenju Stenström (1994: 7) premor »oznacuje oziroma zamejuje t. i. performativno enoto, to je doloceno število besed, ki jih je govorec zmožen sestaviti naenkrat«. Obstajata dve vrsti premorov: tihi (nezapolnjeni; silent/unfilled pause)48 in zapolnjeni (filled pause) (Biber idr. 2000: 1054; Stenström 1994: 1, 7).49 Tihi premor se navadno pojavlja ob me-jah skladenjskih enot, ko želi govorec svojo vlogo predati naprej. Še posebej pogost je ob potencialnih prehodih pri vprašanjih, ki od naslednjega govorca zahtevajo vec premišlje­vanja (npr. doloceno informacijo). Ce vprašanje ne zahteva premisleka (npr. ponovitev), je možnost, da se pojavi tihi premor, manjša (Stenström 1994: 21). Zapolnjeni premor se navadno pojavlja znotraj skladenjskih enot in predstavlja govorcev znak, da svoje vloge še ni dokoncal, zato je pogost sredi izreka, da si z njim govorec podaljša nacrtovalni cas za dokoncanje izreka (misli). Po Stenström (prav tam: 7) se zapolnjeni in tihi premor ve­likokrat uporabljata skupaj tako za pridobivanje nacrtovalnega casa kot tudi za govorcevo signaliziranjeposlušalcu,dajesvojovlogozakljucil.Hkratipaselahkouporabljatatudiza oznacevanje enot diskurza, npr. kotznak,da bo govorec temo v diskurzu zamenjal. V besedilni transakciji [11] Lojz pripoveduje, kako so prodajali vino v Žiri, kjer so v zameno namesto denarja dobili lesene hlode, ki so jih po vojni v Brdih potrebovali za gradnjo in obnovo hiš. Vizreku (1) z zapolnjenima premoroma nakaže, da ni zadovoljen s formulacijoizreka,zatoišcedrugo.Vizreku(3)zapolnjeniodmoruporabizaiskanjehišne­ga imena. Ker mu ga ne uspe najti, mesto, na katerem bi sicer moral biti lokativ, zapolni s pojasnilom saj zdaj ni nobenega ‘nikogar’ (vec) tam.Vizreku(4)išcenajprejustrezengla­gol, potem ustrezen izraz, ki bo zapolnil mesto patiensa, v izreku (5) pa zapolnjeni premor uporabi pri iskanju ustreznega izraza, ki boimelvlogo agensa. [11]50 L.: (1) An s'mo. ... 'da.l ... … (2) 'Ti.st k. 'te.., j. 'du.bu .n ku'bi.k 'd..sk za 'xe.kto 'vi.na, 'ne.. (3) An 'za.dnje k. b'lo., lix t.'ku.., u X'li...nik 't..n p.r ... … s. z'da.j ni u'be.dn..a 't..n. (4) 'Ka.p.lo po.'so.t, 'ta.ko b'lo., d. blo .'ro.za. .n 'po.le s.n s'to.ru ... p.rpe'ja.t z Ži… Ži'ri. ... / 'd..ske, d'va. ku'bi.ka 'd..sk. (5) In 'te. u Ži'ri..x, k. 'bi.., j. bi. u 'za.dru.i ... 'ta.jnik, 'Pa..le s. p'ra.vu, 'ne.. 3.6.3 Prekrivajoci govor Naslednjaznacilnost govorjenega diskurza je t. i.prekrivajoci govor. Vliteraturi se za opis pojavauporabljajotuditerminihkratni,simultaniinsocasnigovor(Kranjc1999:67,2003C: 48 Tihi premor Kranjc (1999: 67) imenuje molk in ga definira kot »strukturno prvino, ki oznacuje mesto možnosti prehoda, to je potencialno mestozamenjave vloge«. 49 Pri drugemgre vbistvu za zapolnjevanje vrzeli. 50 [11] L.: (1) In smo ... dali ... … (2) Tisti, ki je hotel, je dobil en kubik desk za hekto vina, ne. (3) In zadnje, kar je bilo, ravno tako, v Hlevniku tam pri ...… saj zdaj ni nikogar tam. (4) Je kapljalo povsod, tako je bilo, da je bilo groza. In potem sem ukazal ... pripeljati iz Ži… Žiri ... / deske, dva kubika desk. (5) In tav Žireh, ki je bil v zadrugi ... tajnik,Pavle mu je bilo ime, ne. 71). Sami smo se odlocili za rabo izrazov prekrivajoci ali hkratni govor, ker se zdi, da ta dva dovolj dobro opišeta pojav; gre za govor vec govorcev hkrati, pri cemer predvidoma pride do nerazumljivosti govora posameznega govorca, ki jo povzroci prekrivanje govo­rov. V nasprotju s tihim premorom, ko nihce od govorcev ne prevzame vloge, gre pri pre­krivajocem govoru za to, da ima vlogo vec govorcev hkrati. Do prekrivajocega govora lahko pride tudi po daljših premorih, ko se vlogo govorca odloci prevzeti vec udeležencev hkrati.Vzroki pa so seveda še drugi, npr. prekinitev s strani sogovorca in skupno odgovar­janje (konverzacijski duet). Ko pride do prekrivajocega govora, si pravico do nadaljnjega govora obicajno izbori samo eden od udeležencev, ki so ga drugi pripravljeni poslušati, preostali pa obmolknejo. Vvsakodnevnikonverzacijigovorcinamrecnesledijo»nacelupravicnosti«,toje,dasicas in zaporedje razdelijo enakovredno v smislu zdaj govori ti, potem bom jaz, potem bo on, ampak potekajo med njimi ves cas pogovora pogajanja za prevzem vloge (Cameron 2004: 89–90).51 Kakogovorecve,kdajnajprevzamebesedo?Poslušalci,kispremljajogovorcevovlo-go, vedo, da pomeni njegov konec stavka potencialno možnost za njihov prevzem vloge. Toda predpostavljanje konca vloge vkljucuje vec kot to. Poslušalec mora biti pozoren na vsebino izrecenega, na prozodicne znacilnosti izreka ali izrekov pa tudi na neverbalne si­gnale govorca, npr. kam ta usmerja pogled. Ko se pojavi potencialna možnost zamenjave vloge, vsi udeležencikonverzacijenimajovedno enakihmožnostivlogo tudi dejansko pre­vzeti.52 Ce trenutni govorec ob koncu svoje vloge pogled usmeri v enega od udeležencev in ga nagovori, npr. z izrekom Tudi tebi se je to zgodilo, ne?, je nadaljnji govorec izbran. Trenutni govorec si naslednjega govorca izbere še na druge nacine. Lahko ga nagovori z imenom, mu postavi vprašanje, se obrne proti njemu ali vanj le usmeri svoj pogled. Ce izbrani govorec vloge ne prevzame, npr. ce ostane tiho, je ta tišina pomenljiva.To ni tišina katerega koli udeleženca konverzacije, ampak tistega, ki bi moral vlogo prevzeti. Vprimeru,datrenutnigovorecnaslednjegagovorcaneizbere,jemožnostzaprevzem vloge odprta vsem udeležencem konverzacije.53 Ce se nihce od udeleženih ne odloci pre­vzeti vloge govorca, ostaja ta možnost odprta zatrenutnega govorca. Vendar se govorci omenjenih nacinov prevzema vloge ne držijo vedno, tako je npr. priprekinitvahgovorcasstranienegaodudeležencevkonverzacije,pricemernegrenujno za kršenje pravil o prevzemu vloge govorca. Lociti je namrec potrebno med namernim in nenamernim prekrivanjem. Do drugega prihaja takrat, kadar naslednji govorec napacno presodi, kdaj namerava trenutni govorec svojo vlogo koncati. Nenamerna prekrivanja so v govorjenem jeziku pogosta, vendar so navadno kratka in do njih prihaja ob potencialnih možnostih prehoda (Kranjc 1999: 67). Pri tem ne gre toliko za kršenje pravil o prevzemu vloge kot za nenamerno napako. V primerih, ko naslednji govorec želi prevzeti oziroma prevzamevlogogovorcatakrat,kotrenutnigovorecvizrekanjuniblizupotencialnegapre­ 51 »Sistem menjavanja vlogv vsakdanjem neformalnem diskurzu deluje brez posebnih pravil v pri­ merjavi z institucionalnim diskurzom vparlamentu, nakonferenci« (Kranjc 1997: 311). 52 Sacks(v:Cameron2004:91)predstavljatripravila,kisejihudeležencikonverzacijepriprevzemu vloge govorca navadno držijo: 1. Naslednjega govorca izbere trenutni govorec. Ce ta mehanizem nedeluje,2. senaslednjigovorecizberesam. Cetuditamehanizemnedeluje,3. trenutnigovorec nadaljujevlogo. 53 Vtemprimeruobstajavelikamožnost,dasevecudeležencevhkratiodlociprevzetivlogogovor- ca. Toje eden od vzrokov za nastanek prekrivajocega govora vkonverzaciji. hoda,54 lahko govorimo o prekinitvi.55 »Prekinitev je zavestno kršenje pravila o prevzemu vloge in pomeni zavesten odvzem besede aktualnemugovorcu« (Cameron 2004: 92). 3.6.4 Ponavljanja Vspontanemgovorjenemdiskurzupredstavljajoponavljanjazelopogostpojavinvgrobem jepotrebnolociti dvoje vrst: 1.nacrtovana ponavljanja Ta predstavljajo govorcevo strategijo za poudarjanje pomena dolocenega leksema in vzpostavljanje koreference v diskurzu. Kot sredstvo vzpostavljanja in vzdrževanja kore­ference so ponavljanja v govorjenem diskurzu veliko pogostejša kot v pisnem zato, ker si govorec ni vedno na jasnem, koliko identifikacijskega materiala je poslušalcu potrebno zagotoviti zanemoteno razumevanje (Chafe; v: Beaman 1984: 67).56 2. nenacrtovana ponavljanja Tapredstavljajoenoodoblikzaustavljanjavgovoru.Vtemprimerugovorciponavlja­jo zato, da sprostijo pritisk omejenega nacrtovalnega casa.57 3.6.5 Skladenjske nedoslednosti O skladenjskih nedoslednostih govorimo takrat, kadar izrek skladenjsko ni pravilen ozi­roma ko se zacne drugace, kot se konca.58 Še posebej pri dolgih izrekih se lahko zgodi, da govorecpozabi,kakojestrukturozacel,zatojomedizrekanjemspremenialiponovistavcni clen,ki ga je že izrekel.Vzrokza skladenjskenedoslednostijev omejitvah delovnega spo­mina, kar pomeni, da gre za neke vrste trenutno izgubo skladenjskega spomina (Biber idr. 2000: 1065).59 Kontekst: Marija govori otem, kako je bilozgrajeno ognjišce. [12]60 M.: 'Go.r na 'ti.st.n 'pa.nju 'po.tle j. b'lo. na .'sa.k.n k'ra.ju j. blo t.'ku.. l.'pu.. na'ra.to z ž.'li..zmi, s 'mi..la o'bi..s.n pa'le.t /…/ Kontekst: Stanko Pulec pripoveduje otankih,ki so jihAmericani poslali partizanom. 54 »Prehodje mesto v govornem nizu, kjer pride dozamenjave vloge« (Kranjc 1997: 311). 55 V tem smislu Stenström (1994: 5) prehode med vlogami deli na mehke, trde ali odrezane. Mehek prehod pomeni, da govorec B govorcu A pusti, da svojo vlogo konca, šele potem nastopi s svojo vlogo. Trdiprehodpomeni,dagovorecBsvojovlogozacne,predengovorecAzakljucisvojo,kar pomeni, da pride do prekrivajocega govora. Odrezani prehod pa je prekinitev govorca A s strani govorca B. 56 Enaodfunkcijponavljanjvgovorjenemdiskurzujenamrecnadomešcanjenatancnostiinjasnosti vizražanju.Vpisnemdiskurzubralecnepotrebujetolikoidentifikacijskegamaterialazarazume­vanje,nakogaalinakajsepisecnanaša,kerpisnijezikžeposvojinaravipriskrbidovoljjasnosti innatancnosti (Chafe; v: Beaman1984:67). 57 Funkcije ponavljanj v govorjenem diskurzu so natancneje predstavljene v poglavju Besedilna koherenca (v 4.4.5). 58 Skladenjsko nedosledna povedse loci od skladenjsko nepravilne povedi. 59 Problem opredelitve skladenjske nedoslednosti je deloma problem opredelitve, kaj pravzaprav je skladenjsko pravilen izrek v govorjenem diskurzu. Govorjeni jezik namrec dopušca veliko vecjo svobodo pri tvorjenju (zakljucenih) skladenjskihstruktur, kot to velja zapisni jezik. 60 [12] M.: Gor na tistem vzglavniku potem je bilo navsaki strani jebilotako lepo narejeno zželeznimi palicami, si imelaobešenozajemalko. [13]61 SP.: 'Po.tle sa poš'ja.l M.ri'ka.nci 'ni..kne ... v.'li.ke 'ta.nke v.'li.ke, 'ne., ma je 'bi.. 'ni. bi. 'ta.nk, 'sa.mo bi. '.o.r ka'no.n, 'ne., 'to.p t.'ku... 3.6.6 Spreminjanje skladenjske podobe izreka med procesom izrekanja Kadargovorecišceustrezenizraz,lahkoskladenjskopodoboizrekamedsamimizrekanjem spreminja. To pomeni, da se v procesu izrekanja nenadoma odloci, da bo izrek oblikoval drugace, kot ga je prvotno nameraval. Navadno zamenjava zacete skladenjske strukture z novo pri sprejemniku ne vpliva na razumevanje dela diskurza. Kontekst: Stanko razlaga, kako je bilo pri angleški vojski. [14]62 SP.: 'T..n j. b'lo. ... bla na v.'li.ka 've.lik ka'zo.n 'ži.veža od Ang'le.žu, ki sa … du.'vi.. ot 'k..t, k. bi. 't..n. Kontekst:Stanko pripoveduje o tem, zakaj je zasovražilArabce. [15]63 SP.: A'ra.pci š. z'da.j, š. 'd..n.s …, j.s j.x so.'ra.ž.n (nerazumljivo), ki sa xi'na..ski. D.: 'Ri..s? SP.: 'Tu.. j. na 'ta.ka … .n 'ta.k 'na.rod, d. d. … D.: A'ra.pci? 'Te. Pales'ti.nci 'do.l? Kontekst: Stanko pripoveduje osvoji tankovski nesreci. [16]64 SP.: 'Te.k.rt s.n si … s'mo. … 'p..ršu 'o.n 'u..nde, smo si 'vi.dli. Kontekst: Rudi razlaga, kako je bilanarejena lesa za sušenje sadja. [17]65 RZ.:/…/ pi'co.n smo 're.kli … / je bi. 'ta.k … sa bli d'va. 'ri.m.nla, prib'li.žno d'va. 'me.tra 'du..o 'du..e, nix 'še.st 'ra..nix 'pa.lc an ka'ne.la. Kontekst: Stanko Srebrnic opisuje, kako je bil narejen voz. [18]66 SS.: 'U..s j. 'bi.. na 't..rde 'ku..le, ki s. 're.klo, ki j. … ... sa ob'ro.ce ž.'li..zne. 3.6.7 Vrinjene strukture Biber idr. (2000: 1067–1068) je v svojih raziskavah ugotovil, da je clovek v aktivni spo­ 61 [13] SP.: Potem so poslali Americani neke ... velike tanke velike, ne, samo je bil ni bil tank, samo je bil gor kanon, ne, top tako. 62 [14] SP.: Tam je bila ... bil en velik velika baraka živeža od Angležev, ki so … kdove od kdaj je bil tam. 63 [15] SP.:Arabcišezdaj,šedanes …,jazjihsovražim(nerazumljivo),kersohinavski.D.:Res?SP.:To je ena taka … en tak narod, da da …D.: Arabci? TiPalestinci dol? 64 [16] SP.: Takrat sem si … smo … jeprišel on tja, smovideli. 65 [17] RZ.:/…/lesasmorekli …/jebilataka …stabilidvedeskipribližnodvametradolgodolgi,enih šest ravnih palic in trsje. 66 [18] SS.: Voz je bilna trda kolesa, ki se jim je reklo,ki je ... soobrociželezni. minski hrambi sposoben operirati le s sedmimi besedami naenkrat. To pomeni, da govorec ne more razviti vec zapletenih skladenjskih struktur hkrati. Ce hoce sporocilo razviti, se mora k dolocenim strukturam vracati. To izvede na tak nacin, da nekatere elemente, ki bi sicer moralibitivkljuceni vneko skladenjskostrukturo in v pisnemdiskurzu tudi dejansko so, vrine v naslednji izrek.Take strukture lahkoimenujemo vrinjene strukture (interpola­ted structures) (prav tam: 1068). Kontekst: Stanko Srebrnic pripoveduje, kako je dirigent pihalnega orkestra poklical starše otrok, ki so v orkestru igrali, da bikupili potrebne instrumente. [19]67 SS.: An 'po.le 'te. 'te. 'Pe.trovic je pok'li.cu 'na.še s'ta.rše, 'na.še o'cu..ve an 'po.le sa si zb'ra.l .'ko.p, t.'ku.. d. sa s'te.nfli .'ko.p nu'ma.lo 'te.x ... 'sa..du, d. sa ku'pi.l nu'ma.lo 'te.x štru'me.ntu, nu'ma.lo klari'ne.tu, nu'ma.lo 'ti.stix ... 'ba.su an 'ki. j.st 'vi..n 'ki., 'ti.ste kor'ne.te an an tam'bu.rje, t.'ku.. d. smo 'ni..k … škra'va.de 'tu.di si'vi..da an smo zb… z.'ca.l si u'ci.t. 3.6.8 Dodane strukture V govorjenem diskurzu so posamezni izreki lahko zelo obširni zaradi govorceve strategije dodajanja. Govorec prvotnemu stavku dodaja stavcne in nestavcne strukture, s katerimi pojasnjuje, razlaga in argumentira. Pri poslušalcih sprejemanje takih izrekov navadno ne povzrocatežav,ker dodane strukture zmanjšujejopritisknanjihovdelovnispomin(Biber idr. 2000:1069).Slabastrantestrategijepaje,dazdodajanjemgovoreclahkoizgubirdeco nit, to je, da se osnovna tema razprši prevec na široko, kar lahko pri poslušalcih povzroci probleme s sprejemanjem.68 Kontekst: Radko Mavric pripovedujeo svoji vasi Šlovrencu. [20]69 RM.:Z'da.j 'a.nkr.t j. blo t.'ku.., d. 'ci..k. bla 'ci..rkva, 'mo..la 'b..t tut .os'ti.lna, 'ne., an z'da.j .os'ti.lna, 'tu.. si 're.ce ošta'ri.ja, b'la., 'ne., z'da.j, s. 'vi..š, 'tu.. j. … / j. 'mi..la 'ka.k 'li.tro 'vi.na, t.'ku.., s. 'vi..š, d. 'ni. blo 'ki. po'se.bn..a, 'ne., / an z'da.j 'na.še 'no.ne, 'tu.. sa p'ra.vli st'ri.ci, 'su..j 'no.no, 'ne. / al 'bi.šnono (nerazumljivo) 'o.n j. 'mi... 'bu.j spo'mi.n, z'da.j 'ta.ta j. bi. dva'na.jst 'li..t m'la.jš, an t'le. p.r 'na.šix sa 'mi..l .os'ti.lnu, 'ne.. 3.6.9 Elipsa Zaradi ekonomicnosti jezika govorec gradi na vsebini predhodnega govorca in se tako iz­ogiba nepotrebnemu ponavljanju, zato je elipsa ena od osnovnih znacilnosti dialoga. Pa­ 67 [19] SS.: In potem ta ta Petrovic je poklical naše starše, naše ocete in potem so se zbrali skupaj, tako da so nabrali skupaj nekaj teh ... soldov, da so kupili nekaj teh inštrumentov, nekaj klarinetov, nekaj tistih ... basov inkajjazvemkaj, tistetrobenteinintimpane, tako da smo nekaj … cinele tudi seveda in smo zb… zaceli se uciti. 68 K razbremenitvi delovnega spomina še posebej pripomorejo nestavcne strukture, saj te navadno vsebujejo le podve, tri besede skupaj (Biber idr. 2000: 1072). 69 [20] RM.:Zdajnekoc je bilotako, da kjer je bilacerkev,jemoralabititudigostilna,ne, inzdajgostil­na, to se rece oštarija, je bila, ne, zdaj saj veš, to je … / je imela kak liter vina, tako, saj veš, da ni bilo kaj posebnega, ne / in zdaj naše babice, to so pravili strici, njen dedek, ne / ali pradedek (nerazumljivo) on je imel bolj spomin, zdaj oce je bil dvanajst let mlajši, in tu pri naših so imeli gostilno, ne. radigmatski primer elipticnega odgovora predstavlja elipticni odgovor na dopolnjevalno vprašanje[21].Takaelipsajeanaforicna.Drugavrstaelipse,kipripomorekekonomicnosti v konverzaciji, je situacijska elipsa, med katero štejemo npr. elipso besed z nižjo informa­tivno vrednostjo (Noc. < Lahko noc., Že pokonci? < Si že pokonci?, Je že? < Ali je pica v pecici že pecena?).Vznanihkontekstih,kjersoizrazi,kinajbibiliizgovorjeni,predvidljivi izsituacije, so elipticni stavki veliko v rabi. Kontekst: Marija in Helena opisujeta, kako sonekoc pripravljalipotico. [21]70 D.: 'E., .u'ba.nca b'la. pa bo'.a.ta 'te.k.rt, 'ne.? M.: 'Ja. (.u'ba.nca j. bla bo'.a.ta 'te.k.rt). H.: Z o'ri...u, pove'ci.ni o'ri..x.va .u'ba.nca. D.: Ma sta 'mi..l 'ma.kinju za m'li..t (o'ri..xe; op. D. Z. K.)? H.: 'Ne., 'ne. ('ni.smo 'mi..l 'ma.kinje za m'li..t). 3.6.10 Diskurzivni oznacevalci Za izraze in strukture, ki opravljajo množico razlicnih funkcij, to je signalizirajo odnose v diskurzu, govorcev odnos do upovedene predmetnosti in njegovo ali poslušalcevo custve-no angažiranost, uporabljajo nekateri raziskovalci, npr. Weinrich (2003: 832–835), termin clenitveni signali,71 drugi, npr. Biber idr. (2000: 1074, 1086–1100) in Schiffrin (1987), pa diskurzivni oznacevalci. Stenström (1994: 16, 58–67) te še nadalje locuje na diskurziv­ne oznacevalce in interakcijske signale. Obojno funkcijo lahko opravljajo iste besede (ja, seveda, aha, mislim), vendar se v funkciji interakcijskih signalov uporabljajo za zacetek, nadaljevanjeinzakljucekdiskurza,vfunkcijidiskurzivnihoznacevalcevpazaorganizacijo in vzdrževanje vloge ter za oznacevanje posameznih delov diskurza. Sami smo se odlocili zauporabo enotnega termina, in sicer diskurzivni oznacevalci. Kontekst: Rozalija Princic pripoveduje o casu, ki ga je preživela kot služkinja v Itali­ ji. [22]72 RP.: 'Po.le, k.r smo kon'ca.li (nerazumljivo), on m. 'pe.ju da'mu.. Ansmo 'mi..l, 'vi..š, 'ta.ke fa'cu..le v.'li.ke, 'vi..š, 'no.t.r za z'va.z.t, 'ta.ke sa u'ži..rli, 'vi..š. (smeh) Z'da.j, 'o.ni 'm..j na'va.du 'ji..st / 'fa.ve z'da.j. 3.6.11 Zvalniki Zvalniki z imenom, priimkom, nadimkom ali kako drugace identificirajo naslovnika. Po­membnisoprivzpostavitviinohranjanjuodnosovmedudeležencikonverzacije.Zuporabo zvalnika želi govorec pri sogovorcu vzbuditi zanimanje za to, kar mu ima povedati, lahko paseznjimobrneneposrednonaosebo,kijimeddrugimiudeležencidiskurzaželidoloce­noinformacijosporocitiposebej. Zvalnikitudisignalizirajosocialni odnosmed udeleženci diskurza. 70 [21] D.: E, potica je bila pa bogata takrat, ne? M.: Ja, (potica je bila bogata takrat). H.: Z orehi, pove- cini orehova potica. D.: Ampak ali ste imeli pripravo za mletje (orehov; op. D. Z. K.)? H.: Ne, ne (nismo imeli pripraveza mletje). 71 Nadaljelocuje med clenitvenimi signali govorca in poslušalca. 72 [22] RP.: Potem, ko smo koncali (nerazumljivo), on me je peljal domov. In smo imeli, veš, take rute velike, veš, notri za zvezat, takesonosili,veš. Zdaj oniimajo navadojestifave ‘bob’ zdaj. Kontekst: Pavli pripoveduje, kako je bila septembra 1947, po prikljucitvi Primorske Jugoslaviji, meja postavljena prav pri njegovi hiši. Z uporabo zvalnika nakaže, da name-rava povedati nekaj pomembnega; mejni kolicek je bil postavljen za njegovo hišo, tako da bi morali pripasti Italiji. Vendar ga je ponoci njegova mama premaknila na dvorišce, da je bila vsaj hiša v Jugoslaviji. Pol hleva je ob tem ostalo v Jugoslaviji, druga polovica pa je pripadlaItaliji.Vbesedilnitransakciji[23]Danilasprašuje,zakajoblastmejenitolikopre­maknila,dabijimprihranilaprobleme,kisojihimeliznapajanjemživine.Nekaterivojaki jugoslovanske vojske, ki so pozneje patruljirali ob meji, so si namrec njihovo delo v hlevurazlagali kot nelegalne prehode meje. Šele leta 1976 so s podpisom Osimskih sporazumov medItalijoin Jugoslavijo rešili takonerazumne primere. [23]73 D.: Ma 'ni.sa 'mo..li 're.ct, š'ta.la 's..n, š'ta.la 'ce.? Z.'ki. na 'pu. š'ta.le? PS.: Da'ni.la, bi blo 't..ško tut 'tu.. po'vi..st. Bi 'mo..lo 'j..t 'vi..š 'do.st 'ca.jta 'u..n. Ki 'to., d. j. 'pu. š'ta.le '.o.r, 'pu. š'ta.le 'do.l, j. 'mo.ja š. 'ma.ma 'tu.. n.r'di.la. Ki 'ka..c j. 'lo.žla na'mi..sto, ki b'la. za 'xi.šu (meja; op. D. Z. K.) /…/ 3.6.12 Premi govor Raba premega govora ali citiranje tega, kar rece nekdo drug, je ena od osnovnih lastnosti konverzacije (Biber idr. 2000: 1118). Njegova osnovna funkcija je izrek predstaviti v nje­govi izvirni obliki oziroma ustvariti vtis, da upovedeno dogajanje poteka v tem trenutku (Schiffrin1987:124).Enoodosnovnihsredstev,skaterimgovorcisignalizirajo,dacitirajo nekoga drugega, je ponavljanje spremnegastavka sem rekel/rekla. Kontekst:Lojzpripoveduje,kako jemoralvŽiri na sodišce,kerje vinomenjalza les, cesar ne bi smel. Spremni stavek je v besedilni transakciji pogosto uporabljen, predvsem zato,kerLojzdobesednonavajabesedetrehrazlicnihljudi.Dabibiloposlušalcujasno,kdo govori,spremnistavekvrinetudisredistavcnestrukturedobesedneganavedka.Spogostim ponavljanjem spremnega stavka se tako izogne morebitnemu nerazumevanju, kdo v tistem trenutku govori. [24]74 L.: 'A.d.n od puli'ci.je 're.ku, 'ja., 're.ku, 'Ma.rkocic, j. 're.ku, bi 'r..t 'v..r.u Jugos'la.vju, 're.ku, na'ro.be, j. 're.ku. 'Ja., s.n 're.ku, z d'vi..ma ku'bi.kma 'd..sk, s.n 're.ku, 'v..rž.n Jugos'la.viju, s.n 're.ku. S. .'se. sm.'ja.lo 'do.l u dvo'ra.ni. Z d'vi..ma ku'bi.kma 'd..sk, s.n 're.ku, 'pu.jde Jugos'la.vija. 'Ni.s.n 'mu.cu, 'ne.. (smeh) An 'po.le 't..n s. 73 [23] D.:Ampakniste moglireci,štalasem,štalatja. Zakajna polštale?PS.: Danila, bibilo težkotudi to povedati. Bi moralo iti veš koliko casa ven. Ker to, da je pol štale gor, pol štale dol, je moja mama tonaredila. Ker kol je postavila namesto, ker jebila za hišo (meja; op. D. Z. K.) /…/ 74 [24] L.:Edenodpolicijejerekel,ja,jerekel,Markocic,jerekel,biradvrgelJugoslavijo,jerekel,naro-be,jerekel. Ja,semrekel,zdvemakubikomadesk,semrekel,vržemJugoslavijo,semrekel. Seje vse smejalo dol v dvorani. Z dvema kubikoma desk, sem rekel, pojde Jugoslavija. Nisem molcal, ne. (smeh) In potem tam se je koncalo, ne, tisti dan je bila razsodba, ne. Ta Pavle ... je moral iti venizdela,jedobil/dvamesecazaporainmenipa... jerekelsodnik,jerekel,vibostepaplacali kazen. V redu, sem rekel, ce mi dokažete, da sem kaj zagrešil, sem rekel, placam. Zakaj da ne, semrekel,cesemkriv,semrekel. Spetsosesmejalidoltisti,kisobilivdvorani,ne. Inpotem,ko jebilozaitidomov,jazsemrekel,jazmoramitidomov,semrekel,avtobuscaka,drugegaprevoza nimam, bi rad šel domov. Ja, potem je poklical tja tajnico, da placa mi dnevnico, avtobus in vse in me niso klicali vec. kon'ca.lo, 'ne., 'ti.st 'da.n bla ra'so.tba, 'ne.. 'Te. 'Pa..le ... 'mo..u 'j..t 'u..n z 'di..la, j. u'du.bu / d'va. 'mi..sca za'po.ra in 'me.ne pa ... 're.kusod'ni.k, j. 're.ku, 'vi. 'bo.ste pa p'la.cu 'ka.z.n. U 're.du, s.n 're.ku, c. me do'ka.ž.te, d. s.n 'ki. po.'re.šu, s.n 're.ku, p'la.c.n. Z.'ki. d. 'ne., s.n 're.ku, c. s.n k'ri.., s.n 're.ku. Na'za.j si sme'ja.l do'li.., 'ti.sti, ki sa b'li. u dvo'ra.ni, 'ne.. An 'po.le k.r j. b'lo. za 'j..t da'mu., j.s s.n 're.ku, 'j..s 'mu..r.n 'j..t da'mu., s.n 're.ku, a.to'bu.s 'ca.ke, d'ru....a pr.'vo.za 'ni..m.m, bi 'r..t 'šu. da'mu.. 'Ja., 'po.le pok'li.cu 'ce. 'ta.jnicu, d. p'la.ce mi d'ne..nicu, a.to'bu.s an .'se. .n mi 'ni..sa k'li.c.l 'v..c. 4 BESEDILNA KOHERENCA Govor je cloveška dejavnost, ki se od ene do druge družbene skupine neomajno razlikuje, saj predstavlja za dano skupino povsem zgodovinsko dedišcino oziroma proizvod dolgotrajne družbene rabe. Sapir, Jezik. Uvod v proucevanje govora 4.1 OPREDELITEVBESEDILNE KOHERENCE Osnovni kriterij, po katerem locimo besedilo od niza nepovezanih izrekov, je koherenca. Pravzapravjekoherencaosnovazarazumevanjebesedila.Besedilojekoherentnosamo,ce so vsi njegovi deli med seboj povezani. Drugace povedano je koherentno besedilo tisto, ki ima smisel, oziroma kot to definirata Beaugrande in Dressler (1992: 65), tisto, v katerem obstaja»kontinuitetasmislov«.Todasmiselneizhajaizbesedilasamega,ampakjeodvisen od interakcije med védenjem, ki je predstavljeno v besedilu, in splošnim védenjem vseh udeležencev diskurza. Tako lahko recemo, da smisel besedila ne izhaja iz besedila, ampak ga v besedilo vneseta tvorec besedila in njegov sprejemnik. Pri tem je pomembno še to, da ustvarjanje smisla besedila vedno temelji na kontekstualnem védenju vsakega posame­znika. Kajti »ustvariti smisel pomeni prilagoditi pomen svojemu védenju« (Seidelhofer in Widdowson 1999: 210). Kljubtakipomembnostizauspešnokomuniciranjemedljudmipasezdi,danamkon­cept koherence v svoji kompleksnosti še ni popolnoma razumljiv in je še vedno stvar dis-kusij. Medtem ko je bil pojem kohezije po objavi knjige M.A. K. Hallidayja in R. Hasan Cohesion in English (1976) sprejet kot dobro definiran in zelo uporaben pri analizi besedi-la,1 so jezikoslovci pojem koherence še vedno jemali kot prevec ohlapen, nerazlocen, celo »nekoliko misticen« ter s premajhno prakticno vrednostjo2 (Bublitz 1999: 1; Sanders in Spooren 1999: 235;Anderson 1995:3). 1 HallidayinHasanpojma koherenca eksplicitnoneomenjata,gapapojmujetasterminomtekstu­ra. »Besedilo ima teksturo. To je tisto, kar besedilo loci od necesa, kar ni besedilo« (Halliday in Hasan 1976: 2). Po njunem mnenju ima tekstura opraviti z odnosom med besedilom in situacij­skimkontekstom in pomeniveckotle prisotnost kohezivnihvezi, odvisnost ene prvine oddruge glede interpretacije ipd. Tekstura vkljucuje tudi celotno izbiro semanticnih sredstev v jeziku ter sprejemnikovovédenjeotem,kakozapolnitimanjkajoceinformacije(pravtam:299). Uporablja­tapapridevnik koherenten,insicerpojmujetabesedilokotkoherentnozdvehvidikov:»koheren­tnogledenasituacijskikontekstinzatoskladnozregistromterkoherentnogledenasamosebein torej kohezivno« (pravtam: 23). 2 Z besedno zvezo premajhna prakticna vrednost je tuverjetno mišljenapremajhnauporabnavre­dnost teorije o koherenci za analizo avtenticnih govorjenih in pisnih besedil. Ce pogledamo raz­lago koherence v Beaugrandovem in Dresslerjevem Uvodu v Besediloslovje, ki velja za enega od osnovnih ucbenikov besediloslovja, lahko ugotovimo, da pojav razlagata s pomocjo abstraktnih in kompliciranih teoreticnih modelov, manjka pa analiza konkretnih avtenticnih besedil. Glej Beaugrande in Dressler (1992: 13, 65–83). Pojav koherence definirata kot »nacine, na katere so komponente besedilnega sveta, to je konstelacije pojmov in relacij (odnosov), na katerih temelji V zadnjih desetih ali petnajstih letih pa je koncept koherence deležen temeljite spre­membe v orientaciji, katere rezultat so številna znanstvena dela, ki dokazujejo hiter razvoj raziskav na tem podrocju, predvsem pa tudi uporabno vrednost prikazanih teorij.3 Kohe­renca je s tem postala kljucni koncept v diskurzivni in besedilni analizi. Kljub temu pa se raziskovalci še vedno niso poenotili glede splošno sprejete definicije koherence (Bublitz 1999: 1). Pravzaprav obstaja toliko opredelitev koherence, kot je znanstvenih disciplin, ki se z njo ukvarjajo. Poleg tega pa se zdi, da se definicija koherence spreminja oziroma razlikuje glede na vrste diskurza (Ciliberti 1999: 192). Glede na povedano se je mogoce strinjatiz raziskovalcemHellmanom(v:Ožbot1999:52), cigar mnenjeje, da je»dolocena ohlapnost konceptov na tej stopnji našega védenja o besedilni koherenci morda še vedno neogibna«, kar pa je važno, je to, da se te približnosti zavedamo in da jemljemo pojmovne aparatedrugih raziskovalcev intudi lastne bolj za zacasnekot dokoncne. Kljub neenotnosti v pojmovanju koherence pa je vsem raziskovalcem, ki uveljavljajo sodobnipristopkraziskovanjutegabesediloslovnegaindiskurzivnegakoncepta,skupnoto, daseodmikajooddefinicijekoherencekotproduktakohezijein/alisemanticnepovezanosti besedila in jo definirajo kot razumevanje besedila, ki ni odvisno toliko od jezika besedila, ampak bolj od »k uporabniku in kontekstu orientiranega interpretativnega razumevanja, ki se vzpostavljav interakciji med tvorcem in sprejemnikom« (Bublitz 1999: 1–2). Sanford in Moxey (1995: 181) tako koherenco opredeljujeta kot »rezultat interpre­tacije in integracije besedilnih elementov, ki ju opravi sprejemnik glede na namen tvorca besedila«. Koherenca jima pomeni sposobnost interpretiranja dogodkov na neprotisloven nacin in zmožnost povezovanja nove situacije s tem, kar že razumemo. Naloga tvorca be-sedila pri tem pa je proizvesti koherentno mentalno predstavitev diskurza (prav tam: 183). Ce mnenji razvijemo naprej, ugotovimo, da je koherenca pravzaprav rezultat mentalnih operacij tvorca in sprejemnika besedila. V to smer definiranja koherence gre tudi Givón (1995: 61), ki ne govori o koherenci besedila, ampak o koherenci razuma, ki producira, shranjuje in vzpostavlja mentalno besedilo. Raziskovanje koherence besedila mu pomeni le uporaben pripomocek za vpogled v koherenco mentalnega besedila in v sam razum, ki koherencovzpostavlja. Gledenapovedanolahkorecemo,dasekoherenca»vzpostavljanakognitivniravnikot prepoznavanje razlicnih odnosov, npr. vzrocnih, casovnih, referencnih, v besedilnem svetu oziroma kot produciranje iz teh odnosov izhajajoce kontinuitete smislov« (Beaugrande in Dressler 1992: 65), pri cemer kontinuiteto smislov uporabniki dojemajo kot »povezanost inenovitostdiskurzaali,preprosto,kotprisotnostrdeceniti«(Ožbot1999:69).Karnamje torejjasno,je,dajekoherencopotrebnodefinirativokvirukognitivneprestavitvediskurza, kot jo vidijo udeleženci, in ne toliko v smislu jezikovnih znacilnosti samegadiskurza. VtemsmisluvzpostavljanjekoherencedefiniratudiMignolo(1989:484).Definiraga kot»nizinterpretativnihoperacij,kijihsprejemnikizvedezato,dadiskurzupripišepomen«. Pri vzpostavljanju koherence diskurza si sprejemnik ne bo pomagal samo s svojo jezikov-no kompetenco, ampak tudi s pomocjo svojega védenja o svetu in s pomocjo poznavanja površinsko besedilo, medsebojno dostopne in relevantne« (prav tam: 13). Ob tem pa ne razložita natancneje,kaj jima pomeni medsebojna dostopnost in relevantnostkonstelacij. ObširnobibliografijovzveziskoherencosovknjigiCoherence in Spoken and Written Discourse (1999) zbrali Uta Lenk, Sarah Gietl in Wolfram Bublitz. Postavljena pa je tudi na spletno stran UniverzeAugsburg,insicerpodnaslovom:Online-bibliographyofCoherence&Cohesion. http:// www.philhist.uni-augsburg.de/lehrstuehle/anglistik/sprachwissenschaft/. vrste diskurza,4 torej mora imeti razvito celotno sporazumevalno zmožnost (komunikacij­sko kompetenco). Ta vkljucuje razvito jezikovno kompetenco in sposobnost inferiranja.5 Izrekov Ustavili so avto. Tone se je sprehodil cez most sprejemnik ne bo sprejel in povezal samospomocjosvojejezikovnekompetence,ampakmorazinferiranjemsklepati,dajebil Tone v avtu in da mora, ce hoce peš cez most, iz avta najprej izstopiti. Sprejemnik mora tudivedetiinzatoizsvojegavédenjainferirati,dasomostoviobjekti,kiljudemomogocajo, da nekaj preckajo. Za vzpostavljanje koherence torej ni dovolj, da si izreki niso nasprotu­joci, razen v primeru, ko nasprotovanje gradi koherenco,6 ter to, da so vsi izreki relevantni glede na temo diskurza, ampak je enake pomembnosti tudi sprejemnikovo dovolj obsežno splošno védenje, s pomocjo katerega je ta sposoben dolocenemu izreku pripisati smisel za celoten diskurz. To pomeni, da je koherentnost diskurza odvisna tudi od sposobnosti spre­jemnikovega interpretiranja (Sanford, Moxey 1995: 166). Sposobnost interpretiranja pa ne temeljisamonapoznavanjujezikovnihpravilindeduktivnemsklepanju,ampaktudinapo­znavanju dejstev o svetu (Bellert; v: Mignolo 1989: 483, 489) ter, kot je bilo že povedano, na poznavanju vrste diskurza.7 Cepovzamemo:koherencadiskurzajeodrazsposobnostiudeležencevdiskurzazanje­no vzpostavitev. Diskurz ne more biti koherenten brez posredovanja njegovih udeležencev in njihovih sposobnosti za interpretacijo.8 Koherentno besedilo v tem smislu pomeni, da sprejemnik zgradi približno enako mentalno predstavitev, kot jo ima oziroma jo je imel v mislih tvorec besedila. Njun cilj je namrec vzpostaviti enako mentalno predstavitev, saj ra­zumevanjepomeni»ustvarjanjementalnegamodelasituacije,enakegatistemu,kijeopisan v besedilu« (Sanford, Moxey 1995: 165). Naloga sprejemnika je torej »zgraditi mentalno predstavitev informacije, kot je bila predstavljena v diskurzu, in jo vkljuciti v svoj pred­stavni svet« (Kintsch 1995: 140). To pomeni, da koherenca ne more biti lastnost besedila kottakega,ampak se vzpostavlja v sprejemniku, tapa jo prenaša v besedilo. Naloga tvorca pritemjesprejemnikuomogocitirazvijanjebesedilanataknacin,dabotasmiselsporocila lahko prepoznal.9 Potemtakem lahko recemo, da je »koherenca dosežek cloveške pameti« (Egmondson 1999: 251). Za Reinharta (v: Sanford, Moxey 1995: 162) mora imeti idealno koherentno besedilo tri lastnosti: 1. povezanost; izreki morajo biti med seboj tudi formalno povezani z eno od koheziv­nih vezi; 2. vpetost(consistency);vsak izrek mora bitilogicno povezanspredhodnim izrekom; 4 Klasifikacijaposameznihvrstdiskurzanienostavna,šeposebej,kerjevcasihvrstotežkodoloci- ti, vendar govorci katerega koli jezika locijo vrste diskurza med seboj intuitivno (Mignolo 1989: 484). 5 Pomemben del sporazumevalne zmožnosti pa tvori tudi govorcevasposobnost prepoznati poten­ cialne vzroke motenj v vzpostavljanju koherence in se znati z ustreznimi sredstvi temu izogniti. Vendar o tem vec v nadaljevanju. 6 O nasprotovanju kot sredstvu za vzpostavljanje in ohranjanje koherence v govorjenem diskurzu bo govor v nadaljevanju. 7 Npr., ce gre za govorjeni diskurz, lahko predpostavljamo veliko ponovitev, nedokoncanih stavc­ nih vzorcev idr. 8 Koherenco podobno opredeljujejo tudi Trabasso, Suh in Payton (1995: 189), in sicer kot »zelo subjektiveninintuitivenkoncept,kiobstajavrazumuudeležencakomunikacijeinjestvarosebne presoje. Izhajaiz produkcijein vrednotenjaidej ene do druge«. 9 Vec o tem glej v Sanford, Moxey (1995: 161–187). 3. relevanco; vsak izrek v diskurzu mora biti relevanten glede na temo diskurza ter glede na svoj besedilni kontekst. Vedeti pa je treba, da koherenca ni samo lastnost idealnega besedila. Pri govorjenih besedilihsonpr. dolocenidelilahkokoherentnigledenasituacijskikontekstinzatoskladni vregistruoziromabesedilnizvrsti,cetudisonavideznekoherentni.Pomembnoje,dabese­dilo prepozna kot koherentno tisti, kateremu je namenjeno. Koherentno pa mu je takrat, ko v njemprepozna (nek)smisel (Hölker 1989: 84). Ciliberti (1999: 200) še nadalje razvije pogoje za dosego koherentnosti diskurza, in sicer: 1. Udeleženci diskurza morajo imeti isti komunikacijski namen ali vsaj primerljive komunikacijske namene. 2. Udeleženci morajoželeti sodelovati. 3. Komunikacija mora potekati znotraj primerljivih besedilnih svetov posameznih udeležencev. 4.2 ALI KOHEZIVNOSTBESEDILAPREDPOSTAVLJATUDI NJEGOVO KOHERENTNOSTIN NASPROTNO? Besedilna kohezija je inherentna lastnost besedil, zadeva jezikovne oblike in je zato mer­ljiva.10 Besedilna koherenca pa ni inherentna lastnost besedil, ampak vrednost, ki jo bese­dilom pripišemo. Z drugimi besedami, koherenca je relativna kategorija, njena vrednost je odvisna od tega, do kakšne mere sprejemniki lahko povežejo besedilo s svojimi konteksti in svojimi namerami. Zato jo je potrebno razumeti kot spremenljivo lastnost, ki ni odvisna samo od kvalitete besedila samega, ampak tudi od sposobnosti sprejemnika (Langleben; v: Vitacolonna 1989: 327). Kohezivne vezi v besedilu so pomembne zato, da sprejemnik lahko besedilo ustrezno sprejme in interpretira. Njihova naloga je olajšati sprejemnikov trud pri vgrajevanju novih informacijvnjegovouskladišcenovédenje.Zatolahkopomanjkanjekohezivnihveziposle-dicno oteži vzpostavljanje besedilne koherence. Toda ali je prisotnost kohezivnih sredstev že zadosten pogoj za razumevanje besedila? Ali je prisotnost kohezivnih vezi že dovolj za to, da bo sprejemnik besedilo razumel kot koherentno celoto? Poglejmo si izmišljen primer. [25] Tina si je za rojstni dan želela psa. Pes je domaca žival. Tudi ovca je domaca žival. Ovcje meso ima neprijeten vonj. Tudi kadar greš mimo Vrhnike, smrdi. Kako lahko ti prebivalci sploh živijo tam? Zgled nam jasno dokazuje, da koherenca besedil ni odvisna od prisotnosti kohezivih vezi.Zatozgornjebesedilolahkoimenujemolažnokoherentnobesedilo(SanfordinMoxey 1995:162).Cepravsoposamezniizrekispetiskupajstradicionalnimikohezivnimisredstvi, dejansko ne tvorijo smiselne celote. Poglejmo si še drugi primer. Tokrat gre za avtenticno besedilo,insicerodlomekizPrešernoveprepesnitveslovenskeljudskepesmi Od lepe Vide (Prešeren 1998:285). [26] Crn zamor'c ji rece ino pravi: »Ce doma jim dobro ni, žerjavi 10 Podrobneje bo besedilna kohezija predstavljenav naslednjempoglavju. se cez morje vzdignejo; ti z mano pojdi srcno si ozdravit rano! Kaj ti pravim, pote, Vida zala! je kraljica španska me poslala.« Odlomek je koheziven: to potrjujeta dve kataforicni besedilni vezi (med zaimkom ji in Vida zala ter med zaimkom jim in žerjavi), raba konektorja ce, ki signalizira pogojnost, in ponovnapojavitev leksema (pravi, pravim).Toda alijetudikoherenten?Cehocemo od­govoriti nato vprašanje, simoramo najprej odgovoriti nanekateradruga vprašanja. Kdo je Vida zala? Kdo je zamorec? Zakaj zamorec uporabi metaforo o žerjavih? Za kakšno srcno rano gre? Odgovori presegajo kohezivnost besedilnega odlomka in zahtevajo v prvi vrsti poznavanje celotne pesmi in zgodovinskega ozadja balade o mladi ženski, ki zaradi objo­kovanja odlocitve, da se je porocila s starim, zdaj bolehnim možem, in tudi zdaj bolnega otroka nasede tujcu, potem pa se kesa inhrepeni podomu in otroku. Tudi ta primer nam dokazuje, da ustrezna raba kohezivnih vezi še ne zagotavlja ra­zumevanja pomena dolocenega besedila ali njegovega dela, ampak je nujno tudi pozna­vanje besedilne teme in izvenbesedilnega konteksta. V našem primeru je tema skušnjava, odlocitev in kesanje mlade matere, izvenbesedilni kontekst pa tvorijo podatki, da gre za pripovedno pesem, predvidoma nastalo na slovenskem ozemlju (ceprav je motiv znan tudi pri nekaterih drugih evropskih narodih) neznanega avtorja (tukaj sicer v Prešernovi prepe­snitvi), ki se je vzgodovini ohranjala v ustnem izrocilu. Ugotovilismo,dakohezijašenepredpostavljakoherence.Kajpanasprotno?Alilahko tvorimo koherentno besedilo, ne da bi uporabili eno samo kohezivno sredstvo? Poglejmo spetna primeru. [27] Dojencek je kar naprej jokal. Tina od utrujenosti ni imela dovolj mleka. Med izrekoma ni nobene eksplicitne kohezivne vezi. Pa vendar sprejemnik besedilo lahko razume kot koherentno, ob predpostavki seveda, da inferira neeksplicirano propo­zicijo oziroma manjkajoco vez Tina je dojenckova mama, in ob predpostavki, da njegovo splošno védenje o svetu vkljucuje tudi konvencionalizirano védenje o situaciji, to je, da lahko zaskrbljenost zaradi dojenckovega joka pri materi povzroci izgubo mleka. Izreka sevedalahkopomenskointerpretiramotudidrugace,npr.Tinanidojenckovamama,ampak le njegovadojilja.Vendar navadnosprejemnik upoštevat.i. nacelopricakovanenormalno-sti,11 po katerem bo v nizu možnih interpretacij izbral najverjetnejšo, to je v tem primeru, da doji mama, torej da je Tina dojenckova mama.12 Ce je sprejemnik sposoben zapolniti manjkajocevezi,13 potembo to sporocilo zanj koherentno. Pa si poglejmo še primer iz vsakodnevne konverzacije. Fant telefonira svojemu de­kletu in ga vpraša: »Lahko pridem jutri?« Dekle, ki je užaljeno, ker ga je cel dan cakalo, na koncu pa docakalo le njegov telefonski klic, mu užaljeno zabrusi: »Kaštron,« in telefon odloži.14 Med izrekoma ni nobene kohezivne vezi, pa vendar lahko recemo, da sta kohe­rentna. Sprejemnik,tojefant,kimujeodgovornamenjen,zelodobrorazume,danaslednji dan svojega dekleta nikakor ne bo videl. Toda ali sta izreka koherentna vedno, to je, ali bi v spremenjenem kontekstu ohranila koherentnost? Recimo, da je drugi izrek odgovor pro-fesorja študentu, ki zamuja na dogovorjeno pogovorno uro, medtem ko ga profesor že celo 11 Van Dijk (1992:99). Vec o tem v nadaljevanju. 12 Take vrsteinterpretacijaje prednostnaoziromatista, ki je pragmaticnonajsprejemljivejša. 13 O pogojih, pod katerimi vbesedilu lahko pridedomanjkajocih vezi, glej 4.8.1. 14 V primorskih narecjih izrazza skopljenega ovna; tudislabšalno zamoškega. uro caka, zdaj pa sprašuje, ali lahko pride naslednji dan. Ce upoštevamo dejstvo, da gre za formalnigovornipoložajmedudeležencemakonverzacije,kistasipodružbenempoložaju neenaka, je s pragmaticnega stališca odgovor popolnoma neustrezen in zato nekoherenten. Koherenten odgovor bi denimo bil Jutri žal ne bo šlo. NizizrekovLahko pridem jutri? Jutri žal ne bo šlo nikoherentensamozaradileksikal­ne vezi, ceprav ponovna pojavitev leksema jutri gotovo vzpostavlja trdno kohezivno vez, ampak predvsem zaradi izvenbesedilnega konteksta, v katerega je besedilo zasidrano, to je pogovor med nadrejenim in podrejenim v formalnem govornem položaju na fakulteti. Prav dokazi iz resnicnih konverzacijskih besedil nas napeljujejo k razlikovanju med kohezijo in koherenco, saj so mnoga govorjena besedila koherentna kljub odsotnosti kakr­šne koli kohezivne vezi. Pogoj za to, da so koherentna obema oziroma vsem udeležencem diskurza,paje,daimajotienakoalivsajprimerljivosplošnovédenjeosvetu.Dajetonujen pogoj za uspešno vzpostavitev besedilne koherence, lahko vidimo na primeru govorcev, ki prihajajoizrazlicnihkulturnihokolij.Komunikacijamednjiminamreclahkospodletikljub aktivnemu obvladanju jezika sporocanja, in sicer zato, ker ni skupnega védenja oziroma kerjenjihovosplošnovédenjeosvetutakorazlicno.Kotseantropologisrecujejoznerazu­mevanjem nekega obreda v doloceni kulturni skupnosti kljub poznavanju njenega jezika, takosetujeclahkosrecasproblemom,dasicerrazumebesede,nerazumepapomenašalev nekem jeziku. Prepoznavanje besed, toda nerazumevanje tega, kar je sporoceno, je tipicen primernepoznavanjanekegavsicerdrugikulturniskupnostiskupnegavédenja,nakaterem slonirazumevanješale.Vzemimoprimerpredcasomzelorazširjenegadovtipa: Danes zju­traj so na srbskem radiju povedali naslednje: »Albanija je za obrambo svoje meje s Koso-vim tja poslala oba svoja tanka.« Zato, da sprejemnik izrek prepozna za koherenten, mora inferirati propozicijo Albanija je najrevnejša država v Evropi. Ce njegovo splošno védenje o svetu ta podatek vkljucuje, bo sicer karikirano šalo hitro razumel. Ce tega védenja nima, mu bodo za vzpostavitev koherencebesedilapotrebne dodatneinformacije. Ugotovili smo torej, da kohezivna sredstva niso niti potreben niti zadosten pogoj za koherenco besedila.15 Ce tezo razvijemo dalje, to pomeni, da mora koherenca vkljucevati mehanizme, ki zadevajo vzpostavljanje smisla v besedilu in niso toliko odvisni od vidnih, površinskih vezi. Iz tega sledi, kar je bilo v tem delu že veckrat poudarjeno, in sicer, da »koherenca ni že sama po sebi prisotna v besedilu, ampak jo mora sprejemnik s svojimi miselnimioperacijamivzpostavljati«(SeidlhoferinWiddowson1999:207).Ugotovilismo tudi, da koherenca ni nespremenljiva, ampak izhaja iz besedila samega oziroma je odvi­sna od besedila na enak nacin, kot je odvisna od informacij, ki jih posredujejo besedilni in situacijski kontekst, veljavna komunikacijska nacela in maksime16 ter sprejemnikovo enciklopedicno védenje, to je njegovo splošno védenje o svetu (Bublitz 1999: 2; Linell in Korolija 1997: 168). 15 Naše ugotovitve se skladajo z ugotovitvami Trabassa, Suha in Paytona (1995: 190–191), ki so z raziskavo dokazali, da koherence ne dosegamo samo s pomocjo površinskih, to je eksplici­tnih slovnicnih in leksikalnih vezi, ampak je enake pomembnosti poznavanje besedilne teme in primerljivo splošno védenje vseh udeležencev komunikacije. Kohezivne vezi med izreki so pomembne zaspenjanje delov besedila, ne zadostujejo pa za njegovo razumevanje. 16 Tu so mišljene štiri konverzacijske maksime, ki jih je izdelal filozof Paul Grice in jih predstavil v svojem prispevku Logic and conversation (1975). Glej Beaugrande in Dressler (1992: 87–90, 165). To so: maksima kolicine (Oblikuj svoj prispevek tako informativno, kot je potrebno, in ne bolj!),maksimakakovosti(Ne reci nic takega, kar imaš za neresnicno ali za kar nimaš dokaza!), maksima relevantnosti (Bodi relevanten!) ter maksima nacina (Bodi jasen! Obnašaj se tako, da bodo tvoje namere v zvezi s tem, kar imaš povedati, jasno izražene!). V kanonicni komunikaciji, to je v komunikaciji iz oci v oci, si udeleženci praviloma prizadevajovzpostavitikoherencodiskurzanegledenaprisotnostaliodsotnosteksplicitnih kohezivnih vezi in poskušajo na vsak nacin interpretirati, kar slišijo. Sprejemnikova spo­sobnost odkriti besedilno koherenco, kadar njeni zunanji kazalci na površinski besedilni ravni niso prisotni, tvori pomemben del njegove komunikacijske kompetence, katere po­memben sestavni clen je njegovo splošno védenje o svetu. Verjetnopanegrevednosamozavprašanjekohezijeinkoherence.Udeležencidiskur­za se gibljejo v razlicnih semioticnih sferah védenja, razumevanja in zanimanja za teme, o katerihjegovor,karpomeni,dagrezavprašanjepovezovanjarazlicnihsemioticnihsvetov, ki si jihudeleženi v komunikacijipridobijoskozilastneizkušnje,branje,poslušanje idr. To pa že presega vprašanje kohezivnosti in koherentnosti besedila (Ventola 1999: 109). 4.3 VZPOSTAVLJANJE KOHERENCE KOTKOOPERATIVNE INKOLEKTIVNE DEJAVNOSTI Vzpostavljanje koherentnega diskurza pomeni kolektivno dejavnost (Wilkes-Gibbs 1995: 240), zato je v konverzaciji »odvisno od koherentnih aktivnosti vseh njenih udeležencev« (prav tam: 239). S tega stališca koherenca ni stanje, ampak proces, ki ga sooblikujejo in-teraktivni dejavniki med govorci na vseh ravneh komunikacije, od prozodicnih razlicic do besedilne organiziranosti. Pri proizvajanju in sprejemanju diskurza govorca sodelujeta pri grajenju koherence s pomocjo vzpostavljanja iste reference, tematske strukture idr. Kohe­renca kot proces tako ni nekaj samoumevnega, ampak je odvisna od situacije, v kateri dis­kurzpoteka,odprenosnikainodvrstediskurza,kardejanskopomeni,dasejenedadolociti vnaprej,kerjeodvisnaodtega,kakogovorcipripisujejosvojerazumevanjetemu,karsliši­jo ali preberejo (Bublitz 1999: 2). Ker torej niso besedila tista, ki vzpostavljajo koherenco, ampak govorci glede na svoje razumevanje besedila, lahko recemo, da za isto besedilo ob-stajatavsajdvekoherenci:tvorcevainsprejemnikova,nadaljelahkotudikoherencatistega, kibesediloanalizira.Tekoherenceselahkoujemajoalipatudine.Navadnotvorecbesedila sprejemniku pomaga vzpostavljati koherenco, in sicer tako, da ga s pomocjo dolocenih bolj ali manj eksplicitnih signalov vodi do razumevanja besedila, ki se ujema z njegovim. Nadrugi strani sprejemnik uporabitvorceve signale kot smernekazalce ali kotnavodila za vzpostavljanje koherence in tvorjenje interpretacije, za katero domneva, da ustreza tvorce­vimnameram.Topomeni,dasetakotvoreckotsprejemniktruditazaustreznovzpostavlja­nje koherence, torej upoštevata nacelo sodelovanja, po katerem je razumevanje besedila odvisno od tvorceve in sprejemnikove pripravljenosti za vzpostavljanje koherence. Toda skupnorazumevanjeniodvisnoleod,kotjebiloževeckratreceno,istegasocio-kulturnega okolja, iz katerega udeleženci komunikacije izhajajo, ter primerljivega skupnega védenja, ampak tudi od sposobnosti razbrati soudeležencevo védenje, to je prilagoditi svoje véde­nje soudeležencevemu. Tako bi lahko rekli, da sprejemnik v procesu sprejemanja besedila nenehno»vzpostavljasvojokoherencokotdvojniktvorcevekoherence«(pravtam:3;Höl­ker 1989: 84). Kljub njegovim prizadevanjem pa ni receno, da bo rezultat vedno dosežen; njegova koherenca je navadno le boljša ali slabša kopija tvorceve koherence oziroma se koherenci lahko ujemata le do dolocene mere. Zato govorimo o koherenci kot o skalarnem pojavu(Bublitz1999:3;HallidayinHasan1976:23).Topomeni,dajevsakainterpretacija koherence nekegabesedila navadnolepribližna inzatodoneke mere delna. Kljub temu pa sedelnakoherencaleredkopretvorivnekoherencoiniztegasledecepopolnonerazumeva­nje besedila,insicerpredvsem zato, ker udeleženci komunikacije upoštevajokooperativno nacelo o obojestranskipripravljenosti vzpostavljati koherenco vbesedilu. 4.4 VZPOSTAVLJANJE IN OHRANJANJE KOHERENCE VKONVERZACIJI Koherenca se v konverzaciji uresnicuje skozi odnos med vlogami udeležencev interakci­je. To pomeni, da pojavitev neke vloge ustvarja prostor za drugo vlogo. Odgovornost za vzpostavljanje koherence je razdeljena med oba udeleženca komunikacije, pri cemer se od govorcapricakuje,dajenjegovosporociloposlušalcudostopno,odposlušalcapa,dassvo­jo naslednjo vlogo pokaže, da je sporocilo sprejel. »Gre za neke vrste pogojevalni odnos, saj mora tisto, kar rece trenutni govorec, smiselno slediti tistemu, kar je povedal prejšnji govorec« (Schiffrin 1987: 103, 126).Vendar stvar ni vedno tako preprosta, kot bomo v na­daljevanjuvideli na primeru polifone konverzacije. PoAndersonovemmnenju(1995:3)jebistvokonverzacijskekoherencevtem,dadis­kurzlahkointerpretirataobasogovornika,karpomeni,dajekonverzacijakoherentnatakrat, kadar sodelujeta oba sogovorca. To spet potrjuje dejstvo, da je vzpostavljanje koherence kolektivnadejavnost,pricemersigovorecpostavljavprašanja,kotso:Kaj želim povedati?, Kaj želim s tem doseci?, Je to, kar govorim, smiselno?, Je to, kar zdaj govorim, tisto, kar sem nacrtoval povedati?, poslušalec pa na drugi strani vprašanja kot: Kaj mi govori?, Kaj mi želi s tem sporociti?, V kakšni zvezi je to s tistim, kar sem povedal jaz? (Wilkes-Gibbs 1995: 239). Nacinov vzpostavljanja in ohranjanja koherence v konverzaciji je vec. Slika 2 prika­zuje najosnovnejše mednjimi.17 O kohezivnih sredstvih bo govor v naslednjem poglavju. Tudi ponavljanja predsta­vljajo eno od oblik kohezivnih sredstev, vendar jih bomo zaradi razlicnih drugih funkcij, ki jih v besedilu opravljajo poleg vzpostavljanja kohezivnih vezi, obravnavali posebej. O inferencah paglej 4.8. 4.4.1 Vprašanja Edenodosnovnihciljevkonverzacijejeizmenjavainformacij,zatojeedenodpogostihna-cinov uvajanja in razvijanja teme v diskurzu postavljanje vprašanj. Vprašanja so že po na­ravi interaktivna. Uspešnost zagotavljanja koherence s pomocjo vprašanja je zelo verjetna, sajgovorecodsprejemnikapricakuje,daboodgovorilnanjegovovprašanje.Koherencase tako vzpostavlja skozi par vprašanje – odgovor. Govoreclahkopostavi dopolnjevalno ali odlocevalno vprašanje. Znacilnost dopolnje­valnihvprašanjje,dasotonepopolnepropozicije,katerihzapolnitevjenalogasprejemnika. Prislovi kdo, kaj, kje usmerijo sprejemnika k temu, katero informacijo mora dodati, da bo propozicijapopolnaoziromadaboprispevalpropozicijskoustrezenodgovor.Tavrstavpra­šanj navadno implicira množico možnih odgovorov, kar pomeni, da je izbor pricakovanih informacij velik. Sprejemnik je tako postavljen pred korpus možnosti, izmed katerih mora izbrati.Potemsedopolnjevalnavprašanjalocijoododlocevalnih.Priodlocevalnihvpraša­njih je izbor možnih odgovorov že vsebovan v vprašanju(Schiffrin 1987: 104). Geluykens(1999:37)odlocevalnavprašanjaimenuje predlagajoca vprašanja (topic proposing questions), to je vprašanja, ki predlagajo novo temo, pri cemer je predlagana 17 S podrobnejšo analizo govorjenih besedil bi se dalo sliko gotovo dopolniti. SLIKA 2 KOHERENTNA SREDSTVA V KONVERZACIJI tema v vprašanju omenjena. Dopolnjevalna vprašanja pa imenuje poizvedovalna vpraša­nja (topic-eliciting questions), to je vprašanja, ki o novi temi šele poizvedujejo. Uspešnost uvedbe nove teme v obeh vrstah vprašanj je velika, vendar ne tudi zagotovljena. Prav ne­uspešne uvedbe nove teme nam pomenijo dokaz, da je vzpostavljanje koherence resnicno interaktiven proces,odvisen tako od tvorca kotod sprejemnika sporocila.18 Kadar ima poslušalec z identifikacijo predlagane teme težave, bo govorca prosil za dodatna pojasnila, kar privede do razlicno dolgih pogajanj (negotiations), dokler referent neboidentificiran,torejnovatemauspešnouvedena.Uspešnauvedbanovetemepanitako samoumevna, kot se na pogled morda zdi. Vcasih se v diskurzu zgodi, da govorcu uspe uvesti novo temo, vendar se ta ne razvije. Tako temo Geluykens (prav tam: 48) imenuje kratkotrajna tema (short-circuitedtopic).Vzrokov, da do nadaljnjegarazvijanjane pride, 18 Neuspešen poskus uvedbe nove teme jenaslednji (primer jeizmišljen): Kontekst: Mamaseželi s sinom pogovoriti o njegovempretepu všoli prejšnjidan. [28] M.: Andrej, kaj, ko bi se midva malo pogovorila o tvojem vcerajšnjem pretepu? A.: Mama, o tem nocem govoriti. M.: Jaz pa hocem. A.: Ti lahko hoceš, kar želiš, jaz o tem ne bom razpravljal. je vec. Geluykens (prav tam: 48–51) med najpomembnejša šteje govorcevo odlocitev, da temo sredi pogajanj umakne, in poslušalcev poseg v pogovor, s katerim prepreci nadaljnje razvijanje dolocene teme.19 Vprašanjapanisosamopomembnosredstvovzpostavljanjakoherencevdiskurzu,am­paktudinjenegaohranjanja.Znjihovopomocjogovorcitemouspešnouvedejovdiskurzin jo tudi razvijajo. Poglejmo si primer uvajanja nove teme ter njenega razvijanja s pomocjo vprašanj. Kontekst: Pepi pripoveduje, kako se je po kapitulaciji Italije peš vracal s Sicilije. Da­nila transakcijo zacne z ugotovitvijo, da je Pepi prišel domov. Potem pa jo zanima, kaj je pocel po prihodu domov. Z vprašanjem An pole ‘in potem’? (1), ki je elipticna razlicica dopolnjevalnega vprašanja In ko ste prišli domov, kaj ste poceli?, poizveduje po novi temi. PoGeluykesugretorejzapoizvedovalnovprašanjeonovitemi.LojzodgovorinamestoPe­pija(2),potemDanilapostaviodlocevalnovprašanje,skaterimpredlagauvedbonoveteme (Pole ‘potem’ste delali kot pek naprej?)(3).VnaslednjivlogiPepipojasnjuje,kajjepocel, kosejevrnilizvojske(4).Danilaželitemopek razvitinaprej.Pepijupostavljaodlocevalna (Ste hodili vsak dan v Gorico pec?, Dol na Pecivo?, S kolesom ste hodili?, Ma ‘ampak’ cez Italijo niste mogli, ne?)terdopolnjevalna vprašanja(Kdaj ste šli od doma?, Kdaj ste zaceli peci?, Kaj pa, ce je bil dež?).Vtransakciji so Danilina vprašanja podcrtana, tako da lahko lažjespremljamo razvijanje teme. [29]20 (1) D.: An 'po.le ste 'p..ršu da'mu.. An 'po.le? (2) L.: 'Po.le bi. da'ma.. (3) D.: 'Po.le ste 'di..lu ku 'pe.k nap'ri.? (4) P.: 'Ne. še. 'P..rvo s.n 'bi.. u P'la.vix, 'ne., / 'p..rvo s.n bi.. 't..n p.r 'te.be (pri Lojzu; op. D. Z. K.), 'po.le u P'la.vix, 'ne., 'ja., p.r 'sa.dji u P'la.vix, / 'po.le s.n 'šu. … / 'pe.ku 'to. na 'Do.br.v.n, 'po.le s.n 'šu. u 'Ku.jsko, s 'Ku.jsk..a u 'Di..skle an z 'Di..sk.l u Ga'ri.cu .n u Ga'ri.ci s.n 'ko.ncu. 19 Kot primer kratkotrajne teme, ki jo eden od udeležencev diskurza zaradi zadrege drugega ude­ leženca umakne iz diskurza, glej zgled [65]. Pepi o svoji družini ne želi govoriti, zato so njegovi izreki prekinjeni,veliko je premorov. Dabi mu izzadrege pomagal, Lojztemo nahitro prekine z vprašanjem, ali bi kaj pili. 20 [29] (1) D.: In potem ste prišli domov. In potem? (2) L.:Potem je bil doma. (3) D.: Potem ste delali kot pek naprej? (4) P.: Ne še. Najprej sem bil v Plavah, ne, / najprej sem bil tam pri tebi (pri Lojzu; op. D. Z. K.), potem v Plavah, ne, ja, pri sadju v Plavah, / potem sem šel … / sem pekel tu na Dobrovem, potem sem šel v Kojsko, iz Kojskega v Deskle in iz Deskel v Gorico in v Gorici sem koncal. (5) D.: Ste hodili vsak dan v Gorico pec? (6) P.: Seveda. (7) D.: Na /dol na Pecivo? (8) L.: Ja. Skolescem. (9)D.:Skolescemstehodili?(10)P.:Ja,scimpa. (11)D.:Inkdajstešlioddoma? (12)P.:O,jebilodobro …sembildoberzateci,poldrugourico,sembilžedol,šeprej. (13)D.:Pa kdajstezacelipeci?Ob/kateriuri?(14)P.:A,dolsmoimeliturnuse,ne.Smobili…smoimelipo tri turnuse. (15) L.: Edenob taki, eden *obtaki.* (16) P.: *Ja, eden* ob taki,edenob taki. (17) D.: Inceste delaliponoci,kdaj *stešli?* (18)P.: *Kot je prišlo,* ponoci od odšestezvecer doenepo polnoci. Obenipopolnocidruga,dosedme,obsedmipadruga. /…/(19)D.:Skolesomstehodili vsak dan? (20) P.: In v Deskle tudi. (21) L.: Samo takrat ni bilo prometa, *ni bilo avtov* (22) P.: *nibiloprometa.* (23)D.:Ja,ja,dobro,in cejebildež?(24) L.: *Ja,no* (prekinitev)(25)P.: *Ce je bil dež, gor gor pod pod gor na vrhu v Gonjacah, kako že pravijo ..., oštja, kako pravijo, vrh Gonjac…(26)D.:Ja,ja.(27)L.:naovinkutam/(28)D.:Bale.(29)P.:naBale.Jazgremgorproti, sem imel za delat ob eni ponoci, takrat sem imel motor že. /…/ (30) D.: Samo niste mogli hoditi cez Italijo, ne? (31) P.:O, joj, kje in /…/ (5) D.: Ste 'xo.du .'sa.k 'da.n u Ga'ri.cu 'pe.ct? (6) P.: S.'vi..da. (7) D.: Na / 'do.l na P.'ci.vo? (8) P.: 'Ja:. S 'ku..lc.n. (9) D.: S 'ku..lc.n ste 'xo.du? (10) P.: 'Ja., š 'ce.m pa. (11) D.: An 'k..t ste 'šu. od 'du..ma? (12) P.: 'O., / blo 'do.bru … s.n 'bi.. 'du..b.r za 'te.ct, pud'ru..u 'u.rcu, s.n 'bi.. ž. 'do.l, š. p'ri..t. (13) D.: Ma 'k..t ste 'z..cnu 'pe.ct? Op / 'ka.ki 'u.ri? (14) P.: 'A., do'li.. smo 'mi..l 'tu.rno, 'ne.. Smo b'li. … 'mi..l po t'ri 'tu.rne. (15) L.: 'A.d.n op 'ta.ki 'a.d.n *op 'ta.ki.* (16) P.: *'Ja., 'a.d.n* op 'ta.ki, 'a.d.n op 'ta.ki. (17) D.: An c. ste 'di..lu po'no.c, 'k..t *ste 'šu.?* (18) P.: *Kur j. 'ra.tlo,* po'no.c, ot ot 'še.ste z've.c.r do 'a.dne popuno'ci.. Ob 'a.dni popuno'ci. d'ru..a, do 'se.dme, op 'se.dmi pa d'ru..a. /…/ (19) D.: S 'ku..l.n ste 'xo.du .'sa.k 'da.n? (20) P.: An pa u 'Di..skle tudi. (21) L.: Ma 'te.k.rt ni blo pro'me.ta, *'ni. blo 'a..tu* (22) P.: *'ni. blo pro'me.ta.* (23) D.: 'Ja., 'ja., 'do.bro, ma an c. 'bi.. 'd..š? (24 )L.: *'Ja., 'be.n* (prekinitev) (25 )P.: *C. bi.* 'd..š, '.o.r '.o.r pod pod '.o.r na 'v..rx u Gun'ja.cix, ku 're.ci ..., 'o.štja, ku 're.ci, 'v..rx Š'ma.rtn..a … (26 )D.: 'Ja., 'ja.. (27 )L.: Na o'vi.nku 'u..nde / (28) D.: 'Ba.le. (29) P.: na 'Ba.le. J.s .'ra.n .o'ru..n, s.n 'm... za 'di..l.t ob 'a.dni popuno'ci., 'te.k.rt s.n 'mi... moto'ri.n ž.. /…/ (30) D.: Ma 'ni.ste 'mo..u xo'di.t c.z I'ta.lju, ne? (31) P.: 'O., 'jo.j, 'ci.. an /…/ 4.4.2 Spontana dopolnitev Vzpostavljanje in vzdrževanje koherence v konverzaciji je, kot smo že omenili, skupen procesvsehudeležencevkomunikacije.Topomeni,dajekoherencastrukturvdiskurzuod­visna od koherentnih aktivnosti posameznih udeležencev. Eden od dokazov za to je spon­tana dopolnitev (Wilkes-Gibbs 1995: 241). »Spontana dopolnitev izhaja iz skupne odgo­vornosti, ki jo prevzemata govorec in poslušalec pri ohranjanju koherence v govorjenem diskurzu« (prav tam: 243). Dopolnitve niso samostojne vloge niti niso izraz poslušalceve želje po prevzemu vloge (prav tam: 249). Govorec B (oziroma poslušalec) z dopolnitvijo samo sledi nacrtu govorcaAoziroma njegov nacrt izpolnjuje, to je, izgovori besede, ki bi jih sicer izgovoril govorec A (prav tam: 250). Izrek pri tem ni produkt enega udeleženca diskurza,ampakdvehalivec(pravtam:242),pricemerjepogoj,dadospontanedopolnitve sploh pride, skupno védenje govorca in poslušalca. Spontane dopolnitve niso omejene na eno samo besedo, ampak so lahko v obliki besedne zveze ali daljšega dela izreka [34].21 21 Raziskovalka Deanna Wilkes-Gibbs (1995: 247) je v svoji vecletni raziskavi zbrala vec kot 700 dopolnitev in ugotovila, da jih polovica izhaja iz spontanih govorjenih besedil, polovica pa iz Skupnovsemspontanimdopolnitvam,kotbomovidelivspodnjihzgledih,je,dajihspreje­mnik uporabi takrat, kadar govorcu zmanjkuje nacrtovalnega casa, ustreznega izraza pa ni šenašel.Zatouporabipremor,takozapolnjeni[31],[32],[33],kottihi[30],karsprejemnik razumekotsignal,najšemalopocakassvojonadaljnjovlogo22 alipanajsspontanodopol­nitvijo izrek pomaga zapolniti. Kontekst:StankoP.pripoveduje,kakojevzacetkumaja1945sV. Prekomorskobriga­doprihajalizDalmacijeprotiReki.Vspodnjibesedilnitransakcijiopisuje,katerevrstetank jevozilinkakogajebilovoziti.Pove,dajebilavožnjaznjimpodobnavožnjistraktorjem. Vnadaljevanjuželišenatancnejerazložiti,katerevrstetraktorjujebilpodobennjegovtank, vendar se imena ne spomni, pomaga mu Danila sspontano dopolnitvijo. [30]23 SP.: J. bi. v.'li.k ka'no.n, 'm... ve'li.k ka'no.n, 'm... mitral'je.z, 'm... .'se. .'ko.p. An 'po.le, / ... k. 'no.vo, s. si … si 'u..ze ku t'ra.ktor, ku ... o'nu.. / D.: gose'ni.c.r. SP.: Go'se.nic.r t.'ku.., ki .'li..ce s 'ki..tn.mi, 'ne.. Kontekst: isti kot zgoraj. Stanko je bil po nesreci, ki jo je doživel s tankom, prepeljan v bolnico vBuzetu, kjer nisoimeli redneoskrbes hrano. [31]24 SP.: 'Po.le sa mi pe'ja.l u 'bo.lnicu u Lub'ja.nu, od 'u..nde u Bu'ze.t u 'bo.lnicu, 'ne.. Sa 'mi..l u Bu'ze.tu 'bo.lnicu, 'ne.. (nerazumljivo) 'Te.k.rt j. bla 'bo.lnica 'bu.j t.'ku.., / za 'si.lu, 'ne., parti'za.nska, 'ne.. 'Ni.sa 'mi..l 'ki. 'ji..st 't..n, 'ne., 'ji..st, 'ni.sa 'mi..l ... 're.dnu ... D.: 'ja., 'ja. / pres'k..rbu. SP.: Sa no'si.l 'u..nde .l'di.. 'no.t.r, 'ne.. /…/ Kontekst: Primorski fantje,mobilizirani v italijanski vojski, so se pokapitulaciji Itali­jenajprej predaliAngležem, potempa prebegnili v jugoslovansko vojsko.Po ugotovitvi, da cetniška vojska ni partizanska vojska,o cemerprej niso bili informirani, so se odlocili za prebeg k partizanom. [32]25 SP.: 'O.ni sa 'vi..dli, d. sa 'ce.tniki, 'po.tle pa 'o.ni sa n.r'di.l r.vo'lu.ciju pr.t ... 'ti.st.n vodenih dialogov v laboratoriju. Ena od osnovnih ugotovitev raziskave je bila, da se dopolnitve pojavljajo v razlicnih jezikovnih kontekstih in imajo zelo razlicne oblike. Prevladovali so sicer samostalniki in samostalniške zveze,vendar je bilo veliko tudi glagolov ter stavcnihstruktur. 22 Vtemoziruimajoistofunkcijokotponavljanjafunkcijskebesede,skaterimisigovorec»kupuje« nacrtovalni cas. 23 [30] SP.: Je bil velik top, je imel velik top, je imel mitraljez, je imel vse skupaj. In potem, / ... ko je novo, saj se … se vozi kot traktor, kot ... ono / D.: gosenicar. SP.: Gosenicar tako, ki vlece z ve­rigami, ne. 24 [31] SP.: Potem so me peljali v bolnico v Ljubljano, od tam v Buzet v bolnico, ne. So imeli v Buzetu bolnico,ne. (nerazumljivo)Takratjebilabolnicabolj tako,/zasilo,ne,partizanska,ne. Nisoimeli kajjestitam,ne,jesti,nisoimeliredne...D.:ja,ja/preskrbe. SP.:Sonosililjudjenoter,ne/…/ 25 [32] SP.: Oni so vedeli, da so cetniki,potem pa oni so naredili revolucijo proti ... tistim … sose dvi­gnili en vecer, so naredili sabotažo, so pomeckali vse tiste (nerazumljivo) in so ušli potem v v v ... D.:v partizane SP.: v partizane, ne, so ušli,sonaredili /…/ … sa si .s'ta.l .n vi'ce.r, sa n.r'di.l sabo'ta.žu, sa pomec'ka.l .'sa:'ti.ste (nerazumljivo) in sa u'te.kli 'po.tle u u u ... D.: u parti'za.ne SP.: u parti'za.ne, 'ne., u'te.kli, sa n.r'di.l /…/ Kontekst:Vse Slovence, kiso se predaliAngležem, so tipozneje, poStankovem prebegu,pošiljali k cetnikom, kiso imeli v Egiptueno od svojih baz.Cetnikisobili lojalni kralju Petru. [33]26 SP.: In .'si. 'ti.sti, k. sa 'p..ršli Ang'le.ži, k. sa u'ja.l .'sa. 'ti.ste u'je.tnike t.l'ja.nske D.: 'Ja.. SP.: .'se. Slo've.nce, sa si 'ja.vli za Slo've.nce in sa 'po.le j.x Ang'le.ži k'la.dli k'ra.lju ... D.: 'Pe.tru SP.: 'Pe.tru, 'ne.. Ki on j. p'ra.šu, 'ne. /…/ Kontekst: Nadrejeni vitalijanski vojski nisoznali izgovarjatipriimkov slovenskih vojakov, zato so pri preverjanjuprisotnosti vprašali le, cesovsiprisotni, niso pa jih klicali poimensko. [34]27 SP.: 'K..d.r sa k'li.cli, r.'ci.mo, t.'ku.. sa b'ra.l, ne, Tere'ži.ni, D'zi.ndzi .'sa. p'ri.imke, 'po.le sa 'p..ršli do n.s, sa 're.kli, s'je.te 'tu.ti, sta .'si.. Ki 'ni.sa z'na.l / D.: 'a., 'ja., 'ja., 'ja.. 'Ni.sa z'na.l preb'ra.t, 'ne.. SP.: 'Ja., 'Bi.zjak, 'ne., S'ta.nic an 'ta.ke, Med've.šcek, 'ne.. D.: (smeh) • Virtualna dopolnitev Poleg spontane dopolnitve Wilkes-Gibbs (1995: 251–252) omenja še virtualno dopolnitev, kiseodspontanedopolnitvelocipotem,dadodopolnitveeksplicitnosplohnepride.Govo­recAizrek zacne, vendar ga ne dokonca. Govorec B pa je kljub fragmentarnosti sporocilo sposoben razbrati in nanj ustrezno odgovoriti. Pogoj, da je virtualna dopolnitev uspešno sredstvovzdrževanjakoherencevdiskurzu,jeposlušalcevorazumevanjekontekstaternje­govo prekrivanje besedilnega sveta z govorcevim kot tudi njuno skupno enciklopedicno védenje. Do virtualnih dopolnitev prihaja navadno v konverzaciji med ljudmi, ki se med seboj dobro poznajo (npr. med zakonci ali tesnimi prijatelji). [35] A: Boš? B: Sem že. A: O, si pa priden. Hvala. B: Ni zakaj. 26 [33] SP.:Invsitisti,kosoprišliAngleži,kisoujelivsetisteujetnikeitalijanskeD.:Ja. SP.:vseSloven­ce, so se javili za Slovence in so jih potem Angleži predajali kralju ... D.: Petru SP.: Petru, ne. Ker on je vprašal,ne /…/ 27 [34] SP.: Kadar so klicali, recimo, tako so brali, ne, Terezini, Zinzi, vse priimke, potem so prišli do nas, so rekli, siete tutti, ste vsi. Ker niso znali / D.: a, ja, ja, ja. Niso znali prebrati, ne. SP.: Ja, Bizjak, ne, Stanic in taki, Medvešcek, ne. D.: (smeh) 4.4.3 Nasprotovanje Nasprotovanje imavdiskurzulahko vlogosredstvaza vzpostavljanjeinvzdrževanjekohe­rence, in sicer v primerih, kadar ni uporabljeno v vlogi uveljavljanja udeležencevega stali-šca do teme diskurza, ampak je usmerjeno k nekemu skupnemu cilju (Coates 1995: 50). Kontekst: Marija in Helena pripovedujeta, kakšna je bila arhitekturno nekoc videti briška kuhinja. V spodnji besedilni transakciji Marija razlaga, kako so imeli na ognjišcu iz železa narejeno ogrodje, na katerega so obesili palet (1). Helena svojo sestro popravi, da niso imeli obešenega paleta, ampak korc (3), kar Marija s strategijo ponovitve leksema potrdi(4).TodaDanilaHeleninegaizrekanerazumekotpopravek,ampakkotopispaletas sinonimno besedo. Zato njeno vprašanje A, palet recete vi korcu ‘palet pravite korcu’? (5). Marija nanj odgovori nikalno, toda namen njenega nasprotovanja ni uveljavljanje svojega stališca do teme, ampak razložitev razlike med korcem in paletom,28 kar je cilj te besedilne transakcije (6). Da je razlagazadovoljiva, potrdi Danila z medmetom aha (7). [36] 29 M.: (1) 'A., ma'ri.ja, blo t.'ku.., 'po.le '.o.r t.'ku.., 'ne., an 'to. s 'lo.žla 'd..rve, d. sa s'ta.l ot t'li., d. .o'ri..lo l.'pu... (2) 'Go.r na 'ti.st.n 'pa.nju 'po.tle, j. b'lo. na .'sa.k.n k'ra.ju j. blo t.'ku.. l.'pu.. na'ra.to z ž.'li..zmi, s 'mi..la ob'ji..s.n *pa'le.t* H.: (3) *'ko.rc* M.: (4) 'ko.rc. D.: (5) 'A., pa'le.t 're.cta vi 'ko.rcu? M.: (6) 'Ne., 'ko.rc je 'ko.rc an pa'le.t je 'ti.st, k. si 'j..me 'vo..je 'u..n. D.: (7) A'xa.. 4.4.4 Polifoni pogovor Polifonipogovorv preteklosti nipritegnil velike pozornostiraziskovalcev, cepravjevvsa­kodnevni komunikaciji med vec govorci obicajen in spada med osnovne znacilnosti dia­ložnega diskurza (Coates 1995: 53). O njem govorimo takrat, kadar vec delov pogovora potekahkrati (pravtam:52). Posledici takega pogovorasta: 1.lokalnanekoherencabesedilaalibesedilnetransakcijeoziromalinearnanekoherenca ter 2. hkratnost govora. Prvo pomeni, da deluje izmenjava nekoherentno, ker, denimo, odgovor govorca C ne ustreza vprašanju govorca A, drugo pa, da dva ali vec udeležencev pogovora istocasno prevzema vlogo govorca (prav tam: 51–52). Ceprav so iz konteksta iztrgane izmenjave [37] na videz nekoherentne, pa analiza besedila kot celote [37a] pokaže, da gre za polifoni pogovor. Kot lahko vidimo v spodnjih zgledih, predstavlja polifoni pogovor eno do pomembnih strategij ohranjanja koherence v konverzaciji, hkrati pa je to eden od dokazov, daje potrebnoizjavegovorcevvednoobravnavatina ravnicelotnega besedilaalibesedilne transakcije, ne pa le na ravni iztrganih izmenjav. Kontekst: besedilna transakcija je iz daljšega besedila, v katerem Marija in Helena 28 Palet jepriprava za jemanjepepela iz peci, korc je pa zajemalka. 29 M.: (1) A, marija, je bilo tako, potem gor tako, ne, in tu si postavila drva, da so stala od tal, da je gorelolepo. (2) Gorna tistemvzglavnikupotem, jebilo navsaki stranije bilotakoleponarejeno z železi, si imela obešen *palet* ‘lopatica za oglje’. H.: (3) *korec* ‘zajemalka’ M.: (4) korec. D.: (5) A, palet recete vi korcu? M.: (6) Ne, korec je korec in palet je tisti, s katerim se jemlje oglje ven. D.: (7) Aha. pripovedujeta o briški hrani v preteklosti. V tem delu besedila Danila osredotoci svoja vprašanjana zelenjavo, ki so jo pridelovali doma. Ce spodnjo izmenjavo iztrgamo iz konteksta, se zdi, da sta izreka (12) in (13) nekoherentna. Marija (12) odgovarja na Danilino vprašanje, ali so poznali špinaco (11). Helena pa dodaja: jerbuco, ne bledo, jerbuco ‘rdeco peso, ne blitvo, rdeco peso’ (13). [37]30 D.: (11) An 'ki. pa špi'na.ža, 'tu.. sta poz'n.al? M.: (12) *'Du.. poz'na.. ju.* H.: (13) *J.r'bu.cu,* 'ne. b'le.du, .r'bu.cu. Toda ce pogledamo širše sobesedilo, se izkaže, da je Helenin izrek (13) popolnoma koherenten odgovor na Danilino vprašanje, izraženo v izreku (4), In ste imeli recimo perdisin ‘peteršilj’?,skaterimdejanskosprašuje,katerozelenjavosopridelovalidoma.Da jebilonjenovprašanjetakotudirazumljeno,dokazujeMarijininHeleninodgovor Vse, vse ‘Vse vrstezelenjave’(5). [37a]31 D.: (1) Ma 'ci.. sta pa 'mi..l 'v..rt, p.r 'xi.šix, od'za.t, zd'ra.v.n 'xi.še? M., H.: (2) *'Ja., 'ja..* M.: (3) Z'me.r.n zd'ra.v.n 'xi.še, 'ja.. D.: (4) An sta 'mi..l r.'ci.mo ... *p.rdi'si.n?* M., H.: (5) *.'se., .'se.* D.: (6) Ma 'tu.. sta ku'pi.l 'si..me al s'ta. / M., H.: (7) *'Ne., 'ne., 'ne..* M.: (8) 'Tu.. s. 'mi..lo .'se. da'ma.. H.: (9) '.se. 'li..to po'li..ti da'ma.. (10) S. pus'ti.lo, d. j. 'ti.ste otc've.dlo an s. pob'ra.lo 'si..nje an s. pos'ja.lo nap'ri.. D.: (11) An 'ki. pa špi'na.ža, 'tu.. sta poz'na.l? M.: (12) *'Du.. poz'na.. ju.* H.: (13) *J.r'bu.cu,* 'ne. b'le.du, .r'bu.cu. M.: (14) 'Pe.rje od .r'bu.ce. (nerazumljiv govor) D.: (15) An d.r'.a.c, 'u..no, 'ne. v.r'žo.te, ... ta'.i.ce, ka'ku.. sta j.x p.rp'ra..j.l? Dejstvo, da je med izrekoma (4), ki je vprašanje, in (13), ki je odgovor nanj, sedem izrekov,spraševalkenezmotiprivzpostavljanjukoherence.Govorcivpolifonihpogovorih brez posebnega napora sprejemajo razlicne polifone izmenjave, predvsem zato, ker so povezane tematsko (prav tam: 52–53). Izreki (11), (12) in (13) med seboj niso koherentni zaradineposrednebližine,ampakzaradisvojeskupnepovezanostispredhodnimbesedilom. Take vrste koherentnost ni lokalna, ampak jo lahko imenujemo tematska. Prav zaradi tematske povezanosti v besedilu sprejemniki razumemo polifone izmenjave. Da je tudi 30 D.: (11) In kaj pa špinaca, to ste poznali? M.: (12) *Kdo jo je poznal.* H.: (13) *Rdeco peso,* ne blitvo, rdeco peso. 31 [37a] D.:(1)Ampakkjestepaimelivrt,prihišah,zadaj,zravenhiše?M.,H.:(2) *Ja,ja.*M.:(3)Zmeraj zraven hiše, ja. D.: (4) In ste imeli recimo ... *peteršilj?* M., H.: (5) *Vse, vse.* D.: (6) In to ste kupilisemealiste/M.,H.:(7) *Ne,ne,ne.* M.:(8)Tosejeimelovsedoma.H.:(9)Vseletopoleti doma. (10) Se je pustilo, da je odcvetelo in se je pobralo seme in in se je posejalo naprej. D.: (11) In kaj pa špinaco, to ste poznali? M.: (12) *Kdo jo je poznal.* H.: (13) *Rdeco peso,* ne blitvo, rdeco peso. M.: (14) Liste od rdece pese. (nerazumljiv govor) D.: (15) In drugace, ono, ne ohrovt, ... bucke, kakoste jih pripravljali? Danilaizrek(13)razumelakotodgovornasvojevprašanje(4),dokazujenjennaslednjiizrek (15),skaterimnadaljerazvijatemo.Navedešedvevrstizelenjave,zakateripredpostavlja, da so ju doma gojili, ter pogovor usmeri vnacine priprave zelenjave. Podobna primera statudi naslednja. Kontekst: v Brdih je bila v preteklosti navada sušiti sadje za ozimnico. V spodnji be-sedilniizmenjavi Danila sprašuje Helenoin Marijo, kje so v njihovi družini sušilisadje. [38]32 D.: (3) Ma 'ci.. sta 'ši.l? M.: (4) Smo 'ši.l 'ja.pke, k. bi bli kuš'ci.ce. Iz konteksta potegnjena izreka ne kažeta nobene koherence. Cim pa ju pogledamo s stališca širšega besedila [38a], ugotovimo, da izrek (4) odgovarja na vprašanje (1), pri cemer je bilo vprašanje (3) popolnoma preslišano. To pa najbrž zato, ker je spraševalka hotela temo razviti prehitro, medtem ko sta Marija in Helena še premišljevali o prvem vprašanju.Vtemsmislusinistakoherentnatudiizreka(8)in(9) –vdevetemizrekuMarija še vedno odgovarja na vprašanje iz prvega izreka –, vendar pa ju drugi dve govorki ne doživljata tako, in sicer predvsem zaradi skupnega védenja in iste teme besedilne transak­cije, to je sadja, ki so ga pripravljali za ozimnico. [38a]33 D.: (1) Ma d.r'.a.c sta 'pu.xno 'ši.l 'sa.dje? H.: (2) 'Ja., 'ti.sto pa 'ja.. D.: (3) Ma 'ci.. sta 'ši.l? M.: (4) Smo 'ši.l 'ja.pke, k. bi b'li. kuš'ci.ce. D.: (5) Ka'ku.. sta j.n 're.kli? M., H.: (6) *Koš'ci.ce.* D.: (7) Kuš'ci.ce. M.: (8) 'Ne. kuš'ci.ce, koš'ci.ce. (9) 'Fi..e an 'ci..špe. H.: (10) 'Tu.. smo n.r'di.l 'pu.xno, ma 'pu.xno. Kontekst: Spodnja besedilna transakcija spadav isto besedilo kot zgled[37a]. Marija, HelenainDanilasepogovarjajoovrstahzelenjave,kisojihvpreteklostipridelovalidoma. Danilasprašuje,katerozelenjavosojedlipozimi,konavrtuninicraslo(1).Marijapove,da so jedli repo (2), potem pa Helena (3) s ponovitvijoleksema repa pokaže,da se ssestrinim odgovoromstrinja,hkratipagarazširiznatancnejšimpojasnilom; Repe je bilo polno ‘veli­ko’, takrat smo sadili polno repe.Marija(4)temonadaljerazvije,cepravvizrekukoreferent nieksplicitnoprisoten, koreferencnizaimek jo jenamrecelipticen(Smo kisali sami doma), vendar je koreferenca zato, ker gre za isto transakcijo, nedvoumna. Naslednji izrek Kapus ‘kislo zelje’ (5) se ne navezuje na predhodni izrek, zato deluje nekoherentno, toda z njim se Helena pravzaprav še vedno navezuje na vprašanje o tem, ali pozimi niso imeli nobene zelenjave (1). 32 [38] D.: (3) Ampakkjestejih sušili?M.: (4) Smo sušili jabolka, kisobila košcici. 33 [38a] D.:(1)Indrugacestevelikosušilisadje?H.:(2)Ja,tistopaja. D.:(3)Ampakkjestegasušili?M.: (4) Smo sušili jabolka, ki bi bila košcici. D.: (5) Kako ste jim rekli? M., H.: (6) *Košcici.* D.: (7) Kušcici. M.: (8) Ne kušcici, košcici. (9) Fige in cešplje. H.: (10) Tega smo naredili veliko, ampak veliko. [39]34 D.: (1) An p'ra.. po'zi.mi, ki 'ni. blo .'be.dne z.l.n'ja.ve? M.: (2) 'Ri..pa. H.: (3) 'Ri..pa j. bla 'pu.xno, 'ri..pa, 'te.k.rt smo sa'di.l 'pu.xno 'ri..pe / M.: (4) Smo 'lo.žli 'ki.s.t 'sa.mi da'ma. / H.: (5) 'Ka.pus. M.: (6) Tut 'ka.pus. (7) 'Ja., an t.'ku.. 'po.le s. š'lo. c.s 'ci..lu 'zi.mu s 'ti.stu z.l.n'ja.vu. 4.4.5 Ponavljanja Ponavljanja imajo v govorjenem diskurzu pomembne funkcije, zato jih bomo obdelali po­drobneje. Za spontani govor so znacilni napacni starti, oklevanja, nedokoncani izreki in pona­vljanja. Toda to še ne pomeni, da je govor nekoherenten. Razlikovati je namrec potrebno med koherenco v pisnem jeziku in koherenco v spontanem, nepripravljenem govoru ter izhajati iz predpostavke, da je govor pri komunikaciji, ki ne propade, smiseln, cetudi je na videz popolnoma nekoherenten. Ce je za govorjeni jezik znacilna dolocena lastnost, ki je pisni jezik nima, oziroma ce se v govorjenem jeziku pojavljajo dolocene prvine, ki se v pisnemjezikune,lahkopredvidevamo,daimajotevgovorjenemjezikudolocenofunkcijo. Ofunkcijah napacnih startov, nedokoncanih izrekovipd.jebil govor v poglavju Govorjeni diskurz.Vtem poglavju pa bomo podrobneje govorili o ponavljanjih. Pri ponavljanjih moramo razlikovati med tistimi, ki se pojavljajo samo v govorjenem diskurzu,inonimiponavljanjioziromaponovnimiindelnimiponovnimipojavitvami,kijih govorciuporabljamovfunkcijikohezivnihsredstev,alinatancneje,sredstevzavzpostavlja­nje in ohranjanje koreference tako v govorjeni kot pisni komunikaciji.35 Kot bomo videli v nadaljevanju, imajo vsa ponavljanja v govorjenem diskurzu kohezivno vlogo ne glede na to, kako nekoherentno je zaradi njih lahko videti transkribirano besedilo (Cameron 2004: 33). Spontani govor je dejansko navadno videti zelo redundanten, v smislu veliko besed, maloinformacij.Todaprvine,kisevgovorjenemdiskurzuponavljajopogostoalistalno,se polegvzpostavljanjakohezije uporabljajoše vdruge namene,karpomeni,da lahkovzroke za njihovo pogostost išcemo še drugje. Ceprav se na prvi pogled zdi, da s ponavljanjem svojihlastnihbesedgovoreckršiGriceovonacelokvantitete(Ne govori tega, kar poslušalci že vedo!),lahkoobupoštevanjunacelasodelovanjapredpostavljamo,dajenjegovokršenje nacelakvalitetezavestno,toje,daimadolocennamen(Rees1996:142).Odposlušalcapri-cakuje,datainferiranpr.naslednje:To želim še posebej poudariti ali Nisi me dovolj pazljivo poslušal, zato ti to ponavljam (Gumperz 1992: 94). Eden od vzrokov, zakaj je govorjeni jezik po svoji naravi ponavljalen, ima po Biberju idr. (2000: 1049) opraviti s kratkim nacrtovalnim casom pri govorcu in omejenim casom obdelovanja informacij pri sprejemniku. Podobno so za Cameronovo (2004: 34) nenacrto­vana ponavljanja »strategija kupovanja casa«, katerih vloga je »ublažitev pritiska kratkega nacrtovalnegacasa«(Biberidr. 2000:1055).Stegastališcaopravljajovgovorjenemjeziku 34 [39] D.:(1)Inpravpozimi,konibilonobenezelenjave?M.:(2)Repa. H.:(3)Repejebiloveliko,repa, takratsmosadilivelikorepe/M.:(4)Smojodalikisatsamidoma/H.:(5)Kislozelje.M.:(6)Tudi kislo zelje. (7) Ja, in tako potemse je šlo cez celo zimo s tisto zelenjavo. 35 GlejBeaugrande,Dressler(1992:45–48).Hallidaytovrstneponovitveprištevaksredstvomleksi­ kalne kohezije (1976: 274–292; 1994: 330–334). koristne funkcije. Ker smo govorci prisiljeni svoje prispevke proizvajati v omejenem casu in z minimalnim nacrtovalnim casom, si cas kupujemo tako, da delamo napacne starte in se ponavljamo. Ponavljanja so koristna tudi za sprejemnika. Ker mora govorcev prispevek sprejeti in obdelati v omejenem casu, mu njegova ponavljanja in odmori omogocijo po­daljšanje casa za obdelovanje informacij, kar tudi pomeni, da mu omogocijo sprejeti vec informacij, ki jih sicer ne bi mogel sprejeti. Govorci torej lahko doloceno jezikovno prvino ponavljajo zato, da sprostijo pritisk omejeneganacrtovalnegacasa,pricemersobesede,kisepojavijonazacetkualiprotikoncu izreka ali vloge, temu pritisku bolj izpostavljene (prav tam: 1059). Take vrste ponavljanje lahkoimenujemolokalnoponavljanje(pravtam:1049).Todakonverzacijajeponavljalnena­ravetudi v globljem smislu. Vveliki meri namrectemeljinastereotipnih, že izdelanihnizih besed, ki jih Biber idr. (2000: 1049) imenuje leksikalni svežnji (lexical bundles). Tendenca poponavljanjuiste strukturneinleksikalneizbirejegotovoposledicaomejitev,ki jihprina­ša nepripravljeni, spontani govor. Casovni pritisk namrec govorcu onemogoca izkorišcanje drugacnihslovnicnihstrukturalileksikalnihsredstev,kotjihuporabljanavadno. Zaraditega seposlužuježeustaljenihvzorcev,hitrodosegljivihizkratkorocnegaspomina. Nekateri raziskovalci zagovarjajo stališce, da so ponavljanja v govorjenem diskurzu vecinoma nenacrtovana in jih govorec uporabi takrat, ko mu zmanjkuje casa za oblikova­nje nadaljnjega govora (Biber idr. 2000: 1048; Cameron 2004: 33).36 Drugi menijo, da jih govorec uporablja nacrtno inzavestno terda njihovo rabo kontrolira, npr. vec jihuporablja takrat, kadar poslušalec zmanjša zanimanje za komunikacijo (Mönnink 1996: 124; Rees 1996:142),vendarsesamistemvprašanjemnismopodrobnejeukvarjali,kerbitooddaljilo naše osnovno zanimanje za vlogo ponavljanj pri koherenci besedila. Se je pa tudi v naših besedilihpokazalazaresnicnoBiberjevaidr. (2000:1056)ugotovitev,dagovorcinenacrto­vano najveckrat ponavljajo funkcijske besede. Te vrste ponavljanje lahko imenujemo stra­tegija za podaljšanje nacrtovalnega casa pri iskanju ustreznega leksema [40]. Ponavljanje v tej funkciji govorec uporabi tudi takrat, kadar ima problem z oblikovanjem razumljivega in sprejemljivega sporocila. Na ta nacin poslušalcu signalizira, da svoje vloge še ni koncal [41] (Mönnink 1996: 121). Kontekst: Stanko Pulec pripoveduje, kako je kot italijanski vojak po kapitulaciji itali­janske vojske potovalizTurcijedo Egipta. [40]37 SP.: An 'po.tle 'u..nde smo b'li. nix šti.r'na.jst d'ni. t.'ku.., 'po.le sa n.s pe'ja.l u … š'li. na na 'cu.x, 'ne., an smo š'li. u 'Si.riju, ces 'Si.riju u 'Li.banon, z Liba'no.na u Pales'ti.nu an k.r smo 'p..ršli u Pales'ti.nu, sa n.s sp.r'ja.l Ang'le.ži. Kontekst: Stanko Pulec opisuje zbirno taborišce v Egiptu, kjer so Angleži nastanili prebegle italijanskevojake. [41]38 36 Seveda to ne velja za tiste ponovne in delne ponovne pojavitve, ki jih govorec izbere nacrtno kot sredstva, kiizkazujejo koreferencnovez. 37 [40] SP.:Inpotemtamsmobilieneštirinajstdnitako,potemsonaspeljaliv …smošlinanavlak,ne, in smo šli v Sirijo, cez Sirijo v Libanon, iz Libanona v Palestino in ko smo prišli v Palestino, so nas sprejeliAngleži. 38 [41] SP.:Tam,veškako,kotdabigledalvRuscu,ravnotakojebilzadajenhrib,ravnotako,nanatam na na …in smo bili. Jebila ena cev vode in tistavoda je tekla nocindanza tiste vojaketam,ne. SP.: 'T..n, 'vi..š ka'ku.., ku d. bi .'la.du u 'Ru.scu (ledinsko ime na Plešivem v Italiji; op. D. Z. K.), lix t.'ku.. j. bi. oz'da.t an x'ri.p, lix t.'ku.., nana 't..n nana … an smo b'li.. J. b'lo. na 'ce.. 'u..de an 'ti.sta 'u..da 'te.kla 'nu..c an 'da.n za 'ti.stix vo'ja.ku 'u..nde, 'ne.. Todaobopazovanjuponavljanjvgovorjenemdiskurzusezdi,da:1.nisosamo»stran-ski produkt« govorjene interakcije, kar dejansko velja za nenacrtovana ponavljanja ob is-kanju ustreznega leksema, ki po Biberju idr. (2000: 1055) predstavljajo eno od oblik »obi­cajnega zaustavljanja« v govoru,39 in 2. tudi ne samo kohezivna sredstva za vzpostavljanje in vzdrževanje koreference v diskurzu, kar velja za ponovne in delne ponovne pojavitve leksemov ali delov izreka,40 ampak morajo imeti še druge, cisto dolocene funkcije, na kar kaže njihova pogostost v rabi pa tudi njihova obravnava v delih, ki se ukvarjajo z govorje­nim jezikom.41 Njihova vloga v spontanem govoru pravzaprav še ni pojasnjena. Tako Baz­zanella(1996:vii)meni,daseševednonezavedamoraznoterostifunkcij,kijihponavljanja zanas opravljajo v govorjenemjeziku. Prav zaradi razlicnih funkcij, ki jih v interakciji opravljajo, je njihova ustrezna klasi­fikacija težka in do neke mere vedno zacasna in nepopolna. Še posebej zato, ker je ena od osnovnihlastnostiponavljanjnjihovavecpomenskost(Bazzanella1996:viii;Bublitz1996: 18; Rees 1996: 142; Mönnink 1996: 120).To pomeni, da ponavljanje ene in iste jezikovne prvine lahko opravlja vec funkcij, ki so si vcasih lahko celo nasprotujoce. Bazzanella, de­nimo,(1996:viii)navajaprimerizreka Pridi, pridi,prikateremponovitevglagolavnekem kontekstu razumemo kot ojacanje ukaza, v drugem pa kot izraz prijaznosti. Npr. ce izrek izrecemootroku,kosenammudivslužbo,tatorazumekotukaz Daj, pohiti,cepatorece­mo otroku, ki gleda od dalec, kako mu ponujamo piškot, mu s tem sporocamo Pridi bliže, nikar se ne boj.42 Do ponavljanja lahko pride znotraj govorceve vloge in preko nje. Razlikovanje med obema vrstama razlicni raziskovalci razlicno imenujejo. Bazzanella (prav tam: ix) ju ime­nuje samoponavljanje in halo ponavljanje (allo-repetition),43 pri cemer ji samoponavljanje 39 V tem smislu imajo nenamerna, nenacrtovana ponavljanja v spontanem govoru isto funkcijo kot zapolnjenipremori:obojejeuporabljenokotstrategijazapodaljšanjenacrtovalnegacasa.Koteno od oblikzaustavljanja v govoru ponavljanja definira tudi Mönnink (1996:123). 40 Ponavljanja predstavljajo enega od gradnikov kohezije in navadno tudi koherence v diskurzu(Bublitz 1996: 16). Še vec, po mnenju Coates (1995: 44) predstavljajo »sredstvo, ki v diskurzu zagotavljamaksimalnokoherenco«. Potrebnopajepoudariti,dasamoponavljanjekotkohezivno sredstvoše ne zagotavlja nujno tudi koherence. Leinfellner-Rupertsberger(1989:473) navajadva izreka,kikljubistemuleksemunacrt tersemanticnipodobnostileksemovdodelati in izoblikovati na pogled nimatavelikoskupnega. [42] Šef mestnih redarjev je dodelal morebitne nacrte za stavko. Kraljica Wilhermina je izoblikovala svoje nacrte za vecer. Ce pa si zamislimo prizor, v katerem sta šef mestnih redarjev in kraljica skupaj zajeta kot talca in si prvi pripravlja nacrt za gladovno stavko, kraljica pa nacrt za vecerni pobeg, sta izreka ne­nadoma postala besedilo. V ustreznem kontekstu lahko torej tudi navidezno nepovezani izreki postanejo povezani. 41 Npr. Biber idr. 2000: Grammar of Spoken and Written Language; Cameron 2004: Working with Spoken Discourse; predvsem pa Bazzanella (ur.) 1996: Repetition in Dialogue, v katerem posa­mezniprispevki osvetljujejorazlicnefunkcije ponavljanjv govorjenemjeziku. 42 Ob pripisovanju pomena izreku je seveda potrebno upoštevati tudi njegove prozodicne lastnosti, toje stavcno intonacijo, barvo glasu idr. 43 Imenujega tudidialoško ponavljanje(dialogic repetition) (Bazzanella1996:ix). pomeni, da govorec ponovi to, kar je rekel sam, pri halo ponavljanju pa gre za ponavljanje jezikovneprvine,kijojeizrekeldruggovorec,navadnopredhodni.44 Mönnink(1996:199) in Egner (1996: 67) ju imenujeta samoponavljanje (self-repetition) in ponavljanje drugega (other-repetition).Coates(1995:45–46)pazanjuuporabljaizrazaponavljanjeznotrajvloge in ponavljanje preko vloge. Podobno poimenovanje za ponavljanje preko vloge uporablja Barbaresi (1996: 104), in sicer ponavljanje preko izreka (cross-utterance repetition), kar ji pomeni ponavljanje, ki ga izvede drugi govorec. Mi smo se odlocili za rabo Coatesovih poimenovanj: ponavljanje znotraj vloge, kar nam pomeni, da ponovitev izvede sam go-vorec, in ponavljanje preko vloge, s cimer poimenujemo ponavljanje, ki ga izvede drugi govorec. Obanalizibriškihbesedilsejepokazalo,daseponavljanjaobženavedenihfunkcijah, to sta vzpostavljanje in ohranjanje koreference v diskurzu ter pridobivanje nacrtovalnega casapriiskanjuustreznegaleksema,uporabljajoševnaslednjih:poudarjanjepomenadolo-cenegaleksema,poudarjanjetrajanjadogajanja,kotposledicavelikecustveneangažiranosti govorca, po prekinitvi, odprava nejasnosti, v funkciji potrditve pravilnosti sogovorcevega izreka in v funkciji konverzacijskega dueta, vendar velja še enkrat poudariti, da je delitev le zacasna. S študijem literature o ponavljanjih v govorjenem diskurzu so se nam namrec odpirali novi in novi problemi, ki bi se jim v prihodnje kazalo posvetiti veliko podrobneje, kot se jim posvecamo v pricujocem delu. A) Ponavljanja znotraj vloge Ponavljanjaznotrajvlogegovorecuporabivfunkcijipoudarjanjapomenaleksema,poudar­janja trajanja nekega dogajanja ali pa kažejo na njegovocustveno pretresenost. • Poudarjanje pomena leksema Ponavljanjev spodnjih primerihse razlikuje od ponavljanj,ki nastanejozaradioklevanja v govoru po tem, da je namerno. Govorec želi z njimi doseci dolocen ucinek: poudariti nek del diskurza zato, da nanj pritegne poslušalcevo pozornost. V tem smislu imajo tovrstna ponavljanjafunkcijoovrednotenjadeladiskurza,toje,prispevajoksmislu,kinajgaposlu­šalec v tem deludiskurza prepozna (Mönnink 1996: 123). Kontekst: Danilo zanima, kakšni so Arabci kot ljudje. Stanko najprej pove, da jih še danes sovraži, ker da so hinavski. Danilo naprej zanima, ali so tudi Egipcani taki. Stanko pove, da je ob prihodu v Egipt prvic v življenju videl cloveka na konju, ki z bicem pretepa sužnje.Toda po tednu dni bivanja tam je ugotovil, da bi sam pocel isto. [43]45 SP.: /…/ K.r smo 'p..ršli u E'gi.pt, 'p..rvo 'di..lo, ki smo 'vi.dli, smo 'vi.dli 'n...a Ang'le.ža na 'ko.nju in z 'bi.c.n D.: 'Ja.. SP.: z 'bi.c.n. 'Tu.. n.s j. pr.'su.nlo. Ma j. 'ri..s, ku sa p'ra.vli, d. sa Ang'le.ži 'tu.kli bi…, 'ne., 'su.žnje .n 'ta.ko, 'ne.. 'Sa.mo po 'o.smix d'ne.vix, ki s.n bi. 'do.l, bi 'tu.ku j.x še 'bu.j. 44 V zadnjih petnajstih letih je halo ponavljanje oziroma ponavljanje preko vloge proucevalo vec raziskovalcev, med drugim Johnstone, Tannen, Norrick, Fischer in Stati (Bazzanella 1996: ix). 45 [43] SP.:KosmoprišlivEgipt,jebiloprvo,karsmovideli,smovidelienegaAngležanakonjuinzbicem D.: Ja. SP.: z bicem. To nas je presunilo. Ampak je res, kot so pravili, da so Angleži pretepali bi…, ne,sužnjeintakestvari,ne. Ampakpoosmihdneh,kosembildol,bijihjazpretepalšebolj. SLIKA 3 fUNKCIJE PONAVLJANJ V GOVORJENEM DISKURZU PRIDOBIVANJE NACRTOVALNEGA CASAPRI ISKANJU USTREZNEGA LEKSEMA POUDAREK POMENA LEKSEMA VELIKACUSTVENA ANGAŽIRANOST GOVORCA Kontekst: Danila sprašuje, ali je bila takrat, ko je Stanko kot italijanski vojak služil v Grciji, tudiTurcija, podobnokot Grcija, revna država. [44]46 SP.: Kup'ma.jn. /…/ 'Tu.rcja t.'ku.. 'ri...na d.r'ža.va, st'r..šno 'ri...na. D.: 'Tu.rcja? SP.: 'O., 'ri...na, 'ri...na, 'ri...na (nerazumljivo). Kontekst: Stanko je s tankom prišel na vrh hriba, ko je naletel na mino, ki je eksplodirala. [45]47 SP.: Ki s.n 'p..ršu na 'v..rx, 'bu..x / 'vi.., ki, 'ko..a, b'la. na 'mi.na, na 'bo.mba, 'ki. j.st 'vi..n b'lo., ustre'li.la, u't..r.la .o'se.nica an 'šu. u pre'pa.t, 'šu. u pre'pa.t. Kot je že bilo omenjeno, lahko ponavljanje opravlja vec funkcij, tudi hkrati.Vzgledu 46 [44] SP.:Enako/…/Turcijajetakorevnadržava,strašnorevna.D.:Turcija?SP.:O,revna,revna,revna (nerazumljivo). 47 [45] SP.:Kosemprišelnavrh,bog/ve,kaj,kogajebilo,jebilaenamina,enabomba,kajjazvem,kaj je bilo. Je eksplodirala,se je utrgala gosenica in sem šelv prepad, semšel v prepad. [45] govorec z njim poudari pomen besedne zveze šel v prepad, hkrati pa z njim izda(ja) svojo custveno vznemirjenost ob spominu nato, kako se je tank prevrnil vprepad. • Poudarjanje trajanja dogajanja Sponavljanjemkljucnegaleksemaalidelaizrekagovorecpoudarjatrajanjenekegadogaja­nja.NamestoponavljanjabivspodnjihprimerihStankolahkouporabilprislovaliprislovno zvezo, npr. smo cakali zelo dolgo [46] in [48] ali je govoril kar naprej [47], vendar ucinek na poslušalca ni isti. Ponavljanje prvine vkljucuje stopnjevanje napetosti, cesar za uporabo prislova ne bi mogli trditi, kar pomeni, da govorec ponavlja zavestno, in sicer zato, da na­redi pripoved poslušalcu bolj živo.48 Kontekst: Stanku, ki leži v Egiptu v bolnišnici, italijanski prijatelji povedo, da so v kinu srecali Slovence. Stankoenemuod njih placa, da naslednji dan stopi vstik znjimi. [46]49 SP.: /…/ 'na. 'sa..de, 'ju.tre, ki 'pu.jdeš u 'ki.no an 'po.f t.'ku.. an t.'ku.., d. 'to. an 'to. sa Slo've.nci. Ti 'di. 'sa..de, '.n mu 'da.., 'ne.. Ga 'ca.kmo, .a 'ca.kmo 'u..nde, j. 'p..ršu na'za.j, 're.ku, 'ni. blo .'be.dn..a. S.n 're.ku, m. naf'ri..u, .'vi.šno, 'ne.. An . blo 'ri..s. Kontekst: Kadar je Stanko odAngležev prebegnil k jugoslovanski vojski, ni vedel, da gre za cetnike. Ker je cetniško vodstvo posumilo, da namerava skupina primorskih fantov prebegnitikpartizanom,jimjezagrozilo ssmrtjo,ce tostorijo.Todafantjesrbskegajezika niso razumeli. [47]50 SP.: 'Ri..s, 'po.le k.t sa kon'ca.l 'ti.stu / (nerazumljivo), s 'p..ršli 'ti.sti ofi'ci..rji 'u..nde, n.s preds'ta.vi, 'pe.t n.s j. blo 'u..nde. 'P..ršu ka'pe.tan, 'Ba.žovic s. p'ra.vu, an j. '.u..ru, '.u..ru, '.u..ru, '.u..ru, 'ni.smo 'n..c zas'to.pli. 'Mi..rno ku pr.'bi.ti, .'li.x. 'Po.le 're.ku, 'o.dsat 'cu. vam 'je.bet u g'ro.b, ako 'i.dete u parti'za.ne. Mi 'ni.smo 'vi..dli, 'ki. n.n 're.ku. Kontekst: V Medani je bila navada, da je župnik enkrat na leto pogostil cerkvene pe-vce.Ker sobriškedružinetakratjedle bolj alimanjsamo polento,mleko in krompir,jim je vecerja v župnišcu pomenila velik dogodek. Anci Velišcek pripoveduje, kako nestrpno so vsako letocakali na tovecerjo. [48]51 AV.: 'Ja., ž. s'tu.. 'li..t na'za.j j. bla z'me.r.n za s'vi..c.ncu vi'ce.rja p.r .ospat'nu.ncu. 48 O tem tudiCoates(1995: 45). 49 [46] SP.:/…/nasolde,jutri,kopojdešvkinoinpovejtakointako,datuintusoSlovenci. Tidajsolde in sem mu dal, ne. Ga cakamo, ga cakamo tam, je prišel nazaj, je rekel, ni bilo nobenega. Sem si rekel, me je prinesel okoli,ne. Pa vendarje bilo res. 50 [47] SP.:Res,potemkosokoncalitisto/(nerazumljivo),soprišlitistioficirjitam,naspredstavijo,pet nas je bilo tam. Je prišel kapetan, Bažovic se je imenoval, in je govoril, govoril, govoril, govoril, nismo ga nic razumeli. Smostali mirnokotpribiti, vzravnani.Potem jerekel, odsatcu vamjebet vgrob, akoidete upartizane. Mi nismovedeli,kaj namje rekel. 51 [48] AV.:Ja,žestoletnazajjebilazmerajzasvecnicovecerjaprižupniku. Insmotakocakalitistove-cerjo,ker smobili lacni /takrat, nismo bili tako siti kot zdaj. Insmo cakali,kdaj bo tistavecerja. Takekrofejedelalakuharica,potico,kerdomanismoimelinikolinic. (smeh)Tojebilo …/samo samo polento smo jedli doma in golaž iz samegakrompirja. Insmo cakali tistovecerjo, cakali. An smot.'ku.. 'ca.kli 'ti.stu vi'ce.rju, ki smo bli 'la.cni / 'te.k.rt, 'ni.smo bli t.'ku.. 'si.ti ku z'da.j. In smo 'ca.kli, k.t bo 'ti.sta vi'ce.rja. 'Ta.ke f'ri.tule 'di..lla 'ku.x.rca, .u'ba.cu, ki da'ma. 'ni.smo 'mi..l an'ko.l 'n..c. (smeh) 'Tu.. blo … / 'sa.mo 'sa.mo pu'le.ntu smo 'j..dli da'ma. an 'to.nfu (smeh) s kram'pi..rja. In 'ca.kli 'ti.stu vi'ce.rju, 'ca.kli. • Velika custvena angažiranost govorca Ob ponavljanjih v stanju custvene pretresenosti je verjetno jasno, da jih govorec ne upora­blja zavestno, to je, da njihove rabe ne kontrolira. Bolj se zdi, da mu kljucne besede in deli izrekov prihajajo kar sami in kar naprej na misel, da lahko razmišlja in govori le o njih. Za spodnji primer vsekakor ne bi mogli trditi, da govorec prvine, ki jih ponavlja, poslušalki sporoca nacrtovano, da bi nanjo napravil nek ucinek, ampak ravno nasprotno. Spomin na dogodek je govorca tako pretresel, da se mu glas trese in da mu svojega govora ne uspe kontrolirati. Na to kažejo nedokoncani izreki, premori, oklevanja, napacni starti ter pona­vljanja kljucnih besed (obeden ‘nobeden’), delov izreka (še živ, v krvi, ves v krvi) in izreka (Jaz sem bil že odpisan). Kontekst: Stanko je na Ucki s tankom povozil mino. Ob eksploziji je tank zgrmel v prepad.Trijevojakisobilinamestumrtvi.TudiStankaso žeimeliza mrtvega, kopasoga potegnili iz tanka, so ugotovili,da je še živ. [49]52 SP.: 'U..nde blo … t'ri.je 'm..rtvi. J.st s.n ž. bi. ot'pi.s.n. D.: 'Ma.rija. SP.: J.s s.n 'p..ršu 'no.t.r an ... 'po.tle sa 'x..tro, sa p'ra.vli, sa k'li.cli …, sa 'p..ršli 'po.le 'to. po n.s an 'po.le d. 'p..ršu ofi'ci..r an d. 're.ku …, ki j. 'bi.. u d'ru...n 'ta.nku, an 're.ku, 'te. je vec 'go.to., 'ne.. 'T..n … s. j.s s.n 'bi.. ž. ot'pi.s.n, 'ne.. 'S.n 'le.žu 'no.t.r u k.… u 'k..rvi an bend'zi.ni s.n 'le.žu. /…/ Cel'ju.st 'to., 'tu.. splox ni b'lo. … V.s u 'k..rvi, 'ne.. S.n 'bi.. ž. ot'pi.s.n, 'ne., s. 're.ku … An 'po.le, ki s.n 'bi.. š. 'ži.., sa mi po.'li..kli 'u..n, sa 'vi.dli, d. s.n š. 'ži.., sa 'p..ršli bolni'ca.rji (nerazumljivo) /…/ D.: Ma 'do.st v.s j. blo 'no.t.r u 'ta.nku? SP.: 'E., 'še.st n.s j. b'lo.. O'be.d.n 'v.c 'ni., o'be.d.n … D.: An 'sa.mo 'vi. ste pre'ži.vu? SP.: 'A.den d'ru..i 'bi.. še, ki .a 'ni.s.n 'po.le .n'ku..l 'v..c 'vi.du. /…/ B) Ponavljanje preko govorceve vloge Ponavljanje preko vloge pomeni, da govorec B ponovi to, kar je rekel govorecA.Taka po­navljanjasorelativnopogostavsprošcenihpogovorih(Coates1995:47).Besediladokazu­jejo, da veliko tovrstnih ponavljanj ni redundantnih, ampak jih soudeleženci prepoznavajo 52 [49] SP.: Tam je bilo … trije mrtvi. Jaz sem že bil odpisan. D.: Marija. SP.: Jaz sem prišel noter in ... potemsohitro,so pravili, soklicali …, soprišlipotemtu ponasinpotem da je prišel oficirinda jerekel …,kijebilvdrugemtanku,injerekel,tajevecgotov,ne. Tam …sajjazsembilžeodpi­san,ne. Semležalnotervkr… vkrviin bencinusemležal. /…/Celjusttu,tosploh nibilo …Ves vkrvi,ne. Sembil že odpisan,ne, saj je rekel …Inpotem,kersembilšeživ,somepovlekliven, so videli, da sem še živ, so prišli bolnicarji (nerazumljivo) /…/ D.: In koliko vas je bilo v tanku? SP.:E,šestnasjebilo. Nihcevecni,nihce …D.:Insamovistepreživeli?SP.:Edendrugjebilše, ki ga nisem potem nikoli vec videl. /…/ kotenoodsredstev,kizagotavljavisokostopnjokoherence,mnogovišjo,kotjozagotavlja pritrjevanjezopornimisignali,npr.zja ali seveda, alimogocesamoskimanjem.Tojezato, ker ponavljajociseleksemipreko govorne vloge v primerjavi z minimalnimi odgovori z ja ali aha signalizirajo maksimalno aktivno spremljanje diskurza (Coates 1995: 47, 56; Mön­nink1996:123;Rees1996:142).Medtemkominimalniodgovoriprenašajosporocilo: Po-slušam te in se s teboj strinjam,ponavljajociseleksemiprenašajomnogomocnejšesporoci-lo: Popolnoma te podpiram in se s teboj strinjam (Coates1995:47).Konamrecsogovornik leksem, del izreka ali celoten izrek ponovi, s tem pokaže pozorno spremljanje tako seman­ticne, skladenjske in celo prozodicne podobe tega, kar mu je sporocano. Oporni signali v temsmislunisopravikazalcispremljanjagovorceveganastopa,sajvelikokratodgovarjamo mehanicno, ne da bi ob tem resnicno poslušali. Ce pa hoce udeleženec soudeležencevo prvino ponoviti, to zahteva njegovo aktivno poslušanje.Torej lahko ponavljajoce se prvine preko govorne vloge oznacimo za kazalce aktivne udeležbe soudeleženca v komunikaciji. Vcasih govorec del izreka hkrati ponovi ter predhodnemu govorcu pritrdi. Navidezno gre za redundanco v izražanju, v resnici pa s tem pokaže, da je govor sogovorcaspremljalzelo pozorno. Diskurz s take vrste ponovitvami lahko oznacimo zavisoko koherentni diskurz. Ponavljanjaprekovlogesevbriškihbesedilihpojavljajopoprekinitvigovorca,zaodpravo nejasnosti, v funkciji potrditve pravilnosti sogovorcevega izreka ter v funkciji konverzaci­jskega dueta. • Po prekinitvi Vobehspodnjihprimerihseponovitevpojavipoprekinitvi.Razlikamednjimajele,dagre vprvem primeru zasamoprekinitev, v drugemprimeru pa zaprekinitevnekogadrugega.V primeru [50] Helena razlago besede polan ‘perutnina’ prekine z metabesedilnim izrekom Kaj ‘ali’ zdaj posnemaš? V primeru [51] pa vstopi Stankova ženaAna, ki jo zanima, kako pogovor napreduje (Gre kaj, gre ‘ali gre’?). V obeh primerih govorca cutita, da kljucni le­ksem(polan vprvemprimeruin za krast vdrugem)zaradiprekinitvenivecdovoljprisoten v poslušalkini aktivni hrambi, zato ga ponovita.53 Govorec tovrstno ponovitev uporabi tudi v primerih prekrivajocega (hkratnega) govora, kadar meni, da sogovorec tega, kar je pove­dal, ni slišal, ter takrat, ko govor preglasi hrup npr. ob cesti, ko gre mimo tovornjak (Mön­nink1996:121).Vprašanjeje,aligretuzaponavljanjeprekovloge,sajgovoreczacetiizrek samo nadaljuje oziroma enako kot pri spontani dopolnitvi samo sledi že zacetemu nacrtu, kar pomeni,da vloga ni samostojna, ampak samo nadaljevanje prejšnje. Kontekst: Helena razlaga pomen leksema polan. [50]54 H.: Po'la.n po'mi..ne … Ki pos'ni..m.š zdaj? D.: 'Ja.. 'Ja., k.r k.r 'po.fte. H.: Po'la.n po'mi..ne .'s.. 'v..rste ž'va.li. Kontekst: Stanko Pulec pripoveduje, kakšne so bile njegove izkušnje s Palestinci, ki so bili »leni kot greh«. [51]55 53 O ponavljanjupo prekinitviglej tudiBeaugrande, Dressler(1992: 46). 54 [50] H.: Polan pomeni … Kaj posnemaš zdaj? D.: Ja. Ja, kar kar povejte. H.: Polan pomeni vse vrste živali. 55 [51] SP.: Marija, leni kot greh. Za krasti … AP.: Kako je, kaj gre, gre? D.: Gre, gre. SP.: za krasti … SP.: Ma'ri.ja, 'li..ni ku .'ri..x. Za k'ra.st … AP.: Ka'ku.. j., .'ra. 'ki., .'ra.? D.: G'ra., .'ra.. SP.: za k'ra.st … 'p..rvo 'di..lo pok'ra.d.j, k.r ki 'vi.d.j. D.: 'Ri..s? SP.: 'Fu.rbi sa b'li. te ... 'p..rve k'la.se. .'si. sa pa / 'na: boj k'ra.dli za 'žive.š, sa k'ra.dli o'ro.žje, tut ce sa 'p..ršli, 'tu.. .'se. pok'ra.dli, k.r sa sa … Ti .'la.di u 'te.be an ti 'm..j za 'no.rca. Ce ti 'mu..ri (nerazumljivo). 'Vi..rvi mi. • Odprava nejasnosti Ce govorec neko jezikovno prvino, ki jo je izrekel predhodni govorec, ponovi v rastoci intonaciji, to je intonaciji, znacilni za vprašanja, to, v nasprotju s ponovitvijo s padajoco intonacijo, ki signalizira razumevanje in strinjanje, pomeni, da pomena ali izgovora jezi­kovne prvine ni razumel. Ponovitev v obliki vprašanja je že po svoji naravi kohezivna in koherentna,sajzahtevaodgovor,tojenadaljevanjekonverzacije(Egner1996:72;Feldman in Kalmar 1996: 80). V primeru [52] Danila s ponovitijo leksema v rastoci intonaciji pre­verja,alijeizgovorbesederazumelapravilno.VprekrivajocemgovorujoMarijainHelena popravita. Kontekst: Helenain Marija pripovedujeta o živalih, ki so jih redili doma. [52]56 H.: 'Sa.mo ot s'vi.nsk..a b'lo., d'ru.z..a m.'sa. 'ni.smo poz'na.l 'te.kr.t, 'ne.. An 'po.le 'po.le s. ra.'na.lo p.r n.s 'pu.xno po'la.na. D.: Pu'la.na? M., H.: *Po'la.na, po'la.na, p.'la.na.* • Potrditev pravilnosti sogovorcevega izreka Kot je bilo že omenjeno, ponavljajoci se leksem preko govorceve vloge signalizira maksi­malno aktivno spremljanje diskurza ter višjo stopnjo koherence, kot jo dosežejo oporni si­gnali.Izgovorjenspadajocointonacijopomenistrinjanjezgovorcem.Vzgledu[53]Danila pokaže, da besedo sprejemain razume. Kontekst:PepiinLojzpripovedujeta,kakosomerilialkoholnostopnjomošta,kisoga v grajski kleti prevzeli od kmetov. Danilo zanima, kako se je naprava imenovala (1). Lojz pove (2), Danila pa s ponovitvijo preko vloge potrdi, da je povedano razumela in sprejela (3).57 Lojz ji pritrdi s ponovitvijo leksema in opornim signalom ja (4). Danila naprej spra­šuje,alije maligan ‘naprava za merjenje alkoholne stopnje’ italijanskabeseda(5).Lojziz­razi verjetnost, da je (6). Pepi z dvakratno ponovitvijo leksema italijansko pritrjuje vsebini Lojzovega izreka (7). najprej pokradejo, kar vidijo. D.: Res? SP.: Prebrisani so bili kot ... hudic. Vsi so pa / ne bodo kradli za živež, so kradli orožje, tudi tja so prišli, vse so pokradli, kar so so …. te gledajo v tebe in teimajo za norca. Ce ti morejo (nerazumljivo). Verjemi mi. 56 [52] H.: Samo svinjsko je bilo, drugega mesa nismo poznali takrat, ne. In potem se je gojilo pri nas veliko polana. D.: Pulana? M., H.: *Polana, polana, p.lana.* 57 Ponavljanjaprekovlogevfunkcijisignaliziranja,dajeposlušalecgovorcapozornoposlušalterda povedano razume in sprejema, so ena od osnovnih znacilnosti govorjene konverzacije. Glej tudi Mönnink(1996: 119) inBiber idr. (2000: 157). [53]58 D.: (1) Ka'ku.. s. 're.klo 'ti.sti 'mi..ri? L.: (2) Mali'ga.n. D.: (3) *Mali'ga.n.* L.: (4) *Mali'ga.n, 'ja..* D.: (5) T.l'ja.nska 'vi.šno, 'ne.? L.: (6) Mali'ga.no ver'je.tno, d. j. t.l'ja.nsko. P.: (7) T.l'ja.nsko, 'ja., t.l'ja.nsko. Kontekst: Lojz in Pepi še vedno pripovedujeta o maliganu. Pepi še enkrat pove, da so merili z maliganom. S ponovitvijo leksema maligan Lojz potrdiresnicnostPepijevegaizreka(2).Pepiskušapotemleksemnadaljerazložiti,vendars ponovitvijoglagolaimeti nakaže,daustrezenleksemšeišce(3).VtemtrenutkuvskociLojz in s pomocjo spontane dopolnitve prispeva potrebno informacijo (4). Pepi s ponovitvijo leksema alkohol potrdi resnicnost predhodnega izreka(5). [54]59 P.: (1) 'Ja., smo 'mi..l 'ti.st mali'ga.n, *'re.ci.* L.: (2) *Mali'ga.n* s. 're.klo. P.: (3) An po 'ti.st.n s. 'mi..rlo, 'ko.lko 'ma. ... 'ko.lko 'ma. L.: (4) 'ko.lko 'ma. alko'xo.la P.: (5) alko'xo.la. Kontekst: isti kot v prejšnji besedilni transakciji. Danilo zanima, kako se je imenovala firma, ki je od kmetov v Brdih kupovala mošt ali vino (1). Lojz odgovori (2), Pepi s ponovitvijo leksema nakaže, da pogovor spremlja aktivno, s clenkom ja pa dodatno pokaže, da se z odgovorom strinja (3). Danila s ponovno pojavitvijo leksema nakaže, da je odgovor sprejela (4). Toda Lojz v nadaljevanju cuti, da je potrebno sistem prevzemanja in odkupovanja Danili razložiti natancneje. Zato pove, da je bila vinska klet na Dobrovem samo prevzemno skladišce, da ljudem ne bi bilo potrebno voziti grozdja v Gorico (5). Pepi s ponovitvijo predloga okoli potrdi sicer neizraženo pro­pozicijo,dabibilosicerpotrebnogrozdjevozitipostaricestiskoziPlave(6).60 Pepinadalje pove,dajebilotudivVipolžahpodobnoprevzemnoskladišce(7).Lojzsponovitvijoizreka V Vipolžah je bilo pa isto in s clenkom ja pokaže, da diskurz aktivno spremlja in da se s Lojzovo trditvijostrinja (8). [55]61 D.: (1) Ka'ku.. s. k'li.cla 'fi..rma? 58 D.: (1) Kako se je reklo tisti meri? L.: (2) Maligan. D.: (3) *Maligan.* L.: (4) *Maligan, ja.* D.: (5) Italijanskogotovo,ne?L.:(6)Maliganoverjetnodajeitalijansko. P.:(7)Italijansko,ja,italijansko. 59 [54] P.: (1) Ja, smo imeli tisti maligan, *pravijo.* L.: (2) *Maligan* se je reklo. P.: (3) In s tistim se je merilo, koliko ima ... koliko ima L.: (4) koliko ima alkoholaP.: (5)alkohola. 60 Potem, ko se je leta 1947 meja med Jugoslavijo in Italijo zaprla, je bila Bricem najkrajša pot do Gorice cez Locnik zaprta. Do nastajajocega mesta NoveGorice so lahkoprišli le postarivojaški cesti skozi Plave v Soški dolini. Za to pot so uporabljali izraz okoli, Moramo iti okoli, ker je ta cesta dejansko pomenila veliko daljšo pot do Nove Gorice kot cestacez Prevalo in Locnik. 61 [55] D.: (1) Kako se je klicala firma? L.: (2) *... Vino Gorica.* P.: (3) *Vino Gorica,* ja. D.: (4) Vino Gorica je kupovalo. L.: (5)Ja. Veš,tojebilo pa … Dobrovo je bilopod ... … kot nabiralno skla­dišce, ne, to je za Brda, ne, da ljudje niso vozili mošta dol / okoli.P.: (6) Okoli, ja.(7) In v Vipolžah je bilo *isto.* L.: (8) *VVipolžah je bilo* paisto,ja. L.: (2) *... 'Vi.no Go'ri.ca.* P.: (3) *'Vi.no Go'ri.ca,* 'ja.. D.: (4) 'Vi.no Go'ri.ca ku'pa.vlo. L.: (5) 'Ja.. 'Vi..š, 'to. je b'lo. pa … 'Do.brovo j. b'lo. pot ...… ku nabi'ra.lno skla'di.šce, 'ne., 'tu.. je za 'B..rda, 'ne., d. .ld'je. 'ni.so u.'zi.l 'mo.št 'do.l / o'ku..l.. P.: (6) O'ku..le, 'ja.. (7) In u 'Vi.pužix j. b'lu.. *'i.sto.* L.: (8) *U 'Vi.pužix j. blo* pa 'i.sto, 'ja.. Vnaslednjem zgledu govorki potrdita pravilnost izgovora besede kruh. Kontekst: Helena omeni, da je nekoc v njeni družini veliko pekla kruh teta. Ker ima leksem kruh v Brdih dve izgovorni razlicici: k'ru.x in k'ro.x, Danilo zanima, ali v Neblem pravijo k'ro.x.Helena inMarijana njenovprašanje odgovoritapritrdilno,insicerzdvakra­tno ponovitvijo leksema kroh. [56]62 H.: 'Ja., 'do.st 'pu.xno 'ca.jta, k. 'o.na 'pe.kla k'ro.x. D.: A'xa.. Ki 're.cta vi k'ro.x? M., H.: *K'ro.x, 'ja., k'ro.x.* D. (se obrne proti H.): Tut 'vi. 're.cta k'ro.x? M., H.: *'Ja., k'ro.x, k'ro.x.* Ponovitev v funkciji potrditve pravilnosti sogovorcevega izreka se povezuje s poja­vom, ki je v spontani konverzaciji razmeroma pogost. Coates (1995: 49) ga imenuje kon­verzacijski duet (conversational duet) alien glas (single voice). • Konverzacijski duet Pojav je v konverzaciji zlasti pogost takrat, kadar imata udeleženca veliko skupnega véde­nja, kot je v primeru dobrih prijateljev ali sorodnikov (zakoncev, bratov in sester, staršev in otrok)(Coates1995:49).63 Takratlahkonasprotitretjemusogovorcudelujetakotenglas,pri cemer govorca B in C ali odgovarjata govorcuAistocasno z enakim odgovorom – pri tem pride do prekrivajocega (hkratnega govora) [57] – ali z istim odgovorom odgovarjata drug zadrugim [58] –pritemgre za navideznoredundancovizražanju,kar padejansko pomeni, da govorca odgovarjata skupaj, torej kakor en glas. Razlika med konverzacijskim duetom in ponavljanjem v funkciji potrditve pravilnosti sogovorcevega izreka je vcasih na pogled zelo zabrisana, saj je oblika ponavljanja enaka – gre za ponovitev sogovorcevega izreka ali njegovega dela.64 Vendar dejansko razlika obstaja. Pri pritrditvi sogovorcevemu izreku govorec B pritrditemu,karje rekelgovorecA,karpomeni, da gre za dve vlogi,medtemko prikonverzacijskemduetugovorcaBinCodgovarjataskupajkakorenglas,karpomeni,da jevlogaleena. PojavkonverzacijskegaduetavgovorjenemdiskurzutakopotrjujeGriceovo nacelosodelovanjatertezo,dajekonverzacijakooperativnainkolektivnadejavnost. Kontekst:MarijainHelenarazlagata,dasokotelnaognjišcupostavilina trpiš ‘kovin-ski podstavek’, kijeimeltrinoge.Danilaizgovorbesedepreveri(1),Marijarazloži,kakšen 62 [56] H.: (1) Ja,kakodosticasa,daonajepeklakroh. D.:(2)Aha. Kajvirecetekroh?M.,H.:(3)*Kroh, ja, kroh.* D. (se obrne proti H.): (4) Tudi virecete kroh? M., H.: (5) *Ja,kroh,kroh.* 63 Tako govorno obnašanje lahko najdemo tudi pri pogovoru med tesnimi prijatelji brez prisotnosti tretjega sogovorca (Coates 1995: 49). 64 Polegtegajepriobehtipihponavljanjaizrek,kivsebujeponavljanoprvino,zaprvimizrekomali znjim prekriven. je bil trpiš (3), s sestro skupaj pa kot en glas dodata, da je imela grdela ‘trpišu podoben podstavek’, nakateri so peklipolento, štirinoge (3). [57]65 D.: (1) Ka'ku.. ste 're.kla, t.r'pi.š? M.: (2) T.r'pi.š 'mi... t'ri. 'no..e, M., H.: (3) *..r'de.la 'mi..la pa š'ti..ri.* Kontekst: Helenain Marija Danili razlagata, kako sodomasušili sadje. Danilo zanima, ali so posušeno sadje jedli predvsem otroci (1). Marija odgovori s clenkom tudi,kigašeponovi(2).Helenanjenodgovordopolnizizrekom,dasošeposebej velikosušilifige(3).Danilošezanima,kakososadjeposušili(4).NajprejodgovoriMarija (5),potemšeHelena(6).Izrek(6)jenaprvipogledodvecen,sajjeMarijavizreku(5)zado­voljivoodgovorilanaDanilinovprašanje,todagledenato,dastaMarijainHelenasestri,ki imata zelo podobno skupno védenje, pa tudi vprašanje je bilo namenjeno obema, dejansko ne gre za redundanten odgovor, ampak ga lahko razumemo kot del konverzacijskega dueta oziromadelistegaglasu.Stegastališcaizrekov(5)in(6)nemoremojematikotdvehloce­nih odgovorov, ampak kotskupen, združen glas. [58]66 (1) D.: An 'tu.. 'su.xo 'sa.dje, s.n 'ti..la še 're.ct, ki sta 'j..dli t.'ku.. ot'ro.ci? (2) M.: 'Tu.di, 'tu.di. (3) H.: 'Fi..e po'se.bno. (4) D.: Ma ka'ku.. sta .a pa po'ši.l? (5) M.: Na 'so.ncu. (6) H.: .'se. na 'so.ncu. Problematikaponavljanjvgovorjenemjezikusejeizkazalazakompleksnotemo,kibi zahtevalapoglobljenštudijustrezneliteratureinširokoempiricnoraziskavo.Kljubtemupa lahko iz razpravljanja zakljucimo naslednje: ponavljanja, ne glede na to, v kakšen namen konkretno jih govorec uporabi, služijo enemu osnovnemu cilju, to je pritegnitvi pozornosti na relevantne prvine, ki jih govorec s ponovitvijoizpostavi. 4.5 MOTENAKOHERENCA Koherencaje,kotjebiložereceno,skalarnipojav.Topomeni,dasonekaterabesedilabolj, druga pa manj koherentna, ali natancneje, nekaterim sprejemnikom so koherentna bolj, drugimpamanj.Gledenatodefinicijolahkotrdimo,dasobesedilazanjihovesprejemnike navadno le delno koherentna oziroma da sta si tvorcevo in sprejemnikovo razumevanje besedila le podobni, zelo redko pa popolnoma identicni. S tega stališca je sprejemnikova koherenca vedno le delna koherenca, ki sicer lahko doseže visoko stopnjo na lestvici med nekoherenco in koherenco, še vedno pa ni prekrivna s tvorcevo. Vsaka interpretacija be-sedila je zato le približna. Toda delna koherenca je še vedno koherenca in jo je potrebno locitiodnekoherenceoziromanekoherentnegagovora,kijeznacilenzaljudizmoteno(npr. shizofreniki) ali še ne dovolj razvito govorno kompetenco (otroci), in motene koherence. 65 [57] D.: (1) Kako ste rekla, trpiš? M.: (2) Trpišje imel trinoge, M., H.: (3) *grdelaje imela pa štiri.* 66 [58] (1) D.: In to suho sadje, sem hotela še reci, ste ga jedli tako otroci? (2) M.: Tudi, tudi. (3) H.: Fige še posebej. (4)D.: Ampak kako ste gapa posušili?(5) M.: Nasoncu. (6)H.: Vsena soncu. O moteni koherenci govorimo takrat, kadar sprejemnik delne razumljivosti tvorcevega be-sedila ne zmorevec tolerirati, to je,ko predpostavlja, da se njegova interpretacija koheren­ce bistveno razlikuje od tvorceve, ali ko verodostojne koherence sploh ne (z)more (vec) vzpostaviti.Zgovorcevegastališcapajekoherencamotenatakrat,kadarsprejemnik»jasno pokaže,daslišanemune(z)morevecpripisati(dovoljvisokestopnje)koherence«(Bublitz, Lenk 1999: 155). To lahko, denimo, pokaže z vprašanjem (Prosim? Nisem vas razumel.), z vprašanjem po dodatnem pojasnilu (Mi to lahko še enkrat razložite?), z uporabo clenka (A?), z nejezikovnim sporocilom (npr. dvig obrvi) ali celo tako, da pokaže nezanimanje za nadaljevanje pogovora. Ce se strinjamo s hipotezo, da je koheriranje zapleten proces, se moramo vprašati, zakajjepotemmotenekoherencevnašemsporazumevanjurelativnomalo,celovprimerih, v katerih je tvorcev jezikovni material na pogled dalec prereven za normalno vzpostavitev koherence. To si lahko razložimo z dejstvom, da govorci na splošno izhajamo iz predpo­stavke,dajeto,karslišimoalipreberemo,koherentno,cetudimogoceodnaszahtevavzpo­stavljanjenemogocihpovezav. Kljubmotnjam,dokaterihlahkoprihajamedsprejemanjem informacij, smo sprejemniki prepricani, da tvorci ustvarjajo koherentna besedila.67 Ko na­letimo na motnjo, torej ko besedilo nismo sposobni videti kot koherentno, upoštevamo t. i. nacelo pomanjkljive koherence (defaltprincipleofcoherence),pokaterempredpostavlja­mo,dajebesedilovseenokoherentno,kernepoznamorazloga,zakajtvorecnebiupošteval splošnega nacela sodelovanja (prav tam: 156). Nacela pomanjkljive koherence se zaveda tudi govorec, zato od sprejemnikov pricakuje, da bodo v tem, kar pove, kljub morebitne-mulokalnemunerazumevanju,prepoznalikoherentnoceloto.Topomeni,davsiudeleženci komunikacije upoštevajo in sprejemajo nacelo pomanjkljive koherence preprosto zato, ker upoštevajo osnovno nacelo sodelovanja, iz katerega izhaja nacelo pomanjkljive koherence in po katerem prevzemajo odgovornost glede uspešnega vzpostavljanjakoherence vsi ude­leženci komunikacije (pravtam:157;Traxler inGernsbacher1995: 216). Zaradi predpostavljanja, da koherenca mora obstajati, ceprav je trenutno ne zmore vzpostaviti, si sprejemnik za odpravo pomanjkljive koherence oziroma lokalne nekohe­rence navadno pomaga s prošnjo za pojasnilo ali s prošnjo po dodatnih informacijah, npr. Cakajte, kaj natancno mislite s tem?, Kako to mislite?. Na drugi strani pa govorec spreje­mnika vodi tako, da nenehno spleta (tesno) mrežo znotrajbesedilnih povezav, na primer z uporabokohezivnihsredstev. Hkratipazrabometabesedilnihizrekovkot Ste razumeli?, Ti je jasno?, Me dohajaš? preverja sprejemnikov interpretativni proces. Ko udeleženci komunikacije diskurzu ne (z)morejo vec pripisati koherentnosti, mo-rajo za ponovno uspešnost komunikacije že povedano skupaj rekonstruirati, kar pomeni, da morajo svojo prvotno interpretacijo zavreci. V tem smislu koherenca v interakcijskem kontekstu ne more nikoli biti staticna, ampak dinamicna, to je v procesu; do motenj lahko pride v trenutku in takrat je potrebna njena ponovna vzpostavitev, s pomocjo pojasnila, diskurzivnih oznacevalcev, samopopravkov itd.68 Slika 4 prikazuje poenostavljen interakcijski razvoj nerazumevanja. Povzeta je po Bazzanella in Damiano (1999: 184). 67 Motena koherenca še ne pomeni motene kohezije ali, bolje receno, nekohezivnosti in, nasprotno, motena kohezija še nepomeni,da jebesedilonekoherentno. O tem je bilgovor v4.2. 68 Pomanjkanje koherence kot simptom nerazumevanja dela besedila ali celega besedila je razisko­ valo vec jezikoslovcev; med njimi Schegloff in Bublitz, v racunalniškem jezikoslovju pa McRoy inHirst. 4.5.1 Vzroki prekinitve oziroma motnje koherence v konverzaciji Ceprav je vzpostavljanje koherence zapleten proces, primerov motene koherence v vsa­kodnevnem komuniciranju ni veliko, in sicer predvsem zato, ker udeleženci prevzemajo skupno odgovornost za vzpostavljanje koherence v diskurzu in hkrati upoštevajo nacelo pomanjkljive koherence (Bublitz in Lenk 1999: 172). Ce do motenj vseeno pride, so te lahko dveh vrst: 1. namerne in 2. nenamerne (na­kljucne). Namerno motnjo lahko sproži, denimo, ucitelj v šoli, ko ugotovi, da ucenci ne spremljajonjegoverazlage.Stemucencemprepreci,dadeludiskurzapripišejokoherenco. Cilj namerne povzrocitve motnje je vnovicna pridobitev pozornosti sprejemnika.69 Do ne­namernih motenj pa pride, cesprejemnik upošteva nacelo sodelovanja,to je,setrudivzpo­stavitikoherencoinjodejanskolahkotudivzpostavi,vendardrugacno,kotjojenameraval govorec. Potencialnih vzrokov nenamerno motene koherence je vec. Bublitz in Lenk (1999 166–170) navajata naslednje: 1. nejasna ali dvoumna referenca, 2. tematski zdrs, 3. zame­njava teme in 4. zamenjava registra (besedilne zvrsti). V obravnavanih narecnih besedilih primerovmotenekoherenceniveliko,kerstaobaalivsigovorcidejanskoupoštevalinacelo sodelovanjaternacelopomanjkljivekoherence.Topomeni,dasoseskupnotrudilivzposta­vljatikoherencovdiskurzu,obprimerihpomanjkljivekoherencepasozvprašanjioziroma prošnjami za pojasnilo nerazumevanje sproti odpravljali. Našli smo primere nejasnega in dvoumnegavzpostavljanjareference,primeremotnje,kisonastalizaradizamenjavejezika, ter primere motnje, katerih vzrok je bil tematski zdrs. Primerov lokalne nekoherence, ki bi jo povzrocila zamenjava teme, nismo našli. Mogoce je vzrok v tem, da smo zamenjavo temevelikokratuvajalisamizvprašanji,patudivtem,dasosogovorcinovetemenajavlja­li z izreki kot: Ti, pa ti povem še to. Smo pa v besedilih zasledili še dva dejavnika, ki sta povzrocila nenamerne motnje v vzpostavljanju koherence, in sicer nepoznavanje leksema ter kršenje nacelapricakovane normalnostidiskurzivne vsebine.70 Slika 5 prikazujevzroke prekinitve oziroma motnje koherencev konverzaciji. A) Nepoznavanje leksema V spodnjih primerih je do nerazumevanja besedilne transakcije in motnje v koherenci pri Daniliprišlozaradinepoznavanjaleksemainnjegovegapomena.KoMarijainHelenanera­zumljenileksemzadovoljivopojasnita,insicerzuporaboparafrazeinvprvemprimerutudi podpomenk leksema, je koherenca besedilne transakcije spet vzpostavljena. Kontekst: Marija, Helena in Danila se pogovarjajo o briški kuhinji nekoc. Helena in Marija razlagata, kaj so jedli za zajtrk,kosilo in vecerjo terkatere vrste mesa so poznali. Analizirana besedilna transakcija se zacne z vlogo, v kateri Helena razlaga, da so od mesa uživali najvec svinjsko. Poleg tega so redili tudi polana (1). Danila pomena leksema polan ne razume, zato postavi elipticno vprašanje Pulana? (2), s katerim sprašuje po po-menu besede in hkrati po njenem pravilnem izgovoru. Helena in Marija Danilin nepravilni izgovor besede popravita in ga podkrepita z dvema ponovnima pojavitvama leksema (3), ne razložita pa njegovega pomena. Zaradi asociacije z besedo puran, Danila sklepa, da gre najbržzatožival(4).Helenavidi,daDanilabesedenerazume,zatozacnepojasnjevatinjen 69 Primer: ucitelj biologije ucencem razlaga o življenjskih pogojih plazilcev. Opazi, da se ucenci dolgocasijo,zatozacnegovoritioposebnihkacah,kiimajokrila. Znamernimkršenjem njihovih pricakovanj o diskurzivnitemi skuša ponovno pritegnitinjihovo pozornost. 70 Nacelopricakovane normalnosti diskurzivne vsebine, ki je eden od temeljnih semanticnih pogo- jev za vzpostavljanje in ohranjanje koherence v diskurzu, jepodrobnejepredstavljeno v4.9.2. SLIKA 4 INTERAKCIJSKI RAZVOJ NERAZUMEVANJA Ponovno vzpostavljanje koherence pomen. Vendar svojo razlago prekine z metabesedilnim izrekom Kaj ‘ali’ zdaj posnemaš? (5) Po Danilinem pritrdilnem odgovoru (6) z razlago nadaljuje (7). Danila še vedno ni vzpostavila koherence, vendar ne zato, ker še ni razumela razlage, ampak zato, ker besede pulan nišenikolislišala.Zatovnovicpreverisvojerazumevanjeizgovorabesede(8).Hele­na in Marija jo ponovno popravita (9), potem pa Helena s podpomenkami (purani, kokoši, petelini, race in gosi) besedo razloži še natancneje (10). V besedilni transakciji se pojavi vecponovnihpojavitev. Njihovavlogavtemprimerujedvojna:razjasnitipravilenizgovor besede in pojasniti, kaj pomeni. Ko Danila izbere za temo svojega izreka del reme iz pred­hodnegaizrekaIn kaj so pa bire ‘race’?,predpostavljamo,dajenjena,tojesprejemnikova, koherenca ponovno vzpostavljena. SLIKA 5 VZROKI PREKINITVE OZIROMA MOTNJE KOHERENCE V KONVERZACIJI NEPOZNAVANJE LEKSEMA ZAMENJAVAJEZIKOVNE ZVRSTIALI JEZIKA NEJASNAREFERENCA OZIROMANEZMOŽNOST VZPOSTAVITVE REFERENCE TEMATSKI ZDRS ZAMENJAVATEME KRŠENJE NACELA PRICAKOVANE NORMALNOSTI [59]71 H.: (1) 'Sa.mo ot s'vi.nsk..a b'lo., d'ru.z..a m.'sa. 'ni.smo poz'na.l t.k'r..t, 'ne., an 'po.le 'po.le s. ra.'na.lo p.r 'n..s 'pu.xno po'la.na. D.: (2) Pu'la.na? M., H.: (3) *Po'la.na, po'la.na, p.'la.na.* D.: (4) Ma 'tu.. j. pu'ra.n. H.: (5) Po'la.n po'mi..ne … Ki pos'ni..m.š z'da.j? D.: (6) 'Ja.. 'Ja., k.r k.r 'po.fte. H.: (7) Po'la.n po'mi..ne .'s.. ‚v..rste ž'va.li. D.: (8) Pu'la.n? H., M.: (9) *Po'la.n. Po'la.n.* H.: (10) Po'la.n so bli dind'jo.ti, ka'ku..še, p.t.'li.ni, 'ra.ce an 'bi..re an ku'ni.ni. D.: (11) An 'ki. sa pa 'bi..re? Besedilna transakcija [60] spada v isti besedilni kontekst kot besedilna transakcija [59]. Zacne se z Danilinim vprašanjem, kaj so naredili oziroma kako so si pomagali, kadar jim je zmanjkalo mesa (1).V izreku (2) je Marijin in Helenin govor prekrivajoc in nerazu­mljiv. Verjetno njegovo vsebino Marija še enkrat povzame v izreku (3). Helena v naslednji vlogi ponudi natancnejši odgovor in v zadnjem izreku svoje vloge (7) uvede novo temo kumpanadih. Toda identifikacija predlagane teme pri Danili povzroci problem, ker besede ne razume.Zato postavipoizvedovalno vprašanje Kaj pomeni kumpanadih? (9). Izrek (10) se zdi v lokalnem kontekstu nekoherenten, vendar z njim Helena in Marija še odgovarjata naDanilinoprvovprašanjeIn recimo, ko vam je zmanjkalo klobas? (1).Vizreku(11)zacne 71 [59] H.: (1) Samo svinjsko je bilo, drugega mesa nismo poznali takrat, ne, in potem potem se je gojilo pri nas veliko polana. D.: (2) Pulana? M., H.: (3) *Polana, polana, polana.* D.: (4) Ampak to je puran. H.: (5) Polan pomeni … Kaj posnemaš zdaj? D.: (6) Ja. Ja, kar kar povejte. H.: (7) Polan pomeni vse vrste živali. D.: (8) Pulan? H., M.: (9) *Polan. Polan.* H.: (10) Polan so bili purani, kokoši, petelini,race in bire in zajci. D.: (11)In kaj so pabire? HelenaodgovarjatinaDanilinovprašanjeobesedi kumpanadih,vendarzacnepojasnjevati, odkodizviratabeseda.Tuspetpridedomotnjevkoherenci,tokratpriHeleni.ZatoDanila njenizrekprekineinvnovicpostavivprašanjeoidentifikacijiteme,ledatokratnamestole­ksema kumpanadih uporabianaforicni kazalni zaimek to, Ma ‘ampak’ kaj pomeni to? (12). Zanima jo namrec, na katero entiteto se beseda nanaša in ne od kod izvira. Marija v izreku (13) na vprašanje odgovori z Meso na splošno. Tako bi bilo (12). Danila leksem kumpana­dih ponovi (14), kar je za Marijo najbrž znak, da ga še vedno ne razume, zato pojasnjuje naprej: Kumpanadih je bilo, kar se tice svinjskega mesa ‘kumpanadih pomeni vse svinjsko meso’ (15). Z odlocevalnim vprašanjem Vse svinjsko meso se je reklo kumpanadih ‘vsemu svinjskemu mesu ste rekli kumpanadih’? (16)Danilašeenkratpreverisvojerazumevanje.S HeleninimodgovoromTako se je reklo, ja ‘tako smo rekli, ja’(17)jerazumevanjebesedilne transakcije pri Danili ponovno vzpostavljeno. [60]72 D.: (1) An r.'ci.mo, k.r v.n j. z'ma.jnklo kl.'ba.s? H., M.: (2) *(nerazumljivo)* M.: (3) *Ma 'ni..s* z'ma.jnkli. H.: (4) 'Be.n, 'k..d.r k. j. z'ma.jnk.lo 'ti.ste … (5) J. blo t.'ku.. na'ra.to, d. j. 'mo..lo 'j..t t.r'ka.j 'ca.jta nap'ri., d. smo k'ri.l 'ca.jt, 'ne.. (6) An 'po.le pa so b'li. 'bi.. š'pe.x al pa š'pe.x ot p.r'šu.ta, š'pe.x ot p'le.ca. (7) 'Te.k.rt smo tut pus'ti.l p'le.ce .'se., t.'ku.. d. si j. pa 'ti.ste nadalje'va.lo, d. ni blo bres / kumpa'na.dixa, kumpa'na.dix. (8) S. 're.klo kumpa'na.dix (nerazumljivo). D.: (9) 'Ki. po'mi..ne kumpa'na.dix? H., M.: (10) *'Ne., 'ne.* (nerazumljivo). H.: (11) 'Tu.. j. s'ta.ra … D.: (12) Ma 'ki. po'mi..ne 'tu..? M.: (13) M.'su.. na sp'lo.šno, t.'ku.. bi b'lo.. D.: (14) Kumpa'na.dix. H.: (15) Kumpa'na.dix j. b'lo., k.r s. 'ti.clo s'vi.nsk..a, 'ne.. D.: (16) .'se. s'vi.nsko m.'su.. s. 're.klo kumpa'na.dix? H.: (17) S. 're.klo, 'ja.. B) Kršenje nacela pricakovane normalnosti Pomemben kognitivni pogoj za vzpostavitev koherence s stališca semanticne teorije je t. i. pricakovana normalnost (assumed normality) semanticne vsebine (van Dijk 1992: 106).73 Ceseposredovaneinformacijenevkljucijovsprejemnikovokvirpricakovanenormalnosti, 72 [60] D.: (1) In recimo, ko vam je zmanjkalo klobas? H., M.: (2) *(nerazumljivo)* M.: (3) *Saj niso* zmanjkale. H.:(4)No,kadarjezmanjkalotisto …(5)Jebilotakonarejeno,dajemoraloititoliko casanaprej,dasmopokrilicas,ne. (6)Inpotemsobilijebilamastalipamastodpršuta,mastod pleceta. (7) Takrat smo tudi pustili plece vse, tako da se je pa tisto nadaljevalo, da ni bilo brez / kumpanadiha,kumpanadih. (8)Sejereklokumpanadih(nerazumljivo). D.:(9)Kajpomenikum­panadih? H., M.: (10) *Ne, ne* (nerazumljivo). H.: (11) To je stara … D.: (12) Ampak kaj pomeni to?M.:(13)Mesonasplošno,takobibilo. D.:(14)Kumpanadih. H.:(15)Kumpanadihjebilo,kar se ticesvinjskega,ne. D.: Vsesvinjskomeso seje reklo kumpanadih?H.: Se je reklo, ja. 73 Vec o tem glej v 4.9.2. lahko govorimo o kršenju nacela pricakovane normalnosti semanticne vsebine, kar lahko povzroci trenutno prekinitev poslušalceve koherence, kot lahko vidimo v zgledu [61]. Kontekst: Stanko Pulec pripoveduje, kako je bil leta 1943, v casu, ko je kapitulirala Italija, s svojo divizijona grškem otokuSamosu. Komandantdivizije se odloci pred prihajajocimi nemškimi cetami umakniti v Turcijo in se predati Angležem. Svojim vojakom ponudi na izbiro, naj se skupaj z njim vdajoAngležem ali naj pocakajo na Nemce (4)–(5).Vsi vojaki seodlocijo,daskupajssvojiminadrejenimizapustijoGrcijo(5).PotemStankopove,daso obodhoduubilivsehtriinsedemdesetmul(6).IzrekjezaDanilopopolnomanepricakovan, ker krši nacelo pricakovane normalnosti semanticne vsebine. Ne razume, zakaj bi morali naenkrat ubiti toliko živali. To povzroci motnjo v njenem sprejemanju diskurza. Nove informacije ne zna interpretirati in je vkljuciti v kontekst, hkrati pa ne ve, ali je izrek sploh razumela pravilno, zato postavi elipticno vprašanje Ubili? (7). Stanko s clenkom ja in ponovitvijo leksema ubili potrdi njeno razumevanje (8). Danilina dvakratna ponovitev leksema skupaj z medmetom aha pomeni potrditev, da je vsebino razumela pravilno (9), vendar Stanko zacuti, da njeno splošno védenje o svetu ne vsebuje podatkov o tem, da so v vojski živali ubijali zato, da ne bi prišle v sovražnikove roke, zato ji ponudi pojasnilo (10)–(13). [61]74 SP.: (1) An 'da.j, 'u..nde 'bi.. … (2) Te'ne.nte 'n..š je 'šu. na ko'ma.ndu 'do.l na (nerazumljivo) ... ko'ma.ndu divi'zi.je an n.s j. p'ra.šu … (3) Smo 're.kli t.'ku.. … (4) 'N..rtta kur c'ta., c. 'c..sta 'j..t x 'Ni..mc.n, 'bi..šta x 'Ni..mc.n, j.st .'ra.n z Ang'le.žmi, 're.ku gene'ra.l. (5) 'P..ršu 'do.l, po'vi..du lix t.'ku.. an smo n.r'di.l lix t.'ku... (6) Smo u'bu.jli trian'se.d.ndeset 'mu.l. / D.: (7) U'bu.jli? SP.: (8) 'Ja., u'bu.jli. D.: (9) U'bu.jli, a'xa.,*u'bu.jli.* SP.: (10) *U'bu.jli,* 'ne.. (11) Z.'tu.. ki z.'ki., ki 'lo.xko bi 'da.l 'G..rk.n, ki sa 'nu.cli. (12) 'Re.ku, s. 'lo.xko 'da.mo, 're.ku, 'sa.mo p'ri.di 'Ni..mci, j.x po'be.ri, ki j. 'ni..mški ... vo'ja.ški p'le.n. (13) U'bu.jli .'sa. .'sa. ... 'mu.le, 'ko.nje, ki smo 'mi..l od ofi'ci..rju an 'po.le 're.ku, 'ju.tre z'ju.tro u'te.cmo u 'Tu.rciju. C)Nejasna referenca oziroma nezmožnost vzpostavitve reference Dejanje identifikacije referenta je za poslušalca lahko delno ali popolnoma neuspešno. V 74 [61] SP.:(1)Inzdaj,tamjebil …(2)Porocniknašješelnakomandodolna(nerazumljivo)...koman­ dodivizijeinnasjevprašal …(3)Smoreklitako …(4)Naredite,kothocete,cehoceteitikNem­ cem,pojditekNemcem,jazgremzAngleži,jerekelgeneral. (5)Jeprišeldol,povedaltocnotako insmonarediliravnotako. (6)Smoubilitriinsedemdesetmul. /D.:(7)Ubili?SP.:(8)Ja,ubili.D.: (9)Ubili,aha, *ubili.* SP.:(10) *Ubili,* ne. (11)Zatokerzakaj,kerlahkobijihdaliGrkom,kerso jih rabili. (12) Je rekel, saj lahko damo, je rekel, samo pridejo Nemci, jih poberejo, ker je nemški ... vojaškiplen. (13) Smo ubili vse vse... mule, konje, ki smo jihimeliodoficirjev,inpotemje rekel, jutri zjutraj zbežimov Turcijo. primeru neuspešnosti lahko govorec referenco razjasni: 1.takoj, 2. po posredovanjuposlu­šalcaalipa3.jesplohnerazjasni.Posameznestopnjeustrezajorazlicnimstopnjammotene koherence. Pri zadnji stopnji poslušalec referenta sploh ne identificira, kar pomeni, da je vzpostavitev koherence dolocene besedilne transakcije ali celotnega besedila propadla. Ce je poslušalec soocen z vec potencialnimi referenti, lahko z vzpostavitvijo svoje interpreta­cijepocakananadaljnjeinformacije,tojenadopolnitevkontekstualnegavédenja.Lahkopa govorcaprosizapojasnilo,toje,sprožiprocesskupnegavzpostavljanjareference.Vzgledu [62] poslušalka reference ne more vzpostaviti, ker o referentu dobi premalo informacij, da bi ga lahko uspešno identificirala, v zgledu [63] pa jasne reference ne ponudi govorec, zato sta za poslušalko potencialna referenta sta dva, kar povzroci dve možni interpretaciji besedila. Kontekst: Lojz je v predhodnem diskurzu pripovedoval, kdo je potem, ko je sam pre­nehal kupovati pri kmetih v Brdih mošt za firmo Vino Gorica, prevzel to delo, toda ni se mogel spomniti njegovega priimka. V nadaljevanju diskurza je pogovor tekel o tem, kakojevinovozilvŽiri,tampasonamestozdenarjemplacevalizlesenimideskamiintramovi, ki so jih kmetje v Brdih potrebovali za obnovo hiš, ter o tem, kako se je moral na sodišcu zaradi domnevnih nepravilnosti z zvezi s prodajo zagovarjati. Nenadoma se med pogovo­rom spomni na priimek cloveka, ki je od njega prevzel kupovanje vina (A, Ušaj je bil tisti, ki ga ljudje niso mogli videti ‘niso marali’.) (1). Pepi izreku pritrdi s ponovitvijo medmeta a, jej jej jej (2). Lojz v smehu priimek še enkrat ponovi (3) in Pepi temu pritrdi z dvakra­tno ponovno pojavitvijo istega leksema ter s clenkom ja (4). Ko hoce nadaljevati izrek, ga prekineta Lojzova kletvica in njegov smeh (5). Pepi pravilnost izreka še enkrat potrdi s ponovitvijo priimka in clenkom ja. Toda Danila, ki je od sogovorcev veliko mlajša in že zato ne more imeti vsaj primerljivega skupnega védenja, reference med osebo (entiteto) in priimkom, ki se tu izkaže za preohlapni referencni izraz, ne more vzpostaviti. Oba starejša govorca sta na nek nacin egocentricna, ker sta slabo ocenila Danilino splošno védenje ozi­romase ne zavedata razlicnosti njunih referencnih poljz Danilinim. Prepricana sta, datudi ona pozna referenta, saj ji o njem ne ponudita nobene dodatne informacije. Poleg priimka je edina dodatna informacija, ki jo Danila o osebi dobi, ta, da ljudje po Brdih Ušaja niso marali, ker se je do njih vedel oholo in vzvišeno, in da so ga podili iz hiš (10)–(13). Toda tudi omemba tega podatka v tem primeru za identifikacijo referenta še vedno ni dovolj, zato poskuša Danila o njem izvedeti še kaj. Zanima jo, ali ga morebiti niso marali zato, ker je goljufal (14). S tem vprašanjem pa sogovorca spravi v zadrego, kar lahko vidimo iz Pepijevega zapolnjenega premora (15) in Lojzovega oklevanja, kako naj odgovori (16). V izreku(17)Lojzsamonamignenanjegovogoljufivost,vendarje ne omeni,sajpustimesto zapovedkovodolocilovizrekuprazno Lahko je bil …innadaljujescasovnimodvisnikom ko je meril, ne.ObtemneupoštevacetrteGriceovemaksimeBodi jasen!,vendarjenjegovo dejanjezavestno.Govorecskušaposlušalkiposredovatinekeinformacijeposredno,insicer tako,daodnjepricakuje,dabomanjkajoceveziinferiralasama.Grezauporabo konverza­cijske implikature.75 Lojz namrec poskuša s pomocjo implikature posredovati pomen, ki gadejanskoeksplicitnonenavede.Stemsepravzapravzašciti,sajlahkopoznejezanika,da jeto,karjeposlušalkainferiralaspomocjonjegovegaizreka,tudidejanskomislilpovedati. Implikaturesonamrecinference,kisejihdananeknacinvednopreklicati,cejetopotrebno (Grice; v: Cameron 2004: 78).76 75 Vec o tem glej v 4.8. 76 Ni nujno, da vsako neupoštevanje Griceovih maksim pri sprejemniku odpira pot implikaturam. Sprejemnik bo implikature iskal le, ce ga v to nekaj spodbode. Jasno mu mora biti, da govorec Zuporaboimplikaturesetorejgovorecodloci,daneboneposreden,ampakrajepove, kakšen je bil on sam v primerjavi z Ušajem (18)–(19). S tematskim preskokom na sicer v predhodnem diskurzu, ki tu ni naveden, že omenjeni maligan, to je napravo za meritev al­koholnestopnjevmoštu,Pepinakaže,daoUšajuneželivecgovoriti.TopotrditudiLojzz izrekom(21).Danilasprevidi,dagovorcaotemnocetavecgovoriti,zatoprinadaljnjiiden­tifikacijireferentanevztrajavec,karpomeni,dazaradipomanjkanjainformacijoreferentu koherence besedilne transakcije nemore vzpostaviti. [62]77 L.: (1) 'A., U'ša.j j. 'bi.. 'ti.st, U'ša.j, ti… 'ti.st.a .a 'ni.sa 'mo..li 'vi.d.t 'to. po 'B..rdix. P.: (2) 'A., 'je.j 'je.j 'je.j. L.: (3) U'ša.j. (smeh) P.: (4) U'ša.j, U'ša.j. U'ša.j, 'ja., z'da.j si zmi… (smeh) L.: (5) 'O.rko *'di.jo.* (smeh) P.: (6) *U'ša.j, 'ja..* L.: (7) 'Po.le pa ni 'xo.du 'v..c, 'ne.. (8) 'Ja., hu'di.c … (9) U'ša.j,' ja.. (10) Ma 'ti.st.a 'ni.sa 'mo..li 'vi.det 'to. po 'B..rdix. (11) Ma j. bi.., 'vi..š, s. 'd..ržu nu'ma.lo t.'ku.., s. 'd..ržu, 'ki. j. 'o.n. (12) 'Ja., 'to. po 'B..rdix z .a lo'vi.l. / (13) 'Ni.s 'ti..l 'mi..t. (smeh) D.: (14) An z.'ki. d. 'ne.? Ki je .ul'fa..? P.: (15) ... L.: (16) Je ... ver'je.tno 'di..lu za pod'je.tje. (17) 'Lo.xko 'bi.. …, k.r . 'mi..ru, 'ne.. Griceovih maksim namerno ne upošteva. Pravzaprav je govorec tisti, ki poslušalcu to sporoca; z neupoštevanjem maksim mu namrec implicitno namigne, naj išce implikaturo. To pa pocne namerno, to je, želi, da poslušalec njegovo neupoštevanje maksim prepozna in tako sporocilo išce »med vrsticami«. Toda neupoštevanje maksim še ne pomeni njihovega kršenja. Razlika je v tem, da pri drugem govorec želi, da ostane skrito. Dober lažnivec sistematicno krši maksimo o kvaliteti,vendarjeuspešenzato,kerseposlušalcinezavedajo,dagovoritisto,zakarve,danires. Njegovo kršenje maksimeo kvalitetisporocenega ostane zakrito(Grice; v: Cameron2004: 78). Neupoštevanje Griceovih maksim je strategija, s katero se govorec izogne ali zmanjša tvega­nje, povezano z eksplicitno navedbo nekega podatka (Cameron 2004: 78). Toda zmanjšanje ali izogibanje tveganja pri eksplicitnem izrekanju nekih podatkov je povezano tudi z drugacnimi pragmaticniminaceli,insicertistimi,kizadevajovljudnost.Cejegovorecpostavljenpredizbiro: upoštevati Griceove maksime (informativnost, resnicnost, relevantnost in jasnost (razumljivost)) ali biti vljuden, bo verjetno izbralslednje(Leech;v:Cameron 2004: 79). 77 [62] L.: (1) A, Ušaj je bil tisti,Ušaj ti… tistega ga niso mogli videti tu po Brdih . P.: (2) A, jej, jej. L.: (3) Ušaj. (smeh) P.: (4) Ušaj, Ušaj, Ušaj, ja, zdaj se spom… (smeh) L.: (5) *Hudica.* (smeh) P.: (6) *Ušaj, ja.* L.: (7) Potem pa ni hodil vec, ne. (8) Ja, hudic … (9) Ušaj, ja. (10) Ampak tistega niso mogli videti tupo Brdih. (11) Je bil, veš, se jedržal malo tako, se jedržal,kaj daje on. (12)Ja, tu poBrdihsogalovilistran. /(13)Nisohoteliimeti. (smeh)D.:(14)Inzakajdane?Kajjegoljufal? P.: (15) ... L.: (16) Je ... verjetno delal za podjetje. (17) Lahko je bil …, ko je meril, ne. (18) Jaz sembilpatak,kosemmeril,nisemhoteljemati,nisemhoteldati. (19)Rajšisemkakocrticovse­enozapodjetje(pomerilunasodu;op. D.Z. K.),kerlahkozgubimmedtemkakocrtico(kajvina; op. D. Z. K.),ampakskorajnic. P.:(20)Ja,smoimelitistimaligan, *recejo.* L.:(21) *Maligan* se je reklo. (18) 'J..s s.n 'bi.. pa 'ta.k, ki s.n 'mi..ru., 'ni..s.n 'te.. u'za.t, 'ni.s.n 'te.. 'da.t. (19) 'Ra.jš s.n 'ka.ku 'li.nju .se'li.x za pod'je.tje, ki 'lo.xko z.u'bi.n m.t t.m 'ka.ku 'li.nju, ma s'ko.r 'n..c. P.: (20) 'Ja., smo 'mi..l 'ti.st mali'ga.n, *'re.ci.* L.: (21) *Mali'ga.n* s. 're.klo. Do motnje v koherenci besedila lahko pride tudi v primeru, kadar govorec ne zagoto-vi dovolj jasne reference oziroma kadar ne priskrbi dovolj identifikacijskega materiala za vzpostavitev jasne reference. V besedilni transakciji [62] je bila referenca jasna. Govorca staomenilapriimekcloveka,dovoljdolocnoreferenco,kipajeDanilazato,kernjenovéde­njeosvetunivkljucevalovédenjaotemcloveku,nimoglavzpostaviti.Vspodnjibesedilni transakciji [63] pa referent ni jasen oziroma govorec uporabi za-oblike, za katere ni jasno, na koga se nanašajo. Kontekst: Pepi je bil kot italijanski vojak t. i. posebnega bataljona (battaglione speci-ale) s slovenskega ozemlja pod takratno italijansko okupacijo premešcen na jug Sicilije, v krajzimenomMarsciala.VtemdeludiskurzaPepipripoveduje,kakosonekegadnedobili nalog, da se morajo skriti v bunkerje. Pripoved je nerazumljiva zaradi elipticnih izrekov, nejasnereferenceintematskegapreskoka.Velipticnemizreku(3) So naredili alarm, da ne bodo vedeli civili, ker takrat tudi civili …, vse se je izgubilo po bunkerjih npr. ostaja obve­zno prosto mesto za patiens, ce uporabimo terminologijo iz propozicijske skladnje, ki ga glagol narediti odpiranadesnistrani,vnamernemodvisnikunezapolnjeno,vvzrocnemod­visnikupajeelipticendelpredikatorja(prisotnajesamovezbrezdeležnika),vendarpago­vorec vsebino tega dela izreka povzema s pasivno skladenjsko strukturo vse se je izgubilo, kjer se vse najverjetneje anaforicno nanaša na civile. Izrek (6) In takrat je prišel Mussolini dol, ker so povedali, da je eden mrtev poslušalcu ni razumljiv, ker ne moremo identificirati referenta,kigazastopazaimekeden.Polegtegasezdimaloverjetno,dabiMussoliniprišel v majhen kraj na Siciliji samo zaradi smrti enega cloveka, ceprav tega vzroka ne moremo izkljuciti,imamopapremaloinformacij,dabipomenizrekalahkointerpretirali.Vnadalje­vanjuposlušalcutudinijasno,zakajsosimoralipripravitizalogohranezašestmesecev(7), ker govorec tega ne pojasni. Po dveh nedokoncanih izrekih (6) in (7) namrec naredi temat-ski preskok in zacne pojasnjevati, kako so potem izvedeli, da je elektrikar … (8). Govorec izrek tu prekine, ker ugotovi, da manjka informacija o tem, kaj se je sploh zgodilo. Po treh elipticnih izrekih torej govorec govor zaustavi in uporabi t. i. vrinjeno strukturo (Biber idr. 2000:1069).Topomeni,davsvojpripovednitokvrineizrek,vtemprimeru(9) Zmanjkala luc tisto noc in je poklical tega elektrikarja, ki vsebuje potrebne informacije za pojasnitev predhodnegaizreka.Dolocnakoreferenca tega elekrikarja senanašanaleksemelektrikarja v predhodnem elipticnem izreku, toda referenca, ki jo vzpostavlja glagolska koncnica za tretjo osebo ednine moškega spola /…/ zmanjkala luc tisto noc in poklical tega elektrikar­ja /…/, sprejemniku ni razumljiva. Vendar jo govorec v nadaljevanju z uporabo katafore, pravzaprav dvakratne katafore (prvic se na leksem gospodar nanaša glagolski morfem za moški spol ednine, drugic pa zaoblika on) razjasni /…/, ja, da elekrikar ni našel nikjer, da je kak fal ‘ni našel nobene napake’, ne, in on, ta gospodar, da ja, da manjka luc. Z inferi­ranjem lahko predpostavljamo, da je elektrikarja poklical gospodar, saj je bil on tisti, ki je trdil, da napakavelekricninapeljavimora biti,ceprav jeelektrikar ninašel (10). Gospodar elektrikarjevi presoji ni zaupal, zato je poklical nekega specialista, naj še on pogleda (11). Problematicno nanašanje nastopi v izreku (13); Pole ‘potem’ so pokontrolirali, so videli ‘ugotovili’, da je stik naredil on. Kdo so bili tisti, ki so to ugotovili? Mogoce se je govorec tu zmotil in se so videli nanaša na specialista. Toda na koga se nanaša osebni zaimek on? Glede na kontekst se mogoce nanaša na elekrikarja, da je bil on tisti, ki je stik povzrocil namerno.Natointerpretacijonasnapeljujeelipticniizrek(8),kigajegovorecprekinil,ker je manjkal opis dogodka, o vzroku katerega so izvedeli šele pozneje. Ce pa pogledamo niz zadnjihtrehizrekov(11),(12),(13),jezaimekon vizreku(13)edenodclenovkoreferencne verige, ki jo vzpostavi leksem specialist v izreku (11). Po tej interpretaciji se anaforicni on v izreku (13) nanaša na specialista. Skratka, referenca ostaja nejasna, zato je razumevanje besedilne transakcije moteno. Prekinitev koherence je povzrocilo dejstvo, da je Pepi pre­cenil ocitnost reference. Napacno je ocenil, da je referenca sprejemnikoma jasna, zato je v njeno vzpostavljanje vložil minimalni napor, jo vzpostavil z zaimkom (za-obliko) in celo samo slovnicno, zosebnoglagolskoobliko,kar jeprineslomožnostvzpostavitvereference z dvema potencialnima referentoma. Referenca je tako dvoumna. [63]78 P.: (1) 'Ti., u Mar'ša.li, 'ne., ki smo bli 'do.l, j. 'p..ršu 'na.log .n 'da.n, / .'si. sk'ri.t si, 'ne.. (2) In 'te.k.rt j. 'p..ršu Mušo'li.ni. (3) Sa n.r'di.l a'la.rmi, d. 'na. 'bo.j 'vi..dli / ci'vi.li, ki 'te.k.rt tut ci'vi.li …, .'se. s. z.u'bi.lo po 'bu.nk.rjix. (4) Ma'ri.ja, 'ka.ko b'lu... (5) In 't..k.rt j. 'p..ršu Mušo'li.ni 'do.l, ki sa po'vi..dli, d. 'a.den j. 'm..rtu. (6) 'Bu.nk.r smo n.r'di.l za 'še.st 'mi..scu 'ži.v.ža an u 'bu.nk.r … / (7) In 'po.le sa 'ti.ste 'mi..l … (8) In ka'ku.. 'va.jšlo 'u..n 'u..nde, / d. letri'ci.st … (9) Z'ma.jnk.la 'lu.c 'ti.stu 'nu..c in pok'li.cu 'te..a letri'ci.sta … (10) 'Ja., letri'ci.sti 'ni. 'na.jdu .n'ci..r d. d. 'ka.k 'f..l, 'ne., in 'o.n, te .ospo'da.r, d. 'ja., d. 'ma.jnk. 'lu.c. (11) A'lo.ra s'to.ru pok'li.c.t 'n...a špeca'li.sta, d. ni p.r.'la.de. (12) 'Re.ku, 'to., 'to., .'se. u 're.du, 're.ku, 'ne.. (13) 'Po.le / so pokontro'li..rli, sa 'vi.dli, d. 'o.n j. 'n..rdu 'ti.st s'ti.k. C) Tematski zdrs (topic drift) Do tematskega zdrsa pride, kadar govorec zacasno ali sploh opusti osnovno temo komuni­kacije in diskurz usmeri k asociativno najbližji temi (Bublitz in Lenk 1999: 166).79 Kohe­rencadiskuzavtemtrenutkušenimotena,sajjenovatemaasociativnopovezanasprejšnjo. Do lokalne motnje pride, ko ni vec povezave z osnovno temo diskurza. Ce se govorec spet vrne k prvotni temi, je motnja le lokalna [64]. Ce se govorec k prvotni temi ne vrne vec, pride do motnje v koherenci na ravni celotnega diskurza. Za primer tovrstnega tematskega 78 [63] P.: (1) Ti, v Maršali, ne, kjer smo bili dol, je prišel nalog en dan, / vsi skriti se, ne. (2) In takrat je prišelMussolini.(3)Sonaredilialarm,ne,danebodovedeli/civilisti,kertakrattudicivilisti …, vse je se izgubilo po bunkerjih. (4) Marija, kako je bilo. (5) In takrat je prišel Mussolini dol, ker sopovedali,daedenjemrtev. (6)Bunkersmonaredilizašestmesecevživežainvbunker …/(7) In potem so tisto imeli … (8) In kako se je izvedelo tam, / da je elektrikar …? (9) Je zmanjkala elektrika tisto noc in je poklical tistega elektrikarja … (10) Ja, elektrikar ni našel nikjer, da da je kakanapaka,ne,inon,tagospodar,daja,damanjkaelektrika.(11)Zatojenarocilpoklicatienega specialista, da najpogleda. (12) Je rekel, tu tu, vse v redu, je rekel, ne. (13) Potem so kontrolirali, so videli, daonje povzrocil tisti stik. 79 Podobnotematskizdrskotzamenjavobesedilnetemezdrugo,kijesprvopovezana,definiratudi Stenström (1994: 13). zdrsa glej zgled [72]. V vlogi (17) Danila Cirila sprašuje, kaj je Ente rinascita agraria.80 Ciril zacne odgovarjati, kako so se fašisti bali, da bi oblast prevzeli komunisti (18), ker bi topomenilonjihovoizgubooblasti.81 Vendarhitro zdrsnez osnovne teme, to je, kaj je Ente rinascita agraria, inzacne razlagati o ruski revoluciji ter v nadaljevanju oNapoleonu. Sicer pa v obravnavanih besedilih primerov tematskega zdrsa ni bilo veliko, verjetno zato,kersmopogovorssvojimivprašanjiboljalimanjusmerjali.Vredkihprimerihtemat­skega zdrsa smopogovor ponovnopreusmerili naosnovno temo (zgled [64]). Kontekst:GabrielaPeresinpripoveduje,kakosovGolemBrdupraznovalivelikonocni ponedeljek,njihovnajvecjipraznik,potemkojeleta1947rekaIdrija,kiteceobvasi,posta-la mejna reka med Italijo in Jugoslavijo. Izrek, s katerim Gabriela zdrsne z osnovne teme, tojepraznovanjevelikonocnegaponedeljka,terizrek,skaterimseDanilavrnenaosnovno temo, sta podcrtana. [64]82 G.: /…/ t'le. j. bi. p'le.s za v.liko'no.c.n pand'ji..jk. D.: 'Ci..? G.: U 'Go.l.n 'B..rdu, p'ra.. na 'ti.sti … / s'k..dnju 'na.š.n. Z'mi..r.n v.liko'no.c.n pan'di..jk 'tu.. j. bi. 've.l.k p'ra.znik. /…/ T'le. j. bla 'pu.xna 'ci..sta 'na.šix, /…/ po 'u..ni st'ra.ni j. b'lo. pa 'pu.xno T.l'ja.nu. Pe'ro., T.l'ja.ni sa b'li. z'me.r.n 'na.ši. 'Ti.st, k. so š'li. p'ro.c, so 'p..ršli, d. 'ti.st 'da.n so si 'vi.dli, so .n'pi.ko poklepe'ta.l. 'Tu.. j. š'lo. c.s 'ti.stu 'I.driju, bom'bo.n, ma'ra.nc, 'ta.ke r.'ci., 'še. .n 'še.. /…/ D.: 'Do.l p.r 'ci..sti, 'do.l p.r 'I.driji? G.: P.r 'ci..sti, 'ja., 'ja., p.r 'ci..sti in po 'u..n.n k'ra.j 'I.drije 'li.x t.'ku... K. 'vi..n, d. so 'da.l (nerazumljivo) t.'ku.., 'ne.. Z'da.j .n 'ca.jt so b'ra.nli vo'ja.ki, v.c ku t.r'ka.j 'ni.so 'mo..li, 'ne.. In t.'ku.. d. zvi'ce.r t'le. j. bi. p'le.s, b'lo. tudi za to'ci.t alko'xo.l, t.'ku.., 'ne., in t'le. … / d.r'.a.c, p.r 'n..s j. 'bi.. … j. b'lo. s've.to 'ri..šnje t.'lu.., j. na c.'t..rk, 'po.le na n.'di..ju smo 'mi..l pa t'le. p'ra.znik. J. pa dovo'li.l .os'pu..t, d. s. j. 'lo.xko p'la.s.lo. 'Ti.st 'da.n j. bi. t'le. in 'po.le j.st s. na z'mi.sl.n … // devet.nd'va.jsti no've.mb.r /…/ D.: Ma 'po.fte mi še 'ma.lo, ka'ku.. sta 'mi..l 'ti.st v.liko'no.cni pan'di..jk, 'ki. sta … ka'ku.. z.'le.du 'ti.st p'ra.znik. 80 V obdobju fašizma je bila to Ustanova za »prenovo« kmetijstva, katere glavna naloga je bila od­vzetizemljoslovenskimkmetom. Veco tem glejv 4.5.1 E. 81 Fašisti so se bali, da se komunisticna revolucija, ki se je zgodila v Rusiji le pet let prej, ne bi zgo­dila tudina slovenskih tleh. 82 [64] G.: /…/ tu je bil ples za velikonocni ponedeljek. D.: Kje? G.: V Golem Brdu, prav na tisti … / skednju našem. Zmeraj velikonocni ponedeljek to je bil velik praznik. /…/ Tukaj je bila polna cesta naših, /…/ po oni strani je bilo pa polno Italijanov. Samo Italijani so bili zmeraj naši. Tisti, kisošliproc,soprišli,datistidansosevideli,somalopoklepetali.ToješlocezIdrijo,bomboni, pomarance, take reci, še in še. /…/ D.: Dol po cesti, dol pri Idriji? G.: Ob cesti, ja, ja, ob cesti in po onem kraju Idrije ravno tako. Ker vem, da so dali (nerazumljivo) tako, ne. Zdaj nekaj casa so branilivojaki,veckottolikonisomogli,ne. Intakodazvecertukajjebilples,jebilotudizatociti alkohol, tako, ne, in tukaj … / drugace, pri nas je bil … je bilo sveto rešnje telo, je na cetrtek, potem na nedeljo smo imeli pa tukaj praznik. Je pa dovolil župnik, da se je lahko plesalo. Tisti danjebiltuinpotemsenespomnim …//devetindvajsetinovember/…/D.:Ampakpovejtemiše malo, kako ste imeli tisti velikonocni ponedeljek, ko ste … kako je izgledal tistipraznik. D) Zamenjava teme Naslednji tip motene koherence, ki je povezan s tematskim zdrsom, je zamenjava teme. Tvorecbesedilanovotemolahkouvedenadvanacina:1.nenapovedano(abrupttopicchan­ge) in 2. napovedano (announced topic change) (Bublitz inLenk 1999: 168–169). Primerovnapovedanezamenjavetemejevnašihbesedilihveliko.Govorecnovotemo napovenpr.zizrekomZdaj ti povem pa nekaj drugega alizvprašanjemPa se spomniš, kako …?.Tovrstnazamenjavatemenavadnonepovzrocamotenjvkoherencidiskurza,sajgovo­recposlušalcananovotemopripravi.Motnjevkoherencipalahkopovzrocinenapovedana zamenjava teme. Vcasih govorec temo zamenja namenoma, in sicer zato, ker o aktualni temi ne želi govoritialiker se ob njej pocuti nelagodno.Udeleženci diskurza lahko motnjo vnadaljevanjuodpravijonpr. zvprašanjemzapojasnilo.Ceteganestorijo,nejasnostiosta­nejo inkoherenca se nemoreponovno vzpostaviti. Nenapovedanazamenjavatemevednopovzrocilokalnonekoherenco,todanaglobalni ravni diskurza praviloma gradi koherenco; pod pogojem seveda, da na novo uvedena tema prispeva h globalni temi (hipertemi) ali h globalnemu cilju diskurza. Ce ta pogoj ni uresni-cen,potemnenapovedanazamenjavatemepovzrocinekoherentnosttudinaravnicelotnega diskurza(prav tam: 169–170). Kontekst: Pepi zacne pripovedovati o svojih otroških letih in o tem, kako težko mu je bilo še otroku iti za pekarskega vajenca v Gorico (1). Omeni, da je bilo v družini troje sort ‘vrst’ otrok. Ko zacne govoriti o tem, kako je šel z Dobrovega k teti v Medano, so njegovi izreki kratki, s premori in samopopravki, kar kaže na to, da je govorec v zadregi (2)–(4). Danila tega ne opazi, zato sprašuje, zakaj je šel v Medano (5). Pepi v zadregi ne zmore oblikovatiizreka(6),karLojzzaznainpomagaspojasnilom(7),vendartonidovoljjasno, cesar se Pepi zaveda, zato poskuša naprej, vendar tudi njegovi nadaljnji dve vlogi (9)–(10) nistadovoljinformativni.Vizreku(13)zacnegovoritiodružini,vendarzoklevanjemnaka­že,damujeotemtežkogovoriti.Lojzsspontanodopolnitvijo dvojna družina (13)nakaže, da otroci niso imeli istih staršev. Danila pri nadaljnem poizvedovanju ne vztraja, ceprav o naceti temi ne izve nicesar drugega kot to, da je bilo v družini »troje vrst otrok«, kar pa ni jasno,kajnajbipomenilo,terdaješelživetktetinaPlešivo.Zdiskurzivnimoznacevalcem a in nedokoncanim izrekom (14) želi govorcu sporociti, da razume njegovo zadrego. Pepi poskusi v nadaljevanju temo preusmeriti od primarne družine na tetino družino in na svoje nadaljnježivljenje(15).Lojz,kicutinjegovozadrego,temoostroprekinezvprašanjem,ce bi kaj pili (16). Pepi odgovori na vprašanje (17), potem pa nadaljuje pripoved o življenju pekarskega vajenca v Gorici (18), (19), (21). Del diskurza, v katerem je govor o Pepijevi družini, ostane tako nekoherenten, ker o zaceti temi govorec ne želi govoriti. Tako temo imenujemo kratkotrajna tema. [65]83 83 [65] P.:(1)Jazsem šelkotza vajenca,ne,dolv Gorico. (2) ItizDobrovegaotrok,nasje bilotrojevrst, / in jaz sem šel k Bo… Boštjancicu v Medano. (3) Teta, ne, na Dugem. (4) In tam sem bil … sem hodilenoletovšolovMedano. D.:(5)Inkakoto,dastešlizDobrovegatjavMedano?P.:(6) ... L.:(7)OnjebilizMedaneprej.D.:(8)A.P.:(9)Ja,jazsembil…(10)Potemsemšelkteti,ne,tam zDobrovega,ne,D.:(11)A,ja,ja.P.:(12)kernasjebilotu... družinaL.:(13)dvojnadružina.D.: (14) A, vas je bilo … P.: (15) Potem sem šel k teti na Dugo, sem bil še eno leto, no ja, sem bil pri njih / in potem sem šel … sem imel petnajst let in pol, sem šel za vajenca. L.: Ali boste kaj spili? P.: (17) Ne, jaz. (18) In v Gorici takrat je bilo težko dobiti. (19) Je bil Dola iz Biljane, sem mu dal ne vem koliko soldov, da mi naj najde, mama je dala pravzaprav. L.: (20) Mama, ja. P.: (21) In mi je našel zapekadol /…/ P.: (1) 'J..s s.n 'šu. ku za 'va.j.nca, 'ne., 'do.l u Ga'ri.cu. (2) 'J..t z 'Do.br.v.a ot'ro.k, n.s j. b'lu.. t'ru..je 'so.rt, / .n 'j..s s.n 'šu. x Bo… Bošt'ja.nccu u Mo'da.nu. (3) 'Te.ta, 'ne., na 'Du.z.n. (4) In 'u..nde s.n 'bi.. … s.n 'xo.du no 'li..to u 'šu..lu u Mo'da.nu. D.: (5) An ka'ku.. 'tu.., d. ste 'šu. z 'Do.br.v.a 'ce. u Mo'da.nu? P.: (6) ... L.: (7) 'O.n j. bi. z M.'da.ne p'ri..t. D.: (8) 'A.. P.: (9) 'Ja., 'j..s s.n 'bi.. … (10) 'Po.le s.n 'šu. x 'te.ti, 'ne., 't..n z 'Do.br.v.a, 'ne., D.: (11) 'A., 'ja., 'ja.. P.: (12) k.r n.s j. b'lu.. 'to. ... d.r'ži.na L.: (13) d'vu..jna dru'ži.na. D.: (14) 'A., v.s j. b'lo. … P.: (15) 'Po.le s.n 'šu. x 'te.ti 't..n na na 'Du..o, s.n 'bi.. š. no 'li..to, ben 'ja., s.n 'bi.. p.r n'j..x / in 'po.tle s.n 'šu. … s.n 'mi... p.t'na.jst 'li..t an 'pu., s.n 'šu. za 'va.jenca. L.: (16) Ma ki 'bo.sta 'ki. 'pi.l? P.: (17) 'Ne., 'j..st. (18) In u Go'ri.ci 'te.k.rt j. blo 't..ško do'bi.t. (19) J. 'bi.. 'Do.la z B'ja.ne, s.n mu 'da.. navi.n 'do.st 'sa..du, d. mi ni 'na.jde, 'ma.ma 'da.la pra.zap'ra... L.: (20) 'Ma.ma, 'ja.. P.: (21) In m. 'na.jdu za 'pe.ka 'do.l /…/ E) Zamenjava jezika Vprimeru,dagovorecvdiskurzuprekršikonvencije,kiveljajozadolocenobesedilnozvrst alijezik,tolahkooteživzpostavljanjekoherenceprisprejemnikuoziromapovzrocimotnjo vrazumevanju(BublitzinLenk1999:171).Vobravnavanihbesedilihsejekot potencialni vzrok motnje v koherenci besedila pokazala zamenjava jezika. Brda ležijo na trojezicni jezikovnimeji(slovensko-italijansko-furlanski).Velikoljudijedvo-alitrojezicnih.Starejši so obiskovali italijanske šole in bili zaposleni v trojezicni Gorici ali dvojezicnih Vidmu in Cedadu. Moški so služili v italijanski vojski, ženske pa so do zaprtja meje leta 1947 v omenjenihmestihprodajalesadjeinzelenjavo.Polegtegastarejšainsrednjageneracijavsaj pasivno obvlada srbski jezik (predvsem moški, ki so služili v jugoslovanski vojski).84 V analiziranih besedilih je do jezikovnega preklopa najveckrat prišlo v primerih, ko so govorci želeli dobesedno citirati, kar je navedel italijanski, furlanski ali srbski govorec. Namen uporabe dobesednega navedka je vec kot zgolj posredovanje besed, z njim želi govorec posredovati tudi kontekst in okolišcine dogodka.85 S tem želi doseci poseben ko­munikacijski ucinek (Gumperz 1992: 98). Sicer pa govorci preklapljajo tudi pri ustaljenih frazah[66]. 84 Vecovplivujezikovnegapreklapljanjanavzpostavljanjekoherencenaprimerugovorjenihbriških besedilglejvprispevkuD.ZuljanKumar: The Influence of Code-Switching on the Establishment of Discourse Coherence. Prispevek je v tisku. 85 Spreklapljanjemdvojezicnigovorecsignalizirakontekstualneinformacije,kijihmoraenojezicni govorecposredovati s pomocjo prozodije,skladnjeidr. [66]86 C.: Ma mi'že.rja bla 'ta.ka, d. 'ki. j. 'ra.tlo? 'Ti.sti buj p'ri.dni / za a'pe.na a'pe.na 'komaj' sa si 'u.p.l p'la.c.t 'ti.stu 'li..tno /…/. U 'ko.likor 'na. 'bo.mo 'mo..li p'la.c.t, bo bo ... bo 'ba.nka, .'za.la. /…/ Poslušalki jezikovne prvine iz italijanskega in srbskega jezika navadno ne povzrocajo problemov pri vzpostavljanju koherence v diskurzu, ker ta dva jezika vsaj funkcionalno obvlada[67],[68].Njenoznanjefurlanšcinepajeskromno.Torejlahkoproblemeprivzpo­stavljanju koherence v diskurzu pricakujemo pri preklopih v furlanšcino in pri rabi manj pogostih italijanskih in srbskih besed. Ob poslušanju besedil se je hipoteza izkazala za pravilno. Ko besede v italijanšcini poslušalka ni razumela, si je pomagala s prošnjo za po­jasnilo [69] ali za prevod [70], [71]. Tako je bila motnja odpravljena in diskurz se je lahko nadaljeval.Vedno pa ni šlo tako zlahka (glej zgled [72]). Kontekst: Stanko Pulec se je po prebegu iz angleške vojske v Egiptu zatekel k jugo­slovanski vojski kralja Petra. Danili pripoveduje, kako ni razumel niti ene same srbske besede. [67]87 SP.: /…/ 'ne., n.s us'ta.vi Jugoslo'va.ni, 'ne. /…/ 'I.dite 'na.prijet, še z'da.j si spo'mi.nj.n, ku d. bi blo z'da.j, 'i.dite 'na.prijet, 'ta.mo 'vi.djet ce … 'ce.te 'na.šu 'za.stavu i 'ta.mo t'ra.žite. J.st 'ni.s.n zas'to.pu 'n..c. Š. slo've.nsko t.r'ka.j, d. smo z'na.l, 'ne.. /…/ 'Re.ku, š'ta. t'ra.žite, smo s'ta.l ku 'mo.ne, 'ne.. K'li.cu de'žu.rn..a ofi'ci.rja, /…/ 'p..ršu (nerazumljivo), '.u..ru po 's..rpsko, 'ne.. 'Re.ku, z'na.te tal'ja.nsko? 'O.n j. bi. s 'Šu.šaka te podofi'ci..r. S.n 're.ku, 'ja.. Slo've.nc '.u..ru t.l'ja.nsko, d. zas'to.pu, 'ne.. 'Ja., j.s s.n z'na.. … 'ni.s.n z'na.. ... 's..rpsko, 'ne. /…/ D.: (smeh) Kontekst: Danica Blažic je na trgu v Cedadu prodajala sadje. Poleg tega je na skrivaj prodajala tudi cigarete. Nekoc je na trg prišel policist (v slovenšcini ne poznamo besedne zveze cestna policija za it. polizia stradale), ki je Danico vprašal za cigarete. Ta ni vedela, ali naj mu zaupa, zato jo je policist potolažil z izrekom: »Nikar se ne bojte, gospa, nikar se ne bojte.« [68]88 DB.:/…/ An an 'ja., p'ri.d.n lix 'ce. na 't..rx u Ce'd..t, j. 'p..ršu .n ... poli'ci.ja stra'da.le, s. 're.kli T.l'ja.ni, 'ne., D.: 'Ja.. DB.:d. c. 'm..n ci.a're.t. /…/ 'Ni.s.n 'vi..dla, 'ki. 're.ct, al bi 'da.la mu al 'ne., 'ni.s.n 86 [66] Ampak revšcina je bila taka, da kaj se je zgodilo? Tisti bolj pridni / so appena appena zmogli placevati tisto letno / …/. Ce ne bomo zmogli placevati, bobo ... bo banka vzela. /…/ 87 [67] SP.: /…/ ne, nas ustavijo Jugoslovani, ne, /…/ Idite naprijed, še zdaj se spominjam, kot da bi bilo danes, tamo vidjet ce… cete našu zastavu in tamo tražite. Jaz nisem razumel nicesar. Še sloven-skokomaj,dasmoznali,ne./…/Jerekel,štatražite,smostalikotidioti,ne.Jepoklicaldežurnega castnika, /…/ je prišel nerazumljivo). Je govoril po srbsko, ne. Je rekel, znate italijansko? On je bilizSušaka,tapodoficir. Semrekel,ja. Slovenecjegovorilitalijansko,dajerazumel,ne. Ja,jaz semznal … nisem znal ... srbsko, ne. 88 [68] DB.:/…/Ininja,pridemravnotjanatrgvCedad,jeprišelen ... poliziastradale,sorekliItalija­ni,ne. D.:Ja. DB.:daceimamcigarete. /…/Nisemvedela,kajreci,alibimujihdalaaline,nisem vedela. Ma non avete paura signora, se avetesigarette,nonnondovete averpaura, mi je govoril. 'vi..dla. Ma non a've.te pa'u.ra, sin'jo.ra, se a've.te siga're.te, non non do've.te a've.r pa'u.ra, m. 'di..lu an 'po.le /…/ D.: A'xa.. Kontekst: Rozalija Princic pripoveduje, kako je v italijanskem taborišcu zbolela za tifusom. [69]89 RP.: 'T..n n.s j. 'pu.xno 'fa.slo 'ti.fu. D.: Ma 'ti.fo je 'ti.fus, 'ne.? RP.: 'Ja., 'ja.. Kontekst: Rozalija je kot dekle služila v Milanu pri bogati družini. Pripoveduje, kako jedružina jedla fave ‘bob’. [70]90 RP.: /…/ Z'da.j, 'o.ni 'm..j na'va.du 'ji..st / 'fa.ve z'da.j. D.: 'Ki. j. 'ti.ste? RP.: 'Fa.ve ... 'ti.st 'bo.p. D.: 'A.. V naslednjem zgledu, tako kot v [70], lahko vidimo, da ob pojavitvi motnje v vzpo­stavljanju koherence poslušalka takoj vpraša za prevod. Tokrat je govorec preklopil v fur­lanšcino. Kontekst:PepijeprišelvGorico,dabiseizucilzapeka.KerganjegovgospodarFur­lani trenutno ni mogel vzeti pod streho, mu je prenocišce našel pri znancu dimnikarju. Ta mu je ponudil prostor, v katerega je sicer odlagal svoja dimnikarska oblacila (1), (3)–(6). Pepi je za svojega gospodarja nosil kruh po hišah (7). Italijani in Furlani so se gospodarju pritoževali, da fant smrdi po dimnikarju (9). Danila, ki furlansko ne obvlada, izreka, ki ga jePepiizgovorilvoriginalu,nerazume,cepravgavistivlogiPepitudiprevede(11).91 Ker Danilakoherencenemorevzpostaviti,prosizapojasnilo(13).Pepizacneprevajati,vendar sponovitvijonajprejveznika da,potempašepredloga po pokaže,dašeišce ustreznoskla­denjsko strukturo (da da smrdi po po …) (14). Lojz zacuti Pepijevo zadrego in mu hoce s spontano dopolnitvijo priskociti na pomoc, da se diskurz ne zaustavlja, vendar tudi sam v uskladišcenemspominunišenašelustreznestrukturealiizraza,zatozapodaljšanjenacrto­valnegacasauporabiistostrategijokotPepi;veznikda ponavljatolikocasa,doklernenajde ustreznegaleksema(da da da dimnikar)(15).Pepijevnaslednjiizrek(16)jesicerponovitev vsebine Lojzove vloge (15), vendar hkrati z njim zakljuci svoj predhodni izrek (14), ki ga je sicer Lojz s spontano dopolnitvijo že dopolnil. Izreka (14) in (15) delujeta kot en glas oziroma po Coatesu (1995: 49) konverzacijski duet; oba govorca z njima odgovarjata na Danilino vprašanje (13). Z izrekom (17) Pepi vzpostavi koreferenco z izrekom (4), ki pa ni eksplicitna, saj se zaoblika ta uni ‘oni’ (17) ne nanaša na nobeno koreferencno sredstvo v izreku (4). Vendar sprejemnik lahko inferira zelo verjetno informacijo, da je moral Pepi dvajset dni cakati na sobo, ker je bila ta cas najbrž zasedena. Z vprašanjem v obliki trditve 89 [69] Tam nas jevelikodobilo tifu. D.:Tifu pomeni tifus, ne? RP.:Ja, ja. 90 [70] RP.:Zdajoni imajo navado jesti fave. D.: Kaj je to? RP.: Faveje ... tistibob. D.: A. 91 Možno je, da slovenskega prevoda ni razumela, saj je Pepi star vec kot devetdeset let in njegova izgovorjavana trenutkenirazlocna, alidagajepreslišala,kerjeposkušalaugotoviti, kajpomeni furlanskiglagol špusa. Tam ste se ucili (18) Danila implicitno nakaže, da je pojasnilo sprejela in ga razumela, saj želiz naslednjim vprašanjem temo razviti naprej (20). [71]92 P.: (1) S.n … .n z'da.j 'ti.st .ospo'da.r, Fur'la.ni do …, ki s.n 're.ku …, . 're.ku, 'j..st .a .'ze.m.n, 're.ku, ma za s'pa.t L.: (2) 'ni.m.n 'ci.. P.: (3) 'ni.m.n 'ci.. / s'pa.t. (4) D. 'mu.r.n 'ca.k.t nix d'va.jst d'ni. 'po.le. (5) .n j.st s.n s'pa.. p.r 'a.dnix, k. 'bi.. šp.c.ka'mi.n.r. (6) In j.s s.n s'pa.. 'ci..ki s. p.rb'la.cu 'o.n, 'ne.. (7) In 'te.k.rt smo no'si.l po 'xi.šix k'ru.x, 'ne.. L.: (8) 'Ja., 'ja.. P.: (9) Inu s 'p..ršli / x .ospo'da.rju, 'Fe.lo, Rafa'e.l, 'ne., 'Fe.lo, 'tu.o gar'so.n, š'pu.sa di špacaka'mi.n. (10) 'Ja., si'vi..da, s'pa.. 'u..nde, 'ci..k. 'bi.. … (11) S.m s'm..rdu po dimni'ka.rju, 'ne.. (12) 'Fe.lo, (smeh) 'tu.o 'tu.o gar'so.n š'pu.sa di špacaka'mi.n. D.: (13) 'Ki. po'mi..ne? P.: (14) D. d. sm.r'di. po po … L.: (15) d. d. d. dimni'ka.r. P.: (16) d. sm.r'di. po dimni'ka.rju. (17) 'Po.le t.'ku.. za nix 'o.s.n 'da.n 'šu. t.'u..ni p'ro.c, 'po.le 's.n 'du.bu. D.: (18) 'T..n ste si u'ci... P.: (19) 'Ja.. D.: (20) An 'po.le? Toda vedno koherenca ni tako hitro ponovno vzpostavljena. Vzgledu [72] poslušalka koherence v diskurzu po motnji sploh ne vzpostavi vec. Za razumevanje besedilne tran­sakcije je potrebno poznavanje širšega besedilnega konteksta. Ta je naslednji: italijanska grofica Baguer se je odlocila prodati 32 kmetij v Fojani kmetom, ki so te kmetije obdelo­vali. Kmetje zaprosijo neko banko iz Verone za posojilo in ga tudi dobijo. Mesecni obroki so zelo visoki, tako da jih kmetje le s težavo odplacujejo. To jih skrbi, saj bi v primeru nezmožnostiodplacevanjabanka kmetijezasegla.PolegtegapridevItalijileta1922,samo nekaj mesecev po njihovem najemu posojila, na oblast Mussolini, ki zacne takoj uresni-cevati asimilacijsko politiko zoper Slovence na Primorskem. Fašisti so komaj cakali, da kmetje ne bodo vec zmogli odplacevati posojila, ker bi v tem primeru pokupili zemljo in v narodnostno cisto slovensko vas naselili italijanske in furlanske kmete. V spodnji besedil­ni transakciji Ciril Markovic Danili razlaga, za koliko denarja je grofica kmetom prodala 92 [71] P.: (1) Sem … in zdaj je tisti gospodar, Furlani do…, o katerem sem govoril …, je rekel, jaz ga vzamem, je rekel, samo za spati L.: (2) nimam kje P.: nimam kje / spati. (4) Da moram pocakati kakih dvajset dni potem. (5) In jaz sem spal pri enih, ki je bil dimnikar. (1) In jaz sem spal, kjer sejeonpreoblacil,ne. (7)Intakratsmonosilipohišahkruh,neL.:(8)Ja,ja. P.:(9)Insoprišli/h gospodarju,Felo,Rafael,neFelo,tuogarsonspussadispazacamin. (10)Ja,seveda,semspaltam, kjer je bil … (11) Sem smrdel po dimnikarju, ne. (12) Felo, (smeh) tuo garson spussa di spazaca-min. D.: (13) Kaj to pomeni? P.: (14) Da da smrdi po po … L.: (15) da da da je dimnikar. P.: (16) dasmrdipodimnikarju. (17)Potemtakozakakihosemdniješeloniproc,potemsemdobil. (18) D.:Tam ste se ucili?P.: (19) Ja. D.: (20)In potem? zemljo. V besedilu je nekaj italijanskih besed in besednih zvez, ki ji ne povzrocajo težav pri razumevanju (1), (3), (5), (9). Problem se pojavi, ko Ciril omeni, da bi Ente rinascita agraria zlahkotoodkupilakmetijeinnanjenaselilaitalijanskekmete(9).Vnaslednjivlogi Ciril pokaže, kako se zaveda, da mogoce Danila besedne zveze ne razume, zato ji ponudi razlagoEnte rinascita agraria kot se je klicala tista ustanova italijanska ‘kot se je imenova-la tista italijanska ustanova’ (11). Toda pojasnilo za Danilo ni dovolj jasno, saj ne vsebuje kljucne informacije o povezavi med organizacijo Ente rinascita agraria in fašisti, ki jih Ciril omenja v predhodnem kontekstu. Razume pomen besedne zveze,93 razume tudi, da je bila to organizacija, ki so jo ustanovili fašisti, toda ne razume, kakšna je bila dejansko njena funkcija. Torej nima dovolj informacij, da bi lahko vzpostavila manjkajoce vezi. Te jenamrecmogocevzpostavitile,ceimasprejemniknavoljodovoljrelevantnegavédenjao zadevi(Kintsch1995:171).VendarDanilaCirilaneželiprekinitivnjegovempripovednem toku, zato ga ne prosiza pojasnilo.Po njegovidolgi vlogi,vkateripripovedujeokmetovih skrbeh, ga vpraša o fašistih v vasi (12). Toda ker njeno vprašanje ni dovolj natancno, Ciril ne razume, kakšne informacije pravzaprav želi. Zato zacne govoriti o fašizmu na splošno (13). Danila ga spet ne prekine v njegovi pripovedi, kar ima za posledico, da koherence v transakcijinezmorevecvzpostaviti.Tusetorejpojavimotnja.CepravCirilupoštevanace­losodelovanja,toje,dasetrudizaobojestranskovzpostavljanjekoherence,nidovoljjasen. NadrugistranipaDanilanesodeluje,cepravzaponovnovzpostavitevkoherencepotrebuje dolocene informacije. Vzrok za to, da ne vztraja pri pojasnitvi vloge organizacije Ente ri­nascita agraria prinakupukmetij,jevtem,daCirilaneželiprekinitivnjegovipripovedio tem,kakohudisobilitisticasizanjegovestaršeindrugekmete.Obkoncusvojepripovedi Ciril vpraša, ali Danilo še kaj zanima (14). Tokrat ga Danila jasno vpraša, kakšna je bila pravzaprav funkcijaomenjene organizacije(15),(17).Cirilzacne odgovarjati,vendar hitro zdrsnesteme(18).CepravDanilakoherencešeniponovnovzpostavila,seneodlocizaceti pogajanjazanjenovzpostavitev,insicerzato,kermeni,dajeCiril,kijestarpetindevetdeset let, po dveurnem pogovoru najbrž že dovolj utrujen, zaradi spominov pa tudi vznemirjen. Ob koncu pogovora tako Danili ne uspe zgraditi interpretacije besedilne transakcije tako, kot je to želel Ciril. Cez nekaj dni se Danila vrne s transkribiranim besedilom in Cirila znova prosi za po­jasnilogledeorganizacije Ente rinascita agraria.Tokratjikljucnoinformacijouspedobiti: Ente rinascita agraria je bila fašisticna organizacija z zavajajocim imenom. Njen glavni cilj ni bil pospeševati kmetijstva, ampak ponujati slovenskim kmetom oderuška posojila za nakup zemlje. Mnogi kmetje, ki so posojilo najeli, so kmalu bankrotirali. Ente rinascita agraria je njihove kmetijeprevzela in nanje naselila italijanskein furlanske kmete. Ovira za Danilino razumevanje besedilne transakcije v tem primeru torej ni bil jezik, sajjepomenbesednezvezevitalijanšcinirazumela,ampakpomanjkanjevédenja,skaterim bi vzpostavilaustrezne inference. V tem okviru lahko zakljucimo, da pri razlicnosti jezikov komuniciranja ni problem vedno v nerazumevanju jezika, ampak v pomanjkljivem skupnem védenju, povezanem z razlicnim kulturnim okoljem, iz katerega govorci izhajajo, generacijskimi razlikami, raz-licnimi izkušnjami ipd. Tega problema se pri vecjezikovni in veckulturni skupnosti, kot je Evropska skupnost, kažezavedati. 93 Ustanovaza prenovokmetijstva. [72]94 (1) C.: /…/ 'tu.. 'ra.tlo p'ri..t, d. s. za mil'jo.n 'li..r pr.'da.l / sa p.r'da.l šest.nt'ri.d.set kolo'ni.j, šest.nt'ri.deset d.r'ži.n z 'ze.mju, s 'xi.šmi 'ra.t, k.r j. b'lu... Za mil'jo.n 'li..r. Va 'be.n, d. mil'jo.n 'li..r, d. 'te.k.rt de'na.r j. bi. 'ca.jx.n 'v..c .'ri..d.n, 'ne.. /…/ (2) D.: 'Ja., 'ja., 'ja.. (3) C.: 'Ne., a'lo.ra ka'ku... Sa pro'si.li 'ba.nku, 'a.dnu 'ta.ku 'ba.nku v.'li.ku, an s. … / 'ba.nka, s. 'da.la 'da.la de'na.r, mil'jo.n za d.'se.t 'li..t, d.'se.t 'li..t. /…/ A'lo.ra 'vo.tstvo 'ti.ste 'za.dru.e, /…/ s. .'za.l. /…/ (4) D.: 'Ja.. (5) C.: Ma mi'že.rja bla 'ta.ka, d. 'ki. j. 'ra.tlo? 'Ti.sti buj p'ri.dni / za a'pe.na a'pe.na sa si 'up..l p'la.c.t 'ti.stu 'li..tno… /…/ U 'ko.likor na 'bo.mo 'mo..li p'la.c.t, bo bo ... bo 'ba.nka, .'za.la. /…/ (6) D.: 'Ja.. (7) C.: In nas'ta.ve … 'na. bo 'v..c podaj'ša.vla, k. 'ra.tlo pa spre'me.mba, d. nas'to.pu fa'ši.z.m, (8) D.: 'Ja.. (9) C.: 'te.k.rt be'a.ta l'o.ra, 'ni.s 'mo..li pla'cu.v.t, s bli v.'se.li T.l'ja.ni, 'fa.šisti 'vo.tstvo, d. 'na. boj 'mo..li p'la.c.t an 'ba.nka … 'mi. p'la.cmo 'e.nte ri'na.šita ag'ra.rija /…/ 'Te.k.rt fa'ši.sti s b'li. ž. ve'se.li, T.l'ja.ni, fa'ši.sti, d. 'na. 'mu..r.j p'la.c.t, a'lo.ra d. p'la.ci 'o.ni, 'e.nte ri'na.šita ag'ra.rija, .n d. 'pu..šji u 'va.s nu d.r'ži.nu t.l'ja.nsku. /…/. T.'ku.. j. 'ra.tlo 'mo.cnu., 'mo.cnu. n.'va.rno, d. 'ra.te 'va.s t.l'ja.nska /…/ d. na p'ri.de .'mi..s (10) D.: t.l'ja.nska dru'ži.na (11) C.: 'e.nte ri'na.šita ag'ra.ria, ku s. k'li.c.la 'ti.sta usta'no.va t.l'ja.nska, ki 'o.na bi z lax'ko.tu .'se. odp'la.cla, 'u..nix bi zalo'vi.la p'ro.c .n bi 'po.le 'lo.žla t.l'ja.nske t.l'ja.nske .l'di. /…/. 94 [72] (1)C: /…/ to se jezgodilo prej, dasoza milijonlir prodali / so prodali šestintridesetkolonij, šest­indridesetdružinzzemljo,shišamivred,zvsem,karjebilo. Zamilijonlir.Vaben,damilijonlir, da takrat denar je bil veliko vec vreden, ne /…/ (2) D.: Ja, ja, ja. (3) C.: Ne, alora kako. So prosili banko,enotakobankoveliko,inso…/banka,sajjedaladaladenar,milijonzadesetlet,desetlet. /…/ Alora vodstvo tiste zadruge, /…/ so vzeli. /…/ (4) D.: Ja. (5) C.: Ampak revšcina je bila taka, da kaj se je zgodilo? Tisti bolj delavni za appena appena so zmogli odplacevati tisto letno … /…/ Cenebomozmogliplacevati,bobo ... bobankavzela. /…/(6)D.:Ja. (7)C.:Innastavi …nebo vec podaljševala, ker pa se je zgodila sprememba, da je nastopil fašizem, (8) D.: Ja. (9) C.: takrat beatal'ora(srecnaura ‘hvalabogu’), nisozmogli placevati,sobiliveseliItalijani,fašistivodstvo, danebodozmogliplacevatiinbanka…miplacamoEnterinascitaagraria/…/Takratfašistisože bili veseli, Italijani, fašisti, da ne zmorejo placevati, alora, da placajo oni, Ente rinascita agraria, indapošljejovvasenodružinoitalijansko. /…/Takojepostalozelozelonevarno,dapostanevas italijanska /…/ da ne pride vmes (10) D.: italijanska družina (11) C.: Ente rinascita agraria, kot se je imenovala tista ustanova italijanska, kajti ona bi z lahkoto vse odplacala, kmete bi napodila stran in potem nastavila italijanske italijanske ljudi /…/. (12) D.: Kaj pa tisto, kar ste prej pravili, da so bili fašisti tu vFojani, kako je bilo s tem? Tisto, kar ste rekli, da so pravili, daso bili fašisti tuvFojani,ne?(13)C.:Fašisti …sajfašistisobilipovsod/…/. (14)C.:Cebišekajradaizvedela, saj … (15) D.: Ne, saj bi bilo kar zadosti, saj je skoraj ena ura. Samo veste kaj? (16) C.: A? (17) D.: Kaj pomeni Ente rinascita agraria? (18) C.: So se bali, da pridejo komunisti, ker tisto je bilo nevarno, ne, ker tudi v Rusiji je bila revolucija, ne, in na primer tudi v Franciji Napoleon, ki je prevzel oblast. /…/ (12) D.: Ma pa 'ti.ste, ki ste p'ra.vu, ki sa bli 'ti.sti fa'ši.sti 'to. u Fo'ja.ni, 'ki. pa 'ti.ste b'lo.? 'Ti.ste, ki ste 're.ku, d. sa p'ra.vli, d. sa bli fa'ši.sti 'to u Fo'ja.ni, 'ne.? (13) C.: Fa'ši.sti … ma s. fa'ši.sti sa bli po.'so.t /…/. (14) C.: Ce b še 'ki. 'ra.da 'vi..dla, s. … (15) D.: 'Ne., s. bi b'lo. k.r za'do.st, s. s'ko.r na 'u.ra. 'Sa.mo 'vi..ste 'ki., (16) C.: 'A.? (17) D.: 'ki. j. 'E.nte ri'na.šita ag'ra.ria? (18) C.: Si 'ba.l, d. p'ri.d.j komu'ni.sti, kar 'ti.ste b'lu.o n.'va.rno, 'ne., ki tud u 'Ru.siji bla r.vo'lu.cja, 'ne., an na pri'mi..r tud u F'ra.ncji Napole'o.n, k. pr..'za.. ob'la.st. /…/ 4.6 RAZLICNOSTKOHERENC V vsaki komunikaciji je seveda možnih vec interpretacij sporocenega, kar pomeni, da je koherentnih lahko vec razlicnih interpretacij. Toda govorec ima v mislih le eno samo in to mora poslušalec prepoznati. V uspešni komunikaciji deluje koherenca kot »filter, ki spre­jemniku pomaga izkljuciti neustrezne interpretacije slišanega oziroma prebranega« (Baz­zanella in Damiano 1999: 176). Glede na to jo potemtakem lahko definiramo kot »inter­pretativnipojem,kijepravzapravodvisenodtega,kakšenpomenpripišesprejemniktemu, kar sliši, oziroma kako to, kar sliši, razume« (Bublitz in Lenk 1999: 154). To pomeni, da je uspešnost koherence odvisna od sprejemnikove interpretativne kompetence oziroma od njegovih interpretativnih sposobnosti (prav tam: 154–155). Bolj ko smo sposobni besedilu pripisati koherenco, bolj smo ga sposobni sprejeti.To še posebej velja za stara besedila, za tista, ki pripadajo drugim kulturam, in za avantgardna dela. Velja seveda tudi nasprotno: bralec,kinimavisokorazvitihinterpretativnihsposobnosti,bo,denimo,dolocenoliterarno besedilo lahko oznacil za nekoherentno. Zato bistveno vprašanje tu ni, ali je besedilo ko­herentno ali ne, ampak ali gaje poslušalec ali bralec pripravljen prepoznati kot koherentno (prav tam: 161). Kako bo sprejemnik besedilo sprejel, je odvisno tudi od njegovih pricakovanj (Vita­colonna 1989: 330).95 Eno in isto besedilo lahko pri razlicnih sprejemnikih izzove vec, ce ne celo veliko interpretacij. Še vec, koherentnost besedila pri enem cloveku lahko pomeni popoln kaos pri drugem, odvisno od tega, kako sprejemniki besedilo povežejo s svojimi konteksti96 in svojimi namerami. To pomeni, da bodo isto besedilo sprejemniki naredili ko­ 95 Sprejetibesedilonepomeninujnopripisatimukoherenco(Vitacolonna1989:329). Otroškiizšte­ vankiAn ban pet podgan, štiri miši, v uh me piši, vija vaja ven bitežkopripisalikoherenco,ceprav smojosprejelizabesedilo,kiopravljadolocenovlogo.»Sprejetibesedilopomenisprejetinjegovo kontekstualno veljavnost; besedilo mora ustrezati kontekstu« (prav tam: 330). 96 Poleg t. i. neposrednega konteksta, ki vkljucuje predhodni diskurz (imenovan tudi kotekst), ter konkretnegasituacijskegapoložajainterakcije(fizicniprostor,kjersekomunikacijadogaja),pojem kontekstvkljucujetudit. i. posrednikontekst,kamorLinellinKorolija(1997:172)prištevataše: 1. t. i. modele diskurza; to je »strukturirane nize implicitnih, predpostavljenih ali eksplicitno sporocenih propozicij o besedilnem svetu« (prav tam: 201). Gre za udeleženceva prepricanja, védenja o tem, o cemer se v diskurzu govori. Modeli posameznih udeležencev se skozi diskurz s sprejemanjem novihinformacij lahko spreminjajo; 2. osebno védenje o posameznih soudeležencih komunikacije; to t. i. subjektivno védenje temelji delomanaskupnihizkušnjahgovorcainposameznihudeležencev,delomapanavédenju,poveza­nem z govorcevimpoznavanjem življenjske zgodbe posameznih udeležencev; herentnonarazlicnenacine(SeidlhoferinWiddowson1999:210). Besedilnoindiskurzivno koherenco moramo namrec vedno razumeti v smislu socio-kognitivnega razumevanja, ki je dostopno clanom neke kulture ali neke skupnosti, kajti razlicne skupnosti in kulture se izra­žajonarazlicnenacineoziromana razlicne nacinespreminjajorealnostv jezikinustvarjajo svojorealnost.Zatolahkorecemo,daje»vsakobesedilolahkovdolocenemkontekstukohe­rentno ali nekoherentno glede na posebne (specificne) kulturne konvencije« (Östman 1999: 77).Tonadaljepomeni,davzpostavitevkoherence,kotjopredvidevatvorecsporocila,lahko postanestvarpogajanjmednjiminsprejemnikomsporocila(Egmondson1999:254). Ker je koherenca, kot smo ugotovili, interpretativni pojem, ki je odvisen od tega, ka­kšen pomen sprejemnik pripiše temu, kar sliši, oziroma kako razume, kar sliši, mora za pravilno razumevanje sporocila tvorcevo interpretacijo rekonstruirati. Ce sprejemniku to ne uspe, ce torej vzpostavi drugacno interpretacijo, kot je bil tvorcev namen, potem se po­javi nesporazum, ki je dveh vrst: 1. neujemanje (missmatch) med tvorcevim nameravanim pomenomin sprejemnikovo interpretacijo in 2. nezavedno nerazumevanje nastranispreje­mnika (Bazzanella inDamiano 1999:176).97 4.6.1 Neujemanje med tvorcevim nameravanim pomenom in sprejemnikovo interpretacijo tega98 Udeleženec komunikacije, ki mu ne uspe vzpostaviti pricakovane interpretacije, navadno zgradi drugacno koherenco med svojo napacno interpretacijo in prejšnjim besedilom. Po-sledica tega je, da se tvorceva (koherenca govorcaA) in poslušalceva koherenca (govorca B) ne ujemata vec ali vsaj ne v dovolj veliki meri, kar ustvarja dva razlicna konteksta za nadaljnjevloge.Topomeni,dabogovorecBreagiralnanadaljnjovlogogovorcaAvskladu s svojo prejšnjo interpretacijo, to je, koherenco bo vzpostavil s svojo interpretacijo, ki se ne sklada vec z interpretacijo govorcaA(Bazzanella in Damiano: 178). V nadaljevanju to udeleženca vodi do tocke, ko eden od njiju ali oba sogovorcevih sporocil ne bosta mogla vec vkljucevati v svoje interpretacije na koherenten nacin. Ker se njuna konteksta, ki jima pomagataprivzpostavljanjuinterpretacijnovihinformacij,razlikujeta,nezmoretavecpre­poznavati sogovorceve nameravane interpretacije in iz nje izhajajocega namena sporocila. To lahko vidimo v zgledu [73], kjer pride do neujemanja med Urškinim nameravanim po­menom in mamino interpretacijo tega. Kontekst: Urškapride v kuhinjo,kjer mama pripravlja vecerjo. [73] U.: Mami, rabim eno mandarincko.99 M.: V košarici so, Urška, vzemi si sama. U.: Ma ne tisto. M.: Ja, Urška, drugih ni. U.: Ma ne tisto, mama, ne tisto, ne tisto za jest. 3. diskurzivni okvir, ki doloca govorno situacijo kot dolocen tip komunikacije, npr. sojenje na sodišcu, pogovor pri mizi v domacikuhinji itd.; 4. splošnoskupnovédenje,kamorspadajoosnovnealisplošnepredpostavkeosvetu,kipripadajo kolektivnemu spominuv doloceni kulturi. 97 Meja med obema vrstamanesporazumov je lahkozelozabrisana. 98 Vgovorjenem diskurzugre zaneujemanjemednameravanimpomenomgovorcaAininterpreta­ cijogovorca B. 99 Pogovor ni bil posnet, zato je le približen. Zapisan je bil takoj po ugotovitvi, kaj je Urška mislila z mandarincko. M.: Kakšno pa potem? U.: Ma tisto za v lucko. M.: Kako za v lucko? U.: Ma, mama, ne tistih za jest, jaz rabim tisto mandarincko za svetit. M.: Kako za svetit? U.: Ma za svetit, saj sem ti že rekla. M.: In kdo ti je povedal, da se jo rabi za svetit? U.: Ma je rekel nono. M.: Kaj je rekel nono? U.: Je rekel, da ni mandarincke. M.: Kje ni mandarincke? U.: V lucki. M.: A ja, manjka lampadincka. Lampadina.100 Urškazamenjapomenaleksemov mandarina in lampadina.Urškinamamatakovzpo­stavljadrugacnointerpretacijoUrškinihizrekov,kottapricakuje,insicerdotrenutka,kose zave, da Urška pravzaprav misli na lampadincko. 4.6.2 Nezavedno nerazumevanje na strani sprejemnika oziroma govorca B Vcasih pride pri vzpostavljanju koherence do izbire napacne interpretacije, ki se je spre­jemnik ne zaveda. Da je prišlo do motnje, ki je povzrocila nerazumevanje, se zave šele pozneje,konaletinatežaveprivkljucevanjunovihinformacijvsvojevédenje.Kosepojavi nerazumevanje, ni nobenega znaka, po katerem bi udeleženci to prepoznali. Zato se udele­ženec, ki je soocen z nerazumevanjem, tega sploh ne zaveda, dokler ne pride do tocke, ko koherencenimogocevecvzpostaviti.Tevrstenesporazumponazarjazgled[74],vkaterem do napacne interpretacije pride zaradi glasovne podobnosti leksemov Maša in Tjaša. Po Bazzanelijevem in Damianovem mnenju (1999: 185) lahko ucinkovitost poprav­kov v clovekovi interakciji razložimo kot »posledico udeleženceve intuitivne ugotovitve, kdaj se koherenca izgubi«. Navadno govorec po tem, ko ugotovi poslušalcevo napacno interpretacijo, svojo interpretacijo še enkrat ponovi, tokrat jasneje kot prvic, tudi tako, da bistvonerazumevanjašedodatnopoudari.Vcasihpalahkoudeleženecsamizgovorcevega nadaljnjegadiskurza razbere,kaj je razumelnarobe, into v nadaljevanju popravi. [74] A: Vceraj sem srecala Mašo.101 B: Ja? In kaj pravi? A: Stanovanje kupuje. B: Res? A je še vedno s tistim fantom? A: Ne, pa koliko casa že nista vec skupaj. B: Prvic slišim. A: Ah, daj no, saj ne hodita že vec kot eno leto. Nikar ne reci, da tega ne veš. Saj ima že novega fanta, enega iz Vidma. B: Ma kdo? A: Maša, Maša Kolenc. B: A ja, Maša, jaz sem pa razumel Tjaša. A: Ne Tjaša, Maša, Maša, Maša Kolenc. 100 Br. žarnica. 101 Primer je izmišljen, ker v obravnavanih besedilih ustreznega primera nismo našli, jih pa lahko najdemov tuji literaturi,npr. Bazzanella (1999: 177, 181–182) in Bublitz(1999: 162). 4.7 OKVIRJI KOTGLOBALNIVZORCIVéDENJA Clovek ima svoje védenje spravljeno v t. i. globalnih vzorcih in ga uporablja kot most za pridobivanje novega védenja. Nekatere vrste globalnih vzorcev so zaradi svoje vecstran­skosti shranjene kot celi kosi. Sem spadajo t. i. okvirji. To so globalni vzorci, ki obsegajo vsakdanje védenje o kakem osrednjem pojmu, npr. praznovanju rojstnega dneva. Kažejo nam, katere stvari naceloma spadajo skupaj, ne pa tudi, v kakšnem zaporedju se te stvari delajo ali omenjajo. Za to so sheme, ki predstavljajo globalne vzorce dogodkov in stanj vurejenih nizih, pri cemer predstavljata glavno povezavo casovna bližina in vzrocnost. Še osnovnejši del okvirjev so scenariji. To so ustaljeni nacrti, ki jih pogosto priklicemo, da bi dolocili vloge in pricakovano ravnanje udeležencev v komunikaciji (Beaugrande in Dres­sler 1992: 69). Vkognitivni psihologijije okvir definiran kot zbir védenja, povezanega s konceptom, in ne kot definicija v slovarju. Definicija nam priskrbi le potrebno informacijo za razliko­vanje med koncepti. Okvir pa vsebuje povezano védenje, ki ga uporabimo pri izpeljevanju zakljuckov (Mignolo 1989: 490). Van Dijk (1992: 99) okvir definira kot »niz propozicij, ki oznacujejo sprejemniko­vo konvencionalizirano védenje o neki situaciji (dogodku, vrsti dogodkov idr.)«. Podobno okvirje definira Mignolo (1989: 487), in sicer kot »del celotnega enciklopedicnega véde­nja«. Deli jih na nediskurzivne (non-discursive frames) in diskurzivne okvirje (discursive frames).Prvivkljucujejovédenjeosvetu,drugipavédenjeodiskurzu.Znotrajokvirjevloci sektorsplošnegavédenja(sectorofcommonsenseknowledge)insektorposebnegavédenja (sector of expert knowledge). Diskurzivni okvir razume kot zbir védenja, ki se nanaša na diskurz. Vsak sprejemnik ima nek zbir védenja, povezanega z razlicnimi vrstami diskurza, diskurzivnih struktur in komunikacijskih situacij, ki ga uporablja pri interpretaciji diskur­za. Ko se sreca z neko situacijo, bodo njegove inference, s pomocjo katerih bo v diskurzu vzpostavljal koherenco, temeljile na diskurzivnem okvirju, ki ga aktivirajo kljucne besede (Bublitz in Lenk 1999: 171), npr. praznovanje rojstnega dne, to je na njegovem konven­cionaliziranem védenju o tem dogodku. Znotraj tega diskurzivnega okvirja bo sprejemnik diskurz najprej identificiral, ga potem locil od drugacnih diskurzov in komunikacijskih si­tuacijin ga nazadnje interpretiral. Proces sprejemanja in razumevanja je v tem smislu pravzaprav »proces selekcionira­njainpreverjanjanekesheme,kipripadadolocenemuokvirju,innjenoprilagajanjesituaciji ali diskurzu, da ga lahko razumemo« (Mignolo 1989: 503). Ce to razvijemo še dalje, je vzpostavljanje koherence in produciranje smisla v bistvu »proces inferiranja, ki aktuali­zira že obstojece okvirje, hkrati pa gradi nove in ob tem povecuje obseg sprejemnikovega uskladišcenegavédenja«(pravtam:494).102 Koseclovek srecaznovosituacijo,izsvojega spominaizbereokvir,tojenekevrsteogrodje,kigaimavspominu.Uporabigatako,daga prilagodi situaciji, za katero ga potrebuje (Minsky; v: Mignolo 1989: 494). Po tej razlagi vzpostavljanje koherence v diskurzu v veliki meri temelji na diskurzivih okvirjih. Podobno Sanford in Moxey (1995: 169–170) zagovarjata stališce, da je interpretacija dolocenega izreka ali dela diskurza v veliki meri odvisna od splošnega védenja udeležen­ 102 Hkrati pa vzpostavljanje koherence, kot je bilo že omenjeno, vkljucuje tudi identifikacijo dis-kurzivnega tipa (besedilne zvrsti), ki mu diskurz (besedilo) pripada, in razumevanje njegove pomenskeinskladenjskeorganizacije. Medprocesomidentifikacijesprejemnikinferiraizsvoje­ga védenja o razlicnih diskurzivnih tipih (besedilnih zvrsteh) in iz svojega poznavanja struktur, enakihali podobnih tistim, ki so prisotne vdiskurzu (besedilu) (Mignolo1989: 500–501). cev komunikacijeoziromatudi pripadnikov doloceneskupine (narodnostne, poklicneidr.). Interpretacija izreka Vsak ucenec ima svojega ucitelja, denimo, tako ni vprašljiva – saj že predpostavka,dajenekdoucenec,implicirapredpostavko,daimaucitelja,polegtegajeja-sno,davsakucenecnemoreimetiuciteljasamozase–,injozlahkotolocimoodinterpreta­cijesicerzelopodobnegaizrekaVsaka spalnica ima svojo kopalnico.Sprejemnikuselekcija medmožnimi interpretacijamiizrekov pravilomane predstavlja nobenegaproblema,ker je interpretacijavedno povezana z necim.To nekaj pa je situacija, o kateriimamo stereotipno védenje ali, kot to imenujeta Sanfordin Moxey, scenarij (prav tam). Raziskovalca nadalje ugotavljata, da velik del naših izkustev sestavlja védenje o spe­cificnih situacijah. Zato naše razumevanje diskurza in vzpostavljanje koherence temelji na identifikaciji situacije, o kateri izreki govorijo. To je osnovni scenarij. Vec, kot o situaciji vemo,bogatejšiboscenarij.Bogatejši,kotboscenarij,lažjebomoodpravljaliprobleme,ki sebodopojavljalipriinterpretacijisituacije(pravtam:170).Hkratistemparaziskovalcaše ugotavljata,daobdelovanjeinformacij,kipodpirajokoherencobesedila,nipopolno,ampak selektivno, kar pomeni, da se obdelovalec informacij preprosto ne ukvarja z morebitnimi nekonsistencami v diskurzu, ampak sledi poznanemu scenariju (prav tam: 174–179). To pomeni, da anomalij v diskurzu ne opazi, saj so pricakovanja glede nadaljnjega diskurza povezana s scenarijem. Iz literature je v zvezi s tem poznan in velikokrat citiran primer oletalu, ki je strmoglavijo v Pirenejih,na meji med Francijo in Španijo.Avtor besedilase na koncu vpraša, kje naj pokopljejo preživele (Oblasti so se poskušale odlociti, kje naj poko­pljejo preživele.). Raziskovalca Barton in Sanford (v: Sanford in Moxey 1995: 176–178) staopravilaposkus,insicerstaskupiniljudirazdelilanapisanobesedilo,kivsebujezgornji izrek, in ugotovila, da je napako opazilo samo 23 % bralcev. Pri poslušanju istega besedila pa napake ni opazil nihce.Avtorja sta rezultata pripisala dejstvu, da so bralci in poslušalci svoje pricakovanje prilagodili scenariju, to je letalski nesreci, za katero se pricakuje veliko mrvih, in temu ustrezno naravnali obdelovanje informacij. Potem sta besedilo spremenila, in sicerstaletalskonesrecozamenjalas kolesarsko.Vtemprimerujenapako opazilo85 % ljudi.Spremembavrstenesrecejeimelavelikvplivnaodkritjenapake.Tolahkopripišemu pricakovanju, da kolesarska nesreca ne predpostavlja nujno smrtnih primerov. Raziskava dokazuje, da nezavedno pricakovanje necesa, kar temelji na doloceni vrsti situacije (na dolocenem scenariju) oziroma na tem, kaj je v doloceni vrsti situacije pricakovano, v zelo pomembnimerivplivanainterpretacijoslišanegaaliprebranegabesedila,torejtudinaspo­sobnost vzpostavljanja koherence. Raziskovalca sta dokazala, da koherentnost besedila ne temeljinanjegovipopolnikonsistenci,ampaknadelnemoziroma,natancneje,selektivnem obdelovanju informacij, pri cemer ima pomembno vlogo scenarij oziroma naše védenje o vrstisituacije, okateri tece beseda. 4.8 VLOGAINfERENC PRIVZPOSTAVLJANJU KOHERENCEBESEDILA Razumeti izrek pomeni veliko vec kot le poznati pomen posameznih besed v njem in slov­ 103 In- nicnih odnosov med njimi. Razumevanje izreka vkljucuje tudi pojem inferiranja.feriranje povezuje povedano s tem, kar je splošno znano, ali s tem, kar je bilo povedano predhodno, pri cemer mora sprejemnik prihajajoce jezikovne in nejezikovne informacije prilagajati svojemu védenju. Ustrezno oziroma pravilno inferiranje predstavlja pomemben predpogoj za razumevanjebesedila (van deVelde 1989: 551). 103 O inferencahkotsredstvu za vzpostavljanje koherenceglej tudiStenström (1994: 15). Da sprejemnik besedilo lahko interpretira, mora prepoznati besedilno organizacijo. Sprejemnikova identifikacija besedilne organizacije in posledicno njegova interpretacija besedila temeljita na njegovi sposobnosti tvorjenja inferenc znotraj besedila, med posame­znimi besedili in med besedilom ter njegovim kontekstom (prav tam: 547). To pomeni, dainterpretiranje kot niz kognitivnih aktivnosti vkljucuje inferiranje kot svoj sestavni del. Še vec, interpretiranje lahko razumemo kot rezultat inferiranja (prav tam: 544–546). Ce hoce sprejemniksporocilorazumeti,moraposamezneinferiranepomenepovezativorganizirano celoto.104 Inference so sistematicne, kar pomeni, da jih razlicni sprejemniki dekodirajo na enaknacin. Brez tegasporazumevanje ne bi bilomogoce (Levinson 2003: 49). Obstajavecdelitevinferenc.VandeVelde(1989:552)jihvgrobemdelinaskladenjske inpomenske.105 Skladenjskoinferiranjejeodvisnoodsprejemnikovegapoznavanjaslovnic­nihpravilinjepotrebnozaidentificiranjeskladenjskihstrukturinnjihovihfunkcij.Zaustre­znorazumevanjemoravzgledu[75]sprejemnikpoznatifunkcijoglagolskegavidainvedeti, daspremembaglagolaiznedovršnegavdovršnilahkospremeniinterpretacijobesedila. [75] Ko je zazvonilo, sem gledal proti cerkvi. Ko je zazvonilo, sem pogledal proti cerkvi. V prvem izreku se dejanje, ubesedeno v odvisnem stavku, zgodi med dogajanjem, ubesedenim v glavnem stavku. V drugem izreku pa se najprej zgodi dejanje iz odvisnega stavka, dejanje iz glavnega stavka pa mu sledi. Sprejemnik lahko izreka ustrezno interpre­tira samo, ce torej pozna funkcijo glagolskega vida. Pomensko inferiranje pa temelji na logicnem sklepanju. Oglejmo si primer pomenske (semanticne) inference.106 Ivan je nehal pretepati svojo ženo. Logicna predpostavka, ki jo izpeljemo iz vsebine izreka,je, da je Ivan svojo ženo pretepal,zdaj pa je ne pretepa vec. Med poseben tip inferenc Levinson prišteva t. i. konverzacijske implikature. Kon­verzacijska implikatura je eden od najpomembnejših konceptov v pragmatiki (Levinson 2003: 97).107 Implikature se po definiciji locijo od inferenc, ki jih izpeljemo s pomocjo logicnega sklepanja ali logicnega impliciranja (implikacije) oziroma samo iz semanticne vsebine sporocenega, to je iz tistega, kar se nanaša na pomen besed, besednih zvez in stav­kov. Implikaturetemeljijonasemanticnivsebini,torejnatistem,karjebiloizreceno,terna dolocenih kontekstualnih predpostavkah, ki zadevajo nacelo sodelovanja (prav tam: 104). Iz dolocenega sporocila seveda lahko izpeljemo razlicne inference, tako nameravane, torejtake,zakateretvorecpredpostavlja,dajihbodosprejemnikiinterpretiralitako,koton 104 Sprejemnikovo inferiranje pomena vkljucuje tudi inferiranje govorcevega namena. Sprejemnik govorcev namen inferira tako, da si interpretira njegove kontekstualne namige, to je jezikovna (prozodicna, fonološka, oblikoslovna, skladenjska) in nejezikovna sredstva, ki sporocilo konte­kstualizirajo oziroma sprejemniku priskrbijo interpretativni okvir za referencno vsebino sporo-cenega(Gumperz,v:Schiffrin1987:21–22). PomnenjuD. Schiffrin(1987:22)namrec»tvorjenje in sprejemanje sporocil temelji na skupnem dostopu do kulturno pogojenih jezikovnih in nejezi­kovnih sredstev, ki odražajo kontekst, v katerega so zasidrana«. Koherenca besedila zato temelji nauspešnostigovorcevevkljucitvetehsredstevoziromapoGumperzukontekstualnihnamigovv besedilo in na sprejemnikovi sposobnosti prepoznati ta sredstva ter z njihovo pomocjo sporocilo ustrezno interpretirati. 105 Vec o tem glej v van deVelde (1989: 543–562). 106 Primer je iz Levinsona (2003:181). 107 Razvil ga je Grice. Njegovo bistvo je prepoznati, kako dejansko ljudje uporabljamo jezik. Ta vr­ sta pragmaticnih inferenc ne izhaja samo iz jezikovne organizacije, ampak iz nekega osnovnega nacela sodelujoce(kooperativne) interakcije (Levinson2003: 101). želi, in nenameravane.108 Implikature so nameravane inference (prav tam: 101); namerava­ne v smislu upoštevanja konverzacijskih maksim. Te dolocajo, kaj naj udeleženci komuni­kacije naredijo, da bo sporazumevanje maksimalno ucinkovito, racionalno in jasno (prav tam: 102). Ce vzamemo Levinsonov primer (prav tam) [76] govorec B dejansko sporoca naslednje: za tocen cas sicer ne vem, lahko pa ti priskrbim informacijo, s pomocjo katere boš lahko izvedel sklep o približnem casu. [76] A: Mi poveš, prosim, koliko je ura? B: No, mlekar je že prišel. Poglejmo še izrek, s katerim govorec od dveh sprejemnikov želi, da izpeljeta dvoje razlicnihkonverzacijskihimplikatur,tojedvojerazlicnihnameravanihinferenc.Prvicgaje namenil policistu, ki se mu je približal, ker je parkiral tam, kjer je parkiranje prepovedano, drugic pa prodajalcu v trgovini z avtomobilskimi deli. Prvemu govorec sporoca, naj izrek interpretira kot Žal mi je, vendar prav nikjer nisem našel prostega parkirnega prostora, 109 drugemupa sporoca, najga interpretira kot Želim, da mi zamenjate zracnico. Kotprimerrabekonverzacijskeimplikaturevvsakodnevnemkomuniciranjuglejzgled [62].Vnjem govorec ne želi eksplicitno izreci, da je clovek, o katerem je govora, goljufal, zato uporabi konverzacijsko implikaturo. Ce zakljucimo, konverzacija je kooperativna dejavnost, v kateri morajo udeleženci z namenom,dabilahkoinferirali,kargovorecželi,uskladitito,karslišijo,stem,karmenijo, da govorec od njihželi,da razumejo.Kar govorec sporoca oziroma nameravano sporocilo, to je táko, kot naj bi ga poslušalec razumel, je torej: 1. rezultat dobesednega pomena spo-rocila in 2. rezultat niza inferenc, ki temeljijo na nacelu sodelovanja (Gumperz 1992: 94). Griceove maksime pri tem ucinkujejo kot smerniki, ki naj bi se jih govorec držal. Naslednjevprašanje,kisepojavljavzvezizinferencami,je,kakšnisopogoji,podka­terimigovorecpredpostavlja,dabosprejemniksporocenoustreznoinferiral.Ali,povedano drugace, kdaj mora govorec doloceno propozicijo izraziti eksplicitno, kdaj pa lahko ostane implicitna, pabo sprejemnik pomenvseeno ustrezno inferiral. 4.8.1 Kdaj so vezi med propozicijami lahko implicitne? Diskurzvnaravnemjezikuninikolipopolnomaekspliciten.Govorecsevnjemeksplicitno nanaša le na del entitet, lastnosti in razmerij, ki zadevajonekdogodek, stanje idr., navadno na tisti del, ki je pragmaticno relevanten, to je tisti, za katerega govorec meni, da ga mora poslušalcu posredovati. Z ontološkega stališca je tak opis dogodka nepopoln. Popoln bi bil vprimeru,ce bidiskurz obsegal vseizreke,kizadevajodogodek,torejtuditiste, zakaterih propozicijo govorec meni, da bo poslušalcurazumljiva,tudice ostaneimplicitna (vanDijk 1992:97).Vendarbibiltakdiskurznegospodareninnajbržtudinepregleden,zatoostanejo nekatera razmerja med izreki na površinski ravni neizražena, pomen pa mora sprejemnik inferirati. Propozicije, ki gradijo koherenco diskurza, ceprav ostanejo neizražene, van Dijk (pravtam:95,128)imenuje manjkajoce vezi (missinglinks).Manjkajocevezisopropozi­ 108 Spomocjopsiholingvisticnihraziskavsoznanstvenikiprišlidougotovitev,dalahkosprejemniki z inferiranjem pridejo do interpretacij besedila, ki niso bile nameravane. To pomeni, da so infe­ riraneinformacijeboljprilagodilisvojemuvédenju,custvom,prepricanjemkotdejanskioziroma pricakovanivsebinisporocila(vandeVelde1989:556). Nenameravaneinferencelahkoprivedejo do motenj v vzpostavljanju koherence in posledicno donerazumevanja diskurza(besedila). 109 Primer je vzet iz prispevka Pragmatics: Basic Concepts. http://www.ux1.eiu.edu/~cfbxb/ class/1900/prag/intro.htm. Dosegljivo: 5. 4. 2004. cije,kinisoneposrednoizražene,jihjepamogoceinferiratiizizraženihpropozicij.Njihova vloga v diskurzu je povezati v površinski zgradbi sicer nepovezane izreke. V tem oziru nas zanima, kako je diskurz lahko koherenten, ce ostanejo nekatere propozicije, ki gradijo njegovo koherenco, implicitne. Vprašanje, ki se tu postavlja, zadeva pogoje, ki dolocajo, katerepropozicijemorajobitiizražene,dazadostijokoherentnostidiskurza,inkaterelahko v površinski strukturi ostanejo zakrite oziroma neizražene. Ce hocemo odgovoriti na to vprašanje, moramo ugotoviti naslednje: 1. katerejezikovne znacilnostiizrekovinnizaizrekovoznacujejoimplicitne propozi­cije in dovoljujejo oziroma omogocajo njihovo predpostavljanje, in 2. katere propozicije lahko ostanejo implicitne in katere morajo biti eksplicitno izra­žene. Toda najprej je seveda potrebno dolociti, kaj natancno pomeni popolni in nepopolni oziroma eksplicitni in implicitni diskurz. Ce je nek diskurz, denimo, opis dolocenega stanja ali dogodka, potem njegova popolna oblika vkljucuje opis vseh dejstev, ki tvorijo tosituacijo. Število dejstev, to so vse zadevajoce entitete, njihove lastnosti ter razmerja med njimi, je v tem primeru veliko. Popolni opisi niso prakticni in so pragmaticno neustrezni. Velikoinformacijjenepomembnihaliodvecnih.Zatogovorcimedinformacijamiselekcio­nirajo.Izbirajeodvisnaodvrstediskurza,njegovetemeinkomunikacijskenameregovorca (prav tam:109).110 Stegastališcalahko recemo,daima popolniinnepopolnidiskurz lahko razlicne oblike. Govorec lahko dolocenih dejstev ne omeni, ker niso relevantna, ali pa se nanje nanaša posredno, skozi opis drugega dejstva. Take vrste nepopolnost van Dijk (prav tam:110)imenujeselektivnanepopolnostoziromaselektivnaimplicitnost.Tajeizpragma­ticnih razlogov v vsakodnevnem diskurzu naravna. Toda govorec mora biti pri selekciji pazljiv, kernepravilnaselekcija lahkoprivede do nekoherentnosti inzato donerazumljivo­sti pri poslušalcu. Ce namrec govorec propozicije, ki jih namerava izreci, in tiste, ki jih ne namerava,selekcioniranepravilno,tolahkoprivededopremajhnealiprevelikenatancnosti. Oboje pa je lahko vir nekoherence diskurza. Govorceva pravilna selekcija informacij se tako kaže kot pogoj koherentnosti diskurza (prav tam: 128). Glede na opredelitev, kaj je popolni in kaj nepopolni diskurz, nas nadalje zanima, ka­tere informacijemorajobiti v njemizraženeeksplicitnoin katere lahko ostanejo implicitne ter kaj topomeni zanjegovokoherenco.Vendar razlikovanje med eksplicitnoinimplicitno informacijo ni preprosto niti lahko dolocljivo. Eksplicitno informacijo lahko definiramo v smislueksplicitnostipropozicij.VizrekuPeter je poslal pismo teti,jepropozicijaPeter ima teto izražena, ne da bi jo eksplicitno izjavili.111 Na drugi strani propozicija Teta je žensko cloveško bitje ninitineposrednonitiposrednoizražena.Todaobepropozicijistakljubtemu poslušalcuposredovaniinjujerazumelpredvsemzaradisvojegauskladišcenegavédenjao svetu. Poslušalcu je znano, da je moral Peter pismo napisati, ga dati v kuverto, ga zalepiti, napisati naslov in nalepiti znamko ter ga oddati na pošti. Te informacije so del poslušalce­vegaingovorcevegaskupnegavédenjaopošiljanjupisemoziromaspadajovokvirnjunega védenja o pošiljanjupisem. Število implicitnih informacij je v dolocenem diskurzu lahko izjemno veliko, vendar so s kognitivnega stališca le dolocene med njimi potrebne in nujne za interpretacijo sle­decih izrekov. Te lahko definiramo kot niz implikacij, potrebnih za interpretacijo sledecih izrekov. Da bi lahko interpretirali izreke kot Zaradi poštne stavke je prišlo prepozno, mora 110 Verjetno pa lahko v vsaki vrsti diskurza dolocimo zgornjo mejo posploševanja in spodnjo mejo natancnosti opisa. 111 Primer je van Dijkov(1992: 111). biti poslušalec sposoben sklepati, da je Peter pismo poslal po pošti. Koherentnost diskurza jevtem primeruodvisnaodtega,alijegovorcevoin poslušalcevo splošnovédenje osvetu prekrivno v tem smislu, da je poslušalec sposoben ustrezno zapolniti govorceve implicitne informacije. Ta sposobnost pa po van Dijku (prav tam: 112–113) ni samo logicna (deduk­tivna),ampaktudi sklepalna (induktivna). V zvezi z implicitnimi informacijami oziroma manjkajocimi vezmi, to je z vezmi, ki jihmorasprejemniksaminferirati,jepotrebnolocitišemedbesedilnoimplicitnimiinkon­tekstualno (situacijsko) implicitnimi informacijami (prav tam: 112). V tem okviru nas za­nima,katerisopogoji,kidolocajoobveznoalileizbirnoimplicitnostdolocenihpropozicij; torej katere propozicije morajo biti v besedilu izraženeeksplicitno in katere lahkoostanejo neizražene.Nizizrekov112 Prišli smo do zapušcene hiše. Imela je dimnik, iz katerega je pri­hajal bel dim je manj sprejemljiv kot niz Prišli smo do zapušcene hiše. Iz njenega dimnika je prihajal bel dim,insicerzato,kerinformacije,daimahišadimniknipotrebnoeksplicitno zatrjevati, saj je najbrž jasno, da ima hiša dimnik. Nasprotno pa niz izrekov Prišli smo do zapušcene hiše. Povedal nam je, da je do naslednje vasi deset kilometrov ni koherenten, saj referent, ki je izražen s pomožnim glagolom biti in nicelnim glagolskim morfemom za moško osebo ednine, ni bil še identificiran. Naše védenje o zapušceni hiši pa ne vkljucuje informacijeomoškiosebi.Zatomoramo v diskurzumestitiizrekkot Na stopnicah je sedel star možakar,s katerim eksplicitno vzpostavimovez z izrekom Povedal nam je … Iz navedenegasledi naslednje: 1. propozicija B je lahko implicitna pod pogojem, da B doloca (pogojuje) interpreta­cijo propozicije C in pod pogojem, da je propozicija B dolocena s propozicijoA, ki v nizu stoji prednjo.113 2. Propozicija B mora bitieksplicitna, ceje B potreben zainterpretacijopropozicijeC in ce neobstajapropozicijaA, ki doloca B (prav tam: 113).114 Seveda je potrebno poudariti, da vse eksplicitne propozicije v diskurzu niso nujne za interpretacijo sledecih propozicij. Veliko opisanih podrobnosti je lahko relativno nerele­vantnih, na primer omemba belega dima v zgornjih primerih. Po drugi strani pa v veliko primerih ni dovolj samo ena implicitna propozicija za vzpostavitev koherence, ampak jih je potrebnih vec. V nizu izrekov Strmela je skozi okno. Sonce je že pripekalo in ulice so bile prašne samo strmenje skozi okno ne vkljucuje videnja stvari zunaj, obcutenja soncne pripeke in védenja o tem, daso bile ulice prašne. 4.9 LOKALNAIN GLOBALNAKOHERENCA Globalna koherenca se nanaša na celotno besedilo kot makrostrukturo, lokalna koherenca panakoherencomikrostruktur,tojenakoherencomedposameznimipropozicijamivnizu, imenovano tudi linearna koherenca.115 Razliko med lokalno in globalno koherenco sta z uporabo prispodobe nazorno prikazala Linell in Korolija (1997: 169). Opisujeta, kako si 112 Primer je van Dijkov(1992: 112). 113 A)Prišli smodo zapušcenehiše. B) Imela je dimnik. C)Iz dimnika je prihajal dim. 114 A)Prišlismodozapušcenehiše. B)Prednjojestalstarmožakar.C)Povedalje,dajedonaslednje vasideset kilometrov. 115 Termina lokalna in globalna koherenca sta v strokovni literaturi uveljavila van Dijk in Kintsch v svoji knjigi Strategies of Discourse Comprehension (1983) (Ožbot 1999: 72). Glej tudi van Dijk 1992. mravljapotdomov, kar jenjenglobalnicilj, utiracez pešceno plažo,cez kamenje, sevraca nazaj,konemorecezoviro,išcenovopot,todaciljdoseže.Vzporednostzvzpostavljanjem koherence je ocitna; govorec naredi pri sledenju svoji globalni koherentni strategiji veliko korakov, tudi v stranpot. Conte (v: Ožbot 1999: 67) pa vzpostavljanje globalne koherence primerjazzlaganjemsestavljenke,pricemerposameznedelckezlagamodrugegaobdruge­ga, da dobimo prepoznavno podobo sestavljenke. Tako pri mravlji, ki gre proti domu, kot pri zlaganju sestavljenke gre za dinamicen in postopen proces. Smisel namrec ne nastane naenkrat,ampaksemedmentalnimobdelovanjembesedilarekonstruirapolagoma.»Proces vzpostavljanja koherence pravzaprav poteka kot nenehno konstruiranje in rekonstruiranje shem oziromascenarijev, ki predstavljajo urejeneenoteinformacijostandardnih situacijah in so deloma univerzalne, deloma pa kulturno-specificne« (Ožbot 1999: 70). Razumevanje diskurzaoziromabesedilatakopotekahkratinamikronivojuinmakronivoju,tojekotrazu­mevanjeizrekov v nizu inkotvzpostavljanjeglobalnegasmisla diskurzaoziromabesedila, pri cemer velja, da v procesu sprejemanja diskurza globalni smisel ni nujno dokoncen, ampakodprt za reinterpretacije (prav tam: 71). Kot smo že omenili, posameznih izrekov v diskurzu ne moremo interpretirati samih po sebi, ampak vedno le glede na interpretacijo povezanih izrekov oziroma izrekov v nizu. Odnos med posameznimi izreki tako temelji na njihovih interpretacijah. V tem smislu in-terpretacijo dolocenega izreka pogojuje interpretacija predhodnega izreka, kar pomeni, da so posamezni izreki vedno lahko interpretirani le glede na aktualne entitete. Konkretneje: zveze kot vsa dekleta se navadno nanašajo na doloceno, poprej omenjeno skupino deklet, ne na vsa dekleta na splošno. Med diskurzom govorci uvajajo nove entitete in jih »izklju-cujejo«.Uvajajotudinovelastnostialirazmerjamedentitetamialipaspreminjajolastnosti istimentitetamgledenacasalisituacijo.Vendarjezaohranjanjekoherencevdiskurzunuj-no upoštevati dva pogoja: 1. izrazi, ki se nanašajo na dolocene entitete, morajo imeti jasno referenco in 2. lastnosti, ki jih pripisujemo doloceni entiteti, morajo biti do dolocene mere homogene. Homogene v tem smislu, da dolocene lastnosti lahko pripišemo le dolocenemu številupotencialnihentitetaliindividualnihkonceptov. (Ko)referencnaenakostmedizrazi, ki se nanašajo na isto entiteto, in homogenost lastnosti, ki jih pripisujemo neki entiteti, se kažeta kot pomembna semanticna pogoja za zagotavljanje koherence v diskurzu (van Dijk 1992:93).Tretjipomembnipogojzauspešnovzpostavljanjeinohranjanjekoherencessta­lišca semanticne teorijepa je t. i. pricakovana normalnost diskurzivne vsebine. 4.9.1 Homogenost lastnosti in referencna enakost Razlicne propozicije oziroma izreki se lahko nanašajo na isto entiteto z razlicnimi jezikov­nimiprvinami,kimedsebojnisonujnoidenticne,npr.naistegaclovekaselahkonanašamo z izrazi ali zvezami kot Peter, moj mož, on, ta moški. Razmerja enakosti se lahko gradijo tudi med lastnostmi ali odnosi; Peter je plešast in Jernej je tudi plešast ali Tina je moja sestra in Ljubica je tudi moja sestra.Vširšemsmislulahkogovorimooenakostituditakrat, konekadejstva veljajovdolocenembesedilnemsvetuna istemkrajuin obistemcasu(van Dijk1992: 93). Toda v diskurzu ne govorimo ves cas istih stvari o istih entitetah, koherentni diskurz sestavljajo tudi razmerja, ki vkljucujejo razlike ali spremembe. V diskurz lahko uvedemo nove entitete ali že uvedenim pripišemo nove lastnosti ali razmerja. Ali pa se iste lastnosti in razmerja spreminjajo glede na cas ali razlicne situacije. V tem smislu izreka Peter je bolan in Peter ni bolan nista nujno izkljucujoca (prav tam: 96). Toda na novo uvedeno se mora podrejati dolocenim sistemskim omejitvam; imeti mora neko zveze z že uvedenim. Isto velja za na novo uvedene lastnosti in razmerja; na novo pripisane lastnosti morajo biti na nek nacin povezane z že uvedenimi. Tudi na novo uvedena situacija mora imeti zvezo s predhodno situacijo. Skratka, spremembe morajo biti nekako homogene. Homogene v smi­slu,damorajopripadatiskupinamlastnosti,kisovsajdelomaprekrivneoziromakipripadajo isti dimenziji.116 Izreka kot Peter je lep in Andrej ima gripo nista primerljiva in zato tudi ne koherentna preprosto zato, ker lastnosti, ki ju z predikatoma pripišemo entitetama Peter in Andrej, pripadata razlicnima dimenzijama oziroma vrstama lastnosti, to je dimenziji fizicne lepote in dimenziji bolezni. To pomeni, da lahko posamezne entitete med seboj primerjamo le znotraj dolocene dimenzije, torej le znotraj ene dimenzije so entitete bolj ali manj enake aliboljalimanjrazlicne.Spremembemorajobitivskladuznekimnacelomnavišjiravni,ki dolocapotencialneentiteteali lastnosti, kise lahkopojavijov dolocenembesedilnemsvetu. To naceloje v tesni povezavis temodiskurza(prav tam: 94). Jasnatematskaorganizacijaje namrecedenoducinkovitihnacinovvzpostavljanjakohezijeinstemnavadnotudikoheren­cevdiskurzu(Geluykes1999:36). »Novatemamorabitivednozasidrana,tojekontekstua­liziranainrazumljenavodnosudonecesa«(LinellinKorolija1997:172). Temadiskurzaje namrec tista prvina izreka, ki je vezana na predhodni diskurz ali situacijski kontekst. Izreki so vedno tvorjeni v okviru dolocenih govornih dejanj z namenom informirati poslušalca o dolocenistvari,pricemergovorecnovoinformacijoprikljucikžeznaniinformaciji. Da torej lahko izrazimo kontinuiteto diskurza, mora vsak izrek v principu izraziti raz­merje med dano in novo informacijo, zato je eden od osnovnih ciljev semanticne analize diskurza opisati porazdelitev informacij v njem. Ce, denimo, recem Nina ima gripo, pred­postavljam,dasogovorecve,daNinaobstajainpoznatudinjenelastnosti.Vtemprimeruje splošno védenje o Nini dopolnjeno s propozicijo Nina je zdaj bolna zaradi gripe. Funkcija teme je odbrati doloceno informacijo. »V kognitivnem smislu je topikalizacija proces, v katerem govorec védenje o dolocenih entitetah priklice iz uskladišcenega spomina (long term memory) v delovni spomin, pri cemer že znani informaciji pripoji novo« (van Dijk1992:118).Žeznanainformacijajepritemlahkoizraženaeksplicitnoalipatudine.Vnizu izrekov Med vrati se je prikazala deklica. Laski so ji nagajivo uhajali izpod cepice leksem laski lahko prevzame tematsko funkcijo, cetudi njen referent, to je entiteta, na katero se nanaša,nibileksplicitnoizražen.Todakoncept deklica vkljucujekonceptlasje,zatojepro­pozicija A ima lase vkljucena v predhodni izrek. Temo lahko tako govorec izraža ne samo z leksemom, kisenanašana doloceno entiteto,ampak tudiz izrazi,ki spadajo v pomensko poljeleksema,kivbesedilutoentitetozastopa,vendarpodpogojem,daposlušalecentiteto lahko identificira iz sobesedila ali iz situacije (prav tam: 119). V nizu izrekov Zdaj so za Pivovarno Laško minila zlata leta. Cene našega najvecjega proizvajalca piva ne morejo tekmovati s cenami nekaterih tujih proizvajalcev pivovarna Laško in naš najvecji proizva­jalec piva predstavljata referencno identiteto (enakost), zato ima naš najvecji proizvajalec piva v drugem izreku lahko tematskofunkcijo. Na splošno ima samostalniška beseda lahko tematsko funkcijo, cetudi njen referent ni del predhodno uvedenega referenta, s katerim je povezan, npr. samostalniška zveza slo­venski pivci imavizreku Slovenski pivci radi posegajo po tujem pivu lahkotematskofunk­cijo, ceprav referent, to je slovenski pivci, v predhodnem diskurzu ni bil uveden. Toda to je možno samo pod pogojem, s katerim predpostavljamo, da je bila propozicija Slovenski pivci so radi posegali po pivu iz Laškega predstavljenakotmanjkajociclen.Iz navedenega lahko zakljucimo, da ima jezikovna prvina tematsko funkcijo lahko takrat, ko je bila njena 116 Ista dimenzija jetumišljena kot niz lastnosti iz iste skupine. semanticnavrednostžeidentificiranavpredhodniheksplicitnihaliimplicitnihpropozicijah (prav tam: 121). 4.9.2 Nacelo pricakovane normalnosti Tretji pomembni kognitivni pogoj za uspešno vzpostavitev koherence v diskurzu s stališca semanticneteorijejepovanDijku(1992:99)»pricakovananormalnost«.117 Sprejemnikova pricakovanjaodiskurzivnivsebinisonamrecdolocenaznjegovimsplošnimvédenjemotej temi. Na primer v nizu izrekov Pripeljal sem se po dovozni poti do hiše, odprl vrata in si slekel plašc. Žena me je poklicala, da je vecerja že na mizi. Stopil sem v kuhinjo in zagledal, da žene sploh ni zadnji izrek ne ustreza poslušalcevemu pricakovanju o normalnosti se­manticne vsebine.118 V drugacnem besedilu, recimo, v znanstvenofantasticnem romanu, je ta izrek popolnoma sprejemljiv, vendar je tu tudi sprejemnikovo pricakovanje o normalno­sti semanticne vsebine drugacno kot v vsakodnevnem diskurzu. Okvir, kot sprejemnikovo konvencionalizirano védenje o neki situaciji, vkljucuje tudi sprejemnikovo pricakovanje o obicajnem nizanju dejstev, npr. od splošnega k posebnemu, od celote k delu in od vzroka k posledici, tako, kot so se zgodila v casu (prav tam: 99). Niz izrekov Zato se je Kekec z vso silo zaletel v vrata, jih razbil, potem pa si naložil Mojco štuporamo in že zdrvel prek jase v hodnik in skozi hodnik v dolino. A jih tudi Mojca ni mogla odpreti, saj jo je Pehta, ko je od­šla zjutraj s svojim Volkom od doma, dobro zaklenila. »Mojca, odpri, jaz sem,« je Kekec bu- tal po vratih119 nedelujekoherentno,kersidejstvanesledijovcasovnemzaporedju,kotso se zgodila.Vendar to ne velja vedno: 1. zato, ker je v diskurzu omenjen le del dejstev neke situacije; 2. zato, ker lahko zaporedju dejstev zaradi pragmaticnih ali kognitivnih omejitev ustreza drugacen vrstni red izrekov; in 3. zato, ker dejstva velikokrat niso nanizana linear-no, kot so se zgodila, ampak npr. hierarhicno (pomembnejše je omenjeno prej ali pozneje) ali krajevno (dogodki, ki so se zgodili v istem kraju, so omenjeni skupaj, ne glede na to, kdaj so se zgodili, denimo, prej, kot dogodki, ki so se zgodili na drugem kraju). Nelinearni potek dogodkov ima svojo posebno semanticno in pragmaticno funkcijo, kot lahko vidimo v spodnjem zgledu [77].120 Razlika med prvim in drugim izrekom je v tem, da se v drugem izreku dogodek, ki se je zgodil prej, nahaja v remi. Glede na nacelo, da je informacijsko žarišce navadnona koncu izreka,je fokus (poudarek) na dejstvu,da je avtobus žeodpeljal. [77] Avtobus je odpeljal, preden sem uspel priti na postajo. Ko sem koncno prišel na postajo, je avtobus že odpeljal. Kottemeljinizanje dogodkov navadno na pricakovanem linearnem poteku dogodkov, kot so se zgodili v casu, tako temeljijo opisi v diskurzu navadno na pricakovanih oziroma na konvencionaliziranih odnosih med entitetami ali lastnostmi, ki jih izreki ubesedujejo. Topomeni,dasiniziizrekovsledijogledenanaslednjekriterije:splošno –posebno,celota – del, veliko – majhno, zunaj – znotraj (prav tam: 106), vendar tudi to ne drži vedno.Tako zaporedje v opisih namrec med drugim temelji tudi na splošnih kognitivnih nacelih, na primer percepcije in pozornosti. Navadno opazimo vecji predmet pred manjšim ali celoto preddelom.Nasplošnointerpretacijanekegapredmetaalidejstvazahtevanjegovoumesti­ 117 Glej tudi 4.5. 118 Seveda je normalnost relativnakategorija. 119 Josip Vandot 2000: Kekec in Pehta (priredilAndrej Rozman). Ljubljana:Mladinskaknjiga. Izre­ kemed seboj pomešalaD. Z. K. 120 O funkciji nelinearnega poteka dogodkov v obravnavanih narecnih besedilih glej v poglavju Be- sedilna kohezija. tev v prostor. S tega stališca so opisi kot Škarje so bile v delavnici. Pod njimi je bil šivalni stroj poslušalcu težko sprejemljivi in razumljivi.Toda pod dolocenimi pogoji je zapovrstje entitet in lastnosti, predstavljenih v diskurzu, lahko tudi obrnjeno, na primer tako, da go-vorec najprej pove specificno,oziroma daspecificnoumesti vkontekstsplošnega,to je,da specificno razloži s splošnim, kot to velja v zgledu [78]. [78] Peter je spet zbolel. On je od vedno bolj obcutljiv in hitro zboli. Edenodpomembnihpogojev,podkaterimpridedozamenjanegavrstnegaredanizanja dejstev, je poseben vrstni red percepcije informacij.Vnekaterih situacijah govorec najprej identificira posebno in potem splošno. [79] Najprej sem zagledala samo velika nasmejana usta, potem roza pustna ocala. Seveda je bil to Matic. Ce povzamemo, lahko recemo, da so pogoji za vzpostavitev koherence v diskurzu s stališcasemanticne teorije po van Dijku (prav tam: 102–103) naslednji: 1.Vsakananovouvedenasituacijajeidenticna(enaka)žeuvedenisituacijialijeznjo povezana. 2.Vsaka od na novo uvedenih entitet je s prvo povezana na osnovi vkljucenosti, dela/ celote, lastnine, nad-,pod-, proti-insopomenskosti. 3. Za vsako lastnost, ki jo pripišemo na novo uvedenim entitetam, obstaja nadpomen-ka,ponacelu,dasotelastnostipodpomenkeosnovnelastnosti(nadpomenke),npr. Maja je prišla v pisarno, se usedla k mizi in prižgala racunalnik so aktivnosti, ki spadajo pod nad­pomenkocloveškeaktivnosti,medtemkoso sonce je žgalo, ulice so bile prašne, v zraku ni bilo niti sapice lastnosti, ki spadajo pod nadpomenko vremenske razmere. 4. Za vsako dejstvo D1 v neki transakciji obstaja dejstvo D2, ki z dejstvom D1 tvori eno od pomenskih razmerij (pogojno, casovno, vzrocno idr.), npr. vroce sonce je možni pogoj za to,da so ulice prašne. 5.Prizamenjavitemevdiskurzuvelja,dajenizizrekov,kisestojiizdvehkoherentnih okvirjev, koherenten takrat, ko obstaja razmerje med entitetami ali lastnostmi obeh okvir­jev. 5 BESEDILNA KOHEZIJA Govor gotovo ni vse, toda prav tako gotovo je brez govora vse nic. Michael Lucas Moeller, Resnica se zacenja v dvoje 5.1 OPREDELITEVBESEDILNE KOHEZIJE Besedilna kohezija nam pomeni pomensko (semanticno) kontinuiteto, ki se uresnicuje s pomocjo oblikoslovno-skladenjskih sredstev (Halliday in Hasan 1976: 5; Biber idr. 2000: 429). Beaugrande in Dressler (1992: 12) jo opredeljujeta kot »nacin, kako so sestavine površinskega besedila, se pravi besede, kot jih dejansko slišimo ali vidimo, znotraj niza medseboj povezane«,Verschueren (2000: 154) pa kot oznako,ki »senasplošnonanašana ocitnozaznamovanje povezavv diskurzu ali tekstu«. Kohezivna sredstva predstavljajo enega od nacinov vzpostavljanja in vzdrževanja ko­herence v besedilu, in sicer z vzpostavljanjem kohezivne vezi.1 Njihova naloga je spreje­mniku omogocitibesedilo razumeti in gaustrezno interpretirati, toje vzpostavljatibesedil-no koherenco. Toda kohezivnost besedila ne vkljucuje nujno tudi njegove koherentnosti. Sprejemnik lahko neko besedilo prepozna za kohezivno, ne pa tudi koherentno, npr. ce njegovo splošno védenje o svetu ne vkljucuje védenja o entiteti ali dogodku, predstavlje­nem v besedilu, in nasprotno. Da bi sprejemnik besedilo prepoznal kot kohezivno in kohe­rentno, mora besedilna kohezija temeljiti na koherenci besedilnega sveta (Beaugrande in Dressler1992:58).Cebesedilnisvetnikoherentenoziromacegasprejemnikkottakegane prepozna,potemsamovzpostavitevbesedilnekohezijenidovolj,dabisprejemnikbesedilo razumel in gainterpretiral tako, kot tvorec besedila od njega pricakuje. V tesno povezanih jezikovnih strukturah, kot so besedne zveze in stavki, se besedilna kohezijaohranjazvstavljanjembesedvslovnicneodvisnosti,2 vbesedilih,daljšihodenega izreka,pa mora tvorec besedila, da bi zadostil kriteriju kohezivnosti, že uporabljene prvine in vzorce ponovno uporabiti, spremeniti ali jih strniti. Mehanizmi, uporabljeni na vecje razdalje,sicerprecejpripomorejokstabilnostiingospodarnostibesedila,nisopaslovnicno obvezni. Njihovo neaktiviranje je za sprejemnika veliko manj motece kot neaktiviranje kohezivnih mehanizmov znotraj povedi (pravtam:45). 1 V konverzaciji so poleg besedilne kohezije osnovni nacini vzpostavljanja in vzdrževanja bese­ dilne koherence naslednji: vprašanja, nasprotovanja, dopolnitve, polifoni pogovor ter inference. Posebnefunkcije pa opravljajo tudi ponavljanja. Vec o tem glej v poglavju Besedilna koherenca. 2 Zveza med prvinami znotraj izrekov je dolocena s strukturo, zato so vezi znotraj stavkov ali po­ vedistrukturnevezi. Težepodefinicijiizražajonotranjopovezanost,karjimomogoca,dasodel nekegabesedila.Vseslovnicneenotesonotranjekohezivnezato,kersodelstrukture.Enakovelja za fonološkeenote. 5.2 KOHEZIVNEVEZI Kotreceno,sokohezivnevezienoodosnovnihsredstevvzpostavljanjainvzdrževanjakohe­rencevbesedilu. Onjihgovorimotakrat,kadarjeinterpretacijanekejezikovneprvineodvi­snaodinterpretacijenekedrugejezikovneprvine.3 Topomeni,dadrugaprvinapredpostavlja obstajanjeprve,ševec,brezprvedrugavbesedilunemorebitiustreznodekodirana.4 Kohezivnevezisolastnostbesedilakottakega,zatojihnajdemovvsehbesedilnihzvr­steh,cepravsepogostostpojavljanjadolocenekohezivnevezigledenaposameznebesedil­nezvrstirazlikuje.Vvsakembesedilunavadnoobstajaveckohezivnihvezi.Teuresnicujejo kohezivna sredstva. 5.3 KOHEZIVNASREDSTVA Beaugrande in Dressler (1992: 41–42) opredeljujeta kohezivna sredstva kot »sredstva, ki naj nakažejo, kako se lahko že uporabljene strukture in vzorci ponovno uporabijo, spre­menijo ali strnejo. Ta sredstva pripomorejo k stabilnosti in /…/ gospodarnosti tako glede gradivakotgledenaporapriobdelavi«.Todakohezivnasredstvapredstavljajolekohezivni potencial,šele odnos med njimi ustvarja kohezijobesedila.5 Katera kohezivna sredstva bo govorec uporabil, je odvisno od njegovega semanticne­ga, skladenjskega in sociokulturnega védenja, toda hkrati mora izbira temeljiti na konven­cionaliziranih pricakovanjih sprejemnika. Vrednotenje komunikacijske ucinkovitosti posa­meznegagovorca namrec temelji na tem, kako so ta pricakovanja izpolnjena. Vliteraturisenavajajorazlicnakohezivnasredstva,vendargrepritemboljzarazlicne nacine razvrstitve in poimenovanj kot pa dejansko za razlicne vrste kohezivnih sredstev. Halliday (1976:304) jih tako deli na: • oblikovna,kamorštejezamenjavo,elipsoterdelleksikalnekohezije(sopomenskost, podpomenskost,nadpomenskost inprotipomenskost), • referencna, kamor šteje referenco indobesedne ponovitve • tersemanticna sredstva, kamor prištevakonjunkcijo.6 Quirk (1999: 8) locuje štiri skupinekohezivnih sredstev: • pragmaticnain semanticna implikacija,7 • leksikalnavez, 3 Kohezivnevezi same po sebine ustvarjajo pomena, ampak sole namigi,ki jih tvorec besedila in sprejemnik upoštevata pri vzpostavljanju pomena (Schiffrin 1987:9). 4 Leksem fant sam po sebi nima nobene kohezivne moci. To dobi samo pod pogojem, da je ena od naslednjih prvin: isti leksem, njegova sopomenka (mladenic), nadpomenska (clovek), zaimenska beseda (on) idr.,v besedilu žeali še bo prisotna. 5 Sredstva, ki tvorijo kohezivni potencial, so del celotnega pomenskega potenciala jezika in imajo nekevrstesprožitvenofunkcijovtemsmislu,dabibreznjihostalidelpomenskegasistemasploh nemogel biti uspešno aktiviran. 6 Gorjanc (1999: 140) Hallidayjevo delitev poenostavlja na slovnicno, pod katero prišteva refe­rencnost, in leksikalno kohezijo ter na vzpostavitev vezi z besedilno praznim mestom – elipso. Z vidika (ne)izraženosti besedilnih vezi pa delitev še poenostavlja na dva osnovna tipa: izražena (referencnost, leksikalna kohezija) in neizražena oziroma samo funkcijska (elipsa). 7 Primer semanticne implikacije: Je Tina že prišla? Na Gorenjskem je bila prometna nesreca. In-terpretacija izrekov temelji na dveh predpostavkah: 1. Tina je danes šla na Gorenjsko, in 2. Ker je šla na Gorenjsko, obstaja možnost, da je bila udeležena v prometni nesreci. S prvim izrekom • prozodija in locila ter • slovnicne vezi. Beaugrande in Dressler(1992: 42) med kohezivnasredstva štejeta: • ponovne in delne ponovnepojavitve, • paralelizem, • parafrazo, • za-oblike, • elipso, • glagolski casin glagolskivid, • junkcijo • terv govorjenih besedilih intonacijo. Verschueren (2000:155–157) pa med t.i. zaznamovalce kohezije šteje: • priredja, • anaforo, • kazalne zaimke (npr. ta), • sopostavljanjeali nizanje izrazov, • ponazoritev z na primer, • razlago, ki pridepo pomišljaju in vejici, • druge vrste logicnih razmerij (npr. sklepanje), • elipso, • števnike, • poudarjanje z navednicami, • primerjavo, • oblike ponavljanja, • oblike nadomešcanja, združevanje pojmov idr. Razvrstitev,uporabljenavpricujocemdeluinprikazananaSliki 6,sedelomarazlikuje odzgornjih,predvsemzato,kersenamzdiustreznazaanalizokohezivnihsredstev(govor­jenega)slovenska jezika.8 Glede na to, da je ustvarjanje koreferencnih vezi v (govorjenem) diskurzu eno od osnovnih sredstev vzdrževanja kohezije, smo se odlocili koreferencna sredstva uvrstiti v eno skupino, v nasprotju s Hallidayjem, ki ima osnovna koreferencna sredstva, to je za-oblikeinoblikeleksikalnekohezije,razporejenevrazlicnihskupinah.9 Vsakaodtehskupin ima svoje znacilnosti in posebnosti, uvršcamo jih v razlicna podrocja oblikoslovne in skla­denjske ravnine, njihova skupna znacilnost pa je to, da je potrebno sredstva za ustrezno in pravilno interpretacijoizbraneprvine poiskati nekje drugje.10 Je Tina že prišla? govorecpravzapravizražastrah,ki izhajaizpredpostavkeomožnosti,da seje nesreca zgodila Tini. 8 Podobnorazvrstitevkohezivnih sredstev ima tudi Bucik (2001:21). 9 Obtemjepotrebnopoudariti,dasovrazvrstitevuvršcenelenajpogostejerabljenevrstekoheziv­nih sredstev, nikakor pa ne vse vrste. Kohezivne vezi so namrec vse tiste vezi, ki jih uresnicuje­jo oblikoslovno-skladenjska sredstva in ki olajšujejo sprejemnikovo delo pri vkljucevanju nove informacije med že znane (Bublitz in Lenk 1999: 165). Glej tudi Verschueren (2000: 154–157). Sestavitipregledvsehvrstjenajbržskorajdanemogoce.Postavljapasetudivprašanjesmiselnosti in preglednostitega. 10 Glagolski vid in glagolski cas sta le pomožni kohezivni sredstvi, zato ju posebej ne bomo obrav­navali. Besedilna kohezija SLIKA 6 KOHEZIVNA SREDSTVA 5.4 REfERENCA 5.4.1 Opredelitev pojma Referencajezvezamedentitetovzunanjemsvetuinjezikovnimizrazom,kisenanjonana­ša.11 Imenujemo jotudi eksoforicna referenca, v slovenskem jezikoslovju pa seje uveljavil 11 Na tem mestu bi se kazalo posebej opredeliti glede termina denotacija, katerega pomen se veli­kokrat zamenjuje s pomenom termina referenca. Denotacija nam pomeni oznacevanje. Denotat izraza je nespremenljiv in neodvisen od konteksta. Referenca pa je nanašanje, je spremenljiva in odvisna od sobesedila in situacijskega konteksta. Primer: leksem pes oznacuje vedno isto skupi-no živali (oziroma razlocujoco lastnost te skupine), zato je to denotat. Zveza ta pes ali pes, ki je ugriznil poštarja,pasenanašanatocnodolocenegapredstavnikateskupine,zatojetoreferencni izraz. Leksemisamiposebinimajoreference,lahkopajihuporabimokotreferencneprvinevdo-locenem kontekstu (Lyons 1995: 78–79). Leksem oljka, denimo, ima takodva denotata; oljka kot drevoinkotsadež.VizrekuTista oljka za našo hišo je letos dobro obrodila pazvezatista oljka ni vecdenotat,ampakreferencniizraz. Referenca jevednopovezanaz individualizacijo,denotacija pa ne. Vendar je potrebno poudariti, da individualizacije pri referenci ni potrebno vedno ekspli­citno izražati. Genericno ime pes v izreku Pes se že ves dan potepa, izrecenem v družini, bo za uspešnovzpostavitevreferencedovolj,podpogojem,dajevdružinisamoenpes. Enakovelja,da v izreku Papež je bil pred osmimi leti na obisku v Sloveniji, leksema papež ni potrebno posebej individualizirati,saj je na svetuenasama oseba s to funkcijo. Druga razlika med denotacijo in referenco je v tem, da je referenca vedno povezana z obstojem, in sicer v tem smislu, da se ne moremo nanašati na nekaj, kar ne obstaja. Lahko se sicer uspešno nanašamo na imaginarne, domišljijske ali hipoteticne entitete, toda pri tem predpostavljamo, da te v dolocenem imaginarnem, domišljijskem ali hipoteticnem svetu tudi obstajajo. Podobno se lahko nanašamo na mrtve ljudi, vendar v preteklem casu, in sicer kot na nekaj, kar je bilo del nekega sveta, ki danes ne obstaja vec. Lahko se nanje nanašamo celo v sedanjem casu, vendar le v literarnihdelih(Prešeren nam s to svojo mislijo sporoca, …) (pravtam:299). Referencno polje referencnih izrazov je doloceno z njihovim pomenom v jeziku, to pomeni z njihovodenotacijoinsmislom. Todanjihovaaktualnareferencajeodvisna odmnogihkontekstu­ termin nebesedilna ali izvenbesedilna referenca (Vidovic Muha 1996: 118; Gorjanc 1999: 143).Drugevrstereferencajebesedilnareferenca,imenujemojotudiendoforicnareferenca ali koreferenca (Halliday 1976: 31).12 Koreferenca je razmerje dveh jezikovnih izrazov z istoreferenco(Gorjanc1999: 142) oziromarabarazlicnih površinskih struktur zaistoenti­teto (Beaugrande 1980:133). Osnovna znacilnost reference je referencni pomen. Referencni pomen imajo entitete13 ali nizi entitet, na katere se referencni izrazi nanašajo. Imenujemo jih referenti. V besedilu referenta zastopa jezikovni izraz, to je nanašalnica oziroma odnosnica. Izraz, ki ima isto referenco kot nanašalnica, imenujem koreferencni izraz (koreferirajoci izraz) oziroma na­veznik.14 Sposobnost (ko)referencne prvine leži v signaliziranju (ko)referencnega odnosa. (Ko)referencnaprvinanampove,dajepotrebnoinformacijozainterpretacijodolocenejezi­kovneprvinepoiskativbesedilnemalinebesedilnemkontekstu,pricemerjepogojuspešne vzpostavitve (ko)reference ta, da je entiteta, na katero se (ko)referencna prvina nanaša, v situacijskem kontekstu ali sobesedilu prepoznavna. Besedilnokohezijovzpostavljasamobesedilnareferenca(koreferenca).15 Nebesedilna referencaneprispevanicesarkintegracijiposameznihizrekovvbesedilo.Knjegovigradnji prispevaedinotako,dagapovežessituacijskimkontekstom.Topomeni,damoramoinfor­macijo,kijopotrebujemozadekodiranjeizbranereferencneprvine,poiskatizunajbesedila v situacijskemkontekstu. Najobicajnejša oblika kohezivne vezi je kazanje nazaj na predpostavljeno prvino. To seimenujeanaforicnakoreferencaoziromaanafora.Kojepredpostavljenokohezivnoprvi­ alnih dejavnikov. Na splošno izrazu ne moremo dolociti reference, ce ne poznamo konteksta, v katerem je bil posredovan (prav tam: 293). 12 Nebesedilna referenca je verjetno prvotna, kar pomeni, da se je pomen stvar, ki jo vidiš pred seboj, razvil pred pomenom stvar, ki sem jo pravkar omenil, kajti prisotnost v besedilu je na nek nacintudi prisotnost v situaciji. 13 Lyons (1991: 174–175) locuje tri stopnje entitet. Med entitete prve stopnje prišteva živa bitja in fizicneobjekte. Referencanateentitetejeosnovna. Medentitetedrugestopnjeprištevadogodke, stanja ipd., kar obstaja v fizicnem svetu. Med entitete tretje stopnje pa prišteva propozicije in individualne koncepte. Entitete tretje stopnje v fizicnem svetu ne obstajajo. Ker jim ne moremo dolociti krajevne in casovne lokacije, se nanje ne moremo nanašati v deikticnem smislu, kot se lahko nanašamo na entitete prve in druge stopnje. Delitev pravzaprav sloni na tradicionalni de­litvi med konkretnim in abstraktnim. Toda pomembno je poudariti, da so kljub neobstajanju v fizicnem svetu inv besedilu entitetetretje stopnje vbesedilnem svetuprisotne. Primer: [80] A: Berlusconiju, kot kaže, vnovic ne bo uspelo. B: Kako to veš? Drugi izrek se ne nanaša na izrek govorca A, ampak na propozicijo Donedavnemu italijanskemu ministrskemu predsedniku ne bo uspelo, ki jo je govorec A s prvim izrekom sicer posredoval, ceprav eksplicitno vnjemniprisotna. 14 V slovenskem jeziku se za nanašalnico uporablja vec sinonimnih besed; Kranjc (1999: 37), npr., uporablja pojem nanašalec, Toporišic (1992: 252) pa nanosnik. Za pojem nanašalnica smo se od­locili, ker se zdi, da se v strokovni literaturi ta uporablja najvec, npr. Kunst Gnamuš (1995: 19), Gorjanc (1999:143). 15 SanfordinGarrod(vSanfordinMoxey1995:172)koreferencnasredstvaopredeljujetakot»navo­dila, kako selektivno usmeriti spomin, da poišce primernonanašalnico«. no potrebno iskati v nadaljevanju besedila, pa govorimo o kataforicni koreferenci oziroma katafori.16 Raba kataforicne koreference je v primerjavi z znanstvenimi clanki in casopisnimi novicami v konverzaciji majhna (Biber idr. 2000: 267), kar velja tudi za analizirana briška besedila. Kontekst:RudiZuljanpripoveduje,kakosovnjegovidružinivpreteklostipripravljali t. i. prunele, to je slive, ki so jiholupili,zložilipodveskupaj,jih nalesiposušili,potempa prodajali kot suho sadje. [81]17 RZ.:'Ti.ste 'ci..špe, 'k..d.r sa bli pa kon'ca.ne, sa si k'li.cli, sa j.n 're.kli po slo've.nsko pru'ne.le. ... J. b'lo. pa t'ri..ba t.'ku..: 'ti.stu 'ci..špu o'lu.p.t, 'lo.št na pi'co.n /…/ Koreferencna prvina se lahko nanaša na en leksem, na cel izrek, lahko tudi na celotno besedilo. Razdalja med koreferencno prvino in njeno nanašalnico je odvisna od vrste ko­hezivne vezi; pri elipsi je vez kratka, znotraj izreka ali med dvema sticnima izrekoma, pri diskurzivnih oznacevalcih18 in vzpostavljanju koreference z leksikalnimi prvinami (sopo­menke, podpomenke idr.) padaljša.19 5.4.2 (Ko)referencna sredstva (Ko)referencno sredstvo je vsako jezikovno sredstvo, ki ima (ko)referencni potencial. (Ko)referencni potencial pomenisposobnost signaliziranja(ko)referencnegaodnosa. Osnovnih referencnih sredstev ne delimo na besedilna in nebesedilna,20 ceprav so ne­katerapoimenovanjasiceristihsredstevrazlicna.21 Vendarizhajarazlicnostnjihovihpoime­novanj iz razlicnosti funkcije, ki jo v besedilu opravljajo; funkcija referencega sredstva je entiteto v diskurz uvesti,funkcija koreferencnega sredstvapa žeuvedeno entitetovdiskur­zuohranjatiprisotno.Vtemsmislupomeninebesedilnareferencanacelouvedbe,besedilna pa nacelo ohranjanja oziroma po Lyonsu (1977: 659) nacelo zamenjave.22 Referencna sredstva so treh vrst: samostalniška beseda, lastna imena in za-oblike, ko­referencnih sredstev pa je vec.Prikazuje jih Slika 7. A) Referencna sredstva • Samostalniške besede Samostalniška beseda oziroma samostalniška besedna zveza je glavno leksikalno sredstvo vzpostavljanja reference, pri cemer govorec referenta identificira z opisom njegovih raz­ 16 V pisnem jeziku jekatafora velikokrat nakazana z dvopicjem ali podpicjem. 17 [81] RZ.:Tistecešplje,kadarsobilekoncane,soseklicale,smojimrekliposlovenskoprunele. ... Je bilo patreba tako:tisto cešpljo olupiti,dati naleso /…/ 18 Konektor po drugi strani se, denimo,lahkonanaša nacelotno besedilnotransakcijo. 19 V romanu je razdalja med prvo omembo referenta in drugo, ce seveda ne obstaja možnost refe­ rencne dvoumnosti, lahko,denimo,celo poglavje. 20 Njihova osnovna in skupna znacilnost je referencnost ali z drugimi besedami poglej drugje. 21 Npr. eno od osnovnih referencnih sredstev je samostalniška beseda. Kot koreferencno sredstvo imalahkooblikoponovnepojavitve,delneponovnepojavitve,sopomenke,nadpomenkeipd.Edi­ nisredstvi,kistavfunkcijikoreferencnih,nepatudireferencnihprvin,staparafrazainparaleli­ zem. 22 Kotnacelozamenjavejemišljenoohranjanjekoreferencezrazlicnimikoreferencnimisredstvi,ki se v besedilu izmenjujejo(npr. za-oblike, parafraza, sopomenke ipd.). Besedilna kohezija SLIKA 7 KOREfERENCNA SREDSTVA locevalnih lastnosti.23 Dolocne samostalniške besedne zveze,24 kot npr. ta moški, Markov sin, se nanašajo na doloceno entiteto, ki jo s pomocjo opisne vsebine izraza tudi identifici­rajo, to pomeni, da jo identificirajo z opisom njenih razlocevalnih lastnosti. Take zveze so sestavljene iz dveh sestavin: ena je opisna (moški, sin), druga pa referencna (ta, Markov). Referencna sestavina ni opisna, ker entitete, na katero se nanaša, ne identificira v smislu opisa njenih kontekstualno neodvisnih lastnosti (Lyons 1995: 297).25 Drugapodskupinareferencnihizrazovsosamostalniškebesednezveze,kiimajofunk­cijo nedolocnega (splošnega) opisa; to je vzpostavljajo nedolocno referenco (neki moški), tretja podskupina pa so samostalniške besedne zveze s totalnimi pridevniškimi zaimki (vsi moški, vsak otrok). 23 Vcasihsotocnodolocenireferentivdiskurzuvedenibrezpojasnila,nakajtocnosenanašajo,npr. levi breg. V takih primerih je njihova identifikacija odvisna od sprejemnikove zmožnosti inferi­ranja. Mogocejebilavpredhodnjembesediluomenjenarekainselevibregnanašanalevi breg te reke. V leposlovni literaturi se tak nacin uvedbe referenta v besedilo uporablja kot sredstvo hitre vkljucitvebralcavzgodboin»prisile«, da sita hitro zgradimentalnosliko(fiktivnega)dogodka, osebeali vsebine (Biber idr. 2000: 265). 24 Dolocnireferencniizrazipredpostavljajo,dajemedvsemiobstojecimientitetamivsituacijisamo enataka, kiustreza opisu (Lyons 1991: 161). 25 Samostalniškebesednezveze,kivsebujejodolocneopise,sovelikoboljodvisneodkontekstakot lastnaimena. Kogovorecuporabidolocni opis,znjegovoreferencnokomponentopokaže,dagre za dejanje reference, in pri tem naslovniku implicitno nakaže, da opisni del izraza vsebuje vse potrebne informacije zaidentifikacijo referentav kontekstu (Lyons 1995: 300). • Lastna imena Drugosredstvovzpostavljanjareferencesolastnaimena,tojeosebna,zemljepisnainstvar­nalastnaimena.Vtem primerugovorecreferentaidentificiratako,dagapoimenuje.Pogoj uspešne izvršitve takega referencnega dejanja je, da sprejemnik osebo, kraj ali predmet, ki je zimenom poimenovan,prepozna. Lastnaimenaimajonamrecle splošno referenco in so etikete oseb, krajev inpredmetov, ki jihoznacujejo (Kranjc 1999: 159–160). S semanticnega stališca so lastna imena posebne vrste referencne prvine, saj nimajo nobene opisne vsebine. Ce vzamemo za primer izraz Napoleon. Ta entiteta je arbitrarno povezanaznedolocnimštevilomentitet(oseb,živali,ladijidr.),kivprincipunimajonicesar skupnega, toda ena od entitet zaradi zgodovinske pomembnosti izstopa. Ce sprejemniku ni ponujena dodatna kontekstualna informacija o doloceni entiteti, bo ime Napoleon vecina povezalazzgodovinskoosebnostjo.Vendartošenepomeni,daimaime Napoleon kakršno koli opisno vsebino (Lyons 1995: 295).26 • Za-oblike Tretjaskupinareferencnihizrazovsoza-oblike.Najboljznaneza-oblikesozaimki,kinado­mešcajo samostalnike ali samostalniške besede, s katerimi koreferirajo, zato so neke vrste ekonomicno sredstvo. Poleg funkcije nadomešcanja samostalnika ima vecina podskupin zaimkov tudi deikticno funkcijo; služijo kot kazalci v okolico, v kateri se nahaja referent, ki ga v besedilu identificirajo. Interpretacija za-oblik zahteva sodelovanje med govorcem in poslušalcem. V raziskavi se bomo omejili predvsem na dve vrsti zaimkov: osebne27 in kazalne. B) Koreferencna sredstva • Za-oblike in elipsa za-oblik Rabo za-oblik in elipse za-oblik bomo prikazali na primeru gradnje (ko)referencnih verig v besedilu.28 • Ponovne pojavitve Ponovne pojavitve sov spontanem govorupogosto uporabljene kotkoreferencno sredstvo, insicerizdvehrazlogov:nacrtovalnicasjekratekin površinskobesediloudeležencemko­munikacije hitro izgine iz spomina (Beaugrande in Dressler 1992: 46).29 Pogoj uspešnega 26 V povezavi s samostalniškimi besedami in osebnimi lastnimi imeni kot referencnimi sredstvi je potrebnoomenitipojemreferencneomejenosti.Tasenanašanareferencnoomejenikontekst,toje kontekst, v katerem zamenjava enega referencnega izraza z drugim ni možna oziroma v katerem referenca ne drži vec. Poglejmo si primera: Želel sem se srecati z Janezom Drnovškom in Želel sem se srecati s predsednikom Slovenije. Izrekanistaidenticnavtemsmislu,dase osebnolastno ime Janez Drnovšek nanašananedoloceno številoosebvSloveniji, ki nosijo to ime, invsemtem ljudem ne moremo pripisati naziva predsednik Slovenije. To nam dokazuje že veckrat omenjeno dejstvo,daje(ko)referencakontekstualnoodvisnaprvina;brezpoznavanjakontekstanemorebiti uspešnoizvedena (Lyons 1995: 301). 27 Osebni zaimkilahkovzpostavljajoosebno,npr. Rada imam svoje tete in oneimajo rade mene, in splošno(ko)referenco,npr.Tete so bile nekoc zelo koristne. Zato je bila zanje v hiši na voljo sobica do njihove smrti. 28 Glej 5.4.3. 29 O ponovnih pojavitvah kot kohezivnem in koherentnem sredstvu glej tudi v poglavju Besedilna koherenca. vzpostavljanja in ohranjanja koreference s ponovno pojavitvijo leksema je, da ima ta isto referenco kot njegova nanašalnica. Ce ima ponavljajoci se izraz drugo referenco, se kohe­zivna vez ne vzpostavi, kot lahko vidimo v zgledu [82]. V njem vzpostavitev koreference spodleti, ker se ponovljeno lastno ime ne nanaša na isto entiteto kot njegova prva omem­ba. Kontekst: Manca in njen bratranec Gašper se igrata v dnevni sobi. [82] Mama: Manca, kje je Simba? Gašper: Ja, ja, bomo gledali Simbo. Manca: (smeh) Ma Gašper, pomagaj mi najprej najti Simbo.30 • Delne ponovne pojavitve Pri delni ponovni pojavitvi gre za uporabo že aktiviranega pojma, vendar s spremembo v besedni vrsti (Beaugrande in Dressler1992: 47). Kontekst:SvinjskomesosevBrdihsušinazraku.Vkletijenavadnoposebenprostor, namenjen prav temu. Ce je poleti temperatura previsoka, meso lahko postane grenko. [83]31 D.: An 'ci.. bla 'ta. k'li..t? H.: 'Bu.j u 't..mn.n k'ra.ju, f'ri.šn.n, 'sa.mo j. 'ra.tlo (svinjsko meso; op. D. Z. K.) k'lu.p 'te.mu .'r..nko. An .sak.nt.r'ka.j so 'bu...i o'ci.st.l 'do.l 'ti.stu .r.n'ci.nuan tako'le. š'lo. nap'ri.. • Medleksemska razmerja • Sopomenke Kontekst:Ancijevsakokapelškonedeljo,tojeprvonedeljopovelikinoci,šlasprija­teljicaminaVrhovljekmaši.Ssebojsoneslehranoinnekocjijenjenbratvtorbihranona skrivaj zamenjal s suho svinsko glavo. [84]32 AV.: /…/ O'do.pre 'ti.st t.'v..lc, otk'ri.je, j. bla 'no.t.r na k're.pa ot sv.'na.ta. Ma'ri.ja, ma'ri.ja, ma'ri.ja. D.: (vprašujoc pogled) AV.: K're.pa ot sv.'na.ta, 'tu.. bi bla 'a.dna .'la.va ot ot ot ot p'ra.sca. • Protipomenke Kontekst:Anci pripoveduje, kakoso nekoc hodilina plese bosi. [85]33 30 Simba se imenuje Mancin hišni zajcek. Gašper pa razume, da se išce videokaseta Levji kralj,v katerem igra levcek Simba glavno vlogo. Besedilo ni bilo posneto, ampak zapisano takoj po go-vornem dejanju, zatoje le približno. 31 [83] D.:Inkjejebilataklet?H.:Boljvtemnemprostoru,hladnem,samojepostalokljubtemugrenko. In vsake toliko so ubogi ocistili dol tisto grencino in tako je šlo naprej. 32 [84] AV.:/…/Odpretistiprticek,odkrije,jebilanoterenakrepaodsvenata.Marija,marija,marija.D.: (vprašujoc pogled) AV.: Krepa od svenata, to bi bilaena glava od odod od prašica. 33 [85] AV.:Ja,smohodilires,kertakratnibilonekoles,motorjev,pakjepasplohkje.Šenevem,alismo šliobuti alibosi, ne vem, kakoje bilo. AV.: 'Ja., ... smo xo'di.l 'ri..s, 'ki. 'te.k.rt 'ni. blo 'ne. 'ku..l, moto'ri.nu, ma 'ci.. pa sp'lo.x 'ci... Š. 'na. 'vi..n, al smo š'li. o'bu.jti al 'bo.si, 'na. 'vi..n, ka'ku.. b'lo.. • Nadpomenke in podpomenke Kontekst: Pevke in pevci iz Medane so nestrpno cakali na vecerjo, ki jo je župnik en-krat letno priredilza cerkveni pevskizbor. [86]34 AV.: In smo 'ca.kli, 'k..d bo 'ti.sta vi'ce.rja. 'Ta.ke f'ri.tule 'di..lla 'ku.x.rca, .u'ba.ncu, 'ki. da'ma. 'ni.smo 'mi..l an'ko.l 'n..c. (smeh) 'Tu.. b'lo. … 'sa.mo 'sa.mo pu'le.ntu smo 'j..dli da'ma. an 'to.nfu (smeh) s kram'pi..rja. • Sopojavljanke Kontekst:DanilaRudijasprašujepotem,katerevrstesadjasogojilidoma.Rudipove, da so imeli cešnje, potem pa omeni še, katere vrste zelenjavo so pridelovali. V tem prime-ru se besedilna kohezija ne ohranja samo s pomocjo leksemskega razmerja nadpomenka –podpomenka(sadje – cešnje;zelenjava – grah;cešnje – prve cešnje, crne cepike, tercinke; grozdje – pika, glera), ampak tudi s pomocjo asociativnega razmerja oziroma t. i. sopoja­vljanke35 (kolokacije).Sopojavljankakotsredstvozavzpostavljanjeinvzdrževanjebesedil-nekohezijeniodvisnaodosnovnihsemanticnihpovezavmedleksemi,kottoveljazaostala medleksemska razmerja, ampak ima t. i. sopojavitveno tendenco, kar pomeni, da vkljucuje pricakovanje.Zaradiprisotnostidolocenegaleksemajenamrecverjetno,dasebopojavilše nek drug leksem (Halliday 1994: 333). Ceprav Danila sprašuje samo za sadje, Rudi zaradi pojmov, ki sta si konceptualnoblizu, od sadja preide na zelenjavo. [87]36 D.: An 'ka.ko 'sa.djesta 'mi..l 'te.k.rt an 'ki. si z'mi.sl.š slu'ca.jno, 'ka.ke 'so.rte .'ru..zdja sta 'mi..l? RZ.:'Sa.dje blo 'ti.ste, 'ki. j. 'd..n.s. N.r'v..c j. blo c.'ri..š.n, 'ne., 'ki. s. pr.t's..n ot c.'ri..š.n ži'vi..lo, d. 'na. .u.'ri.mo od z.l.n'ja.ve, .'r..x j. 'bi.. tut, sr.t ap'ri.la j. 'mo..u 'bi.t ž. .'r..x na 't..r.u. 'Po.le sa bli 'p..rve c.'ri..šnje, za 'ti.stmi sa bli d'ru..e, dru..n'be.r.nce, 'po.le sa bli 'c..rne c.'pi.kean t.r'ci.nke. T.'ku.. d. c.'ri..šnje sa 'v..r.li š. 'k..r 'li..p 'sa..t. D.: An 'ki. 'za.ne … 'za.no .'ru..zdjesta 'mi..l, 'ni..ka iza'be.laan 'ta.ke r.'ci.? Si z'mi.sl.š, 'ka.ke? RZ.:Ma .'ru..zdje j. blo 'bu.j s'ta.ro ku z'da.j, 'ja.. Z'da.j sa 'ri..s 'bu.j 'ti.ste no've.jše 'so.rte: 'pi.ka, .'le.ra, t.r'ža.ška. 34 [86] AV.: In smo cakali, kdaj bo tista vecerja. Take krofe je delala kuharica, potico, ker doma nismo imelinikolinic.(smeh)Tojebilo…samosamopolentosmojedlidomaingolaž(smeh)izsamega krompirja. 35 Krek(2005:338). 36 [87] D.: In kakšno sadje ste imeli takrat in kaj se spomniš slucajno, kakšne sorte grozdja ste imeli? RZ.:Sadjejebilotisto,kotjedanes.Najvecjebilocešenj,ne,kersejepredvsemodcešenjživelo, danegovorimoozelenjavi,grahjebiltudi,srediaprilajemoralbitižegrahnatrgu.Potemsobile prve cešnje, za tistimi so bile druge, drugenberence, potem so bile crne cepike in tercinke. Tako dacešnjesovrglešekarlepdenar. D.:Inkakšne …kakšnogrozdjesteimeli,nekaizabelaintake reci? Se spomniš, kakšne? RZ.: No, grozdje je bilo bolj starokot zdaj,ja. Zdaj so res bolj novejše sorte:pika, glera, tržaška. • Parafraza Parafraziranje je dejavnost, pri kateri gre za »tvorjenje besedilne enote, ki je pomensko enakovredna predhodno tvorjeni enoti« (Parret 1989: 281).37 To pomeni, da se ista vsebina vnovic pojavi, vendar v spremenjenem izrazu (Beaugrande in Dressler 1992: 48). Pripra­vljenost parafrazirati je ena od glavnih kooperativnih strategij udeležencev govorjene ko­munikacije,in sicer z namenom,da se razjasni morebitno nerazumevanje ali nesporazum. Kontekst: Stanko Srebrnic razlaga, kako so se vsi naborniki bali, da zdravniškega po­trdila ne bi dobili,kajtitobipomenilo,daso škrtoci,toje,damedprijateljinisoveccenje­ ni. [88]38 SS.: S.'vi..de, .'sa.k . 'mi... st'ra.x, d. 'na. mu po're.ci, d. d. na bi 'bi. šk.r'to.c. 'Ki. šk.r'to.c po'mi..ne, d. 'po.le 'n..c na v.'ja.š. Ku 'ni.s bi vo'ja.k, sa ti .'sa. 'pu.pe si sm.'ja.l. Kontekst: Rudi najprej opiše, kako je bil narejen picon ‘lesa, na kateri so sušili slive’, potempasparafrazorazloži,kajjepomeniloslivopencati ‘olupiti,izkošcicititerstisnitipo dva sadežaskupaj’. [89]39 RZ.:Pi'co.n smo 're.kli … je 'bi.. 'ta.k … sa bli d'va. 'ri.m.nla, prib'li.žno d'va. 'me.tra 'du..o … 'du..e, 'ni.x 'še.st 'ra..nix 'pa.lc an ka'ne.la. S 'ti.st..a j. 'bi.. na'ra.t pi'co.n, ki s. 'po.le 'lo.žlo 'ši.t 'ci..špe '.o.r, 'ne.. K.r sa b'li. 'ti.ste 'ci..špe 'su.xe, sa … smo 'mo..li .'za.t kos'ti. 'u..n z .'sa.ke an smo k'la.dli d'vi.. an d'vi.. .'ko.p. T.'ku.. s. 'ti.stu 'ri..c, smo 're.kli, p.n'ca.lo. 5.4.3 Koreferencna veriga Nizkoreferencnih izrazov,ki se nanašajo na istoentiteto, tvorikoreferencno verigo.Nava­dno vsako koherentno besedilo izkazuje zapleteno mrežo koreferencnih verig, saj je kore­ferenca eno od osnovnih sredstev gradnje besedil. Koreferencna veriga ima lahko razlicne oblike,karjeodvisnoodskupnegavédenjaudeležencevkomunikacijeinodnjihovihkomu­nikacijskih namer.40 Gradijo jo razlicna koreferencna sredstva, pri cemer imajo pomembno vlogo za-oblike in elipsa za-oblik. Raba posameznih koreferencnih sredstev je odvisna od razdalje mednanašalnico innaveznikom ter odbesedilne zvrsti, ki ji besedilo pripada. A) Razdalja med nanašalnico in naveznikom (anaforicnim izrazom) Razdalja med nanašalnico in anaforicnim izrazom, ki se nanjo nanaša, v pomembni meri vpliva na izbiro vrste anaforicne prvine. Najkrajšo razdaljo imajo po Biberju idr. (2000: 37 Enoti nista sinonimni, njuno zvezo lahko interpretiramo le s pomocjo konteksta, zato je tovrstna ekvivalenca vezana na kontekst (Parret 1989: 282). 38 [88] SS.: Seveda, vsak je imel strah, da ne mu porecejo, da da ne bi bil škrtoc ‘papirnata vrecka’. Ker škrtoc pomeni,da potemnic neveljaš. Ce nisi bilvojak, so ti vsadekletase smejala. 39 [89] RZ.: Lesa smo rekli …je bila taka … sta bilidve deski, približnodva metra dolgo …dolgi, enih šest ravnih palic in trsje. Iz tistega je bila narejena lesa, ki se je potem dalo sušiti cešplje gor, ne. Kosobiletistecešpljesuhe,so …smomoralivzetikostivenizvsakeinsmodajalipodveindve skupaj. Takoseje tisto rec,smo rekli, pencalo. 40 Razumevanjebesedilameddrugimvvelikimeritemeljinasprejemnikovisposobnostiidentifici­rati referente inslediti koreferencni mreži, to jerazlicnim koreferencnim verigam v besedilu. 239) kazalni zaimki,41 sledijo jim osebni, potem zveza kazalnega zaimka in samostalnika42 terzvezakazalnegazaimkasponovljenimsamostalnikom.Avtortuniupoštevalanaforicne elipse,43 ki ima verjetno najkrajšo razdaljo med vsemi anaforicnimi prvinami. Najdaljšo razdaljo od nanašalnice pa imajo lahko ponovne pojavitve. Tu se jasno pokaže zveza med koreferencno razdaljo in eksplicitnostjo anaforicnega izraza. Najmanj eksplicitni so elip­ticne oblike ter kazalni in osebni zaimki, najbolj eksplicitne pa so ponovne pojavitve, zato so te v besedilu od nanašalnice med vsemi anaforicnimi oblikami lahko navadno najbolj oddaljene. B) Anaforicne prvine glede na posamezne besedilne zvrsti Glede na Biberjevo raziskavo tvorijo prevladujoco vecino anaforicnih izrazov v konverza­cijiza-oblike(Biberidr.2000:237),vslovenšciniverjetnotudielipsaza-oblik.Zaradimanj pogoste rabe samostalnikov, v primerjavi s publicisticnimi, znanstvenimi in leposlovnimi besedili, namrec obstaja manjša tekmovalnost med potencialnimi koreferenti, zato za nji­hovo identifikacijo zadostujejo za-oblike (prav tam: 238). Poleg tega lahko soudeleženci v komunikaciji v primerunejasnereferencegovorcaza pojasnilo vprašajotakoj.Vznanstve­nihinpublicisticnihbesedilihjedeležsamostalnikovvecji,karpovecaštevilopotencialnih referentov, zato so tu potrebni natancnejši koreferencni izrazi, ki omogocajo dodatno iden­tifikacijo. V konverzaciji je v vlogi anaforicnih koreferencnih sredstev tudi veliko ponov­nih pojavitev, pri cemer gre najbrž vzrok iskati v pomanjkanju nacrtovalnega casa.44 Raba sopomenk v vlogi anaforicnih koreferencnih izrazov je najvecja v leposlovju, predvidoma zato,kerjeleksikalnarazlicnostvtejbesedilnizvrsticenjena.Polegtegarabasopomenkter dolocnih opisov pritegne bralcevo pozornost na razlicne vidike referenta. Z izbiro razlicnih anaforicnih izrazov tvorec besedila sicer proizvede bolj informa­tivno in gotovo tudi zanimivejše besedilo, vendar to od sprejemnika hkrati zahteva vecjo pozornost in angažiranost pri vzpostavljanju razlicnih koreferenc ali koreferencnih verig (prav tam: 238). V tem okviru nas zanima oblikovanje (ko)referencne mreže v govorjenem narecnem besedilu.Posebejnaszanima,kakosevzpostavljajoposameznekoreferencneinreferencne verige ter katera(ko)referencna sredstva so pogosto uporabljena. C) Koreferencna mreža v govorjenem narecnem besedilu Kontekst:KotmladfantjeStankoSrebrnicigralvmedanskempihalnemorkestru.Or­kestersejepripravljal,dabizaroženco 'velikišmaren', najvecjicerkvenipraznikvMedani, igral za procesijo. [90]45 41 Ti podatki veljajo za angleška besedila. 42 Majhna anaforicna razdalja kazalnega zaimka je povezana z njegovim osnovnim pomenom; (ko)referencovzpostavljazentiteto,kijeprisotnavsituacijskemkontekstualivvbližnjemsobe­ sedilu. Zvezakazalnegazaimkainsamostalnikajenatancnejšakotsamkazalnizaimek,zatoima lahko vecjo anaforicno razdaljo. 43 V slovenšcini tudi anaforicne elipse za-oblik. 44 Velikoponovnihpojavitevvvlogianaforicnihkoreferencnihsredstevjetudivznanstvenihbese­ dilih. Vzrok za njihovo pogostost je verjetno v tem, da se za znanstvena besedila zahteva velika natancnost,ponovna pojavitevpa je sredstvo, ki vzpostavlja natancno koreferenco. 45 [90] D.:Semslišala,dasteimelituvMedanitudienomuziko. SS.:Ja,petinštiridesetegaletajeprišel vMedano entak Petrovic,/ ... sajso murekli,dajebilkapelnikmuzike, plehmuzike. /Ja,in ta D.: S.n š'li.šla, d. sta 'mi..l 'to. u Mo'da.ni tut 'a.dnu 'mu.ziku. SS.: 'Ja., pet.nšti.rd.'se.t.a 'li..ta j. 'p..ršu u Mo'da.nu an 'ta.k 'Pe.trovic, / ... s. sa mu 're.kli, d. je 'bi.. ka'pe.lnik 'mu.zike, p'le.x 'mu.zike. / 'Ja., an 'te. 'Pe.trovic je zb'ra.. .'ko.p 'ni.x š'ti..r … šti.rd.'se.t 'te.x 'pu..bu, t.'ku.. d. … / m'la.dix, t.'ku.. d. smo 'mi..l po 'ni.x šti.r'na.jst 'li..t, pet'na.jst, 'ka.k je 'me.. 'lo.xko tut 'ka.ko 'v..c, an n.s j. zb'ra.. .'ko.p an n.s j. z.'ca.. u'ci.t 'no.te. T.'ku.. d. … 'Ja., ni š'lo. p'ra.. l.'pu.., ... 'a.dni smo z'na.l, 'a.dni 'ne.. 'Na. 'vi..n, ka'ku.. bi 're.ku, … t.'ku.. d. … smo .u.'ri.l, d. smo '.o.dli na 'no.te, 'ne., ma 'bu.j … / 'na. 'vi..n … An t.r'ka.j j. blo, d. smo sp'ra.vli .'ko.p, 'sa.mo ni blo 'sa..du za ku'pi.t štru'me.nte, 'ne.. An 'po.le 'te. 'te. 'Pe.trovic je pok'li.cu 'na.še s'ta.rše, 'na.še o'cu..ve an 'po.le sa si zb'ra.l .'ko.p, t.'ku.. d. sa s'te.nfli .'ko.p nu'ma.lo 'te.x ... 'sa..du, d. sa ku'pi.l nu'ma.lo 'te.x štru'me.ntu, nu'ma.lo klari'ne.tu, nu'ma.lo 'ti.stix ... 'ba.su an 'ki. j.st 'vi..n 'ki., 'ti.ste kor'ne.te an an tam'bu.rje, t.'ku.. d. smo 'ni..k … škra'va.de 'tu.di si'vi..da an smo zb… z.'ca.l si u'ci.t. Smo si na'va.dli .n par j.x an 'po.le 'te. 'Pe.trovic . 'šu. do 'ti.st.a 'na.š.a 'fa.jmoštra 'ce., 'ja., s. d.r'.a.c ni blo za '.o.st 'te.k.rt, s. 'k..n …., d. 'bo.mo '.o.dli za 'ro.ž.ncu, za p.r'ce.sju. An 'po.le ... … Z'da.j 'te. 'fa.jmošter je 'xo.du u K.r'mi.n j.s'ka.t 'mu.ziku, 'do.l j. 'me.. ...… j. 'da.. 'sa..de, j.n je pla'cu.vu, 'ne., an 'po.le ... tu'le. … t.r'ka.j .a prep'ri.cu, d. 're.ku, 'ja., 'ma. 'mu..r.n v.s š'li.š.t 'p..rvo, 'ne.. An 'po.le smo si zb'ra.l an smo š'li. 'ce. na 'po.mpu, 'ce. ... 't..n na p'l..c, na do'la.nji p'l..c, ka'ku.. 're.ci, 't..n, 'ci..k. j. 'li.pa. 'T..n pot 'ti.sti 'li.pi smo … j. 'p..ršu 'ti.st 'fa.jmošter an j. poš'lu.šu. 'U..nde smo za'.o.dli n. d'vi.. ko'ra.cnici an j. 're.ku, d. 'do.bro, 'sa.mo d. si 'mu..rmo 'do.bro d.r'ža.t, j. 're.ku. 1. koreferencna veriga an 'ta.k 'Pe.trovic – mu – ř46 – ka'pe.lnik 'mu.zike, p'le.x 'mu.zike – 'te. 'Pe.trovic – ř – ř – 'te. 'te. 'Pe.trovic – 'te. 'Pe.trovic – ř 2. referencna veriga 'ni.x š'ti..r … šti.rd.'se.t 'te.x 'pu..bu m'la.dix – ř – 'ka.k – n.s – n.s – 'a.dni – 'a.dni – ř – ř – ř – 'na.še s'ta.rše, 'na.še o'cu..ve – ř – ř – ř – ř – v.s – ř – ř – ř – ř – ř – ř 3. koreferencna veriga 'ti.st.a 'na.š.a 'fa.jmoštra – 'te. 'fa.jmošter – ř – ř – ř – .a – ř – ř – 'ti.st 'fa.jmošter – ř – ř Petrovicjezbralskupajenihštir… štiridesettehfantov,takoda …/mladih,takodasmoimelipo eneštirinajstlet,petnajst,kakšenjeimellahkotudikakovec,innasjezbralskupajinnasjezacel ucitinote. Takoda…Ja,nišlopravlepo, ... enismoznali,enine.Nevem,kakobirekel,…tako da … smo govorili, da smo igrali na note, ne, ampak bolj … / ne vem … In toliko je bilo, da smo spravili skupaj, samo ni bilo soldov za kupiti instrumente, ne. In potem ta ta Petrovic je poklical naše starše, naše ocete in potem so se zbrali skupaj, tako da so spravili skupaj nekaj teh ... sol-dov, da so kupili nekaj teh inštrumentov, nekaj klarinetov, nekaj tistih ... basov in kaj jaz vem kaj,tistetrobenteinintimpane,takodasmonek… cineletudisevedainsmozb… zaceliseuciti. Smo se naucili en par jih in potem ta Petrovic je šel do tistega našega župnika tja, ja, saj drugace ni bilozaigratitakrat,sajkam …, da bomoigralizaveliki šmaren,zaprocesijo. In potem... … Zdaj ta župnik je hodil v Krmin iskat muziko, dol je imel ... … je dal solde, jim je placeval, ne, in potem ... tukaj … toliko ga je preprical, da je rekel, ja, ampak moram vas slišati najprej, ne. In potem smo se zbrali in smo šli tja na crpalko, tja ... tam na trg, na spodnji trg, kakor pravijo, tam, kjer je lipa. Tam pod tisto lipo smo … je prišel tisti župnik in je poslušal. Tam smo zaigrali ene dve koracnici in je rekel, da dobro,samo da semoramo dobrodržati,je rekel. 46 Elipticniosebni zaimek, referenco ohranjaosebna glagolska oblika. Glavne referencne verige v besedilu so tri. Dve sta besedilni – in sicer prva in tretja; prvasenanašanaentitetoPetrovic,tretjapanaentitetofajmošter ‘župnik’ –drugareferenc­na veriga je nebesedilna, nanaša se naprvo osebo množine. Prvo entiteto v besedilo uvede samostalniška besedna zveza en tak Petrovic, korefe­rencapasevzpostavizza-obliko,tojezanaforicnimzaimkomvdajalniku(mu),kimusledi elipsa osebnega zaimka, potem pa raba sopomenke (kapelnik muzike ‘godbe’, pleh muzike ‘godbe na pihala’). V nadaljevanju se koreferenca dvakrat zapored ohranja z elipso oseb­nega zaimka. Proti koncu koreferencne verige govorec dvakrat uporabi zvezo kazalnega zaimka in samostalnika (ta Petrovic), to je dolocno koreferenco, ker predpostavlja, da je entitetaPetrovic vdiskurzužedovoljprisotna.Koreferencnaverigasezakljucizelipticnim osebnim zaimkom. Drugireferentjevbesedilouvedenznatancnejšimopisom(enih štirideset pobov mla­dih ‘mladih fantov’). Z uporabo elipticnega zaimka mi govorec takoj v nadaljevanju vzpo­stavi prvoosebno referenco, ki se naprej ohranja pretežno z za-oblikami in elipso za-oblik, dvakrat pa tudi z dolocnosamostalniško zvezo (naše starše, naše ocete). Vtretjikoreferencniverigijereferentuvedenzzvezokazalnegainsvojilnegazaimkas samostalnikom(tistega našega fajmoštra ‘župnika’).Cepravjereferencadolocnainbizato predpostavljali, da je referent že znan, pa dejansko besedna zveza o referentu ne pove do-volj, da bi ga poslušalka lahko uspešno identificirala. Govorec je dolocno referenco najbrž uporabilzato,kerjeocenil,daDanilažupnikapozna,gledenato,dajeizistevasikotsam, vendarniupoštevaldejstva,daježupnikvMedanidelovalvpetdesetihletih20.stoletja,ko Danilašenibilarojena.Vnadaljevanjusekoreferencadvakratvzpostavizzvezokazalnega zaimka in samostalnika (ta fajmošter, tisti fajmošter ‘župnik’), enkrat z za-obliko, prevla­duje pa elipsaza-oblike. Gledenapovedanolahkosklenemo,dajeprevladujoce(ko)referencnosredstvovana­liziranem govorjenem narecnem besedilu elipsa za-oblike, kar je bilo mogoce pricakovati, upoštevajoc slovnicno pravilo v slovenskem jeziku, po katerem mora biti zaimek v stavc­noclenski vlogi osebka, ce ta ni posebej poudarjen, elipticen. Poleg tega je raba elipticnih oblik zaimka pogosta zato, ker imata govorec in poslušalka veliko skupnega védenja o svetu, glede na dejstvo, da izhajata iz iste vasi, kar pomeni, da referentov ni bilo potrebno natancneje eksplicirati z rabo dolocnejših (ko)referencnih sredstev. 5.5 PARALELIZEM Paralelizempomeniponavljanjeenakihskladenjskihstrukturzrazlicnovsebino.Pojavima v besedilih »mocan povezovalni potencial in s tem pomembno pripomore k razvidnosti smisla« (Ožbot 1999: 119). Kontekst: Stanko Srebrnic pripoveduje, kako so si posamezne vasi v Brdih cez leto organizirale plese. [91]47 SS.: U .'sa.ki 'va.si blo t.'ku..; ... Mo'da.na . 'mi..la a.'gu.sta, ku s.n 're.ku ž. p'ri..t, 47 [91] SS.: V vsaki vasi je bilo tako, ... Medana je imela avgusta, kot sem rekel že prej, Šmartno je imelonakapelško(nedeljo;op.D.Z.K.),zgodaj,žeprvonedeljopovelikinoci,vNeblemsoimeli meseca julija in takonaprej, vsaka vas je imelasvojo navado. Š'ma.rtno . 'mi..lo na ka'pe.lšku, p.r'ca.jtu, ž. 'p..rvu n.'di..ju po v.'li.ki 'no.ci, u 'Ni..bl.n sa 'mi..l 'ju.lja an t.'ku.. nap'ri., .'sa.ka 'va.s . 'mi..la 'so.ju na'va.du. 5.6 DISKURZIVNI OZNACEVALCI Funkcijadiskurzivnihoznacevalcevjepokazati na odnosmedizrekom,vkateremse naha­jajo,inpredhodnimbesedilomternaodnosgovorcadoupovedenepropozicije.Diskurzivni oznacevalciprimarnopripadajo razlicnih oblikoslovnimin skladenjskimkategorijam, ven­dar je njihova osnovna besedilna funkcija pragmaticna; delujejo kot »navodilo, ki spreje­mniku namiguje, kako interpretirati izrek, v katerem se nahajajo« (Schiffrin 1987: 330). Med diskurzivne oznacevalce spadajo konektorji (zato, ker, vendar, potem, zdaj itd.),48 medmeti (med katere štejemo tudi besede kot mislim in veš, ki so besednovrstno sicer gla­goli,vendarsovbesedilupopragmaticnifunkcijimedmeti),metabesedilnezveze(tako da) inmetabesedilnistavki(drugace povedano, ce se ozremo nazaj).Znotrajmedmetovtvorijo posebno skupino diskurzivnih oznacevalcev t. i. medmetni frazemi (Ivancic Kutin 2004: 257).Mednjeprištevamobesednezvezekot: kršcen maticek, marija marija, dijo dijo, ježeš ježeš, orko porko, porko mondo, šanto dijo ipd. Osnovna funkcija konektorjev, metabesedilnih zvez in metabesedilnih stavkov kot di­skurzivnih oznacevalcev je v tem, da »eksplicitno signalizirajo odnose v besedilu, krepijo razvidnost besedilnega sveta in s tem sprejemniku nudijo oporo pri interpretaciji« (Ožbot 1999: 131). Osnovna funkcija medmetov in medmetnih frazemov pa je signalizirati govor-cev odnos do upovedenepredmetnosti(npr. z rabo kletvicaliizrazovcustvene angažirano­sti). V nadaljevanju si bomo pogledali pragmaticne funkcije v obravnavanih besedilih po­gosto rabljenih diskurzivnih oznacevalcev, med katere spadajo konektor in, besedna zveza tako da ter medmetna frazema dio dio in marija marija. 5.6.1 Konektor in/an ‘in’ Konektorji so površinski oznacevalci, ki sprejemniku »signalizirajo, katere operacije naj izvede, da bo sporocilo ustrezno interpretiral« (Rudolph 1989: 188). Najpogosteje rabljeni konektor v govorjenih besedilih je in. Njegova osnovna pomenska funkcija je povezovati stavke v vezalno priredje, vendar lahko prevzame tudi funkcijo konektorja drugih pomen­skihrazmerij.49 Njegovapragmaticnafunkcijapajeizražanjegovorceveželjeponadaljeva­nju govora (Schiffrin 1987: 225). Kontekst:AnciVelišcekpripoveduje,kakosejeskupinamladihMedancevpripravlja­lana uprizoritevgledališceigre. [92]50 48 Funkcija konektorjev je »signalizirati povezavo, ki jo sprejemnik inferira iz možnih interpreta­ cij« (Schiffrin 1987: 62). 49 GlejvZuljanKumar(2001:130–132).Obkonektorjuin sepravzapravpostavljavprašanje,aliima dejanskovecrazlicnihpomenovalipasonjegoverazlicneinterpretacijedolocenespomeniznjim povezanih propozicij (Schiffrin 1987:62). 50 [92] AV.:SmobilezbranesamepevkeizMedane. Insmosezbraleinsmoimeletudivajeinsmovpra­ šalekakšnegospodarje,dabinamdovolilivkakšnigaraži(smeh),dabinaredilikakšenoder/…/ In ... res,enkratsmobilevenigaraži,smonaredileoderskopicamisena,smošlevgozdpoveje AV.: Smo bli zb'ra.ne 'sa.me 'pi...ke z Mo'da.ne. An51 s'mo. si zb'ra.l an smo 'mi..l tut 'va.je insmo p'ra.šli 'ka.jšne .ospo'da.rje, d. bi n.n dovo'li.l u 'ka.jšn.n podst're.xu, (smeh) d. bi n.r'di.l 'ka.jš.n 'o.d.r /…/ An... 'ri..s, 'a.nkr.t smo b'li. u 'a.dn.n potst're.xu, smo n.r'di.l 'o.d.r z 'ba.lmi s'la.me, smo š'li. u 'bo.šk po 've.je ot kos'ta.nja an... za za've.su smo 'mi..l 'a.dno p'la.tno, ki s. pok'ri.vlo s.'nu.., c. 'bi.. 'd..š in 't..n smo j..'ra.l inp'ri..t, ku s'mo. j..'ra.l, smo po 'ma.ši u 'a.dni 'xi.ši s'mo. na ni 'o.kni smo d.r'ža.l 'a.dnu pla'ka.tu, d. smo po'vi..dli, d. 'bo.mo 'mi..l 'j...ru. /…/ An 'ri..s, po vi'ce.r.ncix smo 'mi..l 'to. 'j...ru. /…/ 5.6.2 Besedna zveza tako da Besedna zveza tako da ima v udeleženski mreži ravno nasprotno pragmaticno funkcijo kot konektor in;signalizirapotencialniprehod,tojeznjogovorec poslušalcu nakaže,damu je pripravljen prepustitivlogo govorca. Kontekst: Stanko Srebrnic pripoveduje, kako so šli medanski fantje z vozom na voja­ški nabor v Gorico. Zvecer so v vasi pripravili vecerjo in ples. Fantje so bili najbolj veseli, ko so dobili zdravniško potrdilo. Tistega, ki potrdila ni dobil, so imenovali škrtoc, kar je narecniizraz za vrecko,v prenesenem pomenu pa zanesposobneža. [93]52 SS.: (1) Zvi'ce.r / 'li.x t.'ku.., smo 'p..ršli '.o.r, smo ž. 'mi..l zad'ru.žni 'do.m, 't..n u dvo'ra.ni smo n.r'di.l vi'ce.rju, pašta'šu.tu smo 'mi..l. (2) Po'va.bli smo 'pu.pe. / (3) An 'po.le zvi'ce.r smo 'mi..l p'le.s an smo p'la.sli do 'ju.tra. (4) ... T.'ku.. j. š'lo.. (5) T.'ku.. d. na'va.da j. bla 'li..pa an 'po.le s. 'tu.. z.u'bi.lo. / (6) T.'ku.. d. … / Ma z'da.j si ž. za'ci..nje na'za.j. (7) T.'ku.. d. ... s. poži'vi..lo na'za.j. (8) D.r'.a.c, ... 'vi.žita s. š'ti..la an si 'bo. š'ti..la, d. 'pu..p j. po't..rj.n, 'k..d.r .'ra. na 'vi.žitu. (9) C. j. 'bi.. pa šk.r'to.c, ni 'bi.. pa 'n..c .'ri..d.n. D.: (10) 'Ki. si z'mi.s.lte tut, ka'ku.. sta xo'di.l 'a.nkr.t p'la.s.t, 'ci.. sta 'mi..l p'le.se an op 'ka.ki 'u.ri s. 'z..c.nlo? S petim izrekom želi govorec svojo vlogo koncati. To nakaže z zvezo tako da in pre­morom.Todaposlušalkaponujenevlogeneprevzame,zatogovorecnadaljujesšestimizre­kom,vkateremsponovitvijozveze tako da ponovnonakaže,daželisvojovlogozakljuciti. Kerposlušalkapobudešenesprejme,govorecpokratkempremorusvojovlogonadaljujez odkostanjain ... za zavesosmoimelienoplatno,skaterimsejepokrivaloseno, cejebildež, in tam smo igrale in prej, kot smo igrale, smo po maši v eni hiši smo na enem oknu smo držale en plakat, da smo povedale,da bomo imele igro. /…/In res, povecernicah smoimeleto igro. /…/ 51 Izgovornarazlicicakonektorja in vbriškemnarecju je an;vzgornjibesedilnitransakcijigovorka izmenjaje uporabljatako briško kot knjižno razlicico. 52 [93] SS.: (1) Zvecer / ravno tako, smo prišli gor, smo že imeli zadružni dom, tam v dvorani smo nare­dilivecerjo,paštosmoimeli.(2)Povabilismodekleta. /(3)inpotemzvecersmoimeliplesinsmo plesali do jutra. (4) ... Tako je šlo. (5) Tako da navada je bila lepa in potem se je to izgubilo. (6) Takoda …/Ampakzdajsežezacenjaspet. (7)Takoda ... jeoživelospet. (8)Drugace,naborse ještelinseboštel,dafantjepotrjen,kogrenanabor. (9)Cejebilpaškrtoc,nibilpanicvreden. D.:(10)Alisespomnitetudi,kakostehodilinekocplesat,kjesteimelipleseinobkateriureseje zacenjalo? izrekomooživljanjunavadedanes.Vsedmemizrekuposkusisvojovlogokoncatišeenkrat, vendar setudi tokratposlušalka ne odzove, zato jopo zapolnjenempremoru nadaljuje.Ker vidi, da poslušalka vloge govorke še ne namerava prevzeti, si v osmem izreku nacrtovalni cas podaljša z diskurzivnim oznacevalcem drugace in zapolnjenim premorom. Vlogo go-vorkeposlušalkasprejmešelepodevetemizreku,kigagovoreckoncaspadajocointonacijoin odmikom od mikrofona. Šele po tako jasno nakazani nameri, da bo Stanko svojo vlogo koncal, Danila postavi nadaljnje vprašanje. 5.6.3 Medmetna frazema marija in dijo .dio, bog' Diskurzivni oznacevalec izreku, v katerem se nahaja, doloca kontekstualne koordinate (Schiffrin 1987: 322). To pomeni, da ga umešca v lokalni kontekst, v katerem ga interpre­tiramo, in sicer tako, da kaže v besedilo nazaj ali naprej. Diskurzivna oznacevalca marija marija in dio dio vzgledu [94] vzpostavljatakohezivnovezspredhodnimbesedilom;izra­žataposlušalkino custveno reakcijo ob pogleduna rane, ki ji jih govorec kaže. Kontekst: Stanko Pulec Danili kaže, kje vse na telesu je imel rane, ki jih je dobil ob prevrnitvi tanka. [94]53 SP.: 'Vi.d.š, 'to. 'm..n š. z'da.j 'nu..s, sk'la.n 'nu..s, 'to., 'vi.d.š 'm..n, ki s.n 'm... 'ro.ku na ko'ma.ndi, k. m. s't..r.lo m.'su.. 'do.l z 'me.ne. 'La.j 'to., 'la.j D.: Ma'ri.ja ma'ri.ja. /…/ SP.: 'To., 'to., .'se. (nerazumljivo). /…/ Zmec'ka.no, (nerazumljivo) D.: 'O., 'di.jo 'di.jo. 5.6.4 Diskurzivni oznacevalci in argumentacija Diskurzivni oznacevalci, kot so: vezniki ker, kajti, saj, zato; clenki celo, nekaj, skoraj, ter metabesedilnistavki,kotsoizhajajoc iz tega lahko sklepamo, glede na to lahko recemo, ka­žejo v besedilu na argumentacijo, zato jih lahko imenujemo argumentativni vezniki, clenki instavki(Justin1997:125).Argumentacijanampomeninacinprepricevanja.VanEemeren in Grootendorst jooznacujeta kot»racionalno,jezikovnoindružbenodejavnost,katerena­menjenareditikako stališce zaposlušalcaboljalimanj sprejemljivo oziromabolj ali manjnesprejemljivo« (Van Eemeren in Grootendorst; v: Žagar 2000: 429), pri cemer argumenterazumemo kot »dejstva, ki podpirajo dolocene trditve oziroma sklepe« (Žagar 2000: 432). Toda»argumentiratine pomenidokazovatitrditevnitidokazovatilogicnoveljavno sklepa­nje« (Schlamberger Brezar 1997: 107). Razliko med logicno dedukcijo, kot jo poznamo iz filozofije, in argumentacijo prikazujeta zgleda [95] in [96]: [95] Iz grozdja se dela vino. Rebula je grozdje. Iz rebule se torej dela vino. [96] Prihaja september. Torej bo trgatev. Ceprav vsebujeta isti konektor, sporocili nista iste vrste. Pri zgledu [95] moramo iz logicno veljavnega sklepanja obvezno zakljuciti, da se iz rebule dela vino. Pri zgledu [96] 53 [94] SP.:Vidiš,tukajimamšezdajnos,razklannos,tu,vidišimam,kersemimelrokonakomandi,ko mijestrgalomesodolzmene. Glej,tu,glej. D.:Marijamarija. /…/SP.:Tu,tu,vse(nerazumljivo). /…/ Zmeckano,(nerazumljivo)/…/D.: O, dio dio. pa nam splošno védenje o svetu in interpretacija pomena iz prvega izreka omogocata za­kljuciti, da bo kmalu trgatev. Ta zakljucek ni dokazan, ampak argumentiran. Dejstvo, da se bliža september, predstavlja relevanten razlog, ki nas napelje na trditev, da bo kmalu trga­tev.Vsebinadrugega izreka torej predstavlja zadosten razlogza zakljucek Torej bo trgatev. »Argumentirati nam zato ne pomeni enako kot logicno sklepati, ampak podati razloge za dolocen zakljucek, ki ga izpeljemo s pomocjo argumenta« (prav tam). Ta pa ni odvisen samo od pomena konektorja, ki povezuje argumentativni niz (to je sosledje argumenta in sklepa), ampak tudi od sprejemnikove interpretacije odnosa, upovedenega s konektorjem, kar pa temelji na kulturno pogojenem védenju za izpeljavo takih interpretacij (Schiffrin 1987: 202).54 Vtemokvirunaszanima,kakosovobravnavanihbriškihbesedilihpovezaniargumen­tativni nizi oziroma kako govorci argumentirajo na ekspliciten nacin, to je z uporabo dis-kurzivnihoznacevalcev,aliimplicitno,tojespricakovanjem,dabosprejemnikzustreznim inferiranjem argument razumel. Pogostorabljeniargumentativniveznikivgovorjenihbriškihbesedilihsoalora ‘torej’, s. ‘saj’in ki ‘kajti’. Kontekst: Danila Lojza sprašuje, kje je bil zaposlen. [97] 55 L.: ... u 'za.dru.i, /…/ u k'li..ti, na 'Do.br.v.n /…/ 'To. smo na'ba..j.l 'mo.št / 'p..rvo, 'ne., in 'po.tle, c. p'ro.stor j. z'ma.njku, 'p..ršli .n s. .a pe'ja.l u G.'ri.cu, d. smo 'mi..l p'ro.stor, 'ne.. In k.r j. blo 'vi.no, s.n pa 'j..st (nerazumljivo) 'xo.du po 'va.si x k'me.t.m, 'du.. p.r'da. 'vi.no, 'du.. 'ma. za p.r'da.t in 'ti.st, k. 'm... za p.r'da.t, smo š'li. 'no.t.r, smo po.'la.dli, 'ke.ro j. / in 'po.le s.m obves'ti.. k'li..t u Ga'ri.cu, d. sa 'p..ršli s kam'jo.nmi na 'du..m. /…/ S.'vi..d. j.s s.n 'mo..u v.'zi..r.t, ... n.r'di.t 'ka.rte .l'di..n, d. 'po.le s. do'bi.l de'na.r, 'ne.. T.'ku.. j. b'lu... D.: Ma 'po.le vi ste 'di..lu 'ci..lo 'li..to '.o.r u .'ra.du u k'li..ti, ste 'mi... alora 'vi.no .nce're.s? L.: 'Ja., j.s s.n 'm... 'vi.no, 'ci..lu k'li..t. P.: G'la..ni bi. 'o.n, 'ne. /…/ Dejstva,kijihnanizaLojz:delaljevzadrugi,vkleti,nabavljaljemoštinvino,narocal jeodvozvinavGoricoinhodilhkmetomnakupovatvino,predstavljajoDanilidovoljargu­mentovzadvasklepa:dajeLojzdelalvgrajskikletiindasejeukvarjalzvinom(nepanpr. da je delal v zadružnih vinogradih kot veliko drugih Bricev). Pravilnost njenega zakljucka potrditatakoLojzkotPepizzadnjimaizrekoma.ZaizpeljavosklepaPotemtakem ste delali celo leto gor v gradu v kleti je bilo poleg splošnega védenja o svetu (Ce je imel opravka z 54 Kulturno pogojeno oziroma kulturno specificno védenje je pomemben dejavnik pri ustreznem argumentiranju v konverzaciji. Ce to védenje pri udeleženih v komunikaciji ni prekrivno, lahko pripelje do izpeljevanja razlicnih sklepov in posledicno do nenamernega nerazumevanja med njimi. Kulturno pogojeno védenje jeodvisnotudi od nacinaživljenja na dolocenemgeografskem obmocju.VBrdihljudjeseptembernasplošnopovezujejostrgatvijo,zarazlikood,denimo,Ukev v Kanalski dolini, kjer ga povezujejozvrnitvijo kmetovspašeiz visokih planin. 55 L.:...vzadrugi,/…/vkleti,naDobrovem. /…/Tusmonabavljalimošt/najprej,ne,inpotem,ce prostorjezmanjkal,soprišliinsogapeljalivGorico,dasmoimeliprostor,ne. Inkojebilovino, sempajaz(nerazumljivo)hodilpovasihkmetom,kdoprodavino,kdoimazaprodati,intisti,ki jeimelzaprodati,smošlinoter,smopogledali,kateroje/inpotemsemobvestilkletvGorici,da so prišli s kamioni na dom. /…/ Seveda jaz sem moral obvestiti, ... narediti papirje ljudem, da potem so dobili denar, ne. Tako je bilo. D.: Potemtakem vi ste delali celo leto gor v gradu v kleti, steimelitorej vino cez?L.: Ja, jazsem imel vino, celo klet. P.: Glavni jebil on,ne /…/ vinom, je delal v vinski kleti) potrebno tudi specificno védenje (Vinska klet se je nahajala v gradu),kijevtemprimeruskupno(vecinoma)samoprebivalcemtegageografskegaobmo-cja in je zato geografsko oziroma kulturno specificno. Kontekst: Pepi odgovarja na vprašanje, kam je bilvpoklican kot vojak. [98] 56 P.: U Sar'de.nju. 'Po.le / d.vet.ntrid.'se.t.a 'li..ta / u 'A.jdušcnu, z 'A.jdušcne mid'ru.s Slo've.nci smo š'li. oku'pi..r.t *Slo've.nce* L.: *Slo've.niju* P.: 'Ja.. L.: Jugos'la.vju. P.: Jugos'la.vju an u Jugos'la.vji s.n 'bi.. u C.r'no.mlju, C.rvi… Met'li.ka. In ot 't..n s n.s pob'ra.l .'si.x Slo've.ncu, k.r n.s j. b'lu.. 't..m na kam'jo.n .n 'do.l u I'ta.lju .n 'do.l u I'ta.lju sa n.s zde'li.l 'a.dnix 'to., po 'mi..stix, 'a.dnix … (prekinitev) D.: Batal'jo.n špe'ca.le a'lo.ra? P.: 'Ja., ben 'ja., batal'jo.n špe'ca.le. Dejstvi, da je bil Pepi kot italijanski vojak leta 1939 s slovenskega ozemlja (pod ita­lijansko zasedbo) premešcen južneje v Italijo ter da so jih razdelili po posameznih krajih, predstavljata Danili zadosten argument za sklep, da je pripadal posebnemu odredu, t. i. battaglionespeciale,vkateregajeitalijanskavojskapremestilaslovenskevojake.Pepipra­vilnost Danilinega sklepa potrdi v zadnjem izreku. Tudi v tem primeru je bilo za ustrezno argumentacijopotrebnokulturnospecificnovédenje,toje,daitalijanskavojskaslovenskim vojakom ni zaupala, zato jih je s slovenskega ozemlja umaknila, mnoge celo na Sicilijo in Sardinijo,terjihtamrazmestilavposebneodrede,kijimjebilaodvzetamožnostbojevanja in so jim bilanaloženadruga dela, npr. delo v gozdu, pomoc na kmetijah, v pekarnah ipd. Kontekst: Pepi govori o tem, kako se je s skupino Slovencev po kapitulaciji Italije z juga Italije peš vracal proti domu. Na poti so na neki kmetiji ukradli petelina, ga ubili in si skuhalijuho. [99]57 P.: /…/ an 'lu..žmo 'ku.x.t, s'ku.xu si d'vi.. 'u.ri 'ca.jta, smo po'j..dli 'ti.stu 'žu.pu, 'ne., an smo 'mi.s.nli, d. 'bo.mo 'j..dli 'ti.ste m.'su... / 'Bi.. 't..rt. D'ru..i 'da.n .a 'lu..žmo na'za.j 'ku.x.t, d'ru..i 'da.n j. b'lu.. pa ku ž.'li..zo. J. 'mo..u 'mi..t nix s'tu.. 'li..t. L., D.: (smeh) GovorcuizrekNaslednji dan je bilo meso trdo kot železo predstavljaargumentzasklep (trditev) Torej je moral petelin imeti ‘biti star’ sto let.Argumentacija je v tem primeru im­plicitna, sprejemnik mora argumentativni veznik inferiratisam. 56 P.:NaSardinijo.Potem/devetintridesetegaleta/vAjdovšcino,izAjdovšcinemiSlovencismošli okupirat *Slovence* L.: *Slovenijo* P.: Ja. L.: Jugoslavijo. P.: Jugoslavijo in v Jugoslaviji sem bil vCrnomlju,Cervi…Metliki.InodtamsonaspobralivseSlovence,karnasjebilotamnakamion indolvItalijoindolvItalijisonasrazdelilienihsem,pomestih,enih …(prekinitev)D.:Posebni bataljontorej? P.:Ja, no ja, posebni bataljon. 57 [99] P.: /…/ in damo kuhat (petelina; op. D. Z. K.), kuhal se je dve uri, smo pojedli tisto juho, ne, in smo mislili, da bomo jedli tisto meso. / Je bil trd. Drugi dan ga damo spet kuhat, drugi dan je bil pa kot železo. Je moral imetienih sto let. 5.7 ELIPSA Elipsa je sredstvo zgošcevanja. Biber idr. (2000: 156) jo opredeljuje kot »izpust prvin, ki so nam dostopne iz situacijskega ali jezikovnega konteksta, pri cemer manjkajoce prvine ne spremenijo pomena izreka«. Kohezivna je samo besedilna elipsa,58 pri cemer elipticna kohezivna vez pomeni vez med nanašalnico in mestom, kjer se v strukturi nahaja elipsa. Rabimo jo zato, da se izognemo ponavljanju, kar omogoca besedilu vecjo ucinkovitost (Beaugrande in Dressler 1992: 55). V besedilih je pogosta anaforicna elipsa, pri kateri se elipticna struktura pojavi za popolno,59 medtem ko je kataforicna elipsa v rabi redkejša. Razumevanje in ustrezno interpretiranje elipticne strukture je odvisno od sprejemnikove sposobnosti inferiranja. Gledenaslovnicnoustreznostlocujemomedsistemskoinnesistemskoelipso.Sistem-ska elipsa je podrejena slovnicnim pravilom nekega jezika, kot npr. v slovenšcini to velja za elipso osebnega zaimka v stavcnoclenski vlogi osebka, ko so potrebne informacije za identifikacijo referenta vkodirane v glagolski koncnici.60 Nesistemska elipsa, ki se upora­blja v govorjenem jeziku, pa se ne podreja slovnicnim pravilom, ampak ta krši. Vzrokov za njeno pojavljanje je najbrž vec, eden od njih pa je tako kot pri sistemski elipsi gotovo gospodarnost(ekonomicnost) jezika. 5.7.1 Sistemska elipsa Pogosto elipticno strukturo v konverzaciji poleg elipticnih odgovorov na dopolnjevalno vprašanje61 predstavljajo elipticna odlocevalna vprašanja v vlogi govorcevega ponujenega odgovora nazastavljeno vprašanje. Kontekst: Danilo zanima, na kakšne nacine so v Brdih nekoc pripravljali jajca. Ob dopolnjevalnem vprašanju postavi hkrati še elipticno odlocevalno vprašanje (Ocvrta?), ki je dejansko v vlogi enega od možnih odgovorov (1). Helena in Marija s ponovitvijo lekse-ma odgovorita pritrdilno (2). Vizreku (3) ponudi Danila novi odgovor, tudi tokrat v obliki elipticnega odlocevalnega vprašanja. Helena s ponovitvijo leksemov iz prvega in tretjega izreka(Ocvrta ali kuhana)pritrdiDanilinemuponujenemuodgovoru,stemdasicereliptic­nileksemjajca podrobnejeopiše(v solati),potempadodašetretjinacinpriprave(in cvrco) (4).62 Danilino elipticno vprašanje (Cvrco?) pa v tem primeru ni vec v vlogi ponujenega odgovora,ampakdopolnjevalnegavprašanja,skaterimpoizvedujeonovitemi(5).Vsebino tega ponovi zvprašanjem(Kaj je to?). [100]63 58 Nebesedilna (situacijska) elipsa ni kohezivna, ker je interpretacija izpušcenih prvin odvisna od situacijskegakonteksta in ne odsobesedila. 59 O elipsi glej tudi v poglavju Govorjeni diskurz. 60 Nekaj primerov sistemske elipse: –elipsa povedka (Ti oceta do praga, sin tebe cez prag.) –elipsa predmeta (Jaz sem njivo zoral, ti pa le povlacil.) (Toporišic 2000: 613, 617) –elipsa predloga (Domov je prišel z Maticem in Markom.) – elipsa jedra samostalniške zveze z vrstnim pridevnikom v vlogi levega prilastka v položaju za vezjo (Kadar so koeficienti A, B, C racionalni, /…/)(Gorjanc 1999: 153). 61 Npr. Kdaj se vrneš? Jutri. 62 Drugo, bolj razširjeno ime za cvrco je iz furlanšcine prevzeta beseda frtalja. To je primorska jed iz umešanih jajc in zelišc. 63 [100] (1)D.:Inkakostejedlipajajcapripravljena?Ocvrta?(2)H.,M.: *Ocvrta.* (3)D.:Alikuhana?(4) (1) D.: An ka'ku.. sta 'j..dli pa 'ja.jce p.rp'ra..j.ne? C'v..rte? (2) H., M.: *C'v..rte.* (3) D.: Al 'ku.x.ne? (4) H.: C'v..rte al 'ku.x.ne u s.'la.ti an c'v..rcu. (5) D.: C'v..rcu? 'Ki. j. 'tu..? (6) H.: C'v..rca z 'ze.ja, z m.d.r'ja.lce. 5.7.2 Nesistemska elipsa Pogosto rabljeno obliko nesistemske elipse glede na knjižno normo v obravnavanih go-vorjenih besedilih predstavlja izpust pomožnega glagola biti v preteklem casu. Ce gre za povratni glagol, izpust zadeva tudi povratni osebni zaimek se [101], vendar se glede na pogostost pojavljanja tovrstne elipse postavlja vprašanje, ali še vedno lahko govorimo o nesistemskem pojavu ali pa morebiti že gre za v obravnavanem narecnem jeziku veljavno pravilo, torej za sistemsko elipso. Pojav bi v prihodnje terjal natancnejšo raziskavo. Sicer pa se v obravnavanih besedilih pojavljajo naslednje oblike nesistemske elipse: elipsa pred-meta, npr. zgleda[102], [103], injedra prislovnega dolocila, zgled [104]. [101]64 L.: S. .'se. sm.'ja.lo 'do.l u dvo'ra.ni. Z d'vi..ma ku'bi.kma 'd..sk, 's.n 're.ku, 'pu.jde Jugos'la.vija. 'Ni.s.n 'mu.cu, 'ne.. (smeh) An 'po.le 't..n (se je) .'se. kon'ca.lo, 'ne., 'ti.st 'da.n bla ra'so.tba, 'ne.. [102]65 P.: 'Ja., 'ja.. Ma 'ta.ko (vino; op. D. Z. K.) ku *'m...* (prekinitev) L.: *'Ta.ko,* ku 'm... 'Vu..a, ni 'm... … P.: 'ni. b'lu... Š. . 're.ku 'po.le, d'ru..o 'li..to 'pu.stta na'za.j 'ti.sto 'vi.no, ma 'ni. 'mi..lo 'to.lko (alkohola). [103]66 P.: Sa *pe'ja.l* (prekinitev) D.: *An ka'ku..* sta k'la.dli (vino), sta k'la.dli s c.'ri..v.n 'no.t.r u u kam'jo.n? L.: 'A., 'po.mpa, 'po.mpa. D.: 'A., sta 'mi..l p'ra.. 'po.mpu. [104]67 P.: 'A., do'li.. smo 'mi..l 'tu.rno, 'ne.. Smo bli … 'mi..l po t'ri. 'tu.rne. L.: 'A.d.n op 'ta.ki, 'a.d.n op 'ta.ki (uri). P.: 'Ja., 'a.d.n op 'ta.ki, 'a.d.n op 'ta.ki (uri). H.:Ocvrtaalikuhanavsolati ins cvrco. (5) D.:Cvrco?Kajjeto?(6)Cvrca izmelise, iz navadne grencice. 64 [101] L.:Sejevsesmejalodolvdvorani. Zdvemakubikomadesk,semrekel,pojdeJugoslavija. Nisem molcal,ne. (smeh) In potem tam (se je) vsekoncalo,ne,tisti dan je bila razsodba, ne. 65 [102] P.: Ja, ja. Ampaktakšno,kot ga je *imel* (prekinitev)L.: *Tako,* kotgaje imelVuga,ni imel … P.:ganibilo. Šejerekelpotem,drugoletopustitespettistovino,samoniimelotoliko(alkohola) 66 [103] P.: So *peljali* (prekinitev) D.: *In kako* ste pretovarjali (vino), ste pretovarjali s cevjo noter v kamion? L.: A, crpalka, crpalka D.: A, ste imeli prav crpalko. 67 [104] P.: A, dol smo imeli turnuse, ne. Smo bili … imeli po tri turnuse. L.: Eden ob taki, eden ob taki (uri). P.:Ja, eden ob taki, eden ob taki (uri). 5.8 TEMATSKAPROGRESIJA Za udeležence diskurza je najpomembnejše, da izreki tvorijo smisel; to je, da so deli dis-kurza povezani s koherentnimi vezmi ter da so informacije dostopne bodisi v sobesedilu in situaciji, v kateri diskurz poteka, bodisi v njihovem skupnem védenju. Toda koherenca tistega, kar je že znano, ves cas tekmuje s potrebo po razvijanju, po novih informacijah. Vsak segment diskurza tako ves cas predstavlja napetost med dvema nasprotujocima si potrebama: potrebo po ohranjanju teme in potrebo po uvajanju novih tem (Linell in Koro­lija 1997: 167). Ko poskuša govorec v sodelovanju z drugimi udeleženci diskurza zaceti pogovor o necem novem, to navadno stori tako, da uporabi neko sredstvo iz konteksta, ki je potencialno dostopno vsem udeležencem. Nova tema mora biti namrec »zasidrana, to je kontekstualiziranainrazumljenavodnosudonecesa«(pravtam:172).Tematskaprogresija v površinski strukturi besedila ni tako transparentna kot koreferenca in konektorske zveze, vendar je zakoherenco besedila velikegapomena. Skupaj s prikazom obravnave pojava v razlicnih funkcijskih šolah (ceška, angleška in nizozemska) je tematska progresija podrobno obravnavana v magistrskem delu D. Zuljan Kumar (2001: 55–89).Vnjem je predstavljena tudi analiza tematske progresije na primeru govorjenega narecnega besedila (prav tam: 89–102), zato se tu temu pojavu ne bomo na­tancneje posvecali. 5.9 PROZODIJA Med najpomembnejša sredstva,ki zagotavljajokohezijo v govorjeni interakciji,spadapro­zodija.68 Veckrat je bilo žepoudarjeno, dajeena od osnovnih razlik, ki loci govorjeni jezik od pisnega, signaliziranje informacije s prozodijo.69 Prozodicno signaliziranje temelji na univerzalnem in omejenem nizu prozodicnih informacij. Nacini, kako se sicer univerzalne prozodicneprvine uporabljajo v povezavisskladnjoin semantiko zasignaliziranje novein stare informacije oziroma reme in teme, pa so konvencionalizirani v vsakem jeziku pose­bej.70 Prav tako vodijo konvencionalizirana pravila poslušalca. Ta gradi svoja pricakovanja na predvidevanju, kje se bo pojavila pomembna informacija. S tega stališca je prozodija nepogrešljiva pri interpretiranju govorjenega besedila. To lahko vidimo že na primeru predstavljanja med ljudmi. V ustreznem kontekstu nam in-tonacijski potek izrekov Tomaž, Andreja71 posreduje propozicijo Andreja, to je Tomaž in Tomaž, to je Andreja. Intonacijski potek je uporabljen kot kohezivno sredstvo; signalizira informacijo, ki je le implicitna, toda prav z njeno pomocjo je sporocilo vseeno razumljeno kot kohezivna in koherentna celota. Prozodije kot enega od kohezivnih sredstev v obravnavanih govorjenih besedilih ni­ 68 Sem spadajo mesto in vrsta naglasa (jakostni, tonemski), intonacija, clenitev s premori, pouda­ rek, register, to je tonski pas, v katerem se uresnicuje stavcna intonacija, hitrost idr. (Toporišic 1992: 235, 253, 308). 69 Prozodicno signaliziranje v pisnem jeziku deloma nadomešcajo oblikoslovno-skladenjska sred­ stva inlocila. 70 Ucenje teh pravil v veliki meri pomaga otroku pri ucenju jezika ter shranjevanju informacij (Gumperz, Kaltman, O'Connor 1984: 6–7). 71 Narašcajoci v prvemin padajociv drugem deluizreka. smo raziskali, vendar bo v prihodnje to potrebno storiti, in sicer na vecjem korpusu govor­jenih besedil. S tembomo dobili vpogled v njendejanskivplivnavzpostavljanjebesedilne kohezije in koherencev govorjenem jeziku. 5.10 NEBESEDILNAREfERENCA – DEIKTIKA Deiktika zajema širok izbor prvin, ki jim je skupna lastnost deikticnost oziroma kazalnost. Verschueren(2000:78) deikticnost definirakot»zasidranostjezikovnerabevstvarnost,ki jopovzrocakazanjenaspremenljivkevnekaterih razsežnostihstvarnosti,zlastivprostoru, casu, družbi in diskurzu«. Termin deikt so poznali že starogrški slovnicarji, v modernem smislupagajeutemeljilnemškipsiholog K.Bühler(1879–1963)vsvoji knjigi Sprachthe­orie (1934). Deikti so tisti izrazi, ki svoj polni pomen dobijo v konkretnem govornem po­ložaju. Mednje spadajo osebni in kazalni zaimki ter prislovi (tu, tam, tako, tja, sem), to je izrazi, ki upovedeni dogodek vpenjajo v cas in prostor. Njihova osnovna lastnost je, da jih ni mogoce razumeti na osnovi pomenske (semanticne) definicije, ker se njihova referenca spreminja.Topomeni,dase,denimo,zaimekta nenanašavednonaistoentiteto,ampakgre za nekevrste spremenljivko, kije podana s kontekstom(Levinson2003: 54).Vtemsmislu jedeiktekonomicnosredstvo;znjegovopomocjogovorecusmerisprejemnikovopozornost na entiteto, ki jo v govoru omenja (Ehlich 1998: 35).72 Pogoj za interpretacijo deikta je po­znavanje entitete, na katero se nanaša. Da je deikticna informacija za interpretacijo izreka nujna, najlaže vidimo takrat, ko je v kontekstu ni. Vzemimo primer napisa Vrnem se cez deset minut na vratih trgovine.Ker ne vemo,kdajje bilosporocilo napisano,ne vemotudi, kdajse bo njegovavtor vrnil. Deiktje organizirannaegocentricennacin, kar pomeni,daje govorecsredišcnaoseba v deikticnem središcu. Cas, ko govorec izreka svoj izrek, je casovno središce, lokacija, kjer se nahaja v casu izrekanja, je prostorsko središce, tocka, ko je v casu izrekanja, je di­skurzivno središce in govorcev socialni položaj glede na naslovnikov je socialno središce (Levinson 2003: 64).73 Ko govorec in poslušalec vlogi zamenjata, se koordinate celotnega sistema prenesejo na poslušalca (zdaj govorca), ki postane krajevno, casovno, socialno in diskurzivno središce. Gramatikalizacijoin leksikalizacijodeiktov najlažje razumemo v ka­nonicni situaciji izrekanja, v pogovoru iz ociv oci. 5.10.1 Nebesedilna referenca in besedilne zvrsti (registri) Posamezne besedilne zvrsti se med seboj med drugim locijo tudi po vecji ali manjši priso­tnosti nebesedilne reference. Pogosta raba nebesedilne reference je na splošno znacilna za konverzacijo (Biber idr. 2000: 267). To gre pripisati dejstvu, da je konverzacija zasidrana v doloceno situacijo, ki si jo govorec in poslušalec delita. Poleg tega so udeleženci kon­verzacije velikokrat clani iste družine ali vsaj ljudje, ki se med seboj dobro poznajo, zato imajo veliko skupnega védenja. Pogostost rabe nebesedilne reference pa se razlikuje tudi med posameznimi vrstami konverzacije. Ce igra v govornem dejanju jezik le manjšo, ob­ 72 Rabi deikta lahko sledi govorceva kretnja, gib z glavo ali s prstom v smeri, v katero naj spreje­ mnik pogleda, ceželi identificirati želeno entiteto(Lyons1991: 149). 73 V povezavi s tem obstaja tudi prenos deikticnega središca na druge udeležence govornega deja- nja, kar imenujemo deikticna projekcija (Levinson 2003: 64). Tak nacin ni tipicen za govorjeni diskurz, vecinoma se uporablja v literarnih delih, ko pripovedovalec ni avtor sam, ampak neka oseba iz literarnega dela. robnovlogo,bobesedilovsebovalovisokdeležnebesedilnereference.74 TakjezikHalliday (1976: 36)imenujeomejenikod.Vnjem nenajdemo nicodvecnega.Znacilenje predvsem za otroški govor75 pa tudi za tesno povezane socialne skupine, kot so sojetniki, pripadniki kriminalnih združb, vojaških skupin ali celo dolgoporoceni pari. Uspešnostdekodiranjasporocil,kivsebujejovisokdeležnebesedilnereference,jeod­visna od sprejemnikovega poznavanja situacijskega konteksta, kar pomeni, da so tovrstna sporocila veliko bolj odvisna od konteksta kot sporocila, ki vsebujejo nizek delež nebese­dilne reference ali te sploh ne vsebujejo.76 5.10.2 Deikticne kategorije Tradicionalne deikticne kategorije so tri: oseba, prostor in cas. Osebni deikt zadeva vko­diranje vloge udeležencev govornega dejanja pri izrekanju dolocenega izreka, pri cemer 1. oseba ednine pomeni gramatikalizacijo govorceve reference na samega sebe, 2. oseba vkodiranje govorceve reference na enega ali vec sprejemnikov, 3. oseba pa vkodiranje re­ference na osebe ali entitete, ki v dolocenem dejanju izrekanja niso niti tvorec besedila niti sprejemnik. Vloga govorca ali po Lyonsu (1995: 305) lokucijskega povzrocitelja se v pro-cesu izrekanjaspreminja,karpomeni,dase glede na to, kdood v diskurzusodelujocihima besedo, spreminja tudi deikticno središce, nakaterem temelji celotni deikticni sistem. Krajevni deikt zadeva vkodiranje krajevne lokacije glede na lokacijo udeležencev go-vornega dejanja. Krajevna nicelna tocka se, ce gre za kanonicni nacin pogovora, ne spre­minja.77 Casovni deikt zadeva vkodiranje casovnih tock ali dob glede na cas, v katerem je bil izrek izrecen. Temdeikticnim kategorijamdodajaLevinson(2003:62)dvenovi,insicer socialnoin besedilno/diskurzivno deikticno kategorijo. Prva zadeva vkodiranje socialnih razlik glede na udeleženjske vloge, kar pomeni posebne vidike socialnega odnosa med govorcem in poslušalcem ter med govorcem in dolocenim referentom. Besedilna/diskurzivna deiktika pa zadeva vkodiranje reference v dele razvijajocega se diskurza, v katerem se izrek s refe­rencnim izrazom nahaja. A) Osebna deiktika Ena od univerzalnih znacilnosti jezika je, da nam ponuja sredstva za razlikovanje med go­vorecim, to je prvo osebo oziroma deikticnim središcem komunikacije, naslovnikom ali sprejemnikom,tojedrugoosebo,inpreostalimioziromatretjoosebo.Specificnajezikovna 74 Pri nogometu, denimo, je verbalna interakcija med igralci zelo skromna, omejena na kratka na­vodila, graje, pohvale. Podobno je pri družabnih igrah, kot je clovek ne jezi se. V takih primerih jebesedilotežko,cenecelonemogoceinterpretiratibrezupoštevanjasituacije,vkateridogajanje poteka.Nadrugistranipaimamogovornesituacije,vkaterihjejeziksamozadostenvtemsmislu, da ne potrebujemo upoštevanja situacije, v kateri diskurz poteka, na primer debata o borznem trgovanju. 75 Otrociseprisporazumevanjumedsebojnanašajonamaterialnisvet,znotrajkateregasegibljejo, zato jimvzpostavljanje nebesedilne reference ne predstavlja težav pri razumevanju. 76 Hkrati je potrebno vedeti, da besedila, v katerih je malo nebesedilne reference, niso nic bolj in-formativna kot tista, v katerih je nebesedilne reference veliko. Razlika med njimi je samo v tem, da je interpretacija drugih veliko bolj odvisna od situacijskega konteksta kot interpretacija prvih (Halliday 1976: 37). 77 V primerjavi s telefonskim pogovorom, pri katerem se krajevna nicelna tocka ves cas spreminja. Pri pogovoru na velike razdalje se spreminja tudi casovna nicelna tocka. V tem pogledu so zani­mivi tudipogovori vt. i. klepetalnicah naspletu. sredstva, ki nam jih za to ponujajo naravni jeziki, so zelo razlicna. V nekaterih jezikih so edinosredstvozarazlikovanjeosebniin(deloma)kazalnizaimki,vdrugihjezikihpapoleg sistemazaimkovobstajatudisistemglagolskespregatve;tadvasistemavnekaterihjezikih funkcionirata samo skupaj (npr. v anglešcini in nemšcini), v drugih pa raba lahko variira (npr. v slovenšcini,španšcini, madžaršcini). Zaznamovalciosebena razlicne nacinezdružujejocistodeikticnost osebe znedeiktic­nimi kategorijami, kot sta število in spol. Ko se s pomocjo deikta nanašamo na doloceno entiteto, hkrati s tem prenašamo informacije o njenem spolu ali oddaljenost od govorca. Zaimkiza3.osebonosijoinformacijoospoluentitete,nakaterosenanašajo,kazalnizaimki pa ooddaljenosti od govorca v casuizrekanja indeloma tudi o spolu.78 Pri prvi osebi je potrebno poudariti, da fizicni izjavitelj izreka ni nujno tudi vir infor­macij,kijihposreduje,oziromavsajninujno,dajeprvotnivirinformacij.Primer:nazapu-šcinski obravnavi na sodišcu oporokoberesodnik.Toje sicerfizicniizjavitelj inposrednik pri prenosuinformacij, ne pa tudi njihov vir (Verschueren 2000: 120). Omeniti velja še t. i. vrinjene izjave, ki jih fizicni izjavitelj, to je govorec, predsta-vi tako, kot da jih je proizvedel vrinjeni izjavitelj. Sem spadajo izreki tipa A je rekel, da … Vrinjeni izjavitelji se pojavljajo tudi v vseh oblikah neposrednega citiranja (prav tam: 123–124). Prvo-indrugoosebnizaimki,kisenanašajonagovorcainposlušalca,sonajpogostejši v konverzaciji, saj stasogovorca v neposrednemstiku.79 B) Casovna deiktika Casovnaorganizacijapredstavljazelopomembnonalogoprivsakodnevnemkomuniciranju. Danesjesplošno znano,da cas nevkljucuje samo casovne reference,ampaktudi deikticno casovno referenco, to je referenco na casovno tocko ali casovno obdobje, ki je doloceno gledenacasizrekanja.Sedanjicassetakonanašanatrenutekizrekanja(nacasovnonicelno tocko zdaj, v tem trenutku) ali na neko obdobje, ki vkljucuje nicelno tocko (Lyons 1995: 313). Zaradi vzajemnega delovanja deikticnih koordinat z nedeikticno konteptualizacijo casa in prostora sta krajevna in casovna deiktika v jeziku precej zapleteni.Analize deiktic­nih procesov so pokazale, da vkljucuje raba deikticnih izrazov zapleteno sodelovanje med tvorceminsprejemnikom(Ehlich1998:44).Todacehocemorazumetitevidikedeiktike,je potrebnonajprej razumeti pomenskoorganizacijo prostorain casana splošno. Osnova za merjenje in dolocanje casa so v vecini naravnih jezikov naravni ciklusi noci in dnevov, tednov, mesecev, let. Te enote uporabljamo kot merske enote (na primer ure,minute)alikotkoledarskoštetje(dnevi,meseci,leta)inpredstavljajonedeikticnokon­ceptualizacijo casa. Poleg te obstaja v jeziku tudi deikticna konceptualizacija, ki vkljucuje slovnicno kategorijo casa in prislove casa. Kot vsi vidiki deiktike tudi casovna deiktika referira glede na udeleženjske vloge. S tega stališca pomeni deikt zdaj cas, ko govorec izgovarja svoj izrek.80 Ta cas Levinson (2003: 73) imenuje kodirni cas, cas, ko naslovnik izrek sprejema, pa sprejemni cas. V kanonicni situaciji pri nezaznamovanem deikticnem 78 Besednazvezata miza,uporabljenavdeikticnivlogi,informirasprejemnika,dasereferentnaha­ ja v bližinigovorca inda ježenskega spola. 79 »Tretjaosebaseodprvein druge osebe razlikuje potem, da neustrezanobeniudeleženjskivlogi vgovornem dogodku, ampakimavlogopublike« (Levinson2003: 72). 80 Zdaj sesevedavescasspreminjagledenacasizrekanjaznotrajcasovnegaokvirjatrajanjadiskur­ za. središcu sta oba casa identicna, kar lahko imenujemo deikticna istocasnost. Problem se pojavi, ko kodirni in sprejemni cas ne sovpadata, na primer pri pisanju pisem in vnaprej snemanihoddajah.Vtakihprimerihsejepotrebnoodlociti, alibo deikticnosredišce ostalo pri tvorcu sporocila ali ga bomo projicirali na sprejemnika oziroma poslušalca. Primer: Ko boš to bral/ko to bereš, bom jaz/sem jaz že nad Pacifikom. Kakosedeikticniinnedeikticni koncept casadopolnjujeta,lahkoopazujemoprideik­tih danes, vceraj, jutri.Tiizrazipredpostavljajodelitevcasavdnevnecasovnerazmike,pri cemer danes pomeni dnevnicasovni razmik, ki vkljucuje kodirni cas. Drugi vidik povezave med koledarskim štetjem in casovno deiktiko lahko opazujemo pri samostalniških besednih zvezah v stavcnoclenski vlogi prislovnega dolocila casa (npr. prejšnjo sredo, naslednji teden, tega septembra),81 pri katerih gre za zvezo deikticnega do-locilain nedeikticnega jedra. Zaradi jezikovnih konvencij posameznih jezikov ali kultur, ki dolocajo razlicno rabo deikticnih izrazov, povezano z razlicnim dojemanjem casa, se lahko pojavijo problemi pri pozdravih. Na primer Slovenci dobro jutro uporabljamo samo za jutro, ne pa za pozno dopoldne, ob enajstih uporabljamo dober dan.Angleži pa dopoldne uporabljajo good mor­ning, popoldne pa good afternoon.82 Vslovenšcinisorazlikevdeikticnicasovnireferencitakogramatikalizirane(sslovnic­no kategorijo casa)83 kot leksikalizirane (zveliko izbiro prislovov in prislovnih zvez).84 C) Prostorska deiktika85 Umešcanjeentitetvprostorpotekagledenanespremenljivereferencnetocke,gledenadru­ge (premicne)entitete v prostoru ali glede na položaj govorca v casu izrekanja. Umešcanje glede na prvo pomeni nedeikticno konceptualno organizacijo prostora in je neodvisno od gledišca govorca, npr. Moja hiša je 100 m od cerkve, Medana leži 220 m nad morsko gla­dino. Nedeikticna konceptualna organizacija prostora vkljucuje tudi razlike med prednjo, zadnjo,spodnjoinzgornjostranjostvari,višino,širino,dolžino,globinoterpovršino.Tako, 81 Ta september ne pomeni nujno meseca, v katerem smo, ampak koledarsko leto, ki vkljucuje ko­dirni cas. Podobno pomeni to jutro jutro dnevne enote, ki vkljucuje kodirni cas (Levinson 2003: 76). 82 V zvezi s tem se zdi zanimiva tudi raba zveze dober dan v zimskem casu, ki jo uporabljajo slo­venski novinarji ob porocilih ob 18. uri, ko je zunaj že tema in bi torej po logiki moral biti dober vecer. 83 Podobno kot slovnicna kategorija casa se kot deikticna kategorija lahko uporablja tudi slovnicna kategorija glagolskega vida, in sicer takrat, kadar govorec neko situacijo predstavi kot stanje ali proces, znotraj katerega se zgodi nek dogodek (Lyons 1977: 709). S tem drugi dogodek casovno locira,npr. Ivan je bral, ko je Maja vstopila. Majinprihodjeprikazankotdogodek,kisejezgodil na neki doloceni casovnitocki znotrajprocesaIvanovegabranja. Kot casovno dolocitev lahko jemljemo tudi izreke, kot je Vlak prihaja na peron šest, v katerem deikt zdaj niekplicitnoizražen. Njegovovlogoje prevzelanedovršniška oblikaglagola(prihaja-ti) in delno tudi predložna zveza na peron šest v stavcnoclenski vlogi prislovnega dolocila kraja. Ce bi namesto te predložne zveze izrekvseboval prislov tocno alipredložno zvezo ob uri, potem bi se njegov pomenspremenil in bi bila casovnadolocitevdrugacna; ne zdaj, ampak vedno. 84 Nekateri jeziki,kotna primer kitajšcinaali malajšcina,ne poznajo slovnicne kategorije casa, kar ne pomeni, da so zato manj ekspresivni ali pomensko revnejši, saj imajo široko izbiro ustreznih leksikalnih izrazov (Lyons 1995: 312–313). 85 Po mnenju psihologov igra prostorska organizacija v clovekovi kogniciji osrednjo vlogo (Lyons 1977: 718). Od tod morebiti izhaja tudi metaforicna raba v primerih kot: Cene gredo gor, Kar se e-poslovanja tice, so Italijani še veliko za nami, Americani pa veliko pred nami. npr. ta stran hiše pomenipovršinohiše, ki jenajbližja govorcuvnjegovemkodirnemcasu, ta stran drevesa pa tisti del drevesa, ki ga govorec vidi s prostora, kjer je v casu izreka­ nja.86 Deikticna konceptualizacija prostora pa je odvisna od gledišca govorca. Sem spadajo deikticne krajevne besede kot: prislova tu in tam, oznacitev kraja glede na lokacijo udele­žencevgovornegadejanjavcasuizrekanja,npr. Mestna hiša je 100 metrov od tu, Ljubljana je od tu oddaljena 150 kilometrov, pa tudi identifikacija prostora z entitetami, ki ta prostor zasedajo, npr. Dobiva se pri avtu. Avto je tu posredno uporabljen v vlogi identifikatorja prostora v pomenu Dobiva se tam, kjer je avto. V isti vlogi se lahko uporabi tudi oseba, npr. Ivan je pri Simonu vpomenu Ivan je tam, kjer je Simon.Takezvezesevslovenšciniin v mnogih drugih jezikih gramatikalizirajo v mestniku. Oba izreka namrec odgovarjata na vprašanjepokraju Kje se dobiva? in Kje je Ivan?,zatojefunkcija predložnihzvez pri avtu in pri Simonu enakovrednafunkciji deikticnih prislovov(tu, tam).87 Deiticno funkcijo lahko opravljajo tudi velelniki, kot je na primer Glej, knjiga!, kar pomeni Tam je knjiga,ternekateriglagolipremikanja; prihajam takopomenipremikanjev smeri proti poslušalcu, odhajam pa premikanje stran od lokacije, kjer sem v casu izrekanja ali stran od lokacije poslušalca.Vendar to ne velja vedno. Govorec se na deikticne lokacije lahko nanaša tudi s pomocjo casovnih izrazov, in sicertakrat, ko je v gibanju, npr.: Telovadnica je samo pet minut hoda od tu. V vecini jezikov sloni deikticni sistem na relativni razdalji od govorca. Obstajajo pa tudi jeziki, ki locijo tri dimenzije prostora, in sicer pod, nad in v isti ravnini z govorcem.88 Nekateri jeziki kombinirajo tudibolj eksoticnedeikticneparametre, na primerpo reki nav­zgor/navzdol odgovorca.89 C) Socialna deiktika Socialna deiktika zadeva vidike socialne situacije, v kateri se govorno dejanje zgodi, to je socialna razmerja med udeleženci govornega dejanja ali med udeleženci in entitetami, na katere se govorec nanaša. Pri tem gre za vkodiranje socialne deikticne informacije v jezikovno strukturo, kar Levinson (2003: 89) imenuje deikticnost odnosa in se razlikuje od deikticnosti osebe. Deikticnost odnosa pomeni izbiro zaimkov, ki signalizirajo vidike socialnegastatusa,invljudnostnihoblik.Semspadaizbiramedformalnimiinneformalnimi oblikaminaslavljanjavdrugiosebi;npr. vslovenšcini ti proti vi,vfrancošcini tu proti vous alivnemšcini du proti Sie.Semspadajotudiizdelanisistemicastnihnazivovaliizrazov,ki vjezikuoznacujejovišjistatus,naprimeromenjanjeizobrazbenestopnjealipoimenovanje položaja v družbi (gospod doktor, vaša ekscelenca, vaša visokost, moj lord). 86 Vendar obstajajo izjeme. Izrek macka je za avtomobilom pomeni dvoje: avtomobil je med govor­cem in macko (deikticna vloga) ali macka leži za zadnjim delom avtomobila (nedeikticna vloga). Prav tako je v tem smislu dvoumen izrek Tomaž stoji desno od Lare, kar lahko pomeni, da jo ima Tomaž na svoji levi strani (nedeikticna vloga) ali da (z gledišca govorca) Lara stoji levo od Tomaža (deikticna vloga). To velja pod pogojem, da sta Lara in Tomaž obrnjena proti govorcu (Levinson 2003: 82). 87 V tem smislu je v funkciji deikticne oznacitve prostora tudi osebek v izreku Knjigo ima Simon. IzreknamrecodgovarjanavprašanjeKje je knjiga?.NatolahkoodgovorimozodgovoromKnjiga je na mizi alispopolnomaenakovrednimKnjigo ima Simon,pricemerjezadnjiizrektransforma­cijska razlicica izreka Knjiga je pri Simonu. 88 Sem sodijo nekateriavstralski jeziki. 89 V slovenšcini je tak nenavaden deikticni parameter lociranje kraja glede na število železniških postajod dolocenega kraja, npr. Prestranek je eno postajo naprej od Postojne. D) Besedilna/diskurzivna deiktika Ko je diskurz enkrat proizveden, je tudi sam razsežnost, v katero lahko zasidramo izreke. Kadardolocenajezikovnaprvinakaženaprejšnji,socasnialipoznejšidiskurz,grezabese­dilno/diskurzivno deikticnost (Verschueren 2000: 40). Ta vkljucuje nacine, na katere izrek signalizira svojo vez z besedilnim kontekstom. Sem spadajo besede in zveze kot: toda, zato, konec koncev, poleg tega, pravzaprav, nasprotno, kakorkoli že, ampak, potemtakem idr. Nekateri izmed teh deikticnih izrazov so podobni casovnim deikticnim izrazom; zveza v zadnjem odstavku/poglavju je po svoji vlogi sorodna zvezi prejšnji teden/mesec, zveza v naslednjem odstavku/poglavju pa zvezi prihodnji teden/mesec. Vzvezizbesedilnim/diskurzivnimdeiktomsepostavljavprašanjeonjegovemodnosu doanafore.Razlikajesicerteoreticnojasnoopredeljena;deikticniizraziimajovlogouved-be referenta v diskurz, anafora pa zadeva rabo besede, ki se nanaša na istega referenta kot predhodniizraz.Topomeni,dajezaimek,kisenanašanaistoentitetokotnjegovananašal­nica,vfunkcijianaforicnekoreference,zaimek,kisenanašanajezikovniizrazsamposebi, pa vfunkcijibesedilnega/diskurzivnegadeikta. [105] A: To je niktalopija.90 B: Kaj je to? Zaimek to se v tem primeru ne nanaša na entiteto niktalopija, ampak na leksem nik­talopija, zato gre za besedilni deikt, ne pa za anaforicni izraz. Vendar odnos med deiktiko in anaforiko v besedilih ni vedno tako jasen.91 Pri zgledu [106] se postavlja vprašanje, ali je podcrtana beseda casovni ali besedilni/diskurzivni deikt. Zdi se, da je oboje; ker gre za referenco na casovno tocko, ki je dolocena glede na cas izrekanja (zdaj), lahko recemo, da jecasovnideikt,hkratipakažetudinapredhodnidiskurz,zatojetudibesedilni/diskurzivni deikt. Pojem relativne casovne bližine nicelni tocki namrec povezuje besedilni/diskurzivni deikt z deikticno casovno referenco. »Bližino v prostoru pa reinterpretiramo kot bližino v casu in bližina v besedilu ali sobesediluslonina bližini v casu« (Lyons 1991:173). [106] Kot sem že prej rekel, …. 5.10.3 Popolni in delni deikti Deikticne informacije,ki sovkodiranevposameznihjezikih,so razlicnein vec vrst.Lyons (1995: 307) jih v grobem locuje na dve vrsti: popolni (pure) in delni (impure) deikti. Med prve prišteva izraze, katerih pomen je samo deikticen, med druge pa izraze, katerih pomen je delno deikticen, delno pa nedeikticen.92 Osebna zaimka za prvo in drugo osebo ednine sta popolna deikta, nanašata se na govorca in poslušalca, pri cemer ne prenašata nobene dodatne informacije o njiju. Podobno velja za kazalni zaimek ta in prislova tu/tam. Nji­hova funkcija je identificirati referenta glede na lokacijo govornega dejanja in njegovih udeležencev. Tretjeosebni zaimki on, ona, ono pa so delni deikti, saj imajo poleg deikticne informacije vkodirane razlike v pomenu, ki jih v tradicionalni slovnici povezujemo s ter­minimoški,ženski,srednjispol.Terazlike,kislonijo narazlocevalnihlastnostihreferenta, nimajo nicesar skupnega s krajevno-casovno lokacijo ali vlogo govorca v casu izrekanja, 90 Dnevna slepota, vidnamotnja, prikateri bolnikponoci vidi bolje kot podnevi. 91 O tem bo govor vnadaljevanju. 92 NedeikticnidelpomenadelnegadeiktajepoLyonsu(1995:309)lahkoopisnialisocialnoekspre­ sivni. Zadnji je navadno vkodiran v pomenu posameznih zaimkov (npr. razlika med vikanjem in tikanjem) in kaže nasocialne medosebneodnose med govorceminposlušalcem. zatosonedeikticne.Delnideiktiimajotakovkodiranedeikticneinnedeikticneinformacije. V izreku Kaj je to? kazalni zaimek to prenaša samo deikticno informacijo, zato je popolni deikt,medtemkovizrekuKaj je ta stvar? besednazvezata stvar prenašatakodeikticnokot nedeikticno informacijo,zato greza delni deikt (prav tam: 208). Posameznijezikisemedsebojlahkozelorazlikujejopokombiniranjudeikticneinfor­macijez nedeikticno. 5.10.4 Prvotni in drugotni deikti Lyons (1995: 310) locuje še med osnovnim (prvotnim) in drugotnim deiktom. Osnovni deikt je tisti, ki izvira iz gestikularne reference93 znotraj deikticnega konteksta.94 Drugotni deikt pa vkljucuje reinterpretacijo krajevno-casovne dimenzije. Primer: osnovna deikta ta in tu interpretiramo glede na krajevno in casovno oddaljenost od deikticnega središca.95 Nanašata se na entitete in prostor, ki so locirani okoli deikticnega središca, to je prostora, kjer se nahaja govorec.96 Kot drugotni deikt pa ima nasprotje med tu in tam oziroma ta in tisti custveno konotacijo. Ce se govorec po stvari, ki jo drži v roki, sprašuje s Kaj je to?, si kazalni zaimek to lahko razlagamo kot prvotni deikt (glede na njegovo krajevno in casov-no bližino) ali kot drugotni deikt (stvar mu je simpaticna, ljubka). Ce pa se po isti stvari sprašuje s Kaj je tisto?, s tem pokaže svojo nenaklonjenost do nje. V tem primeru je tisti nedvomno drugotni deikt (pravtam:310–311). 5.10.5 Deikticne in nedeikticne funkcije deiktov Fillmore (v Levinson 2003: 65) razlikuje med razlicnimi funkcijami deikticnih izrazov. Osnovna delitev je med deikticno in nedeikticno funkcijo.97 Prvo nadalje locuje na gesti­kularno in simbolicno funkcijo. Izraze, uporabljene v gestikularni deikticni funkciji, lahko interpretiramo samo, ce smo v govorni situaciji prisotni ali ce imamo videoposnetek celo­tnega govornega dogodka, npr.: Ti, tiin ti, pridite sem., Prinesi mi tiste cevlje, ne teh., Ta roka me že nekaj casa boli. Izraze, uporabljene v simbolicni deikticni funkciji, pa lahko interpretiramo, ce poznamo osnovne krajevno-casovne parametre govornega dogodka in udeleženjskevloge,npr.: Lani si nisem mogel privošciti smucanja, ker sem ravno kupil nov avto., To mesto mi že preseda., Halo, Tomaž, si še tam?. 93 Gestikularna referenca (gestural reference) pomeni identifikacijo referenta z doloceno telesno gesto.Enaodvmnogihjezikihinkulturahinstitucionaliziranihmetodidentifikacijestelesnoge­sto je tudi kazanje z roko ali s prstom. Referencni izraz ima enake lastnostikot omenjene telesne geste, zato je deikticen (Lyons 1995: 303). 94 Vsako govorno dejanje se zgodi v nekem krajevnem in casovnem kontekstu, katerega središce ali nicelna tocka je tu in zdaj. Ta kontekst imenujemo deikticni kontekst in je bistveni del situa­cijskega konteksta (prav tam: 305). Ker je osredotocen na govorca tu in zdaj, je v nekem smislu egocentricen. 95 Ta in tu stapomenskodolocenagledena tisti in tam (Lyons1991:156). Kazalnezaimkevdeiktic­ni vlogi lahko interpretiramo kot izraze, ki sprejemniku povedo, kam v deikticnem prostoru naj se obrne, da bo našel referenta. Fant je tu v tem smislu pomeni fant je na prostoru ali v njegovi bližini,kjersenahajagovorec. Tisti fant papomeni,dasefantnahajavdeikticnemprostoru,kije od govorca oddaljen. 96 Mejedeikticnegasredišcaselahkorazširijonedolocnodalec,tu imalahkoreferencotasobaalita galaksija,prav takoima zdaj lahkoreferencotatrenutekalito stoletje. 97 Primeri nedeikticne funkcije deikticnih izrazov: Še toin ono moram postoriti, potem pridem., Dandanes pa res ne veš, kdo je fant in kdo punca., Zadnjic sem srecala Tanjo. 5.10.6 Od nebesedilne k besedilni referenci Referenta v besedilnem svetu zastopa referencni izraz. Ta ga v diskurz uvede tako, da ga identificira. Nadalje ga v besedilu locirajo anaforicni koreferencni izrazi.Anaforicna refe­renca tako predstavlja koreferenco oziroma nadaljnjo referenco na dolocenega refereta. V tem smislu anafora vkljucuje prenos prostorskih deikticnih izrazov v casovno dimenzijo besedilnegakontekstainreinterpretacijodeikticnegaobstojavbesedilniobstoj.98 Referenta identificira v smislu besedilnelokacije izraza, ki nanj referira (Lyons 1991: 164). Teoreticno razlikovanje med deiktom in anaforo v smislu funkcije, ki jo v besedilu opravlja,je,kotsmožeomenili,jasnodefinirano,vendarsevaktualnirabinjunafunkcijska razlicnost lahko zabriše, kot kažeta zgleda [107]in [108].99 Kontekst: Izrecem sožalje prijatelju, cigar žena se je smrtno ponesrecila v prometni nesreci. [107] Strašno me je prizadela novica. Videl sem jo še prejšnji teden. Vtehokolišcinahreferentanipotrebnoposebejimenovatioziromanipotrebnoekspli­citno oznaciti, na koga se osebni zaimek jo nanaša. Referent je v diskurzu prisoten, cetudi ni omenjen. Ce pojem anafore predpostavlja pojavitev soodnosnega predhodnega izraza v besedilu, potem zaimek jo vsekakor ni anaforicen, ampak deikticen.Vseeno pa se njegova funkcija cisto v nicemer ne razlikuje odnaslednjega primera: [108] Gospo Novak sem poznal zelo dobro. Videl sem jo še prejšnji teden. Glede na izrek [107] bi le težko trdili, da referenca v izreku [108] ni anaforicna. Zai­mek jo se v obeh primerih nanaša na osebo ženskega spola. Razlika je le v tem, da je refe­rent v drugem besedilu ekplicitnoomenjen, v prvempa le implicitnoprisoten. Zgornja zgleda nam dokazujeta, da sta podrocji besedilne in nebesedilne reference velikokompleksnejšeprepleteni,kotbilahkomenilinaprvipogled,zatobomonjunopoja­vljanje v aktualni rabi podrobneje analizirali na primeru govorjenega narecnega besedila. • Prepletanje besedilne in nebesedilne reference na primeru govorjenega narecnega besedila Kontekst: Stanko Pulec se je maja 1945 s tankovsko divizijo V. Prekomorske brigade prebijal iz Dalmacije proti Reki. Na Ucki se je skupaj s še petimi vojaki s tankom prevrnil in nesreco komajpreživel. [109]100 98 Kazalnazaimka ta in tisti,uporabljenakotanaforicnikoreferencniprvini,imatavkodiranorazli­kovbližinigledenatrenutekizrekanja. Takoboanaforicnakoreferencnaprvinata žival usmerila sprejemnikovopozornostnanajboljdostopniindividualnikonceptvbesedilnemsvetu,kiustreza propozicijskifunkciji x je žival.Anaforicnaprvina tista žival pasebonanašalanaentiteto,katere individualni koncept jemanjdosegljiv(Lyons1991: 175). 99 Zgleda sta iz Lyons (1977: 672). 100 [109] D.:A,torejvi(1)stešlistankomgor(2)protipotem(3)?SP.:Tankom,tam(4)naUckijebilo,ne. In gor (5) je bilo … so ovinkitam gor (6) po hribu in mi (7) ni hotelo iti, semšel in oficir v mene (8) s puško, moraš iti (9), ceš da sabotiram. (nerazumljivo) Torej tja (10) med ljudi … Moraš iti (11). Ja,moram(12) …Smoprišliskorajgornavrh(13),ne,jebiltako(14)ovinek,veš,scesteso … tako tam (15),ne … D.: Ja, ja. SP.:Zdaj (16)tanklahko gretudi brez brezcestlahko gre. Zdaj (17) grem tu (18) cez in potem (19) pridem pa tja (20). / Ko sem prišel na vrh (21), bog / ve, kaj, kako, je bilaena mina, enabomba,kajjaz (22)vem, kaj jebilo, jeustrelila, sejeutrgalagosenica D.: 'A., ma 'vi. (1) ste 'šu. s 'ta.nk.n .or'u..n (2) 'po.le (3)? (1) Osebni zaimek vi skupaj z osebno glagolsko obliko za 2. osebo množine vzposta­vlja nebesedilno referenco. Po Lyonsu (1995: 307) je osebni zaimek vi popolni deikt, saj o naslovniku ne prinaša nobene dodatne informacije. Hkrati ima tu funkcijo socialnega deikta,sajsignalizirastatusdružbeneneenakostimedgovorceminposlušalcem.Vtempri­merugrezaneenakostvsmislurazlicnestarosti.Poslušalecjebistvenostarejšiodaktualne govorke. (2) Prislov gorven ‘gor proti’ je uporabljen v funkciji anaforicne koreference; nanaša senavpredhodnembesedilu omenjenega referenta,toje cesta od Dalmacije navzgor proti Reki. (3)Prislovpole ‘potem’ tuverjetnonimišljenkotdeikt,sajspredhodnimsobesedilom nevzpostavljacasovnegarazmerja.Govorecgajenajverjetnejeuporabilvfunkcijinavezo­valnega clenka, ki vzpostavlja kohezivno vez spredhodnim besedilom.101 SP.: 'Ta.nk.n, 't..n (4) na 'U.cki blo, 'ne.. An '.o.r (5) blo … sa o'vi.nki 't..n '.o.r (6) po x'ri.bu an mi (7) 'ni. 'ti..lo 'j..t, s.n 'šu. an ofi'ci..r u 'me.ne (8) s 'pu.šu, 'mu..r.š 'j..t (9), ku d. sabo'ti..r.n. (nerazumljivo) A'lo.ra 'ce. (10) m.d .l'di. …'Mu..r.š 'j..t. (11) 'Ja., 'mu..r.n (12) … 'P..ršli s'ko.r '.o.r na 'v..rx (13), 'ne., 'bi.. t.'ku.. (14) o'vi.nk, 'vi..š, s 'ci..ste s. … t.'ku.. 'u..nde (15), 'ne. … (4) Prislov tan ‘tam’ vzpostavlja kataforicno besedilno vez s samostalnikom Ucka. (5)–(6) Koreferencna veriga z nanašalnico Ucka se nadaljuje s prislovom gor in pri­slovnozvezo tam gor. (7)–(8) Osebni zaimek jaz v dajalniku (mi) in mestniku (v mene) v funkciji osebnega deikta. Ker se v konverzaciji vloga govorca ves cas spreminja, se spreminja tudi deikticno središce. Drugoosebna referenca iz prve vloge je v drugi vlogi prešla v prvoosebno. Oba zaimka sta popolna deikta, ker ne prinašata nobene dodatne informacije o referentih, na katere senanašata. (9) Govorec za oficirjev ukaz uporabi premi oziroma vrinjeni govor. To pomeni, da fizicni izjavitelj (govorec) ukaz izrazi tako, kot da ga je izrekel vrinjeni izjavitelj. S tem se spremenideikticnosredišcedogajanja.Kerjetotemelj,nakateremsegradicelotnideiktic­ in sem šel v prepad, šel v prepad. Tam (23) je bilo … trije mrtvi. Jaz (24) sem bil že odpisan. Jaz (25) sem prišel noter in ... potem (26) so hitro, so pravili, so klicali … (27), so prišli potem (28) tu (29) po nas (30) in potem (31) da je prišel oficir in da je rekel …, ker je bil v drugem tanku, in je rekel, ta (32) je vec gotov, ne. Tam … saj jaz (33) sem bil že odpisan, ne. Sem ležal noter (34) v kr… v krvi in bencinu sem ležal. D.: Ojej. SP.: Vidiš, tukaj (35) imam še zdaj (36) nos, razklan nos, tu (37), vidiš imam, ker sem imel roko na komandi, ker mi je strgalo meso dol z mene. Glej, tu (38), glej. D.: Marija, marija. SP.: Glej, glej tu (39), vidiš tu, tu (40), D.: Ja, ja. SP.: Tu, tu (41), vse (nerazumljivo). Za menoj (42) je bil en velik sod bencina, ne, dvesto litrov, ne, tisto (43) mi (44) je padlo na glavo, tu (45) in tu (46) je šcit od tanka in tako (47), ne. Jaz (48) sem imel glavo med šcitom in bencinom. Zmeckano (nerazumljivo) Celjust, tu (49), to (50) sploh ni bilo … Ves (51) v krvi, ne. Sem bil že odpisan, ne, saj je rekel … In potem (52), ker sem bil še živ, so me (53) povlekli ven (54), so videli, da sem še živ, so prišli bolnicarji (55) (nerazumljivo) D.: Vi (56) ste bili v nezavesti, ne? SP.: So me peljali (57) v Lovran, od tam (58) so me peljali pa v ... Buzet in potem (59) iz Buzeta sem šel pa v v Ljubljano. D.: Ampak koliko vas (60) je bilo noter v tanku? SP.:E,šestnas(61)jebilo. Nobeden(62)vecni,nobeden …D.:Insamovi(63)stepreživeli?SP.: Eden drugi (64) je bil še, ki ga (65) nisem potem (66) nikoli vec videl in štirje … oni (67) drugi so bilivsiso bilimrtvi,vsimrtvi. Inravnoodtistih(69), kise je bilubil,odtistihje bileden (70) tamblizu našeMire (71) tam blizu, tam blizu Kozine(72), tamdoma. 101 Tov analiziranobesedilno transakcijonivkljuceno. nisistem,sespremimgovoromvtemprimeruspremenitacasovniinprostorskiokvirdoga­janja.Toniveckraj,kjersenahajataStankoinDanilavcasupogovora,ampaktistitrenutek na Ucki med 2.svetovno vojno, ko je oficir pomeril s puško v Stanka, ceš da sabotira. (10) Funkcijo prislova ce ‘tja’ si tu lahko razlagamo na dva nacina: kot prostorski deikt102 ali kot kataforicno besedilno vez, ki koreferira z nanašalnico med ljudi. Predložna zveza med ljudi v tem primeru dogodek locira prostorsko. Poleg prostorskih izrazov lahko namrec prostor identificiramo tudi z ljudmiali predmeti, ki ga zasedajo. (11) Vnovicna sprememba deikticnega središca. Vlogo govorca oziroma vrinjenega izjaviteljavnovicprevzameoficir.Stankojeleporocevalecodogodku.Cepravtoniekspli­cirano s spremnim stavkom, razumevanje za poslušalca ni moteno. Mogoce je koherenco zlahka vzpostaviti zaradi kohezivne vezi, ki jo s sobesedilom vzpostavi ponovna pojavitev izreka Moraš iti. (12)VlogogovorcaprevzameStanko.Prvoosebnoreferencovzpostaviglagolskimor-fem za prvo oseboednine(mora-m). (13)Koreferencnaveriga znanašalnico Ucka senadaljujez anaforicnoprislovno zve­zo skor ‘skoraj’ gor na vrh. (14)–(15) Prislov tako in prislovna zveza tako onde ‘tako tam’ sta v tem primeru de­ikticna izraza v gestikularni funkciji. Ker poslušalka v govornem dejanju ni bila prisotna niti nima videoposnetka tega, si lahko zgradi le približno interpretacijo, kako naj bi ovinek potekal, dejanskopa zagotovo ne more vedeti. D.: 'Ja., 'ja.. SP.: Z'da.j (16) 'ta.nk 'lo.xko .'ra. tut br.s br.s 'ci..st 'lo.xko .'ra.. Z'da.j (17) .'ra.n 'to. (18) c.'re.s an 'po.le (19) p'ri.d.n pa 'ce. (20) / 'Ki. s.n 'p..ršu na 'v..rx (21), 'bu..x / 'vi.., 'ki., 'ko..a, b'la. na 'mi.na, na 'bo.mba, 'ki. j.st (22) 'vi..n 'ki. b'lo., ustre'li.la, u't..r.la .o'se.nica an 'šu. u pre'pa.t, 'šu. u pre'pa.t. 'U..nde (23) b'lo. … t'ri.je 'm..rtvi. 'J..st (24) s.n 'ž.. 'bi.. ot'pi.s.n. 'J..s (25) s.n 'p..ršu 'no.t.r an ... 'po.t'le. (26) sa 'x..tro, sa p'ra.vli, sa k'li.cli … (27), sa 'p..ršli 'po.le (28) 'to. (29) po 'n..s (30) an 'po.le (31) d. 'p..ršu ofi'ci..r an d. 're.ku …, 'ki. j. 'bi.. u d'ru...n 'ta.nku, an 're.ku, 'te. (32) je 've.c 'go.tov, 'ne.. 'T..n … s. j.s (33) s.n 'bi.. ž. ot'pi.s.n, 'ne.. S.n 'le.žu 'no.t.r (34) u 'k..… u 'k..rvi an bend'zi.ni s.n 'le.žu. (16)Prislovzdaj tunideikt,kerjeizkontekstarazvidno,danjegovafunkcijanicasov­noumešcanje izrekav diskurz, ampak ga govorec uporabikot navezovalni clenek, ki gradi kohezivno vez s predhodnim diskurzom. (17) Tokrat je verjetneje, da je zdaj casovni deikt, predvsem glede na nadaljevanje izreka (an pole priden pa ce ‘in potem pridem pa tja’), kjer govorec nacrtuje, kako naj usmerja tank proti vrhu hriba. Pravzaprav je izrek predstavljen v obliki premega govora, ki pa najbrž dejansko sploh ni bil izrecen, ampak je šlo le za govorcevo razmišljanje. Ker jedeikticnosredišcespremenjeno,se zdaj ne nanašanacas,koStankoizgovarja svojizrek med pogovorom z Danilo v svoji dnevni sobi, ampak je kodirni cas trenutek, ko je na Ucki razmišljal,kako naj pride s tankom na vrh. (18) Prislova to ‘tu’ in ce ‘tja’ (20) sta v tem primeru prostorska deikta v gestikularni funkciji. (19) Pole ‘potem’ vfunkcijicasovnegadeikta. (21)Koreferencno verigo z nanašalnico Ucka nadaljuje prislovna zveza na vrh. (22)Osebnizaimek jast ‘jaz’ ohranjaprvoosebno referenco. (23) Kazalni prislov onde ‘tam’ je anaforicno koreferencen z besedno zvezo v pre-pad. (24)–(25) Osebni zaimek jaz ponovno v funkciji ohranjanja prvoosebne reference. V stavcnoclenskivlogiosebkajetazaimekvslovenšcinipravilomaelipticen,kersopotrebne informacije vkodirane v koncniškem morfemu osebne glagolske oblike. Da ga je govorec uporabildvakratzapored,najbržkaženato,dajeznjimaželelposebejpoudaritidejstvo,da jebil odpisanon in ne kdo drug. (26) Potle ‘potem’ je casovni deikt.Vendar zaporedje izrekov tu ne ustreza zaporedju dejstev. Govorec najprej pove, da je bil že odpisan, šele potem, da se je vrnil v notranjost tanka.103 Zaradi vznemirjenosti Stanko prehiteva linearni potek dogodkov. Dejansko se je v notranjost tanka vrnil v trenutku, ko se je zacel ta prevracati, šele potem ga je oficir iz bližnjega tanka razglasil za mrtvega oziroma komaj še pri življenju. V diskurzu govorci dogodkovvelikokratnenizajolinerarno,takokotsosevkronološkemzapovrstjudejansko zgodili,ampakhierarhicno.Topomeni,dapomembnejšeomenijoprejkottisto,karjemanj pomembno.Zagovorcajebilaizkušnjabitiodpisantakointenzivna,dajojeomenilnajprej. Kerodnosmeddejanjiinpotekomdiskurzaniprekriven,interpretacijanaslednjegaizrekav nizuni odvisna odpredhodnega.Toseveda lahko povzrocilokalno nekoherenco diskurza. 102 Po tej interpretaciji govorec predvideva, da poslušalka, ki ni bila prica dogodku v preteklosti, nebesedilne reference ne more vzpostaviti,zato jo dodatno pojasnizzvezo med ljudi. Da je spomin na skorajšnjo smrt govorca custveno tako pretresel, je vidno tudi v nje­govem jeziku, in sicer v zaporednem nizanju paralelnih struktur: Jaz sem bil že … Jaz sem prišel ter So pravili … so klicali … so prišli tu po nas. Referenca pri (27) So pravili, so klicali /…/ ni jasna. V tem trenutku diskurza spreje­mnik ne ve, kdo so bili tisti, ki so pravili in klicali, in kdo so bili tisti, ki so prišli. Šele v nadaljevanjuseizkaže,dase so pravili in so klicali nanašanavojakevsosednjihtankih, so prišli pa na bolnicarje. Tudipri(28)nijasno,kateritrenutekjedeikticnosredišce,nakateregasenanašadeikt pole ‘potem’. (29)Kazalnizaimek to ‘tu’ lahkointerpretiramokotprostorskideikt,lahkopatudikot anaforicni zaimek, ki nadaljuje koreferencno verigo z nanašalnico Ucka. (30)Prvoosebno množinskoreferenco vzpostavi predložnazveza po nas. (31) Tudi niz stavkov, povezanih s prislovom pole, So prišli pole to po nas an pole, da je prišel oficir ‘So prišli potem tu po nas in potem, da je prišel oficir’, ne ustreza krono­loškemu zaporedju dogodkov. Iz nadaljnjega besedila izvemo, da je k prevrnjenemu tanku najprejprišeloficirizsosednjegatanka,zanjimsošeleprišlireševalci.Napacnorabodeikta potem gre najbrž pripisati custveni vznemirjenosti govorca, ki podoživlja trenutke skoraj­šnjesmrti. (32) Kazalni zaimek te ‘ta’ v funkciji osebnega deikta, ki vzpostavlja tretjeosebno referenco. Kergre zapremi govor, se deikticno središce spremeni; ta se nanaša na Stanka. (33)Z zaimkom jaz seponovno vzpostavi prvoosebna referenca. (34) Prislov noter je tu v funkciji kataforicne koreference, ki jo govorec takoj nato pojasni: v krvi in bencinu. D.: 'O.jej. SP.: 'Vi.d.š, 'to. (35) 'm..n š. z'da.j (36) 'nu..s, sk'la.n 'nu..s, 'to. (37), 'vi.d.š 'm..n, ki s.n 'm... 'ro.ku na ko'ma.ndi, k. m. s't..r.lo m.'su.. 'do.l z 'me.ne. 'La.j 'to. (38), 'la.j D.: Ma'ri.ja ma'ri.ja. SP.: 'La.j, 'la.j 'to. (39), 'vi.d.š 'to., 'to. (40), D.: 'Ja., 'ja.. 103 Njegova vloga v skupini je bila stati ob vrhnji odprtinitanka in opazovati okolico. SP.: 'To., 'to. (41), .'se. (nerazumljivo). Zat za mi'no. (42) j. 'bi.. .n 'v..lik 'so.d bend'zi.na, 'ne., d'vi..stu. 'li.tru, 'ne., 'ti.ste (43) m. (44) 'pa.dlo na .'la.vu, 'to. (45) in 'to. (46) j. š'ci.t ot 'ta.nka pa t.'ku.. (47), 'ne.. J.s (48) s.n 'mi... .'la.vu m.t š'ci.t.n an bend'zi.nu. Zmec'ka.no (nerazumljivo) (35), (37)–(41) Kazalni zaimek to ‘tu’ je v teh primerih deikt v gestikularni funkciji. Vemo sicer, da govorec kaže najprej na nos in potem na roko, ne vemo pa, natancno kam. Dagrezagestikularnorabo,dodatnodokazujevelelniškaoblikaglagolovgledati (laj ‘glej’) in videti (videš ‘vidiš’), kiju Stabej (2002:340) štejemed posebno vrstodeikticnihznakov v okviru nagovora.104 Poleg tega, da sta uporabljena kot sredstvi kazanja, je njuna funkcija tudi pritegovanje in preverjanje poslušalceve pozornosti. (36)Prislov zdaj v funkciji casovnega deikta. (42)Osebni zaimek za mino ‘za menoj’, ki vzdržujeprvoosebno referenco. (43)Kazalnizaimek tiste ‘tisto’ koreferira z nanašalnico sod bencina. (44)Osebnizaimek mi ponovnovzpostavlja prvoosebno množinsko referenco. (45) Kazalni zaimek tu je v tem primeru najbrž v funkciji gestikularne nebesedilne reference;znjimjegovorecposlušalkipokazal,kamtocnomujesodpadelnaglavo.Hkrati pa vzpostavlja tudi besedilno referenco, saj koreferira z leksemom glava. (46)–(47)Kazalnizaimekto ‘tu’ jenajbržprostorskideikt,insicervgestikularnifunk­ciji. Govorec z njim pokaže, kje je stal sod bencina. Referenca, vzpostavljena z deiktom tako,panijasna.Izsobesedilamorebitilahkorazumemo,danamgovoreckaže,kakojebil postavljen šcit v tanku, ker nadaljuje, da je imel ob prevrnitvi tanka glavo uklešceno med šcit in sod bencina. Vendar je to le ena od možnih interpretacij. Dejansko pa referenca ni jasna. (48) Osebni deikt jaz ponovnovzpostavlja prvoosebnoedninsko referenco. SP.: Cel'ju.st, 'to. (49), 'tu.. (50) sp'lo.x 'ni. b'lo. … 'V..s (51) u 'k..rvi, 'ne. S.n 'bi.. ž. ot'pi.s.n, 'ne., s. 're.ku … An 'po.le (52), ki s.n 'bi.. š. 'ži.., sa mi (53) po.'li..kli 'u..n (54), sa 'vi.dli, d. s.n š. 'ži.., sa 'p..ršli bolni'ca.rji (55) (nerazumljivo) (49) Kazalni zaimek to ‘tukaj, tu’ je vlogi prostorskega deikta. Govorec nam z njim pokaže, kje je imel prebito celjust. (50) Kazalni zaimek to ‘to’ je najbrž uporabljen v vlogi besedilne reference, kot ana­foricni zaimek, koreferencen s samostalnikom celjust. Toda zaradi elipticnosti izreka je to le ena od možnih interpretacij. (51)Zaimekves vzpostavljareferencozgovorcem(jaz sem bil ves v krvi).Prvoosebna edninskareferenca senadaljuje tudi v naslednjem izreku Sem bil že odpisan, ne. (52) Funkcija besede pole ‘potem’ v tem kontekstu ni popolnoma jasna. Ce je v funk-cijicasovnegadeikta,sepostavljavprašanje,gledenakajnajbigovorecznjimvzpostavljal casovno referenco. Glede na cas, ko je bil že odpisan? Zdi se, da govorec z njim ni imel namena poudarjati zaporedja dogodkov, ampak ga je v zvezi z an ‘in’ uporabil v vlogi na­vezovalnega clenka.105 (53) Naslonska oblika zaimka jaz v dajalniku vzdržuje prvoosebno edninsko referen-co. (54) Smerni prostorski prislov ven je v tem primeru anaforicno koreferencen z nana­šalnico tank. 104 TudipoLyonsu(1977:648)lahkovelelnikiopravljajodeikticnofunkcijo. Izrek Glej, knjiga lahko pretvorimo v Tam je knjiga. 105 Zveza in potem se v briških besedilih velikokrat pojavlja kot navezovalni clenek, ki vzpostavlja kohezivnovez s sobesedilom. Vec otem glej vZuljan Kumar (2002: 99–100). (55)Šeletuserazjasnireferencaizprimera(28) so prišli potem.Referent,nakaterega senanašaglagolska koncnicazatretjoosebomnožine,sobolnicarji.Torejgrezakataforic­nokoreferenco.Kataforo lahkorazumemotudikotenood besedilnih taktik, s pomocjo ka­tereusmerimosprejemnikovopozornostnadolocenvsebinskiodsek(Beaugrande,Dressler 1992:51).Kataforanamrecvpovršinskembesedilupovzrocitrenutnoreferencnonejasnost, ki si jo sprejemnik želi cimprej razrešiti. V tej funkciji je pogosta v umetnostnih besedilih (Stabej 2002: 342). V tem primeru pa bi kataforo težko opredelili kot zavestno strategijo pritegovanjapozornosti.Postavljasevprašanje,alisejegovorecsplohzavedal,daposlušal­kinoreferencnopolje vzvezi z izrekom /…/ so prišli /…/ ni identicno z njegovim. D.: Vi (56) ste bli u neza'vi..sti, 'ne.? (56) Deikticno središce se spremeni, udeleženca diskurza zamenjata vlogi, govorec prevzame vlogo poslušalca, zato drugoosebna referenca. SP.: So pe'ja.l (57) u La.'ra.n, ot 't..n (58) sa pe'ja.l pa u ... Bu'ze.t an 'po.le (59) z Bu'ze.ta s.n 'šu. pa u u Lub'ja.nu. (57)Glagolskakoncnicazatretjoosebomnožinevzpostavljaanaforicnobesedilnovez z nanašalnico bolnicarji. (58) Prislov tan ‘tam’ tvori anaforicno kohezivno vez z nanašalnico Lovran. Osebni zaimek mene/me, ki bi moral opravljati referenco na govorca, je elipticen, vendar zaradi tega razumevanje besedila ni moteno. (59) Prislov pole ‘potem’ je v tem primeru nedvomno casovni deikt. Deikticno sredi-šce,na katerega se nanaša, je cas, kiga je govorec prebilv bolnišnici v Buzetu. D.: Ma 'do.st v.s (60) j. b'lo. 'no.t.r u 'ta.nku? (60) Deikticno središce se spremeni. Osebni zaimek vas vzpostavlja drugoosebno re-ferenco. SP.: 'E., 'še.st n.s (61) j. b'lo.. O'be.d.n (62) 'v..c ni, o'be.d.n … (61) S ponovno spremembo deikticnega središca se referenca vrne na prvoosebno, in sicer množinsko.Vzpostavljena je z osebnim zaimkom za prvo osebo množine v rodilniku (nas). (62) Glede na to, da posamezni izrek v diskurzu vedno interpretiramo glede na v be-sedilu aktualne entitete, se pridevniški zaimek obeden ‘noben’ lahko nanaša le na poprej omenjeno skupino šestihvojakov. Je torej anaforicno koreferencen. D.: An 'sa.mo 'vi. (63) ste pre'ži.vu? (63)S prevzemom vloge govorca referenca od prvoosebne preide na drugoosebno. SP.: 'A.den d'ru..i (64) 'bi.. še, ki .a (65) 'ni.s.n 'po.le (66) .n'ku.l 'v..c 'vi.du an š'ti..rje … 'u..ni (67) sa bli .'si. (68) sa bli 'm..rtvi, .'si. 'm..rtvi. An 'li.x ot 'ti.stix (69), ki s. 'bi.. u'bi.., ot 'ti.stix j. 'bi.. 'a.d.n (70) 't..n b'li.zu 'na.še 'Mi..re (71) 't..n b'li.zu, 't..n b'li.zu Ko'zi.ne (72), 't..n da'ma.. (64) Z odgovorom na vprašanje, ali je preživel samo govorec, referenca s prve osebe množine mi preidena tretjo osebo ednine on, aden ‘eden’ drug. (65)Osebni zaimek ga je anaforicno koreferencen z zvezo aden ‘eden’ drug. (66) Pole ‘potem’ je casovnideikt. (67)Osebnizaimek oni je koreferencen z obeden ‘noben’. (68) Zaimek vsi nadaljuje koreferencno verigo z oni, v kateri govorec referenta le­ksemsko sploh ne eksplicira, vendar je referenca s pomocjo inferiranja iz besedila jasno razvidna; od skupno šestih vojakov v tanku sta preživela dva, torej se oni nanaša na štiri umrle vojake. (69) Zveza od tistih je v isti koreferencni verigi z osebnim zaimkom oni, torej štirje mrtvi vojaki. (70) Koreferencna veriga z neekspliciranim referentom štirje mrtvi vojaki preide na tretjeosebnoedninsko aden ‘eden’ (izmed njih). (71) Za identifikacijo prostora uporabi govorec v tem primeru osebo, tan ‘tam’ blizu naše Mire, vendar se hkrati zaveda, da njegovo in poslušalkino referencno polje morebi-ti nista identicni, da torej poslušalka ne bo mogla vzpostaviti krajevne reference samo s poimenovanjem osebe, ki se na tem kraju nahaja, zato prostor takoj natancneje pojasni s sopostavitvijo deikta tam in predložne zveze blizu Kozine (72). Vzpostavljanje in vzdrževanje (ko)reference je v konverzaciji, kot je zgornja, zaple­tena dejavnost, predvsem zaradi pogoste rabe deiktov in za-oblik, katerih razumevanje zahteva sodelovanje med govorcem in poslušalcem. Zaradi deiktov v gestikularni funkciji poslušalka ne dobi vedno natancne predstave o entitetah in dogodkih, na katere se ti nana­šajo. Zaradirabepremegagovora sedeikticno središcespreminja,cesargovorecne nakaže vedno s spremnim stavkom. Poleg tega o dogodkih ne pripoveduje linearno, to je v krono­loškem zapovrstju, ampak casovno »preskakuje«, tako da poslušalka ne dobi vedno jasne slike o tem, kako so dogodki dejansko potekali. To sproža pojave lokalne nekoherence, ki pa na globalni ravni vzpostavitve besedilne koherence ne motijo.To pomeni, da na pogled zelo zapleteno prepletanje besedilne in nebesedilne reference kljub lokalnemu nerazume­vanjeposlušalkavecinomasprejemabrezposebnihtežav,insicerzato,kerupoštevanacelo pomanjkljive koherence; kljub lokalni nekoherenci besedilo sprejema kot koherentno, ker verjame,da to,kar ji tvorec ponuja,tvori smiselno celoto. 6 ZAKLJUCEK Izbratispontanigovorjenidiskurzkotosnovnoenotoproucevanjajetveganodelo,šetoliko bolj izbrati spontani govorjeni narecni diskurz z vsemi svojimi znacilnostmi govorjenega in posebnostmi narecnega jezika. Znanstvene literature o govorjenem jeziku je danes na trgu ogromno, pristopov k raziskovanju veliko, morebiti celo toliko, kot je raziskovalcev, ki se z govorjenim diskurzom ukvarjajo, in vendar je to še precej neraziskano podrocje je­zikoslovja. Morebiti je tako zato, ker je raziskovalno polje tako široko; vsak diskurz se od drugega diskurza razlikuje, ne samo med posameznimi diskurzivnimi zvrstmi, ampak tudi znotraj njih. Pa vendar se je potrebno omejiti in v kaoticnosti transkribiranega zapisa go-vorjenega diskurza poiskati pravila, ki bodo odgovorila na vprašanja, zakaj je tvorec izrek formuliralnanacin, kakor gajeformuliral, zakajgaje sprejemniksprejel,kotgajesprejel, in nazadnje, kako sta se govorca lahko razumela, ceprav bi iz zapisa njunega pogovora to komajda verjeli. Glede na prve korake v proucevanju spontanega narecnega govorjenega diskurza na Slovenskemnašapricakovanjapridelunisomoglabitivelika.Osnovninamenjebilobliko­vati zacetni ali temeljni model, kako sploh pristopiti k analizi tovrstnega diskurza. Upamo, da smo temelje postavili. Rezultatiraziskavesopokazali,davspontanemnarecnemgovorjenemdiskurzuobsta­jajosredstvazavzpostavljanjeinvzdrževanjebesedilnekoherence,kijihvpisnemdiskurzu ni (npr. polifoni pogovor, konverzacijski duet, spontana dopolnitev). Hkratise jepokazalo, da govorci tudi nekatere znacilnosti govorjenega jezika (npr. ponavljanja) uporabijo zato, da podkrepijo koherentnost svojega sporocila,druge znacilnosti (npr. napacnistarti)pa ka­žejo na njihovementalneprocese,kako nacrtovanosporocilonajustreznejeposredovati,da bopravilnorazumljeno.Tospetpripomorehkoherentnostitvorcevegasporocila,scimerse je potrdila naša druga hipoteza, da imajo znacilnosti govorjenega jezika v spontanem go-vorjenemdiskurzu doloceno funkcijo, to je,dajihgovorecuporabizdolocenim namenom. Raziskava je tudi pokazala, da je potrebno locevati med besedilno koherenco in kohezijo, saj predstavljajo kohezivna sredstvaleeno od skupin koherentnih sredstev. POVZETEK V knjigi predstavljena raziskava se ukvarja s spontanim narecnim govorjenim jezikom v rabi,tojevgovorcevemdružinskemokoljuinmedgovorci,kisemedsebojpoznajo.Osre­dotocili smo se torej na narecni diskurz med govorci v njihovem domacem okolju in s poznanimi sogovorci. Pogovori, ki so bili podlaga za analizo, so bili posneti v Brdih, na slovensko-italijansko-furlanski jezikovni innarodnostni meji, v letih 1994–2005. Z uporabo nekaterih sodobnih jezikoslovnih teorij – konverzacijske analize, pragma­tike, besediloslovja in funkcijskega jezikoslovja – smo oblikovali osnovni model opisa na­recnega diskurza, ki bo uporaben tudi za nadaljnje analize narecnega diskurza. Vsi štirje omenjeni pristopi k raziskovanju pokrivajo široko raziskovalno polje, ki pravzaprav še niti ni natanko opredeljeno. Zato smo v široki izbiri možnosti raziskovali tri osnovne stvari, povezanezgovorjenimdiskurzom:1.znacilnostigovorjeneganarecnegadiskurza,2.vzpo­stavljanje besedilne koherence in kohezije ter 3. dejstvo, da govorci v diskurzu dosežejo svoj sporocanjski namen, cetudi se raziskovalcu transkribiran zapis pogovora na trenutke zazdi kot»brez repa in glave«. Podrobneje lahko rezultate raziskavestrnemo v sledece tocke: 1. Kljub povezanosti osnovnih dveh kriterijev besedilnosti, besedilne koherence in ko­hezije, je raziskava pokazala, da je pojma potrebno locevati. Ne gre samo za razmerje medpovršinskoinglobinskozgradbooziromamedizraznoinpomenskoorganizirano­stjo diskurza, saj se je izkazalo, da so kohezivna sredstva le eden od nacinov vzposta­vljanja koherence v diskurzu, kar pomeni, da koherentno besedilo ne vkljucuje nujno prisotnosti kohezivnih vezi, hkrati pa prisotnost kohezivnih vezi ne zagotavlja nujno koherentnosti besedila. 2. Poleg kohezivnih sredstev so bila v obravnavanih briških narecnih besedilih pogosta še naslednja koherentna sredstva: vprašanja, dopolnitve, ponavljanja, polifoni pogo-vor, nasprotovanjain inference. 3. Sposobnost ustreznega inferiranja je bila pomemben pogoj uspešnosti komunikacije, sajsogovorciznjimsprejemalinajustreznejšeinterpretacijediskurza,nedabisetega razumskozavedali.Meduporabljeninimiinferencamisoimeleposebnomestokonver­zacijskeimplikature,tojeinference,prikaterihnegrezgoljzalogicnosklepanjespo­mocjosemanticnevsebinesporocenega,ampaksovvelikimeriodvisneodkonteksta. Govorci so se jih med drugim poslužili takrat, kadar zaradi razlicnih vzrokov necesa nisoželeli eksplicitnoizraziti, ampakso od sprejemnikapricakovali,da bonamerava-no sporocilo sposoben razbrati »med vrsticami«. 4. Koherence diskurzu ne moremo pripisati vnaprej. Pri pisnih besedilih jo na eni strani gradi pisec v procesu tvorjenja besedila, na drugi strani pa bralec v procesu sprejema­ njaininterpretacijebesedila.Topomeni,dasevdiskurzuvzpostavljatadvekoherenci, tvorceva in sprejemnikova. V konverzaciji to poteka skorajda istocasno, pri cemer morajo govorci upoštevati nacelo sodelovanja, po katerem je uspešnost komunikacije odvisna od pripravljenostiza sodelovanje vseh udeležencev. Zaradi kanonicnosti situ-acije,tojekomunikacijeizocivoci,imajoudeležencimožnostrazumevanjediskurza preverjatisproti,upoštevajockontekstualnenamige,tojejezikovne(prozodicne,obli­koslovne in skladenjske) ter nejezikovne namige (telesne geste, mimika obraza ipd.), ki sprejemniku pomagajo sporocilo ustrezno interpretirati. Ob upoštevanju samo be-sednega sporocila lahko poslušalec govorcev dejanski sporocanjski namen spregleda. Upoštevanjanejezikovnihkontekstualnihnamigovpriobravnavanihpogovorihnismo mogli preverjati, ker smo snemali samo s snemalnikom ne pa s kamero. Toda glede na vzpostavljanje ustrezne koherence na obeh straneh, pri govorcih in poslušalcih, predpostavljamo, da so jih oboji uspešno prepoznavali in jih upoštevali pri svojih in-terpretacijah. 5. Uspešna komunikacija pomeni, da sprejemnik sporocilo razume tako, kot to želi nje-gov tvorec, kar pomeni, da sta njuni koherenci v veliki meri prekrivni in njuni in-terpretaciji diskurza podobni. Ce sprejemnik med diskurzom gradi drugacno kohe­renco kot tvorec, bo komunikacija delno ali popolnoma neuspešna. V primeru delne neuspešnosti komunikacije govorimo o moteni koherenci. To v govorjenem diskurzu lahko povzroci vec dejavnikov. Vobravnavanih besedilih so se kot sprožitelji motene koherence pojavili naslednji dejavniki: tematski zdrs, nejasna referenca oziroma ne­zmožnostvzpostavitvereference,zamenjavajezika,kršenjepravilaopricakovaninor­malnostisemanticnevsebineinnepoznavanjeleksema.Nenajavljenazamenjavateme, kijevliteraturiopisanakotpogostpovzrociteljmotnjekoherence,sevnašemprimeru ni pojavljala. Morebiti zato, ker smo pogovore deloma usmerjali in jih ob morebitnih poskusih zamenjave teme spet preusmerili na predhodno temo. 6. Toda tudi ce je do motenj prišlo, je sprejemnik praviloma upošteval nacelo pomanj­kljive koherence, po katerem je predpostavljal, da to, kar mu sogovorec ponuja, tvori smisel, cetudi tega trenutno sam ne (z)more vzpostaviti. Kot smo že omenili, se je pokazalo,da govorcikontekstualnenamigevecinomadobro razberejo, vendar imapri tem skupno védenje pomembno vlogo. Obširnejše, kot je bilo skupno védenje, bolj je sprejemnik razumel govorceve kontekstualne namige in uspešnejša in hitrejša je bila komunikacija,karpomeni,dastagovorcalahkouporabilavecanaforicnihza-oblikpri vzpostavljanju besedilne reference in vec deikticnih izrazov pri vzpostavljanju nebe­sedilne reference. Sicer pa primerov motene koherence ni bilo veliko, predvsem zato, kersmovsiudeležencikomunikacijeupoštevalinacelosodelovanjainnacelopomanj­kljivekoherence. 7. Poleg skupnega védenja in upoštevanja nacela sodelovanja so se kot pogoj uspešnosti komunikacije pokazali še nekateri drugi dejavniki: védenje o svetu (enciklopedicno védenje) posameznih udeležencev komunikacije, poznavanje diskurzivne (besedilne) zvrsti in sprejemnikove interpretativne sposobnosti. Nekateri izmed teh dejavnikov, npr. skupno védenje in posameznikovo védenje o svetu, so v vsaki kulturi specificni, kar pomeni, da komunikacija med pripadniki razlicnih kultur lahko spodleti zaradi razlicnega splošnega védenja in premajhnega skupnega védenja. Prav tako lahko raz-licnisprejemnikiizistekulturezaradirazlicnegavédenjaosvetuinrazlicnihinterpre­tativnih sposobnosti gradijo razlicne interpretacije diskurza, od nezmožnosti zgraditi kakršnokoliinterpretacijodotakeinterpretacije,kotjebilanameravanasstranitvorca sporocila.Zaradidovoljobsežnegaskupnegavédenjainprimerljivegavédenjaosvetu pri vzpostavljanju koherence udeleženci posnetih konverzacij nismo imeli vecjih te­žav.Manjšeprimeremotenekoherencepasmosprotiodpravljalizrazlicnimioblikami kontekstualnih namigov, npr. z vprašanjem po pojasnilu, dvigom obrvi, zmajevanjem z glavo ipd. Nekaj težav z razumevanjem v skupinskih konverzacijah je bilo le v pri­merih,kostadvaodtrehalivecgovorcevobujalaskupnespominenadogodkeinljudi, o katerih drugi udeleženci nismo imeli nobenega védenja, govorca pa se tega nista zavedela. Pokazalo se je, da je imelo pomembno vlogo pri uspešnosti komunikacije tudisprejemnikovopricakovanje.Sprejemnikjenamrecupoštevalnacelopricakovane normalnostisemanticnevsebine.Cejetvorectegakršil,jebilauspešnostkomunikaci­je lahko ogrožena. 8. Kot je bilo že omenjeno, je raziskava pokazala, da so bile pomembno kohezivno in koherentno sredstvo v obravnavanih konverzacijskih besedilih ponovitve. Ponovne pojavitve kot sredstvo vzpostavljanja koreference so bile pogosto uporabljeno kohe­zivno sredstvo zaradi pomanjkanja nacrtovalnega casa na tvorcevi strani in maksi­malne angažiranosti v diskurzu na strani sprejemnika, saj ponovitev neke jezikovne prvineodtvorcazahtevakrajšinacrtovalnicaskotnpr. iskanjesinonimnegaizraza,na drugistranipaodprejemnikazahtevapozornejšespremljanjediskurzakotpritrjevanje z opornimi signali. Hkrati pa so se ponovitve pokazale kot pomembno koherentno sredstvo, saj so nam razkrivale tvorceve mentalne procese, npr. problem s tvorjenjem sporocila, njegovo custveno prizadetost ipd. Tudi nekatere druge znacilnosti govorje­nega diskurza, kot npr. oklevanja, premori in spreminjanje skladenjske podobe izreka v procesuizrekanja,kirazkrivajotvorcevementalneprocese,so biliizjemnegapome­na za razumevanje vzpostavljanja koherence v diskurzu. 9. Pomembno sredstvo vzpostavljanja in vzdrževanja besedilne kohezije in s tem tudi vzpostavljanja besedilne koherence oziroma globalnega smisla v diskurzu so bila v briških besedilih (ko)referencna sredstva. Ugotovili smo, da je v tovrstni konverzaciji vzpostavljanje in vzdrževanje (ko)reference zelo zapleteno zaradi pogoste rabe deik­tov, kar lahko sproža pojavelokalne nekoherence, vendar tina vzpostavitev besedilne koherencenaglobalniravninisovplivalivtakimeri,dabiogroziliuspešnostkomuni­kacije.Udeležencikomunikacijesmonamrec navidezzapleteno prepletanjebesedilne in nebesedilne reference vecinoma sprejemali brez posebnih težav, in sicer predvsem zato, ker smo upoštevalinacelo pomanjkljivekoherence. 10. Menimo,dajenovostpricujoceraziskavepredvsemvaplikacijikonverzacijskeanali­ze na spontani narecni diskurz, kar prinaša vpogled v aktualno rabo narecnega jezika ter v pogoje, ki omogocajo uspešno komunikacijo, pri cemer je spoznanja o tvorjenju govorjenega narecnega diskurza mogoce uporabiti tudi pri razumevanju spontanega neformalnega diskurzu na splošno. Delo prinaša strnjen povzetek sodobnih dognanj na podrocju besedilne skladnje, natancneje, besedilne koherence in kohezije, ki jih bo mogoceuporabiti tudi v nadaljnjih raziskavahgovorjenega diskurza. Naj zazakljucekpoudarimo, daje bil osnovninamen raziskave,odproucevanjanacel tvorjenja govorjenega diskurza do razlicnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno ali neuspe­šnovzpostavljanjebesedilnekoherenceinstemprepoznavanjealineprepoznavanjetvorce­vegasporocanjskeganamena,vosnovisamoeden:kakoskozinjegovgovorboljerazumeti socloveka. VIRI IN LITERATURA ANDERSON, Anne H. 1995: Negoti­ating Coherence in Dialogue. V: GERNSBACHER M. A.; GIVÓN, T. (ur.). 1–40. BADURINA, Lada 2000. Tekst i kontekst. Rijeka: Rijec (Casopis za filologiju) god. 6/1. 7–17. BARBARESI MERLINI, Lavinia 1996: Markedness Reversal in Dialogic Re­petition. V: BAZZANELLA, C. (ur.). 104–118. BAZZANELLA, Carla (ur.) 1996: Repeti­tion in Dialogue. Beiträge zur Dialog-forschung. Tübingen: Max Niemeyer Verlag. 193 str. BAZZANELLA, Carla; DAMIANO, Ros-sana 1999: Coherence and Misunder­standing in Everyday Conversations. V: BUBLITZ,W. et al. (ur.). 175–187. BEAMAN, Karen 1984: Coordination and Subordination Revisited: Syntactic Complexity in Spoken and written Narrative Discourse. V: TANNEN, D. (ur.).45–80. BEAUGRANDE, Robert de; DRESSLER, Wolfgang Ulrich; DERGANC, Ale-ksandra; MIKLIC, Tjaša 1992: Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park. 202 str. BIBER, Douglas; JOHANSSON, Stig; LEECH, Geoffrey; CONRAD, Susan; FINEGAN Edward. 20003: The Long-man Grammar of Spoken and Written English. Harlow: Longman. 1204 str. BLAKEMORE, Diane 1990: Understand­ ing Utterances: An Introduction to Pragmatics. Oxford, UK/Cambridge, Mass.: Blackwell. 191 str. BUBLITZ, Wolfram 1996: I’ve bought a freezer – you’ve bought a freezer – they’ve brought a freezer. Repetition asaText-building Device.V: BAZZA­NELLA, C.(ur.). 16–28. BUBLITZ,Wolframetal.(ur.)1999:Coher­ence in Spoken and Written Discourse: how to create it and how to describe it. Amsterdam/Philadelphia: Benjamins. 295str. BUBLITZ, Wolfram 1999: Introduction: Views ofCoherence.V:BUBLITZ,W. et al.(ur.). 1–7. BUBLITZ, Wolfram; LENK, Uta 1999: Disturbed Coherence: Fill me in. V: BUBLITZ,W. et al. (ur.). 153–174. BUCIK, Ksenija 2001: Strukture kohezije. Strukture koreferenc in tematske pro-gresije. Diplomsko delo (mentor: prof. dr. Marko Stabej). Ljubljana: Filozof-ska fakulteta. Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 146 str. CAMERON, Deborah 20043: Working With Spoken Discourse. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications. 206 str. CHAFE, Wallace 1997: Polyphonic TopicDevelopment. V: GIVÓN, T. (ur.). 41–53. CHAROLLES, Michael 1989: Text Coher­ence and Text Interpretation Process­ing. V: CONTE, M.-E.; PETÖFI, J.;SÖZER, E. (ur.). 377–385. CHENG, Winnie; WARREN, Martin 2003: Indirectness,InexplicitnessandVague­ness Made Clearer. Pragmatics (Inter­national Pragmatics Association) Vol 13, No 3/4. 381–400. CILIBERTI,Anna1999:TheEffectofCon-text in the Definition and Negotiation of Coherence. V: BUBLITZ, W. et al. (ur.).189–203. COATES, Jennifer 1995: The Negotiation of Coherence in Face-to-Face Interac­tion.SomeExamplesfromtheExtreme Bounds. V: GERNSBACHER M., A.; GIVÓN,T. (ur.). 41–58. CONTE, Maria-Elisabeth 1988: Condizioni di coerenza: Ricerche di linguistica testuale. Firenze: »La nuova Italia« Editrice. 115 str. CONTE, Maria-Elisabeth; PETÖFI, Jŕnos S.; SÖZER, Emel (ur.) 1989: Text and Discourse Connectedness.Amsterdam/ Philadelphia: John Benjamins Publish­ing Company. 584 str. CRYSTAL, David 1997: A Dictionary of Linguistics and Phonetics. Oxford, Cambridge (Mass.): Blackwell. 426 str. DANEŠ, František 1989: Functional Sen­tence Perspective and Text Connected­ness.V:CONTE,M.-E.,PETÖFI,J.S; SÖZER, E. (ur.). 23–31. DANEŠ, František; GREPL, Miroslav; HLAVSA, Zdenek 1987: Mluvnice ceštiny (3). Skladba. Praha:Academia. 275 str. DIJK, Teun van 1992: Text and Context: Explorations in the Function of Lan­guage. London, New York: Longman. 261 str. DUCROT, Oswald 1988: Izrekanje in izreceno. Ljubljana: Založba ŠKUC. 262 str. EDMONDSON, Willis 1999: If Coherence is Achieved, Then Where Doth Mean­ing Lie? V: BUBLITZ, W. et al. (ur.). 251–265. EGNER, Inge 1996: Other-Repetition in Question Form. V: BAZZANELLA, C. (ur.).66–77. EHLICH,Konrad1989:DeicticExpressions andtheConnexityofText.V:CONTE,M.-E.;PETÖFI,J.S.;SÖZER,E.(ur.). 33–51. FELDMANFLEISHER,Carol;KALMAR, David 1996: You Can’t Step in the Same River Twice. V: BAZZANEL­LA, C. (ur.).78–89. FERBEŽAR, Ina 1999: Merjenje in mer-ljivost v jeziku. SR 47. 417–436. FERJANCIC, Ksenija 1989: Visoki pogov­orni jezik Nove Gorice in Gorice (v Italiji).Diplomskodelo.Ljubljana:FF. 48 str. FOX, Barbara 1993: Discourse Structure and Anaphora. Written and Conversa­tional English. Cambridge Studies in Linguistics.London,NewYork:Long-man. 173 str. FRITZ,Gerd1999:CoherenceinHypertext. V: BUBLITZ,W. et al. (ur.). 221–232. GAJDA, Stanislav; VIDOVIC-MUHA, Ada (ur.) 2003: Wspolczesna polska i slovenska sytuacja jezykowa. Opole: Uniwersytet Opolski, Univerza v Ljubljani, FF. 526 str. GALUNIC, Mario 1995: Struktura povedi (problem zloženosti) govorjenega knjižnega jezika. Diplomsko delo. Ljubljana: FF. 48 str. GELUYKENS, Ronald 1999: It Takes Two to Cohere: The Collaborative Dimen­sion of Topical Coherence in Conver­sation. V: BUBLITZ, W. et al. (ur.). 35–53. GERNSBACHER MORTON, Ann; GIVÓN, T. (ur.) 1995: Coherence in Spontaneous Text. Amsterdam/Phila­delphia: John Benjamins Publishing Company. 267 str. GIVÓN,T. 1995:CoherenceinTextvs.Co­herence in Mind.V: GERNSBACHER M.,A.; GIVÓN,T. (ur.). 59–116. GIVÓN, T. (ur.) 1997: Conversation. Cog­nitive, Communicative and Sociologi­cal Perspectives. Typological Studies in Language 34.Amsterdam, Philadel­phia:JohnBenjaminsPublishingCom­pany. 302 str. GORJANC, Vojko 1998: Konektorji v slovnicnem opisu znanstvenega be-sedila. SR 46/4. 367–387. GORJANC, Vojko 1999: Kohezivni vzorec matematicnih besedil. SR 47/2. 139– 159. GUMPERZ, John J.; KALTMAN, Hannah; O’CONNOR, Mary Catherine 1984: Cohesion in Spoken and Written Dis­course: Ethnic Style and Transition to Literacy. V:TANNEN, D. (ur.) 3–18. GUMPERZ John J. 19927: Discourse Strat­egies. Studies in Interactional Socio­linguistics 1. Cambridge: Cambridge Univerity Press. 225str. HALLIDAY, M. A. K. 1973: Explorations in the Functions of Language. (Explo­rations in Language Study). London: EdwardArnold Publishers. 140. str. HALLIDAY, M. A. K.; HASAN, Ruqaiya 1976: Cohesion in English. London and NewYork: Longman. 367 str. HALLIDAY, M. A. K; HASAN, Ruqaiya 1989: Language, Context, and Text: Aspects of Language in a Social-Semi­otic Perspective. Oxford, New York, Toronto: Oxford University Press. 126 str. HALLIDAY, M. A. K. 1989: Spoken and Written Language. Oxford University Press. 109 str. HALLIDAY, M. A. K 19942: An Introduc­tion to Functional Grammar. London: EdwardArnold. 434 str. HÖLKER, Klaus 1989: Con and Co: Con­tinuity and Marqueurs in Oral Dis­course. V: CONTE, M.-E.; PETÖFI J. S.; SÖZER,E. (ur.). 83–91. HRIBAR,Nataša2000:Govorjeni jezik poli­ tikov (razclenjenost besedil z vidika sk­ladenjske strukture in koreferencnosti). Diplomsko delo. Ljubljana: FF. 98 str. IVANCIC KUTIN, Barbara 2001: Do-ber pripovedovalec z zornega kota poslušalca in raziskovalca. Traditiones 30/I.Ljubljana: SAZU. 183–192. IVANCIC KUTIN, Barbara 2003: Razisko­valni položaji pri terenskem zbiranju prozne folklore. Traditiones 31/I. Ljubljana: SAZU. 117–124. IVANCICKUTIN,Barbara2004:Razmerje med vsakdanjim govornim posre­dovanjem in pripovedovanjem. V: KRŽIŠNIK, E. (ur.).255–261. JAKOBSON, Roman 1989: Lingvisticni in drugi spisi. Ljubljana: Studia Humani­tatis. 277 str. JESENŠEK, Marko; RAJH, Bernard; ZORKO, Zinka (ur.) 2002: Med di­alektologijo in zgodovino slovenskega jezika. Maribor: Zora. 423str. JUSTIN, Janez (ur.) 1997: Etika, družba, država. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 232 str. KARNICAR,Andrej1997: Jezerske štorije. Ljubljana: Kmecki glas (zbirka Glaso-vi) 16. knjiga. 187 str. KASTELIC, Zlata; PRIMC, Jože 2001: Krvapivc. Ljubljana: Kmecki glas (zbirka Glasovi) 24. knjiga. 238 str. KAUCIC BAŠA, Majda: 1997: Where do SlovenesSpeakSloveneandtoWhom? International Journal of the Sociology of Language 124. 51–73. KENDA JEŽ, Karmen 2002: Cerkl­jansko narecje. Teoreticni model dialektološkega raziskovanja na zgledu besedišca in glasoslovja.Doktorskadi­sertacija. Ljubljana: FF. 156 str. KINTSCH, Walter 1995: How Readers ConstructSituationModelsforStories: TheRoleofSyntacticCuesandCasual Inferences. V: GERNSBACHER M., A.; GIVÓN,T. (ur.).139–160. KOROŠEC, Tomo 1998: Stilistika slo­venskega porocevalstva. Ljubljana: Kmecki glas. 381 str. KRAJNC, Mira 2004A: Besediloslovne znacilnosti pokrajinskega pogovornega jezika: (na gradivu mariboršcine). Magistrsko delo. Ljubljana: FF. 245 str. KRAJNC, Mira 2004B: Zacetniki oziroma sredstva za vzpostavljanje in ohran­janje stika v komunikaciji. Ljubljana: Jezikoslovni zapiski 10/2. 121–136. KRAJNC, Mira 2004C. Besedilnoskladen­jske znacilnosti javne govorjene be-sede (na gradivu mariboršcine). SR 52/ 4. 475–498. KRAJNC, Mira 2005: Poskus oblikovanja meril za tvorbo ucinkovitega javnega govorjenega politicnega besedila. SR 53/1. 27–47. KRANJC,Simona1997:Govorjenidiskurz. JiS 42/7. 307–319. KRANJC, Simona 1998: Posrednost in neposrednost v otrokovem govoru. V:ŠTRUKELJ, I. (ur.). 248–257. KRANJC, Simona 1999: Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znan­stveniinštitutFilozofskefakultete.163 str. KRANJC, Simona 2003A: Izražanje pros-tora v govorjenih besedilih otrok. SR 51. 181–190. KRANJC, Simona; MARJANOVIC UMEK, Ljubica; FEKONJA, Urška 2003B: Pripovedovanje zgodbe kot možni pristop za ugotavljanje otroko­vega govornega razvoja. JiS 48/5. 51–63. KRANJC,Simona2003C:Skladenjskaanal­izabesedil,kinastajajovracunalniškihklepetih.V: POŽGAJ-HADŽI,V. (ur.). 69–82 KRANJC, Simona 2003C: Menjava vlog v govornih medijih. V: GAJDA, S.; VIDOVIC-MUHA,A. (ur.).301–308. KRANJC,Simona2004:Jezikovnazvrstnost v sodobnih medijih. V: KRŽIŠNIK, E. (ur.). 395–406. KREK, Simon (ur.) 2005: Veliki angleško slovenski slovar (A-K). Ljubljana: DZS.1035 str. KRŽIŠNIK, Erika (ur.) 2004: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Sloven-skem: clenitev jezikovne resnicnosti. Obdobja, metode in zvrsti 22. Ljublja­na: FF. 529 str. KUNST GNAMUŠ, Olga; NIDORFERŠIŠKOVIC, Mojca; SCHLAMBERG­ER BREZAR, Mojca 1997: Posred­nost in argumentacija v govoru. F(p) – T(r). Zgradba stavka med informa­ cijo, argumentacijo in konverzacijo. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center za diskurzivne študije. 134 str. KUNST GNAMUŠ, Olga 1996: Teorija sporazumevanja: Zgodbe. Ljubljana: Centerza diskurzivne študije. 122 str. LEINFELLNER-RUPERTSBERGER, Elisabeth1989:Connexity,Coherence, and the Semantic Net.V: CONTE, M.­E.; PETÖFI, J. S.; SÖZER, E. (ur.). 463–481. LEVINSON, Stephen C. 200315: Pragmat­ics. Cambridge Textbooks in Linguis­tics. Cambridge, London, New York: Cambridge UniversityPress. 420 str. LINNEL,Per;KOROLIJA, Natascha1997: Coherence in Multi-Party Conversa-tion.V:GIVÓN,T. (ur.). 167–205. LONGYKA, Marjeta 1994: Nekatere pr-vine pogovornega jezika v Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana:FF. 76 str. LONZI, Lidia 1989: On Certain Peculiari­ties of Nararrative Cohesion. V: CON­TE, M.-E.; PETÖFI, J. S; SÖZER, E. (ur.). 259–269. LORENZ,Gunter1999.LearningtoCohere: Causal Links in Native vs. Non-Native Argumentative Writing. V: BUBLITZ, W. et al. (ur.). 55–75. LYONS, John 1977: Semantics 1, 2. Cam-bridge,London,NewYork,Melbourne: Cambridge UniversityPress. 897 str. LYONS, John 1991: Natural Language and Universal Grammar (Essays in linguis­ tic theory, volume 1). New York, Port Chester, Melbourne, Sydney: Cam-bridgeUniversity Press. 290 str. LYONS, John 1995: Linguistic Semantics: An Introduction. Cambridge: Cam-bridgeUniverity Press. 376 str. MARUŠIC, Branko 1999: Brda in državne meje.V: STRES,P. (ur). 116–131. MICHAELS, Sarah; COLLINS, James 1984: Oral Discourse Styles: Class­room Interaction and the Acquisition of Literacy. V: TANNEN, D. (ur.). 219–244. MIGNOLO, D. Walter 1989: Semiosis, Co-herence,andUniversesofMeaning.V:CONTE, M.-E.; PETÖFI, J. S; SÖZ­ER, E.(ur.). 483–505. MÖNNINK, Johan: Repeating as Moni­toring. V: BAZZANELLA, C. (ur.). 120–128. OŽBOT, Martina 1999: Prevajalske strate­gije in vprašanje koherence ob slov­enskem prevodu Machiavellijevih »zgodovinskopoliticnih spisov«. Dok­torska disertacija. Ljubljana: FF. 160 str. OŽBOT, Martina 2003: Vivace con spirito: Edward Sapir in njegovo raziskovanje jezika. Spremna beseda v: Sapir 2003. 227–242. ÖSTMAN, Jan-Ola 1999: Coherence through Understanding Discourse Pat-terns:FocusonNewReports.V:BUB­LITZ,W. et al. (ur.). 77–99. QUIRK, Randolph; GREENBAUM, Sid-ney;LEECH,Geoffrey;SVARTVIRK, Jan 199915: A Comprehensive Gram­mar of the English Language. New York,London: Longman. 1779 str. PARRET, Herman 1989: Paraphrase as a Coherence Principle in Conversation. V: CONTE, M.-E.; PETÖFI, J. S.; SÖZER, E. (ur.). 281–324.POŽGAJ-HADŽI, Vesna (ur.) 2003: Zbornik referatov z Drugega sloven-sko-hrvaškega slavisticnega srecanja. Ljubljana: FF. 275 str. REES, M. Agnes van 1996: Functions of Repetition in Informal Discourse. V: BAZZANELLA, C. (ur.). 141–155. RUDOLPH, Elisabeth 1989: The Role of Conjunctions and Particles for Text Connexity. V: CONTE, M.-E.; PETÖ­FI, J.S.; SÖZER, E. (ur.). 175–189. SANFORD,AnthonyJ.;MOXEYLindaM. 1995:Aspects of Coherence inWritten Language: a Psychological Pespective. V: GERNSBACHER M., A.; GIVÓN, T. (ur.). 161–188. SANDERS,Ted;SPOOREN,Wilbert1999: Communicative Intentions and Coher­ence Relations.V: BUBLITZ,W. et al. (ur.).235–250. SAPIR, Edward 2003: Jezik. Uvod v proucevanje govora. (prev. Martina Ožbot). Ljubljana: Krtina. 245str. SCHIFFRIN, Deborah 1987: Discourse Markers. Cambridge: Cambridge Uni­versity Press. 364 str. SCHIFFRIN, Deborah 1994: Approaches to Discourse. Blackwell Textbooks in Linguistics 8. Oxford, Cambridge: Blackwell. 470 str. SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca 1998: Vloga povezovalcev v diskuzu. V:ŠTRUKELJ,I. (ur.). 194–201. SEIDLHOFER, Barbara; WIDDOWSON, Henry 1999: Coherence in Summary: The Contexts of Appropriate Dis­course. V: BUBLITZ, W. et al. (ur.). 205–219. SKUBIC,Andrej 1994: Geografsko-social­na pogojenost govorca, funkcija in vse­bina besedila ter okolišcine govornega dogodka kot dejavniki jezikovne zvrst­nosti. Diplomsko delo. Ljubljana: FF. 55 str. SKUBIC,Andrej 2004: Socioleksti od izra­za do pomena. Kultiviranost, obrobjein eksces. V: KRŽIŠNIK, E. (ur.). 297–320. SMOLE, Vera 1994: Folklorist med preva­janjem in zapisovanjem. Traditiones 23 (Naš živi jezik).Ljubljana:ISNZRC SAZU. 143–154. SMOLE, Vera 1997: O zapisu. V: KARNICAR,A. 161–163. SMOLE, Vera 1999: O jezikovni redak­ciji in zapisu izbranih besedil. V: STANONIK, M.(ur.). 56–57. SMOLE, Vera 2001A: O zapisu povedk v narecju.V: KASTELIC, Z.;PRIMC, J. 214–215. SMOLE, Vera 2001B: Zahodna slovenska narecja. V: Enciklopedija Slovenije 15 Wi–Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga. 416 str. SMOLE, Vera 2004: Nekaj resnic in zmot o narecjih v Sloveniji danes. V:KRŽIŠNIK, E. (ur.). 321–330. SOCANAC, Lelija 2004: Hrvatsko-talijan-ski jezicni dodiri (s rjecnikom talijani­zama u standardnome hrvatskom jeziku i dubrovackoj dramskoj književnosti). Zagreb: Nakladni zavod Globus. 405 str. SPINOZZI MONAI, Liliana 1999: Diale­ktologija in deiksa kot plodna instru­menta pri raziskavi morfosemanticnih pojavov. V: ZORKO, Z.; KOLETNIK, M.(ur.). 150–159. STABEJ, Marko; VITEZ, Primož 2000: KGB (korpus govorjenih besedil) v slovenšcini. Ljubljana: Inštitut JožefŠtefan. 79–81. STABEJ, Marko 2002: Deiktika v sloven­skihpesniškihbesedilih2.polovice19. stoletja. Stil 2002/1. 339–348. STANONIK, Marija (ur.) 1999: Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana: DZS (zbirka Klasje). 343 str. STENSTRÖM, Anna-Brita 1994: An Intro­duction to Spoken Interaction. London, NewYork: Longman. 238 str. STILLAR, Glenn F. 1998: Analyzing Eve­ryday Texts. Discourse, Rhetoric, and Social Perspectives. Thousand Oaks, London, New Delhi: Sage Publica­tions.205 str. STRES, Peter (ur.) 1999: Briški zbornik. Dobrovo: Obcina Brda. 476 str. ŠABEC, Nada 1996: Slovenšcina v di­aspori: primerameriškihSlovencev. V: VIDOVIC MUHA,A. (ur.). 107–123. ŠKOFIC GUZEJ, Jožica 1991: Problemi slovenskega pogovornega jezika. Mag-istrsko delo. Ljubljana: FF. 400 str. ŠKOFIC GUZEJ, Jožica 1994: O obliko­vanju slovenskega pogovarjalnega jezika. SR 42. 571–578. ŠKOFICGUZEJ,Jožica1996: Glasoslovje, oblikoslovje in besedišce govora Krope na Gorenjskem. Doktorska disertacija. Ljubljana: FF. 443 str. ŠTRUKELJ,Inka(ur.)1998: Jezik za danes in jutri: zbornik referatov. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 448 str. TANNEN, Deborah (ur.) 1984: Coherence in Spoken and Written Discourse. Nor-wood (NewYersey):Ablex Publishing Corporation. 289 str. TOPORIŠIC, Jože 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankar­jeva založba.384 str. TOPORIŠIC, Jože (ur.) 1996: Kopitarjev zbornik. Obdobja 15. Ljubljana: Filo­zofska fakulteta. 620 str. TOPORIŠIC, Jože 20004: Slovenska slovni-ca. Maribor: Založba Obzorja. 923 str. TRABASSO, Tom; SUH, Soyoung; PAY­TON, Paula 1995: Explanatory Co­herence in Understanding and Talking about Events. V: GERNSBACHER M.,A.; GIVÓN,T. (ur.).189–214. TRABASSO, Tom; ÖZYÜREK,Asli 1997: Communicating Evaluation in Nar­rative Understanding. V: GIVÓN, T. (ur.).269–303. TRAXLER, Matthew J.; GERNSBACHER MORTON, Ann 1995: Improving Co­herence in Written Communication. V: GERNSBACHER M., A.; GIVÓN, T. (ur.).215–237. VALIN, Robert van 2001: An Introduction to Syntax. New York: Cambridge Uni-versityPress. 239 str. VELDE, Roger van de 1989: The Role of Inferences in Text Organization. V:CONTE, M.-E.; PETÖFI, J. S; SÖZ­ER, E.(ur.). 543–562. VENTOLA, Eija 1999: Semiotic Spanning at Conferences: Cohesion and Coher­ence in and across Conference Papers and their Discussions. V: BUBLITZ, W. etal. (ur.). 101–123. VERSCHUEREN, Jef 2000: Razumeti pragmatiko. Ljubljana: Založba /*cf (Rdeca zbirka). 477 str. VIDOVIC MUHA,Ada (ur.) 1996: Jezik in cas Ljubljana:ZnanstveniinštitutFilo­zofske fakultete. 325 str. VIDOVIC MUHA, Ada 1996: Dolocnost kot besedilna prvina v slovnicnem opisu slovenskega jezika (ob Kopi­tarjevi slovnici). V: Toporišic, J. (ur.). 115–130. VITACOLONNA, Luciano 1989: Liter­ary Coherence and Related Topics. V:CONTE, M.-E.; PETÖFI, J. S.; SÖZ­ER, E.(ur.). 325–336. VITEZ, Primož; ZWITTER VITEZ, Ana 2004: Problem prozodicne analize spontanegagovora. JiS 49/6. 3–24. VOGEL,Jerica2004: Nekaterividikizvrst­nosti govorjenega besedila s stališcaposlušalca. V: KRŽIŠNIK, E. (ur.). 453–466. WALES, Katie 19943: Dictionary of Sty­listics. London, New York: Longman. 504 str. WEINRICH, Harald 20032: Textgrammatik der deutschen Sprache. Dudenverlag. 1111 str. WEISS,Peter1990:Govori Zadrecke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: glasoslovje, oblikoslovje in skladnja. Magistrsko delo. Ljubljana: FF. 261 str. WEISS, Peter 1994: Teorija in praksa slovenskega narecnega slovaropisja – primer govorov Zadrecke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami. Dok­torska disertacija. Ljubljana: FF. 359 str. WILKES-GIBBS,Deanna1995:Coherence inCollaboration:SomeExamplesfrom Conversation. V: GERNSBACHER M., A.;GIVÓN,T. (ur.).139–267. ZORKO, Zinka 2002: Mariborski pogov­orni jezik. Studia Historica slovenica 2/1. 127–150. ZORKO, Zinka; KOLETNIK Mihaela (ur.) 1999: Logarjev zbornik.Maribor:Zora. 414 str. ZULJAN, Danila 1994: Briško narecje. Medanski govor. Diplomsko delo. Ljubljana: FF. 146 str. ZULJAN KUMAR, Danila 2001: Narecne interference v skladnji beneškosloven­skih besedil. Magistrsko delo. Ljublja­na: FF. 190 str. ZULJAN KUMAR, Danila 2002: Stava clenkov v beneškoslovenskih govorih. V: JESENŠEK, M.; RAJH, B.; ZOR­KO, Z. (ur.). 98–107. ŽAGARŽ.,Igor1997:Kajjeargumentacija inkakoargumentiramo?V:JUSTIN,J. (ur.).123–169. NAVEDENE SPLETNE STRANI ŽAGAR Ž., Igor 2000: Argumentacija v jeziku: med argumentativnimi vezniki in polifonijo: esej iz intuitivne episte­mologije. Anthropos 1/2. 81–92. BACH, Kent: The Semantics-Pragmatics Distinction:WhatItIsandWhyItMat­ters. http://userwww.sfsu.edu/~kbach/semprag. html Dosegljivo: 5.4. 2004 KIES Daniel:Coherence in writing. http://papyr.com/hypertexbooks/eng_101/ coherent.htm Dosegljivo: 5.4. 2004. MANN, Bill 2002: What is dialogue coher­ence? http://www-rcf.usc.edu/~billmann/WMlin­guistic/dcoherence.htm Dosegljivo: 5.4. 2004. MEYER,C. 2003: What is meant by »dis­course analysis«? Applied linguistics 633. http://www.cs.umb.edu/~meyer/courses/ap­plying633.html Dosegljivo: 11. 10. 2003. Pragmatics:BasicConcepts. http://www.ux1.eiu.edu/~cfbxb/class/1900/ prag/intro.htm Dosegljivo: 5. 4. 2004 http://www.stanford.edu/class/linguist34/ Unit_02/coherence.htm Dosegljivo: 5. 4. 2004 LING 482: Pragmatics http://www.georgtown.edu/faculty/ballc/ ling482/ling482_readings.html Dosegljivo: 5. 4. 2004 Linguistics490 http://www.owlnet.rice.edu/~ling490/ Dosegljivo: 5. 4. 2004. SHAOZHONG, Liu:What is Pragmatics? http://www.gxnu.edu.cn/personal/szlieu/ definition.html Dosegljivo: 5. 4. 2004. http://homepage.ntlworld.com/vivian.c/ Linguistics/LinguisticsGlossary.htm Dosegljivo: 5. 4. 2004. STVARNO KAZALO A anafora 109, 111, 134, 136 anaforicna prvina 117, 118, 136 anaforicni izraz 117, 118, 134,136, 202 argumentacija 123,125 argumentativni niz 124 argumentirati 123, 124 asimetricna konverzacija 31, 201 B besedilna zvrst 25, 27, 28, 50, 76, 87, 96, 108, 117, 118, 129, 146 besedilni svet 47, 48, 50, 59, 93, 102, 103, 107, 121, 136, 201 besedilo briško9,66,70,87,112,124,140,144– 146 govorjeno 12, 13, 23, 25, 26, 29, 30, 32, 33, 50, 109, 118, 120, 121, 124, 127– 129, 136 koherentno 47, 49, 50, 51, 117 leposlovno, literarno93,118 mentalno 48 narecno 11, 13, 14, 20, 25, 26, 33, 76, 104, 118, 120, 124, 128, 136, 145 pisno28,30,47,144 publicisticno28,30,118 transkribirano63,91 umetnostno 28, 30 znanstveno 28, 30, 118 besediloslovje 9, 22, 23 Brda 12, 13, 15, 16, 37, 39, 62, 72, 73, 81, 82, 87, 115, 120, 124, 126, 145 briški govori 12 briškonarecje 9, 12, 13, 14, 16, 122 D deikt 30, 129–132, 136, 138–140, 146, 201 besedilni 134 casovni 130, 134, 138, 139, 140, 141, 142 delni 134,135, 201 diskurzivni 134 drugotni 135 krajevni, prostorski 138–140 osebni 130,137, 139, 140 popolni 134,135, 137, 138,203 prvotni 135 deikticna casovna referenca131, 132 deikticna funkcija114, 135,136 deikticna informacija 129, 133, 134,135 deikticna istocasnost 132 deikticna kategorija 130, 132 deikticna konceptualizacija prostora in casa 131 deikticna projekcija 129 deikticni izraz131, 132, 134–136, 138, 145 deikticni kontekst 135 deikticni sistem 130, 133, 138 deikticno središce 129–132, 135, 137–139, 141, 142 deikticnost 22, 129 odnosa 133 osebe 131, 133 deiktika 129–131, 134 besedilna/diskurzivna 130,134 casovna 131, 132 krajevna, prostorska 131,132 osebna 130, 131 socialna 133 dekodiranje29,111, 130 denotacija 110 denotat110 dialektologija9, 12, 25, 26 dialektološka metoda 11,26 diskurz eksplicitni100 govorjeni17,25–32,34,39,41,73,126, 129, 143, 146 implicitni 100 institucionalizirani 20 narecni11, 12, 143, 146 nepopolni100, 203 pisni 27, 28, 31, 32, 43, 143 popolni 100,203 diskurzivna analiza 19, 20, 22 diskurzivni oznacevalec 11, 14, 21, 34, 35, 44, 75, 86, 110, 112, 121, 123, 124 diskurzivno središce 129 dopolnitev 55, 57, 58, 107, 145 spontana 38, 55, 57–59, 70, 72, 86, 89, 143, 144, 204 virtualna 55, 59, 204 E elipsa14,21,30,43,44,108,109,110,112, 113, 120, 126 anaforicna 44, 118,126 besedilna 126 kataforicna 126 nesistemska 126, 127 sistemska 126, 127 situacijska 44, 126 za-oblik 114, 117,118, 120 en glas 73, 74, 89, 202 entiteta 22, 36, 79, 81, 99, 100, 102–105, 107, 110–115, 117, 120, 129, 130–135, 141, 142 f funkcijsko jezikoslovje 22, 23 G glagolski cas 109, 110 glagolski vid 98, 109, 110, 132 govorjeni odstavek 32 gramatikalizacija 129, 130,132, 133 H hkratni govor 39, 40, 60, 70, 73, 202, 203 homogenostlastnosti 102, 208 I identifikator prostora 133 implikacija 98, 100, 201, 202 pragmaticna 108 semanticna 108 inferenca 11, 54, 55, 81, 91, 96–99, 107, 145, 201, 202 inferiranje 49, 83, 96–99, 113, 124, 126, 141, 142, 145, 202 informacija deikticna 134, 135 eksplicitna 100 implicitna 100, 101,129 inferirana 99 kontekstualna 30, 31, 87, 101, 114, 202 intonacija 27, 28, 32, 65, 71, 109, 123, 128 intonancna poved 32 izjavitelj fizicni 131, 137 vrinjeni 131, 137, 138 izmenjava33,34,38,60–62 J jezik govorjeni 11, 14, 21, 25, 26, 28, 30, 32, 35, 40, 63, 65, 74, 109, 126, 128, 129, 143, 145 pisni 11, 25, 27, 30, 32, 41, 63, 112,128 K kanonicnasituacija 129, 130,131, 146 katafora 83, 112,141 kataforicen 51, 112, 126 137–139,141, 202 kodirni cas 131–133, 138 koherenca globalna 101, 102,202 lokalna 61, 101, 202 maksimalna 65 motena74–76,81,86,99,144,146,147, 202 kohezivna vez 47, 49, 50, 51–54, 107, 108, 111, 112, 115 123, 126, 128, 137, 138, 140, 141, 145, 146 kohezivni potencial 108 kohezivno sredstvo 11, 50–52, 54, 55, 63, 65, 75, 107–110, 114, 115, 128, 143, 145, 147 kolektivna dejavnost53,54,73 kompetenca diskurzivna 201 govorna74 interpretativna93 jezikovna21,30,48,49 komunikacijska 49, 53 konektor 27, 51, 112, 121–124,128 konjunkcija 108 kontekst besedilni 21, 50, 52, 58, 78, 81, 82, 90, 111, 126,130, 134, 136,145–147, 204 nebesedilni, situacijski 21, 27, 28 30, 111, 204 kontekstualni namig31,98,146, 147, 202 konverzacijska analiza 20–22, 147 konverzacijske implikature 81, 82, 98, 99, 145, 201 konverzacijske maksime 52, 81, 82, 99 konverzacijski duet 66, 67, 70, 73, 74, 89, 143, 202 kooperativna dejavnost 53, 73, 99 korak 33 koreferenca41,62,63,65–67,89,111,112, 115, 118, 120, 128, 136, 137, 202 anaforicna 111, 134, 201 dolocna 83 kataforicna 112, 139, 141, 202 koreferencna mreža117, 118,202 (ko)referencna veriga 84, 114, 117–120, 137–139, 141,142, 202 koreferencna vez 64, 109 koreferencni,koreferirajociizraz21,23,28, 110, 111, 113, 114, 117, 118, 130, 135, 136, 202, 203 koreferencni potencial112 koreferencno sredstvo 89, 109, 110, 112– 114, 117, 118, 146 koreferent62,118 kratkotrajna tema 55, 56 86, 202 lastno ime 112–115 leksikalizacija 129,132 leksikalna kohezija 63, 108 leksikalni sveženj 64 lokalna nekoherenca 60, 75, 76, 86, 139, 142, 147 lokucijski povzrocitelj 130 M manjkajoca vez 51, 81, 91, 100, 101, 202 medleksemsko razmerje 113, 115, 116 medmet26,60,80,81,121 medmetni frazem121, 123 mentalno nacrtovanje 29, 202 metabesedilna zveza 121 metabesedilni izrek 37, 70, 75, 77, 121 metabesedilni stavek 121, 123 metoda etnografske analize 20, 21 metoda interakcijske sociolingvisticne ana­lize20 metodakriticne diskurzivneanalize 20 metodakonverzacijske analize 20, 21 motnja 75–80, 83, 84, 86–91, 95, 146, 202 N naceloekonomicnosti 28 nacelo pomanjkljive koherence 75, 76, 142, 145, 146, 147, 202 nacelo pricakovane normalnosti 51, 75, 76, 78–80, 102, 104, 147, 203 nacelo sodelovanja 31, 32, 53, 63, 73, 75, 76, 91, 98, 99, 146, 203 nacelouvedbe 112 nacelozamenjave 112 nacrtovalni cas 27, 29, 30, 34, 36, 39, 41, 58, 63–67, 89, 114, 118,123, 147, 203 nadpomenka 105,112, 113, 116 nadpomenskost108 nagovor 29, 140 nameravani pomen77,94,202 nanašalnica 111, 112, 115, 117, 118, 126, 134, 137–141, 202–204 napacni start 11, 27, 34–36, 63, 64 69, 143, 203 nasprotovanje 49, 55, 107, 60, 145 naveznik 111, 117, 202 navezovalni clenek 137, 138, 140 nedeikticna funkcija 135 nedeikticna konceptualizacija prostora in casa 131–133 nedokoncanje izreka 36 nepretrganost govora 29 nezapolnjeni stavcni vzorec 28, 30 nezavednonerazumevanje 94, 95 O odnosnica 111 oklevanje 11, 29, 31, 34–36, 38, 63, 66, 69, 81, 86, 147, 202, 203 okvir 48, 79, 91, 96, 100, 101, 103–105, 138, 203 omejeni kod130 oporni signal 33, 37, 70, 71, 147 opustitev izreka 36, 38 P parafraza 76, 109, 112, 113, 117 paralelizem 109, 110, 112 podpomenska 76, 77, 105, 112, 113, 116 podpomenskost 108 pogajanje 40, 55, 56, 91, 94, 203 pojavitev 54, 136 delna ponovna 63–65 109, 112, 113, 115, 146 ponovna 51, 52, 63–65, 72, 76, 77, 81, 109, 112, 113, 118, 138 polifoni pogovor 29, 54, 55, 60, 61, 107, 143, 145, 203 ponavljanje 11, 34, 35, 41, 43, 45, 54, 55, 58,63–74,107,109,120,126,143,145, 203 potencialni prehod 39–41, 122 protipomenka 115 protipomenskost 108 pragmatika 9,12,20–22,145 pragmaticna funkcija 14, 32, 104, 121,122 prekinitev sogovorca 27, 28, 30, 36–38, 40, 41, 70 prekrivajoci govor 17, 28, 31, 32, 35–37, 39–41,70,73,78,203 premi govor 14, 34, 45 premor11,28–32,34,35,38–40,56,58,65, 69, 81, 86, 122, 123, 147, 203 propozicija 12, 51, 52, 54, 72, 83, 93, 96, 99–104, 111, 121, 128, 136, 202, 203 prozodija 27, 31, 87,109, 110, 128, 129, 202 R referenca 27, 30, 53, 76, 78, 80, 81, 83, 84, 102, 108, 110, 111, 114, 129–131, 134, 135–142, 145–147, 201, 203 referencni izraz 21, 28, 81, 110, 113, 114, 135, 136 referencni pomen 111 referencni potencial 112 referencnopolje 110,141, 142 referencnosredstvo 109 referent 30, 55, 80–84, 101, 103, 104, 111– 114, 117, 118, 120, 126, 130, 131, 134– 138, 141, 142, 203, 204 register28,47,50,76,128, 129 relativnost jezikovnih strategij 37 S samopopravek 27, 34, 36, 75, 86 samostalniška beseda, besedna zveza 58, 103, 112–114, 120, 126,132 scenarij 96, 97, 102, 204 selektivna nepopolnost (implicitnost) 100 semantika 22, 128 slovnicno nepopolni izrek 34–36, 203 skladenjska nedoslednost 35, 41 sobesedilo 26, 61, 103, 110, 111, 118, 128, 134, 136–138,140 sopojavitvena tendenca 116 sopojavljanka 116 sopomenka 108,113, 112, 115, 118, 120 sopomenskost105, 108 spontanigovor,diskurz9,11–13,25–27,29, 39,41,63–65,114, 143, 147 spreminjanjeskladenjskepodobe34,35,42, 147 središce 129, 130, 132, 135, 137–139, 141, 142 struktura dodana 35, 43, 201 vrinjena 27, 35, 42, 43, 83, 203, 204 T tematska progresija 110, 128 tematskizdrs 76, 84–86, 146, 204 transakcija33,34,36,37,39,45,56,58,60, 62, 72, 78, 79, 81–84, 90, 91, 105 transkribirano besedilo12,32,63,91 védenje enciklopedicno 22, 52, 59, 145, 146, 201 kontekstualno 47, 81 konvencionalizirano 51, 96, 104, 203, 204 o diskurzu 96 o svetu 22, 83, 96, 124,146, 201 posebno, specificno 125 skupno 12, 19, 29, 57, 74, 94, 146, 204 splošno 47, 49, 51–53, 80, 81, 101, 103, 104, 107, 124, 204 stereotipno 97 uskladišceno 50 velelnik 133, 140 verbalna, govorjena interakcija 21, 28, 29, 31, 33, 65, 128, 130, 203 vkodiranje 130, 133 vprašanje dopolnjevalno 44, 54–56, 126 elipticno 56, 76, 80, 126 odlocevalno54 poizvedovalno 55, 56, 78 predlagajoce 54 vrinjena izjava 131 Z zaimek elipticni 62, 118–120,139, 141 kazalni79,109,114,118,120,129,131, 134–136, 139, 140 osebni 114, 118–120, 126, 127, 129, 134, 136–142 zamenjava jezika 31, 76, 78, 87, 14, 1465 jezikovne zvrsti 31, 76, 78 teme 76, 78, 84, 86, 105, 145,146, 204 za-oblika29,30,83,84,109,112–114,117, 118, 120, 142, 146 zaustavljanje v govoru 29, 34, 36, 41, 65, 203 zvalnik 34,35,44,45 IMENSKO KAZALO A ANDERSON,Anne 47, 54 B BARBARESI MERLINI, Lavinia66 BAZZANELLA, Carla 65, 66, 75, 93, 94, 95 BEAMAN, Karen 26, 27, 32,41 BEAUGRANDE, Robert de 11, 23, 31, 47, 48 52, 63, 70, 96, 107–109, 111, 114, 115, 117, 126, 141 BIBER, Douglas 23, 25, 28, 29, 30, 32, 34, 36, 39, 41–45, 63- 65, 71, 83, 107, 112, 113, 117, 118, 126, 129 BLAKEMORE, Diane 19, 21, 22 BUBLITZ, Wolfram 47, 48, 52, 53, 65, 75, 76, 84, 86, 87, 93, 95, 96, 109 BUCIK, Ksenija 109 C CAMERON,Deborah19-21,31, 37,40, 41, 63-65, 81, 82 CHAFE,Wallace 26,32, 41 CILIBERTI, Anna 48, 50 COATES,Jennifer31,37,60,65,66,69,70, 73, 89 COLLINS,James 27 CONTE, Maria-Elisabeth 102 D DAMIANO, Rossana 75, 93-95 DANEŠ, František 23 DIJK, Teun van23, 51, 79, 96, 99–105 DRESSLER, Wolfgang Ulrich 11, 23, 31, 47, 48, 52, 63, 70, 96, 107-109, 114, 115, 117, 126, 141 E EEMEREN,Frans H. Van 123 EGNER, Inge 66, 71 f FERBEŽAR, Ina 25 FERJANCIC, Ksenija 26 FIRTH, John R. 23 G GALUNIC, Mario 26 GELUYKENS,Ronald 54–56, 103 GERNSBACHER MORTON, Ann 75 GIVÓN, T. 48 GORJANC, Vojko108,111, 126 GROOTENDORST, Rob 123 GUMPERZ, John J. 20, 30, 31, 63, 87, 98, 99, 128 H HALLIDAY, M. A. K. 23, 27, 47, 53, 63, 107–109, 111, 116, 130 HASAN, Ruqaiya 47, 53HÖLKER,Klaus 50 HRIBAR, Nataša 26 I IVANCIC KUTIN, Barbara 26, 27, 121 J JUSTIN, Janez 123 K KALMAR, David 71 KALTMAN, Hannah128 KENDA -JEŽ, Karmen 12, 25, 26 KINTSCH, Walter49, 91,101 KOROLIJA, Natascha52, 93, 102, 103,128 KRAJNC, Mira26 KRANJC, Simona 9, 25, 29, 33, 36, 39, 40, 41, 111, 114 KREK, Simon 116 L LEECH, Geoffrey22, 82 LEINFELLNER-RUPERTSBERGER, Elisabeth 65 LENK, Uta 48, 75, 76, 84, 86, 87, 93, 96, 109 LEVINSON, Stephen C. 21, 22, 98, 99, 129-133, 135 LINELL, Per 52, 93,102, 103, 128 LONGYKA, Marjeta 26 LYONS, John 110-114, 129-132, 134–137, 140 M MARUŠIC, Branko 15 MIGNOLO,D. Walter 48, 49,96 MÖNNINK, Johan 64-66, 70, 71 MOXEY, Linda M. 48–50, 96, 97, 111 O O'CONNOR,MaryCatherine 128OŽBOT, Martina 23,48,101, 102, 120, 121 ÖSTMAN, Jan-Ola94 P PAYTON,Paula 49,52 PARRET, Herman 117 Q QUIRK, Randolph 23, 108 R REES, M. Agnes van 63–65, 70 RUDOLPH, Elisabeth 121 S SANDERS, Ted 47 SANFORD, Anthony J. 48–50,96,97, 111 SAPIR, Edward 19, 47 SCHIFFRIN, Deborah 19, 20, 44, 45, 54, 98, 108, 121, 123, 124 SCHLAMBERGER BREZAR, Mojca 123 SGALL, Peter 23 SMOLE, Vera 9, 13, 14, 16, 26 SPOOREN,Wilbert 47 STABEJ, Marko 25, 140,141 STENSTRÖM, Anna-Brita 28, 29, 33, 39, 41, 44, 84, 97 STILLAR, Glenn F. 28 SUH, Soyoung 49, 52 š ŠABEC, Nada 28 ŠKOFIC GUZEJ, Jožica 26 T TANNEN, Deborah 30, 37,66 TOPORIŠIC,Jože 28,35, 111, 126, 128 TRABASSO,Tom 49 TRAXLER, Matthew 75 V VALIN, Robert van23 VANCE, Timothy 23 VELDE, Rogervan de 97-99 VENTOLA, Eija 53 VERSCHUEREN, Jef 22, 107, 109, 129, 131, 134 VIDOVIC -MUHA, Ada 111 VITACOLONNA,Luciano 50, 93 VITEZ, Primož 25, 32 VOGEL, Jerica 26 W WEINRICH, Harald23,28,29,44 WEISS, Peter 9, 17,26 WIDDOWSON,Henry 47,52, 94 WILKES-GIBBS, Deanna 30, 53, 54, 57, 59 Z Ž ZORKO,Zinka26 ŽAGARŽ.,Igor123 ZULJAN KUMAR, Danila 14, 16, 27, 87, 121, 128, 140 ZWITTER VITEZ, Ana 32 PRILOGA 1 BESEDILA Prvo besedilo H. – Helena Bucinel, M. – Marija Šibav, D. – Danila Posneto v Neblem, 5. novembra 2002. D.: 'Ki. sta 'j..dli 'a.nkr.t? M.: U .'la..n.n smo 'j..dli 'bu.j … za f'ru..šk smo 'j..dli ... m'li..ko an 'pe.cenu pu'le.ntu. An 'tu.di 'do.stkr.t ... ... 'na.ša 'te.ta je s'ku.x.la tudi br.'va.du ... s pu'le.ntu, '.o.rku pu'le.ntu. ... 'Ti.sta br.'va.da j. bla o'bi..ljena s t.'ca.nj.n, z oc'vi..rkmi, 'ne.. / U .'la..n.n, za ku'si.lo j. blo 'ku.xnja, ... c'v..rt k.m'pi..r an / 'ka.jš.n 'ku.šc ot s'vi.njsk..a. H.: Mu'že.t. M.: 'Be.n .... D.: Mu'že.t. 'Ki. j. 'tu.., mu'že.t? H.: 'Ja.. M.: *Krode'.i.n. Mu'že.t al šanka'ne.l ali šan'ka.nel* al … H.: *Krode'.i.n, šan'ka.nel* … D.: *An 'ki. sa pa* šanka'ne.le? M.: K.rva'vi.ce. H.: (smeh) 'Ma. se 'tu.. za kre'pa.t. M.: 'Ja., 'ne.. An / za vi'ce.rju pa na'za.j pu'le.nta. Pu'lenta, j.d'ri.k / j.d'ri.k z oc'vi..rk.n, 'ka.jš.n p.r'šu.t ... an t.'ku... H.: 'Sa.mo ot s'vi.nsk..a b'lo., d'ru.z..a m.'sa. 'ni.smo poz'na.l / 't..kr.t, 'ne. an 'po.le 'po.le s. ra.'na.lo p.r n.s 'pu.xno po'la.na. D.: Pu'la.na? M., H.: *Po'la.na, po'la.na, p.'la.na.* D.: 'Ma. 'tu.. j. pu'ra.n. H.: Po'la.n po'mi..ne … 'Ki. pos'ni..m.š z'da.j? D.: 'Ja.. 'Ja., k.r k.r 'po.fte. H.: Po'la.n po'mi..ne .'s.. 'v..rste ž'va.li. D.: Pu'la.n? H., M.: *Po'la.n, po'la.n.* M.: Po'la.n so bli dind'jo.ti, ka'ku..še, p.t.'li.ni, 'ra.ce an 'bi..re an ku'ni.ni. D.: An 'ki. sa pa 'bi..re? M.: Go'si.. D.: (smeh) An 'ki. sa pa ku'ni.ne? M.: 'Za.jci. M., H.: *P.r n.s* … H.: Ku'ni.n, ku'ni.n, po fur'la.n. D.: 'Ja., 'ja.. H.: E'di.no 'ti.ste, 'ne.. Za p'ra.znike 'po.le, 'ne., j. pa 'p..ršlo 'tu.. u poš'te... C. 'ne., k. m.'sa. 'ni.smo poz'na.l, j. 'p..ršla pa do'ma.ca ž'va... / T.'ku.. d. si n.r'di.lo al c'v..rt ku'ni.n, al pa ... M.: 'di.ndja. H.: 'Ja., 'di.ndja, 'ja.. M.: T.'ku.. *d.* … (prekinitev) D.: *An ka'ku..* sta 'tu.. p.rp'ra.vli? 'Ki. sta n.r'di.l? M.: 'Ja., 'n..c. 'Žu.pu za ku'si.lo an 'ti.ste m.'su.. b'lu:. 'ku.x.no zd'ra.v.n. 'Po.le, 'k..d.r j. 'bi.. p'ra.znik, an 'li..kc .u'ba.nce an k'ru.xa zd'ra.v.n, k. d.r'.a.c je bla 'sa.ma pu'le.nta, an d.r'.a.c d'ru..o 'ni.smo mi poz'na.l kot ot'ro.ci, 'ne.. D.: An 'ci.. sta do'bi.l pa 'fe.cu r.'ci.mo? Ki sta ku'pi.l? M.: 'Ti.stu j. pa … j.… ... H.: 'Na.ša 'te.ta, 'k..d.r so … / 't..r..lo si, je 'o.na n.r'di.la 'sa.ma k'.a.lka M.: 'fe.cu. H.: 'Ja., 'fe.cu. 'Fe.cu. K.r k. je .'ri..lo 'vi.no, je 'o.na pos'na.la 'ti.sto na 'v..rxu, k. j. / 'ti.sto … 'pi..ne. 'Ti.ste 'o.na j. z'mi..šla z 'ni..k 'mo.ke an 'ti.ste j. po'ši.la an 't..n j. 'bi.. k'.a.s, ja, 'fe.ca za bu.x'vi.. 'ko.lko *'ca.jta,* M.: *'Ne. 'ko.lko,* 'do.st. H.: 'Ja., 'do.st 'pu.xno 'ca.jta, k. 'o.na 'pe.kla k'ro.x. D.: A'xa.. 'Ki. 're.cta vi k'ro.x? M., H.: *K'ro.x, 'ja., k'ro.x.* D.: Tut 'vi. 're.cta k'ro.x? M., H.: *'Ja., k'ro.x, k'ro.x.* D.: An ka'ku.. blo t'le. za p'ra.znike ... c.n 're.ct, 'ma.ma s'ku.xla ž. z'ju.tro, ot'ro.ci sa po'ma..li, j. blo 'bu.j p'ra.znicno t.ku... Sa … (prekinitev) H., M.: *'Ja., 'ja..* H.: Smo š'li. .'si. x 'ma.š. An 'k..d.r smo 'p..ršli da'mu., blo ž. 'ti.ste ku'si.lo na'ra.to, t.'ku.. d. smo b'li. … / Dru'ži.na bla 'ci..la s'ku.p da'ma.. D.: An 'p..rvo sta po'j..dli 'žu.pu? An 'ki. 'ki. j. 'lo.žla 'ma.ma 'no.t.r u 'žu.pu, 'ja.jce? H.: 'Ne., d.'ma.ce l.'za.nje. D.: J. n.r'di.la? H.: 'Ja., j. n.r'di.la d.'ma.ce l.'za.nje. D.: 'Ma. sta 'mi..l 'ma.kinju? H., M.: *'Ne., 'ne..* H.: .'se. na 'ro.ku. J. 'mi..la m'li.nc, z'va.lj.la, an 'po.le *'ri..zla* M.: *an pa o'li..v.nce.* H.: 'Ja., tud o'li..v.nce. O'li..v.nce so bli pa z 'ja.jc.n, an 'pi.kc *'mo.ke* D.: *An* ... 'tu.. blo 'sa.mo op p'ra.znikix? H., M.: *'Ja., 'ja., d.r'.a.ci, d.r'.a.ci* (prekinitev) D.: *'Žu.pe* d.r'.a.c 'ni. blo? M., H.: *'Ne., 'ne..* H.: D.r'.a.c bla 'ku.xnja ob've.zno M.: 'Ja., 'ja.. H.: al pa 'ri..pa, v.r'žo.te // D.: 'Ja, 'ja.. M.: v.r'žo.te u pa'de.li, 'ja. // H.: v.r'žo.te u 'ku.xnji, M.: v.r'žo.te u 'ku.xnji, *'tu..*… (prekinitev) D.: *U se'zo.ni,* k.r sa bli v.r'žo.te, 'ne.? M., H.: *'Ja., 'ja..* D.: An p'ra.. po'zi.mi, ki 'ni. blo u'be.dne z.l.n'ja.ve? M.: 'Ri..pa. H.: 'Ri..pa j. bla 'pu.xno, 'ri..pa, 'te.k.rt smo sa'di.l 'pu.xno 'ri..pe / M.: Smo 'lo.žli 'ki.s.t 'sa.mi da'ma. / H.: 'Ka.pus. M.: Tut 'ka.pus. 'Ja., an t.'ku.. 'po.le s. š'lo. c.s 'ci..lu 'zi.mu s *'ti.stu z.l.n'ja.vu.* H.: *An 'j..drik.* M.: 'Ja., tut 'j..drik. D.: Ka'ku.. sta 're.kli 'ti.sti 'ku.xnji z 'ri.epe? M.: Bra'va.da. H.: 'Ku.xnja z bra'va.du. D.: 'Ki. 'tu.. *bra'va.da?* H.: *Bra'va.da,* 'tu.. j. *fur'la.nsko …* M.: *po fur'la.nsko* 'ri..pa. D.: 'Tu.. bra'va.du sta 'j..dli z'ju.tro? M., H.: *'Ja., 'tu.di.* B.. 'Ne. 'ku.xnju. 'Ti.sta j. b'la. ž. u pa'de.li na'ra.t. D.: 'Ri..pa. M.: 'Ja.. D.: 'Ma. ka'ku.., k.r 'ku.x.na 'ri..pa? H., M.: *'Ja., an o'bi..lj.na.* D.: An 'ti.ste sta 'j..dli z'ju.tro za f'ru..šk? M., H.: *'Ja., 'ja..* H.: Ma 'ne., mi, *'mi.sl.m* M.: *'bu.j 'mo.ški,* k. so š'li. 'di..l.t D.: An ot'ro.ci, 'ki. sta 'j..dli? M., H.: Pu'le.ntu 'pe.cenu *an m'li..ko* M.: *an m'li..ko.* D.: An 'ki. pa .u'ba.ncu, s 'ce..a sta ju n.r'di.l? H.: 'E., .u'ba.nca bla pa bo'.a.ta 'te.k.rt, 'ne.? M.: 'Ja.. H.: Z o'ri...u, pove'ci.ni o'ri..x.va .u'ba.nca. D.: 'Ma. sta 'mi..l 'ma.kinju za m'li..t? H.: *'Ne., 'ne..* M.: *'Ma. 'ka.ki.* Z m'li.nc.n *zaml'ji..l …* D.: *An ce'bi.vo* pa 'ni.sta 'mi..l .'vi.šno? M.: Pa 'ci.., *'du.. 'po.znu .a, 'ne., 'ne..* H.: *'Ne., 'ne.* M.: 'Vi..š, ma 'mi. 'ni.smo t.'ku.. s'ta.ri, 'ne., 'po.le p.r … Ma 'da.j, k. *s'ni..m.š?* D.: *'N..c 'xu.d.a.* D.: Sta 'mi..l za'do.st x'ra.ne? 'Ni. *blo, d. b …* M.: *J. b'lo.,* 'vi..š, k. sa bli k'me.tje, si j. blo … s. 'di..llo t.'ku.. *(nerazumljivo)* D.: *Ma c'v..rt kram'pi..r* sta pa ž. poz'na.l? M.: 'Ja., 'ja.. H.: Ka'ku.. pomf'ri.? D.: 'Ja.. H.: 'Ne., 'ne.. U pa'de.li. D.: *'Te.nf.n.* H.: *S ce'bu.lu.* M.: 'Te.nf.n kam'pi..r. D.: An 'tu.. sta 'j..dli 'pu.xno? H.: Ma'ri.ja, .'sa.ki 'da.n. S. smo 'mi..l k.in'ta.le *k.m'pi..rja.* M.: *k.m'pi..rja.* H.: 'Tu.. blo za ... n.s .l'di. an pa za ž'va... D.: An 'k..t sta 'j..dli pa š.nk.'ne.le? 'K..t sta 'j..dli 'tu..? H.: Š.nk.'ne.le … /'k..d.r smo u'bu.jli, 'k..d.r smo u'bu.jli p'ra.sca, na 'ko.ncu smo ulo'vi.l k'ri. / an u 'ti.stu k'ri. so 'lo.žli še 'ma.lo m.'sa. .'mi..s an k'ru.x *an 'po.le …* (prekinitev) M.: *si j. na'pi.lo.* H.: An 'po.le so 'p..ršli 'u:.n, mi smo 're.kli š.nk.'ne.le. 'Ja.. 'Sa.mo j. 'do.bro. M.: Ma 'tu.. j. *.'se. fur'la.no*… (prekinitev) D.: *Ma 'tu..* sa 'ti.ste s'l..tke? M., H.: *'Ne., 'ne..* M.: 'Ni. ku '.o.r, 'tu.. j. d'ru.x na'ci.n. D.: An ... 'u:..ne …, kla'ba.s pa 'ni. blo? M., H.: *'Ja., 'ja..* H.: Sa bli kla'ba.se. D.: Ma 'tu.. sta 'j..dli *'bu.j …* (prekinitev) H.: *'Ti.ste pa 'bu.j,* Ma'ri.ja, 'k..d.r k.r so 'p..ršli kla'ba.se, 'da.la 'te.ta … / 'a.dnu sp.r'ti.la na t'ri. k'ra.je, .'sa.kmu an 'ko.šc. M.: 'Mi.sl.n, kla'ba.sa bla 'bu.j za vi'ce.rju. H.: Za vi'ce.rju, 'ja.. D.: Za ku'si.lo 'ni. bla kla'ba.sa? H.: 'Ne., 'ne.. D.: Za ku'si.lo bla 'ku.xnja H.: mu'že.t al pa šanka'ne.l. D.: Mu'že.t je pa krude'.i.ni, 'ne.? H., M.: *'Ja., 'ja..* D.: An r.'ci.mo k.r v.n j. z'ma.njklo kl.'ba.s? H., M.: *(nerazumljivo)* M.: *Ma 'ni..s* z'ma.jnkli. H.: 'Be.n, 'k..d.r k. j. z'ma.jnk.lo 'ti.ste … j. blo t.'ku.. na'ra.to, d. j. 'mo..lo 'j..t t.r'ka.j 'ca.jta nap'ri., d. smo k'ri.l 'ca.jt, 'ne.. An 'po.le pa so … 'bi.. š'pe.x al pa š'pe.x ot p.r'šu.ta, š'pe.x ot p'le.ca. 'Te.k.rt smo tut pus'ti.l p'le.ce .'se., t.'ku.. d. si j. pa 'ti.ste nadalje'va.lo, d. 'ni. blo bres … / kumpa'na.dixa, kumpa'na.dix s. 're.klo kumpa'na.dix (nerazumljivo) D.: 'Ki. po'mi..ne kumpa'na.dix? H.; M.: *'Ne., 'ne.* (nerazumljivo) H.: 'Tu.. j. sta.ra … (prekinitev) D.: Ma 'ki. po'mi..ne 'tu..? M.: M.'su.. na sp'lo.šno, t.'ku.. bi b'lo.. D.: Kumpa'na.dix. H.: Kumpa'na.dix j. b'lo., k.r s. 'ti.clo s'vi.nsk..a, 'ne.. D.: .'se. s'vi.nsko m.'su.. s. 're.klo kumpa'na.dix? H.: *S. 're.klo, 'ja..* M.: *Ma je t.'ku.. '...rda* 'ti.sta b.'si..da. D.: Ma 'ci.. sta .a 'mi..l pa sp'ra..j.no? M.: U 'ta.ki k'li..tci. D.: An ka'ku.. s. pa 're.klo? M.: Š.lv.'ru..fca. D.: Š.lv.'ru..fca. H.: Š.lv.'ru..va. D.: An 'ci.. bla ta k'li..t? H.: 'Bu.j u 't..mn.n k'ra.ju, f'ri.šn.n, 'sa.mo j. 'ra.tlo klub 'te.mu .'r..nko. An .'sa:k.n t.r'ka.j so 'bu...i o'ci.st.l 'do.l 'ti.stu .r.n'ci.nu an tako'le. š'lo. nap'ri.. (nerazumljivo) D.: 'Ni. 'p..ršla 'mu.xa? M., H.: *Ma 'ne.,* M.: j.x 'ni. blo še 'te.k.rt (nerazumljivo) D.: An 'ki. si v.n z'di., 'd..n.s, si d.r'ži. še 'te.x na'va.t? Sa 'no.ve na'va.de? 'Ni. v.c t.'ku.., ku j. blo 'a.nkr.t? H.: Na 'mu..r.š pri'mi..rj.t da'na.šnji 'ca.jt *(nerazumljivo)* D.: *Si v.n z'di.,* d. 'te.k.rt s. 'j..dlo 'bu.j zd'ra.vo? H., M.: *'Ja., 'ja., s.'vi..da.* M.: J. blo 'bu.j na'ra..no, .'se. j. blo na'ra..no. H.: 'D..n.s klub .'si. o'bi.lnosti, k. 'm..š, pa na s'mi..š 'ji..st. (nerazumljivo) D.: An, ... 'ca.kte, 'ki. s.n 'ti..la š. p'ra.š.t? ... 'Ja., r.'ci.mo, 'ki. pa za ... .'sa.k p'ra.znik sta 'mi..l 'i.sto p'ra.znicno ku'si.lo? H.: 'Ja., 'ja., 'ni. blo, 'ni. blo raz'li.ke. D.: 'Ni. blo raz'li.ke. 'Ra.z.n 'ra.z.n .u'ba.nce j. bla še 'ka.ka 'ta.ka s'l..tka 'je.t? H.: 'Ja., 'ra.z.n .u'ba.nce j. 'bi.., 'ne. ku.'lu.f, ka'ku.. s. 're.klo? M.: 'Ja., ku.'lu.f. D.: An ka'ku.. sta .a n.r'di.l? H.: 'Ti.ste j. pa 'p..ršlo ku .n s'l..tk k'ru.x. Lix t.'ku.. s ... s *'fe.cu.* M.: *Ma smo bli* ot'ro.c. H.: 'Ja. 'be.n, 'ma. so n.r'di.l, 'ne.? D.: So 'lo.žli 'tu.. u 'ka.k š't..mp? M., H.: *'Ja., al pa u pa'de.lu.* D.: 'A., k.r u pa'de.lu? M., H.: *'Ja., 'ja..* H.: K.r u pa'de.li. D.: An 'tu.. u š'pa.r.etu sa 'pe.kli? M.: 'Ja., 'ja.. 'Te.k.rt k.r u š'pa.r..tu. D.: *An p'ri..t?* M.: *'Ma. zani'mi.vo* p'ri..t, ki blo o.n'ji.šce, ka'ku.. j. 'bi.. .n 'ta.k š't..mp j. 'bi.., ka'ku.. si 'pe.klo tut k'ru.x. D.: 'Ka.k š't..mp 'bi..? H.: J. bla na 'ta.ka 'ba.nda ok'ro..la, 'ne., t.'ku.. v.'so.ka, pok'ri.to na 'v..rxu. An 'to. otcp'ri..t je 'mi..lo ne .'ra.tce. An s'po.da bla na p'lo.šc… na p'lo.šca, na 'ba.nda, k. si 'lo.žu '.o.r pin'jo.kce k'ru.xa *t.'ku.. …* M.: *Pin'jo.ke.* D.: Pin'jo.ke? Št'ru.ce. M., H.: Št'ru.ce, št'ru.ce. 'Vi.d.š, 'tu.. 'ni.smo 'pu.xno (nerazumljivo). D.: 'Ja.. H.: An 'po.tle s 'lo..la '.o.r 'ti.st … k.r k.t si za'ku.rla s pa'no.kmi an d. blo 'vo..je an s 'lo..la k'ru.x, š't..mp an 'ti.ste 'vo..je o'ku..le an '.o.r *po 'v..rxu.* M.: *po 'v..rxu.* D.: Tut po 'v..rxu? M.: 'Ja., 'ja., 'ma.lo tut po 'v..rxu, d. s. s'pe.ku. An 'po.le .'sa.k.n t.r'ka.j s po.'la.dla, ka'ku.. .s'ta.je. H.: 'Ja., an še 'ni..ki. 'K..d.r k. blo .on'ji.šce, 'ne., 'ti.ste si tut spo'mi.nj.n, pa'.a.cu, smo 'di..lli pa'.a.cu s 'fi.., pov.'ci.ni j. *bla 'te.k.rt.* M.: *Oc'vi..rku.* H.: Oc'vi..rku, 'ja.. Si je pa lix t.'ku.. za'ku.rlo .on'ji.šce, an 'k..d.r je blo za'ku.rj.no, si je po'ci.st.lo an s. 'da.lo s'po.di 'pe.rje v.r'žo.tu. 'Te.ta *j. …* (prekinitev) M.: *pok'ri.la* H.: 'Ca.ki. 'Te.ta j. n.r'di.la 'ti.stu 'pa.štu za pa'.a.cu, j. bla 'si..rk.va 'mo.ka, 'fi..e an 'u..du. An 'ti.ste j. 'lo.žla '.o.r na 'ti.ste 'pe.rje v.r'žo.t.vo, l.'pu.. po.'li.xla, d. 'ra.tlo ok'ro..lo, d'ru..e 'pe.re / v.r'žo.t.ve na'za.j na 'v..rx an 'ti.stu p.r'xa.fcu / na 'v..rx, d. se s'pe.kla 'ti.sta pa'.a.ca. … D.: Ma 'ki. v.r'žo.te si 'ni.sa ... …? M.: 'Ja., so si po'ši.l, *'ja. …* H.: *'Ja.,* ma 'ne. p'ra.., z.'tu.. k. j. d.r'ža.lo z'me.r.n 'ti.ste t.s'tu.. v'la.žno, 'u.mitno '.o.r … D.: 'Ti.sta v.r'žo.ta bla t.'ku.. ops'to.jna, d. d.r'ža.la … M., H.: *'Ja., 'ja..* D.: Ma d.r'.a.c sta 'pu.xno 'j..dli 'ti.stu pa'.a.cu? M.: 'O., ma'ri.ja. H.: .'sa.ki 'da.n, 'po.le 'k..d.r si u'bu.jlo p'ra.sca. M.: H.: *K. s. bli oc'vi..rki* M.: so n.r'di.l 'ti.stu ... pa'.a.cu. D.: Na'mi..sto k'ru.xa. M., H.: *(nerazumljivo)* H.: Ma 'ne., j. bla ku .n do'da.tek p.r ku'si.li. M.: Na'mi..sto kom'pi..rja M., H.: *(nerazumljivo)* D.: C. blo po ku'si.li, blo ku s'l..dko na 'mi.zi? M., H.: *'Ja., 'ja..* D.: Ma d.r'.a.c sta 'pu.xno 'ši.l 'sa.dje? H.: 'Ja., 'ti.sto pa 'ja.. D.: Ma 'ci.. sta 'ši.l? M.: Smo 'ši.l 'ja.pke, k. bi bli kuš'ci.ce. D.: Ka'ku.. sta j.n 're.kli? M., H.: *Koš'ci.ce.* D.: Kuš'ci.ce. M.: 'Ne. kuš'ci.ce, 'ko.šcice. M.: 'Fi..e an 'ci..špe. H.: 'Tu.. smo n.r'di.l 'pu.xno, 'ma. 'pu.xno. M., H.: *D. smo 'mi..l za 'ci..lu 'zi.mu, d. smo 'ku.x.l*/ M.: Pra.zap'ra.. zvi'ce.r j. bla na'va.da, j. 'lo.žla 'te.ta p'ra.. nu pin'ja.tu '.o.r na 'o..en, d. smo … / po vi'ce.rji smo .'si. 'j..dli 'ti.ste 'sa.dje. D.: An z.'ki. na 'o..in j. 'lo.žla? H.: 'Ja., d. za.'ri..lo. D.: 'A., ma n.r'di.la kom'po.t? M.: 'Ja., ma 'ni.smo 're.kli kom'po.t. 'Ni.smo 'vi..dli, k. 'ti.ste. Z'da.j 'lu..žmo 'ku.x.t kuš'ci.ce. H.: 'Ja., smo 're.kli. D.: Sta 'lo.žli pin'ja.tu '.o.r an 'no.t.r za.'ri..la 'u..du, 'n..c 'cu.kra? M.: 'Ja., k. blo .on'ji.šce. J. 'bi.. 'ti.st 'ki..tunik, 'ne., an '.o.r na 'ti.st 'ki..tunik si j. o'bi..slo. H.: 'A.nkr.t .'sa.ka 'xi.ša t'le., z'da.j so d'ru.x 'so.rt 'xi.š, so 'mi..l žbata'fu.r. 'Vi..š, 'ki. 'ti.ste, 'ne.? D.: 'Ja.. H.: Na 'ti.st.n žbata'fu.rju u 'ti.st.n žbata'fu.rju j. blo .on'ji.šce an j. bla na 'na.pa. Z'da.j so bli 'ra.zne 'v..rste 'na.p. 'Mi. smo 'mi..l ok'ro..lu ku z'.o.nc. 'Go.r j. blo ž.'li..zo poce're.s an '.o.r j. 'bi.. o'bi..s.n 'ki..tunik. 'Vi..š, 'ki. j. 'ki..tunik? D.: 'Ja.. M.: 'Ti.*ste …* (prekinitev) H.: *'Vi.d.š,* 'ti.ste ku ne 'ki..tne an 'do.l j. 'mi..lo r.m'pi.n an t.'ku.. pole 'u..nde si j. .'se. 'ku.xlo 'u..nde. M.: 'Po.le, 'mi.sl.m, '.o.r na 'ti.st.n .on'ji.šci j. bi. 'pa.nj. D.: 'Ki. j. …? M.: 'Pa.nj, 'pa.nj k. si je p.rslo'ni.lo 'd..rve 'ce. … H.: d. si j.x ni 'lo.žlo pot'le.x. M.: 'A., 'na. 'vi..š, 'ki. j. 'pa.nj? D.: *'Ne..* M.: *'A., ma'ri.ja,* blo t.'ku.., 'po.le '.o.r t.'ku.., 'ne., an 'to. s 'lo.žla 'd..rve, d. sa s'ta.l ot t'li., d. .o'ri..lo l.'pu... 'Go.r na 'ti.st.n 'pa.nju 'po.tle j. blo na .'sa.k.n k'ra.ju j. blo t.'ku.. l.'pu.. na'ra.to z ž.'li..zmi, s 'mi..la o'bi..s.n *pa'le.t* (prekinitev) H.: *'ko.rc* M.: 'ko.rc. D.: 'A., pa'le.t 're.cta vi 'ko.rcu? M.: 'Ne., 'ko.rc je 'ko.rc an pa'le.t je 'ti.st k. si 'j..me 'vo..je 'u..n. D.: A'xa.. M.: Pa'le.t an na 'a.dn.n k'ra.ju so 'mi..l 'a.dni o'bi..s.nu tut ..r'de.lu za pu'le.ntu 'pe.ct an t.r'pi.š, k. si je 'ku.xlo zd'ra.v.n, ... si je po'ta...nlo 'vo.xje 'ce. x k'ra.ju an si 'mi..la '.o.r 'ka.ku pa'de.lcu, si c'v..rla kom'pi..r *an t.'ku.. …* (prekinitev) H.: *al pa v.r'žo.te* (prekinitev) D.: Ka'ku.. ste 're.kla, t.r'pi.š? M.: T.r'pi.š 'mi... t'ri. 'no..e, M., H.: *..r'de.la 'mi..la pa š'ti..ri.* M.: An je bla 'bu.j 'vo.ska, t.'ku.. d. *sta.la pu'le.nta '.o.r.* H.: *s'ta.la pu'le.nta '.o.r.* D.: Za 'pe.ct pu'le.ntu? M.: 'Ja., s. 'ti.ste smo 'mi..l .'si.. D.: A'xa.. An 'u..no blo pa za o'bi..s.t 'lo.nc za 'ku.x.t? M.: 'Ka.ko? D.: 'Ti.ste s t're.mi 'no..mi. M.: 'Ne., 'ti.ste blo 't..n p.r k'ra.ju. D.: Za 'ce.s j. blo 'ti.ste? M.: Za 'lo.št '.o.r 'ka.ku pa'de.lu. C. si c'v..rla kam'pi..r al pa v.r'žo.te, 'ri..pu, si po'ta...nla 'vo..je 'ce. x k'ra.ju, blo t.'ku.. v.'so.ko, '.o.r j. bla pa'de.la an s'po.da 'vo..je. D.: A'lo.ra d. s. c'v..rlo 'bu.j po'ca.su. An 'tu.. 'su.xo 'sa.dje, s.n 'ti..la še 're.ct, 'ki. sta 'j..dli t.'ku.. ot'ro.ci? M.: 'Tu.di, 'tu.di. H.: 'Fi..e po'se.bno. D.: Ma ka'ku.. sta .a pa po'ši.l? M.: Na 'so.ncu. H.: .'se. na 'so.ncu. M.: P.r'vi.c si .a je .b'ra.lo, si .a je poka'di.lo. So 'mi..l an 'ta.k k.r.'te.l al pa .n 'c..b.rc, 'ne., 'no.t.r si j. n.r'di.lo 'vo..je s pa'no.kmi, k. so b'li. .. j. 'bu.j d.r'ža.lo, 'no.t.r s 'lo..la .n 'ko.rc, 'ko.rc ot st'ri..xe, s. boš 'po.le .'se. 'tu.. pop'ra.vla, 'ne., 'ko.rc ot st'ri..xe, 'no.t.r si 'lo..la 'vo..je, pot'ro.sla 'ž..plo an 'lo..la 'no.t.r 'ti.st d'ze.j, ma 'ti.st d'ze.j, d. s'ta.. ot t'li., d. ni 'ti.k.lo. D.: Ma 'bi.. 'pu.x.n, ma j. š'lo. tut u sre'di.nu? M.: 'Ja., 'ja. s. pok'ri.la na 'v..rx z nu škla'vi.nu, 'ja.. 'Po.le si j. 'mi..lo 'u..nde, na 'vi..n, d'va.jst, 'pu. sta.la pu'le.nta '.o.r *'u.re …* D.: *A'xa., a'xa..* H.: *'A., 'ne.,* tut 'v..c. M.: Al pa tut 'ci... 'da.n, d. 'ra.tlo 'ti.ste .'se. … an 'po.tle 'ti.ste smo .r'su.jli na pi'co.n / an na 'so.nci s. po'ši.lo. D.: An 'po.le 'k..n sta sp'ra.vli 'ti.ste? M.: U d'ze.je. M., H.: *(nerazumljivo)* H.: 'Ca.ki, 'k..d.r k. so bli 'su.xe 'fi..e, smo j.x 'mo..li spen'ca.t, so 'p..ršli 'ta.ke ok'ro..le, 'li..pe an 'po.le ... 'na.ši, 'be.n ta sta.ri, 'te.ta, j. 'mi..la .n 'ta.k ka'so.nc, an 'o.na .'se. 'ti.ste z'lo.žla 'no.t.rka an 'zo.p.rla. So 'ra.tli 'po.le c.s 'ca.jt blo .'se. / M.: 'bi..le. H.: 'Bi..lo ot 'cu.kra, 'ja.. An 'po.le 'ti.ste smo 'j..dli po'zi.mi, 'ne.. D.: Ma sta 'j..dli 'bu.j ot'ro.ci al .'si.? M.: 'Bu.j ot'ro.ci, ot'ro.ci. H.: Ot'ro.ci po v.'ci.ni. D.: 'Ki. sta do'bi.l pa za Mik'la..ža? M., H.: *(nerazumljivo)* M.: 'Da.j 'da.j, 'po.vi. H.: Za M.k'la..ža p.r n.s / j. bla pov.'ci.ni … 'j..st s.n do'bi.la z'me.r.n 'ši.bu. D.: 'Ši.bu. (smeh) H.: 'Ši.bu. (smeh) D.r'.a.c so bli 'ja.pke, o'ri..xe, *'li..šnike* M.: *'ka.k ma'ra.nc* M., H.: *(nerazumljivo)* H.: Pe'ro., 'ni.smo 'vi..dli 'n..c. 'Sa.mo zani'mi.vo blo pa 'tu.. p.r 'me.ne. 'J..st s.n bla že s'ta.ra skor dva'na.jst 'li..t, k. j.st s.n 'vi..rv.la še u M.k'la..ža. D.: A'xa.. H.: Ma m. si z'di..lo t.'ku.. 'cu.dno .se.'li.x, d. j. … / 'te.ta bla st'r..šno / 'lu.mpa, z.'tu.. j. 'o.na n.s je t.'ku.. prep'ri.cla n.s ot'ru..k. / An l.'pu.. 'k..d.r no 'li..to, 'ti.ste 'li..to, ki j. blo 'za.dnje 'li..to j. b'lo., j. … / s.n si 'mi.s.nla, ma 'ca.k, j.st t. bom 'mo..la 'na.jt 'ka.k M.k'la..š p.r'xa.je, 'ne.. A'lo.ra 'bu...a 'ta. 'že.na, 't..n, 'na. 'vi..n, po puno'ci. j. .s'ta.la 'u..n an .'se. 'ti.ste 'o.na j. 'mi..la že nap'ra..j.no an nab'ra.no, / 'lu..že 'no.t.r u .n 'fi..rtox an 'ne.se 'ce. u 'ti.ste 'šu..lne 't..n 'zu.na na 'o.kni // M.: 'co.kle. H.: 'Co.kle, 'ja., 'ne. 'šu..lne. An j.s s.n ju š'li.šla, l.'pu.. .s'ta.la 'u..n po'ca.su an .'ra.n za n'jo.. 'O.na 'me.ne 'ni. 'vi.dla, 'ne.. An 'k..d.r j. ot'pi..rla 'o.kno, k. k'la.d.la 'no.t.r u u 'co.kle 'ti.ste bla'.u.., s.n 're.kla, a'xa., s.n 're.kla, z'da.j 'vi..n 'ka.k M.k'la..š. T.'ku.. s. z'je.zla. Pres'ne.ta 'mu.la, j. 're.kla, bot 'ti.xo, '.e.n po'vi..st t.'u..n.n d'vi..ma. (smeh) D.: 'Vi. ste b'la. ta s'ta.rš 'vi.šno? H.: 'Ja., 'ja. (smeh). Ot 'te.k.rt s.n 'vi..dla 'ka.k M.k'la..š. Ma 'mi.sli si, so b'li. .nk'r..t, ka'ku.. so pr.p'ri.cli, 'ne., d. s.n b'la. že s'ta.ra t.r'ka.j, s.n še 'vi..rv.la. D.: Ma s. j. l.'pu... H.: 'Ja., 'ja.. D.: S. l.'pu... H.: 'To.cno, 'to.cno. D.: An d.r'.a.c, 'ti.ste 'su.xo 'sa.dje sta *'mi..l …* H.: *'Ja., 'ja..* D.: Ma 'ki. sa .a 'lo.žli u 'ka.k šk.r'to.c al 'k..n sta 'lo.žli … (prekinitev) M.: 'No.t.r, 'no.t.r (nerazumljivo) D.: Sa v.n 'lo.žli k.r t.'ku.. … ž… H.: K.r t.'ku.. … M.: Ma od M.k'la..ža? D.: 'Ja., 'ja. M.: 'No.t.r t.'ku.., 'ja., 'ki. šk.r'to.c. H.: *'Ci.., 'ci...* M.: *'Ma. 'mu.c.* H.: .'si. s're.cni d'ru..i 'da.n, 'ki. s 'du.bi. 'ti., 'ki. s du'bi.. 'ti.. J.s s.n b'la. / po 'mo.j.n 'ma.lo 'ti.xo, 'ne. / M.: J. 'mi..la 'ši.bu. H.: S.n do'bi.la 'ši.bu (smeh). D.: D'ru..i ot'ro.ci 'ni.s do'bi.l 'ši.be? M.: 'Ne., 'ne., 'o.na bla v.'li.ka, bla .'se. k'ri.va 'o.na, tut ce smo 'mi. n.r'di.l. H.: 'Ja., 'ja., sa z'me.r.n 'me.ne z'ja.l, 'ne.. S.'vi..da, ki sa 'mi.s.nli, / bi 'mo..la 'ti. podu'ci.t j.x. D.: 'Ja., 'ja.. An 'ki. pa k.t j. bla 'vo.jna, s. op'cu.tlo, d. 'm..nj x'ra.ne al 'ne., 'mi.sli.n? M.: 'Ja., 'ja.. D.: *S. op'cu.tlo.* M.: *Za 'ca.jt 'Ni..mcu 'mi.sl.š?* D.: 'Ja.. M.: Si 'ni. du'bi.lo 'n..c. H.: Si 'ni. du'bi.lo 'n..c, 'ne., k.r s 'mi..la da'ma., *s. po'j..dlo.* M.: *'Mi.sl.n,* st'ra.x smo 'mi..l, 'ta.k st'ra.x. 'Ja.. / D.: D.r'.a.c 'ni.sa xo'di.l po 'xi.šix, d. b 'ki. .'za.l al t.'ku..? M.: 'Ni..mci? D.: 'Ja.. M.: Ma'ri.ja. D.: 'A., 'ja.? An 'po.le 'k..n sta sk'ri.l? H.: 'Do.l po 'bo.škix, '.o.r po 'da.blix, smo no'si.l p.r'šu.te, š'pe.x, d. 'ni.s 'na.jdli. // D.: Sk'ri.l. H.: Si'vi..da. D.: Ma an p.r'šu.te d.r'.a.c sta p.r'da.jli 'vi.šno, 'ne.? H.: .'se.. 'Ti.sti k. …, 'ne., 'mi. 'ne., *'mi. ni'ko.li.* H.: *(nerazumljivo)* M.: Mis'l..n, d'ru..i u 'va.si sa 'mi..l 'bu.j ... mi'že.rj.sto, t.'ku.., 'ne., 'ne., p.r 'n..s, 'ne.. D.: 'Ja., 'ja., 'ja., 'ja.. H.: Smo 'mi..l za 'ji..st an 'pi.t. D.: Ma d.r'.a.c sa p.r'da.jli 'do.l u K.r'mi.n al tut u C.'d..t? H., M.: *U K.r'mi.n, 'ja., u K.r'mi.n.* D.: Vi sta 'bu.j u K.r'mi.n, 'ja.jce … H.: .'se.. D.: An ka'ku.. sta 'j..dli pa 'ja.jce p.rp'ra..j.ne? C'v..rte? M., H.: *C'v..rte.* D.: Al 'ku.x.ne? H.: C'v..rte al 'ku.x.ne u s.'la.ti an c'v..rcu. D.: C'v..rcu? 'Ki. j. 'tu..? H.: C'v..rca z 'ze.ja, z m.d.r'ja.lce. M.: *F.r'ta.ja.* D.: 'A., c'v..rca j. f.r'ta.ja. An 'ki. sta 'lo.žli 'no.t.r? M.: 'Sa.mo 'ja.jce an 'ze.je. D.: 'S..rcno 'ze.je. M.: 'S..rcno 'ze.je, H.: an kom.'r..c. M.: Komo'r..c. D.: An 'u..no ...… M., H.: *m.d.r'ja.lcu* H.: 'ni.smo k'la.dli M.: ... 'a.dni ki 'so., ma 'mi. 'ni.smo. D.: 'Pe.lin? M., H.: *'Ne., 'ne..* H.: 'Ti.ste pa 'ne., j. ..r'ju.po. (smeh) D.: An 'ti.ste sta 'j..dli za vi'ce.rju al za ku'si.lo? M.: J. pre..r'ju.po. D.: An 'ti.ste sta 'j..dli za vi'ce.rju al za ku'si.lo? M.: 'A., za vi'ce.rju zd'ra.v.n j.d'ri.ka. H.: 'Mi. smo za vi'ce.rju. D.: Ma 'j..drik j. 'bi.. c.s 'ci..lo 'li..to? M.: 'Ja.. D.: S.'la.ta 'ne., 'j..drik? H.: 'Ne., tut s.'la.ta. 'K..d.r j. *bla 'ca.jt s.'la.te ...… * M.: *po'li..ti* … (prekinitev) D.: Ma 'ci.. sta pa 'mi..l 'v..rt, p.r 'xi.šix, od'za.t, zd'ra.v.n 'xi.še ? M., H.: *'Ja., 'ja.* M.: Z'me.r.n zd'ra.v.n 'xi.še, 'ja.. D.: An sta 'mi..l r.'ci.mo *p.rdi'si.n …* M., H.: *.'se., .'se..* D.: Ma 'tu.. sta ku'pi.l 'si..me al sta …? M., H.: *'Ne., 'ne., 'ne..* M.: 'Tu.. s. 'mi..lo .'se. da'ma.. H.: .'se. 'li..to po'li..ti da'm.a. S. pus'ti.lo, d. j. 'ti.ste otc've.dlo an s. pob'ra.lo 'si..nje an s. pos'ja.lo nap'ri.. D.: An 'ki. pa špi'na.ža, 'tu.. sta poz'na.l? M.: *'Du.. poz'na.. ju.* H.: J.r'bu.cu, 'ne. b'le.du, .r'bu.cu. M.: 'Pe.rje od .r'bu.ce. (nerazumljiv govor) D.: An d.r'.a.c, 'u..no, ... 'ne. v.r'žo.te, ... ta'.i.ce, ka'ku.. sta j.x p.rp'ra..j.l? M.: 'Ja., ta'.i.ce, ta'.i.ce, ta'.i.ceva 'ku.xnja. H.: 'Ku.xnja ta'.i.ceva, u pa'de.li ta'.i.ce. D.: Ka'ku.. bla 'ku.xnja ta'.i.ceva, s 'ce..a b'la.? M.: Z'ri.b.ne ta'.i.ce ku 'ri..pa H.: k.m'pi..r an fa'žu.. D.: An d.r'.a.c sta 'di..lli pa u pa'de.li ta'.i.ce, 'ne.? M., H.: *'Ja., 'ja..* D.: An v.r'žo.te tut? H.: An f.r'ta.ju s ta'.i.c. D.: F.r'ta.ju s ta'.i.c, ka'ku.. pa 'tu..? H.: M'la.de ta'.i.cce z'ri..z.ne u 'po.nu, si poc'v..rla an 'po.le *'ja.jce 'no.t.r.* M.: *Pa s. še z'da.j,* c. n.r'di.š, j. 'do.bro. H.: Ma ka'ku.. blo 'do.bro, ma ka'ku.. blo 'do.bro. Ma p.r'vi..r, boš 'vi.dla. Ma ka'ku.. j. 'do.bro. D.: An tut zd'ra.vo, c.n 're.ct, 'ne.? M., H.: *'Ja., hmm.* Drugo besedilo SP. – Stanko Pulec, AP. – Ana Pulec Posneto v Medani, 15. november 2003. SP.: S.n 'bi.. 're.dno .pok'li.c.n u 'vo.jsku, 'ne.. S.n š… 'bi.. u Mi'la.nu. D.: 'Ja.. SP.: Z Mi'la.na s.n 'šu. u 'G..rciju / pet'na.jst..a 'ju.nja enaanšti.rd.'se.to. An s.n 'bi.. u 'G..rciji / do d'va.jst no've.mbra trianšti.rd.'se.t, še po kon'ca.ni 'vo.jski. 'Vo.jska kon'ca.la 'o.sm..a še'te.mbra ... (nerazumljivo) m.d I'ta.lju an … D.: 'Ja.. SP.: Mi smo b'li. u 'G..rciji na o'to.kix / an 't..n 'ni. blo u'be.dne ko'ma.nde, u'be.dne 'v..c, 'ne.. 'Ti.st 'da.n 'po.tle, k. kon'ca.la 'vo.jska, sa 'p..ršli Ang'le.ži na 'te. 'o.tok, 'ne., na 'o.tok 'Sa.mos. An 't..n smo b'li. ž n'ji.mi do / os.n'na.jst no've.mbra ž n'ji.mi. 'K..d.r sa šl… 'Ni..mci 'po.tle os'va.j.li .'sa. o'to.ke, 'ne., sa 'mi.s.nli tut na 'n..š 'o.tok p'ri.t, 'sa.mo 't..n j. bla 'v..c / 'mu..c, j. 'bi.. 'ci... regi'me.nt ... artile'ri.je an 'ta.ko, 'ne.. Sa 'ca.kli na'za.dnje. K.r ki sa 'vi.dli, d. 'mi..lo za 'bi.t 'hu.do, Ang'le.ži sa u'te.kli u 'Tu.rciju. An sa 're.kli, ce c'ta. vi u'te.ct z 'na.mi, v.s sp'ri.mmo, ce 'ne., 'bi..šta pa x 'Ni..mc.n. An 'da.j, 'u..nde 'bi:. … Te'ne.nte 'n..š je 'šu. na ko'ma.ndu 'do.l na (nerazumljivo) ... ko'ma.ndu divi'zi.je an n.s j. p'ra.šu … Smo 're.kli t.'ku.. … 'N..rtta kur c'ta., c. 'c..sta 'j..t x 'Ni..mc.n, 'bi..šta x 'Ni..mc.n, 'j..st .'ra.n z Ang'le.žmi, gene'ra.l. 'P..ršu 'do.l, po'vi..du lix t.'ku.. an smo n.r'di.l lix t.'ku... Smo u'bu.jli triansed.nde'se.t 'mu.l. / D.: U'bu.jli? SP.: 'Ja., u'bu.jli. D.: U'bu.jli, a'xa., *u'bu.jli.* SP.: *U'bu.jli,* 'ne.. Z.'tu.. ki z.'ki., ki 'lo.xko bi 'da.l 'G..rk.n, ki sa 'nu.cli. 'Re.ku, s. 'lo.xko 'da.mo, 're.ku, 'sa.mo p'ri.di 'Ni..mci, j.x po'be.ri, ki j. 'ni..mški ... vo'ja.ški p'le.n. U'bu.jli .'sa. .'sa. ... 'mu.le, 'ko.nje, ki smo 'mi..l od ofi'ci..rju an 'po.le 're.ku, 'ju.tre z'ju.tro u'te.cmo u 'Tu.rciju. 'Sa.mo, 're.ku, 'nu.c.n de'se.t prosto'vo.ljcu, d. 'k..d.r mi 'bo.mo že na 'mu..rji, splo'di..ri ka'no.ne, d. na os'ta.ni ka'no.ne / 'Ni..mc.n. Smo n.r'di.l lix t.'ku... Smo š'li., 'sa.mo 'li.x t.r'ka.j, d. smo 'ta...nli 'j..t, ki k.r smo ž. b'li. s'ko.r na 'me.ji, 'mu..rje, 'ne., s 'Tu.rciju, sa 'p..ršli 'Ni..mci / 'ce. na 'o.tok. Smo 'p..ršli 'ce. u u u 'Tu.rciju, 't..n 'p..rvi ... 'p..rva st'ra.ža n.s ni 'ti..la 'mi..t. Sp'lo.x, j. 're.ku, 'pu.šu u n.s, 'ne.. Ki smo 'ti..l, smo š'li. na d'ru.. 'o.tok, smo š'li. 'ce.. (nerazumljivo) 'T..n smo b'li.. 'T..n smo si 'mo..li v'ri..c .'se. o'ro.žje, ki smo 'mi..l 'pu.še, ki smo 'mi..l .'se., u 'mu..rje, 'ne., an 'po.le sa n.s sp.r'ja.l na 'ba.rku an smo š'li. 'ce. na na 'ti.stu, 'ce. u u 'Tu.rcju. 'T..n, 'vi..š ka'ku.., ku d. bi .'la.du u 'Ru.scu, lix t.'ku.. j. 'bi.. od'za.t an x'ri.p, lix t.'ku.., na na 't..n na na na an smo b'li.. J. blo na 'ce.. 'u..de an 'ti.sta u..da 'te.kla 'nu..c an 'da.n za 'ti.stix vo'ja.ku 'u..nde, 'ne.. 'T..n si u'mu.jli 't..n. / 'T..n j. b'lo. ...e bla na v.'li.ka, ku .n 've.lik ka'zo.n 'ži.veža od Ang'le.žu, ki sa … 'du..vi. ot 'k..t, k. bi. 't..n. 'T..n sa n.n 'da.jli 'ji..st an 't..n smo 'j..dli. 'Ta.ke ban'do.ne, 'ne. 'ku.ne, 'ta.ke od d'va.jst 'li.tru, 'ne., 'ka.nte, 'vi..š, k. 'no.t.r (nerazumljivo) D.: A'xa. SP.: Smo 'ku.rli s'la.mu, smo / za.'ri..la 'u..da an 'u..nde smo b'li.. 'Mo..li si ob'ri.t, .'se., k.r j. b'lo. vo'ja.šk..a u'ni.c.t. R.'ci.mo z'vi..zdice, ki smo 'mi..l (nerazumljivo), d. 'ni.smo 're.dna 'vo.jska, smo pra. ... u'be.žniki. D.: A'xa.. SP.: An 'po.tle 'u..nde smo b'li. nix šti.r'na.jst d'ni. t.'ku.., 'po.le sa n.s pe'ja.l u … š'li. na na 'cu.x, 'ne., an smo š'li. u 'Si..riju, ces 'Si..riju u Liba'no.n, z Liba'no.na u Pales'ti.nu an k.r smo 'p..ršli u Pales'ti.nu, sa n.s sp.r'ja.l Ang'le.ži. 'T..n sa n.s p.rb'li..kli an 't..n smo b'li. an 't..n smo 'di..lli. An 't..n … 'Po.le smo 'di..lli p.r Ang'le.žix, 'po.le smo š'li. u E'gi.pt, 'po.le smo 'p..ršli na'za.j u Pales'ti.nu / an k.r smo b'li. u Pales'ti.ni, j. / smo 'di..lli p.r Ang'le.žix, 'me.ne m. 'pa.dla na ... 'o.s, 'ti.ste o'si. ..., m. 'pa.dla na 'no..u an s.n bi. 'do.l u šo'to.ru, 'ni.s.n s'mi... 'di..l.t. Sa 'p..ršli 'no.t.r 'ni..ki T.l'ja.ni, 'mo.ji p.r'ja.tli 'u..nde, 'ne., sa 're.kli, 'Pu.lec, 'Pu.lec, v'je.ni k'.a.. (nerazumljivo) U'ce.ri smo bli u 'ki.nu, 're.ku, an sa .u.'ri.l š'ci.k š'ca.k, j. 're.ku, 'ko.me 'tu., slo've.nsko, 'ne.. An 're.ku, šk'ri.ve k'.a. jugoz'la.vo, 'ne.. 'Po.rko 'bo.ja, 'me.ne l.'sa. u z'ra.k. D.: (smeh) 'Ja., 'ja., 'ja.. SP.: Pok'li.c.n d'ru..e pri'ja.telje, 'fa.ntje t.'ku.. t.'ku... S 're.kli, ma nemo'.o.ce. 'Re.ku, 'ši., 'ši., 'ši.. . 're.ku, 'o.rko, 'vi..š 'ki., 'j..st, po p'ra.vici po'vi..d.no, 'ni.s.n 'pi.., 'ni.s.n ka'di.. t.'ku.., k.r 'ti.stu p'ja.stru k. … 'Na. 'sa..de, 'ju.tre, ki 'pu.jdeš u 'ki.no an 'po.f t.'ku.. an t.'ku.., d. 'to. an 'to. sa Slo've.nci. Ti 'di. 'sa..de, s.n mu 'da.., 'ne., .a 'ca.kmo, .a 'ca.kmo 'u..nde, j. 'p..ršu na'za.j, 're.ku, ni blo u'be.dn..a. S.n 're.ku, m. naf'ri..u, .'vi.šno, 'ne.. An . b'lo. 'ri..s. D.: 'Ja., 'ja., 'ja.. SP.: D'ru.x 'da.n, k. 'bi.. bi. c.'t..rk. Ki 'sa.mo op ce't..rkix an ob n.'di..jix j. bi. p'ro.st iz'la.z, d. sa š'li. 'u..n, 'ne.. D'ru..u n.'di..ju .'ra.j 'u..n 'na.ši pri'ja.telji an 'na.jd.j 'ri..s, 'na.jdi d'va. 'ti.st.a ... Slo've.nca ot 'to.. An sa .u.'ri.l ž n'ji.mi, po'vi..dli .'se., s. j.n 'da.l an 'fu.nt, blo s'tu.. 'li..r, j. bi. razd.l'je.n na s'tu.. p'ja.st.r an 'fu.nt, 'ne., j. bi. š. k.r 'sa..d 've.lik, 'ne.. 'Re.ku, 'to. 'm..ta, 're.ku, za 'v..s, 're.ku, za 'ka.ku 'pi.vu v.'li.ku t.'ku.., 're.ku, 'sa.mo, 're.ku, ce p'ri.tta x 'n..n, 'ne.. / 'Po.tle …. 'ja., 're.ku, 'sa.mo 'na. 'vi..n, c. v.s sp'ri.mi. 'O.rko s'vi..t, za 'ma.lo, Slo've.nci, ka'ku.. d. n.s na sp'ri.mi, 'ne.. 'A., 're.ku, ma je pr.v.'li.ka st'va.r za po'vi..st, 're.ku, v.n 'na. po'vi..n. Ce c'ta. p'ri.tta, 're.ku an 'po.le 'bo.sta že 'vi.dli. J. blo 'ri..s, 'ti.sti sa bli 'ce.tniki. D.: 'A.. SP.: P'ri..t sa u'te.kli d'ru..i u parti'za.ne, 'ne.. 'Sa.mo mi 'te..a / splox 'ni.smo 'n..c 'vi..dli. Smo 'vi..dli za Jugos'la.vju, D.: 'Ja.. SP.: 'ni.smo 'vi..dli, d. sa bli parti'za.ni, 'ce.tniki u 'to.ji 'ze.mji, ki sp'lo.x 'ni.m.š 've.ze (nerazumljivo). D.: 'Ja.. SP.: An 'ri..s, 'po.le smo 're.kli, 'vi..š 'ki., mi u'te.cmo. 'Sa.mo ka'ku.. u'te.ct. Smo 're.kli, 'a.d.n 'da.n, 'k..d.r 'na. bo t.r'ka.j st'ra.že. Blo 'li.x na 'da.n v.'li.ke 'no.ci, n.'di..ja, v.'li.ka 'nu..c, 'ne.. Za ... na n.'di..ju blo 'bu.jš ku'si.lo an še p'la.ca b'la., 'ti.stix 'pa.r 'sa..du, 'ne.. D.: 'Ja., 'ja., 'ja.. SP.: 'K..d.r boj .'si. … / po'te.c.j za p'la.cu, 'ne., (nerazumljivo) mi 'te.k.rt u'te.cemo. An lix t.'ku.. b'lo.. J. blo ... blo ku'si.lo, 'ne., stra'ža.r, .'si. 'ca.kli, .'si. 'ca.kli 'sa..de, za 'ji..st, 'u..nde, 'ne., ... ve'li.ka 'nu..c, bo 'ka.ko 'i.ce, 'ki., 'ne., mi smo u'te.kli. An smo 'te.kli 'u..n sku.s ... m'ri..žu, 'ne., smo š'li., 'xu..dmo u nu s'mi..r, 'ni.smo 'vi..dli 'k..n, smo 'vi..dli, d. d. / po ni 'ci..sti 't..n, ž. p'ri.d.š 'u..n, 'ne., .'ra.mo an p'ri.de bzzz / an kam'jo.n, 'vi..š, si us'ta.ve. 'To. sa n.s u'ja.l, sa bli 'G..rki. D.: A'xa.. SP.: Sa n.s pok'li.cli '.o.r, sa 're.kli, I'ta.lja I'ta.lja, ki 'ni.smo 'mi..l u'be.dnix z'na.ku, sa 'mi.s.nli, d. smo .'si. T.l'ja.ni, 'ne.. 'Ne., 'ne., s. smo Ju.oslo'va.ni. Ma z.'ki. 'ni.mta 'to. ... 'ti.stu ... z'na.k, 'ne.. Z'da.j, k.r smo b'li. u 'G..rciji, .n 'pi.kc smo z'na.l, (nerazumljivo), 'na. s'tu..re, p'ra.va 'ri..c, 'ne.. 'O., sa 're.kli … K.r sa 'p..ršli do nj.x, ..., tabo'ri.šca, sa b'li. / š. pets'tu.. 'me.tru nap'ri., 'ne. … (nerazumljivo) .'ra.mo, 'ne., n.s us'ta.vi Jugoslo'va.ni, 'ne. (nerazumljivo) P'ri.de ta'ko.j, 'vi..š, .n, ku bi 're.ku, .n na're.dnik, 'ne., 'vi.šji 'vo.dnik t.'ku.., 'ne., š'li. 'ce., .a pozd'ra.vli, 'ne.. On j. 'mi... 'si.lu za j.t po'xa.j.t, 'ne.. (smeh) 'I.dite 'na.prijet, še z'da.j si spo'mi.nj.n ku d. bi blo z'da.j, 'i.dite 'na.prijet, 'ta.mo 'vi.djet ce … 'ce.te 'na.šu 'za.stavu i 'ta.mo t'ra.žite. J.st 'ni.s.n zas'to.pu 'n..c. D.: A'xa.. SP.: Š. slo've.nsko t.r'ka.j d. smo z'na.l, 'ne.. T'ra.žite, 'ki. 'ti.ste t'ra.žite, 'ne.. 'Za.stavu bla zasta.va, 'za.stava, 'ne., bla zasta.va. An 't..n, 'ri..s sa 'mi..l zas'ta.vu. P'ri.dmo 'ce., s'ta.. 't..n d.'žu.rni, s'to.j, 'ne.. (nerazumljivo) 'Re.ku, š'ta. t'ra.žite (nerazumljivo) smo s'ta.l ku 'mo.ne, 'ne.. K'li.cu podofi'ci..rja, de'žu.rni, de'žu.rni, 'p..ršu (nerazumljivo), '.u..ru po 's..rpsko, 'ne.. 'Re.ku, z'na.te tal'ja.nsko? On j. 'bi.. s 'Šu.šaka te podofi'ci..r. D.: A'xa.. SP.: S.n 're.ku, 'ja.. (nerazumljivo) Slo've.nc '.u..ru t.l'ja.nsko, d. zas'to.pu, 'ne.. 'Ja., on je z'na.. … 'ni. z'na.. ... 's..rpsko, 'ne. … D.: slo've.nsko SP.: 'Mi 'ni.smo z'na.l 's..rpsko an 'o.n 'ni. z'na.. slo've.nsko, 'ne.. An 'po.le smo po'vi..dli. 'Ja., 're.ku 'do.džite, 'do.džite, 're.ku. Ste g'la.dni? Ta'ko.j 'ta.ke f'ri.tule 'da.. za 'ji..st, 'ta.ke pas'ti..je za s'pa.t, 'ta.ke 'tu.le 'no.t.r, m'ri..že za pru.t ko'ma.rj.n, .'se., 'o.rko, ku d. b 'p..ršli u 'ra.j. D.: A'xa.. SP.: J. 're.ku, d'ru..o 'ju.tro, 're.ku, . 're.ku, bo z'bo.r, 're.ku. So bli tud ofi'ci..rji, an 'po.le 're.ku, v.s prets'ta.v.n 'u..nde an 'bo., k.r po're.ce ma'jo.r, 're.ku, 'ne.. Smo 're.kli, ma 'ki. t.'ku.. 'xu.do. 'Ri..s, 'po.le k.t sa kon'ca.l 'ti.stu / (nerazumljivo), s 'p..ršli 'ti.sti ofi'ci..rji 'u..nde, n.s prets'ta.vi, 'pe.t n.s j. blo 'u..nde. 'P..ršu ka'pe.tan, 'Ba.žovic s. p'ra.vu, an j. '.u..ru, '.u..ru, '.u..ru, '.u..ru, 'ni.smo 'n..c zas'to.pli. 'Mi..rno ku pr.'bi.ti, .'li.x. 'Po.le 're.ku, 'o.dsat 'cu. vam 'je.bet u g'ro.b, ako 'i.dete u parti'za.ne. Mi 'ni.smo 'vi..dli, 'ki. n.n 're.ku. Ste ra'zu.mjeli? 'Ja.. (smeh) D.: (smeh) SP.: Mi smo 'mi.s.nli, d. n.s spra'šu.ve, c. smo z'vi..sti za n'j..x, 'ne.. 'Ja.. Š'ta., 'n..rdu 'ce. u n.s. (nerazumljivo) J. 'p..ršu ma'jo.r, j. 're.ku, 'pu.sti jih 'mo.mce, 'pu.sti. Jer ste ra'zu.mjeli? Mi 'n..c. 'Po.le 'po.šju po 'n...a ofi'ci..rja slo've.nsk..a an on n.n j. po'vi..du, 'ne.. 'Ja., 're.ku, t.'ku.. j., 're.ku, 'to. b'lo., 're.ku v.'li.ka 'vo.jska, 'pu.xno Pri'mu..rcu, 're.ku an .'si. sa š'li. u parti'za.ne, 're.ku, 'sa.mo 'ti.sti 'bu.j z'vi..sti sa osta.l, 're.ku. 'Da.j, j. 're.ku, na 'vi..n, c. 'bo.sta z'vi..sti z 'na.mi … t.'ku.. mi smo … 'Ki. 'c..š s'to.rt? D.: (smeh) SP.: Ce sa T.l'j.ani, 'na. .'ra.mo 'v..c. 'Ja., 'bo.mo. (smeh) 'Ti., an 'u..nde n.s p.rb'li..ci, 'ri..s, 'da.j 'ji..st, .'se.. (nerazumljivo) / Z'ju.tro, d'ru.. 'da.n z'ju.tro 're.ku ofi'ci..r, 're.ku, 'du.. od v.s bi 'bi.. za 'ke.lnerja, 're.ku, 'to. 'ni.mmo u'be.dn..a, 're.ku, sa š'li. .'si. po'xa.j.t, 're.ku. J.st ta'ko.j, s.n s'to.ru. G'ra.n 'ce., 'ne., an 'ki. bon 'di..lu? 'Re.ku, 'n..c, j. 're.ku, boš 'sa.mo 'no.su ofi'ci..rj.n za 'ji..st, j. 're.ku, 'to. ti bo 'do.bro, 're.ku, 'na. boš 'mi... u'be.dn.ga 'ta.k.a 'di..la. 'Ja., ma j.st j.st na ra'zu.m.n 'n..c. J. 're.ku, k.r ti po're.ce 'o.n, j. 're.ku, c. boš zas'to.pu, c. boš ra'zu.mu, 'ne.s mu, an ce na boš zas'to.pu, 're.c 'jo.š 'ni.je 'go.tovo. D.: (smeh) SP.: P'ra.šli, sa p'ra.šli kla'ba.se, 'ja.jce, ... D.: 'Ja., 'ja.. SP.: .'si.x 'so.rt re'ci., 'ne.. Ce 'ni.s zas'to.pu, 're.c 'jo.š 'ni.je 'go.tovo an 'po.le ti po'vi..š 'me.ne, j.s ti po'vi..n an ti po'ne.s.n, 're.ku. U 're.du, Z'ju.tro .s'ta.n.n, sa bli 'ta.ke šo'to.re, 'tu.. blo 'no.t.r po s'tu.. an 'v..c ofi'ci..rju 'no.t.r, .'sa. 'ki.k.rce .'li.x, p.r'ti.ce, ž'li.cce, 'nu..že, 'vi.lce, .'se., .'se. sta.lo ku ša'je.t, 'ne.. An 'z..cn.j xo'di.t 'no.t.r ofi'ci..ji. 'P..ršu an 'mi.ck.n ma'jo.rc, 'ne., 'no.t.r. / J. .'la.du t.'ku.., .'la.du. / Ma 'ki. … 'Ko.nobaru, 'do.dži 'va.mo, j. 're.ku. 'Ko.nobar j. ... 'ke.ln.r, 'ne.. (nerazumljivo) J. 're.ku, 'do.nesi 'ma.lo 'še.cera, 're.ku, 'ne.. Gos'po.dine 'ma.jore, 'jo.š 'ni.je 'go.tovo. (smeh). Ki 'vi..š ti, 'ki. je 'še.cer? D.: (smeh) 'Cu.k.r, 'ne.? SP.: 'Ja., ma z'da.j / z'da.j 'vi..n .'se., ma 'te.k.rt / s.n 'vi..du 'sa.mo za 'cu.k.r, 'ne.. 'Te. ma'jo.r s. 'm... us'r..t, us'ca.t ot s'mi..xa, 'ne.. D.: (smeh) SP.: 'Jo.j, 'mo.mci, 'cu.jte 'mo.mci. (nerazumljivo) J.st .r'da.c ku 'fa..la. S.n 'šu. 'ce. x 'u..n.mu, s.n mu 're.ku, ma 'ki., ma 'ki. s mi 're.ku. 'Ki., 'ki. blo bo, 'ki. 'ra.tlo, 're.ku. Ma 'mo.na, ma s. 'ce.šer j. 'cu.k.r, 're.ku. (nerazumljivo) 'Po.le an 'ca.jt smo bli 'u..nde ... ma n.s j. 'mi..lo, 'ne., 'to. na 'bo.mo tako'le., 'ne.. Smo š'li. š'li. ... ot parti'za.nu an 'ta.ko, 'ne., 'tu.. 'mu..rmo 'j..t, 'mu..rmo u'te.ct an t.'ku.. an t.'ku... 'Po.le smo u'te.kli, 'ne.. D.: Tut 'u..nde sta u'te.kli? SP.: 'Ja., smo u'te.kli na'za.j, smo u'te.kli, 'po.le smo š'li. u Port'sa.jd, ... je ee u … j. b'li.zu 'Su.eza, 'ne., j. Port'sa.jd. 'T..n j. j. b'lo. no v.'li.ko tabo'ri.šce an 't..n sa bli Dalma'ti.nci, ki s. … blo 'to. n.'va.rno, sa j.x u.'zi.l x Ang'le.ž.n ... sa u.'zi.l 'ci..le dru'ži.ne x Ang'le.ž.n 'do.l u u tabo'ri.šce, 'do.l, 'ne.. D.: 'Do.l u 'ka.ku d.r'ža.vu, u Pales'ti.nu? SP.: U u E'gi.pt. D.: 'A., u E'gi.pt. SP.: U E'gi.pt. Port'sa.jd j. u E'gi.ptu, 'ne.. (nerazumljivo) 'T..n sa bli ot'ro.ci, sa bli Dalma'ti.nke, Dalma'ti.nci, 't..n sa b'li., 'ne.. (nerazumljivo) Ot 't..n 'po.le smo u'te.kli an 'po.le smo 'p..ršli / 'do.l, smo 'p..ršli u ... 'p..ršli 'do.l u I'ta.lju, 'ne., 'p..ršli na 'Vi.s, z 'Vi.sa š'li. ... š'li. u Dal'ma.cju, 'ne., u 'pe.tu Preko'mo.rsku, 'ne., an 'po.le .or'u..n. An 'ti.st 'da.n, p'ri..t ku j. blo 'ko.nc 'vo.jske, s.n 'šu. na 'mi.nu. D.: Ma 'ja.. SP.: 'Ti.st 'da.n p'ri..t ku kon'ca.la. / 'O.sm..a 'ma.ja, d.'ve.t..a 'ma.ja kon'ca.la, 'ne.. 'O.sm..a 'ma.ja 't..n na 'U.cki. S.n 'šu. … S.n 'm... ... … K.r s.n 'p..ršu '.o.r, 'po.le s.n 'bi.. p.r 'pe.ti preko'mo.rski, 't..n sa 'nu.cli šo'fe.rje, 'do.l, ki smo bli u 'A.friki, smo si na'va.dli u.'zi.t t.'ku... 'Do.l smo š'li. na .n te'ca.j za tan'ki.ste. In 't..n s.n 'bi.. tudi ...e u l.'te.ci 'ce.ti, ci. ki 'nu.ci … 'Po.tle sa poš'ja.l M.ri'ka.nci 'ni..kne ... v.'li.ke 'ta.nke v.'li.ke, 'ne., ma je 'bi.. 'ni. 'bi. 'ta.nk, 'sa.mo bi. '.o.r ka'no.n, 'ne., 'to.p t.'ku... (nerazumljivo) D.: 'Ja., 'ja.. SP.: S. k.r j. b'lo. … samo'xo.dna arti'le.rija, 't..n sa 'nu.cli 'n...a šo'fe.rja (nerazumljivo) s.'vi..da s.n s.n f'ra.j, ki s.n 'bi.., s.n 'šu. 'ce. an 't..n smo 'p..ršli .or'u..n, 'ne.. J. bi. v.'li.k ka'no.n, 'm... 've.lik ka'no.n, 'm... mitral'je.z, 'm... .'se. u'ko.p. An 'po.le, / ... k. 'no.vo, s. si … si 'u..ze ku t'ra.ktor, ku ... o'nu.. / D.: gose'ni.c.r. SP.: go'se.nic.r t.'ku.., ki .'li..ce s 'ki..tn.mi, 'ne.. An 'a.dna mi ni 'di..lla t.'ku.., 'ne., t.'ku.., sp'lo.x, 'a.dna mi ni 'di..lla. S.n 're.ku, mi 'na. 'di..le. J. 're.ku, 'vi..š 'ki., j. 're.ku, p'ri.t od'za.t, k.r boš 'mo..u, j. 're.ku, ž. p'ri.d.š .or'u..n, 'ne.. (nerazumljivo) 'T..n na 'U.cki, 'to. u u / 'I.stri, 't..n na 'U.cki. D.: 'A:, ma vi ste 'šu. s 'ta.nk.n .or'u..n 'po.le? SP.: 'Ta.nk.n, 't..n na 'U.cki b'lo., 'ne.. An '.o.r b'lo. … sa o'vi.nki 't..n '.o.r po x'ri.bu an mi 'ni. 'ti..lo 'j..t, s.n 'šu. an ofi'ci..r u 'me.ne s 'pu.šu, 'mu..r.š 'j..t, ku d. sabo'ti..r.n. (nerazumljivo) Alora 'ce. m.d .l'di. … 'Mu..r.š 'j..t. 'Ja., 'mu..r.n … 'P..ršli skor '.o.r na 'v..rx, 'ne., 'bi. t.'ku.. o'vi.nk, 'vi..š, s 'ci..ste s. s. … t.'ku.. 'u..nde, 'ne. … D.: 'Ja.. 'ja.. SP.: Z'da.j 'ta.nk 'lo.xko .'ra. tut br.s br.s 'ci..st 'lo.xko .'ra.. Z'da.j .'ra.n 'to. c.'re.s, an 'po.le p'ri.d.n pa 'ce. … Ki s.n 'p..ršu na 'v..rx, / 'bu..x 'vi.., 'ki. 'ko..a, bla na 'mi.na, na 'bo.mba, ki j.st 'vi..n b'lo., ustre'li.la, u't..r.la .o'se.nica an 'šu. u pre'pa.t, šu. u pre'pa.t. 'U..nde b'lo. … t'ri.je 'm..rtvi. J.st s.n ž. 'bi.. ot'pi.s.n. D.: Ma'ri.ja. SP.: J.s s.n 'p..ršu 'no.t.r an ... 'po.tle sa 'x..tro, sa p'ra.vli, sa k'li.cli…, sa 'p..ršli 'po.le 'to. po n.s an 'po.le d. 'p..ršu ofi'ci..r an d. 're.ku … ki j. 'bi.. u d'ru...n 'ta.nku, an 're.ku, 'te. je 've.c 'go.tov, 'ne.. 'T..n … s. j.s s.n 'bi.. ž. ot'pi.s.n, 'ne.. S.n 'le.žu 'no.t.r u k.… u 'k..rvi an bend'zi.ni s.n 'le.žu. D.: O'je.j. SP.: 'Vi.d.š, 'to. 'm..n š. z'da.j 'nu..s, sk'la.n 'nu..s, 'to., 'vi.d.š 'm..n, ki s.n 'm... 'ro.ku na ko'ma.ndi, k. m. s't..r.lo m.'su.. 'do.l z 'me.ne. 'La.j 'to., 'la.j D.: Ma'ri.ja, ma'ri.ja. SP.: 'La.j, 'la.j 'to., 'vi.d.š 'to., 'to., D.: 'Ja., 'ja.. SP.: 'To., 'to., .'se. (nerazumljivo). Zat za mi'no. j. 'bi.. .n v.'li.k 'so.t bend'zi.na, 'ne., d'vi..stu. 'li.tru, 'ne., 'ti.ste m. 'pa.dlo na .'la.vu, 'to. in 'to. j. š'ci.t od 'ta.nka pa t.'ku.., 'ne.. J.s s.n 'mi... .'la.vu m.t š'ci.t.n an bend'zi.nu. Zmec'ka.no, no (nerazumljivo) D.: 'O., 'di.jo, 'di.jo. SP.: Cel'ju.st 'to., 'tu.. splox ni b'lo. … V.s u 'k..rvi, 'ne.. S.n 'bi.. ž. ot'pi.s.n, 'ne., s. 're.ku … An 'po.le ki s.n 'bi.. š. 'ži.., sa mi po.'li..kli 'u..n, sa 'vi.dli, d. s.n š. 'ži.., sa 'p..ršli bolni'ca.rji (nerazumljivo) D.: Vi ste bli u neza'vi..sti, 'ne.? SP.: So pe'ja.l u La.'ra.n, ot 't..n sa pe'ja.l pa u ... / Bu'zet an 'po.le z Bu'ze.ta s.n 'šu. pa u u Lub'ja.nu. // D.: Ma 'do.st v.s j. b'lo. 'no.t.r u 'ta.nku? SP.: 'E:, 'še.st n.s j. b'lo.. O'be.d.n 'v..c 'ni., o'be.d.n … D.: An 'sa.mo 'vi. ste pre'ži.vu? SP.: 'A.den d'ru..i 'bi.. še, ki .a 'ni.s.n 'po.le .n'ku.l 'v..c 'vi.du an š'ti..rje / 'u..ni sa bli .'si. sa bli 'm..rtvi, .'si. 'm..rtvi. An 'li.x ot 'ti.stix, ki s. bi. u'bi.., od 'ti.stix j. bi. 'a.d.n 't..n b'li.zu 'na.še 'Mi..re, 't..n b'li.zu, 't..n b'li.zu Ko'zi.ne, 't..n da'ma.. D.: 'Ja., 'ja.. SP.: ..., j.st š. z'da.j na 'vi..n, / 'ti.st m. 're.ku, j. 're.ku, j. 're.ku, 'fa.ntje 'ri..šta si, k. … 'fa.ntje, 'ri..šta si, d. s.n 're.ku, 'ne., pri.t ku smo š'li. u pre'pa.t, 'ne., an 'ti.st j. 'ta..nu skoc'ni.t 'do.l, d. s. 'ri..šu. / D'ru.x pri'mi..r. 'T..n p.r 'na.ši 'Mi..ri, smo b'li. an smo 'ri.l kam'pi..r t.'ku... An j. 'p..ršu 'u..nde 'a.d.n an j. '.u..ru z 'na.šu 'Mi..ru, 't..n j. 'tu..j 'ta.ta, 're.ku, 'ja., 'ja., s. z'da.j s't..r, 'ja., 'ja.. 'Ci.. 'bi..? 'Bi.. tut 'bo.rc, 're.ku. 'Ja., 'ja., s. bi. preko'mo.rc. 'Ja., s. tut 'mu..j 'ta.ta 'bi.. preko'mo.rc. T.'ku.. 'p..ršlo, 'p..ršlo 'u..n, d. 'ti.st k. m. 'ri..šu. D.: Ma 'ja.. SP.: 'Ti.st, ki s. 'ri..šu, j. j. 'bi.. n.'vu..d ot 'ti.ste 'ti.ste … An .a j. … 'ni.s.n 'vi.du nik'da.r 'v..c. 'Te.k.rt s.n si … smo … 'p..ršu on 'u..nde, smo si 'vi.dli. 'O.n an m. po'vi..du 'po.tle, d. ka'ku.. 'po.tle b'lo.. D. j.s s.n 're.ku, 'fa.ntje, 'ri..šta si. S.n 'šu. 'do.l x 'fa.nt.n. On j. s'ko.cu 'u..n 'u..n an s. 'ri..šu. Ti s 'ri..šu 'me.ne, j. 're.ku, 'ne., s. blo tud 'ri..s, an j.s s.n 'ri..šu 'te.be. D.: Sta bli s'ku.p 'no.t.r u 'ta.nku, s 'ti.st.n 't..n? SP.: S 'ti.st.n 't..n. D.: Ma'ri.ja. SP.: 'Mi.sl.n, j. .n p'ri.m… 'ta.k 'cu.d.n pri'mi..r, t.'ku.., d. smo si .'ku.p 'na.jdli, po p.d.'se.tix, po p.d.'se.tix 'li..tix. 'Sa.mo d. s.n j.st 're.ku, 'fa.ntje, 'ri..šta si, 'ne., j.s s.n 'vi..du ž., d. .'ra.mo ž. u pre'pa.t, 'ne., on . s'ko.cu t.k'r..t, 'ne., *an s. 'ri..šu.* D.: *Ma bi. od'zu.na* s 'ta.nka? SP.: 'Ja., 'ta.nk j. bi. otk'ri.t na 'v..rxu. D.: A'xa.. SP.: Bi. otk'ri.t, k. 'bi.. … j. p'ra.. 'ci... 'ta.nk, 'sa.mo na 'v..rxu D.: Ma 'ki. j. bi. od'zu.na s 'ta.nka? SP.: 'Ja., 'ta.nk j. biu otk'ri.t na 'v..rxu … (prekinitev) D.: 'A. SP.: Bi. otk'ri.t, k. 'bi.. … j. p'ra.. 'ci... 'ta.nk, 'sa.mo na n.n 'mi..stu 'bi.. pok'ri.t, j. blo p'lo.šca, '.o.r ka'no.n, 'ne., d. s. ob'ra.c.lo, 'ne., samo'xo.dna artile'ri.ja bla, 'ne.. 'Ni. bi. … 'ta.k … p'ra.. 'ta.nk, p'ra.. 'ta.nk, 'sa.mo na'mi..sto 'mi..t c.'la.du na 'v..rxu '.o.r, bit pok'ri.t, d. sa .'la.dli o'ku..le j. 'mi... ka'no.n, d. s. 'v..rtu o'ku..le, 'ne.. In k.r 'vi.du, d. s.n 're.ku t.'ku.., on j. s'ko.cnu 'do.l an s. 'ri..šu, 'ne.. J. 're.ku, 'ti. s 'ri..šu 'me.ne an 'j..s 'ri..š.n 'te.be. Ki c. 'na. bi b'lo. n'j...a, 'me.ne 'na. bi blo 'v..c, 'ne.. Ki 'o.n, k.r j. 'p..ršu 'do.l, 'vi.du 'u..nd., d. 'u..nde s.n … ki poz'na.š clo'vi..ka, al j. 'ži.. al j. 'm..rtu, ki na '.i.be, 'ne.. *'Po.le …* (prekinitev) D.: *An 'k..n* sa v.s pe'ja.l 'po.le? SP.: 'Po.le sa mi pe'ja.l u 'bo.lnicu u Lub'ja.nu, od 'u..nde u Bu'z.et u 'bo.lnicu, 'ne.. Sa 'mi..l u Bu'ze.tu 'bo.lnicu, 'ne.. (nerazumljivo) 'Te.k.rt j. bla 'bo.lnica buj t.'ku.., / za 'si.lu, 'ne., parti'za.nska, 'ne.. 'Ni.sa 'mi..l 'ki. 'ji..st 't..n, 'ne., 'ji..st, 'ni.sa 'mi..l ... 're.dnu ... D.: 'ja., 'ja. / pres'k..rbu. SP.: Sa no'si.l 'no.t.r .ld'je. 'u..nde, 'ne.. An .'sa.k, k. 'p..ršu, j. 'r..t 'vi.du 'ti.ste … ... tut 'ti., ce p 'p..ršla, bi 're.kla, po'ka.š mi 'ti.st.a ki … vo'ja.ka, 'ne.. J.s s.n bi. 'ci... za'vi.t, u 'gi.psu, 'to. s.n 'mi... (nerazumljivo), 'to. s.n 'mi... (nerazumljivo), D.: 'Ja.. SP.: 'la.stike 'to., d. sa mi d.r'ža.l cel'ju.st, 'to. nap'ri. ž.'li..ze 'to. an 'ro.ku t.'ku.. s't..r..nu t.'ku.. / Ki u'm..rje, 'tu.. s.n pa š'li.šu, ki u'm..rje p're.c, j. 're.kla… (smeh) D.: Ma'ri.ja. Ma vi ste 'bi.u p.r za'vi..sti *ž. 'te.k.rt?* SP.: *'Ja., 'ja.,* p.r za'vi..sti, p.r za'vi..sti, s.n 'bi.. u n.za'vi..sti nix de'se.t d'ni., u n.za'vi..sti, 'sa.mo 'ni.s.n 'mo..u ne '.i.b.t ne 'ji..st tud 'ne.. San 'j..du s c.'ri..v.n, 'ne., ki cel'ju.st 'to. ni. 'di..lla 'to., ki od u'da.rca 'po.k.nla 'to., 'ne.. D.: 'Ja., 'ja., 'ja.. SP.: An 'po.le sa mi 'mo..li mi 'ji..st, 'ne., an 'po.le s.n bi. t.'ku.. … an 'po.le pa … K. 'p..ršlo za 'T..rst, k.r sa 'p..ršli / M.ri'ka.nci u 'T..rst, 'ne., 'u..nde blo n.'va.rno, sa mi poš'ja.l u Lub'ja.nu. D.: A'xa.. Ma 'ca.kte, an ka'ku.., ki ste 're.ku u 'G..rcji, sa bli 'ce.tniki. Ma ki 'ce.tniki sa 'te.k.rt ž. u'te.kli al ki, d. sa b'li. u *'G..rciji?* SP.: *'Ja., 'ja., 'ja., 'ja., 'ja..* 'Tu.. blo u E'gi.ptu, sa bli *'ce.tniki.* D.: *'A., u E'gi.ptu.* SP.: U E'gi.ptu, u E'gi.ptu. 'Ja., si'vi..d., oni / sa u'te.kli … 'Ti.sta kral'je.va 'vo.jska … D.: 'Ja.. SP.: ... r.'ci.mo, 'k..d.r j. bla ras'pa.t I'ta.lje, 'ne., oni sa 'vi..dli … mor'na.rji al 'ka.ke (nerazumljivo) sa u'te.kli nap'ri., 'p..ršli 'do.l do do do So'lu.na, do 'G..rcije, so u'te.kli u E'gi.pt, 'ne., u'te.kli u E'gi.pt. Tut k'ra.lj j. u'te.ku u E'gi.pt, k'ra.lj ... D.: k'ra.lj 'Pe.*ter* SP.: *'Pe.ter, 'ja..* J. on 'do.l 'po.tle k'li.cu po 'ra.dju 'do.l .'sa. 'ti.ste d.rža.l'ja.ne, k. sa … ku zdaj r.'ci.mo, 'do.st Slo've.ncu j. u A'me.riki al pa A.st'ra.lji … .'si.x j. k'li.cu kot ... /d.rža.l'ja.ne Jugos'la.vje, p'ri.tta 'to. an 'to., si bo for'mi..rla 'no.va v'la.da, 'no.va 'vo.jska, 'ne.. Z.'tu.. so bli 'ce.tniki 'ce.tniki do'li... D.: A'xa.. SP.: In mi smo b'li. … ... 'ti.ste, k. blo p'ri..t ... bli .'se. 'ti.sti u'je.tniki ... Ang'le.ži, k. sa bli u T.l'ja.nski 'vo.jski, sa bli u 'A.friki, 'ne., u o'nu.. … D.: 'Ja.. SP.: In .'si. 'ti.sti, k. sa 'p..ršli Ang'le.ži, k. sa u'ja.l .'sa. 'ti.ste ujet'ni.ke t.l'ja.nske D.: 'Ja.. S.P.: .'se. Slo've.nce, sa si 'ja.vli za Slo've.nce in sa 'po.le j.x Ang'le.ži k'la.dli k'ra.lju ... D.: 'Pe.tru SP.: 'Pe.tru, 'ne.. Ki on j. p'ra.šu, 'ne. … In sa … 'po.le sa …, j. 'ni..ki 'bu.jšix ... batal'jo.nu ... 'po.le so n.s … so bli m'la.di 'fa.ntje, / .'si. prosto'vo.jci, .'se. … 'tu.. blo … D.: 'Tu.. so bli 'po.le prak'ti.cno 'ce.tniki? SP.: 'Ja., 'ce.tniki sa b'li., *'ce.tniki.* D.: *Slo've.nski 'ce.tniki?* SP.: Oni sa 'vi..dli, d. sa 'ce.tniki, 'po.tle pa oni sa n.r'di.l r.vo'lu.ciju pr.t ... 'ti.st.n … sa si us'ta.l .n vi'ce.r, sa n.r'di.l sabo'ta.žu, sa pomec'ka.l .'sa. 'ti.ste (nerazumljivo) in sa u'te.kli 'po.tle u u u ... D.: u parti'za.ne SP.: u par'ti.zane, 'ne., u'te.kli, sa n.r'di.l …. D.: Ma Slo've.nci ver'je.tno, 'ne.? SP.: 'Sa.mi … D.: Slo've.nci, ne? SP.: Sa.mi Pri'mu..rci, 'sa.mi Pri'mu..rci. D.: A'xa.. SP.: S. 'm..n š. '.o.r (nerazumljivo) D.: A'xa.. SP.: In 't..n … ma mi … ka'ku.. 'c..š ti 'vi.d.t, d. sa 'ce.tniki. / Mi smo 'vi..dli, d. j. 'ni..ka us'ta.ja u Jugos'la.vji, 'tu.. smo 'vi..dli, sa n.s 'mi..l za ban'di.te an 'ta.ko, 'ne., 'sa.mo d. sa parti'za.ni, d. sa 'ce.tniki, d. sa *'u.staši …* D.: *d. sa 'bi..li* SP.: .'sa. 'pi.sme, k. smo p.r'ja.l, j. blo .'se. cenzu'ri..r.no, c. kul'ki. j. b'lo., sa (nerazumljivo), d. 'ni.smo 'vi..dli. 'Pi.s.t … Tut j.st s.n 'pi.su da'mu., s.n u 'G..rciji, ma 'ne. 'ci.. (nerazumljivo). Mi ki smo b'li. u 'G..rciji, .n'ci..r na'pi.s.no, ... 'ci..ki smo, ki 'na.še 'pi.sme sa bli cenzu'ri..r.ne, 'k..d.r sa 'p..ršli u I'ta.lju, 'ne.. C. blo 'ki. n.v.'ja..no, blo .'se. zb'ri.s.no, 'ne., d. smo zd'ra.vi an 'ta.ko, pa 'pi.še, d'ru..o pa 'n..c, 'ne.. Ki mi 'ni.smo n.r'di.li … D. je us'ta.ja, smo 'vi..dli, ma d. sa ta ta 'ta.ke r.'ci. 'to., … D.: An 'do.st 'li..t ste 'mi... 'te.k.rt? SP.: 'J..st? D.: 'Ja.. SP.: Dvaand'va.jst, tri.nd'va.jst 'li..t, o… od enaand'va.jst.a … od d'va.jst, ki 'ni.s.n š. 'mi... d'va.jst, s.n 'šu. x vo'ja.k.n, 'ni.s.n š. 'm... d'va.jst 'li..t, an s.n 'p..ršu da'mu., s.m 'm... pet.d'va.jst. / 'Pe.t 'li..t 'vo.jske. D.: A'xa.. An 'po.le 'do.st 'ca.jta sa v.s zd'ra..j.li 't..n u *'bo.lnici?* SP.: *De've.t* 'mi..scu. Od 'mi..sca 'ma.ja do do do p.rv… skor de'ce.mbra, s.n 'p..ršu da'mu. na d'va., t'ri. janu'a.rja. D.: A'xa.. An 'du.. 'bi.. š. 'te.k.rt 'do.l z 'va.mi? SP.: Sa b'li. pr.d mi'no., 'ne. z mi'no., sa b'li., j. 'bi.. 'Ru.do s Pod'do.ba, D.: 'Ja.. SP: 'Pa..li K'li.ncu, 'do.l 'Pa..li me'ka.nik D.: A'xa., a'xa., 'ja., 'ja.. SP.: 'Do.lfi K'li.ncu, 'su..j b'r..t, 'Da.rko od 'E.me, 'ti.st 'Da.rko, ki sa .a u'bu.jli 'do.l, 'do.l …, 'Da.rko, 'na. poz'na.š? D.: 'Ne.. SP.: 'Ci..k. 'Du.š.n. D.: 'A., 'ja., 'ja., 'ja., 'ta.ta od *'Du.š.na.* SP.: *'Du.š.n,* 'ne., b'r..t, b'r..t. D.: 'A., b'r..t, 'a.. SP.: Ta sta're.jši b'r..t. On j. 'bi.., 'ca.ki, 'Ru.di, oni sa b'li., 'o.ni sa b'li., 'ja.. 'O.ni sa bli ujet'ni.ki … D.: 'Ja.. SP.: 'A., 'ja., Ci'ri.l ... (potrka po mizi) P.r'šo.lju, b'r..t od 'I.fcu D.: A'xa., a'xa.. SP.: ki j. um'ra.., k. 'm... 'O.lgicu 'Na.nd.… ... Kop'ra.lj.vu. D.: A'xa.. 'Ti.ste pa 'na. 'vi..n. SP.: 'Ja., za 'že.nu 'm... 'O.lgicu Kop'ra.lj.vu. D.: A'xa., a'xa.. SP.: 'O.n j. bi. u'ja.t, j. 'bi.. tud do'li... 'Ti.sti sa b'li.. Ma j.st j.x 'ni.s.n … 'sa.mo 'te..a s.n 'vi.du, 'sa.mo 'te..a C.'ri.la s.n 'vi.du, d'ru..ix 'ni.s.n … D.: Ma vi ste a'lo.ra '.u..ru po t.l'j.ansko sku.s s 'te.mi …? SP.: S 'ku..m? D.: S 'te.mi ... vo'ja.ki 'do.l, 'ne., 'mi.sli.n, 'ni.ste 'mi... u'be.dn..a Slo've.nca? SP.: 'Ne.. D.: Ka'ku.. sa pa 'vi..dli, d. ste Slo've.nc? SP.: 'Ja., s.n si 'ja.vu. D.: 'Ne., 'ne., d'ru..i vo'ja.ki. SP.: 'A., d'ru..i vo'ja.ki, 'ja., 'ja., 'ja., 'ja., 'ja., 'pe.t n.s j. blo 'to., 'pe.t n.s j. b'lo., sa sa …, ma ne ot 'to., z Vi'pa.ve, s Pos'tu..jne, 'ne.. In 'a.d.n j. 'bi.., 'ti.st j. um'ra.., j. bi. e'di.ni p.r buj b'li.zu, d. bi. 'to. s Ka'na.la, S'ta.nic, 'to. z An'xo.v.a. 'O.n j. 'bi.., 'po.le 'ni..k.n 'Vi.cic 'do.l z ... / Tre'bu.še an pa s Pos'tu..jne. 'Ru.stja, 'o.n j. š. z'da.j 'ži... On j. 't..n u u Pi'ra.nu. 'Ti.stix 'pe.t smo bli .'ko.p Slo've.nci. 'K..d.r smo bli .'ko.p, smo s.'vi..da Slo've.nci … Tut po p'rii.mkix, 'ne. … D.: 'Ja., 'ja., 'ja.. SP.: 'K..d.r sa k'li.cli, r.'ci.mo, t.'ku.. sa b'ra.l, 'ne., Tere'ži.ni, D'zi.ndzi .'sa. p'rii.mke, 'po.le sa 'p..ršli do n.s, sa 're.kli, s'je.te 'tu.ti, sta .'si.. Ki 'ni.sa z'na.l / D.: 'A., 'ja., 'ja., 'ja.. 'Ni.sa z'na.l preb'ra.t, 'ne.. SP.: 'Ja., 'Bi.zjak, 'ne., S'ta.nic an 'ta.ke, Med've.šcek, 'ne.. D.: (smeh) SP.: K. j. b'lu.. … 'Ja., te sa bli z mi'no., ma 'po.tle 'ni.sa bli 'v..c. J. bi. 't..n ... z 'Ni..bl..a, d'va. sa bli u Mi'la.nu, 'ja., an tud 'o.ni, Po'le.ncic, 'Jo.ško Po'le.ncic, 'ti.sti Po'le.ncici, ki sa s Sne'ža.c. D.: A'xa., a'xa.. SP.: Ki sa u k'li..ti. D.: 'Ja., 'ja.. SP.: 'Ti.sti, 'ti.sti … 'Ti.st j. bi. z mi'no., 'po.le bi. 'ni..k.n Koren'ja.k an Med've.šcek sa … 'to. od B'ri.cu u Mi'la.nu, u Mi'la.nu. 'Po.le k.n sa š'li. z Mi'la.na, n.s razpore'di.l, 'a.dni sa š'li. 'ce., 'a.dni 's..n, 'ne.. D.: Ma 'vi. ste bi. .pok'li.c.n u 'vo.jsku an ste 'šu. di're.ktno u Mi'la.n. SP.: Di're.ktno u Mi'la.n. *'Vi..š …* (prekinitev) D.: *Z.'ki.* pa u Mi'la.n? SP.: Sa ki … 'k..m.r ti 'pu..šji, 'ne.. 'Te.kart sa poš'ja.l t.'ku.., 'te.k.rt blo t.'ku.., 'e.d.n 'bi.. u Mi'la.nu, 'e.den u To'ri.ni, 'e.den u 'Ri.mu, 'e.den u Bo'lo.nji. D.: A'xa.. SP.: Blu. t.'ku... 'Ci..ki … T.r'ka.j regi'me.ntu … .'si. regi'me.nti, k. sa b'li., r.'ci.mo (nerazumljivo) sa 'ra.bli … j.s 'nu.c.n 'o.s.nstu. vo'ja.ku, j.s 'nu.c.n 'se.d.nstu. / an 'po.tle sa poš'ja.l poš'ja.l na na ... 'ti.ste ... 'o.pcinu ku j. Go'ri.ca .n 'ta.ko, 'ne., an 't..n 'k..d.r raspore'do.j vo'ja.ke, 'ne., 'ti. 'pu.jd.š 'to., 'ti. 'pu.jd.š 'to., 'ti. 'pu.jd.š 'to., 'me.ne dol.'ti..lo u u Mi'la.no. D.: Ki pa 'do.l ki sta bli r.'ci.mo u 'G..rciji an 'do.l u E'gi.ptu, sta 'mi..l ki s'ti.ka s tem s 'te.mi prebi'va..cmi, 'G..rkmi an *tu.?* SP.: *'Ne., 'ne.,* 'n..c, 'n..c. 'P..rvo 'di..lo, A'ra.pci š. z'da.j, š. 'd..n.s …, j.s j.x so.'ra.ž.n (nerazumljivo), ki sa *xi'na..ski* D.: *'Ri..s?* SP.: 'Tu.. j. na 'ta.ka … .n 'ta.k 'na.rod, d. d. … D.: A'ra.pci? Te Pales'ti.nci 'do.l? SP.: Te Pales'ti.nci, 'ja., 'ja.. D.: An z.'ki.? SP.: 'Ja., t.'ku.., 'o.ni ... si ž.'li..l, na 'vi..n 'ki., sa… samos'to.jnu d.r'ža.vu, 'sa.mo sa sa 'li..ni ljud'ji.., 'ta.ki l.'nu.xi, *'ta.ki …* D.: *Ma tud* u E'gi.ptu, 'ne.? SP.: 'Ja., u E'gi.ptu, 'ja., 'ja.. 'Tu.. so b'li. … K.r smo 'p..ršli u E'gi.pt, 'p..rvo 'di..lo, ki smo 'vi.dli, smo 'vi.dli 'n...a Ang'le.ža na 'ko.nju in z 'bi.c.n D.: 'Ja.. SP.: z 'bi.c.n. 'Tu.. n.s j. pr.'su.nlo. Ma j. 'ri..s, ku sa p'ra.vli, d. sa Ang'le.ži 'tu.kli bi…, 'ne., 'su.žnje .n 'ta.ko, 'ne.. 'Sa.mo po 'o.smix d'ne.vix, ki s.n 'bi.. 'do.l, bi 'tu.ku j.x še 'bu.j. D.: (smeh) SP.: Ma'ri.ja. Sa 'di..lli pi'to.n, D.: 'Ja.. SP.: t.'ku.. d. pa'lo.ta, 'ne., … Na pa'lo.tu j. bi. z'va.z.n št'ri.k, 'ne.. 'A.d.n j. 'lo.žu t.'ku.. pa'lo.tu, 'u..ni j. 'mi... s št'ri.k.n, j. po'ta..nu … D.: (smeh) SP.: 'U..du sa 'da.jli 'u..du u t're.x. Blo 'lo.xko d'va.jst 'me.tru, u t're.x s 'ti.st.n 'ti.st.n žbanja'du..rj.n. U'li.vli t.r'ka.j d. d. ni š'lo. c.'re.s, 'ne.. Ma 'li..ni … T'r..m za 'ne.st, an t'r..mc, š've.l.r 'ta.k, 'ne., D.: (smeh) SP.: t.r'ka.j d. sa .r'va.l .'si., 'ne., 'a.d.n otcp'ri..t, 'a.d.n od'za.t, u 'še.stix, 'a.dnu 'ri..c bi 'lo.xko p.r'ne.sli u d'vi..x, š. bi na blo 'ki. 'ne.st. .'sa.k 'e.na 'ra.ma, sa xo'di.l t.ko'le. … D.: (smeh) SP.: 'Po.le d. sa 'mi..l .'li.x ko'ra.k, sa 'pi..l, 'e.ni '.a.li 'e.ni o 'e.ni 'xu.. An k.r sa 'p..ršli do do do 'ci..ki 'm... za 'bi.t t'r..m, 'ti.sti k. so b'li. na 'li..vo, so š'li. p'ro.c, 'ti.sti, ki so b'li. na 'di..sno, so n.r'di.l 'sa.mo t.'ku.. … D.: (smeh) SP.: 'Pa.du t'r..m, pa sa si o'b..r.nli. D.: (smeh) SP. Ma'ri.ja, 'li..ni ku .'ri..x. Za k'ra.st … AP.: Ka'ku.. j., .'ra. 'ki., .'ra.? D.: G'ra., .'ra.. SP.: za k'ra.st … 'p..rvo 'di..lo pok'ra.d.j, k.r ki 'vi.d.j. D.: 'Ri..s? SP.: 'Fu.rbi sa b'li. te ... 'p..rve k'la.se. .'si. sa pa / 'na. boj k'ra.dli za 'ži.veš, sa k'ra.dli o'ro.žje, tut ce sa 'p..ršli, 'tu.. .'se. pok'ra.dli, k.r sa sa … ti .'la.di u 'te.be an ti 'm..j za 'no.rca. Ce ti 'mu..ri (nerazumljivo). 'Vi..rvi mi. D.: An 'te. 'Si..rci an 'te. 'dol, .'se. kum'pa.jn? SP.: Kup'ma.jn, s. s. smo š'li. sku.s 'to. 'do.l, 'ni. blo 'vi.d.t … / 'Tu.rcja t.'ku.. 'ri...na d.r'ža.va, st'r..šno 'ri...na. D.: 'Tu.rcja? SP.: 'O., 'ri...na, 'ri...na, 'ri...na (nerazumljivo) AP.: 'Ja., 'te.k.rt, ma z'da.j 'lo.xko 'bu.jš. D.: 'Te.k.rt. SP.: 'Ja., 'te.k.rt, 'te.k.rt, 'ne. vo'ja.ki … / s. Bal'ka.n j. (nerazumljivo). 'Vo.jska, 'ne., ki bi mo…, ni b'lo., 'ne.. ... K.r smo š'li. c.'re.s, 'po.le s.'vi..d., k. .'ra.š … .'ra. 'cu.x nap'ri., / s. us'ta.vu zar.t pot'ri..be, 'ni..dar u 'mi..sti. Ni.'da.r d. bi na 'ko..a …, d. bi na 'ki. … S. 'vi..š, 'u..nde r.'ci.mo us'ta.ve 'cu.x, bi 'lo.xko 'ki. …, d. 'na. bo 'ta.kix ... džum'bu.su, da us'ta.vli 't..n na sr.t / pol'ja.n, c. blo pot'ri..bno, 'ne., an 't..n, s. 'vi..š, ta'ko.j sa 'p..ršli .ld'je. 'p..ršli b'li.zu, 'ne., an sa n.s p'ra.šli, 'ne., an 'mi., 'ki. smo n.r'di.l, p.r'da.l 'šu..lne za nu 'li..ru al 'ki. t.'ku... 'Po.tle, 'ti.sti, ki sa 'mi..l ... b.r..'ši.ne t.l'ja.nske, 'ti.ste, ki sa b'li. … 'ti.ste, ki sa bli 'du..e, s 'do.bu nu 'li..ru, tut pud'ru..u 'li..ru. S. … ki 'o.ni sa 'nu.cli za b.r'.e.še. 'Bi..le. D.: 'Bi..le, 'ja.. SP.: Ki 'o.ni 'nu.ci 'bi..l… sa bli 'bi..le… c. sa bli 'bi..le, s. j.x p.r'da.., k.r s j.x 'm.... K'ra.tke pa 'ni.ti (smeh) 'ni.ti nu 'li..ru 'ni.sa 'di..lli. D.: 'Ja., 'ja.. SP.: 'Mi smo .'si. p.r'ri..zli j.x, 'ne.. 'Sa.mo c. j. 'du.. 'm... še 'du..e, *j. par'da...* D.: *J. p.r'da.., 'ja..* SP.: An t.'ku.. blo (nerazumljivo) D.: 'Ja., 'ja.. An 'ka.ki sa pa 'G..rki? SP.: 'Ja., 'G..rki lix t.'ku.. sa b'li. … 'ja., 'be.n, 'G..rki …, zdaj 'na. 'mu..r.š ra'cu.nt, ki 'vi..š, d. si 'bi.. / p.r'si.lni vo'ja.k 'u..nde. D.: 'Ja., 'ja., s.'vi..da SP.: ... 'ni.sa bli tud .l'ju.dni. 'Si.c.r pa 'ni. blo t.'ku.. 'xu.do u 'G..rcji, sa b'li. … 'Sa.mo 'vi..š, k. b'lo. / 'la.kota an za 'la.kotu n.r'di.š .'se.. K.r j. 'la.kota, ... si iz'da.j 'a.d.n d'ru.z.a. T.'ku.. smo bli 'mi. 'la.cni, sa bli 'o.ni 'la.cni, sa 'o.ni u'mi..rli od 'la.kote an 'mi., 'ne.. T.'ku.. d. zar.t 'la.kote … 'Na. 'mu..r.š 'v..c pr.'so.d.t, k.r j. c'lo.v.k 'la.c.n, j. ..r'du.. po'vi..st, ma j. j. … 'Ta.ta 'vi..du za x'ce.r, d. š'la. z vo'ja.k.n an j. 'pu.stu, 'sa.mo d. mu 'da.la .n 'ko.šc k'ru.xa. J. bla *'la.kota.* D.: *'Ni.sa nor'ma.lne* raz'mi..re, 'ne.. SP.: Ni b'lo., 're.cmo x'ra.ne ni b'lo. / 'Mi. smo 'mi. smo 'mi..l 're.dnu x'ra.nu .'sa.ki 'da.n, 'ne., 'sa.mo lix t.r'ka.j j. b'lo., d. lix t. z'je.zlo, d. bi 'j..du š. 'v..c. D.: Lix t.r'ka.j, d. sta pr.ži'vi..l. SP.: Pr.ži'vi..l, 'ja.. Tretje besedilo (Dobrovo, Drnovk) L. –Alojz Markocic (Lojz), P. – Jožef Sirk(Pepi) Posneto v Drnovku,27.avgusta 2003 D.: 'Ki., ste 're.ku, z.'ca.l sta os..nšti.rde'se.to, 'ne.? L.: 'Ja., mi si z'di., d. os.n.nšti.rd.'se.t.a smo z.'ca.l, 'pe.t.…, pet'na.jst.a, se'te.mbra, ob v.n'di.mi, 'ne., 'ja.. P.: Ob v.n'di.mi. L.: 'Ja.. 'K..d.r ki smo to .do'bi.l 'na.log ot Kod.r'm..ca 'Do.lfota, 'ne., mi, / 'ti. si v.'ci.na 'xo.du (nerazumljivo), smo š'li. po ... va'si..x, po kl.'ti..x, po'ku.š.t in p'ra.š.t po 'ko.lk pr.'da.j in (nerazumljivo) 'vi.no, 'ke.ro u'ze.m.mo, 'ne.. P.: 'Ja.. L.: Na b.'to.n za'pi.s.l al pa ši'ni..r.l. Te smo mi … do… b'li. do'ko.rdo, d. si .a u'za.me, 'ne.. 'Sa.mo zd'ra.v.n smo tut 're.kli, ce pa 'ti.sti, ki p'ri.di, boj 'vi.dli, d. (nerazumljivo), si .a 'lo.xko z'be.r.j, 'ne.. 'Ni. blo 'mu.s, d. sa 'ti.st.a .'za.l, 'ne.. In t.'ku.. d. / 'na.rod ni 'm... op'ra..ka, ni 'm... 'n..c fa'di..e za 'da.t 'vi.no (nerazumljivo) … 'E.nkr.t s.n bi. 'j..s, 'ti., pa bi. 'Ru..c. / P.: 'Ja., 'ja.. L.: J.s s.n v.'ci.na 'mo..u 't..n ki s.n r.z.r'vi..ru. P.: 'Ja.. 'Ni.smo .'se. 'da.jli, 'ne.. L.: 'Ja.. P.: .'se. 'vi..dli na 'p..rste, 'ne.. L.: (nerazumljivo) 'Ka.ke 'so.de … z 'v..rxa 'do.l po c.'ri..vix. P.: An 'di..lli s 'ti.st.n k'.i.nc, smo 're.kli k'.i.nc 'te.k.rt. L.: 'Ja.. 'Tu.. j. ... 'so.d o ot s'tu.. 'li.tru. P.: 'Ja., 'ja.. L.: J. 'ta.k ... k'.i.nc, 'ne.. P.: 'Ja., 'ja.. L.: in ... z'ju.tro j. blo p'ra.. p.r 'te.n, 'ne.. 'Di..llo u 're.du, 'ne.. An t.'ku.. d. ... o'be.d.n ni 're.ku 'n..c, še 'd..n.s na 're.ci, *'ne.* P.: *'Tu..* j. blo 'sa.mo 'ma.lo, ki sa 'mo..li 'ca.k.t, ki bla 'v..rsta, *'ne.* L.: *'Ja., 'ja.,* s.'vi..da bla 'v..rsta, k.r j. bla s'po.da 'v..rsta, sa 'mo..li 'ca.k.t .o'tu..vo, 'ne.. *D.r'.a.c pa …* D.: *'Ca.kte, * ma 'vi. sta ku'pa.vli 'vi.no? L.: 'Mo.št, *'mo.št.* D.: *'A., 'mo.št.* L.: 'Mo.št, 'mo.št. P.: 'Mo.št. L.: 'Vi.no smo pa xo'di.l po n'j.. na 'du..m, ker sa 'mi..l da'ma. 'vi.no, k.'du..r j. 'm... še 'ki.. D.r'.a.c 'mo.št, k.r j. 'mi... 'du.. 'vo.ju, .a j. p.r'pe.ju u k'li..t. In 'mi.sl.n, d. blo 'te.k.rt po 'se.d.n …, *na 'vi..n, 'na. bon '.u..ru* 'ce.ne, ki 'na. 'vi..n. P.: *'Na. 'vi..n, 'na. 'vi..n.* L.: An t.'ku.. d. d. k.r j. b'lo. 'vi.na po 'B..rdix, smo mi pob'ra.l na 'Do.br.vo u .'ra.t. P.: In xo'di.l z Go'ri.ce '.o.r, u.'zi.l … (prekinitev) L.: 'po.le po nje, s u.'zi.l 'k..m.r k. b'lo.. P.: 'Do.stkr.t j. b'lu.. (nerazumljivo) L.: 'Ja., 'ja., j.s s.n ra'cu.nu 't..ku. pr.b'li.žno 'ta..ž.nt 'xe.ktu, 'ta..ž.nt s'tu.. al 'ni..ki 'ta.k.a .a je b'lu.. / al pa *d'vi..stu.* P.: *ki 'v..c, ki 'v..c.* L.: *Ma 'do.bro,* ma 'mu..r.š … Pa'so.de b'lo. za 'ta..ž.nt t'ri.stu. 'xe.ktu, pa'so.de. 'Sa.mo 'po.le za'te.n k. bla 'li..tna. Smo tut ki 'ni. blo 'k..n 'lo.št an 'po.le smo 'lo.žli 'ce. / an 'po.le 'mi..l 't..n, 'ne.. Tut t.'ku.. b'lo., 'ne.. T.'ku.. d. 'ni. blo na raspo'la..u ku 'd..n.s, k.r s. 'ti..lo, 'ne. pa po'so.t, 'ne. op're.me d'ru..e, no'be.dne re'ci.. Smo .'se. 'ro.cno 'di..lli. P.: .'se. 'ro.cno. L.: 'Ja., 'ja.. P.: ... L.: To'ci.l, spor'nu.v.l, 'ne.. In 'po.tle, 'ne., 't..n k. s. m. / za'di..vlo, 'ne., s. .'za.lo 'ka.rte, 'ne., an 'po.tle s. do'bi.l d'na.r, 'ne., .'sa.k j. 'du.bu s'vo.ju, P.: 'Ja., 'ja.. L.: 'ne. ta'ko.j, nap'ri.mer ot .'la..ne direk'ci.je s So.'ka.na 'do.l. 'Ni.smo 'mi. pla'cu.v.l, 'ne.. Mid'ru.s smo 'sa.mo na'ba..j.l in 'mi..r.l alko'xo.l. *In*… (prekinitev) D.: *Ka'ku..* s. k'li.cla 'fi..rma? L.: *... 'Vi.no Go'ri.ca.* P.: *'Vi.no Go'ri.ca,* 'ja. D.: 'Vi.no Go'ri.ca ku'pa.vlo. L.: 'Ja.. 'Vi..š, 'to. je b'lo. pa … 'Do.brovo j. b'lo. pot ...… ku nabi'ra.lno skla'di.šce, 'ne. 'tu.. je za 'B..rda, 'ne., d. .l'di.e 'ni.so u.'zi.l 'mo.št 'do.l / o'ku..l.. P.: O'ku..le, 'ja.. In u 'Vi.pužix j. b'lu.. *'i.sto.* L.: *U 'Vi.pužix j. blo* pa 'i.sto, 'ja.. P.: 'Bi.. Ško'la.ris. L.: 'Do.l je 'bi.. Ško'la.ris, 'ja.. 'Sa.mo 'to. .'la..ni 'di..l / s. u.'zi.l 'to. na 'Do.br.vo .'la..ni 'di..l 'B..rt. Aaaa, s. b'lo. k.r ži'va.xno. P.: Uuuu L.: .l'di.e s. bli zado'vo.lni, pa ... 'sa.mo 'te.k.rt 'ni. blu. 'vi.na ku 'd..n.s, 'ni.sa bli *vi'nu...radi 'no.vi* P.: *Pa 'ci...* L.: 'Ni. blu. ob'di..l.no, blo 'xi.tro po 'vo.jski, 'ne., blo 'ma.lo 'vi.na, *'ma.lo.* P.: *'ma.lo 'ma.lo* L.: 'Ni. ... .l'di.e … c. 'm... … '.o.r 'Zu.za .a 'mi..l p.d.'se.t 'xe.ktu an nu'be.d.n d'ru.. t.r'ka.j. P.: 'Ti., sa b'li. s Š'lu..r.nca, ... L.: Aaaa, 'Ma..ric P.: 'Ma..ric, 'ja., 'ne. Z'du..ru, *Z'du..ru* L.: *'A.aa, 'Mi..rko* Z'du..ru P.: 'Mi.rko Z'du..ru, 'ja.. L.: 'O.ni, *'o.ni …* P.: *'O.n j. 're.ku,* s'po.r.nta mi, d. p.r'pe.j.n d'ru..o. Pa .'sa.k.rt j. 'ni..ki 'še.nku, 'ne. L.: ma ... 'mo.šta, 'ne. n.n 'n..c P.: 'mo.šta L.: 'ka.k 'li.tro 'v..c, 'ni. .'la.du 'ka.ku 'mi..ru. 'Ma..rici 'li.x t.'ku... Smo j.n 'mo..li p.rp'ra.ft po'so.du, d. k.r so 'p..ršli, so spor'ni.l. Ma so obves'ti.l p'ri..t, d. c. 'mu..rmo, ni j.n nap'ra.vmo P.: 'ki. sa 'mi..l d'ru..o za 't..r..t 'za.di, 'ne.. L.: In t.'ku.. d. d. … kar s. 'da.lo, smo ukunte'na.l. D.: An ka'ku.. sa u.'zi.l, s 'ce.n sa u.'zi.l 'ce.? L.: S pa'so.du. P.: Št.r'ti.ne, *s pa'so.du* L.: *št.r'ti.ne,* na 'u..zu. P.: Na 'u..zu, na 'u..zu. L.: Pa'so.de ... 'pe.t 'še.st 'xe.ktu, ku j. b'lo., od lod'ri.ce od d'va.jstix 'xe.ktu, de'se.tix. Ma ... po'so.da v.'ci.noma. 'T..n na 'u..zix na'va.dnix. 'O.rko, j. b'lo. … P.: 'Po.le '.o.r to'ci.l u 'ti.ste o'nu.. L.: 'ja., 't..n k. s. 'mi..rlo, s. to'ci.lo u 'ta.k k'.i.nc .n 'po.le pre'li.v.lo .n 't..n j. 'te.klo u d'ru.. 'do.l u k'li..t. P.: U k'li..ti, 'ja.. L.: 'Po.le j. bla 'lu.knja na 'v..rxu, k. s. 'lo.žlo c.'ri..vo, d. š'lo. u k'li..t. 'Sa.mo u k'li..ti j. b'lo. pa .'se. nap'ra..j.no, kar j. b'lo. po'su..de, .'se. nap'ra..j.no b'lo.. Z.'tu.. ki 'po.le, c. je pa ... z'ma.jnku p'ro.stor, s. 'p..ršli z Go'ri.ce '.o.r odpe'ja.l, d. n.m s. 'da.l p'ro.stor, / d. smo d'ru..o nap'ra.vli, 'ne.. J. j. š'lo. k.r u 're.du. T.'ku.. d. ..., d. 'ni..smo 'mi..l / o'be.dnix ... P.: ... 'do.bro, je .'se. š'lu.., 'ja., ma 'ti. si bi. nu'ma.lo p're.vic obremen'je.n, si *'bi...* L.: *'Ja., ben* s.n 'bi.., … si'vi..da, s.n 'di..lu 'ta.ke r.'ci. br.s 'šu..l. J.st s.n 'mi... 'sa.mo d'vi.. 'li..ti 'šu..le, 'a.dnu 'šu..lu m. u'ci.l .ospat'nu.nc s Kož'ba.ne an 'a.dno na 'Do.br.v.n, d.r'.a.c 'sa.mo kn'ji..a / .n caso'pi.s. Kn'ji..e pa s'ta.lno b'ra... In k.r … pod I'ta.lju s.n 'bi.. po'mo.žni t.r'.o..c, 'li..sni t.r'.o..c. S.n 'du.bu pri'ja.tla u I'ta.lji, j. ..., ku 're.ci 'do.l, / pod 'Li...n … t.r'ka.j j. za'u.pu u 'me.ne, d. s.n s.n 'du.bu 'di..luce, 'ku.pu '.o.st an si 'lo.tu 'si..ct 'd..rve. D.: 'Ki. ste 'ku.pu? L.: 'Bo.ške. D.: 'A., 'bo.ške. L.: 'Ja. P.: 'A., 'ja., 'ja.. L.: S.n 'm... pet.nd'va.jst, t'ri.d.set 'di..lucu / na V.r'xu.ji, 'po.tle b'lo. .o… '.o.r p.r Ko'ba.l.rju, s. 'po.l pa p.r (nerazumljivo) j. 'bi.. 'Lu.dvik, j.x j. blo. 'še.st, 'di..lli za 'me.ne '.o.r, *'ne.* P.: *V.*'ci.noma 'ko.stin b'lu... L.: 'Ja., 'to., ma 'po.le (nerazumljivo) 'Tu.. b'lo. pa 'za.dnje 'ca.jte, ki 'po.le sa bli are'ti..r.ni 'o.ni an 'po.le pa š. 'j..s s.n 'bi... T.'ku.. d. j.s s.n 'du.bu po'mo.žno dovo'le.nje t.r'.o..sko m. 'a.d.n 'da... J.s s.n na'ba.vu '.o.st, / .l'di. za 'di..lo, 'j..s s.n 'mi... nu 'li..ru, 'di..luci nu 'li..ru an za pre'vo.s nu 'li..ru (nerazumljivo) /…/ D.: An 'po.le ot 'k..di do 'k..di ste 'di..lu u 'za.dru.i? L.: 'Ko..a? D.: Ot 'k..di do 'k..di ste 'di..lu u 'za.dru.i? L.: ... u 'za.dru.i, 'a., u k'li..ti, na 'Do.br.v.n D.: 'Ja.. L.: 'Ja., s. p'ra.v.n, ... ... ot os.n.n.nšti.rd.'se.t do dva.np.d.'se.t. D.: Ste *'di..lu.* L.: *Š'ti..r 'li..t.,* š'ti..r 'li..te, 'ja. D.: Ma 'vi. sta .'za.l .'ru..zdje ... *'mo.št* L.: *'mo.št* D.: 'to. 'no.t.r an 'po.le sta .a pe'ja.l 'do.l u Ga'ri.cu, 'ni. blo t'le. *nu'be.dne.a* L.: *'To. smo na'ba..j.l* 'mo.št / 'p..rvo, 'ne., in 'po.tle c. p'ro.stor j. z'ma.njku, 'p..ršli .n s. .a pe'ja.l u G.'ri.cu, d. smo 'mi..l p'ro.stor, 'ne.. In k.r j. blo 'vi.no, s.n pa 'j..st (nerazumljivo) 'xo.du po 'va.si x k'me.t.m, 'du.. p.r'da. 'vi.no, 'du.. 'ma. za p.r'da.t in 'ti.st, k. 'm... za p.r'da.t, smo š'li. 'no.t.r, smo po.'la.dli, 'ke.ro j. / in 'po.le s.m obves'ti.. k'li..t u Ga'ri.cu, d. sa 'p..ršli s kam'jo.nmi *na 'du..m.* P.: *na 'du..m.* L.: S.'vi..d. j.s s.n 'mo..u v.'zi..r.t, ... n.r'di.t 'ka.rte .l'di..n, d. 'po.le s. do'bi.l de'na.r, 'ne.. T.'ku.. j. b'lu... D.: Ma 'po.le vi ste 'di..lu 'ci..lo 'li..to '.o.r u .'ra.du u k'li..ti, ste 'mi... alora 'vi.no .nce're.s? L.: 'Ja., j.s s.n 'm... 'vi.no, 'ci..lu k'li..t. P.: G'la..ni bi. 'o.n, 'ne. / D.: 'Vi. ste bi. .'la..ni kle'ta.r. 'Do.st v.s j. b'lo. še? L.: T'ri.je, 'ti., 'Ru..c .n 'j..st. P.: Ma 'po.le 'p..ršu … 'ni. 'p..ršu še 'De.lko? L.: ... 'De.lko j. 'bi.. … ki 'o.n j. 'bi.. 'po.le … 'me.. .os'ti.lnu 'po.le. On j. 'p..ršu ne'ka.ko … Pra.zap'ra.. j. blo t.'ku... On j. 'p..ršu 'no.t.r, k.r ki F'r..nc s. (nerazumljivo) 'Po.le smo š. n'j...a .'za.l, j. po'ma..u. 'Sa.mo 'o.n 'ni bi. 'du..o, ki j. p.r'ja.. .os'ti.lnu ... 'De.lko ... Ma'ra.š. P.: Ma'ra.š. 'Ti., pa 'k..d.r k. j. .n 'k..d.r j. 'u..ni … F'r..nc 'Ru..cu, ki j. z'lo.mu 're.bre. (smeh) L.: Ki j. 'pa.du 'no.t.r u 'so.t. (smeh) D.: Ki j. 'pa.du u 'so.t? L.: C.s 'so.t. D.: 'A., c.s 'so.t. L.: N'j...a smo 'mi..l, k. bi. 've.lik, 't..n p.r 'so.du, d. d.r'ža.. c.'ri..vo 't..n u ba'to.nu, ki s. bli v.'so.ki ba'to.ni, P.: 'Ja.. L.: d. 't..n bi. 'o.n, d. 'pa.zu, d. 'te.klo 'no.t.r. 'Ja., ... ver'je.tno .a 'me.. pod 'ka.pu .n j. 'pa.du 'do.l, j. z'lo.mu .n d'vi.. 're.bri, 'ne., ki je 'pa.du 'do.l na na na na 'ti.ste, ki sa bli 'so.di, na na / 'ta.je. P.: Ma 'ni. z'ma.jnku d'ru.. 'da.n za xo'di.t '.o.r, ma'.a.r z'va.z.n, 'sa.mo d. j. 'lo.xko 'pi... (smeh) L.: 'Ja., 'ja., ma j. 'bi.. 'lu.št.n tud 'o.n. P.: 'Ja., 'ja., 'ja.. L.: 'Sa.mo smo si ra'zu.mli, t.'ku.. d. 'ni.mte 'po.jma. 'Do.l 'ni. blo ... od'vi.sno, 'ki. si 'ti., 'ki. s.n 'j..st. P.: 'Ne., 'ne.. D.: Ma 'k..d j. 'p..ršlo 'po.le pa 'do.l? D.: 'To. '.o.r u 'za.dru.u? L.: U 'za.dru.i … 'to. 'ni.s.n 'bi... /…/ L.: 'Ti.st 'ca.jt, ki s.n 'bi.. u k'li..ti 'j..st, 'ne., 'ja., 'vi..š, ka'ku.. b'lo.. 'To. bla mi'že.rja, po'd..rti x'ra.mi, 'ma.jnk.lo 'tu.., 'ma.jnk.lo 'u..no, 'ne.. In 'j..s s.n 'me.. 've.zu u Ži'ri..x, / 'ne., ki smo p.r'da.jli tut 'ce., 'ne.. A'lo.ra, 't..n s. 'mi..l pa 'li..s. (nerazumljivo) Z'da.j 'to. v.c od n'j..x s mi p'ra.š.l, 'ci.. bi si do'bi.lo 'd..ske. Z'da.j j.st s.n si po'.u..ru ž n'ji.mi, 'ne., an sa 'da.j.l ku'bi.k 'd..sk za 'xe.kto 'vi.na. K.r 'vi.no si 't..ško udu'bi.la 'te.k.rt. D.: A'xa.. L.: 'Sa.mo d. j.s s.n 'šu. u k'li..t po 'u.ri. Sa 'ca.kli, d. s.n o'do.pru .n 'po.le smo š'li. o'ku..le. / An smo ... 'da.l ... … 'Ti.st k. 'te.., j. 'du.bu .n ku'bi.k 'd..sk za 'xe.kto 'vi.na, 'ne.. An 'za.dnje k. b'lo., lix t.'ku.., u X'li...nik 't..n p.r ... … S. z'da.j ni u'be.dn..a 't..n. 'Ka.p.lo po.'so.t, 'ta.ko blo., d. blo .'ro.za .n 'po.le s.n s'to.ru ... p.rpe'ja.t z Ži… 'Ži.ri ... / 'd..ske, d'va. ku'bi.ka 'd..sk. In 'te. u Ži'ri..x, k. 'bi.., j. 'bi.. ... u 'za.dru.i ... 'ta.jnik, 'Pa..le, s. p'ra.vu, 'ne.. An 'o.n momen'ta.lno, k. s. 'p..ršli po 'vi.no, 'ni. 'mi... 'd..sk, d. bi …. k. on j. na'ba..ju pri'va.tno 'd..ske, 'ni.. 'mo..u .'za.t 'u..n z / 'za.dru.e in 'te.k.rt ni 'm..., .'za.. z 'za.dru.e. D'va. ku'bi.ka 'd..sk, 'ne.. In p.r'pe.ju 's..n. Si'vi..da s 'te.m, d. 'po.le so 'di..luci 'no.t.r …, d. 'po.le na'ba.ve j.x .n 'lu..že na 'mi..sto. M.t'te.n n.k'du.. .a j. ošp'ja.., d. .'za.. 'd..ske 'u..n, ki bi na s'm.... Ma 'o.n . .'za.., k.r j. 'm... pre'vo.s 's..m, za 'ne. 'ca.k.t, d. 'ri..še 'to. .l'di., 'ne., an 'po.le si'vi..de 't..m / n'j...a s. za'to.žli, 'j..st s.n 'bi.. tut k'li.c.n, 'ne., an s.n 'bi.. na 'so.tbi u Ži'ri..x / 'te.k.rt. An ... 't..n s. b'li. … 'A.d.n od puli'ci.je 're.ku, 'ja., 're.ku, 'Ma.rkocic, j. 're.ku, bi 'r..t 'v..r.u Jugos'la.vju, 're.ku, na'ro.be, j. 're.ku. D.: /smeh) L.: 'Ja., s.n 'reku, z d'vi..ma ku'bi.kma 'd..sk, s.n 're.ku, 'v..rž.n Jugos'la.viju, s.n 're.ku. S. .'se. sm.'ja.lo 'do.l u dvo'ra.ni. Z d'vi..ma ku'bi.kma 'd..sk, s.n 're.ku, 'pu.jde Jugos'la.vija. 'Ni.s.n 'mu.cu, 'ne.. (smeh) An 'po.le 't..n .'se. kon'ca.lo, 'ne., 'ti.st 'da.n bla ra'so.tba, 'ne.. 'Te. 'Pa..le ... 'mo..u 'j..t 'u..n z 'di..la, j. u'du.bu / d'va. 'mi..sca za'po.ra in 'me.ne pa ... 're.ku sod'nik, j. 're.ku, 'vi. 'bo.ste pa p'la.cu 'ka.z.n. U 're.du, s.n 're.ku, c. me do'ka.ž.te, d. s.n 'ki. po.'re.šu, s.n 're.ku, p'la.c.n. Z.'ki. d. 'ne., s.n 're.ku, c. s.n k'ri.., s.n 're.ku. Na'za.j si sme'ja.l do'li.., 'ti.sti, ki sa b'li. u dvo'ra.ni, 'ne.. An 'po.le k.r j. b'lo. za 'j..t da'mu., j..s s.n 're.ku, 'j..s 'mu..r.n 'j..t da'mu., s.n 're.ku, a.to'bu.s 'ca.ke, d'ru....a pr.'vo.za 'ni..m.m, bi 'r..t 'šu. da'mu.. 'Ja., 'po.le pok'licu 'ce. 'ta.jnicu, d. p'la.ce mi d'ne..nicu, a.to'bu.s an .'se. .n mi 'ni..sa k'li.c.l 'v..c. / 'Te.k.rt pa so ju (nerazumljivo). 'O., s.n j.x p.r'vi..ru 'pu.xno, 'sa.mo z'me.r.m / 'ka.lma. 'Mu.cu, 'tu.. j.n pa 'ni.s.n. An 'po.le te 'bu...i 'mo.š, 'te. 'du.bu 'ka.z.n, j. 'bi.. zo'p..rt, 'po.le 'bi.. .n d'ru.., 'po.le p.rpe'ja.., 'po.le s. 'p..ršli na'za.j, ki s. xo'di.l po 'vi.no 'to.. C. s. na'ba..j.l 'vi.no od .l'di., s. 'p..ršli pa x 'me.ne pri'va.t .n smo nak.r'.a.l 'vi.no. Ma z'me.r.n po 'u.rix. Ni'ko.li … Ki tut 't..n j. 're.ku 'u..ni mi, m. op'so.ju, vi ste 'di..lu u k'li..ti, ste 'bi.. d.r'ža..ni 'di..luc, j. 're.ku, .n ste 'xo.du ... o'ku..le, ste p.r'da.ju 'd..ske. 'Ne., s.n 're.ku, 'm..n p'ri.ce / 'to., s.n 're.ku, 'da.n *n.'di..je.* P.: *'Ja.,* po *'u.rix s 'xo.du, 'ja..* L.: *'Ja.. 'Da.n n.'di..je.* P.: Slu'ca.j, d. s ti k'li.cli u Ga'ri.cu, si 'šu. L.: 'Ja., 'ja.. P.: in d.r'.a.c … L.: d.r'.a.c …, .n'ka.m.r, 'mo.je 'vo.lje 'sa.mo. T.'ku.. d. m. 're.ku 'ti.st, k. m. 'da.. 'u..n 'sa..de, m. 're.ku, 'fa.jn ste se od'ri..zu, m. 're.ku. 'Ja., s.n 're.ku, k.r j. 'ri..s. / K.r c. 'da.j (nerazumljivo). S.n 'm... tut 've.zu. Ma s. 'j..st 'na. 'vi..m, / si 'mu..r.š tut nu'ma.lo z'na.jt, 'ne.. N. s'mi..š 'bi.t ode'ru.x, / n. s'mi..š si pus'ti.t bit 'cu.ja, 'mu..r.š 're.sno 'di..l.t, c. 'mi.sl.š 'ki. 'di..l.t, ce 'ne. na p'ri.d.š an'ka.m.r. T.'ku.. d. 'j..st, / h'va.la bo'.u. al na 'vi..n 'ko.mu, mi j. š'lo. k.r p'ra.., 'ne.. In š. 'd..n.s mi .'ra.. (smeh) P.: 'Be.n, 'ja., 'do.l pod'je.tje ... Go'ri.ca, 'ne., sa za'u.pal u 'te.be an 'tu.. blo .'la..no. L.: 'Ja., 'tu.. pa *'ri..s.* P.: *'Tu..* blo .'la..no. L.: K.r s.n 're.ku, kar smo n.r'di.l, 'tu.. blo .'se. u 're.du. 'Tu.. blo za'u.p.nje 'ta.ko … Kod.r'm..c 'To.ni 'bi.. .n 'po.le 'bi.. 'Ca.deš. P.: 'Ca.deš. L.: 'A., Uša.j j. 'bi.. 'ti.st, U'ša.j, 'ti., 'ti.st.a .a 'ni.sa 'mo..li 'vi.d.t 'to. po 'B..rdix. P. 'A., 'je.j, 'je.j 'je.j. L.: U'ša.j. (smeh) P.: U'ša.j, U'ša.j.U'ša.j, 'ja., z'da.j si zmi… (smeh) L.: 'O.rko *'di.jo* (smeh) P.: *U'ša.j, 'ja..* L.: 'Po.le pa 'ni. 'xo.du 'v..c, 'ne.. 'Ja., xu'di.c … U'ša.j, 'ja.. Ma 'ti.st.a 'ni.sa 'mo..li 'vi.det 'to. po 'B..rdix. Ma j. 'bi.., 'vi..š, s. 'd..ržu nu'ma.lo t.'ku.., s. 'd..ržu, 'ki. j. 'o.n. 'Ja., 'to. po 'B..rdix s .a lo'vi.l. / 'Ni.s 'ti..l 'mi..t. (smeh) D.: An z.'ki. d. 'ne., 'ki. je .ul'fa..? P.: ... L.: Je ... ver'je.tno 'di..lu za pod'je.tje p're.vic. 'Lo.xko 'bi.. …, k.r . 'mi..ru, 'ne.. 'J..s s.n 'bi.. pa 'ta.k, ki s.n 'mi..ru. 'ni..s.n 'te.. .'za.t, 'ni.s.n 'te.. 'da.t. 'Ra.jš s.n 'ka.ku 'li.nju .se'li.x za pod'je.tje, ki 'lo.xko z.u'bi.n m.t t.m 'ka.ku 'li.nju, ma s'ko.r 'n..c. P.: 'Ja., smo 'mi..l 'ti.st mali'ga.n, *'re.ci* L.: *Mali'ga.n* s. 're.klo. P.: an po 'ti.st.n s. 'mi..rlo, 'ko.lko 'ma. ... 'ko.lko 'ma. L.: 'ko.lko 'ma. alko'xo.la P.: alko'xo.la. L.: An 'j..st k.r s.n 'n..rdu, 'tu.. v.'ja.lo. Ma 'ni.s.n .'za.. 'ne. 'te.mu 'ne. 'u..n.mu 'da... 'Sa.mo s.n .'la.du, d. (nerazumljivo), 'ne., ker na p'ri.mer ... P.: s 'ra.jš 'n..rdu 'do.bro, ku s'la.bo. L.: 'Ja., 'tu.. pa 'ja.. D.: Ma 'tu.. bla 'ta.ka … ki ka'ku.. sta 'mi..rli s 'ti.stu 're.cju? P.: J. bla 'ta.ka 'mi..ra, *'ne.* L.: *...* na na na ... na o'.i:n, 'ci.. k. .'ri..lo. 'Tu.. bla 'ta.ka 'mi..ra ... 'mi..d.no b'lo., 'ne.. D.: Ka'ku..? L.: Mede'ni.na. D.: A'xa.. L.: 'Ja. in 'po.le 'mi..lo tako'le. d. d. ... s. 'ku.rlo, 'ne.. P.: S. 'ku.rlo, 'ne., / in 'ti.sta 'mi..ra, k. š'la., 'ne., 'te.klo ... ku na p'ri.m.r L.: 'do.st alko'xo.la P.: ki p'ri.de 'so.nce, 'ko.lko .'ra.du, ki 'ma. ... in t.'ku.. blo. tut 'ti.ste. An k.r j. kon'ca.lo, ki ni š'lu.. v.c nap'ri., s. usta.vlo. L.: S. usta.vlo. 'Te.k.rt si za'pi.su 'ti.stu 'mi..ru. D.: Ka'ku.. s. 're.klo 'ti.sti 'mi..ri? L.: Mali'ga.n. D.: *Mali'ga.n.* L.: *Mali'ga.n,* 'ja.. D.: T.l'ja.nska 'vi.šno, 'ne.? L.: Mali'ga.no ver'je.tno, d. j. t.l'ja.nsko. P.: T.l'ja.nsko, 'ja., t.l'ja.nsko. L.: Mali'ga.n. 'Tu.. j. b'lo. ... m.'ri.t.. alko'xo.la, 'ja. P.: Si spo'mi.nj.š, k. j. p.r'pe.…, k. p.r'pe.ju 'Vu..a '.o.r / 'vi.no? (smeh) L.: 'A., 'ja., 'ja.. P.: 'Do.st . 'mi..lo, dva'na.jst? L.: 'Ja., 'ja, P.: .n 'ni. b'lu.. u'be.d.n, d. bi 'me.. dva'na.jst alko'xo.la. L.: 'A. 'ja., 'te.k.rt ni b'lo.. P.: Ni b'lu... P.: In d'ru.. … di're.ktor . 're.ku, / 'ti.ste 'vi.no 'pu.stta p.r k'ra.ju. L.: 'Ja., 'ta.ke 'bu.jše 'vi.ne smo 'mo..li pa dode'li.t. P.: 'Ja., 'ja.. Ma 'ta.ko ku *'m...* L.: *'Ta.ko, ku 'm...*'Vu..a, ni 'm... / P.: 'Ni. blu.. Š. . 're.ku 'po.le, d'ru..o 'li..to, 'pu.stta na'za.j 'ti.sto 'vi.no, ma ni 'mi..lo 'to.lko. L.: 'Ja., 'tu.. j. od'vi.sno … 'li..tna 'po.le. P.: Za'ra.di ki 'p..rvi 'li..tnik 'ma. 'do.st alko'xo.la, 'po.le ne 'v..c *'to.lko.* L.: *'Po.le, 'ne., t.'ku...* J. ku p'ri.de ob'lo.ž.na 't..rta. P.: 'Ja., 'tu.di, 'tu.di. D.: A'lo.ra 'ta.ko k. blo ta'bu.jš 'vi.no, sta 'mo..li 'lo.št x k'ra.ju? L.: K. pa 'vi.ne od dva'na.jst …, ma'.a.r od dva'na.jst j.x skor 'ni. b'lo. P.: 'Ni. blu., 'ni. blu., 'ni. b'lu.. L.: Alora 'ti.ste … z.'tu.. ki 'ti.ste dva'na.jst ni 'me.. .'be.d.n, n.r'v..c j. b'lu.. de'se.t, de'se.t P.: de'se.t L.: an 'pu.. 'T..n j. bla 'mi..ra do naj'va.nc..a. In so 'mi..l do'lo.c.no, ku 'ma. dva'na.jst, 'lo.št po'se.be. T.'ku.. d. sa 'po.le n.r'di.l 'bu.jš 'vi.ne 'Vi.no Go'ri.ca, ne 'mi.. Sa 'o.ni 'po.le 'tu.. 'vi.no regu'li..rli 'po.le. D.: .n 'ci.. sa regu'li..rli, 'to. u .'ra.du al 'do.l u Ga'ri.ci? L.: Do'li.., do'li.. u Ga'ri.ci. P.: .'se. u Ga'ri.ci. D.: Ma sa u.'zi.l .'se. 'po.le u Ga'ri.cu? L.: 'Ja.. D.: Ma s 'c..n sa u.'zi.l 'po.le, s kam'jo.n.n? L.: S kam'jo.n.n an ... 'so.de. P.: Sa *pe'ja.l* D.: *An ka'ku..* sta k'la.dli, sta k'la.dli s c.'ri..v.n 'no.t.r u u kam'jo.n? L.: 'A., 'po.mpa, 'po.mpa, D.: 'A., sta 'mi..l p'ra.. 'po.mpu. L.: 'Tu.. bla 'po.mpa an c.'ri..vo 'no.t.r. D.: A'xa.. P.: 'Vi.no Go'ri.ca sa xo'di.l z'me.r.n '.o.r s kam'jo.n.n .'sa.ki 'da.n, .'sa.ki 'da.n po 'vi.no. D.: An 'po.le sk'la.dišce an .'se. j. blo 'do.l u Ga'ri.ci? P.: 'Ja.. L.: 'Do.l . blo p'ra.. / 'do.l . blo. ... .'la..na k'li..t. 'T..n j. bi. ko'me.rco. 'O.ni so 'sa.mo na'ba..j.li an do'li.. pro'da.li, 'ne.. 'Mi. 'to. smo 'sa.mo na'ba..j.l (nerazumljivo) 'Mi. smo / mi 'ni.smo 'ni..smo p.r'da.j.l 'n..c, k.r smo po'pi.l 'ki.. /…/ D.: 'Vi., 'Pe.pi, ste 'bi.. pa 'pe.k, 'ne.? P.: 'Po.le D.: 'Po.le ste 'bi.. 'pe.k. 'Ci.. ste 'bi.. *'po.le 'pe.k?* L.: *Ma p'ri..t* 'ni. 'bi.. i'zu.c.n 'pe.k? P.: 'A.? L.: 'Ja., 'ni.s bi. i'zu.c.n 'pe.k? D.: I'zu.c.n 'pe.k? L.: Pop'ri..t? P.: 'A., 'ja., 'ja.. L.: 'Ja., z.'tu.. 'po.le si p.r'ja.. peka'ri.ju na 'Do.br.v.n. P.: : Na 'Do.br.v.n. L.: 'Go.r 'p..rvo / P.: 'P..rvo s.n 'bi.. p.r Va'le.rju, od Va'le.rja smo š'li. u Ga'ri.cu, ku'pi.. Va'le.ri 'do.l u Ga'ri.ci L.: 'Ja., 'ja.. P.: an 'do.l 'do.l .a je (nerazumljivo) an an puli'ca.j, ki 'ti.st puli'ca.j j. bi. 'no.t.r u 'ti.sti s'ta..bi. Ve'le.rij ku'pi.. L.: 'Ja.. P.: ma Ve'le.rij 'ni. 'vi..du, d. 'pe.c j. / ot 'ti.st.a puli'ca.ja. An 'ti.st puli'ca.j j. 'z..cnu … sa si 'to.žli, t.'ku.. d. V.'le.rij z.u'bi.. .'se. L.: 'Po.le 'mo..u 'j..t. P.: an V.'le.rij . 'šu. fa'li.t 'u..nde, ki 'na. 'vi..n 'ko.lko 'mo..u p'la.c.t 'ti.stmu puli'ca.ju, ki sa si 'to.žli. Od 'u..nde smo š'li. u 'T..rst. 'Po.le smo b'li. u 'T..rstu, s 'T..rsta … L.: Blo t'ri..ba 'j..t 'u..n, 'ne.. P.: 'Ja.. D.: Ma 'ci.. ste 'bi.., ki ste si 'u.cu, ki ste 're.ku? P.: U Go'ri.ci. D.: P.r 'te.mu, ki ste p'ra.vu? P.: Fur'la.ni, 'ne.. P.: J.s s.n 'šu. ku za 'va.j.nca, 'ne., 'do.l u Ga'ri.cu. 'J..t z 'Do.br.v.a o'tr.ok, n.s j. b'lu.. t'ru..je 'so.rt, / .n j.s s.n 'šu. x Bo… Bošt'ja.nccu u Mo'da.nu. 'Te.ta, 'ne., na 'Du.z.n. In 'u..nde s.n 'bi.. … s.n 'xo.du no 'li..to u 'šu..lu u Mo'da.nu. D.: An ka'ku.. 'tu.., d. ste 'šu. z 'Do.br.v.a 'ce. u Mo'da.nu? P.: ... L.: 'O.n j. 'bi.. z M.'da.ne p'ri..t. D.: 'A.. P.: 'Ja., j.s s.n 'bi.. … 'po.le s.n 'šu. x 'te.ti, 'ne., 't..n z 'Do.br.v.a, 'ne.. D.: 'A, 'ja., 'ja.. P.: K.r n.s j. b'lu.. 'to. ... d.r'ži.na L.: d'vu..jna dru'ži.na. D.: 'A., v.s j. b'lo. … P.: 'Po.le s.n 'šu. x 'te.ti 't..n na na 'Du..o, s.n 'bi.. š. no 'li..to, ben 'ja., s.n 'bi.. p.r n'j..x / in 'po.tle s.n 'šu. …, s.n 'mi... p.t'na.jst 'li..t an 'pu., s.n 'šu. za 'va.jenca. L.: Ma ki 'bo.sta 'ki. 'pi.l? P.: 'Ne., 'j..st. In u Go'ri.ci 'te.k.rt j. blo 't..ško do'bi.t. J. 'bi.. 'Do.la z B'ja.ne, s.n mu 'da.. na 'vi..n 'do.st 'sa..du, d. mi ni 'na.jde, 'ma.ma 'da.la pra.zap'ra.. L.: 'Ma.ma, 'ja.. P.: in m. 'na.jdu za 'pe.ka 'do.l. S.n … .n z'da.j 'ti.st .ospo'da.r, Fur'la.ni do …, ki s.n 're.ku, . 're.ku, j.st .a .'ze.m.n, 're.ku, ma za s'pa.t L.: 'ni.m.n 'ci.. P.: 'ni.m.n 'ci.. / s'pa.t. D. 'mu..r.n 'ca.k.t nix d'va.jst d'ni. 'po.le. .n j.st s.n s'pa.. p.r 'a.dnix, k. bi. šp.c.ka'mi.n.r. In j.s s.n s'pa.., 'ci..ki s. p.rb'la.cu 'o.n, 'ne.. In 'te.k.rt smo no'si.l po 'xi.šix k'ru.x, 'ne. L.: 'Ja., 'ja.. P.: Inu s 'p..ršli / x .ospo'da.rju, 'Fe.lo, Rafa'e.l, 'ne., 'Fe.lo, 'tu.o gar'so.n š'pu.sa di špacaka'mi.n. 'Ja., si'vi..da, s'pa.. 'u..nde, 'ci..k. 'bi.. … s.m s'm..rdu po dimni'ka.rju, 'ne.. 'Fe.lo, (smeh) 'tu.o 'tu.o gar'so.n š'pu.sa di špacaka'mi.n. D.: 'Ki. po'mi..ne? P.: D. d. sm.r'di. po po … L.: d. d. d. dimni'ka.r. P.: d. sm.r'di. po dimni'ka.rju. 'Po.le t.'ku.. za nix 'o.s.n 'da.n 'šu. t.'u..ni p'ro.c, 'po.le s.n 'du.bu. D.: 'T..n ste si u'ci... P.: 'Ja.. D.: An 'po.le? P.: An 'po.le /, 'ja., 'po.le s.n 'šu. x vo'ja.k.n. D.: 'K..n ste 'šu.? P.: D'vi.. 'li..ti u Sar'de.niju br.s 'vi.d.t 'du..ma. D.: Di're.ktno u Sar'de.nju ste 'šu.? P.: 'Ja., x vo'ja.k.n, 'ja.. D.: T.'ku.. 'de.lic? P.: U Sar'de.nju. 'Po.le / d.vet.ntrid.'se.t.a 'li..ta / u 'A.jdušcnu, z 'A.jdušcne mid'ru.s Slo've.nci smo š'li. oku'pi..r.t *Slo've.nce* L.: *Slo've.niju* P.: 'Ja.. L.: Jugos'la.vju. P.: Jugos'la.vju an u Jugos'la.vji s.n 'bi.. u C.r'no.mlju, C.rvi… Met'li.ka. In ot 't..n s n.s pob'ra.l .'si.x Slo've.ncu, k.r n.s j. b'lu.. 't..m na kam'jo.n .n 'do.l u I'ta.lju .n 'do.l u I'ta.lju sa n.s zde'li.l 'a.dnix 'to., po 'mi..stix, 'a.dnix… (prekinitev) D.: Batal'jo.n špe'ca.le a'lo.ra? P.: 'Ja., ben 'ja., batal'jo.n špe'ca.le. In j.n s.n 'šu. u Ši'ci.lju, pra. 'do.l na na 'o.tok. D.: S Sar'de.nije ste 'p..ršu u 'A.jdo.šcinu an 'po.le ste 'šu. na… na'za.j na Ši'ci.lju? P.: 'Ja.. L.: 'Ja., 'po.le k. bla ta '.o.nja 'to. po Jugos'la.vji. P.: Z Jugos'la.vje sa n.s pos'la.l 'do.l po I'ta.lji. S n.s poš'ja.l u Ši'ci.lju, pra. 'do.l 'do.l na 'ko.nc, Mar'ša.la s. k'li.clo. L.: V.'li.ko j.x j. blo u / Ban'jo.lix. P. 'Ti., u Mar'ša.li, 'ne., ki smo bli 'do.l, j. 'p..ršu 'na.log .n 'da.n, / .'si. sk'ri.t si, 'ne.. In 'te.k.rt j. 'p..ršu Mušo'li.ni. Sa n.r'di.l a'la.rmi, d. 'na. 'bo.j 'vi..dli / ci'vi.li, ki 'te.k.rt tut ci'vi.li …, .'se. s. z.u'bi.lo po 'bu.nk.rjix. Ma'ri.ja, 'ka.ko b'lu... In 't..k.rt j. 'p..ršu Mušo'li.ni 'do.l, ki sa po'vi..dli, d. 'a.den j. 'm..rtu. 'Bu.nk.r smo n.r'di.l za 'še.st 'mi..scu 'ži.v.ža an u 'bu.nk.r … / In 'po.le sa 'ti.ste 'mi..l … In ka'ku.. 'va.jšlo 'u..n 'u..nde, / d. letri'ci.st … Z'ma.njk.la 'lu.c 'ti.stu 'nu..c / in pok'li.cu 'te..a letri'ci.sta … 'Ja., letri'ci.sti 'ni. 'na.jdu .n'ci..r d. d. 'ka.k 'f..l, 'ne., in 'o.n, 'te. .ospo'da.r, d. 'ja., d. 'ma.njk. 'lu.c. Alora s'to.ru pok'li.c.t 'n...a špeca'li.sta, d. ni p.r.'la.de. 'Re.ku, 'to., 'to., .'se. u 're.du, 're.ku, 'ne.. 'Po.le / so pokontro'li..rli, sa 'vi.dli, d. 'o.n j. 'n..rdu 'ti.st s'ti.k. L.: 'Ja., (nerazumljivo) .'la..nu 'li.nju, 'ne.. P.: 'Ja.. 'Še.st 'mi..scu … za 'še.st 'mi..scu x'ra.ne, 'ne.. D.: An 'po.le 'do.st 'ca.jta ste 'bi.. 'do.l? P.: 'O., ma'ri.ja, s Ši'ci.lje … / mi smo b'li. o'nu.. 'do.l zak'ra.j 'mu..rja s 'ti.stmi, ku si 're.ce, pu'xa..kmi, d. c. p'ri.di Ang'le.ži L.: k. 'mi... p'ri.t 'Ka.rlo. P.: Ang'le.ži … (smeh) Ce smo bli st'ri..j.l ku ot to '.o.r do k'li..ti st'ri..jli … (smeh) L.: 'Ti.ste ni b'lu.. ku 'n..c. P.: 'Ja., 'n..c, 'ne.. In od 'u..nde so 're.kli … s. n.s poš'ja.l 'do.l 'to. u I'ta.lju. An 'do.l u I'ta.lji s. n.s 'lo.žli u u / o'ni. batal'jo.n špe'ca.le, 'ne., d. b'lu.. … / po va'si..x 'di..l.t u 'bo.ške. L.: U 'bo.ške, *'ja..* P.: *'Di..l.t* 'd..rve. Z'da.j so 're.kli, d. n.n 'da.j pet.nd'va.jst 'li..r ot ku'bi.ka. T.'ku.. smo b'li. u sku'pi.nix po š'ti..… po 'o.s.n, de'se.t od nj.x u sku'pi.ni, 'ne.. / Ma ni… 'ni.smo zaš'lu.žli niti za .n ko'za.rc 'u..de 'u..nde, 'ne.. / 'Ti.st 'c..r.n x'ra.st j. 'bi.. an ki s 'ti.stu 'ža..u t.n … / z nu s'ki..ru, 'ne.. L.: 'Ja., ni š'lu.. an'ka.m.r, 'ne.. P.: An 'u..nde .'si., 'ne., … z'da.j 'n..c 'n..c. 'Po.le s n.s poš'ja.l u Gre'vi.nu. 'T..n u Gre'vi.ni smo bli 'no.t.r / .n no 'ju.tro, 'bo.m, 'bo.m, 'bo.m, 'bo.m, bli M.ri'ka.anci, s. ž. b'li. M.ri'ka.nci 'u..nde. 'Te.k.rt sa za'ca.l (nerazumljivo) Sa 'p..ršli M.ri'ka.nci 'no.t.r an pos'ta.vi mitral'je.z / J. 'bi.. .n Pule'ža.n, o 'ma.ma 'mi.ja, 'ma.ma 'mi.ja, s'ja.mo 'tu.ti 'mo.rti. Smo .'si. 'm..rtvi ž.. .n s. n.m 're.kli M.ri'ka.nci, na s'mi..sta si '.i.b.nt ot 'u..nde. Ma s. 'ni.smo b'li. … 'sa.mo ob'li..ke smo 'mi..l t.l'ja.nske, d'ru.z.a 'n..c, 'ne.. In so š'li. p'ro.c 'ti.sti M.ri'ka.nci, za d'vi.. 'u.ri 'tu.. .'se. f.r'li..lo 'u..n, .'si. smo š'li., smo si skro'pi.l .n xo'di.l po 'mi..sti, n.n 'da.jli ob'li:.ke ci'vi.l L.: d. 'po.le so š'li. da'mu. 'lo.xko. P.: 'Ja., d. smo š'li. da'mu.. In j.s .n 'M..rk .n d'va. *d'ni.* (prekinitev) L.: *'Pe.pi 'M..rk* P.: 'A.? L.: 'Pe.pi. P.: T.'ku.. smo xo'di.l / 'pe.š inu 't..n k. smo 'p..ršli '.o.r, p'ri..t ku (nerazumljivo) 'mu..rmo .'za.t d'ru..u s'mi..r, 'ne.. L.: 'A., 'ja.. P.: In .'ra.mo .or'u..n, 'ne.. Smo 'p..ršli 'do.l za s'pa.t, smo 'p..ršli 'ci..ki sa 'mi..l c.'ma.ru, sa 're.kli, 'ci..ki sa bli .os'pu..dje, ki sa 'mi..l / 'no.t.r .'so. ž'va.., 'no.t.r u (nerazumljivo), 'ne.. An 'no.t.r smo 'mi..l š. 'a.dn..a / (nerazumljivo) .'ze.me 'n...a p.t.'li.na j. .k'ra.du. L.: (smeh) P.: Pra.zap'ra.. smo n.r'di.l pašta'šu.tu z've.c.r (nerazumljivo). An 'ti.sti d'va. x'la.pca 'no.t.r / s 're.kli, d. c. 'da.mo j.n tud .n'ma.lo 'ji..st. Sa 'mi..l nix tris'tu.. pa'vo.nu, 'mi..l pets'tu.. ka'ku..š, 'ti.stu 'ri..c .'so., 'a..ce, ma 'be.ke, 'tu.. .n 'u..no an j. … sa pob'ra.l po nix dvi.s'tu.. 'ja.jc na 'da.n L.: (smeh) P.: J. 're.ku … 'M..rk j. 're.ku, z.'ki. na .'ze.m.ta 'ka.ke 'ja.jce t.'ku... 'U.uu, ma'ri.ja, bu.x'va.r c. bo z'vi..du .ospo'da.r. An s'tu.., dvu.s'tu.. 'ja.jc .'ze.mmo / uk'ra.dli 'n...a p.t.'li.na an .'da.rli ju an .'la.dli n.s (nerazumljivo) Smo .a t.'ku.. za'vi.l, 'ne., 'po.le .'ra.mo nap'ri., 'ne., 'lu..žmo 'ku.x.t u 'ti.stu 'ba.ndu, 'vi..š, L.: 'Ja., 'ja.. P.: an 'lu..žmo 'ku.x.t, s'ku.xu si d'vi.. 'u.ri 'ca.jta, smo po'j..dli 'ti.stu 'žu.pu, 'ne., an smo 'mi.s.nli, d. 'bo.mo 'j..dli 'ti.ste m.'su... / 'Bi.. 't..rt. D'ru..i 'da.n .a 'lu..žmo na'za.j 'ku.x.t, d'ru..i 'da.n j. b'lu.. pa ku ž.'li..zo. J. 'mo..u 'mi..t nix s'tu.. 'li..t. L., D.: (smeh) P.: Ga … (smeh) 'Po.le smo š'li. nap'ri., 'ne., an / xo'di.l … Dopu'da.n sa .'si.x lo'vi.l 'Ni..mci. Ku s 'p..ršli (nerazumljivo) s pe'ja.l, s pe'ja.l .a 'di..l.t, 'a.dnix pa u 'Ni..mcju. D.: 'Ca.kte, M.ri'ka.ni sa š'li. p'ro.c an 'u..nde sa 'p..ršli pa 'Ni..mci? L.: 'Ne., 't..n 'ni.sa š. za'se.dli. Sa bli 'za.t na Ši'ci.lji. Oni s bli 't..n in T.l'ja.ni s si .'m..k.nli D.: 'A., 'a.. P.: .'ma.k.nli, 'ja.. L.: in 'to. sa bli 'Ni..mci. P.: In an 'to. sa bli 'Ni..mci, 'za.di sa b'li. pa Ang'le.ži, ki sa po'ri.vli L.: ki sa po'ri.vli .o'ru..n '.o.r .o'ru..n. D.: 'Ja., 'ja.. P.: In t.'ku.. smo xo'di.l popu'da.n, v.'ci.noma tud z'ju.tro, 'ne., 'ci..ki smo … zak'ra.j 'bo.šku, 'ne., z'ju.tro. In 'ti.sti, ki sa .a 'na.jdli 'Ni..mci, s mu s'to.rli 'j..t 'di..l.t in u 'Ni..mcju. L.: (nerazumljivo) P.: J. b'la. na posta.ja 'do.l, k. bi. va'.o.n j. 'ca.ku. Ku sa 'vi.dli, sa poz'na.l n.s d'ru.zix, 'ne. D.: 'Ja.. P.: sa 'da.l 'no.t.r u va'.o.n n.s. D.: An ki p.r 'mu..rju sta xo'di.l .o'ru..n? P.: 'A., p.r 'mu..rju, 'ja., 'ci..k. 'bi.. 'bu.j / L.: s.'.u.rno. D.: Z.'ki. j. blo. p.r 'mu..rju 'buj si'.u.rno? P.: 'U..nde 'ni.sa bli *'Ni..mci* L.: *Z.'tu.. ki* (nerazumljivo) 't..n sa 'mi..l Ang'le.ži. 'Mu..rje sa za'se.dli Ang'le.ži an M.ri'ka.ni. An 'Ni..mc s. 'mo..u si .'m..k.nt. K.r 'ti.ste (nerazumljivo) 'ti.stu 'ri..c an s 'ta.nkmi na 'su.x.n p'ru..ti avi'a.cji komp'le.t 'ni.sa 'mo..li 'n..c. D.: 'Ja., 'ja., 'ja.. L.: (nerazumljivo) ci'vi.li 'o.ni sa tut u'm..rli (nerazumljivo), ki vo'ja.ki sa *'mo..li* P.: *Pe'ro.,* .'sa.ku 'ca.st T.l'ja.n.n, bon '.u..ru z'me.r.n j.st. Ku s n.s 'vi.dli, ki 'xu..d.mo, 'k..m.r smo xo'di.l, pa n.s k'li.cli 'no.t.r za 'ji..st L.: ob'li..ke 'da.j.l, an u … ob'li..ke P.: ob'li..ke. S.n 'mi... d'vi.. 'li..ti še 'po.le *'tu..* L.: *ob'li..ke* 'da.j.l, d. si pr.b'li..kli, 'do.st od nj.x sa p'ra.v.l. P.: 'P..rvo smo … k.r smo š'li. p'ro.c, smo bli .'si. s't..r..ni, .'si. s't..r..ni, 'sa.mo d. s 'mi... ki na 'se.be, L.: 'Ja., d. 'ni.sa bli u vo'ja.šk.n. P.: 'ne., an p'ri.dmo 'to. na K.atro've.nti, 'M..rk j. 're.ku, 'o.oo, z'da.j s'pi.mo 'pu. 'li.tra 'vi.na. L.: Pa 'ci.. .a 'du.bu? P.: U .os'ti.lni. L.: Pa 'mi... 'sa..de? P.: Smo 'mi..l, 'ja., t.r'ka.j. G'ra.mo na .os'ti.lnu, 'vi..š, / na'pu.ne .'sa.kmu an ko'za.rc 'M..rk, 'te.cta, s'tu..re, 'ne., .'ra.j 'Ni..mci. Smo 'te.kli c.s … po'vi..dla 'k..m, smo 'te.kli c.s 'ci..stu, u par'to.nu smo si t.š'ca.l. 'Po.le sa si po'vi..dli, / d. sa ž. š'li. p'ro.c 'Ni..mci. L.: 'Ja., 'ja., sa si .'mi.k.l, 'ne.. P.: 'Ja.. D.: An 'po.le ste 'p..ršu da'mu.. An 'po.le? L.: 'Po.le 'bi.. da'ma.. D.: 'Po.le ste 'di..lu ku 'pe.k nap'ri.? P.: 'Ne. še. 'P..rvo s.n 'bi.. u P'la.vix, 'ne., / 'p..rvo s.n 'bi.. 't..n p.r 'te.be, 'po.le u P'la.vix, 'ne., 'ja., p.r 'sa.dji u P'la.vix, / 'po.le s.n 'šu. … / 'pe.ku 'to. na 'Do.br.v.n, 'po.le s.n 'šu. u 'Ku.jsko, s 'Ku.jsk..a u 'Di..skle an z 'Di..sk.l u Ga'ri.cu .n u Ga'ri.ci s.n 'ko.ncu. D.: Ste 'xo.du .'sa.k 'da.n u Ga'ri.cu 'pe.ct? P.: S.'vi..da. D.: Na … 'do.l na P.'ci.vo? P.: 'Ja.. S 'ku..lc.n. D.: S 'ku..lc.n ste 'xo.du? P.: 'Ja., š 'ce.m pa. D.: An 'k..t ste 'šu. od 'du..ma? P.: 'O., / blo 'do.bru … s.n 'bi.. 'du..b.r za 'te.ct, pud'ru..u 'u.rcu s.n 'bi.. ž. 'do.l, š. p'ri..t. D.: Ma 'k..t ste 'z..cnu 'pe.ct? Op / 'ka.ki 'u.ri? P.: 'A., do'li.. smo 'mi..l 'tu.rno, 'ne.. Smo b'li. … 'mi..l po t'ri. 'tu.rne. L.: 'A.d.n op 'ta.ki 'a.d.n *op 'ta.ki.* P.: *'Ja., 'a.d.n* op 'ta.ki, 'a.d.n op 'ta.ki. D.: An c. ste 'di..lu po'no.c, 'k..t *ste 'šu.?* P.: *Kur j. 'ra.tlo,* po'no.c, ot ot 'še.ste z've.c.r do 'a.dne popuno'ci.. Ob 'a.dni popuno'ci. d'ru..a, do 'se.dme, op 'se.dmi pa d'ru..a. /…/ D.: S 'ku..l.n ste 'xo.du .'sa.k 'da.n? P.: An pa u 'Di..skle 'tu.di? L.: Ma 'te.k.rt 'ni. blo pro'me.ta, *'ni. blo 'a..tu.* P.: *'Ni. blo pro'me.ta.* D.: 'Ja., 'ja. 'do.bro, ma an c. 'bi.. 'd..š? L.: *'Ja., 'be.n* P.: *C. 'bi..* 'd..š, '.o.r '.o.r pod pod '.o.r na 'v..rx u Gun'ja.cix, ku 're.ci ..., 'o.štja, ku 're.ci, 'v..rx Š'ma.rtn..a … D.: 'Ja:, 'ja:. L.: Na o'vi.nku 'u..nde / D.: 'Ba.le. P.: na 'Ba.le. J.s .'ra.n .or'u..n, s.n 'm... za 'di..l.t ob 'a.dni popuno'ci., 'te.k.rt s.n 'mi... moto'ri.n ž.. G'ra.n '.o.r, p'ri.d.n pot s'po.di 'u..nde, j. bi. 'd..š ku st'ri..la. S.n 'šu., d. .'ra.n nap'ri., s.n z'va.jšu 'no.t.rka, / k. s. .'si.pla 'ze.mja 'do.l. 'Ni..s.n 'vi..du, 'k..n 'j..t. / 'T..ma, ma'do.na, b'li.sk.lo .n s.n bi. u'ja.t 'u..nde 'no.t.r. / Nap'ri. 'ni.s.n 'mo..u 'j..t, k. m. š. o'ni...lo, ku d. 'mu..r.n 'j..t 'pe.š, na'za.j j. tu… / s.n 'šu. na'za.j, d. bon 'šu. … P.r'ja.. 'ju..k 'u..nde, k'ri.što 'di.jo. .n t.r'ka.j t.r'ka.j '.u.zu 'ti.st moto'ri.n pona'za.j, d. s.n 'u..nde 'va.jšu 'u..n s 'ti.st.a bla.ta. / 'P..ršu da'mu., 'pu. .n'ji.. ku 'ba.ka. D.: Ma 'ni.ste 'mo..u xo'di.t c.z I'ta.lju, 'ne.? P.: 'O., 'jo.j, *'ci.. an* L.: *Z'da.j po'vi..n* pa 'j..st nu *'ma.jxnu* P.: *An* … 'ca.ki. In 'po.le smo xo'di.l j.st Kas'te.lic an an 'De.lko. L.: 'A., 'De.lko Ma'ra.š. P.: J.st s.n 'mi... t.'ku.. ku dir'ka.ško 'ku..lo, Kaš'te.lic j. 'mi... no 'ku..lo 'fa.jn an 'De.lko no no no 'že.nsko, 'du.. p'ri.de p'ri..t u P'la.ve (nerazumljivo). In si spus'ti.mo dol'u..n, 'De.lko ni 'm... ž'la.jfu. D.: Ma'ri.ja. P.: S 'pa.tu ž'la.jfu, brrrr, ma 'šu. ku st'ri..la dol'u..n. An p'ri.d… 'do.l … p'ri.dmo 'do.l na 'p..rvi o'vi.nk, 'te.k.rt ni b'lu.. aš'fa.lta, 'ne., D.: 'Ja., 'ja.. P.: b'lu.. maka'da.m, ma 'ta.k / L.: 'Ja. (nerazumljivo) P.: p'ri.dmo 'do.l na 'p..rvi o'vi.nk, mi odle'ti. ma'no.ber. S're.ca, ki m. š'lu.. … ki s.n na 'p..rv.n ...… / bi. s'pri..t ž'la.jf .n c. bi c. bi 'šu. na 'u..ni k'ra.j, na 'vi..n, 'ki. bi 'ra.tlo z mi'no.. /…/ PRILOGA 2 SLOVARCEK STROKOVNIH IZRAZOV Anaforicna koreferenca (anaphoric coreference) nanaša se na nekaj, kar je bilo v besedilu že omenjeno. Asimetricna konverzacija nanaša se na konverzacijo, ki je že v izhodišcu nekoherentna. Besedilni svet (textual world) védenje, ki si ga sprejemnik zgradi na osnovi nekega besedila. Lahko se ujema ali pa ne ujema s splošno sprejeto in uveljavljeno verzijo dejanskega sveta. Deikt izraz, ki vzpostavlja nebesedilno referenco. Delni deikt (impure deictic) izraz, katerega pomen je delno deikticen, delno pa nedeikticen (npr. zaimki za tretjo osebo ednine). Diskurzivna kompetenca vkljucuje jezikovno kompetenco, sposobnost inferiranja, katerega pogoj je védenje o svetu, ter poznavanje razlicnih besedilnih zvrsti. Dodana struktura (add-on strategy) nanaša se na strukture, ki jih govorec dodaja prvotnemu stavku. Eksoforicna referenca (exophoric reference) = nebesedilna referenca zveza med izrazom in entiteto v zunanjem svetu. Enciklopedicno védenje (encyclopedic knowledge) = védenje o svetu védenje o realnem svetu; zbirka celotnega zavestnega in intuitivnega, neposrednega (izkušenjskega) in posredno pridobljenega védenja o svetu, ki si ga clovek nabira skozi celo življenje. Implikacije (implications) inference, ki jih sprejemnik izpelje iz semanticne vsebine s pomocjo logicnega sklepanja. Implikature, konverzacijske implikature (conversational implicatures) inference, ki jih sprejemnik izpelje iz semanticne vsebine, vendar ob upoštevanju konteksta. Inference (inferences) zakljucki, ki jih izpeljemo s pomocjo logicnega sklepanja oziroma logicnega impliciranja tistega, kar je bilo izreceno oziroma zapisano ob upoštevanju (konverzacijska implikatura) ali neupoštevanju konteksta (implikacija). Inferiranje nanaša se na proces izpeljevanja inferenc. Kataforicna koreferenca (cataphoric coreference nanaša se na nekaj, kar bo v besedilu omenjeno v nadaljevanju. Kontekstualni namigi (contextualization cues) sredstva, ki signalizirajo kontekstualne informacije (npr. prozodija, oklevanja ipd.). Konverzacijski duet (conversational duet) = en glas (single voice) pomeni ponavljanje leksema ali izreka pri dveh govorcih zaporedoma ali hkrati v funkciji hkratnega odgovora ali pritrjevanja. Koreferenca (coreference) = besedilna referenca, endoforicna referenca (endophoric reference) razmerje dveh jezikovnih izrazov z isto referenco. (Ko)referencna mreža nanaša se na vse (ko)referencne verige v besedilu. (Ko)referencna veriga (chain of (co)reference) pomeni skupino izrazov, ki se nanašajo na isto entiteto. Koreferencni izraz (koreferirajoci izraz) = naveznik, anaforicni izraz izraz, ki ima isto referenco kot nanašalnica. Kratkotrajna tema (short-circuited topic) nanaša se na novo temo, ki se ne razvije. Lokalna koherenca (local coherence) nanaša se na semanticno povezanost dveh izrekov v nizu. Med njima so lahko kohezivne vezi ali pa ju je možno povezati s pomocjo inferiranja. Manjkajoce vezi (missing links) propozicije, ki gradijo besedilo, pa niso eksplicitno prisotne, ampak jih mora sprejemnik inferirati. Mentalno nacrtovanje (mental planning) tisto nacrtovanje, na katerega vplivata oba dela mentalnega sveta: kognicija in emocije. Motena koherenca (disturbed coherence) nerazumevanje med govorcem in poslušalcem, ki je posledica neskladja med govorcevim nameravanim pomenom in poslušalcevo interpretacijo tega. Nacelo pomanjkljive koherence (default principle of coherence) nacelo, ki izhaja iz osnovnega nacela sodelovanja in po katerem sprejemnik sprejema besedilo kot globalno koherentno kljub morebitnim lokalnim motnjam v koherenci. Nacelo pricakovane normalnosti (principle of assumed normality) pravilo, po katerem sprejemnik inferira najverjetnejšo interpretacijo. Nacelo sodelovanja (co­operative principle) osnovno nacelo govorjene interakcije, po katerem morata govorca za uspešnost komunikacije sodelovati. Nacrtovalni cas (planning time) cas, ki je govorcu potreben za razmislek o tem, kar namerava povedati. Nepopolni (implicitni) diskurz nanaša se na opis le tistih dejstev, ki so za govorca v govornem dogodku pomembna. Obicajno zaustavljanje v govoru (normal dysfluency) nastane zaradi oklevanja, premorov, nenacrtovanih ponovitev, vrinjenih struktur ipd. Oklevanje (hesitation) nastane zaradi napacnih startov in slovnicno nepopolnih izrekov. Okvir (frame) niz propozicij, ki vkljucujejo clovekovo konvencionalizirano védenje o neki situaciji (dogodku). Pogajanje (negotiation) nanaša se na proces identifikacije nove teme. Sproži ga poslušalec oziroma govorec B, in sicer v primeru, ko ne najde povezave med novo temo, ki jo uvede govorecA, in predhodno temo. Polifoni pogovor (polyphonic talk) dva ali vec delov pogovora, ki potekajo vzporedno. Ponavljanje preko vloge (repetition involving more than one speaker) nanaša se na ponovitev, ki jo izvede drugi govorec. Ponavljanje znotraj vloge (repetition within a speaker-turn) nanaša se na ponovitev, ki jo izvede sam govorec. Popolni deikt (pure deictic) izraz, katerega pomen je samo deikticen. Popolni (eksplicitni) diskurz nanaša se na opis vseh dejstev, ki tvorijo neko situacijo (govorni dogodek). Prekrivajoci govor = hkratni govor govor vec govorcev hkrati, kar povzroci nerazumljivost govora posameznega govorca zaradi prekrivanja govorov. Referenca (reference) = nanašanje nanašanje na tocno doloceno entiteto v nejezikovnem svetu. Referencni izraz (referring expression) = nanašalnica izraz, s katerim se kaže na referenta. Referent (referent) entiteta v nejezikovnem svetu, na katero se referencni izraz, to je nanašalnica, nanaša. Scenarij konvencionalizirano splošno védenje o dejanjih, kako si sledijo (navadno v rutiniranem nizu), ki je kulturno pogojeno. Situacijski kontekst nanaša se na vse nejezikovne dejavnike, ki vplivajo na besedilo. Skupno védenje (common, shared, mutual knowledge) niz tvorcevih in sprejemnikovih skupnih predpostavk o svetu, npr. spomini na posebne priložnosti, ljudi, poznavanje eticnih predpostavk ipd., kar navadno zadeva pripadnost isti jezikovni, narodni ali kulturni skupnosti. Spontana dopolnitev (spontaneous completion) do nje pride, ko govorec B dopolni izrek govorcaA. Dopolnitev ni samostojna vloga govorca B, ampak dokoncanje vloge govorcaA. Tematski zdrs (topic drift) nenameravana zamenjava teme, do katere pride, ker govorec zapusti osnovno temo diskurza in se usmeri k asociativno najbližji temi. Virtualna dopolnitev (virtual completion) od spontane dopolnitve se loci po tem, da do dopolnitve izreka s strani govorca B eksplicitno, to je z jezikovnimi sredstvi, ne pride, vendar govorec B izrek vseeno razume. Vrinjena struktura (interpolated structure) nastane zato, ker govorec strukturo, ki bi morala biti v predhodnem izreku, vrine v naslednji izrek. SUMMARY The research presented in this book (Dialectal Discourse; Discursive Analysis of the Brda Conversations) is concerned with spontaneous spoken dialectal language in use, i.e. in the speaker’s familiar environment and among the speakers that know each other well. We havetherefore shed lightonthe dialectal discourse amongthe speakersin their home envi­ronment and with the familiar participants.The conversations were recorded in the Brda, a regionon the Slovenian, Friulian and Italian linguistic and nationalborder. Usingsomecontemporary linguistictheories,i.e.conversationalanalysis,pragmatics, text linguistics and functional linguistics, a model of dialectal discourse description which will be useful also for the further analyses of dialectal discourse has been created.All four approaches to discourse analysis mentioned cover a vast research field which is in fact yet not defined precisely. Therefore, from a vast range of possibilities we have tried to answer three elementaryquestionsassociatedwith thespokendialectaldiscoursetoberesearched: 1. What are the features of spoken dialectal discourse? 2. What are the ways in which speakers establish discourse coherence and cohesion in dialectal discourse? and 3. Why do speakers accept a discourse which at first sight seems totally chaotic with no trouble?. In connection with textual/discourse coherence and cohesion it has also been researched whetherthe two terms should be differentiated or not. The resultsof the research may be summed up as follows: 1. Inspiteoftheconnectionbetweenthetwocriteriaoftextuality,textualcoherenceand cohesion, the research has shown that the terms must be differentiated. However, it is notonlyabouttherelationshipbetweenthesurfaceandthedeepstructure(orbetween thestructuralandsemanticorganizationofdiscourse),butalsotheresearchhasproved that the cohesive devices represent only one type of coherent devices which, conse-quently,means thatacoherent textdoesnotnecessarily includecohesivetiesandvice versa,thatthepresenceofcohesivedevisesdoesnotnecessarilyinsurecoherenceofa text. 2. Besides cohesive devices there were other coherent devices present in the analyzed texts from the Brda, i.e. questions, completions, repetitions, polyphonic talks, contra-dictionsand inferences. 3. The ability of proper inferring has proved to be an important condition for successful communication. Speakers accepted the most proper interpretations of discourse using inferences without being really aware of doing so.Among the used inferences conve­rsational implicatures occupied a special place. Conversational implicatures are infe­renceswhich donotincludeonlylogicalconclusionsfromthesemanticcontentofthe intended message but are also highly dependent on context.They served when speak­ ers from different reasons did not want to express themselves explicitly but expected fromthe hearer to be able to understand the intended message between the lines. 4. Coherencecannotbeascribedtoatextinadvance.Inwrittencommunicationitisbuilt bythe speaker in theprocessofcommunication,on the one hand, and bythe hearerin theprocessofacceptationandinterpretationofthemessage,ontheotherone.Inother words, this means that there are two coherences being built in discourse. In conversa­tions the two processes of establishing coherence are almost simultaneous. However, speakers must consider the principle of cooperation according to which successful­ness of communication depends on the willingness to cooperate on the part of all participants. Due to the canonical situation, i.e. face-to-face communication, partici­pantshavethepossibilitytochecktheunderstandingofdiscoursesimultaneouslycon­sidering the so-called contextualization cues, i.e. linguistic (prosodic, morphological and syntactical) and nonlinguistic cues (gestures, face mimics) which help the hearer interpret the message appropriately. Considering only the textual message the hearer can overlook the speaker’s communicative intention. In our study, no regard could be paid to nonlinguistic contextualization cues from a simple reason: our conversations were not videotaped. However, according to establishing appropriate coherence on both sides, by speakers and hearers, it can be presupposed that the speakers identified contextualization cues appropriately and took them into account in their interpreta­tions. 5. Successful communication means that the hearer understands the message exactly as itsformerwishestobeunderstood.Insuchcommunicationthespeaker’sandthehear­er’s coherences come close to each other (or even match) and thus, the interpretations of discourse on both sides are (more or less) similar. On the other hand, if the hearer buildsadifferentinterpretationfromthespeaker’one,thecommunicationwillbepar­tiallyorcompletelyunsuccessful.Inthecaseofpartialunsuccessfulnesswecanspeak about disturbed coherence. Disturbed coherence can be caused by different factors. In our texts the causes for disturbed coherence were the following: topic drift, unclear reference or disability to establish reference, change of language, breaking the prin­ciple of assumed normality of semantic content and the unknown semantic meaning of a lexeme.Abrupt topic change which is in literature described as a potentially very frequent cause of disturbed coherence did not appear. One of the possible reasons for this can be that we were directing our conversations to some extend. Consequently, at thepotentialattemptsofabrupttopicchangesweledthespeakersbacktotheprevious topics. 6. However,incasesofdisturbedcoherence,theparticipantsconsidereddefaultprinciple of coherence, according to which they presupposed that what the speaker intended to communicate was sensible, although at the moment they could not understand it as such. The research has proved that the speakers mostly understood contextualization cues,althoughithastobestressedthatinbuildingappropriateinterpretationscommon knowledge was of utmost importance, too. The more extensive the common knowl­edgewastheeasierthehearersunderstoodthespeaker’scontextualizationcuesandthe more successful the communication was. To sum it up, in establishing textual refer­ence speakers used more anaphoric pro-forms and deictics very frequently. However, there were not many cases of disturbed coherence, in our opinion mainly because all participants consideredcooperative principle and defaultprinciple of coherence. 7. The research has also shown that besides common knowledge and cooperation prin­ ciple there are other factors crucial for successful communication, i.e. encyclopedic knowledge of individual participants, the knowledge of discourse/textual type, and the hearer’s interpretative abilities. Some of these factors, e.g. common knowledge and individual’s encyclopedic knowledge, are culturally specific, which means that the communication among representatives of different cultures can fail because of different encyclopedic knowledge and not enough extensive common knowledge. Similarly, because of different encyclopedic knowledge and different interpretative abilities different hearers from the same culture can establish different interpretations ofdiscourse,fromdisabilitytoestablishanyinterpretationatalltotheinterpretationas itwasintendedonthepartofthespeaker.Theparticipantsinourconversationsdidnot havenotableproblemsinestablishingcoherenceduetoextensivecommonknowledge and comparable knowledge of the world (encyclopedic knowledge). Minor cases of disturbed coherence were eliminated by the use of contextualization cues (a question for clarification, a raise of eyebrow, shake of head). There were some problems with understandingingroupconversationswhentwooftheparticipantsbegantorecalltheir memories of events and people which were not known to other participants, while the two speakers did not become aware of that. The research has shown that the hearer’s expectation has also played an important role in successful communication. Hearers considered the so-called principle of assumed normality of semantic content. If the speaker brokethe rule, successful communication wasendangered. 8. As it has been already mentioned, the research has shown that the important cohesive and coherent device in the analyzed conversations were repetitions. Recurrences and partial recurrences as a means of establishing co-reference were frequently used be­cause of lack of planning time on the speaker’s side and because of maximal engage­ment in discourse on the hearer’s side. The repetition of a linguistic item requires a shorterplanningtimeas,forexample,searchingforasynonymand,ontheotherhand, itrequiresmoreattentivelisteningtothespeakerthanshowingapprovalwithattention signals.At the same time, repetitions have proved to be an important coherent device, as they revealed the speaker’s mental processes, e.g. the problem with forming his messsage, his emotional engagement etc. Some other features of spoken discourse, e.g. hesitations, pauses and syntactic blendswhich revealed theformer’s mental proc­esses were of utmost importance for understanding the establishment of coherence in discourse. 9. An important means of establishing and maintaining textual cohesion and in this way also textual coherence or global sense in the Brda conversations were co-reference devices.It has been found out that insuch conversations establishing and maintaining (co)-referenceiscomplicatedbecauseofthefrequentuseofdeictics.Thiscausedcases oflocalincoherence,which,however,didnotinfluencetheestablishmentofcoherence to such extend that the communication would be endangered. The participants ac­cepted apparently complicatedintertwiningof referenceand co-reference mostly with no trouble, presumablybecause we all considered default principle of coherence. 10. ThemaincontributionofthepresentstudytotheSlovenianlinguisticsis,inouropin-ion, the application of conversational analysis to spontaneous dialectal discourse whichilluminatestheactualusageofdialectalspeechandtheconditionswhichenable successful communication. The knowledge about building spoken dialectal discourse will be useful in comprehension of spontaneous informal discourse in general. The researchbringsthesummaryofcontemporaryfindingsinthefieldoftextualcoherence and cohesion which can be useful in thefurther researches on spoken discourse. Finally, it should be stressed that the main purpose of the research, from the study of spoken discourse principles to the factors which influence the successful or unsuccessful establishment of coherence and in this way the recognition of the speaker’s communica­tive intention,was essentially onlyone:how, by meansofhis speech, getto knowa person better. Iz recenzij: »Delo je prva besediloslovna obravnava kakih slovenskih narecnih govorov; to so govori briškega narecja oz. podrocja Goriških brd. [...]Avtorica [v njem] izpricuje veliko razgledanost po redki domaci in zato toliko obsežnejši tuji strokovni literaturi, dobro sposobnost strnjevanja tujih teoretskih spoznanj in kriticne distance do njih ter jih zna z lastnimi gradivnimi zgledi potrditi, zavreci ali nadgraditi.« red. prof. dr. Vera Smole »Gre za delo, ki je vredno pozornosti jezikoslovne stroke, ne le tistega njenega dela, ki se posveca dialektologiji, marvec tudi raziskovalcev govorjenega diskurza in jezika v njem. Njegova vrednost je predvsem v izdelavi in aplikaciji modela analize (ki je nastal na podlagi razlicnih teorij) na dialektološko gradivo, kar je pri nas novost.« izr. prof. dr. Simona Kranjc 13 € isbn 978-961-254-005-0 Založba ZRC •ljubljana http://ZaloZba.ZRC-saZu.si