Po dobrem začetku počasnejša rast
čeprav bo šele februarsko sprejemanje zaključnih računov dalo dokončno podobo gospodarskih dosež-kov leta 1986, je na podlagi do sedaj razpoložljlvlh podatkov že mogoče potegniti sklep, da smo v Centru od gospodarske letine minulega leta dobili manj, kot smo se nadejali. Pravzaprav bi mogli kot edini nespornl uspeh šteti to, da nobena organizacija zdru-ženega dela ne bo izpisala zaključnega računa z rdečimi številkami.
Povedati kaže, da se je lansko leto začelo razmeroma dobro, saj smo takorekoč v vseh kazalnikih gospodarske dejavnosti dosegali solidne stopnje. Žal pa ie začetni zagon kmalu popustil. Se več. V gospodarskih rezultatih se je iz meseca v mesec izkazovalo vse večje zaostajanje za resolucijski-mi načrti in trditi smemo, da je za leto 1986 značilna stabilna težnja nazadovanja gospodarske rasti. Tako je na primer obseg industrij-ske proizvodnje lani upadel za šest odstotkov, čeprav so resolu-cijska predvidevanja omanjala enoodstotno rast. Vzrok za to gre pripisati večjemu izpadu proiz-vodnje v obeh tozdih KTL (za 10 odstotkov), kjer so imeli proble-me s prodajo svojih izdelkov na tuji trg, deloma pa so imeli opra-viti s posledicami prestrukturira-rya proizvodrge. Manjšo proiz-vodnjo so zabeležili tudi v Tiskar-ni Kresiji (za 20 odstotkov maiy), v Elektromedicini (za 3 odstotke maiy) in v Mesni industriji (za 3 odstotke manj).
Nič bolj zadovo^jni ne moremo
biti z dogajanji na področju bla-govne mervjave s tujino. Tu smo si zastavili za cilj 8-odstotno rast skupnega izvoza, vendar smo, po podatkih za 11 mesecev, dosegli le 2-odstotno rast,#ri čemer pa bo celoletni rezultat najbrž še slabši, saj je bil december izvozno zelo neuspešen mesec. Pač pa se je . nad pričakovanji okrepil uvoz, ki je v tem obdobju dosegel 22-od-stotno rast. Hkrati z neugodnimi izvozno-uvoznimi gibanji se je slabšalo tudi razmerje tned kon-vertibilno in klirinško blagovno menjavo.
V kakšnih razmerah je v letu 1986 poslovalo gospodarstvo, ozi-roma, kakšen je bil njegov polo-žaj, povedo veliko podatki o nje-govi reprodukcijski in akumula-cijski sposoUnosti. Kljub deklara-cijam o potrebi po razbremenje-vanju gospodarstva le-to slejko-prej razpolaga z vedno manjšim delom ustvaijene vrednosti. Tako podatki, ki sicer segajo le do kon-ca tretjega trimesečja, kažejo, da se je delež akumulacije v dohod-ku OZD zmaiyšal z 28,3 pdstotka
v primeijalnem obdobju leta 1985 na 25,8 odstotka v letošnjem letu. Do konca leta pa se je ta delež še nekoliko znižal. Pri tem povejmo, da je resolucija za leto 1986 dolo-čila ohranitev akumulacijske spo-sobnosti na ravni leta 1985.
V letu, ki je postreglo z doslej najvišjo stopnjo inflacije pri nas, so bili osebni dohodki tista eko-nomska kategonja, ki je najbolj svojeglavo ubirala svoja pota, ne meneč se za resolucijske oprede-litve in produkcijske učinke. Rast osebnih dohodkov je namreč v le-tu 1986 prerasla golo željo po sle-denji inflaciji. V naši občini so v enajstih mesecih porasli kar za
124 odstotkov, kar je več od infla-cije, ki je ocervjena na okoli 100 odstotkov. Glede na podatke o obsegu proizvodr\je in prodajnih učinkih pa je logično sklepati, da gre za rast osebnih dohodkov, ki nimajo pokritja v realni rasti do-hodka.
Ob naStevanju bojj ali maiy ne-. razveseljivi ugotovitev o gospo-darskih dosežkih y minulem letu, kaže vendarle pripomniti, da so se ob tem odvijali tudi nekateri pozitivni procesi. Zlasti se kot uspešna kaže večina procesov prestrukturiranja proizvodnih programov industrijskih delov-nih organizacij. Te so se s svojo ponudbo novih izdelkov že uspešno vkJjučile v izvoz.
Janez Kukovica