M .Nič ne vemo, kdaj nas lahko ^eb nesreča. Lahko se narava ^ftproti nam, lahko se v svetu Skšovražnik ... Pripravljeni ^mo biti prav na vse. Akcija %inas ne sme presenetiti«, ki bo jutri stekla po Gorenjske: n teh Sloveniji, bo pokazali, ^kostno pripravljeni . . . Če že ^^*odeiujemo neposredno v njej, *>dxmo vsaj budni opazovalci. (DD) - Foto: F. perdan K_ 4 r;^ XXXII. Številka 77 j S**rM)i: oMinake konference SZDL M1' ij"««. Kraaj, Radovljica, skuiju Lokš - ^j** - Izdaja Časopisno podjetje *naj - Glavni urednik Igor Slavec urednik 'zgovorni urednik Andrej 2alar Gasilo socialistične ZADNJA VEST Gorenjska za Črno goro Po podatkih republilkega odbora Rdečega krita Slovenije je Gorenjska zbrala za Crno goro 24,5 milijona dinarjev. V to vsoto je vključen enodnevni zaslužek, prispevki družbenopolitičnih organizacij in občanov. Na Jesenicah so zbrali 5,3 milijona, v Kranju 8,3 milijona, v Radovljici 3,2 milijona, Skofji Loki 5 in v Tržiču 1,7 milijona dinarjev. V Sloveniji pa smo do sedaj zbrali kot pomoč Črni gori 281 milijonov dinarjev. L. M. Kranj, petek, 28. 9. 1979 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, ob torkih in petkih. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO pred slovensko akcijo nnnp Preverjanje nadih sposobnosti Najbrž ga ni občana ali delavca v združenem delu, ki ne bi ta preverjanje nase varnostne pripravljenosti jutri in ^nriinjem, saj se na akcijo, ki jo poznamo pod imenom NNNP, Wsrtrlifamo Že od aprila. Prav težko bi že preiteli vse Sssssjr priprave, prireditve in akcije, ki so jih organizirala tHsa arnatva, družbenopolitične organizacije, taborniki, šport -Hl V soboto naj bi v organizacijah združenega dela, v nedeljo Wi h f krajevnih skupnostih nekajmesečno aktivnost zaključili s **r najbolj množičnim preverjanjem naših obrambno var-Staik sposobnosti. It programov, ki so jih odborom za izvedbo akcij poslale **|Mizacije združenega dela in pa krajevne skupnosti, se da I tUsati, ds so se pri odločanju, kako reševati probleme Sniljene ogroženosti, kar precej odločali za vojne nevarnosti, *i pa tudi tako malo krajevnih skupnosti in tudi organizacij ^hnsaega dela, ki so se odločile drugače: poskusili bodo Swec testirati svoje sposobnosti v reševanju nadvse prak-\ **iia problemov, ki seveda takoj vzniknejo ob katerikoli m \reei oziroma nevarnosti: gre predvsem za organizacijo Ssolj Bajnih življenjskih pogojev, kot so varstvo otrok, skrb ^starejše, preverjanje zalog hrane, možnosti pridelovanja rae, skrb za vodo itd. Brez dvoma bodo tudi originalne rešitve Sla preifrati napadalce, nadvse dragocene, nič manj ali pa še Sij pa bodo cenjene rešitve povsem civilnih problemov. Prav ta ^asljivost bo v soboto in v nedeljo na preizkušnji, na Saltatih pa bo treba graditi seveda naprej, da nas ne danes, ne Nri aie ne bi moglo presenetiti. Akcija pa bo verjetno veliko Nj napela, bolj bo odmevna tam, kjer je niso pripravljali odbori ^ Ijneako obrambo v kar najožjem krogu, pač pa so v akcije Ntafnili največ občanov — bodisi kot neposrednih udeležen-S »li pa le kot gledalce. Le na ta način bomo vsi o svoji ^rnoati in varnosti nas vseh premišljali tudi v bodoče, Kaagali pri reševanju problemov varnosti od prometne var-Nti naprej do utrjevanja samozaščitne zavesti vsakega od nas. V, Pred novo sezono družbenopolitičnega izobraževanja v gorenjski regiji — Medobčinski svet SZDL sklical posvet Večinoma usklajeni programi KRANJ — Na regijskem posvetu o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju so predstavniki koordinacijskih odborcv za izobraževanje ostalih družbenopolitičnih organizacij, predstavniki gorenjskih delavskih univerz, klubov samoupravljalcev in medobčinskega študijskega središča za Gorenjsko izmenjali izkušnje o dosedanjih oblikah ter izpolnjevanju dosedanjih programov izobraževanja. Prav tako pa so ocenili tudi pomanjkljivosti družbenopolitičnega izobraževanja, na osnovi le-tega pa bo treba vsekakor dopolniti izobraževalne programe za bližnjo sezono. Predvsem pa ne more biti več nobenega dvoma o tem, so poudarili na posvetu, kakšna je odgovornost družbeno političnih organizacij do družbenopolitičnega usposabljanja in prav tako, da je tudi družbenopolitično izobraževanje sestavni del kadrovske politike. Kljub takim spoznanjem pa ponekod še vedno bolj ostajajo pri besedah. Ni namreč dobro, če se družbenopolitičnega usposabljanja lotevamo kampanjsko, pri tem pa se ne zavedamo, da je te vrste usposabljanje dolgoročen proces, na katerega se je treba, skrbno pripravljati tako z zagotavljanjem dobrih predavateljev, z urejenim financiranjem in ne nazadnje z izbiro samih kandidatov. Kajti delavci, ki gredo skozi razne oblike družbenopolitičnega usposabljanja od seminarjev za delegate do mladinskih in sindikalnih političnih šol, morajo postati takšen kadrovski potencial, da kasneje v njihovem okolju, naj bo to delovna organizacija ali krajevna skupnost, njihova usposobitev lahko pride do izraza. Tega sicer ni mogoče pričakovati čez noč, vendar pa bi že samo evidenca kadrov, ki so bili zajeti v kakršnokoli obliko usposabljanja, pomenila po- Hafner v Plamenu in Verigi %) Hafner v Plamenu Kropa in v Verigi Lesce Hamen povečuje izvoz pa tudi še precej uvaža '~ Četrtek, 27. septembra je obiskal delovno organizacijo Plamen v republiškega sveta zveze sindikatov Vinko Hafner. Nato je tir Verigo Lesce, popoldne pa se je s predstavniki družbenopolitičnih radovljiške občine pogovarjal o delu in vlogi subjektivnih sil. Kropa - Predsednika republiškega sveta zveze sindikatov Vinka Hafnerja je v pogovoru z delavci Plamena najbolj zanimal samoupravni ekonomski položaj delavca v Plamenu, rezultati gospodarjenja, delitev in nagrajevanje po delu ter obveščanje. V zadnjih nekaj letih so imeli v Plamenu, ki sodi v SOZD slovenskih železarn, nemalo težav pri gospodarjenju saj so se morali usmerjati na številna tržišča. Nekaj let so stagnirali in šele v zadnjem letu jim je uspelo znatno povečati proizvodnjo tako količinsko kot vrednostno. Do konca letošnjega leta bodo izdelali 9100 ton proizvodov, kar je več kot lani. Tovarna vijakov Plamen bo letos tudi dosegla za 50 milijonov din izvoza, medtem ko bo uvoz opreme in reprodukcijskega materiala veljal 75 milijonov dinarjev. Vse zahtevno orodje morajo uvažati prav tako tudi valjano in vlečeno žico, ki je domači proizvajalci ne morejo zagotoviti ali pa ni dovolj kvalitetna. V prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtuje Plamen veliko naložbo galvanike v Podnartu, kar sodi tudi v program razvoja slovenskih železarn. D. Sedej memben korak naprej. Pri tem je treba posebej omeniti aveletne izkušnje medobčinskega študijskega središča za izobraževanje članov ZK, ki je vsekakor vpeto v družbenopolitično izobraževanje kadrov na Gorenjskem, a vendarle s svojo organiziranostjo in dosedanjimi rezultati močno izstopa. Na posvetu so še posebej opozorili na usklajevanje programov izobraževanja in usposabljanja, ki se morajo časovno in vsebinsko pa_tudi kadrovsko dobro organizirati, lakft-no nalogo imajo koordinacijski odbori pri ObK SZDL; medtem ko so v večini občin programi usklajeni, saj si za to koordinacijski odbori prizadevajo, pa se v radovljiški občini že vse letošnje leto srečujejo s težavami. Glede na usklajenost programov družbenopolitičnega usposabljanja bo torej v gorenjski regiji v večini občin potekalo v bližnji sezoni izobraževanje in usposabljanje delegatov v skupščinskem sistemu, delegatov interesnih skupnosti in drugih. Preveč bi bilo naštevati vse oblike, ki se po programih načrtujejo in jih v pretežni meri organizirajo delavske univerze. Ponekod se v izobraževanje samoupravljalcev vključujejo celo klubi samoupravljalcev, vendar ne kot pobudniki izobraževanja, kar naj bi bili, pač pa celo kot organizatorji. Seveda je tudi takšna oblika delovanja klubov samoupravljalcev ponekod dobrodošla, nikakor pa naj se ne bi v takšno smer razvijali še naprej ali da bi delo klubov, ki jih v dveh gorenjskih občinah, radovljiški in tržiški, še nimajo, že na začetku tako tudi usmerjali. L.M. Naše fante in dekleta — Surbeka, Stipančiča, Kalinu-a, Palatinuševo in Cvetkovićevo — so včeraj dopoldne povabili v tovarno Planiko, ki je bila pokroviteljica naše reprezentance. Po sinočnjem dvoboju s Švedi jih čaka še šest podobnih srečanj, od teh tri doma. Jugoslovani se v letošnji super ligi nameravajo z Madžari, Čehoslovaki in Francozi boriti za vrh. - Foto: F. Perdan 10, in 11. stran: Krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično praznujejo < a. NASLOV: O LAS 2.STRAN PETEK, 28. S« r Alarm iz papirnic Slovenske papirnice imajo samo za deset dni zalog sta rega papirja za predelavo. Med odpadki, ki jih vsak dan odpeljemo na smetišča pa je 40 odstotkov papirja, ki pomešan med smeti ni več uporaben. Čeprav smo lani v Sloveniji zbrali skoraj 60.000 ton odpadnega papirja pa s tem ne moremo biti zadovoljni, kajti lani smo morali uvoziti še 87.000 ton starega papirja. Šestdeset let ljubljanske univerze Pred šestdesetimi leti so bila ustanovljene in začele delati prve fakultete ljubljanske univerze. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani danes združuje 20 višjih in visokih šol, umetniških akademij in fakultet in letno sprejme okoli 9.500 novincev in daje 4.000 dinln^^i^ Osrednja slovesnost ob 60-letnici univerze bo sredi decembra. Med drugim pripravljajo odkritje spomenika Edvardu Kardelju, promocijo častnih doktorjev univerze in otvoritev novo zgrajenega študentskega naselja za Bežigradom. Predsednik Burme pri Vratuši Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša je sprejel podpredsednika vlade in ministra za plan in finance Socialistične unije Burme U Tun Tina, ki je pri nas s sodelavci na obisku. Pogovor se je nanašal na gospodarsko sodelovanje med državama. 2 milijona ton nafte Od 1. januarja do 15. septembra so na naftnih poljih v SR Hrvatski načrpali več kot 2 milijona ton nafte. Tudi proizvodnjo plina so presegli za 4,5 odstotka. Kot poudarjajo v INI, bi bil proizvodni rezultat še boljši, če bi bila gladina Save višja. Tako pa imajo težave s plovbo. Za 250 milijonov pogodb Vrednost poslovnih pogodb, ki so jih sklenili na pred kratkim končanem sejmu usnja in obutve v Beogradu, znaša okoli 250 mili-jkonov dinarjev. Takšno bilanco prireditve, strokovnjaki ocenjujejo za izredno ugodno. O položaju mesne industrije Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša se je pogovarjal s predstavniki mesnopredelo-valne industrije iz Prekmur-ja. V razgovoru, ki sta se ga udeležila tudi republiški sekretar za kmetijstvo Ivo Ma-renk in predsednik republi škega komiteja za tržišče in cene Štefan Korošec, so ga seznanili s težkim položajem te gospodarske panoge, ki je nastal zaradi dolgotrajno oteženih pogojev gospodarjenja. Dogovorjeno je bilo, da bo o tej problematiki čimprej razpravljal izvršni svet skupščine SK Slovenije, ki naj bi poleg že sprejetih sprejel še dodatne ukrepe za reševanje problemov na tem področju. LjubčoArsov možni kandidat Predsedstvo republiške konference SZDL Makedonije je predlagalo Ljubča Arsova kot možnega kandidata za predsednika predsedstva SR Makedonije, ki jo je opravljal pred kratkim preminuli Vidoe Smilevski. Ljubčo Arsov je član pred-sedstva SR Makedonije. Svet v tem tednu Begunje — V torek, 25. septembra, je obiskal delovno organizacijo Elan v Begunjah sekretar sekretariata predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Ivan Godec. V razgovoru o gospodarjenju v Elanu ter o družbenopolitični aktivnosti so sodelovali predstavniki Elana, predstavniki občinskega sindikalnega sveta, Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, Ivanka Šulgaj, predsednica medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko in drugi. — rofff; F, I*zidar. Proslava ob 60-letnici SKOJ-a Mladi v jeseniški občini bodo 60-letnico SKOJ-a proslavili z veliko proslavo, ki bo 6. oktobra v dolini Završnice ob spomeniku sekretarja SKOJ-a, Dragoljuba Milovanoviča. Velja omeniti, da so mladi v jeseniški občini že doslej več prireditev in akcij posvetili letošnjim obletnicam partije, SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov. Z oktobrsko proslavo pa bodo to praznovanje zaokrožili. Organizator prireditve je Občinska konferenca ZSMS Jesenice. Predvidevajo, da se je bo udeležilo okrog 2000 mladih. Gobarji v akciji NNNP V izrednih življenjskih pogojih, kamor spada tudi vojna, je še kako pomembna človekova iznajdljivost, kako bo prišel do hrane. Narava sama veliko nudi, le vzeti je treba ... Gobe so že od nekdaj del človekove prehrane in če jih dobro poznaš, lahko odtehtajo marsikateri kilogram mesa. Ob akciji »Nič nas ne sme presenetiti« so se člani kranjskega gobarskega društva odločili, da v okviru svojega delovnega programa pripravijo v nedeljo, 30. septembra, množično nabiranje gob. Nabiralci se bodo zbrali zjutraj ob 7. uri pred kinom Center, kjer se bodo razporedili v skupine in odšli v razne gozdove v okolici Kranja. Z vsako skupino bodo šli tudi dobri poznavalci gob. Ob 11. uri dopoldne pa se bodo vse skupine gobarjev dobile v Spodnjih Bitnjah, na Rdeči poti pri mlinu. Dohod do mlina bo posebej označen. Na srečanju bodo poznavalci razpoznavali nabrane gobe. Vse užitne gobe bodo uporabili za gobovo juho, ki jo bodo skuhali za vse udeležence tega srečanja. Gobarsko društvo Kranj vabi na srečanje vse svoje člane in občane, ki bi radi spoznali več vrst užitnih gob, k i rastejo pri nas. Srečanje bo ob vsakem vremenu D. D. Program se bo začel ob 10. uri. Slavnostni govornik bo izvršni sekretar za LO pri Centralnem komiteju ZKS, Ljubo Jasnič. Poleg mladih iz vseh osnovnih organizacij ZSMS v jeseniški občini, borcev, skojevcev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij jeseniške občine, bodo navzoči tudi najvišji predstavniki mesta Beograd, ter okrog 600 mladih iz 27 beograjskih srednjih šol, ki se zbirajo v domu, ki nosi ime po sekretarju Dragoljubu M i lova no viru. Vsako leto tudi obiščejo obeležje v Završnici, srečajo pa se tudi z mladimi Jeseničani. Letos bodo te stike še bolj poglobili in utrdili. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbor Drago Milovano-vič iz Beograda, jeseniški pevski zbor Blaž Araič in reci ta tor j i iz obeh mest. Ob tej priložnosti bodo tudi sprejeli novo generacijo mladincev — prostovoljcev za enote teritorialne obrambe, pozdravili pa bodo tudi letošnje nabornike pred odhodom v JLA. Proslava bo zaključena s kulturnim in zabavnim programom ter tabornim ognjem. J- Rabič Seminarji za jeseniške delegate Delavska univerza Jesenice je skupaj z jeseniškim klubom samoupravljalcev ta mesec spet začela z izobraževalnimi seminarji za delegate. Prvi je namenjen predsednikom in namestnikom delavskih svetov iz jeseniške Železarne, drugi pa za ostale TO Z D in OZD iz občine. Oba seminarja sta imela naslov »Kako voditi sestanek«. Udeležba na prvih dveh seminarjih ni bila najboljša, saj se je prvega od 48 vabljenih udeležilo le 21, drugega pa od 50 vabljenih samo 15. Tak odnos do izobraževanja vsekakor ni vzpodbuden, kaže pa na to, da bo treba o tem v posameznih TOZD in OZD resneje spregovoriti. Vseeno pa pri Delavski univerzi na Jesenicah pričakujejo, da bodo oktobrski seminarji bolje obiskani. J. Rabič Kampučija v OZ! Demokratični Kampučiji zagotovili sete generalni skupščini OZN — Strmoglav cesar Bokase na Slonokoščeni obali -belgijske delegacije —' Tito govoril na Ki njači Generalna skupščina je minuli petek po glasovanju aedet Demokratične Kampučije v OZN. Države vzhodna« ao bile proti ali pa so se glasovanja vzdržale, tako, ov« Demokratične Kampučije podprlo 71 držav, proti jih jf ^ 34 pa se jih je vzdržalo. V razpravi o udeležbi in o i Demokratične Kampučije v OZN je sodeloval tudi nai stalne delegacije veleposlanik Miljan kob_ Njegova razprava je bila odmevna, bila je preudarna iD u,l vodja Jaser Arafat. V Damasku, v sosednji Siriji, je ,JJ7J dnevni obisk zaključil premier Hos, ki je obiskal predaju Asada. Gre za poskus, da bi PLO in Libanon sklenila sponi* I prihodnosti čet na libanonskih tleh. Sirija pa naj bi bila i in porok. Po izjavi premiera Hosa naj bi sporazum pr prihodnjem arabskem vrhu, da bi bil deležen vi podpore. Predsednik Sarkis je vnovič terjal od Ara&i' razmisli o navzočnosti palestinskih borcev v Južnem |SB in da sprejme nujne ukrepe, ki naj bi vzpostavili dr*'' avtoriteto na tem delu države. V Beogradu pa so potekali pogovori med delegacija«; I in KP Belgije. Izmenjava mnenj se je nanašala na vprašanja iz mednarodnih odnosov ter na priprti madridsko konferenco leta 1980. Delegacija KP u namerava pri zainteresiranih političnih silah dati apodbui' nejedrsko območje v Srednji Evropi. Naša delegaciji s' Eredstavnike partije iz Belgije seznanila o rezultatih nei* avanske konference in o mednarodni dejavnosti nase dru«' ZKJ. Predsednik republike, Josip Broz-Tito, je govoril na l_ ljudskem zborovanju ob proslavi obletnice Utiske republii'f al spomin na junaški boj delavskega bataljona. Predsednik ft>l v svojem govoru poudaril pomen in pridobitve naše revolt«' njene pridobitve, ki jih moramo nenehno varovati in okni** Na Kadinjači je široko odmevala njegova ponosna besedi. revolucionarni poti ter tudi njegove misli in ugotovit« gospodarskih in političnih uspehih, pa tudi o propis4 Precejšen poudarek je dal predsednik Tito gibanju netivi nosti in pomenu gibanja, ki pridobiva na vedno večjem 2| in širini. Neuvrščenost, je dejal predsednik, ni le vest človek" temveč njegova prihodnost. Nič nas ne sme presenetiti Jesenice, Radovljica - Koordinacijski odbori za akcijo Nič nas ne sme presenetiti v teh dneh usklajujejo programe delovnih in drugih organizacij ter krajevnih skupnosti. Povsod se na akcijo želijo kar najbolje pripraviti ter vključiti kar najširši krog občanov, ki naj bi aktivno sodelovali v preverjanju pripravljenosti. Prvi bodo morali ukrepati po hišnih svetih in v krajevnih skupnostih ter ob pozivu na nevarnost delati tako, kot so jih že poučevali na številnih predavanjih in seminarjih ter na sestankih. Prav vsi bodo imeli svoje naloge in zadolžitve, občinski štab pa bo takoj po akciji zbral podatke o poteku in o uspešnosti akcije. Kranj — Kot so povedali na občinskem štabu za spremljanje akcije NNNP v Kranju, bo v kranjski občini v sobotnih in nedeljskih akcijah NNNP neposredno sodelovalo kar okrog osem do deset tisoč ljudi. Opazovalci bodo pa seveda vsi občani. Večina krajevnih skupnosti bo »doživela« zračne bombne napade — Bela, Cerklje, Britof. Duplje, Jezersko, Preddvor. Kokrica, Šenčur. V oglje. Zalog, Trboje, Velesovo - požari bodo na Brniku, v Besnici. Bitnjah, Olševku. Poženiku, na Sen turški gori, potres v Podblici, Velesovem itd. Najbolj zanimivo bo pa v centru Kranja, kjer bodo v soboto dopoldne ob 10. uri enote za tehnično reševanje združenega odreda civilne zaščite reševale ponesrečence iz višin. Tu bo sodelovala tudi enota civilne zaščite za skupne potrebe občine, gorska reševalna služba. Ob 11. uri pa bo na Titovem trgu diverzantski napad na določen objekt, kjer bo uprizorjen požar, gašenje in reševanje ranjencev. TRŽIČ — Katere akcije predvidevajo v tržiški občini, katere izredne razmere bodo nastopile? Delavci iz temeljnih organizacij se bodo v glavnem vključevali v vaje v krajevnih skupnostih, nekatere pa še znotraj tovarniških prostorov načrtujejo varovanje skupnega premoženja v primeru zračnih napadov, požarov in podobno. Največ dela bodo v soboto imeli člani civilne zaščite in gasilci, sodelovati pa bodo*\i#| rali tudi drugi občani. V nedeljo bodo v tržiški občini Stevikif zborovanja, športna in druga tekmo«««] sebno zanimiv pa bo prikaz posta\ IjajM in vaja gorske reševalne službe v krtj*^ nosti Tržič-mesto. Skofja Loka — Za preverjanje pnja* sti so v škofjeloški občini izbrali osem k*^ skupnosti. Dve krajevni skupnosti - {gt\ Zminec — nimata niti delovnih oronia*] telefona in bodo preverjali kako lahko \ razmerah delujejo zveze. V drugih krajevnih skupnostih -Sovodnju, Škof j i Loki, Trebiji, 2e._ Zireh — pa bodo v vajo vključene tudi: organizacije. Preverili bodo povezanost: jevno skupnostjo, društvi in organi terenu s temeljnimi organizacijami V > vključili tudi vse šole. Akcija bo v največji meri potekaUr nedelja pa bo namenjena družbenim stim. Borci in mladina bodo pripravili! hode, društva in organizacije pa druge| Osrednje prireditve ne bo, ker je obnu\V zelo raztegnjeno in bi od povsod ljudjV1 prišli na miting. Zato so se odločili a ««! 1 nih prireditev, ki jih bodo pripravile i*t skupnosti. TUDI TO SE ZGODI Kranj — Vsi trije ?bori tine občine Kranj so na $e)ah v sred<> popoldne spremembo urbanistične -ima za območje občine ta je bila potrebna, ker se gozdnih površin v KS Pod ttzjt namenja za potrebe indu-, tnjt, to je za gradnjo nove as \C ttou baze. Problem nove lokavi ,/w t g dolgo Časa buril duhove ne J£ i t> kranjski občini, pač pa tudi v # tntph gorenjskih občinah, še Vm tSriolf pa krajane krajevnih l# +upnrxti Naklo, kjer je stara, že (otrujana baza, in pa krajevne jamota Podbrezje, kjer je pred ^ ušesa lokacija za novo bazo. ^ fm po zakonu potrebna soglasja „ 9 tedaj zbrana, tudi soglasje tlai rsjeme skupnosti Podbrezje. iti *ri glasovanju v zboru krajevnih * topnosti pa je delegat K S Pod na irtzjt glasoval proti z obrazlo-jf0 btlyo, da sploh ne ve za soglasje pri vaje krajevne skupnosti. L---> H- M # tj i m i# i Plodno pionirsko obdobje Poleg celjskega in koprskega kluba samouprav -Ijavcev uspešno dela tudi jeseniški klub — Se pomanjkljivosti, a vidni uspehi Jesenice — V jeseniški občini so med prvimi ustanovili klub samo upravljavcev kot posebno skupnost delavcev za načrtno usmerjanje družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja, pri večjem uveljavljanju neposrednih interesov delavcev na področju izobraževanja, obveščanja, svetovanja in izmenjavanja izkušenj v samoupravni praksi. Ze v letu 1977, v prvem letu delovanja kluba, so poskrbeli za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje samoupravljavcev ter sklicali več pogovorov za okroglo mizo. Družbenopolitično izobraževanje so organizirali skupaj z delavsko univerzo ter tako pripravili SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Jesenice — V četrtek, 4. oktobra, bo ob 16. uri v sejni dvorani ikupščine občine Jesenice redna seja zbora združenega dela, ob 16. uri v konferenčni sobi seja zbora krajevnih skupnosti in v torek, 2. oktobra, ob 18 uri v konferenčni sobi seja družbenopolitičnega zbora skupščine '/bčine Jesenice. Delegati bodo na sejah razpravljali o zaključnem računu proračuna občine za lani; o predlogu družbenega dogovora o določenih »kupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč na otonočju triglavskega območja; o predlogu sklepa o uporabi sredstev r;lidarno8ti za delno odpravo škode v občini Šentjur, o predlogu odloka I (premembi odloka o obvezni uporabi kanalizacije v občini ter o nekaterih drugih vprašanjih DOGOVORIMO SE ZA OBČINO ŠENTJUR Občino Šentjur pri Celju je 12. junija hudo prizadelo neurje s lato, ki je povzročilo škodo kmetijstvu. Na osnovi dela komisij ocenjena škoda po prvem in drugem neurju skupaj več kot 101 lijon dinarjev, od tega v kmetijstvu 51 milijonov ali 51 odstotkov od skupne ikode. Največ ikode je v intenzivnih sadovnjakih, na posevkih žit, M koruzi in krompirju in bo tako pridelek manjši. Prizadete so sik tad\ ostale poljščine, zlasti vrtnine in nepokoseni travniki. Skoda v obeini Šentjur je izredno velika in /naša 16 asftotkov družbenega proizvoda za minulo leto, zato naj bi vsi podpisniki družbenega dogovora za upravljanje s sredstvi totiaarnoati razpravljali o solidarni pomoči. V jeseniški občini predlagajo, da bi prizadeti občini aaaenili 12 milijonov dinarjev iz združenih sredstev ostalih občin v Sloveniji in tako deloma prispevali k sanaciji škode. D. S. osem seminarjev, ki se jih je udeležilo 196 samoupravljavcev. 4 razgovore za okroglo mizo in razgovor predstavnikov samoupravne komunalne skupnosti občine Jesenice in komunalnega podjetja Kovinar Jesenice. V program družbenopolitičnega izobraževanja so vključili predsednike delavskih svetov, predsednike samoupravne delavske kontrole in delegate delavskih svetov. Oktobra so pripravili predavanje o dohodkovnih odnosih za 21 predsednikov delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela in novembra predavanje o delitvenih razmerjih in osebnih dohodkih za 30 predstavnikov iz železarne in kovinske predelovalne industrije v občini. V pogovorih za okroglo mizo so izmenjali mnenja o zakonu o združenem delu, o organizaciji sestankov ter o delovanju in o uveljavitvi delegatskega sistema. Lani so pripravili 22 seminarjev s po 10 izobraževalnimi urami. Teh seminarjev se je udeležilo 460 samoupravljavcev, obisk pa bi bil lahko še večji, če bi imeli v organizacijah združenega dela in v drugih kolektivih odgovornejši odnos izobraževanja zaposlenih. Seminarjev so se udeležili delegati iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. Ko so izvedli anketo o uspešnosti delovanja kluba samoupravljalvcev, so slušatelji menili, da so izbirali dobre predavatelje in da so bila predavanja zelo zanimiva in koristna. Dve tretjini slušateljev je želelo, da je treba družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje še razvijati in z njim nadaljevati. Jeseniški klub samoupravljavcev je torej uspešno opravil svoje naloge v pionirskem obdobju, čeprav ugotavljajo, da so še nekatere pomanjkljivosti. Da je bilo delo kluba zadovoljivo, pove tudi dejstvo, da je sekretariat predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije poleg celjskega in koprskega tudi jeseniški klub predlagal za podelitev priznanja in plakete ob dnevu samoupravljalvcev. D. S. rse več delovnih invalidov ika komisija pri SPIZ obravnava vse več rov delovne invalidnosti — Zaposlovanje w odvisno tudi od pripravljenosti delovnih organizacij U lam je na Gorenjskem poraslo delovnih invalidov, prav tako tudi leto poprej, ko je invalidska iu pri skupnosti pokojninsko ega zavarovanja območne enote Kranj priznala inva-status nekaj več kot 700 in-Na zahtevo delegatov i invalidsko pokojninskega rovanja je bila narejena analiza >Mw invalidnosti po občinah in prvi del že koncem lanskega drugi del analize pa se zaklju-i* v teh mesecih. Iirtoii bo že pokazala analiza vzrokov nastanka invalid-pri delu, pa bi na« moral trend naraščanja inva-■krbeti. »V zadnjih treh to je od 1976 do 1978, je na frajjakrm dobilo status invali-\ tekaj več kot 2990 oaeb. Samo • (at a* je od 711 delovnih inva-fc-r, ki jim je bil priznan status, i baUaako upokojilo kot invalidi > m stopnje 299 invalidov, 422 t i k bilo invalidov drage in * Mje kategorije; podatki za tateje leto pa kažejo prav tako micanje t te vila invalidov •M efotavlja Matjaž Kaše, W odseka za invalidsko zava- Vmjeari 8PIZ. U invalide prve kategorije je z Kti&ko upokojitvijo seveda nji-Sproblem rešen, saj se zaradi ugo-Mjene nesposobnosti za oprav-kateregakoli dela ne za poslu ,. Povsem drugačni problemi V tsk*y> delovne invalide druge in j^k^ stopnje, ki so sposobni s svo-preostalimi delovnimi sposob ^jri te opravljati določena dela. f^jttdska komisija skupnosti pokojninskega zavali ran j ima nemalokrat oelo. »Problemi, s katerimi opravka naša komisija,« ijea predsednik dr. Andrej ix Tržiča, »so pravzaprav dobre pa tudi slabe orga- >'1IS niziranosti delovnih organizacij, varstva pri delu, zdravstvene preventive. Verjeli ali ne, toda vedno znova se zgodi, da iz delovnih organizacij, kjer vladajo slabi odnosi, kjer nimajo organizirane socialne službe, kjer se pogosto spopadajo s problemi gospodarjenja, prihaja na komisijo v pretres preostale delovne sposobnosti največ - delavcev. To je vsekakor razumljivo, saj delo v sedanjem času zahteva od delavca na kateremkoli mestu veliko napora, težave, ne samo zdravstvene pa lahko občutno načno delavčevo delovno sposobnost.« Vsekakor bo analiza vzrokov invalidnosti morala osvetliti vrsto dejavnikov, ki v sodobnem času tudi poleg »klasičnih« vzrokov vplivajo na invalidnost pri delu. Nemalo težav pa se včasih za delovnega invalida, ki mu komisija prizna status s tem šele začne. Le redke so delovne organizacije, skoraj po pravilu pa so to večje z dobro organizirano kadrovsko in socialno službo, ki lahko brez večjih težav zaposlijo delovnega invalida. Se posebej se za delavca, ki je postal invalid in ima še delovne sposobnosti, zavzamejo v takih delovnih organizacijah, kjer so za izobraževanje in strokovno usposabljanje svojih delavcev še posebej zavzeti. »V takšnih delovnih organizacijah,« meni dr. Robič, »se zavedajo, da je delavec, ki je dolga leta nabiral znanje, še kako dragocen delavec in ga zato potrebujejo kljub njegovi invalidnosti. Običajno se brez posebnih težav najde primerno delovno mesto, kjer tak delavec ustrezno svojim preostalim sposobnostim naprej uspešno dela« Zakonski predpisi seveda zahtevajo od delovnih organizacij, da imajo na voljo delovna mesta za invalide. Vendar pa je danes pojem invalidnosti tako širok, da je praktično izredno težavno v delovni organizaciji določiti delovno mesto, ki bi bilo izključno primerno za delovnega invalida. »Se posebej manjše delovne organizacije imajo glede tega izredno malo možnosti,« poudarja Olga Grm, socialna delavka; »točno določenih delovnih mest, ki bi čakale invalida ni, zato je veliko odvisno od pripravljenosti delovne organizacije same. Kar precej prigovarjanja, dogovarjanja je potrebno, da se takšni problemi uredijo. Le redke delovne organizacije si pomagajo tako kot si na Gorenjskem doslej pomagata LIP in Gozdno gospodarstvo, saj lahko po njunem samoupravnem sporazumu rešujejo z medsebojnim zaposlovanjem tudi takšne probleme.« Treba pa je reči, da temeljne organizacije združenega dela že zdaleč niso poskusile najti same rešitve. Prav zato invalidska komisija pogosto na licu mesta, kot temu pravimo, skupaj z invalidom ter predstavniki delovne organizacije skuša najti najboljšo rešitev.« Kaže, da je kljub zakonskim predpisom mnogo odvisno prav od pripravljenosti delovne organizacije, če najde primerno delovno mesto, to je novo delovno mesto za delavca, ki zaradi invalidnosti ni več sposoben opravljati svojih poprejšnjih del in opravil. Kaj pa je to drugo primerno delovno mesto, pa je seveda prav tako širok pojem: prav lahko je to tudi na primer direktorsko mesto ali katero koli drugo. Primerno mesto je namreč vsako delovno mesto, za katero je delovni invalid popolnoma sposoben. Neredko bi se lahko izognili tudi stroškom poklicne rehabilitacije, če bi delovne organizacije že same poprej skušale najti primerno delovno mesto za invalida. Na rehabilitacijo resda zadnja leta pošiljamo od 15 do 20 delavcev letno in to v ljubljanski zavod za rehabilitacijo; vendar pa je na sprejem treba izredno dolgo čakati, tako da smo zdaj našli drugo rešitev. V bodoče pa se bo s tem vsekakor ukvarjal rehabilitacijski center za Gorenjsko, če se bomo zanj odločili. L. M. Nova tehnologija, ne novi delavci SKOPJA LOKA — Ko so na ponedeljkovi seji občinske konference ZKS obravnavali oceno razvojne politike, so poudarili, da so se v tem srednjeročnem obdobju izjalovila predvidevanja v zunanjetrgovinski menjavi, kjer uvoz raste hitreje od izvoza, gibanju cen in rasti zaposlovanja. Zlasti slednje postaja že kritično, saj so predvideno število delavcev leta 1980 presegli že na sredini petletke. Predvsem se povečuje zaposlovanje v administraciji in režijskih službah in pa v tistih panogah industrije, kjer se ohranjajo stari odnosi in mišljenje, da se proizvodnja (zastarelih) programov povečuje predvsem na račun povečanja števila delavcev. Zaradi takšne rasti postaja zaposlovanje eden kjučnih problemov. Da bi ga spravili v dogovorjene okvirje, je konferenca sprejela sklep, da je treba z razvojno politiko občine dovoliti le kapitalno intenzivne investicije, se pravi investicije z zahtevno tehnologijo in visoko produktivnostjo dela. Hkrati pa je na vseh ravneh treba zaostriti odgovornost do dogovorjene politike. Industrija, so poudarili, ne sme povečevati števila delavcev. Za pogon novih programov, seveda takšnih, ki imajo tudi trajno izvozno usmeritev, pa naj bi dobili nove delavce tako, da bi opuščali zastarele in prenizko produktivne programe. Za primer so navedli LTH, ki ima vrsto priznanih programov proizvodnje, zahtevnih ne le v slovenskem, temveč celo v svetovnem merilu in vsi imajo tudi trajne možnosti prodaje na tuje. Te programe je nujno potrebno obdržati v občini, zato bo potrebno v nekaterih drugih panogah opustiti nerentabilne programe. Da bi lahko takšne usmeritve izpeljali, bo potrebno zaostriti odgovornost vseh komunistov, zlasti pa poslovodnih organov. Izvršni svet občinske skupščine pa so zadolžili, da pregleda zaposlovanje po panogah in delovnih organizacijah in hkrati tudi to, kdo ne uresničuje samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih življenjskih in kulturnih standardov delavcem. L. Bogataj Zaposlovanje preseženo že na polovici Analiza o uresničevanju družbenega plana v škofjeloški občini za prva tri leta sedanjega srednjeročnega obdobja že kaže gibanja, ki naj bi jih upoštevali v planskih dokumentih v obdobju 1981-1985 Skofja Loka - Vsi trije zbori občinske skupščine so v sredo na sejah sprejeli analizo o uresničevanju družbenega plana v letih 1976, 1977, in 1978, možnosti uresničevanja za leto 1979, izhodišče resolucije za leto 1980 ter osnutek dopolnitev družbenega plana razvoja občine v tem srednjeročnem obdobju. Družbeni plan razvoja škofjeloške občine do leta 1980 je zaradi sprememb v gospodarskem sistemu in v gospodarski politiki, predvsem pa v zunanjetrgovinskem režimu doživljal v posameznih letih nekatera odstopanja, ki pa ne morejo bistveno vplivati na uresničitev začrtanih nalog in ciljev, dogovorjenih in usklajenih med delovnimi ljudmi. Analiza prvih treh let kaže, da je bila usmeritev v obravnavanem planskem obdobju pravilna. Iz leta v leto bolj neugodna je rast zaposlovanja. Kljub izkušnjam iz prejšnjih let, so se tudi letos ušteli, saj so zaposlili v škofjeloški občini več delavcev, kot so predvidevali. Potrebno bo izdelati oceno celotnih stroškov zaposlitve novega delavca in izpostaviti odgovornost SIS za zaposlovanje, ki naj z ustrezno politiko zavira prevelik dotok delovne sile. Industrijska proizvodnja v občini, pa čeprav je večina surovin uvoženih, se povečuje, vendar največji del teh proizvodov najde kupca na domačem trgu. V prvem polletju letošnjega leta so uvozili za 31 odstotkov in izvozili za 12 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Trgovinska bilanca je zaenkrat še pozitivna, vendar se le kaže bolj usmeriti na dolgoročni izvoz. Višje kmetijske oskrbnine KRANJ - V kranjski občini je v zadnjih letih precej upadlo število uživalcev kmetijske oskrbnine. Letos je takšno oskrbnino prejemalo le 13 občanov. Kot vemo, imajo do kmetijske oskrbnine pravico kmetje, ki zaradi osta-relosti in onemoglosti ne morejo več obdelovati svoje zemlje in se tako preživljati in zato zemljo odstopijo občini. Dosedanja oskrbnina je bila od 1500 do 2100 din odvisno pač od velikosti odstopljene zemlje. Izvršni svet skupščine občine Kranj je na svoji zadnji seji sprejel sklep o povišanju sedanjih kmetijskih oskrbnin za 25 odstotkov v letošnjem letu z veljavnostjo izplačila za nazaj. Realni družbeni proizvod je v prvih treh letih srednjeročnega obdobja porastel za 14 odstotkov. Ugodni so rezultati v gradbeništvu, v industriji in v obrti, slabše pa je v terciarnem sektorju, kjer zaradi velikega zaostajanja ne bodo dosegli ciljev, zapisanih v družbenem planu za to srednjeročno obdobje. Preveliko vlogo so pripisovali prometu in turizmu, na drugi strani pa zapostavljali trgovino. V letošnjem prvem polletju so v škofjeloški občini dosegli slabše poslovne rezultate v primerjavi z Gorenjsko in Slovenijo, kot pa so jih beležili v istem obdobju lani. Kljub temu so rezultati še vedno dokaj ugodni, razmere bodo zaradi predelovalnega značaja škofjeloške industrije še težavnejše v drugem polletju. Na področju investicij bo potrebno paziti, da bo razvoj terciarnega sektroja v primernem razmerju z razvojem sekundarnega. Ponovno naj bi o realizaciji srednjeročnega plana spregovorili ob rezultatih devetmesečja, ki naj bi dali že bolj jasno podobo o zaključku srednjeročnega obdobja in o uresničitvi družbenega plana. V času priprav na izdelavo srednjeročnega plana občine Skofja LOka še niso bila opredeljena območja, kjer naj bi se gradili objekti za industrijski, stanovanjski in družbeni namen. Z novelacijo urbanističnega programa konec oktobra so bila ta področja natančno določena, zato so vsi trije zbori občinske skupščine sprejeli sklep, da se v obliki dopolnil vnesejo v družbeni plan razvoja občine. Osnutek dopolnil bo v javni rzpravi do 8. oktobra letošnjega leta. C. Z. Pomoč za ozimnico Kranj — Komisije za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih bodo v kratkem ugotavljale, če imajo v svojih krajevnih skupnostih nezaposlene občane, katerih materialno stanje je takšno, da bi jim bila prav zdaj dobrodošla pomoč, kot je ozimnica. Take vrste pomoč je. že nekaj let stalna praksa pomoči občanom z najnižjimi dohodki. Ozimnico kot se sicer imenuje denarna pomoč v višini od 1600 do 2000 din dobe kot enkratno pomoč prav vsi prejemniki stalne družbene denarne pomoči. Center za socialno delo pa meni, da je v krajevnih skupnostih tudi še kaj občanov z nizkimi prejemki, ki jim posebno pred zimo stroški za kurjavo in zaloge hrane predstavljajo velike izdatke. Skupnost socialnega skrbstva je sicer v letošnjem letu namenila po finančnem načrtu 190 tisoč din za enkratne pomoči, zaradi letošnjega skoka življenjskih stroškov pa se je ta vsota povečala na 360 tisoč din. Kreda iz Radovne v8o8krb V Radovni kopljejo kredo, zmeljejo pa jo v mli-narskem obratu na Bledu - Modernizirali izkop, mlin pa bo treba obnoviti Bled - Kredo u Radovne meljejo v mlinu, ki stitji v blejski Zaki Foto: F. Perdan Kvalitetne smuči iz Elana Elan je namenil 150 milijonov dinarjev za temeljito rekonstrukcijo prostorov za izdelovanje smuči — Na tržišču le kvaliteta — Težave s kadri Begunje — Tovarna športnega orodja Elan iz Begunj sodi med največje tovarne športnega orodja v svetu. Zaposluje okoli 1000 delavcev v petih temeljnih organizacijah združenega dela. Tovarna ima obrate za izdelovanje smuči v Kočevju, v Brnici na Koroškem in na Švedskem, kjer izdelujejo tekaške smuči. V zadnjem času pa se poleg kvalitetnega telovadnega orodja vse bolj uveljavlja Elanova proizvodnja gliserjev, jadrnic in jadralnih letal. Letos so začeli s proizvodnjo jadralnih [etal v obnovljenem obratu na Fortuni v Gorjah. Tržišče pokupi vsa izdelana jadralna letala, pripravljajo pa proizvodnjo nove vrste letala, z lastnimi kadri in z lastno izdelavo. Čeprav je Elan danes svetovno znana in priznana tovarna, imajo v Begunjah nemalo težav. Obnoviti so morali zastarelo opremo ter povečati proizvodne prostore v temeljni organizaciji za izdelovanje smuči. V kratkih petih mesecih so obnovili proizvodne prostore, ki so veljali 150 milijonov dinarjev, da bodo lahko tržišču ponudili še več smuči. Prav tako so v petih mesecih postavili tudi tovarno v Brnici na Koroškem. NA DELOVNEM MESTU Največ težav imajo s kadrom, kajti fluktuacija je precejšnja. Tudi stroški materiala stalno in skokovito naraščajo, vsekakor hitreje kot celotni prihodek. V Elanu bi se radi . uveljavili na evropskem tržišču ter seveda tudi v severni Ameriki, kamor je že zdaj namenjena četrtina Elanove proizvodnje. Veliki problemi so z devizami, saj je Elan precejšen uvoznik, vendar še beležijo pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Elan, ki je dosegel polletni proizvodni plan, namerava še naprej pošiljati na tržišče kvalitetne smuči. Se naprej pa med drugim namerava podpirati vrhunski smučarski šport ter z reklamnimi prijemi prodajati «muči v svetu. Elan je delovna organizacija, ki si med drugim tudi prizadeva, da bi s humanejšimi odnosi do vrhunskih športnikov zagotovili njihovo socialno varnost tudi tedaj, ko prenehajo tekmovati. Smučarji, ki v mednarodnem merilu dosegajo odlične rezultate na Klari ovih smučeh, nosijo veliko odgovornost, obenem pa uveljavljajo ugled Jugoslavije in Elana, zato bi jih morali podpreti in razumeti tudi tedaj, ko niso več v svetovni smučarski eliti. D.Sedei Bled — Delovna organizacija Kreda iz Radovne zaposluje le sedemnajst delavcev, ki v Radovni kopljejo kredo in jo sušijo, v mlinu na Bledu pa jo potem dokončno pripravijo za tržišče. V Radovni so kopali kredo že pred vojno, saj je bilo zanjo precejšnje povpraševanje. Kopali so jo tudi v Mojstrani in v Bohinju, vendar je kreda iz Radovne boljše kvalitete, saj nima toliko škodljivih primesi. Delovne organizacije, ki potrebujejo kredo za svojo redno proizvodnjo, fino kredo še vedno uvažajo, uporabljajo pa tudi veliko krede iz Radovne. Odkupujejo je predvsem organizacije Jup, Cinkarna, niška industrija. Gornji Milanovac, Svetlost Lužani ter številne druge, med njimi tudi zasebniki, ki izdelujejo lepila. Kreda Radovna bi lahko prodala še več svoje proizvodnje, vendar sedanje zmogljivosti večje proizvodnje ne dovoljujejo. Proizvodnja v Kredi je precej odvisna od vremena, saj krede pozimi in v slabem vremenu ne morejo kopati in sušiti. Na leto jo izkopljejo od 2.000 do 2500 ton ter prodajajo po vsej Jugoslaviji v vrečah po petdeset kilogramov. V ležišču v Radovni je po raziskavah Geološkega zavoda še precej surovine, tako, da ni skrbi, da bi bile količine za naslednja leta omejene. Zdaj so v Radovni že devet metrov pod nivojem Radovne, kopljejo pa na enem mestu. Delo je precej zahtevno, čeprav so izkop modernizirali, ročno delo ostaja le v sušilnici in v blejskem mlinu, ki ga bodo morali v prihodnjih letih obnoviti. Zdaj so namestili sodobnejše filtre, vendar pa naj bi delo s temeljito obnovo mlina postalo še lažje. Delavci, ki delajo v Radovni, imajo urejeno prehrano ter bivališča, večinoma so stalni delavci, delovna organizacija pa skoraj brez bolezenske odsotnosti. Poleti delajo ob lepem vremenu več kot osem ur, pozimi pa krede ne morejo kopati. Jamo zalijejo z vodo, da kreda ne zmrzne. Vrednost letne proizvodnje Krede je okoli 3 milijone dinarjev. Težave imajo predvsem zato, ker na tržišču ni primernih vreč za transport, prizadevajo pa si tudi, da bi bila cena krede višja, saj so jim do zdaj odobrili le H odstotkov višje cene. V Kredi Bled zadovoljivo gospodarijo, čeprav so majhna delovna organizacija in imajo zaradi majhnega števila zaposlenih tudi probleme. Kreda iz Radovne je še vedno cenjena v industriji, ki jo potrebuje in je zanjo tudi vedno večje zanimanje. D.Sedej Ana Logonder Modni kreator niso samo modne revije, potovanja ... Štirje modni kreatorji in modelarji krojijo modo škofjeloškega Kroja. Vsi so prišli iz prakse. Nihče ni akademik. Risati le skice in iskati nove zamisli je vse premalo za eno delovno mesto. Vsi so bili v mariborski modelarski šoli, vse ostalo pa so lastne izkušnje, modne novosti doma in v tujini ter lastne zamisli. Modne novosti munchenskega > Moden -woche« in pariškega Pret a — Porter dajo vsakokrat veliko novega. Včasih so si hodili ogledovat modo tudi v Torino in Koln, toda pravijo, da že Muri chen pove dovolj, saj vse »eks-travagance« Pariza, Milana. Firenc. Londona predela v modno uporabnost... Modni kreator v škofjeloškem Kroju najprej svojo zamisel prenese v skico in če je ta sprejeta, potem naredi konstrukcijo osnovnega kroja, in prvi modeli, ki jih pokažejo kupcem, so sešiti po njej. Ko pa so modeli od kupcev sprejeti, narede šablone na trši karton za vse velikosti, kroje nalepijo na blago in po njih krojijo... Edina ženska med Krojevimi modnimi kreatorji in konstruktorji je Ana Logonder. Skofjelo-čanka je in tudi ona je prišla med kreatorje iz prakse. Ko si v vzorčni sobi ogledujeva kolekcijo za pomlad, ki jo bodo letos na sejmu mode v Ljubljani tudi prvič predstavili — vedno so kazali le zimsko modo — tuji in domači kupci pravkar zaključujejo posle. Srbohrvaško in nemško govorico je slišati. Pravkar so opravili veliko delo. Za beograjski sejem mode in za kupce so izdelali kolekcijo za pomlad 1980. Dvakrat na leto zaključujejo; v septembru za pomlad in v marcu za zimo. Majhna kolekcija za predstavitev mode je izdelana iz majhnih količin blaga, iz kuponov, za katere se modni kreatorji skupno odločajo. Vendar so tu težave, kajti del tega blaga morajo nakupiti še preden vedo za želje kupcev. In ko napravijo kolekcijo za določeno sezono, štirinajst dni kličejo kupce, domače in tuje, da jim pokažejo kolekcijo. Večji kupci pa žele imeti kolekcijo pri sebi. Dolg, ozek ovratnik bo moden tudi na spomladanskih kostimih, ramena bodo visoka, oglata, zelo poudarjena, pas ozek in na krilu vsaj po ena guba. Blaga so mehka, udobna. Največkrat je vzorec droben karo. pepita. ribja kost. In barve? Največ je hvaležne sive. drap. Spet enkrat je prišla zelo ženska moda: X in Y linija. Ponavlja se. seveda, toda vedno z določenimi spremembami. »Naše ženske so dobro oblečene.« meni Ana. »Vsaj po centrih, kot je Ljubljana. Zagreb. Beo- grad. Prav nič bolje niso oblečene zunaj. Morda so naši modeli malce preveč resni. Po svetu si upajo takoj na dan z modnimi barvami, pri nas pa se držimo le rjave, modre, sive. To se največ prodaja. Proizvajalci pa moramo vendarle slediti željam trgovcev, ki tu zastopajo svoje kupce. Zagotovo pa bi bilo, če bi bolj korajžno sledili modi, manj letanja čez mejo za modnimi novostmi...« »Katera moda pa je vam osebno najbolj všeč?« »Ne bi mogla reči, katera. Kopiramo praktično vsi vse. Nemške moda je bolj trda, vendar najbolj uporabna. Običajno odkupijo od vidnih modnih kreatorjev po nekaj modelov, vzamejo od njih najuporabnejše, zraven pa dodajo še svoje. In tako nastane ta nemška uporabnost, ki jo srečujemo v nemških modnih revijah. Zanimiv poklic je to, ni pa naše delo samo risanje skic in letanje od ene svetovno znane modne revije na drugo, kot si to zamišljajo mladi. Saj so potovanja nekaj časa prijetna, toda slej ko prej te utrudijo. In trdo delavna in napeta so. Saj vendar moraš z revije prinesti polno glavo idej in moraš nekaj dati od sebe. Ko vse to spoznaš, to ni več tako zapeljiv poklic. Vendar pa sem ga vesela. Tako ustvarjalen je. pa čeprav obleko čez čas zavržemo. Pridejo spet novosti in spet si sredi dela. sredi idej. Morda to tudi ni spoštovan poklic, toda oblečeni pa le hočemo biti dobro. Veseli smo nagrad, ki jih dobimo na raznih sejmih mode, ko pokažemo svoje kolekcije in ugotavljamo v kolikšni meri smo zadeli uveljavljeno modo tiste sezone. In če uspemo, smo veseli. Nič manj pa nisem vesela, če srečam na cesti človeka, ki mu naša obleka lepo pristaja ... D. Dolenc KRANJ — Na torkovi seji je komite občinske koal ZKS Kranj obravnaval predvsem problematiko kranL gospodarstva, njegove rezultate v prvem polletju ter per™**' ve za prihodnje obdobje do konca leta ter v letu 1980 K>' temu, da je bilo prvo polletje dokaj uspešno, pa komite tn^,} ni razlogov za prevelik optimizem, kajti ukrepi za znani*' zunanjetrgovinskega primanjkljaja Jugoslavije, se bodo <* kakor pokazali v drugi polovci leta zaradi omejitev pri reprodukcijskega materiala. Predvsem bodo v precep*' težavah tiste delovne organizacije, ki ne izpolnjujejo »ve izvoznih programov in s prodajo izdelkov na tuja trtici * pokrivajo svojih uvoznih potreb. V težavah se bodo n: mnogi do sedaj uspešni kolektivi — pretežni uvozniki t1 izpolnjevanju svojih izvoznih programov, ker tudi te ort»a^ cije zadene omejitev uvoza. O problemu kranjske tovarne gumijevih izdelkov Savi/ že pisali v našem časopisu, se pa njihov problem rešuje vok| slovenske kemijske industrije, je bilo poudarjeno n» komiteja. Gospodarska problematika je postalo področje, ki uu(i; osnovno skrb vseh samoupravljavcev, zveza komunist* ' mora vsej tej široki in zapleteni problematiki posvetitvi' največjo skrb ter svojo aktivnost usmeriti na to živi;«11** pomembno in izredno občutljivo področje dela in živli**; BV delovnih ljudi. ' 0,1 m Komite bo zato tekoče spremljal gospodarska gih*«?* občini kot tudi v posameznih delovnih organizacijah in ]\v zasled »val bo blagovno menjavo kranjskega gospodarit*1 tujino ter investicijsko porabo in zaposlovanje. Komite bo posvetil določeno pozornost notranjim odnosom v \^ delovnih kolektivih, odnosom med to zdi in delovt' skupnostmi skupnih služb ter odnosom OZD — SIS. Ena ij/ bodočih konferenc ZK naj bi obravnavala tudi to problemi je na zaključku razprave o gospodarskih gibanjih v krm'" občini sklenil komite OK ZKS. 1. Jutri bo odprt jesenski graSki velesei Organizatorji letošnjega jesenskega graškega ve lese j ma, ki bo odprt od 29. septembra do 7. oktobra, obetajo izredno bogat razstavni program. Posebej opozarjajo na strokovno razstavo »Gastromodel«, ki bo prikazala veliko izbiro strojev in naprav za gostinske obrate, hladilne pulte, kuhinjsko opremo, jedilne pribore vseh vrst, in podobno. Na posebni razstavi »Mojstrska kuhinja« bodo za obiskovalce pripravljali najraznovrstnejše gurmanske specialitete. Tudi letos bo tu postavljen mednarodni »Bazar«, ki je vsakokrat prava paša za oči, in kjer se vedno dobi kaj zanimivega. V istem delu razstavišča, v hali 12, pa bo tudi po- sebna razstava za gospoaWj-bej še za gospodinjske pnjy*jl kjer vsako leto kaj novega pVI! Poznana firma z gobelin, * | pa je za to priložnost phpn^J sebno razstavo gobelinov |* ff nadstropju hale 12), kjer nr ■ tudi svetovali okrog ntkuM izdelave gobelinov. V okviru jesenskega grtj lesejma bodo pripravljen« sebne razstave: Dopust v A\B Centralna kurjava, ki ne oastffl okolja. Varčevanje energij* J ta okolja, Varnost, Izdelki t in Jugoslavija. Pa še to: vse razstavlja bo tu tudi moč kupiti. D. Ob selški cesti pri Dolenji vasi so letošnje poletje zrasli ogrtmun Zgradila jih je republiška skupnost za prehrambene rezerve. _ -1 Perdan KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS TOZD hotel Bled komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. VODJE STREŽBE 2. VODJE KUHINJE 3. SOBARICE ZA NEDOLOČEN ČAS 4. SOBARICE ZA DOLOČEN ČAS 5. ČISTILKE Pogoji: Pod 1.: Pod 2.i 3-letna gostinska šola ali hotelska šola, VKV mt*> znanje dveh tujih jezikov pasivno, dva meseca pesi*/ delo. 3-letna gostinska šola, izpit za VKV kuhar, — 2- leti delovnih izkušenj, poskusno delo dva mesy> Pod 3. in 4.: — končana osnovna šola, tečaj za sobarice. pW — znanje enega tujega jezika, dva meseca poskusno || Pod 5.: — končana osnovna šola, NKV delavka Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v roka 15 dat a•/ slov: Kompas hotel Bled, komisija za delovna razmerja. NAŠ GOST Franček Rogelj: Sprememba (gospodarske sestave na prednostni listi Spet smo začeli z rubriko Naš gost._ Kot prvi se je v jesenskem obdobju odzval našemu vabilu predsednik skupščine_ gorenjskih občin, Franček Rogelj._ Z njim smo se pogovorili o vrsti ključnih gorenjskih problemov, planiranju _ nadaljnjega razvoja naše regije in_ dosedanjih dosežkih. Zlasti smo se veliko pogovarjali o razvoju gospodarstva,_ tako industrije kot kmetijstva in turizma. Hkrati pa smo ga povprašali tudi o nalogah in delu, ki čakajo jeseni skupščino_ gorenjskih občin. »Tovari* predsednik, bi lahko v kratkem povedali, katere so najbolj aktualne naloge, a katerimi se bo ■orala spoprijeti skupAci-Mgorenjskih občin?« tU na prvi seji se bomo lotili atike izgradnje in vzdr-ja cest na Gorenjskem. Gre da se oceni, koliko je bil t&knji srednjeročni plan uresniči m da se sprejmejo dopolnitve Mina za prihodnje leto in se V«Wijo naloge prihodnjega .•Jednjeročnega obdobja. Lahko ^f.m. da smo Gorenjci zado-yoljni z dosežki v tem srednjeročen) obdobju, če izvzamemo J^levo rtapredovanje del v kara-♦Jto&em predoru in počasne pri-htst za gradnjo štiripasovnice *»klo-Ljubljana, ki mora biti t sjeijana v naslednji petletki. Da bi bilo delo med Republiško j Jkapnostjo za ceste in Gorenjsko T ^ usklajeno in seveda, da bi MM nt naredili, smo oblikovali fcnsbno delovno skupino, ki bo ^jeta nad uresničevanjem dogo-Vjenih programov. V njej so *rokovnjaki, ki dobro razumejo ^oten »klop »cestnih« vprašanj. Drjga tema, ki se jo bomo je usmerjeno izobraže-Vemo, kaj hočemo, pri-so programi in lotiti se uresničevanja tako, da bo ao izobraževanje resnič-Jo del združenega dela.« vna naloga pa je gotovo priprava nove-frednjeročnega plana?« je. Izdelana so izhodišča vo medobčinskega dogo-p skupnih temeljih planov ijskih občin. Priprava skup-cfljev je pokazala veliko htrebo po ustanovitvi posebnega ^epvnalnega zavoda za pla-^nnje za pripravo planov in dvojnih usmeritev in za izde-^vo raznih drugih strokovnih S^ij, ki so povezane s plani-;V»j«m Pokazalo se je tudi, da se *. treba dogovoriti o enotnejšem Vanju, obdelavi in posredo-tp podatkov in njihovem \ikovanju v poslovne informa-% Skupna naj bi bila tudi raču-■ifiiika obdelava podatkov in W druge službe. 3 tem sem hotel povedati, da se potreba po večji organ izira-Saci in boljši usklajenosti dela. *'»ndar ne gre za ustanavljanje Siđi ahižb izven potreb in pro-W;v občin, temveč za večjo ^lijenost in kakovost dela.« »Kakšna so izhodišča za W>j gospodarstva oziroma ii kakšnih osnov lahko plasirano?« ti dosežki smo lahko marsikje V/voljni, posebno s porastom k^nsaje, povečanjem dohod-^ tn ostanka dohodka ter sred-Vv za razširjeno reprodukcijo, V »no v večini postavk nad ^Miftim poprečjem. Uni je bilo na Gorenjskem poštenih 10,9 odstotka vseh •'tsjvf Slovenije, ki so z 12 ! Votli osnovnih sredstev in z Wbo 10,4 odstotka poprečnih |SsVw>ib sredstev ustvarili 11,4 Votka družbenega proizvoda \U odstotka sredstev za re- fSfckcijo v Sloveniji. Glede na %H odplačil kreditov v letu 1979 je bilo ustvarjeno na Gorenjskem za nove naložbe kar 30 odstotkov sredstev Slovenije. Pri tem je pomembno, da je Gorenjska dosegla 16 odstotkov izvoza Slovenije in le 12 odstotkov uvoza. Lani je bilo na Gorenjskem aktivirano 8,3 odstotka osnovnih sredstev Slovenije in tudi investicij v teku je le 8 odstotkov. Iz povedanega sledi, da smo kljub večji iztrošenosti osnovnih sredstev dosegli boljši poslovni uspeh kot v republiki in da so bili doseženi boljši pogoji za nove naložbe, kar zagotavlja manjšo zadolženost. Omeniti velja tudi, da je dohodek na zaposlenega za 4 odstotke večji in poprečni osebni dohodek za 0,8 odstotka manjši kot v Sloveniji. Ce pa analiziramo daljše obdobje, vidimo, da Gorenjska kot celota dohaja razvoj Slovenije. Največji skok je napravila Skofja Loka, ki je v 12 letih povečala udeležbo v slovenskem narodnem dohodku od 1,52 na 2 odstotka. Kranj jo je povečal od 3,83 na 4,01, medtem ko je delež ostalih treh občin padel in sicer Radovljice od 1,88 odstotka na 1,61, Jesenic od 2,54 na 1,98 in Tržiča od 0,86 na 0,71 odstotka. Družbeni proizvod na prebivalca je leta 1977 znašal 74.570 din, kar Gorenjsko uvršča med najbolj razvita področja v republiki. Kljub tako ugodnim pokazateljem pa ima gorenjsko gospodarstvo premalo denarja za večanje proizvodnje in je preveč odvisno od bančnega denarja. To se je pokazalo ob omejitvenih ukrepih investicijske porabe, ki so bili za gorenjsko gospodarstvo še posebno kruti. Na eni strani zato, ker je investicijska poraba na Gorenjskem manjša kot v Sloveniji, na drugi pa zato, ker je večina naložb usmerjenih v obnovo.« »Katere naložbe imajo prednost?« »V takšnih razmerah se je bilo nujno potrebno dogovoriti za prednostne naložbe, za katere bodo v Temeljni banki Gorenjske na voljo tudi krediti. Kdo jih lahko koristi je določeno z dogovorjenimi merili, konkretno pa se dogovarjajo upravljavci banke. V kmetijsko-živilski industriji je nujna koncentracija in modernizacija zmogljivosti za predelavo mleka in mesa in modernizacija pekam. Pri izgradnji infrastrukture imajo prednost energetski objekti, zlasti Rudnik urana Zirovski vrh in centrala Mavčiče, potem cestno omrežje in razvoj ptt omrežja. Obsežnejše naložbe bodo potrebne v jeseniški Železarni in Verigi s ciljem, da se doseže preusmeritev v kvalitetnejša jekla in zahtevnejše izdelke. Pomembno je, da nadaljujemo z vlaganji v predelavo lesa v lesni industriji za kompletnejšo ponudbo. Prednostne ostajajo naložbe telekomunikacijskih naprav in elektronskih komponent ter razvoja računalništva v Iskri. Vsa pozornost bo veljala tudi proizvodnji surovin in reprodukcijskega materiala, ter razvoju trgovine in turizma. Vse to pa zahteva boljšo organiziranost ih povezanost gospo- darstva, ki bo omogočila večjo izvozno usmeritev in ponudbo kompletnih programov in poleg tega tudi izvoz tehnologije in znanja. Hkrati pa mora takšna usmeritev naložb prinesti spremembo gospodarske sestave. Se pravi, da se bodo razvijale predvsem dejavnosti, ki zagotavljajo največji družbeni proizvod na zaposlenega in na vložena sredstva in dosegajo večji devizni učinek, imajo ugoden kadrovski sestav in dosegajo večjo tehnično raven proizvodnje ter večjo stopnjo obdelave predvsem domačih surovin ob manjši porabi energije, zagotavljajo pa tudi boljše delovne pogoje.« »Kaj pa sprememba gospodarske sestave konkretno pomeni v danih razmerah?« »Mislim, da smo z miselnostjo, da pomeni sprememba sestave gospodarstva opuščanje nekaterih panog in zapiranje tovarn, opravili. Pri spremembi sestave gre predvsem za izboljšanje tehnične ravni proizvodnje in uvajanje najsodobnejše tehnologije, ki zagotavlja večji dohodek kolektivu in nudi možnosti za konkurenco tudi« na zunanjem trgu. Ali konkretno povedano, preusmeritev v tekstilni industriji ne pomeni, da nekaj tovarn ne bo, temveč to, da morajo proizvodnjo čimbolj posodobiti in izdelovati le takšne izdelke, ki na trgu lahko dosegajo primerno ceno. Gre tudi za izboljšanje kadrovske strukture, zlasti v planskih, izvoznih in finančnih službah. Marsikje imamo na teh opravilih še vedno računovodje, ki le ugotavljajo dohodek, ne pa ljudi, ki bi z ustvarjenim denarjem znali gospodariti in bi prek dohodkovnih odnosov znali ta denar oplemenititi. Sprememba sestave pa je tesno povezana tudi z investiranjem na drugih področjih. Gorenjci bi se morali bolj korajžno lotiti gradnje tovarn v manj razvitih krajih Slovenije in Jugoslavije. Planika, Peko, Iskra, Sava in še nekatere druge organizacije imajo s tem dobre izkušnje. Seveda pa morajo takšna vlaganja temeljiti na dolgoročnih oblikah sodelovanja in dohodkovnih odnosih. Takšna usmeritev je izredno pomembna in nujna tudi zato, ker je Gorenjska zaradi svoje predelovalne industrije vezana na surovinsko bazo Jugoslavije in ker kot takšna zahteva izredno veliko tržišče. Primanjkuje pa nam tudi delavcev.« »Prednost imajo skupni programi v kmetijstvu, vendar ne pridemo dalj od dogovarjanja. Kje so vzroki, da se program m usmeritev ne uresničuje?« »Predvsem manjka sposobnega nosilca proizvodnje. Poleg tega smo v tej panogi tudi kadrovsko najbolj šibki, zato nikakor ne pridemo do potrebne organiziranosti in usklajenosti programov. Že dolgo je v programu izgradnja tovarne rastlinskih maščob, vendar se ne znamo dogovoriti ne med sabo, ne s partnerji izven regije.« »Poudarek je tudi na terciarni dejavnosti, ki pa stalno zaostaja?« »Zaostajanje terciara je problem že nekaj srednjeročnih obdobij. Predvsem kasni razvoj trgovine, zato ima v prihodnjem srednjeročnem obdobju prioriteto. In to razvoj trgovine od osnove preskrbe do velikih zunanjetrgovinskih organizacij, ki bi znale ponuditi naše izdelke tudi na svetovnem trgu. Dolgo se že pogovarjamo o združitvi Merkurja in Elektrotehne, vendar se zadeva že nekaj let ne premakne. Ne gre za to, da bi želeli imeti veliko trgovsko organizacijo, temveč organizacijo, ki lahko ustvari niz dohodkovnih povezav in postane nosilec prodora naše proizvodnje na jugoslovanski trg in v svet.« Za nas je zelo pomemben razvoj turizma in sicer razvoj tiste turistične ponudbe, ki zagotavlja večji dotok deviz, ki so gorenjski predelovalni industriji še kako potrebne. Hitrejši napredek pa bomo lahko dosegli le z dohodkovno povezanostjo turizma in z drugim delom gospodarstva. Ker pa te povezave ni, ostajajo devize neizkoriščene, medtem ko se organizacije, naj omenim le Savo, ubadajo z velikimi težavami zara- di pomanjkanja deviz. Ob tem pa po drugi strani ugotavljamo, da programi turistične izgradnje Bohinja ostajajo neuresničeni, podobno so v predalih projekti za triglavske žičnice, vršiške žičnice, počasi napreduje dokončna izgradnja turističnih centrov Krvavec, Stari vrh in Soriška planina, po začetni zagnanosti je splahnel tudi zagon kmečkega turizma. Vendar ne gre za pomanjkanje denarja, temveč zato, da ni sposobnih nosilcev dejavnosti.« »V zadnjem času ugotavljamo, da rastejo strokovne službe v samoupravnih skupnostih, medtem ko se upravne službe ne zmanjšujejo. Kako je to na Gorenjskem?« »Tudi na Gorenjskem je proces enak. Zato smo se že dogovorili, da bomo skušali delo državne uprave kar najbolj racionalizirati. Dogovorili smo se za skupna izhodišča, na podlagi katerih bomo ugotovili, kje so tista področja, ki bi se jih dalo združiti za vso Gorenjsko. Na teh vprašanjih dela posebna skupina, ki je že pripravila konkretne predloge za združevanje inšpekcijskih služb na Gorenjskem. Skratka, najti moramo takšne rešitve, da bo delo kakovostneje opravljeno, predvsem pa hitreje.« »Pogosti so tudi očitki, da gorenjski delegati v republiški skupščini in SIS zastopajo le občinske interese in premalo skupne, gorenjske.« »Res bi bilo potrebnega več sodelovanja pri usklajevanju stališč do tistih vprašanj, ki so za Gorenjsko skupni. To bi lahko dosegli s posveti delegatov in se dogovorili za enoten nastop. Sedaj pa te povezave skoraj ni.« »Bi za konec lahko opredelili še nekaj najpomembnejših nalog na področju družbenih dejavnosti in družbenega standarda?« »Otroško varstvo ostaja prednostna panoga na Gorenjskem, v osnovnem izobraževanju pa uvajanje celodnevne šole in poklicno usmerjanje. Usmerjeno izobraževanje bo potrebno prilagoditi potrebam združenega dela. V zdravstvu je skupna naloga predvsem zaključek gradenj bolnišničnih zmogljivosti ter krepitev preventivnega zdravstvenega varstva. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bo potrebno urediti muzej revolucije v Begunjah. Na področju telesne kulture ima prednost izgradnja republiškega športnorekreacijskega centra na Lipcah. Skupne so naloge tudi v stanovanjski gradnji in sicer bolj usklajena urbanistična in zemljiška politika, sodelovanje projektantskih organizacij ter usklajevanje stanarin in politike družbene pomoči. Ce za konec potegnem črto, bi poudaril, da je gorenjsko gospodarstvo ob vstopu v novo srednjeročno obdobje pred velikimi nalogami, ki jih bo lahko uresničilo le, če bo znalo dobro organizirati.« Leopoldina Bogataj Krajina, računalniška grafika in kopito kot likovna izrazila na razstavah v Kranju draZt hlzziffn GruT i siove™k° isš&h iš&jts£ u.furru>KU oeseailO — Lanskoletni Odziv avtorjev Htrmanu šele v zadnjih nekaj letih. ko je spoznal tudi monumentalno in izjemno velik Razstava v galeriji Prešernove hiše, namenjena spominu na radovljiškega slikarja Franceta Boltarja. ki nas je tako nepričakovano zapustil lansko poletje, predstavlja izbran prikaz slikarjevega opusa, ki smo ga letos poleti videli razstavlje nega v Sivčevi hiši v Radovljici. Motivni svet v pretežni meri akva-relnega slikarstva Franceta Boltarja je pokrajina zgornje Gorenjske s svojimi razgibanimi oblikami, s svojo ohranjeno kmečko in mestno arhitekturo, s slikovitimi pogledi na Karavanke, Julijske Alpe, na Savo in radovljiško ravnino. Njegov pristop do slikarskega motiva je bil vedno pripravljen z vso resnobo in notranjo poglobljenostjo. Zato krajina Franceta Boltarja še zdaleč ni samo realizacija naravne resničnosti, v mnogočem je to preoblikovana krajina, prilagojena slikarjevim občutkom in njegovemu odnosu do sveta. Računalniška umetnost ni povsem nov pojav v zgodovini kranjskih razstavnih prireditev, saj se Že od prvih začetkov računalništva pri nas občasno pojavljajo tudi umetnostni dosežki, ki so rezultat novih oblikovalnih mehanizmov. Toda še nobeden od omenjenih prikazov ni bil po svojem likovnem izrazu tako dognan kot dela, ki nam jih je v Mestni hiši to pot predstavil tržaški rojak in slikar Edvard Zajec. Likovne izdelke ni napravila nepo- sredno umetnikova roka. temveč stroj - računalnik. Toda načrtoval, programiral ga je umetnik, v tem je njegov ustvarjalni delež, kot je tudi njegova prisotnost pri izboru »izdelanega« gradiva del slikarjevih osebnih naporov. Pomembno za razvoj Zajčevega računalniškega likovnega izraza je njegovo bivanje v Združenih državah, kjer je svoje zgodnje gledanje na razvoj računalniške likovne zamisli mogel realizirati z razvitimi pripomočki tamkajšnje računalniške tehnike. Stopalo človeške noge ni tako ugleden del telesa kot na primer glava. Doslej je bil v likovni umetnosti skorajda prezrt, čeprav po krivici. Velikokrat se ne zavedamo, da je stopalo tisti del, s katerim se premikamo v prostoru. Tudi teža telesa v pokončni drži je oprta nanj. Anton Herman, diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost, se je pred leti lotil naloge, da po likovni plati razišče stopalo. Stopalo kot lik je v njegovo zavest stopilo še kot otroku, saj mu je bilo kopito - kot likovno ponazorilo stopala - prva igrača, ki jo je spoznal pri sosedu čevljarju. Hermanove prve razstave so pravzaprav prikaz kopit najrazličnejših vrst in njihovih skupin kot neposreden izraz in posledica čustvenega dojemanja tega likovnega elementa. Globlje poseganje v struk- likovno-dinamično vrednost kopita. Kopito je v kiparjevih delih razpadlo na svoje osnovne sestavine, likovne in vsebinske, začelo se je spreminjati v simbol, v znamenje, postalo je člen nekega globjega vsebinskega konteksta, v katerem so nakopičene nevidne fizične in psihične sile, neko počelo, ki mu umetnik šele išče ime. Cene Avguštin r OTVORITEV RAZSTAV IN KONCERT inaJodnem bSu° °b 55 oU" V «a,eriJi v P^rnovi hiši ob mla^nskt^igm risb OTROK V Vmt/ ^°JA Pionirski oddelek rwL J K5 VV9JNI. Razstavo sta Mednarodnem letu otroka in ob 60. letnici SKOJA odprli razstavo OTROK V VOJNI. Razstavo sta pripravila ^.ije knjižnice Kranj in osnovna šola Simon Jenko. Razstavo dopolnjuje prikaz kiparskih prvencev učenca 8. razreda osnovne šole v Gorenji vasi v Poljanski dolini, Metoda Frliča, ki bo v kleti Prešernove hiše. Razstavo je organizirala revija Pionir v Ljubljani. V. Mali galeriji Mestne hiše se bo ob 18.20 predstavil z zbirko akvarelov France Smole iz Ljubljane, v galeriji Mestne hiše pa bo razstavil zbirko slikarskih del PLODOVI V KRAJINI akademski slikar Janez Ravnik. Kulturni večer bo zaključil KONCERT ansambla za staro glasbo iz Subotice, ki bo ob 19. uri v Renesančni dvorani Mestne hiše. V ansamblu sodelujejo. Konjati Lidika, sopran, Lavai Laura, blok flaute (tri vrste), Lavai Matija, pihalni instrumenti, Bačič Pavel, kitara in flauta in Molnar Mirko, violončelo. p. L. Kulturni večer na Visokem pri Kranju O prelomnici v delu in organiziranosti nove krajevne skupnosti je Glas že poročal 16. t. m.; prav tako je bilo 25. t. m. poročano tudi o uspeli občinski reviji folklornih skupin na Visokem, ki se je odvijala v obnovljeni dvorani Zadružnega doma. Le-ta je sledila slovesni proslavi krajevnega praznika, ki je bila prejšnji večer, t. j. v soboto 22. t. m. FILM KRC S tem filmom je mlada slovenska filmska ekipa naredila pomemben prispevek h kvaliteti letošnje jugoslovanske filmske proizvodnje. V primerjavi z mnogimi drugimi filmi, ki se spuščajo tematsko v pretekli čas, ima Krč to kvaliteto, da je živ, da je iz tega trenutka, iz našega okolja. Film je zastavljen problemsko, v njem se pojavi problem industrializacije vasi, zazidava rodovitne zemlje, torej problem, ki ni geografsko zelo ozek, ampak je vsejugoslovanski. Ob tem se nam razkrivajo stanja ljudi v majhnem kraju, ki so povezana z vsemi temi dogodki. Na eni strani imamo mlade ljudi, ki žele uvesti v vasi napredek, jo civilizirati, na drugi strani pa so stari ljudje, ki žive na tej zemlji življenje, kakršnega so živeli že pred desetletji. Paralela je potegnjena tudi med ljudmi, zemljo in industrializacijo. Tako so mladi, ki se bore za tovarno v vasi tisti, ki porajajo nova življenja, na drugi strani pa z rodovitno zemljo umirajo stari ljudje. Stanja ljudi, glavnih junakov, so tipično slovenska. Šprajc nam tu razkrije mnoge napake Slovencev, majhnost, nevoščljivost, človek skrbi le za svoje dobro, za drugo mu ni mar. Skozi osrednji problem v filmu, ki se vleče od začetka do konca, pa so ob njegovem robu podani še drugi, stranski problemi, sicer za samo filmsko zgodbo manj pomembni, vendar življenjski* ravno tako pereči. Edina filmu je njegov Sprajc ni dovolj spretno zaklju čil, saj se nam zdi kot da ga umetno podaljušuje iz kadra v kader. No, kljub temu pa je film zanimiv in vreden ogleda. •Božo Grl j bolj moteča stvar v konec. Konca Proslava sama je izzvenela v zares kvalitetni kulturni večer. Usklajena je bila /. odločitvijo krajanov, da si za svoj vsakolektni praznik izberejo dan, ko je bil v septembru 1941 v Zormanovem mlinu ustanovni sestanek OF za področje Šenčur. Organiziral ga je prvoborec Valentin Kokalj, po katerem je tudi poimenovano krajevno kulturno-umetniško društvo. V sklop proslave je bila smiselno vtkana počastitev spomina na junaško partizanko Anči Kokalj-Natašo, ki je padla 14. septembra 1942 v znani bitki v Udenborštu V partizane je komaj petnajstletno dekle odšlo 15. februarja 1942, skupaj s svojim stricem Valentinom Kokaljem in mlinarskim pomočnikom Janezom Koseljem. V bitki sredi temnega Udenboršta, ko je bil drugi bataljon Kokrškega odreda obkoljen z večkratno sovražnikovo premočjo, se je hrabra deklica borila do zadnjega. Ko so bili že vsi njeni tovariši pobiti, je pričela mrtvim borcem odpenjati ročne bombe in jih metati na sovražnike. Nazadnje je zgrabila za puškomitra-ljez, ki ga padli borec ni mogel več uporabljati in je kosila po napadal cih do trenutka, ko je bila smrtno zadeta. - Njeno izredno junaštvo je po končanem boju nemški oficir v nagovoru dal celo za zgled svojim vojakom. Letos pa je izšla v založbi Borec knjiga o življenju in smrti podle partizanke z naslovom Anči. Napi sala jo je njena sestra Nežka Mlakarjeva. - Prav po tej knjigi so mladi Visočani izvedli izjemno zanimiv recital, združen z glasbenimi vložki in prikazom skioptičnih slik z brega Kokre in Udenboršta. Recital, ki mu je prisostvovala tudi avtorica knjige Nežka Mlakarjeva, je s svojo dostojno izvedbo in sugestivno močjo očaral vso polno-zasedeno dvorano. Ganjenim poslušalcem je bila dragocena žrtev tako mlade junakinje predstavljena na nepozaben način. Zdaj bo gotovo tudi področna Zveza borcev NOB pričela s postopkom za imenovanje Anči Kokaljeve-Nataše za narodno heroino. Tako proslavo krajevnega praznika kot tudi izvedbo recitala, je obogatil nanovo organizirani mešani pevski zbor KUD »Valentin Kokalj«. Ubrano in glasovno dognano petje je vodila mlada dirigentka Rezka Cudermanova. — Seveda pa velja omeniti tudi trud režiserja recitala Milana Krišlja in prizadevnost predsednika KUD Lovra Ku-sterja. Ob tej, kot že ob nekaterih drusjih prireditvah na podeželju, sem dobil vtis o očitnem napredku amaterskih proslav, združenih navadno s koncerti, recitali in drugimi nastopi. Včasih so se prireditve v mestih močno razlikovale od onih po vaseh. Danes teh razlik ni več. Morda je razlika le v tem. da v mestih najemajo za drag denar umetnike iz kulturnih središč - podeželje zna to opraviti prav tako dostojno in kvalitetno, a na amaterski način. t. j. brezplačno! Prav visoški kulturni večer me je o tem znova prepričal. Črtomir Zoreč MOŠKI, KI JE LJUBIL ŽENSKE Francois Truffaut s tem filmom sicer ni dosegel takšne kvalitete kot jo je z nekaterimi začetnimi novovalovskimi filmi, vendar je Moški, kije ljubil ženske še vedno zelo soliden in zanimiv izdelek. Drži se nekaterih pravil, ki so jih v šestdesetih letih postavili režiserji francoskega novega vala. Tako si za analizo izbere človeka iz množice, znanstvenika v vojaškem inštitutu. Je čisto poprečen moški srednjih let, njegova posebnost je le v tem, da obožuje lepe ženske. Je nekakšen Casanova 20. stoletja, ki jejpričel pisati knjigo svojih spominov. Tu nam Truffaut razkriva ženskt> ne kot objekt ljubezni, pač pa kot lepoto, skladnost, časti jo kot stari Grki. Ob ženskah Truffaut razkriva svojega glavnega junaka, pri vsaki ženski prikaže del njegovega značaja, vendar ga ne spoznamo v celoti, kajti Truffaut zgodbo prekine z njegovi) smrtjo, zaradi žensk, kajpada. Glede obdelave filmu nimami kaj očitati, saj je odlično dra maturško izpeljan, z zanimivimi dialogi, ki so vzeti iz vsakdana, film pa pridobi na verističnosti zgodbe, ki je v nekaterih trenut kih mogoče malce za lase privle čena. BožoGrlj V galeriji mestne hiše je svoje računalniške grafike razstavili pj - Foto: F. Perdan f/0'«*i Razpis nagrade Tedna slovenske drai Kranj — Na Tednu slovenske drame 78 so bile ustanovljene Nagrada Slavka G ruma za najboljše slovensko dramsko besedilo preteklega leta ter GrUn — Filipičevo priznanje za dosežek v slovenski dramaturgiji. Na letošnjem Tednu je nagrado za dramsko besedilo dobil Dane Zaje za dramo Voranc, prizna-nanje pa je dobilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Nagrada za besedilo se podeljuje vsako leto, medtem ko se priznanje podeljuje vsaka tri leta. Organizator Tedna, Prešernovo gledališče, tudi letos razpisuje Nagrado Slavka Gruma, ki bo podeljena na desetem Tednu slovenske drame februarja 1980. Za nagrado se lahko potegujejo vsa nova slovenska besedila, ki so bila v letošnjem letu, krstno uprizorjena ali tiskana. Novost te nagrade pa je, da lahko avtorji svoja neobjavljena dela predlože žiriji. Tako ima ta nagrada tudi značaj vsakoletnega natečaja. Rok za predložena besedila je 1. december 1979, za uprizorjena pa 1. januar 1980. Gledališče oziroma avtorji morajo besedila poslati - po možnosti v petih izvodih - Prešer- Razstava Otrok v vojni Kranj - Osrednja knjižnica, Gorenjski muzej in osnovna šola Simon Jenko iz Kranja vabijo na razstavo, ki jo prirejajo ob mednarodnem letu otroka in ob 60. obletnici SKOJ Otrok v vojni. Otvoritev razstave bo drevi ob 18. uri v galeriji Prešernove hiše v Kranju, odprta pa bo vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, razen ponedeljka in sobote ter nedelje popoldan. novemu gledališču Kranj, s| Nagrada Slavka Gruma. Avtor nagrajenega besed**1 diplomo in denarno nagrado 36.000 dinarjev. Glede na lanskoletni izjema«' lahko pričakujemo, da * avtorji tudi tokrat oglasih. svojimi deli. Dramska beas^j ocenjevala žirija, ki jo bo „ umetniški svet PrešernovepL sča Nagrado sofincirata lp] skupnost Kranj in republik*■} turna skupnost. Predavanji] v Peku Kranj — V prizadevanjih tesnejše sodelovanje vipj, raževalnih organizacij i delom, je Zavod SRS xa organizacijska enota v £ danes ob 9. uri pripravil obisk ne Peko v Tržiču za vse rav in učitelje predmeta sam ljanje s temelji marksizma v skih in dolenjskih srednjih O temi spremljanje ideja nega razvoja učencev v i šolah bo predaval dr D Frankovič, univerzitetni pr Beograda in avtor številnih cij. Zatem bo direktor Peki Bedina ravnatelje in učitelje nil z organizacijo dela v to\ samoupravljanjem in s prouv-Predavanje kot tudi praktitV znavanje dela in življenja v t* bo učiteljem vsekakor koratr* pouku samoupravljanja in pf klicnem usmerjanju učencev. Počastitev rojstva Mihajla Pupina Kranj — Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije prireja zanimivo razstavo v počastitev 125. obletnice rojstva Mihajla Pupina. Odprli jo bodo v ponedeljek, 1. oktobra, ob 17. uri v razstavnem prostoru SOZD Iskra v Ljubljani, na Trgu revolucije 1. Kmetijsko živilski kombinat Kranj C. JLA 2 TO/J) Tovarna olja Oljarica Britof Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja zaradi povečane proizvodnje naskdnja dela in naloge za nedoločen čas: 1. KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA (dva delavca) za opravljanje ključavničarsko vzdrir>*J ^ del. Posebni pogoji: — dve leti delovnih izkušenj, delo K vv izmensko. 2. KV ELEKTRIČARI A za opravljanje elek tro instalacijskih del Posebni pogoji: — eno leto delovnih izkušeni i potrebi je delo izmensko 3. KEMIJSKEGA TEHNIKA za opravljanje kemičnih analiz Posebni pogoji: — zaželjeno je 1 leto delovnih izkuk* delo je dvoizmensko. 4. VEČ DELAVCEV BREZ POKLICA za opravljanje naslednih del in nalog: — točenje sodov in cisteren ter ostala transportna & (delo je dvoizmensko) — opravljanje del v polnilnici — čiščenje pisarniških prostorov in garderob (delo se m% vlja v popoldanskem času) — opravljanje del v proizvodnem obratu — v ranaa* (delo je troizmensko) 5. K V PRODAJALCA za sprejem in odpremo olja in mastne kisline Posebni pogoji: — 6 mesecev izkušenj, delo je troizsasasV Poleg že navedenih pogojev se zahteva odslužen vojaši | in tri mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o iiaoktr vanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK km} C. JLA 2,15 dni po objavi. Krajevne skupnosti »od Krvavcem praznujejo ajevne skupnosti pod Krvavcem praznujejo jevni praznik v spomin na 4. oktober 1944. teko je Šlandrova brigada uničila v Zalogu štab roke za Gorenjsko — Delovni uspehi na vseh tjih — Še uspešnejše družbeno in kulturno v Cerkljah — Bogat program prireditev elm Bolkove hiše v Zalogu je vzidana spominska plošča komandantu bataljona Slandrove brigade Judi, kije v tej hiši padel pri uničenju i trne roke za Gorenjsko, 4. oktobra 1944. leta. - Prebivalci krajevnih Brnik, Zalog, Poženik, gora in Cerklje so izbrali t za praznični dan. Tega HM leta je drugi bataljon V brigade v Bolkovi hiši v uničil Štab črne roke in ev domovine in slovenskega Pod ruševinami Bolkove r/stalo devet najpomembnej-Trpnizatorjev črne roke na Golti so imeli namen uničiti na cerkljanskem območju več i) ampatizerjev osvobodilnega 8 tem je bil preprečen nadaljni mučenje in trpljenje naših ne samo na Gorenjskem, krom Slovenije, i območju krajevne skupnosti |V, ki ima okrog 900 prebivalcev ^Hrrilne težave v zadnjih nekaj twpe*no resili, s skupnimi h pa si prizadevajo postaviti ^ dom v katerem bi bila sa-Neatreina trgovina, dvorana za ^•me prireditve in vrtec z otroškim igriščem. Poseben problem na Sp. Brniku je tudi gradnja novega gasilskega doma in zbiralnice mleka. Ze velikokrat so pokazali svojo pripravljenost in voljo, ki pomenita pot do novih uspehov. Tudi prebivalci krajevne skupnosti Zalog, ki ima prek 300 gospodinjstev, so številne težave uspešno rešili v zadnjih nekaj letih, saj niso čakali le družbene pomoči, ampak so marsikaj postorili z lastnimi prispevki in rokami. Prizadevajo si, da bi vasi resnično postale dostopne, komunalno urejene der da bo dokončno uredili regulacijo potokov in napeljali telefon na Cerkljansko Dobravo. Krajevna skupnost Poženik ima okrog 570 prebivalcev in so izredno složni za skupne akcije, za napredek vasi. Ponosni so na asfaltirana pota, pa tudi javna razsvetljava vse bolj razsvetljuje naselje. Velika pridobitev za to krajevno skupnost pod Krvavcem pa bi bili novi družbeni \w uročili v uporabo nov dom A M k-. poliks Zri r Odbor za delovna razmerja pri DO objavlja naslednja prosta deta in naloge: TAJNICE DIREKTORJA /a opravljanje navedenih del se zahteva: SSI administrativne smeri — 1 leto prakse SSI administrativne smeri — 4 leta prakse Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. KURJAČA rTOZD Kovinarstvo v ustanavljanju in KURJAČA v JOŽI) Lahka obutev v ustanavljanju Za opravljanje navedenih del se zahteva: NKV delavec. k /,a nedoločen čas za 4 ure dnevno in trimesečnim poskusnim H sprejema splošni sektor DO Poliks Žiri, Stara vas 37 in sicer 'Jfoiod objave. prostori, v katerem bi imela prostore krajevna skupnost in družbeno politične organizacije. S to gradnjo pa bi lahko dobili v vasi še novo trgovino in vzgojno varstveni zavod z novim otroškim igriščem, pomemben pa bi bil tudi telefonski priključek. Krajevna skupnost Senturska gora, ki ima skupaj okrog 230 prebivalcev, se je v zadnjih letih ukvarjala največ s komunalnimi problemi. V srednjeročnem programu imajo gradnjo doma družbenih organizacij, napeljavo telefona in asfaltiranje ceste Grad —Senturska gora, radi pa bi tudi delavsko avtobusno zvezo s Cerkljami oziroma Kranjem. Krajani so pripravljeni prijeti za delo, saj nobena težava ni tako velika, da ji sloga in solidarnost ne bi bila kos. Na področju krajevne skupnosti Cerklje živi okrog 1200 prebivalcev. Številne težave so v preteklih letih uspešno rešili, zajeten pa je še spisek potreb. Krajani se jih ne lotevajo bojazljivo, vendar vsem sami ne bodo kos. Se vedno ostaja vprašanje odvoza smeti in gradnje mrliških vežic v Cerkljah. Z dokončno ureditvijo Zadružnega doma v Cerkljah, kjer naj bi poleg napeljave centralne kurjave adaptirali tudi prostore, bi se v ogrevanih prostorih spet obnovile v zimskem času družbene in kulturne prireditve, ki so bile sedaj v Zadružnem domu prava redkost. V petih krajevnih skupnostih Cerkljanskega območja so za letošnje praznovanje pripravili številne prireditve. Veliko prebivalcev iz Cerkelj in okolice je darovalo življenje za svobodo. Sredi Cerkelj so postavili spomenik 84padlim borcem. V nedeljo bo po končani akciji »Nič nas ne sme presenetiti« miting, v ponedeljek ob 17. uri tekmovanje v kegljanju ekip občinske lige za prehodni pokal, ob 19. uri pa košarkarska tekma Krvavec: Beksel. V torek bo tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju za prehodni pokal, ob 19. uri pa rokometna tekma Krvavec A: Krvavec (mladinci), v sredo ob 16. uri pa kegljaški dvoboj ženskih ekip Jelovica : Krvavec. V četrtek, 4. oktobra, bo ob 19. uri svečana seja družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Cerklje, kjer bodo obudili spomine na dogodke izpred 35 let, v kulturnem programu bo sodeloval moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko, najzaslužnejšim pa bodo podelili priznanja. Po slovesnosti bodo odprli tradicionalno razstavo likovnih del učencev cerkljanske osnovne šole. V petek bo ob 16. uri šahovski turnir moštev KS za prehodni pokal, nato pa ustanovni občni zbor šahovske sekcije, recitatorska skupina bo izvedla recital »Upor v slovenski poeziji«, ob 17. uri bo košarkarska tekma Krvavec : Trhle veje, ob 19. uri pa rokometna tekma Krvavec : Sava. V soboto bo ob 16. uri košarkarski turnir, v nedeljo ob 9. uri pa za Zadružnim domom v Cerkljah tekmovanje traktoristov, ki ga bo pripravilo AMD Cerklje^ Ob 20. uri pa bo v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah nastopil moški pevski zbor Inter Nos iz Nizozemske. •J. Kuhar SOZD ALPETOUR Skofja Loka objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v: TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije 1. VEČ DELAVCEV ZA DELA KLJUČAVNIČARJA 2. VEČ DELAVCEV ZA DELA KOVINOSTRUGARJA 3. VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITE V V KOVINARSKI STROKI Pogoji za sprejem: 1. — poklicna šola za poklic ključavničarja ali varilca oz. priučen ključavničar ali varilec. Poskusno delo 3 oz. 1 mesec. 2. — poklicna šola za poklic strugarja oz. priučen strugar. Poskusno delo 3 oz. 1 mesec. 3. — nedokončana osnovna šola. Poskusno delo 1 mesec. Za vsa dela je pogoj odslužen vojaški rok in stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. TOZD Remont Kranj 1. KOVINOSTRUGARJA 2. GOSPODARJA - KURJAČA — 2 DELAVCA 3. DELAVCA ZA ČIŠČENJE PROSTOROV 4. AVTOMEHANIKA — VEČ DELAVCEV 5. AVTOKLEPARJA — VEČ DELAVCEV Pogoji za sprejem: 1. — poklicna šola kovinarske stroke in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. 2. — poklicna šola kovinarske stroke in 1 leto delovnih izkušenj ter izpit za kurjača centralnih kurjav. Poskusno delo 2 meseca. Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki so pripravljeni obiskovati tečaj za kurjače centralnih kurjav. 3. — nedokončana osnovna šola. Poskusno delo 1 mesec. Sprejmemo tudi upokojenca za 20 ur tedensko. 4. — poklicna šola avtomehanske stroke. Poskusno delo 5. — poklicna šola avtokleparske stroke. Poskusno delo meseca, meseca. Za vsa dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. egp Komisija za delovna razmerja Embalažno grafičnega podjetja Skofja Loka objavlja dela in naloge 1. SALDAKONTIRANJE Kandidati morajo imeti srednjo šolo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Zahteva se znanje knjiženja na Ascoti. 2. ROČNEGA STAVCA Kandidati morajo imeti poklicno grafično šolo, smer ročni staVec in 2 leti delovnih izkušenj. 3. V PROIZVODNJI (VEČ IZVAJALCEV) Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo. Nudimo možnost priučitve. Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in sedanjega dela poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Skofja Loka, Kidričeva cesta 82. O izbiri bodo udeleženci razpisa obveščeni v 8 dneh po izbiri kandidata. Trgovska DO murka Lesce objavlja sledeča prosta dela in naloge: za delovno skupnost skupnih služb: 1. POMOČNIKA VODJE NAKUPOVALNEGA CENTRA Pogoji: — najmanj srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. 2. DELAVCA ZA INTERNO KONTROLO s skrajšanim delovnikom 4 ure na dan Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 9 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o strokovnosti in seznamom dosedanjih zaposlitev vložijo v roku 15 dni v splošni kadrovski sektor DO, obvestila o izbiri pa bodo prejeli 15 dni po sprejemu sklepov kadrovske komisije. Veliko mizo je treba postaviti v hišo za tolikšno družino, kot je Klemenova iz Volake — Foto: D. Dolenc Materinska sreča je doma v Volaki Pot je svoje čase vodila na Grič, do Jakapa in naprej v Ćabrače prav čez Klemenovo dvorišče in otroci so bili navadno v kozolcu nad hišo pri svojih igrah. Pred tujcem so se pritajili, Katico so pa dobro poznali in vedno so prišli, ko jih je poklicala. Veliki temni in svetli očki so se iskrili od veselja zaradi nepričakovanih dobrot. In takoj so bili spet v kozolcu pri svoji igri. Vsako leto jih je bilo več okrog hiše in v kozolcu, in vsako poletje, ko sva s Katico prihajali, je najstarejša Jana pokazala novega bratca... Po stopničkah so bili. Sest let, vsako leto zapored. Po Andrejčku, ki je prišel na svet 1966, je bilo malo premora. 1971 je prišla Francka, čez štiri leta Franci, lani Irena in letos Marija. Ko sem v nedeljo zapeljala v h Klemenovemu kozolcu, je bilo pred hišo fantov za celo nogometno moštvo. Niso bili vsi domači. Tudi Gričarjevi, Čerinkarjevi in Stankovi iz grape so morali biti zraven. Ravno na sejem sem naletela in še na krst povrhu. Ljudi je bilo toliko, da res nisi vedel kdo je kdo. V hiši pri veliki mizi je sedel oče z drugo najmlajšo punčko, Irenco, na rokah, oba botra, ta mlada Jakapovka in Gričar, pa bratje in sestre od Klemence ... Velik dan je bil to za hišo. Mati Klemenca je prišla z belim punkelj-čkom na rokah. Zdrava, lepa punčka. Pet tednov je stara. In očetu in materi se samo smeje. On pri šestdesetih, ona pri dvainštiridesetih. pa Jih oba kažeta veliko, veliko manj. Nikoli se niso sekirali zaradi otrok. Če se je najavil nov, so ga pričakali s »Tole bo pa za Klemenove otroke,« je vsakokrat dejala Katica, ko sva zapuščali trgovino na Hotavljah in je šumeče bonbone spravljala v cekar. »Boš vidla. Kukar so zali. . .« je, bolj ko sva se bližali Volaki, bolj po poljansko vlekla. polno mero toplote in ljubezni. Vas je le ugotovila, da bodo pri Klemenu spet kupovali in to je bilo vse. Ko je bil otrok rojen, so volaške gospodinje kakšno nedeljo popoldne prišle pogledat otročička in morda prinesle s seboj hlebec belega kruha, na mleku in maslu pečenega . . . Tako je v navadi. Zdaj je tu deseti otrok. Tokrat je bila vas bolj vznemirjena. Kaj bo neki deseti? Punčka ali fant? In Tito bo boter, kot pri vsakem desetem? so ugibali. Veliko otrok pri hiši je vas že navajena. Saj jih je bilo včasih pri Jakapu štirinajst, pri Klemenu deset, pri Gričarju devet, pri KLe-menci doma, pri Podrepeljevcu v Jazbenah tudi štirinajst.. . »Toliko, upam, jih pa ja ne bo, kot nas je bilo doma,« se smeje Klemenca, tisto, da je kakšen še vseeno lahko, si pa misli. Tudi če bo, bo prav tako dobrodošel, kot vsi prejšnji. Najhuje je bilo ko so bili prvi majhni. Eden za drugim. Sedem let skupaj se niso posušile plenice. In brez pralnega stroja! Na koritu ali v Volaščici v grapi je prala. Obleko so že nosili eden za drugim, toda težko je bilo kupiti. In ko so zrasli, jih je KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj objavlja prosta dela in naloge vodenje fakturnega oddelka Pogoji: — ekonomska srednja šola ali druga ustrezna — srednja šola — znanje strojepisja — sposobnost vodenja oddelka — 27 mesecev delovnih izkušenj Prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema uprava organizacije, Koroška c. 53 c, 15 dni od objave. Z vsakim otrokom pride v hišo nova pomlad po šest naenkrat šlo v šolo od Klemenove hiše .. . Ze zaradi njih bi se splačalo pošiljati avtobus v Volako, se je z njimi šalil gorenjski zdravnik Gregorčič. Dobrovoljno je prenašala vse nosečnosti in vedno delala do zadnjega, pa tudi po porodu je morala takoj poprijeti za delo. Pri Jani, Romanu, Francitu in Francki, ki so bili pozimi, je bilo že malo več počitka, pri drugih pa ne. Pri Markotu so krompir sadili in streho na kozolcu pokrivali, pri Milanu je do zadnjega steljo grabila, pri Borisu so jabolka obirali, pri Andreju kuho spravljali. Ko pa je lani kupovala Ireno, je še kruh dajala v peč, ko je rešilec že zunaj čakal in letos je pri Mariji še za živino prej nakosila. Nikoli ni bilo časa poslušati, kje te kaj boli in ščiplje. Pa je šlo vedno brez težav in vsi so zdravi. Najstarejši fantje so taki dolgini, da gredo komaj skozi podboje vrat, Jana pa že prava nevesta. Jana in Roman tudi že zaslužita. Trije so v obrtni šoli, dva v osnovni, trije pa še doma. »Ko smo obračali v travniku, nas je bilo deset in šlo je hitreje, kot z motornim obračalnikom« se smeje oče Francelj, ki še vedno pestuje punčko s temnimi očki. »Včasih je bilo veliko dela pri kmetu, zdaj ga pa kar zmanjka, se mi zdi.« Šest glav živine imajo trenutno v hlevu Klemenovi. Ponavadi jih je sedem, osem. Letos pa je malo manj krme za živino. Devet hektarov je vse zemlje. Staro hišo so imeli prej. Letnica 1793 ja na vratih. Potres pred leti jo je močno načel, da je ni bilo več mogoče popravljati. Pa so zastavili novo. Človek kar ne more dojeti, kako so to zmogli. Toliko otrok, vsi v šoli, oče, invalid II. stopnje, dela v Marmorju le še po štiri ure, dolgo let pa je bil v invalidski. Pa so. Veliko so sami naredili. Opeko za pritličje so naredili doma, malo s krediti, malo s prihranki, pa se »poštuka«. Lani na zimo so se vselili v novo hišo. Velika, zračna in svetla je. Tudi zunaj je že obme-tana. Vsa se beli v zelenju volaških travnikov . . . Opazujem starša pri mizi. Vsak svojo punčko imata v naročju. In zazdi se mi, da bi si pravzaprav nobenega od njiju ne mogla zamisliti brez otročičev. Posebna sreča je v njunih očeh. Da bi le bilo še dolgo tako pri Klemenu, pomislim. Kajti takrat, ko gospodar Klemen ne bo imel več otroka v naročju in ko mati Ivanka svojega pričakovanja ne bo več skrivala pod širok predpasnik, bo tudi njuna mladost minila ... D. Dolenc KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKA VPRAŠANJA SKUPŠČINE OBČINF JESENICE RAZPISUJE naslednja dela in naloge i v* i RAVNATELJA TOZD osnovna šola JESENIŠKO-BOHINJSKEGA ODREDA KRANJSKA GOlJ Poleg splošnih pogojev za sprejem na dela in naloge morajo izpolnjevati še naslednje: — da izpolnjuje pogoje učitelja osnovne šole, imeti mora srednjo, ali visoko izobrazbo, vsaj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse i opravljen strokovni izpit. Kandidati na razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih in posek pogojev imeti tudi ustrezne moralnopolitične kvalitete. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev a dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavu«^] ščini občine Jesenice, Komisiji za volitve in imenovanja ter ka: — VŠ ali SS izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri delih za katere se zahteva ista izobrazba. Pod 2.: — SS ali VŠ izobrazba tekstilne (vseh vrst) ali organizacijske smeri in 5 |et delovnih izkušenj svoje strokovnosti in izobrazbene stopnje. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovni praksi naj kandidati vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov Konfekcija Mladi rod Kranj, Pot na kolodvor 2 — s pripisom za razpisno komisijo. Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko Gosposvetska ul. 9 Komisija /a delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: NADZIRANJE HIGIENE IN TEHNOLOGIJE PREHRANE TER VARSTVA OKOIJA Kandidati morajo pokg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višji sanitarni tehnik, — poznavanja higiene s področja prehrane, — poznavanje zakonodaje v zvezi s stroko. Kandidati so dolžni prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, ter kratek življenjepis. Prijave morajo kandidati vložiti v roku 15 dni od dne objave na gornji naslov. Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po preteku objavljenega roka. Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor Delavski svet razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. VODILNA MEDICINSKA SESTRA 2. LIKA RIGA poleg splošnih pogojev morajo kandidatkinje izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod i.;_ končana višja šola za zdravstvene delavce, zaželjena praksa Pod 2.: — končana osemletka Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas. Stanovanja Prednost imajo kandidatkinje iz bližnje okolice zavoda. Nadalje objavljamo razpis 1 štipendije za dijaka, ki obiskuje srednjo šolo za zdravstvene delavce. Prednost imajo dijaki iz bližnje okolice zavoda. Ponudbe pošljite v 15 dneh na delavski svet zavoda. ni. rž —r~ , odprta vrata Boeinga butne zrak, nasičen z vlago. Diši po 1 neznanih imen. Turisti se ne-spuščajo po stopnicah. Veliko anh mladi za krožno potovanje [Pacifiku nimajo denarja. Kamere »ijo. Mednarodno letališče Hoje super moderno. Bele be-_ hale, vse čisto, urejeno. Park ^ poslopja. Uboge palme so sko-Jčato pregnali. Moja največja želu bo kmalu izpolnila. Zlezel bom I avojo prvo kokosovo palmo raj-1 otočja. bo*! Pred carinsko kontrolo Amerikanci breskrbno leta-avtomata za coca-colo do one-Itovo, gledajo proti taksijem I pregrado ..., mene pa skrbi. V žepu imam ubogih devetnajst dolarjev, strgano spalno vrečo, nekaj filmov in pištolo na slepe naboje, to je vse. Sveže obrit, opran, v beli preširoki srajci in trbiških kavbojkah, računam, da bom preslepil carinike. Potni list je v redu, koliko denarja imaš?« Črni oblaki se grmadijo na obzorju. Peljejo me v manjšo sobico. »Zakaj si prišel na Havaje? Kaj hočeš od ameriške petdesete zvezne države? Balkanec si! Krasti si prišel!« Delati v Ameriki brez papirjev ne smeš, beračiti tudi ne in da ne bi kradel kot vsi ubogi Portoričani in Mehikanci, me, solidno besnega, poženejo za rešetke. »Čez teden dni boš letel nazaj na Japonsko. Jugoslovanska ambasada plača stroške, oče bo kril stroške ambasade!« Oficir me zasliši že drugo jutro, potem, ko skoraj pregriznem železne palice. Omehča se, ko mu pomolim naslov bogatega lastnika nočnih klubov, ki ga osebno poznam. Policaji in podzemlje na Havajih ne vozijo daleč narazen. Važno je, da je mir. Če se bande začno streljati, turisti beže in priseli se beda, ki zadnje čase načenja francosko Azumo obalo. Pred izhodom iz letališča nekaj prsatih babnic, v elegantnih, tesno oprijetih oblekah, napade vsakega, ki pride na blažene otoke... Za reklamo seveda. Za znak prestiža. V Indiji te sprejemejo berači. Obupane oči, ki jih skrbi ali bodo zvečer doma jedli ali pa bo ista pesem kot prejšnji dan. Kobila te kušne za vrat, po želji tudi na lica, ogrne z vencem rož lei in zaploska. Potem gre k drugemu. Ne morem si kaj, da je od besa ne zagrabil za prdo. Klofuta me strezni. Mrha! Ko se peljem proti mestu, se mi od mavrice barv in divje lepote skoraj zmeša. Mimo Pearl Harbourja zavijemo na glavno ulico Honoluluja, Kalakaua Ave. Desno in levo beže bari, hoteli, majhni parki skrbno gojenega cvetja. Pa živopisno oblečeni turisti. Zapete srajce in kravate so pometali proč. Široka kričava srajca na tri gumbe zgoraj je, skupaj z belimi hlačami, sestavni del otoške večerne obleke. Taki gredo v honolu-lujsko opero, na koncerte .. . Kanjon med nebotičniki je poln mesa. Oprijete zadnjice, razganjajoče prsi domačih in tujih lepotic ponujajo, koketirajo .. . Penzionerji farbajo in pošiljajo svoje betežne žene v hotel, češ, da morajo še skočiti na kozarček vvhiskija. VVeikiki. Glavna plaža snobov in malih filmskih zvezd, ameriških hiper kapitalistov, angleških lordov, arabskih naftarjev in japonskih očalarjev se bleščeče sveti. Živi štiriindvajset ur na dan. 366 dni na leto. V treh mesecih mojega bivanja na otoku se le eno popoldne niso kopali. Madona, kakšni hoteli! Kdo si je vse to izmislil? Pomaziljeni natakarji pederskih potez elegantno drsijo od mizice do mizice. Veter pahlja palmove liste, da se šelestenje prijetno meša s šumom valov, ki se, razbiti na koralnih čereh, valijo na belo peSčeno plažo. Restavracije so vse odprte na morje. Zračne so in pokrite s ploščicami, da lahko prideš iz nekaj metrov oddaljene lagune kar naravnost v pleten naslonjač na vvhiskv. Po pesku so speljane rdeče m bele preproge. Sončniki so avtomatski. Ležalnik pripravi po men portir hotela. Kakšne lepotice! S težkimi hrepenečimi očmi streljajo po vam-pastih priletnih gospodih. Ti imajo denar. Tam, kjer je najmočnejša luč, je največ muh okoli. Če si taka na pol kurba zrihta bogatega dedca, bo preskrbljena za vse Življenje. Ce ji ne bo preveč všeč. ga bo biksala z drugim - z mlajšim in lepšim. Važen je denar! Led se hitro topi v orosenem kozarcu whiskya. Koliko stane? Od pet dolarjev naprej...! »Kupite sladoled? Sok, pravi ananasov sok! Pristno hawajsko kokosovo mleko! Pred smrtjo moraš poskusiti!« Študentje, pa tudi vsakodnevni prodajalci, se znajdejo. Turist je prišel sem, da bo užival v razmetavanju denarja. Omogoči mu! Doma se mora postaviti pred sosedi, koliko ga je stal dopust. Falange nebotičnikov pod večer še bolj ožive. Lahka glasba spremlja ropotanje z vilicami in noži ob havvajski speciali-teti. Dame, okitene z lažnimi biseri in hibiskusi v laseh, na skrivaj pogledujejo za atletskimi fanti, ki prihajajo iz vode s svojimi deskami za surfing. To je najstarejši hawajski šport. Dozorevajoči mladci samozavestno otresajo z mokrimi lasmi. Vedo, da mnogo žena pride sem tudi samih. Da se sproste in požive kri od enoličnega tempa življenja v velikih mestih na celini.. . Po večerji vse drvi na korzo. Od Bank of Hawaii do hotela Roval Hawaiien. Pari se spoznajo, zbirajo se v gruče, zavijejo v hotelski dan-cing ali gredo direktno v posteljo — odvisno od trdnosti trdnjave. Če že pred polnočjo bankovci zamenjajo mastne dlani, je še vedno dovolj časa za novo avanturo. Doma boš potem v večerih osamljenosti brskal po omari za hawajsko srajco, na katero je vezanih toliko razburljivih spominov. American way of life. Med plamenicami, pod milijoni svetlih zvezd, pred slavnim Hilton Hawaien Village, krasotice ob ritmu tolkal in ukulel migajo z boki. Hula-hula. Prastar polinezijski ples, ki ima sicer na vsakem otočju svoj okus, a vendar skupen cilj — zrajca-ti publiko. 'r elementih hula-hula vlada tako nebrzdana sla po erotiki, da je zahodnjaški striptiz prava predstava za otroke. Krucefiks, kako je tisto težko gledati. SE NADALJUJE GLASIO. STRAN PETEK. 28. SEPTEMNut Začetni krči so najhujši Trtic — Dom za ostarele občane, ki so ga poimenovali po Petru Uzar-ju, bo za letošnji dan republike odprt. To zdaj ni več utvara, čeprav je zaradi počasnega natekanja denarja iz samoprispevka občanov, predvsem pa zaradi dvakratne podražitve gradnje, nekaj časa skoraj bila. Od 1. avgusta ima dom tudi že svojo direktorico, Nušo Hafner. Krepko je poprijela za delo in nekaj rezultatov se je že pokazalo. Veliko skrbi in vneme pa jo še čaka, preden bo dom popolnoma zaživel. »Bi morda najprej povedali, kakšen bo dom in koliko bo v njem prostora?« »Dom je grajen po normativih, ki veljajo za te vrste objektov. V njem bodo glede na število postelj Stiri vrste sob, zatočišče in oskrbo pa bo nailo 120 ostarelih ljudi. V domu bo se negovalni oddelek za težje bolnike, ambulanta, kuhinja, večnamenski prostor ter klubski prostori kot so dnevne sobe, čajne kuhinje, kadilnica, knjižnica, dve hobi sobi...« »Kaj to pomeni?« »Dati človeku streho in posteljo ni najbolj pomembno. Pomembneje je zaposliti ga, razvedriti. Nikomur ne sme biti dolgčas. Zato smo se odločili za takoimenovani hobi sobi, v katerih bodo oskrbovanci lahko razvijali svoje konjičke. Podobno bo tudi zunaj; razen sprehajalnih poti in klopi za počitek in klepet bo tu Se balinišče in vrt, ki ga bodo obdelovali najbolj navdušeni vrtičkarji.« »Sliši se, da dom ne bo takoj zaseden.« »Seveda ne. Po izkušnjah drugih podobnih zavodov bo v prvem polletju zaseden komaj 40-odstotno, napolnil pa se bo do kraja šele čez leto dni. Prve oskrbovance bodo sprejeli z novim letom. t Trenutno je v drugih domovin 42 tržiSkih občanov, ki jih bomo skušali pridobiti, povabili pa bomo ftc ostale Tržiča ne, ki se zanimajo za bivanje v domu. Najverjetneje bomo odprli vrata tudi drugim.« »Začetni meseci poslovanja veliko stanejo, vračajo pa skoraj ničesar.« »Res je. Za drobno opremo, ki je v načrtu nihče sploh ni predvidel, bomo potrebovali najmanj 3 milijone dinarjev. Kje jih bomo dobili, de ne vem, vsekakor pa bo odbor za gradnjo objektov iz samoprispevka moral nekaj reči , v zvezi s tem. Potem so tu prvi meseci poslovanja, ko dom Se ne bo poln. Težav z denarjem bo torej Se precej.« »Imate morda že podatke o tem, koliko bo stal oskrbni dan?« »Ne se. Lahko rečem le to, da bodo cene podobne kot v Kranju ali v Radovljici. V Kranju je na r Nuša Hafner, direktorica doma Petra U zarja primer letos dnevna oskrba 169. dinarjev, potem pa pridejo še dodatki za enoposteljno sobo, za dietno prehrano, za posebno nego in podobno. Zato se že dogovarjamo z drugimi skupnostmi, predvsem s socialnim skrbstvom, ki bo oskrbovancem glede na njihove socialne razmere regresirala bivanje v našem domu.« H. Jelovčan Temeljito o gospodarjenju v Šport hotelu RADOVLJICA - Na minuli seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Radovljici so temeljito razpravljali o gospodarjenju v prvih šestih mesecih EZ Kovinsko podjetje Kranj objavlja za opravljanje del oziroma nalog za nedoločen čas L OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL (več NK delavcev) 2. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL (več PK delavcev in dva KV delavca) 3. OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH STRUGARSKIH DEL , (PK ali K V delavce) Poteg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati za opravljanje del oziroma nalog še naslednje posebne pogoje: Pod 1. — da imajo končano osemletko ali nepopolno osemletko Pod 2. — da imajo nepopolno poklicno šolo profila ključavničar ali končano osemletko in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Pod 3. — da imajo končano ali nepopolno poklicno šolo profila strugar. Za opravljanje del oziroma nalog pod 1. in 2. je predvideno dvomesečno poskusno delo in pod 3. eno mesečno poskusno delo. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo v 15 dneh po objavi oglasa kadrovski službi na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva 27. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Tekstilna industrija TEKSTILINDUSf KRANJ razglaša naslednja prosta dela in naloge: 1. VODENJE VARSTVA PRI DELU v kadrovskem sektorju Pogoji: — da je kandidat varnostni inženir oziroma, da ima višjo strokovno izobrazbo tehniške, organizacijske ali socialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v tekstilni industriji bombažne stroke, — kandidat mora imeti opravljen strokovni izpit o varstvu pri delu po 17. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu, oziroma da ga bo opravil v enem letu po nastavitvi, — poskusno delo je tri mesece. 2. KOVINOSTRUGARSKA DELA I — VES II Pogoji: — KV strugar in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri oprav-ljanju strugarskih del, — poskusno delo tri mesece 3. ZIDARSKA DELA I — VES I Pogoji: — KV zidar in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri oprav- — ljanju zidarskih del, — poskusno delo 2 meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 15 dni od dneva objave. letošnjega leta. Gospodarski rezultati so ugodnejši od lanskih, vendar se de vedno ponekod pojavljajo problemi. Člani predsedstva so menili, da bi morali člani izvršnega sveta s konkretnimi predlogi oceniti rezultate gospodarjenja po vseh organizacijah združenega dela in taksno oceno posredovati v obravnavo vsem trem zborom skupščine občine Radovljica. Iz ocene bi moralo biti bolj razvidno, kako v posameznih temeljnih organizacijah in v organizacijah združenega dela delijo dohodek in kako planirajo ter si prizadevajo za dosledno uresničevanje zakona o združenem delu. Člani predsedstva so se zavzeli za to, da morajo biti v delovnih in temeljnih organizacijah enako pozorni do razvoja samoupravljanja, tako v tistih organizacijah, kjer dobro gospodarijo kot tudi v tistih, kjer ne dosegajo plana. Ob tem se pojavlja problem Sport hotela na Pokljuki, kjer slabi gospodarski rezultati in slabi kadrovski odnosi terjajo hitre in učinkovite ukrepe. O problematiki Šport hotela bodo razpravljali se člani komisije za družbenoekonomske odnose, najbrž pa se bo potrebno pogovoriti tudi z delovno organizacijo Alpetour, v katero sodi hotel na Pokljuki. V naslednjih mesecih bodo sindikalne organizacije posvetile največ pozornosti obravnavi periodičnih obračunov, predvsem pa vsebinski obravnavi na zborih delavcev. Razpravljati pa bodo morali tudi o pripravah na skupščino republiškega sveta Zveze sindikatov, na kateri bodo sprejemali stališča o planiranju in o demokratizaciji odnosov. Člani osnovnih organizacij sindikata se bodo na posvetih v prihodnjem tednu pogovorili se o pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij, na katerih bodo sindikalni delavci govorili o delitvi po delu, o gospodarjenju, o planiranju in o prihodnji kadrovski sestavi osnovnih organizacij. D. S. Asfaltna baza se buri občane Zdaj so proti Kovorjai Lokacija za gradnjo nove asfaltne Cestnega podjetja v Podtaboru, ki so jo v si do potrdili zbori kranjske skupščine, | nekaj dni pred tem naletela na ogoi odmev v tržiški krajevni skupnosti Kam TRŽIČ - Problematika okrog iskanja nove lokacijo ar asfaltno bazo se vleče že dobro leto. Cestnemu podjetju da Kranja ni bilo lahko, saj je povsod, kjer bi bila po njihov« poi mnenju gradnja primerna, naletelo na ogorčen odpor krajanu Ja Končno je bila izbrana lokacija v Podtaboru. Krajw \& skupnost Podbrezje je dala soglasje, prav tako tudi krti« V izvršni svet. Prejšnji konec tedna pa se je prav zaradi v w dvignil prah v tržiiki krajevni skupnosti Kovor, ie poteba \ ( vasi Zvirče, katere najjužnejša hiša je od predviden« tv* asfaltne baze oddaljena le 1109 metrov. O lokaciji ao tu m tfv vedeli že prej, saj naj bi v asfaltno bazo vse komunalnem (l potegnili iz tržiške občine. jn Vendar pa vse kaže, da so se krajani sele zdaj zavedli, ii q\ asfaltna baza v njihovi neposredni bližini, ob gozdu, ki j« p ^ leta pravcato rekreacijsko mravljišče, pravzaprav dom w Tako so v ponedeljek sklicali izredno sejo sveta krtin' , skupnosti Kovor. Obregnili so se ob spremembo urbanističnega nacm * krajevni skupnosti Podbrezje, češ da bi morala biti jim razgrnjena tudi v njihovi krajevni skupnosti, najbližji soati ^ Podobno pravico soodločanja zahtevajo tudi v zvezi z uvn> " postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo aafait) baze v Podbrezjah. \m Zahteve utemeljujejo s tem, da se bodo količine odp snovi, gre za žveplov dioksid in apneni prah, zaradi neu vetrov in predvidenih slabih vremenskih pogojev preko dovoljene meje, saj imajo podobnih odpadnih snovi tk« že iz bližnjega smetišča. Krajani zato menijo,' da pri Jd lokacije ne bi smel prevladovati le ekonomski interes, predvsem skrb za zdravo človekovo okolje, za varstvo; ter rodovitnih kmetijskih pridelovalnih površin, ki so v sredni bližini predvidene asfaltne baze. Po zagotovilih, ki so jih dobili od republiškega inspekt od republiškega komiteja za varstvo okolja ter od republiil pravobranilstva, je postopek sprejemanja spremembe stičnega načrta za krajevno skupnost Podbrezje a« in bi moral v postopku sodelovati Kovor kot mejna skupnost. Izvršni svet skupščine občine Tržič je o tej profc razpravljal v torek. Zaveda se, da je asfaltna Gorenjskem potrebna, vendar pa meni, da bi jih o vseeno morali uradno obvestiti. Na vsak način bi bilo prisluhniti krajanom Kovorja, zato so se odločili, skušali doseči podaljšanje razprave o spremembi nega načrta za Podbrezje. Vsi trije zbori kranjske skupščine pa so predlog za, | nove asfaltne baze v Podtaboru obravnavali v sredo. P ga, potem ko so jim predstavniki občinske skupščine; da je bil odlok o spremembi objavljen v Uradnem Gorenjske, urbanistični načrt pa razgrnjen v avli skupščine. H. Jelo, Kuhar nočem bil Gostinska šola na Bledu izobražuje za poi harja in natakarja ter organizira tečaje -šolo skoraj ni zanimanja Bled - V gorenjskih občinah izobraževanje mladine za gostinske poklice ni v skladu s potrebami. Mladi se le v majhnem številu odločajo za gostinski poklic, ki prinaša s seboj vrsto težav od delovnih pogojev do vrednotenja. V oddelke Gostinske šole Bled se letno vpiše okoli 70 do 80 učencev, vedno več jih prihaja iz drugih republik. Uspešnost je na gostinski šoli na Bledu precej nižja od republiškega povprečja za srednje Sole, vzrokov pa je več. Veliko učencev se za šolanje ne odloča iz veselja, v Solo prihajajo večinoma učenci s slabSim učnim uspehom v osnovni Soli, eden od vzrokov pa je tudi nerazumevanje slovenskega jezika. Gostinska Sola je v stavbi nekdanje osnovne Sole na Bledu, kjer je Sest učilnic za teoretični pouk in dve V Železnikih konta novozgrajena stolpiča kmnfu vseljiva. Foto: F. Perdan specializirani učilnici za pouki A nja in strežbe. Šola kabineti ' prav tako tudi nima telovtJMi 'J sodoben pouk potrebuje \m najst učilnic in Sest učilnic m vodno-tehnični pouk ter ^ be in kuhanja. V občini predli ! gradnjo novega centra s ^ * 6.500 kvadratnih metrov, v m r' centru pa bo imela prosto:*.,. P> stinska Sola za teoretični ni t' adaptacijo Sole na Bledu a| ska Sola usposobila za pj^i tehnični pouk in za praktič^ šoli na Bledu pa predv manjši gostinski lokal Sole V okviru blejske gostinska! luje tudi dom učencev z tmm jo 50 gojencev. Letos je v gojencev, zmogljivost so po« ko, da so izpraznili ik%»| usmerjenim izobraževanje« prostori doma premajhni načrtujejo izgradnjo nove« J Radovljici z zmogljivostjo v J cev in površino 1470 kv metrov in predračunsko nostjo okoli 20 milijonov m Denar naj bi povsem u^v * iz sredstev za izgradnjo domo\ Učenci se vozijo v solo m avtobusom, ostali stanu ie v. učencev ali v kraju sole h učence imajo v domu nji malico, vsi pa lahko v dom.: > dobijo tudi kosilo. V naslednjem obdobju, ko I jamo na usmerjeno inim nameravajo tudi v gostiti Bled izboljšati pogoje šolar s ti kabinete in delavnice ui vodno-tehnični pouk. Se bi bodo morali povezovati z tcls* ter čimveč učencev usmri zdaj dokaj nezanimiv Študij klic. Vsekakor pa se jih stffl ločilo za natakarski ali kuhn klic. če bodo tudi znosnetšKtl pogoji in primerno nagrajevan f s 1 3 pesmijo na Primorsko Kranj - Pevski zbor Društva « jokojencev v Kranju se je pred H »vi podal na kulturno pot na Pri- »rsko Na Hrušici, na Belem polju «- i spomeniku talcev je zbor zapel (botnjakovo žalostinko »Nagelj«. ^ fj maki kapelici so pevci obudili omin na ruske ujetnike, ki so v M vi svetovni vojni gradili cesto čez 0 t |JW in umirali od plazov, bolezni in . [Ot* W Pesem »Oj, Triglav, moj dom« je (i. a namenjena alpinistu in pisate-i Juliju Kugvju. oboževalcu Julij-«, V ki ima v Trenti svoj spomenik, t 2agi ob Soči. kjer je bil doma ie j ||ne Žagar, narodni heroj, politični iju daveč in organizator narodnega m jora na Gorenjskem, pa je zazve-Mi ii Simonittijeva žalostinka »Pla-M ka«. m V Kobaridu so pevci zapeli pri 1 i omeniku goriškega slavčka Simo- * i Gregorčiča Satnerjevo »Pogled v w dolino oko«. To pesem je pesnik «w svetil svoji »planinski roži«, učite- ti Milekovi, ki je bila tajnica či-Imce v Kobaridu. Ob pogledu na koničasti vrh Krna V* J45 metrov), ki je bil v obeh sve-«• vojnah krvava utrdba, in na i*1 unomodro Sočo, je vodnik izleta klamiral Gregorčičevo preroško * trm »Soči«. Na Doblarju so si ]l* wc\ ogledali hidroelektrarno. V ^ fcvalo so kolektivu zapeli nekaj ^ irenjskih pesmi in ponarodelo, ki itt aa M» a« m Naročniki žrebajo naročnike ao se poslednji srečni iz-inci za jesenski izlet Glaso-l naročnikov. in Tone, Kajuhova 12, ij, je izžrebal naslednje: lanc Minka, Orehovlje 20, Kranj Hot 15let naročnik), ar jvana, C. na Brdo 47, Kranj; ^ Alojz, Kovor 129, Tržič (več fjSJet naročnik). ant Francka, Betonova 28, ijivečkot 15 let naročnik). il) Ema, C. na Klanec 23, Kranj kot 15let naročnik) Anton, Taleška 2, Radovlji-rleace; Anica, Nemški rovt 29, Boh. ,jea (več kot 15 let naročnik), elj Franc, Voglje 42/a, Šenčur ZDRAVJE V NARAVI izvira iz romantičnega sosednega kraja Kanala, »Soča voda je šumela«. Ob vrnitvi so pevci obiskali primorske tovariše v domu upokojencev v Novi Gorici. Zapeli so jim več pesmi, med njimi tudi izvirno »Bohinjska« . Pevci so hvaležni odboru, ki jim je omogočil zares lep izlet. Zanje je to spodbuda za nadaljnje kulturno udejstvovan je v zboru. J.S. Otvoritev požarnovarnostnega bazena Podgora - V nedeljo, 30. septembra, ho ob 9. uri slavnostna otvoritev požarnovarnostnega bazena z meddruštveno gasilsko vajo v Podgori v Zadnji vasi. Slavnost pripravlja Gasilsko društvo Podgora v okviru akcij tedna požarne varnosti. Prizadevanja AMD Radovljica Radovljica — Avto-moto društvo Radovljica se že od leta 1956 dalje dejavno ukvarja z razvijanjem avto-moto športa. Zadnja tri leta pa organizira tudi državna prvenstva v moto crossu za kategorijo motorjev 50 in 125 ccm. Za organizacijske zasluge in dobro izvedbo so člani Nova koča LD Jezersko Jezersko - Lovska družina Jezersko je prejšnjo nedeljo dobila na Staniču na pobočjih Pečovnika in Komatevre novo lovsko kočo. Lovci, v družini jih je 70, so staro odsluženo leseno gozdarsko kočo s prostovoljnim delom preuredili v izredno lep lovski objekt, ki se povsem sklada z okolico. Ob tej priložnosti je Lojze Briški, predsednik LZS, ki je kočo ob prisotnosti še drugih pomembnih gostov slovesno odprl, podelil devetim lovcem tudi lovska odlikovanja. Lovski prapor s simbolom ruševca na obrisu K očne pa je razvil Lojze Zupan, predstavnik GG Kranj, ter tako simbolično utrdil že doslej dobro sodelovanje med lovci in gozdarji. Osnovna šola JOSIP BROZ—TITO Predoslje komisija za delovna razmerja objavlja oglas prostih del in nalog: KUHINJSKE POMOČNICE — za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: KV ali NKV delavec. Nastop dela po preteku oglasnega roka, 15 dni po objavi. UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA - KNJIŽNIČARJA — za določen čas s polnim delovnim časom, (od sredine novembra 1979 dalje — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Pogoji: P ali PU, smer nemščina — knjižničarstvo. AMD sprejeli že številna priznanja in pohvale na najvišjih organih AMD Slovenije. AMD Radovljica je izšolalo že nad trideset športnih delavcev, ki vodijo delo strokovnih komisij pri društvu ter nadzirajo in usposabljajo mlade tekmovalce. Za organizirane vaje in tekmovanja so vzeli v najem na dvajsetletno uporabo manjvredno močvirnato zemljišče na Hraški gmajni pod Lescami, za kar so namenili 8.000 dinarjev. Zemljišče so člani s prostovoljnim delom očistili in uredili za tekmovanja. Na njem že več kot leto dni redno vadijo tudi mladi motoristi, ki so bili prej prepuščeni samim sebi in zaradi hrupa in neorganiziranosti povzročali občanom veliko preglavic. Ker je bilo doslej ob pripravah za vsakoletna tekmovanja vedno precej težav, predvsem pa pripomb in razprav o upravičenosti takšnih prireditev, zaradi hrupa in škode, je o tej problematiki razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica. AMD Radovljica, ki mora že od konca septembra prijaviti svojo kandidaturo za organiziranje državnega prvenstva v moto crossu prihodnje leto, je namreč vprašalo, kakšno je stališče družbenopolitičnih organizacij do tega fporta in vzgoje mladih na tem področju. Predvsem pa, če podpirajo nadaljnji razvoj tekmovalne dejavnosti, da se ne bi morali vsakokrat ubadati s problemi dovoljenj in živeti v negotovosti. Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je na zadnji septembrski seji soglasno podprlo prizadevanje članov AMD in priporočilo izvršnemu svet občinske skupščine Radovljica, da sprejme ustrezen sklep, ki naj stalno zagotavlja prirejanja tekmovalnih prireditev in omogoči redno usposabljanje mladih motoristov. JR Qb30-letnici žensk v gasilstvu Gasilska zveza Slovenije je 2. oktobra 1949. leta, torej pred tridesetimi leti, postavila vlogo žena v gasilsko organizacijo na trdne temelje. Na tem zboru so žene sprejele obveznost, da se bodo aktivno vključevale v gasilsko organizacijo ter pomagale in sodelovale pri vseh humanih akcijah. Na Gorenjskem so se ženske po tem sklepu začele množično vključevati v društva. Najprej so delale predvsem kot sanitarke v oddelkih prve pomoči in kot administratorke, z uvedbo strokovnih tečajev in ustanovitvijo gasilske šole pa so se vse bolj vključevale tudi v operativno delo in prevzemale odgovorne naloge v društvih. |. Petrič I Česen (Allium Sativum) Odlično naravno zdravilo pri arteriosklerozi, Ireveanih infekcijah, pomanjkljivem delovanju jeter in žolča in spodbujanju prebavil (Jesen, najbolj poznan kot začimba, šteje med #lj»tarejfte zdravilne rastline. Je od nekdaj znan kot odlično sredstvo ne samo za zdravljenje pljuč, ampak tudi pri driskah z vnetjem sluznice in nastajanju plinov pri gnitju in bolečinah v trebuhu. Smotrno ga uporabljamo tudi proti kroničnim infekcijam, pod njegovim vplivom se zmanjša količina črevesnih Hrupov Zanimivo je, da slabe koncentracije krepijo abanje črevesa in tonus črevesne stene, močnejše pa zavirajo Nove raziskave potrjujejo, da je česen dobro naravno zdravilo proti arteriosklerotičnim spremembam, s tem pa tudi visokemu pritisku. Ker je krvni pritisk največjega pomena na dejavnost srca, postane očiten učinek česna tudi na ta organ. Povečana prek rv I je nos t. zmanjševanje strupenih snovi v krvi. izdatna prekrvljenost srčne mišice, zdravilno vpliva na ftt Na črevesje, srce in pljuča, vzporedno z njimi pa p|| na druge organe, vpliva ta rastlina. Velja pripomniti, da je svež česen ali česnov sok, več vreden L ^jj ^. tako hvaljen česnov preparat. Jemljemo ^ jr/bn<> narezanega ali siolčenega (z medom. / mlekom, na kruhu) kakor nam najbolj prija. Ker pa svež česen ni vedno pri roki, je prav, če si naredimo česnovo tinkturo. V liter žganja drobno razrežemo česnove čebulice v razmerju 1:4 (četrt kg česna na 1 liter žganja) in pustimo 14 dni na toplem, lahko tudi na soncu ali v bližini ognjišča. Večkrat na dan pretresemo. Cez 14 dni precedimo. Taka tinktura je uporabna vsaj eno leto. Česen močno razkužuje, zato zelišča rji priporočajo česen v času nalezljivih bolezni po 10 do 15 kapljic česnove tinkture (pred jedjo, v vodi aH mleku). Ce se nas je že lotila kakšna izmed nalezljivih bolezni, pa dvakrat na dan po 20 kaplju Tudi pri bronhitisu in kašlju je tak postopek učinkovit (trikrat na dan po 10 kapljic v toplem mleku z dodatkom medu). Zelo zdravilna je tudi česnova juha. Česen, vzet v manjših količinah in razredčen pospešuje prekrvitev sluznice in tako spodbuja dejavnost prebavil. Pri vsej zdravilnosti, pa česen, vzet v prevelikih količinah, zaradi prevelikega draženja, moti delo sluznic prebavnih organov, pa tudi bolnim ledvicam škoduje. Ker se mnogimn ljudem česnov duh in okus upirata, je prav. da pri pripravi tinkture dodamo 10'» poprove mete. če pa uživamo svežega, pa po zavžitju prežvečimo nageljnovo žhico (rabimo pri kuhanem vinu) ali pa kavino zrno. lahko pa kupimo česnove kapsule, ki se dobijo v nekaterih lekarnah. Ko se te kapsule resorbi rajo v črevesju, pridejo česnove vsebine prav tako v vse telo, se tam razdelijo in jih pljuča in koža izločat« ...., Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (136. zapis) Naneslo je tako. da ho današnji zapis posvečen še dvema blejskima rojakoma, obema kiparjema Francu Ropretu in Karli Bulovec-Mrakovi. Spričo omembe obeh kiparjev kar moram obnoviti svoj nekdanji predlog: da sodi v gaj na Otoku soha boginje Žive, staroslovenske božice ljubezni, naše Venere. Ta žlahtna -naloga naj bi se zaupala sodobnima kiparjema, ali Zdenku Kalinu, ali Janezu Pirnatu. Oba sta mojstra belega kararskega marmorja, oba bi umela izklesati antično lepoto. Druga misel se mi sproži ob dejstvu, da mnogo manjši in revnejši kraji premorejo pomnik osvobodilnemu boju — Bled ima le urejeno grobišče na pokopališču. Drzen spomenik sredi Bleda bi bila tudi informacija turistom, kako je tudi tu, na Bledu bilo v času sovražne okupacije. Ustvaritelj plastike naj bi bil kipar — partizan Tone Svetina! Tako bi postal Bled bolje obeležen: poleg prikaza srednjeveškega krščanstva (cerkev na Otoku), fevdalne dobe (grad, muzej) in sodobne hotelsko-turistične stvarnosti - bi Bled dobil še spomin na prvo obdobje poselitve Slovencev v teh krajih (hram boginje Žive, ki sta ga odkle-pala in zaklepala častitljivi Staro-slav in njegova hči Bogomila (po Prešernu), pa tudi obeležje, ki naj bi častilo v NOB junaško padle Blejce, hkrati pa slavilo zmagoslavje svobode. Morda nisem poklican, da bi nakazoval, kaj Bledu manjka? Toda stvari sami bodo Blejci najbrž kar sami uredili. Le, da bi jih kmalu! Ropretov relief na spominski plošči ob 100 letnici rojstva pisatelja Janeza Trdine v Mengšu. KIPAR IN PODOBAR Franc Ropret je bil rojen 6. novembra 1878 na Bledu, umrl pa je 14.oktobra 1952 v Mengšu, pokopan je na blejskem pokopališču, kjer ima lep nagrobnik po svojem načrtu. Likovno nadarjenega štirinajstletnika je sprejel v svojo delavnico radovljiški podobar Janez Vurnik. Tu si je mladi Ropret pridobil poleg smisla za delovno marljivost tudi solidno obrtniško izvedenost. Človeško že dozorel -po odsluženi triletni vojaščini - se je Ropret vpisal v ljubljansko umet-nostno-obrtno šolo, oddelek za kiparstvo in rezbarstvo. Tu se je mladi mož likovno izpopolnjeval, spoznal anatomijo in dobil vpogled v umetnostno zgodovino. Učitelji so mu bili Alojzij Repič, Celestin M is in Franc Vesel. Po končani ljubljanski šoli se je Ropret podal za nekaj časa še V Gradec. Kmalu po prvi svetovni vojni se je ustalil v Mengšu in pričel z delom kot samostojen kipar in rezbar. Delal je v različnem materialu, vsekakor pa najraje v lesu. Ohranjenih je več njegovih del v žgani glini (portretni glavi pesnika Prešerna in pisatelja Trdine). Najzanimivejša pa je lesena plastika glave pisatelja Tavčarja, izjemno lepo kiparsko delo s presenetljivo portretno podobnostjo. Ropret se je loteval tudi velikih reliefov, modeliranj figuric v ljudski noši pa tudi nagrobnikov. Njegov opus je tako obsežen, da je skoraj nepregleden. Vrsta Ropretovih del je tudi v Kranju (v zasebni lasti). Javnost je kiparja Ropreta, ki je bil osebno skromen, hkrati pa marljiv kot čebelica, bolje spoznala šele na razstavi v Mengšu (1. 1972). Značilna Ropretova poteza je tudi njegova likovna zagnanost. Ni sicer segel v vrh slovenske umetnosti, a na ravni svojega znanja in dela, je pošteno izpolnil svoje umetniško poslanstvo. Bil je sprva podobar. kasneje pa kipar — umetnik. KARLA BULOVEC-MRAKOVA Umetniška osebnost, ki je v letih okrog 1929, močno burila slovensko srenjo (kot tudi njen življenjski sopotnik pisatelj in dramatik Ivan Mrak). Kiparka in risarka Karla Bulov-čeva je bila rojena 21. oktobra 1895 na Bledu, umrla je 23. avgusta 1957 na Golniku. Med ta dva datuma je stisnjeno bridko življenje nerazumljene umetnice. Osebno tako prisrčna, skromna, po vnanjem drobcena žena, a prav po gorenjsko trmasta in vztrajna kljub življenjskim stiskam in vsakovrstnemu pomanjkanju, je ohranjala ponos in zaupanje v svoje delo. Šele smrt na Golniku, ki je končala s trnjem prepleteno življenje prve slovenske kiparke, jo je strla ... Bulovčeva je študirala na umetnostnih akademijah na Dunaju, v Pragi in v Monakovem. Njene zamisli so tako v plastiki kot v risbi (z rdečo kredo) monumentalnih izmer. Umetniško najbolj dognana pa so dela, nastala pod vtisom grozot druge svetovne vojne. Lahko bi celo rekel, da nam je ustvarila našo Guernico, ki jo je Špancem naslikal Picaso. V mislih imam veliko risbo Kristusovega trpljenja, ki pa se ve ni nikaka nabožna upodobitev, pač pa je le simboličen prikaz mučenj slovenskih talcev v časih prvih streljanj na Slatni, v Jaršah in pri Krtini v Moravski dolini. Ob teh tragedijah je zaživela pred njo vsa strahotnost Kristusovega trpljenja. Ustvarila je delo, ki ponazarja muke bičanega in zasramo-vanega Boga — človeka. S tem Kipar Fram Ropret//878- 1952) Kiparka Karla Bulovec-Mrak (1895- 1957). delom je naša slovenska umetnica v najhujših dneh naše zgodovine in skozi vse muke mučenih rojakov, dotrpela in iztisnila pričevanje, ki ne sme iti v pozabljenje. — Na upodobljenem Judežu je na povsem nov način pokazala vso grozo in završe-nost izdajstva, ki je za vse čase omadeževalo lice naše sicer tako svetle domovinske vojne. Lik in delovni opus kiparke Karle Bulovec-M rakove še ni prav osvetljen. Tudi monografije še nima. Morda bo le dočakala svojo veliko razstavo ob Dnevu žena v Kranju -kot so jo imele že številne pokojne ali pa Še živeče ^venske likovnic — umetnice. O Lr A S12.STRAN PETEK. 28. SEPTEI Krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senićno praznuj« Gozd je med vojno dal šestindvajset borcev, od katerih se jih sedem ni več vrnilo v požgane domove. Tudi drugi so se počasi odseljevali, saj je bilo življenje v gorski vasici vedno trdo. Danes krajane, komaj trideset jih je še, najbolj tare slaba cesta, problem, ki se vleče iz leta v leto. Petintrideset let požiga Gozda Petintrideset let nas loči od tistega črnega 7. oktobra lt»44, ko je okupatorska in domobranska svojat opravila se enega od svojih neštetih zločinov nad našimi ljudmi; zažgala je domove Gojžanov, prebivalce pa odgnala. Že dolgo prej je bil Gozd tako Nemcem kot njihovim hlapcem, domobrancem, trn v peti. Zavedni va-»cani so namreč od vsega začetka podpirali oziroma se aktivno vključevali v narodnoosvobodilni boj. Tu je bilo zbirališče partizanskih enot, aktivistov, vsem so Gojžani ponudili pomoč, delili z njimi streho in skromni košček kruha. Sovražnik je dobro vedel, kaj pomeni za partizane in aktiviste zavedna gorska vasica, kaj pomenijo vaščani, ki so bili z vsem srcem za pravični boj. Prav tako si je zadal cilj, da jo uniči. Kljub junaštvu borcev III. bataljona komaj ustanovljenega Kokrškega odreda in kljub pomoči borcev II. bataljona je bil sovražnik v veliki številčni premoči in so se zato partizanske enote morale umakniti proti Križki gori. Tu je padel tudi junaški in prt borcih nadvse priljubljen komandant Stanko Dobre-Karlo. LtT?Jf te 7**?? oris dogodkov, ki so se odvijali pred petintridesetimi leti v vasici Gozd. Veliko podrobnosti je šio že v pozabo, veliko borcev in aktivistov, ki bi dali danes zgodovini lahko še mnogo podatkov, je padlo. Prav je zato, da Še živeči borci večkrat spregovorijo o dogodkih iz narodnoosvobodilne vojne, da se srečujejo z mladimi in jih vzgajajo v duhu idealov, ki so bili temelj našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije: v tovarištvu, bratstvu in enotnosti, v ljubezni do svobode. In v spoštovanju do žrtev, ki niso in ne smejo biti pozabljene. A VENDAR NAPRE S cestami, kanalizacijo, razsvetljavo, trgovinami in telefom večini krajevnih skupnosti še vedno niso zadovoljni - Tdf naloge torej ostajajo za prihodnje srednjeročno obdobje, m ničitev pa ni odvisna le od krajanov Lepo ae je po enem letu spet srečati. Lepo je prisluhniti krajanom, ki ponosno pripovedujejo o svojem delu, o tem, kaj so novega naredili. In nadaljujejo, kaj jim ni uspelo, kakine težave so imeli in da bo zaradi tega pač treba se malo počakati. Vse to se dogaja v vseh krajevnih skupnostih. Tudi v Križah pa v Pristavi, Sebenjah in v Seničnem. Kljub skromni vsoti denarja pa imajo tu kaj pokazati, saj uspehov v enem letu ni bilo malo. So pa, žal, ostale tudi se nekatere neuresničene naloge, največ zaradi »objektivnih« težav (denarja), ki jih bodo prepisali v plane za prihodnje petletno obdobje. Poglejmo na kratko, kaj so v posamezni krajevni skupnosti v zadnjem času naredili, česa se bodo lotili prihodnjo pomlad ali kasneje, skratka, kje jih čevelj najbolj žuli. J Planinci ponosni na svoje delo V nedeljo bodo v Gozdu odprli prizidek k planinskemu zavetišču Približno pet kilometrov iz K rižev je vasica Gozd. V njej ao križki planinci postavili skromno, a prijetno zavetišče ■ petnajstimi posteljami. Hribolasci z vseh koncev Slovenije radi zahajajo vanj, ie posebno zato, ker je izhodiščna točka za K ritko goro, 1582 metrov visok vrh, ki ga mora osvojiti vsak, kdor dela slovensko planinsko transverzalo. V nedeljo bodo v Gozdu slovesno odprli povečano in prenovljeno planinsko zavetišče. K staremu delu so prizidali skladišče in klubski prostor. Razen tega, da so delali vse sami, so morali sami kupiti tudi potreben material. Planinska zveza Slovenije namreč ne daje nič za nizkogorske postojanke. Posebno pa so križki planinci ponosni na tovorno žičnico iz Gozda na K ritko goro, ki je prav tako njihovo delo, kot koča na Križki gori, ki so jo 1962. leta udarniško zgradili. Zdaj k stari koči, v kateri lahko prespi 45 planincev in ki je odprta od 16. maja do 15. septembra, delajo prizidek. Nared bo predvidoma v začetku prihodnjega leta, ko bodo praznovali 30. obletnico obstoja društva. Na Križki gori je posebno zanimiv tradicionalni gamsov bal ob koncu planinske sezone in zimski muflonov smuk, zadnje čase pa še polet zmajar-jev. Planinsko društvo ima zdaj že prek 400 članov iz vseh štirih krajevnih skupnosti. Večina jih radi priskoči na pomoč, če je treba. Treba pa je bilo in bo Ae. V okviru društva dela v šoli K o krškega odreda tudi prizadeven mladinski odsek, ki pomaga zlasti pri raznih očiščevalnih akcijah in proslavah, medtem ko markacijski odsek skrbi, da so poti dobro zavarovane in označene. Cesta, telefon, trgovina... V krajevni skupnosti Križe so v zadnjih petih letih posvetili največ pozornosti izgradnji infrastrukture v Snakovem, medtem ko so letos obnovili most čez Bistrico v Retnjah in asfaltirali dvorišče pred kulturnim domom, skupaj s Kmetijsko zadrugo. Nekaj denarja jim je ostalo še za ureditev kanalizacije v starem delu K rižev ter za številna drobna, predvsem vzdrževalna dela cest in javne razsvetljave. Lahko rečemo, da bo preteklo še precej let, preden bodo Križani zadovoljni. Ulice v Snakovem še niso asfaltirane, prav tako bo treba razširiti pokopališče, zgraditi mrliške vežice, kulturni dom sredi vasi pa je pravcata nadloga. Veliko denarja bodo rabili, zbrati ga nameravajo s samoprispevkom krajanov vseh štirih krajevnih skupnosti pod Gozdom in s pomočjo kulturne skupnosti, da bo tak, kakršnega želijo. V njem bi radi dvorano za kulturne in druge prireditve, prostore za delo organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, medtem ko trgovina, ki je zdaj tudi v njem, že dolgo več ne raste skupaj s potrebami krajanov. Zato bodo v plan za naslednje srednjeročno obdobje vsekakor zapisali izgradnjo sodobne trgovine, pri čemer pa pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti. Podobno je tudi s telefoni. V krajevni skupnosti jih praktično ni, zato bi radi čimprej vsaj javno telefonsko govorilnico. Problem, ki se vleče že leta, pa je izgradnja ceste v partizansko vasico Gozd. Prihodnje leto nameravajo začeti s prvo etapo, in sicer skupaj s krajevno skupnostjo Senično. Cesta naj bi tekla iz K rižev skozi Snakovo do priključka na Veterno ter mimo naselja »vikendašev« na staro cesto. Precej pereča je tudi javna razsvetljava, ki je v novih naseljih še ni, staro pa bo treba obnoviti. Nezadovoljni so še s križiščem in avtobusnim postajališčem v Retnjah, kjer se stikata republiška in občinska cesta. Upajo, da bodo v naslednjih letih vsaj luknje na postajališču uspeli zapolniti z asfaltom. Razen tesnejšega povezovanja s Kmetijsko zadrugo, Rogovo temeljno organizacijo Cevarna in Zlitovim Tapetništvom nameravajo prebivalci krajevne skupnosti Križe v novem srednjeročnem obdobju čim bolj spodbuditi razvoj servisnih storitev v kraju. V Pristavi podobne težave V krajevni skupnosti Pristava so v zadnjih letih rešili že številne komunalne probleme. Najpomembnejša naloga je bila izgradnja ceste na Mlako. Letos so postavili še odbojno ograjo v Podvasci in prometne znake, medtem ko zelenice še čakajo na ureditev. Med važnejše pridobitve sodi tudi organiziran odvoz smeti, žal pa krajevni skupnosti za nova dela največkrat zmanjka denarja zaradi stroškov, ki jih ima z vzdrževanjem ceste, kanalizacije in javne razsvetljave. V Pristavi so načrtovali, da bodo do konca tega leta uredili otroško igrišče in avtobusno postajališče, vendar pa ne bo šlo. Denarja je premalo. Posebno zdaj, ko so 150.000 dinarjev namenili za asfaltiranje ceste po stari železniški progi. Za avtobusno postajališče načrt že imajo, vendar ne najdejo primerne pregledne lokacije. Joža Dolinar iz Retenj: »Več problemov je v naši vasi in krajevni skupnosti. Pogrešamo predvsem javno razsvetljavo, kadar dežuje, pa imamo na cesti pravi potok. Opozoril bi še na trgovino, ki je glede na število prebivalcev res premajhna in preslabo založena.« Jožem Polajnar iz Pristave: »Trgovina je verjetno največja pomanjkljivost v naši krajevni skupnosti. Tudi s telefoni je precejšen križ. Sama ga sicer v gostilni imam, drugi pa nikakor ne morejo priti do priključkov. Precej razburjenja povzroča še prah na cesti, stari železniški progi, ki pa jo bodo, kot se sliši, kmalu asfaltirali.« Anton Mali iz Zgornjega Veterna: In katere naloge jih čakajo hodnjih letih? Razen te» krajane najbolj bode trgovk več kos zahtevam. Z Mercatoti se že dogovarjali, naj bi jo va; ril, če že nove ni sposoben i vendar zaenkrat slabo kak bodo našli skupnega jezib.pt. Pristavi, bodo poiskali dnlpi sko podjetje. Nezadovt komunala*! in urbanjjg ureditev I Osrednji nalogi tega ga plana krajevne skupooajj! sta bili asfaltiranje celotan ja cest in izgradnja glavne! cije, predvsem v vaseh! ganja vas. Glavne va&ke asfaltirali lani, ureditev postajališč pa pride na hkrati z obnovo ceste dr Ta dela so zahtevala d«.__. nar iz občinskega sklada'ni darske investicije in iz si ka. Zato letos pa tudi vi_ letu v Sebenjah ne morejo] na večja nova investicijska i f »Tudi pri nas je seznam«* ■ polnjenih želja kar precej «J h Ce omenim le glavne stvari* I bolj pogrešamo rezervo« i » pitno vodo, cestno razsvetli« telefon in sodobnejšo ceatoj 'a manjkljivosti bomo seveda kil \m odpravljali le postopoma, I \* povsod manjka denarja« Lojzka Mali iz Gozda: »V vasi smo le še trije, kmetje, trije pa se vozijo otr v dolino. Vas počasi izumin P va je predvsem slaba cesta (to jo razširili in asfaltirali. J verjetno ne bi tako betih gam. V Gozdu bi radi tudimjt telefon, saj je včasih treba trt klicati zdravnika ali veterine*' »Sebenjčani in okoličani m bolj pogrešamo večjo in s«to nejšo trgovino, družbeni d« kanalizacijo in telefon, mladi a še posebej športno igrišče m katerem bi tudi otroci lahko* jal i žogo.« i KTEK. 2t. SEPTEMBRA 197S 13.STRAN G LAS Prireditve ob prazniku Prireditve ob prazniku krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično so te načele že minulo soboto, ko to taborniki organizirali posod od spomenika do spomenika. V ponedeljek so bila predavanja o obrambnih pripravah, v torek kolesarski trk«, šahovski turnir in na-■iiantrnitki turnir, v sredo ni smrtni, sinoči pa mokra raja gasilskega društva. Jutri, v soboto, bo ob 18. uri v osnovni soli Kokrikega odreda slavnostna seja vseh krajevnih skupnosti, v nedeljo pa bo v oklopu akcije Nič nas ne sate presenetiti množični pohod v Gozd s proslavo,ki se ko začelo ob 11. uri. Slavnost-ni govornik bo sekretar občinske konference ZKS Tržič Jaaez Piškur, sodelovali pa bodo se: godba na pihala iz Tržiča, Sarabonov kvintet in neeaei osnovne iole v Križah. Po proslavi bo to vari »k o sre-easje pred planinskim domom v Gozdu, ki bo ob 30. obletnici puuainskega društva Križe doveono odprt. T počastitev krajevnega praznika sodijo tudi smučarski skoki v nedeljo, 14. oktobra, ob 11. uri na plastični skakalnici v Sebenjah. Oh križkih tabornikih, ki sodijo med najboljše odrede v Sloveniji, ob planincih, ki bodo pozimi slavili 30. in avtobusno postajališče v Retnjah bi bilo potrebno krepke p. Posebno v dežju res ni prijetno čakati na avtobus. i ■ Težo celotne problematike v kra-1 jetoi skupnosti nosita nezadovoljiva f komunalna opremljenost in urbani-} stična ureditev. Ko se bo pripravljal |H ,snr urbanistični načrt, bodo krajani • glasno zahtevali, naj se upoštevajo todi njihove želje. I V srednjeročni program, ki ga zdaj pripravljajo, bodo na podlagi zbrasi potreb krajanov najverjetneje napori izgradnjo družbenega pro-V njem bi bila lahko tudi Kiajevi IiOjevni skupnosti vsekakor ni v asnoa kanalizacija, ki se steka v jauk, tt pa teče skozi Sebenje in Ziga-ijo fts. Kanalizacijo zato nameravajo načrtno urediti. Prvo etapo so zfntiliiel966. leta. V Seničnem novo naselje Krajevna skupnost Senično, ki za-kksa vasi Senično, Spodnje in zgoraj »je Veterno ter Novake, je v na-^Mstjo s številom prebivalcev zelo naaotegnjena. Potrebnih kilome-■ uov cest. vodovoda, kanalizacije, L razsvetljave in drugih komunalnih ""jšjailin je torej ogromno, denarja, b ca krajani lahko zberejo, pa malo. Glavna naložba, ki so se je letos laun, je poleg posodobitve ceste od Krite? do Golnika, ki bo veljala nabjon dinarjev, asfaltiranje odcepa ta Zgornje Veterno. Okrog 70.000 di-■arjrr so zbrali krajani iz osmih dnrfm, manjkajoči denar pa bodo oabrh iz sredstev občinskega samo nranevka in iz sklada samoupravne kaosinalnr skupnosti. Za Spodnje 'eierno letos še ni denarja, imajo pa sčrte prav tako že od lani. Torej jim bo v naslednjem petlet-obdobju nekaj cest Ae ostalo, tega bi radi napeljali vodovod J, kjer ga Ae ni, medtem ko bo razsvetljavo treba prav v vse wmm. Trgovina, ki je zdaj nimajo, se jim odpira z izgradnjo novega stanovanjskega naselja v Seničnem, ko bo malo 30 novih hiA. Gradnja je pred-liseaa v naslednjem srednjeročnem ebodbju, s priselitvijo novih ljudi pa io todi življenje samo v krajevni skupnosti bolj razgibano. Slike: F. Perdan H. Jelovčan obletnico obstoja društva, in ob gasilcih, ki so dobro usposobljeni za boj z ognjem in morebitnimi drugimi nesrečami, se v Križah že več kot dve desetletji čuti tudi živahen športni utrip. Čeprav ne najstarejša v TVD Partizan, je prav gotovo najkvalitetnejša smučarska sekcija, katere glavni pobudnik za ustanovitev in vodja od vsega začetka je Peter Rezar. Skakalnic tedaj seveda ni bilo. Zato so se fantje vztrajno zagrizli v delo in v Sebenjah sta zrasli kar dve skakalnici; zimska 45-metrska. in plastična 25-metrska. V predlanski sezoni so pri večji zgradili še 51 metrov dolgo kovinsko zaletišče in leto kasneje sodniški stolp. 2500 ur udarniškega dela so zabeležili. Smučarska sekcija šteje petnajst mladih skakalcev, ki na vseh domačih in tudi nekaterih mednarodnih tekmovanjih pridno posegajo po najvišjih mestih. Zdaj se bodo združili s kranjskim Triglavom. I meh bodo skupne priprave pod vodstvom njihovih strokovnih trenerjev in rezultat bo s tem gotovo še boljši. Igralci v rokometni sekciji so še do predkratkim nastopali v gorenjski ligi. Ko pa se je oblikovala občinska selekcija, so najboljši odšli tja, medtem ko ostali zdaj nastopajo v občinski rekreacijski ligi. Največja težava je zanje najti prosto igrišče, saj na njem vadijo tržiški rokome-taši, potem ko so svoje igrišče zaradi ceste vpadnice izgubili. Križani menijo, da bi v Tržiču morali resneje misliti na športno dvorano. Namiznoteniška sekcija se ukvarja tudi z vzgojo v vseh treh šolskih športnih društvih, saj ima nekaj sposobnih vaditeljev. Sicer pa so v sekciji večinoma pionirji in mlajši mladinci, ki igrajo v gorenjski namiznoteniški ligi. V šolski telovadnici sta spet zaživeli orodna telovadba in rekreacija za odrasle krajane. Še sreča, da imajo telovadnico, saj njihov »stadion« potrebuje krepko injekcijo. Kje dobiti denar za popravilo, pa v TVD Partizan ne vedo. Kanalizacija v Sebenjah in Ži ganji vasi je speljana kar po površini zemlje, zato ni čudno, da posebno ob nizkem zračnem pritisku iz jarka neprijetno za-udarja. V sredo popoldne je bil v Križah rokometni turnir, posvečen krajevnemu prazniku Aktivne in pasivne športne navade Trgovine so ena od največjih pomanjkljivosti krajevnih skupnosti pod partizanskim Gozdom. V Križah, Pristavi in Seničnem so premajhne in zelo slabo založene Živahen športni utrip TVD Partizan Križe združuje smučarsko, rokometno in namiznoteniško sekcijo, spodbuja pa tudi orodno telovadbo in rekreacijo za odrasle V vseh življenjskih okoliščinah se uveljavljajo aktivne in pasivne gibalne navade znanja in veščine. Bolje uspevajo tisti, ki aktivno obvladajo tuje jezike, ki so izurjeni v poklicnih, športnih in neobhodnih življenjskih gibalnih navadah. Med govorno in gibalno dejavnostjo je določena zveza, saj se beseda in gibanje povezujeta spoznavno, izrazno in storilno, kar je najbolj značilno pri odgovornih delavcih in igralcih. Nekatere besede so slehernemu skoraj da vedno na jeziku. Te sestavljajo njegov aktivni besedni slovar. Druge le še razume, jih malokrat izgovarja, so pa besede in besedne zveze, ki za tonejo v podzavest, a ne popolno pozabo, se ponovno vzdramijo ob zavestnem prizadevanju po besednem sporazumevanju. V besednem razumevanju, izgovorjavi in v obsežnem besednem zakladu je del človekove bistrosti. Zakaj ta izlet v jezikoslovje? Zato, ker sta besedna in mišična dejavnost usmerjeni po istih zakonih možganskega delovanja. Vsak človek obvlada aktivna, pasivna in vmesna športno tehnična znanja, navade in veščine. Aktivna znanja so v izurjenih oblikah gibanja, v preprostih gibalnih navadah, saj vsi znamo hoditi, sedeti, bolj pa smo okorni pri teku, kadar je kaj potrebno preskočiti. Tudi pri plavanju, kolesarjenju in ko-njeništvu se na začetku ne počutimo preveč dobro, če že nekaj let nismo kolesarili, plavali ali osedlali konja. Za praktično temeljno gibalno in športno vzgojo je pomembno, katere gibalne navade je potrebno tako osvojiti, da pridejo v meso in kri, kakor temu radi pravimo in katere naj ostanejo na ravni bolj pasivnih navad. Gibalno in športno izurjen človek je podoben glasbeniku, ki zna igrati več instrumentov, igralcu, ki se hitro nauči novih vlog in onemu, ki obvlada več tujih jezikov. Današnja šola se po namenu in vsebini postopoma oddaljuje od pretekle. Vse bolj se uresničuje spoznanje, da je učence potrebno izuriti v prvinskih in športnih gibalnih zvrsteh, jih navajati na aktivnost, jim vcepljati trajne športne navade in jim ohranjati zadostno zmogljivost. Omikanost posameznika in ljudstva pa je v ustvarjanju vrednot na področju gibalne popolnosti. Ta je v ustrezni sorazmeni postavi, v pravilnem delovanju, v vzgojenosti, izurjenosti, v aktivnih koristnih navadah in veščinah. Kakor je pismenost ljudstva raven njegove prosvetljenosti, tako sta število aktivnih članov športnih društev in aktivnih privržencev športnega razvedrila sestavini njegove gibalne omikanosti. Prav bi bilo, da bi v dojemljivi mladosti pridobili čim več gibalne in športne popolnosti, da bi bogatili in ohranjevali raven aktivnih.življen-sko pomembnih navad, znanj in veščin. OD VSEPOVSOD Protest švedskih staršev Sedem švedskih staršev je vložilo protest pri evropski komisiji za človekove pravice proti novemu švedskemu zakonu, ki prepoveduje fizično kaznovanje otrok. V pismu komisiji so napisali, da je ta zakon, kije začel veljati julija, v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah zlasti s členom ki govori o integriteti družine in o svobodni veroizpovedi. Kot argument navajajo svetopisemski rek, da »tisti, ki ima palico, sovraži svojega sina, tusti, ki ga ljubi, pa ga včasih tudi kaznuje« Vse za naklonjenost volilcev Lastnika neke restavracije v Osaki in kandidata na bližnjih splošnih volitvah na Japonskem Jintaria I ta so nedavno našli mrtvega na pločniku. Policijska preiskava in izjave Itovih znancev so pokazali, da se je lto sam ranil. Razlog so ugotovili pozneje; lto je namreč želel uprizoriti atentat svojih »nasprotnikom in tako pridobiti naklonjenost volilcev, pri tem pa je, kot vse kaže, nekoliko pretiraval. NAPOVEDUJEJO PODRAŽITVE Začetek jesenske parlamentarne razprave je Nizozemcem prineael kaj malo optimističnih novic. Vlada premiera van Agta je namreč že ob otvoritvi dala vedeti, da se bodo v kratkem povečali nekateri »nepotrebni izdatki«, med katere sodijo cigarete in drugi tobačni izdelki ter alkohol, dvignili pa bodo tudi davke na naravni plin, bencin in dražje tipe avtomobilov, kar bo izdatke poprečne nizozemske družine povečalo za kakšnih 550 guldnov na leto. To niti ne bi bilo najhuje, če ne bi brezposelnost v tej deželi Se vedno naraščala, pričakujejo pa tudi precejšen skok inflacije. TE DNI PO SVETU KONFERENCA O NACIZMU IN VOJNI »Nacizem in hitlerjanska vojna pred zgodovino« ie naslov teme mednarodne znanstvene konference, ki se je začela v Parizu ob 40. obletnici operacij v drugi svetovni vojni. To znanstveno srečanje sta pripravila mednarodni komite za znanstveno raziskovanje vzrokov in posledir druge svetovne vojne iz Luksenburga ter francoski komite odporniškega gibanja. POMOČ ZDA EGIPTU V Kairu so podpisali »tiri gospodarske sporazume, po katerih bodo Združene države Amerike v letu 1*79 dale Egiptu 68 milijonov dolarjev. Denar je namenjen za hitrejši gospodarski raz-voj Egipta. MANEVRI NATO V Sredozemlju so se pred dnevi začeli največji letošnji manevri sil severnoatlant skega pakta V naslednjih treh letih bodo izvedli Številne kopenske, pomorske, amfi-bijako-desantne in letalske vaje. V manevrih bodo sodelovale vojaške sile petih držav članic NATO pakta: Italije. Portugalske, Turčije. Velike Britanije in Združenih držav Amerike. KITAJSKA SE ODPIRA TURISTOM V prvih osmih mesecih letos je Kitajsko obiskalo 670.000 tujih turistov, poroča Reuter, ki se sklicuje na kitajsko tiskovno agencijo. Všteti so tudi Kitajci, ki živijo v ZDA in ao obiskali svojo domovino, ter prebivalci Hongkonga in Makaa. Generalni direktor glavne uprave za potovanja in turizem je nedavno izjavil, da bi na Kitajskem radi razvili tudi turizem, in da bodo zato tuje investicije v to gospodarsko vejo dobrodošle. NA ZAHODU 60 MILIJONOV REVEZEV OkoK 60 milijonov ljudi v industrializiranih državah zasluži manj kot določa uradna meja revSčine. To so objavili v poročilu mednarodne organizacije dela v Ženevi. GOZDNI POŽAR Na območju Varnave v bližini jezera Maratona na polotoku Atiki je prišlo do hudega gozdnega požara; pogorel je borov goad na dveh milijonih kvadratnih metrov. Gasilci, pripadniki grške vojske in letalstva, so imeli dosti opraviti z gašenjem požara, ki je uničil enega od najlepših borovih gozdov v tem delu Grčije. Vlada je predlagala, naj bi čimprej izpeljali akcijo pogozdovanja z geslom »vsak Grk naj zasadi po en borovec, da bo dežela, revna s zelenjem, ohranila svoja naravna pljuča«. POŠKODOVANI ZGODOVINSKI SPOMENIKI Potres, ki so ga prejftnjo sredo ponoči občutili v Rimu. je povzročil manj nevarne poškodbe na treh znamenitih kulturnozgodovinskih spomenikih. S Koloseja je odpadlo nekaj manjših fragmentov, prav tako tudi s Konstantinovega slavoloka, stare razpoke na spomeniku Marka A vrelija pa so se Se poglobile. OTROŠKA PARALIZA V SAO PAULU Ker je v zadnjih šestih mesecih v revnih delavskih predmestjih Sao Paula veliko otrok zbolelo za otroško paralizo, so zdravniki začeli maaovno cepiti otroke, da bi preprečili epidemijo. Od začetka leta do konca junija je v Sao Paulu zbolelo za otroško paralizo 92 otrok, starih od dveh do štirih let. O L, ASM STRAN VIII. sredozemske športne igre Split '79 Splošna ocena odlično SPLIT - Kar 108 odličij. od tega 48 najžlahtnejših, 32 srebrnih in 28 bronastih, so jugoslovanski reprezentantje in reprezentantke osvojili na osmih sredozemskih igrah do četrtka. Kot posameznik jih je največ dobil plavalec kranjskega Triglava Borut Petrič, ki je najuspešnejši Jugoslovan in tretji na listi vseh, ki so osvojili največ kovine. Od drugih naših so največ prispevali rokoborci, judoisti in boksarji. Za njim so veslači in kajakaši. Tudi med atleti imamo nekaj odličnih posameznikov, ki osvajajo zlato, srebro in bron. Jutri je Ae en tekmovalni dan in zbir odlicij se bo v naši reprezentanci Ae povečal. Na zlato računajo atleti, košarkarji in rukometaši ter rokometašice in nogometaši. Ze zdaj lahko zapišemo, da so jugoslovanski športniki in športnice dosegli več kot smo pričakovali. Rečemo tudi lahko, da so osme sredozemske igre v tehničnem in organizacijskem pogledu izredno dobro potekale v vseh petindvajsetih športnih disciplinah in v vseh osmih dalmatinskih mestih. Kljub najsodobnejši tehniki je še vedno človek tisti, ki je prispeval k odlični organizaciji. Res je bilo na začetku nekaj spodrsljajev, a so bili hitro odpravljeni. Nesporno je, da so nekateri odlični športniki iz posameznih reprezentanc, ki jih ni bilo v Splitu, zmanjševali kvaliteto v nekaterih športih. Kljub temu je ta na zavidljivi višini. To še posebno velja za atletiko, tenis, jahanje, boks, dviganje utezi, rokoborbo in nekatere plavalne discipline, ki so dosegle evropski nivo. Ce se povrnemo k plavanju, potem mirne duše lahko ugotovimo, da ima jugoslovanska reprezentanca samo Petriča in nekaj nadarjenih posameznikov. Vse to pa je premalo, da bi se v evropski lestvici lahko dvignili više kot smo. Do evropskega prvenstva 1981. leta v Splitu bo zato potrebno temeljito spremeniti delo z mladimi, potrebno bo preplavati še na tisoče in tisoče kilometrov, preden bodo mladi in nadarjeni plavalci spoznali, da se lahko enakovredno kosajo z drugimi plavalci starega kontinenta. I) Hiimer Včerajšnje dopoldne je bdo namenjeno treningu obeh namiznoteniških re prezentanc. Od desetih do poldneva, ko je igralce in igralke sprejel pred sednik skupščine občine Kranj Stane Božič, so v hali Gorenjskega sejma vadili Švedi. Med njimi je bil prav gotovo najbolj zanimiv Bengtsson, kije 1971. leta v Nagoyi z osemnajstimi leti postal najmlajši svetovni prvak. -Foto: F. Perdan NAMIZNI TENIS JUGOSLAVIJA KRANJ 79 Sredozemski prvaki včeraj s Švedi Kranjčan Borut Petrič je najuspešnejši jugoslovanski tekmovalec na osmih sredozemskih igrah. V novem bazenu na Poljudi je osvojil tri zlata in dve srebrni odličji. Kolesarji priborili bron SPLIT — Cestna kolesarska moštvena vožnja na sredozemskih igrah na 100 kilometrov je pokazala, da italijanski reprezentantje Se vedno nimajo prave konkurence. Svoje nasprotnike so prekašali v vseh pogledih. Na MIS so prišli z najmočnejšo postavo, med drugimi je v zmagovitem i oštvu vozil tudi svetovni prvak Gia nni Giacomini. Moštvo je s svojo fantastično vožnjo prepričljivo osvojilo prvo mesto. Od ostalih, nastopilo je devet reprezentanc, so največ pokazali za Italijani še Spanci in Jugoslovani. Ti dve moštvi sta se enakovredno kosali za drugo mesto, a v zaključnem delu so imeli več moči Spanci. Pri Jugoslovanih lahko pohvalimo celotno moštvo - Bulica, Freliha, Novaka in Udovica — pa čeprav je pri petinsedemdesetih kilometrih zaradi utrujenosti moral odstopiti Frelih. Vse do tja je vozil izredno in za seboj potegnil še ostale tri, ki so nato sami garali naprej in zasluženo prikolesarili bron. To pa je uspeh za celotno moštvo. Danes ob 9. uri se začenja kolesarska dirka posameznikov okrog Marjana. V tej vožnji bosta za jugoslovanske barve nastopila tudi člana kranjske Save, Ropret in Cuderman. dh KRANJ — Da bi spodbudili ponoven vzpon in popularizacijo namiznega tenisa v Kranju, so se kranjski namiznoteniški delavci odločili, da prevzamejo organizacijo prvega dvoboja v letošnji evropski super ligi med reprezentancama Švedske in Jugoslavije. V evropski super ligi, v kateri sodelujejo še Francija, Velika Britanija, ZR Nemčija, Madžarska, Češkoslovaška in Poljska, igra Jugoslavija letos štiri tekme doma in tri na tujem. Naša reprezentanca, ki se je še lani borila za izpad, bo letos po trditvah zveznega kapetana posegla v vrh, za katerega se bodo najmočneje borile še ekipe Madžarske, C8SR in Francije. Dvoboj med Švedsko in Jugoslavijo je bil sinoči v hali Gorenjskega sejma. Igrali so sedem iger, in sicer štiri moški posamezno, eno ženske posamezno ter moški in mešani pari. Žal rezultata v tole poročilo nismo mogli vključiti, ker je časopis že pred začetkom dvoboja odhitel v tiskarno, vendar upamo, da so dobili naši, saj so strokovnjaki napovedovali rezultat 5:2 v prid jugoslovanski reprezentanci, letošnjim zmagovalcem sredozemskih iger v Splitu. Švedsko ekipo, nad katero je pokroviteljstvo prevzel begunjski Elan, so sestavljali: Bengtsson, Thorsell, Karlsson in Lindbladova, v naši pa so zaigrali: Surbek, Stipančič, Kalinič, Palatinuševa in Cvet-kovičeva. H. J. Drago Frelih je do 75. kilometra močno vlekel, nato pa odstopil. Trojica, v kateri je bil tudi Bojan Udovič, je sama nadaljevala pot proti bronasti medalji. Hokej Jeseničani Oblak s polomljenim lokom prvi na turnir ju železarjev SUPETAR - V ponedeljek so pred ho-telom Kaktus v Supetru na Braču svoj tekmovalni del začeli tudi lokostrelci. Med njimi je nekaj znanih imen lokostrelstva. Tu predvsem mislim na odlične Italijane, med katerimi je svetovni prvak Ferrari. V dvojni Fiti se bori prek trideset lokostrel-cev v moški in petnajst v ženski konkurenci. Naši so dobro začeli, saj je v prvi disciplini na 90 metrov povedel Postružnik in bil nato vse do predzadnje discipline v vodstvu pred obema Italijanoma. Nato je prišel »italijanski dane. Po letošnjih rezultatih smo veliko pričakovali od Acija Oblaka. Enakovredno bi se namreč moral boriti za eno od treh mest. Toda Aci je imel v Supetru nezgodo z lokom. Strelja z načetim, polomljenim lokom in vsi napori, da bi ga popravil za nadaljnje nastope, niso obrodili sadu. — dh JESENICE - V soboto, 22. septembra, se je v dvorani Podmežaklja na Jesenicah zaključil letošnji 4. mednarodni železarski turnir v hokeju na ledu. Pod pokroviteljstvom Železarne ga je organiziral domači hokejski klub. Sodelovale so ekipe Volana iz Madžarske, Feldkirchna iz Avstrije ter ekipi Jesenic in Kranjske gore. Napovedanih gostov iz Brna ni bilo, zato so zadnji trenutek vskočili Kranjskogorci. Sicer okrnjen turnir pa je prinesel veliko zmagoslavje domačinom, ekipi HK Jesenice. Prepričljivo so premagali vse nasprotnike in osvojili prvo mesto. Najprej so z rezultatom 8 : 4 premagali Volan. Ta tekma je bila tudi najbolj groba, saj so si člani obeh ekip prislužili več kot 70 minut kazni. V drugi tekmi so Jeseničani premagali Avstrijce z rezultatom 7:3. Tekma je bila zanimiva in zelo poštena. PETEK, 28. SEPTElgfiA u Letošnje moštvo HK Jesenice, zmagovalci nedavnega železarskega turnirja. — Foto: J. Rabič Aci Oblak v Supetru ni imel sreče Jesenski krosi RADOVLJICA - Zveza tclesnokultur-nih organizacij občine Radovljica organizira akcijo jesenskih krosov. Po programu naj bi akcijo izvedli v začetku oktobra v krajevnih skupnostih za to zadolžene telesnokulturne organizacije, zveza pa ho organizirala občinsko prvenstvo v soboto, 13. oktobra •-. ->ri Bledu. Na občinskem prvenstvu bodo pripadniki telesnokulturnih organizacij, šolskih športnih društev in JLA nastopili v trinajstih starostnih skupinah. Najboljši z občinskega prvenstva se bodo nato udeležili krosa občinskih reprezetanc za pokal l>cla 21 oktobra v Brežicah. M raga ••«•! Kros v Tržiču TRZlC — Komisija za rekreacijo pri telesnokulturni skupnosti in SSD Polet iz osnovne šole heroja Brjičiča bosta 4. oktobra ob 15.30 v R očev niči pripravila občinsko jesensko prvenstvo v krosu za 1979. leto. Tekmovalci in tekmovalke bodo v skladu s pravili jesenskega krosa Dela razdeljeni v 13 starostnih skupin z različno dolgimi programi. Tekmovanje bo ekipno in posamično, najboljši bodo prejeli diplome, vsi udeleženci pa značko KROS 79. Prijaviti se je treba do 4. oktobra do 8. ure v pisarni telesnokulturne skupnosti. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi občani, najboljši pa bodo v občinski ekipi nastopili na gorenjskem tekmovanju in zaključni prireditvi, jesenskem krosu Dela 21. oktobra v Brežicah. J. Kikel NOGOMET Muhasti žreb KRANJ - Nogometaši pete leabt Kranja so z nedeljsko zmago narediš« na lestvici in se rešili zadnjega m'' nedeljo se jim ne bo treba boriti u na sporedu so namreč srečanji kola liga pokalnega tekmovanj* skih ligašev. To novo tekmovanjejt Sloveniji ustanovljeno po vzora prve lige in naj bi popestrilo i vzdušje med prvenstvom, Žal pt muhasti žreb kruto poigral ■ Kranj so naleteli na tako imenovano »ki ekspedicijo slovenske lige« -bivšega drugoligaša Mercatorja. To moštvo, ki dosega zmage z rokom izidi kar ao občutili tudi Kranjčani,, po bledi in predvsem neanfaiirtnj prejeli kar-deaet golov. Nedvomno k L fantje iz te tekme marsikaj naučili it kljub zares boljšemu nasprotniku h predali vnaprej. Izločilni sistem j* pesem kot pa prvenstveni boji in lahko zgodi! Gotovo pa je za Krtni^ tekma povsem nepomembna v prini*n(> prihodnjim srečanjem v Sloventkik U jicah, ko se bodo borili proti dir»kt*» kandidatu za izpad. Prosti so tudi ■ dinci. Pri kadetih Sava igra doma i novi*« ligi, Radomljani. To pa ne pomeni, j,, gostje slaba ekipa in Savčani bos« . dobro igro lahko dosegli novo tu Britof odhaja v Dob vsaj po točko, m • kljub porazu s Savo kvalitetni ii „ vsem mlada ekipa. Pri drugih telek^ij. bosta pomerili lanskoletni najboba nš vi, ki sta letos preboleli zamenjav« ■* racij — Naklo in Primskovo. Deri*k> Kokrici med domačimni upi in Sito,v* pa bo tudi v sosedskem obračun« Br* in Šenčurja. REKREATIVCI nadaljujejo i M« igranjem ob sredah in nedeljab. Tor< bodo zanimivi obračuni med Siv | Triglavom, Korotanom in Kokhctr članih in Šenčurjem in Filmarji t« k glavom in Naklom pri mladiim začetku tekmovanje poteka brej unW zadovoljivo je sojenje, predvsem M Z žičnost, saj je v Občinski nogometi, p„ že registrirano preko 500 nogometu,, M. k Bohinj na čelu tabele V gorenjskem nogometnem prveiltn tekmovanje v popolnosti steklo i skupini, medtem ko imajo v B «-* nekateri klubi še začetne tetiv, , * stracijo igralcev. Pričakujemo p* j .v prihodnji teden odigrane vse m^Z tekme. V preteklem kolu je Bohinj pri *y zabeležil doma visoko zmago *»j y čami. Al ples je doma s težavo op«,. Kondorjem, Bled pa so pstisaT2 Poleta iz Virmaš. Alpina je dom. Z premagala drugo ekipo Bohinja. REZULTATI - ČLANI A SKlPiv. i hinj : Reteče 8:0, AJples : Polet A J »\, Bohinj pred Alplesom; PIONIRJI »' Bohinj 5:4, LTH : Lesce 0:2; vodi T pred Retečami; ČLANI B SKUPIT Polet B 1:3, Alpina : Bohinj B »i , Kondor pred Alpino in Gorenjovi«« V soboto so na sporedu nit]^. čanja: Bohinj B Kondor (člani), u Lesce (pionirji in člani) p0itt I (pionirji in člani), AJples : Retefclw Alpina : Polet B (člani) ter Bled t (pionirji in člani). Pionirske tekm,„w začele ob 14.45, članske pa ob 1«.«^ Prehodni poka Alpini RETECE - Nogometni klub 1 Škofje Loke je v nedeljo orgnaUjir nogometni turnir za memorinj ■ neva. Na igrišču v Retečab H prehodni pokal pomerile štiri eU metaši iz pobratene občine 8e)» roškem, Alpine iz Zirov, od. kluba pa so v dveh ekipah starejši in mlajši igralci. Rezultati - predtekmovanie-1 m J : Alpina, 0:1. LTH stari : Sele S i „,T mesto: LTH mladi : Sele S l•* J, mesto: Alpina : LTH stari J:i nly pokal je torej osvojila žiroviki alT to povsem zasluženo, drugi mml stari, tretji LTH mladi in zadnji Ker«, Jeseničani so si že s to zmago priborili prvo mesto. To je vsekakor prijetno presenečenje mladih jeseniških hokejistov, saj tokrat igra kar deset mladih, prejšnjih članov Kranjske gore. V zadnji tekmi proti Kranjski gori so Jeseničani zmagali z rezultatom 14 : 4. Zmaga Jeseničanov na železarskem turnirju je torej zaslužena, daje pa tudi kanček upanja, da za državno prvenstvo le ne bodo tako neuigrani, kot je kazalo še pred mesecem dni. Kaže, da je moštvo postalo homogen kolektiv, ki se zna srčno boriti. Vse kaže, da so si na turneji v CSSR nabrali precej izkušenj. Drugo mesto so zasedli Avstrijci, ki so odpravili Volan z rezultatom 6 4. Krcujska gora, ki je vskočila, pa je že po pričakovanju zasedla zadnje mesto. J. Rabič KOŠARKA Eržen 258 košev GORENJA VAS - Na igrišču v Gorenji vasi je bila pretekli petek zanimiva košarkarska tekma, ki je trajala celih 24 ur. Pripravili so jo domači športniki ob 10. obletnici organizirane košarke v Poljanski dolini, sodila pa je tudi v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. V cel dan trajajoči igri so se pomerili igralci košarkarskega kluba Loka-Inveat in Partizana iz Gorenje vasi. Z rezultatom 1892 : 1815 so zmagali gostje. Najboljši strelec, ki je prejel tudi posebno priznanje, je bil Ivo Krzen iz ekipe Gorenje va»; z 2r?8 koši, najboljši pri zmagovalcih pa Silvo Logonder / 2.17 koši. Tekma je zbudila med domačini izjemno zanimanje, saj je igralce ves fa* bodril >kr>»g sto gledale H -I ATLETIKA Prvenstvo v petih disciplinah TRŽIČ - V ponedeljek, 8. okt*^ komisija za rekreacijo pri teleuokav skupnosti v Tržiču na ign^ J osnovno šolo heroja Bračiei v j^. pripravila občinako posamično pnsjf v atletiki za moške. Tekmovanje se bo začelo <* v tekmovali pa bodo v petih disciahia sicer v teku na 100 in 1500 metrov, ^ daljino in višino in v metpfej Nastopijo lahko vsi občani Trtici, lahko tekmuje v treh panogah w bodo prejeli diplome, najbolj« v vstf panogah *»« *w»w~l - ♦~i— <-- -sprejem oktobra \ •4 ril 1 Ml to IC 1 9r lo prejeli diplome, najboljši v * logah pa pokal v trajno lan ^ ejema telesnokulturna »kup«««* obra. lih Balinanje Končana trimska liga TRZlC — Končala se je prvi trimska liga v balinanju, ki mjonM balinarji športnega združenji J. „L ligi je sodelovalo osem ekip, nijvtfw pa je imela ekipa Tržiške tovirtit U srpov. Rezultati zadnjega kola: Peko k.ntf ca : Zlit 9:13; Ravne I : Bistrici M 1 II : Peko Orodjarna 6:0 in l«y* Tovarna kos in srpov 1:13. KONCM VRSTNI RED: 1 TKS MI 2. Zlit 12. 3. Peko Konferenci ».4.M « r Ravne I. 6. Bistrica 6. 7 Ussal - I'«* -'lr V ... -..»br-. i.rfke. v" i PETEK. 21. SEPTEMBRA 1979 15. STRAN GLA Skofjeločani na Podnu že gradijo novo športno halo — Foto: F. Perdan Urnik vadbe Partizana Kranj VADBA STAR8EV SKUPAJ Z OTROKI - torek od 16. do 17. ure v osnovni Aoli Helene Puhar na Zlatem polju CICIBANI - torek od 17. do 18.30 (mlajša skupina) in sreda od 16.30 do 1K. (starejša skupina) v osnovni Soli Helene Puhar na Zlatem polju PIONIRK K — petek od 18. do 20. ure (gimnastika) v Tekstilnem in obutvenem centru PIONIRJI — torek od 18.30 do 20. (gimnastika) v osnovni Aoli Helene Puhar MLADINKE IN MLADNCI - petek od 20. do 21. ure (gimnastika) v Tekstilnem i a obutvenem centru ČLANICE - ponedeljek od 20.30 do 22., petek od 20.30 do 22. (trimska vadba) v novi stavbi osnovne Sole Simon Jenko, četrtek od 20. do 22. ure (odbojka) v stari soli Simon Jenko ČLANI — sreda od 20. do 22. ure (nogomet) v stari Aoli Simon Jenko, torek od 20.30 do 22.30 (košarka) v novi Aoli Simon Jenko ČLANI NAD 30 LET — torek in petek od 20. do 22. ure (trimska vadba) v osnovni Aoli Helene Puhar KOMISIJA ZA SPREJEM DELAVCEV PRI DOMU PETRA UZARJA V USTANAVLJANJU TRŽIČ razpisuje prosta dela in naloge 1. višje medicinske sestre 2. računovodje Pogoji: pod 1.: . _ končana višja šola za medicinske sestre in opravljen strokovni izpit, — 3 leta delovnih izkušenj, — družbeno politične in moralne kvalitete, — •smisel za delo s starostniki, pod 2.: — končana srednja ekonomska šola, — 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu, — družbena politične in moralne kvalitete. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo vl5 dneh po objavi na naslov: Komisija za sprejem delavcev pri domu Petra Uzarja Tržič Trg svobode 18 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po zaključnem roku za sprejemanje prijav. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 29. »eptembra, bodo * odprt« naslednje dežurne trgo- KRANJ: Central - Delikatesa, ,f Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v 9 nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa to dežurne iOZD ob 7. naslednje do 19. ure: prodajalne prodajalna LOTERIJA greekaftt. din Srećka št. din 90 0170 3930 8200 02360 39900 63080 037820 277180 21 31 02631 42071 268031 304481 S« 414661 52 142 01192 0082 67332 026092 09122 189082 244002 23 33 343 493 883 17193 37583 (56753 04 30 400 500 500 1.000 1.000 1.000 10.000 10.000 70 40 5.040 1.000 10.040 10.000 10.000 30 200 1.000 5.000 1.000 500.000 10.000 10.000 10.(KK) 40 50 100 80 100 2.000 2.000 2.000 30 674 67544 79324 5 204445 236215 257725 16 26 56 76 43716 7 50827 76567 94207 126137 155047 405487 28 24318 51048 54358 54898 451088 510718 535178 29 69 899 8749 71909 438409 80 1.000 2.000 20 10.020 10.020 10.020 30 40 50 50 1.030 20 5.020 1.020 1.020 10.020 10.020 10.020 40 1.000 1.000 1.000 1.000 50.000 10.000 K).(KK) 30 30 80 400 1.000 10.000 Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje. Živila — prodajalna PC Globus, Koroška cesta, prodajalna PC Klanec Likozarjeva 12, samopostrežna prodajalna Planina — Center, Gorenjskega Odreda 1 JESENICE: Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu SKOFJA LOKA: SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo TRŽIČ: Poslovalnica Merkator, Trg svobode 21, poslovalnica Žito, JLA 6, poslovalnica Merkator, Slap. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 14,40 din, špinača 18 din, cvetača 28,80 din, korenček 9 din, česen 36 din, čebula 8,80 din, fižol 18 din, pesa 8 din, kumare 12 din, paradižnik 12 din, paprika 12 din, jabolka 6,70 do 8 din, hruške 22 din, grozdje belo 18 din, grozdje črno 22 din, limone 36,30 din, ajdova moka 28,50 din, koruzna moka 12 din, kaša 17 din, surovo maslo 98,80 din, smetana 45,50 din, skuta 34,90 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 14,50 din, jajčka 1,90 do 2,70 din, krompir 5,10 din. KRANJ Solata 30 din, špinača 40 din, cvetača 40 din, korenček 18 din, česen 50 din, čebula 12 do 15 din, fižol 30 din, pesa 10 do 12 din, kumare K) din, paradižnik 10 do 12 din, paprika 12 do 15 din, slive 20 din, jabolka 14 do 18 din, hruške 22 din, grozdje 20 din, med 80 din, limone 28 din, ajdova moka 30 din, koruzna moka 12 din, kaša 30 din, surovo maslo 100 din, smetana 40 din, skuta 18 do 20 din, sladko zelje 14 din, kislo zelje 20 din, kisla repa 12 do 14 din, orehi 200 din, jajčka 3 din, krompir 7 do 8 din, smokve 40 din. Pobegnila iz zaporov in vlamljala 1. septembra letos je bila razjasnjena vrsta vlomov v bližnji in daljni okolici Bleda. Od 15. avgusta dalje je bilo namreč kar devetkrat vlomljeno na različnih krajih od Jelovice do Vintgarja in Lesc. Sko- raj ni bilo dneva, da ne bi na postajo milice prišla prijava. Na delu je bila očitno skupina, pred katero niso bila varna nobena vrata, če so le za njimi slutili ali denar ali pa hrano. No, tudi takšno malce zgodnje zbiranje ozimnice se je končalo še prej kot v dveh tednih. Roland Magdič in Stanko Harc, oba dvajsetletna, sta 12. avgusta letos pobegnila s prestajanja zaporne kazni v Celju. Do Trojan sta »stopala«, kasneje pa sta vse do Lesc pešačila. Vendar pa se jima je zdelo prenevarno bivati v Lescah, zato sta po bližnjici odšla na Jelovico in tam nekaj časa ostala v nekem vikendu. Preživljala sta se s kavo in piškoti. Po dveh dneh sta se spet spustila v dolino in v Ribnem našla Draga Rotarja ter se pri njem nastanila. Jesti je bilo vsekakor treba, denarja nista imela, zato sta že naslednjo* noč v Lescah vlomila pri Novak Mariji ter iz shrambe odnesla dve šunki. No, dobro sta si ogledala, kaj je še v shrambi ter prišla po kompote in vratovino v zaseki spet 25. avgusta. Cela dva dni nato Magdič in Harc nista nikamor vlomila, že 20. avgusta pa sta svojo moč preskušala na lesenem polknu bifeja v Vintgarju. Nabasala sta vrečko s čokolado, bonboni, steklenicami pijače, Harc Edini so V sredo, 26. septembra, so kriminalisti ljubljanske UJV sporočili, da so našli mater deklice, ki so jo 18. avgusta letos našli v Zbiljski gmajni. Ugotovili so, da je mlada mati iz je že naslednji večer sam vlomil v bife Grajskega kopališča na Bledu ter se založil s cigaretami in denarjem v skupni vrednosti 4.000 din. Pri vlomu v lovsko kočo na Taležu pa jih je bilo več: tja jih je pripeljal M. S., ki pa neposredno pri vlomu ni sodeloval. Magdič, H are in Rotar so v notranjost prišli skozi okno; našli so večjo količino cigaret, okoli 30 zavojčkov Astor Mild in 180 zavojčkov Filter 57. Iz predala točilne mize so pobrali tudi nekaj drobiža, izdatneje pa so se oskrbeli s steklenicami pijače, za nameček pa vzeli še dva pršuta, tranzistor in daljnogled. Zaloga je trajala nekaj dni, nato pa je Harc vlomil v bife TD Gorje in prinesel pijače, olje, piškote. V bife v soteski Vintgar so se vrnili še v noči na 1. september ter odnesli več zabojev pijače, nekaj cigaret in nekaj drobiža, vse v vrednosti 2000 din. Ze dopoldne istega dne pa so vse štiri prijeli miličniki: Magdiča na njegovem domu v Lescah, Rotarja, Harca in M. S. pa v stanovanju Draga Rotarja. Tu je druščina v Dragovi sobi v zidu izkopala bunker skrit za lesenim obešalnikom, kamor naj bi skrivali nakradeno robo. Za zdaj s takšnim zbiranjem ozimnice ne bo nič. L. M. mamo Snežnobele pritožne knjige Kranj je četrto mesto po velikosti v Sloveniji in gorenjsko središče. Tudi po narodnem dohodku je na vrhu. Prav zato in pa zaradi velikega turističnega obiska med poletno sezono bi morali resneje obravnavati že skoraj kronično slabo preskrbo z osnovnimi živili. Prazne police in hladilniki za kruh in mleko že skoraj uro ali dve preden zapro prodajalne, niso spddbudna slika dobre preskrbe. Ce pa se to dogaja v Delikatesi in Globusu, največjih živilskih prodajalnah v mestu, je zadeva še toliko slabša. Kupci zato iščejo nadomestilo za kruh v raznih maslenih štručkah, prepečen-cu in toastu. Namesto svežega pa morajo pogosto poseči po dražjem alpskem mleku, če po naključju tudi tega ne zmanjka. Na vprašanja zakaj tako, trgovci odgovarjajo, da morajo neprodano zalogo mleka in kruha šteti v lastno izgubo. Da pa se to ne zgodi, je bolje, da nekaj zmanjka, ker če ni, tudi izgube ni. Ob sobotah popoldne je zdaj v Kranju odprta izmenoma le ena trgovina z živili. Za poznavanje razporeda dežurstva so bili v začetku na vratih trgovin nalepljeni (dokaj nepregledni) lepaki, ki pa so se počasi odlepili in izginili. Za dežurne trgovine pa so pogosto izbrane obrobne in mnogim nepoznane trgovine, za katere večina občanov niti ne ve. Prav tako pa je v teh dežurnih trgovinah težko dobiti kruh in mleko. Kot dokaz temu lahko berejo in-šektorji »le moje« pripombe v pritožnih knjigah teh trgovin. To so ponavadi snežnobele knjižice, ki jih še niso odprli ne trgovci, ne kupci, čeprav so v vseh trgovinah na vidnem mestu obešena opozorila, da lahko »cenjeni« (beri »sitni«) kupci zahtevajo tri knjige: pritožno knjigo, knjigo reklamacij in knjigo pripomb. Kot sem videl, pa sem najbrž edini, ki sem jih uporabil. Mogoče bi zaradi razmer, kakršne so, kazalo razmisliti o daljšem polet- NESREČE Otrok stekel na cesto Skofja Loka — V sredo, 26. septembra, ob 11. uri se je na regionalni cesti v naselju Gorenja vas pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Košir (rdj. 1938) iz Podlubnika je peljal proti Poljanam, ko mu je pri hiši št. 34 nenadoma skočil z leve strani na cesto 9-letni Borut Sturm iz Hotavelj, ki je hodil s svojo materjo. V nesreči je bil otrok lažje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. L M. nem času živilskih trgovin in seveda o primerni založenosti. Namesto manjšin trgovin naj bi bile dežurne velike trgovine v središču mesta in to ob sobotah in nedeljah. Vsaka dežurna trgovina pa bi morala biti dobro založena z osnovnimi živili. Menim, da bi se njihov promet zelo povečal. Slaba preskrba, ob tem pa še hladen in brezbrižen odnos trgovcev in trgovine do kupca ter nemoč potrošnika, da bi imel kaj vpliva, je povzročilo že toliko vroče krvi, da bi kazalo o problemu resneje razpravljati. Predvsem zato, ker po eni strani želimo Kranj narediti za »odprto mesto«, po drugi pa se tega na vse načine otepamo. Kaj menijo o tem trgovci? Marjan Stempihar sosednje republike pustila otroka v stiski. Nihče od domačih ni vedel, da je rodila, zato je deklico za nekaj časa dala v oskrbo neki ženski. Obenem pa je čakala, da se otrokov oče odloči, če bo vzel otroka k sebi. Vendar pa se to ni zgodilo, zato je sklenila sama poiskati rešitev, saj otroka ni mogla sama preživljati. Sredi avgusta letos se je pripeljala v Medvode, kjer je nekaj časa živela njena sestrična. Hotela jo je prositi, naj bi nekaj časa skrbela za njeno deklico. Vendar pa sestrične ni bilo več na starem naslovu. V obupu je mlada mati tavala po Medvodah in okolici in prišla celo do Zbiljske gmajne. Na bližnjih njivah je videla ljudi in se odločila. Skrbno je oblekla Edino, pustila zraven nje torbo z oblačili in hrano ter odšla. Deklico so res v kratkem času našli' nanjo je naletel Marjan Kalan, učenec 6. razreda osnovne šole. Doma so deklico nahranili, nato pa oddali v ljubljansko otroško bolnišnico. Po dobrem poldrugem mesecu preverjanj in iskanj so zdaj deklici našli mamo. Vsaj za zdaj kaže tako, da je mlada neporočena mati v okolju, ki nezakonska rojstva še hudo obsoja, ni mogla skrbeti za svojega otroka. Takšnih možnosti seveda nima niti zdaj, zato bodo malo Edino dali v posvojitev. TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA Kranj Odbor za delavna razmerja in varstvo pri delu razglaša dela in naloge na delovnih področjih: 1 ORGANIZACIJA IN VODENJE APRETURE 2 PRODAJNO TEHNIČNEGA DELA V KOMECIALNEM ' SEKTORJU 3. VLAGANJE Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu in samoupravnih splošnih aktih se zahtevajo še sledeči pogoji: Pod 1. — višja strokovna izobrazba tekstilne ali kemijske smeri in — najmanj 3 leta delovnih izkušenj v tekstilni industriji, — srednja strokovna izobrazba tekstilnokemijske ali kemijske — .smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v tekstilni industriji, — znanje enega tujega jezika ptMj 2. — srednja admimistrativna šola ali 2-letna AŠ in 1 oziroma — 2 leti delovnih izkušenj na administrativnih delih in nalogah — znanje strojepisa; zaželjeno znanje stenografije pot| 3. — poklicna tekstilna šola ali KV tkalec, — zaželjene delovne izkušnje pri vlaganju osnov v tkalnici. Odločite se — nudimo vam: — stimulativne OD, — možnost napredovanja, — strokovno izpopolnjevanje, — ugodne delovne pogoje. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj oddajo pismene priglasitve s kratkim opisom dosedanjega dela na splošni sektor DO TT Zvezda Kranj, Savska c. 46. v 15 dneh od objave tega razpisa. c l, a s16. STRAN Ta mesec na vrtu Konec septembra znese m o na varno vae rastline, ki jih mraz ne •me dobiti. Tu gre predvsem za oleandre, agave, juke, trdoleske in druge. Pred pospravljanjem vsako rastlino očistimo, odstranimo vse obolele ali poškodovane dele. Prostor naj bo svetel, zračen in hladen. Isto velja za kakteje, ki smo jih čez poletje imeli v vrtu. Ce jih dobi slana, bodo čez zimo propadle. Potem, ko smo jih spravili, jih prenehamo redno zalivati. Čebule hijacint, če hočemo, da "bodo kmalu cvetele, posadimo v Ion- Dušena telečja ledvična pečenka Za 6 oaeb potrebujemo: kilogram in pol ledvičnega dela teletine, 3 na koleaca zrezana korena, 2 na rebrca z rezani rdeči čebuli, 3dl vode ali juhe. Pečenko duiimo uro in pol. Meso počasi pražimo skupaj s korenjem in čebulo, dokler svetlo ne porumeni. Nato ga solimo, mu prilijemo tekočino, ga pokrijemo in do kraja dušimo v zmerno razgreti pečici. Denemo ga na ploščo in oblijemo s sokom od dušenja, s katerega poberemo poprej maščobo in ga precedimo. K tej pečenki ser/iramo lahko svežo zelenjavo, lahko pa tudi kuhano. J ce že koncem septembra. Uporabljamo peščeno kompostnico. Lonec sme biti znotraj le 2 do .1 cm širši od čebule. Na vrhu zemlje damo 2 do 3 cm mivke, nanjo pa položimo čebulo. Mivka preprečuje gnitje in druge bolezni. Po sajenju ostane vrhnja polovica čebule nad zemljo. Lonec s čebulo naj stoji kaka dva meseca na hladnem pri temperaturi t> do H stopinj. Na vsako čebulo takoj postavimo klobuček, ki bo čebulo zatemnil. Lonec s hijacinta mi pa lahko poglobimo tudi v zemljo. Za ta namen odstranimo 15 cm zemlje in na dno zložimo lonce enega zraven drugega. Na lonce damo za prst na debelo mivke in vse skupaj še temeljito zalijemo. Končno zemljo zgrnemo na lonce, da jih za-kopljemo. Konec novembra pa jih odkopljemo in prinesemo na toplo. Morajo" pa biti cvetni poganjki že vidni. Se vedno pa morajo biti na temnem ah pa pokriti. V tem času jih je potrebno redno zalivati, sicer se rado zgodi, da ne bodo cvetele. Prav tako kot hijacinte, lahko že v septembru posadimo čebulice nizkih tulipanov. Jabolčni kis Veliko je bilo zadnje čase napisanega 6 zdravilnem jabolčnem kisu, kako se pa naredi, pa ni bilo nikjer zaslediti. Pa je čisto preprosto. Jabolka, ki naj bodo bolj kisle sorte, zrežemo na tanke rezine in jih damo v večji kozarec. Napolnimo ga do polovice, ali pa tudi čez, če hočemo, da bomo imeli prej kis, oziroma da bo kis bolj močan. Dodamo še žlico ali dve sladkorja, zalijemo s toplo vodo in zapremo z gazo. Kozarec z jaboki pustimo stati na toplem: najbolj primerno je v kuhinji blizu štedilnika ali pa na vrhu omare. Cez tri, štiri tedne bomo imeli kis že narejen. Precedite ga in spravite v steklenice. Ko odlijete prvi kis, pustite jabolka kar v kozarcu, dodajto malo novih in lahko še enkrat zalijete, za nov kis. Jabolka za kis zrežite cela, z lupino in pečkami vred, le gnile dele odstranimo. NASVETI Za mleko imejmo posebno po sodo. ki je nikdar ne uporablja mo za druge jedi. ker se mleki> zelo rado navzame vsakega oku sa in duha. Mleko se ne prismodi. če prej oplaknemo lonček z mrzh> vodo. Pravijo, da mleko ne prekipi. če namažemo robove z maščoht>. V vročih poletnih dneh dodamo mleku košček sladkorja in ga z mlekom skuhamo. Tako se mle ko ne skisa in se tudi ne sesiri. Na liter mleka damo žličko sladkorja. J r GOSPODINJE! za okusno pripravljanje jedil uporabljajte naše jedilno SONČNIČNO rafinirano O CEKIN Vestja — hit sezone Res, na vestjo pa to jesen ne smemo pozabiti. Nosile jo bomo ob vsaki priložnosti. Modne so iz blaga ali pletene, dolge ali kratke. Tudi barva je lahko poljubna. Naš model ima všit pas, ki ga spredaj zavežemo. Pa ne samo modna, tudi marsikateri odvečni kilogram nam bo skrila. Neguj mo noge Ko smo stopala do dobra namočili v topli vodi, se lotimo nohtov. S posebnimi kleščami za nohte jih porežemo in nato nohte zgladimo s pilico. Kožico ob nohtih porinemo nazaj in nohte dobro naoljimo. PETEK. 28. SEPTtMMAH^ B 1 MARTA ODGOVARj; Damjana — Kranj Iz volnenega boucleja i imela rada jakno. Prosim mr site mi model jakne, na katr bom pozimi lahko pripela kn nen šalovratnik. Stara sem £ let, visoka 167 cm, tehtam m 64 kg. Odgovor Jakna je preprosta. Sem k\ boke in ima daljši šal ovrstti Rame so ravne, nekoliko t* širjene, rokava so v zap^! ožja kot smo jih bile navaj^ Jakna ima dva žepa, in pis, blaga za zavezat. Pas po u zamenjajte z usnjenim \\ elastičnim. Papiga mi je ušla Bili so zadnji dnevi počitnic. Ker imam takrat rojstni dan, mi je mami obljubila papigo. Od prijatelja sem zvedel za naslov prodajalca papig. Se isti dan smo odšli k njemu. Vljudno nas je sprejel in nas odpeljal do kletk. Dolgo sem izbiral papigo. Končno sem se odločil za sivo. Vzgojitelj ptic mi je povedal, da je samček. Naročil mi je, kako naj jo hranim. Ko sem jo prinesel domov, sem jo dolgo radovedno opazoval. V kletko Moji sošolci Hodim v 3. b razred. V razredu nas je dvaintrideset. S sošolci se dobro razumemo. Med odmorom se pogovarjamo. Ko gremo domov, se pogovarjamo, kaj je za nalogo, potem se poslovimo. Drugi dan se pomenimo, kako smo naredili domačo nalogo. Najrajši imam sošolca Jani-ja. Z njim se tudi igrava. Do sošolcev bom celo leto tova-riški. Ludvik Leben, 3. b r. osn. šole Cvetko Golar. Skofja Loka sem ji dal zrnja in vode ter obesil zvonček. Kako smešna je bila, J«> je udarjala ob zvonček! Tretji dan sem ji skušal popraviti gugalnico. Z roko sem segel v kletko, medtem pa se je papiga izrinila mimo roke ter odletela skozi okno, ki sem ga pozabil zapreti. Cel dan sem jo iskal, toda nisem je našel. Oče mi je dejal, da mi je bila to šola za življenje. Res je bila. Zelo mi je hudo, ker papige niman več, toda še zmeraj upam, da se bo kdaj vrnila. Iztok Arbiter, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Utrinek Objel me je vonj morja in rib, ki kar ni hotel sam v pljuča. Tega se bom morala pač še privaditi, sam pomislila in stopila na asfaltirano cesto, speljano ob borovem gozdičku, ki je bil posejan z množico pisanih šotorov. Vse je še spalo. Iz gozda ni bilo slišati niti glasu. Prišla sem do obale, posute, vsaj mislila sem tako, z nedolžno belim peskom. A sem se na moč zmotila. Namesto na pesek sem zašla na veliko smetišče, ki se je nesramno bohotilo ob morju. Kljub mraku sem dobro razločila strgane čevlje, drobce stekla, polivinilaste vrečke, konzervne škatle .... Daleč naokrog se je razširjal rezek vonj gnilobe. Saj to je vendar žalostno! Kako naj najdem sredi vsega tega miren kotiček s pogledom na morje? Kje je zdaj belo kamenje, kje peščena obala, po kateri sem se še lani tako rada sprehajala? In krivci? Kje so zdaj ljudje, ki zaslužijo kazen? Vprašanja bodo ostala brez odgovora. Nenadoma se je nad menoj pojavila pošastna senca. Galebi, ki so pravkar hoteli razpeti svoja lahka krila proti nebu, so prestrašeno zaprhutali in obstali. Sončna'pravljica je izginila. Narava je bila oropana, tudi sama sem bila oropana. Prežeči temni oblaki so zabrisali vse, kar je lepega še ostalo. Z neba so se začele vsipati debele solze. Sonce je jokalo. Je bila to morda žalost zaradi nas, skrito čustvo narave? Razočarana sem se vrnila. Tako rada bi si ogledala veselje, ki prekipeva zgodaj zjutraj, hotela sem slišati hvaležne pljuske valov, ko sprejemajo žarke sonca. Namesto tega jok, jok neba in sonca, siva tančica žalosti matere narave. Kakor mati nad otrokom, tako se je narava razjjokala nad nami. Morda pa je žalostna le danes, morda bo naslednji dan drugačen. Vesna Robič, 8. a r. osn šole Jeseniško-bohinjski odred, Kr. gora Jutri. 29. septembra, praznujejo naši pionirji. Čestitamo! Zlata poroka Moj dedek in babica sta poročena že petdeset let, zato smo praznovali njuno zlato poroko. Ob določeni uri so ae zbrali na našem dvorišču sosedje in sorodniki. Pripravili amo nageljne in šopek poljskih cvetlic. Babica je vstala šele ob devetih. Ko je odprla vrata, je ie zaslišala kričanje otrok. Hitro se je oblekla v najlepšo obleko ter pohitela po stopnicah. Vprašala je, kje je dedek. Tudi on se je oblačil. Ko sta bila pripravljena, so ju odpeljali v Skofjo Loko k fotografu. Ko so se vrnili, je bilo ie vae pripravljeno za praznovanje. Sosedje so jima napisali lepo pesem. Dedek in babica sta bila zelo vesela. Moja sestra jima je prinesla torto. S vat je so sklenili, da bodo dedku ukradli babico. Ko je opazil, da je ni nikjer, je šel po svečo in jo iskal po vseh kotih. Ni je našel. Ko se je zdanilo, so se s vat je razšli. Dedka in babico imam zelo rada. Tudi jaz jima ielim še veliko srečnih let. Damjana Hajnrihar, 4. r. osn. šole Selca S ŠOLSKIH KLOPI Prvič na Triglav Dolgo sem si želel, da hi zrasel, da bi šel na Triglav, ^ goro v Jugoslaviji. Ta želja uresničila 10. avgusta. Zgodaj zjutraj ob štirih sem^ vstati. Sel sem z očijem in $ w iz kluba. Pri slapu Perici začelo deževati. Avtomobil* * pustili pri Aljaževem domu. §u po Tominškovi poti. Začelo jtVp deževati. Pot se je zelo vlekla'^ smo do prvega vzpona. Bili aa || vzponi. Ko sem bil že zelo ubj sem zagledal streho doma na K# rici. Do Kredarice sem hodil ta/ in pol. Tam sem se preoblekel,,,« mokro obleko sušiti. Oči je pr^. ? ure pozneje, čakali smo in fahi> bi posijalo sonce. In okoli jaS je sonce res posijalo. Odšli vrh Triglava. Pri Aljaževemu so me »krstili«. Dobil sem jih L' z desko. Potem smo se vrnili \ na Kredarici. Tam smo pobral hrbtnike in se odpravili dol c«ft Ko sem prišel v dolino, vesel, da sem osvojil Triglav K* slabemu vremenu sem iWk I pot na Triglav končal dobro. Andrej Miklavc, 3. a r. osn.j^ Lucijan Seljak, Orehek Izkazala sem se Na poti iz šole sem sama sebi tiho požvižgavala in premišljevala o temi, ki jo je v šoli načela tovarišica: izkazal sem se. Bilo mi je neprijetno ob misli, da se še nikoli nisem ne vem kako izkazala. Po poti je prišla stara ženica, ki je imela polne roke vreč. Spoštljivo sem jo pozdravila. Nasmehnila se je in mi odzdravila. Začutila sem, da je prišel pravi trenutek, da se izkažem. »Oprostite,« sem jo ogovorila, »lahko kaj pomagam?« »Prosim, samo če te ne zadržujem.« Poprijela sem za vreče, ki so bile kar precej težke, vse preveč za to prijazno ženo. Vzeli sva pot pod noge in se napotili po ravni, beli cesti. Med potjo sva se začeli pogovarjati. Zenica se je spominjala svojih otroških let, ki jih je preživljala s svojimi brati in sestrami. »Doma je bila kopica otrok in vedno iiv-žav. Sedaj pa sem stara, beteina. Noge me bolijo in sploh sem sla- bega zdravja. Najhujša f, > osamljenost. Z nikomer se nin* pogovarjati in mu potožiti. Vit sih me obišče sosedov ki še ne hodi v šolo. Lepo *» zdi, če me otroci pozdrav^«' mi pomagajo. Prav hvaleW ti.« Utihnila je. Prišli sva pred majhno, y hišo, za katero se je razprostiral« liko polje, prepojeno s staričini« tom. »Zdaj pa najlepša hvali,t< si mi pomagala nositi te cult' na svidenje!« »Na svidenji dela sem le še široko krilo, ki »J izginilo v hiši. Pobrala sem £■ stekla. V meni sta se prepletal« I občutka. Na eni strani sem Kr' sela, da sem pomagala starti' drugi strani pa sem sočustwi» njo. Tjaša Legat, 7. r. osn. Sol* A. T. Linhart. Radovljica KKK 28, SfPTEMBBA 1979 17.STRAN G LAS TELEVIZIJA 29.8 EP. K(KI Poročila Hftf> Z besedo in sliko: Potepuh in nočna lučka H 20 Mala čebelica. otroSka oddaja - :.') Nadohudneži. oddaja TV Beograd mfi Pisani svet: Ogenj 940 A Tolstoj: Trnova pol. TV nadaljevanka KI4-5 Propagandna oddaja 10.50 Sredozemske igre. dnevni pregled 11 Si Sredozemske igre: finale v vaterpolu 1120 Poročila (do 13.25) 15.01) Poročila 15 10 Napisi po zidovih. albanski mladinski film 1645 Nas kraj 16.55 Sredozemske igre: Nogometni Tina le H |{ Sredozemske igre: zaključna slovesnost 20;» TV dnevnik 2! 10 I. N Tolstoj: Ana Karenina. TV nadaljevanka 2205 Kako se oblačimo 22 |0 TV dnevnik 22 25 Vodič za poročene moSke. ameriški film 23.5.5 TV kažipot Oddajniki II. TV m reze: 20.15 Test 2030 TV dnevnik 2100 Opera 2200 Poročila 2210 Dokumentarna oddaja 224" Sredozemske igre. zaključna oddaja TV Zagreb - I. program: 11,55 Sredozemske igre: Vaterpolo 13 2-5 Sredozemske igre; dnevni pregled 1440 Poročila 144-5 TV koledar 14.55 Zabavni koledar 15.55 Otroška oddaja 16-55 Sredozemske igre: Nogometni finale jlif Sredozemske igre. zaključna slovesnost 20,30 TV dnevnik . 2100 Celovečerni film D0B TV dnevnik 23.15 V »oboto zvečer TA TEDEN NA TV Albanskih filmov res ni ne na televiziji ne v kinematografih. Srečanje z NAPISI' PO ZIDOVIH zato ne bo zanimivo zgolj za mladino, kateri je film prvenstveno namenjen, ampak tudi za vse tiste, ki bodo iz radovednosti, kaj lahko posnamejo v Albaniji, sedli pred televizorje. Presenečenja sicer ne bodo doživeli, vendar pa bodo mladi gledalci čisto zadovoljni z zgodbo iz tatov italijanske okupacije, ko so se boju za tvobodo pridružili tudi šo-lartki. Ze naslov filma VODIC ZA POROČENE MOŠKE pove, da gre za komedijo. Waher Matthau nastopa v dogi moža, ki bi rad prevaral tvojo ženo, toda za to nima dovolj poguma, niti življenjskih izkušenj. Njegav »učitelj*, igra ga Robert Morse, ga pridno opozarja na napake, kijih utegne storiti, toda nekoliko nespretnemu možu ne gre stvar najbolje od rok. Film je pravzaprav nekakšen omnibus, v katerem zvemo še za druge primere nezvestobe, ki se vedno neuspešno zaključijo. Gre torej za situacij-tko komiko, največ zaslug za prisrčen smeh pa ima seveda Walter Matthau, ki tudi tokrat dokazuje, da je izvrsten komik. Kadar v filmu igra glavno vlogo Humphrey Bogati, takrat si že približno predstavljamo, kakšna bo vsebina. Tudi KEY L ARGO je gangsterski film. Bogart je nastopil v vlogi pozitivnega junaka, ki pride na otok ob Floridi in ugotovi, da je v nekem hotelu zavladala tolpa. Lastnik hotela in njegova hči ga prosita za pomoč, toda nekdanji major je tako razočaran nad povojnim časom, da se noče vmešavati. Končno le spozna, da nečloveških dejanj m ni več moč trpeti. Seveda že vseskozi vemo, kako se bo zgodba kon-(ala. Toda kljub temu je film še danes poln napetosti in ga bodo gledalci najbrž kar veseli. NEDELJA S«. SRP. H. 1.1 8.20 8.55 ».1« 10.25 11,25 1 I ,10 12.30 19.15 19.30 20.00 21.00 21.50 22.05 Poročila Za nedeljsko dobro jutro — Od vsakega jutra raste dan: .Skofja Loka TV kažipot F Žižek: Ipavci. TV nadaljevanka Sezamova ulica — mladinska serija Mozaik Kmetijska oddaja Poročila (do 12.35) Skrivnosti mimoze, dok. film Kitarist Jean Pierre Jurnes Kako se oblačimo Poročila Toledo — oddaja i/, cikla Popotovanja Športna poročila KKY LARGO. ameriški film Risanka TV dnevnik Veter in hrast, nadaljevanka TV Priština * Dve bitki za en prekop — oddaja iz cikla Latinska Amerika TV dnevnik Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15,10 Nedeljsko popoldne 19,'«) TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Celovečerni film PONEDELJEK l.OKT. 8.55 10.00 11.10 14.55 16.00 17.20 17.25 17.40 18.00 13.35 18.45 19.15 19.30 20.00 TV v Soli: TV vrtec. Moje lutkovno gledališče. Bonton, Dioklecijanova palača T V v Soli TV v Soli (do 11.25) TV v Soli — ponovitev TV v Soli — ponovitev (do 16.15) Poročila Vrtec na obisku: Šivilja Botanik — angleSki dok. film Paradoks o igralcu — oddaja iz cikla Kstetika Obzornik Mladi za mlade Risanka TV dnevnik TV drama PONEDELJEK V zadnjem času smo v ponedeljkovem programu poljudnoznanstvenih filmov gledali posamezne kratke sovjetske filme. Od 1. oktobra naprej pa bo na malih zaslonih spet gostovala angleška barvna serija BOTANIK, ki nam jo bo predstavil avtor, imenujejo ga »človek botanike«, David Bellamy. Otroci, vabimo vas, da si ogledate zanimivo serijo POTOVANJE V DEŽELO LUTK. Popeljati vas bomo v čarobno deželo doživetij. Spoznali boste, kako so lutke nastajale in kaj so ustvarjalci pripravili za najmlajše. Nanizanka bo sestavljena iz dvanajstih oddaj, vsaka je dolga približno pol ure. TA ČUDOVITA TRUPLA , delo Fran-cesca Rossija, je politični film. Vendar pa režiser ne poskuša izpovedati svojih prepričanj z dialogi, temveč z akcijo. Zato je film poln dramatičnosti, kar pogosto pogrešamo v tej zvrsti. Sam Rossi pravi takole: »Moj film je esej o umiranju neke družbe, ki pa v javnosti nastopa kot sicer okostenela, pa vendar veljavna institucija. Za primer vzemimo sodnika. Ljudi drži na vajetih, namesto da bi sami na to družbo metali bombe.« Režiser filma namreč meni, da je levica tista, ki naj razkrinka resnico, zato pa mora biti učinkovita in avtoritativna. Nova serija petkovih kriminalk bo ljubitelje te zvrsti kar zadovoljila, saj je boljša od večine epizod iz ciklusa Junaki serijskega filma. PETROCELLI je advokat, zagovornik obtožencev, ki so se znašli za zapahi. Spremljamo verzije zločina, kot si ga je zamislil tožilec, nato pa po Petrocellijevem proniclji-vera zasliševanju pride na dan prava resnica, ki je seveda povsem drugačna kot tožilceva verzija. 21 05 K uit ur ne diagonale 21.45 Mozaik kratkega filma Predlog za eks|>ertizo 22.011 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 1 10 17.30 17.40 I8(X) 18.15 18.45 19,10 20.00 20,15 21.05 21.15 9.15 I0(>0 15.20 16.:«) 17.30 17.35 18.05 18.35 18.45 19.15 19.30 2().(X) 20.50 22.15 22.45 TV dnevnik v madžarščini TV dnevnik Pionirji v NOB Otroška oddaja Izobraževalna oddaja t, Mladi za mlade TV dnevnik Športna oddaja IzkuS nje Poročila Celovečerni film Ido 22.451 2.0KT. TV v šoli: Tla. Zanimivo potovanje, Dnevnik 10 TV v Soli: do 11.30 TV v Soli: Napetost povrSine. Otok Hvar (do 16.00) Šolska TV: Matematika. Rdeče, zeleno pa tudi rumeno. Kaj je film Poročila Čez tri gore: Vokalni kvintet Gorenjci Festival otroka v Šibeniku. 11. oddaja Obzornik Topovi grmite, oddaja iz cikla Cas. ki živi Risanka TV dnevnik Aktualna oddaja H.Sienkie'wicz: Rodbina Polanieckih, TV nadaljevanka Glasba starega Jadrana: Split TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 T V dnevnik 17.45 Pustolovščine 18.15 Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19,30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.10 Včeraj, danes, jutri 21,30 Znanost 22.15 Zabavno glasbena oddaja (do 22.45) 3.0KT. 9.30 TV v Soli: Narodni park Risnjak 10.00 TV v Soli (do 11.10) 17.35 Poročila 17.40 S. Makarovič: Potepuh in nočna lučka 17.55 Potovanje v deželo lutk, otroška nanizanka 18.20 Ne prezrite 18,35 Obzornik 18.45 APZ Tone Tomšič 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna Ta čudovita trupla 22.10 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 22.15 625 22.45 Informativna oddaja Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarSčini 17.30 TV dnevnik 17.45 Sezamova ulica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.15 TV dnevnik (do 22,30) ČETRTEK 4.0KT. 9.10 TV v Soli: ZapuSčena gnezda, Celica, Sodobno naselje, 10.00 TV v Soli: Francoščina 1030 TV v Soli (do 11,35) 15.20 TV v Soli: Železo, Samoupravljanje (do 16.001 16.20 Šolska TV: Množice in njihovi elementi, Rdeče, zeleno pa tudi rumeno. Kaj je film 17.20 Poročila 17.25 Mala čebelica, otroška serija 17.40 DediSčina za prihodnost — dokumentarni film 18,35 Obzornik 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — oddaja TV Beograd 19.15 Risanka 19,30 TV dnevnik 20.00 V živo 22.00 TV dnevnik OddajnikiII.TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarSčini 17 30 TV dnevnik 17.45 Kapetan Mikula Mali 18.15 Znanost 18.45 Goli z evropskih nogometnih igriSč 19.15 Turistični pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko 23.00 Poročila (do 23.05) S.OKT. 8.55 TV v Soli: Jesen v gozdu. Ruščina, Potovanje 10.00 TV v Soli (do 11.40) 14.55 TV v Soli — ponovitev (do 16.00) 17.20 Obzornik 17,30 Radost EvrOM - prenos 18.45 Človekovo telo. izobraževalna serija 1915 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Koncert ob začetku TV festivala neuvrščenih dežel, prenos iz Bara ■ 21 05 Serijski film 21 55 TV dnevnik 22 10 Jazz na ekranu. OmSvviss Electric Fre jazz Oddajniki II. TV mreže: 18.45 Glasbena oddaja 19,30 T V dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Večera j, danes, jutri 21.20 Človek in čas 21.50 Ročk koncert 22.40 DubrovniSke poletne < prireditve (do 23.40) Danea vam predstavljamo lep M urin plašč TARA. Iz kvalitetnega volnenega blaga ao ga HcSili, barve pa ao pastelne — umazana roza, zelena, drap. Poudarjene sive ima in lepo vsit kimono rokav. Na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU jih imajo v velikosti od 36 do 44. Cena: 3.183,10 din IZBRALI SO ZiV VAS Ste za spremembo za sla-nike? Pri ŽIVILIH na Klancu jih imajo spet. Cena: 197,15 za kg Hladni dnevi se bodo začeli in nase telo bo potrebovalo novih moči. Pri ŽIVILIH na Klancu v Kranju so dobro založeni z raznimi zdravilnimi izvlečki iz medu, kot apikompleks, apifit, melbrosin propolis, mel-brosin super, melbrosin super A 140, pa tudi sam« propolisovo tinkturo imajo. Cena: 45.18 do 108,50 din Bogato izbiro stenskih ur za kuhinje, dnevne sobe, imajo pri Kokrini TINI v Kranju. Domače in uvožene so. Za urade pa po posebno ugodni ceni priporočajo kitajske stenske ure. Cena: 372,05 do 803,80 din Na oddelku usnjene galanterije v TINI imajo veliko zalogo poslovnih kovčkov. Širši, ožji, iz usnja in skaja, vseh barv. Novost pa je poslovni kovček s povezanimi predali za akte. Cena: 547,25 do 2.146.70 din KINO KINO KINO KINO FILM Kranj CENTER 28. septembra amer. barv akcij. HO-OPER - SUPERKASKADER ob 16. 18. in 20. uri 29. septembra amer. barv. akcij. HO-OPER - SUPERKASKADER ob 16., 18. in 20. uri, prem. amer. barv IZKUŠNJA PRVE LJUBEZNI ob 22. uri 30. septembra amer. barv. ris. KJE STA TOM IN JERRv ob K), uri, amer. barv. akcij. HOOPER - SUPERKASKADER ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv VOJAKOVA VRNITEV ob 21. uri 1. oktobra amer. barv VOJAKOVA VRNITEV ob 16., 18. in 20. uri 2. oktobra amer. barv. VOJAKOVA VRNITEV ob 16., 18. in 20. uri 3. oktobra amer. barv. VOJAKOVA VRNITEV ob 16., 18. in 20. uri 4. oktobra amer. barv. ljub. IZKUŠNJA PRVE UUBEZNI ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽI C 28. septembra domači barv. vojni PEKLENSKI OTOK ob 16. 18. in 20. uri 29 septembra domači barv. vojni PEKLENSKI OTOK oh 16. 18. in 20. uri 30. septembra amer. barv. pust. ČLOVEK - PAJEK ob 14. in 18. uri, amer barv. KUNG FU - ZELENI OBAD ob 16. uri, prem. ital. barv. vvest. SREBRNO SEDLO ob 20. uri 1. oktobra ital. barv. vvest. SREBRNO SEDLO ob 16.. 18. in 20. uri 2. oktobra ital. barv VOJAKOVA VRNITEV ob 16., 18. in 20. uri 3. oktobra amer. barv. KUNG FU -ZELENI OBAD ob 16.. 18 in 20. uri 4. oktobra ital. barv. kom. UPORNI PROFESOR ob 16.. 18. in 20. uri Tržič 29. septembra jap. barv. ris. MAČKE NA DIVJEM ZAHODU ob 16. uri. amer. barv. pust. karate PAZI SE CLEOPATRE VVONG ob 18 in 20 uri, prem. amer ital. barv. vvest. SREBRNO SEDLO ob 22. uri 30. septembra amer barv. pust. karate PAZI SE CLEOPATRE VVONG ob 15. in 17. uri, angl. barv. krim. CRNI MLIN ob 19. uri. prem. amer barv pust LOVCI SUŽNJEV ob 21. uri 1. oktobra franc. barv VIJOLIČASTI TAXI ob 18. uri, franc barv MOŽ. KI JE LJUBIL ŽENSKE ob 20. uri 2. oktobra franc. barv. ljub MOZ. KI JE LJUBIL ŽENSKE ob 18. in 20. uri 3. oktobra amer barv. pust. LOVCI SUŽNJEV ob 18. in 20. uri 4. oktobra prem. slov. barv. KRC ob 18 in 20. uri Kamnik DOM 29. septembra amer barv ris. KJE STA TOM IN JERRY ob 16. uri. slov barv KRC ob 18 in 20. uri. prem. amer barv VOJAKOVA VRNITEV ob 22 uri 30 septembra amer. barv. akcij kom. POLNEZNO - POLGROBO ob 15. uri. slov. barv družbena drama KRČ ob 17. in 19. uri 1. oktobra slov. barv družbena drama KRČ ob 18. in 20. uri 2 oktobra amer barv akcij. HOOPER - SUPERKASKADER ob 18. in 20. uri ■ .. 3 oktobra amer barv akcij HOOPER - SUPERKASKADER ob 18 in 20. uri * 4 oktobra franc. barv. ljub. MOZ. KI JE LJUBIL ŽENSKE ob 18. in 20. uri Duplica 29 septembra angl. barv. drama JULIJA ob 20. uri w .„„ 30 septembra jap. barv. ns. MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 15. un. amer. barv. ljub. IZKUŠNJA PRVE UUBEZNI ob 17. in 19. uri 3. oktobra slov. barv. KRC ob 20. un. Otrokom ne dovolimo ogleda filma 4. oktobra amer. barv VOJAKOVA VRNITEV ob 20 uri Jezersko 28. septembra slov. barv. KRC ob 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! Ceanjica v Bohinju 30 septembra ital. barv. krim. POLICAJ PROTI TOLPI ob 17. uri. angl barv. JULIJA ob 20. uri Radovljica 28. septembra ital. barv SORODNICA NENE ob 20. uri 29. septembra ital. barv SORODNI CA NENE ob 18. uri, amer. barv fantast. ALEJA PREKLETSTVA ob 20. uri 30 septembra amer. barv fantast. ALEJA PREKLETSTVA ob 18. uri. ital barv LA VIRGINNELA ob 20 uri 1.'oktobra ital barv LA VIRGINNELA ob 20. uri 2. oktobra ital. barv. SORODNICA NENE ob 20. uri *3. oktobra ital. barv LA VIRGINNELA ob 20. uri 4. oktobra amer. barv KRAUEST-VO MRAVELJ ob 20 uri Bled 28. septembra amer. barv. MESTO GROZE ob 20. uri 29 septembra franc. barv. GROŽNJA ob 18. uri. ital. barv. ROBIN HOOD -STRELA MEČ IN KARATE ob 20. un 30 septembra ital barv. ROBIN HOOD - STRELA MEC IN KARATE ob 18 uri, špan barv ZA ENO NOČ UUBEZNI ob 20 uri 1 oktobra amer. barv fantast ALEJA PREKLETSTVA ob 20 uri 2 oktobra madž. barv NOC ČEDNOSTI V JAVNI HIŠI ob 20. uri 3. oktobra ital barv SORODNICA NENE ob 20. uri 4. oktobra ital. barv LA VIRGINNELA ob 20. uri Bohinj - Boh. Bistrica 29 septembra špan barv ZA ENO NOC LJUBEZNI ob 18. in 20 uri 30. septembra franc. barv. GROŽNJA ob 17. in 20. uri 4. oktobra ital. barv. SORODNICA NENE ob 20. uri Skorja Loka SORA 28. septembra amer fantas. KRA-UESTVO MRAVELJ ob 18. in 20. uri 29. septembra amer. kom. C.AS.H. - PLAČILO V GOTOVINI ob 18. in 20. uri 30. septembra - PLAČILO V 20. uri 2. oktobra franc kom. MADAM PIPI ob 20 uri 3. oktobra franc kom. MADAM PIPI ob 18. in 20. uri 4. oktobra ital. PEKLU ob 20. un amer. kom. C.A.S.H. GOTOVINI ob 18 in vojni PROSTOR V Železniki OBZORJE 28. septembra amer. kom. C. A.S. H. - PLAČILO V GOTOVINI ob 20 uri 29. septembra franc. drama NORO AMERIŠKO DEKLE ob 20 uri 30. septembra amer. fantast. KRALJESTVO MRAVEU ob 18 in 20. uri 3. oktobra amer. vvest. IZOBČENEC JOSEY VVALES ob 20 uri Jesenice RADIO 28. septembra angl. barv kom. PAMETNEJŠI BRAT SHERLOCK HOLMESA ob 17. in 19. uri 29. septembra ital. barv krim OROŽJE SMRTI ob 17 in 19. uri 30. septembra ital. barv krim OROŽJE SMRTI oh 17. in 19. uri 1. oktobra amer barv akcij SUPER KASKADERJI ob 17. in 19. uri 2. oktobra amer barv akcij. SUPER-KASKADERJI ob 17. in 19. uri 3. oktobra franc. barv. drama SODNIK IMENOVAN ŠERIF ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 28. septembra ital. barv. pust. TOLPA GRBAVCEV ob 18. in 20 uri 29. septembra amer. barv. SUPER-KASKADERJI ob 18. in 20. uri 30. septembra amer. barv. SUPER-KASKADERJI ob 18. in 20. uri 1. oktobra ital barv. OROŽJE SMRTI ob 18. in 20. uri 2. oktobra ital. barv OROŽJE SMRTI ob 18 in 20 uri 4. oktobra angl. barv. PAMETNEJŠI BRAT SHERLOCK HOLMESA ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 29. septembra amer. barv VSE IX)-KLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob 19,30 30. septembra amer barv KOMA — NA MEJI SMRTI ob 19,30 Kranjska gora 29. septembra amer. barv KOMA — NA MEJI SMRTI ob 20 uri 3 oktobra amer. harv SUPERKA-SKADERJI oh 20. uri C L, A S18. STRAN PETEK. 28. SEPTEMBRA: RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, razen nedelje oh 4.30, 5.00, 6.30. 6.00, 6.30. 7.00, 6.00. 9.00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00. 13.00. 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 10.00 (Radijaki dnevnik). 22.00. 23.00. 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa oh 4.30, 5.00, 6.00, 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00 (Radijaki dnevnik). 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijakem programu prisluhnit« novicam oh 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30 15.00, 16.30. 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem pro gramu pa oh 10.00, 18.00 in 19.55. SOBOTA 2«. SEP Frvt program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.a5 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem - OPZRTV Ljubljana 11.20 Svetovna re|>orta*a 11.40 Domače vize 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveli — dr. Janez Zgajnar: Vzroki za slabšo mlečnost krav v jesenski dobi 12 40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 - I/. naših krajev — posebna obvestila 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.:M) Priporočajo vam 14.05 Dve popularni partituri iz opusa Ivana Zajca 14 55 Minute za EP 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.05 Kulturna panorama 18.00 Aleksander Glazunov: Baletna siuta za orkester op. 52 (Veliki simfonični orkester Vsezve/.ne RTV Sovjetske zveze dirigira Genadij Roždest venski) 18.30 I z dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom S lovenija 20.00 Sobotni l bavni večer —'Koncert iz naših krajev 21.30 Oddaja za nafte izseljence 23.05 Lirični utrinki 23.10 Igramo in pojemo 00.06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Nado Zgur 16.00 Naš podlistek N. Idrizovič: Ples gostov iz čezmorske dežele 16.15 Lepe melodije 16.40 Igra vam ... 17.00 »SREDOZEMSKE IGRE - SPLIT 79« 19.25 Stereorama 20.30 Glasba ne pozna meja 21.30 Ples v Robota 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 »Misel in |>esem« 10.45 PoTalijinih poteh 11.15 Promenadni koncert 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno — F. Chopin. I Sira vinski 16.45 Glasba je . . . glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe — Stare angleške pesmi z mezzosopra ni st k o Marjano Lipovftek in basistom J ožetom Stabejem 19.30 V ljudskem tonu 20.00 BedrichSmetana: Prodana rjevesta — opera v 3. dejanjih 22.25 Milan Ristič: Sedem bagatel za orkester 22.50 Literarni nokturno J. Menart: Pesmi Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa 15,10 Nedeljska reportaža 15 55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 17 05 Popularne operite melodije 17 50 Zabavna radijska igra Marjan Marine: Nevidna smr( 5. epizoda »Tiček sede na limanico« 19,30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 1945 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22 20 Skupni program -JRT - Glasbena tribuna mladih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 00.06 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj 19,30 Stereorama 20,30 RadioStudent na našem valu 21,30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.00 Vremenska napoved in poročila 19.05 Igramo karste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Andrej Medved PONEDELJEK l.OKT IS,).'. 19.: Prvi program 4,30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8.40 Izberite pesmico 9.05 Z radiom rja poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti Vrt v oktobru 12 40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15,30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio oh 17.00 18. Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz naše diskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 KOM '/. glasim v dobei d.m 10 Iz glasbenih Sol I Dekleva »Mali pianist« 'I 05 Z radiom na pot i 10 05 Rezervirano za . . 2.10 Danes smo izbrali 2.30 Kmetijski nasveti — ing. Jože Zunkovič: l's|>eh prve slovenske sorte ječmena »Vega« 12.-10 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - I z naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam 14.05 V korak i mladimi 15,30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiliak 17.00 Studio ob 17 (X) 18.00 Skladbe Davorina Jenka Zborovska glasba V prostoru in času Mednarodno tekmovanje zborov v Arezzu Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 M inute z ansamblom Slavka Znidaršiča J0.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala 21.05 Radijska igra IoanGrigorescu: V ringu 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz obdobja dixielanda . . . The dixieland Kings — Ronnv HastingsStompers 13.35 Znano in priljubljeno .. . 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 Discočezdan 17,35 Iz partitur orkestra Bernard Gerard 17 50 Ljudje med seboj 18.(M) Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu "18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20,30 Torkov glasbeni magazin 21,30 Rezervirano za disco novitete 22.00 Glasba neuvrščenih 22.30 Mala nočna glasba 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba /a konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Razmerje med besednimi vrstami in stavčnimi členi 10,35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Iz manj znanih opei Drugi program 8 t M» Sreda na valil 202 13.00 Paleta melodij 13 35 Znano in priljubljeno . . . 14.00 Pet minul humorja 14 05 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih posta j 14.30 Iz naših sporedov 14,35 Z vami in za vas 161)0 Tokovi neuvrščenosti 16 10 Moderni odmevi 16 40 I z jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17,35 Vprašanja telesne kulture 17 40 Iz pariilm zabavnega orkestra RTV Ljubljana IH.(H) Kam in kako na prepih g 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20,30 Melodije po pošli 22.15 Zvočni portreti — Paul Blev v križankah 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Dogovori, odločil ve 10.25 Slovenska in svetovna zborovska glasba 11.00 Učimo se srbohrvaščine in makedonščine 1 1.25 Solisti in orkestri 16.00 Dogovori. odločitve... 16.20 Ars antiqua 17.(K) Iz komornih opusov slovenskih skladateljev — , Dane S ker 1. — Janez Matičič 17.45 Antonin Dvorak: Scherzo capriecioso za orkester, op. 66 Igra orkesterCešk« filharmonije p. v. Vaclava Neumanna 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Lombardi« 19.30 Izbrana proza V. Plenzdorf: Nove muke mladega VVertherja 19.50 Sergej Rahmaninov: Elegija za klavir 20.00 Simfonični orkester RTV - Ljubljana v Beogradu dirigent Samo Hubad »2.00 V nočnih urah »2.50 Literarni nokturno L Cankar: S poti 1.00 višjo stopnjo Motel in madrigal Poje basist Tomislav Nerali« Tekoča repriza RADIO TRIGLAV JESENICE NEDELJA 30. SEP. Prvi program 4 30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke Frane Punlar: Ha 8.43 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite. tovariši . . 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna F. Reven!lovv: Smrt 14.25 S popevkami po 13.00 Z evropskimi revijskim i in plesnimi orkestri 13,35 Znano in priljubljeno ... 14(X) Ponedeljkov križem kraž. 14.20 Z vami in za vas 16.1X1 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu CalTjader — Gustav Brom 16.40 Od ena do pel 17,35 Iz partitur orkestra Andre Kostelanetz 1 7.55 Filmski zasuk 18.(Hi Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza I. del.: Nastanek zabavne glasbe in jazza v svetu 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Aktualni problemi marksizma 10.26 Plesi in spevi 11.00 Človek in zdravje 11.10 En sam. za dva. za tri ... 16(X) Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 16.20 Tako muzicirajo .. 17.35 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poust varjalnost 20. stoletja — N ast op zbora Collegium dantorum na dubrovniških poletnih prireditvah 18.05 Znanost in družba 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji O Slavku Ostercu prof. Marijan Lipovšek 20.00 Literarni večer Prežihov V orani' — Lovro Kuhar 20.40 Stereotonski operni koncert 21.45 Glasbeni razgledi: ciklus Bavarskega radia »M usica viva«. Munchen 22.50 Literarni lioktiinio A I )ebeljak: Pesmi ČETRTEK 4.0KT 2.0KT. Prvi program 4,30 Dobro nitro' 18.00 Radijska šola za srednjo stopnjo Razmerje med besednimi vrstami in stavčnimi členi 16,30 Operne aktualnosti - 24 18.05 Radijska univerza Družba in čas " 18.20 Minute za Z uzano Ružičkovo 19.00 Z našimi solisti - Pianista Janez Lovše in Janko Šetinc, hornist J ože Falout inTrioTartini zdeli M a urica Ravella 2().(X> Dvignjena zavesa 20.20 Dunajski slavnostni tedni 1979 05 Bela Bartok: Plesna suita za orkester 22.20 Skupni program JRT - studio N ovi Sad J ugoslovanska glasba ~]3.0KT Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glabo v dober dan ... 8,30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti France Guna: Zazimljenje čebelnih družin 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti |3.flQ Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam . . . 14.05 Razmišljamo. ugotavljamo. . . 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18(X) Škatlica z godbo 18.15 Naš gost 18,30 Kaj radi posluša jo 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z Alpskim kvintetom 20,00 Koncert za besedo 21.05 VVolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Vrtnarica iz ljubezni« 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23 10 Jazz pred polnočjo Volker Kriegel — TheThree Sounds (10.05 Nočni program -glasba — Radio Maribor Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8,30 M ladina poje — MPF Celje 79 (1): OPZ: Šempeter v Savinjski dolini. Velenje. Oplotnica. Celje 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . 12.10 Znane melodije 12,30 Kmetijski nasveti dr. Janez Verbič: Zreja kupljenih telet 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18(X) »Vsa zemlja bo t nami zapela« ... 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18,35 Cesar Franck: Preludij, koral in fuga Igra pianistka Zdenka Novak 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška 20.(X) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Dorothv Canfield: Spolna vzgoja »1.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu »02 16.00 Radijska šola za višjo stopnjo Motel in madrigal 16.30 Narodne za koncertni oder 16 45 Ludvvig van Beethoven: Sonata za klavir in rog. op 17 Karel Bradač — rog. pri klavirju Primož. Lorenz (X) Ura z.Georgoni Friedrichom Haendlom 1805 Zunanjepolitični feljton 18.20 Ljubljanski komorni koncerti: Slovenski kvintet trobil 19.20 HeinrichSchiff in Aci Bertoncelj v studiu 13 20.00 Kultura danes jO. 16 Tonske prispodobe o človeškem življenju 22.20 Edvvard Elgar: Variacije za orkester na lastno temo. op. 36 — »Uganka« »2.50 Literarni nokturno A. P. de Mandiargues Pesmi J5.0KT. Prvi program 4,30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8,30 Glasbena pravljica S. Makarovič — P. Mihelčič Žoga luna 8.39 Naši umetniki mladini poslušalcem DaniloSvara: Istrske narodne 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti ing. Silva Avšič: Prezimljanje zelenjave v kleti 12.40 Pihalne godbe 13(X) Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam . . . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Uvertura in rapsodija' 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.(X) 18.00 Od arije do arije 18,30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča 2(UX) Uganite, pa vam zaigramo ... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki^ 23.10 Prostor za reprize 00.06 Nočni program— glasba — Radio Koper UKVV-FM področje za radovljiško oblino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 10.3,8 megaherza — ' Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokaloa poročila - obvestila - 16.30 Kulturna oddaja -Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana danes in jutri - Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo pa nismo se Koledar važ- Sobota: 16.03 Lokalna — obvestila. poročila 16.30 Kam Nedelja: 11.03 Mi uklonili -nejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna — Obvestila Oddaja za mlad« Morda vas bo km Sreda: 16.03 Lokalna po, — Obvestila - ij) Stop zelena luč - Mj da vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna pgi — Obvestila -Naš obzornik - Ms vas bo zanimalo domače za vas Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz v komornem studiu Oscar Peterson in Dizzv Gillespie — Trio Joe Pass 14.(X) Z vami in za vas priljubljeno .. . 15.45 Vroče — hladno 17.35 Odmevi z gora 17.45 Vodomet melodij 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20,30 Stop pop« 20 21.45 I z francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza XX. Jubileji ni mednarodni festival jazza Ljubljana 79 Shafranovkoivi-stoinen 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Rad imam pesmi Saše Vegri 10.35 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.15 Gozdovi najlepša vam hvala 11,30 Odmevi iz Španije — Solistične skladbe M. de Falle. L Albenizain E. Granadosa 13(X) Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno.. . 14(X) Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Jazz - klub JackMcDuff- AnitaO Dav - Don »SugarCane« Harris 17.40 Iz partitur orkestra Ronnie A Idrich 18.(XI Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Naš glasbeni teleks 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec progra mu Tretji program 10.06 Radijska šola za NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. kraj v južni Španiji, severno od rta Gata, 7 \nm\ pristaniško mesto ob Baltiškem morju na severu Poljske. 13 kratko sporočilo, razlaga kakega problema, da se prikaže njegovo bistv; latinsko ime velikega rimskega pesnika Ovida, 16. pod. zemlja, 17 ^ poljedelski stroj, 19. rastlinska bodica, 20. kratica za »Atlantski pakt« V Atlantic Tratv Organisation, 22. velika zvezda v ozvezdju Orla, 2;l i pariški prostitutki francoskega pisatelja Zolaja, 24. redko žensko „ vrsta zobatega kita, sabljarica, 27. kraj na področju Fruške gore priRij»| kemični element, modrikasto bela, svetla, krhka kovina, znak Zn S sodobni dirigent, Anton, 32. avtomobilska oznaka za Karlovac Vidov, 35. francoski pisatelj utopično pustolovskih romanov (»Dvai*; milj pod morjem«), Jules, 37. sinjska starinska viteška ljudska igra.3<)bi vzhodni obali grškega otoka Evbeja v Egejskem morju, 41. naša ni^l reka, 43. zagrebški režiser risanega filma, Aleksandar, 46. samec priov«' polža vestno, hipnozi podobno stanje, ekstaza, zamaknjenost, 49. maihd? 50. kratica za Radioindustrijo Zagreb, 51. letopisec, pisec analov, 53 tj Beludžistanu, prva črka W, 54. fotografski posnetek, nasprotje od pojmo J val, ki se nenadoma pojavi po potresu in razdiralno deluje na m podobnost, sorodnost, analogija, naličnost. 59. stara zdravilna gorska/ z rumenimi cveti. NAVPIČNO: 1. premoženje, zbrano za določen namen, fond, 2. maib' 3. kratica za recipe, recept, 4. brez dolga, brez obveznosti, na čistem psihologinje Kristančičeve, 6. kratica za South East Asia Tn?at\V zation, 7. evropski umetnostni slog med romantiko in renesanso, fc, prostor, namenjen za javne prireditve, 9. gorski predel v Sahari, f3m kratica za Nedeljski dnevnik, 11. izdelovalec ali prodajalec sit, prostor za kokoši, 13. aktivni vulkan na Siciliji, 15. čistoča, snaliw» praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih, 21. olivno zelena vulbl rudnina, magnezijev in železov silikat, 23. morska riba gurami i podaljški. 25. dalmatinsko žensko ime, 29. starejši izraz za krstitelja "iT1 industrijsko mesto z gotsko stolnico ob Donavi v ZRN, 33. mlad ljuV gledališki in televizijski igralec. Marko. 34. ime znamenite angleške I igralke Leigh, 36. narava, 38. indijanska plemena v Venezueli in Araukanci, 40. marmelada, kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava ssU 42. ime operne pevke in pedagoginje Mezetove, 44, dremavica, omotici sodovi, 48. uradna kratica za Sovjetsko zvezo, 51. vzdevek skladat.'.' aranžerja Karla Sossa, 52. morska riba iz družine skuš, 55. znakzaktu*' prvino aluminij, 57. znak za kemično prvino nikelj. Rešitve pošljite do srede, 3. oktobra, na naslov: Glas, Kram.' Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. i 60 din, 3. nagrada 50 din. 7. skraja. 13. sredini, ena. »7. tolar. 28. Ots. 19 ftJM Rešitev nagradne križanke z dne 21. septembra: 1 strast »Toa 51 RB 5» Cardano. 54. Koštana, 56. oktant. 5/. Dlo**n , . Preieli »no 110 reiitev. Izžrebani so bili:A. nagrado (160 din I Prejn^ Boju vas «8 Šenčur. 2 nagrado (120 din) prejme Tine Toman Podbrezje .64203 Oupl* • J l«)dTnfprS^Lojzka Ahati*. JLA 16. 64290 Tržič. Nagrade bomo poslal, po pošt, I6.(X) Radijska šola za nižjo stopnjo Rad imam pesmi Saše Vegri 16.30 Pota naše glasbe 17.15 Operne arije in monologi 18.05 Ekonomska politika 18.20 16 strun 19 'XI Radijska igra YmerSkrelji: Redževa ruša ob trati 20.00 Joseph Havdn: Trio za klavir, violino in violončelo v D-durii 20 15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov Koncert orkestra Slovenske filharmo nije dirigent Uroš Lajovic. solisl Darinka Perkavec — klavir 22.15 Odlomki iz slovenskih oper 22 50 Literarni nokturno Gorenjska kmetijska zadruga TZO Tržič razpisuje prosta dela in naloge POSLOVODJE v trgovini z reprodukcijskim materialom. Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidata, da ima: — dokončano šolo za prodajalec, — smisel za delo s strankami. Delovne izkušnje pri opravljanju podobnih del in nakig * želene Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogoje* do 10. oktobra 1979 na naslov: GKZ Kranj, TZO Tržič, krik O izb:ri bodo kandidati pismeno obveščeni. mladinska knjiga TOZD Trgovina Kranj Maistrov Trg 1 »Oh/mpia CP 1410 in CP 1420« NA ZALOGI IMAMO: — vseh vrst elektronskih kalkulatorjev, — fotokopirne aparate, — risalne aparate REISS, — registrske blagajne DIGITRON, — ves pisarniški material, vse vrste papirja, prav tako vse vrste kopirnih papirjev. PRIPOROČAMO SE! KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ Razpisna komisija razpisuje naslednje dela in opravila \ 1. Individualni poslovodni organ (ni relekcija) Mandatna doba je 4 leta. Pogoji: Kandidatka IPO mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati ie naslednje posebne pogoje: — da ima višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih delih in nalogah v gospodarski dejavnosti, — da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki jih je izkazal pri dosedanjem delu, — da ima ustrezne moralno politične kvalitete, ki se ocenjujejo po določilih družbenega dogovora o kadrovski politiki SO Tržič. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80— razpisna komisija. 0 izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Dežurne trgovine r^l| VELETRGOVINE t~l ŠPECERIJE *=£J BLED v občini Radovljica in Jesenice dne 29. 9. 79 od 13. do 19. ure — SAMOPOSTREŽBA Bled, Prešernova ul. 48. — MARKET, Zgornje Gorje 11-a Dežurni čas od 13. do 20. ure r Tudi v letošnji sezoni vam je ETA, Živilska industrija Kamnik, pripravila kvalitetne izdelke, ki vam bodo s pridom služili kot ozimnica. Izbor izdelkov smo pripravili na osnovi predlogov naših stalnih kupcev in smo prepričani, da bo zadostil tudi vašim željam in potrebam Na željo potrošnikov smo vključili v pakete tudi kompote in nekaj naših novih proizvodov Vsi izdelki so v steklenih kozarcih, pasterizirani ter brez kemičnih konzervansov Pripravili smo vam dve vrsti paketov. LASTNIKOM STANOVANJSKIH HIŠ! Turistično društvo Kranj rabi večje število opremljenih sob v Kranju in njegovi neposredni bližini. Prosimo lastnike hiš, ki so pripravljeni odstopiti eno ali več sob za sprejemanje gostov, naj se zglase osebno v Turističnem društvu Kranj, Koroška 19, kjer bodo dobili vse podrobne informacije o nadaljnem sodelovanju. Turistično društvo Kranj KINO KRANJ bo na izradno željo številnih gledalcev še predvajal slovenski barvni film V KRC Scenarij: Zeljko Kozinc Režija: Božo šprajc Igrajo: Teja Glažar, Boris Cavazza, Milena Zupančič, Ivo Ban, Zlatko šugman, Jože Kovačič, Že'ko Hrs, Janez Hočevar Na sporedu v kinu Center: petek, 28. septembra ob 20. uri sobota, 29. septembra ob 1 6., 1 8. in 20. uri nedelja, 30. septembra ob 1 5., 1 7. in 1 9. uri Kinopodjetje Kranj OBVESTILO Telefonski naročniki na območju občine Radovljica v avtomatskem mednarodnem prometu. Obveščamo telefonske naročnike vključene v ATC: — RADOVLJICA — BLED — BOHINJSKA BISTRICA — BOHINJSKO JEZERO — PODNART, da lahko avtomatsko vzpostavljajo telefonske zveze v mednarodnem telefonskem prometu. Pred tem so bile že vključene v avtomatski mednarodni promet ATC iz območja občin Kranj in Skofja Loka. Navodila za vzpostavljanje avtomatskih mednarodnih telefonskih zvez ter s katerimi državami je avtomatski promet uveden, so objavljena v telefonskem imeniku za leto 1979. Informacije dobite na telefonsko številko 988. Preostali kraji na Gorenjskem bodo postopoma vključeni v avtomatski mednarodni telefonski promet, o čemer bomo telefonske naročnike pravočasno obvestili v dnevnem tisku. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n. sol. o., Kranj, Poštna ulica 4 VELIKA OZIMNICA - 24 kozarca v 4 kom 2 kom 1 kom 2 kom 2 kom 2 kom 1 kom 1 kom kom kom kom kom kom Kumarice Kumarice del. Kumarice rezane Paprika perad. Paprika fileti Metan« solata Zimska solata Paradižnikova solata Kompot ćesn ja Kompot slive Feferoni sladki Ajvar K isto zelje Gorčic« (1/2 kg + 1 25 g) Rd«ta pesa 3 kom CENA: 355 din 0d 1. oktobra napraj v vaši dalovni organizaciji in v proda I jeineh trgovskih organizacij v vašem kraju. 1 MALA OZIMNICA — 12 kozarcev Kumarice 2 kom Kumarice del. 1 kom Kumarice rezene 1 kom Paprike paradajz 1 kom Paprika fileti 1 kom Ajvar 1 kom Mešana solata 1 kom Kompot češnja 1 kom Gorčica (1 /2 kg + 125 g) Rdeče pesa 2 kom CENA: 185 din ššRO T ML " Molzni stroji ena ali dve molzni enoti dvovaljni vakuum sistem električni pogon — enofazni plastične posode nosilnost posode — 20 I izenačena molža Zastopnik za Jugoslavijo Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis tel. 24-871,25-061 C A § OZIMNICA O L, A S 20.STRAN PETEK. 28. SEPTE TRI KVALITETE ČAS, VARNOST, TRAJNOST pridobite, če operete avtomobil v novi linijski avtomatski pralnici na Laborah v Kranju. — v 40 sekundah bo avtomobil opran, — zaščiten s tanko plastjo voska, — oprano bo tudi podvozje vozila. / / / / / / / / / / / / \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ Avtomatska pralnica je odprta vsak dan od 6. do 20. ure, v soboto od 7. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 11. ure. ZA JESEN mehke flanele in druge različne tkanine modnih barv in vzorcev Informativno prodajni center TEKSTILINDUS Hotel CREINA v Kranju TEKSTILINDUS KRANJ Ploščice KERAMIX — Volčja Draga za oblaganja faaad, balkonov, kleti, garaž pa tudi vseh notranjih površin, lahko dobite do 15. 10. po zelo ugodnih cenah v naši prodajalni: Velikosti: 10 X 20 cm in 20 X 20 cm, . cena: 3,43 din in 7,92 din za kos. Dobra kvaliteta ploščic KERAMIX in Metal-kina poslovnost, sta porok za dober nakup metalka 30 let prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure ALPETOUR ALPCTOtf; Skofja Loka TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPFTOl* — BAVARSKA JEZERA in MUNCHEN ui _ 28 do 30 septembra 1979 — 3 dni d Jesenski GRAŠKI VELESEJEM - - 6 10 1979 C JAJCE DRVAR ui — 27 do 28 oktobra 1979 N DUNAJ in PRAGA — 25 do 28 oktobra 1979 — 3 dni "~ *CELOVEC, BELJAK, TRBIŽ — vsako soboto, od 15 septembri 151 p dalje_ N N r-ai -i N Sindikalnim skupinam organiziramo potovanja po Jugotln PRIJAVE IN INFORMACIJE Turistična poslovalnica ALPETOUR Ljubljana, šubičeva ul. St 1 Turistična poslovalnica ALPETOUR Skofja Loka Turistična poslovalnica ALPETOUR Radovljica Turistična poslovalnica ALPETOUR Bled Turistična poslovalnica ALPETOUR Kranj in na avtobusnih postajah v ŠKOFJI LOKI, KRANJU, RADOVI^ na BLEDU in v BOHINJU ter ALPE-ADRIA Ljubljana, Gosposvetska 4 PRIPOROČA SE ALPE'.V "IP jgj TEHNIK SGP Tehnik Skofja Loka Kadrovska komisija TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge in opravila SNAŽILKE za čiščenje upravnih prostorov Pogoj: — delavka brez poklica in 6 mesecev prakse na enakih or — poskusno delo 1 mesec MINERJA Pogoj: — KV miner s pooblastilom za miniranje, — poskusno delo 2 meseca Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi. NOVI MODELI ZA TOPLO JESEN PARIZ - NOV SPOMIN V ZAKLADNICI USPEHOV Pivovarna UNION je ob svojem 115. rojstnem dnevu prejela še eno veliko potrditev za prizadevanja pri skrbi za kvaliteto svojih piv. Mnenje mednarodne žirije »MONDE SELECTION DE LA gUALITE« je takole: Unionpivoležak ~ zlata medalja Union pivo-grand - zlata medalja Uni-hmeljni napitek - zlata medalja Union pivo-svetlo - srebrna medalja Union pivo-temno - srebrna medalja Pariz'79-petmedalj za pet kvalitetnih vrst piva g l, a s 22. STR AN PETEK. 28. SEPTEMMI MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM P.-odam klavirsko HARMONIKO hohner atlantic LV — N — de lux in LESU K. 80 W. cena po dogovoru. ■Janez Ziherl. Sv. Duh 3. Skofja Loka Poceni prodani 7 malo rabljenih sobnih VRAT. G maj niča 30/d. Komenda pri Kamniku 7700 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Ambrožič Franc. Zasip. Muže 2, Bled 7707 Prodam šest tednov staro, težko SIMENTALKO, za pleme. Mošnje 5 Prodam KRAVO s teletom. Ljubljanska 22, Radovljica 7709 Prodam suhe smrekove BUTARE. Voklo 1.1, Šenčur 7710 Prodam 72 kv. m HRASTOVEGA PARKETA, po 390 din. Ponudbe pod: Parket 7711 Prodam 7. kub. m SIPOREXA, debeline 5 cm. Križaj Janez. Godešič 43, Skofja Loka 7712 ZAHVALA Ob nenadni in bridki izgubi dragega moža, brata in strica JOŽETA FAJFARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali, nas tolažili, mu darovali cvetje in vence in ga v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilcem iz Podbrezij in iz sosednjih društev, pevskemu zboru, tov. Kozjeku za zapete žalostinke, ter sodelavkam tovarne Peko in kolektivu Osnovne šole Heroja Bračiča za izkazano pozornost. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred in tov. Satlerju za ganljiv poslovilni govor. Žalujoči: žena Marija, brat Andrej, sestre Micka, Alojzija, Francka in Rezka z družinama, Helena z možem, Francka z Marjanom in Minka z družino ter ostali sorodniki Podbrezje, 24. septembra 1979 ZAHVALA Ob nenadni smrti naše ljube žene, mame in sestre KAROLINE JEGLIČ roj. Šega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju splošne bolnice Jesenice, dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, dobrim sosedom za vso pomoč, č. p. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete žalostinke ter sodelavcem Iskre in Merkurja. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Stanko, otroci Franci, Ivan, Olga z družinami ter brata Rudi in Tone z družinama Bistrica, 5. septembra 1979 V SPOMIN na LUDVIKA VEBRA Sedaj mineva leto dni, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine, dragega moža in očeta. Vsi,ki ste ga spoštovali in obiskujete njegov tihi dom, iskrena hvala Žena Francka, hčerka Liljana, sinova Ludvik in Milan Kranj — Struževo, 27. septembra 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame LEOPOLDE ERŽEN Šimenove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje, sosedom za nesebično pomoč v težkih dneh. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Rešku in dr. Možganu za zdravljenje in obiske na domu v njeni težki bolezni, g. župniku iz Selc za besede tolažbe ter kaplanu Janezu Selanu za lep pogrebni obred. Žalujoči: mož Rudolf, sin Jože ter hčerki Francka in Ivanka z družinami Rudno, Oešnjica, 21. septembra 1979 Prodam vulkanizirano OSTREŠJE (špirovci 7,5), komplet za stavbo 12 X 10. Naslov v oglasnem oddelku. 7713 Prodam več PRAŠIČEV, po 30 kg težkih. Strahinj 69, Naklo 7714 Prodam HRUŠKE za mošt ali žganje. Zabukovje l.Zg. Besnica 7715 Prodam HI-FI stereo GRAMOFON Iskra Garard z ojačevalcem 2X20 VV, zvočniki in slušalkami AKAI, za 7.500 din. Pušavec Slavko, Voglje 79, Šenčur, tel.: 49-086 7716 Prodam ZAKONSKO SPALNICO. Perčič, Pristava 87. Tržič -vrstne hiše 7717 Po ugodni ceni prodam 5 let star TELEVIZOR (1000 din). Horvat, Koroška 51, Kranj 7718 Prodam suha BUKOVA DRVA in električni ŠTEDILNIK. Šenčur, Mlakarjeva 48 7719 Prodam KRAVO s teličkom ali brez. Svoljšak Jože, Zbilje 43 7720 Prodam zelo malo rabljeno KOSILNICO BCS 715. Jakob Sajovic, Velesovo 54, Cerklje 7721 Prodam lepa ZIMSKA JABOLKA. Rozman, Sp. Duplje 29 7722 Kdor želi kupiti JEDILNI KROMPIR cvetnik ga dobi: Voglje 86, Šenčur 7723 Prodam 10 mesecev staro TELI-CO simentalko. Cirče 23, Kranj 7724 Prodam TRAKTOR super tigro-ne 32 KM, kotno BRUSILKO in kasetni AVTORADIO Philips. Pra-protnik Rudi, Brezje 52 7725 Prodam KRAVO simen talko, po 4 teletu. Praprotni Zofija, Brezje 52 7726 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Jakopič, Zg. Laze 169, Zg. Gorje 7727 Prodam betonsko ŽELEZO, lege in stebre od ostrešja. Reševa 8, Kranj, tel.: 26-327 7728 Prodam 500 kg drobnega KROMPIRJA. Sr. Bela 16, Preddvor 7729 Prodam bivalno GRADBENO BARAKO 3X 2,60 m. Telefon 26-823 7730 Prodam 50 vreč PERLITA. Fer-jan, Luže 63 7731 Prodam RADIO - KASETOFON Sanwa 7003. Djokič Milorad, Kranj, Cankarjeva 14 7732 Prodam 3 moške OBLEKE in PLAŠČE. Ogled popoldan. Kryšto-fek Fani, K idričeva 13, K ranj 7733 Ugodno prodam skoraj novo KAMERO EUMIG Marko sound 80, 8zoom. Čebošek Janez, Prebačevo 62, tel.: 064-49-043 7734 Prodam BETONSKO ŽELEZO (0 10). Breg 27 pri Žirovnici 7735 Prodam, še v garanciji PEČ za centralno ogrevanje EMO, 15.000 kal. ter trajnožarečo PEČ gorenje. Lahovče 2, Cerklje 7736 Prodam suha mešana DRVA (breza, hrast), ter nekaj rezanega LESA primernega za ostrešje vikenda ali garaže. Sp. Brnik 61, Cerklje 7737 Prodam KRAVO frizijko, ki je prvič teletila, s teletom ali brez, na izbiro je več KRAV. Koritno 22, Bled 7738 Prodam 14 dni staro TELE (bikca) simentalca, za rejo. Žeje 12, Duplje 7739 Prodam novo mizarsko DELOVNO MIZO. Lesce, Boštjanova 6/a 7740 Prodam dve mladi KRAVI: eno s teletom, eno brez teleta, Sr. vas 2, Bohinj 7741 Prodam SODE, primerne za sadjevec ali namakanje. Bertoncelj Pavla, Valvazorjeva 6, Lesce 7742 Poceni prodam črno-beli TELEVIZOR. M ušič, Pšata 1. Cerklje Prodam GOBELIN - Zadnja večerja (120 X 60). Visoko 91, Šenčur Ugodno prodam SISTEM dijaške sobe, dnevne sobe ali spalnice. Ogled vsak dan popoldan. Informacije po telefonu 21-707. Sodnik Bojan, UI. Mladinskih brigad 14, Kranj 7778 Prodam dve odprti OMARI za predsobo ter OMARICO za čevlje. Bogataj, Gorenjskega odreda 14, telefon 27-513 7779 Prodam 40-litrsko PREŠO za sadje in PEČ na žaganje (novo). Crn-grob 2, Žabnica 7780 DEŽURNI VETERINAR OD 28.9. DO 5. 10.1979 Za občini Kranj in Trt BEDINA Anton, dipl. * Kranj, Betovnova 58, i 23-518 RUDEŽ Anton, dipl. « Kranj, Benedikova 6'i tu 23-055 Za občino Skorja Loki VODOPIVEC Davorin, ty vet., Gorenja vas IM, i 88-310 OBLAK Marko, dipl. * Skorja Loka, Novi svet K tel. 80-577 ali 44-518 Za občini Radovljici t Jeaenice PLESTENJAK Anton, e> vet., Bled, Prešernovi V tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri 2iri» rejakem veterinar«« zavodu Gorenjske v Krn« Iva Slavca 1, tel. M-77ld 22-781 pa deluje nepnt njeno. i i va r1 Prodam MOZAIK za obltf sten in kuppersbusch. Sdjtl Suška 41, Skofja Loka Prodam droben KROMPIR' no 5, Skofja Loka Prodam nerjaveč vzidljiv ŠTEDILNIK, POMlVi STROJ (kapaciteta 900 ni i STROJ za LUPLJENJE 0 PIRJA ter dvojno »FRITEZO-251. Telefon 064-61-436 Ugodno prodam skoraj Ml HINJSKE ELEMENTE in 1 MOAKUMULACIJSK0 ptf kW. Naslov v oglasnem oddelke bi ti« Poceni prodam KAVČ in »KREDENCO«. Bled. Godu* Ur« Ti. |i ieri Prodam BIKA, starega ion m cev. Hlebce 14, Lesce Prodam trajnožarečo sobne1 kuppersbusch ter dvotarifn: L VEC. Gogala Ivanka, Dvorski* Begunje Prodam TELICO frizijko j litvi Trata 10, Skofja Loka ' Prodam KRAVO in STRE? OPEKO bobrovec. Zalog l i tor Prodam ŠTEDILNIK W J buseh, v dobrem stanju. SetaTB»^r lje 24 (Jerasov), Medvode Poceni prodam PEC kupit buseh, električni ŠTEDIIS m štiri plošče, vse dobro obi« L 1 Šutna 31, Zabnica Prodam nova balkonska VR' (220X 80) in OKNO (120xi» hovče 18, Cerklje Prodam dva FIKUSA, visob metra. Zalog 76, Cerklje Prodam 200 kg težko SVINJ* eno leto staro TELICO k Grad 43, Cerklje Prodam četrtič brejo KR1 Senturska gora 4, Cerklje Prodam osem tednov dal LIČKO simentalko za plen* j nik 69, Cerklje Prodam globok OTROSKH ČEK tribuna. Cerklje 141 Prodam prenosni TELEVi (možnost priključka 12 V) m GRAMOFON, še v garancij,! Andrej, Bistrica 93, Tržič Prodam 5 dobro ob OKEN (120 X 80), od te« tri e to in 100 »PUNT« in »BAM4 i Hribar Anton, Rožično 9 K"! Ha Prodam PLETILNl $H Stan dar super ter dva Nna dolžina 190 in 215 cm. Jagodi jeva 37, tel.: 28-004 Prodam rabljen BETONSKI11 ŠALEC. Telefon 40-561,Krmi Prodam 100 kg težkega ČA. Klemenčič Janez. Kovor I žič ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta STANETA KALTENEKARJA se zahvaljujemo vsem bratom, sestram in sorodnikom I darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti Zena Rezka, sinovi in tašča! 23 STRAN O LAS Prodam 10 tednov staro čistokrvno NEMŠKO OVCARKO. Stirnova JO, K ran j - Primskovo 780.1 Prodam 3 KW TERMOAKUMU UCIJSKO PEC. Križaj. Zg. Senica ■ Medvode 7804 Prodam »CVERGLE«. Naslov v oglasnem oddelku. 7805 Ugodno prodam MEŠALEC z vitlom za beton. »PUNTE«, »BANKI-NE« in »LANTENE« za oder, ter 12 PLOŠČ CU pločevine za žlebove aalov v oglasnem oddelku. 7806 Prodam krmilni KROMPIR. Su-4, Kranj 7807 Prodam silažni KOMBAJN Pb-inger in Mengele, po delih. Pipano-140, Šenčur 7808 Prodam 250 komadov čeških kera-tl m*nih PLOŠČIC za oblogo in 1(X) »I komadov STRESNE OPEKE tra-janka - rdeče. Partizanska 19, Kranj 7809 Po ugodni ceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK rdeče barve. Kovač Zlatko, Riklijeva 5, Bled 7810 Ugodno prodam črno-bel TELE-IZOR.Britof 175 7811 Prodam jedilni KROMPIR (brez ^roplitr.js}. Dobite ga v sobotah. i 01 fevek 11, Preddvor 7812 i\ Prodam sedem let staro KOBILO. Moste 51, Žirovnica 7813 Prodam 9 mesecev brejo JUNICO. Lebar, Žirovnica 48 7814 Prodam KONJA in KOBILO, z Irebetom. Visoko 90, Šenčur 7815 Po ugodni ceni prodam SPALNI -0 in DNEVNO SOBO. Orehek arija, Snediceva 12, Kokrica pri ran ju 7816 Prodam CIRKULAR. Fister Brade Cegelnica 16, Naklo, tel.: 47-211 7817 Prodam ZASTAVO 750 - KOM-&I Korenčan. Podbrezje 17, Duplje 7818 Ugodno prodam PEC na olje, z »iektricnim vžigom. Telefon 22-205 7819 Prodam tretjo košnjo in 500 kg drobnega KROMPIRJA. Velesovska t!. Šenčur 7820 Prodam 2 toni KROMPIRJA igor 2 toni KROMPIRJA dessire, gno-iega samo s hlevskim gnojem, ce-3,60 din za kg. Bizjak, Praše 1, .anj 7821 Prodam KRAVO, dobro mlekari-*o ki ima še 10 1 mleka. Svetina, Triglavska c 8, Bled 7822 PVodam < nov PRALNI STROJ tjorenje - šampion (v garanciji). . Telefon 22-312 - popoldan 7823 d Prodam KAD in trajnožarečo JkHC. Informacije popoldan po tele-' «anu 26-374, Kranj 7824 - Prodam KAVC. Grm, Skalica 2, lUnj 7825 Ugodno prodam globok OTRO' KI VOZIČEK. Grošelj, Vrečkova h-po 17. uri 7826 Prodam TELIČKO in BIKCA, tono 11. Tržič 7885 Zaradi preureditve prodam 80-litr-4i električni BOJLER in kopalno \AD Vprašajte po tel.: 40-564 od & ure dalje 7886 , Prodam novo PREDSOBNO fcTENO, Rugale, Kidričeva 3, Kranj 7887 Prodam 15 OVAC. Zvan, Žirovnica 11 7888 Prodam 20 plemenskih OVAC. Mulej Frančiška, Studenčice — Les- 7889 Prodam kombinirano tlačno PEČ ii kopalnico. Homan, Ljubljanska U9/b,Kranj 7890 0 I Prodam tri OKNA z roletami in < tolkami. velikost 110X140 in 2(K) Uov STREŠNE OPEKE kikinda. WllO _7891 KUPIM Kupim SADJE za namakanje, lafner. Binkelj 13. Skofja Loka 7705 K .Kupim kiper PRIKOLICO (31). *' Wc Janez, Rovt 13, Selca 7706 v Kupim samonakladalno PRIKOLICO od 15 do 19 kub. m. Zapuže 6, Vgunje na Gorenjskem 7769 Kupim KRAVO za pleme, po W/žri0Hti pašno. Šolar Jože, Nemilje l().Zg.Besnica 7770 Komisija za delovna razmerja EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER 64000 Kranj, K omenskega 4 razpisuje delovne naloge in opravila PRIPRAVLJALKE ŠOLSKIH MALIC (šolske kuharice) — brez kuhanja toplih obrokov Pogoj: pridobljena kvalifikacija v kuharsko-gostinski praksi ali v poklicni šoli. Nastop dela v oktobru. Prijavo in dokument o kvalifikaciji pošljite v 15 dneh na zgornji naslov. Informacije v tajništvu šole. Kupim 3 do 4 kub. m suhih smre- kc-Vih aii borovih »PLOHOV«. Franc, Hrenko, Kamnogiriška 67, Ljubljana - Šentvid 7827 Kupim kuhinjski ŠTEDILNIK kuppesbusch. Mrak Bojan. UI. 1. avgusta št. 5, Kranj 7828 Kupim rabljen ČEVLJARSKI STROJ za »širfanje«, lahko v neiz-pravnem stanju. Kordež, Zalog 77, Cerklje 7829 Kupim »BANKINE«, »PUNTE« in 600 kosov betonskih ZIDAKOV — kvadrov, za klet. Telefon 24-434 7830 Kupim kromasta VRATA za krušno peč. Zg. Brnik 24, Cerklje 7831 Kupim okoli 400 kg težkega plemenskega VOLA. Naslov oglasnem oddelku. 7832 Kupim ŠTEDILNIK kuppers-buch. Vevar zdravko, Gozd 9/Tržič 7833 Kupim do 10 let staro KOBILO, težko 450 do 500 kg, vajeno vseh kmečkih del. Markelj Vinko, Škovi-ne 1, Železniki 7856 Kupim GRADBENI LES: »pun-te«, »bankine« in »plohe«. Krohne, Retnje 7, Tržič 7893 VOZILA Prodam ŠKODO 110 R coupe, letnik junij 1978, prevoženih 13.000 km, rdeče barve, z veliko dodatne opreme. Informacije telefon 064-26-911, Kranj 7834 Prodam avto VVARTBURG. Drago Chvatal, Kranj, Zupančičeva 3, tel.: 250-14 7845 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, karambolirano, cena 2 SM. Cerkovnik, Kamnje 10, Boh. Bistrica 7846 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do junija 1980, prevoženih 30.000 km. Gregorič Branka, Stražiška 9, Kranj. Informacije tel.: 61-924 7847 Prodam AUDI 60, letnik 1970, delno lahko tudi na kredit. Informacije vsak dan popoldne. Telefon 23-816, Britof 187, Kranj 7848 Prodam ZASTAVO 750, v nevoznem stanju, za rezervne dele, motor in menjalnik obnovljena. Bizjak Pavel, Češnjica 12, Podnart 7849 Zelo ugodno prodam PEUGEOT 204 in 304. Pa jerjeva 12, Šenčur 7850 Poceni prodani 125—PZ. Martinj vrh 33, Železniki 7851 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, Dorfarje 44, Zabnica 7852 Poceni prodam RENAULT 8, celega ali po delih — nov stroj. Jugo-vic, Sv. Duh 2, tel.: 60-252, Skofja Loka 7853 Prodam ZASTAVO 750, Rodič, Podluhnik 162, Skofja Loka 7854 Prodam MOTOR MZ 250, letnik 1979. Benedik Aleš, Lavtarski vrh 1, Kranj 7855 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prevoženih 68.000 km. Puch Ivo. Golnik 112 7857 Prodam MERCEDES 190 D. ogled popoldan. Velesovo 56 7858 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. Malčov Dimčo. Kranj. Veljka Vlahoviča 8 7859 Prodam MOTOR MZ. 150 ccm. letnik 1976. v voznem stanju. Informacije popoldan. Zupane Marija. Poljče 34. Begunje 7860 Prodam VVV, starejši letnik, v voznem stanju. Avsenik Franc. Letališka 12. Lesce 7861 Prodam CITROEN GSX 1.3. november 1978. Informacije popoldan, tel.: 62-310 7862 Ugodno prodam dobro ohranjen VVV 1200, letnik 1966. Sp. Brnik 76, Cerklje, tel.: 42-034 7863 Prodam osebni avto GOLF. letnik 1978. Gorjanc, Zg. Bitnje 75 7864 Prodam avto ZASTAVA 101, dobro ohranjena. Biševac Nedeljko, Gorenjskega odreda 8, Kranj, telefon 28-&51 7865 Prodam »FIČKA«, letnik 1968, registriranega do marca. Jenšterle, Tončka Dežmana 8, Planina 7866 Prodam FIAT 750 de lux, letnik 1975. Cerklje 188 7867 yn**5S prOGs;:; oooro ofi ranjen AUDI 100 S, letnik 1970 in SPAČKA, letnik 1975, s parno številko. Sp. Brnik 76, Cerklje 7868 Prodam ZASTAVO 750, s parno številko, Mengeš, Prešernova 32 78690 Prodam TOMOS CROSS junior 50. Cerklje 88 7870 Prodam ZASTAVO 101, za 4 SM. M raz, Pot na Jošta 25, Kranj, Stra-ž išče 7871 Prodam MINI 1000, letnik 1977. Ovsenek Miro, Kidričeva 17, Kranj, tel.: 21-635 7872 Poceni prodam dobro ohranjen NSU 1000, leto izdelave 1969. Telefon 47-143 7873 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, malo voženo. Telefon 28-320 7874 Prodam dobro ohranjen VVV 1300, original, letnik 1970. Cijan. Kajuho-va 16, Kranj 7875 Prodam »KATRCO«, letnik december 1977, 33.000 km, za 8 SM Telefon (064) 21-609 7876 Kupim TOVORNI AVTO, do 3,5 ton. Ponudbe pošljite pod šifro: Devize 7877 Prodam Enduro ČZ 175, ter AMI 8, karamboliran. Vidmar Iztok, Klo-bovsova 11, Skofja Loka, tel.: 60-278 7878 Prodam REZERVNE DELE za R-10 in R-8. Frelih Milan, Stara vas 222, Žiri, tel.: 69-350 7879 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971, lahko tudi na posojilo. Smolej Stanko, Poljšiška c. 6, Bled. Ogled od 17. ure dalje 7880 Ugodno prodam MOTORNO KOLO APN-4. Gale, Naklo 210, telefon 47-342 7881 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. H ovnik, Nazorjeva 6, Kranj (Kanarček) 7882 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Gerič, zlato polje 3/c, Kranj 7883 Prodam 4 leta staro LADO SL. Pivk, Skofja Loka, Groharjevo naselje 12, tel.: 064-61-180 7884 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Golob, Gubčeva 4, Kranj 7892 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1963. Pegam, Topolje 9, Selca 7464 Prodam CITROEN PALLAS, letnik 1977. Informacije Kranj, Luz-narjeva 17, tel.: 22-515 7743 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1969, nevozen, cena ugodna. Brezje 59 7744 Prodam avto ZASTAVA 101, letnik 1975, v brezhibnem stanju. P. Šinkovec, Kranj, Prešernova 19 7745 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1978. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure. Rozman Franc, Križnarjeva 2, Stražišče, Kranj 7746 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Luže 44, Šenčur 7747 Prodam ŠKODO 110 de lux, v brezhibnem stanju, 65.000 km, z dodatno opremo. Telefon 064-75-934 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in tete ANE DRAKSLER bivše gostilničarke z Labor se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku Ivanu, prof. dr. JBenediku Martinu in strežnemu osebju torakalnega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani. Prisrčna zahvala župnikoma iz Šmartnega in z Brega za pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: hčerka Cilka, sin Vinko in hčerka Martinka z družinama V Kranju, 27. septembra 1979 Prodam ŠKODO 1100. letnik 1972. po delih. Mencinger Anton, Rihno 100/c. Bled 7749 Prodam ZASTAVO 101. letnik oktober 1975. Telefon 28-658. Rakovec Ivan.Struževo 20/a. Kranj 7750 Prodam 101. letnik 1974. Dovrtel. tel.: 27-538, kranj 7751 Najboljšemu ponudniku prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Ferčej Zasip. Muže 4, Bled 7753 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Telefon 61 -458 7754 Prodam NSU 1200. po delih. Rant Gorazd, Kidričeva 31. Kranj 7755 Prodam R-4, letnik 1974. Ogled v petek in soboto od 15. do«16. ure. Vu-korep Ivo, Kranj, Dražgoška 5 7756 Prodam FIAT 124. letnik 1969. Telefon 28-904 7757 Prodam FIAT 126 Kuratova 8, Kokrica - Kranj, tel.: 25-042 7758 Prodam dobro ohranjen MOPED T 12. registriran, z neparno številko. Planina 67, Kranj 7759 Prodam TOVORNI AVTO TAM 110 T 10. registriran za 5,51, kaso-nar, letnik 1976 — november. Tone Kovač, Gregorčičeva 32, Kranj, telefon: 28-149 7760 Prodam ZASTAVO 750 Luxe, letnik 1976, neparna številka, in prenosni TELEVIZOR z radiom ter kasetofonom. Telefon 22-951 7761 Ugodno prodam avto NSU 1200 C, letnik 1970, celega ali po delih in 4 zimske GUME s PLATIŠČI za NSU 1200. Informacije po telefonu 68-225 7762 NOVA OPTIKA NEVENKA KOTNIK Tavčarjeva I (nasproti Delikatesi) vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočamo za obisk. Prodam avto VVV 1600 Variant. Arh, Bodešče 20, tel.: 75-408 - dopoldan 7763 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do septembra 1980, 75.000 km. Kranj, Jezerska 4/a, tel.: 23-800 7764 Prodam MERCEDES 113 Kaso-nere, letnik 1971, v dobrem stanju. Oglasite se pri Milakovič Nikolu, Zlato polje 3/f, Kranj 7765 Prodam FIAT 850 special, letnik 1971. Polajnar Peter, Preddvor 94 7766 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, in GOLFA, letnik 1977. Hote-maže 70, Preddvor 7767 Prodam rezervne dele za obnovo motorja Audi 60, letnik 1969. Telefon 60-257 7768 Prodam FORD TAUNUS 15 M, registriran do konca leta 1979, zelo skrbno vzdrževan. Vprašajte po telefonu 26-778, ali Rozman, Draga Bre-zarja 6, Kranj 7771 Prodam dobro ohranjenega SPAČKA, z neparno številko, letnik 1973, registriran do junija 1980. Informacije po telefonu 061-27-329 int. 08 od 7. do 13.30 7772 Prodam ŠKODO I HK), letnik 1971, dobro ohranjeno. Informacije telefon: 75-140 - int. 314 - dopoldan 7773 Prodam KOMBI IMV 1600(troos-ni), letnik 1971. Marin Štefan, Bistrica 93, Tržič 7775 Prodam FIAT 126-P. Bračič, Koma rde jeva 16, Bled 7776 MALI OGLAS oddati pri nas v uredništvo je enostavno: lahko ga napišete in pošljete tudi po pošti ali sporočite njegovo vsebino po telefonu na št. 23-341 ZAPOSLITVE 1 Sprejmem dva mlajša delavca za kleparsko obrt, možnost imata tudi za priučitev tega poklica. Dober poklic in zaslužek! Markič Franc, Partizanska 14, Kranj 7628 Nekvalificirano DELAVKO za lažje delo pri strojih za plastiko takoj zaposlim. Skofja Loka, telefon 60-922 7695 Za adaptacijo stanovanja potrebujem ELEKTRIČARJA, VODOVODNEGA INSTALATERJA. PEČARJA in MIZARJA. Tel.: 23-772 — popoldne 7844 Iščem ZID AR J K (z odrom) za takojšnjo izdelavo fasade - terano-va. Kranj, Pot na Jošta 29 7896 Za 6 mesečnega fanta rabini VARSTVO za 4. ure dnevno na Bledu. Kovač Zlatko, Riklijeva 5. Bled 7897 Iščem INŠTRUKTORJA matematike in fizike za 7. razred osnovne šole. Lampe, Draga Brezarja 20, Kranj, tel.: 21-439 - popoldan KMETOVALCI! Traktorje URSUS in DEUTZ dobite na kredit pri KŽK TOZD AGRO-MEHANIKA Kranj v poslovalnici na Koroški cesti 25, telefon 24-788 STANOVANJA Študentka išče ogrevano SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe po telefon u 068- 71 -098 7835 V središču Kranja oddam OPREMLJENO in centralno ogrevano SOBO, s predplačilom, za 1 do 2 leti, z mrzlo in toplo vodo ter tušem. Ponudbe na Glas pod: Središče 7836 Tričlanska družina išče DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju, za dobo treh let, predplačilo za tri leta. Naslov v oglasnem oddelku • 7°.°.7 STANOVANJE dobi zVirava in poštena upokojenka. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 7838 Iščete zadovoljivo rešitev in sami ne najdete pravega izhoda? Poskusite z našo pomočjo! Male oglase v Glasu prebirajo vsi Gorenjci POSESTI Prodam HIŠO na Polici pri Kranju. Informacije po telefonu 75-678 — popoldan od 15. do 20. ure 7839 Prodam lastniško enodružinsko podstrešno STANOVANJE (84 k v. m, pol hiše) v Kranju s posebnim vhodom, ali zamenjam za lastniško enosobno STANOVANJE v bloku v Radovljici, Škofji Loki ali Kranju. KolarStane. Likozarjeva 13, Kranj 7840 GOSPODARSKO POSLOPJE, DELAVNICO ali ZAZIDLJIVO PARCELO za delavnico v bližini Kranja, kupim. Ponudbe oddati na Glas pod.: Tudi v slabem stanju 7618 PARCELO z gradbenim dovoljenjem ali gradnjo do III. faze, kupim. Šifra: Gorenjska 7619 V najem vzamem GARAŽO kjerkoli v Kranju. Plačam dobro. Sporočite po telefonu 21-746 - zvečer 7702 PRIREDITVE Vsako soboto ob 20. uri, v Hotav-ljah. PLES. Igra ansambel JEVŠEK 7894 HK - KOKRICA prireja v nedeljo PLES na Kokrici. Igra ansambel SI BILA. Pričetek ob 16.30 7895 Vsako soboto in nedeljo ob 18. uri od 29. 9. 1979 dalje organizira Društvo MODRINA s svojimi ansambli PLES v Delavskem domu v Kranju OBVESTILA FOTO STORITVE! Črno-bele -v enem dnevu, barvne — v enem tednu. FOTO ZlVULOVIČ, Kranj. Veljka Vlahoviča 7, tel.: 27-658 7624 Zaradi slabega vremena sprejmemo ZIDARSKA DELA - pod streho. Informacije tel.: 064-49-155 7843 IZGUBLJENO Dne, 25. septembra sem v trgovini Živila nasproti avtobusne postaje Kranj, pozabil DENARNICO Z DOKUMENTI. Prosim, da jo proti nagradi vrnete. Piškur, Moša Pijade 4, Kranj 7841 OSTALO Sprejmem dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaje, se kaj izučila ali zaposlila — ji pomagam. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana 7899 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kolportazi 5 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Unionov dvojni praznik Letos pivovarna Union praznuje 115-letnico obstoja — Tri zlate in dve srebrr i medalji za njihove izdelke na letošnjem svetovnem ocenjevanju piva v Parizu — Novost na trgu malo pivo Union GRAND — Letos bodo napolnili 160 milijonov steklenic piva — Izvoz tudi v Avstrijo in ZDA — Bo leta 1982 mednarodno ocenjevanje piva v Jugoslaviji? nova proizvoda: doma bodo zdaj proizvajali utekočinjeni in ustekleničeni ogljikov dvokis, poleg tega pa bodo letno pridelali Se okrog 300 ton pivskega kvasa, ki gre zdaj v kanale, da se ga pa odlično uporabiti kot dodatek cedeviti, cedemonti in za živilsko krmo. Tudi plinovod bodo imeli drugo leto in tako pri njih ne bo nobenega onesnaževanja okolja več. Praznovanje 115-letnice obstoja podjetja je sicer letos, kajti brata Kosler sta v Šiški temelje današnji pivovarni položila leta 1864, toda radi bi dodali še nove investicije in praznovali vse skupaj drugo leto. Pripravili bi radi nekakšen »ljubljanski oktoberfest«. Po vinskem sejmu naj bi bil. Takrat bodo tudi »odprti dnevi Uniona, ko bodo Ljubljančani in okoličani lahko pokusili njihovo pivo kar izpod pipe v proizvodnji. Seveda imajo svoje probleme tudi v Unionu. Cene pivu SO ZSITirZI«jSnS, davki visoki in akumulacijska sposobnost se je zadnje čase v naši pivovarski industriji začela zmanjševati. Računajo pa, da bodo še povečali produktivnost, pa tudi kvaliteto. Vse delajo iz domačih surovin in rezultati so letos kar ohrabrujoči. Občina Šiška jim je za gospodarske dosežke letos dala posebno priznanje. D. Dolenc Vso pravico imajo delavci ljubljanskega Uniona do poštenega praznovanja. 115 let tradicije pivovarne ni kar tak tako in 5 medalj pri enem samem ocenjevanju tudi ne. In to na svetovni razstavi v Parizu! Se pravi, da varimo in pijemo res dobro pivo, če ti dajo zanj tako visoka priznanja v konkurenci 562 vrst piva, in so med njimi tudi tista, ki so v svetu že dolgo najbolj cenjena. Predstavniki Uniona so na svetovni razstavi v Parizu vprašali predstavnike mednarodnega komiteja, če bi bilo možno, da bi bila kdaj ta razstava v Jugoslaviji, pa so jim odvrnili, da je čisto mogoče, saj je Jugoslavija zdaj že daleč poznana po svojih odličnih pivih, sploh pa po sadnih sokovih. »Samo, da pridete z enim vaiih sadnih sokov na ocenjevanje, £e imate zlato medaljo v rokah,« so se pošalili. In prav možno je, da bo svetovna razstava in ocenjevanje leta 1982 pri nas. Pred 18 leti je bil v Bruslju ustanovljen mednarodni komite, ki je sklenil, da bo prirejal vsako leto ocenjevanje prehrambenih izdelkov široke potrošnje v raznih predelih sve'a. Sem sodi tudi pivo. Prvo ocenjevanje je bilo v Bruslju, potem pa se je selilo po svetu. Tako je bilo lani v Ženevi, letos v Parizu, prihodnje leto bo na Dunaju, za 20-letnico obstoja tega mednarodnega komiteja pa bo spet v Bruslju. Pivo ocenjujejo po zunanjem videzu — barvi, penah, CO2, svoje mnenje dajo strokovnjaki za okus in tudi estetski videz steklenice je pomemben. Piva se ločijo po tehnološkem procesu proizvodnje. Kvaliteta nagrajenih piv se iz leta v leto veča in najboljša vse bolj izstopajo. Lani je ljubljanski Union odnesel tri medalje, letos pa že pet. Zlato medaljo so dobili za novo pivo s 14 odstotki alkohola, LEZAK imenovano, za naravni hmeljni napitek UNI in za novo, 12-odštotno Union GRAND pivo, ki bo stekleničeno v mali, nepovratni embalaži, 0,33 litra. Srebro pa so dobili za 12-odstotno Union belo pivo in 16-odstotno črno pivo BOK. Nova odlikovanja in nove kvalitete bodo našemu Unionu zagotovo omogočile še močnejši prodor na trg, posebej še v izvoz, s katerim so tudi začeli. Računajo, da bodo letos izvozili 6 milijonov steklenic, od tega jih bo šlo, kljub ostri konkurenci, kar štiri milijone in pol v Avstrijo, na Dunaj, kjer ima Union skupaj z Radensko lastno skladišče. Prvič so tudi v Združenih državah Amerike s poskusno količino pol milijona steklenic. Največ izvoza pričakujejo od novega Union GRAND piva v mali steklenici, ki je pripraven za skladiščenje in prodajo na ladjah, avion ih, vlakih. Tudi zaradi njegove kvalitete so tu optimistični. Iz najboljšega slada je izdelan, iz izbranega hmelja in ječmena. Proizvodnja piva je pri Unionu vsa leta strmo rasla. Medtem ko so leta 1961 beležili še 118 hektolitrov piva, so ga leta 1971 proizvedli že 579 hektolitrov in lani že kar 761 hektolitrov, kar je zneslo okroglo 150 milijonov steklenic. Za letos računajo, da bodo napolnili in prodali 160 milijonov steklenic piva. Njihovo prodajno področje je Slovenija, Istra in Dalmacija. Vse kaže, da imamo pivo vse raje, vse večje povpraševanje je po njem in prav te težnje so delavce Uniona napotile k novim investicijam. Sodelujejo z novo pivovarno v Buzetu, kateri so (prvi v Jugoslaviji!) posodili svojo tehnologijo, prihodnje leto pa načrtujejo nove investicije doma. Zgradili bodo nov blok za fermentacijo z avtomatskim sistemom. Sto sedemdeset milijonov bo stala investicija, z njo pa bodo dobili tudi dva V vsak dom gasilni aparat SKOFJA LOKA — Občinska požarna skupnost in občinska gasilska zveza Skofja Loka sta pobudnici obsežne akcije v škofjeloški občini pod geslom »V vsako hišo gasilni aparat«. Akcija se pričenja danes, v petek, in bo zaključena ob koncu oktobra, ko bo ob tednu požarne varnosti demonstracija uporabe gasilnih aparatov. Razlog za tovrstno akcijo, pravijo na občinski požarni skupnosti, je vse večje število požarov predvsem v odročnih krajih. Gasilci bodo v dneh do konca oktobra obiskali vsa gospodinjstva v škofjeloški občini in jim ponudili ročni gasilni aparat »S« 9 za gašenje začetnih požarov. Devet kilogramov gasilnega prahu v aparatu gasi osemnajst sekund prostornino devetih kubičnih metrov. Domet curka je štiri metre. Aparat je primeren za gašenje električnih naprav in instalacij, plina in plinskih naprav, bencina, olja, masti, lesa, plastike, tekstila, osebnih ter drugih vozil. Najpogostejša vzroka požarov sta malomarnost in neprevidnost. V stanovanjskih zgradbah in stanovanjih si ognjeni zublji podajajo roko z neizklopljenimi električnimi aparati, z likalni-kom, kuhalnikom, s pokvarjenimi plinskimi napravami, zakrpa-nimi varovalkami, z nepazljivostjo kadilcev. Nevarnost požara preti dobesedno na vsakem koraku, zato v škofjeloški občini pričakujejo, da bodo gospodinjstva ugodno sprejela akcijo »V vaako hišo gasilni aparat«. S tem bo tudi bližajoča se akcija Nič nas ne sme presenetiti dobila trajnejši značaj, ročni gasilni aparat v vaakem domu pa bo prispeval k večji požarni varnosti in samozaščiti v škofjeloški občini. G. Z. •a *8 POTRPEŽLJIVI KUPCI Kranj — Pa smo res od vraga, z vsem sprijaznjeni in potrpežljivi na Gorenjskem, v Kranju in drugod. Kot putke-tutke prikimamo, kadar nam trgovec zabrusi, da bomo morali pač še mesec dni počakati, če hočemo, da nam reklamirane nove, že poškodovane in odlimane podplate na čevljih v tovarni popravijo. Če le straho-ma zinemo, kaj naj bi ta mesec, ko bodo čevlji v veličastno dolgem popravilu, nosili in če le rahlo namignemo, da bomo morali po Kranju najbrž bosi, je že ogenj v trgovčevi hiši. .. Pa lepo po vrsti. Naša bralka je kupila v prodajalni v Globusu otroške čeveljčke številka 23. Vsi, ki imajo otroke, vedo, da so le malo cenejši od številke 40; zatorej je tudi ona morala odšteti za čevlje precejšnjo vsoto. Ni lahko, še posebno, če se spomnimo, da jih bo otrok nosil kvečjemu do spomladi ali še naslednjo pomlad; potem bodo pretesni. A njen otrok je čeveljčke tržiškega Peka, v Cicibanovi izdelavi, nosil le en samcat dan, potem so se odlimali. Vrnila se je v trgovino, prepričana, da jih lahko takoj zamenja, saj je čevlje kupila zato, ker jih otrok potrebuje in ker jih bo nosil. »Mesec dni«, je bil nedvoumen odgovor, pač rok, ki ga po stavijo za vsak poškodovani čevelj, ki ga kupec prinese v re klamacijo. Čudila se je in se še vedno čudi, ugovarjala je, da čeveljčke potrebuje zdaj in nemu doma, a zaman. Čevlji naj bi bili mesec dni v popravilu, šele potem jih lahko prevzame. Naj za ta čas kupi otroku nove? Naj čaka mesec dni in naj otrok hodi v copatah? Ni jih dala na dolgo pot do tržiške popravljalnice. Vzela jih je nazaj domov ter sama vzela lepilo. Pa pravi zdaj, da morda ne bi bila tako jezna in razburjena, ko bi že v sami trgovini naletela na lepši odnos, na lepše besede ali vsaj opravičilo, da je pač mesec dni rok popravila in da pač tako je. Pa je dobila le odrezav odgovor, kar jo je še bolj razjezilo kot očitno dolg in predolg postopek tržiškega Peka. Pravzaprav ima čisto prav. Po trpežljivi smo, z vsem se sprijaznimo, vse potrpimo. Čevlji — tudi otroški — niso poceni, še huje pa je, da moramo čevlje, ki jim odpadejo podplati, čakati po mesec dni. Marsikdo se obrne in jih od nese kar sam k čevljarju in na lastne stroške, zdi pa se mi, da bi bilo prav, ko bi Peko vsaj polovi co skrajšal svoj popravljalni čas; če zaradi drugega ne, bi bilo pri-poročjivo vsaj zaradi lastne re klame in ugleda. Navsezadnje le ni kupec kriv, če kupi čevlje, ki bodo zazijali ob prvem nalivu ... Plaketa Bojanu Križaju TRŽIČ - V sredo popoldne je predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris izročil Bojanu Križaju srebrno plaketo mesta Tržič, ki ao mu jo ob letošnjem občinskem prazniku dodelili na slavnostni seji vseh zborov skupščine kot najboljšemu jugoslovanskemu alpakemu smučarju vseh časov. V predlanski smucmrtki zoni je bil Bojan Krihj, najsti v svetovnem absolutni balkanski ter 1 ni prvak v slalomu in lomu. V minuli sezoni dokazal, da sodi med ujh#| na svetu. vrttvSju j*. medaljo v veleslalomu, najeto mesto v slalom« ta' v skupni u v rs ti ti vi tekne« nja za svetovni pokal mat* na odlično osmo mesto, h* tega je ponovno osvojil u# državnega prvaka v in veleslalomu ter doaaaitl sto pomembnih rezultata«' velikih mednarodnih tekal vanjih. (H. J.) - Foto: F V; dan Švicarski pedagogi gostje Gorenjski Kranj — Uspeh lanskega prvega študijskega obiska pedagoških in sindikalnih političnih delavcev iz nemško govorečega dela Švice, iz Basla, je presegel vsa pričakovanja. Gostje, ki so nekaj dni posvetili tudi Gorenjski, so bili navdušeni predvsem nad organizacijo in delom osnovne šole Helena Puhar v Kranju in celodnevne osnovne šole Josip Broz Tito v Predosljah. Pobudnik tega potovanja, predstojnik rektorata drugostopenjske šole v Baslu, je med pedagoškimi in napredno usmerjenimi političnimi delavci v tem delu Švice zbudil takšno zanimanje za našo ožjo domovino, za njene kulturne, zgodovinske in naravne vrednosti ter seveda za celotni vzgojnoizobraže-valni sistem, da je letos za podobno potovanje navdušil 26 kolegov. Na obisk, ki vsekakor pomeni nadaljnji člen v verigi vzpostavljanja stikov med deželama, bodo prišli danes zvečer. V ponedeljek se bodo odpeljali v Dražgoše, kjer jim bo pred spomenikom pripovedoval o junaških bojih naših borcev Ivo Jan, spoznali pa se bodo tudi z delom in življenjem v celodnevni šoli. V torek bodo obiskali Železarski izobraževalni center na Jesenicah, muzej v Begunjah in dolino Drage, v sredo pa celodnevno osnovno šolo v Predosljah in kmetijsko posestvo v Go-renjah. V četrtek si bodo ogledali osnovno šolo Helena Puhar v Kranju in kmetijsko zadrugo Sloga na Primskovem, kjer bo tudi kooperanti, medtem ko namenjen spoznavanju naW ženega dela. Obiskali bo*7" Savo in Iskro na Laborah DEŽURNI NOVIM tel.: 21 860 STOCKHOLM, 27.SI . Na »vedskem »o vojaške postaje zabeležile dve noti ski eksploziji atomskih__ bi preskusili v Sovjetski iv«t».4, v Združenih državah AacHkhl. ska jeimela mo* 5., ameriškaMi< nje po Richterjevi lestvici. SPLIT. 27. SKPTKMBEA - y| je danes begunjski ELAN ^ skovno konferenco, na 'rum t f tor tovarne Dane Vojsk ai^,, narje seznanil a proiivodaj«. | sredozemske športne igre »j mil prostore aa gmmaUg^flj tenis in dviganje utezi. V« 1 naprave so požele priin*^, njakov. SPLIT, 27. SEPTEMBRA dopoldne ao nase roko«*™-sredozemskih športnih igm .J razi le italijansko ekipa Z*^. rezultatom 31:7. Končni naa*V goslavija, 2. Španija, 3. Itafc*, VREME - Za konec tcat^J menarji obetajo sicer jtM 4 zjutraj pa meglo. Bo pafept«,* no. Nočne temperature bost ti',' stopinj, cea dan pa od u *> 1 Primorskem pa do M tovarniška prodajalna ODeteiic ____j vgmnudTI modno usnjeno in krzneno konfekcijo iz proizvodnega programa TRŽIČ