\ URADNI VESTNIK OBČIN: CERKNICA • GROSUPLJE • HRASTNIK • LITIJA • LJUBLJANA — BEŽIGRAD • CENTER • MOSTE-POLJE • SISKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, is. januarja iobg leto xiii, st. 3 MESTNI SVET Osnutek finančnega načrta mesta Ljubljane za 1966. leto Ljubljana je leta 1963 združeval^ del (11,5 odst.) celotnih proračunskih dohodkov občin. Ker se je funkcija mestnega sveta omejevala samo na »skupne mestne zadeve«, se je v letih 1964 in 1965 preizkusil način združevanja le tistega dela občinskih dohodkov, ki se ustvarjajo na ob-”l0Vu mesta. Dohodki te vrste pa se ne dajo točno ugotoviti in se je ta način sprevrgel v prosto dogovarjanje ter se je kompromitiral. Gospodarska reforma je povzročila nova proučevanja sistema komu-samouprave na območju večjih mest, predvsem pa seveda prouče-dnje ustreznega financiranja mestnih nalog. Ker je z noveliranim zako-°”? ® mestih, ki so razdeljena na občine, dobil mestni svet tudi naloge medobčinskega značaja in bi uvajanje dveh mehanizmov financiranja — za 'testne in medobčnsite zadeve — le povečevalo administracijo, je mestni et proučil novo ustrezno obliko Združevanja dohodkov občin na ravni ineSta' Pr?spevek iz dohodka, ki je neposreden izraz produktivnosti dela Prevaja osebni dohodek iz osebne v družbeno potrošnjo, naj bi bil ki neodtujljiv. Le davki (to so predvsem oblike prometnega davka± valn p°?ledica objektivnih pogojev ter položaja mesta, kot nakupo-tijih? x.red*^° bivšega območja, in katerih pretežno zajemanje v osred-bod°aCln* us*varia prevelika nesorazmerja v materialni osnovi občin, naj ravni prcdmet združevanja sredstev na ravni mesta in na medobčinski trorn^00' na^ bila predmet združevanja le sredstva iz naslova snet t trl^0a dav^a od prodaje blaga na drobno, ki ga poslej določa mestni občin*m n9^boli zaostruje nesorazmerja med dohodki osrednje in ostalih da n s °il nefPreiemliiv, ker bi tako daleč izravnal ta nesorazmerja, izvira’/1ja .o^ina ne bi mogla izpolnjevati svojih posebnih nalog, ki Drek0*in nfenc9a ‘najbolj mestnega položaja (osrednja občina bi izgubila o jo odstotkov svojih dohodkov, ostale pa od 3.3 do 9,6 odstotka), unntf*naloge, ki jih novelirani zakon o mestih poverja mestu, kat Prt sPrem(ymbc v delitvi dohodka med republiko in občinami, po jard -0 na lanskoletno povprečje; — sredstva za sklad skupne porabe so planirana za sofinanciranje v nakupu stanovanj in strokovno izobraževanje delavcev v upravi; — za sklad opreme so predvidena razmeroma skromna sredstva za dopolnitev manjkajoče opreme in tehnično izboljšavo poslovanja uprave; — v režijskih stroških so zajeta sredstva, s katerimi razpolaga uprava za tekoče vzdrževanje — najemnino pisarniških prostorov uprave in predsedstva, za informacije, ki naj pripomorejo k javnosti dela mestnega sveta (objave, vabila, pozivi, razglasi itd.), pisarniški material, potne stroške, prevoze in podobno. Upravni izdatki so zaradi povečane dejavnosti mestnega sveta načrtovani za leto 1966 v ustrezno višjem obsegu. V razmerju do celokupnega zneska, predloženega v finančnem načrtu mesta, predstavljajo 4,44o/e. JI. URBANIZEM: 1. V načrtu prometnega sistema Ljubljane so predvidene naslednje študije, programi in projekti: —študija avto cest skozi Ljubljano, ki izvira iz problematike reševanja mestnega cestnega omrežja v okviru generalnega plana urbanističnega razvoja Ljubljane, program vodenja avto ceste »Bratstvo in enotnost« skozi mesto ter hkratne potrebe za izdelavo celotnega sistema prometnega cestnega omrežja na območju mesta; — študija tovornega prometa z ozirom na parkirna mesta, servise, počivališča in drugo na območju mesta, oziroma ljubljanskih vpadnic. Taka študija je potrebna zaradi vse večjega tovornega prometa, ki poteka skozi mesto; — projekti, ki vsebujejo grad-beno-operativnd in prometne rešitve ter priprave za semaforizacijo križišč na Trgu MDB — Tržaška cesta, Jadranska cesta in Trnovo; — krmilni programi za novo se* maforsko centralo; — program perspektivne izgradnje semaforskega omrežja. Načrt prometnega sistema bo upoštevajoč vse študije, napravljene v zvezi s primarnim in sekundarnim cestnim sistemom na območju mesta s kombinacijo avto cest, ki bodo potekale skozi mesto, nakazal perspektivno rešitev razvoja do leta 1000. 2. V postavki analize, študije in la tečaji so zajeta naslednja dela: — izdelava urbanističnih mikro-okacijskih pogojev v prometnem /ožlu — prometni terminal (avto-)usni promet, parkiranje, taksi služ->a, javni mestni promet in terciarne ieja vnesti); — programska zazidalna obdelava >bmočja Jame ob Vilharjevi cesti z mvezavo na prometni vozel; — obdelava programa ozelenitve la celotnem mestnem območju; — program obdelave Titove ceste, >rogram ozelenitve, ulični prikaz ob-I el a ve Titove ceste, program ozele-litve, ulični prikaz ter arhitekton-ka in statična obdelava podhodov; — urbanistična in gradbeno-tch-lična ter prometna obdelava Pre-ernove ceste. 3. Meritve za osnovno nivclman- ' sko omrežje v Ljubljani bo Zavod 1 za izmero in kataster zemljišč na-J daljeval na barjanskem predelu, v • Stanežičah, Mednem in Črnučah. Z dokončanjem teh del bo izmerjena in izračunana celotna nivelmanska I, mreža na mestnem območju. m. KOMUNALNO GOSPODAR- f STVO: 1. Nega pafkovih gozdov: parkovni j gozdovi zavzemajo 5552 ha površine (12°/o v družbeni in 88®/o v zaseb- I ni lasti) in tvorijo z mestnim nase- ■! ljem ubrano celoto. Zaradi tega so j jih skupščine občin proglasile za i gozdove s posebnim namenom, kar izključuje njihovo gospodarsko izkoriščanje. Parkovne gozdove vzdržuje j komunalno podjetje »Rast«, ki upo-j rablja sredstva za obnoVo ogolelih površin, nego nasadov in varstvo ter j vzdrževanje komuhikacij. Poleg tega ’ opravlja določene pristojnosti tudi na 13.460 ha izvengozinih površin na območju mesta. V predloženem znesku so predvidena tudi sredstva za nadaljnje urejanje pobočja Ljubljanskega gradu. Sredstva so plani-J rana v okviru lani odobrenih zneskov. Zaradi povečanja cen storitev j podjetja »Rast« pa bo obseg dol V letu 1966 vsekakor okrnjen. 2. Za vzdrževanje zoološkega vrta se predlaga povečanje stredstev le za 12,000 novih dinarjev. To povečanje je spričo zahteve le delno in bo delovna organizacija morala po-. kriti razliko z zvišanjem cen svojih storitev. Lastni dohodek zoološkega, vrta bo v letu 1966 54.000 novih dinarjev. 3. Za vzdrževanje grobov NOB (grobišče talcev, spominski park na Zalah idr.) je planirano v višini lanskoletnih stredstev. 4. Za dekoracijo mesta so spričo odlokov o zunanjem izgledu mesta, ki jih vsebuje tovrstna zbirka, predvidena sredstva v manjšem obsegu.; Ta bodo uporabljena samo za posebne priložnosti, in sicer -r.a okiti- i sitev v času svetovnega prvenstva v hokeju, kar zahteva znatna sredstva* in ob raznih proslavah. 5. Prispevek za vzdrževanje zapornic na Ljubljanici in Gruberje-: vem kanalu je predlagan v lanskoletnem znesku. To je stara obveznost mesta, prevzeta od skupščihe od-": pravljenega okraja Ljubljana. 6. Od leta 1962 do 1965 je v Ljubljani opremljeno s semaforskimi na-^ ’ pravami 15 križišč in prehod za pešce na Tržaški cesti. Vzdrževanje omenjenih semaforskih naprav, centrale in svetlobnih prometnili zna-kot ter zamenjava pregorelih žarnic, kar opravlja komunalno podjetje »Javna razsvetljava«, zahteva znatna sredstvi katerih obseg pa kljub temu za leto 1966 ni spremenjen. 7. Za delovanje mestne prometne službe so za leto 1966 zahtevana znatno večja sredstva. Ta so pred-" lagana z namenom, da se na kri-žiščih zagotovi večja varnost, posebno v času prometnih konic in turistične sezone, kar nujno zahtevo okrepitev prometne milice. Sredstva Iz te postavke bodo porabljena z® osebne dohodke, oziroma honorarje prometnih miličnikov-študentov, del'j no pa za posebno službeno obleko, j 8. V letu 1966 bo treba nujno vsa važnejša križišča opremiti s svetlob' nimi kažipoti ter smernimi tablami-Hkrati pa je predvidena tudi šema' forizacija prometno perečega križi' šča na Trgu MDB. Po urbanistiČ' ■ nem načrtu je v končni izgradnji primarne cestne mreže predvidena opre mi te v še večjega števila križišč : s semaforskimi napravami. Vcndaf pa bo zmogljivost obstoječe centrale —> ; GLASNIK A , za krmljenje križišč polno izkorišče-[■na že letos. Zaradi tega se predlaga . j t^kup nove centrale za koordinira-r delovanje križišč VSA 500 LO-^ RENZ z zmogljivostjo večjega števna križišč in možnostjo takojšnjega priključka dodatnih. Izgradnja centrale je predlagana v fazah vzporedno z izgradnjo cestne mre-'zc ™ rastočo prometno obremenitvi-Jo. Od planiranih sredstev je predvideno za kažipote 123.000 novih di-c®za semaforizacijo Trga MDB «0.000 novih dinarjev in za prvi porok k izgradnji centrale 217.000 i novih dinarjev. Sredstva v postavki za študije, nalize in proučevanja na področju ,t°m.u,nalneSa gospodarstva in stano-t njske politike so letos prvič pla-P° sedaj je ta sredstva za-' s avljal mestni sklad za komunal-d ‘Zgradnjo. Ob ukinitvi tega skla-dni V* X6 treba nujno zagotoviti vsaj ; ’ S1 ®dstev za sofinanciranje te de-dpir °st! ob sodelovanju komunalnih delovnih organizacij. Iv- KULTURA IN PROSVETA: I ^u?trd arhiv arhivira in va-> onnvfP1.^0 gradivo. Poleg tega in l.udl razne analize, študije Povpr;atvStveno raziskovalna dela. lanskr inte sredstev v primerjavi z lzarSh tno .vsoto )e nujno, ker je teklem p,renizkih prejemkov v pre-vi" *f^u, zaPustilo zavod nekaj jih š» ®tr°k°vnih uslužbencev, ki rnostitiDl bl° mozno v celoti nado- Drir,;Hnjubl.janskc Poletne kulturne n-i n,.„Ve (zavod »Festival«) imajo letniPwi8r*,ilu za leto 1966 IV- balo*, b=e?ale7 ?a katerem bo sode-ansamvfi tujlb in 5 domačih baletnih ni<* c, ) ■ Razgovori za sodelova- »>st-in- z ansamblom teatra s"s^i^v Dančenko« iz Moskve in reit.. sl‘ državnega baleta iz Buka-Od 20, julija do konca av-dr a ,Pa 80 predvidene operne in kW ®ve. Predstave ter nastopi fol-niih in estradnih ansamblov. lorJ' Pionirski dom planira za leto gl<‘dali%eCdnji Program: Lutkovno novit«! • — 4 Premiere ter 12 pošlemu^ 1Z lanskega repertoarja — Ktnv n X obeb dvoranah 350 pred-z akadem6® t0ga Pr‘Pravlja skupaj mesečni1’1.0 za. ‘gralsko umetnost 6-1 bitev n m*enzivni tečaj za usposo-novih igralcev-lutkarjev. j njem il?Sko SledilišCe bo v letoš-I Skunno1 = upr!zor‘l° 6 premier. s ponovitvijo nekaterih del o 150 predstav, knjižnica skrbi sko vzgojo in mladine. Ima izposojeval- je “ t^novuvijo nekalt 1 terasnoza lp izobiazbn ,mf.v0 vzg°j° in splošne nlco . adine. Inia izposojeval- PoIce tna.niC0 ^ studijsko knjižnico. 1 delkih <"6,1 se. v omenjenih treh od-I otroke c^resa!51Zina,jo urc Pravljic za I Porovnr d 5, do.° lct. knjižne uganke, predavani!^knjigah, obiski pisateljev, nosti in d!s,vpodrot'ja kulture, zna-OdLl bcncga življenja, v svoiem J"- gla*ber*> vzgojo ima banov^ ok,v.lru Pevski zbor Cici-zbor ter ‘dektisv? mladinski pevski Programu fm Ski komorni zbor. V in sneman i!ma samostojen koncert vrsto H Za RTV' Pripravlja še jn ,trnmln(bXn°v VOkulnih ln vokalno ce ni/iih ltalnih Prireditev za učen-'eg & red°V osn°vnih ŠOL Po- Pelmatice itd rS ,n?tnt material- Prireditm, c " .ludi letos pripravlja na kateri mladih pevcev«, zborov te v!n!t°val.veČina Pevskih Likovni VS!j j '^Janških občin. Izvenšolsko °vvelek vodi m umerja od 5 do in ibk°Vno. vzg0j0 mladine grafiko in v- in Slccr v slikarstvo, ima 25 klparstvo' V programu Čaja za iii-a,LV tcr nadaljevanje te-ikovne pedagoge osemletk. Uvedel je likovne abonmaje, katerih se udeležuje 248 otrok. Poleg tega organizira razstave in predavanja o otroški likovni ustvarjalnosti. Oddelek za gledališko vzgojo opravlja svojo pedagoško dejavnost z organiziranjem otroških gledališčnih krožkov za srednješolce in vajence in »Študentskega gledališča« za viš-ješolce. Oddelek za filmsko vzgojo — mali kino z diafilmi in pripovedjo — uvaja otroke od 5 do 8 let v svet filma. Pionirsko filmsko gledališče organizira predavanja z razgovorom o filmu za posamezne starostne stopnje. Ima 3189 abonentov. Poleg tega ima še foto krožek in filmski krožek s 126 tečajniki ter seminar za prosvetne delavce. Oddelek za družbeno vzgojo organizira seminar za pedagoge družabne in plesne vzgoje (35 obiskovalcev). Organizira razne zabavne prireditve za otroke, mladino in odrasle ter 65 plesnih tečajev za mladino osnovnih in srednjih šol (ca. 4200 učencev). Mladinski kino predvaja ca. 60 celovečernih filmov na 550 predstavah, ki jih obišče ca. 85.000 gledalcev. V kinu »Pionir« planirajo 108 celovečernih filmov in 1460 predstav z 110.000 obiskovalci. Oba kinematografa krijeta izdatke z lastnimi dohodki. Festivalna dvorana ustvarja presežek ca. 9,000.000 dinarjev z organizacijo raznih plesnih in drugih zabavnih prireditev oz. z oddajo dvorane v najem. Predlagana sredstva za dejavnost Pionirskega doma so za leto 1966 za 184.000 povih dinarjev manjša od lanskoletnih. Predvideno je, da Pionirski dom to zmanjšanje nadomesti z izločitvijo tistih dejavnosti, ki spadajo v redno šolsko vzgojo. 4. Za nadaljevanje arheoloških izkopavanj na Mirju, ki jih opravlja mestni muzej, za leto 1966 niso predvidena posebna sredstva. 5. BIO — v letošnjem letu bo organizirana II. razstava industrijskega oblikovanja v Ljubljani. Po sporazumu med republiško gospodarsko zbornico in mestnim svetom prispevata k stroškom organizacije razstave oba enaka deleža. Znesek 100.000 dinarjev, oziroma 200.000 novih dinarjev skupno z zbornico predstavlja ca. eno tretjino stroškov. Sekretariat BIO bo razliko potrebnih sredstev zahteval pri tistih gospodarskih organizacijah, ki so za razvoj razstavljenih eksponatov zainteresirane. 6. Sredstva za javne informacije za leto 1066 niso planirana, ker mestni svet svoje informacije plačuje v obsegu naročil in izstavljenih računov. 7. Za godbo milice je predvideno financiranje storitev samo po pogodbi, oziroma po naročilu za razne nastope na prireditvah mestnega pomena (proslave, manifestacije, sprejemi itd.). 8. V preteklem letu je mestni svet s posebnim odlokom ustanovil nagrade mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture, ki se podeljujejo vsako leto. Ob prvi podelitvi v lanskem letu je bilo za celotno povojno obdobje podeljenih 27 nagrad. V letu 1966 pa bo to število znatno manjše. 9. V postavki odkupi umetniških del in storitve kulturnih hiš so predvidena sredstva za financiranje kulturnih prireditev mestnega pomena, zlasti tistih, nad katerimi mestni svet prevzema pokroviteljstvo. 10. V postavki novoletna jelka so predvidena sredstva za okrasitev mesta in pomoč ob prireditvah pred novoletnimi prazniki. 11. SNG — opero in dramo ter slovensko filharmonijo financirata republika in mestni svet v razmerju 50:50%>. Delež mestnega sveta za leto 1966 je v predlogu enak lanskemu, čeprav so zahteve znatno večje (10,043.000 za SNG in 2,830.000 novih dinarjev za Filharmonijo skupaj z republiko). Lastni dohodki SNG ostanejo isti. ker se cene vstopnic ne bodo zvišale. Filharmonija predvideva povečanje lastnih dohodkov za 50.000 novih dinarjev, ki jih bo dobila na račun zvišanja cen koncertnih abonmajev in vstopnic. Filharmonija je v svoj repertoar poleg renomiranih solistov vin dirigentov iz tujine uvrstila tudi znatno število domačih že renomiranih umetnikov in novih mladih umetnikov in debutantov. Umetniški program opere obsega 7 premier in 15 ponovitev, program drame pa 6 premier in 7 ponovitev del iz. lanskega repertoarja. V postavkah 12, 13, 14 in 15 so zajete mestne kulturne ustanove, katerih dejavnost je do sedaj v celoti financirala skupščina občine Center. Ker pa je dejavnost teh ustanov širšega pomena, je predvideno, da se tudi obveznost financiranja, poleg ostalih pravic in dolžnosti, prenese na mestni svet. 16. Sredstva za spomeniško varstvo so do sedaj planirale skupščine občin. Namenjena so predvsem za vzdrževanje kulturnih spomenikov in spomenikov NOB na območju mesta. V predlaganem znesk je zajeto tudi vzdrževanje zgodovinsko turističnega objekta »Magistrat«. 17. Financiranje koncertne direk-cijč prevzema od skupščine občine Center na podlagi dogovora mestni svet. IV. a. PROSLAVA 20-LETNICE OSVOBODITVE: Posebna sredstva v ta namen niso predvidena, čeprav se napoveduje za leto 1966 jubilejna proslava 25-letnice revolucije. V. TURIZEM: V okviru turistične propagande je predloženo, da se v leti 1966 izda: — trojezična izdaja zgodovine mesta Ljubljne z bogatim slikovnim materialom, namenjena zlasti slove-ski manjšini v zamejstvu; — manjši prospekt Ljubljane v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku z osnovnimi podatki o Ljubljani in ilustracijami najpomembnejših turističnih znamenitosti; — reportaža o Ljubljani v eko-nomsko-propagandni reviji »Eho«, s fotografijami in obsežnim tekstom o Ljubljani. VI. TELESNA KULTURA: 1. Zavod inž. S. Bloudka krije znaten del stroškov za vzdrževanje športnih objektov, zlasti športne hale z lastnimi sredstvi. Mestni svet sofinancira le vzdrževanje športnih, rekreacijskih dn parkovnih površin v športnem parku Tivoli, kopališča Ilirije ter centralnega nogometnega stadiona ob Titovi cesti, po dograditvi športne hale Tivoli pa tudi delno vzdrževanje tega objekta. Nujno je, da prevzame zavod v .svojo upravo tudi nekatere druge športne objekte mestnega pomena (npr. strelišče in skakalnico Mostec). To pa je še odprto vprašanje, ld ga bo mogoče rešiti le s prenosom športne stave na zavod. Planirana sredstva so predložena v lanskoletnem ob-svgu. w 2. Nagrade za posebne dosežke na področju telesne kulture so predvidene v okviru lanskoletnega zneska, zmanjšanega ob rebalansu. V predlaganem znesku so že upoštevana sredstva tudi za nogomet, vendar v istem obsegu kot lani. 3. Za tekmovanje »Po poteh partizanske Ljubljane« so planirana srailstva predvidena kot pomoč pri organizaciji in izvedbi te prireditve. 4. Za Aero-klub Ljubljana je predvidena nova postavka v znesku 60.000 novih dinarjev. Aeroklub je do sedaj financirala skupščina bivšega okraja Ljubljana. Nedvomno je to društvo, katerega dejavnost je pomembna za vso Ljubljano in ne samo za občino, kjer ima svoj sedež. 5. Za financiranje ali sofinanciranje pomembnih športnih prireditev v Ljubljani je planiran znesek 100.000 novih dinarjev. VII. PRESKRBA: Za delovanje centralnega zavoda za napredek gospodinjstva so planirana skromna sredstva, v okviru katerih bo zavod na potil agi pogodbe izdelal študijo s področja preskrbe mesta z osnovnimi živili. VIII. CIVILNA ZAŠČITA: Postavk za civilno zščito v dosedanjih finančnih načrtih mesta ni bilo. Štab za civilno zaščito je obstajal do L aprila 1965 pri skupščini bivšega okraja Ljubljana, ki je hkrati opravljal tudi naloge mestnega štaba. Sredstva za civilno zaščito je zagotavljala skupščina okraja iz svojega proračuna. Z odpravo okraja pa je mestni svet s svojim odlokom ustanovil mestni štab. Spričo tega mora zadeve civilne zaščite financirati mestni svet. 1. Organizacijski izdatki so planirani v okviru potreb za ugotovitev realnosti planov civilne zaščite, kar je moč ugotoviti z eno vajo mestnega štaba. 2. Sredstva za vzdrževanje objektov in naprav so potrebna za plačilo najemnine in vzdrževanje prečnih zvez, električnega toka, za vzdrževanje zvez in alarmnega sistema, sušenja prostorov zaradi vlage ter druga vzdrževalna dela na objektih. 3. Vzdrževanje naprav in objektov obsega potrebna sredstva za nakup novega invntarja in opreme v zakloniščih. 4. Javna zaklonišča sc^ za radi tega, ker nimajo razsvetljave in prezračevalnih naprav neuporabna za zaščito prebivalstva. V prvi fazi je treba nujno urediti sistem zračenja in zagotoviti delno razsvetljavo zaklonišč. IX. OBVEZNOSTI IN ANUITETE: 2. Stare anuitete se nanašajo na posojila, prevzeta pred leti od bivšega OLO Ljubljana. Ta posojila so bila uporabljena za gradnjo novinarskega doma, za delno kritje stroškov VII. kongresa ZICJ in za gradnjo športnih objektov pa območju vseh ljubljanskih občin. 3. Nove anuitete se nanašajo na investicije pri izgradnji semaforjev, dograditvi kompleksa »Rotovž-Grad« ter na investicije mestnih zavodov. Te bo mestni svet izplačal v dveh letih. 4. V postavki neporavnane obveznosti so zajete vse obveznosti iz leta 1965, ki jih mestni svet zaradi praznjenja računov občin v zadnjem dnevu lanskega leta ni mogel pravočasno izpolniti. 5. Mestni svet prevzema obveznost odplačila posojila KB za iz- 12 Gl ASN1I -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 gradnjo centralne pekarne v vrednosti 4,000.000 novih dinarjev. Posojilo je dano na 5 let, od katerih je bila ena anuiteta že izplačana, medtem ko odpade ostanek na naslednja štiri leta. S podjetjem »Žito« je sklenjena dolgoročna pogodba, po kateri prejema mestni svet v prihodnje letne anuitete v višini 160.000 novih dinarjev. Dolgoročno posojilno pogodbo bo treba nujno spremeniti v srednjeročno, čim bo za to dan pogoj glede finančne sposobnosti podjetja. 6. Za kritje poslovne izgube podjetja »Emona« v letu 1983 je sklenil mestni svet s KB posojilno pogodbo na znesek 366 milijonov starih dinarjev za dobo treh let. Od skupne' letne anuitete 1,220.000 novih dinarjev plačujeta mestni svet in podjetje Agrokombinat-Emona vsak polovico s tem, da bo delež, ki ga plačuje mestni svet od leta 1967 naprej v treh letnih obrokih povrnilo podjetje Agrokombinat mestnemu svetu. 7. Za financiranje izgradnje športne hale je odobrila KB posojilo v višini 1,429.000 starih dinarjev, od katerega pa še ni izkoriščen znesek 120,000.000 starih dinarjev. Poleg posojila pri KB obstaja še obveznost anuitet za posojilo splošne gospodarske banke v višini 100 milijonov starih dinarjev, katere je prejel in obračunal zavod inž. S. Bloudka kot prvotni investitor te gradnje. Posojilo KB je dano za dobo treh let, splošne gospodarske banke pa za 20 let. Predlog predvideva višino anuitet obeh posojil, pri čemer bo komunalna banka zaračunala še inter-kalarne obresti za čas od odobritve prvega posojila v znesku 600,000.000 starih dinarjev do plačila zadnjega zneska iz skupnega posojila 1 milijarde 429,000.000 starih dinarjev. X. NEGOSPODARSKE INVESTICIJE: Zaradi ukinitve mestnega sklada za komunalno izgradnjo ni predvi- dena v osnutku finančnega načrta mesta posebna postavka. Obveznosti iz tega naslova so prenesene v postavko IX — obveznosti in anuitete. XI. SKUPNE medobčinske SLUŽBE: V tej postavki je zajeto financiranje samo nekaterih služb, ki po zakonu o mestih, ki so razdeljena na občine, gredo v pristojnost mestnega sveta. 1. Planirano je financiranje združene uprave za notranje zadeve občinskih skupščin Ljubljane. Na podlagi preverjenja v ljubljanskih občinah je ugotovljeno, da so skupščine občin za delovanje svojih upravnih organov za notranje zadeve realizirale v letu 1965 176,126.000 starih dinarjev. V predlogu za leto 1966 je predlagano za združeno upravo za notranje zadeve 1,588.510 novih dinarjev, kar spričo podražitev preo, stvalja vendar pocenitev te službe1 2. Sredstva za poklicno gasilsk brigado so plaiyrana v lanskoleV nertt znesku. Po predlogu gasilski brigade je za njeno dejavnost * leto 1966 potrebno 2,088.170 novi! dinarjev. Od tega naj mestni sve; financira le določen del, medtem k ostalo odpade na zunanje občine, ni dohodek iz servisne dejavnosti in m sredstva iz gasilskega sklada. 3. Sredstva za delovanje Zavod* za cene so nižja od preteklega leta kar je doseženo z zmanjšanjem šte-vila pri zavodu zaposlenih delavcev XII. OPERATIVNA REZERVA: Glede na izkušnje iz minulih k in glede na znatno povečana predvidena sredstva za kritje izdatkov J letu 1966 je nujno, da se zagotovf potrebna sredstva kot rezervo z-kritje nepredvidenih in dodatnih p» treb. OBČINSKE SKUPŠČINE ra delovnih skupnosti, dne 29. decembra 1965 sprejela ODLOČBO o ugotovitvi povprečnih letnil} kosmatih osebnih dohodkov, ki sd podlaga za določitev prispevnih osnov za zavezance od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev v letu 1966 I. Ugotavlja se, da letni kosmati dohodek delavcev, na podlagi katerega se bo določala pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov iz osebnih dohodkov od obrtnih dejavnosti, maša: Letni kosmati osebni dohodek delavcev Dejavnost visoko- kvalificirani kvalificirani 1. predelovanje nekovin 1,352.000 1,091.000 2. predelovanje kovin: a. kotlarstvo, kovinsko strugarstvo, kovinsko pasarstvo, strojno ključavničarstvo, avtomehanika, kovinostiskarstvo 1,857.000 1,486.000 b. galvanizerstvo, orodjarstvo, prezicna mehanika in optični instrumenti, preciz-, na mehanika za pisalne stroje in livarstvo 2,105.000 1,684.000 c. ostale kovinske dejavnosti 1,610.000 1,288.000 3. elektro stroka 2,105.000 1,684.000 4. kemična stroka 1,733.000 1,386.000 5 lesna stroka: a. mizarstvo, lesno modelarstvo, kalupar-stvo, tapetništvo in dekoraterstvo 1,486.000 1,189.000 b. ostale dejavnosti 1,238.000 991.000 6. papirna stroka 1,112.000 889.000 7. tekstilna stroka 1,112.000 889.000 8. usnjarska stroka 1,238.000 991.000 9. izdelovanje gumijastih izdelkov 1,238.000 991.000 10. živilska stroka 991.000 794.000 11. tiskarne in knjigoveznice 1,238.000 991.000 12. izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: a. filigranstvo, umetno kovaštvo, graver-stvo, pečarstvo, izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov 2,105.000 1,684.000 b. zlatarstvo 1,857.000 1,486.000 c. izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol 1,981.000 1,663.000 d. ostale dejavnosti 1,352.000 1,091.000 13. stavbna stroka 1,486.000 1,189.000" 14. osebne obrtne in druge storitve: a. moško frizerstvo 991.000 794.000 b. žensko frizerstvo 1,112.000 889.000 c. kozmetika obraza in telesa, aranžerstvo 1,733.000 1,386.000 d. optika 2,105.000 1,684.000 e. voznoličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 1,857.000 1,486.000 OBČINA LJUBLJANA. CENTER 22 Na podlagi 110. člena statuta občine Ljubljana-Center ter 81. in 87. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SRS, 37/64) je Skupščina občine Ljubljarta-Center na 53. skupni seji občinskega zbora in zbo- Dejavnost f. ostale osebne storitve 15. gostinstvo 16. avtoprevozništvo 17. avto taksi ji Letni kosmati osebni dohodek delavcev visokokvalificirani kvalificira® 1.486.000 1,189.000 1.733.000 1,386.000 2.105.000 1,684.000 1.238.000 991.000 II Letni kosmati osebni dohodek delavca oziroma uslužbenca, na podla?1 katerega se bo določila osnova za prispevek od intelektualnih storite'1 maša: Letni kosmati oseb® Intelektualne storitve dohodek delavca 1. odvetniki, zdravnika, dentisti 2,105.000 2. ostali poklici 1,386.000 Ilf. ' Osnove, določene s to odločbo, veljajo za odmero prispevkov iz oseb rtih dohodkov za leto 1966. IV. Ta odločba velja od dneva objave v 1. januarja 1966. Številka: 420-158/65 Datum: 10. decembra 1965 v Glasniku, uporablja pa se ^ Predsednik skupščine občine Ljubljana-Centef inž. Drago Lipič 1. r. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine občine Ljubljana-Center na podlagi 43. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Ur. list SFRJ, št. 7/65) in 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. I. SRS, št. 20/65), v soglasju s skupščino občine Ljub-ljana-Moste-Polje in skupščino občine Litija-ter na podlagi pooblastila skupščine občine Ljubljana-Center z dne 18. novembra 1965 RAZPISUJE tri prosta mesta sodnikov občinskega sodišča Ljubljana I v Ljubljani Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnika, naj se priglasijo komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skupščine občine Ljubljana-Centc* Lundrovo nabrežje 2, ,v 30 dneh P1 objavi razpisa. Štev.: 021-26/65. Datum: 12. januarja 1966. Komisija za volitve, imenovanj® in kadrovska vprašanja skupščine občine Ljubljana-Cent'1 VSEBINA Osnutek finančnega načrta mesta ljane za 1. 1966 22 Odločba o ugotovitvi povprečnih ^ nlh kosmatih osebnih dohodkov, ki * podlaga za določitev prispevnih oso0 za zavezance od obrtnih in drugih spodarsklh dejavnosti ter IntelekU*® nlh storitev v 1. 1966 občine Ljublj»n* Center Razpis prostih mest sodnikov ob<*^ skega sodišča Ljubljana I v Ljubiji