diaslfo Udruženja Jugosfov. Utfteljstva. — Feverjenfšfvo Ljubljana. Vse spise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati fr*nko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40'— K pol leta . . . 20 — „ četrt leta . . . . 10"— „ posamezna številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/ffl. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Obvezna konsumna društva za državne uradnike v Jugoslaviji. Sedemnajst tisoč vsega državnega uradništva v Jugoslaviji tvori učiteljstvo. Pri zadnjih oogaianiih za povišanje drsgniiskih do ki a d vsemu državnemu uradništvu se ie zopet noiavila ideja, da bi se državnemu uradništvu namesto povišanih doklad daiala raie živila, obleko ter drr.ee živlicniske potrebščine v naravi. Ideja ni slaba in tudi ne nova! Prepričani pa smo. da ie niso v Beograd zanesle in zahtevale nie realizacijo (vsai v tei obliki ne kakor io namerava izvesti sedanja vlada!) uradniške organiza-ciie. amoak ie prei mogoče, da ie iniciativa za izvedbo v taki obliki izšla iz drugih krogov. Že v Avstriir se ie v času težkega po-iožaja državnega uradništva hotelo realizirati to idieio. a ker se ie uvidelo težko izvedbo tega vprašanja je država dala spt-va uradništvu raie četrtletne nabavne prispevke. da si prosto nabavi neobhodne potrebščine: pozneie ie ootom uradov dala na razpolago uradništvu ceneišo nabavo obutve in blaga iz državnih zalog in prav oroti .koncu ie država dala uradništvu v večfih centrih na razpolago Gospodarske fonde, s nomočio katerih nai bi se uradni-štvo medsebojno gospodarsko organizirale. nakupilo s pomočio teh fondov ceneie blago ter bi ga brez trgovskega dobička, no nižii ceni oddaialo državnim uradnikom. Upravo tega gospodarstva bi imelo uradništvo v svoiih rokah! Že takrat sm.o imeli do take samouprave velike predsodke, ker ie bilo že tedni verižništvo v cvetu in voinočasna ko-ruocita na oohodu. Takoi v prvih poiavih teh konsumni-ških organizacii se ip pokazala usodna napaka. da ie bil nakup blaga boli odvisen od orovizii jn gospodarskega obrata in dobička »podietia«. kakor od te?a. da se nudi č'anom čim ceneiša dobava neobhodno potrebnih živlieniskih potrebščin ter v to svrho odpravi vsako korupcijo in zmaniša č-mboli režiiske stroške. Vse polno na-stavllienoev ie bilo »neobhodno potrebnih« pri Obratu, tako da ie bilo režije več nego v kaki veletrgovini ki ie višala — mesto zmaniševala ceno pojrebščinam. Prvi av-striiski »uradniški konsumi« so postali šoe-kulafrivna podietna gotovega kro?a uradništva. ki ni imel čuta. da cnosoodari s turim denariem in uradniški konsumi so zgrešili svoi smoter: da niso skrbeli za čim zniža-if»šo ceno dobrega blaga svoiim članom, ampak so potom minimalne diference pod dnevno oeno skrbeli za to da bi oodiietie -dobro šlo« s oomočio odiemalcev — uradnikov. Danes hvalimo bosra da ni več teh ^uradniških konsumov«, ki hi sigurno slu-Zl'i za oddaio slabega blaga no \usokih cenah. verižnikom. ki bi uveljavili svoio šoe-kulacim na podlagi »plačevamia po obro-K'h«. na katero tako rado nasede uradništvo. Zadnie fonde teh uradniških konsumov 16 oosoravilo ob polomu Avstrije nemško '""adnišlvo ki ie imelo v Avstriji tudi prt ^s vodilna mpsta v svoiih rokah, in tako j ^di upravo teh fondov. Mi smo hodili kot miloščino po kaka »ceneiša živila« v te Uradniške konsume« — bili so voini časi! In še teh dobrot ie bilo deležno urad--;stvo samo v večiih mestih ker drugje. K,er ie bilo malo uradništva in še to raz- treseno in oddalieno. ie bila tudi ta ideja — neizvedljiva! Zato smo z malim veseliem soreieli vest iz Beograda, ki io ie razširil dopisni urad 24. oktobra in se glasi: »Komisija, ki io ie sestavil finančni minister da izdela naredbo o uradniških konsumnih zadrugah. ?e končala svoie delo. V prvi vrsti se ustanove lokalne kotv sumrte zadruge z delnicami, ki ne smelo biti maniše od 100 dinarjev. Vsaka zadruga mora imeti svoi rezervni zaklad, v katerega pride vsako leto 20% prebitka. Kar ostane, se razdeli med humanitarne ustanove ter se uporabi kot nagrada za člane uprave, za pokojninski zaklad zadruge itd. Kar še ostane, se vrne zsdnifi. Take zadruge sp lahko ustanovijo takrat kadar se glede tega sporazume nai-mani 10 oseb. Za ustanavlianie zadrug ni potrebno predhodno dovoliente. Več zadrug skunai tvori savez uradniških konsumnih zadrug, katerega središče mora biti v Beocradu. Savez se ustanovi z nai-mani tremi zadrugami. K savezu moreio pristopiti tudi one uradniške zadruge, ki so bije ustanovliene še preden ie ta naredba izšla in katere pismeno iziaviio da se bodo orilagodiile savezu v vseh točkah tekom treh let. Delnice za ustanovlienie saveza ne smeio biti maniše od 200 dinariev. Vsaka zadruga mora za vsakih sto svoiih članov plačati gotovo vsoto savezu. Kar se tiče glavnice, sestoji ta v glavnem iz delnic, katere plačujejo zadruge in iz 10% odbitka. ki ga bo država odvzela dragvnj-skim dokladam svojih nameščencev. Tako financiranje zadrug predvidevajo za pet let. Na ta način misliio pridobiti 8 do 10 miliiionov dinariev na leto. Finančni minister bo stavil zadrugam na razpolago tudi še, druga sredstva, ali vendar bp zadružni glavnici vriir dohodkov v splošnem denar Vatereira bodo sami uradniki in uslužbenci nlačevali za vzdrževanie svoiih zadrue. Sayez mora imeti tudii svoi rezervni zaklad, v katerega se bo vlagalo 50^ od prebitka. Naloga saveza ie vzdrževati konsumne zadriirm v državi ustanavljati j nove zadruge in vršiti revizije zadrug po ■ enkrat v dobi dveh let Pole^ tega mora i savez skrbeti za to. da dobavliia za svoie zadruge potrebščine in mora v to svrho ustanoviti delavnico za obleko obutev in . druge predmete. Savez ima nalogo, da radi svojih ciljev stopi v stik z drugimi savezi. Naredbe glede ustanavljanja konsumnih zadrug se ne razlikujejo od podatkov .n uredb v zakonu o zadrugah.« Priznamo, da ie to v veliki obliki za-mišlien načrt za gospodarsko osamosvojitev uradništva: orinoznavamo- da ie to velikopotezni načrt, c nomočio katerega bi se dalo preprečiti višanie cen bi sip. dale cene ustaliti in preprečiti umetna šnekula-ciia in vzdrževanie v i.sok h cen od strani orekupovalcev in trgovcev — če bi bili ti konsumii obsežno razpredeni no vsel državi in res na pravi zadružniški in solidni oodlavi oziroma upravi, ki bi imele zveze direktno s nroducenti: vendar predno se to more izvesti, ip še pn oogoi da država izda stroge in neovrgljive odredbe proti vsekaki koruociii naviiianiu cen In verlZm-štvu ter sama direktno pomaga zadrugam pri nabavi blaga. Dasi ie to važen problem ne samo za uradništvo samo. če bi se to izvedlo ampak tudi za državo samo in niene notranie pospodarsko-sociialne razmere vendar ne moremo prezreti napake, ki se ie napravila pri izdelavi tega načrta, da seie namreč to vprašanie presoialo samo z velikopoteznega stališča splošne koristi in ščitilo ugodno stanie zadrug, nri tem pa se ie računalo na brezpogojno požrtvovalnost uradništva v preveliki meri ni pa se pregledalo predloga s strani koristi in interesa uradnika, ki ga bo imel od zadruge neposredno. In od tega, kako bo uradništvo zadovoljno pri vinarjih z zadiruigo, je odvisen ugoden uspeh vse akcije. Država ¡joče orlsilltl vse uradništvo. | da oostaneio člani uradniških konsumov. V to svrho bo vsakemu uradniku odtegnila 10% dragintske doklade za zadrugo, poleg tega bo oa vsak uradnik moral plačat» 100 dinariev in predpisano vpisnino kot. delež zadrugi. Na ta način bo vsak državni uradnik moral Plačati na oodiagi sedaniih dra-giniiskih doklad novr.rečno 204 K za zadrugo mesečno. Uradnik bo orisilien nalagati svoi kapital v zadrugi, ker mu ga bo država odtegnila, neoziraie se na to ali bo doprinesel onih 204 K mesečno pri nakupu blaga v uradniški zadrugi ali ne bi morda izharal ceneie in dobil boliše blaeo. če nagimi blago pri trgovcu. To edino vprašaje ie rcerodaino za uradnika orl vstoou v zadrugo i.n ne — sila. To bo delalo nri marsikaterem uradniku predsodke do zaoočete akciie. Poleg tega izgleda ta oblika odtrgava-nia nekako ponesrečena in nasilna. Ze prejudic nekaterih sedanjih uradniških za dni" eta moralo nieni člani biti le oni. ki so člani uradniških društev, se nam zdi zelo nedemokratven in nasilen Posebne važnosti oa nastaia vprašan ie adnig nastala zaradi razdelitve či-s+p/ a d ob ¡¿'k a prebitka V rent oziru so moremo vseeno -siporr firi delavskih konsumnih društev. ki kljub koru.noiiain in zlorabam nudiio svoiim članom vendar še mnogo gospodarskih ugodnosti rekli bi skoro da se boli oziralo na koristi svoiih članov kakor dosedanje uradniške zadruge. Delavski konsumi razpolagalo oonai-več z blagom najrazličnejših vrst takore-Voe vseh vrst potrebščin: cena Te znatno nod dnevno ce?n enakovrstnih predmetov: delnice so obrestovan kapital z divi- ;Hxe ce na najBehe BHCHHe, r^e paflHHHKa pyna ;mate najiaie h Ty hexe nahii iivcnv. To hcto Bpe/m h 3a hocjiobg vMiiora KapaKTepa. CaBpeMeHO ;ipyniTBO hm a Jtanac orpoMaH Opoj npo^eenja y ko-jima cy 2KeiiP jnocjiene. Mel)y thm hocjio-| BHiia bikojk;kh h y omiire bacnhtankh no-1 cao 3ay3HMa bhaho mccto. IIlTa -'¡HilMH to? HiCHCKO IIHTaH>0 Ma y ko jo j ce (jopMH nojaBJbHBajio caMo je jejjaH ,ieo pa^nniKora nuraiba. jep caBpeMeHa iKPHa HPBeHCTBeHo naTH Kao pa/inn-; na. y TOMe norae;ty He pa3JiHKyje ce hh i no^omaj Hanie yMHTCJbHii,e. H 0Ha Kao CBaKa pa^HHua naTH h aeHa naTita HHje Ma.ua. Kojihiw 6ojioBa npHTHCKyjy Ayuiy thx cjia6hx 6nha pacTypeHHx no cejiHMa He caMO IIIvMa^iije Hero h ho cejiHMa Ma-fceflOHiije? Ko.ihko 6o.noBa noarph3ajy cpne thx c,ia(5nx fwha 6aqeHHX npeA Hore ra^ocTH jby^oke? Ko.jihko je npejKHBenHX COJIOBa OA H3pOAa JbyACKHX KOjHX HMa MdK h Me^y ynpaBHTojbHMa niKOJia, ripeAceAHH-n,HMa onuiTHHa, KMexoBUMa, hojihhhJckhm nacapHMa, cpecKHM Haie.iiiHUHMa. HaA-aOpHHHHMa niKOJICKHM, IHKOJICKHM HHCHeK- Topniia h mmihctphma IlpocBeTe? Kojihko 6ojio]?a Tpyjy AHtma oceha&a h jom Heoja-najie HAeajie niio thh.ajy ha A»y Ayuie thx CJiafinx Caha necTO nyia cTaBJbeHHx H3BaH aaKona h h3bah cbane nepe a* ta onha HMajy npaBO na jrhbot? Ko.ihko cojiobav j H TH fiOJIOBH MOpajy HMaTH H3^IHBa CBora it Mopajy HMaTH niiJta h CMHCJia cbo- i ra. CvMopHO nejio Aanainae yHHTejBHne h ; Ciopfien cTaB iben noc;reAHna cy xaKBora ! nojioawija. H iiHKa;ia ce cBe to imje mohio j „-remue niaHHh npe^ceAHHHa Te opranH3aHHje i r-bnua CaBKa PaAHieBuheBa HMa ra yseK a ano je pen o oopfieiiocTH ^yxa h AaBa&y oraopa ne^ahaMa jKHBora ry je :khb npn-Mep r-l)a Jelena IlBaHOBHhKa noAnpeAceA-HHua Te opraHH3aHHje. Romfie TOMe Map-JbHBOCT h Be'iHTV pa^JiiHBOCT ceKpeTapa opraHH3aHHje rocno^e KomaHHH h onja ore cTBopii.th CBe ihto BaM TpeOa Aa je^an noKpeT, Kojy iraa AocTojHe npeACTaBHHice CBoje, Kojn he My ziaTn CBe ihto My ce aara Moate. Hy niTa xohe Taj noKper? II,Hjb HaM je, Bejie Haw one y CBOMe nporaacy: 1. fla ynpyw^Mo y jeflHy tUHpony op-raHHsaMMjy CBe yHHTe/bHue m 33<5aBnn»e Kpan>eBCTBa C. X. C., Te fla yflpyweHOM CHaroM M0weM0 jase m bmlub yTMuaTH Ha npOCBeTHM M KOJITypHH pa3BHT3K yHHTe-ibMLia n 3ačaBMn>a Kao jaBHMx paflHMua. — 2. Aa paflHMO Ha 3aAo6MjaH>y npaBa cbojhx MnaHOBa y CMMcny h>hxobhx flyw-hoctm. — 3. fla yTHMeMO Ha npocseTHH m KynTypHH Hanpsfla« weHcncr noflMnaTKa, Kao n na 6y^eH>e weHe y ujhpokhm cnoje-BHMa HapoAa. — 4. fla paflnwo Ha jaMaity m onpwaBafby ApyrapcKHx Be3a M3Me1jy CBHjy y4HTen>Mi48 m 3a6aBnn>a, na h ysMTe-iba noAaHHK3-na Kpan>eBCTBa C. X. C. m ; fbMxoBHx opraHH3a>4Hja oe3 o63npa Ha Bepy. Kojihko CMHCJia y ose 4 TatKe? Pa3- j ehth Behy jjyxoBHy Kyrnypy koa y^HTe-JbHne! CaMO to na je Hatjeiia nojiyra ko-joM ce MHorn TepeTH c nyra yiciaibajy! 0 Aa je koa Hame ynHTeJbHHe bhhis AyxoBHe KyjiType, He ce Aenianajo Aa no kojh ynpaBHTeJt HiKOJie TpecKa hotom o naTOC npeA hjom, Koja My je y cBaKOMe liomeAy paBHa; Aa MHora oa anx AoneKyje hikoji-CKora HaA3opnHKa ca CTpaxoM, Hero 6h ra oieKHBajia cjioooaho h c npaBOM Tpa«H;ia homoKh oa H.era; Aa FjiaBim Oaocp ynn-TeJLCKora YApy^eiLa Ha IlpBOMe ynHTeJb-CKOMe KoHrpecy 6araTeJiHme VHHTeJLiiHy THMe ihto joj ne Aa hh jeAHO MecTo y paAy thx AaHa h He 6h vihtcjlh paAHKajiH upe-AJiajKyhH y cbojoj rpynn 3a Fji&bhh OA-Cop h rocno^Hny PaAHMeBHheBy mothbh-caji THMe, »ihto' je rocuo^Hna PaAHneBH-heBa Hspmhii paAHKaa oa MHornx yHH're-jta paAHKa.ia. jep yeeE rjiaca ea yMHTe.'Lii-Ma paAHKa,miMa.« Jla, Aa. CBe ce to He 6n Morao AecHTH h jom mhoto ihto urra hito je 3a Haray yiHTeJBHiry noHHaKaBajyhe. IloCTHliH OBO npBO 3HaHH iiaopviKaTH ce h cnpeMHTH 3a HHTt-aeKTyajHy h y on-mte HAejny 6op6y ca apymtbom h 6hth chiy^paH yvno6eAj;. Jep ko ce naopysKa :i CyAe cnpeMaH Aa thm opyaijeM pyKyje Taj je cnrypaH Aa Ao6nje npaBa npeMa av^ho-cthma cbojhm, h Taj je cnrypaH aa h Ha Apyrora yraie y npocBeTnoM h ayxobhom norjieAy h Aa ra Kpehe nanpeA- HaBeA^nH n^JbeBH one opraHH3an,Hje to h Tpaace. y to hme mh cpaamio n03apabjbam0 opraHH3anHjy hrtuhx kojierhhhua — a.nn HanoMiiH-eMO: ochhbdhse ob6 opraHH33MMje He Tpe6a aa 3hann HanyuiTatte ynmteibckor 1/Apy-wetba Hero janatoe CBora yTMMaja Ha h> y eMMeny cy36njattja CBMjy naww Koje HaM cepBHpa TfiaBHH Oa^op YnHTeibCKor YapY- )K6fbd " TpoinHTH CBojv cHary Ha npocBeTHH h ky.tityphh hanpeaak jsehckor noamjianta He y nenTproia Befe y cHpoManiHHM h npo-jieTepcKHM KpajeBHMa BapomH h cena Ha-hihx, jep airaa. HajBHme Tpeda npocBeTe h "Kyjnype jbVACKe. TaKO paAehH opraHH3an;Hja iiamiix Apyrapnua no nocjiv HMahe CBora onpaB-aaaa ca raeahnita h>hxobhx jth^hhx hiite-peca h cMHCJia ca r.neahin a onmrax HiiTe-peca, Koje cmo mh hmajih y bhav, tobo-pehn o hjhxobom norcpeiy H03ApaBJbajyhH ra cpAa^no h HVAehn My cBy CBojy homok y 'iemv je h y kojihko 6yaem0 motjih h yMejiH^Aam. ' ^Ipar. M. MHxan.TOBHi. Opomba uredništva: Srbska učiteljska javnost dosledno izpušča učiteljice ženskih ročnih del in tudi v tem članku in pri snovanju organizacije učiteljic vseh kategorij za državo SHS pozabljajo na to kategorijo. Organizacija komunističnega učiteljstva v Jugoslaviji. Učitelii komunisti iz Srbite so imeli dne 16. iuliia 1.1. skupščino v Beoeradu. na kateri so očrtali clavne smernice svoiih načel in ¡deri. ki iih hočeio zastopati na kongresu. Na kongresu so ostali s svotimj predlog; v manišini. zato so izdali posebno lz-iavo s katero so znova fiksirali svoie stališče in z letakom in potom svoiega časo-nis;a manifestirali za svoie načelno stališče Ta neuspeh pa komunističnega učitelistva ni oolašil. amoak so se z vso silo vrgli na širienie svoiih idei ln nazorov med učitelistvom ter okreoHenlem svoie struie in-kulturne organizacije. V svolsm glasilu »Učiteliski Borbi« ie izdalo vod-sfvo kulturne organizacije komunističnega učitelistva poseben oklic »Učiteljem komunistom Jugoslavije !& O vprašanju organizacije učiteljev socialistov-komunistov v Jugoslaviji so oodrobneie razpravliab na VII. skupščini !n izdali sledeče resolucije: 1. Organizacija učiteljev (iic") komunistov osrane kakor dosedai socialno-noli-tičnega borbenega značaja osvatafoča si načela komunizma in iznolnuioča vse od ločbe strankinih kongresov. 2. Člani te organizacije so lahko člani Učiteljskega Lldruženia in drugih učitelt-skih oreatii7acii ali niihova akctfa v njih mora biti taka. da deluieio za uveliavlie-nie idei učiteljskega sindikata, ki ie včlanjen v Centralnem sindikalnem veču Jugoslavije. 3. Člani uprave Učiteljskega sindikata so člani te organizacije samo v tem slučaju. če ie Učit. sindikat včlanien v Centralnem sindikalnem veču Jugoslavije. Vendar tudi v tem slučaju ne prestane sodelovanje Učiteljske komunistične organizacije. V 1. štev. VI. letnika (1920) ima natisnjena »Učiteliska Borba« pravila kulturne organizacije učiteljev (iic) socialistov komunistov v Jugoslaviji. Smoter organizacije ie: •a) zaščita politično- ekonomskih Interesov na osnovi razrednega boia: b) oreosnova osnovnega šolstva v smislu principov socializma: c) delovanje za preobrazbo družabnega reda v smislu komunizma, ooslužuloč se vseh metod, ki se iih poslužuje komunistična stranka in ostale delavske orga-nzaci.ie. Sredstva so: a) agitacija in propaganda v smislu smotra nied učitelistvom: b) protesti ootom tiska in skupščin proti vsem onim ki kršiio učiteljske pravice ali izdaia'o reakciionarne zakone m razpise ki se nanašaio na interese delav-s^e^a liudstva in šolo: c) solidarno delo s komunistično rtranko lugoslaviie rn delavskimi profesionalnimi organizacilami. v vseh slučajih ki segaio v obče interese liudstva in na ta način sodelovati s centralnim strankinim večom • d) izdajanje (mesečno ali petmesečno) glasila organizacije in prirejanje posebnih izdaj, ki bodo širile socialistično shvatanje učiteljskega položaja, naše prosvetne politike in v obče socialna vprašanja s komunističnega vidika, kake za preureditev organizacije narodnega šolstva in prosvete po prevzetju oblastev od strani proletarijata. Nadaljna pravila so običajne vsebine. Kakor gibanje vseh posameznih idejnih skupin med jugoslovanskim učitelistvom. tako hočemo tudi to gibanje nadalje zasledovati. Pripominjamo pa, da je srbsko socialistično učiteljstvo organizirano tudi hkrati v Udruženju Jugoslovanskega Učiteljstva in se bori kot opozicija za uveljavljenje svojih idej._ «AIimii—«i■ i im .......—i..............umi Iz naše organizacije. Društvene vesti. - Zborovanie »Učiteljskega društva za mariborski šolski okrai« bode 11. nov. ob 10 uri v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma. V s p o r e d: 1. Poročilo o društvenih zadevah. 2. Nadalievanie o kongresu v Beogradu. 3. Predlogi in slučajnosti. Ootovo pridete vsi. ko že 3 mesece nismo imeli sestanka! Predsednica Mar. Godec. + Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski okrai zboruje dne 11. novembra t. 1. ob pol 11. uri v Mladiki v Ptuju po sledečem sporedu: 1. Zadnji zapisnik. ?.. Dopisi. 3. »Siam« rei. Ing. Ferdo Lupša. 4. Podrobni učni načrt za zemljepis in zgodovino. 5. Sprememba pravil. 6. Slu- čajnosti. Pevska vaja ob 10. uri. Po zborovanju Martinova gos. + Kozjansko učiteljsko društvo zboruje zadnjič v tekočem letu v četrtek, dne novembra 1920. ob pol 11. url v Kozjem po sledečem vzooredu: 1. Dopisi. 2. >Nekai migliaiev o pouku srbohrvaščine na naših ljudskih šolah.« Poročevalec tov. Setine — Prevorie. 3. Stanovsko društvo »Učiteliska samopomoč.» 4. Slučajnosti. Na polnoštevilno udeležbo vabi podpredsednik: Ante Potočnik. + Zborovanje kočevskega učiteljskega društva. V soboto, 23. t. m. je zborovalo učiteljstvo tega okraja v Ribnici. Zal, da nam ni bilo nebo naklonjeno in je sitni Jupiter Pluvius zadržal marsikaterega člana doma. V pozdravnem govoru je tovariš predsednik omenjal tovariše in tovarišice, ki so nas z r.ovim šolskim letom zapustili. Med temi je tovarišica Kavčič - Urbančičeva, ki nas je zapustila za vedno, preselivša se v bodočnost, kjer ni gnusnih strankarskih borb, kjer vladata mir in sloga. Slava njenemu spominu! Novodošlim pa kličemo dobrodošlico v našem drugače precej zapuščenem okraju. Pozornost vzbudi pismena opra-vičba odsotnosti g. nadzornika, ki želi zborovanju uspeha in pozdravlja navzoče. V svojem nadaljnem poročilu omenja predsednik, dogodkov, ki so se odigrali na svetovnem pozorišču in doma. Posebno markantni in v naše stanovske za- ' deve globoko segajoči so učiteljski kongresi, ki j so se v tem letu vršili. Češko - slovaško učitelj- | stvo je zborovalo v Pragi, jugoslovansko v Be- ; ogradu, v avgustu pa jugoslovansko učiteljstvo I zasedenega ozemlja v Trstu. To so veseli pojavi, to so svetli momenti v j našem stanovskem življenju. Toda v tem času so doživeli, Slovenci Pri ! morja požig svojega kulturnega središča v Tr- j i stu (Narodnega doma), a v novi domovini naj- ! j večji poraz izza časov Ljudevita Posavskega, j Slovenca peljejo vnovič na morišče in vadljajo ; za njegovo imovino, lepo našo žemljico. Sramo- j i ta za XX. vek, sramota za Entento in vso njeno ' javnost, ki ne dvigne glasu protesta proti ne-| zaslišanim krivicam v zasedenem ozemlju, | sramota zanjo, da odreja glasovanja le za po-' kritje svoje brezštidnosti z krinko hinavske dobrohotnosti v pokrajinah, ki so sporne po svoji geografski in gospodarski legi, a pušča kompaktne mase raznih narodov proti njih volji v tujem jarmu in to Slovane Primorja in druge. Na mesto nemškega stopa britsko - francoski militarizem! Zapadnemu kapitalizmu na ljubo smo morali izgubiti Koroško, njemu in njegovemu strahu pred maščevalnostjo bodoče Nemčije r.iso morali položiti v grob svoje brate Dreko Karavank. Vedite, da slovensko učiteljstvo občuti ta poraz kot svojo najhujšo bol, kot najustrašnej-še razočaranje, da zre z žalostjo, kako ubijajo krvniki zapadne koruptne civilizacije njegov i od, a stiskajoč pesti prisega, da podžge ta udarec njegovo vztrajnost, da podvoji njegovo delo za narod in skupno domovino, zgrajeno na grobovih tisočev, posvečeno s krvjo najboljših sinov. Naše jedinstvo poživlja težke dneve, separatisti dvigajo glave, a slovensko učiteljstvo ne išče krivcev nikjer, ker smo krivi na porazu vsi in to ravno toliko v Beogradu - Zagrebu kot v Ljubljani. Napram ententi hlapčevski, v notranjosti strankarsko - malenkostni, to je naš poraz. Kvišku srca, — v 'boj za odrešenje zasužnjenih bratov in sestra — z vztrajnim kulturnim delom, z vzgojo borcev, ki nam s svojo odločnostjo pripomorejo k uspehu. Meje se bodo izpremeniie, narodi se bodo otresli svojih dosedanjih uuirpatorjev in to tako, da ne bodo vprašali prav nikakega dovoljenja pri pariško - londonskih blazirancih in njih hlapcih v Rimu m drug"d. Naš iskren pozdrav velja Vam, nesrečni naši sorojaki, naše simpatije so pri Vas. Naši ste in naši boste, to je gotovo. Ako hoče naš stan doseči svoj cilj, mora sam sebe dvigniti. Ljudje krivih hrbtenic in suženjskega duha ne morejo vzgajati krepkih in-dlvidualitet. Politični demagogi žele hlapcev, žele ljudi brez značajev — učiteljstvo pa naj jim obrača hrbet. Potrebna nam je krepka organizacija, zato vsi na delo zanjo. Danes je tu, temelj ji ie postavljen to je UJU — teliko zapljuvano in omadeževano od naših političnih zaplotnikov. Malo časa obstoji, a zaznamuje pa že lahko dva uspeha: Rešitev nadzorniškega vprašanja in regulacija plač oziroma povišanje draginjskih doklad. Brez nje in preko nje ne gre več. Zmaguje tudi tam, kjer se ji stavijo zapreke na pot. Temu cilju — osamosvojitve vsakega varu-štva vladajočih strank hitimo naproti, odstra njujemo vse krepke in vršimo tudi na sebi objektivno kritiko, da se dvignemo nad sedanjo korupcijo in demagogijo: Da pa rabimo v to le eno stanovsko organizacijo, to je jasno vsakomur, ki ni slep. Iz vsake nepremišljene besede, iz vsakega predvojnega izraza, ki ga kdo med nami zagreši, izvajati konsekvence in delovati po geslu divide et impera, to prepuščajmo mai-kontentom, ambicioznim naravam in nam mogočim separatistom. Vzgled Italije, kjer je učiteljstvo razcepljeno v 8 organizacij, pa naj nam bo glasen opomin, kako slabo bo za nas, če se posreči že zdaj ustvarjati pri uas organizacije, ki naj se dele po svetovnem, političnem in morda celo osebnem prepričanju oziroma delu za dosego korit. Na to je tovarišica tajnica prečitala zapisnik zadnjega zborovanja. Tovarišica Jelica Jakšetova nam ie v temperamentno pisanem poročilu podala svoje vtise iz kraljevskega Beograda. Iz njenega govora je zvenela mehkočuteča slovenska duša, ki je polna ideala šla v jugoslovansko Meko, ki je hrepenela po trenetku, ko bo mogla videti središče naše domovine. Bila je tam — ne toliko radi kongresa — kakor radi svojega hrepenenja, svoje želje po udejstvovaniu jugoslovanske misli. Zato je žela koncem svojega poročila burno zahvalo navzočih, ki so v duhu romali z njo del in nazaj, zrli ž njo pomembnejše dogodke nepozabnih dni. Ker je šla dol brez ambicij, brez predsodkov, je bil njen govor poln belih barv, poln cvetja 'n zlatega solnca, medtem, ko je tovariš predsednik podajajoč sliko učiteljskega kongresa črtal f. realizmom vtise, ki niso v celoti tako lepi kot dozdaj omenjeni. Težko je podati objektivno sliko prvega se Stanka, a giavno je, da je položen temelj enotni organizaciji učiteljstva, da je zmagala ideja stanovskega - strokovnega udruženja brez ozirov na vladajočo sedanjo ali bodočo politično kon-stelacijo. Poudarja, da so bile med kongresovci tudi male nizkotne duše, ki so iskale same posebnosti povsod. Bilo je med nami separatistov, ki niso vedeli drugega, kakor pljuniti na kongres s tem, da so izvlekli iz njega posamezne vzklike in jih podali kot sliko kongresa pozabljajoč pri tem, d?, to ni bil smoter kongresa temveč le trenutni izraz subjektivno orientiranih duš v burni debati. Teda strankarski šarlatani rabijo to in zato sc planili kot psi na te posameznosti in jih raz-bnnujoč podali politični javnosti v veselje nasprotnikov, stanu v škodo. Ponavljam še enkrat, da je bilo marsikaj, kar ni bilo ravno preveč idealno in prelepo, da je marsikdo tudi telesno nekoliko potrpel, toda brez truda, brez požrtvovalnosti ni nič na svetu. Kako globoko je segla ideja UJU nam dokazuje najbolj dejstvo, da so do danes sklenile naslednje naše organizacije pristop k UJU: Veliki Bečkerek, MaTibor (celokupna Zaveza), Split (dalmatinski Savez), okrožje Šabac, Beograd, Pančevo, Bitolj, Novi Sad (Bačka - Ba-ranja), Požarevac, Vranja, Kruševac. To so člani UJU. 23. sept. v Indjiji zbrano učiteljstvo Stare Pazove, Rume in Zemuna je sklenilo, da je za idejo ujedinjenja in pristopi zaeno s hrvaškim Savezom k UJU. Tako gre ideja po domovini, in v doglednem času strne vse učiteljstvo, ki ne išče separatizma iz kateregakoli vzroka, v eno falango ne samo z besedami temveč z realnostjo, da bo idea, izrečena v Beogradu postala dejstvo vse povsod. Jugoslovanstvo je na pohodu — SHS izginja in umira. N-islednia točka je bilo poročilo iz Maribora — poročilo o zadnjem delegacijskem zborovanju Zaveze Poročilo predsednikovo ni bilo ravno novo, ker je podal »Učit. Tovariš« izčrpno poročilo o tem zgodovinskem zborovanju. Iz njegovega iz-vajania povzamem le, da je tudi v debatah r Mariboru vladala semtertja še predvojna subjektivnost. V debati so padali izrazi, ki niso današnjim razmeram primerni. Moderno nadahnjen inte-ligent ne zre več na stranke z očmi nekaterih debaterjev, toda ne sodimo tega ostro, ker je avtokritika najtežja. To je pokazal Hrenov referat, ki je znak, da žeiimo sanacije, da želimo odstranjenja vsega, kar povzroča vročo kri in razburja strasti. Le ne bojmo se stvarne kritike, ne bodimo preozkosrčni in ne valimo vse krivde le na nasprotnike. UJU in njegova pravila naj postanejo kri in meso organizatoričnega dela, a javljajo naj se tudi v naših glasilih, ker izhajajo še danes čianki, ki niso popolnoma neoporečni v političnem ozlro (»Narodna Prosveta* v nekaterih člankih). Skupnost zahteva požrtvovalnosti, zahteva tolerance in jasnosti v politični orientaciji. To so misli poročila. * Zadnja točka zborovanja je vzbudila živahno razpravo, iz katere posnemam le naslednje: a) Za spomenik tovarišu Qolmayerju P"" speva društvo nekoliko, dasi ni bil nikdar v okraju. V to porabi preostanek iz Beograda. b) Tovarišica Šiška je vzbudila zanimanje za okraj, učitelj, knjižnico, ki sedai sameva * Ribnici in njene knjige leže zaprašene v omarah-Toda tudi za dopolnjevanje knjižnice sk1ene učiteljstvo važne sklepe. c) Glede Narodne Prosvete se sklene, da 1 predlaga šol. nadzorstvom, da naroči učiteljstv vsake večrazrednice po en skupen izvod. Navzoči voditelji iz Vel. Lašč, Dolenje vasi, učitelistvo iz Sodražice in Ribnice je sklenilo takoj naročiti po en izvod lista. d) Za prihod, zborovanje sta izvoljeni dve tovarišici, ki bosta zbirali zgodovinsko učno snov, poslano od učtteljstva, da dobimo uporabljive kažipote za šole. Ker ni upanja, da bi se vršila kaj kmalu okrajna učit. konferenca, zato skušamo pripraviti gradivo za zgodovinski in zemljepisni pouk, ki bo izpremenjenim razmeram primeren. Sklep je, da bodi na vsakem zborovanju didaktična ali druga znanstvena razprava na dnevnem redu. e) Tovariši pevci in tovarišice pevke sporočite pevovodji tov. Kovaču — Sodražica, kakšen glas pojete, da mu bo mogoče pričeti z delovanjem za gojitev lepe pesmi v okraju. To pa kmalu. Podani so bili še nekateri predlogi in sprejeti, kar dokazuie, da je društveno življenje živahno in se tovariši in tovarišice zavedajo položaja, v katerem se nahajamo. S tem je bil dnevni red Izčrpan in odšli smo k telesnemu okrepčilu. Preživeli smo še nekaj ur v razgovoru in zabavi ter se razšli. Argus. Iz Jugoslavije. -- Onim. ki se izjavljajo oroti učiteljskim olačam. Naenkrat so se znašli Hudie ki so se pričeli spodtikati nad učiteljskimi Hlačami in dokladami. Po kavarnah, gostilnah in zborovanjih, v mestu in na deželi se oglašajo in delaio neokusne cnme-re o dohodkih. Opozariamo okrajna učiteljska društva, da sama napravijo konec govoričenju takih liudi. Prei ni videl nihče učitelia-začetnika. ko ie imel 66 kron mesečne plače in med voinim časom ko ie učitelistvo živelo brez draeiniskih dioklad! Seveda, če se pravočasno zavrne te liudi. se takoi kažejo .kot »oriiate]«« učitelistva in »privoščilo« učitelistvu težko nriborien kruh. — Minuli so časi. ko so smatrali go-SDodiie zvišanje učiteljskih Dlač za »aretirane zahteve«. Danes, hvala Bogu. ne odloča o učiteljskih nlačah samo Slovemiia. ki se ie izkazala v preteklosti zelo nehvaležno nanram učitelistvu amoak imamo močno zaslombo tudi v Beogradu in v srbskem učitelistvu. — Prei ko ie imelo učitelistvo maniše nlače kot državno uredništvo, se ni nikdar zgražalo učitelistvo nad tem. da imajo uradniki veoio ola-čo. Učitelistvo se ie dosledno borilo le za •ziedtaačenie z državnim uradništvom m za zvišanie svoiih Dlač. Tako bi bilo tudi sedat orimerrifie da se vse uradništvo zavzame za takoišnio izvedbo oragmatike. Kdo na so more z današnjo ureditvijo zadovoljiti!? Tudi učitelistvo se ue more sadovoliiti s sedamo ureditvijo amoak se bo borilo, da se Čimorai izvede skupna rova nracmatika ter %se tudi učitelistvo uvrsti v nragmatiko. bele potem. ko bo učitelistvo uvrščeno v splošno oraematiko •Iržavnega uradništva bo smatralo, da se ie ugodilo niega zahtevam. Dotlei na ie Vrb? ncitelistva skuona z ostalimi kate-."'■o.riiami državnega uradništva kljub temu. dr> učitelistvo sedai slučajno nekai več plat Potem bomo enaki v vsem in ne bo nritožb! — Proti učiteljskim draginjskim do-kladam in nlačam. »Naš Glas«, glasilo društva iavirih nameščencev v kraljevini SHS niše v svoii 43. štev. t. 1. v članku »Proti Voruncm v Jugoslaviji« med drugim sledeče: Vlada na>i poskrbi za to da ne bo imel učiteli-začetnik višie nlače od vse-učiliškega orofesoria in avskultant Dri sodišču višiih nreiemkov od dvornega svetnika, kakor ie to sedal — Pripomi-piamo. da te »Naš Glas« Gasilo organizacije javnih nameščencev, katere člani so tudi učiteljska društva. Pričakovali bi to-refi, da bi »Naš Qlas<- izbral v prihodnje izbraneiše primere. oziroma ral bi tih noustil posebno iz vzroka, ker bi bilo učitelistvo kmalu zonet Prezrto Dri sedanjih r>ovišk:h dragintskih doklad. če ne bi v 7*.dnrah hir/iih posredovala centralna uči-^liska organizacija (UJU) pri ministrstvu Posvete in ako ne bi minister nrosvete ^ebnio zastavil svot vnliv. da se pri povi-skih upošteva tudi učitelistvo. Prezrto bi ^b učitelistvo. kakor ie bilo prezrto pri 25% poviških doklad. vsled česar te imelo Drei manišo plačo kot enakovrstnil drugi državni uradniki, ldhib temu. da ie bilo ^anizirano ori društvu ravnih nameščencev. — Odločen naston hrvatskega učHell-stva za UJU In proti separatistom. Hrvatsko učitelistvo kotoma giurgievačkog ie na svoii skupščini 18. okt. osvojilo v celoti Pravila UJU in izreklo priznanie hrvatskim delegatom na kongresu, ki so se iz-rfH za uiedinienie. Za slučai da bi na skupščini Saveza v Zagrebu skušali sena-fatisti izvaiati kak vpliv proti uiedinieniu. * skupščina soglasno pooblastila delegate da energično nastooiio oroti temu stališču in iziaviio izstop društva iz Saveza hrv. učit. dr. Hkrati nai pozove» vsa soglasu-ioča društva da si takoi ustanove nov Savez. ozir. poverieništvo UJU v Zagrebu, ki vstopi v iedinstveno falango z ostalimi učiteljskimi Savezi v Jugoslaviii. Slovensko učitelistvo pozdravita ta odločen na-stoD Giurgievačkog učitelistva z natvečmam simpatijami! — Ali dob'mo na Koroškem tudi v emikem razmerju slovenske šole? Dunajski ok»aini šolski svet ie odredil za 10. nov. štetie čeških šoloobveznih otrok in sicer z ozirom na seužermensko mirovno^ pogodbo. V okrajih, kjer so naseljem Cehi, se otvori okolo 200 razredov za dečke in deklice, šol bo skupno 12. — Z enako pravico moramo mi zahtevati slovenske šole za slovenske otroke na Koroškem. — Napredek Učiteljske tiskarne. Danes prinašamo članek o organizaciji učiteljic. otroških vrtnaric in učiteljic ženskih mčnih del za Jugoslaviio tiskan v cirilici. Učiteliska tiskarna v Liubliani ie prejela vso opremo in garnituro cirilskih črk za stavni stroi in bomo sedai lahko ustregli stavljenim predlogom na delegaci/iskem Beograd: sai bo Slovenija kmalu »avtonomna«. potem bo pa drugače. Pripravljenega imam že celo kopo gradiva zoper Vas.^ To si una župnik, naiboli zagrizen »Šušteršičiianec« reči nadučitelju. ki se mu v nobenem oziru ne more očitati krivica. On ni preživel voine na toplem, vseh te-iesnih dobrot presit, kakor žuonlk. ampak v strelskih iarkih..— Tovarišice in tovariši. to nam bodi nov dokaz, kako radi bi nas teptali .Šusteršiči'.« — Slovensko učitelistvo s Koroškega (kakor poročajo listi) se bo vsled odredbe v. š. sv. pamožnosti namestilo po izpraznjenih učnih mestih v Jugoslaviji, odnosno v Prekmurju seveda le ono, ki bo vsled preganjanja od nemške strani primorano se v Jugoslavijo izseliti. — Opozarjamo na to vest in stališče višjega šolskega sveta in pozivljemo tovariše in tovarišice s Koroške, da o tem vprašanju sklepajo in potom svojih okrajnih društev sporoče svoje stališče po-veijeništvu UJU v Ljubljani, da bo isto io stališče zastopalo ob potrebnih prilikah. — Kakor dozna varno, postopa višji šolski svet zelo ne-konsekventno pri premeščanju koroškega učitelistva. — Koroški tovariši so včerai zborovali v Dravogradu. Na dnevnem ■ redu sta zborovanju „a, Učiteliski Tovar« pri- j ^«i-víSS odbornik velikovškega učiteliiskega dru- naša tudi kake članke in notice v cirilici. ¡ 3 posebnim zadovoljstvom iavliiamo ta napredek našega stanovskega Dodietia i¡n ; priporočamo tovarišem in tovarišicam da nasvetuieio za tisk našo stanovsko tiskar- j no posebno pri naročilih s cirilskim tiskom, j Črke si lahko odtisniene ogleda vsak v ; današnii številki, oosebno toplo pa priporočamo današnji članek v informativne s vrhe učteliicam vseh kategorij. — Zakonski pari so pri novih dravinjskih dokladah orikraišani. ker naredba Holoča da se onemu od obeh. ki ima maní-so drafinisko doklado izplača samo polovico pripadiaioče draginiske doklade. možu pa pripade no 12 kron dnevnice za ženo. V shičaru da imata oba enake draginiske doklade se zmaniša doklada ženi Proti tei odredbi so protestirale že uradnice-žene pri ministrstvu, vendar vztraja pri tej določbi finan, minister iz razloga, da zmaniša izdatke dasi v principu priznava načelo enakega plačila za enajco delo. — Preieli smo več tozadevnih dopisov od prizadetih, ki iih priobčimo orihodniič. Op ¡rredn. — Tudi učitelji smo prizadeti nri une-liavi uradniških konsumov zato opozarjamo tovariše in tovarišice na današnii uvodni članek, ker namerava država odtrgati 10 % draginiske doklade za te kon-sume. Pozivliemo predsednike okrainih učiteljskih društev, da določilo referente in na prihodnjem zborovanju razoravliaio o tem vprašanju. Predloge in sklepe nai okraina društva SPorooe ooverteništvu i UJU v Liubliani. da bo isto potem storilo primerne korake potom svoie centrale UJU v Beogradu. Vabimo tovariše, ki se oečato z posDodarskimi vorašanii. da Iz-raziio svoie mnenje v »Učiteljskem Tovarišu«. — Kam z uradništvom in učiteljstvom iz Koroške? »Jugoslavija« poroča: To vorašanie dela sedai mnogim velike skrbi O. dr. Rožič ie v svoiih člankih pozval, nai \ na Koroško pristoñno ali tam roteno urad- j ništvo. učitelistvo in duhovnistyo vstraia na svoiih mestih. Res. da med državnimi : uradniki in učitelji takih ni mnoco. več oa : ie duhovnikov. Ako se Da odzove svoii i narodni dolžnosti tudi vsa inteligenca ki j . stužbuie in uraduie sedai v Sloveniji bi j bilo slovenskemu živliu na Koroškem Dre- j cei pomagano. Seveda bi v tem slučaiu iz- j Piibila Sloveniia svoiega deželnega pred- i sednika. višii šolski svet enesra člana. SLS : dva poslanca. »Slovenec« svoiega slavne- ! sra urednika. IVlaribor dva odvetnika itd. ¡ Toda vse te izgube bi se lahko nadóme- | stile. Radovedni smo koliko se iih bo od- • reklo svoii dosedanji udobnosti in šlo tia. - - Hujskanje oo deželi zoper učiteljske nlače. Neprestano nam dohaiaio ooro- • čila z dežele da duhovščina huiska proti učiteljskim plačam kmetsko ljudstvo. To- , variše in tovarišice prosimo, da nam v ; vseh slučaiih navedeio podrobno imena, j katerega dne se ie vršlo to in ob kaki priliki. Gradivo hočemo zbrati, da osvetlimo to liubezen do bližniega podrobneie. Branimo svoio gmotno neodvisnost oroti nizkotni zavisti! Za danes oriobčuiemo pisni o tovariša Iz Gorenjske ki se glasi: »Na neki šoli na Gorenjskem te bila dne 24. oktobra seia krai. šol. sveta. Razume se. da dušni nastirü nasprotuleio voditeljem v vseh ozirih. Ob tei priliki predlaga vodia. nai se šola naroči n_a kniige »Šolske Matice«. Župnik oa se na. to Qglasi: »Naročite si kniige sami. sai imate mnogo več-io plačo kakor mi. če iih hočete brati.« Tako ie predlog propadel. Tekom razgovorov n (jrtifih rečeh ki soadaio k šoli mu zabrusi župnik: »Nai bo. dokler vlada štva. — Vabila na to zborovante nam sicer tov. sklicatelj ni poslal v prlobčenie. prosimo pa. da se nam dooošlie o tem zborovanju poročilo, ki bode gotovo zanimalo vse naše članstvo širom domovine. — Pokret je v svoji četrti številki že prenehal izhajati kot glasilo Saveza dalm. učit. in je s to štev,ilkQ izšel kot »organ Udruženja Jugoslo-vanskog Učitelistva«. — Poverjeništvo Split. — Neorganizovanom učiteijstvu na znanje: Pokret piše: U zadnje su vreme učestale tužbe i tražbe za ovo i za ono i to baš najviše sa strane onih koji nisu u organizaciji. Upozoruje-mo ih iednom za svagda, da :za takove naša organizacija nece ni prstom maknuti, dapače če u jednom od idučih brojeva i njihova časna imena izneti nek ih svak vidi i zna. — Društvo učitelja-ica gradanskih škola. Pokret poroča: Prilikom glavne učiteljske skup-tine u Splitu, učiteljice gradjanskih škola obra-z o vali su u zajedničkoj organizaciji svoje zasebno društvo. U upravu su izabrani: D. Petra-novič za predsednika, M. Ležaič za podpredsednika i Jelka Rodin za sekretara. Društvo je u posehnom podnesku vlastima, koji je več predan, z.atražilo da se uklone nepravde počinjene mu do sada u berivima : ostalim prinadležno-stima. — Glavna skupština »Saveza dalmatinskega učiteljstva«. Pokret poroča: Glavna učiteljska skupština koja je održana u Splitu 8. IX. i 10. septembra o. g. znači jeaan datum u našoj prosvetno] histeriji. Ona je likvidirala naš dosa-dašnji savez i s oduševljenjem provela zaklju-čak beogradskog kongresa o udruženju celo-ku pnog jugoslavenskog učiteljstva u jedinstve-nu organizaciju. U ozbiljnoj i dostojanstveno] di skusiji, skupština je stvorila mnoštvo korisnih zakliučaka i dala snažan implus za njihovo praktično izvodenje. Izmedu ostaioga, ona je rešila da se što je moguče pre csnuije Učiteljski Kon-vikt i Učiteljska Štedionica, da se do godine priredi izložba i da se nastavi izdavanjem sta-leškog organa. — Ustanovitev poverjeništva UJU v Splitu. Na zadnji skupščini v Splitu je Savez dalmatinskega učiteljstva soglasno se izrekel za likvidacijo in se izrekel za poverjeništvo UJU — Split. Poverjeništvo je že izdalo nalog okrajnim učit. društvom, da preosnujejo svoja pravila v tem smislu. — Hrvatski proiesorji se izrekajo za stanovsko ujedinjenje. Kakor znano se je dne 7. oktobra t. 1. osnovalo edinstveno profesorsko drušftvo cele Jugoslavije; sedež mu je v Beogradu, a pokrajinska društva funkcionirajo kot njega sekcije dalje. V društvu so v enoto združena vsa dosedanja društva razen Društva hrv. prof. v Zagrebu, ki po svoji večini na zadnji svoji skupščini ni hotelo pristopiti k centralnemu društvu; oni hrvatski profesorji, ki so za ujedinjenje (je jih že doslej kakih 150—200), snujejo sedaj posebno organizacijo, ki pristopi kot sekcija -k centralnemu društvu. Ustanovna skupščina zagrebške sekcije bo dne 1. novembra ob 10. dopoldne v kemijski predavalnici I. realne gimnazije v Zagrebu. Profesorji, ki se je udeleže, dobe polovično vozno karto, t. j. njih cela karta velja tudi za nazaj. — Madžarske intrige v Prekmurju. Iz Murske Sobote poročajo »Slovenskemu Narodu«: Našim Madžaranom je začel rasti greben. Vse, kar je slovenskega, jih bode v oči. Na vse mogoče načine delajo na to, da se zmanjša ugled slovenskih uradnikov. Posebno pa jim je na potu slovensko učitelistvo, ker se zavedajo, da je ravno naše zavedno učitelistvo oni faktor, ki ruši tla madžaronstvu. Zato delujejo z vsemi mogočimi sredstvi, da bi vsaj nekaj rešili. Odstavljanje učiteljstva s strani madžaronskega sosveta je na dnevnem redu. Istočasno pa se vrši agitacija za madžarke paralelke. V osrčju Prekmurja se je dogodil slučaj, za katerega mora zvedeti naša javnost. Na tukajšnji državni šoii je vodja Prekmurec, ki deluje v protinarod-nem duhu. Na tej šoli se letos ni otvoril pouk z madžarskim učnim jezikom, ker je število učencev madžarske narodnosti premajhno. Šolski vodja je zato sestavi skrivaj, brez vednosti staršev, listo otrok, katero je uradno predložil civilnemu komisarijatu z zahtevo, da se ©tvorita za te otroke dva madžarska razreda. Obenem je trdil, da starši teh otrok izrecno zahtevajo, da se njih deca poučuje v madžarskem jeziku. Toda njegove intrige se niso posrečile, ker se je ugotovilo, da starši nad tri četrt teh otrok ne vedo ničesar o kaki podobni zahtevi in da celo zahtevajo slovenski pouk za svoje otroke. V tej listi se nahajajo celo imena otrok, ki obiskujejo druge šole in ki jih ni v Prekmurju, ampak sc v šoli na Madžarskem. Upamio, da bo merodajna oblast storila svojo dolžnost, io da bo višji šolski svet zelo previden pri podelitvi definitivne službe, katero mora dobiti zaveden Slovenec. Višji šolski svet v Ljubljani tudi prosimo, da pošlje k nam kakega višjega nadzornika, da bodo mogli gospodje v Ljubljani dobiti jasno sliko o prekmurskem šolstvu. — Izpiti iz glasbe za meščanske šole. Poverjeništvo za ulc in bogočastje dovoljuje z razpisom dne 2. oktobra 1920, št. 4701, da se sme v zmislu čl. V. točke 2. predpisa za usposobi]e-nostne preizkušnje na učiteljiščih z dne 31. julija 1886 št. 6033 delati tudi speciljalni izpit iz petja za raeščaske šole izpita iz goslanja in igranja na klavir. — Za obrtne nadaljevalne in strokovne šole. Dne 5. septembra t. 1. se le vršil v Celju kongres načelnikov slovenskih obrtnih zadrug in društev, na katerem so udeleženci pretresovali temeliito razna v njih stroko soadaioča vorašania ter se ziedi-nili na obširen obrtniški program, ki zadeva tudi obrtno nadalievalno ln strokovno šolstvo v Sloveniii. Dotični sklepi se glase- Ministrstvo z.a uk in bogočastle se nrosi da obrtne nadaljevalne šole iakoi podržavi in že s pričetkom šolskega leta začne s poukom v vseh kraiih kier ie dana potreba. Ako tega ne bi bilo mogoče ze ' sedai izvesti nai se vzdržuieio vsal že ob-stoieee obrtne nadalievalne Me in se skrbi za ustanovitev novih nuino potrebnih šol. Poverieništvo za uk in bogočastle v Liubliani prosimo, da naš predlog krepko podpira. Ministrstvo za trgovino in indu-striio. ministrstvo za uk jn bogočastie in dotična noverieništva se naprošalo, da skrbe ob državnih stroških z.a obrtne strokovne tečaie in ustanovitev strokovnih šol. Za pouk iz praktičnih predmetov nai se pritegnem izkušeni moistri. - Slovenska Šolska Matica bo izdala za leto 1920. troie kniig. in sicer: Fr. Fink »Posebno uk oslovi e slovenskega učnega jezika v osnovni š o 1 i«. Ta kniiga ie že diotiskana in vezana 2. Dr. Liudevit Pivko In Schaup: T e i o v a d b a. I. zv. Je že vse postavljeno. 3. L. e t o p i s. ki bo priobčil Schrei-neriev. Macheriev in Krulčev nekroilog. Pokoinemu Bežku bo oa posvečena de-cemberska »Popotnikova« .številka. P. n-poverjenike Slovenske Šolske Matice prosimo da se požuriio z nabiraniem naročnikov. Publikaciie bodo izšle takoi po Božiču če nam bodo vposlali poverjeniki imenik članov. Članarina znaSa za vsakega člana 8 din. Odbor je vložil prošnio za podporo na ministrstvo nrosvete in na poverieništvo za uk in bogočastie. - Enorazredna ljudska šola na Pre-lok; ob Kolpi s 139 vsakdaniimi učenci ie nostala ekskurenda Adlešičke šole. Tudi znak »nreienih« belokranjskih razmer! — Na dvorazredni ljudski šoli v Ratečah na Gorenjskem je popolniti mesto učiteljice. Prosto stanovanje s kuhinjo. Obrniti se je čimpreje na šolsko vodstvo v Rateče. — Tovarišica iz Beograda išče meblovano sobo v Ljubljani. Prišla bi najrajše h kaki učiteljski družini. Sprejme seveda tudi drugje. Prijave na uredništvo »Učit. Tovariša«. Neodrešena domovina. — r Vsem tistim, ki mislijo na vrnitev I Tržaški uradni list z dne 8. oktobra objavlja razglas civilnega komisarijata v Kopru, s katerim se razpisuje 55 nadučiteljskih ozir. učiteljskih mest na slovenskih in hrvatskih ljudskih šolah koperškega okraja. Prošnje je vlagati do 15. novembra t. 1. Podoben razglas je izdal civilni ko-misarijat za goriški politični okraj. V goriškem okraju je razpisanih 75 učiteljskih mest, in sicer nadučiteljskih za dvo in večrazredne šole 21, mest za učitelje-voditelje na enorazrednih šolah 13, za potovalne, učitelje 3, učiteljskih mest na večrazrednih šolah 12, mest za učiteljice na dvo in večrazrednih šolah 26. Prošnje do 25. novembra na okrajni šolski svet. »Edinost« dostavlja k razpisu: Ker se naše šole otvorijo le tedaj, ako bodo na razpolago učne moči, apeliramo na naše učitelistvo, da se udeleži natečaja in naj ne zaničuje tudi manjših manj vabljivih krajev. Ker imamo zagotovilo od merodajne oblasti, da se bodo v široki meri upoštevale tudi prošnje tistih učiteljev, ki momentano prebivajo izven pre- mirne ČTte, gre naš poseben apel tudi onim učiteljem in učiteljicam, ki so pristojni v zasedeno ozemlje in ki so je iz bodisi kakega razloga zapustili, da vsi vložiio svoje prošnje in se povrnejo. — Tako tedaj »Edinost«! Da ipa bode svet Izvedel, kako izgleda »zagotovilo od merodajne cblasti«, smo v stanu postreči toliko »Edinosti« sami kolikor našim tovarišem, ki se zanimajo za vrnitev, s sledečo dogodbo: Tovarišica P. T. je služb čuvala ob izbruhu italijanske vojne v Rooinju na Ciorišlem. Ker je bil njen službeni kraj evakuiran, je mor.-.la zapustiti svoje dolgoletno bivališče ob Soči ter se podati v zaledje na Štajersko oziroma Kranjsko, kjer je prebila vsa dolga vojna ieta ter okusila vse sladkosti, ki jih je nudilo begunsko življenje. Letošnje poletje se je hotela tov P. T. vrniti na svoje službeno mesto na Gor škem ozir. zaprosila je za poljubno mesto v goriškem političnem okrajju Vložila je v ta namen pismeno prošnjo na civilni komisarijat v Gorici, objednern ipa tudi sama odpotovala na Goriško, da pospeši čim ugodnejšo rešitev. Uspeh je bil pričakovanju ravno nasproten. Že iz ustnega razgovora na kom ¡sanjata v Gorici je spoznala, da je bila njena pot zastonj, zato se je kratkomalo vrnila nazaj v Ljubljano. In je pred nekoliko dnevi prejela na svojo prošnjo rešitev naslednje vsebine: »Gospodična P. T., učiteljica v Ročinju. Odnosno na Vašo zaprosbo z dne 20. Vili. t. 1. za podelitev kakega mesta v okraju, se obveščate, da generalni civilni komisarijat v svojem dopisu z dne 4. IX. 1920 št. 321—8515 — sklice-vaje se na § 12. deželnega zakona, št. 17 z dne 20. VII. 1914 — isti ni ugodil. Civilni komisarijat za goriški politični okraj v Gorici. Predsednik: GottardU — Tržaška »Edinost« bi nam zelo ustregla, če bi nam o prvi priliki povedala, kaitero je po njeni misli tisto merodajno mesto, ki bode — kakor sama praVi —- v »široki meri« upoštevalo učiteljske prošnje, če pa generalni civilni komisarijat sam, torej najvišja inštanca v deželi, izdaja na prošnjo slov. učiteljicdo-mačimk negativne rešitve?! Mnenja smo, da bi bilo v interesu skupnosti, da se učiteljstvu brez ovinkov odkrito pove, kako je v zasedenem ozemlju in česa ima učiteljstvo pričakovati od siedanjega laškega režima v Plrimorju. Zato greši vsak nad učitedjstvom, ki ga spravlja na negotova pota! Čemu novih troškov, čemu na-daljnega begunstva? Privoščite raje učiteljstvu skromen kotiček v svobodni domovini, da se že enkrat po šestih letih mirno odpočije od trudnega pota! Dovolj ima to učiteljstvo bridke prevare s tužnim Korotanom, zaito si ne želi nove Koroške in ni pri volji umerjati svojo pot na novo Kalvarijo! — Vam tovariši in tovari-šice pa, ki imate morda v mislih vrnitev, svetujemo, da se ne podajate toliko časa na negotovo pot, dokler nimate z dekretom v rokah za-siguranega novega mesta! Ne poslušajte besed, sladkih in mamljivih, pa naj prihajajo potem od katerekoli strani! Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne' v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Šolski list II. stonnia. 3. številka. Za 4. in 5. šol. leto. Uredil Andrej Rape. — V Učiteliski Tiskarni ie izšla trgtia številka II. stopnie Šolskega lista. Obravnava zimo in poletie. V ostalem le razdelitev tvarine približno enaka razdelitvi v oret-šniih številkah II. stoonie. Cena kniigi ie K 14.-. »Zvonček.« Izšle so številke 7-9 s sledečo vsebino: 1. Sava Radič-Mirt: Zvonovi strahovi. Pesem; 2. Jernej Popotnik: Ob košnji. Povest; 3. dr. Ivan Lah: Pozdrav koroški mladini od primorskih tovarišev. Pesem; 4. Prestol na Gosposvet-skem polju. Podoba; 5. Andrej Rape: Na razstan-ku. Pravljica: 6. Fr. Roječ: Nov metulj. Poučni spis; 7. Knežji kamen na Gosposvetskem polju. Podoba 8. Miha Kos: Straža — strah. Povest; 9. Ernest Šušteršič: 15. julij 1918. Poročilo iz dnevnika; 10. Pri ročnem delu. Podoba; 11. Utva: Ujeti strah. Vesela povest; 12. Andrej Ratpe: Slovanska. Pesem; 13. Andrej Rape: Molitev. Pesem; 14. Vilko Mazi: Svoboda in sužnost. Poučni spis; 15. Utva: Še sem živ! Pesem; 16. Utva: Vrbinje. Pesem; 17. Tone Seliškar: Morje plaka. Dramatična pesem; 18. V samostanu. Podoba; 19. Tone Kosem: Zlata pomlad. Bajka; 20. Vladko Roječ: O nebeških lučeah. Pesem; 21. Cvetinomirski: Medved zdravnik. Basen; 22. Andrej Rape: V naše odrešenje. Pesem; 23. Cvetinomirski: Rogač in hrošč. Basen; 24. Jeras: Zakaj ima slon rilec. Basen; 25. Jernej Popotnik: Smokve. Povest; 26. Utva: Noč je zvezdice prižgala. Pesem; 27. I. J. Franc Košir. Življenjepis s podobo; 28. Miroslav Kunčiič: Stanka in Tinček se prepirata. Pesem. 29. Pouk in zabava; 30. Kotiček gospoda Doro-poljskega. »Zavičaj.« Prejeli smo 1. in 2. številko II. letnika tega mladinskega lista, ki ga izdajajo naši vrli srbski tovariši v Skoplju. Vsebina je v obeh številkah vsestransko vrlo zanimiva. Iz obeh številk je razvidno, da si je list nadel resno nalogo, seznanjati srbsko mladež z vsemi deli prostrame naše domovine. Tako beremo v 1. številki članek »Iz istorije Slovenaca«, ki ga je po prof M. Pircu priredil tov. Tribunac, eden izmed sourednikov »Zavičaja; v drugi številki je pa spis »Manma Triglav i Bohinjsko jezero — narodna priča o n]i-hovom postanku«. Priporočamo list slovenskemu učiteljstvu, ki se zanima za to stroko naše literature. "Zavičaja izhaja 1. dne vsakega mescca. Cena mu je letno 10 dinarjev. Vse pošiljatve ie nasloviti na uredništvo »Zavičaja« v Skoplje. Učni Usti. Srbsko-hrvatsko-sloven-sko štivo. Ureiuie dr. Mencei. Ravnokar ie izšla orva številka svoičas. naznanienih »Učnih listov< za srbohrvaščino. Ti listi bodo vseskozi strokovno moderno praktično in.lahkcumevno s oridodano slovensko razlavo izdelani in bodo tvorili tako velekoristno vzsroino in naobraževalno oporo ukaželinim iz vseh slofev našega naroda. — Naročaio se ti »Učni listi« pri g. Josipu Christofu. ravnatelju zasebnega učnega zavoda v Liubliani. Domobranska cesta 7. — Naročnina znaša letno 60 K ter se olnonie v mesečnih obrokih. »Sokolič« list za sokolskl naraščaj štev. 7. in 8. je ravnokar izšel s sledečo vsebino: 1. Sotool sem in Sokol ostanem. 2. Našemu d5ja-štvu. 3. Naraščaj na VII. vsesokolskem zletu v Pragi. 4. Mariborski zlet. 5. Koroška deca v Ljubljani. 6. Sokolič iz dežele. 7. Snaga ie?a bogatteea pisateljskega daru Niegovo de-iovanie za slovensko lenoslovie obsega te nar let. Zgodovinsko in pokrajinsko znamenita tla hižne Dalmacije so mu nudila mnogo hvaležne snovi za niegove podrobne utise kraiev in ljudi. Z gorkim čustvom nam odkriva bitie in žitie naroda, ki brezmejno liubi svoi dom Križi in kapelice nam oriooveduieio svoio romantično preteklost. Morie vabi mladeniča v nepoznane dalie za srečo in bogastvom da ga pokloni svoii nevesti. Tulec umetnik naide vsebino živ-lienia v prekrasnem »Poškem biseru«: tihotapci in nastirii vstaši in ribiči tvorno oisateliu pestri svet: nad vse idealno oa n*m predstavi ženske niih tiho bolest in vdano liubezen. Kniiga. ki io prav toplo nriooroeaipo se naroča pri Tiskovni zadrugi v Liubliani. Sodna ul. 6. »Narodni Pomladak«. Društvo za zaščito jugoslovanskih otrok v Beogradu namerava izdajati mesečnik za otročje vprašanje pod zgornjim naslovom. List bo namenjen vsem onim, ki sodelujejo na zaščiti otrok, posebno starišem in vzgojiteljem. V glavnem se bo pečal list z naslednjimi vprašanji: z zbiranjem podatkov o stanju naših otrok z ozirom na zdravje, stanovanjske razmere, vzgojo, strokovno "izobrazbo; navodila in strokovni članki o posameznih važnih vprašanjih; pregled naše in tuje književnosti o otročjem vprašanju; otročja zakonodaja; otročja higijena: šolska higijena — sploh z vsem, kar stoji v kakršnisibodi zvezi z otročjim vprašanjem in z otrokom sploh. List bo izhajal v mesečnih zvezkih po 3 do 5 tiskovnih pol, letna naročnina bo znašala okolu 30 dinarjev. Priporočamo toplo ta list. Naslov: »Narodni Pomladak« — Beograd, Studenička ulica 62. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vprašanje iu odgovor: Slavilo uredništvo! Vedno sem pričakoval, da bu »Učit. Tovariš« kaj pisail h Kateri stranki naj se ueitei^tvo pri volit v i nagne, a ker do danes ni bilo se ničesar prosi.u, da se nam v prihodnji številKi Učit. Tovariša ua vsaj majhno navodilo, kako se nam je ravnati. Pri nas n. pr. imamo precej močno krajevno oe ganizacijo JDS., a zadnjič se je na shodu zaupnikov sklenilo, da se združimo s SKS. Sedaj pa zopet časopisi pišejo, da nastopita obe stranki samostojno. In pri nas je sedaj večina za to, da se voii SKS. Kam naj se sedaj učiteljstvo obrne in s katero naj voli? Nekoliko pojasnila bi nam naša učit. organizacija že morala dati že vsled tega, da vsi napredni učitelji enotno volimo in da lahko zagovarjamo napram strankam svoje stališče, da smo se ravnali po sklepu naše učit. organizacije. Spoštovanjem F. W. — L. 27. okt. 1920. — Odgovor: Naša organizacija je strokovna organizacija, ki se peča samo s stanovsko politiko. V naši organizaciji imamo organizirane učitelje, ki so po svoji politični pripadnosti pristaši raznih po-litiškili strank. Imamo organizirane učitelje, ki so pristaši demokratske, radikalne, socialnodemokra-ške, komunistične, narodnosocialne, samostojne kmetske stranke in raznih drugih strank. Tudi pristaše SLS imamo strokovno pri nas organizirane. Nismo združeni v politične svrhe, ampak zgolj zato, da se potezamo pri vseh strankah za uve-ljavljenje naših stanovskih in strokovnih interesov. Po členu drugem pravil UJU iona vsak član v organizaciji zajamčeno popolno politično in versko svobodo. Naša organizacija se je izrekla za to, da je učiteljstvo državno in plačano cd države, ker le država mu lahko jamči za udobno gmotno stanje in za svobodo stanu, da ne bo učiteljstvo odvisno od politiških strank in razmer; naša organizacija se je pa izrekla tudi za podr-žavljenje vsega šolstva, da se tudi šolstvo osvobodi strankarskega vpliva In bo služilo samo državni ideji in svoji zvišeni nalogi. To sta dve glavni zahtevi, ki jih mora vsak organiziran učitelj uveljaviti pri svoji stranki. Stranke, ki so proti temu, so nasprotnice učiteljskih stanovskih in šolskih zahtev. »Učiteljski Tovariš« je informativen strokoven — in ne strankarski list. Zato po možnosti prinašamo tudi izvlečke volilnih programov vseh strank, v kolikor se tičejo gori omenjenih točk t. j. našega stanu in šole. Namenoma pa v Uč. Tov.« ne aRitiramo za nobeno stranko, da varujemo politiško svobodo«, pač pa poročamo o vsakem pojavu, ki je nasproten in- teresom našega stanu in našim šolskim zahtevam. Vprašajte poslance, če so proti naši zahtevi in vedeli bodete — ako jih lahko volite. — Uredn. Izdaiateli in odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU. — poverjeniištva Ljubljana. Tiska Učiteljska tiskarna« v Liubliani. ■ ■■■■sem» «■»■■■ »•!!■■«■ i«»»» «•«»•««»■ : » : Naši himni: n ■ j 1. Lepa naša domovina. [ : 2. Bože pravde. ■ . ■ ■ Dvoglasno s spremljevanjem har- j 5 monija za šolsko mladino priredil ; ■ Fran Marolt. Cena 1 krona. Naro- ; ■ čila sprejema le Učiteljska tiskarna ; ■ ilillllBElliH Naš denarni zavod. Oeslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le Bebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 31. okt. 1920 K 479.761-95, Hranilne vloge se obrestujejo swr po 4%. -^m Uradne ure: Vsak četrtek iu vsako soboto od >/a5. do ,;j6. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 2 K se ne odgovarja. Traži se mlada, simpatična učiteljica Slovenka kao odgojiteljica k dvoje djece od 8 i T godina. Nastup odmah. Prepis svjedočbe» sliku i ponudu molim upraviti na Katarina pl Reiner, Teharje 31, pošta Štore. November. — Težko in trudno, kakor od'omame odpade listje — — — Kar tu gotnee da. to ono Ramo zopet h sabo vzame. Gradnik. Globoko potrtim srcem naznanjamo tužno vest vsem svojim sorodnikom, znancem, prijateljem in tovarišem, da je naš ljubi miljenko Hrvoje Brega nt dne 31. oktobra t. 1. zatisnil svoje angelske očke za vedno ter nam zapustil samo bol in tugo in pa lep spomin nanj. Za izkazano sožalje vsem tem potom hvala. Pomeče pri Slov. Gradcu, dne 1. novembra 1920. Zmago in Pavla Bregant, žalujoča stariša — učitelja. Jugoslavs Bregant, sestrica. Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje knjige: Spisi Mišjakovega Julčka. I.—VI. zv. — A. Rape: Mladini. I.—VI. zv. — E. Gangl: Zbrani spisi. I.—VI. zv. — J. Ribičič: Vsem dobrim. — J. Trost: Moja setev. — F. Palnakovi spisi. I. in IL zv. — Zvezek tu navedenih knjig stane vezan a 14 kron, elegantno vezan 16 kron. J. Bučar: Metuljar. Broširan 14 kron. — P. Flere: Babica pripoveduje. L in II. zv. vezan a 7 kron. — Jan Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broširan 14 kron, vezan 16 kron. — Dr. Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Cena K 1080. — Henrik Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Cena K 14'40. pAXn| TQnicilit obsega koledar, plače stalnega učiteljstva, na IaULIII ljudskih in meščanskih šolah, draginjske do- klade, službena doba, upokojitev, šolstvo v Sloveniji, kolkovno lestvico, poštni tarif. Cena izvodu za 100 učencev K 12'—, za 150 učencev K 14'—. Qrklclzi Hcl" ®tevilka D. in III. stopnje je pošla, II. stopnja k5UlSK.l liSl« 3. številka je izšla pravkar, stane 14 kron. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.