A rhitektura za lepo starost • Architecture for an Enjoyable Old Age arhitektov bilten • mednarodna revija za teorijo arhitekture ab arhitektov bilten • mednarodna revija za teorijo arhitekture ab Vsebina / Content abarhitektov bilten / Architect’s Bulletin mednarodna revija za teorijo arhitekture / International Magazine for the Theory of Architecture UDK 71/72 ISSN 0352-1982 številka / Volume 230 / 231 oktober 2021 / October 2021 letnik / Anno LI glavni in odgovorni urednik / Editor in Chief Miha Dešman tehnicna urednica / Technical Editor Kristina Dešman slovenski jezikovni pregled / Slovene proof reading Marjeta Vozlic prevod v anglešcino / English Translation Sašo Podobnik graficno oblikovanje in AD / Graphic design and AD Nena Gabrovec uredniški odbor / Editorial Board Andrej Hrausky, Jurij Kobe, Janez Koželj, Uroš Lobnik prelom / Typesetting Nena Gabrovec tisk / Print MatFormat, Ljubljana naklada / Copies 500 cena / Price 20 EUR letna narocnina / Annual subscription 30 EUR naslov redakcije / Editorial office AB, Židovska steza 4, 1000 Ljubljana, Slovenija tel.: +386 1 2516 010, fax.: +386 1 4217 975 e-mail: info@ab-magazine.com www.ab-magazine.com Stališca, izražena v clankih posameznih avtorjev, ne izražajo nujno stališc uredništva. klasifikacija / classification mag. Doris Dekleva - Smrekar, CTK UL revija je indeksirana: Cobiss, ICONDA 04 Miha Dešman Uvodnik / Leader Arhitektura za lepo starost / Architecture for an Enjoyable Old Age DOSTOJNA STAROST 08 Biserka Marolt Meden Razmišljanje o prostorskih, programskih in bivanjskih modelih, sobivanju generacij in medgeneracijskem sožitju je nujno 11 Mojca Dobnikar PSS – Projekt skupnega staranja PREGLED 12 Uroš Lobnik So-bivanje s starejšimi 14 Vanja Skalicky Klemencic, Vesna Žegarac Leskovar Domovi za starejše v Sloveniji. Pandemija covida-19 kot spodbuda k ponovnemu razmisleku o arhitekturi in njenem vplivu na kakovost bivanja PREDLOGI ZA LEPO STAROST 19 Robert Potokar Arhitekturna zasnova okolja za starostnike. Domovi za starejše arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar 26 Marjan Zupanc Oskrbovana stanovanja na Šegovi ulici, Novo mesto architect's bulletin • international magazine for the theory of architecture 230 / 231 30 Ana Belcic Prilagoditev tipskih enodružinski hiš v sobivanjske skupnosti starih ljudi 74 VIZIJE SO 16 Meta Kutin Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo 38 39 ALTERNATIVE ZA LEPO STAROST Polona Filipic, Lea Ograjšek Staranje prebivalstva je vsedružbeni problem Lea Ograjšek Dom za vse življenje - Idejna zasnova vecgeneracijske soseske v Ljubljani 86 TEORIJA Otto Wagner - Umetniška praksa prevod Aleš Košar IN MEMORIAM 45 Tadej Urh Lepa starost je starost v skupnosti. Ne pozabi me. Idejna zasnova skupnosti za osebe z demenco na primeru prenove vasi Pristava pri Štjaku 94 Peter Žargi 1949–2021 51 Maja Cvelbar Idejna zasnova Centra starejših na podeželju - primer Šentjernej 56 Tadej Božak Celovita prenova kmecke domacije v Veržeju za skupnost sobivanja starejših z manjšim lokalnim središcem 60 Seminar Dešman Pilotno medgeneracijsko naselje Škofljica 64 Seminar Fikfak 2021 Medkulturno povezovanje 71 Seminar Fikfak 2021 Europe Readr - umetniška instalacija v Izoli Uvodnik / Leader Arhitektura za lepo starost / Architecture for an Enjoyable Old Age Miha Dešman Ce odmislim strog režim in nenehno navzocnost bolezni in smrti, je dom upokojencev precej podoben neskoncni šoli v naravi ali poletnemu taboru. Navsezadnje se da tudi tu ušpiciti marsikatero neumnost. Ravno tako se da ponoci tihotapiti po sobah in nic hudega slutecim zaspancem risati po obrazih, uprizarjati wife swap in žurati. Drugi vam skuhajo, operejo, pospravijo in preoblecejo posteljo. Nobenih skrbi nimate, le goro vrstnikov okrog sebe ... Sama si kot idealno starost predstavljam življenje v podeželski skupnosti, na prenovljeni domaciji z dvorišcem in vrtom. Sobe so primerne za posameznike ali pare, tam sta tudi skupna kuhinja in prostor za druženje. Pranje in pospravljanje zagotavlja pogodbeno podjetje. Ce se nam ne ljubi kuhati, si narocimo na dom hrano iz restavracije. Dneve preživljamo vecinoma delovno, navsezadnje smo se vse življenje preživljali z umskim delom, zato to pocnemo še naprej. Pišemo, prevajamo, študiramo. Vcasih nas obišce mladina, ki jo mentoriramo, tu in tam pripravimo predavanja, ki se jih udeležujejo študenti in drugi zainteresirani, ohranjamo pa tudi bogate in pestre partnerske odnose. Le dobro družbo je treba dati nakup, zbrati denar in se takoj lotiti dela. Jaz nocem v Dom pocitka, ampak v Dom užitka!1 Medtem ko število prebivalstva na globalnem jugu in vzhodu narašca, se Evropa sooca z njegovim upadanjem in staranjem. Slovenija ni izjema – ne le, da delež starejše populacije najhitreje narašca, starostniki so tudi socialno najbolj ogrožena skupina, kar jasno kaže tudi dogajanje v domovih za upokojence v casu epidemije koronavirusa. Problemi, povezani s staranjem prebivalstva, segajo na zdravstveno, socialno in stanovanjsko podrocje, a so v smislu ozavešcenosti in politike pogosto odrinjeni na družbeni rob. Starejši ljudje se poleg zdravstvenih težav soocajo z osamljenostjo, težavami pri vzdrževanju (velikokrat prevelikih) stanovanj in hiš ter z bivanjem v neprilagojenih prostorih. Evropski trendi so naravnani k cim daljšemu samostojnemu bivanju starejših v lastnih stanovanjih, v okoljih, ki jih dobro poznajo. Razvijajo se bivanjski modeli in storitve, kot so oskrbovana in varovana stanovanja, sobivanjske skupnosti, oskrba na domu, dnevni centri, medgeneracijska središca ipd. V Sloveniji žal premalo. Na drugi strani populacije so mladi, ki se soocajo z drugacnimi, a ravno tako življenjskimi problemi: prekarizacijo zaposlitev in nedostopnostjo stanovanj ter pozno osamosvojitvijo. A vendar posplošena delitev populacije na generacije, na »stare in mlade«, postavlja pod vprašaj temeljna nacela skupnosti in solidarnosti, ki so bistvena za vzdržen razvoj družbe. Kako torej lahko arhitektke in arhitek- ti naslovimo probleme starajoce se družbe? Kako lahko pri tem presežemo stereotipne generacijske delitve ter razmišljamo o novih prostorih skupnosti? Že desetletja se arhitektke in arhitekti ukvarjamo s tipologijami življenja v starosti. Rezultati teh raziskav so nedvomno pomembni in nekateri so tudi uveljavljeni v zakonodaji in vsakdanjem življenju. Sprejeti so normativi, ki naslavljajo potrebe invalidov in starejših, tako pri gradnji domov za stare kot stanovanj, skrbi za dostopnost javnih stavb in urejanja starostnikom prijaznih mest. A ti uspehi prikrivajo dejanske probleme in naloge: potrebna je bližina in izmenjava z ljudmi drugih starostnih skupin, vsakdanja normalnost. Predvsem pri spremembi odnosa do starosti in starostnikov se odpirajo možnosti za nove integrativne in skupne nacine življenja. Uveljavljene institucionalne oblike, kot so predvsem domovi upokojencev oz. domovi za stare, so in bodo bivalno okolje za zgolj majhen odstotek starejših, velika vecina se nas stara in se bo starala doma. Ko se tega zavemo, se odpro številna vprašanja in problemi, pa tudi priložnosti. Ni potrebno veliko analiz, da vidimo, da je sedanja slika bivanja starejših družbeno neracionalna in neprijazna do njih samih. Starejši najveckrat živijo sami in osamljeni, v prevelikih in neprilagojenih hišah ali stanovanjih. Edina alternativa je življenje skupaj z otroki in njihovimi družinami ali pa dom za stare. Kakršne koli drugacne oblike so tako redke, da jih v Sloveniji lahko prešteješ na prste ene roke. Modernisticni princip, utemeljen v zacetku 20. stoletja, je zasledoval delitev funkcij in specializacijo. Stavbe so bile zasnovane in zgrajene za natancno dolocen namen. Ta logika je pri domovih za stare še vedno prevladujoca. Glavni principi so eksistencni minimum, medicinski tretma in izolacija. Domovi so bili in so še vedno grajeni brez povezave z lokalno skupnostjo, vasjo ali mestno cetrtjo. Veliko vprašanje je, ali je res edini odgovor vse vecja prilagojenost in namenska gradnja stavb za starejše, pa tudi, ali si bomo pri sedanjih demografskih trendih sploh lahko privošcili tak koncept. Vsekakor je potrebna strategija integracije in samoorganizacije, ko skrb ni v celoti prenesena na državo niti ni posameznik prepu- šcen sam sebi, ko je odgovornost celostna in vgrajena v vse plasti družbe in vsa življenjska obdobja. Pavla Horáková, Teorija cudnosti, Sanje, 2021, prev. Anjuša Belehar Miha Dešman V 21. stoletju se, kar se tice urbanosti ter nacinov bivanja mladih, ponekod hitro, drugod pa mukoma in postopno uveljavljajo nove paradigme, kot so co-living, co-housing, live – work in tako naprej. Ce pa natancno premislimo, lahko hitro ugotovimo, da so se te in podobne oblike že zdavnaj uveljavile pri starejših gene- racijah. Co-living je na neki nacin preizkušan v domovih za stare, co-housing poznajo starejši kot varovana stanovanja in tudi live – work je nacin, ki je starejšim vsaj enako blizu kot vsem drugim. Vcasih so te oblike rezultat politike, ki se zavzema za vkljucujocnost, solidarnost in ekonomijo delitve. Bolj pogosto pa so vzroki drugje: gre za posledico ekonomskih potreb in zmožnosti ali pa za rešitev, s katero se mlajše generacije otresejo neposredne skrbi za starejše svojce. Stari so velikokrat obravnavani kot biznis, zlasti pri koncesionarjih domov za stare, ki z varcevanjem na stroških vecajo svoj dobicek. Ekonomska logika je pri pomanjkanju »postelj v domovih« neizprosna. Deklarirana politika je deinstitucionalizacija, kar je seveda v redu. A kaj, ko ni aktivnih instrumentov, ki bi spodbujali razlicne modele in oblike, kot so alternativni prostorski, programski in bivanjski modeli, sobivanje generacij, zadružno bivanje in številne specificne situacije, v katerih žive posamezniki in ki se jih ne da zvesti na skupni imenovalec. Pri razvijanju in implementaciji teh nacinov bi morali poleg nacela družbene in ekonomske vzdržnosti uveljavljati razlicne, vsakemu posamezniku prilagojene razvojne modele z zmožnostjo zajemanja razlicnih življenjskih stilov. Pri tem je zelo pomembna tudi arhitekturna zasnova, tako v smislu ume- šcanja kolektivnih formacij v mesta in vasi kot pri oblikovanju dostojnih stanovanj in drugih prostorov, ki jih uporabljajo starejši. Ne gre le za dnevne nakupe in obisk zdravnika, pomembna je tudi miza v kavarni, kjer se srecaš s prijatelji in znanci, pa kulturna ponudba, stiki z razlicnimi ljudmi, živalmi ... Idealno je, ce gre za vzdržne modele, ki delujejo na principu samoregulacije. Tako, da se tudi neizbežne spremembe v fizicnih zmožnostih posameznika kompenzirajo z medsebojno pomocjo in bivanjem v skupnosti. V arhitekturnem smislu je kljucna strategija prenova. Prenova hiš in stanovanj, pa tudi prenova sosesk, vaških jeder, mestnih predelov in tako naprej, v povezane in smiselne celote, ki bodo omogocale sobivanje, kompleksno, cloveka vredno življenje za ljudi vseh starosti. Pri tem se lahko zgledujemo po tradicionalnih modelih družbene organizacije in skrbi, kot je npr. kmetija in vaška skupnost, hkrati pa razvijamo nove inovativne modele. V temelju vsakega projekta mora biti spoštovanje in upoštevanje razlicnosti ter razlicne kooperativne oblike. Lahko gre za pametna mesta in stavbe, za eko in bio ter samooskrbne skupnosti in tako naprej. Vsem udeleženim, zlasti starejšim, mora biti zagotovljeno sodelovanje (participacija) v vseh fazah nacrtovanja in gradnje njihovega bivalnega okolja, tako pri dolocanju pravil organizacijsko in ekonomsko vzdržne skupnosti kot tudi pri snovanju arhitekturnih rešitev. Le tako bo presežen top down pristop, ki po navadi zgreši realne potrebe. Številni filmi, kot je npr. slovenski Sanremo (2020)2, z empatijo obravnavajo odnos med custvi, staranjem in boleznijo. Film raziskuje nenavadno ozracje doma za starejše, ki niha med poeticnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo. Filmov, pa tudi knjig ter drugih literarnih in umetniških del na to temo je seveda neskoncno. Številni opozarjajo na kruto zapušcenost, ki jo v zadnjih letih življenja doživljajo številni starejši. Predvsem pa naslavljajo stereotipe in predsodke, o katerih je v Sobotni prilogi casopisa Delo pred skoraj desetimi leti natancno razmišljala pedagoginja in andragoginja dr. Dušana Findeisen: Pogost stereotip, ki ga podpira sama država s svojo politiko (tudi evropska politika je v tem pogledu trd oreh), je, da je star clovek nujno odvisen, šibak, potreben zašcite; po tem stereotipu se ravnata socialno varstvo in socialnovarstvena politika, kar je prav, ce ne gre za stereotipen pogled, ki izkljucuje vse druge starejše, ki niso v tem stanju ... Ce hocemo premostiti stereotipe o starejših, jim moramo prisluhniti, jih slišati in biti z njimi v dialogu. V vsakem posamicnem primeru, zlasti danes, ko ljudje živimo zelo razlicno in nepredvidljivo, kar je znacilnost postmodernega casa. Tudi starejši ljudje živijo zelo razlicno, so razlicno prehodili življenjsko pot, imajo razlicno znanje, razlicno kulturo. Ni jih mogoce stereotipno pometati v isti koš in jih prekriti s pregrinjalom zaznanih skupinskih znacilnosti.3 Ta trditev velja seveda tudi za arhitekturo, ki se zavzema za lepo starost. 2 Sanremo, celoveceren film scenarista in režiserja Miroslava Mandica, govori o Brunu in Duši, ki živita v domu starejših obcanov. Obcasno se srecujeta, skupaj preživljata cas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. Kljub temu sta vesela vsakega novega srecanja. 3 https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/stereotipi-so-za-to-da-nam-ni-treba-nenehno-razmisljati-s-svojo-glavo.html Uvodnik / Leader Discounting the strict regime and the constant presence of illness and death, a retirement home is a lot like an endless school camp or summer camp. After all, there's a wealth of mischief to get into in this place, too. You can just as easily sneak into rooms, draw on the faces of unsuspecting heavy sleepers, do a bit of wife-swapping, and party. Others do your cooking, washing and cleaning, and make your bed. You don't have a thing to worry about, just a ton of peers all around you. When I'm old, my ideal is living in a countryside community, on a renovated homestead with a yard and a garden. The rooms are suitable for individuals or couples, there is also a kitchen and a socialising space. Washing and cleaning are contracted out. If we don't feel like cooking, we order in. We spend our days mostly working -after all, we earned our way through life with mental labour, so we carry on. We write, translate, study. Sometimes, we get young visitors whom we're mentoring, occasionally we prepare lectures attended by students and others interested parties, and we also maintain rich and diverse relationships with our partners. All it takes is some good company, pooling the money, and getting down to business. I don't want to go to an old folks' home -I want to go to a fun folks' home!1 While the population is rising in the global South and East, Europe is facing a demographic decline and an ageing trend. Slovenia is no exception - not only is its senior population rising the fastest, the elderly are also the most socially disadvantaged group, which is clearly demonstrated also by the experience of retirement homes during the coronavirus pandemic. Problems related to the ageing of the population affect the fields of health, social affairs, and housing, but in terms of awareness and policy, they're often attached distinctly low importance in the society. Beside health problems, the elderly face loneliness, difficulty maintaining their (often oversized) flats and houses, and living in unsuitable spaces. European trends favour the elderly independently living in their own homes and in familiar environments for as long as possible. Habitation models and services such as assisted living and sheltered housing are being developed, as well as co-housing communities, home care, day centres, intergenerational centres, etc. - insufficiently so, as far as Slovenia is concerned. On the other end of the population, there are young people, who face different, but also serious life problems: precarious work, as well as unattainable housing and delayed independence. Yet the generalised segmenting of the population into generations, into "the young and the old", stands to undermine the fundamental principles of the community and of solidarity, which are central to a sustainable development of a society. How can architects address the problems of an ageing society? How can we transcend the stereotypical generational divisions and think new community spaces? For decades, we as architects have been involved with the typologies of elderly living. The results of this re search are certainly important and some have found their way into legislation as well as everyday life. Norms addressing the needs of the disabled and the elderly have been adopted both for the development of retirement homes as well as for flats, for greater accessibility of public buildings, and for elderly-friendly city layouts. But these achievements draw attention away from the actual problems and tasks: what is needed is proximity, exchanges with people of different age groups, everyday normality. Particularly the changes in attitudes towards age and the elderly are opening up possibilities for new integrative and shared ways of living. The established institutional forms, chiefly among them retirement homes or old-age homes, have been and will continue to be the living environment only for a small percentage of the elderly. The vast majority of us grow old at home, and will also do so in the future. This realisation gives rise to many questions and problems, but also to opportunities. It doesn't take too many analyses to see that the current state of affairs of elderly living lacks social rationality and is unsympathetic to them. Most often, the elderly live alone, lonely, in oversized and unsuitable houses or units. Living with their children and their families or the retirement home is the only alternative. All other forms of living are so rare they can be counted on the fingers of one hand. The Modernist principle, established in the beginning of the 20th century, pursued the division of functions and specialisation. Buildings were designed and built for a highly specific purpose. This logic is still prevalent with retirement homes. The main principles focus on the minimum subsistence level, medical treatment, and isolation. Retirement homes were and continue to be built without a connection to the local community, village, or city quarter. The big question is whether the ever-increasing adaptation and purpose-built development for the elderly is the only answer, as well as whether the current demographic trends are even able to support such a concept. The strategy of integration and self-organising, where the care is not wholly transferred to the domain of the State yet the individual is not left to their own devices, is certainly in order - a strategy where the responsibility is comprehensive and embedded in every social stratum and in every life stage. Pavla Horáková, Teorie podivnosti (A Theory of Strangeness) , 2018 Miha Dešman As regards urbanity of young people and their ways of living, the 21st century has ushered in - in some places quickly, in others gradually and with difficulty - new paradigms such as co-living, co-housing, live-work, etc. But a careful reflection quickly allows us to realise that these and similar forms have taken root with older generations a long time ago. In a way, co-living is being tried out in retirement homes, co-housing is known to the elderly as sheltered housing, and even live-work is a way of living with which the elderly are at least as familiar as everybody else. Occasionally, these forms are a product of a policy striving for inclusiveness, solidarity and a sharing economy. But more commonly, the causes lie elsewhere: they are a consequence of economic needs and capacities, or they are a solution allowing the younger generation to shed the responsibility of caring for their elderly relatives directly. The elderly are often regarded as a business, especially with retirement home operators, who economise on the costs for the benefit of their bottom line. And with limited admissions due to excess demand, the quest for profit trumps all. De-institutionalisation is the official policy, which is all well and good. But there is a dire lack of active instruments fostering different models and forms such as alternative spatial, programme and living models, co- living of multiple generations, co-operative living, and the numerous specific situations in which individuals live and which may not be reduced to a common denominator. In developing and implementing these ways, various individually-tailored development models allowing for different living styles should be applied alongside the principles of social and economic sustainability. Architectural design is of great importance in this regard, both in terms of siting collective formations in cities and villages, and in terms of designing decent housing and other spaces used by the elderly. This is not just about routine shopping and going to the doctor's, it is also important for there to be a table in a café to meet friends and acquaintances, cultural offerings, coming into contact with different people and animals, etc. It is ideal if these models are sustainable and operating on the principle of self-regulation so that the inevitable changes in the physical capabilities of an individual may be compensated for with mutual help and living in a community. In the architectural sense, refurbishment is the key strategy. The refurbishment of houses and units, but also the refurbishment of neighbourhoods, village cores, city quarters, etc., in order for a connected and sensible whole to emerge each time at the other end, allowing for coexistence, a complex life worth living for people of all ages. To achieve this, we can follow the example of traditional models of social organisation and care, such as a farmstead or village community, and at the same time develop new innovative models. Each project must be rooted in respect and consideration of diversity, as well as in various co-operative forms. These can be represented by smart cities and buildings, by eco- and bio-approaches, subsistence communities etc. All those taking part, but especially the elderly, must be granted participation in all phases of planning and construction of their living environment, in setting the rules of a sustainable community in terms of organisation and economy, as well as in designing architectural solutions. This is the only way to advance beyond the top- down approach, which typically fails to address actual needs. Numerous films, such as Slovenia's Sanremo (2020)2, approach the relationship between emotions, ageing, and illness with empathy. The film explores the curious atmosphere of a retirement home, which oscillates between poetics and a kind of transcendent understanding related to old age and being a child. Of course, there is no shortage of films, as well as books and other literary and artistic works which deal with this theme. Many point the finger at the cruelty of loneliness, which many elderly experience in the final years of their lives. But in particular, they address stereotypes and prejudice articulated very clearly by pedagogy and andragogy expert Dr Dušana Findeisen in the Saturday supplement of newspaper Delo almost ten years ago: A common stereotype, upheld by the State and its policies (European policies are a nut no less difficult to crack in this regard), is that an old person is necessarily dependent, weak, wanting protection; this stereotype is the guideline for welfare systems and welfare policies, which is fine as long as this is not a stereotypical view which excludes all other elderly to whom this does not apply. If we wish to beat stereotypes about the elderly, we must listen to them, hear them, and maintain a dialogue with them. We need to do this in each individual case, particularly nowadays when people live in very different and unpredictable ways, which is typical for the Postmodern period. The elderly, too, live very differently, they have walked different paths through life, they know different things, have a different culture. There is no one stereotypical size to fit them all, and if it seems as if there is, it's because we chose to only focus at the common traits of the group.3 Naturally, this statement also holds true for architecture striving for an enjoyable old age. 2 Sanremo, a feature film written and directed by Miroslav Mandic, tells the story of Bruno and Duša who live in a retirement home. Occasionally, they meet and spend time together but they keep forgetting that they know each other at all. In spite of this, they enjoy each new encounter. 3 https://old.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/stereotipi-so-za-to-da-nam-ni-treba-nenehno-razmisljati-s-svojo-glavo.html (Slovene only) Dostojna starost Razmišljanje o prostorskih, programskih in bivanjskih modelih, sobivanju generacij in medgeneracijskem sožitju je nujno Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti – Združenja za dostojno starost Srebrna nit si prizadeva deliti razmišljanja, navedena v naslovu, z vsemi, ki so jim blizu vrednote socialne države, solidarnosti (tudi medgeneracijske), spoštovanja posameznika in zagotavljanja dostojne starosti. Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizicnih oseb, ki se povezujejo s ciljem izboljševanja kakovosti življenja starejših na vseh ravneh in v vseh okoljih. Stremi k povezovanju vseh generacij za dostojno starost. Konkretno in sistemsko deluje v sodelovanju s starejšimi, njihovimi bližnjimi, stroko in odlocevalci. Aktivno zagovarja pravice starejših. Obsoja vsakršno diskriminacijo in nasilje vseh vrst nad starejšimi. Na državni ravni društvo Srebrna nit zagovarja nujno potrebne sistemske rešitve, tudi v skladu z evropskimi smernicami, predvsem na podrocju zdravstva, social- nega varstva in dolgotrajne oskrbe. Na individualni ravni je društvo na voljo jav nosti: svetuje posameznikom v stiski, javno opozarja na dobre in slabe prakse pri skrbi za starejše. Demografsko stanje, socialna politika in dolgotrajna oskrba Slovenija postaja starajoca se družba. Demografski trendi so tu in morali bi narediti vec, da bi se jim celoten družbeni sistem bolj prilagajal in omogocal dostojno življenje vsem. Kar 20 odstotkov prebivalcev je danes starejših od 65 let – 5 odstotkov je starejših od 80 let in vsako leto se ta delež povecuje. Delež starejših od 80 let se bo s 5 odstotkov v letu 2016 do leta 2050 povecal na 11,4 odstotka. Podobno kot so pred 130 leti zaceli uvajati pokojninski in zdravstveni sistem, so- dobni nacin življenja narekuje vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe (v nad. DO). K zagotavljanju storitev DO svojim prebivalcem so se države politicno zavezale tudi na evropski ravni. Leta 2017 so namrec DO opredelile kot eno izmed 20 pravic v okviru evropskega stebra socialnih pravic. Dolgotrajne oskrbe ne zahteva le starajoce se prebivalstvo in ni namenjena le starejšim; to novo obliko socialne zašcite v vedno vecji meri potrebujejo ljudje vseh starostnih skupin. Terjajo jo številni z nevrološkimi boleznimi, preboleli po kapi, ljudje z rakavimi obolenji in posledicami raznih poškodb med delovno aktivnim prebivalstvom in celo med mladimi. Slovenija je edina evropska država, ki nima sistemsko urejenega podrocja DO. Nimamo niti enotne opredelitve, kaj DO je. V Srebrni niti se zavzemamo za solidarni, javni sistem DO s stabilnim virom financiranja z vzpostavitvijo novega stebra socialnega zavarovanja, dopolnjenim z ustreznim deležem proracunskih sredstev. Predolgo – skoraj dvajset let – traja sprejemanje zakona o dolgotrajni oskrbi. Na racun sprejemanja tega zakona smo zanemarili številne druge aktivnosti, vezane na skrb za starejše, zato so razmere zdaj res kriticne. V Sloveniji revšcina in socialna izkljucenost ogrožata vedno vec prebivalstva, še posebej starejše. V Srebrni niti ocenjujemo, da ima Slovenija od nastanka samostojne države dalje zgrešeno socialno politiko na podrocju skrbi za starejše. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010, ki je temeljila na usmeritvah lizbonske strategije, Strategije razvoja Slovenije in politike EU, je v ospredje postavila privatizacijo in umiranje socialne države (minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnic, Nova Slovenija, in predsednik vlade Janez Janša). Med drugim so zapisali: -»… hitrejši razvoj tržno usmerjenih storitev tudi na podrocju »socialnih« storitev …«; -»deregulacija, decentralizacija, debirokratizacija države, usmeritev v vzpostavitev sistemov, ko bo država oblikovala cilje, politiko in regulativo, izvedbo pa bo vedno bolj prepušcala podjetniški javno-zasebni mreži organizacij, ki uporabljajo javne in zasebne vire financiranja«. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (sprejeta aprila 2013, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Andrej Vizjak, SDS, predsednik vlade Janez Janša). Enaka usmeritev: »Širitev mreže izvajalcev socialnovarstvenih storitev in programov bo potekala predvsem z razvojem javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanjem koncesij.« V Srebrni niti ne pristajamo na to, da v državi ekonomski liberalizem unicuje so- cialno državo. Zdravstvena, financna in socialna ogroženost starejših in neustrezno ukrepanje države predstavljajo tudi veliko breme za širše družine. Kar vodi v izgorelost mlajše generacije in poveca možnost nasilja nad starejšimi, ki je že zdaj vedno bolj prisotno tudi v Sloveniji. Povprecne pokojnine so sramotno nizke. Cakalne vrste v domovih starejših nesprejemljive. Cene oskrbe v domovih, zlasti tistih s koncesijo, previsoke. Bivalni standardi marsikje neustrezni. Iz bolnišnic odpušcajo v domaco oskrbo ali v do- move starejših paciente, ki potrebujejo zdravstveno nego in rehabilitacijo, a ju ne dobijo … Sodobne bivalne oblike za starejše niso samo domovi starejših in prilagojena sta novanja. Rešitve morajo biti individualne, fleksibilne oblike bivanja, ki temeljijo na željah in potrebah ljudi. Prepocasi se razvijajo bivanjski modeli in storitve, kot so oskrbovana stanovanja, sobivanjske skupnosti, oskrba na domu, dnevni centri, medgeneracijska središca ipd. V tujini imamo številne dobre prakse. Tudi v Sloveniji je bilo porabljenega kar nekaj denarja za »raziskavo« želja starejših, a konkretnih ucinkov teh raziskav ni in le potrjuje se tisto, kar že dolgo vemo. Evropski trendi in tudi želje starejših v Sloveniji so naravnani k cim daljšemu samostojnemu bivanju v lastnih stanovanjih, v okoljih, ki jih dobro poznajo. Starejši doma Starejši potrebujemo integrirane socialno-zdravstvene storitve na domu, možnosti prilagoditev (tudi arhitekturnih) domacega okolja, da nam ne bo treba prehitro v institucije, in potrebujemo tudi primerne bivalne pogoje v institucijah. Vcasih smo gradili velike vecstanovanjske hiše, da bi mladi ostali doma, a v prevelikih hišah zdaj ostajajo starejši, ki nimajo možnosti vzdrževanja teh nepremicnin. Navezanost na lastni dom ali hišo pa je tako velika, da se ne odlocajo za prodajo in preselitev v primernejšo bivalno enoto. Razlicne pobude o sobivanju v teh zasebnih pre/velikih hišah se ustavijo ob stroških prenove, ki bi omogocale bivanje tudi osebam na invalidskih vozickih (dviga- la, prilagojena vrata, kopalnice, sanitarije) in ustavijo se tudi, ko bi morda država prispevala k stroškom obnove ali pa s pomocjo evropskih sredstev. Vedno je odgovor, da ni mogoce, torej, naj se uredi to podrocje. Biserka Marolt Meden Izjemno pomembno pa je razmišljanje, kako iskati bodoce stanovalce teh (so)bivanjskih skupnosti, kajti niso pomembni samo streha nad glavo in delitev stroškov ter posameznih opravil, ampak tudi skupni interesi, sožitje, polno življenje. Velik problem so starejši, ki bivajo v vecstanovanjskih objektih, v blokih, ki nimajo dvigal. Nešteto je bilo pobud, da za te namene država priskrbi posebna sredstva, saj so stroški vgradnje dvigal za starejše z nizkimi pokojninami previsoki in težko je doseci soglasje o investiciji pri vseh stanovalcih. Nismo zasledili živahnega trga menjav stanovanj, ker ocitno tudi za to podrocje, ki bi rešilo marsikateri problem, ni dovolj spodbud. Starejši na domu nimajo celovite ustrezne pomoci – samo neformalno oskrbo s strani sorodnikov, saj ustrezne institucije niti ne vedo, kaj potrebujejo … Pomoc na domu je omejena na 80 ur na mesec in še ta je kljub sofinanciranju obcin za marsikoga predraga in si je ne more privošciti. Starejši predvsem nimamo možnosti izbire, ko potrebujemo pomoc. V Sloveniji imamo žal premalo ponudbe, prilagojene starejšim. Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi uvaja nove storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe, ki bi omogocale daljše bivanje v doma- cem okolju. Starejši v socialno-varstvenih zavodih Zadnji javni dom starejših je bil zgrajen leta 2005. Leta 2009 je bilo v javni mreži 55 javnih domov za starejše (12.895 mest) in 32 izvajalcev s koncesijo (3.710 mest) ter 5 posebnih zavodov za odrasle in dodatno še kombinirane enote pri splošnih zavodih, kjer je bilo 2.318 mest. Leta 2019 je bilo v javni mreži 54 javnih domov za starejše (13.243 mest) in 43 izvajalcev s koncesijo (5.406 mest), za odrasle s posebnimi potrebami pa se je število v desetih letih povecalo za 168 mest. Kljub podelitvi koncesij enajstim izvajalcem institucionalnega varstva starejših tudi v letu 2022, ko naj bi ti zaceli z delovanjem, ne bomo dosegli 4,8-odstotne ciljne pokritosti prebivalstva, starega 65 let in vec, kot to predvideva Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva, ki je veljala do leta 2021. Za doseganje zastavljene ciljne pokritosti bo primanjkovalo najmanj 1260 mest. Aktualna vlada se je odlocila, da bo problem rešila tako, da je v predlog nove resolucije, ki naj bi veljala do leta 2030, zapisala, da je ciljna vrednost 4,5-odstotna pokritost prebivalstva v institucijah. Bivalni standard v starejših domovih za starejše ni dober. Trenutno je še vedno 615 triposteljnih, 314 štiriposteljnih in 35 petposteljnih sob, v posebnih zavodih za odrasle pa še 20 triposteljnih in šest štiriposteljnih sob (skupno 990 sob). Ker je te sobe v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehnicnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev treba preurediti v najvec dvoposteljne, bo to zmanjšalo razpoložljive zmogljivosti in nas še dodatno odmaknilo od zastavljene ciljne pokritosti. V domovih starejših je veliko skupnih sanitarij in premalo vecjih prostorov za razlicne dejavnosti. Ni dovolj prostora za razlicne cone, ki jih zahtevajo epidemije in sedanja priporocila MZ. Problem je tudi prezracevanje, povezano z nevarnostjo okužb s covid-19. Oskrbovana stanovanja za starejše Najvecji lastnik oskrbovanih stanovanj je Nepremicninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vecji lastniki so Stanovanjski sklad ter obmocni in obcinski stanovanjski skladi, nekaj je zasebnih investitorjev. Oskrbovana stanovanja (pred leti se je uporabljal izraz varovana) so arhitekturno prilagojena za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom. V njih lahko stanovalci do- bijo pomoc dolocene ustanove 24 ur dnevno. Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopušcajo samostojno bivanje. Sklad je lastnik 360 oskrbovanih najemnih stanovanj (stanje na dan 1. 1. 2021) v 16 krajih po vsej Sloveniji, in sicer v Brežicah, Celju, Izoli, Kopru, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Škofljici, Trebnjem in Trzinu. Velika so od 27 do 72 kvadratnih metrov in so primerna za bivanje ene ali dveh oseb. Trenutno so vsa njihova oskrbovana stanovanja zasedena, najvecje povpraševanje pa opažajo v mestnih obcinah in na Obali, kjer je na prosto stanovanje pone- kod treba cakati tudi dve leti in vec. V delu pa so trije novi projekti v Mariboru, na Bledu in v Radljah ob Dravi. Do konca leta 2022 naj bi tako skupno pridobili vec kot 180 novih, za starejše prilagojenih stanovanj in do leta 2025 skupaj 400 stanovanj. Stanovanjski sklad ima v lasti skupno 61 oskrbovanih stanovanj v Tolminu, Kobaridu in Velenju, nad katerimi imajo razpolagalno pravico obcine in javni skladi, ti pa na podlagi razpisa izberejo najemnika, ki zadostuje pogojem. Vsa so trenutno oddana oziroma so v postopku menjave najemnika. Sicer pa na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani in pod Pekrsko gorco v Mariboru poteka gradnja javnih najemnih stanovanj in oskrbovanih stanovanj za starejše. 25 novih stanovanj bo v Ljubljani dokoncanih predvidoma do konca leta 2021, v letu 2022 pa predvidoma še 60 v Mariboru. Nacrtujejo tudi izgradnjo 28 oskrbovanih stanovanj na lokaciji Breg ob Savi v Kranju, kjer je nacrtovano leto izgradnje 2024, leta 2027 pa še 30 oskrbovanih stanovanj na lokaciji Podbreznik v Novem mestu in 60 oskrbovanih stanovanj na lokaciji Novo Pobrežje v Mariboru. Dodatno so z javnim pozivom za nakup stanovanj pridobili 27 oskrbovanih stanovanj v Slovenj Gradcu, ki bodo predvidoma na voljo konec leta 2021, v postopku nakupa so še stanovanja v Kr- škem, Celju in Šmarju pri Jelšah. Vsa bodo predvidoma vseljiva v prihodnjih dveh letih, nacrtujejo pa tudi nove projekte. Javni stanovanjski sklad Mestne obcine Ljubljana ima v lasti skupno 82 oskrbovanih stanovanj – 60 v Trnovem, 12 v Murglah in 10 v Dravljah. Vsa stanovanja so zasedena; prosilcem, ki so uvršceni na prednostno listo, se stanovanje dodeli takoj, ko je prosto in vseljivo, na dodelitev stanovanja pa jih trenutno caka 33. V Mestni obcini Maribor so oskrbovana stanovanja ob Domu starejših obcanov Tezno in na Studencih, nasproti obcinskega doma za starejše Dom pod gorco. Na prvi lokaciji je zasedenih vseh 66 stanovanj, konec leta 2020 pa je bilo na listi cakajocih 164 prosilcev. Na Studencih ob Domu pod gorco je 33 oskrbovanih stanovanj in vsa so zasedena, cakalna doba za najem je okvirno tri leta. V Mariboru je sicer predvidena gradnja oskrbovanih stanovanj na treh lokacijah: 36 stanovanj na Studencih ob Domu pod gorco, 60 stanovanj na Studencih pod Dostojna starost Pekrsko gorco in 60 stanovanj na Pobrežju, pri cemer sta investitorja Nepremicninski sklad in Stanovanjski sklad. V Mestni obcini Novo mesto tudi nacrtujejo izgradnjo oskrbovanih stanovanj, saj opažajo, da so potrebe cedalje vecje. Konec leta 2020 so podpisali pogodbo s Stanovanjskim skladom, da bodo na obmocjih Podbreznika in Brod-Drage v prihodnjih letih gradili 500 stanovanj, med njimi tudi oskrbovana. Nacrtujejo stanovanja v Bršljinu, kjer že nastaja novo stanovanjsko naselje 25 hiš, najbližje realizaciji pa je trenutno lokacija na Šegovi ulici, kjer se pripravlja dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za novogradnjo približno 35 oskrbovanih stanovanj. Investitor je Nepremicninski sklad, ki je tudi lastnik parcel. V Mestni obcini Koper je 30 oskrbovanih stanovanj. Prostih ni, v cakalni vrsti je trenutno okoli 99 prosilcev, letno pa se povprecno sprostita eno ali dve stanovanji. V prihodnjih dveh letih sicer nameravajo v Mestni obcini Koper zgraditi še najmanj 30 dodatnih oskrbovanih stanovanj. V Mestni obcini Kranj je trenutno prav tako 30 najemnih varovanih stanovanj, in sicer v bližini Doma upokojencev Kranj na Planini – vsa so zasedena. Nacrtujejo pa gradnjo novih in programe za starejše. Po eni strani nameravajo dograjevati in širiti mrežo institucionalnega varstva z novim domom za starejše, z novim dnevnim centrom, oskrbovanimi stanovanji, bivalnimi skupnostmi in kriznimi namestitvami za starejše, po drugi strani pa bo poudarek na programih, ki imajo organizirane storitve v domacem okolju: pomoc na domu, varovanje na daljavo oziroma e- oskrba, skupine za samopomoc, medgeneracijski center s svojimi programi, javna dela in doplacevanje namestitev v institucionalnem varstvu. Oskrbovana stanovanja bodo vsaj na dveh lokacijah: v novi vecstanovanjski soseski Kranjska iskrica, katere gradnja je predvidena v letu 2022, nacrtujejo najmanj 60 oskrbovanih stanovanj, v nekdanjem samskem domu v Stražišcu pa predvidoma 30. Najemna stanovanja za starejše Namenska najemna stanovanja so namenjena reševanju stanovanjskih vprašanj starejših. Nepremicninski sklad je lastnik 2.763 namenskih najemnih stanovanj. Stanovanja so v 116 krajih in 555 stanovanjskih ter stanovanjsko-poslovnih objek tih po vsej Sloveniji (stanje na dan 1. 1. 2021). V strukturi stanovanj prevladujejo garsonjere in enosobna stanovanja, povprecna površina stanovanja je 37 m2. Na dan 26. 8. 2021 so v celotni Sloveniji prosta 4 – štiri, najemna stanovanja po eno v Murski Soboti, na Muti, v Semicu in v Poljcanah. Tri so v stavbah brez dvi- gala v tretjem ali drugem nadstropju in eno je v kleti. Namesto zakljucka Vsi bomo morali proaktivno delovati v smeri preventive, zgodnjega odkrivanja ranljivosti ter oblikovanja starejšim prijaznega okolja. Zaželeno je okrepiti storitve oskrbe na domu ter druge alternativne oblike bivanja v institucijah. Dokler se bo skrb za starejše delila med dve ministrstvi, ne bomo uspešni pri zagotavljanju dostojnega življenja vseh starejših. Zato v Srebrni niti zahtevamo samostojno ministrstvo za starejše z ustreznim proracunom. Za izboljšanje stanja takoj pa pricakujemo podporo gradnji javnih sodobnih namestitev (manjši domovi za starejše, oskrbovana stanovanja, stanovanjske skupnosti), spremembi kadrovskih normativov za socialno oskrbo in zdravstveno nego in primerljivo financiranje zdravstvene nege hudo bolnih v domovih starejših s financiranjem v negovalnih bolnišnicah. Starejši hocemo sodelovati pri odlocitvah, ki vplivajo na naša življenja in ne želi- mo, da drugi odlocajo o nas mimo nas. Starejši si ne želimo zadnjih dni preživeti v zabojnikih, v kontejnerjih, ki jim recejo mobilne enote, ali v rdecih conah v telovadnicah ipd.! Na podrocju skrbi za starejše mora glavno vlogo odigrati solidarna socialna država. Zasebni domovi naj zapolnijo sive lise, a njihovi dobicki naj dodatno ne siromašijo državljanov Slovenije. Zahtevamo, da se cim prej vzpostavi institut varuha starejših, ki bo na voljo vsem starejšim in bo aktiven predvsem na terenu. Zahtevamo nicelno toleranco do vsakršne diskriminacije na podlagi starosti na vseh podrocjih življenja. Srebrna nit je podala vec konkretnih kratkorocnih ukrepov in tudi sistemske, ki bi lahko prinesle dolgotrajne rešitve in izboljšanje kakovosti življenja starejših, a tudi boljše medgeneracijsko sožitje. Glede na dolge cakalne vrste za sprejem v dom starejših (upoštevati je treba prošnje v lokalnem okolju in želje po namestitvah v enoposteljnih sobah in na varovanih oddelkih), cakalne vrste za najemna in oskrbovana stanovanja ter vse težave pri zagotavljanju pomoci na domu, menimo, da je treba razvijati in krepiti kapacitete na vseh prej naštetih podrocjih in pri tem upoštevati strokovne smer- nice vseh relevantnih strok, vsekakor tudi arhitektov. Starejši casa in potrpljenja nimamo vec. Viri http://www.srebrna-nit.si/ https://www.gov.si/ http://www.pisrs.si/Pis.web/ https://www.irssv.si/ https://www.szslo.si/ https://www.ssz-slo.si/ https://www.deos.si/ https://www.ns-piz.si/si/oskrbovana-najemna-stanovanja/predstavitev/ https://www.jssmol.si/najem/dodeljevanje-stanovanj/namenska-oskrbovana-stanovanja https://varnastarost.si/oskrbovana-stanovanja/ https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program https://cekin.si/ http://www.inst-antonatrstenjaka.si/institut/ http://www.zagovornik.si/ https://www.varuh-rs.si/ Mojca Dobnikar PSS – Projekt skupnega staranja Mojca Dobnikar Na srecanjih številnih prijateljskih skupin iz generacij, rojenih v desetletjih po drugi svetovni vojni, so že nekaj let pogosta tema ideje o skupnem staranju. Na prvi pogled se zdi takšna ideja preprosta, privlacna, in ce imaš dovolj sredstev, tudi razmeroma lahko uresnicljiva. Razmisleki gredo nekako takole: Nekoc se vsi postaramo in bolj ali manj redno potrebujemo kakšno obliko pomoci. Mar ne bi bilo dobro, da se nekako organiziramo in skupaj poskrbimo, da bo tudi naše za dnje življenjsko obdobje cim bolj prijetno – ali vsaj cim manj neprijetno? Potem želje poletijo v nebo – imeli bi vse to, kar imamo zdaj, in seveda še vse tisto, kar bo potrebno, ko se bo naša mobilnost zmanjšala, ko nas bodo doletele težave z zdravjem, ko bodo naša cutila pešala in opešala … V enem od takšnih krogov je nastala anketa o konkretnejših predstavah o sku pnem staranju. Anketa je obsegala vprašanja o zaželeni lokaciji, strukturi stanovalcev_k, zunanji in notranji arhitekturni ureditvi, lastništvu in pravni obliki, financiranju in upravljanju, zaposlitvah glede na pomoc, ki bi bila predvidoma potrebna, ter povezovanju z »zunanjim« svetom. Izpolnilo jo je sedem oseb, polovica vseh, ki so se udeležile prvega sestanka o projektu z delovnim naslovom Projekt skupnega staranja, sestanka pa se je ude ležila polovica povabljenih. Osip od neobveznih pogovorov o ideji do (prav tako še neobveznih) predlogov o skupnem bivanju je torej vec kot ociten. Skupina, ki se je odzvala vabilu na sestanek, ni reprezentativna. Mocno prevladujejo ženske, vse imajo visoko družboslovno ali humanisticno izobrazbo, polovica jih je lastnica ali solastnica nepremicnine, vse so v obdobju pred upokojitvijo ali krajši cas že upokojene, vecinoma imajo redne dohodke, ceprav manj kot polovi- ca nad državnim povprecjem. Vprašanja v anketi so bila formulirana zgolj kot izhodišce za razmislek (npr. Lokacija – urbana, ruralna …? Katera infrastruktura je pomembna?). Odgovori niso bili nikakor omejeni in so se tudi dejansko precej razlikovali – od izbire kakšne od možnosti, ponujene v vprašanju, do navajanja lastnih idej in predstav anketiranke. Želje, ideje, predlogi Skoraj vse anketiranke bi (še naprej) živele v urbanem okolju. Poudarjajo pomen dostopnosti zlasti javnega prevoza in zdravstvenih ustanov, pa tudi trgovine in kulturnih ustanov. Precej netipicno za Slovenijo sta le dve zapisali, da bi bilo do- bro imeti možnost vrta. Razen ene bi si vse želele živeti v generacijsko mešani skupnosti, dve pa sta opozorili, da bi mešanje generacij moralo biti osmišljeno po nacelu vzajemnosti in sobivanja. Glede arhitekture objekta oz. objektov so imele anketiranke veliko predlogov. Velikost stanovanj naj bi segala od garsonjer, raje enosobnih stanovanj, do dvosobnih, vsa naj bi seveda imela lastno stranišce in kopalnico. Objekti bi bili lahko ve- cetažni, a tako kot stanovanja dostopni za gibalno ovirane (dvigala, široki hodniki, stanovanja brez pragov in dovolj prostorna za invalidski vozicek, z enostavnim izhodom na teraso, balkon ali dvorišce, višinsko prilagojene kuhinje, kopalnice z vsemi oprijemali ipd.). Ena od anketirank je napisala: »Ni treba da je razkošno, mora pa biti tako, da omogoca tudi individualno ureditev.« Naselje naj bi imelo rekreacijske površine, prostor za druženje oziroma dnevno sobo s knjižnico ter skupno kuhinjo in jedilnico. Med posameznimi predlogi so bili še: enostanovanjski objekti z izhodom na dvorišce oz. vrt; samostojen prostor za prenocevanje sorodnikov in prijateljic, ki bi želele s stanovalkami_ci preživeti vec dni; delavnica za razna rocna in mehanska dela; savna in/ali bazen; opremljenost dnevne sobe s španskimi stenami, televizorjem (tudi za gluhe in naglušne), radiem in racunalniki; ambulanta; garaže. Ena od anketirank je poleg konkretnih predlogov še napisala: »Skupni prostori pomenijo zame uveljavljanje nacel solidarnosti, medsebojne pomoci, uresnicevanja skupnega interesa in samoupravljanja.« Po mnenju anketirank bi bila potrebna pomoc v gospodinjstvu, pri cišcenju in raznih hišnih opravilih, na vrtu oz. zunanjih površinah, pri urejanju administrativnih in racunovodskih zadev. Vec jih je predlagalo zaposlitev medicinske sestre in fizioterapevtke, nekaj pa jih je opozorilo, da za marsikatero opravilo ni potrebna zaposlitev, ampak je mogoce najeti zunanji servis (npr. racunovodstvo). Odgovore na vprašanje o povezovanju z okoljem oz. »zunanjim« svetom bi lahko razdelila na dvoje: tri anketiranke niso imele konkretnega odgovora, štiri pa precej: od sodelovanja s šolami (družabništvo, opravljanje prakticnega pouka oz. prakse) do sodelovanja z društvi v raznih projektih, delavnicah itd. Glede financiranja so bila mnenja enotna – potrebna bi bila kombinacija lastnih in javnih sredstev, pri cemer je ena od anketirank stoicno ugotovila: »Najbolj re- alno je lastno, razen ce se bo v prihodnosti spremenil odnos države do starejših.« Vecina bi raje imela možnost najema, sploh ce bi obstajala možnost dolgotrajnejšega najemnega razmerja. Odgovori na vprašanje o pravni obliki projekta so bili najbolj skopi, zajeli pa so vecino možnosti v okviru obstojece zakonodaje. Podobno so bili precej skromni odgovori na vprašanje o upravljanju projekta. Vecina se sicer nagiba k samoupravljanju udeleženih, a polovica bi raje kombinirala odlocanje udeleženih z zunanjim upravljanjem. Dileme Poglavitni dilemi, ki ju anketiranke v odgovorih niso izrazile, ju je pa vec sodelujocih v pogovorih in na prvem sestanku, sta povezani z zasebnostjo in varnostjo zasebne lastnine. Stanovati na isti lokaciji ne pomeni bivati v skupnosti, je zapisa- la ena od anketirank, v pogovorih pa jih je veliko izrazilo skrb, da v takšni skupnosti ne bi mogle ohraniti zasebnosti. Pomislek pravzaprav kaže na šibek vpogled sodelujocih o tem, kako (pozno) starostno življenjsko obdobje vse prepogosto poteka: bodisi doma v osamljenosti in cakanju na obiske bodisi v precej razosebljenem domu za starejše, kjer si najveckrat deliš sobo z nekom, ki ga/je prej sploh nisi poznal in ni nujno, da imata sploh kakšno skupno tocko razen potrebe po bolj ali manj zahtevni negi in oskrbi. Obstojeci domovi za starejše, naj bodo še tako »napredni« in naj poskušajo biti še tako »prijazni do starostnikov«, zaradi standardov oskrbe niti približno ne nudijo vsega tistega, kar clovek potrebuje, naj bo star ali mlad, temvec so omejeni na skrb za prehranjevanje, higieno in zdravje ter boljše ali slabše približke družabnega življenja. Strah pred izgubo zasebnosti bi torej moral biti ravno dodatna spodbuda za organiziranje skupnega staranja, kjer lahko sodelujoci vplivajo že na »zasedbo« in pozneje tudi na urejanje življenja v takšni skupnosti. Še vecja spodbuda pa bi moralo biti dejstvo, da veliko starejših zaradi zmanjšane mobilnosti in drugih razlogov živi osamljeno. Dilema v zvezi z varnostjo zasebne lastnine najverjetneje izhaja iz dejstva, da ima vecina sodelujocih otroke. Ce živiš v svojem objektu – naj bo v hiši ali stanovanju – je povsem jasno, da ga bodo po tvoji smrti dedovali tvoji otroci (ali drugo bližnje sorodstvo). Ce del svojih sredstev vložiš v skupno lastnino, se stvari zapletejo. Dilema seveda ni zanemarljiva in bi terjala dober predhoden sporazum na jasnih pravnih podlagah. Predvsem pa bi od sodelujocih v takšnem ali podobnem projektu terjala psihološki premik od (neo)liberalne mantre o cloveku, ki mora sam poskrbeti zase in pri tem na druge gledati kot na potencialno grožnjo – kajti homo homini lupus est – k bolj kolektivisticni naravnanosti in zaupanju v to, da smo ljudje sposobni oblikovati življenje v skupnosti v dobro vseh. Navsezadnje znajo v skupnosti še kako kvalitetno živeti tudi volkovi. Pregled So-bivanje s starejšimi Uroš Lobnik O kot Odgovornost družbe za vecgeneracijsko bivalno okolje Vecina starostnikov se v nekem trenutku znajde v situaciji, ko življenje doma ni vec varno in ni vec udobno. Takrat so prisiljeni sprejeti težko odlocitev za preurejanje doma ali za preselitev v primernejše bivališce in na lokacijo, ki jim bo bistve- no izboljšala življenje. Odgovorost družbe je, da olajša oziroma pomaga pri odlo- canju s cim širšo ponudbo, ki jo prilagaja posamezniku in njegovim specificnim potrebam: preurejanje domacega doma, pomoc na domu, preselitev oz. iskanje stanovanja za starejše ljudi. Vecina starejših si želi zaživeti tako, da jih vzdrževanje hiše ali stanovanja financno in psihicno ne obremenjuje, torej v stanovanje, ki ga je manj zahtevno vzdrževati. Ob sprejemanju odlocitev si želijo imeti na izbiro tudi širok nabor možnosti na izjemno raznolikih lokacijah (od mestnega središca, življenja na robu naselja ali v suburbiji oziroma na podeželju). Nekateri raje živijo bližje družini ali prijateljem, nekateri želijo imeti cim lažji dostop do javnega potniškega prometa, do zdravstvenih in drugih javnih servisov, ali do površin, kjer lahko cim bolj kakovostno preživljajo svoj prosti cas. Vecina se ne želi preseliti, dokler to ni neizogibno potrebno, in želi ostati v okolju, v katerem je preživela vecino svojega življenja. V tem pogledu postane pomembno, da je bivanjski prostor zasnovan kot vseživljenjsko bivalno okolje, ki ponuja lokacije in objekte, katerih tipologija in arhitektura omogocajo cim bolj primerno in postopno prilagajanje njihovim spreminjajocim se potrebam. Starejši ljudje se bojijo izkljucenosti iz socialnega okolja, po drugi strani pa si želijo zagotoviti izolacijo v neki specificni obliki (npr. prosto stojeca hišica z vrtom, bungalov...). S potrebo po oskrbi narašca potreba po izolaciji, prav tako pa tudi želja po cim daljšem obdobju neodvisnosti – v tem pogledu si vecina starejših želi živeti v skupnosti z okoljem, ki jim omogoca, da cim dlje ohranjajo svojo neod visnost, ob njihovim potrebam prilagojeni oskrbi in podpori, ki je voljo v kraju ali cim bližje kraju bivanja. Medtem ko menjava, nakup ali najem nepremicnine, ki je prilagojena potrebam starostnikov, predstavlja eno od prvih, selitev v dom z oskrbo pa zadnjo možnost izbire bivanja (obe sta v Sloveniji zelo omejeni), lahko družba pomaga pri reševanju stanovanjske problematike starejših z razvojem številnih drugih, alternativnih rešitev bivanja, ki so prilagojene stopnji in vrsti potreb po oskrbi. Vecina alternativnih oblik bivanjskih možnosti za starejše vkljucuje potrebe po oskrbi, ki je povezana s telesnimi ali duševnimi zdravstvenimi težavami, te pa so pogosto sorodne s potrebami mlajših odraslih invalidov, ki si želijo zagotoviti cim višjo stopnjo neodvisnosti. Uvajanje novih oblik bivanja v skupnosti – z ustrezno socialno in davcno politiko lahko nedvomno poveca interese investitorjev za razvoj in gradnjo novih oblik bivanja v skupnosti – in s tem tudi socialni angažma arhitektov, vendar nujno potrebujemo kakovostne vzorcne primere (ni dovolj, da se nanje naslonimo le s primerih dobre pakse iz tujine). S kot Storitve nastanitve z oskrbo »Storitve nastanitve z oskrbo izvajajo domovi za starejše, posebni socialni zavodi, varstveno-delovni centri, zavodi za usposabljanje in zasebniki s koncesijo. V prihodnje si bomo pri teh storitvah prizadevali za modernizacijo, predvsem z izvaja njem storitev v manjših enotah po sodobnih konceptih (na primer obravnava v okviru gospodinjskih skupin, bivalne enote), razvojem oddelkov za posebne skupine starejših (osebe z demenco, osebe s poškodbo glave, osebe z razlicnimi vrstami invalidnosti) ipd. Del institucionalnih kapacitet bo treba prenesti v skupnostne oblike in hkrati s tem razviti tudi nove (alternativne) oblike bivanja v lokalnem okolju. Ob orisu stanja v slovenskih domovih za starejše se poraja vec vprašanj glede lociranja, njihove arhitekturne zasnove in bivanjske kakovosti.« (Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020) Praksa dokazuje, da je posodabljanje nastanitev z oskrbo v Sloveniji izredno sla bo reševano. Ob hitrem staranju prebivalstva postaja ocitno, da se bo še naprej zviševal fond praznih in za starejše manj oziroma povsem neprimernih stanovanj, na nepremicninskem trgu pa ni ustrezne ponudbe. Ob pomanjkljivi ponudbi je seveda zelo težko zagotoviti možnosti sprotnega reševanja potreb, kaj šele, da starostniki ostanejo v svojem bivalnem okolju. Problema širitve ponudbe bivanja z oskrbo ne predstavlja le manko na nepremicninskem trgu, temvec je problematicno tudi stanje obstojecega lastniškega stanovanjskega fonda – prevelike enodružinske hiše, stanovanja v višjih etažah v objektih brez dvigal, potreba po prilagajanju stanovanj s posegih v konstrukcijo objektov – kar pomeni, da je reševanje prilagoditve obstojecih stavb potrebam starostnikov investicijsko izredno zahtevno. Slednje pomeni, da je treba ob iskanju re- šitev, kako preurejati prevelika stanovanja, vzpodbuditi razvoj novih oblik in nacinov nastanitve z oskrbo, ki bo temeljil na solidarnosti in samopomoci družbe – kar predstavlja v desetletju porasta individualizacije družbe izjemno velik izziv. Družbeni pomen arhitektovega dela se je v slovenski družbi neopazno hitro skrcil zgolj na reševanje arhitekturnega oblikovanja, kar za kvalitetno nacrtovanje storitev za oskrbo ter vseživljenjskega bivalnega okolja ni ustrezno. Arhitekti v Sloveniji že desetletja niso bili pozvani k razvoju inovativnih zasnov vecgeneracijskih hiš in stanovanj, ki bi zagotavljali fleksibilnosti stanovanjskega tlorisa kot tudi možnost faznega preurejanja stanovanj specificnim potrebam starostnikov. Tudi pri politiki nacrtovanja enodružinskih hiš bo treba cim prej uvesti spremembe – namesto da arhitekti nacrtujejo energijsko varcne hiše za eno generacijo, se bo treba zavzeti in promovirati potrebo po nacrtovanju in izgrajevanju vecgeneracijskih stanovanjskih enot v cim bolj raznovrstnih stavbnih tipologijah. Pot do sprememb bo izjemno težka, ker je vprašanje politike in nacrtovanja bivanja starostnikov tudi globalno gledano izjemno zahtevno. Letošnji beneški arhitekturni bienale z nosilno temo »How Will We Live Together« ni ponudil ne tematskega sklopa in ne fokusa, ki bi ob poudarjeni skrbi za razvoj novega javnega Uroš Lobnik prostora in skrbi za okolje osvetlil potrebo po kakovostnem nacrtovanju bivanja starejših s poudarjeno skrbjo za cim bolj kvalitetno integracijo starejših obcanov v njihovih bivanjskih okoljih. Tudi s strani nacionalnih paviljonov ni moc zaznati interesa za posodabljanje in razvoj novih nacinov bivanjaza starejše – in to v primeru pandemicnega bienala, ki se je iz lanskega leta prestavil v letošnje in ko je zaradi pandemije dalec najvec žrtev med starejšimi. Ob poudarjanju potrebe po vkljucevanju raznolikih socialnih skupin v participatorno nacrtovanje je skoraj nerazumljivo, da na bienalu skoraj ne najdemo primerov dobre prakse participatornega sodelovanja s starejšimi. Videti je, kot da se arhitekti izjemno prizadevno ukvarjajo s specializiranimi temami, ki bazirajo na razvoju novih tipologij javnih odprtih prostorov, novih materialov, ekologiji, zeleni arhitekturi ob vkljucevanju participatornega nacrtovanja. Ali bienale kaže na trend izkljucevanja arhitektov pri reševanju vprašanj bivanja in na globalni prenos družbene vloge arhitekta – generalista na specializiranega oblikovalca? U kot umešcanje domov za starejše v urbano strukturo Praksa umešcanja in izgrajevanja domov za starejše v urbano strukturo je v Sloveniji že desetletja nespremenjena in odvisna predvsem od parcialnega reševanja, zato je že dalj casa izredno specificna ter vidno odmaknjena od primerov dobre prakse drugod po Evropi. Domovi za starejše se vecinoma gradijo na lokacijah po obrobju naselij ali zunaj njih (na samem), najveckrat brez celovitega na- crtovalskega pristopa s šepajocim in zastarelim razvojem sistema oskrbe. Dokler izgradnja domov za starejše ne postane širši javni interes, si arhitekti ne bodo uspeli povrniti ali zagotoviti vidnejše vloge v procesih odlocanja, kje, kate- re in kakšne prostore starejši ljudje sploh potrebujejo. Vprašanje pa je, ali si tega sploh želijo. Brez javnega interesa za celovit nacrtovalski pristop, ki presega vprašanje zasnove samih stavb in izkazuje potrebo po vkljucevanju arhitektov v celostno nacrovanje, arhitekti pri nacrtovanju domov za starejše ne bodo mogli preseci obstojecih normativno prostorskih in gradbenotehnicnih vprašanj, kot tudi ne sodelovati pri širitvi specializiranih znanj in z njihovim razumevanjem ter generalisticnim povezovanjem ponuditi inovativnih rešitev, ki bi presegle današnje prakse. Manko reševanja in pocasnost pri posodabljanju državne zakonodaje na podro- cju celostne oskrbe imata izjemen vpliv na nizko razvito javno zavest, ki vzpodbuja usmerjanje obcine pri zavzemanju za gradnjo domov s cim višjo arhitekturno kvaliteto in na urbano cim bolj primernih lokacijah. Država v zadnjih petnajstih letih ni zgradila niti enega novega doma za starejše, obstojece zmogljivosti slovenskih domov za starejše pa že desetletja ne zadošcajo potrebam in povpraševanju (v Sloveniji je trenutno 10 tisoc prosilcev za prosta mesta v domovih). Ob tem, ko se število vlog iz leta v leto povecuje, se ob visokem primanjkljaju nastanitev, ki bi ga z današnjim tempom novogradnje in prenove domov »pokrili« šele v prihodnjih dvajsetih letih, se družba ne ukvarja z vprašanjem kvalitete, ne kvantitete, temvec le s krpanjem potreb. Vecina domov za starostnike je srednje velikih (od 150 do 300 varovancev), slaba polovica je manjših, toda tudi vecina teh glede na izbrane lokacije in arhitekturne zasnove nasprotuje morfologiji in funkcionalnemu ustroju naselij – gradnja do- mov za starostnike se prav tako slabo navezuje na obstojeco javno infrastrukturo, kar pomeni, da je brez težnje po sinergijskih ucinkih, ki bi jih bilo smiselno vzpostavljati v dobrobit vseh. Ne smemo pozabiti na izjemen potencial slovenskega podežeja in slovenske suburbije, ki sta v prvih letih po osamosvojitvi države kaza- la znake, da bosta postala izjemno priljubljen prostor za evropske upokojence (evropska »Florida« – slednje so v devetdesetih letih nakazovali trendi nakupovanja nepremicnin v podrazvitih okoljih (npr. krajinski park Goricko, Kozjansko…), v bližini termalnih kompleksov ter na slovenski obali, vendar se je trend kmalu zaustavil in preusmeril). Razlogov za izgrajevanje »mastodontov« na robovih ali zunaj naselij in vasi so izjemno preprosti – obcine skušajo odgovoriti na cim vec potreb z eno samo re- šitvijo. Pri tem smo hkrati price interesa investitorjev, ki gradijo pri nas, za cim vecji dobicek – v takšni situaciji seveda ni priložnosti za bolj kompleksne prostorske posege s kvalitetno in odgovorno arhitekturo. Slednje je tudi kljucni razlog, da z izgrajevanjem domov za starejše le izjemoma pride do nadgradnje urbanega prostora (praviloma gre za srecno nakljucje) s težnjo po vzpostavljanu vseživljenjskega bivalnega okolja. Vecina investicij temelji na izkorišcanju maksimalnih kapacitet – v arhitekturno oblikovnem smislu domovi zato niso prostorske domi nante, temvec prostorski ekscesi, ki na dalec kažejo, kako družba skrbi za starejše (prehitro reševanje problematike vecletnega primanjkljaja kapacitet). Zagovarjanje nacrtovanja in izgrajevanja manjših domov z razpršeno integrirano strukturo, ki se je sposobna prilagajati raznolikim funkcionalnim in prostorskim potrebam oskrbe, je v dani situaciji nuja, vendar je njena realizacija za zdaj obso jena na neuspeh. Z nizko razvito stopnjo skrbi za starostnike in šibko ekonomijo so omejene prakticno vse možnosti za razvoj, uvajanje in testiranje novih pro- storskih rešitev. Ob zavedanju, da primanjkuje oskrbnega in strokovno usposob ljenega osebja na vseh podrocjih, bi bilo smiselno, da država podpre procese vkljucevanje arhitektov v domeni celostnega nacrtovanja in razvoja družbe ter da obdrži politiko javnega arhitekturnega natecaja. Vseživljenjskega bivalnega okolja na plecih posameznika drugace ne bo mogoce vzpostavljati. Pregled Domovi za starejše v Sloveniji Pandemija covida-19 kot spodbuda k ponovnemu razmisleku o arhitekturi in njenem vplivu na kakovost bivanja doc. dr. Vanja Skalicky Klemencic, prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Povzetek Veliko starostnikov po vsem svetu biva v domovih za starejše. V Sloveniji živi v teh ustanovah skoraj 5 odstotkov prebivalstva starejšega od 65 let. V casu pandemije covida-19 se je starejše prebivalstvo izkazalo za najranljivejšo družbeno skupino. Domovi za starejše so predstavljali eno najbolj kriticnih oblik bivanja, kar je razvidno iz nesorazmernega števila okužb in smrti med stanovalci domov in drugo populacijo po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Med izrednimi razmerami je bilo treba upoštevati številne varnostne protokole za preprecevanje širjenja okužbe, ki so sicer varovali telesno zdravje stanovalcev domov za starejše, vendar pa so negativno vplivali na njihovo mentalno zdravje, predvsem zaradi izolacije in socialnega distanciranja. V tem kontekstu je treba razmisliti o tem, kako lahko arhitekturna zasnova vpliva na blaženje širjenja okužb in hkrati starejšim omogoca dostojno socialno vkljucujoce bivanje. S tem se odpira širša problematika, ki je povezana s potrebo po raziskavi kakovosti slovenskih domov za starejše ter iskanju arhitekturnih rešitev in predlogov, ki bi lahko prispevali k izboljšanju bivanjskih razmer obstojecih domov in podali smernice za celovit pristop k nacrtovanju novih ustanov za dolgotrajno oskrbo starejših. Kljucne besede dolgotrajna oskrba starejših, domovi za starejše, arhitekturna zasnova, kakovost bivanja, pandemija covida-19 V zadnjih desetletjih smo prica pojavu starajoce se družbe. Delež starejših od 65 let je leta 2020 presegel 20 odstotkov celotnega prebivalstva EU, medtem ko napovedi za prihodnja desetletja predvidevajo dodatno rast; delež starejših bo do leta 2050 dosegel 29,5 odstotka (Population structure and ageing, 2021). V casu pandemije covida-19 so se starejši izkazali kot najbolj ranljiv segment druž- be. Podatki iz dvajsetih evropskih držav kažejo, da je delež starejših od 70 let predstavljal vec kot 80 odstotkov smrti, povezanih s covidom-19 (Hoffmann in Wolf, 2020). Podobno so podatki o umrljivosti v Sloveniji pokazali, da so prebivalci, starejši od 65 let, predstavljali najvecji delež umrlih v obsegu aktivno okuženega prebivalstva. Vzrok za visoko smrtnost je med drugim povezan s pridruženimi boleznimi starostnikov, ki povecujejo tveganje za hujši potek bolezni. Vsekakor pa na zdravje in v tem primeru tudi na možnost preprecevanja okužb med demo- grafsko skupino starejših mocno vpliva tudi njihovo bivalno okolje. Veliko starejših po vsem svetu živi v ustanovah za dolgotrajno oskrbo, med katere spadajo tudi domovi za starejše. V casu pandemije covida-19 so domovi za starejše predstavljali eno izmed najbolj kriticnih oblik bivanja, saj stanovalci niso imeli možnosti, da bi zacasno zapustili dom in se preselili v varnejše okolje, kakor je bilo mogoce v drugih oblikah skupinskega bivanja, npr. v študentskih domovih. Zato je v primerjavi s preostalim prebivalstvom prišlo do nesorazmerno visokega deleža okužb in smrti med stanovalci. Skrb vzbujajoc je podatek Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o smrtnosti; leta 2020 je bilo med 2891 umrlimi za posledicami bolezni covid-19 kar 58 odstotkov stanovalcev domov za starejše. Tveganje za okužbo stanovalcev je bilo mogoce poleg pridruženih bolezni pripisati razlicnim vzrokom, predvsem pomanjkljivostim in težavam pri izvedbi organizacijskih ukrepov. Med slednjimi je bilo tudi preprecevanje stikov med stanovalci in omejevanje gibanja na lastno sobo, kar je sicer prispevalo k zmanjšanju tveganja okužbe, vendar pa je poslabšalo fizicno in duševno zdravje stanovalcev. Ob tem se odpira vprašanje, ali arhitektura slovenskih domov za starejše sploh nudi mo- žnost varnega, zdravega in socialno vkljucenega bivanja. Izkušnje s pandemijo covida-19 opozarjajo na nujnost premisleka o zasnovi domov z namenom ustvarjanja varnejših in bolj povezljivih bivanjskih okolij. Zgodovinski razvoj domov za starejše v Sloveniji Dolocene oblike ustanov za starejše so se v slovenskem prostoru zacele pojavljati šele proti drugi polovici 20. stoletja. Pred tem so na obmocju Evrope že v poznem srednjem veku, v Sloveniji pa šele v 19. stoletju, obstajale ustanove, kot so sirotišnice in hiralnice, kjer so živeli samski in obubožani starejši ljudje (Imperl, 2012). Število banovinskih, okrožnih in obcinskih hiralnic, za katere so bile znacilne izjemno slabe bivanjske razmere, je v Sloveniji narašcalo vse do druge svetovne vojne. Po koncu vojne se je v Sloveniji zacela uveljavljati institucionalna oskrba, ki je reševala problem starejših ljudi z nizkim življenjskim standardom in nerešenim stanovanj- skim vprašanjem. Stanovalci t. i. domov za starejše, ki jih lahko štejemo za nasle dnike sirotišnic in hiralnic, so bivali v natrpanih vecposteljnih sobah in bili aktivno vkljuceni v razlicna domska opravila. Pomembno je izpostaviti, da vecina tedanjih domov ni bila grajena namensko. Kot navajata avtorici Hlebec in Mali (2013), lahko nadaljnji zgodovinski razvoj domov za starejše po letu 1965 ponazorimo s tremi modeli. V obdobju med 1965 in 1990 je bil znacilen t. i. socialno-gerontološki model, ko je socialna gerontologija izrazito vplivala na življenje v domovih. V 60. letih 20. stoletja se je izrazito znižalo število razpoložljivih mest, saj so v domove za starejše naselili vojne sirote in invalide. Starejše so posledicno namešcali v gradove, samostane, dvorce in grašcine, ki so se nahajali zunaj domacega okolja in mestnih središc. Razmere v teh stavbah so bile popolnoma neprilagojene bivalnim potrebam starostnikov, dodatno slabost pa je zaradi lokacije predstavljala izlocenost stanovalcev iz aktualnega družbenega dogajanja. Šele v 80. letih se je število domov povecalo. S postopnim zaposlovanjem zdravstvenih in socialnih delavcev je v do- movih prihajalo tudi do vecjega osredotocanja na medsebojne odnose in pocutje stanovalcev. V obdobju 1991–2000 se je uveljavil bolnišnicni model domov za starejše. V okviru tega modela je bila funkcija posameznih profilov zaposlenih vse jasnejša. V primerjavi s predhodnim modelom je bilo za bolnišnicni model znacilno slabšanje medsebojnega sodelovanja in povezanosti med osebjem in stanovalci. Odnosi so postajali vse bolj formalizirani. Šele po letu 2000 je prišlo do prehoda v socialni model, za katerega je znacilno prepoznavanje zelo heterogenih potreb stanovalcev. Pojavljati se zacnejo stanovalci z demenco, pri katerih se pokažejo pomanjkljivosti pristopa z izkljucno medicinsko oskrbo (Mali, 2008). Vse bolj prihaja do izraza potreba po individualizirani obravnavi posameznika, ki omogoca enakopravno sodelovanje zdravstva in socialnega varstva, kar nakazuje tudi na zacetek procesov deinstitucionalizacije. V tem obdobju so se pojavili prvi zasebni domovi in institucionalne zmogljivosti so se postopno povecale, s cimer je bilo zagotovljeno institucionalno varstvo za 5 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, kar se je ohranilo vse do danes. Vanja Skalicky Klemencic, Vesna Žegarac Leskovar Sl. 1: Koncepti domov prve, druge in tretje generacije (od leve proti desni). Vir: Korošec, 2018. Modeli arhitekturnih zasnov domov za starejše v Evropi Z vidika arhitekturnega koncepta so se domovi za starejše v Evropi nacrtovali po vzoru razlicnih modelov, med katerimi je dobro poznan model štirih generacij, ki jih je opredelil nemški arhitekt H. P. Winter (Winter in Imperl, 2010). V svoji karieri se je Winter posvecal predvsem bivanju in ideji o dostojnem staranju starejše generacije. Vse štiri generacije v svoji knjigi podrobneje povzame psiholog Imperl (2012), ki je bil med drugim direktor centra za socialno delo in namestnik mini- stra za družino in socialno varstvo. Prepoznaven je kot vodilni strokovnjak na podrocju razvoja oskrbe in nege onemoglih starih ljudi v Sloveniji. Do leta 1960 je prevladovala prva generacija domov (Slika 1) s pogosto prenatrpanimi skupinskimi spalnicami, kjer je stanovalcu pripadalo približno 13 m2 površine celotnega doma. Zaradi slabih ekonomskih razmer in skromne tehnicne opreme so bile zagotovljene le preproste oblike oskrbe in nege. V 60. in 70. letih 20. stoletja so se uveljavili domovi druge generacije (Slika 1) ali medicinski model. Sledili so zgledu bolnišnic, v katerih so bili stanovalci obravnavani kot bolniki, potrebni bolnišnicne obravnave, in je bila organizacija oskrbe stereotipna po oddelkih. Še vedno so prevladovale vecposteljne sobe, vedno vec pa je bilo dvoposteljnih sob z umivalnikom. Šele v 70. letih je prišlo do bolj individualiziranega koncepta zasnove sanitarij. Skupinske sanitarije so nadomestile posamezne sobe ali pari sob s pripadajocimi sanitarijami. V tem modelu so bili umešceni dodatni funkcionalni in terapevtski prostori, ki so bili loceni od skupnih prostorov in prostorov za bivanje, s cimer se je pripadajoca površina celotnega doma na stanovalca povecala na 28 m2 . Za obdobje med 1980 do 2000 je bilo znacilno aktiviranje stanovalcev z dejavnostmi, kot je delovna terapija. Oblikovala se je tretja generacija domov (Slika 1), v katerih življenje in oskrba nista vec potekala po oddelkih, temvec v stanovanjskih skupinah. Bivanje v eno- in dvoposteljnih sobah z lastnimi sanitarijami je zagotavljalo vecjo zasebnost. Skupni prostori so postali osrednji prostor za izvajanje dejavnosti in aktivacijo stanovalcev. V domovih je prvic zaznati poudarek na prostorskem urejanju bivalnega okolja. (Slika 1). Po zgledu Francije in Nizozemske se konec 90. let 20. stoletja v Nemciji razvije koncept domov cetrte generacije. Ta koncept je bil razvit najprej za potrebe stanovalcev z demenco. S tem modelom je arhitekturna stroka prispevala h koreni temu kakovostnemu premiku pri nacrtovanju domov za starejše. Zasnovani so po zgledu družinskega življenja, kjer se vsakdanje gospodinjske in družabne dejavnosti izvajajo v majhnih gospodinjskih skupinah v osrednjem prostoru, ki je lahko družinska kuhinja. Osrednji prostor je obdan s pretežno enoposteljnimi sobami, ki postanejo za stanovalce sinonim za lastno stanovanje in jim dajejo obcutek lastništva in nadzora nad svojim življenjem. Koncept humane oskrbe in nege stanovalcev se ravna po nacelu spodbujanja njihove samostojnosti in aktivnega in kakovostnega življenja ter stremi k nacelu normalnosti, torej k ustvarjanju vsakdanjih situacij, ki kar najbolj spominjajo na bivanje v domacem okolju (Imperl, 2012). Po letu 2012 je nemška ustanova Kuratorium Deutsche Altershilfe (KDA), katere poslanstvo je izboljšati kakovost življenja starejših in v kateri je arhitekt Winter deloval dobrih 35 let, razvila koncept domov pete generacije. Ce je pre- hod iz tretje v cetrto generacijo domov vkljuceval popolno preobrazbo arhitekturnega koncepta, pa arhitektura domov pete generacije ne doživi tako izrazitih sprememb površine in nabora prostorov. V primerjavi z domovi cetrte generacije ta koncept še bolj poudarja zasebnost in možnost umika. Vse sobe so enoposteljne. Poleg kopalnice imajo tudi zasebno mini kuhinjo, ambient pa je mogoce do- polniti s kosom pohištva iz domacega okolja. Sobe imajo tudi vhodna vrata za obiskovalce z zvoncem in poštnim nabiralnikom, kar daje stanovalcem obcutek posedovanja lastnega stanovanja in s tem visoke stopnje zasebnosti (Winter idr., 2002). (Sliki 2, 3). Že model tretje generacije se je zacel odmikati od medicinskega modela druge generacije domov, modela cetrte in pete generacije pa sta z oblikovanjem gospodinjskih skupin postavila v ospredje cloveka kot socialno bitje, kar je predstavljalo odmik od modela ustanove k stanovanjskemu modelu. Stroka je svetovala obliko vanje manjših gospodinjskih skupin s šestimi do osmimi stanovalci in referencno osebo oz. gospodinjo, ki skrbi za stanovalce. Iz ekonomskih razlogov se je število stanovalcev v skupini kmalu povecalo na 10 do 12 (Winter in Imperl, 2010). Na- daljnjega razvoja modelov institucionalne oskrbe v Evropi ni opaziti. Izjema so oblike medgeneracijskih modelov, ki pod isto streho združujejo bivanje razlicnih generacij, npr. študentov in starostnikov. Sicer pa so trendi dolgotrajne oskrbe v Evropi, predvsem v skandinavskih državah, že vec kot desetletje usmerjeni v deinstitucionalizacijo in zagotavljanje dostojnega in kakovostnega bivanja na domu. Sl. 2, 3: Koncepti domov cetrte in pete generacije (od leve proti desni). Vir: Korošec, 2018. Pregled 45 Sl. 5, 6: Vecgeneracijsko stanovanjsko okolje v Skandinaviji s skrbno oblikovanim odprtim prostorom in zelenimi površinami in mešano rabo, ki omogoca visokokakovostno bivanje in vsakodnevno aktivno vpetost starostnikov. Sl. 4: Center starejših Trnovo v Ljubljani kot zgled celovitega nacrtovanja, ki kljub zahtevam po visoki kapaciteti stanovalcev, postavlja v ospredje kakovost bivanja in pocutje tako posameznika kot skupine. Stanje domov za starejše v Sloveniji V okviru formalne institucionalne oskrbe je v Sloveniji trenutno 97 javnih in zasebnih domov za starejše s skupno kapaciteto 19.729 postelj, kar ustreza približno 4,50 odstotka populacije, starejše od 65 let (Pregled kapacitet institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih, 2021). Nekatere domove tvori vec enot. Za Slovenijo je znacilna tudi precej neenakomerna prostorska razpršenost domov, med katerimi locimo majhne domove s kapaciteto do 150 mest, srednje s kapaciteto med 151 in 300 mesti ter velike s kapaciteto, vecjo od 300 mest (Breznik, 2019). V raziskavi (Žegarac Leskovar in Skalicky Klemencic, 2021) smo ugotovili, da polovico vseh domov predstavljajo domovi srednje velikosti, 4 odstotke je velikih domov in 46 odstotkov je majhnih. Opozoriti je treba, da je kapaciteta majhnih domov s 150 razpoložljivimi mesti še vedno zelo visoka in ne izpolnjuje usmeritev, podanih s koncepti modelov cetrte in pete generacije, ki zagovarjajo bivanje v manjših gospodinjskih skupnostih. Ob tem je v slovenskih domovih prepoznaven tudi nizek delež enoposteljnih sob, ki omogocajo zasebnost stanovalcev, in znaša le 45 odstotkov. V strukturi sob domov za starejše je 47 odstotkov dvoposteljnih sob, 5 odstotkov triposteljnih, manj kot 3 odstotke štiriposteljnih, 0,3 odstotka petposteljnih in le 0,1 odstotka apartmajev. Tudi z vidika arhitekturne zasnove so domovi v Sloveniji precej zastareli. Veliko domov in socialnih ustanov ni bilo grajenih namensko in se še zmeraj nahajajo v povsem neprimernih stavbnih tipologijah. Vecina domov ustreza konceptu modela druge in tretje generacije, kar nekaj je domov cetrte generacije, medtem ko domov pete generacije skorajda ni. Vecina domov cetrte generacije je zasnovana nekoliko drugace od izvornega koncepta. Kljub temu da se pojavljajo mehurcki gospodinjskih skupin, je v domovih zasnovana dodatna osrednja kuhinja z jedilnico, kar stroškovno postavlja tak model pod vprašaj. Prav tako je opaziti, da je število stanovalcev v posamezni gospodinjski enoti pogosto višje od 12, s cimer se slabi dojemanje skupine kot majhne zaokrožene gospodinjske skupnosti. Arhitekt Winter, ki je sodeloval pri razlicnih projektih dolgotrajne oskrbe starejših v Sloveniji, je že v intervjuju leta 2010 (Winter in Imperl, 2010) izpostavil nujno potrebo po raziskavi primernosti arhitekturnih zasnov domov za starejše. Sprožil je vprašanje, ki je tudi predmet pogostih razprav v arhitekturni stroki, in sicer, ali je domove v Sloveniji sploh mogoce modernizirati, jih preurediti za drugo dejavnost ali jih je bolje podreti. Zlasti v casu pandemije covida-19 se je dodatno izkazalo, da veliko slovenskih domov nima ustreznih arhitekturnih rešitev, ki bi stanovalcem v izrednih razmerah omogocale zdravo, varno in socialno vkljucujoce bi- vanje. V nadaljnjih raziskavah je treba podrobneje preveriti, katere so kljucne arhitekturne pomanjkljivosti za doseganje bivanjske kakovosti v normalnih razmerah in pripravljenost domov za izredne razmere. (Slika 4). Kakovost in vzori Kakovost domov za starejše predstavlja kompleksno in vecdimenzionalno dome- no, ki jo na splošno opredeljujeta izraza kakovost oskrbe in kakovost bivanja sta rostnikov. V skladu s to opredelitvijo »kakovost oskrbe« zajema klinicne rezultate ter se osredotoca na kakovost in varnost oskrbe, medtem ko »kakovost bivanja« zajema dobro pocutje stanovalcev ter njihove možnosti izbire, avtonomije, zasebnosti ter pomembnih družbenih in telesnih dejavnosti. Zgodovinsko gledano je imelo prizadevanje za kakovost oskrbe v domovih za starejše prednost pred prizadevanjem za kakovost bivanja (Kjos in Havig, 2015). Višanje deleža starejšega prebivalstva v številnih zahodnoevropskih državah je ustvarilo vecje povpraševanje po visokokakovostnih zdravstvenih in socialnih storitvah. Te vkljucujejo oskrbo v domovih za starejše, ki nudijo funkcionalno pod- poro in oskrbo za osebe, ki potrebujejo pomoc pri vsakodnevnih dejavnostih in imajo pogosto kompleksne zdravstvene potrebe. Poseben izziv pri urejanju kako vosti zdravstvene oskrbe je zagotovitev in spodbujanje t. i. »mehkih« storitev, v katerih so individualne izkušnje prebivalcev pomembna dimenzija kakovosti (Spangler idr., 2019). Skandinavske dežele imajo visok indeks kakovosti bivanja oz. dobrega pocutja prebivalcev. Sodobna skandinavska praksa trajnostnega urbanega razvoja se že desetletja nepretrgoma razvija in nadgrajuje svoje pozitivne izkušnje predvsem na podrocju nacrtovanja kakovostnih bivalnih okolij, kar vklju- cuje tudi bivanje starostnikov (Sliki 5, 6). Že v 50. letih 20. stoletja so zaradi zgoraj navedenih dejstev slovenski in drugi arhitekti obiskovali skandinavske dežele in domov prinašali znanja in izkušnje, ki so vplivale na njihovo delo na razlicnih podrocjih, od oblikovanja do arhitekture in urbanizma. Vodilno vlogo med arhitekti, ki so prevzemali skandinavske principe na podrocju stanovanjske gradnje v mariborskem prostoru, ima arhitekt in urbanist Ljubo Humek, eden prvih, ki je že med letoma 1951 in 1952 z Unescovo štipendijo pet mesecev potoval po Švedskem, Finskem in po Švici. Povsem nov pristop pri reševanju urbanisticnih vprašanj po švedskih vzorih je uporabil pri urbanisticni zasnovi stanovanjskega okolja ob Gosposvetski cesti v Mariboru (1954), z novimi in raznolikimi stanovanjskimi tipologijami ter objekti z javnim programom (zdravstveni dom, trgovina, vrtec), umešcenimi v zelenje. Stanovanjsko okolje tako še danes nudi enega kakovostnejših mestnih prostorov za bivanje za vse starostne skupine, tudi za starejše. Med arhitekti, ki so tudi prevzemali skandinavske principe nacrtovanja in gradnje, sta Marta in France Ivanšek. Njuno delovanje je temeljilo zlasti na izboljšanju bivanjskega okolja za vsakogar in na podrocju stanovanjske gradnje. S stanovanjskim vprašanjem sta se ukvarjala izjemno celovito skozi razlicne pristope, od raziskovanja, urbanisticnega in arhitekturnega urejanja naselij, oblikovanja notranje opreme do stanovanjske vzgoje (Malešic, 2008). Stanovanjska problematika je tako postala glavni predmet njunega delovanja. Njun cilj, ki je bil ustvarjanje udobnih in prijetnih domov, se je kazal z doseganjem visokega bivalnega standarda prostora. Pri svojem snovanju sta izhajala iz teze, da je ena izmed osnovnih potreb vsakega cloveka, tudi starejšega, kakovosten stanovanjski prostor. S predhodnimi raziskavami na tem podro- cju sta se med drugim lotila izdelovanja opreme za starejše in nacrtovanja domov za starejše, med katerimi sta dva realizirana v Ljubljani, in sicer domova za starej še na Poljanah in na Koleziji (Malešic in Planišcek, 2010). Model nacrtovanja stanovanjskih okolij v Skandinaviji, predvsem švedski, ki je imel med skandinavskimi državami pomembno vlogo, je vplival na razmere v Sloveniji na podrocju raziskovanja kot nov in pomemben korak pri nacrtovanju bi- vanjsko kakovostnih stanovanjskih okolij. Najpomembnejše je, da je v središce in izhodišce nacrtovanja umestil cloveka kot posameznika in clana družbe. Zdravstveno in socialno varstvo starostnikov sta tudi danes pomembna dela švedske socialne politike. Na podlagi koncnih izsledkov raziskave, izvedene na Švedskem (Spangler idr., 2019), je velikost domov za starejše najpomembnejši dejavnik glede zadovoljstva starostnikov. Omejenemu dejavniku sledi razpoložljivost vadbe in družbenih dejavnosti, ki mocno vplivata na prizadevanja za kakovostno bivanje Vanja Skalicky Klemencic, Vesna Žegarac Leskovar Regije Št. DSO-jevŠt. stanovalcev REGIJADelež okužb REGIJA (%) Št. stanovalcev DSODelež okužb DSO (%) Delež stanovalcev DSO/REGIJA (%) Delež okužb med stanovalci DSO/REGIJA (%) Pomurska 8 114.396 5,51 1.263 54,32 1,10 10,89 Podravska 9 324.875 4,10 2.822 46,39 0,87 9,83 Koroška 3 70.683 5,34 697 58,11 0,99 10,73 Savinjska 15 257.425 4,47 2.527 33,24 0,98 7,30 Zasavska 4 57.059 3,73 663 21,42 1,16 6,68 Posavska 2 75.807 3,71 760 32,11 1,00 8,66 Jugovzhodna Slovenija 8 144.688 4,08 1.295 47,72 0,90 10,46 Gorenjska 9 205.717 5,34 1.626 36,41 0,79 5,39 Primorsko-notranjska 3 52.818 3,31 433 50,58 0,82 12,54 Goriška 7 118.008 2,62 1.393 48,38 1,18 21,76 Obalno-kraška 4 115.613 2,11 698 30,23 0,60 8,66 Osrednjeslovenska 25 552.221 3,90 4.944 33,47 0,90 7,69 Skupaj 97 / / / / / / Povprecje 4,02 41,03 0,94 10,05 Tabela 1: Statisticni podatki o okužbah po regijah in domovih za starejše (DSO) starostnikov v domovih. Razloge za takšne zakljucke lahko potrdimo z dejstvom, da se v manjših domovih starostniki lažje identificirajo z novim bivanjskim okoljem, hkrati pa se iznici obcutek odtujenosti zaradi iztrganosti iz lastnega doma. Ob tem tudi lažje gradijo obcutek pripadnosti, predvsem pa z vkljucevanjem v razlicne družbene dejavnosti ostajajo aktiven in nezamenljiv del družbe v nasprotju z obcutki monotonosti, izoliranosti in odtujenosti. Ugotovitve iz casa epidemije covida-19 V raziskavi (Žegarac Leskovar in Skalicky Klemencic, 2021) smo opredelili arhitekturne dejavnike, ki vplivajo na kakovost bivanja in varnost stanovalcev v casu izrednih razmer. S posameznimi merili želimo na eni strani prispevati k zmanjšanju tveganja pri prenosu okužb, na drugi pa omogociti socializacijo stanovalcev v domu. Merila so razdeljena na pet osnovnih podrocij: koncept mehurckov, do- stopnost do odprtega prostora in zelenih površin, locevalni prostori, prezracevanje in organizacijsko-arhitekturni ukrepi. Po vzoru domov cetrte in pete generacije koncept mehurcka opredeli bivanje v manjših gospodinjskih skupinah z do najvec 12 osebami, ki tudi glede na švedsko raziskavo (Spangler idr., 2019) zaradi manjšega merila starostnikom omogocajo lažjo identifikacijo z bivalnim okoljem. Koncept mehurcka vkljucuje tudi bivanje v enoposteljnih sobah z lastno kopalnico in pripadajocih skupnih dnevnih prostorih. V casu epidemij respiratornih bolezni je souporaba skupnih prostorov povezana z vecjim tveganjem za okužbo, po drugi strani pa je zelo pomembna za socializacijo stanovalcev. Na podrocju dostopnosti do odprtega prostora in zelenih površin se to merilo preverja na ravni sob in skupnih prostorov ter v obsegu pri padajocega odprtega prostora in zelenih površin s programom. V okviru podrocja meril kakovosti, povezanih z locevalnimi prostori, ugotavljamo, da je za preprecevanje širjenja okužb nujna jasna prostorska umestitev rdece in sive cone ter t. i. varnih sob za obiske, ki preprecujejo vnos okužbe v dom, hkrati pa omogocajo socialni stik stanovalcev z družino. Bistvenega pomena je, ali se te cone nahajajo zunaj oddelkov bivanja, torej v zunanjih enotah, ali pa so umešcene v skupne prostore ali kar v sobe na obstojecih oddelkih. Naslednje podrocje se nanaša na nacin prezracevanja – ali je to mehansko s 100-odstotnim zajemom svežega zraka ali naravno, kateri prostori so prezracevani in kakšna je stopnja prezracevanja. Kot zadnje preverjamo upoštevanje organizacijsko-arhitekturnih ukrepov, ki so na splošno razdeljeni na omejevanje gibanja znotraj doma (osebje je prav tako loceno po mehurckih, gibanje obiskovalcev in vnosnega materiala je omejeno), preprecevanje stikov (umestitev brezsticnih vrat in loceni vhodi v stavbo) in prilagoditve skupnih prostorov (zmanjšanje kapacitete prostorov, namestitev pre- grad, upoštevanje protokolov uporabe ter uporaba vecnamenskega prostora, ki omogoca razlicne dejavnosti v normalnih razmerah ter uvedbo rdece cone ali druge potrebne funkcije v izrednih razmerah). V izsledkih raziskave lahko izpostavimo kljucne kazalnike kakovosti: domovi z manjšimi skupinami stanovalcev, ki ustrezajo konceptu mehurcka, z enoposteljnimi sobami z lastno kopalnico in balkonom ter s prilagodljivimi prostori za izolacijo bolnikov; varne sobe za obiskovalce; ustrezno prezracevanje vseh notranjih prostorov; ter uporaba odprtih prostorov in zelenih površin za varnejšo družbeno interakcijo ter za razlicne aktivne in pasivne dejavnosti. Kot vzorec navajamo znacilnosti enega izmed domov v Sloveniji: nima enoposteljnih sob z lastno kopalnico, ima pa visok delež (73 odstotkov) enoposteljnih sob s skupnimi kopalnicami; le 20 odstotkov vseh sob ima balkone; ni varne sobe za obiskovalce; stavba nima fleksibilnega prostora; rdeca cona je bila organizirana neposredno na oddelku za demenco; le 25 odstotkov skupnih prostorov ima neposreden stik z zunanjostjo; v neposredni bližini ni odprtih ali zelenih površin. Ob navedenih znacilnostih naj omenimo, da je bilo v casu drugega in tretjega vala okuženih kar 53 odstotkov stanovalcev tega doma, kar lahko pripišemo tudi neustrezni arhitekturni zasnovi. Po podatkih NIJZ se je stopnja okužb v slovenskih domovih za starejše zelo razlikovala in je znašala vse od 1,5 do 94,7 odstotka stanovalcev. V raziskavi smo ugotovili tudi, da je bil ta delež povsem neodvisen od velikosti doma in ni bil povezan s stanjem okužb v regiji, v kateri se posamezni domovi nahajajo, kar je prikazano v tabeli 1. Iz tabele 1 je tudi razvidno, da so okužbe v domovih za starejše v casu drugega vala epidemije predstavljale v povprecju 10 odstotkov vseh okužb v regiji, kar je zelo zaskrbljujoc podatek glede na to, da je povprecni delež stanovalcev v domovih za starejše komaj 1 odstotek prebivalstva vsake regije. Predlogi za lepo starost Zakljucek Obstojece zmogljivosti slovenskih domov za starejše ne zadošcajo povpraševanju, kar utemeljujejo uradni podatki o 9.621 prošnjah za prosto mesto v domovih in podatki, ki kažejo, da se število vlog iz leta v leto povecuje. Pomanjkanje pro- stora v domovih je resen problem, še posebej ker država v zadnjih petnajstih letih ni zgradila nobenega novega doma (Marovt, 2020). Ceprav se pojavljajo zasebni in tuji vlagatelji, je gradnja domov podrejena ekonomskim interesom in se sistematicno ne obravnava kot del nacionalne politike dolgotrajne oskrbe starejših. Primer takšnega neustreznega nacrtovanja predstavlja projekt novega doma za starejše v severovzhodni Sloveniji, ki se kljub vsem predhodnim študijam nika kor ne sklada s smernicami kakovosti. Ob orisu stanja v slovenskih domovih za starejše se poraja vec vprašanj glede arhitekturne zasnove in bivanjske kakovosti. Kako zapolniti primanjkljaj kapacitet in predvsem zagotoviti kakovost arhitekturne zasnove bodocih domov? Kako v obstojecih domovih izboljšati kakovost bivanja starejših z izbiro ustreznih arhitekturnih intervencij? Kako nacrtovati domove za starejše s celovitim pristopom, ki ni osredotocen le na zasnovo stavb, temvec tudi na oblikovanje odprtega pro- stora in zelenih površin ter umešcanje v širšo urbano strukturo, kar se je v Sloveniji na podrocju stanovanjske gradnje izkazalo kot pozitivna praksa v 50. in 60. letih 20. stoletja? Razmisliti je treba tudi, na kakšen nacin je mogoce arhitektom vrniti osrednjo vlogo pri nacrtovanju in v družbi na splošno, ki bo prevladala nad parcialnimi ekonomskimi in drugimi interesi, ki pomen kakovostnega nacrtovanja postavljajo v ozadje. Viri in literatura Breznik, J., Brezovar, Ž., Lampic, B., Ocvirk, N., Šipelj, M., Zavodnik Lamovšek, A., in Zidar, M. (2019). Dostopnost zelenih površin za oskrbovance domov starejših obcanov v majhnih mestih Slovenije. Dela, (52), 61–91. doi: 10.4312/dela.52.61-91. Hlebec, V., in Mali, J. (2013). Tipologija razvoja institucionalne oskrbe starejših ljudi v Sloveniji. V: So- cialno delo, 1. Dostopno: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CKBD9PRE/ed6f1491-5635-4adfaba6- 900eb8690af6/PDF (Dostop: 15. 5. 2018) Hoffmann, C., in Wolf, E. (2020). Older age groups and country-specific case fatality rates of COVID 19 in Europe, USA and Canada. Infection, 49(1), 111–116. DOI= https://doi.org/10.1007/s15010-02001538- w. Imperl, F., (2012). Kakovost oskrbe starejših – izziv za prihodnost. Firis Imperl & Co.: Seniorprojekt, Logatec. Kjřs, B., in Havig, A. (2015). An examination of quality of care in Norwegian nursing homes - a change to more activities?. Scandinavian Journal Of Caring Sciences, 30(2), 330-339. doi: 10.1111/scs.12249 Korošec, L. (2018). Zasnova centra za bivanje in aktivnosti starostnikov (magistrsko delo). Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerza v Mariboru, Maribor. Malešic, M., (2008). Arhitekta France in Marta Ivanšek (diplomsko delo). Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Malešic in Planišcek, 2010). Doma – arhitekta Marta in France Ivanšek. Trajekt Zavod za prostorsko kulturo Ljubljana. Mali, J. (2008). Od hiralnic do domov za stare ljudi. Fakulteta za socialno delo,Ljubljana. Marovt, A. (2020). Država je zadnji dom zgradila pred 15 leti, na posteljo caka 12.300 starostnikov. https://www.24ur.com/novice/dejstva//Država je zadnji dom zgradila pred 15 leti, na posteljo caka 12.300 starostnikov. Population structure and ageing - Statistics Explained. (2021). https://ec.europa.eu/eurostat/statisti- cs-explained/index.php/Population_structure_and_ageing#The_share_of_elderly_people_continues_ to_increase. Pregled kapacitet institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih – 1. 1. 2021 – SSZ. (2021). http://www.ssz-slo.si/splosno-o-posebnih-domovih/pregled-kapacitet-in-pokritost-institucionalnega- varstva-starejsih-in-posebnih-skupin-odraslih/register-kapacitet-1-1-2020/. Spangler, D., Blomqvist, P., Lindberg, Y., in Winblad, U. (2019). Small is beautiful? Explaining resident satisfaction in Swedish nursing home care. Winter, H. P., Gennrich, R., in Haß, P. Die 4. Generation des Altenpflegeheimbaus: KDA Hausgemeinschaften – Eine Dokumentation von 34 Projekten. Hrsg. Bundesministerium fu¨r Gesundheit, erarbaitet vom Kuratorium Deutsche Altershilfe (KDA). Band 9, Köln, 2002. V IMPERL, F. Kakovost oskrbe starejših – izziv za prihodnost. Firis Imperl & Co.: Seniorprojekt, Logatec, 2012. Winter, H. P., in Imperl, F. (2010). Oskrba starejših – mora ali izziv jutrišnjega dne, Kakovostna starost, Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, l. 13., št.1. (90–102). Žegarac Leskovar, V., in Skalicky Klemencic, V. (2021). The role of nursing homes architectural design in mitigating the risk of COVID-19 pandemics: the case of Slovenia, Athens Journal of Architecture. [Online ed.]. 2021, vol. 10, no. , str. 1-16, ilustr. ISSN 2407-9472. DOI: 10.30958/aja.X-Y-Z. Robert Potokar Arhitekturna zasnova okolja za starostnike Domovi za starejše arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar Robert Potokar Med letoma 2006 in 2007 so bili razpisani trije javni natecaji za domove za starejše, potem je minilo vec kot deset let brez javnega natecaja in šele v zadnjem obdobju se znova razpisuje ta tematika. Vecina razpisanih natecajev je vabljenih, le redki so javni odprti natecaji organizirani s strani ZAPS-a in ministrstva za delo in družino. Tematika je res problematicna in pereca, saj primanjkuje postelj za starejše, predvsem v vecjih urbanih središcih. Povpraševanja je veliko, ponudbe pa premalo, ne glede na to, da cena oskrbe v domu narašca iz meseca v mesec. Natecajni projekti našega biroja so bili v tistih letih narejeni še na projektnih nalogah, ki so predvidevale velike objekte s 150 posteljami ali vec, skratka objekti, kakršni so se gradili še v obdobju nekdanje Jugoslavije. Šele v zadnjem casu se pojavlja doktrina, da bi se namesto vecjih domov – centrov starejših gradile tudi manjše bivanjske skupnosti, v katerih prebiva 10 do 20 oseb. Skupnosti, ki so manjšega merila in prijaznejše za bivanje, saj se starostniki lažje preselijo v manjšo stavbo, podobno njihovemu prejšnjemu domovanju. Rešitev bi bila lahko tudi reorganizacija enodružinskega fonda, razširjenega po celotni Sloveniji, ki bi lahko z delno modifikacijo v manjše bivalne skupnosti postal privlacen tudi za investitorje. Marsikatera stanovanjska hiša je namrec prazna ali pa v njej prebiva le ena starejša oseba. Po stanovanjski površini pa je ogromna, neizkorišcena in z manjšo ali vecjo spremembo, dozidavo in umestitvijo dvigala bi bila primerna za ureditev stanovanja ali vec sob v bivalno skupnost. Ko bi imeli vec takšnih bivanjskih enot, ki bi jih upravljal centralni dom v dolocenem kraju, bi se verjetno tudi problem povpraševanja po posteljah za starejše bistveno zmanjšal. Nekaj poskusov v tej smeri je bilo že izvedenih in stanovalci so izjemno zadovoljni, saj je njihov financni vložek v primerjavi s klasicnim domom za starejše nekajkrat manjši. Že skoraj pred petnajstimi leti smo tako v biroju sodelovali na takrat razpisanih treh javnih arhitekturnih natecajih za izgradnjo domov za starejše in na vseh treh zmagali. Vsi projekti so šli v realizacijo in domovi so danes v uporabi. Skozi to izkušnjo smo pridobili veliko znanja o projektiranju domov za starejše, zato bi v nadaljevanju predstavili tri primere iz naše prakse in zraven priložili povzetek iz tehnicnih porocil, ki podrobneje opišejo tako koncept kot organizacijo posameznega doma. Nacrtovali smo Center starejših Trnovo, Dom starejših v Idriji in Center starejših Hodoš. Seveda pa okolje za starostnike ne pomeni samo notranjega prostora sobe, jedilnice, komunikacij, marvec tudi samo arhitekturno zasnovo stavbe in zunanjosti. Prav zunanjost z oblikovanjem vhoda, dostopa brez arhitektonskih ovir, okolice in vrta je izjemnega pomena, saj starostniki, ki so še pri moceh, veliko casa preživijo v okolici doma. Trnovo Prvi primer je Center starejših Trnovo s prvonagrajenim natecajnim elaboratom iz leta 2006 in izgradnjo Centra jeseni leta 2009. Za ta primer je znacilen relativno hiter potek procesa projektiranja in tudi gradnje, saj so v Sloveniji redki primeri višjih investicij, ki se od zacetka natecaja do zakljucka gradnje zgodijo v obdobju treh let. 20 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Predlogi za lepo starost »Center je sestavljen iz treh sklopov: sklop doma starejših, sklop varovanih stanovanj in sklop spremljajocega programa. Posamezni sklopi doma so med seboj povezani, a hkrati tudi loceni. Predvsem je locen sklop doma, ki je postavljen na skrajni jugozahodni del parcele, v vmesnem delu med domom in varovanimi stanovanji pa je v pritlicnem in nadstropnem delu vstavljen trakt s skupnim programom, ki predstavlja povezovalni element. Spremljajoci program je v celoti organiziran v objektu ob Riharjevi ulici in predstavlja prostore bifeja, lekarne, frizerja, pedikerja in prostore cetrtne skupnosti. Sobe v domu so v cim vecji meri orientirane proti soncni svetlobi, proti vzhodu in zahodu, zato je izbran sistem dveh lamel z enostransko orientiranima hodnikoma, ki sta v sredini povezana s programom namenjenim posameznim oddelkom. Osnovni motiv objekta je cisti volumen z ravno zakljucenim vencem in polnimi stranskimi fasadami z vrezanimi okenskimi odprtinami – nišami ter vstavljeno odprto vzhodno in zahodno fasado, ki je dodatno razgibana z vstavljenimi barvanimi kubusi. Objekt varovanih stanovanj je nasprotno proti vzhodu, to je proti prometni Riharjevi cesti, bolj zaprt. V fasadni ovoj so izrezane vertikalne okenske odprtine in loggie. Na severni in južni fasadi pa se odpre v obliki okvirja za usmerjanje pogledov. Geometrija centra sledi zahtevam urbanisticnih pogojev: ob Riharjevi cesti se vzpostavi stanovanjski objekt, ki v celoti sledi urbanisticno doloceni ulicni gradbeni liniji, ko pa se linija na jugu spremeni v gradbeno mejo, se zazidava umakne stran od Riharjeve in ustvari zelen prostorski zamik. S tem se prostor obstojecega parka še dodatno razširi. Ob rob te razširitve pa je postavljen objekt doma, ki se z notranjim skupnim prostorom v obliki crke V odpira v park. S tem imajo stanovalci omogocen najlepši pogled proti jugu, na obstojeca drevesa. Njihove sobe pa so orientirane na vzhodno ali zahodno stran. Vmesni povezovalni element je gabaritno nižji in povezuje oba višja objekta. Ker je nižji in zastekljen, omogoca navidezni prehod parkovnega zelenja preko zelene strehe do obstojecih ohranjenih brez pred vhodom.« arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 21 Robert Potokar Center starejših Trnovo Javni natecaj ZAPS: 2006 Izgradnja: 2009 Avtorji: Ravnikar Potokar arhitekturni biro Robert Potokar, Sabina Colnar, Ajdin Bajrovic, Mateja Šetina, Carlos Graca Foto: Peter Krapež, Andraž Kavcic 22 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Predlogi za lepo starost Idrija Drugi primer je Dom starejših v Idriji, z uradnim naslovom Dom upokojencev, ki se nam ne zdi najprimernejši, saj menimo, da je beseda starejši lepša, predvsem pa brez slabšalnega prizvoka. Javni natecaj je bil razpisan v letu 2006, pogoji natecaja pa so zahtevali izgradnjo doma v dveh fazah, saj naj bi obstojeci dom v prvi fazi ostal, zraven pa bi se zgradilo novo krilo. V drugi fazi bi se dom porušil in na njegovem mestu zgradil še drugi. Naša rešitev je bila prepoznana kot najboljša, tako smo po dvoletnem procesu projektiranja lahko zaceli gradnjo prve faze v letu 2011 in koncali drugo fazo jeseni leta 2012. »Objekt je zasnovan kot sodobna svetla hiša z navezavo na tradicionalno arhitekturo. Osnovni motiv objekta je cisti volumen z ravno streho in polnimi stranskimi fasadami z vrezanimi okenskimi odprtinami – nišami ter vstavljeno odprto severno in južno fasado, ki je dodatno razgibana z vstavljenimi lesenimi kubusi. Kubusi predstavljajo enodružinske hišice, so nekakšna parafraza nekdanjih "hišic" stanovalcev doma, le da so te hišice sedaj vstavljene pod skupno streho. Motiv manjših enot vstavljenih pod skupno streho je v svojem projektu hiš pod obcinsko streho uporabil tudi Plecnik. Tako v notranjosti kot v zunanjem arhitekturnem ovoju so uporabljeni predvsem naravni materiali, ki poudarjajo obcutek domacnosti. Glavni trakt objekta doma je v 1. fazi postavljen vzporedno s severnim robom parcele in vzporedno z Arkovo ulico po celotni dolžini parcele tik mimo severozahodne stranice obstojecega doma. Trakt doma na ta nacin tvori neke vrste ulicni niz, ki je zaradi dolžine razbit na tri dele. Osrednji vstopni del je steklen in predstavlja navezavo na prostorsko os med domom in župnijsko cerkvijo sv. Jožefa in sv. Barbare, kjer je nekdanji zvonik osrednja tocka kompozicije. Ta os se zakljuci s cerkvijo sv. Antona Padovanskega na hribu oziroma v primeru doma v njegovem razprtem internem atriju. Ideja zalomljenosti sicer dolgega trakta izhaja iz zatecene pravokotne geometrije stanovanjskih blokov ob Arkovi ulici, prehoda same stavbe proti mestnemu jedru in postavitve objekta v neposredni bližini reke Idrijce. Glavnemu traktu se v 2. fazi, na mestu sedanjega doma, pravokotno prikljuci nov trakt. Os, ki dodatno vzpostavlja odnose v prostoru, je mentalna in tudi dejanska os med pravkar prenovljenim glavnim trgom, ki predstavlja tlakovan mestni trg, in novo nastalim zelenim trgom, parkom, okrog katerega je formirana stavba doma in bodoce stavbe na Uti. Zeleni trg skupaj z ureditvijo zelene strehe in atrija v domu bi pomenil za Idrijo nov mestni zeleni park. Notranji ambient v domu je zasnovan kar se da uporabniku prijazno, osvetljene horizontalne komunikacije so veckrat razširjene in prekinjene s skupnimi prostori, ob katerih je predvideno zelenje in sedežne garniture. Hodnik naj tako ne bi bil zgolj horizontalna komunikacija, marvec tudi prostor za druženje in srecevanje, ter prostor, iz katerega so možni pogledi na okoliške hribe. Hodnik na skrajni južni strani se iztece v balkon, ki visi nad mestom kot pomol, s katerega je možno opazovati celotno panoramo Idrije.« arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 23 Robert Potokar Dom upokojencev Idrija Javni natecaj ZAPS: 2006 Izgradnja: 2011–2012 Avtorji: Ravnikar Potokar arhitekturni biro Robert Potokar, Andrej Strehovec, Marjan Staric, Sabina Colnar, Ajdin Bajrovic, Mateja Šetina, Carlos Graca Foto: Andrej Strehovec 24 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Hodoš Tretji primer je Center starejših v Hodošu, malem naselju tik ob madžarski meji. Naselje ima nekaj vec kot 300 prebivalcev in je kljub majhnosti svoja obcina, druga najmanjša v Sloveniji. Ideja je bila, da tudi v tem malem kraju zgradijo manjši dom, približno tretjinske velikosti doma v Idriji ali Trnovem. Javni natecaj je bil razpisan leta 2007, do izvedbe pa je prišlo v letu 2010 oziroma 2011. Na koncu je dom nekaj casa sameval, saj niso mogli pridobiti zadostnega števila prijav, tako da so domu spremenili funkcijo. Iz doma za starejše je nastala dislocirana enota Zavoda Hrastovec. S tem so se na žalost spremenili nekateri parametri tako v arhitekturnem, oblikovalskem kot tudi pomenskem jeziku in Dom starejših seveda ni vec tisto, za kar je bil prvotno sprojektiran. »Zasnova Centra za starejše Hodoš izhaja iz lokacije same, geometrije parcele, orientacije na smeri neba ter pogledov na zvonik cerkve in pogledov na žitna polja na južni in zahodni strani. Dodatno pa Center starejših Hodoš opredeljuje svoj namen, saj je prvenstveno center namenjen bivanju starejšim obcanom, hkrati pa postane poleg šole in obcine tudi generator lokalnega dogajanja. Osnovni motiv objekta je cisti volumen nadstropnega dela v obliki crke L, ki je v rdeci barvi in dejansko povzema okoliške strehe. Hkrati pa išce navezavo z lokalnim kontekstom, kjer so na dolgo parcelo postavljeni gospodarski objekti z vzdolžno stranico, stanovanjski objekt pa je vzporeden s cesto. Skupaj pa tvorijo notranji atrij oziroma dvorišce. Nadstropni del v obliki crke L je prekrit z ravno streho, ki se nad sobami spremeni v rastoco enokapno streho. S tem se sobe dodatno odpirajo proti soncni svetlobi, streha pa ni vec monotona horizontala, ampak postane razgibana in podobna valoviti prekmurski pokrajini. Enak motiv odpiranja objekta – strehe proti naselju, pa je izveden na vzhodni strani ob cesti. Objekt se tako odpre in postane vabljiv za obiskovalce. Odprtost objekta je naglašena tudi s pogledi na cerkveni zvonik nad cesto. Enostranski hodnik ima na zahodni in vzhodni fasadi odprtine v obliki okvirja za usmerjanje pogledov v pokrajino, hodnik tako ni vec samo komunikacija, marvec poljavni prostor z navezavo na naravo. Notranji ambient v domu je zasnovan kar se da uporabniku prijazno, osvetljene horizontalne komunikacije so veckrat razširjene in prekinjene s skupnimi prostori, ob katerih je predvideno zelenje in sedežne garniture. Hodnik naj tako ne bi bil zgolj horizontalna komunikacija, marvec tudi prostor za druženje in srecevanje. Skupni bivalni prostor na zahodni strani hodnikov se v vseh treh etažah iztece v teraso, s katere je možno opazovati krajino. Fasade Centra starejših Hodoš so zasnovane kar se da racionalno in se spreminjajo glede na program. Pritlicni del z vhodom in skupnim programom ob cesti je zastekljen, prav tako zastekljena je jedilnica v kleti, ki se odpira na notranje dvorišce na spodnjem nivoju. Bivalni oddelek v prvem nadstropju je oblikovan kot volumen oziroma okvir, v katerega so vstavljene posamezne sobe, hkrati pa pomeni njegova rdeca barva interpretacijo okoliških podolgovatih streh. Pritlicni del je zastekljen in v svetli barvi, kar daje rdeci nadstropni lameli vtis lebdenja nad svetlim. Medtem ko je kletni del, ki se na zahodni strani zaradi padanja terena spremeni v pritlicnega, barvan v temnejšo zemeljsko barvo. Balkoni v sobah bivalnega oddelka so deloma zastrti z lesenimi sencili v ravnini rdecega okvirja (asociacija na koruznjake); na vseh zasteklitvah pa so predvidene zunanje žaluzije. Sobe imajo vedno nad seboj previs, napušc ali balkon, da ne prihaja do prevelikega pregrevanja.« Predlogi za lepo starost arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 25 In ce na koncu dodam še nekaj o oblikovanju notranjosti, ki je še kako pomembna v domovih za starejše, predvsem oblikovanje prostora in sama uporaba materialov. Kako v cim vecji meri uporabiti naravni material, predvsem les, ki s svojo toplino doda ljudem v pozni starosti tisti domac, prijeten obcutek. V nekaterih naših domovih nam je to uspelo z uporabo lesenega pohištva, barv v topli barvni lestvici, kakor tudi z lesenimi oblogami narejenimi iz furniranih plošc. Navsezadnje je to v današnjem casu že dosežek, saj je vecina današnjih tako imenovanih lesenih izdelkov v resnici le prevlecena s plasticno lesno imitacijo. Projektiranje za posebne potrebe starejših oseb predstavlja zahtevno nalogo in se ga je treba lotiti s posebnim veseljem in razmislekom, kako urediti prijetno bivanje v starosti, da domovi ne bodo vec le odrinjeni prostori, marvec aktivni del naše družbe. Da se starejši ne bodo pocutili zapostavljene, odmaknjene na rob, ampak bodo soustvarjali našo skupnost. In seveda upamo, da bo v prihodnosti zgrajeno še vec novih domov za starejše, ki ne bodo vec veliki centri, ampak manjše bivalne skupnosti, ki so organizacijsko povezani z bližnjo centralno enoto. Tako je vec manjših bivanjskih enot na dolocenem podrocju med seboj organizacijsko povezanih in s tem lahko tvorijo bistveno manjše stavbe, ki so intimnejšega merila, prijaznejši okolju in predvsem uporabnikom. Center starejših Hodoš Javni natecaj ZAPS: 2007 Izgradnja: 2010–2012 Avtorji: Ravnikar Potokar arhitekturni biro Robert Potokar, Mateja Šetina, Sabina Colnar, Ajdin Bajrovic Foto: Miran Kambic Robert Potokar Predlogi za lepo starost Oskrbovana stanovanja na Šegovi ulici Marjan Zupanc Oskrbovana stanovanja na Šegovi ulici Lokacija: Novo mesto Narocnik: Nepremicninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o. Projekt: 2020/2021 Avtor: Marjan Zupanc Sodelavca: Marko Coloni, Urška Turk Projektivno podjetje: Air projektiranje, d. o. o. Prostor Obmocje Drske na zahodnem robu Novega mesta je bilo intenzivneje pozidano v sedemdesetih in osemdesetih letih tako z individualno gradnjo kot tudi z vecstanovanjskimi bloki. Pri tem Šegova (pozneje še Ulica Slavka Gruma proti Brodu) predstavlja hrbteni- co pozidave. Zeleno stanovanjsko obmocje je precej blizu mestnega jedra in z bližino rekreativnih površin (Portovald), prometnih povezav (železniška postaja, obvoznica) in trgovskih vsebin (multipleks s trgovinami), predstavlja eno najudobnejših možnosti bivanja v Novem mestu. Položaj in lega oskrbovanih stanovanj sta pomembna za neodvisno življenje in mreženje starejših prebivalcev. Dobra umestitev je tista, ki jim nudi obcutek varnosti in udobja. Bližina infra- strukture in zelenih površin je pri starejših še bolj zaželena. Lega Šegove ulice Pri projektu gre za umešcanje v niz treh stanovanjskih blokov in Šegovo ulico na severnem robu obstojecega parkirišca. Podoba obstojecih vecstanovanjskih blokov, njihova lega in velikost so skladne z zna- cilnostmi tedanjega casa, z ustreznimi odmiki in zadostnimi zelenimi površinami. S svojo raznolikostjo in pestrostjo pa dovoljujejo nekoliko bolj svoboden arhitekturni pristop. Prostorska izhodišca Prostorska zasnova temelji na geometriji razpoložljivega prostora med Šegovo in obstojecimi bloki na vzhodni strani lokacije. Merilo dajejo obstojeci stanovanjski bloki, povezani v verižne sklope in paviljonsko postavljeni v zelenje. V reliefnem smislu je prostor uravnan, rahlo padajoc proti severu. Novogradnja je postavljena na severozahodni rob parkirišca ob Šegovi, ta položaj omogoca najvec odmika od obstojecih blokov, prav tako pa ostane do- volj enovitega parternega prostora med novogra dnjo in obstojecimi stavbami. Hkrati dopušca ob ohranitvi parkirnih mest ob zahodnem robu organizacijo ustrezne zunanje ureditve, z rašcenimi površinami, zasaditvijo, tlakovanimi potmi med posame znimi vhodi v bloke ter rekreativnimi obmocji. Prostorska in tlorisna organizacija Starejši ljudje želijo živeti v stanovanjih, ki jim omogocajo udobno nadaljevanje življenja tudi, ko zaradi starosti potrebujejo dolocene prilagoditve. Omogo- cati jim mora vsakodnevno aktivnost in socialno vkljucenost, kljub morebitni pomoci drugih pa tudi samostojnost. Da stanovalec cim dlje biva v svojem življenjskem slogu, da cim dlje sam vodi osebne in intimne zadeve, kar kljub starostnim tegobam vsekakor vpliva na njegovo samozavest. Za svoja opravila starejši lahko potrebujejo pomoc. Stanovanjska hiša ali veliko stanovanje sta neprimerna, tako zaradi cišcenja in vzdrževanja kot tudi s financnega vidika. Realno bivalno okolje se skrci na manjšo površino. Manjši prostor oz. stanovanje clovek z omejenimi fizicnimi sposobnostmi tudi lažje obvladuje. Prilagojena stanovanja morajo upoštevati želje starejših, ki imajo v pokoju vec prostega casa. Življenje in potrebe se s starostjo spremenijo in temu sledijo tudi želje po drugacnem življenjskem prostoru. Pri zasnovi in številu stanovanj je treba spodbujati nastanek socialne mreže, s tem se vzpostavlja tudi generacijska samopomoc. Temeljna je bila zasnova tipicne etaže v tlorisnem obodu, ki je v merilu sosednjih objektov, narocnik je v njej želel umestitev petih stanovanjskih enot. Na- nizane so okoli stavbnega jedra s stopnišcem, hodnikom in dvigalom. V pritlicju so umešceni vhod v stanovanjski objekt, uvoz v kletno garažo ter dnevni program. Gradbeni poseg pod zemljo je zasnovan tako, da se izkoristi razpoložljivo površino pod obstojecim parkirišcem z ustreznimi odmiki od mej. Predvidena je ena kletna etaža, v katerih bodo umešcena parkirna mesta, shrambe in prostori za inštalacije. Parkirne površine za starejše morajo biti v neposredni bližini stanovanj. Oblikovanje Stavbni volumen je zasnovan v kompaktni formi, na fasadni lupini so izmenicno vstavljena panoramska okna ali pa lože. Velikost panoramskih oken omogo- ca ustrezno osvetljenost prostorov, okna segajo do Marjan Zupanc stropa, da lahko svetloba seže cim globlje v prostor. Izmenicno se pri oknih in balkonih pojavlja tudi parapet, ki okna deloma zapira. Ograje balkonov so enostavne konstrukcije z netransparentnim polnilom, ker bi drugace starostnikom povzrocalo neprijeten obcutek in strah ob pogledu v globino. Tako clenjena stavbna masa je oblecena v enotno fasadno oblogo, ki gradbeno fizikalno ustreza vremen- skim znacilnostim. Program, zasnova Vprašanje je sicer, ali je homogena struktura stano vanj za starejše s psihološkega vidika optimalna. Vendar je bolj obvladljiva z organizacijske plati, prav tako pa se lahko splete nova, generacijska skupnost, ki deluje v smislu potreb oziroma medsebojne po moci in druženja. Oskrbovana stanovanja so pravzaprav obicajna, manjša prilagojena stanovanja. Namenjena so starejšim, ki priložnostno potrebujejo tudi pomoc drugih. Zasnovana morajo biti brez arhitektonskih ovir, v stanovanjih mora biti omogoceno delo negovalne službe, hkrati pa mora dopušcati nadaljevanje cim bolj samostojnega življenja. Ljudje se stežka preselijo iz stanovanja, kjer so preživeli najlepši del svojega življenja, tudi ce ni bilo najprimernejše. Razlog in cas za preselitev je lahko zgodaj po upokojitvi, ko imajo še takšno moc, ali pa bolezen, izguba partnerja. Novo stanovanje mora omogocati neodvisnost, obcutek varnosti, po drugi strani pa tudi možnost družabnega življenja v skupini vrstnikov. Novogradnja je zasnovana tako, da združuje stanovanjsko rabo v nadstropjih in dnevno rabo v pritli- cju. Obravnavamo jo kot stanovanjski objekt za posebne potrebe – za oskrbovana stanovanja. Enostavna in racionalna zasnova objekta – oblikovanje volumna, fasad, arhitektonskih sklopov, so sledili zahtevi investitorja po nizki investiciji in enostavnem vzdrževanju. Oskrbovana stanovanja so namenjena tistim, ki isto- casno želijo samostojno življenje in zanesljivo oskrbo. Zasnovane so fleksibilne tlorisne razporeditve znotraj nosilne konstrukcije. Kuhinja, jedilnica in dnevni prostor so združeni, v ta prostor smo integrirali tudi hodnik. S tem smo zmanjšali kvadraturo stanovanj, manj je tudi vrat, ki ovirajo gibanje na vozicku. Vsako stanovanje ima pokrito ložo z enostavnim do- stopom in ustrezne širine, da je na njej možno umestiti mizico s stoli. V principu so garsonjere zasnovane za eno osebo, vecja stanovanja pa za eno do dve osebi. Tlorisi so zasnovani tako, da lahko stanovanja brez ovir uporabljajo ljudje na vozickih. Spalni prostori oziroma pozicija postelj omogocajo nego oz. pomoc drugih. Zasnova skupnih prostorov in stanovanj ustreza nacinu življenja in fizicnim sposobnostim starostnikov. Skupni prostori so umešceni v pritlicju, namenjeni so druženju stanovalcev, s kuhinjsko nišo, sanitarijami za osebe na invalidskem vozicku in pralnico ter zunanjim pro- storom za sedenje in druženje na prostem. Glavni pro- stor je zasnovan tako, da ga je možno v primeru potreb brez vecjih posegov preurediti v prostor za skupno telovadbo ali v ucilnico. Skupne komunikacije (vhodi, hodniki, stopnišca) so zaradi gibalno oviranih oseb širše in imajo naravno osvetlitev in prezracevanje. Zunanja ureditev Urejajo se površine med Šegovo ulico, obstojecimi objekti in precno ulico z uvozom na parkirišce na južni strani. Izhodišce je novo zunanje parkirišce na strehi podzemne garaže s prej omenjenim uvozom s precne ulice. Od Šegove ulice je umaknjeno zaradi ureditve kolesarske steze in drevoreda po dogovoru z Mestno obcino Novo mesto. Na parkirišcu je predvideno 24 parkirnih mest, nanj je vzdolžno prislonjen pritlicni paviljonski objekt, v katerem so ume- šceni evakuacijsko stopnišce, zracnik (ki je hkrati tudi svetlobnik), pokrita kolesarnica in prostor za smeti oz. ekološki otok. Celotno podrocje bo hortikulturno urejeno vse do roba cestišca, del parkirnih mest bo sencen z drevesi. Predlagana je nadomestitev drevoreda ob Šegovi ulici in nova kolesarska steza. Posaditi je treba ustrezne nadomestne vrste, kot so sadike lipovca, crnega gabra ali mokovca ter jim dati dovolj prostora za razvoj krošnje in koreninskega sistema. Na južni, vhodni strani novega objekta proti zunanje- mu parkirišcu je vzpostavljena parterna tlakovana površina trapezne oblike, ki bo namenjena druženju in bivanju na prostem stanovalcem novega in obsto jecih objektov. S panoramskimi vrati bo povezana s pritlicnim prostorom za druženje v novem objektu. Preostali zunanji prostor med objektom in parkiri- šcem na zahodni strani ter obstojecimi stanovanjski- mi bloki na vzhodni strani je zatravljen in zasajen z drevesi, grmicevjem ter cvetocimi in zelenimi trajnicami. Obstojeca asfaltna peš pot med objekti se bo rekonstruirala in rahlo prestavila v mehkejši obliki, ob njej bodo umešcene klopi. Na zelenici ob parkirišcu na severni strani so predvidene visoke grede za prostocasno vrtnarjenje. Na vzhodni strani novega objekta so zunanje telovadne (trim) naprave. Ob pritlicnem stanovanju na vzhodni in severni strani novogradnje bo ograjen atrij. 28 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Predlogi za lepo starost arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 29 Marjan Zupanc i e ti Predlogi za lepo starost Prilagoditev tipskih enodružinskih hiš v sobivanjske skupnosti starih ljudi Ana Belcic Nobena skrivnost ni, da živimo v starajoci se družbi. Delež ljudi, starejših od 65 let, hitro narašca (Vertot in Križman, 2010; Miklic, 2012; SURS, 2015) in je januarja 2021 znašal že 20,7 odstotka celotnega prebivalstva (SURS, 2021). Slovensko prebivalstvo se stara celo hitreje od evropskega povprecja (Kerbler, 2011). Ceprav je namestitev v domovih za starejše ljudi pri nas najbolj znana oblika bivanja za to prebi valstvo, pravzaprav domovi lahko namestijo samo 3 do 5 odstotkov starih ljudi, zaradi svojih zgodovinskih predhodnikov pa pogosto ohranjajo tudi negativne konotacije s hiralnicami (Mali, 2008). Kapacitete so omejene, domovi za stare ljudi pa so geografsko neenakomerno razporejeni, kar pomeni, da se mo- rajo stari ljudje pogosto preseliti dalec stran od svojega domacega okolja, da pridobijo prosto posteljo (Mali, 2013). Institucionalna namestitev je tako za stare ljudi pogosto manj privlacna, saj lahko razdre njihova socialna omrežja (Mali, 2013), obenem je težko dosegljiva zaradi visokih cen oskrbe, pomanjkanja prostih postelj in dolgih cakalnih vrst – trenutno beležimo 12 tisoc aktualnih prošenj za zavodsko namestitev (SSZ, 2021). V luci navedenih podatkov se odpira vprašanje, kako omogociti drugacne, skupnostno integrirane oblike bivanja za stare ljudi. To vprašanje je osrednji del doktorske disertacije »Metodologija množicnega prilagajanja tipskih enodružinskih hiš za sobivanje starih ljudi«, ki nastaja pod mentorstvom izr. prof. Anje Planišcek s FA UL in somentorstvom izr. prof. dr. Jane Mali s FSD UL. Kaj pomeni staranje v domacem okolju? Staranje v domacem okolju (angl. ageing in place) se nanaša na pretežno samostojno bivanje v izbrani skupnosti, namesto v institucijah, kot so domovi za stare ljudi (Wiles et al., 2011). Starim ljudem omogo- ca ohranjanje neodvisnosti, avtonomije in dostop do socialne podpore prijateljev in družine iz okolja. S tem se lahko tudi izognejo visokim cenam institucionalne oskrbe, zato gre po mnenju Svetovne zdra vstvene organizacije (WHO) za ugodno alternativo zavodskemu bivanju, ki jo podpirajo številni strokov njaki (Wiles et al., 2011). Tudi slovenske nacionalne strategije in dokumenti (NPSta, 2000; ReNSP15–25, 2015; UMAR, 2017) ter zastopniške organizacije starih ljudi, med njimi tudi Zveza društev upokojencev Slovenije (Boljka in Ogrin, 2013), priporocajo razvoj bolj raznolikih in dostopnih oblik bivanja za staranje v domacem okolju. Kljub temu pri nas primanjkuje konkretnejših akcijskih nacrtov in študij za reševanje stanovanjskega vprašanja starih ljudi. Kako bivajo stari ljudje v Sloveniji? Trenutno približno 90 odstotkov starih ljudi v Sloveniji živi v stanovanju oz. hiši, ki je v lasti clanov gospodinjstva (Majcen in dr., 2017). Iz statisticnih podatkov lahko ugotovimo, da povprecne bivalne površine starih ljudi (53,7 m2 na osebo) dosegajo skoraj dvakratnik povprecne bivalne površine v splošni populaciji (28,6 m2 na osebo). To nakazuje, da stari ljudje pogo- sto bivajo v prevelikih bivališcih. Iz statisticnih podatkov lahko tudi razberemo, da približno 71.800 starih ljudi biva v enodružinski hiši, v kateri živijo samo ose- be, starejše od 65 let (SURS, 2015). Skoraj 70 tisoc starih ljudi živi samih (SURS, 2015). Veliko starih ljudi živi v tipskih enodružinskih hišah, ki so bile zgrajene v prvih treh desetletjih po drugi svetovni vojni in navadno obsegajo med 120 m2 in 200 m2 bivalne površine (Brezar, 1995). Kot navaja Brezar (1995), so bile tip- ske hiše priljubljene, saj je bila cena nakupa tipskega nacrta vsaj šestkrat nižja od izrisa nacrta po narocilu. Lastniki, pogosto samograditelji, pa so jih ob izgradnji vcasih tudi nekoliko prilagodili lastnim potrebam. Ži- vljenje v njih je danes lahko oteženo zaradi neprilagojenosti prostorskih zasnov starim ljudem. Vzdrževanje je lahko naporno zaradi velikosti, dotrajanosti, slabše opremljenosti hiš (Majcen in dr., 2017; SURS, 2015), pa tudi financno obremenjujoce za stare ljudi s pogosto nizkimi prihodki (ReNPSV13–20, 2013; Majcen in dr., 2017). Zakaj torej staranje v skupnosti? Pripadnost izbranim socialnim omrežjem starim ljudem pomaga ohranjati zdravje in sposobnosti, med- tem ko socialna izolacija lahko celo pospeši staranje (Hlebec in dr. 2009; 221–235). Stari ljudje v Sloveniji so pogosto osamljeni (Sendi in dr., 2003). Kot opažajo nekateri strokovnjaki, je obcutenje osamljenosti vcasih povezano z lastnostmi prostorov (Daban in dr. 2021). Kar 67 odstotkov osamljenih oseb se doma redno srecuje s tremi ali vec operativnimi ovirami (Majcen in dr., 2017). To pomeni, da je mogoce (in potrebno) vprašanje osamljenosti nasloviti tudi s prostorskimi intervencijami. Osredotocimo se torej na staranje v domacem okolju (angl. ageing in place) in v krogu izbrane skupnosti kot možno alternativo zavodski nastanitvi. Skupnost tu pomeni dobro povezano socialno omrežje, ki si navadno deli tudi ožji kraj bivanja – to so sosedje, prijatelji, znanci, tudi sorodniki (Tönnies, 1999). Neinstitucionalne oblike bivanja za stare ljudi se v tujini najpogosteje pojavljajo kot: bivanje s podporo (angl. assisted living), skupinsko bivanje z oskrbo (angl. extra care group housing) in sobivanjska skupnost (angl. co-housing) (Rosenfeld in Chapman, 2008; Andersson, 2011; Arentshorst in dr., 2019; Leung, 2019). V svojem delu se osredotocam na sobivanjske skupnosti, ki predstavljajo nehierarhicno, socialno, ekonomsko in okoljsko vzdržno obliko bivanja, ki stanovalcem zagotavlja ustrezne zasebne prostore, prek skupnih prostorov pa spodbuja socialne interakcije. Gre za skupno bivanje oseb, ki jih ne vežejo sorodstvene vezi, temvec želja po medsebojni pomoci, souporabi virov in druženju. Stanujoci sobivanjsko skupnost soupravljajo (Labit, 2015) in lahko tudi prostorsko sooblikujejo (Jakobsen in Gutzon Larsen, 2019). Menim, da je reševanje stanovanjske problematike starih ljudi z novogradnjo v našem okolju manj verjetno, obenem pa tipske enodružinske hiše predstavljajo priložnost za preoblikovanje po vzoru deljene hiše (angl. house sharing – Barry, 2019) oz. hiše za vec oseb (nem. Mehrpersonenhäuser – Lindenthal in Mraz, 2015) ter umešcanje manjše sobivanjske skupnosti starih ljudi. Predpostavljam, da je staranje v sobivanj- ski skupnosti za stare ljudi lahko privlacnejše od bivanja v zavodski nastanitvi. Predpostavljam tudi, da je v okviru tipskih enodružinskih hiš mogoce razviti arhitekturne rešitve, ki to omogocajo. Prav tako lahko pravilno usmerjene arhitekturne intervencije do neke mere prispevajo h kakovosti in pogostosti socialnih stikov uporabnikov prostora in tako pomagajo blažiti obcutke osamljenosti. Socialne interakcije se okrepijo, ko imajo ljudje priložnosti za medsebojne stike in primerne, lahko dostopne prostore za druženje (Daban in dr. 2021, Williams, 2005). Ti omogocajo skupne dejavnosti in tako spodbujajo razvoj vzajemnosti in socialne opore ter medsebojno izmenjavo znanj in vešcin med sobivajocimi (Jolanki in Vilkko, 2015). Williams (2005) govori tudi o »oblikovanju za socialno interakcijo « (angl. design for social interaction), ki pozitivno vpliva na skupnostno rabo prostorov sobivanjskih skupnosti, ter na podlagi analize primerov navaja usmeritve za tovrstno projektiranje. Te lahko uporabimo v kontekstu preoblikovanja enodružinskih hiš – tudi v odnosu do okolice, saj je pomembna integracija sobi vanjskih skupnosti starih ljudi v širše bivalno okolje. Ana Belcic gospodinjstev starost 71.800 13 64-90 10 8 90% cca. ljudi +65 let leta izgradnje 70.000 5x 2 8x 1 1880 1970 1998 Sl. 1: Kako bivajo stari ljudje v Sloveniji. Vir: Ana Belcic. Sosedstvo in staranje v skupnosti – raziskava o bivanju starih ljudi v obcini Šencur Z namenom poglobljenega razumevanja bivanja starih ljudi v enodružinskih hišah je bila poleti 2021 izvedena izvirna terenska kvalitativna raziskava pod men- torstvom izr. prof. dr. Marjana Hocevarja, FDV UL. Izvedeni so bili intervjuji s starimi ljudmi, lastniki eno družinskih hiš, izbrano pa je bilo testno obmocje v obcini Šencur (kraj na Gorenjskem, vzhodno od Kranja), ki predstavlja primer tipicnega naselja s tovrstno pozidavo. Vprašalnik je bil sestavljen iz enajstih vprašanj, ki so se nanašala na podatke o bivajocih in o hiši, v kateri živijo: število etaž, leto izgradnje, zunanje mere hiše in podobno. Sledilo je trinajst vprašanj o stališcih glede samostojnega življenja v lastni hiši in lokalni skupnosti – ter v primerjavi z življenjem v domu za stare ljudi. Osem vprašanj je bilo osredoto- cenih na uporabo notranjih prostorov v hiši in zunanjih prostorov na pripadajoci parceli – vrta, terase in podobno. Zadnjih pet vprašanj je zajemalo koncept sobivanja za stare ljudi (poznavanje tematike, stali- šca) in možnost prilagoditve obstojecih enodružinskih hiš za ta namen. V raziskavo je bilo vkljucenih skupno 13 gospodinjstev. Sodelovalo je osem moških in deset žensk. Najmlajša sodelujoca oseba je imela 64, najstarejša 90 let. Pet gospodinjstev je bilo dvoclanskih, osem pa enoclanskih. Šest sodelujocih je bilo ovdovelih, ena samska, prav tako je bilo obiskanih pet zakonskih pa- rov, ki še živijo skupaj, ter ena oseba, ki ne živi z zakonskim partnerjem zaradi selitve v dom za stare ljudi. Vec kot polovica jih živi v hiši, kjer so nastanjeni že okrog 50 let. V vecini primerov je prišlo le do ene selitve – iz primarnega doma ob poroki v sekundarni dom, kjer stanujejo sedaj. Eden od udeležencev živi v isti hiši celo od rojstva. Devet obiskanih hiš ima tri etaže – klet, pritlicje in nadstropje. Najnovejša obi- skana hiša je bila zgrajena leta 1998, najstarejša pa približno leta 1880, lastnica tocne letnice ni poznala. Vecina hiš je bila zgrajena v sedemdesetih letih. Povprecne zunanje mere hiš so se gibale v obicajnem razponu med 8x8 m in 10x10 m. Zaradi obsežnosti raziskave je mogoce znotraj tega prispevka zgolj povzeti poglavitne ugotovitve. Njihovi odgovori so potrdili, da so stari ljudje dobro vpeti v svoje lokalno okolje, ki jim pogosto predstavlja tudi primarno socialno okolje, vir pomoci in podpore. Imajo tesne stike s sosedi in so vkljuceni v lokalna društva ali interesne dejavnosti, pogosto živijo v bližini tudi 9/13 zunanje mere med 8 x 8 m in 50+ let 10 x 10 m (selitev ob poroki) Sl. 2: Podatki udeležencev raziskave Sosedstvo in staranje v skupnosti. Vir: Ana Belcic. njihovi sorodniki. Bivanje v lastni hiši, znotraj tega okolja, predstavlja pomembno vrednoto, ki jo vecino- ma želijo ohraniti kar se da dolgo. Bivanje v domu za stare ljudi jim pomeni – v primerjavi s staranjem doma – še vedno manj zaželeno, ceprav pogosto neizogibno obliko bivanja (takšno mnenje so izrazili nekateri intervjuvanci). Neodvisnost, predvsem to, da se lahko sami “rihtajo”, kot so se številni izrazili, jim predstavlja pomembno vrednoto. To zajema tako samo stojno življenje in zadovoljevanje telesnih potreb kot tudi upravljanje lastnega okolja in nadzorovanje socialnih stikov, ki jih gojijo. Imajo dobro razvite solidarnostne mreže s sosedi in prijatelji iz okolice, k cemur prispevajo tudi priložnosti za neformalna srecanja v domacem okolju – pogovori preko vrtne ograje, na ulici, pred lokalno trgovino in podobno. Žal je dostop do tovrstnih stikov omejen za tiste, ki se ob neprilagojenih hišah (pogosto takšnih z visokim pritlicjem) sre- cujejo z zmanjšano mobilnostjo. Nekateri so si že delno prilagodili hiše za lažje bivanje kljub preprekam, kar prica o tem, kako mocna je želja po bivanju »na svojem«. Nekaj oseb mi je namrec zaupalo, da so se v celoti preselili v pritlicje svoje hiše. Razlogi so bili razlicni – nekateri so to storili zaradi zmanjšane mobilnosti, predvsem zaradi težav s premagovanjem stopnic, zaradi lastne bole- zni ali bolezni partnerja, celo zaradi želje po zmanjšanju stroškov ogrevanja, vcasih pa preprosto zaradi odhoda že odraslih otrok. Prav stroški vzdrževanja ob nizkih dohodkih so se pogosto pojavljali v odgovorih sodelujocih kot ena od najvecjih preprek, s katero se soocajo pri vzdrževanju lastnega gospodinjstva. Obenem je hiše težko samostojno prenoviti, saj stari ljudje težje pridobijo kredit s strani bank, kar prica tudi o nerazvitih financnih podpornih ogrodjih. Tisti, ki živijo povsem sami (brez partnerja ali drugih družinskih clanov), so posebej v casu bolezni bolj izpostavljeni osamljenosti in imajo vecjo željo po druženju, medsebojni pomoci in socialni opori. Predpostavljam, da so iz tega razloga takšne osebe (pogosto vdove in vdovci) tudi bolj zainteresirane za morebitno vzpostavitev sobivanjskih skupnosti. Z vidika uporabe enodružinskih hiš so pogosto omenili željo po tem, da bi svojcem vseeno nekaj zapustili – hiše vidijo tudi kot del zapušcine dedicem. Na splošno je bilo iz odgovorov razvidno, da je ideja o sobivanju starih ljudi relativno dobro poznana, vecina vprašanih pa je imela o tem nacinu bivanja pretežno pozitivno mnenje. Skupina, na katero bi se bilo najbolje osredotociti z vidika vzpostavitve sobivanjskih skupnosti, so enoclanska gospodinjstva – torej stari ljudje, ki živijo sami. Ti so najpogosteje menili, da bi bila sobivanjska skupnost zanje dobra rešitev, ob ohranjanju dolocene mere zasebnosti. Osebe, ki so izrazile zanimanje za sobivanje v sobivanjski skupno sti, so kot primerno velikost skupine za sobivanje navajale v povprecju od tri do osem oseb. Kako omogociti ljudem varno in prijetno staranje v skupnosti? V okviru tipskih enodružinskih hiš je torej po mojem mnenju mogoce in smiselno razviti arhitekturne rešitve, ki omogocajo staranje v izbrani skupnosti. Predpostavljam, da jih je mogoce doseci s prenovo in prostorsko prilagoditvijo, ki ju omogoca sistem množicnega prilagajanja tipskih enodružinskih hiš s pomocjo likovnih slovnic. To odpira naslednja vprašanja: 1. Kateri so kljucni arhitekturni dejavniki, ki vplivajo na samostojno, varno in skupnostno naravna- no rabo bivanjskih prostorov za stare ljudi? 2. Kako jih organizirati in uporabiti za namen množicnega prilagajanja obstojecih tipskih enodružinskih hiš v sobivanjske skupnosti? 3. Kako lahko vkljucimo uporabnike (torej stare ljudi – stanovalce) v proces prilagajanja obstojecih tip- skih enodružinskih hiš v sobivanjske skupnosti? 4. Kako naj bo s pomocjo likovnih slovnic zasnovan sistem prilagajanja tipskih enodružinskih hiš, ki deluje na množicni ravni in hkrati odgovarja potrebam posameznega uporabnika? 5. Kateri so pravni, financni in organizacijski dejavniki, ki jih je treba upoštevati za uspešno organizacijo sobivanja in realizacijo projektov prenove in prostorske prilagoditve? Predlogi za lepo starost Sl. 3: Katalog tipskih enodružinskih hiš iz sedemdesetih. Vir: Mihailovic, Živadin (1977). Katalog tipskih projekata sa preko 1300 tipova, Naš stan, Beograd. Sooblikovanje uporabnikov in oblikovanje za socialno interakcijo S prilagoditvijo enodružinskih hiš bi lahko potencialno vzpostavili majhne sobivanjske skupnosti, ki bi bile zanimive za nekatere stare ljudi. Pomembno pa je razmisliti o nacinih za vkljucevanje uporabnikov v oblikovalski proces. Sooblikovanje prostora z vkljucevanjem uporabnikov (angl. participatory design) spodbuja njihovo krepitev moci tako, da poskuša paradigme oblikovanja »za« uporabnika spremeniti v oblikovanje »skupaj z« uporabniki (Blundell Jones, Petrescu in Till, 2005; 15, 16). Da bi odgovorili na potrebo po personalizaciji in vkljucevanju uporabnikov znotraj množicne, razširjene problematike bivanja starih ljudi v skupnosti, predlagam razvoj metodologije množicnega prilagajanja (angl. mass costumisation) tipskih enodružinskih hiš. Množicno prilagajanje je sistemsko podprta kreativna oblika nacrtovanja (Blenkuš, 2003; 20), ki združuje principe množicne, poenotene gradnje (ali prenove) s poosebljenim prilagajanjem koncnemu uporabniku in okolju (Blenkuš, 2003; 247). Omogoca formaliziranje (Duarte, 2005) in obenem demokratizacijo oblikovalskega procesa (Kolarevic in Duarte, 2018). Metodologija množicnega prilagajanja bo z vidika prostorskih intervencij oblikovana s pomocjo likovnih slovnic (angl. shape grammars), z vidika mogoce realizacije pa s pomocjo ustreznih pravnih, financnih in organizacijskih modelov. - formalizacija oblikovalskega procesa - personalizacija znotraj sistemskega ogrodja Sl. 4: Shema metodologije. Vir: Ana Belcic. Likovne slovnice sta razvila raziskovalca Stiny in Gips leta 1972 (Eloy in Duarte, 2014). Omogocajo, da arhitekturne elemente (npr. prostore, opremo) posploši- mo na preproste likovne oblike in jim pripišemo la- stnosti, oznake in pogoje za preoblikovanje obstojecih ali tvorjenje novih kompozicij, kar lahko opišemo tudi kot racunalniško obravnavanje oblik (angl. computing with shapes) (Knight in Stiny, 2015). Dovoljujejo gene- riranje širokega nabora možnih prostorskih rešitev, upoštevajoc izbrane predpostavke in kriterije (Eloy in Duarte, 2014). Tako omogocajo artikuliranje oblikovalskih alternativ, njihovo primerjanje ter evalvacijo primernosti in kakovosti rešitev. Likovne slovnice je tako mogoce uporabiti za nov paradigmatski pristop v arhitekturnem nacrtovanju, ki nadgrajuje tradicional- no metodo študij primerov (angl. case study) in se pomika od nje proti iskanju strateških principov oblikovanja. Posledicno postane arhitekturno znanje eksplicitno in lažje prenosljivo. Tako lahko razvijamo likovne slovnice - elementi arhitekturnega vokabularja - pravila sintakse organizacijskimodeli odprto metodologijo za iskanje prostorskih rešitev za dolocen problem – in ne zgolj koncnih prostorskih re- šitev. Ponujajo širok spekter mogocih strokovnih aplikacij, njihova raziskovalna vrednost pa leži predvsem v možnosti, da lahko s pomocjo likovnih slovnic v procesu konceptualnega nacrtovanja sprožimo lateralno razmišljanje (stransko, razvejano razmišljanje, ki omogoca porajanje nepricakovanih rešitev) (Smyth in Ed- monds, 2000). To je najlažje razvidno s pomocjo graficne reprezentacije strategij za preoblikovanje s pomocjo drevesa likovne slovnice. Za funkcionalno prenovo obstojecih objektov je namrec mogoce uporabiti likovne slovnice za preoblikovanje arhitekture (angl. transformative shape grammars) (Eloy in Duarte, 2011; Coimbra in Romăo 2013). Vkljucujejo lahko tudi prostorski kontekst, orientacijo, lokacijske omeji tve in podatke glede želenega tipa sobivanja, razmerja med zasebnim in skupnim prostorom ali stopnje financne in organizacijske zahtevnosti projekta. Ana Belcic Sl. 5: Drevo likovne slovnice za preoblikovanje tipicne enodružinske hiše, razvito v enem od predhodnih poskusov. Vir: Ana Belcic. Delavnica – Preoblikovanje enodružinskih hiš v sobivanjske skupnosti starih ljudi Za preizkus izvedljivosti preoblikovanja enodružinskih hiš v sobivanjske skupnosti starih ljudi s pomo- cjo likovnih slovnic je bila maja 2021 organizirana študentska delavnica v okviru seminarja izr. prof. Anje Planišcek na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, delavnico je pomagala sooblikovati tudi izr. prof. dr. Sara Eloy, izvedenka za likovne slovnice iz Univerzitetnega inštituta v Lizboni (ISCTE). Sodelujo- ci študenti so bili: Mina Mejac, Emilija Meserko, Mia Cebulj, Adelisa Rujovic, Tina Božak, Teodora Petruševic, Domen Peklar in Dina Pavlovic. Izbrani so bili trije možni uporabniški scenariji, ki so jih študenti izmenicno aplicirali na štiri razlicne enodružinske hiše. Nacrte hiš sem pridobila neposredno od lastnikov hiš in jih prerisala na podlagi dobljenega gradiva. Izbrani scenariji so se nanašali na potencialne lastnike enodružinskih hiš, njihove možne sostanovalce in razlicne sloge sobivanja. Na delavnici je bilo tako izdelanih dvanajst razlicic sobivanjskih skupnosti. Skozi analizo dobljenih prostorskih zasnov je bilo mogoce izlušciti nekatere ponavljajoce se rešitve. Cilj analize dobljenih zasnov je bil odkriti situacije in rešitve, ki jih je mogoce abstrahirati in aplicirati na vec podobnih objektov. Nato so bila na podlagi analize dolocena pravila za preoblikovanje, ki so lahko zapisana tako, da definirajo tudi pogoje za aplikacijo, npr. želene dimenzije posameznih prostorov, potrebno opremo, dostopne pogoje, odnos in bliži- no do drugih prostorov in podobno. Zapis pravila je lahko besedilo, graficni diagram ali matematicni – algoritemski – zapis. V tem primeru smo se za na- men študentske delavnice omejili na preproste plo skovne graficne diagrame, barvno kodiranje in zapis morebitnih pogojev uporabe pravil s prepro stim besedilom. Opazili smo, na primer, možnost združevanja razlicnih sob za oblikovanje vecjih skupnih prostorov, zlasti v pritlicju, umešcanje dvigal ob obstojece balkone ali pa prilagoditev in povecanje kopalnice, ki se lahko pripenja na dve spalnici. Tako je mogoce izlušciti in opredeliti ugodna pravila preoblikovanja prostorov, ki jih je mogoce ponoviti v drugih, podobnih projektih. Pravila lahko nato organiziramo, ovrednotimo in iz njih izpeljemo likovno slovnico za preoblikovanje, ki tvori oblikovalsko osnovo metodologije za množicno prilagajanje. Proces raziskovanja in oblikovanja slov- nice še poteka, oblikujejo pa se nekatere zanimive ugotovitve. S pomocjo delavnice je bilo mogoce opaziti tudi zacetek oblikovanja hierarhije apliciranja pravil za preoblikovanje. Ugotovljeno je bilo, da je za dolocitev pozicije dvigala pomembno prej dolociti pozicijo skupnih prostorov, dvigalo pa je mogoce umestiti znotraj hiše, ali pa prek obstojecih fasadnih odprtin, npr. balkonov. Predlogi za lepo starost Sl. 6: Tipske hiše iz štirih regij v Sloveniji, nacrti pridobljeni na terenu. Vir: Ana Belcic. Sl. 7: Dvanajst variacij preoblikovanja hiš iz delavnice s študenti. Vir: Študentska delavnica na FA UL. Ana Belcic Skozi študije primerov smo opazili, da se pozicija kopalnice redko spremeni, kar je tudi smiselno z vidika zahtevnosti prenove, je pa vecinoma treba kopalni- co na obstojeci poziciji razširiti in prilagoditi za gibal- no ovirane osebe. Obcasno se obstojeci kopalnici doda še ena v primeru, da zasnova predvidi dve lo ceni, samostojni apartmajski enoti, namesto serije spalnic. V okviru iste hiše je mogoce izvesti razlicne prilagoditve tudi glede na orientacijo hiše po smeri neba – tipski projekti iste vrste se namrec pogosto Sl. 8: Primer analize preoblikovanja tlorisa. Vir: Študentska delavnica na FA UL. pojavljajo v povsem razlicnih prostorskih kontekstih in na razlicnih terenih. Opaženi so bili tudi predlogi za vpeljavo vkopanih vrtov ali teras pri hišah, ki imajo le delno potopljeno klet, ki bi s tem potencialno lahko postala bivalni prostor – v primeru, da ima zadostno svetlo višino. Vcasih to lahko predstavlja tudi rešitev za ureditev dostopa gibalno oviranim osebam. Nekatere prila goditve so razkrile zanimive možne intervencije, na primer izrez stropne plošce med pritlicjem in prvim nadstropjem, ki bi z vpeljavo dvovišinskega prostora omogocil nove vizualne in zvocne interakcije znotraj hiše, povecal vpad svetlobe, ter na splošno omogocil porajanje novih prostorskih kvalitet. Ugotovljeno je bilo, da mora personalizacija poleg želenih življenjskih slogov upoštevati tudi tehnicno in financno zahtevnost preoblikovanja posameznih hiš – vsak poseg bi lahko imel razlicico S, M ali L, glede na zmožnosti uporabnikov, pa tudi glede na pozicijo hiše, kontekst, okoliški teren in pogoje lokacijske informacije, ki velja za obravnavani objekt. Na splošno je delavnica pokazala, da so enodružinske hiše dovolj prilagodljive in omogocajo organizacijo sobivanja starih ljudi. Z uporabo likovnih slovnic bi bilo mogoce potencial enodružinskih hiš prek posplošenega, lahko razumljivega graficnega vmesnika predstaviti strokovni in širši javnosti ter doseci boljšo participacijo uporabnikov arhitekture ali drugih deležnikov. Lahko bi postale orodje za prenos arhitekturnega znanja in predsta vljale pomoc pri komunikaciji med arhitekti in starimi Sl. 9: Primer pravil likovne slovnice za preoblikovanje, izvlecenih na podlagi analize tlorisa. Vir: Študentska delavnica na FA UL. ljudmi – na ta nacin bi postale tudi nacin za opolnomocenje uporabnika in participacijo pri sooblikovanju svojega bivalnega okolja. 36 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Cilji, priložnosti in prepreke Likovne slovnice lahko predstavljajo nacin za izdelavo prostorskih rešitev, odprto pa za zdaj ostaja vprašanje razvoja organizacijskih modelov prenove in sobivanja. V prihodnosti bo treba nasloviti tudi za zdaj še nerazvite možnosti financiranja in poskrbeti za razreševanje pravnih vprašanj, kot so lastništvo nepremicnin ter dolžnosti in pravice sostanovalcev v skupnosti, tudi v odnosu do potencialnih dedicev enodružinskih hiš. Metodologija množicnega prilagajanja tipskih enodružinskih hiš za sobivanje starih ljudi, razvita v okviru doktorske disertacije, bo predvidoma vkljucevala tako prostorske intervencije, razvite s pomocjo likovnih slovnic, kot tudi predlagane pravne, financne in organizacijske modele sobivanja v funkcionalno celoto. Na množicni, makroravni lahko ta metodologija naslovi splošno problematiko bivanja starih ljudi v skupnosti in vprašanje številnega, starajocega se fonda pogosto neprilagojenih in neizkorišcenih tipskih enodružinskih hiš. Na mikroravni obravnava specificne potrebe in lastnosti, prilagojene posameznim uporabnikom arhitekture, lahko pa tudi lokalnemu kulturno-geografskemu kontekstu. Najpomembnejše pa je, da omogoca strateški pristop k nacrtovanju za razreševanje problematike bivanja starih ljudi v skupnosti, ki temelji na sistemizaciji in prenosljivosti arhitekturnega znanja. Likovne slovnice znotraj tega omogocijo, da z analizo in beleženjem posameznih oblikovalskih posegov oblikujemo rešitve, ki jih je mogoce zaradi podobnosti tipskih enodružinskih hiš uporabiti v vec primerih, na vec nacinov. Tako lahko posamezne prostorske kompozicije delujejo podobno kot fraze v jeziku, ki jih je mogoce uporabiti v vec podobnih okolišcinah, vcasih na že znane, vcasih pa na kreativne, inovativne nacine. Tovrstni pristop omogoca tudi neposreden vpliv uporabnika na oblikovanje prostora in krepitev njegove odlocevalske avtonomije. Z uporabo likovnih slovnic bi bilo mogoce doseci prek posplošenega, lahko razumljivega graficnega vmesnika, boljšo participacijo uporabnikov ali drugih deležnikov, na primer podpornih organizacij, investitorjev, tudi izvajalcev pomoci na domu. Razlicne strategije preoblikovanja je mogoce na najlažji nacin predstaviti že s pomocjo preprostega drevesa likovne slovnice, ob ustreznih virih pa je mogoce razviti programsko orodje za generiranje rešitev, podobno, kot je bilo to storjeno v primeru likovne slovnice naselja Malagueira Alvara Size (Duarte, 1999). Na ta nacin bi lahko potencialnim uporabnikom predstavili vec možnih scenarijev prilagajanja hiš, s cimer bi pridobili povratne informacije o tem, kaj najbolje ustreza njihovim potrebam, ter obenem poskrbeli za razvoj nabora možnih prostorskih rešitev in njihovo evalvacijo ter optimizacijo. Pristop omogoca, da bi ga bilo naceloma mogoce naknadno prilagoditi tudi uporabi v okolju BIM (Building Informatin Modeling) in tako poskrbeti za lažjo diseminacijo in dostopnost spoznanega širši strokovni javnosti. Sl. 10: Primeri razlicnih prilagoditev kopalnice novim spalnim prostorom. Vir: Študentska delavnica na FA UL. Sl. 11: Primera dveh razlicnih orientacij glede na pozicijo hiše. Vir: Študentska delavnica na FA UL. Sl. 12: Primera prilagoditve kleti – brez razširitve in z razširitvijo in vkopano teraso. Vir: Študentska delavnica na FA UL. Sl. 13: Prikaz izreza stropne plošce ki tvori galerijo. Vir: Študentska delavnica na FA UL. Predlogi za lepo starost +2,70 A B B SPALNICA 1 KOPALNICA dvižna plošcad SPALNICA 3 SPALNICA 2 A B +2,70 B -2,40 A A B B DELAVNICA 14 m SAVNA 6,8 m WC 4,5 m PRALNICA 7 m FITNES 20 m DVIŽNA PLOŠCAD 2 2,7 m A A B B A -2,40 +4,19 B B A APARTMA 2 KNJIŽNICA ATELJE B H ±0,0 +1,39 +1,39 B A A APARTMA 1 SKUPNA KUHINJA JEDILNICA + DNEVNA SOBA TERASA DVIŽNA PLOŠCAD B A A B ±0,0 -1,03 A B B ±0,0 -0,83 KOPALNICA SPALNICA 1 SKUPNI BALKON -1,18 H možna dvižna plošcad dvižna plošcad +2,70 A A A A B B SPALNICA 22,5 m KOPALNICA 7,5 m SPALNICA 25,5 m DVIŽNA PLOŠCAD 2 2,7 m KOPALNICA 17,3 m A ±0,0 Ana Belcic Viri in literatura Andersson, Jonas E., 2011. Architecture and Ageing – on the interaction between frail older people and the built environment, Stockholm: KTH, School of Architecture and the Built Environment, www.kth.diva-portal.org/smash/record.jsf?amp;dswid=-9233&pid =diva2%3A441455&dswid=-4324 (8. 10. 2019) Arentshorst, Marlous Elisabeth; Reinier Kloet, Roy in Peine, Alexander, 2019. Intergenerational Housing: The Case of Humanitas Netherlands, Journal of Housing For the Elderly, 33:3, 244–256 Barry, Robyn Anne 2019. My house, our house, their house: A case study of house sharing for the over 65s, doktorska disertacija, The University of Auckland, https://api.semanticscholar.org/CorpusID: 213590311(7. 5. 2021) Blenkuš, Matej, 2003. Uporabniku in okolju prilagojeno nacrtovanje stanovanjske gradnje, doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo UL Blundell Jones, Peter; Petrescu, Doina in Till, Jeremy, 2005. Architecture and Participation, Routledge, Taylor & Francis LTD Boljka, Urban in Ogrin, Alenka, 2013. Da je skupaj lažje biti sam: zbornik prispevkov o (so)bivanju starejših, Zveza društev upokojencev Slovenije, Ljubljana,www.zdus-zveza.si/da-je-skupaj-lazjebiti- sam-zbornik-prispevkov-o-sobivanju-starejsih (27. 3. 2019) Brezar, Vladimir, 1995. Stanovanjska gradnja v Sloveniji vceraj in danes. Urbani izziv, 28/29, 98–108. https://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc-DZVVGY48 (11. 12. 2020) Coimbra, Eugénio in Romăo, Luís, 2013. The Rehabilitation Design Process of the Bourgeois House of Oporto: Shape Grammar Simplification, Computation and Performance – Proceedings of the 31st eCAADe Conference – Volume 2, Faculty of Architecture, Delft University of Technology, Delft, The Netherlands, 18-20 September 2013, 677–685 Daban, Ferran; Garcia-Subirats, Irene; Porthé, Victoria; López, M. José; de-Eyto, Begońa; Pasarín, M. Isabel; Borrell, Carme; Artazcoz, Lucía; Pérez, Anna in Díez, Elia, 2021. Improving mental health and wellbeing in elderly people isolated at home due to architectural barriers: A community health intervention, Atención Primaria, 53:5 Duarte, José Pinto, 1999. http://home.fa.utl.pt/~jduarte/ malag/ (6. 10. 2021) Duarte, José Pinto, 2005. Towards the mass customization of housing: The grammar Siza's houses at Malagueira, Environment and Planning B Planning and Design 32:3, 347–380 Eloy, Sara in Duarte, José Pinto, 2011. A Transformation Grammar for Housing Rehabilitation, Nexus Network Journal 13:1, 49–71 Eloy, Sara in Duarte, José Pinto, 2014. Inferring a shape grammar: Translating designer's knowledge, Intelligence for Engineering Design, Analysis and Manufacturing, 28, 153–168 Gromark, Sten in Andersson, Björn, 2020. Architecture for Residential Care and Ageing Communities -Spaces for Dwelling and Healthcare, Routledge, Taylor & Francis LTD Hlebec, Valentina in dr., 2009. Starejši ljudje v družbi sprememb, Maribor: Aristej Jolanki, Outi in Vilkko, Anni, 2015. The Meaning of a “Sense of Community” in a Finnish Senior Co-Housing Community, Journal of Housing For the Elderly, 29:1-2, 111–125 Jakobsen, Peter in Gutzon Larsen, Henrik, 2019. An alternative for whom? The evolution and socio-economy of Danish Co- housing - Department of Human Geography, Lund University, Lund, Sweden. Urban Research & Practice, 12:4, 414–430 Kerbler, Boštjan Kefo, 2011. Trajnostno bivanje starejših. Re- vija za geografijo, 6:2, 41–52. Knight, Terry in Stiny, George, 2015. Making grammars: From computing with shapes to computing with things, Design Studies, 41:A, 8–28 Kolarevic, Branko in Duarte, José Pinto, 2018. Mass Customi zation and Design Democratization, Routledge, Taylor & Francis LTD Labit, Anne, 2015. Self-managed co-housing in the context of an ageing population in Europe, Urban Research & Practice, 8:1, 32–45, https://www.tandfonline.com/doi/citedby/10.1080/17535 069.2015.1011425?scroll=top&needAccess=true(7. 5. 2021) Leung, Monica, 2019. HOME: Housing Our Mature Elders. Harvard: Society of Architectural Historians, H. Allen Brooks Travelling Fellowship 2018, https://issuu.com/monica2792/docs/brooks_report- issuu(5. 12. 2019) Lindenthal, Julia in Mraz, Gabriele, 2015. Neues Wohnen Im Alten Haus - Sanierungsoptionen mit Zukunft: vom Einfamilien- zum Mehrpersonenhaus, Herausgeber, Medieninhaber Österreichisches Ökologie-Institut, Wien, https://rehabitatprojekt.files. wordpress.com/2015/12/rehabitat_handbuch.pdf (7. 5. 2021) Majcen, B., Uršic, S., Srakar, A., Mašic, S., 2017. SHARE: Kako Slovenci živimo v drugi polovici življenja. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, http://www.share-slovenija.si/ (5. 1. 2020) Mali, Jana, 2008. Od hiralnic do domov za stare ljudi, Ljubljana: Fakulteta za socialno delo UL Mali, Jana, 2013. Dolgotrajna oskrba v Mestni obcini Ljubljana, Ljubljana: Fakulteta za socialno delo UL Miklic, Erna, 2012. Stanovanjska problematika v Republiki Sloveniji - Spremljajoce gradivo k osnutku Nacionalnega stanovanjskega programa 2013 – 2022, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS, www.stat.si/doc/sosvet/Sosvet_25/Sos25_s1900-2013.pdf(3. 1. 2021) Peace, Sheila M. in Holland, Caroline, 2001. Inclusive housing in an ageing society: innovative approaches, Policy Press, Bristol Rosenfeld, Jeffrey P. in Chapman, Wid, 2008. Home Design in an Ageing World, New York, Fairchild books Sendi, Richard; Cernic Mali, Barbara; Jakoš, Aleksander in Filipovic Hrast, Maša, 2002, [i.e.] 2003. Stanovanjske potrebe upokojencev in drugih starejših oseb, Ljubljana: Urbanisticni inšti- tut Republike Slovenije Sl. 14: Likovna slovnica prilagoditve naselja Malagueira Alvara Size, prilagojena za racunalniški vmesnik. Vir: spletna stran projekta, José Pinto Duarte (1999). Smyth, Michael in Edmonds, Ernest A. (2000). Supporting design through the strategic use of shape grammars, Knowledge- Based Systems 13, 385–393 Taira, Ellen D. in Carlson, Jodi, 1999. Aging in Place - Designing, Adapting, and Enhancing the Home Environment, Routledge, Taylor & Francis LTD Tönnies, Ferdinand, 1999. Skupnost in družba: temeljni pojmi ciste sociologije, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede UL Vertot, Nelka, Križman, Irena, 2010. Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Statisticni urad Republike Slovenije, www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZ3DXFBF (3. 1. 2021) Wiles, Janine L.; Leibing, Annette; Guberman, Nancy; Reeve, Jeanne; Allen, Ruth E. S. (2011). The Meaning of “Aging in Place” to Older People, The Gerontologist Vol. 52, No. 3, 357–366 Williams, Joanna, 2005. Designing Neighbourhoods for Social Interaction: The Case of Cohousing, Journal of Urban Design 10:3, 195–227. https://www.researchgate.net/publication/32893817_Designing_ Neighbourhoods_for_Social_Interaction_The_Case_of_Co- housing (9. 12. 2020) Citirane institucije / dokumenti NPSta, 2000. Uradni list RS, št. 43/00, http://pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=NACP25(12. 10. 2019) ReNPSV13–20, 2013. Uradni list RS, št. 39/13, http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=NACP68(14. 10. 2019) ReNSP15–25, 2015. Uradni list RS, št. 92/15, http://www. pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO114 (12. 10. 2019) SSZ, 2021. Pregled prošenj in prostih mest v domovih za starejše in posebnih socialno varstvenih zavodih, https://servis.sszslo. si/ (4. 1. 2021) SURS, 2015 – podatki, poslani po e-pošti, prejeto 25. 3. 2019. SURS, 2021. https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104(6. 10. 2021) UMAR, 2017. Strategija dolgožive družbe, www.umar.gov.si/ fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Strategija_dolgozive_ druzbe/Osnutek_SDD_april_2017_prava_verzija.pdf(14. 10. 2019) Zbornik študentske delavnice, izvedene na FA UL, je dosto- pen na: https://issuu.com/anabelcic/docs/booklet_ca2re_ljubljana_ redesigning_single-family_ Alternative za lepo starost Staranje prebivalstva je vsedružbeni problem Polona Filipic, Lea Ograjšek Staranje prebivalstva oziroma staranje družbe je pojav, ko se veca delež starega prebivalstva, kar prinaša številne težave, ki so povezane s pojmom demografske krize (Inštitut Antona Trstenjaka, 2010). Ta družbeni pojav ima svetovne razsežnosti in zaje- ma vecino razvitih držav. Svetovne projekcije kažejo, da bo med prebivalstvom do tretjega desetletja tega tisocletja npr. v Veliki Britaniji že vsak tretji prebivalec star vec kot 60 let, v ZDA bo starejši od 60 let vsak peti, na Kitajskem pa vsak cetrti prebivalec. V Sloveniji bo do leta 2050 vsak tretji prebivalec star 65 in vec (Fareelly, 2014). Staranje prebivalstva in družbe je neizogiben proces ter aktualna svetovna problematika in izziv za marsikatero stroko. Posledice demografskih sprememb se kažejo na vseh podrocjih vsakdana. Starejše prebivalstvo postaja breme aktivnega prebivalstva, saj je dolgotrajne oskrbe in zdravstvenih težav z vecanjem števila starejših vedno vec. Obstojeci modeli oskrbe so zastareli in ljudem ne ponujajo kakovostnega oko lja za preživljanje njihovega zadnjega življenjskega obdobja, saj so že sedaj prenasiceni. Demografske spremembe bodo v prihodnjih desetletjih tudi kljucno vplivale na vzdržnost javnih financ, saj bodo zaradi manjšega števila aktivnega prebivalstva omejeni viri financiranja javne blagajne. Vse vecja rast deleža starejšega prebivalstva bo stopnjevala pritisk na javnofinancne izdatke, na pokojninski, zdravstveni in socialnovarstveni sistem (Malacic, 2008). Staranje in vse daljše življenje bi zatorej moralo pomeniti predvsem pozitivno perspektivo za vse posameznike in kljucen dosežek za družbo. Kako kakovostno bivajo starejši? Kakovost bivanja posameznika je tesno povezana z njegovim osnovnim bivalnim okoljem, saj v njem preživi vecino svojega življenja in tudi proces staranja. V življenju posameznika se odnos do doma spreminja. Kerbler (2017) iz razlicnih virov povzema, da dom dobi še posebej velik pomen prav v posameznikovi starosti, saj starejši ljudje dom povezujejo s številnimi spomini in identiteto, s tem, kaj so dosegli v življenju in z mrežo družabnih vezi v svojem okolju. Življenje starejših je osredotoceno na stanovanje in njegovo okolico, saj preživijo vecino casa doma ali v bližnji okolici, kar vodi do mocne navezanosti nanj. S staranjem narašca tudi ranljivost posameznika, še posebej na prehodu v zelo visoko starost. Obravnavanje odnosa med posameznikom in njegovim oko ljem omogoci razumevanje ucinkov, ki jih ima širše okolje na ta odnos. Faktorji, kot so stanovanjska po litika, ekonomski standard, kulturne vrednote in prepricanja, storitve dolgotrajne oskrbe in politike na tem podrocju, vplivajo na okoljski kontekst staranja ter na vsakdanje življenje ljudi. Razlike v kakovosti življenja starejših pogosto izhajajo prav iz razlicnih možnosti dostopov do ustreznega bivalnega okolja, transporta in drugih storitev. Razumevanje kakovosti življenja presega kulturne meje, ki definirajo posameznikove vrednote in družbeno stanje. Raziskave so jasno pokazale, da razumevanje kakovosti življenja presega tudi samo fizicno zdravje. Za starejše so pogosto pomembnejši drugi dejavniki, kot so dobri družbeni odnosi, aktiv- no sodelovanje v skupnih in individualnih aktivnostih ter fizicna in financna neodvisnost (Netuveli in Blane, 2008). Oblike bivanja starejših? Danes poznamo tri razlicne oblike bivanja starejših; institucionalno, samostojno in bivanje v skupnosti. Institucionalne oblike bivanja so vecinoma formalne oblike oskrbe in bivanja starejših, ki potekajo v sklo pu pristojne institucije, najpogosteje v obliki doma starejših oseb in varovanih stanovanj. »Varovanci« se po navadi v dom za starejše preselijo v pozni sta rosti, kar predstavlja velik šok za posameznika, ki se ob veliki socialni prikrajšanosti še dodatno družbe- no in fizicno izolira. Dobra praksa domov za starejše je danes uvajanje t. i. gospodinjskih skupin. To so majhne lokalne skupnostne bivalne oblike oskrbe in nege starostnikov, organizirane znotraj posameznega doma starejših, ki poudarjajo življenje v medsebojnem sožitju, kjer oskrbovanci sami odlocajo o svojem nacinu življenja. Najpomembnejše vodilo gospodinjskih skupin je dopušcati starostnikom in osebam z demenco, da izražajo svojo voljo, potrebe, custva in želje ter imajo svobodo gibanja in obcutek zmožnosti (Kerbler, 2011 in Imperl, 2012). V Sloveniji poznamo od skupno petih, gospodinjske skupine tretje generacije (eno- ali dvoposteljne bivalne enote z lastnimi sanitarijami in tuši ter skupnim dnev nim prostorom) in cetrte generacije (stanovanje z enoposteljnimi sobami in skupnim bivalnim prosto rom) z zgledom življenja v družini, brez osrednje oskrbe (Imperl, 2012). V Sloveniji je bilo leta 2019 skupno na voljo 21.039 postelj v 56 javnih zavodih in 35 domovih s koncesi jo (Skupnost socialnih zavodov, 2010). Samostojno bivanje starostnika je po navadi povezano z oskrbo na domu, ki starostniku nudi doda tno pomoc s strani družine, prijateljev ali ustanove, ki oskrbo izvaja. Poznamo tudi alternativne prilagoditve, kot je npr. pametni dom ali domovi za vse življenje. Domovi za vse življenje so bivališca, ki s svojo zasnovo upoštevajo potrebe uporabnika v vseh obdobjih življenja. Zasnova takšnih domov temelji na upoštevanju posebnih standardov projektiranja in graditve, kot sta npr. širina vhodov in ho- dnikov ter lahek dostop do stanovanja. Takšno nacrtovanje stavb in prostora imenujemo univerzalno nacrtovanje. »To je pristop, ki si prizadeva upoštevati potrebe najšibkejše skupine in njene potrebe vgraditi v nacrtovano celoto ter hkrati zagotoviti vecjo uporabnost okolja za vse« (Simoneti idr., 2019). V Sloveniji lahko starostniki, ki živijo sami na domu, koristijo zdravstveno in socialno storitev na domu. Obe storitvi nudita oskrbo na domu tistim, ki cakajo na prostor v domu za starejše, ali tistim, ki se ne želijo preseliti v dom za starejše oz. so še zmožni delno skrbeti zase. Pred štirimi leti je storitev social- ne oskrbe na domu koristilo 7.731 uporabnikov, kar je 1,7 odstotka prebivalcev starejših od 65 let (Filipovic Hrast, Hlebec, 2015). Skupnostne oblike bivanja starejših so najpogosteje organizirane v sklopu stanovanjske zadruge ali sku pnosti, organizirane v prilagojenih družinskih hišah ali vecstanovanjskih stavbah. V njih živijo starejši pari, vecinoma prijatelji, ki želijo živeti z vrstniki s podobnimi željami, navadami in potrebami. Skupne prostore, kuhinjo, jedilnico, kopalnico in dnevni prostor si delijo, vsak od njih pa ima svojo spalnico. Bolj alternativne oblike skupnostnega bivanja pa so npr. oskrbniške družine, razpršena oskrbovana stanovanja ali zacasna oskrba. V Sloveniji takšne oblike bivanja starejših za zdaj še niso razširjene. Pricakovati pa je, da se bo takšna oblika bivanja razširila tudi pri nas, predvsem zaradi upokojevanja povojne generacije, ki ima visok delež lastniških družinskih hiš, v katerih po odselitvi otrok ostajajo sami (Kerbler, 2011). Kakovost bivanja starejših je danes v Sloveniji pogo- jena predvsem z bivanjem v domu za starejše ali v upokojenskem naselju, ki je za marsikoga zadnje bivališce, kamor se preseli proti svoji volji in s tem izgu- bi svoj socialni krog in kljucno motivacijo za kakovostno življenje. Modeli takšne oskrbe in bivanja so povecini zastareli, saj so današnje generacije starejših bolj aktivne in nepripravljene na osamljeno in tiho staranje v neprivlacni ustanovi doma za starejše. Viri in literatura Ramovš, J. (2010). Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje – spletni slovar. Pridobljeno 18.4.2019 s http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/. Fareelly, L. (2014). Architectural design: Designing for the third age, marec–april 2014, številka 228, str. 8–13. Malacic, J. (2008). Socialnoekonomske posledice staranja prebivalstva. Zdravniški vestnik, 2008, letnik 77, številka 12, str. 793–798. Kerbler, B., Sendi, R. in Filipovic Hrast, M. (2017). Odnos starejših ljudi do dóma in domacega bivalnega okolja. Urbani Izziv, letnik 28, številka 2, str. 18–31. Netuveli, G., Blane., D. (2008). Qualityoflife in olderages. British Medical Bulletin, Volume 85, Issue 1, strani 113–126. Kerbler, B. (2011). Alternativne oblike bivanja za starejše. Geo- grafski obzornik, letnik 58, številka 3, str. 13–19. Imperl, F. (2012). Kakovost oskrbe starejših – izziv za prihodnost. Logatec: Firis Imperl & Co. Skupnost socialnih zavodov Slovenije (2010). Pregled prošenj in prostih mest. Pridobljeno 17.8.2019 s https://servis.ssz-slo.si/porocilo. pdf Simoneti, M., Vertelj Nared, P. in Ažman, T. (2019). Univerzalno oblikovanje – oblikovanje za vse. Rehabilitacija, supl. 1, str. 90–94. Filipovic Hrast, M., Hlebec, V. (2015). Staranje prebivalstva: oskrba, blaginja in solidarnost: univerzitetni ucbenik. Ljubljana: FDV. Polona Filipic, Lea Ograjšek Dom za vse življenje Idejna zasnova vecgeneracijske soseske v Ljubljani Lea Ograjšek, magistrsko delo Mentorja: doc. mag. Polona Filipic, doc. Primož Hocevar Sl. 1: Fasada bloka s fasadno oblogo iz valovitih vlakno cementnih plošc. Projekt osmisli idejo, kako s kakovostno arhitekturo in oblikovanjem prostora zagotoviti integracijo bivanja in oskrbe starejših v okviru modela soseske, ki ponudi kakovosten in dostopen prostor ter zagotavlja aktivno življenje, ki spodbuja interakcijo vseh generacij. Okolje in arhitektura zasnovana posebej za starejše ljudi sta povecini neprijazna. Ustanova je za starostnika zadnja postaja, ki vecinoma ne pomeni lastne izbire posameznika, ampak bolj njegove družine, ki zanj ne zmore vec skrbeti. Današnje domove za ostarele in upokojenska naselja se danes promovira kot »domaca« okolja za življenje v starosti. Vendar so ti modeli oskrbe zastareli in so za starajoco se »baby boom« generacijo (generacija, rojena med 1946–1964), ki ni pripravljena na osamljeno staranje, pogosto nesprejemljivi. Ne potrebujemo posebne arhitekture za starejše ljudi, ampak le pravo za vse generacije. Skupnostno bivanje starejših je bilo v nalogi prepoznano kot najprimernejša oblika bivanja, saj spodbuja sobivanje generacij, daje obcutek družbene povezanosti in odgovornosti, spodbuja k aktivnostim in druženju ter ohranja social- no povezanost ter vkljucenost posameznika v družbo. V zasnovi vecgeneracijske soseske se osredotocanaoblikovanjeskupnosti inuniverzalnearhitekture. Prepoznane štiri vrednote, ki soustvarjajo okolje za kakovostno življenje v vecgeneracijski soseski, so glavno vodilo pri arhitekturnem snovanju: socialna integracija in medgeneracijska solidarnost, dostop do blaga, storitev in rekreacijskih površin, kakovosten in raznovrsten javni prostor ter varnost. Izbira lokacije v bližini mestnega središca prestolnice je pogojena z dobro povezanostjo in dostopnostjo do javnega prevoza, bližino javnih servisov ter kulturnih in izobraževalnih središc, bližino rekreacijskih površin ter pestrostjo mešane rabe in dostopnostjo do storitev. Urbanisticna zasnova sledi študiji prostorskih potencialov in zmožnosti, kako s postavitvijo in oblikovanjem stavbnih volumnov ustvariti kakovostne bivalne pogoje ter pestre urbane ambiente za stanujoce v soseski. Stanovanjski volumni sosesko jasno clenijo na javne, poljavne in zasebne urejene ambiente, ki so po meri cloveka in nudijo pestrost aktivnosti. Clenjen javni prostor soseske ustvarjata liniji »kacasto « zloženih pritlicnih lamel, ki potekajo med stanovanjskimi bloki in obsegajo pretežno javni program, ki je v takšni soseski kljucnega pomena, zaradi dostopnosti do storitev prebivalcev in mešanja uporabnikov zunaj meja soseske. Sl. 2: Fasada bloka tipa 1 z leseno fasadno oblogo. Morfologija soseske nadaljuje vzorec okoliške pozidave. Zazidava je linijska, njen osnovni gradnik pa je globok vecstanovanjski blok, v smeri S–J. V pritlicju bloka tvorita atrijsko zazidavo v obliki crke U, ki vzpostavlja raznovrstne ambiente, obenem pa zagotavlja ustrezen odmik in osvetljenost stanovanjskih pro- storov. Razgibani sklopi zazidave višine K+P+2 do +5 vzpostavljajo pomembne krajinsko urejene ambiente ter skupne osredinjene zunanje prostore stanovanj ske skupnosti – skupnostne atrije. Kljucna vrednost zasnove so ustvarjeni pripadajoci mikroambienti – skupnostni atriji, ki jih med seboj povezuje krajinsko urejena pot skozi srce soseske, kar omogoca dobro orientiranost in prehodnost znotraj obmocja in povezave navzven. Vecgeneracijska soseska omogoca fleksibilne oblike skupinskega bivanja in je prilagojena za spreminjajoce se bivalne potrebe, s cimer posamezniku nudi dom za vse življenje. Programsko, tipološko in vizualno se stavbe med seboj razlikujejo. Stanovanjski bloki za sobivanje starejših so sestavljeni iz manjših stanovanjskih enot – apart- majev, ki se povezujejo v t.i. gospodinjske skupnosti. Gospodinjska skupnost je zasnovana tako, da stanovalcem omogoca življenje v skupnosti in družabnost. Apartmaji, ki zagotavljajo zasebnost in omogocajo umik, so fleksibilno združljivi v vecje stanovanjske enote. Manjša stanovanja so prilagojena posamezniku in morajo omogocati njegovo identifikacijo z bivalnim okoljem. Vsaka bivanjska enota in skupna gospodinjska enota ima dostop do zunanjega ozelenjenega pro- stora, ki je pomemben gradnik skupnosti in zagotavlja višji bivanjski standard. Stanovanjski bloki namenjeni bivanju družin in mladih obsegajo stanovanja razlicnih velikosti, ki se lahko med seboj fleksibilno združujejo, glede na širjenje ali krcenje družine. To omogoca premišljena zasnova servisnega pasu, na katerega so »pripeti« vsi bivalni in spalni prostori. Vsak bivalni prostor ima pripadajoc zunanji ozelenjen del v kombinaciji lože in balkona. Vsa stanovanja so zasnovana univerzalno, za neoviran dostop in rabo vseh. H kakovosti bivanja prispeva tudi izbran osnovni konstrukcijski gradnik stenske in medetažne plošce iz križno lepljenega lesa, ki omogoca fleksibilno zasnovo in prijetno klimo v stanovanjih. Viri Ograjšek, L. (2020). Dom za vse življenje : idejna zasnova vecgeneracijske soseske v Ljubljani (magistrsko delo). Ljubljana: 2020. Alternative za lepo starost VARSTVO OTROK KOZMETICNI SALON LEKARNA TRGOVINA OKOLICA ZUNANJI SKUPNOSTNI PROSTORI SOSESKE V ATRIJU STAVBPESTER JAVNI PROGRAM NAMENJEN STANOVALCEM IN OKOLIŠKIM PREBIVALCEMLAHEK DOSTOP DO STORITEV, BLAGA IN REKREACIJSKIH POVRŠINOTROCI IZ OKOLICE PRIHAJAJO V CENTER VARSTVA OTROK IN NA OTROŠKA IGRIŠCAMARJETA JE STAREJŠA GOSPA, KI ŽIVI V SOSESKI ŽE 20 LET. IZ STANOVANJA SE JE PRESELILA V APARTMA STANOVANJSKE SKUPNOSTI STAREŠIH PO SMRTI MOŽA. DOPOLDAN JE PROSTOVOLJKA V DNEVNEM VARSTVU OTROK. POPOLDNEVE PREŽIVLJA NA TERASI SOSEDNJE STAVBE, KJER ŽIVI NJENA PRIJATELJICA. TRGOVINA JE LE NEKAJ METROV OD NJENEGA APARTMAJA, ZATO SAMA OPRAVLJA TEDENSKE NAKUPE. Sl. 4: Organizacija tlorisa bloka tipa 1 in fleksibilnost stanovanj. SERVISNI DEL BIVALNI DEL SOBE SOBE HODNIK/ SKUPNOSTNI PROSTORI 1 2 3 4 Sl. 5: Tloris tipicnega nadstropja, tip 1, M 1:250. Polona Filipic, Lea Ograjšek CENTER STAREJŠIH CO-WORKING KNJIŽNICAOKOLICA TERASE NA STREHI = DODATEN ZELENI PROSTOR ZA DRUŽENJERAZLICNI LJUDJE SE SRECUJEJO V SKUPNOSTNIH POLJAVNIH PROSTORIH SOSESKE LJUDJE IZ OKOLIŠKIH SOSESKNJEN SIN LUKA ŽIVI V SOSEDNJEM BLOKU S SVOJO DRUŽINO. LUKA JE SAMOZAPOSLEN IN REDNO DELA IZ SKUPNIH DELOVNIH PROSTOROV. ŽENA TINA JE ZAPOSLENA V DNEVNEM CENTRU STAREJŠIH. BABICA PAZI SVOJE VNUKE, VELIKOKRAT SE ODPRAVIJO V KNJIŽNICO. .Nacrtovanje za starejše prebivalstvo ne izoliranih objektov, temvec vkljucuje kakovostno in vkljucujoce oblikovanje vsakdanjega življenja v urbano tkivo, ki bo preživelo vec generacij.. (Fareelly, 2014) Sl. 3: Shematski prikaz življenja v vecgeneracijski soseski. Sl. 6: Organizacija tlorisa bloka tipa 2 in fleksibilnost stanovanj. SERVISNI DEL STANOVANJE ZA 2 OSEBI HODNIK/ SKUPNOSTNI PROSTORI APARTMA ZA 1 OSEBO Sl. 7: Tloris tipicnega nadstropja, tip 2, M 1:250. 42 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 dovoz / izvoz dovoz / izvoz dovoz / izvoz dovoz / izvoz dovoz / izvoz dovoz / izvoz KAVARNA/BAR RENT KAVARNA RENT TRŽNICA RENT FITNES POŠTA RENT ZDRAVSTVENA OSKRBA RENT TRGOVINA RENT MLADINSKI CENTER RENT STANOVANJA VARSTVO OTROK RENT RESTAVRACIJA RENT KNJIŽNICA PRALNICA RENT LEKARNA RENT KOZMETICNI SALON RENT DNEVNI CENTER STAREJŠIH LOKARLENNAT SKUPNOST RENT GARAŽA 205 stanovanj, od tega 75 stanovanj, prilagojenih bivanju starejših oseb v sklopi gospodinjski skupnosti in 130 klasicnih stanovanj, ki so med seboj povezljiva in pregradljiva. skupaj 18.010 m2 383 m2 218 m2 355 m2 109 m2 168 m2 150 m2 355 m2 185 m2 145 m2 174 m2 75 m2 435 m2 438 m2 311 m2 395 m2 100 m2 370 parkirnih mest, od tega 53 parkirnih mest za gibalno ovirane, 15 parkirnih mest za enosledna vozila, 2 vhoda/izhoda za obiskovalce, 9 vhodov v stanovanja. skupaj 13.195 m2 (garaža). Aksonometricni prikaz programskih sklopov zasnove Alternative za lepo starost Stanovanje za 2 54,70 m2 Stanovanje za 3 74,85 m2 Stanovanje za 4 89,70m2 Stanovanje za 5 109,70m2 Stanovanje za 1 ali 2 34,25 m2 S1A S1B S2A S3A S3B S4A S5A 01 preprostor 3,5 m2 02 pralnica 1,9 m2 03 dnevno bivalni prostor 26,75 m2 04 kopalnica 5,10 m2 05 terasa 5,85 m2 skupaj 43,1 m2 01 preprostor 3,5 m2 02 pralnica 1,9 m2 03 dnevno bivalni prostor 26,75 m2 04 kopalnica 5,10 m2 05 terasa 5,85 m2 skupaj 43,1 m2 01 preprostor 3,6 m2 02 kopalnica 5,1 m2 03 spalnica 13,20 m2 04 dnevno bivalni prostor 27,80 m2 05 pralnica 1,85 m2 06 kuhinja 5,10 m2 07 terasa 5,85 m2 skupaj 62,5 m2 2.85 0.95 1.75 01 preprostor 3,6 m2 02 kopalnica 5,1 m2 03 pralnica 2,1 m2 04 garderoba 5,2 m2 05 spalnica 11,1 m2 06 otroška soba 11,1 m2 07 hodnik 4,05 m2 08 dnevno bivalni prostor 26,75 m2 09 wc 1,85 m2 10 kuhinja 5,1 m2 11 terasa 5,85 m2 skupaj 81,8 m2 01 preprostor 3,6 m2 02 kopalnica 5,1 m2 03 garderoba 5,7 m2 05 spalnica 11,6 m2 05 terasa 5,85 m2 06 otroška soba 11,1 m2 07 hodnik 2,85 m2 08 dnevno bivalni prostor 26,75 m2 09 wc 1,85 m2 10 kuhinja 5,1 m2 11 terasa 5,85 m2 skupaj 85,35 m2 01 preprostor 3,6 m2 02 kopalnica 5,1 m2 03 garderoba 5,7 m2 04 spalnica 11,6 m2 05 terasa 5,85 m2 06 otroška soba 11,1 m2 07 hodnik 2,85 m2 08 dnevno bivalni prostor 26,75 m2 09 terasa 5,85 m2 10 kuhinja 5,1 m2 11 hodnik 1,05 m2 12 pralnica 2,1 m2 13 garedroba 5,2 m2 14 otroška soba 11,1 m2 11 terasa 5,85 m2 skupaj 108,8 m2 01 preprostor 3,6 m2 02 kopalnica 5,15 m2 03 pralnica 2,1 m2 04 garderoba 5,2 m2 05 otroška soba 11,1 m2 06 otroška soba 11,1 m2 07 hodnik 4,05 m2 08 dnevno bivalni prostor 27,6 m2 09 terasa 5,85 m2 10 kuhinja 7,2 m2 11 hodnik 2,85 m2 12 kopalnica 5,15 m2 13 garedroba 5,7 m2 14 spalnica 11,61 m2 15 terasa 5,85 m2 16 otroška soba 11,1 m2 skupaj 125,21 m2 5.85 5.05 2.00 7.20 5.05 2.00 7.20 2.20 2.20 2.75 1.00 1.80 2.85 8.85 3.90 2.00 7.20 11.85 2.75 1.80 2.85 1.05 1.65 1.00 3.90 2.00 7.20 2.20 1.00 3.90 2.00 7.20 2.20 1.00 1.65 1.05 2.75 1.00 1.80 2.85 2.85 14.85 2.85 2.85 3.90 1.80 1.85 1.05 1.65 17.85 1.00 01 PREDPROSTOR Keramika 3,5 m2 02 UTILITY Keramika 1,85 m2 03 KOPALNICA Keramika 5,10 m2 05 TERASA Leseni pod 5,85 m2 04 DNEVNO BIVALNI PROSTOR Parket 26,75 m2 01 PREDPROSTOR Keramika 3,5 m2 02 DNEVNI WC Keramika 1,85 m2 06 KOPALNICA Keramika 5,10 m2 03 KUHINJA Keramika 5,10 m2 05 UTILITY Keramika 2,10 m2 04 GARDEROBA Keramika 5,20 m2 07 SPALNICA Parket 11,10 m2 08 SOBA Parket 11,10 m2 09 DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO Parket 26,75 m2 09 HODNIK Parket 4,05 m2 10 TERASA Leseni pod 5,85 m2 01 PREDPROSTOR Keramika 3,5 m2 02 UTILITY Keramika 1,85 m2 03 KUHINJA Keramika 5,10 m2 04 KOPALNICA Keramika 5,10 m2 05 SPALNICA Parket 13,20 m2 06 DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO Parket 26,75 m2 07 TERASA Leseni pod 5,85 m2 01 PREDPROSTOR Keramika 3,5 m2 02 DNEVNI WC Keramika 1,85 m2 06 KOPALNICA Keramika 5,10 m2 03 KUHINJA Keramika 5,10 m2 04 UTILITY Keramika 2,10 m2 05 GARDEROBA Keramika 5,20 m2 05 GARDEROBA Keramika 5,20 m2 07 SPALNICA Parket 11,60 m2 08 SOBA Parket 11,10 m2 09 DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO Parket 26,75 m2 10 HODNIK Parket 2,85 m2 10TERASA Leseni pod 5,85 m2 11 TERASA Leseni pod 5,85 m2 01 PREDPROSTOR Keramika 3,5 m2 02 UTILITY Keramika 1,85 m2 03 KUHINJA Keramika 5,10 m2 04 KOPALNICA Keramika 5,10 m2 06 SPALNICA Parket 11,60 m2 09 DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO Parket 26,75 m2 10 TERASA Leseni pod 5,85 m2 05 UTILITY Keramika 5,70 m2 07 SOBA Parket 11,10 m2 08 HODNIK Parket 2,85 m2 10 TERASA Leseni pod 5,85 m2 01 PREDPROSTOR Keramika 3,5 m2 02 UTILITY Keramika 1,85 m2 03 KOPALNICA Keramika 5,10 m2 05 TERASA Leseni pod 5,85 m2 04 DNEVNO BIVALNI PROSTOR Parket 26,75 m2 01 PREDPROSTOR Keramika 3,5 m2 02 KUHINJA Keramika 7,20 m2 03 KOPALNICA Keramika 5,10 m2 04 GARDEROBA Keramika 5,70 m2 05 UTILITY Keramika 2,10 m2 04 GARDEROBA Keramika 5,70 m2 03 KOPALNICA Keramika 5,10 m2 06 SOBA Parket 11,10 m2 06 SOBA Parket 11,10 m2 08 SOBA Parket 11,10 m2 11 TERASA Leseni pod 5,85 m2 06 SOBA Parket 11,10 m2 07 SPALNICA Parket 11,60 m2 08 DNEVNI PROSTOR Z JEDILNICO Parket 26,75 m2 09 HODNIK Parket 4,05 m2 10 TERASA Leseni pod 5,85 m2 2.85 0.95 1.75 5.85 5.05 2.00 7.20 2.20 Sl. 8: Katalog stanovanjskih enot razlicnih velikosti v bloku tipa 1. Sl. 9: Aksonometricni prikaz programskih sklopov zasnove. arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 43 Polona Filipic, Lea Ograjšek Sl. 11: Katalog stanovanjskih gospodinjskih enot v bloku tipa 2. Sl. 10: Situacija z zunanjo ureditvijo in ureditvijo parterja, M 1:500. 01 skupni wc 5,1 m2 02 utility 5,8 m2 03 negovalna kopalnica 18,1 m2 04 prostor za negovalko 8,8 m2 05 shramba 5,0 m2 06 prostor za smeti 5,0 m2 07 zunanji vhod z predprostorom 5,0 m2 08 kuhinja z jedilnico 39 m2 09 dnevni prostor 105,4 m2 10 hodnik 6 m2 11 terasa 28 m2 12 apartma za 1 osebo s kopalnico in teraso 24,8 m2 + 5,5 = 30,3 skupaj 231,2 m2 + 8x 30,3 m2 = 473,5 m2 Gospodinjska skupina 01 skupni wc 5,1 m2 02 utility 5,8 m2 03 negovalna kopalnica 18,1 m2 04 prostor za negovalko 8,8 m2 05 shramba 5,0 m2 06 prostor za smeti 5,0 m2 07 zunanji vhod z predprostorom 5,0 m2 08 kuhinja z jedilnico 39 m2 09 dnevni prostor 105,4 m2 10 hodnik 6 m2 11 terasa 28 m2 12 apartma za 1 osebo s kopalnico in teraso 24,8 m2 + 5,5 = 30,3 skupaj 231,2 m2 + 8x 30,3 m2 = 473,5 m2 Gospodinjska skupina 01 DNEVNI WC Keramika 5,10 m2 02 UTILITY Keramika 5,80 m2 03 NEGOVALNA KOPALNICA Keramika 18,05 m2 04 PISARNA NEGOVALKE Keramika 8,80 m2 05 SHRAMBA Keramika 5,00 m2 06 SMETI Keramika 5,00 m2 07 PREDPROSTOR Keramika 5,00 m2 08 KUHINJA Z JEDILNICO Parket 39,00 m2 09 DNEVNI PROSTOR Parket 105,40 m2 12 TERASA Leseni pod 28,00 m2 10 APARTMA ZA 1 OSEBO Parket 24,8 m2 11 KOPALNICA Keramika 4,70 m2 13 ZASEBNE TERASE Leseni pod 34,00 m2 01 DNEVNI WC Keramika 5,10 m2 02 UTILITY Keramika 5,80 m2 03 NEGOVALNA KOPALNICA Keramika 17,15 m2 04 PISARNA NEGOVALKE Keramika 7,00 m2 05 SHRAMBA Keramika 5,00 m2 06 SMETI Keramika 5,00 m2 05 SHRAMBA Keramika 7,60 m2 07 PREDPROSTOR Keramika 5,00 m2 08 KUHINJA Z JEDILNICO Parket 29,20 m2 09 DNEVNI PROSTOR Parket 94,20 m2 10 APARTMA ZA 1 OSEBO Parket 24,8 m2 11 KOPALNICA Keramika 4,70 m2 13 ZASEBNE TERASE Leseni pod 35,00 m2 12 TERASA Leseni pod 15,60 m2 07 PREDPROSTOR Keramika 12,15 m2 14 HODNIK Keramika 5,35 m2 01 skupni wc 5,1 m2 02 utility 5,8 m2 03 negovalna kopalnica 18,1 m2 04 prostor za negovalko 8,8 m2 05 shramba 5,0 m2 06 prostor za smeti 5,0 m2 07 zunanji vhod z predprostorom 5,0 m2 08 kuhinja z jedilnico 39 m2 09 dnevni prostor 105,4 m2 10 hodnik 6 m2 11 terasa 28 m2 12 apartma za 1 osebo s kopalnico in teraso 24,8 m2 + 5,5 = 30,3 skupaj 231,2 m2 + 8x 30,3 m2 = 473,5 m2 Gospodinjska skupina 01 skupni wc 5,1 m2 02 utility 5,8 m2 03 negovalna kopalnica 18,1 m2 04 prostor za negovalko 8,8 m2 05 shramba 5,0 m2 06 prostor za smeti 5,0 m2 07 zunanji vhod z predprostorom 5,0 m2 08 kuhinja z jedilnico 39 m2 09 dnevni prostor 105,4 m2 10 hodnik 6 m2 11 terasa 28 m2 12 apartma za 1 osebo s kopalnico in teraso 24,8 m2 + 5,5 = 30,3 skupaj 231,2 m2 + 8x 30,3 m2 = 473,5 m2 Gospodinjska skupina 01 DNEVNI WC Keramika 5,10 m2 02 UTILITY Keramika 5,80 m2 03 NEGOVALNA KOPALNICA Keramika 18,05 m2 04 PISARNA NEGOVALKE Keramika 8,80 m2 05 SHRAMBA Keramika 5,00 m2 06 SMETI Keramika 5,00 m2 07 PREDPROSTOR Keramika 5,00 m2 08 KUHINJA Z JEDILNICO Parket 39,00 m2 09 DNEVNI PROSTOR Parket 105,40 m2 12 TERASA Leseni pod 28,00 m2 10 APARTMA ZA 1 OSEBO Parket 24,8 m2 11 KOPALNICA Keramika 4,70 m2 13 ZASEBNE TERASE Leseni pod 34,00 m2 01 DNEVNI WC Keramika 5,10 m2 02 UTILITY Keramika 5,80 m2 03 NEGOVALNA KOPALNICA Keramika 17,15 m2 04 PISARNA NEGOVALKE Keramika 7,00 m2 05 SHRAMBA Keramika 5,00 m2 06 SMETI Keramika 5,00 m2 05 SHRAMBA Keramika 7,60 m2 07 PREDPROSTOR Keramika 5,00 m2 08 KUHINJA Z JEDILNICO Parket 29,20 m2 09 DNEVNI PROSTOR Parket 94,20 m2 10 APARTMA ZA 1 OSEBO Parket 24,8 m2 11 KOPALNICA Keramika 4,70 m2 13 ZASEBNE TERASE Leseni pod 35,00 m2 12 TERASA Leseni pod 15,60 m2 07 PREDPROSTOR Keramika 12,15 m2 14 HODNIK Keramika 5,35 m2 44 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 GLONARJEVA ULICA POLJANSKA CESTA POVŠETOVA ULICA POTOCNIKOVA ULICA POLJANSKI NASIP LJUBLJANICA Alternative za lepo starost ! ! + + + + + Atrijska zazidava je ugotovljeno najboljša tipologija za zasnovo stanovanjske soseske. Lokacija narekuje linijsko zazidavo. = MIKROSOSESKA = MIKROSOSESKA = SOSESKA, sestavljena iz vec mikrososesk RAZVOJ TIPOLOGIJE ZAZIDAVE Sl. 12: Razvoj tipologije zazidave. Sl. 15: Urbanisticna zasnova v aksonometriji. Sl. 13: Multišportno igrišce in dogajanje na jugu soseske. Sl. 14: Glavni trg soseske ob Povšetovi. Sl. 16: Pot skozi srce soseske. Tadej Urh Lepa starost je starost v skupnosti Ne pozabi me. Idejna zasnova skupnosti za osebe z demenco na primeru prenove vasi Pristava pri Štjaku Tadej Urh, magistrsko delo Mentor: doc. Mitja Zorc, univ. dipl. inž. arh. Konzultant za podrocje demence: dr. Vid V. Vodušek, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. Konzultantka za krajinsko arhitekturo: doc. Darja Matjašec, univ. dipl. inž. kraj. arh. Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Simon Petrovcic, univ. dipl. inž. grad. Kraj, datum: Fakulteta za arhitekturo, UL, Ljubljana, december 2020 Propadajoc stavbni fond in neustrezno bivalno okolje za osebe z demenco sta dve loceni problematiki našega casa in prostora, ki ju študija celostne prenove zapušcene vasi Pristava pri Štjaku v okvirih magistrske naloge skuša razmišljati hkrati. V vasi iz 19. stoletja si zamisli nov-star prostor za bivanjsko skupnost, prilagojen osebam z demenco in drugim starejšim s Krasa in okolice. Približno 60 praznih vasi v Sloveniji, med katere sodi Pristava, si lahko razložimo kot spremembo razmerij v poselitvi krajev. Kljub nizki stopnji urbanizacije pri nas (trenutno v mestih živi 50 odstotkov ljudi, medtem ko je povprecje v Evropi 73-odstotno (SURS, 2015)) je na odrocnejših delih države, predvsem v prejšnjem stoletju, prišlo do izseljevanja mlajših generacij iz vasi v vecja mesta ali bližnja lokalna središca, po vojnah tudi cez mejo in dlje. To je privedlo do posameznih primerov krajev, ki so ostali brez stalnega prebivalca. Tema praznih vasi je posredno povezana s problematiko praznih stavb, ki so po izgradnji in prvotnem namenu ostale brez programa. Pogosti so primeri, ko se v zadnjega pol stoletja naselja po površini znatno vecajo, ceprav se število prebivalcev Slovenije povecuje nesorazmerno pocasneje. Naselja, zlasti suburbane predele okoli vecjih mest, so poselile prostorsko potratne enodružinske hiše in industrijsko-storitvene cone, ki so vase pogoltnile okoliška polja (npr. Ljubljana in njeni predmestni predeli ter mesta v radiju 30 km, kot so Trzin, Domžale, Grosuplje, Škofljica …). Ce poenostavimo: za enako število prebivalcev ustvarjamo vedno vec grajene površine, obenem pa znotraj zazidalnih obmocij zevajo ostanki, polruševine, ki cakajo na propad. Ali pa na ponovno uporabo … Študija primera vzame Pristavo v obravnavo kot tovrsten stavbni fond. Kljucno pri tem je, da ne gre le za že vloženo energijo v obliki zloženih kamnitih zidov, ki bi jo bilo škoda zavreci, ampak predvsem za prepoznavanje širokega nabora kvalitet, ki jih ima obstojeca zasnova. Gre za širše merilo okolice, sosednjih vasi, kulturne in naravne krajine, dobre dostopnosti, ter za specificne lastnosti vaške zasnove, od ulicne osi in zasnove domacij do kakovostnih arhitektonskih detajlov kamnite gradnje. Razmislek skuša seci korak dlje od »romanticnega« odkrivanja palimpsesta stare gradnje, jo prevesti v stanje »tukaj in zdaj« ter zastaviti vprašalnice kaj, kako, zakaj. Obstojeco zasnovo vzame v obdelavo kot »živo« arhitekturo in si v skladu s programom življenja nove skupnosti zamisli njeno prihodnost kot eno od možnih prihodnosti. A zakaj je v vlogi prihodnosti ravno demenca? Ko govorimo o demenci, gre istocasno za možgansko bolezen, za vsakodnevno zmedenost v casu in prostoru, za stiske posameznika, za custveno in fizicno obremenjenost svojcev, za staranje naše družbe, za oblikovanje grajenega okolja ter za svetovni problem, ki bo v prihodnjih desetletjih spremenil ustroj dolgo žive družbe. Bolezen nam je poznana že dolgo, nanjo pa se odzivamo razmeroma pocasi. K temu precej pripomore kar pocasnost poteka bolezni same, podobno kot nas pocasnost propadanja praznega stavbnega fonda uspava pri naši konkretnejši re-akciji. Ker gre pri demenci v veliki vecini za bolezen starejše genera- cije, je ta v diskurzu kakovosti življenja pogosto zapostavljena, saj »tako ali tako zakljucuje svoje življenje«. Táko prepricanje je v osnovi napacno in krivicno. Bi- vanje starejših ni le bivanje nekega locenega dela celotne populacije, ampak se tice bivanja družbe kot celote. Pri bivanju pa je kljucnega pomena njegova kakovost. Starajoca se dolgoživa družba je družba evropske prihodnosti. Ce ta trend povežemo z glavnim dejavnikom tveganja za bolezen demence – starostjo, je nagla rast števila obolenj za demenco samoumevna. Osamljeni in socialno izolirani posamezniki imajo po izsledkih švedske raziskave tudi do 50 odstotkov vecje tveganje za razvoj demence, zlasti Alzheimerjeve bolezni, saj so deležni manjše kognitivne in socialne stimulacije, kar pogosto vodi do upada kognitivnih funkcij (Sundström idr., 2020). Snovanje skupnosti starejših s poudarkom na bivanju oseb z demenco želi stanovalcem nadomestiti izgubo so- cialnih stikov, jim omogociti življenje v skupnosti in udejstvovanje znotraj nje. Sta- novalci, ki so pri moceh, lahko v tem primeru sodelujejo pri številnih vsakodnevnih opravilih in po želji pomagajo tudi tistim, ki imajo z dnevnimi opravili vecje težave. Bivanje in oskrba sta v domeni zaposlenega osebja vasi, ki organizira dejavnosti, zagotavlja pomoc pri vsakodnevnih opravilih in skrbí za nego, ko jo stanovalci potrebujejo. »Vašcani« so razdeljeni v tri gospodinjske skupine s po 6 do 8 osebami in bivajo v enoposteljnih enotah ter si delijo skupne prostore s kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, ki se obracajo na skupni zeleni vrt. Soba, kuhinja in (terapevtski) vrt so trije soodvisni prostori, ki skupaj zagotavljajo optimalen bivalni prostor. Ne gre le za dejanske fizicne prostore, ki jih je možno klasificirati pod »sobo, kuhinjo ali vrt«, ampak za sobo, ki predstavlja najintimnejši del bivanja v skupnosti; kuhinjo, ki zajema vse notranje skupne prostore in aktivnosti v njih; in vrt, ki predstavlja svobodo gibanja v zunanjem, zelenem prostoru. Vsaka skupina ima potek dneva prilagojen glede na lastne želje in potrebe, skupaj pa tvorijo vaško skupnost, ki jo povezuje obdajajoc terapevtski vrt z zelenjavnimi vrtovi, krožno sprehajalno potjo in skupnimi prostori, ki zagotavljajo možnost zdravniške oskrbe in skupnih aktivnosti. Ob zagotavljanju univerzalne dostopnosti in ustreznih pogojev za osebe z demenco je glavno vodilo oblikovanja vezano na znacilnosti lokalnega grajenega in zelenega. Bivanje v vasi je namrec v prvi vrsti namenjeno starejšim iz okolice, ki so življenje preživeli v sorodnem podeželskem okolju. Na ta nacin s seljenjem v prenovljeno vaško strukturo Pristave ostajajo v njim domacem prostoru, v svetu enakih rastlin in vonja, sorodne arhitekture in interierja, kar je še toliko bolj pomembno pri osebah z demenco. Selitev v domove je za številne starejše namrec stresna, pogosto se znajdejo v stiski, ko se v tretjem življenjskem obdobju nekateri sploh prvic selijo (Sendi idr., 2002). Selitev je še to- liko bolj groba, kadar gre za menjavo podeželskega okolja za velike primestne do- move druge generacije, katerih zasnova spominja na bolnišnicne trakte vecjega merila, ki delujejo po togih pravilih funkcionalne izrabe (Imperl, 2012). Taka oblika bivanja za starejše predstavlja tuje okolje, ravno obcutek domacnosti pa je pri zagotavljanju dobrega pocutja v novem domu izrednega pomena. Razmislek se torej osredotoca na dvoje. Po eni strani gre za zapušceno vas, ki je v obravnavo vzeta kot živ organizem in se skladno razvija naprej v eno izmed možnih prihodnosti, po drugi strani gre za prevpraševanje o oblikovanju kvalitetnega bivalnega okolja za osebe z demenco, o iskanju novih modelov bivanja v skupnosti. S tem se vzpostavi alternativna možnost obstojecemu sistemu, tako da znotraj dveh glavnih uveljavljenih praks – institucionalnega bivanja v domovih za starejše in bivanja na lastnem domu – išce novo, srednjo pot, pri tem pa nadaljuje življenje zapušcene vasi, ki ga premisli znova. 46 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Viri Statisticni urad RS (2015). Svetovni dan prebivalstva. Pridobljeno 21. 8. 2020, s: https://www.stat. si/StatWeb/News/Index/5314 Sundström A, Adolfsson AN, Nordin M, Adolfsson R. (2020). Loneliness Increases the Risk of All- Cause Dementia and Alzheimer's Disease. J Gerontol B Psychol Sci Soc Sci. Pridobljeno 21. 8. 2020, s: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31676909/ Imperl, F. 2012. Kakovost oskrbe starejših – Izziv za prihodnost. Logatec, Seniorprojekt d.o.o. Sendi, R., Cernic Mali, B., Jakoš, A., Filipovic, M. (2002). Stanovanjske potrebe upokojencev in drugih starejših oseb. Ljubljana: Urbanisticni inštitut RS. Alternative za lepo starost 315 MSL 310 MSL 320 MSL 330 MSL 308 316 314 313 312 311 309 317 318 319 321 322 323 326 329 327 332 333 1 4 7 9 11 12 13 14 15 10 8 6 3 2 5 1 > prostor za duhovno oskrbo; 2 > prostori za hišnika; 3 > pritlicje (p) ambulanta, nadstropje (n) fizioterapija; 4 > (p) kavarna, družabni prostor, (n) delovna terapija; 5 > hiša za obiskovalce; 6 > vhodni povezovalni prostor s stopnišcem in dvigalom gospodinjske skupine (GS) 2 in 3; 7 > (p) sobe GS2, (n) sobe GS3; 8 > (p) skupni prostori GS2, (n) skupni prostori GS3; 9 > (p) sobe GS2, (n) sobe GS3; 10 > (p) skupni prostori GS2, (n) skupni prostori GS3; 11 > (p) sobe GS2, (n) sobe GS3; 12 > (p) sprejemna soba, (n) skupni prostori GS1; 13 > vhod GS1; 14 > skupni prostori GS1; 15 > sobe GS1 Sl. 1: Shema - obstojec.e in novo. Sl. 2: Aksonometrija. 2 < obstojece < novo 1 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 47 27,23 11,44 11,89 6,14 6,14 20,51 3,08 5,25 5,52 12,92 9,02 4,44 14,29 6,44 7,99 7,5 7,56 4,78 4,73 6,58 5,46 5,42 12,08 4,69 15,94 6 12 12 12 6 3 3 3 4,38 6,25 5,94 7,23 7,9 4,72 8,54 4,01 7,92 6,17 7,32 6,4 8,4 7,78 5,83 4,5 4,65 6,9 terasa GS2 terasa GS1 ‘Borjac’ ‘Novi trg’ zelenjavni vrtovi < Dolenje sadovnjaki terapevtski vrt < ‘Na hribu’ sadovnjak < Mahnici, dostop vinograd > Hribi > ‘Ob vodnjaku’ ‘Ulica’ ‘Pod orehom’ terasa GS3 parkirna mesta gozd -3,50 -1,40 -1,20 +1,10 +3,80 +4,30 +2,70 +6,10 +4,80 +4,20 +3,60 +1,00 -2,60 -3,20 0,00 = 324 m.n.v. +0,20 -2,00 gozd gruca stavb A GS1 gruca stavb B GS2, GS3 gruca stavb C skupek stavb C gostje S 62 Situacija, merilo 1:500 Tadej Urh 3 4 5 6 Sl. 3: Ulic.ni fasadi. Sl. 4: Zrac.ni pogled na obstojec.o vas. Sl. 5: Pristava danes. Sl. 6: Situacija. 48 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Alternative za lepo starost 7 8 Sl. 7: Tloris nadstropja. Sl. 8: Tloris pritlic.ja. Tadej Urh 9 10 10 Sl. 9: V starem delu vasi se nove stavbe na obstojece prislonijo s hrbta, v novem delu pa so umešcene samostojece. Sl. 10: Maketa prenovljene Pristave: leseni volumni = obstojece, beli volumni = novo. Sl. 11: Fasadni pas - shema. Sl. 12: Fasadni pas. Alternative za lepo starost Sl. 13: Ulica je osrednji prostor srecevanja in prehajanja. Nove stavbe so na obstojece prislonjene s hrbtne strani. Sl. 14: Skupek obstojecih in novih stavb je z vseh strani obdan s terapevtskim vrtom. Sl. 15: Skupni prostori so povezani v odprt, zracen in svetel prostor, ki se odpira proti vrtu. Sl. 16: Prostor sobe je osredišcen okoli okenske niše. 15 16 Maja Cvelbar Idejna zasnova Centra starejših na podeželju - primer Šentjernej Maja Cvelbar, magistrsko delo Mentorja: prof. Mihael Dešman, asist. Vlatka Ljubanovic Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo 2021 Starostniki na podeželju dojemajo staranje drugace kot tisti v urbanem okolju. Tudi na starost si želijo ostati doma, ostati cim dlje samostojni, živeti kar se da nespremenjeno življenje v okolju, ki ga poznajo. Selitev v domove za starejše pogosto pomeni izhod v sili, predstavlja opustitev samostojnosti, pa še svoboda izbire jim je odvzeta, saj so se zaradi razpoložljivih mest primorani seliti iz podeželja v mesto oz. na drugi konec Slovenije. Za vsakega je prehod v institucionalno bivanje šok, za tiste, ki so vse življenje preživeli na kmetiji, pa je sprememba še vecja. Na podeželju se za odhod v dom odlocijo predvsem zaradi nezmožnosti samostojnega dela in bivanja, pretežkih obveznosti s kmetijo in zemljo, neprilagojenosti kmetije ter oddaljenosti pomoci, ki se nahaja v oddaljenih mestih in je zanje težko dostopna. Vendar dom za starejše ne bi smel biti edino zatocišce na starost, saj so lahko tudi starostniki, vsak po svojih zmožnostih, aktivni del prebivalstva, potrebna je samo prilagoditev okolja in možnost varstva in pomoci. Tisti, ki na kmetiji niso sami in v njo še vlagajo, se na starost prilagodijo, del obveznosti se razporedi med druge na kmetiji, starostnik pa opravlja dela, ki jih zmore. Starejši na kmetijah so v nenehnem stiku z domacimi živalmi, kar pozitivno vpliva na njihovo pocutje, saj starejšim skrb za živali predstavlja odgovornost, ustaljen urnik in družbo. V Sloveniji se že razvija oblika varstva starejših na kmetijah, nekatere obstojece turisticne kmetije ponujajo varstvo starejših kot dopolnilno dejavnost. Kmetija ni v celoti zasnovana za starejše, vendar ponuja alternativo starejšim s podeželja, ki se ne želijo povsem lociti od svojega nacina življenja. Za starostnika, ki je celo življenje odrašcal na kmetiji, bil navajen na delo in stik z živalmi, veliko pomeni tudi druženje ob sezonskih delih, udejstvovanje v kmeckih ritualih, saj je eden od razlogov za odhod v dom tudi primanjkljaj socialnih stikov. Zasnovala sem Center starejših na delujoci kmetiji. Center sem umestila na obrobje obcinskega središca Šentjerneja. Center je sestavljen iz 6 gruc, v katerih so bivalne skupnosti in dnevni center, ter iz lamel, v katerih sta servisni program centra starejših in kmetija. Skrb in stik z živalmi starostnikom predstavlja rutino in obveznost, da se zavedajo, da za nekoga skrbijo. V centru lahko izvajajo aktivnosti in terapije z živalmi, kar izboljšuje fizicno in socialno aktivnost. Bivalne gruce delujejo po principu gospodinjske enote, saj ta nacin ohranja vecjo samostojnost in individualiziranost posameznikov. Zasnova gruc je prilagojena vaškemu merilu, po vzoru tradicionalne domacije je bivalna enota sestavljena iz treh objektov, ki tvorijo polzaprte poljavne vmesne prostore – dvorišca z razlicnimi vsebinami. Vsi skupni prostori se odpirajo na dvorišcno stran, kjer se odvija življenjski ritem stanovalcev, in tako omogocajo pregled nad celotnim dogajanjem v gruci in dajejo obcutek vkljucenosti – tudi ce si samo opazovalec. V vsaki gruci živijo clani gospodinjstva povezano in avtonomno. Vecja površina skupnih prostorov predstavlja višjo kvaliteto skupnega bivanja, saj pripomore k vecji družabnosti in manjši možnosti izkljucenosti. Program kmetije, ki je navezan na obstojeco kmetijo v bližini Centra, lahko deluje neodvisno in nepovezano z domom, tako da kmetija za uporabnike ne predstavlja bremena. V kmetijskem delu se lahko redi razlicne domace živali, ki so vecinoma pašne, saj je veliko zunanjih površin. Delo na kmetiji prevzamejo skrbnik, zaposleni in obstojeca kmetija, starostniki pa lahko sodelujejo pri preprostejših opravilih ali pa so zgolj opazovalci. Med posameznimi grucami in lamelami nastanejo prostori srecevanja, kjer se lahko posamezne skupnosti družijo in skupaj preživljajo cas v naravi. Pot med objekti tako krožno vodi do osrednjega trga, visokih gred, permakulture, hidroponike, cebelnjaka, vinograda in pašnikov. Med posameznimi grucami se tako ustvarijo ambienti, kjer se odvija razgibano vaško življenje, saj se povsod nekaj dogaja. Na lokaciji lahko biva 83 oskrbovancev oz. 89, saj tudi dnevni center nudi zacasno namestitev. Starostniki lahko z udejstvovanjem v aktivnostih na kmetiji in v naravi zapolnijo prosti cas, ki ga imajo. Stik z živalmi jih pomirja, obveznosti, ki jih imajo, pa jim predstavljajo rutino in popestrijo vsakdan. Namenjen je starejšim, ki prihajajo s kmetij, ali pa tistim, ki bi se na starost radi vrnili v naravo. Umešcenost v lokalno okolje ne prekine že obstojecih socialnih stikov in ne predstavlja prevelikega šoka po selitvi v institucionalno bivanje. Sl. 1: Živahno dogajanje pod prehodom pri kmetiji. Sl. 2: Notranjost kompostnega hleva, kjer lahko starejši pomagajo pri krmljenju krav dojilj. Alternative za lepo starost Sl. 3: Prerez cez celotno situacijo. arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 53 Novomeška cesta Prvomajska cesta Trg gorjanskega bataljona Župnjiska cerkev sv. Jerneja Trubarjeva cesta Cesta oktobrskih žrtev Potok Kobila Proizvodnja zdravil Krka Arex Iskra Pio Potok Kaluder Kulturni Center Primoža Trubarja Pokopališce Obcina Zdravstveni dom Osnovna šola Šentjernej Vrtec Cebelica Supermarket Spar Petrol Trubarjeva cesta Šmalcja vas Supermarket Merkator Podgorje Levicnikova cesta Obrtna cesta Turopolje Kotarjeva cesta Resslova cesta hipodrom Trdinova cesta Center starejših na podeželju Sl. 4: Širša situacija. Maja Cvelbar Sl. 5: Tloris pritlic.ja z zunanjo ureditvijo. Alternative za lepo starost Sl. 6: Atrij oz. dvorišce s kostanjem, ki nastane med posameznimi objekti v gruci. Sl. 7: Skupni prostor v objektu, ki je sestavljen iz dveh dvokapnic. Vidi se povezava z zunanjostjo. Maja Cvelbar Sl. 8: Precni prerez bivalne gruce in pogled na kmetijo. Sl. 9: Vzdolžni prerez bivalne gruce in precni prerez dnevnega centra. Sl. 10: Precni prerez kmetije. Sl. 11: Pogled na bivalno gruco, ki je poleg kmetije. Alternative za lepo starost Celovita prenova kmecke domacije v Veržeju za skupnost sobivanja starejših z manjšim lokalnim središcem Visok delež lastniških nepremicnin med starejšimi v Sloveniji daje slutiti, da so bivalno neodvisni in preskrbljeni. Pa je res tako? Tadej Božak, magistrsko delo Prenova panonske domacije po nacelih kriticnega regionalizma Mentor: doc. Aleksander Ostan, univ. dipl. inž. arh. Magistrsko delo nastalo v sklopu: Magistrski študijski program arhitektura, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru Eno bolj perecih vprašanj prostora slovenskega podeželja se glasi: Kaj storiti s kompleksi, med katerimi so prenekateri v prostor dobro umešceni in glede na cas nastanka kakovostno izvedeni, vendar zaradi povsem drugacnega nacina življenja na vasi danes ne (z)morejo vec služiti svojemu prvotnemu namenu, zato veckrat samevajo in propadajo? Magistrsko delo prinaša predlog prenove nek danje kmecke domacije z namenom vzpostavitve skupnosti sobivanja starejših Veržej z naslanjanjem na izhodišca kriticnega regionalizma. Bivanje v starosti Demografska napoved, da bo cez dvajset let povprecen Slovenec star petdeset let in bo do leta 2060 vec kot tretjina prebivalstva pri nas starejšega od petinšestdeset let, nas mora vsaj malo vznemiriti. Ne le, ko pomislimo na razmerje med zdravstveno-pokojninskim sistemom in trgom dela, temvec tudi s stališca bivanjskih možnosti in navad, ki so vidne pri današnjem starejšem prebivalstvu. Visok delež lastniških nepremicnin med starejšimi bi namrec lahko dal (napacno) slutiti, da so starejši pri nas bivalno neodvisni in preskrbljeni. (SHARE) Pa je res tako? Žal so naši starostniki pogosto nezadovoljni s svojimi stanovanjskimi razmerami. (SHARE) Neugodno razmerje med pokojninami in stroški uporabe oz. vzdrževanja pogosto starih energetsko potratnih in za potrebe svojih stanovalcev nefunkcionalnih objektov oriše del problema. Drugi poglavitni razlog predstavljata osamljenost in tesnoba, ki sta v pandemicnih zadnjih letih dobili povsem nove razsežnosti. V casu, ko so bila vsem nam veckrat onemogocena celo krajša nakljucna srecanja, je bila stiska pri starejši generaciji, praviloma nevešci digitalnih alternativ druženja, še toliko vecja. Na nezavidljivost splošnih razmer vpliva dejstvo, da drugacnih nacinov bivanja zanje skorajda ni oziroma so (predvsem na podeželju) slabo poznani. Ob praviloma manj zaželenih (in zaradi potrebe hkrati prezasedenih) domovih za starejše, obstajata tudi nega na domu in varovanje na daljavo, ki sicer omogocata bivanje v lastni hiši, vendar ne rešujeta niti financnega niti socialnega problema, podobno je z varovanimi stanovanji. Menimo, da alternativo naštetemu predstavlja bivanje (starejših) v skupnosti. O potencialu tovrstnih rešitev prica dejstvo, da je v Resoluciji o nacionalnem pro- gramu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 med drugim zapisano, naj se razvijajo skupnostne oblike bivanja starostnikov, saj predstavljajo eno najprimernejših solucij za odpravljanje stanovanjske in socialne problematike. Dokument hkrati spodbuja nove oblike bivanja v lokalnih okoljih in morda je potrebnih samo nekaj uspešnih primerov, da bi se vsi skupaj znebili predsodkov in strahu, s cimer bi takšne rešitve zaživele širše. Kriticni regionalizem Kako postati moderen in se vrniti k svojim izvorom: kako oživiti staro, speco civilizacijo in postati del univerzalne civilizacije? je znani paradoks zapisan v uvodu manifesta Nasproti kriticnemu regionalizmu: šest tock v prid arhitekturi odpora (Frampton, 1983). Ce misel le nekoliko parafraziramo – besedi moderen ter uni- verzalne zamenjamo s sodoben in globalizirane – je lahko še kako aktualna v današnjem casu. Naravnanost gibanja nam je predstavljala podlago za arhitekturno snovanje, ki se skuša zoperstaviti divjemu kapitalisticnemu svetu in izogniti fenomenu kreativnega unicenja, ko enormna sila ustvarjanja novega vzpodbuja tako ustvarjalnost kot destrukcijo in s tem pogosto povzroca izjemno, nepovratno škodo. Menimo, da kriticni regionalizem predstavlja alternativo, kjer ni nujno, da opustimo vse staro, kakor tudi ne, da ne bi ustvarjali na novo. Ob tem pa nas zavedanje, da smo del širšega casovnega in prostorskega dogajanja, ki se ne zacne in ustavi z neko dogmo, sistemom ali generacijo, opominja, da je kljucnega pomena, da arhitektura ostane v stiku s tlemi, clovekom in z realnostjo (Tzonis, 2017). Prenova domacije Glede na tipologijo predstavlja obravnavan kompleks kombinacijo tristranega in bolj prostega grucastega doma (Durjava, 1986). Pojav je v celotnem starejšem delu naselja prisoten kot posledica dejstva, da danes vidna morfološka struktura izhaja iz srednjega veka, tipicno razvitje vogalnega ali tristranega doma v globino pa so vpeljali šele kolonizatorji, ki so obmocje nacrtno naseljevali kasneje in so že obstojecemu tkivu vasi po (takratnem) robu dodajali novo. Ta strnjena obcestna zazidava daje starejšemu delu Veržeja, kjer stoji domacija, znacilen vaški karakter, ki v odnosu do ceste in trga jasno definira prostor, kar smo skušali upoštevati in ohranjati kot pomemben del naselbinske dedišcine. Koncept prenove sloni na izcišcenju kakovosti kompozicije volumnov ter njene vpetosti v okolje in dodajanju novega, kjer je zaradi delovanja programa to potrebno. Materiali, ki jih pri tem uporabimo, so naravni na eni strani zaradi znanih okoljskih aspektov; na drugi pa je v našem primeru pomembno dejstvo, da nacrtujemo za obcutljivo starejšo generacijo, zaradi cesar smo za zakljucne sloje izbrali materiala, ki nudita obcutek topline in zadovoljstva – naravno obdelani les in ilovnati omet. S cesto vzporedno postavljena kmecka hiša, ki je bila že v preteklosti nosilec identitete domacije, bo s svežo vsebino sobivanja starejših to vlogo imela še naprej. V njej dobijo mesto družabni prostori, ki spodbujajo interakcijo med arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 57 Tadej Božak sostanovalci ter služijo aktivnemu preživljanju casa. Razkošnejše skupne prostore lahko zagotovimo na racun manjših individualnih enot v prejšnjih hlevih, svinjaku in delavnicah, ki se prek prosojno zaprtega tradicionalnega podstina razširjenega pod brajde povežejo z notranjim dvorišcem. Ob cesti, med bivalnim in družabnim objektom, predvidimo nov, v nacinu izvedbe sodoben komunikacijski objekt s stopnišcem in dvigalom. Ce je zahodni del zemljišca bolj zasebne narave in namenjen stanovalcem, postane vzhodni del manjše lokalno srecišce. Izcišcen prostor skednja in vpeljava preprostega pomicnega elementa omogocita prostor raznovrstnih dejavnosti, ki pripomorejo k medgeneracijski izmenjavi in druženju lokalne skupnosti. V vsakodnevni rabi pa je skedenj namenjen preživljanju prostega casa stanovalcev na nadkriti terasi z letno kuhinjo ali pri delu v delavnici. V zgornji etaži se v obstojeco lupino na novo vstavljenega objekta zagotovijo tri sobe, s katerimi širimo ponudbo trajnostnega turizma v kraju. Vizavi poslopja v ulicnem nizu ob cesti, kjer sta stali lopa in nadstrešnica, se z novo stavbo galerije z info tocko zadosti potrebi po dopolnjevanju programa skednja. V njej bodo razstavljeni izdelki delavnic (neinstitucionalnega dnevnega varstva), svoje produkte pa bodo lahko tržili tudi lokalni kmetje. V drugi fazi prenove gre predvsem za adaptacijo neizkorišcenih podstrešij, kjer se program pritlicja z manjšimi odstopanji ponovi. S faznostjo omogocimo postopen razvoj skupnosti in manjši zacetni financni zalogaj za investitorja, ki je lahko po vzoru iz tujine kar skupnost stanovalcev sama. Sklep Prenovljena domacija Jaušovec se odziva na realno potrebo po svežih, neformalnih oblikah bivanja, ki omogocajo staranje v domacem fizicnem in socialnem okolju. S prenovo ponujamo prostor vsebini, ki temelji na skupnosti, medsebojni pomoci in druženju, a istocasno omogoca zasebnost in vzpodbuja avtonomnost posameznika. Menimo, da je pri tovrstnih projektih – posebej v Sl. 1: Domacija Jaušovec v kontekstu Veržeja. Vir: Just, F. ur., 2013. Obcina Veržej. Murska Sobota: Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, d. o. o. Sl. 2: Morfološka struktura kraja. GSPublisherVersion 0.10.100.96 manjših lokalnih skupnostih – za uspešno delovanje kljucna raznolikost programa, ki se ne opira zgolj na eno vsebino, ampak ji življenje dajejo številne dejavnosti, ki pokrijejo širši spekter interesov. Ob tem ko s projektom želimo opozoriti na problem bivanja v starosti in spodbuditi tako strokovno kot laicno javnost, da se o njem zacnemo pogovarjati širše ter da skrb za prijetno staranje vseh postane stvar javne, medgeneracijske debate; skušamo hkrati nakazati princip, po katerem je z analiticnim pristopom in ob sodelovanju razlicnih strok s celovito ustvarjalno vizijo mogoce rešiti in kakovostno prenoviti podobno grajeno tkivo po vsej Sloveniji. Tak pristop ni relevanten zgolj z vidika varovanja stavbne dedišcine, temvec zato, ker lahko objekti, ki že od nekdaj spoštujejo kulturno in naravno krajino okrog sebe, s skrbno premišljenim programom tudi v današnjem casu trajnostno naravnani Sloveniji ponudijo vecplastno dodano vrednost z visoko bivalno kulturo. 1 2 Viri in literatura Durjava, M. (1986). Nacela oblikovanja slovenskih kmeckih naselij in ljudske arhitekture = Gestaltungs Prinzipien über die slowenischen Bauernsiedlungen und Volksarchitektur. Društvo arhitektov; Mladinska knjiga. Frampton, K. (1983). Prospects for a Critical Regionalism. Perspecta, 20, 147–162. https://doi. org/10.2307/1567071 Kunstek, M. in Kržišnik, M., 21. 3. 2018. Discussion with Alexander Tzonis and Liane Lefaivre by Nataša Koselj. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=3eu61JefUtE [17. 6. 2019] Majcen, B., Urs.ic., S., Srakar, A., Mas.ic., S. (2017). SHARE: Kako Slovenci z.ivimo v drugi polovici z.ivljenja. Ljubljana: Ins.titut za ekonomska raziskovanja, http://www.share-slovenija.si/ Alternative za lepo starost arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 59 Tadej Božak GSPublisherVersion 0.9.100.97 GSPublisherVersion 0.9.100.97 Sl. 3: Koncept dostopov, povezav in površin. Sl. 4: Tloris pritlicja. Sl. 5: Prerez A-A, B-B. Sl. 6: Prerez/pogled C-C, G-G. Sl. 7: Družabni prostor. Sl. 8: Bivalna enota. Sl. 9: Dvorišce. 5 6 7 8 9 Alternative za lepo starost Pilotno medgeneracijsko naselje Škofljica Seminar Dešman, 4. letnik, šolsko leto 2018/2019 Avtorice projektov: SKUPINA 1: Helena Kajzer, Ema Hrabric SKUPINA 2: Metka Janko, Nina Jedlovcnik SKUPINA 3: Zala Novak, Ana Florjanovic Mentorja: prof. Mihael Dešman, asist. Vlatka Ljubanovic Pripravila: Ana Florjanovic V današnjem casu hitrega gospodarskega razvoja se slovenska družba stara. Delež starejših je vse vecji, kar se odraža tudi v aktivnem raziskovanju razlicnih oblik bivanja, ki aktivno povezujejo in vkljucujejo starejše osebe v spreminjajoco se družbo. Ljudje so pri enakih letih doživljajsko in biološko zelo razlicni. Druži jih potreba po pripadnosti, tako socialni kot prostorski. V sklopu seminarskega dela smo v sodelovanju s CeMeKo – Centrom medgeneracijskih kooperativ izdelali projekt medgeneracijskega naselja Škofljica. V procesu nacrtovanja smo z razlicnimi projekti poskušali podpreti optimisticno vizijo kakovostnega bivanja za specificno skupino uporabnikov, namrec kombinacijo aktivnih predstavnikov starejšega prebivalstva in mladih družin. Vsi projekti skušajo vzpostaviti kakovostno bivalno okolje, ki bi podprlo medgeneracijski kontakt in aktivno integracijo starejših – kot aktivni in ne le pasivni del družbe. Pomembno je stimulativno okolje, ki omogoca cim vecjo avtonomijo in obvladovanje ožjega in širšega bivalnega okolja. Zato morajo biti elementi stanovanja in drugih prostorov in njihova ureditev prilagojeni za rabo brez arhitekturnih ovir. Predvidena je gradnja 30 do 40 stanovanjskih enot. Z drevesno vegetacijo in grmicevjem se zagotovi dovolj zasebnosti v odnosu med stanovanji in odprtim prostorom. Pri zasnovi smo upoštevali fleksibilnost rabe v casu ter možnosti menjave med stanovalci in enotami. Stanovanjski objekti so zasnovani v minimalnem standardu površin, hkrati pa ambientalno bogato in domiselno. Upoštevana je neposredna povezava notranjih in zunanjih prostorov (teras, vrtov). Stanovanja so orientirana proti jugu in pogledom na Barje. Upoštevani so pasivni principi trajnostne gradnje, kot je nizka poraba energentov, izkorišcanje naravnih virov, nizek ogljicni odtis itd. Posebna pozornost je namenjena vodenju dnevne svetlobe v vse prostore, saj starejši potrebujejo vec svetlobe. Promet je iz naselja umaknjen, parkirišca so v minimalnem številu nacrtovana na robu naselja in ob skupnih objektih. Predviden je sistem car sharing, ter mesta za polnitev elektricnih avtomobilov. Urejena so kolesarska parkirna mesta. Pri zasnovi skupnih programov so upoštevane tako potrebe prebivalcev naselja kot potrebe kraja. Medgeneracijsko naselje tvori mikro sosesko z oskrbnimi in drugimi centralnimi dejavnostmi (trgovina, kavarna, restavracija, frizer, pediker ...). S tem so zagotovljene oskrbne možnosti tudi za tiste, ki so manj mobilni. Z urbanisticno in arhitekturno zasnovo obmocje postane del kraja s svojim specificnim znacajem in družbi omogoci drugacno obliko bivanja. SKUPINA 1: Helena Kajzer, Ema Hrabric Sl. 1: Tloris manjše stanovanjske enote. Sl. 2: Vizualizacija stanovanjskega naselja. Sl. 3: Situacijski prikaz naselja. arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 61 Seminar Dešman PS PS PS PS PS PS PS PS PS PS PS PS PS PS PS PS PS PS PS 2 3 62 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Alternative za lepo starost SKUPINA 2: Metka Janko, Nina Jedlovcnik Sl. 4: Situacijski prikaz naselja. Sl. 5: Aksonometric.ni prikaz stanovanja tipa A. Sl. 6: Aksonometric.ni prikaz stanovanja tipa B. 4 5 6 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 63 Seminar Dešman SKUPINA 3: Zala Novak, Ana Florjanovic Sl. 7: Situacijski prikaz naselja. Sl. 8: Aksonometric.ni prikaz situacije naselja. Sl. 9: Vizualizacija zunanjega prostora. 7 9 8 Alternative za lepo starost Medkulturno povezovanje Seminar Fikfak 2021 Mentorici: prof. dr. Alenka Fikfak, izr. prof. dr. Christine Mady Asistenta: Janez Peter Grom, Kristijan Lavtižar Študenti: Peter Grudina, Aleš Švigelj, Marko Lazic V okviru intenzivnega mednarodnega sodelovanja z Notre Dame University (NDU) iz Bejruta v Libanonu so v letih 2019 in 2020 nastale tri zakljucne naloge pod deljenim mentorstvom Christine Mady (NDU) in prof. dr. Alenke Fikfak (UL FA). Projekti so v vseh primerih obravnavali lokacije v Bejrutu, vendar na razlicnih ravneh. Študenta Aleš Švigelj in Marko Lazic iz študija arhitekture (UL FA, EMŠA) sta v skupni nalogi obravnavala lokacijo Zouh Mosbeh v bližini središca mesta z osredotocenjem na arhitekturno rešitev ter širšo lokacijo umestitve predvidenih stavb. Urbanisticno problematiko je v magistrski nalogi, študij urbanizma (UL FA, DMŠU), študent Peter Grudina obravnaval skozi reševanja obrobne lokacije v bližnjem predmestju Bejruta. Vsem nalogam je skupno reševanje perecih družbenih problematik s ciljno usmerjenim projektnim naslavljanjem arhitekturnega in prostorsko-urbanisticnega poseganja v obstojece strukture, z osrednjim vprašanjem prepletanja socialnih struktur, medkulturnega povezovanja, s poudarkom vkljucevanja starejših v skupnost. Projekti so loceno, v razlicnih prostorskih kontekstih, obravnavali odprta vprašanja trajnostne mobilnosti in vpliva na enakovreden dostop do funkcij mesta, nezaposljivost mladih izobraženih kadrov, neobstojece medgeneracijske integracije in prenos znanja. Z narašcajocimi družbenimi razhajanji so te locene problematike sestavni del širšega pojava urbane gentrifikacije in posledicne segregacije prostora. Bejrut je bil in ostaja vse bolj mesto nasprotij. V njem sobivajo luksuzne prenovljene soseske in marginalizirani predeli, ki še vedno nosijo breme državljanske vojne. Mesto zaznamujejo okoljski izzivi, pomanjkanje vode ter elektrike, izredno pomanjkljiv javni prevoz, ki le povecuje pritisk na že tako natrpano cestno infrastrukturo. Libanonska prestolnica je danes glavni center države in izraža tudi njeno raznolikost, saj v Bejrutu živi veliko število narodnih in verskih skupnosti. Mesto se še danes deli na kršcanski vzhodni in muslimanski zahodni del, pa ceprav je veliko izjem in specificnosti. Državljanska vojna je na mestu pustila mocno sled, ki je v številnih predelih že izbrisana, saj je bila prenova centra izredno hitra in dosledna. Prenovili so stavbe, toda tudi družbeno tkivo, saj so rekonstruirani predeli namenjeni najbogatejšim slojem. Le nekaj kilometrov oddaljene od centra mesta se nahajajo revne soseske in palestinska taborišca. V današnjem Bejrutu so najvecje razlike ravno premoženjske, saj se nepremicninski trg osredotoca le na luksuzna stanovanja, tovrstna tipologija novogradenj pa potiska revnejše sloje v skromna stanovanja ali ilegalna naselja. Javnih neprofitnih stanovanj ni, urbanisticna regulacija je slabo upoštevana. Mesto je izredno gosto grajeno, javni prostor je namenjen vecinoma avtomobilom, zelene površine so prava redkost. Prostorski nacrtovalci predlagajo uvedbo raznih urbanisticnih nacel specificnih za Bejrut: graditi mesto na podlagi prometne infrastrukture, iskati stik z morjem, oblikovati linijske, ne pa tockovne javne prostore, in graditi nevtralna okolja z vecjimi storitvami za podpiranje stikov med skupnostmi. Peter Grudina – onkraj marginalizacije / revitalizacija obmocja Karantina V nalogi se izpostavlja nevarnost gentrifikacije, ki se pojavlja kot negativna posledica vecine projektov urbane prenove. V tem kontekstu se pri študijah urbane prenove uvaja tudi pojem trajnostne mobilnosti, najprej kot bistvena komponenta procesa urbane prenove, nato kot predpogoj za povecanje družbene raznolikosti, ne nazadnje pa kot potencialno orodje zašcite pred gentrifikacijo. Ob primerni aplikaciji lahko tako postane proces urbane preno ve bolj družbeno trajnosten. Bejrut je dokaj segregirano in družbeno neenako me- sto, ob tem je težava libanonske prestolnice skoraj popolna odsotnost trajnostnih oblik lokalne mobilnosti. Lokacija projektnega preizkusa je obmocje Karantina v Bejrutu. Soseska je multietnicna, družbeno marginalizirana, onesnažena. Obenem je optimalno locirana med pristanišcem in mestnim središcem. Avtor izpostavlja glavne prednosti in slabosti Karantine; neprimerna raba tal, delna nedostopnost, odso tnost premožnejših prebivalcev, ki bi lahko pritegnili investicije, in pomanjkanje javnih akterjev. Projektni del naloge temelji na predpostavki, da bo bejrutski nacrtovani sistem Hitri Avtobusni Prevoz (Bus Rapid Transit– BRT) izveden in bo postal glavni nosilec prihodnjega razvoja v Karantini. Izdelan je obsežen pro- storski nacrt, ki ima kot cilj optimalno izkorišcanje sistema BRT kot vzvoda za celovito trajnostno revita Seminar Fikfak Alternative za lepo starost lizacijo soseske. Obenem je cilj projektnega predloga uporabiti participativne procese pri sprejemanju projektnih odlocitev. Predlagani prostorski nacrt sistematicno obravnava faze trajnostnega razvoja soseske. Osrednja misel in vodilo v projektu je zagotovi tev družbene trajnostne revitalizacije. Kljub onesnaževanju in nizki bivanjski kakovosti ima Karantina številne možnosti za razvoj, ki pa so trenutno neizkorišcene. Njena optimalna lokacija med pristanišcem in prenovljenim središcem libanonske prestolnice, relativna razpoložljivost nizkocenovnih zemljišc, prostih za gradnjo, so nedvomno prednosti lokacije. Z novim prostorskim nacrtom se spremeni položaj in vloga javnega deležnika – od trenutne vloge »omejevanja« do vloge »vpliva in usmerjanja« razvoja. V ta namen se predlaga premešcanje onesnaževalnih dejavnosti in ograjenega vojaškega kompleksa, tako da se sprostijo zemljišca v notranjosti lokacije ter se namenijo morebitnim zunanjim vlagateljem namensko za razvoj sodobnih konceptov sta novanjskih kompleksov. Vzhodni del nove Karantine ostaja nestanovanjski (pisarniški prostori, srednja šola, klubi in lahka industrija), center in zahodni del pa sta predvidena kot mešana raba dejavnosti in stanovanj, saj se s tem podpirata hodljivost in var- nost. Novi center soseske je prostor, kjer se srecujeta kršcanski in muslimanski del, hkrati pa je prostor, kjer park »zareže« v grajeno okolje. Park je obliko- van kot osrednja poteza odprtega prostora, ki služi kot povezava med primarnim postajališcem BRT in glavno parkovno ureditvijo v obmocju. Nacrtovana mešanica stavb razlicnih socialnih standardov ter uravnotežena gostota sta zagotovilo izboljšanega standarda prebivalcem. Trajnostna mobilnost je v osrcju nacrtovanja; glavne zgostitve se nahajajo ob sistemu BRT, notranjost soseske je popolnoma prilagojena pešcem in kolesarjem. Poleg zmanjšanja stroškov gradnje in preprecitev gentrifikacije sta predvideni dve strategiji. V prvi je predvideno zagotavljanje deleža socialnih stanovanj, gradnja socialnih stanovanj na obmocju, kjer trenutno stoji »crna gradnja«. Druga pa predvideva ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest z ohranja njem vecine proizvodno-industrijskih dejavnosti. Predvidena projektna faznost sledi viziji optimalnega zaporedja prodaje in odkupa zemljišc s strani javnih deležnikov. Prav tako pa so posamezne faze gradnje premišljene tako, da se obmocje Karantine z njenimi novimi predeli lahko razvije po samostojnih stavbnih otokih in je ob tem možno prestrukturirati obstojeco gradnjo in selitev obstojecega prebivalstva v nove enote. Razvoj in prestrukturiranje Karantine vpliva tako na urbano tkivo južno od avtoceste kot tudi na druga obmocja mestu – v prvem primeru kot možno podaljšanje zelenega koridorja v obmocje zapušcene železniške postaje Mar Mi- khael, v drugem pa kot zgled vsestransko trajnostne soseske ob novem sistemu BRT. Seminar Fikfak Aleš Švigelj – RE-CO center skupnosti Razlaga tipologije delovnega prostora je lahko zelo obsežna, saj ta predstavlja vse od domace pisarne do poslovne stavbe ali tovarne. Vrsto let so ti prostori obsegali le fizicni prostor, kar pa se je z razvojem no- vih tehnologij in velikega tehnološkega napredka so- dobnega casa povsem spremenilo. Poleg fizicnih so se pojavili tudi tako imenovani virtualni delovni pro- stori. Ti s svojo digitalno sfero, ki je v današnjem casu prisotna prakticno povsod, predstavljajo nadgradnjo osnovnega fizicnega prostora. Delovni prostor se tako ne konca s fizicnim, temvec se nadaljuje z virtualnim. To lahko sprejmemo kot slabost ali prednost, in to s pridom izkoristimo. Eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na spremembo delovnih prostorov, je tudi tako imenovana generacija milenijcev, ki predstavlja mlade, rojene med letoma 1980 in 2000, torej ljudi, ki so odrašcali hkrati z razvojem tehnologije. Njim sledijo mlajše generacije, ki so tehnološko še bolje podkovane in prek tehnologije vsakodnevno vpete v življenje. To so generacije, na katere se starejši opirajo pri prenosu znanja in postopnem uvajanju v hitre tehnološke spremembe. Zaradi omenjenih dejavnikov in številnih teženj po spremembi nacina dela in delovnih prostorov je prišlo do pojava novega koncepta skupinskega dela, poimenovanega Alternative za lepo starost co-working. Ta vzpostavlja povezavo skupnosti, povezovanja razlicnih generacij in medsebojno sodelovanje pri delu. Hkrati s tem izginja koncept hierarhije in se vzpostavljajo nove smernice v delitvi znanja in hitrega tehnološkega napredka. Z vidika zasnove delovnih prostorov prihodnosti ti ne bodo vzpostavljali množicne proizvodnje, temvec nastopanje, povezovanje, sodelovanje in nadgradnjo. Delovni prostori se bodo popolnoma preoblikovali. Morda bodo v obliki, kakršno poznamo da nes, celo povsem izginili in bodo nadomešceni z nekakšno obliko kampusa, v katerem se bo bolj kot delo posameznika vzpodbujalo delitev znanja in razvoj danes že poznanega co-working prostora. Te- meljili bodo na skupni zasnovi in zmožnosti takojšnje komunikacije. Vse vecji poudarek bo na skupnosti in uveljavitvi pametnih okolij, ki bodo pritegnila vse generacije. Programski koncept izhaja iz okoljskega konteksta in družbenih problematik, ki predstavljajo izjemne možnosti za razvoj. Združuje razvoj degradiranega industrijskega obmocja ter reševanje naštetih družbenih problematik – rezultat je Re-Co urbana tovarna, ki predstavlja program poslovnega pospeševalnika in bi poleg drugih kvalitet nudil nova delovna mesta in prostor za medgeneracijsko izmenjavo znanja. Obmocje Zouk Mosbeh v Libanonu se je v povojnem obdobju preobrazilo iz agrikulturnega v gosto naseljeno obmocje. Kljub nekakšni povojni zasnovi mesta se ta ni formirala v celoti ter na vseh podro- cjih, predvsem kar se tice javne infrastrukture in prostorov, ki so poleg stanovanjskih kljucni za vzpostavljanje mestnega okolja in interakcij v njem. Ob slabo razvitem javnem programu je na obmocju umešcena fakulteta NDU, ki je ena glavnih ustanov višjega šolstva v državi in predstavlja potencial ne Ie obravnavanega obmocja, ampak tudi celotnega Libanona. Obenem z urbanisticno zasnovo projekt povezuje stanovanjski in industrijski predel, s cimer vzpostavlja nove povezave in interakcije v prostoru. Projekt razvija koncept delovnih prostorov priho dnosti v obliki poslovnih zaganjalnikov, ki bi mlajšim in starejšim lahko ponudili priložnost, da vzpostavijo nova delovna mesta in projekte. Na podlagi med- sebojnega sodelovanja se tako odpira možnost za dolgorocno reševanje vec desetletij trajajoce pro- blematike prostora. Osnovni volumen projekta je razdeljen na tri locene enote, ki s svojim medsebojnim odmikom zagotavljajo vizualno integracijo obmocja. Za ohranitev komunikacijskih povezav na obmocju se objekt v nivoju pod terenom, gledano s strani rezidencnega dela, poveže preko povezovalne lamele, ki programu do- prinese skupne prostore. Znotraj njih poteka medsebojna interakcija tako stanujocih v stavbi kot tudi okoliških prebivalcev vseh generacij. Na nivoju stanovanjskega dela se vzpostavi trg, ki mestu ponudi odprt javni prostor, medtem ko se na nivoju industrijskega predela vzpostavi park, ki seže vse do povezovalne lamele objekta in je popolnoma ozelenjen. Na ta nacin okolišu zagotavlja zeleni tampon, ki do- prinese h kvaliteti bivanja. Med omenjenima nivoje- ma poteka tudi neposredna povezava zunaj objekta ter posredna skozi sam objekt, s cimer je stavba popolnoma vpeta v okolje. Seminar Fikfak Marko Lazic – Vertikalna agrikultura kot socialni vzvod Obravnavano obmocje Zouk Mosbeh zaznamujeta dve izraziti lastnosti. Prva je, da gre za zelo znano agrikulturno obmocje, in druga, da je izjemno gosto naseljeno, saj je po koncu dolgoletne državljanske vojne postalo pribežališce za veliko število ljudi. Prišleki so v kratkem casu zaradi lastnih življenjskih potreb povsem spremenili podobo tedanjega pro- stora. Velik prirastek prebivalstva v državi so sestavljali emigranti iz Sirije, Egipta, Etiopije, Bangladeša in Indije, ki so v državo pribežali zaradi politicne nestabilnosti ali preganjanja. Skozi cas sta se oblikovali dve skupini – skupina avtohtonih prebivalcev, ki prišleke še vedno zavracajo, ter na drugi strani generacije emigrantov, ki so zaradi socialne izkljucitve izgubile svoj smisel in cilj. Razhajanja med omenje nima skupinama so vidna zlasti v hierarhiji dela, v kateri emigranti opravljajo le pomožna dela, kot so cišcenje in vzdrževanje, medtem ko so zanje druga delovna mesta nedostopna. Glede na sedanje raz- mere in glede na dejstvo, da živimo v casu, ko je emigrantska problematika vsepovsod prisotna, tega ni mogoce spregledati. To še posebej velja za države, kakršna je Libanon, kjer se zaradi svoje lege na vojnih obmocji s tovrstno problematiko ukvarjajo vse od zacetka. Zlasti starejši domacini so tisti, ki so bili prica vsem spremembam, ki jih je država do- življala in so danes najbolj odporni za nove prilagoditve. Na drugi strani so mlajši manj obremenjeni s temacno preteklostjo in se lažje soocajo z novimi izzivi med svojimi vrstniki, ceprav razlicnih kultur in družbeno-kulturnih ozadij. Avtor obravnava socialno problematiko dveh najbolj ranljivih skupin prebivalcev obmocja, torej emigrantov in starejših prebivalcev Libanona. Socialna dvojnost se odraža na vseh nivojih družbe, saj emigranti niso sprejeti kot enakovredni clani družbe, starejši Libanonci pa nimajo urejene primerne oskr- be. Dogodki iz preteklosti so mocno vplivali na razdvojenost družbe, kar prepoznamo kot najbolj izrazito v teh dveh skupinah in njunem nezmožnem Alternative za lepo starost socialno dostojnem delovanju v skupnosti. Našteta dejstva so vplivala na zasnovo in programsko opre delitev projekta, ki vpelje vertikalno agrikulturo kot socialni vzvod, preko katerega se vzpostavlja mo- žnost medsebojnega spoštovanja in družbenega sprejemanja omenjenih skupin. Sodoben kompleks sobivanja z razclenjenimi stanovanjskimi namestitvami za starejše in emigrante se preplete v osre dnji, povezovalni objekt vertikalne agrikulture. Ta služi povezovanju, vzdrževanju in ohranjanju ravnovesja skupnosti v širši družbi. Z razvojem raznolikega programa odprtega za družbo se vzpostavljajo tudi prepotrebne javne površine, ki so obenem prepletene, prehodne in odprte ter obcutljive na bližnjo okolico. Skupni, povezovalni prostori agrikultu- re so nadgrajeni s programom restavracije, ki je namenjen navezavi kompleksa na širši kontekst okolice. Prostor kulturnega doživetja v obiskovalcu vzbudi idejo sprejemanja drugacnosti v danes razdvojeni družbi. Pri integraciji emigrantov v družbo že obstaja nekaj preverjenih mehanizmov, preko katerih domacini lažje sprejemajo nove ideje in dopušcajo njihovo vkljucevanje v družbo. Eden od takšnih mehanizmov in katalizatorjev integracije je lahko kmetijstvo oziroma agrikultura. Pri takšnih eksperimentih je eno glavnih vprašanj, kako k problematiki sprva pristopi- ti. Osnovni cilj uspešnega implementiranja posameznika v družbo je vedno spoštovanje, ki omogoca razvijanje strpnosti in sprejemanja drugacnih ljudi. Posameznikova sposobnost samospoštovanja in spoštovanja je mocno odvisno od socialnih okoli- šcin. Tudi emigranti in ljudje, ki so socialno izkljuceni, imajo znanje in kompetence, ki pogosto niso pre poznane ali uporabljene, vendar bi bile lahko družbi v korist. Agrikultura tako med ljudmi ustvarja, vzpo stavlja in obnavlja manjkajoce socialne dimenzije. V tovrstno dejavnost se vkljucujejo kot aktivni udeleženci tako, da proizvajajo hrano in izdelke, ki jih lahko tudi tržijo. Posameznik se prek tega zave, da druž- bi nekaj prispeva, ne le prejema oziroma jemlje. Panoga kot taka vzpodbuja tudi urbani razvoj in eko logijo, ki prav tako bogatita celotno skupnost, krepi pa se tudi zavedanje posameznika o njegovem do- prinosu družbi. To krepi skupnost ter posledicno omogoca sprejemanje in vzpostavljanje prepotrebnih povezav med razlicnimi sloji in generacijami. Gre za združevanje in vzpostavljanje spoštovanja med ljudmi razlicnega izvora in socialnih ozadji na prostoru, ki ga kultivirajo skupaj. Povedano drugace, agrikultura predstavlja socialni vzvod, prek katerega lahko premikamo družbene meje. Seminar Fikfak Europe Readr – umetniška instalacija v Izoli Seminar Fikfak 2021 Mentorji: UL Fakulteta za arhitekturo: prof. dr. Alenka Fikfak, asist. Janez Grom, asist. Kristijan Lavtižar, doc. dr. David Koren, Jan Baric; zunanji sodelavci: Marko Lazic, Aleš Švigelj; UL Fakulteta za elektrotehniko: prof. dr. Grega Bizjak, Lanlan Wei, doc. dr. Matej Bernard Kobav; Biotehniška fakulteta: prof. dr. Manja Kitek Kuzman; Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: asist. dr. Gašper Mrak; Urbanisticni inštitut RS: doc. dr. Matej Nikšic; Šolski center Nova Gorica, Ucni izdelovalni laboratorij: Uroš Polanc Študentje: Nina Beganovic, Leon Rus, Manca Gjura Godec, Liza Štandeker, Tisa Lozej, Tadej Gregoric, Lovro Pinter, Vladimir Tripkovic, Laura Fontana, Anže Lopatic, Matija Kunstelj, Alexander Simic, Gašper Luka Pevec, Jure Polanc, Jernej Malik, Blaž Parežnik, Kaja Žnidaršic, Mara Vogrinec, Korina Kuzmic, Katarina Koncina, Tajda Hladnik, Lara Zalokar, Tilen Fikfak Peršak, Filip Živkovic V Sloveniji je Univerza v Ljubljani skupaj s partnerji pripravila funkcionalno umetniško instalacijo »Moja bralna soba« ob svetilniku v Izoli, ki je delovala kot povsem javna citalnica. Instalacija Europe Readr je bila postavljena v odprtem prostoru, v parku ob svetilniku in v senci borovcev v Izoli. Kot prakticna delavnica z dodano izkušnjo participativnih pristopov je vkljucevala lokalno skupnost. Izvedena je bila v okviru digitalne platforme Europe Readr med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, njen namen pa je bralcem vseh generacij po vsem svetu približati aktualna družbena vprašanja – predvsem spodbujati razmislek o tem, v kakšnem svetu želimo živeti. Projekt Europe Readr so spremljali številni dogodki po svetu, prav vsi pa so spodbujali vzpostavitev javnih prostorov za branje in medgeneracijsko izmenjavo idej. Ideja prostorske umetniške instalacije v Izoli sledi konceptu knjižnice pod krošnjami, saj postajajo odprte knjižnice pod drevesi, na dvorišcih in v parkih del poletne urbane infrastrukture ter s tem vozlišce srecevanj uporabnikov razlicnih generacij. Instalacija je bila izvedena v okviru študentske delavnice in od samega zacetka nacrtovana v participativnem procesu v sklopu izvajanja procesa »Learning by doing«. Ta proces sam po sebi predvideva medgeneracijski prenos znanja z neposredno aplikacijo teorije v prakso. Participativnost je zagotovi- la sodelovanje široke palete razlicnih akterjev, ki so s svojimi izkušnjami in znanji doprinesli k uspešni izvedbi projekta. Že sam proces uresnicitve instalacije je med študenti in vsemi drugimi udeleženimi akterji dosegel novo zavedanje o kakovosti življenja, ki presega potrošnjo in potrošniški tempo. Cilj projekta je bilo spodbujanje potrebe po branju in pridobitvi znanja tako mladim kot tudi starejšim obiskovalcem bralne sobe. Zamisel knjižnice na prostem ni nova, vendar je v zadnjih letih cedalje bolj prepoznana in prisotna v pro- storu. V primeru projekta »moje bralne sobe« gre za otipljivo prostorsko instalacijo – knjižnico, kjer se lahko uporabniki zadržujejo, jo obiskujejo ali le spremljajo dogajanje ob njej. Prav tako je projekt izveden kot serija vsebinsko ciljno organiziranih dogodkov, ki združujejo heterogeno množico zainteresiranih akterjev. Sama knjižnica vzpodbuja obiskovalce in bralce preko izbora v njej dostopnih knjig k razmišljanju o aktualnih družbenih vprašanjih in jih spodbuja k razmisleku o njihovi prihodnosti. V okviru projekta so študentje izdali tudi poseben vecjezicni casopis Pa- lindrom. Objava casopisa je kot del projekta ER zagotovila izmenjavo izkušenj branja generacijsko razlicnih avtorjev prispevkov. Sam potek študentskega dela je obsegal veliko raznolikih vsebin, ki se še nadaljujejo: od iskanja ideje, organizacije dogodkov, izvedbe na terenu do uredništva nove študentske revije Palindrom. Najvznemirljivejši del je bil vsekakor izvedba na terenu, razumevanje procesa postavitve, spopadanje z malimi in velikimi izzivi na lokaciji z obiskovalci plaže. A že v toku postavitve so obiskovalci plaže umetniško instalacijo posvojili kot svojo, kot koticek branja, povezovanja med generacijami. V reviji Palindrom so sodelovali študentje, otroci iz vrtca, starejši. Vsem je bila skupna misel – berem? Zakaj berem? Kako berem? Alternative za lepo starost Marina Hrs, direktorica Mestne knjižnice Izola: Odlicno obiskana umetniška instalacija Europe Readr – Knjižnica na plaži Mestne knjižnice Izola pri svetilniku v Izoli Dejavnost Europe Readr v Izoli V okviru projekta BOOK Europe Readr je bila casu letošnjega slovenskega predsedovanja Svetu EU s pod- poro Ministrstva za zunanje zadeve, Francoskim in- štitutom, Fakulteto za arhitekturo in Obcino Izola v senci borovega gozdicka plaže pri Svetilniku v Izoli postavljena umetniška instalacija. S slavnostno otvoritvijo se je 7. julija Slovenija pridružila svetovni digitalni platformi, ki spodbuja ustvarjanje javnih prostorov, namenjenih branju in izmenjavi idej o svetu prihodnosti. Organizira jih Mreža nacionalnih inštitutov za kulturo Evropske unije (EUNIC). Temu velike- mu bralnemu projektu se je pridružila tudi Mestna knjižnica Izola z dejavnostjo Knjižnice na plaži, ki je obiskovalcem v umetniški instalaciji ali Moji bralni sobi vse poletje vsakodnevno ponujala v branje 400 knjig v razlicnih jezikih. Zbirko je z darovanimi knjiga- mi dopolnil Francoski inštitut v Sloveniji s partnerji. Ta prostor je v casu od 7. julija do 30. septembra 2021 obiskalo 7.176 mladih in odraslih obiskovalcev, ki so si izposodili 2.704 knjig. Odzivi obiskovalcev, turistov, ki so v tem casu obiskali Mojo bralno sobo, so bili izjemno pozitivni. Navdušeni so bili nad licno konstrukcijo, umešceno v senco dreves kot tudi nad izposojo gradiva brez evidenc in ponudbo pravljic. Študentje so otrokom vsakodnevno prebirali pravljice v slovenskem in italijanskem jeziku. Skupaj je bilo izvedenih 96 pravljicnih ur z delavnicami. Pravljice so izbrali iz zakladnice ljudskih pravljic, ki so jim poleg otrok prisluhnili tudi starši, dedki in babice. Vsak to- rek popoldne je pravljicarka pripovedovala pravljice na tematiko dreves in gozda ter tako v okviru študijskega krožka Drevesa pripovedujejo, ki poteka v izol- ski knjižnici, ozavešcala o pomenu dreves kot živih bitij, pomembnih za življenje ljudi in planeta ter našega bivanja v prihodnosti. Pravljice so potekale tudi za skupine otrok iz vrtcev v slovenskem in italijan skem jeziku. Za skupine otrok iz italijanskega vrtca so potekale v organizaciji izolske italijanske narodne skupnosti, za skupine otrok iz slovenskega vrtca pa v organizaciji Mestne knjižnice Izola. Ob svetovnem tednu jezikov so se v zadnjem tednu septembra Obcina Izola, izolska italijanska narodna skupnost, Center za kulturo, šport in prireditve in Mestna knjižnica Izola vkljucili v izvedbo 28 dogodkov in srecanj EUNIC Reads – EUNIC bere, ki so potekala v okviru Francoskega inštituta skupaj s partnerji na treh lokacijah v Izoli, in sicer v umetniški instalaciji Europe Readr pri morju, v prostorih narodne skupnosti v palaci Manzioli in izolski knjižnici. Informacije o Europe Readr https://europereadr.eu/ https://www.facebook.com/EuropeReadr https://www.instagram.com/europereadr/ Informacije o Europe Readr Izola https://europereader.wixsite.com/website Seminar Fikfak Vizije SO 16 Mesto 65+ Staranje med umikom in urbanostjo Razstava Meta Kutin Projekt je del razstave Vizije SO 16 Društva arhitektov Ljubljana, v sodelovanju s Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO). Otvoritev razstave: 16. 10. 2021 na Kongresnem trgu v Ljubljani in 27. 10. v Galeriji Kresija v Ljubljani. V projektu so sodelovali študenti arhitekturnega programa Trgi, ulice in stavbe okoli nas na SUTŽO: Pika Bizjak, Nada Klucar, Dubravko Lovrecic, Vida Vilhar Pobegajlo, Mira Rajh, Anamarija Rancic, Milan Stojnšek, Andrej Šolar, Marko Živec, Ivica Žonta Avtorica spremljevalnih besedil in kustosinja: Meta Kutin Portretne fotografije: Janez Marolt Oblikovanje vabila in plakatov razstave: Katjuša Kranjc Razstavo so podprli: Mestna obcina Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ministrstvo za kulturo RS Ljubljana je leta 2011 dobila naziv »Starosti prijazno mesto«. Raziskava, ki jo je opravil Inštitut Antona Trstenjaka o tem, kakšno mesto je starejšim prijazno, se je naslonila na nacela Svetovne zdravstvene organizacije. Prebivalstvo se stara, družba se spreminja, potrebe obvladovanja prostora za starejše in aspiracije starejših prav tako. V Ljubljani je danes skoraj 20 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let. Za njih arhitekti in urbanisti nacrtujejo, njih morajo spoznati, dobro poznati njihove subjektivne in skupne potrebe, jih povabiti k sodelovanju. S posegi v urbano okolje in poglobljenim poznavanjem starejših, njihovih potreb in aspiracij, se tudi arhitekti in urbanisti lahko uprejo starizmom, slabšalnim nepreverjenim resnicam o staranju, starosti in starih. Tako kot številni drugi strokovnjaki, tudi oni pogosto še nimajo izkušnje lastne starosti, zato pri nacrtovanju upoštevajo predvsem infrastrukturne in programske potrebe starejših, opirajoc se na podrocno zakonodajo, pravilnike in standarde. Ko želijo starejšim, tako tistim v institucionalni oskrbi kot tistim, ki ostajajo doma, zagotoviti varnost in udobnost, upoštevajo medicinski model staranja. Težje pa se vživijo v emocionalne, socialne, participatorne in razvojne potre- be starejših moških in žensk, v socialni in kulturni model staranja, ki se oblikujeta v nekaterih drugih strokah. Ob prebiranju publikacij o pravicah starih v mestu, ki obstajajo na razlicnih koncih Evrope, se zavemo, da je zakonodaja pomanjkljiva, saj je preprosto preslikana s podrocja invalidnosti na podrocje starejših. Starejši so izjemno raznoliki, njihov slog staranja prav tako. Potrebujejo prostore, ki so zanje pomenljivi (pomembni in smiselni), pa naj gre za merilo ene sobe ali celega dela mesta. Nacela, ki naredijo prostor pomenljiv starejšim, veljajo v veliki meri v prostorih zelo razlicnih meril. Še vec, pomenljivost prostorov se spreminja v obcutjih tistih, ki se starajo. »Dobro nacrtovana soseska je tista soseska, ki zadovoljuje potrebe starejših, ne le danes, marvec tudi v njihovi prihodnosti,« je povedal A. T. (78). S staranjem se hierarhija potreb in vrednot starejših spreminjata. Jim znamo slediti? S projektom Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo želimo opozoriti na stanje starih, razpetih med umikom in urbanostjo, med dezangažiranostjo in življenjem, povezanim z mestom, s spremembami v njem. Ljubljana se je v zadnjih petnajstih letih mocno spremenila. Vsem vidne spremembe mestnih prostorov ohranjajo mesto živo, ob tem pa je treba imeti posluh tudi za malenkostne razlike v rešitvah. Te naredijo, da so posamezne rešitve zadostne, dobre ali odlicne. »Spremembe imamo radi, ce so na bolje,« pravijo starejši študen- ti Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO). Skupaj z njimi smo se spraševali, kakšen naj bo javni prostor, da bo njim, starejšim od 65 let, prijazen, da jih ne bo izkljuceval? Kakšna so razmerja, ki se pletejo med javnim prostorom in njegovimi starejšimi uporabniki? Kako se ti lahko umaknejo iz prostora in pri tem ostanejo na svoj nacin vkljuceni vanj, in iz cesa sestoji njihova urbanost? Opozoriti želimo tudi na pomen vkljucevanja starejših v javni prostor mesta. Kadar delamo z družbenimi skupinami, ki so zunaj glavnega družbenega toka, moramo utirati poti k njihovi vidnosti, slišanosti, priznanosti. Razstava Vizije SO 16 je omogocila, da starejši mešcani vstopijo v mestno galerijo in na osrednji javni trg ... Pred vami so izbrane nekatere izjave starejših Ljubljancanov, ki smo jih opremili s kratkimi razmisleki. Prisluhnite jim. Ne sodite, temvec poskušajte razumeti, kaj sporocajo. Meta Kutin Vizije SO 16 »V centru moram hrup pac vzeti v zakup. A hrup je tudi življenje. Moj hrup so koncerti v Križankah, glasba iz baletne šole ...« . Mira Starejše je treba znova pripeljati tja, kjer je življenje, kjer je kultura, izobraževanje, kjer živijo in delujejo drugi. Kako lahko pripomoremo k temu, da bi starejši ostali v središcu mesta? Fasade in druge zunanje mestne površine so v starem mestnem jedru Ljubljane pretežno prenovljene. Morda je sredi staranja prebivalstva cas, da se zacnemo ukvarjati tudi s prostori za zidovi stavb. Da razmislimo, kako jih prilagoditi potrebam prebivalstva, ki se stara. Meta Kutin »Ceprav rada odkrivam novosti, pa rada tudi samo posedam in opazujem dogajanje.« Anamarija Hoditi v mesto takrat, ko je v njem najvecja množica, nekaterim daje obcutek, da so vkljuceni v dogajanje. Spet drugi pa vse manj vstopajo v svet mlajših in se mu bojece umikajo. Vsem pa je treba zagotoviti vizualni stik z mestom, skozi okno njihovega doma, skozi okna mestnega avtobusa. Zato je pomembno, da avtobusnih oken ne prekrivamo z reklamnimi nalepkami. Vizije SO 16 »Rada imam odprte in svetle prostore. In cim manj reklam, ki kar dušijo.« Nada S staranjem se nam življenjski prostor pogosto krci. Pri tem je pomembno, da je življenjski prostor vzdrževan, predvidljiv, obvladljiv, pa naj gre za stanovanje, hišo, sosesko, obcino ... Že najmanjše nepravilnosti v asfaltu so lahko ovira. Neenakomerna višina stopnic lahko povzroci nesreco. Nenehno spreminjanje programov in obvestil ljudi zmede. Meta Kutin »Vloga, ki jo imam tisti dan, vpliva na to, kako doživljam mesto. V mesto prihajam kot babica, študentka, vodnica ...« Ivica Starejši in upokojeni so ena izmed najbolj raznolikih družbenih skupin. Gre za ljudi z razlicnim socialnim ozadjem, razlicno izobrazbo, razlicnimi izkušnjami ..., zato so tudi njihove potrebe in aspiracije, povezane s prostorom, zelo razlicne in mesto (do)živijo razlicno. Vizije SO 16 »Opažam, da se nekateri deli mesta pospešeno spreminjajo in izgubljajo prejšnjo identiteto. Vse manj se srecujemo.« Milan Ce se starejši izlocijo iz prostorov soseske, to pomeni, da se je soseska grobo in mocno spremenila in je v njihovih oceh izgubila svojo identiteto. Na spremembe se je treba pripravljati z nenehnim ozavešcanjem in izobraževanjem vseh prebivalcev, ne le starejših. Meta Kutin »Da vse opravke lahko uredim peš ali s kolesom, mi daje obcutek moci in varnosti.« Marko Kako dobro se staramo, je odvisno od varnosti in udobnosti okolja. Tako je treba upoštevati nacelo hodnosti (angl. walkability) površin. Starejši namrec cenijo hojo kot fizicno dejavnost, pa tudi kot nacin premikanja. Hojo lahko spodbujajo tudi ozelenjenost okolja, povezljivost mestnih ulic, cistoca in estetika mestnih prostorov. Starejšim prijazno mesto, je mesto prijazno vsem. Vizije SO 16 »Vse, kar se dogaja v mestu, je del mene. Po daljši odsotnosti se zapeljem po mestu, da vidim, kaj se je v vmesnem casu spremenilo.« Andrej Za nekatere je odnos do mestnega prostora temelj njihove urbanosti. Navezanost na svoj teritorij se v starosti krepi. Lasten teritorij je zatocišce, je prostor spominov. Lasten teritorij pa ni le stanovanje ali hiša, so tudi soseska, cetrt, obcina, kjer potekajo vsakodnevne dejavnosti in se ohranjajo navade. Gre za sistem vseh že omenjenih prostorov, pa tudi za skupne površine in javne prostore. Vse skupaj sestavlja okvir urbanega življenja. Meta Kutin »Starosti prijazno je mesto, kjer se nekaj dogaja. Mesto, ki te spreminja.« Dubravko Poleg materialne razsežnosti je pomembna tudi socialna razsežnost mesta. Nanjo vplivajo osebne znacilnosti posameznika in socio-prostorske znacilnosti poti, na katere se poda starejši clovek. Obvladovanje življenja v mestu oz. urbana kompetenca je v tem, da se nekdo povezuje in deluje z drugimi in da med njimi najde svoje mesto. Zato naj mestni prostori ne bodo monofunkcionalni. Podpirajo naj razlicne potrebe in aspiracije starejših uporabnikov mesta. Drobne in specializirane storitve v pritlicju stavb krepijo pripadnost prostoru. Vizije SO 16 »Odkar se izobražujem o arhitekturi in urbanizmu, ne hodim vec z ocmi uprtimi v tla.« Pika Družba znanja vsem narekuje nenehno ucenje. Starejši pri tem niso izkljuceni. V Ljubljani, ki se hitro spreminja, je spremembe treba raziskovati, sooblikovati in razumeti. Znanost obcanov (angl. Citizen Science) kot sestavina vsakdanjega življenja se širi, kajti sprememb je toliko, da jih ne moremo prepustiti le strokovnjakom. Meta Kutin »Obiskovanje raznih izobraževalnih programov me pripravi, da pridem v center mesta in spremljam spremembe. Rada jih imam, spremembe na boljše.« Vida Upoštevanje urbanosti starejših pomeni, da sredi razvoja šcitimo preteklost. Snujmo prostor tako, da omogoca spoštovanje in dostojanstvo starejših in da jih dela ponosne, da ponuja kakovostne storitve in povezavo starejših z vrstniki in drugimi. To so prostori, ki omogocajo vkljucevanje starejših v javnost, prostori, kjer so starejši vidni in so njihove zmožnosti ter dosežki vidni. Kateri prostori našega mesta to že dosegajo? Teorija Umetniška praksa Otto Wagner Znova je bila priložnost, da uporabimo besedo »umetniška praksa« in opozorimo na njeno poznejšo obravnavo. Z njo razumemo priuceno, pridobljeno vajo podeljevanja forme [Formgebung]. Ta nastane pri slehernem, ki se dolgo vrsto let ukvarja z umetniškim poklicem. Zato se mi zdi smotrno, da najpomembnejša na- cela te izkušnje uvrstim v ta spis.1 Preden se lotimo izrecne teme, pretehtajmo vprašanje: »Kako naj gra- ficno predstavimo dela [die Arbeiten] gradbene umetnosti?« Ne tajimo, da je za arhitektonicne stvaritve, dokler so na papirju, le bore malo zanimanja. Slika, kip, prostor, zgradba in vsak drug umetniški objekt s pomocjo ocesa neposredno deluje na cute ogledovalca; s tem sta razumevanje in presojanje umetniškega objekta precej lažja. Da bi razumeli nacrte in risbe, se moramo duhovno poglobiti, za kar ogledovalcu vecinoma zmanjka volje, še pogosteje pa sposobnosti, tako da mu je presojanje oteženo ali celo nemogoce. Veliko stavbenikov osnutke rado podaja v suhoparni, zahtevam modernega okusa neustrezni formi. Ker se zaradi novih umetniških prijemov in iznajdb nacin prikaza tudi tu nenehno izpopolnjuje in je okus avtorjev razlicen, tega »kako« ne moremo natancno precizirati; potemtakem zmoremo o njem podati le namige. Ce zacnemo pri alfi arhitektonicnega risanja, moramo najprej poudari- ti, da je treba povsem zavreci slednji tako imenovani atraktivni [flotte] nacin; naloga stavbenika mora vselej biti, da svoje misli spravi na papir kar se da jasno, ostro, cisto, ciljno in prepricljivo. Vsaka arhitektonicna risba mora dokumentirati okus umetnika; nikdar ne smemo pozabiti, da prikazujemo PRIHODNJE, to, kar še ne obstaja. Ponujati kar se da zavajajoco podobo prihodnosti – to moramo imeti za napacno slo že zato, ker vkljucuje laž. Vse mikavne slucajnosti in razpoloženja, ki smo jih povzeli iz narave, ki jih fiksira dober akvarel in jih prenašamo na neobstojeci objekt, so hotene prevare, in jih je torej že zato treba zavreci. Bližje, pravilneje, in zato naravneje je, da – recimo tako – delo individualno, impresionisticno predocimo ogledovalcu; tako zbudimo zanimanje, ga napolnimo z mislimi. Umetnik ima pri tem priložnost pokazati fantazijo, okus, voljo in zmožnost, da ogledovalca spodbudi in pritegne, ne da se bi oddaljil od resnice. Moderna umetniška prizadevanja in objave dandanes preveva sveža, mladostna poteza, ki je ne moremo dovolj poudariti; kaže jo veliko število odlicnih nemških, angleških in francoskih kulturnih revij, v katerih izide skoraj vse, kar nastane novega v umetnosti. Takšne publikacije dajejo umetniku obilo spodbude. Vsekakor pa moramo posvariti pred prevec tega »zdravila«. Izcišceni okus bo umetniku tudi tu stal ob stani kot vodja; bogati spodbudi navkljub bo poskrbel, da v svoj prikaz sprejme samo stvari, ki dostojno spremljajo poglavitno zadevo in spodbudijo zanimanje ogledovalca. Seveda bo moral uporabiti le take nacine prikaza, pri katerih lahko ob neznatni porabi casa upamo na najvecji ucinek in ki ne izkljucujejo lahke in lepe reprodukcije. Z uporabo obrob, napisov, detajlov, ko nastopi individualno dojemanje itd., – celo najnedolžnejšo ortogonalno projekcijo zmoremo spremeniti v umetniško delo vredno ogleda. Stavbeniški prikazi, doloceni za razstave, imajo za pogoj, da izlocimo vse, kar okolico moti. Tlorisov, narisov in prerezov, ki jih kažejo velike pole belega Sl. 1: Otto Wagner 1841–1918, portret. papirja, nikdar ne moremo uvrstiti med slike in skulpture, saj bi zagotovo motili celostno podobo. To je tudi razlog, zakaj arhitekturna dela pri razstavah pogosto obravnavajo vec kot macehovsko. Kakor koli je že ta »kako« prikaza pomemben, mora sam govoriti proti temu, kar prikazuje, mora stopiti v ozadje. H »kaj« pa se vrnemo po kratkem ekskurzu. Kakor v drugih delih tega spisa, gre tudi v poglavju o »umetniški praksi « lahko le za poudarjanje posameznih pomembnih momentov, ki se še zlasti ticejo moderne arhitekture. Najmodernejše modernega v stavbeništvu [Baukunst] so verjetno naša današnja velemesta. Dimenzija, ki je prej niso dosegla, je spodbudila nastanek brezštevilnih novih vprašanj, ki si svoje rešitve obetajo s pomocjo stavbeništva. V zadnjem casu je zaradi razcveta vseh velikih mest še posebej stopilo v ospredje vprašanje ureditve mest [Städteregulierung], saj se je v številnih primerih pokazala nujna potreba, da si prizadevamo za racionalno rešitev te zadeve. Ubranost umetnosti in smotra je po modernih nazorih vselej prvi pogoj dobre rešitve. Pogosto lahko pride tudi do primerov, pri katerih naj bi se umetniški moment umaknil smotrnosti, tako je treba v skladu z naravo te zadeve privze- ti, da se je pri gradnji mest uveljavilo obratno razmerje. Ce gre splošni nazor zagotovo v tej smeri, da na primer za promet – ki bo za množico vselej najvažnejši – ni noben znesek dovolj velik, je za umetnost dovolj ravno »nic«. Gotovo je, da mora v ospredje stopiti prakticni moment ureditve me- sta, in da mora umetnost – strogo gledano – pravzaprav zgolj bedeti nad tem, da se ognemo slednjemu vandalizmu. Umetnost bo dolocneje nastopila in svoje pravice zahtevala šele tam, kjer je njeno ustvarjanje sebi namen. To bo imelo za posledico, da natancno preciziramo in zakolicimo pro- metno tehnicne, ekonomicne in higienicne zahteve, in da stavbeniki, ki izvajajo nacrt te ureditve, te premise umetniško ovrednotijo. Vsaka ureditev mesta nujno razpade na dva dela: na narašcajoci periferni del, kjer lahko tehnika in umetnost gospodarita precej svobodno, ter na kompaktno notranjost mesta, kjer se morajo želje novega oblikovanja prilagoditi morju hiš, umetniškim spomenikom, navzocim ureditvam in parkom. Oba dela sta seveda soodvisna; prenekatero nalogo bo moc rešiti le ob upoštevanju celotnega mestnega podrocja. Žal vselej bolj cenijo notranjost mesta, ki se zdi nujnejša; periferijo pa obravnavajo precej sporadicno. To je povsem nepravilno že zato, ker zaradi tega prav kmalu nastanejo nove zadrege, in se morajo zagotovo vselej znova pojavljati vprašanja, ki prav tako hitro terjajo svojo rešitev; zato se je treba s pravocasno skrbnostjo izmakniti prisili. Zagotovo so v prihodnje nujne reci (tiri, parki, preskrba, odvoz smeti in snega, dovoz materiala, transport trupel, zasnove postaj, cetrtne gradbene skupnosti ipd.) lažje, lepše in ceneje dostopne, ce nacrt ureditve preveva veliki zamah. Ker še posebej na Dunaju periferijo zanemarjamo, dejansko gojimo precej slabo 1 Otto Wagner: Moderne Architektur. Prim. zadnjo opombo. Otto Wagner Sl. 2: Otto Wagner, nacrt za Mestni muzej cesarja Franca Jožefa, Karlov trg na Dunaju, perspektivni pogled 1898. stanje [Übelstand]; skorajda vsem nemškim mestom se je temu posrecilo izogniti, in to tako dobro, da je njihova ureditev omogocila, da so se posamezna predmestja oblikovala bolj bivalno, bolj zdravo, cisteje in lepše. Na Dunaju se je primerilo ravno nasprotno; mestna periferija ne odstopa od pregovorne ogrske vasi. Naj še pripomnimo: širjenje velikih mestnih površin, za kar si ves cas prizadevajo, zagotovo neposredno sovpada z razmerami v prometu; slabe pro- metne razmere pa morajo dvigniti cene parcel, kopiciti nadstropja, za posledico imajo prevec stisnjen nacin gradnje; slabo urejena mestna periferija bistveno prispeva k poslabšanju slabega stanja. Najvecja skrb in pozornost pri zasnovi me- sta gre cestam in trgom. O njih moramo spregovoriti najprej. Ni treba dokazovati, da naj bosta velikost in obrobje trga [Platzwand] v pravilnem razmerju. Zdi se, da so dimenzije trga poljubne, a so naravno zamejene s precej strogo podano višino, ki jo lahko doseže obrobje, ki sklene trg. Ta višina – naj jo tvorijo zgradbe ali skupine dreves – ne znaša kaj vec kot 25 m, razen posameznih delov zgradb, ki jo presegajo. Zato naj bi obrobje trga v naznaceni višini na oko naredilo še dovolj mocan vtis; tako lahko – ob sicer pravilnem razmerju površine trga velikega kakih 120.000 kvadratnih metrov – to velikost oznacimo za estetsko mejo. »Place de la Concorde« v Parizu ima 100.000 m2 (skupaj s Seno). Površina tako veliko dimenzioniranih trgov v umetniškem odnosu po trebuje dolocene tocke, kjer se oci spocijejo, predvsem pa potrebuje energicne delitve. Tocke umirjenja ustvarijo postavitve figuralnih in arhitektonicnih monumentov, vodnjakov ipd., medtem ko neprekinjene ceste, vrste kandelabrov, balustrade, aleje, peroni, plocniki itd., ocesu nudijo razdeljujoce smernice te površine. Za estetsko mejo velikosti cestne širine lahko normiramo 80 m – ob višini obrobja [Einfassung] 25–30 m. Tudi ta potrebuje mocno poudarjene deli- tve, da se ocesu lahko prikaže prijetno zajemljiva. Dolžina ceste naj sledec izkušnji ne zdrsne pod petkratnik njene širine in naj brez karakteristicnih prekinitev ne prestopi petnajstkratnika širine. Minimalne dimenzije trga so torej, same po sebi, odvisne od višine njegovega obrobja in osnovne oblike, medtem ko mora za širino ceste veljati nacelo, ki ga sprejemajo po vsem svetu, da višina obrobja nikdar ne sme presto- piti širine ceste. Manjši trgi prebudijo potrebo, da obrobje trga vidimo skoraj v celoti, sklenjeno, medtem ko vecji dopušcajo povsem energicne delitve obrobij trga. Zato je cas, da se soocimo z nekaterimi sprevrnjenimi nazori, ki jih casti velik del obcinstva; ti merijo na to, da se vsak prosti trg, tudi najmanjši, »okrasi« z vrtom. Zagovorniki tega nazora imajo ves cas polna usta parol, bombasticno jih navajajo, brez števila, npr.: paša za oci, zracno središce, vpojnik dušika itn. Parole preoblacijo v ljudstvu ljube fraze, mecejo jih množicam, vse mogoce zatrjujejo o higieni; ce so taki nasadi tudi lepi, tega ne pretehtajo. Ne glede na to, da se taki sanitarni postulati v svojem ucinkovanju pokažejo vec kot vprašljivi, so te uborno vegetirajoce karikature vrta vsakomur v napoto in onemogocijo enega najlepših arhitektonicnih motivov, namrec efekt površine z njenimi vodilnimi linijami. Carobni ucinek Place de la Concorde v Parizu, Petrovega trga v Rimu, bo slednjemu, ki ju je videl, ostal v trajnem spominu. Vrtna zasnova na obeh trgih (nebu hvala, da še nihce ni imel poguma, da bi jo zahteval), bi unicila ves njun ucinek. Na Dunaju pa se je posrecilo, da so enega najvecjih trgov (trg pred mestno hišo, 80.000 m2), oropali slehernega umetniškega ucinka z neslano vrtno zasnovo, ga skazili z monstruozno ureditvijo poti, ki se roga slednji prakticni potrebi. Vrtne zasnove [Gartenanlagen] v mestih morajo povsem upoštevati estetske in prakticne potrebe (dva pojma, ki se po modernih nazorih vselej pokrivata) in se z ravno sencnato potjo ne ozirati le na hitecega pešca, ohraniti je treba tudi mogocen vtis površine. Glede na povedano vprašanje parkov nehote sili v ospredje, zato mu posvecamo nekaj vrstic. Parki v samolastnem, izvornem smislu so bila velikanska zemljišca, ki so vkljucevala krajinske lepote; bogate lastnike so spodbudila, da so jih preoblikovali v sedeže gospodarjev. Glede na to so uredili vozne poti in pešpoti, ki so kot lahko dostopne povezale zemeljne valove, gozdne predele, skupine dreves, jezera, ribnike, reke, potoke, skupine skal in razgledne tocke itd., jih privedli do slikarske veljave. Na najlepših in najbolj posrecenih tockah so zgradili gradove, paviljone itn. Ucinek, nastal s kontrastom narave in umetnosti, je zaradi nenehnega zmanjševanja površin in kopicenja objektov, ki ne ustrezajo ne zemljišcu, pa tudi lokaciji ne, postal imitacija (beri karikatura angleškega parka – dunajski mestni park itn.) Nadaljnje zmanjševanje je moralo, kakor sami po sebi kažejo številni primeri, privesti do popolnega osmešenja. To je še toliko bolj žalostno, saj so nam mojstri renesanse, še zlasti pa baroka, za vzorcne primere zapustili tako rekoc neprekosljive vzore vrtnih ureditev v bližini stavb. Razlocno so nam pokazali pravo pot, po kateri moramo iti, da se zgradba in vrtne ureditve v svojem ucinku podpirajo in dopolnjujejo. Zato ne moremo dovolj priporociti, da naj stavbenik glede tega ener- gicno poprime, da bo vrtnarsko vešcino, ki je dejansko na najnižjem nivoju, kar se da hitro povzdignil. Tako mu ne bo šlo samo za to, da lepó izoblikuje glavne dispozicije ta kih ureditev, mora se tudi toliko informirati o flori, da mu ob snovanju takega projekta ne bo težko lotiti se pravilne razdelitve skupin dreves, obrob, ut, ograj itn.; mora si biti na jasnem o trajnosti rastlin glede na lokalne razmere, natancno mora poznati barvo in videz rastlin, ki jih predlaga, pouciti se mora o ucinku zemljišca in umetelnem obrezovanju, o položaju in razporedu poti, pregledov, ocišc, povsem si mora biti na jasnem o umetniški vodogradnji, o uporabi in razdelitvi figur, rastlinjakov, dekorativnih rastlin, o gradnji rastlinjakov, talnih zasaditev in še o velikem aparatu njihovega vzdrževanja. Natancno mora vedeti, katere vrste dreves – od primera do primera – ustrezajo alejam, katere je treba zamenjati z mejami, zelenikami itn. Sposoben mora biti navesti, kako se uspešno bojevati zoper odmiranje cestne vegetacije, ki ga povzroca uhajajoci plin javne razsvetljave, prenikajoce cestne odplake, tresljaji prometa, manko podlage (zaradi kanalov, vodnih poti). Teorija Še enkrat bi rad opozoril na izjemni, monumentalni ucinek talne površine; površine trgov je mogoce z razlicnimi metodami tlakovanja oblikovati kakor preproge z vecbarvnimi vrstami kamna, z razporeditvijo solitarnih rastlin, ki krasijo travne površine – ce pritegnemo še vodilne linije in dobro postavljene ogle- dne objekte, dosežemo kar najsijajnejši ucinek. Te reci so z umetniško, monumentalno podobo trga in ceste v tako tesnem sovisju, da ne moremo dovolj priporociti, da se jih intenzivno upošteva. Po ekskurzu o podobi trga in ceste poudarjamo, da mora stavbenik obe izrecno upoštevati še v drugem smislu, da zadosti umetniškim zahtevam. Žal pa arhitekt pri številnih vprašanjih nima nikakršnega vpliva, saj ve- cinoma drugi razlogi premagajo estetske. Najpomembnejša med zahtevami za doseganje umetniške, pestre podobe, ki jih še moramo omeniti, je, da je za javno zgradbo dolocen primeren prostor; da zanjo ustvarimo žal vecinoma manjkajoce, estetsko pa absolutno nuj- no ocišce–krajišce [Augachsen–Endpunkt]. Ce takih umetniških zahtev ne upoštevamo – utilitarni princip, ki se povsod krepko uveljavlja: odklanjanje monumentalnih gradbenih izvedb, manko denarja za umetniška prizadevanja, ki se ga nikdar ne da odpraviti – so za arhitekta pogosto precej trd oreh. Te in podobne okolišcine so priklicale nekakšno navidezno arhitekturo, ki želi z lažjó prekriti šibke tocke. V to kategorijo spadajo prenapihnjene fasade najemniških hiš, ki smo jih že omenili, v novejšem casu oktroirani, zaukazani tipi fasad (arkade in hiše v cetrti Franca Jožefa na Dunaju), torej umetniško, ne pa tehnicno gradbeno jerobstvo. Ne moremo dovolj grajati prevarantstva, ki kipi od laži in spominja na Potemkinove vasi, ki tici v taki odred- bi. Nobena druga umetniška epoha, samo naša, se ne more hvaliti s takimi nesmisli; podajajo nam zares žalostno sliko umetniških razmer našega casa. Morda to delno opravicuje, da okusu – ki je zataval na stranpoti in hlepi po zaželenem umetniškem vtisu – moderna splošnost krati sredstva, da bi to dosegel, že zato, ker je neprestano narašcajoca množina najemniških hiš v nadvse neugodnem razmerju s potrebno množino javnih stavb. Nacin življenja ljudi, ki si vsak dan postaja bolj podoben, je precej izpodrinil posamicno stanovanjsko hišo, drugo so postorili gradbeni predpisi, in tako je morala nastati današnja uniformnost najemniških hiš. V nobenem drugem mestu moderna najemniška hiša nima tako velike vloge kot pri nas. Ce so v Londonu razmere lastnikov parcel za te namene priklicale tip gradnje, za katerega moramo trditi, da se odpoveduje skorajda vsakemu soucinkovanju umetnosti, je v Parizu dozorela rešitev, ki ima za neizpodbitno izhodišce nastanitev služincadi v mansardah. Berlin ima vecjo pozidano površino kot Dunaj, zato cene parcel tam nikdar niso dosegle tiste višine, za katero boleha naše že dolgo utesnjeno rodno mesto. Tudi ni bilo potrebe, da bi se tudi tam pri najemniških objektih izoblikova- lo tako kopicenje nadstropij, kakor je na Dunaju pravilo. Pri nas niso nobena redkost najemniški objekti, pravilno imenovani hiša s stanovanji za najem [Zinshäuser], ki imajo nad nivojem ceste 6 ali 7 nad stropij. Izumirajo podobni, vecnadstropni tipi gradnje, z vecjim, v zunanji upodobi Sl. 3: Otto Wagner, nacrt za poštni urad, 1902. Sl. 4: Otto Wagner, nacrt za vojno ministrstvo, perspektivni pogled z Ringa, 1908. poudarjenim stanovanjem lastnika v glavnem nadstropju. Skladišca in samostojne hiše se izlocijo iz te kategorije. Naše sedanje hiše najemnikov – kar pogojujejo gospodarske razmere – nimajo nobenega drugega smotra kot kopicenje manjših stanovanj, ki jih je lahko oddati, v eni stavbi – da prinesejo kar najvišji prihodek investiranega kapitala za gradnjo. Potem ko so z namestitvijo osebnih dvigal, najemniško vrednost posameznih nadstropij precej izenacili, je moralo iz tega kot naravna posledica iziti, da zunanjega umetniškega oblikovanja ni bilo vec moci izpeljati s poudarjanjem nadstropij. Arhitektonicne izvedbe, ki išcejo svoje motive v arhitekturi palac, mo- ramo pri takem konglomeratu celic oznaciti za povsem zgrešene; nasprotujejo namrec notranji strukturi zgradbe. Stavbeništvo je zato pri izvedbi fasade moderne najemniške hiše napoteno na gladko površino, ki jo predira vec enakovrednih oken, cemur se pridružujejo varovalni glavni napušc, razkošni okrasni friz, portal itn. Temeljna nacela, ki jih ta spis vzpostavlja, napotujejo na to, da umetnosti ne pripada boj zoper omenjene gospodarske tokove, ali da se jih ogrinja z lažjo, marvec je njena naloga, da take zahteve upošteva. Moderno oko je izgubilo malo, intimno merilo, navadilo se je manj pestrih podob, daljših ravnih linij, bolj raztegnjenih površin, vecjih mas, zato se zagotovo zdi primerno krepkejše vzdrževanje mere, revnejši obrisi zgradb. Umetnost bo torej prišla do besede šele tam, kjer njena domena ostaja nesporna, njen poseg naraven. Arhitekt naj torej pri najemniških hišah, ki bodo vendarle postale poglavitna gmota cestne podobe, poskuša z dekoriranjem površine s podobami, ki si kontrastirajo, z enostavnimi in pravilno izbranimi detajli, z razlocnim poudarkom konstrukcije, ne da bi se to, kakor je žal vse pogosteje priljubljeno, izrodilo v kosanje mejašev. Ob nakazani umetniški izvedbi se bodo naše hiše najemnikov najhitre je združile v estetsko razveseljiv pogled in bodo zagotovo ustrezale vsem tistim recem, za katere je cesta ustvarjena. Vselej je treba pomisliti na to, da moderno velemesto ne more in ne sme izgledati kot anticni Rim ali stari Nu¨rnberg. Kako je s slikarskim ucinkom ceste in z rabo ravne linije oz. krivulje? O pomenu ravne linije se v moderni arhitekturi pogosto govori. Brez števila razlogov razlocno in energicno napotuje na njeno kar najvecjo uporabo. Glede na trasiranje ceste je ta upravicen pogoj, preprosto že zato, ker gre zaposleni clovek kar se da naravnost in je temu, ki se mu mudi, odvec že najmanjši ovinek, ki mu trati cas. Zadnja desetletja nosijo besede: »Cas je denar!« Projektanti zavitih poti imajo priložnost, da se o tem zadovoljivo prepricajo ob preckanih travniških površinah in shojenih kotih travnikov. Še slabše izkušnje bodo imeli ti, ki ustvarjajo neprakticne poti in še prenekatero nelaskavo besedo jim bo zabrusil ta, ki so ga vodili za nos. Samo po sebi se razume, da ravne ceste povsod ni mogoce speljati. Po- gosto je treba za ohranjanje obstojecega, za doseganje boljših oblik gradbenega prostora itn., pri trasiranju cest, cesto speljati v obliki krivulje, izbrati poligonalno Otto Wagner linijo. Taki primeri spadajo k recem, ki se porodijo same od sebe in ki pripomorejo, da je podoba mesta bolj pestra, in ce so dobri, da jih tudi zanimiveje oblikujejo. Še posebej omenimo, da prelomov cestnih gabaritov nikdar ne smemo prelagati v same gradbene bloke.2 Ce za pešca kot najboljša vodilna linija poti velja ravna, se pravi najkrajša linija, je po drugi strani za promet vozil zagotovo dopustno odrejati kratke, majhne ovinke in zavoje, seveda samo tam, kjer izhajajo iz naravnih ali umetniških pogojev. Kar najvecja zašcita, ki jo je treba ponuditi obcinstvu, sama po sebi napotuje na upoštevanje prometa vozil, torej na zadostno širino plocnikov in energicno širjenje križišc. Omenjeni manko javnih zgradb, ki s svojimi vecjimi formami in z bolj motivirano, bogatejšo silhueto prekinjajo procelja najemniških hiš in tako cestno podobo oblikujejo bolj zanimivo in z vecjimi kontrasti, mora arhitekta spodbuditi, da želeni ucinek doseže z drugimi sredstvi. Za to so najprimernejša: umešcanje trgov, zmerno izstopajoci in umikajoci se vhodi zgradb, ustvarjanje osprednjih vrtov, razporejanje razdelitev cest, cepitev taistih pri vstavljenih monumentih in vodnjakih, koncno tisti objekti, ki jih mora sprejeti sama cestna površina, aleje, arkade, meje, kioski itn. Ni nam treba posebej razpravljati, da nam pietetno ohranjanje podedovanih del umetnosti, nespremenljivost njihove okolice, ki jo je treba ohraniti glede na vselej dobro pretehtano vidno distanco in vrsto slucajnosti, nudi druga dragocena sredstva umetniške izvedbe cestne podobe. Z umetniško obravnavo ulic in trgov kakega mesta se naloga arhitekta še ne konca. Najnovejši cas je tako prinesel marsikatero institucijo, marsikatero noviteto, ki se upira umetniški izvedbi. Tu je treba v prvi vrsti omeniti tire; njihov vpliv na podobo ceste je prepogosto poguben. Tiri na nivoju ceste, pa naj gre za konjsko vprego, parni voz ali vozilo z elektricnim pogonom, skoraj zmeraj kvarijo cestno podobo, tudi ce se ne ozira- mo na motnje prometa pešcev, ki jih povzrocijo. Ta nazor je v velikih metropolah že postal prepricanje. Tako na primer Parižani na Place de la Concorde in Champs-Elysées, Berlincani na Unter den Linden nikdar ne bi dovolili takih naprav. Železniške naprave, s katerimi se bo moralo sprijazniti vsako velemesto, so lahko podzemne ali nadzemne. Izbira enega ali drugega sistema je odvisna od lokalnih predpogojev in tehnicnih razlogov. Pro et kontra, ki iz tega rezultira, lahko strnemo v nekaj poglavitnih tock. Podzemna železnica, še posebej pokrita, skorajda ne vpliva na cestno podobo, kar zadeva dostop je udobnejša, vendar obicajno že v zasnovi dražja in za vozece obcinstvo neprijetna. Nadzemna železnica vcasih precej skazi ulico, je pa malo cenejša od podzemne in nudi potnikom zaradi prostega in menjavajocega se razgleda marsikateri užitek. Prebivalcu mesta gre vselej v prvi vrsti za ohranitev kar se da lepe me- stne podobe, nadzemna železnica mu torej nikdar ne bo pogodu, in to je tudi vselej stališce stavbenika. V vsakem mestu privedejo zakon ali poreklo, tehnicni ali financni razlogi do gradnje okrožij z vilami, tovarnami ali stanovanji, bistveno jih pogojuje krajinska lega mesta, v periodah gospodarske rasti se hitro širijo. V zadnjem casu prihaja do usmeritve, ki pripomore h gradnji samostojnih hiš in upravici s tem povezane idealne predpostavke, da lahko nadoknadimo zamujeno. Tega gibanja se je polastila gradbena špekulacija, iz katere je nastal nov tip mesta in ulic, kompleksov hiš ali vil. Ceprav moramo pri takih okrožjih vil v estetskem oziru pozdraviti nacin gradnje ulic – zdaj izmenjavajoc se, kontrastnejši, nato bolj odprt, potem spet bolj sklenjen, izpeljan s prednjimi vrtovi, vrinjenimi trgi itn., – se ta do sedaj lahko izkaže le s pomanjkljivim uspehom, in to predvsem zato, ker je špekulacija s prekomernim kopicenjem ENEGA gradbenega tipa temu gradbenemu nacinu zadala smrtni udarec. Glas ljudstva je o tem že podal upraviceno, a unicujoco sodbo, in mu pravi pokopališce vil, Villenfriedhof. Mnogo podobnih objektov – naj gre za posamezne hiše ali najemniške objekte – ce jih postavimo skupaj, drug drugega gotovo oropajo slednjega ucinka, povzrocijo estetski dolgcas, ki ga lahko odpravimo le z velikimi kontrasti. Ta- kšna okrožja vil zato terjajo vsaj to, da skoznje povlecemo tudi ekonomsko upravicene poslovne ceste povsem spremenjenega stila gradnje. Pomemben vpliv na podobo ceste, ki ga imajo spomeniki, smo že izrecneje poudarili pod vidikom »kompozicije«; tu nam še preostane, da se zavzame- mo za pastorka umetnosti, za monumentalni vodnjak. Naši veliko dimenzionirani trgi in ulice ukazovalno terjajo izstopajoce, mocno odlikovane tocke. Monumenti tej potrebi ocitno ne morejo ustreci. Treba je poseci po drugih oglednih objektih, med katerimi najprej pride v poštev monumentalni vodnjak. Osvežilnemu, poživljajocemu, ki ga nudi prebivalcem mesta, se kot pomembni umetniški element pridružuje okolišcina, da se po formi in velikosti zlahka uskladi s podobo trga. Zato ne moremo – še posebej v našem mestu – dovolj priporocati teh merodajnih dejavnikov in njegovo pogosto rabo. V podobi mesta že skorajda izginja vpliv naših modernih mostov. Železo je izrinilo kamen; sredstva, ki jih imamo na razpolago, tega sicer ne izrekajo na nacin, ki bi ga lahko razumeli narobe, tako da so mostovi postali skorajda povsem utilitarne zgradbe, ponižane v preprosto, izravnalno izpeljavo poti. Prvi, brutalni nastop novega materiala, železa, je prebivalce mesta spodbudil k precej energicnim protestom, ki so vsaj danes pripeljali do rezultata, da tam, kjer je to kolikor toliko mogoce, odredijo »spodnjo konstrukcijo«, da ne bi motila vselej lepega pogleda na most. Tudi tu je nujno potrebno, da pri takih proizvodih umetnost in umetniki soodlocajo z vplivno besedo, da pogled na most po mostni osi, ki so ga dozdaj povsem zapostavili, izvedemo tako, da se estetsko nujna priprava pogleda ponuja tistemu, ki se mostu bliža. Umetniška izvedba mostov bo tako morala v vecini primerov pokazati mocno poudarjeno mostišce in bogato opremljeno mostno ograjo. Veliki napredek na podrocju higiene, nesporni uspeh takih ukrepov, neznanska, stalno narašcajoca rast števila prebivalstva v velemestih, koncno pa tudi okolišcina, da je umetniški ucinek nelocljiv od snažnosti, sami od sebe kažejo na nujnost mucnega cišcenja naših prometnic, na brezhibni videz naših javnih površin! To, vec kot upraviceno zahtevo, mora arhitekt – s pomocjo ustreznih ukrepov – upoštevati že ob prvi dispoziciji. Namera tega spisa ne more biti, da navedemo vse, kar spada na podro- cje higiene; treba je poudariti, da naj bo arhitekt tudi na tem podrocju povsem na tekocem, že zato, ker te moderne pridobitve v umetniškem odnosu zahtevajo dejanske nove forme. Na podrocje higiene v velemestih spada vse bolj perece vprašanje odvajanja gorilnih plinov in saj. Sanitarni ukrepi, kakor tudi nujna uporaba premoga, postavljanje tovarn itn., na obrobje mesta, aparati za sesanje dima itd., seveda lahko k temu le bore malo pripomorejo – neznanskega števila kurišc naših bivalnih in javnih prostorov sploh ne zadevajo. Vsekakor pa na podobo mesta v estetskem pogledu vplivajo tovarne z velikimi dimniki, medtem ko ostajajo manjša kurišca skorajda rekoc neopazna. Ce bi za prve morda našli lepše oblike, je po današnjem stanju znanja le malo upanja, da bi mesta v doglednem casu osvobodili dima in saj. Ta najbolj škodita modernim umetniškim delom. Konglomerat prahu, saj in padavin že v kratkem prekrije vsako umetniško delo, ce stoji na prostem, mu podeli povsem spremenjen, zagotovo ne hoten videz. Zagotovo ni umanjkalo poskusov, da bi to upoštevali s cloveštvu prirojenim smislom za barve, tako da smo za nasvet poprosili sestrske umetnosti. Vsi takšni poskusi propadejo zaradi estetsko in kemicno iznicujocega ucinka omenjene nadloge. Ce se temu pridružijo še naše neugodne klimatske razmere, iz tega rezultirajo pocrnjene fasade, zaradi saj neprepoznaven figuralni okras. 2 V izvirniku: »Des einen sei hier noch besonders Erwähnung getan, daß Bru¨che der Straßenfluchtlinien nie in die Baublöcke selbst zu verlegen sind.« Teorija Sl. 5: Naslovnica knjige Otto Wagner: Moderne Architektur. Tretja izdaja, Dunaj 1902. Založba Anton Schroll & Co. Grozna barva bronenih spomenikov, neobstojnost vseh slikarij na zunanji strani stavb, prek zime nujno zavarovanje vsega marmornega okrasja naših tr- gov in gradbenih del z lesom itd., so žalostne posledice teh faktorjev. Nasprotno je mogoce z uporabo kar se da enostavnih form, gladkih površin, z rabo porcelana in majolike, kamnin, mozaikov, sistematicnega cišcenja umetniških del itd., to prepreciti – moderna arhitektura na tem podrocju že lahko pokaže pomembne uspehe. Kakor smo že omenili, politicna in socialna razmerja v veliki meri vplivajo na nacin gradnje v mestih, da, veljati morajo za poglaviten vzrok tako spremenjenih tipov gradnje. Demokracija je arhitekturi dodala precejšnje število no- vih nalog; ugotoviti pa moramo, da je to, kar je po eni strani pridobila glede mogocnosti novih impulzov in možnosti, ki jih ustvarja moderna konstrukcija, po drugi strani izgubila s pešanjem suverene volje, dejavne sile, smisla za slavljenje posameznika in intimnosti. O tem dovolj zgovorno pricajo naše kolosalne zgrad- be (razstave, železniške postaje, parlamenti itd.) – za razliko od gradov, palac. Pomislimo še na ekonomski vpliv na umetnost. Zdi se, da se ucinkovanje umetnosti zacne šele v preobilju in bogastvu. To zagotovo ne drži. Enostavnost zagotovo najbolj ustreza našim današnjim nazorom, ki terjajo, kar zadeva podobo mesta, vsaj umetniško prakticnost. Cista tocka utilitarnosti in preobloženi neokus – vsekakor ju je treba zatreti. Tudi to, kar je najenostavnejše, je moc umetniško izvesti brez zvišanja stroškov. Bolj kot kadarkoli prej v takih primerih nastopi resni opomin umetniku, da s precizno in vestno izpolnitvijo zahtevanega, z najbolj enostavnim, smotrnim formiranjem [Formgebung] dokumentira svojo umetniško zmožnost. BREZ DVOMA LAHKO IN MORA PRITI DO TEGA, DA NE NASTANE NIC, KAR JE VIDNO OCESU, DA NE BI BILO UMETNIŠKO POSVECENO. Nikdar ne smemo pozabi- ti, DA UMETNOST KAKE DEŽELE NI ZGOLJ MERILO NJENE BLAGINJE, MARVEC PREDVSEM TUDI NJENE INTELIGENCE. Splošno, neuklonljivo uveljavljanje takih nacel s pomocjo umetnikov, bi vsakemu mestu v kratkem podelilo drug izgled in izrinilo zoprni, medenjaški, or- namentalni kup gradenj, ki so jih ustvarili neumetniki. Pomisliti moramo tudi na veliki vpliv, ki ga imajo na oblikovanje mestne podobe zastopniki mesta in njihovi izvršni organi. Vsi javni in zasebni proizvodi so pod njihovo kontrolo, lahko priznamo, da to kontrolo – ob izkljucevanju vsega umetniškega – opravljajo zelo dobro in vestno. Ker organe uprave, ki se s tem ukvarjajo, sestavljajo zgolj tehniki in ne umetniki, in jim poleg tega to, kar je treba umetniško izpeljati – ali pa umetnikom tudi pri receh, ki naj bi pripomogle k urejenemu umetniškemu izgledu podobe mesta – ni dovoljeno nic ali pa bore malo, prihaja do najbolj neverjetnih napak zoper umetnost. Ce bi kot primer spet navedel naše rodno mesto [Dunaj], potem se to zgodi s kar najvecjo mero otožnosti. Da se dotaknem le ene zadeve, opozarjam na tržnice na prostem, ki so pri nas ustaljene (Naschmarkt, dunajska tržnica; kilometer dolga vrsta stojnic na Mariahilferstraße itd.) Kopicenje odpadkov, bakterijskih kultur dviga lase, grob videz ulic brez primere, motnje prehodov, postopki, ki se jih higienicno ne da dovolj grajati, so le majhen del slabih razmer, ki iz tega rezultirajo. Premocno izbocene cestne površine, ki mocno zmanjšajo vozno površino, naše žal tako razlicne ravni [cest], nerešljiv »nered« hišnih vhodov, na vse vetrove razmetane lesene telegrafnice, popolnoma nenacrtno postavljeni drogo- vi nadzemne napeljave elektricno gnanih vozil, njihovi tiri, in prav tako zmedeno razporejene plinske luci, se združijo z neštevilom koc in drugih zgradb, ki stoje na cesti in se strnejo v dejansko pusto celostno podobo. Zato je skrajni cas, da me- stna uprava, pod vodstvom odlicnih umetnikov, priskrbi denar in energicno pose- že z razlastitvenim zakonom, da vse, kar oko vidi, ne odobri le inženir, marvec tudi umetnik. Ob vsaki ponujeni priložnosti, smo pomislili na ucinek modernih clovekovih prizadevanj na bodoce oblikovanje del gradbene umetnosti. Medtem ko pri zunanji podobi naših zgradb veckrat še vladajo negotovost, tipanje in iskanje pravilnega, se v notranji arhitekturi, v izoblikovanju predmetov rabe, kaže energicni, cilja ozavešceni zagon, zelo napredna zmožnost, ki upošteva moderne tendence. Beseda komfort se je udomacila v vseh jezikih, tako da oznacujemo danes za napacno vse, kar se zoperstavlja njegovim strogim zakonom. Dva pogoja sta, ki morata veljati kot kriterija; moderno cloveštvo terja njuno izpolnitev: KAR NAJVECJA UDOBNOST IN KAR NAJVECJA SNAŽNOST.3 Vsi poskusi, ki teh postulatov ne upoštevajo, dobavljajo zgolj brez vredno; vsi umetniški produkti, ki tema praviloma ne ustrezajo, se izkažejo za nezmožne življenja. Primerov za to je na trume. Neudobne stopnice, vse, s cimer ne more- mo rokovati, neprakticno, kar se slabo cisti, vse strukturno nepravilno, vsi objek- ti, ki jih je težko proizvesti, pri katerih videz ne ustreza proizvodni ceni, vse nezadostne higienicne ureditve, pohištvo z ostrimi robovi, sedežno pohištvo, ki se ne umerja po cloveški formi, in ki ne zadosti vsakokratni rabi pri branju, jedi ali kajenju, pri sprejemu itn., vsi neprakticni predmeti »umetne obrti«, ceprav so ob njihovi zibki stali najvecji mojstri, in še marsikaj drugega spada v ta red. Pri tem ni pomembno, ali so ti predmeti namenjeni za palaco ali za najpreprostejše me- šcansko stanovanje. V spisu znova namigujemo, da v umetnosti ne sme biti nikakršne razredne razdelitve predmetov, ki jih ustvarijo umetniki. Zato moramo zmeraj govoriti le o umetnosti, nikdar pa o umetnostih. Umetniško ustvarjati pomeni najti izraz lepote, in vseeno je, ali gre za kaj velikega ali majhnega. Nadarjenost in sila razmer umetnika vodita na dolocena pota. Napredek se na teh godi s poskusi, študijem, uporno energijo in navdušenjem. Cas in izkušnja umetnika bližata cilju, ki si ga zastavi. Ustvarjalnost je v svojem ucinkovanju vselej merilo njegovih dosežkov; samo ona ga vodi k uspehu. Te besede naj bi napotile na to, da se ima moderna za svoje rojstvo in za svojo rast zahvaliti velikemu številu umetnikov, ki pripadajo VSEM vejam umetnosti; [oz.] njihovemu zedinjenju, ki ga je zbudilo hrepenenje po »OSVOBODITVI «; osvoboditev pa je privedla do tega dejanja. Brez dvoma je morala moderna najprej zavzeti podrocje obrti, ki ji je najbliže; na njem se – zaradi potreb – zahteve osredinijo. Vecina se je hitro odlocila sprejeti forme, ki jih je ponudila moderna; ugotovila je, da te forme bolje ustrezajo današnjemu obcutenju kot doslej uporabljena stilna šara. Ne kakor v preteklih desetletjih, ko so umetnost za nosni obroc vodile arheologija, tradicija in znanost, ne, osvobojena spon, je znova zacela umetniško ucinkovati. 3 »Zwei Bedingungen sind es, welche als Kriterien zu gelten haben und deren Erfu¨llung die moder- ne Menschheit fordert: GRÖSZTMÖGLICHSTE BEQUEMLICHKEIT UND GRÖZSTMÖGLICHSTE REINLICHKEIT. « Otto Wagner Povsod so se na prizorišcu pojavili umetniki, obrt so spet napotili na pravo pot, in s tem pokazali, kako neskoncno deprimirajoc je bil eklekticizem, ki je dopušcal, da umanjka slednji umetniški vzgib. Plagiatstvo je besedi »umetna obrt« in »ta, ki opravlja umetno obrt« sicer spravilo v rabo, vendar zagotovo ne v tem smislu, da je, kakor v preteklih stoletjih, vsak, ki se ukvarja z obrtjo, tudi umetnik. Psevdo umetni obrtniki zadnjih desetletij so imeli glede eklekticizma res prijetno zaledje, saj proizvodnja kopij in imitacij ni zahtevala niti najmanjše umetniške usposobljenosti. Šele ko so umetniki ustvarili nove forme ter vzgojno ucinkovali na množico, se je jasno obelodanila puhlost dozdajšnje izumetnicenosti. Obrtnikom se nikdar ni zjasnilo, da so to, kar je resnicno dobro, ustvarili edinole umetniki, kakor to še danes ustvarjajo. Pojma umetnost in obrt po današnjih nazorih nista združljiva. Razlog za to tici v nacinu proizvodnje objekta. Umetnik se bo vselej zadovoljil le z lepoto nastajajocega dela, medtem ko bo ta, ki se ukvarja z obrtjo, na prvo mesto stalno stavil svojo korist in bo že zato umetnikov antipod. Zato tudi država ne zmore zediniti obeh pojmov, ki sta si – ne glede na vsa uporabljena sredstva – kot kis in olje. Da splošno hrepenenje po novih formah v umetnosti pri uporabnih predmetih v veliki meri izhaja iz sle po novotarijah, ne pa iz umetniške potrebe množice, je dejstvo, ki ga ne moremo zatajiti. To pojasni tudi vnemo tistih, ki se ukvarjajo z obrtjo, da masovno zaželene artikle formirajo tako, da (po njihovem mnenju) ustrezajo podani paroli »secesija«. Tako je – kakor v stavbeništvu – nastala armada škodljivcev. Svoje izrodke, ki dvigajo lase, postavljajo pod gornjo devizo, jih predstavljajo svetu kot noviteto; žal moramo ugotoviti, da so te proizvode tudi kupili iz omenjenih razlo- gov. Nikakršnega dvoma ni, da mora hitro prodiranje umetnosti v obrt pripeljati do tvorbe raznovrstnega balasta. Ce ustvarjeno preizkusimo, ugotovimo, da mar- sikaj ne ustreza pojmu lepote, da marsikaj pogreša trezni premislek, da konstruktivno misel pogosto prav macehovsko obravnavajo, da v izbiri sredstev izvedbe pride do napak. Pri tem se – zaradi naglice v umetniškem ustvarjanju – pogosto opušca napredovanje proizvodnih tehnik, ki jih je moc doseci le po empiricni poti, se pravi pocasi. Zadnja okolišcina je sprožila klic umetnika po državnem ateljeju, bolje receno: po delavnicah za poskuse, ki naj bi jih pripojili umetniškim ateljejem. Naj tu pred to institucijo posvarimo, ceprav le za to, da preprecimo breme res dragega balasta. Ker so vsi vecji establismaji opremljeni s takimi delavnicami, jih je zlahka moc pritegniti k poskusom, še toliko bolj, kolikor je interes taistih najbolj notranje povezan z nacrtovanim smotrom. Kar zadeva opremo naših prostorov, se je umetnikom posrecilo, da danes vsaj že do te mere vplivajo na množico, da se je utrdila misel, da naj se POJAVA IN FUNKCIJE STANOVALCA UJEMAJO S PROSTORSKIM POJAVLJANJEM. Gre za umetniški nonsense, ce ljudje v salonskih oblacilih, obleki za tenis na zelenici, kolesarski opremi, v uniformi ali karirastih hlacah tratijo cas, životarijo v interjerju, izdelanem v stilih preteklih stoletij. Enostaven, kakor naša oblacila, naj bo tudi prostor, ki ga naseljujemo.4 S tem ni receno, da prostor ne more biti opremljen bogato in izborno, da ga ne smejo krasiti umetnine. Bogastva in izbornosti ne izražajo forme, ki disharmonirajo z našimi zahtevami po komfortu in z našimi današnjimi obcutki za forme in barve. Interjer lahko sprejme skorajda vse vrste obrtniških izdelav in vse tehnike izvedbe. Ker skoraj vsi proizvodi potrebujejo pomoc umetnosti, je torej visoko spoštovanje, ki jim ga umetniki posvecajo, torej vec kot upraviceno. Da lahko formiramo reci, jih povzdignemo v umetniška dela, zahteva, kakor vselej, trezno presojo in ostro opazovanje. Ker v tem spisu vedno znova napotujemo na upoštevanje [Wahrnehmung] cloveških potreb in zahtev, naj za boljše razumevanje te okolišcine navedemo še nekaj primerov: Med tekstilnimi proizvodi ima preproga glavno vlogo; posvecamo ji nekaj vrstic. Tapiserije ne bomo obravnavali, ker je v umetniškem odnosu (forma, barva, poteze, slikovni prikaz itd.) povsem nevezana. Pred njeno uporabo v prak- ticnem odnosu svarimo v tem smislu, da moramo ves cas pomniti njene slabe lastnosti. Težko jo cistimo, težko vzdržujemo, hitro se navzame mocnih vonjav (cigar, sadja itd.), ki jih kljub dobremu zracenju prostora še dolgo oddaja. Prostor, v katerem uporabimo tapiserije, mora zato biti primerno izbran. Preproga kot talna obloga mora služiti predvsem prijetnosti in varnosti oseb pri hoji. Neslišnost korakov, toplina in prijetnost, ki jo podarja prostoru, preprecevanje zdrsa so glavni razlogi njene uporabe. Umetniško pa preproga omogoci popolno barvno usklajenost prostora. Povsem je treba zavreci slednje nemirno in grobo vodenje linij ali celo to, ki prinaša forme, ki se ocesu kažejo plasticne in s tem povzrocajo negotovost in neugodje pri uporabi taiste, koncno pa še bogatejše ornamente in podobe. Razpored crt se mora omejiti na to, da bodisi deluje tako, kakor da »vodi pot«, ali pa da mocneje zaznamuje rob preproge, in s tem prebudi pozornost tega, ki preprogo rabi. Bogat en plein-ornament bo vselej kolidiral z inštalacijo prostora. To je tudi eden od poglavitnih razlogov, zakaj orientalna preproga ni primerna za naš interjer. Za namere Orienta: prosto ležeca, obdana z divani, usklajena s sten- skim okrasjem, ali zaradi smotru odgovarjajocih funkcij – je orientalna preproga s svojo pogosto ocarljivo harmonijo barv zagotovo najboljša rešitev, ki si jo lahko zamislimo, jo pa moramo iz razlogov, ki smo jih navedli zgoraj, pa tudi še drugih, oznaciti za neustrezno. Dovolj svetlobe, prijetna temperatura, cist zrak v prostorih, so zelo upraviceno hrepenenje cloveštva. Ce so te reci še pred desetletjem veljale za nedosegljive, nam je množica iznajdb in izboljšav dala možnost njihove polne izpolnitve. Tako npr. elektricna luc omogoci – ob preprecevanju nevarnosti požara – idealno razrešeno osvetlitev prostorov (razpršeno, brez saj). Elektricna luc sama po sebi dopušca kar najbolj intenzivno izpolnitev smotra in ucinka. Naši nazori so se povsem spremenili ne le v odnosu do osvetlitve, am- pak še zlasti glede osvetljenosti prostorov. Pri najemniških objektih se bo normalno okno verjetno še precej dolgo obdržalo; pri lastniški stanovanjski hiši se že povsod kaže dovolj odlocilnih prizadevanj, prilagoditi izvore svetlobe prostoru in funkcijam, ki jim služi. Eklekticizem je s svojim prizadevanjem, da bi neuporabno arhitekturo palac pritegnil v rešitev profanih in monumentalnih vprašanj gradnje, dolgo zaviral zdravi razvoj osvetljenosti prostora, tako da danes lahko upraviceno trdimo, da vse naše zgradbe, predvsem javne, niso dovolj osvetljene. Tudi tu je zato treba prekiniti s tradicijo. Pravi okras naših prostorov bodo vselej tvorila umetniška dela. Kakor povsod, bo tudi tu zelo umestno modro vzdrževanje mere. Neokusno zapolnjevanje celotnih stenskih površin, tudi z najvecjimi umetninami, vselej privede do nekakšne negotovosti, nemira ogledovalca, razprši njegovo ugodje, zanimanje in poglabljanje. Ta okolišcina že jasno nakazuje, da je treba stenski okras uporabiti le tam, kjer ocesu ponudimo tocko mirovanja. Tehtanje tega pojava bo kmalu pripeljalo do tega, da bomo zajezili masovno produciranje tabelnih slik, stremeli bomo za nacrtnim, umetniško premišljenim krašenjem naših prostorov in žal tako zanemarjeni »uporabni« umetnosti pripomogli do njene upravicenosti. Prav tako dovzeten kot za število slik, je prostor za razmerje velikosti taistih, koncno pa tudi za višino, v kateri je treba namestiti umetniška dela. Ker naravni vidni kot cloveškega ocesa znaša maksimalno 60 stopinj (30° navzgor, 30° navzdol), je treba tudi tu racunati na ugodje, zato je treba umetniška dela name- stiti znotraj tega kota. Zaradi te okolišcine moderna sklepa, in sicer popolnoma upraviceno, da je treba zavrniti stropne podobe, katerih motrenje zahteva nenaraven cloveški položaj. Na skrajni meji pojma »umetnosti v obrti« so clovekova oblacila in o tem zagotovo ne bi zgubljali besed, ce umetniki ne bi vedno znova poskušali tudi to podrocje tako rekoc osvojiti za umetnost. 4 »Einfach wie unsere Kleidung, sei der Raum, den wir bewohnen.« Teorija Ker za moška oblacila veljajo vselej znova izreceni zakoni, in so bili vsi proti temu usmerjeni napadi potekali brez rezultata, gre potemtakem samo za ženska oblacila. Z umetniškega stališca veljajo za odlocilno lepša kot moška. Bi- stvena sprememba obeh je mogoca le tako, da umetnost, ki tvori okus, prodre v množico, tako da šele iz množice sledijo impulzi za njihovo novotvorbo; potem pa je vselej pridržano socialnim razmerjem, da imajo pri tem glavno vlogo. Modo oz. stil v oblacenju lahko porodi le splošnost, in ker so v tem primeru ženske mocni sodelavci, bi to skoraj pomenilo, zaradi umetniškega jerobstva na tem podrocju oviramo umetniško sodelovanje polovice cloveštva, da dosežemo rezultat, ki je brez dvoma nezadosten. Veckrat smo poudarili, da naj ima stavbenik že pri osnutku svojih del pred ocmi tehniko materiala in izvedbe, ju torej nujno mora poznati. Ce se torej povsem odvrnemo od dosežkov obrti, ki jih arhitekt izcrpno pozna ob obicajni gradbeni izvedbi, in pregledamo obseg razlicnih tehnologij, kakor so stereotomija, tekstilika, tektonika, keramika, metalna tehnika z njihovi- mi stoterimi postopki, potem postane jasno, kakšen zaklad vedenja in izkušnje mora stavbenik sprejeti vase, ce naj bo njegovo ustvarjanje uspešno. Moderna kultura je izumila tisoce in tisoce stvari, za katere je umetnost danes že našla forme, da, mnogim je že dala dovršeno formo; ne opominjajo na forme preteklih casov, da, so popolnoma nove, saj so njihove premise, njihov strukturni princip, izšli iz prastarih hrepenenj in spoznanj. Svež piš veje cez doslej pusto umetniško polje, povsod vznikajo bujne bilke. Ni vse, kar kali in poganja, zrelo za sad, ne postane umetnostna forma; da nastane novo, kakor zahteva naravni umetniški razvoj, in koncno razgali skopljenost v umetnosti, je za nas osrecevalna okolišcina. Umetnost napreduje pocasi in resno, ustvarjalno in stanovitno rojeva, dokler ne doseže umetnostnega ideala, ki povsem ustreza naši epohi. Seveda jo bo cloveško divjanje nekoc spodbudilo v zaton, vendar se bo vselej znova dvignila, ce ji dobavimo nove poživljajoce impulze. Tako je bilo, tako bo vselej. Sveta naloga umetnikov je, da jo spremljajo, je ne zapustijo, ceprav bo pot trnova, da bo to, kar z umetnostjo ustvarijo, razveselilo cloveštvo. Te besede nas kar same po sebi spodbujajo, da še enkrat resno opozorimo nastajajoce umetnike gradnje, naj se mojstrijo v gledanju, zaznavanju, spoznavanju cloveških potreb, in da kot rezultat svojih zaznav dojamejo kot bazo ustvarjanja. Ce stavbeništvo, die Baukunst, gradbena umetnost ne korenini v življenju, v potrebah sodobnega cloveštva, ji umanjka neposrednost, to poživljajoce, osvežujoce, poniža se na nivo utrudljivega tehtanja, preneha biti umetnost.5 Umetnik mora ves cas imeti pred ocmi, DA JE UMETNOST POKLICANA DELOVATI ZA CLOVEKA, DA NI TU ZARADI MNOŽINE UMETNOSTI. USTVARJALNA SILA NAJ BI SE V SLEHERNEM UMETNIŠKEM DELU VSELEJ ZNOVA NA NOVO POKAZALA. Na koncu mi gre še za to, da nacnem vprašanje: »Kako varovati umetniško lastnino?« Zagotovo je logicno in upraviceno, da ustvarjalec dela pridobi materialni in umetniški uspeh iz svojega dela in da zakoni varujejo njegovo lastnino. Kakor koli se to zdi enostavno, tako težko je to izpeljati. Za dela, ko je vprašljiva le slikovna reprodukcija, funkcionira uporaba zakona povsem brez pri pomb. V trenutku, ko gre za ideje, ki so jih delno ali pa v celoti prenesli na dela, so te ideje proste. Ideje pa so te, ki tvorijo to ustvarjalno v umetniškem delu; in prav za zašcito idej ni moc najti zakonske forme. Manj spremenjene in nespremenjene gledajo kot lahko pridobljiv in zelo dobrodošel plen. Pravnega lastnika, ce znotraj prava išce zakonsko zašcito, zapletejo v jaro kaco nerazveseljivih in dragih procesov. Ker je ravno umetnik poklican podajati polnost misli, ga ta zloraba kar najbolj prizadeva. Bolj kot obicajno je ta sposobnost primerna pri uciteljih umetnosti. Ce naj bi, kakor se spodobi, na ucence, pa tudi na množico, delovali spodbudno, morajo biti zrele ideje uciteljev ucencem v pomoc. Ker se teh zakonsko ne da zavarovati, je samo po sebi razumljivo, in s tem se to vprašanje reši samo po sebi. Država je zato pristojna, da take ucitelje dobro honorira in spregleda kompenzacijo v tem, da proste ustvarjalne misli postanejo lastnina obcestva. Umetniki pa naj, ce jih okradejo, najdejo zadošcenje v umetniškem pripoznanju ožjih kolegov in si pomagajo sami, se pravi, tatove in skrivace je treba grajati, kjer je le mogoce. S K L E P Obseg spisa je narasel dalec cez izvorno namero, in vendar se mi zdi, da sem kar najbolj na kratko izrazil svoje prepricanje. Vsebina spisa je lahko le fundament. Nacin, kako so ustvarjeni nadaljnji gradbeni kamni, kako naj jih polagamo in kakšne forme naj bi jim dali, prepušca- mo svincniku v šoli. Mnogo tega je, kar bi rad še sporocil. Zato bi potreboval graficni prikaz. Temu sem se želel ogniti že zato, ker so moje dosedanje publikacije v dolo- cenem smislu ilustracija tu povedanega. Jasno kažejo, kako so izgovorjeni nazori zoreli z mano. Pot, ki jo moramo ubrati, da bi se približali zastavljenemu cilju, se pravi moderni arhitekturi sem – tako verjamem – v spisu nakazal. Na vprašanje: »Kako graditi?« verjetno ne moremo striktno odgovoriti; NAŠ OBCUTEK NAM DANES ŽE MORA POVEDATI, DA BODO PRI BODOCI, NA NOVO NASTAJAJOCI UMETNIŠKI FORMI MOCNO DOMINIRALI: NOSILNA IN OPORNA LINIJA, PLOSKOVNA IZVEDBA POVRŠINE, NAJVECJA ENOSTAVNOST IN ENERGICNI NASTOP KONSTRUKCIJE IN MATERIALA; TO POGOJUJE MODERNA TEHNIKA IN SREDSTVA, KI SO NAM NA RAZPOLAGO. VTIS LEPOTE, KI GA BO UMETNOST DALA UMETNIŠKIM DELOM NAŠE DOBE, MORA GOVORITI ZASE, MORA SE UJEMATI Z NAZORI IN POJAVO MODERNEGA CLOVEKA, MORA POKAZATI INDIVIDUALNOST UMETNIKA. Danes ne moremo govoriti o nikakršnem dušenju idealov, o nikakršnem nižanju umetniškega nivoja, tisti pa, ki so jih te vrstice prepricale, ali pa so njihovo prepricanje okrepile, bodo morali priznati, da bodo novi veliki impulzi, za katere cloveštvo skrbi vsako uro, pravilno zajeti, in zagotovo bodo danes mocneje pripomogli k razjasnitvi precej zmedenih umetniških nazorov, bolj kot vse do- bronamerne doktrine o uporabi stilno cistih in dobro kopiranih form preteklih stoletij, ki niso v nikakršnem sovisju z modernim clovekom. Ucenci, ki si prizadevajo za cilj, ki ga spis nakazuje, pa bodo, KAR SO BILI ARHITEKTI VSEH EPOH – OTROCI SVOJEGA CASA; NJIHOVA DELA BODO NOSILA LASTNI PECAT, SVOJO NALOGO BODO IZPOLNILI KOT NADALJEVALCI IN RESNICNO USTVARJALNO DELOVALI, NJIHOVA GOVORICA BO RAZUMLJIVA CLOVEŠTVU, V NJIHOVIH DELIH BO SVET UGLEDAL LASTNO ZRCALNO PODOBO, ZAZNAMOVALI JIH BODO SAMOZAVEST, INDIVIDUALITETA, PREPRICANJE, KI SO BILI LASTNI VSEM UMETNIKOM VSEH EPOH. Napakam, ki so jim naši ocetje zapadli s tem, da nepietetno niso upoštevali del lastnih prednikov ali pa so jih unicili – bi se radi izognili, in dela, ki so nam izrocena, ustrezno vkovali kakor dragulje, da se nam ohranijo – kakor plasticna ilustracija zgodovine umetnosti. Grandiozni napredek kulture nam bo razjasnil, kaj smo se od starih na- ucili, kaj naj opustimo, in ubrana pot nas bo zagotovo pripeljala k cilju, da ustvarimo novo, lepo. Naj to, kar je spis povedal, pade na plodna tla, za dobro šole, za dobro ucencev; naj izgovorjene misli pripomorejo k temu, da se zbudi sveže utripajoce življenje, bogat, cilja zavesten razvoj gradbene umetnosti, da bomo videli utelešenje našega umetniškega ideala – MODERNE ARHITEKTURE! Prevedel* Aleš Košar * Prevedeno iz: Otto Wagner: Moderne Architektur. Tretja izdaja, Dunaj 1902. Založba Anton Schroll &Co. Osmo in deveto poglavje, »Die Kunstpraxis«, »Schlußwort«, str. 118–188.| Janezu Suhadolcu 5 »Wurzelt die Baukunst nicht im Leben, in den Bedu¨rfnissen der gegenwärtigen Menschheit, so wird sie des Unmittelbaren, Belebenden, Erfrischenden entbehren und auf das Niveau des mu¨hseligen Abwägens herabsinken, sie wird eben aufhören, eine Kunst zu sein.« 93 In memoriam Peter Žargi 1949–2021 Boris Briški V ponedeljek, 18. oktobra 2021, smo se na ljubljanskih Žalah mnogo prezgodaj poslovili od prijatelja, arhitekta Petra Žargija. Vsi, ki smo ga poznali, vemo, kako izjemen, dragocen in nenadomestljiv je bil. Z vedenji, ki so segala na podrocja literature, prevajalstva, glasbe, likovne umetnosti, arhitekture in tehnike, je znal vedno znova navdušiti in ocarati. Razgledanost in širina duha, znanje kemije, fizike, razumevanje statike, obvladovanje predpisov, so mu omogocali suvereno reševanje nalog, ki so bile za nas pogosto pretežke. Brez njegove, z inovacijo zaznamovane tehnicne in likovne pomoci ni šlo, ali pa je šlo slabo. Bil je mojster obvladovanja problemov gradbene fizike in detajlov ovojev stavb, ki jih nikoli ni reševal na racun njihove uporabnosti ali lepote. Številni hvaljeni in nagrajeni projekti so pravo in dokoncno podobo pridobili prav s sodelovanjem Petra Žargija. Na zacetku svoje strokovne poti, po diplomi, je na ZRMK delal z arhitektom Fedorjem Škrlepom, kot je sam veckrat dejal, si boljšega ucitelja ni mogel želeti. Pozneje, v devetdesetih letih je ustanovil podjetje Polytechnic in znotraj njega delal kot samostojen projektant, svetovalec, do izteka življenja. Za upokojitev ni bilo casa. Med leti 2004 in 2020, v obdobju, ki je nekoliko bolje dokumentirano, je sodeloval pri vec kot 160 arhitekturnih nalogah, od stanovanjskega kompleksa Bežigrajski dvor, do Muzeja sodobne umetnosti na Bledu in Športne dvorane Bovec. Ob delu je nizal nešteto predavanj, se udeleževal strokovnih seminarjev, bil zraven pri nastajanju zakonov in pravilnikov, pisal ekspertize in izvedeniška mnenja. Žal je zgolj nakljucje preprecilo, da ni postal predavatelj na fakulteti za arhitekturo. Nikoli se ni postavljal zase, vedno pa je našel cas za brezplacno pomoc neštetim posameznikom in izvajalcem, z znanjem ter kreativnim pogumom je dan za dnem vnašal svetlobo v mrak naše nevednosti. Svoje delo je imel rad in rad je imel ljudi. Bil je potrpežljiv, duhovit, zabaven, iskriv, radoveden ter spoštljiv sogovornik, s cutom za socialno enakost in pravicnost ter lepoto življenja. Nickolikokrat je iz žepa potegnil lastne prevode angleških in ameriških pesnikov, nam prebral dobro sestavljeno premetanko ali predvajal tonski zapis skladb, ki jih je skomponiral in posnel. Užitek je bilo deliti trenutke z njim, ga poslušati, se od njega uciti, pomirjajoce delati po njegovih nasvetih. Ni ga vec, preveva nas žalost.