Iz Jugoslavije. — Na delo. tovariš ce in tovarišl! Nov način narodno - prosvetnega dela: kniižna tombola Jugoslovenske Matice. Opozarjamo na tozadevni oklic. ki ga prinašamo v rubriki »Naše narodno prosvetno delo« Pri tem delu lahko slovensko učiteljstvo vrši najvažnejšo vlogo. Vsako šolsko vodstvo naj bi bilo poverjeništvo za čas tombolske prireditve. pooblaščeno od Jugoslovenske Matice. Žrebanje se bo moglo vršiti v druaračnem redu in v hitreišem tempu. kot je to razvidno iz prospektov. ki iih je Jugoslovenska Matica že razposlala širom vse Slovenije. Treba bo napeti vse sile, da se tombola zaključi do konca šolskega leta. za kar je potrebna nomoč od strani šolskih vodstev. Podružnice Jueoslovenske Matice imaio že tozadevna navodila. Karte za književno tombolo sc bodo razpošiliale na šolska vodstva takoj po obiavlien.iu te notice in ie dolžnost da storimo vse za razprodajo poslanega števila. Določeni so posebnl dobitki za šolsko mladino ki obstoje iz m'!a'dinskih spisov do višine zneska že določenih dobitkov navedenih v prospektu. Lahko pa si mladina, ki ie kak dobitek zadela, izbere tudi šolske knjige ki .iih notrebuie. Natančna navodila, kako naj se postopa in vrši razdeljevanje dobitkov bodo šolska vodstva dobila naikasneie do 10. maja ali potom posebnih okrožnic. ali pa v objavi »Učiteljskega Tovariša«. Prosimo ,pa. da se razprodaja pri vseh šolskih vodstvih konča najkasncje do 18. maja t 1. in se denar in pa tudi preostale karte pošlieio do 20. maja (ki je zadnii termin) nazaj Jugoslovenski Matici. Prosi se da se učiteljstvo teh navodil strogo drži, ker ie organizacija take knjiže"vrte prireditve silno koinplicirana. Pozivlja- mo narodno zavedno učiteljstvo, naj nam pripomore do tega. da bo književna tombo.a Jugoslovenske Matice največja kulturna manifestaciia slovenskega naroda od ustanovitve naše nove države do da- nes. — Tudi obmeine ljudske knjižnice lahko Doizkusijo sreoo. da na cen način Drideio do knjig. — Vse one. ki niso zadovolini z našo organ/zacijo ali oa njenim postopanjem opozarjamo. da imajo sedai najlepšo pri- liko se oglasiti in staviti svo.ie predloge, da se ustaviio v ^rogram UJU. Metodični program bo obraviiaval taktiko organi- zacije in imaio tudi v tem oziru sedai priliko izpre-rovoriti. Z brezplodnim kri- tikovaniem za eostilniškimi omizji in za- bavlianiem na nepravem mestii stvari ne  koristiio. ()y!asite se pri svoj.h društvih ali pa direktno s konkretnim in pozitiv-nim sodelovanjem. — Prosvetno delo med narodoin. V Bosni so se osnovale 4 prosvetne odgojne šole za odrasle. Namen teh šol je. da povzdignejo etični čut ljudi. Šole se nabaiaio v Sarajevu. Zenici, Vakoiu ii; I3u-rojnu." — Obiskuje jih 300 odraslih gojencev, katere podučuje 20 nastavliencev. Osnoval jih ie Miljenko Vidovič in ne dobivaio nikake državne podpore. Radi tega se bodo v tozadevni fond zbirali ..rastovoljni prispevki. — Prošnja vsem p. n tovarišem n tovarišicam obmejnih šol- Podpisani si usojam v svrho statistike in obrambnega dela prositi vse cenjene gg. tovariše in tovarišice šolskih okrajev: Ljutomer, Konjice Sv. Lenart Mariborska okolica,. Marnberg. Ptuj, Slovenjgradec, Prevalje. Murska Sobota — Kočevie in Črnomeli odgo.vor na sledeča vprašania: 1. Ime šole — okraj. Koliko otrok pohaja v ondotno šolo. Narodnost po stevilu v letu 1919. do 1923. I. 2. Koliko razredov ima? 3. Koliko učiteljev učiteljic? 4. Kaj ovira uspeh dela? 5. Kako je šola oskrbl.jena z učili in samoučili? 6. Koliko knjig šteje šolarska učiteljska knjižnica (slovenskih)? 7. Kakšno ie razpoloženie ljudstva napram šoli (sedanji)? 8. Kakšno je razooloženie ljudstva napram državni misli? 9. Ali je delovala v tamošiijem kraju Siidmarka ali Schulverein? 10. Ali je imela šola. občina ali sploh kdo od teh društev Dodporo, ali kaj drugega? 11. Ali morebiti te dve društvi še sedaj skrivaj deluieta? 12. Je v kraju kakšno podjetje'. Katere narodnosti? Kakšni vpliv inia na Ijudstvo, ali je šoli naklonjeno? 13. Druye morebitne okoliščine ki bi utegnile vplivati na šolo in ljudstvo? 14. Kaj svetuiete da se sanirajo nezdrave razinere v vašem šolskem okolišu? 15. Se nahaja v vašem kraju kako kulturno društvo? Katero? Alj imate podružnico »Družbe sv. Ciiiia in Metoda«? So dani >pogoji, da se ustanovi? 16. Kaj ie storilo učiteljstvo izven šole? Kako deluje v prospeh prosvete in omike v rodoljubnem in državneni smislu? Ker so odgovori na stavliena vDrašanja za šolstvo obmejnih krajev velike važnosti. prosim vljudno, da mi blagovolite ee tovar ši «n tovarišice zanesljivo in pooolnoma objektivno odgovoriti. Vaši nasveti m\ bodo Dosebno dobro došli. Odgovor prosim na naslov: Fran Škuli tajnik C. M. družbe v LjubUani — Iz živlienia za življenjs. Kateliet osnovne šo(le iavi: Gospod .vodja. jutri ne moirem poučevati, sem zadržan! — Vodja: Mogoče pa nadomestite te učne ure? — Katehet: Mi še v glavo ne pade!!- — Oba fokrati: Zdravo! Bog živi! — Z notJco v sobotnem »Slovenskem Narodu« »Klerikalci in učiteljstvo« se ne moremo strinjati ker se z nio ne dviga, temveč kvari ugled našesra stanu v javnosti. Kdor ne pozna naših razmer. bi na podlairi notice kmaiu sodil da je večina slovenskesra učiteljstva v klerikalnem taboru morda celo tako daleč, da ie celo učitelistvo krivo zadnjega izida volitev v Sloveniji. Posebno na izvenšolske kroge nanravi notica za ves stan kai slab utis, ker ji »Narod« oolaga toJiko važnosti. Saj ie vendar tako oeromna vecna učitelistva naoredna. da oešč.ca klsrikalnih prstašev ni.i v ooštev ne Dride. Danes ie Učitel.stvo nolitično opredeljeno v vseh na-rednih strankah. pri nanredniakih demokratih socialistih. narodno-socialcih, nri radikalih i. dr.; zakaj bi torej kratili Dolitično svobodo opredelitve. Pri zadnjih državnozborskih . volitvah ie nastooilo v Srbiji celo 7 učiteljev na republkanski in 5 na komunistični listi in se ni nihče zeražal. Zakai bi ravno i>ri nas moralo veliati za učiteljstvo drueo pravilo. kakor za ostalo državno uradništvo!? in bi se vihtelo oalico. kakor nad DO'!itičnimi šolarji. Nadzorstvo in kvalifikacija protidržavne smeri v šolj in izven je pa naloga šolske oblasti. Pritisk pri nolitični opredelitvi pa ni koristen. ker vzgaja neznačaje. t Okraini šoiski nadzornik G_jko PPopov'č. Učiteljsko društvo — Benkovac v Dalmaciii nam sporoča, da je 18. aprila padcl kot žrtev razpočenega možnarja ob sprejemu kraliice v Biogradu okrajni šolski nadzornik v Benkovcu tov. 0. P. Pooovič. član UJU in Orjune. — Tov. Ed. Bohinec. mestni učitelj v Ljubliani je bil od ministra prosvete na iastno nrošnio upokojen. O tej oriliki mu ie izrekel mestni šolski svet za izredno marljivo in vestno službovanie v pisarni mestnega šolskega sveta Dohvalo in priznanie. — Smr.U.a kcsa jc iinela v preteklem letu v društvu upokojeneira učiteljstva bogato žetev. Ugrabila nam je namreč tovariše Bartla. Benigaria. Božiča, Fabjančiča Faludija, Hudbvcrnika. Lavriča, Lockeria, Strehovca in Trobeja katerih dedičem. so se izplačali znatni prispcvki v kritje nogrebnih stroškov. Tej desetorici učite!iev-ve.teranov se ie «a pridružil 25. aprila t. _. še Josio Cop nadučit.ij v Dckoju v Rožni dolini pri Ljubljani. Dasiravno ie bilo dan potrreba silno slabo vreme se ie zbralo vendar prav !e_o število priiateljev in znancev. odddek šolske mladine in osem učiteljev iz Ljubljane. ki smo tra spremili na zadnji noti tja gori na Viško i-Tobišče kjer že počivaio tovariši Marn Lunder. Gregorin. Okoren, Viuori in Kacafura. I.o. pristen Gorenjec — l ojen je bil leta 1844. na Koroški Beli — ni poznal k.eč&.lazstva liinavščine ali licemerstva. teniveč bil ie odkrit. neui.O'gljiv značaj in veren tovariš starega kova. kakoršnih ie čimdalie inanj. Od leta 1870. jc učiteljarH.do-go vrsto let v Ribnici. nekai časa nred upakoj.itv.jo na v Trnju pri Šemnetru na Krasu. Ohranimo mu blag SDOtnin! —k. — UsDOSobljenostni in šDecijalni hoiti v Mariboru so se vršili pod predsedstvom ravnatelia JVlatije Pirca v času od 23. do 28. aprila t. 1. Izpit sonapravili: 1. za meščanske šole; Živko Vinko (I.) in S_ Mr. Akvilina Jerman (I.); 2. z a ljudske šole: Miklavič Anton. Gorišek Simon. Koštial Šaša Plevčak Berta Raučer- Majcen Marica. Dobernik Siinon, Vertačnik Vido Babšek Joško, Fabian Marija, FiHpčič Marica, VenclVodopivec Olga. Jarc Franc. Engelsbereer Viktor Turk Fortunat. Vičič Stanko, Benrlez Marija. Mirovič Josipina; 3. d o oolnilni ljudskošolski izpit: Mešnark Josip Števančec Rudolf, RejecZechner Nežika. Plaš Mihael in Preininsrer Helena:4. špecijalni izpit iz francoščine: Vrščaj Nada. — Reprobirani so bili: 1 za meščanske šole, 4 za liudske šole in 2 pri dopoliiilnem ljudskošolskern iznitu. — Sv. Lovrenc v Slov. gor. Gospod Franio Knez veleposestnik v Zagorcih je pokazal že večkrat tudi deianski svojo naklonienost šoCi in učiteljstvu. — Pred kratkim ie .oodaril tukajšnii šoli ves notrebni les za šolski oder ter dal istega na svoie stroške izdelati Za ta velikodušni dar se mu iskreno zahvaljuje šolsko vodstvo.