GLASILO OBČINE DOMŽALE
16. februar 2007-letnik XLVII, št. 1
Slavnostna akademija ob 8. februarju — slovenskem kulturnem prazniku
Naj živi umetnost
»Vsem nam, ki ljubimo in cenimo umetnost, ki znamo vrednotiti njen 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku, v Kulturnem domu Fran-vpliv na kvaliteto naših življenj, želim veliko prebranih knjig, sprostit- ca Bernika Domžale dejala slavnostna govornica Barbara Zupane Obe-ve in hkrati zazrtosti vase ob gledanju različnih predstav in razstav ter rvvalder, direktorica Knjižnice Domžale. Več o akademiji na kulturnih iniimnih užitkov ob poslušanju glasbe«, je na slavnostni akademiji ob straneh.
Čestitamo zmagovalcem Pokala SPAR 2007
Napovedi, da bo Košarkarski klub, Helios Domžale v tej sezoni postal najboljši slovenski košarkarski klub, se uresničujejo. V NLB ligi so najbolje uvrščena slovenska ekipa, svojo premoč pa so pokazali tudi na nedavnem tekmovanju za Pokal SPAR, kjer so v finalu prepričljivo premagali Košarkarski klub Union Olimpije ter v svoje vitrine prvič - prepričani pa smo, da ne zadnjič - prinesli POKAL SPAR 2007".
Le tako uspešno še naprej!
\ vabi V
I Pustno deželo VIR
Pustna sobota, 17. februar, ob 20. uri
Noro pustno rajanje z Atomik I larmonik in ansamblom Ra/potniki. Bogate nagrade za najlepše maske.
Pustna nedelja, 18. februar 2007 »h 10. uri
Otroški živ-žav s Čarovnikom Tonijem - jabadabadu
ob 14. uri in 17 sekund
Tradicionalni 17. pustni karneval po Bukovčevi cesti od Karton Koli-čevo do Športnega parka Vir
ob 15.30. uri
Velika pustna zabava z Mam bo Kingsi vse do 22.00 ure
Na pustni torek pustne žalne slovesnosti za člane Pustne sekcije Striček in sežig pusta nekje v domžalski občini.
Vljudno vabljeni na naše prireditve, predvsem pa na ogled karnevala.
Mladi blatlonkl Taji Gregorln Iz Športnega društva Nlba Ihan gra letos kot po maslu. S svojimi uvrstitvami na pravkar minulem svetovnem prvenstvu Je dokazala, da spada med najboljše nlatlonke na svetu, saj Je osvojila dve četrti mesti v štafetah - v mešani Je zelo dobro tekel tudi Klemen Bauar Iz Smučarskega kluba Ihan - zelo uspešna pa Je bila tudi kot posameznloa. Čestitamo!
Danes si priznano operno pavko Alenko Gotar, za katero marslkda do letošnjega Izbora za EvrovlzIJo nI vedel, da Je Oomžalčanka, lahko ogledate le na naslovni strani. Prihodnjič Jo bomo podrobneje predstavili. Za zmago na EMI2007 JI Je čestital tudi domžalski župan Toni Dragar. Ha sprejemu Je povedala, da Je - čeprav si Jo lastijo različna mesta, še vedno Oomžalčanka. Zmagovalki EME 2007 čestitamo In JI žalimo, da s Cvetom z Jugi na Evrovlzljl zmaga.
0 Evi Černe. zmagovalki Bitke talentov 2006. ste lahko brali v prejšnji številki Slamnika. Tokrat Jo predstavljamo kat eno od finalistk letošnje EME 2007. ob njej pa tudi plesalke Plesnega kluba Miki. S svojo pasmlja Čudeži smehljaja Je skorajda ujela vlak za Finsko. Pa je kljub temu zelo zadovoljna, Je povedala, saj Je pred njo še vse življenje. Častltamal
fadio hit
NOVA BREZPLAČNA ŠTEVILKA PROMETNIH INFORMACIJ!
modra Številka
((C* 080 88 18)
Tretja letošnja številka Slamnika izide 9. marca 2007, zato boste v njej našli tudi voščila ob dnevu žena, če boste vi tako hoteli. Pošljite jih, pa tudi druge prispevke seveda, do 26. februarja 2007, na običajne elektronske naslove.
Občina Domžale in Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. obveščata,
da bo v občini Domžale od 26. do 30. marca 2007
potekal pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz. gospodinjstev,
od 16. do 21. aprila 2007 pa bomo
zbirali in odvažali nevarne odpadke.
Več v prihodnjih številkah Slamnika.
:™T taks?
- '-du.......m
8.
Gostičevi dnevi
SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA
Sreda, 28. februarja, ob 19.30 Opera HNK Zagreb
Giuseppe Verdi: PLES V MASKAH Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb
Sobota. 3. marca, ob 19.30 Slovenska filharmonija v Ljubljani
PO GOSTIČEVIH STOPINJAH
Koncert del}. Pavčiča, S. Premrla in W.A. Mozarta Zbor in orkester Consortium musicum
Nedelja, 4. marca, ob 11.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu
SPOMINSKA SVETA MAŠA Slovenski komorni zbor
Nedelja. 4. marca, ob 1700 Kulturni dom Franca Bernika Domžale
SLAVNOSTNI KONCERT Solisti Opere HNK Zagreb in SNG Opera in balet Ljubljana
Pokrovitelj Občina Domžale
Kulturno društvo Jože Gostič Homec Društvo prijateljev zagrebške Opere SNG Opera in balet Ljubljana Opera HNK Zagreb
IPÄ.VC
HALO PIZZA
D1/729 11 11 01/7"a3 77 "7"7
ETERIISA
KAMNIH úmm
Perovo 20, Kamnik
Dežurni tel.: 061 / 626 941 Tel. ambulante: 01/830 95 77
Nov delovni čas: pon * pet: 7h - 18h; sob: 7li - lih
OBČINSKI SVET
stran
Dober dan, dragi bralci in spoštovane bralke
Uspel je, kdor je srečen
pa smo te v februarju, čeprav se najbrž marsikomu zdi, da smo komaj vstopili v novo leto. Ker je februar najkrajši mesce, bo marce že skoraj tu in tako naprej in tako naprej ... Dnevi in tedni bežijo, da jih komaj spremljamo in le kakšen pomemben dogodek jih malce zaustavi. Tako so nas malce zaustavili pravkar končani kulturni dnevi, namenjeni velikemu Francetu Prešernu, najbrž bo kratka postaja tudi obisk pusta, potem pa, saj veste, osmi marec, pa materinski dan, praznik občine in tako naprej.
Kot sem že večkrat omenila, sem se odločila, daje bilo skoraj osem let urednikovanja dovolj in morda je to že zadnja številka Slamnika, v kateri sem podpisana kot odgovorna urednica. Ko pogledam nazaj, se mi skoraj osem let ne zdi veliko. Ko pa se sprehodiš od dogodka do dogodka, ko listaš po sto in sto straneh našega Slamnika, ko se spominjaš ljudi, ki jih ni več. ugotoviš, da je to kar precejšen del tvojega življenja, od katerega so ostali spomini. Lepi, prijazni, dobri in rada jih bom obujala. Tudi zaradi Slamnika in vsega, povezanega z njim, predvsem pa bom v tem obdobju vedno znova iskala dan, ko sem postala (stara) mama. Moja vnučka sta me namreč do danes, še sama ne vem kolikokrat, prepričala, da je res lepo biti mama. Res lepo pa je pisati tudi za Slamnik, čeprav včasih ne najlažje in če za katero delo, potem za ured-nikovanje zanesljivo velja kitajski pregovor, ki sem ga pred kratkim zasledila v enem od naših časopisov: »Tri leta delaj dobra dela, in bo komaj kdo vedel, naredi enkrat slabo, pa se bo razvedelo do neba.« Priznam, da so napake bile. da sem se zanje skušala tudi opravičiti, ob tem pa tudi priznam, da jih ni bilo prav veliko in hvaležna sem bila vsem tistim, ki so z iskrenim razumevanjem sprejemali moje opravičilo in mi ob tem tudi povedali, da se tudi z napako priznavaš, da si samo človek; slišala pa sem tudi tisto, da kdor dela. tudi greši.
Več je bilo pohval in naj se. morda ne še prav na koncu, tudi sama pohvalim: srečna in ponosna sem, ko listam vse številke Slamnika, pod katerimi sem podpisana kot odgovorna urednica; hvaležna sem vsem, ki so mi pri tem pomagali in me razumeli. Ker bo za imena vseh teh še dovolj časa, danes brez imen, morda samo hvala mojim domačim, ki jim včasih ni bilo prav lahko, ko sem zaradi preobilice dela najprej spravljala ob živce sebe, potem pa še njih. Odslej bo lažje. Vem, da mi ne verjamejo povsem ... se
Tretja letošnja številka Slamnika izide 9. marca 2007, zato boste v njej našli tudi voščila ob dnevu žena, če boste vi tako hoteli. Pošljite jih. pa tudi druge prispevke seveda, do 26. februarja 2007. na običajne elektronske naslove.
bom potrudila.
Lepo preživite zadnji del februarja in dobre volje vstopite v marec, v katerem ne pozabite, da vaše najdražje, najljubše, najlepše od vas pričakujejo kakšno presenečenje, majhno pozornost ali le prijazno besedo, ki naj jih ne manjka tudi v drugih dneh. Pa kaj bi vam pisala, saj to veste že sami... Sama sem spoznala, koliko resnice je v besedah: USPEL JE, KDOR JE SREČEN. Hvala vsem, ki so mi to omogočili, tudi vam. dragi bralci in spoštovane bralke.
Odgovorna urednica
2. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Kadrovske zadeve, začasni proračun in začetek razprave
Občinski svet Občine Domžale sije na drugi seji, dne, 24. januarja 2007, po potrditvi zapisnika prve seje, na predlog predsedujočega, župana Tonija Dragarja, lotil določanja dnevnega reda.
V razpravi je Franc Černagoj, Zelena stranka, predlagal umik točke o imenovanju delovnih teles ter v obrazložitvi povedal, da se s sestavo Odbora za prostor ne strinjajo, ker ni bil upoštevan njihov predlog; mag. Lovro Lončar, SDS, pa je glede na neimenovanje delovnih teles predlagal umik točke o prometni študiji, ki bi jo po njegovem mnenju pred obravnavo na Občinskem svetu moral obravnavati pristojni odbor. Sledilo je pojasnilo Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, v katerem je predlagal, da se svetniki in svetnice z omenjeno prometno študijo konkretno seznanijo in tako omogočijo kvalitetnejšo razpravo o njej. V nadaljnji razpravi je Franci Gerbec v imenu Svetniške skupine SD predlagal obravnavo prometne študije, za katero je svetniška skupina pripravila več predlogov sklepov, zato bodo po obravnavi predlagali prekinitev točke, saj problematika zahteva konsenz med vsemi strankami; v kolikor se bo večina odločila za umik točke, se bo s tem strinjala tudi Svetniška skupina SD, vendar je predlagal, da se svetnice in svetniki s študijo seznanijo; Roman Kurmanšek, SDS, je podprl predlog mag. Lov-ra Lončarja, SDS, da se prometno študijo umakne z dnevnega reda ter obravnava po pridobitvi stališč matičnega odbora; enakega mnenja je bil v imenu svetniške skupine Peter Verbič - Lista za Domžale tudi Bogdan Zupan; oba svetnika sta po
obrazložitvi predlog za umik točke z dnevnega reda umaknila. Občinski svet Občine Domžale se nato ni strinjal s predlogom za umik točke Imenovanje odborov - za umik je glasoval le en svetnik, ter je s 25 glasovi ZA in enim PROTI določil predlagani dnevni red.
Janez Movljan, LDS, novi svetnik
Brez razprave so svetniki in svetnice potrdili mandat Janezu NOVLJANU, roj. 30.05. 1983, stan. Obrtniška ulica štev. 1, 1230 Domžale, za člana Občinskega sveta Občine Domžale za preostanek mandatne dobe.
Imenovana so delovna telesa Občinskega sveta Občine Domžale
Uvodno informacijo k točki o imenovanju delovnih teles je podal Vinko Juhart, podžupan in predsednik Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je povedal, da je za 11 delovnih teles prispelo 110 kandidatov, v delovna telesa pa so jih uvrstili 92. Pri obrazložitvi glasu je Franc Černagoj, Zelena stranka, povedal, da bo glasoval proti, hkrati pa iz odborov umaknil vse kandidate iz Zelene stranke. Mag. Lovro Lončar, SDS, je opozoril na napako pri kandidatki iz njihove svetniške skupine, Franci Gerbec, SD, pa glede na nastalo situacijo, ko ni mogoče imenovati vseh odborov, zahteval pavzo. Po njej je Vinko Juhart, kot predsednik KVIAZ, predlagal namesto kandidatov iz Zelene stranke, nove kandidate. V razpravi je Franc Černagoj, Zelena stranka, ponovno povedal, zakaj umika člane in dejal, da postopki niso bili izpeljani v skladu z dogovori, stranka namreč želi v Odboru za prostor - svojega člana, ki je strokovnjak na tem področju.
V nadaljnji razpravi so sodelovali: Miha Ulčar, Lista Moje Domžale, ki je opozoril na upoštevanje vseh strank in list pri dodatnem predlaganju članov odborov; Franc Gerbec, SD.je govoril o pravnih in političnih merilih ter nestrinjanju pri sestavi odborov, predlagal je, da Občinski svet imenuje odbore v predlagani sestavi ter tako omogoči normalno delo; mag. Milan Pirman, LDS; Rok Ravnikar, SI.S, mag. Lovro Lončar, SDS, pa je predstavil možnosti imenovanja odborov, kot so opredeljene v veljavnem poslovniku. Na predlog mag. Marka Vreska, LDS, je bila pavza, v kateri so se sestali vodje svetniških skupin. Po njej je predsednik KVIAZ, Vinko Juhart, poročal, da komisija predlaga, da Občinski svet Občine Domžale glasuje le o devetih komisijah, predlagal pa je tudi sprejem dodatnega sklepa. Tako so bile imenovane naslednje komisije in odbori:
Statutarno-pravna komisija
1. mag. VRESK Marko /LDS/, Miklošičeva ulica štev. 1/E, 1230 Domžale, predsednik
2. mag. PIRMAN Milan /LDS/ 1'odrečje štev. 46 A, 1230 Domžale, član
3. mag. LONČAR Lovro/SDS/, Vir, Čufarjeva ulica štev. 10, 1230 Domžale, član
4. GERBEC Franci/SD/, Masarykova ulica štev. 12, 1230 Domžale, član
5. ULČAR Miha/Moje Domžale/ Partizanska ulica štev. 3, 1230 Domžale, član
Odbor za finance In premoženje
1. HEENE Sonja /N.Si/, Stranska ulica štev. 1, 1230 Domžale, predsednica
2. BAC Dragica/LDS/,
Ljubljanska cest štev. 90, 1230 Domžale, članica
3. NOVI JAN Janez /LDS/, Obrtniška ulica štev. 1, 1230 Domžale, član
4. PETROVIČ Bojana /LDS/, Krtina štev. 40 A, 1233 Dob, Član ic • i
5. STIBRIČ Janez /SDS/, Rodica, Perkova ulica štev. 12, 1230 Domžale, član
6. GRMEK Marija Doroteja/SDS/, Savska cesta štev. 31,1230 Domžale, članica
7. GREGORJČ Janez / Peter Ver-bič-Lista za Domžale/, 1'relog, Preloška cesta štev. 3,
1230 Domžale, član
8. ROVANŠEK Gregor /SD/,
Vir, Bukovčeva ulica št. 6, 1230 Domžale, član
9. PODBREGAR Sabina /Lista obrtnikov/,
Cankarjeva ulica štev. 5, članica
Odbor za komunalne dejavnosti In Infrastrukturo
1. KURMANŠEK Roman/SDS/, Gorjuša štev. 2, 1233 Dob, predsednik
2. LAMPRET Feliks /SDS/, Ljubljanska cesta štev. 30, 1233 Dob, član
3. PRHSKAR Anton /LDS/, Mačkovci štev. 49, 1230 Domžale, član
4. CERAR Pavle/LDS/, Gubčeva ulica štev. 14, 1233 Dob, član
5. KARBA Maksimiljan /LDS/, Podrečje štev. 22, 1230 Dom-x 111 o 01 'iii
6. ZALOKAR ORAŽEM Cveta /LDS/Poljska pot štev. I OB, 1230 Domžale, članica
7. HRIBAR Roman/Peter Verbič-I ista za Domžale/,
Ihan, Ihanska cesta štev. 3, 1230 Domžale, član
8. LENASSI Roman /N.Si/, Zaboršt, Pot za Bistrico štev. 40, 1230 Domžale, član
9. RAVNIKAR Rok /SLS/, Sveta Trojica štev. 8, 1233 Dob, član
Odbor za družbene dejavnosti
1. ZUPANEK Metka/DeSuS/, ČešminOva ulica štev. 27, 1230 Domžale, predsednica
2. ZALOKAR ORAŽEM (veta /LDS/, Poljska pot štev. 10 B, 1230 Domžale, članica
3. BITENC Darka/LDS/, Sejmiška ul. štev. 36,1230 Domžale, članica
4. SMILJIČ Uroš/LDS/, Župančičeva ulica štev. 7, 1,230 Domžale, član
5. mag. PUČNIK RUDI. Majda /SDS/,
1 ludo, Potočna ulica štev. 2, 1235 Radomlje, članica
6. ZUPAN Bogdan / Peter Verbič-Lista za Domžale/,
Nožice, Gostičeva cesta štev. 48 A, 1235 Radomlje, član
7. POGAČNIK J ARU Andreja /SD/, Prešernova cesta štev. 43, 1230 Domžale, članica
Odbor za kulturo, šport In dejavnosti društev
1. VERBIČ Peter / Peter Verbič-Lista za Domžale/,
Srednje Jarše, Kamniška cesta štev. 11,1230 Domžale, predsednik
2. KOS Saša/LDS/, ljubljanska cesta štev. 22, 1230 Domžale, članica
.3. BAC Dragica /LDS/,
Ljubljanska cest štev. 90, 1230 Domžale, članica
4. ORAŽEM Matej /LDS/, Poljska pot štev. 10 B, 1230 Domžale, član
5. STIBRIČ Janez /SDS/, Rodica, Perkova ulica štev. 12, 1230 Domžale, član
6. PEVEC Pavle/SD/, Slaretova ul. 6, 1230 Domžale, član
7. PUKL Marija /DeSuS/, Vir, Hubadova ulica štev. 2, 1230 Domžale, članica
Odbor za prostor
1. mag. PIRMAN Milan /LDS/, Podrečje štev. 46 A, 1230 Domžale, predsednik
2. mag. VRESK Marko /LDS/, Miklošičeva ulica štev. 1/E, 1230 Domžale, član
3. PRESKAR Anton /LDS/. Mačkovci štev. 49, 1230 Domžale, član
4. GRMEK Janez/SDS/, Savska cesta štev. 31,1230 Domžale, član
5. VERBIČ Peter / Peter Verbič-Lista za Domžale/,
Srednje Jarše, Kamniška cesta Jtev. 11, 1230 Domžale, član
6. LIMBEK Janez/N.Si/, Rova, llrastičještev. 16, 1235 Radomlje, član
7. .ULČAR Miha/Moje Domžale/, Partizanska ulica štev. 3, 1230 Domžale, član
S skupnimi močmi gre lažje
Redno sestajanje županov
Večina bralcev se spominja, kako se je nekdanja velika Občina Domžale pred nekaj več kot desetimi leti razdelila na občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Čeprav smo šli vsak po svoji samostojni, danes lahko že ocenimo, uspešni poti, so ostale nekatere zadeve, ki jih ni bilo mogoče razdeliti in še danes zahtevajo dogovarjanje vseh občin.
Tega se zavedajo tudi sedanji župani, ki so si kot eno od oblik skupnega sodelovanja izbrali redna srečanja, na
katerih razpravljajo in se dogovarjajo o zadevah, ki so skupne vsem občinam. Včasih povabijo tudi preostale sosednje občine. Tako so pred kratkim na povabilo gostitelja Tonija Dragarja, župana Občine Domžale že pogovarjali o projektih vseh osmih občin - to območje sicer včasih imenujemo tudi podjetna regija, za katere bi poskušali dobiti evropska sredstva. Strinjali so se, da imajo občine največ možnosti za skupne projekte na področju prometa, turizma in porečja Kamniške Bistrice, za katero so dogovori že sprejeti v okviru projekta Kamniška
Bistrica - rekreacijska os regije. Tako gostitelj kot ostali župani so prepričani, da bodo S skupnimi močmi dosegli več zlasti pri realizaciji konkretnih projektov. Zadnji sestanek petih županov pa je bil namenjen nekaterim aktualnim nalogam, in sicer: statusnemu preoblikovanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik Domžale, problematiki koriščenja in vzdrževanja skupnih počitniških objektov, ureditvi statusov Knjižnice Domžale in Zdravstvenega doma Domžale, ki pokrivata območje vseh petih občin, posebej pa so se zaustavili tudi pri problematiki organiziranega odlaganja komunalnih odpadkov na deponiji v Dobu, ki so ga predstavili na tiskovni konferenci, o kateri bomo več pisali v naslednji številki Slamnika. Ob tem so se dogovorili, da se bodo zaradi številnih skupnih zadev in projektov redno dobivali enkrat v mesecu.
0. U.
Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval V Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355.
Odgovorna urednica VKRA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMKR-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANI;/. STIBRIČ, BOGDAN OSOI.IN. DARJA ANDRliJKA. JURE H.HRIN, METKA ZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo KRNA ŽABJKK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofajkd-domzale.si
URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah liicli od 14. do 16.
Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona 0 l)l)V (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje.
stran 3
OBČINSKI SVET
Odbor za gospodarstvo
1. JU 11A NT ALEŠ /Lista obrtnikov/. Vir, Zoisova ulica štev. 6, 1230 Domžale, predsednik
2. NOVLJAN Janez/LDS/, Obrtniška ulica štev. I, 1230 Domžale, član
3. KABAJ Aleksander /SDS/, Mačkovci štev. 67, 1230 Domžale, član
4. KARLOVŠEK Tomaž / Peter Verbič-Lista za Domžale/, Zoranina ulica štev. 4, 1230 Domžale, član
5. GERBEC Franci/SD/, Masarykova ulica štev. 12, 1230 Domžale, član
6. HEINE Sonja/N.Si/, Stranska ulica štev. 1, 1230 Domžale, članica
7. SMOLNIKAR Jakob/SLS/, Gorjuša štev. 9, 1233 Dob, član
Odbor za stanovanjsko politiko
1. KARLOVŠEK Katarina/Peter Verbič-Lista za Domžale/, Ulica Antona Skoka štev. 7,
1230 Domžale, predsednica
2. BAC Dragica/LDS/, Ljubljanska cest štev. 90, 1230 Domžale, članica
3. NOVLJAN Janez /LDS/, Obrtniška ulica štev. 1, 1230 Domžale, član
4. CIGLAR BRZOVIČ Darja /SDS/,
Vodnikova ulica štev. 2, 1233 Dob, članica
5. KABAJ Urška/SDS/, Mačkovci štev. 67, 1230 Domžale, članica
6. ZEVNIK Marija /SD/, Rojska cesta štev. 23, 1230 Domžale, članica
7. ULČAR Janez /Zelena stranka/, Prešernova cesta štev. 37, 1230 Domžale, član
Odbor za občinska priznanja, proslave In prireditve v sestavi:
1. mag. POLANC Jožefa /LDS/, Zaboršt, Šumbcrška cesta štev. 32, 1230 Domžale, predsednica
2. KOS Saša /LDS/, Ljubljanska cesta štev. 22, 1230 Domžale , članica
3. KOROŠEC Joško/LDS/, Tovarniška cesta štev. 23, 1235 Prcserjc pri Radomljah, član
4. CIGLAR BRZOVIČ Darja /SDS/, Vodnikova ulica štev. 2, 1233 Dob, članica
5. OKRŠLAR Vinko /N.Si/, Radio cesta štev. 14, 1230 Domžale , član
6. POZNIČ Franc /DeSuS/, Kamniška cesta štev. 14,1230 Domžale , član
7. LENČEK Mihael /Lista obrtnikov/, Karantanska cesta štev. 4, 1230 Domžale, član
Dodatno pa je bil sprejet še sklep, s katerim Občinski svet Občine Domžale poziva stranke in liste, da predlagajo kandidate za Odbor za varstvo okolja ter Komisijo za vloge in pritožbe.
Janez Svollšak,
novi direktor ZD Domžale
Po kratki uvodni informaciji je Vinko Juhart, predsednika KVIAŽ, predlagal, da Občinski svet Občine Domžale sprejme sklep, da se seznanja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdala soglasje k imenovanju Janeza SVOLJSKA za direktorja Zdravstvenega doma Domžale. V razpravi je Franc Gcrbcc, SD, predlagal, da kandidat za direktorja ZD na kratko predstavi problematiko organiziranosti ZD, predvsem pa, da ZD pripravi gradivo, ki bi Občinskemu svetu Občine Domžale omogočilo, da na eni od naslednjih sej vsebinsko obravnava celovito problematiko zdravstva in njegove organiziranosti v občini Domžale. Janez Svoljšak jc na kratko predstavil problematiko sedanje organiziranosti zdravstvenega doma v Domžalah, posebej pa izpostavil:
- problematiko podeljevanja konce -sionarjev ter drobljenja dejavnosti
- sinergijo organizacije skupnih zadev (dežurstvo, urgenca, laboratorij.
rentgen, upravljanje stavb)
- skrb za usposabljanje strokovnih kadrov
- organiziranje in koordiniranje dodatnih dejavnosti (reševanje iz tunelov ipd)
- prizadevanja za ohranitev enovite organizacije, ki bo sposobna organizacijsko opravljati vse zahtevane dejavnosti.
V nadaljnji razpravi je Cveta Za-lokar Oražem, LDS, opozorila na študijo, ki je pokazala relativno zadovoljnost občanov in občank z zdravstvenimi storitvami - ne glede na to, kdo te storitve zagotavlja. Opozorila jc na problematiko zobozdravstva (dolge čakalne dobe), kjer mora občinska uprava preveriti, ali koncesionarji uresničujejo pogodbe, sprejete ob podelitvah koncesij; hkrati pa je opozorila tudi na problematiko predlaganega Zakona o koncesijah, ki je zelo »nevaren« za lokalne skupnosti, saj se z njim izgublja vsakršno odločanje občine na področju zdravstva, Anton Pre-skar pa je postavil vprašanje o mož-noslih cepljenja deklic proti raku na materničnem vratu. Po pojasnilu Janeza Svoljška jc bil sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale se seznanja, daje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdala soglasje k imenovanju Janeza SVOLJŠKA, roj. 28.08.1948, stan. Dob, UI. 7. avgusta 38, 1230 Domžale za direktorja Zdravstvenega doma Domžale
Barbara Zupane Obervvalder, direktorica Knjižnice Domžale
Tudi k tej točki je dal uvodno informacijo Vinko Juhart, predsednik KVIAZ, ki jc izdala soglasje k imenovanju Barbare ZUPANC OBERVVALDER za direktorico Knjižnice Domžale. Kandidatka je na kratko predstavila svoje usmeritve:
• knjižnica - socialno bralno in kulturno središča občine, kraj prijaznih ljudi, kjer bo vsak našel vse, kar išče
• skrb za osebe s posebnimi potrebami in invalidnim osebam
• izobraževanje uporabnikov za uporabo vseh virov v knjižnici
• uporaba elektronskih baz podatkov
• dejavnosti za vzpodbujanje branja
• organiziranost raznovrstnih oblik in prireditev za vse generacije
• zbiranje in ohranjanje domoznan-
ske zbirke
• popolnitev kadrovske strukture. Po razpravi Romana Kurmanška, SDS, ki ga je zanimala kadrovska zasedenost v knjižnici, in pojasnilu kandidatke je Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja da jc Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanju izdala soglasje k imenovanju Barbare ZUPANC OBERVVALDER, roj. 13. II. 1971, stan. Slamnikarska 14, 1230 Domžale za direktorico Knjižnice Domžale.
Povračilo stroškov volilne kampanje
Nato je Občinski svet Občine Domžale sprejel Sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje za volitve v letu 2006 v naslednjem besedilu:
I. Organizatorjem volilne kampanje na volitvah v Občinski svet Občine Domžale pripada pravica do delnega povračila stroškov volilne kampanje v višini kot sledi:
II. Organizatorjem volilne kampanje na volitvah župana Občine Domžale pripada pravica do delnega povračila stroškov volilne kampanje v viši-
dala mag. Jožica Polanc, ki je predstavila tudi zgodovino skupnosti od leta 1984 dalje ter predlagala, da Občinski svet sprejme predlagane sklepe. V razpravi so sodelovali: Andreja Jarc Pogačnik, ki jc v imenu Svetniške skupine SD, predlagala dodatne sklepe; Bogdan Zupan, Peter Verbič - Lista za Domžale, ki pri gradivu pogrešal mnenje uprave - zlasti glede netransparentnosti in nezakonitosti poslovanja skupnosti; Franc Gerbec, SD, pogreša likvidacijsko bilanco, zavzema se za racionalne rešitve, ne strinja se, da bi občina kot edina ustanoviteljica prevzela sedanjo skupnost; opozoril je na pravne in druge posledice in predlagal, da se končne odločitve sprejmejo potem, ko bodo znane posledice; v sklepu naj bo dikcija - da se postopek ukinitve začne; Janez Limbek, N.Si, je opozoril na soodgovornost vseh šol - ustanoviteljic skupnosti, ter vprašal, kdo bo pokril morebitno negativno stanje ob likvidaciji skupnosti, opozoril je tudi na problematiko bistveno previsoke plače direktorice skupnosti; Cveta Zalokar Oražem, LDS, pa je povedala, da občina ni nikoli določala plače skupnosti, sklep nekdanje na-čclnice oddelka o višini plače, je bil nezakonit. Sledilo je pojasnilo mag. Jožice Polanc ter razprava Edvarda Ješelnika, direktorja občinske uprave. V nadalnji razpravi je mag. Lovro Lončar, SDS, vprašal, kakšen je odnos ostalih občin, na katerih območjih so osnovne šole - ustanoviteljice skupnosti; za začetek postopka za likvidacijo skupnosti pa se je zavzel tudi Robert Hrovat, SDS, in podprl sklepe Svetniške skupine SD. Nato je Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale soglaša, da se začne postopek za
Zap. št.	Politična stranka oz. lista	Znesek v EUR
1.	SDS - Slovenska demokratska stranka	534,00
2.	DcSUS - (Demokratična stranka upokojencev Slovenije	116,00
3.	Lista obrtnikov - podjetnikov	117,50
4.	Zelena stranka	110,75
5.	Moje Domžale - varne in uspešne	92,50
6.	SD - Socialni demokrati	284,75
7.	SLS - Slovenska ljudska stranka	130,25
8.	LDS - Liberalna demokracija Slovenije	963,75
9.	Peter Verbič   Lista za Domžale	413,75
10.	N.Si - Nova Slovenija   krščanska ljudska stranka	242,25
ni kol sledi:
III. Sredstva iz 1. in II. točke tega sklepa se nakažejo na račun organizatorjev volilne kampanje, kandida-
ukinitev (likvidacije) Skupnost i osnovnih šol. Soglasje občinskega sveta o prenehanju skupnosti velja s pogojem, da za Občino Domžale ne bodo z likvidacijo
Zap. št.	Kandidat	Znesek v EUR
1.	Toni DRAGAR	2.005,50
2.	Peter VERBIČ	1.222,25
tov, strank, list .
Okinitev skupnost osnovnih šol se pričenja
Uvodno informacijo k tej točki jc po-
skupnosti nastale nobene finančne obveznosti.
2. V primeru prenehanju Skupnosti Osnovnih šol sc dosedanji poslovni prostori namenijo za oddajo kot
neprofitna stanovanja v skladu z objavljenim oziroma dopolnjenim javnim razpisom Občine Domžale.
3. Občinska uprava prouči skupaj z ravnatelji osnovnih šol in vrtcev ter drugih javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Domžale, utemeljenost morebitne ustanovitve nove gospodarske družbe ali zavoda za skupno opravljanje računovodskih in finančnih storitev za potrebe teh zavodov in o tem predloži občinskemu svetu poročilo oziroma predlog v roku 60 dni.
4. Občinski svet Občine Domžale zahteva od Sveta skupnosti, da preveri razloge in utemeljenost za odpoved pogodbe o zaposlitvi dosedanji direktorici Skupnosti osnovnih šol iz krivdnih razlogov.
Začasno financiranje In program
Brez razprave je nato Občinski svet Občine Domžale sprejel informacijo o sprejetem Sklepu o začasnem financiranju Proračuna Občine Domžale za leto 2007 v obdobju od 01. 01. 2007 do 31. 03. 2007. V razpravi so dodatne predloge podali: Franc Černagoj, Zelena stranka, Janez Limbek, N.Si, Franc Gerbec, SD, ter Bogdana Zupana, Petra Verbiča - Lista za Domžale, je Občinski svet sprejel Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje 2007 z naslednjimi dopolnitvami: Seznanitev s poslovanjem družbe ICJ d.o.o.; Razvojni program Občine Domžale za obdobje 2007-2010 - mesec junij; Odlok o razglasitvi Šumberka za gozd s posebnim namenom, ob tem pa še naslednji sklep:
Za pripravo razvojnega programa Občine Domžale 2007 2010 imenuje župan Občine Domžale v roku 30 dni posebno projektno skupino, sestavljeno iz predstavnikov svetniških skupin, občinske uprave in strokovnjakov. Projektna skupina pripravi skupaj z občinsko upravo, javnimi zavodi in javnimi podjetji ter v sodelovanju s Krajevnimi skupnostmi strokovno podlago za sprejem Razvojnega programa Občine Domžale za obdobje 2007 -2010.
Po prikazu Prometne študije, ki so jo razpravljavci pohvali, so v razpravi povedali: Franc Gerbec, SD, je vprašal, ali se na osnovi te študije lahko sprejme odločitev o priključku Studa ali mora biti sprejeta še kakšna študija; opozoril je na problematiko železniških povezav in usklajevanja javnega prometa, pomanjkljive podatke o kolesarskih poteh, ki so zastareli, zanimalo pa ga je tudi, ali prometna študija ureja glavni vstop v mesto Domžale s severa (Kamniška cesta - Regionalna cesta Maribor - Ljubljana); mag Marka Vreska, LDS, pa je zanimala ureditev prometa na Šaranovičevi na Viru ter ureditev zelo obremenjenega pri-
ključka na AC v Domžalah, postavil pa je tudi vprašanje v zvezi s cestninjenjem; Robert Hrovat, SDS, je poudaril, da mora občina čim prej pristopiti k realizaciji projektov iz študije, pri tem pa ne sme pozabiti na urejenost lokalnih cest, kolesarskih in pešpoti. Del sredstev je po njegovem mnenju že zagotovila tudi država v proračunu. Roman Kurmanšek, SDS, pričakuje od vodstva občine, da pripravi pregled projektov, ki jih bo realizirala in financirala lokalna skupnost sama. Na predlog predsedujočega je bila točka prekinjena v fazi razprave in jo bo Občinski svet Občine Domžale najbrž nadaljeval na naslednji seji.
Pobude, predlogi,
Mag. Milan Pirman, LDS, je predlagal, da občina od upravnika Trgovskega centra Breza zahteva ureditev parkirišč v kleti, kjer je locirana vrsta neregistriranih avtov, ki ovirajo normalno parkiranje uporabnikov centra. Roman Kurmanšek, SDS, je dal pobudo, da Občina Domžale pomaga Likovnemu društvu Domžale skupaj z mentorjem Danilom Fug-gerjem, poiskati primeren prostor, ker sicer bodo prenehali z delom. Rok Ravnikar, SLS, je zanimalo, če je občina seznanjena z dopisom JKP Prodnik v zvezi z izvajanjem oz. načrtovanjem evidenc čiščenja kanalizacije ter finančnim zahtevkom JKP Prodnika v zvezi z omenjenim problemom. Robert Hrovat, SDS, pa je vprašal, ali je proti Občini Domžale res vložena tožba v višini 1,5 mio v zvezi z zemljiščem, predvidenim za gradnjo doma upokojencev na Viru ob Kamniški Bistrici. Katarina Karlovšek, Peter Verbič - Lista za Domžale, je zahtevala, da se v vseh gradivih uporablja celotno ime; Anton Preskar, LDS, je poleg pobude o preučitvi možnosti zagotovitve finančnih sredstev v proračunu za cepljenje deklet proti raku na materničnem vratu, predlagal, da se v Proračun za leto 2007 zagotovi sredstva za izdelavo projekta za novo oz. rekonstrukcijo obstoječe mrliške vežice v Domžalah; Franc Černagoj, Zelena stranka, pa je podal, pobudo za dogovor z domžalskimi gozdarji za pomoč pri svetovanju občanom in občankam; vprašanje o sanaciji ceste Rodica - Mengeš ter posledicah morebitnega aktiviranja opuščene gramoznice, vprašal pa je tudi za vzroke, da je Občina Domžale razveljavila zazidalni načrt severno do bencinskega servisa v Domžalah in ga spremenila v PUP ter zakaj je občina zmanjšala varovalni pas občinske ceste Domžale - priključek AC ter omogočila gradnjo, ki ni v skladu z nameravanim sprejetjem odloka o zaščiti Šumberka.
Odgovorna urednica
Kot že povedano, se jc Občinski svel Občine Domžale na 2. seji seznanil z. vsebino Prometne študije, ki jo je v novembru 2006 izdelal PNZ. I/delana je na podlagi urbanističnih, socioekonom-skih in prometnih vhodnih podatkov in predstavlja rešitve, ki bodo ob načrtovanem razvoju na navedenih področjih omogočale normalno odvijanje prometa v ,20 letnem planskem obdobju. Študija opredeljuje potrebne ukrepe za vse vrsie prometnih obremenitev, prikaže pa tudi različne variante, ki pravzaprav predstavljajo etape izgradnje.
Zaključki študije v obliki predlogov ukrepov za razvoj prometnega omrežja so prikazani kot rezultat preveritev treh variant in sicer:
1. obstoječi sistem z. upoštevanjem že sprejetih odločitev o gradnji glavne ceste Želodnik Vodice in Mengeške obvoznice
2. obstoječi sistem z upoštevanjem že sprejetih odločitev o gradnji glavne ceste Želodnik Vodice in Mengeške obvoznice in
gradnjo Stndljanskcga priključka na avtocesto Blagovica Šentjakob 3. obstoječi sistem z upoštevanjem že sprejetih odločitev o gradnji glavne ceste Želodnik Vodice in Mengeške obvoznice in gradnjo študljanskega priključka na avtocesto Blagovica Šentjakob ter njegovo povezavo s trzinsko obvoznico, ki je v začetni fazi utemeljevanja upravičenosti
Končni cilj je izpolnitev vseh treh etap, pri čemer je potrebno poudarili, daje zmogljivost oziroma optimalna funkcionalnost na občinskem nivoju zagotovi jena šele ob uvedbi šcslpasovnc AC na odseku Domžale ljubljanski obroč in štiripasovne trzinske vpadnice.
Poleg zgoraj naštetega je Zasnovo prihodnjega prometnega sistema v občini potrebno gledali tudi skozi filter trajnostnega razvoja prostora. Tedaj vidimo, da mora razvoj temeljiti na uravnoteženju vseh vrst prometa, izločitvi tranzitnega prometa i/, stanovanjskih območij in mestnega jedra ter umiritvi prometa
v naseljih . V mestu mora imeti prednost pešec, površine morajo bili tlakovane, ceste morajo postati ulice. To jc naloga načrtovalcev in vseh udeležencev, ki lahko vplivajo na razvoj prostora.
Za uspešno izvajanje ukrepov prometne politike na območju občine Domžale ni dovolj samo izjemen napor organov naše občine pač pa vseh sosednjih občin ter pristojnih državnih organov. Potrebno je omenili, da predstavniki Občin Mengeš, Trzin in Domžale že sodelujejo pri začetnih aktivnostih za upravičenje gradnje trzinske obvoznice ter njeno navezavo na AC preko študljanskega priključka.
Prometna študija, katere vsebino bo Občinski svet Občine Domžale obravnaval na 3. seji, bo podlaga za postopno urejanje prometa na območju občine, njeno izpolnjevanje pa zagotavlja tudi potencial za razvoj ostalih dejavnosti.
Odgovorna urednica
To nI zimska pravljica, to je pogled na kratek trenutek, ko smo se tudi ml lahko pohvalili, da imamo sneg. Posnetek pa je nastal na Viru, kjer se zvonik nove cerkve sv. Jožefa že ogleduje po okolici.
Takole pa je videti obnovljen most med Gorjušo in Sveto Trojico, ki zagotavlja več prometne varnosti vsem, ki se vozijo pod tej cesti.
OD TU IN TAM
Proti klopnemu meningoencefalitisu
Casza cepljenjeje prav sedaj!
Klopni meningoencefalitis (KMK) je ena izmed najpomembnejših okužb centralnega živčnega sistema med ljudmi. Povzročitelj je virus, katerega prenašajo klopi, zato govorimo o klopno prenosljivi bolezni. Med te bolezni spada tudi l.vmska borelioza. Slovenija je en-demično področje za virus KME.
Povzročitelj KME je virus. Okužimo se preko vboda okuženega klopa. Okužbe s KME so sezonske, ker je tudi pojavnost klopov sezonska - vrh obolevnosti je maja-junija in septembra-oktobra. Vlažna poletja in mile zime, kot je letošnja, povečujejo številčnost klopov, toplejše pomladi pa zgodnejše pojavljanje klopov. Kadar je klop okužen z virusom KME, ga ob vbodu s slino prenese v gostitelja. Klinično se bolezen najprej pojavi s simptomi, podobnimi gripi (utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, slabost, povišana telesna temperatura), ki traja nekaj dni. Temu sledi čas, ko je bolnik brez bolezenskih
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE
Mestni trg 2, 1230 Domžale
VABILO!
Glede na možnost preprečevanja okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa s pravočasnim cepljenjem se je Občina Domžale odločila, da v preventivnem zdravstvenem programu delno sofinancira tudi cepljenje proti tej bolezni, ki ima lahko zelo hude posledice.
S cepljenjem je bolje pričeti v »mrtvi sezoni«, torej v zimskih mesecih, ko okužba še ni možna in sicer so potrebni trije odmerki.
Cepljenje z drugim odmerkom je en mesec po prejemu prvega, tretjega prejmemo eno leto po opravljenem prvem cepljenju. Za poživitev imunosti moramo ponoviti cepljenje z enim odmerkom vsake tri do pet let.
Občina Domžale se je odločila, da sofinancira 192 cepljenj (96 oseb po dve cepljenji) v višini 50% za prva dva odmerka, kar pomeni, da vsak pacient doplača še 10,85 EUR pri vsakem cepljenju. 111. odmerek je v celoti samoplačni-ški.
Pacienti, ki imate izbrane svoje osebne zdravnike v Zdravstvenem domu Domžale in ste občani Domžal, se lahko prijavite od 22.02.2007 dalje v tajništvu ZD Domžale na tel. št. (01) 72 45 215 ali glavni sestri na tel.št. (01) 72 45 218 od 10.00 - 15.00 ure. Prijave bomo sprejemali do izkoriščenih sredstev, sprejetih v proračunu občine Domžale, torej za 96 oseb.
Priporočamo vam, da se po-služite ugodnosti, ki vam jo nudi Občina Domžale v korist lastnega zdravja.
Janez Svoljšak. dr. med. spec. direktor ZD Domžale
simptomov (1-20 dni), nato pa pride do prodora virusa v centralni živčni sistem, z visokim porastom telesne temperature in klinično sliko meningitisa-vnetja možganske ovojnice (glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost tilnika), vse do težjih oblik s prizadetostjo možganov in drugih delov živčevja v telesu. Skoraj polovica bolnikov kasneje trpi za dolgotrajnimi posledicami bolezni, v 1-2% pa je bolezen tudi smrtna. Preboleli za isto boleznijo ne more več zboleti, ker je proti virusu doživljenjsko zaščiten. Zaenkrat ne obstaja specifično vzročno zdravljenje te bolezni. Učinkovito je predvsem preprečevanje bolezni, v prvi vrsti je tu zaščita pred vbodi klopov. Priporočljivo je, da se pred odhodom v gozd ustrezno zaščitimo. Najbolje storimo, če se oblečemo v oblačila iz gladkih materialov, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli, hkrati pa poskrbimo, da je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, kapa).
Oblačila naj bodo svetla, da klopa prej opazimo. Za zaščito odkritih delov telesa se zaščitimo s pripravki, ki odganjajo mrčes (repelenti). Ko se vrnemo domov, si natančno pregledamo telo (kožne gube, uhlje, dinilje. pazduhi). Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo (s pineeto ga zagrabimo v bližini kože in ga izvlečemo brez vrtenja; pred tem na kožo ne nanašamo ničesar; v naslednjih dneh opazujemo kožo, kjer je bil klop pritrjen; na mestu vboda klopa se lahko pojavi rdečina; če se pojavi v prvih nekaj dneh po vbodu, običajno ni nevarna in sama od sebe v nekaj dneh izgine. Če pa se pojavi neboleča rdečina na mestu vboda po treh dneh do več kot mesec dni kasneje in če je kolobarjasta ter se širi, obiščemo zdravnika). Lani je v Sloveniji za KME zbolelo 362 ljudi. Meje nevarnega območja lahko v Sloveniji navzven postavimo s črto, ki poteka od Jesenic, čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato do proti Litiji, preko Zidanega mosta, mimo Celja in Šentjurja proti meji s Hrvaško. Znotraj teh meja so posamezna območja, kjer je tveganje, da bo prišlo do okužbe, večje. Pri odraslih klope največkrat najdemo na nogah, zadnjici in v bližini spolovil, pri otrocih pa v 75% na glavi. Že več kot 20 let je na voljo tudi učinkovito in varno cepivo proti tej bolezni. Za popolno zaščito so potrebni trije odmerki cepiva. Odpornost obnavljamo z enim odmerkom v 3 do 5-let.nih presledkih. Spodnja starostna meja za cepljenje je 1 leto, zgornje starostne meje pa ni. Stranski pojavi cepljenja so redki, najbolj pogosti kot bolečina, rdečina na mestu vboda, zelo redko pa vročina, glavobol, kratkotrajno slabo počutje. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu ne varuje pred boreliozo, proti kateri cepiva še ni na razpolago Cepljenje je obvezno za vse, ki so pri svojem delu poklicno izpostavljeni in priporočljivo za osebe, ki preživljajo svoj prosti čas v naravi na okuženih območjih te bolezni.
Urška Tomec. dr. med.
Slovesno odprta celovito obnovljena Lekarna Domžale
V boljših pogojih do zdravja in dobrega počutja
Javni zavod Mestne lekarne je 29. januarja 2007 slovesno odprl prenovljeno Lekarno Domžale, ki posluje v Domžalah, na Ljubljanski 72, ter je največja izmed osmih enot zavoda. Maksimalno so izkoristili prostor in tako pridobili precej večje prodajne prostore, kjer bodo lahko ponudili strankam večje število artiklov za ohranjanje oziroma povrnitev zdravja. Lekarna obsega dve etaži v skupni izmeri 375 m2. Kletni del je namenjen sprejemu zdravil, čiščenju embalaže in arhivu, pritlični prostor pa bistvu lekarniške dejavnosti, pripravi in izdaji zdravil. Obnovo prostorov, ki so sicer last Občine Domžale, so Mestne lekarne financirale same, s sredstvi pridobljenimi na trgu. Za celotno investicijo so zagotovili 700 000 evrov.
Domžale se lahko pohvalijo z dolgoletno lekarniško tradicijo. Zc leta 1929 je na tem mestu poleg kolodvora delovala Lekarna k Mariji Pomočnici. Ta je bila kasneje nacionalizirana in preimenovana v Lekarno Domžale, ki pa seje leta 1968 združila z lekarno v Kamniku in lekarno v Litiji v enovito organizacijo. Kasneje je bil ustanovljen Javni zavod Mestne lekarne, ki obsega osem organizacijskih enot: Lekarno Kamnik, Lekarno Novi trg, Lekarno Domžale, Lekarno Mengeš, Lekarno Radomlje, Lekarno Litija, Lekarno Nova Litija in Lekarniško podružnico Moravče. Lekarna Domžale je največja enota Mestnih lekarn. Prvo temeljito pre-
novo je doživela leta 1983, ko seje preselila v sedanje prostore v stanovanjsko poslovni kompleks - SPB. Po 23 letih neprekinjenega poslovanja je bila potrebna obnove, ki so jo začeli 28. avgusta 2006 in končali v januarju 2007. Načrtovajc in projektne rešitve je oblikoval arhitekt gospod Franc Hočevar udia., gradbeni del prenove je izvedel Razvojni zavod pod vodstvom gospoda Janeza Končana, opremo pa je izdelala firma Silvatica pod vodstvom gospoda Feliksa Škrlepa.
Ob sredah od 8.00. do 9.00. ure v Lekarni Domžale v sodelovanju s Patronažno službo Zdravstvenega doma Domžale opravljajo meritve holesterola in krvnega sladkorja.
Na prijetni slovesnosti, ki so jo s svojim igranjem popestrili Domžalski rogisti, slovesnost pa je vodila Marta Starbek Poto-čan, je župan Občine Domžale, Toni Dragar, po pozdravu vseh prisotnih, pohvalii zaposlene za njihova prizadevanja pri obnovi lekarne, hkrati pa jih tudi zato, ker so v času obnove lekarne zagotovili nemoteno poslovanje le-te na drugi lokaciji. »S celovito obnovo ste zagotovili boljše pogoje zaposlenim, pa tudi vsem kupcem in drugim obiskovalcem, ki jih v Lekarni Domžale nikoli ne manjka. Vsem uporabnikom storitev Lekarne Domžale želim, da bi v njej vedno našli tisto, kar potrebujejo: zdravila, pomoč, ki jim bo pomagala pri ohranja-
nju in izboljšanju zdravja, pa tudi koristen nasvet, če ga boste potrebovali. Čestitam vsem za n ovoobn o v I j ene prostore ter želim uspešno poslovanje v dobro vseh, ki bodo koristili vaše storitve.«
Dionizij Pctrič, direktor Javnega zavoda Mestne lekarne, se je ob odprtju Lekarne Domžale zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njeni prenovi ter poudaril: »S celostnim načrtovanjem smo uspešno sledili spremenjenim potrebam bolnikov in stroke. Naš cilj je povečati in izboljšati dostop do lekarniških storitev občanom ter ostalim uporabnikom. Kolegici Alenki Podgornik, magistri-ci farmacije, vodji lekarne in celemu kolektivu čestitam in želim uspešno vodenje tudi v bodoče. Vam cenjeni obiskovalci, pa želim: Dobrodošli v obnovljeni vaši Lekarni. Pridite vedno, kadar morate povrniti ali izboljšati svoje zdravje, pridite pa tudi vsakokrat, ko boste želeli nasvet ali pomoč za ohranitev zdravja. V lekarni so odlični strokovnjaki, ki vam lahko veliko pomagajo.«
Številne prisotne je pozdravila tudi mag. Andreja Čufar, predsednica
Lekarniške zbornice Slovenije, ki je Lekarni Domžale čestitala ob novi pridobitvi ter poudarila pomen dobrega poslovanja lekarn. Po pOZdntVIlih govorih so ob lan
farah Domžalskih rogistov celovito obnovljeno LEKARNO DOMŽALE odprli: Tatjana Prime, najdlje zaposlena v lekarni, katere skrbi in nasvetov ter prijaznosti so in so bili deležni številni Domžalčani, Dionizij Petrič, direktor Javnega zavoda Mestne lekarne, ter mag. Alenka Podgornik, vodja Lekarne Domžale ter povabili vse prisotne na ogled in nakup v novih prostorih Lekarne Domžale, ki bo tudi v prihodnje odprta vsak delavnik od 7.30. do 19.30. ure. oh sobotah pa od 7.30. do 13. ure.
V. Vojska Foto: Rok Majhenlč
Vabilo
„J5-!-1-
[Želimo vam prijetne In varne zimske počitnice
Drsališče
v
v Športnem
parku
Domžale
Zanesljivo ste že opazili, da je od konca januarja v Športnem parku Domžale na večmenski ploščadi odprto drsališče.
Drsališče ima letos površino 600
m2, kar pomeni, daje dvakrat večje od lanskoletnega.
Tudi v letošnjem letu ostajajo pogoji uporabe za šole, vrtce in rekreacijo občank in občanov Občine Domžal nespremenjeni, to pa pomeni brezplačno drsanje in plačilo izposoje dr-
salk, kar znaša 1,5 EURA (za ostale uporabnike je cena za 2 uri drsanja 2EURA).
Redni obratovalni čas drsališča je vsak dan od 14.00 do 20.00 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10.00 in 20.00 uro.
Praviloma v rednem obratovalnem času ni mogoča uporaba drsališča za organizirane skupine (šole, vrtci in drugi), saj jc ta čas namenjen rekreativnemu drsanju. Pričakujemo, da bodo šole in vrtci v času obratovanja drsališča izkoristili dopoldanski čas za organizacijo športnih dni. Edina njihova obveznost jc, da najmanj dva dneva pred organiziranim obiskom drsališča pošljete uradno obvestilo o terminu uporabe drsališča in številu udeležencev na c-naslov: jancz.zupancic. zavod-sporto!« isiol .nct. Želimo Vam veliko prijetnih užitkov do konca drsalne sezone.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Povabilo na predstavitev
IJfavezovalna hitra cesta Zelodnik Mengeš z obvoznico Mengeš
Poslanec državnega zbora za območje Domžal, Mengša in Trzina mag. Tomaž Stebe bo skupaj s predstavniki investitorja predstavil dogajanje: o projektiranju, o odkupih, o pomenu partnerstva ' občin in drugih lastnikov infrastrukture pri realizaciji - še posebej prednostnih etap: obvoznice Mengeš in trase od avtocestnega priključka Krtina do industrijske cone Želodnik.
Predstavitev bo 20. februarja 2007, ob 18. uri v stari knjižnici v Domžalah, Ljubljanska 58 (modra soba, pritličje) in 5. marca 2007 ob 17.00 uri v dvoranici središča Naš Slamnik (nad knjižnico) v Mengšu. Teme bodo lahko tudi drugi regijski in slovenski (avto)ccstni. železniški projekti, javni potniški (železniško tramvajski) transport v somestju Ljubljane, strategija prostorskega razvoja in drugo. Vljudno vabljeni!
GIBANJE ZA OHRANITEV JAVNEGA ZDRAVSTVA V SODELOVANJU
S POSLANKO CVETO ZALOKAR- OKAŽKM
ORGANIZIRA OKROGLO MIZO Z NASLOVOM
»OHRANIMO JAVNO ZDRAVSTVO«
ki bo v torek, 27. februarja 2007, ob 18. uri v Domžalah, v veliki dvorani DOMŽALSKEGA DOMA
Vljudno vabljeni!
stran 5
OD TU IN TAM
Sprejem za Evo Cerne, zmagovalko Bitke talentov 2006 in finalistko Eme 2007
Kdaj, če ne zdaj, čudeži smehljaja
Večina občanov in občank naše občine, ki so spremljali letošnji izbor popevke, s katero se bo Slovenija predstavljala v okviru evrovizij-skcga festivala, na kratko EMA 007, najbrž ni vedela, da smo imeli kar dve železi v ognju. Medtem ko smo Evo Černe, zmagovalko Bitke talentov 2006, dobro poznali in jo že prej občudovali zaradi njenega čudovitega glasu ter bili navdušeni zaradi uvrstitve njene popevke Čudeži smehljaja v finale, marsikdo ni vedel, da je tudi Alenka Gotar s svojim Cvetom z juga naša občanka, doma na Rodici. Končalo se je tako, da je zmagala Domžalčanka, kiji tudi v imenu Uredništva iskreno čestitam.
V dneh po Emi 007 je župan Toni Dragar pripravil sprejem za Evo Černe, ki se žal sprejema, ki je bil namenjen NA.ISMRKE.il, NAJLEPŠI SOSEDI in njej kot zmagovalki v BITKI TELENTOV 2006 v januarju zaradi snemanja ni utegnila udeležiti. Ker je bil sprejem le dan
po EMI 007, je bilo seveda po čestitkah za uvrstitev v finale ter zmago v Bitki talentov 2006 največ vprašanj namenjenih njenemu nastopu, s katerim je bila zelo zadovoljna, tako s celovito predstavitvijo, v kateri so sodelovale plesalke Plesnega kluba Miki, koreografinja Romana Pahor ter izdelovalec čudovite rdeče ob-
leke Matevž Ogorelec, za katero je bilo porabljenega kar 25 metrov blaga. Nastop v Marijevem Spet doma ji je seveda prinesel prepoznavnost med ljubitelji glasbe, sicer pa se je nastopa veselila, saj ni imela kaj izgubiti. »Drugo mesto je več kot odlično - ampak le za prvič,« je bila v pogovoru samozavestna Eva, ki ji je zlasti všeč besedilo njene pesmi. V teh dneh je polno zaposlena, saj jo kličejo števiini novinarji, ki želijo z njo narediti pogovore, pred njo pa je tudi že kar nekaj nastopov. In prav nastopi so tisto, kar si v prihodnje želi Eva, ki na prireditvah nastopa v živo, z vrsto pesmi, ki smo jih spoznali v Marijevi oddaji, pa tudi z drugimi. Njena želja je tudi izdati cd, prepevati pri Sirenah, za katere prizna, da jih je zaradi obveznosti malce zanemarila, pa tudi uspešno končati Gimnazijo Domžale. Zanjo dijakinja tretjega letnika, ki se v nadaljevanju študija najbrž ne bo odločila za glasbo, pač pa za jezike, pravi, da je super in jo rada in uspešno obiskuje.
Najmlajši udeleženki je župan Toni Dragar iskreno čestital za oba uspeha ter jo povabil, da se morda predstavi tudi na kateri od občinskih slovesnosti. Izbor za evrovizijo je skrbno spremljal in bil vesel, ker sta bili obe finalistki Domžalčanki, »tako, da nismo imeli kaj izgubiti«. Evo, ki je bila s 17 leti najmlajša udeleženka Eme 007, je pohvalil, ker tudi na tak način promovira Občino Domžale ter ji tudi v prihodnje zaželel veliko glasbenih in pevskih nastopov. Ob koncu bi se Eva, ki
Ijo bomo v kratkem lahko I ol ičudoval i tudi v Domžalah, saj bo gostja koncerta Žametne vrtnice, Borisa Kopitarja, rada iskreno zahvalila več desettiso-čem, ki so glasovali zanjo in držali pesti za njen uspeh.
Še enkrat iskrene čestitke, draga Eva, in veliko uspeha na glasbeni poti!
Vera Vojska
Skoda Skerjanec in Porsche Slovenija pomagata
Avto za biatlonko Tejo Gregom
V zadnjem času nas z vedno novimi odličnimi uvrstitvami, s katerimi se približuje (ali celo že je) svetovnemu bia-tlonskemu vrhu, razveseljuje Teja Gregorin iz Ihana. O njenih uspehih so brali tudi pri Škodi Skerjanec (Domžale, Krumperška 21) ter se skupaj s Porche Slovenija odločili, da ji, najprej za pol leta, morda pa kasneje tudi za dlje, kot sponzorsko darilo odstopijo novi model Škode ROOM-STER, ki ga odlikuje prostornost in športnost ter je kot nalašč za odlično biatlonko.
Biatlonka Teja Gregorin, ki ji je v petih letih uspelo, da je od mlade smučarske tekačice, ki je na olimpiadi pred leti zasedla kar 13. mesto, postala zvezda ne le slovenskega, temveč tudi svetovnega biatlona, seje darila iskreno razveselila, saj je bila doslej pri prevozih na treninge odvisna od drugih, sedaj pa se bo lahko vozila sama. Pri tem bo prihranila tudi del časa ter ga namenila treningu. V Anterselvi na svetovnem prvenstvu si je želela in upala, da bi bila uspešna vsaj na kateri od tekem, za uspeh pa bi ji zadostovala vsaj ena uvrstitev do 15. mesta, ostale pa do 20. mesta. Čeprav nima najboljše uvrstitve v sprintu, prav v tej disciplini pričakuje najboljši rezultat, ker ji po njenem mnenju najbolj leži. Sicer pa se je pred kratkim veselila četrtega mesta v Rupoldingu v skupinskem startu.
Občina Domžale obvešča
Potrebujete sejno sobo
Pred kratkim odprt DOMŽALSKI DOM v Domžalah, na Ljubljanski cesti štev. 58, jodprl vrata tako strankam, kot nekaterim društvom in zavodom, v obnovljeni stavbi nekdanje Knjižnice Domžale pa sta urejeni tudi dve dvorani, primerni za sestanke, manjše seminarje in druga srečanja, ki ju je mogoče tudi najeti. Vse informacije dobite na telefonski številki 7220 100.
V MALI DVORANI je 32 sedežev, v VELIKI DVORANI pa 74 sedežev, v obeh so tudi mize za predsedujoče oz. predavatelje. Posamezno dvorano lahko zainteresirani najamejo za ceno 5 EUR/uro + DDV, kar pomeni skupaj 6 EUR/uro. Najemnina seplača z gotovino ali plačilno kartico na vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69. ali na podlagi izstavljenega računa (po želji najemnika). Ob prevzemu ključa se podpiše najemna pogodba in plača kavcija za ključ v višini 20,86 EUR (5.000,00 SIT). Avdiovizuclnih naprav v posameznem prostoru ni, lahko pa koristile magnetno tablo in projicirno platno. Kavcija se najemniku vrne, ko ta vrne ključ. Na občinski intcrnelni
strani www.domzale.si si je mogoče ogledati razpored prostih terminov za obe dvorani. Željeni termin najemnik rezervira na vložišču Občine Domžale oz. pri Sonji Spruk, Oddelek za premoženjske zadeve Občine Domžale, tel. 7220 100.
Občina Domžale
Podjetniški center v letu 2006
Na Podjetniškem centru Domžale smo tako v lanskem letu imeli preko 335 obiskovalcev, v našem »najmočnejšem« programu vav-čerskega svetovanja je sodelovalo 85 podjetij in 85 brezposelnih oseb, ki so skupaj koristili za preko 40 mio SIT svetovalnih storitev. Pripravili smo štiri delavnice, namenjene različnim ciljnim skupinam, beležili smo kar 80 novih samozaposlitev, kar pomeni, da je bilo ustvarjenih vsaj toliko novih delovnih mest. Preko 1.200 podjetij v naši bazi prejema tedensko bilten Moj spletni priročnik z vsemi aktualnimi informacijami na področju gospodarstva in upamo, da smo tako vsaj delno pripomogli k razvoju podjetništva v naši občini.
Območno združenje borcev in udeležencev NOV Domžale
Vabimo vas na
tradicionalno spominsko slovesnost
pri spomeniku padlim borcem KamniSko-zasavskega odreda na Okleni nad Ihanom
v soboto, 24. februarja 2007, ob 11. uri
Skupni odhod na Oklo bo ob 10.30. uri iz Dobovelj.
Slavnostni govornik bo Toni Dragar, župan Občine Domžale.
V kulturnem programu bodo nastopili: učenci Osnovne šole Ihan pove/.ovalka Ana Lenič Moški pevski zbor Radomlje harmonikar, Anže Zavrl •
Vljudno vabljeni
... in plan za leto 2007
Podjetniški center Domžale bo v letu 2007 deloval v času uradnih ur, trikrat tedensko, in sicer: ob ponedeljkih med 8.00-13.00, sredah med 14.00 - 16.00 in petkih med 8.00 - 11.00 ure. Poleg osnovnega svetovanja in informacij, ki jih lahko dobite na centru se bomo tudi letos trudili organizirati čim večje število delavnic in seminarjev, ki bodo za podjetniki brezplačni, okvirne teme: možnosti financiranja podjetij, EU projekti, kadrovanje, internacionalizacija ipd. Organizirali bomo tudi večji mednarodni dogodek z namenom srečevanja podjetnikov in ponudnikov kapitala, tako lokalnih kot 'tudi tujih partnerjev (Avstrija, Italija, Bosna in Hercegovina,...).
Za vse tiste, ki bi potrebovali našo pomoč oziroma želeli z nami kakorkoli sodelovati smo na voljo tudi na tel. št. : 01/721-93-70 ali na e mail: pc-domzale@volja.net
Hkrati bi se želeli zahvaliti vsem, ki delovanje Podjetniškega centra Domžale omogočajo in ga podpirajo. Veliko posluha za podjetništvo in podjetnike je v vsem leni času, odkar delujemo, izkazala Občina Domžale, še posebej se Zahvaljujemo podžupanu g. Vinku Juhartu za vso operativno pomoč pri projektih Neprecenljiva pa je tudi pomoč Območne obrtne zbornice Domžale, ki omogoča delovanje centra v njenih prostorih z vso potrebno opremo in pomaga tudi pri skupnem izvajanju nekaterih projektov.
Verjamemo, da bomo uspešno sodelovali tudi v prihodnje, predvsem v skupno podporo in pomoč vsem malim podjetjem in vsem tistim, ki se bodo podjetništva v naslednjih letih šele lotili.
Podjetniški center Domžale Vera Nunlč
Danes že lahko zapišemo, da je bila na svetovnem prvenstvu več kot uspešna, tako kot posameznica kot članica obeh štafet, ki sta le za las zgrešili medaljo. Ivan Skerjanec, vodja servisa, je povedal: Za sponzorsko darilo Teji Gregorin smo se odločili, ker je Teja iz našega kraja, iz naše občine. Tudi sicer sta Porsche Slovenija in Škoda zelo naklonjeni športu, slednja
predvsem kolesarstvu, prepričan pa sem, da bo Teji nagrada naredila veliko prijetnih trenutkov. Želim ji veliko prijetnih voženj, uspehov v biatlonu in pričakujem, da bomo pogodbo po pol leta podaljšali. Teji, ki jo bomo predstavili v eni od naslednjih številk, srečno - tako v biatlonu kot v avtu!
Vera Vojska
Podjetniški center Domžale
Mladi imajo podjetne ideje..
Podjetniški center Domžale je s pomočjo Občine Domžale v novembru in decembru lanskega leta izvedel natečaj Iščemo najboljšo poslovno idejo v letu 2006, na katerem smo povabili mlade (15 do 30 let), da na kratko predstavijo svoje poslovne zamisli oziroma ideje.
Z natečajem smo jih želeli spodbuditi k razmišljanju in kreiranju čim bolj inovativnih idej, ki bi lahko z ustrezno pomočjo kdaj kasneje tudi v realnosti zaživele, bodisi z ustanovitvijo lastnega podjetja in razvojem ideje do uresničljivega projekta, bodisi z morebitno prodajo same ideje zainteresiranim podjetjem. Že med samim izvajanjem natečaja smo dobivali nekaj vprašanj v smislu - kaj pa boste z idejami, ali jih boste kar prodajali drugam, kako vemo. da bodo naše ideje zaščitene? Verjetno je tudi to vzrok, da odziv na natečaj ni bil tak, kot bi si ga želeli, dobili smo namreč sedem prijav na natečaj, s tem daje pri nastajanju nekaterih idej sodelovalo več avtorjev, tako da je bilo število vseh mladih, ki so sodelovali na natečaju, 15. Pri sami organizaciji natečaja seveda nismo imeli v mislih prav nič »zlonamernega«, temveč smo želeli mladim predvsem pomagati v obliki svetovanj, delavnic in usmerjanj pri morebitni izvedbi zamišljenega projekta. Žal tudi nismo imeli na voijo sredstev, da bi nagrajencem materialno pomagali pri izvedbi projektov, kot je to mogoče pri nekaterih drugih natečajih v Sloveniji (ki potekajo pod pokroviteljstvom različnih državnih organov). Glede na to, da poznamo razmere tudi na drugih podobnih natečajih, smo z odzivom vseeno zadovoljni, saj je vendarle šlo za prvo tovrstno akcijo v občini Domžale. Za primerjavo - skoraj hkrati je potekal tudi natečaj za najboljši poslovni načrt v organizaciji Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, na katerem so lahko sodelovali študenti celotne Univerze v Ljubljani, pa se lahko pohvalijo le z nekaj več prijavami kot mi.
Na naš natečaj smo prejeli zanimive, nekatere res zelo inovativne ideje: 1. Športni vrtec (avtor Marko Er-hart)
2. Mobilni radar (Peter Karlovšek)
3. Center za gibalno ovirane otroke Upanje (Metka Rode, Nika Pavlic, Indira Behič)
4. InteractivC@r (Luka Kos)
5. Super zobna ščetka (Lucija Ko-derman, Jure Rogelj, Petra Hrovat, Peter Sitar, Lea Knez)
6. Automatic Opening Door (Miha Karlovšek, Miha Ilenič, Stjepan Jurič)
7. Postavitev baz za polnjenje električnih skirojev in skuterjev (Sandro Klampfer)
Ideje je ocenjevala tričlanska komisija (predstavniki Občine Domžale in CRMG Ljubljana), ki je kot najboljšo idejo ocenila idejo »Automa tic opening Door«. z inovacijo pri avtomatskem odpiranju vrat v hiše oz. stanovanja, katere avtorji so bili študenti Fakultete za elektrotehniko. Drugo nagrado je prejela ideja »Super zobna ščetka«, z idejo združitve zobne ščetke in zobne paste v eno. Tretjo nagrado pa ideja »Mobilni radar« z aktualnimi informacijami o stanju na cestah, prirejenimi za mobilne telefone.
Vsem natečajnikom smo ponudili tudi možnost brezplačne udeležbe na eni od delavnic za izdelavo poslovnega načrta (izvajamo jih v januarju in februarju 2007), na kateri bi lahko svojo idejo bolj podrobno razvili in izdelali poslovni načrt, ki bi bil kasneje lahko tudi pripomoček pri iskanju potencialnih investitorjev. Nekateri od njih so se našemu vabilu tudi odzvali. Vabimo mlade in tudi vse malo manj mlade, ki imate kakšna vprašanja v zvezi z ustanavljanjem podjetja, rabite pomoč pri izdelavi poslovnega ali investicijskega načrta, iščete ugodne finančne vire, se želite prijaviti na kakšen razpis in podobno, da nas pokličite na Podjetniški center Domžale, Šaranovi-čeva 21/a na Viru, ob ponedeljkih od 8.00 - 13.00 ure, ob sredah od 14.00 - 16.00 ure in ob petkih od 8.00 - 11.00 ure, tel. 7219-370, e-pošta: pc-domzale@volja.net. Vljudno vabljeni!
Nataša Pustotnlk Podjetniški center Domžale
v
0
stran 6
Domžalsko športno leto 2006
Veliko zmagovalcev - doma in v tujini
Priznanje za življenjsko delo na področju športa je letos prejel Jože Rape. st.. čestitamo!
Posebno priznanje iz rok direktorja Zavoda za šport in rekreacijo, mag. Janeza Župančiča, za Cveto Zalokar Oražem.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale ni pozabil na jubileje posameznikov.
Zavod za šport in rekreacijo Domžale je tudi letos pripravil v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah prijetno slovesnost, na kateri so bila najboljšim športnikom podeljena priznanja za dosežke v letu 2006, športnim delavcem pa za neutrudno večdesetletno delo. Posebno priznanje je za svoje delo na področju športa in rekreacije prejela Cveta Zalokar Oražem, dolgoletna županja naše občine, in poslanka, za življenjsko delo na področju športa pa je priznanje prejel Jože Rape, starejši.
Slovesnost se je začela s pozdravnimi besedami župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, ki je izrazil svoje veselje nad imenitnimi športnimi uspehi v letu 2006 ter vsem dobitnikom priznanj čestital ter jim zaželel še uspešnejše športno leto 2007, v katerem lahko v okviru možnosti pričakujejo tudi pomoč občine.
Največ medalj za atlete
Največ medalj za osvojene naslove državnih prvakov je bilo namenjenih atletom, ki pa se slovesnosti zaradi smrti v družini enega od trenerjev niso udeležili in bodo priznanja prejeli pozneje. Sicer pa so medalje za osvojene naslove državnih prvakov prejeli naslednji športniki in športnice3: iz Atletskega kluba Domžale: Alja Sitar (DP pio tek 100 in 200 m), Hana Gorza (DP pio 60 in 300 m), Eva Aljančič (DPkros in 2. - gorski teki), Katja Kosmatin (DP ml kros), Primož Benko (DP pio gorski teki), Peter Kastelic (DP člani 1.500 m, udeleženec svetovnega prvenstva v gorskih tekih), Bernard Jarc (DP 3.000 m ovire); iz Šahov-
skega društva Domžale: Luka Lenič (DP ml) in Špela Orehek (DP kadet.) in Jure Plaskan (DP kadeti - 2.); Manca Kunavar, iz teniškega kluba Domžale (DP mlad. do 18. let 3.); Rok Kveder, Karate klub Radomlje (DP pio); iz Plesnega kluba Miki Manca Cucek (DP ml I. mesto), skupaj Z Ano Černivec tudi DP ml med pari; Luka Mljač, Savate klub Domžale (DP člani 1.) in Tomaž Bevk. Planinsko društvo Domžale (vzpon z oceno 8b).
Male plakete za atlete, plesalce In kotalkarici
Male plakete so prejele: štafeta st. deklice AK Domžale za 1. mesto v teku na 4 X 100 m na DP pionirke; HIP HOP formacija Piesnega kluba Miki Domžale med pionirji I. mesto DP ter kotalkarici iz Kotalkarskega kluba Pirueta pionirka Nika Baabič za
2. mesto na Pokalu Evrope ter kadetinja Veronika Brešar za 4. mesto na Pokalu Evrope.
Srednje plakete za najboljše
Vsi športniki in športnice, ki so se udeleževali evropskih prvenstev, različnih pokalov ter ekipno osvajali najboljša mesta v državi so prejeli srednje plakete: Suzana Mladenovič (SV gorski teki) in štafeta mladink
3. mesto DP 4 X 100 m iz AK Domžale; Tamara Radkovič (3. EP) , David Nagode (3. EP) in Marjan Bolhar (8. EP) iz Kluba borilnih veščin Domžale, Mladi boksar Dob; Maxi Ccrar. Kotal-karski klub Pirueta (3. Pokal Evrope); Ekipa (ekipna zmaga) in Beno Štern (I. EP Supermoto) iz Avtomoto društvo Domžale; Igor Jerman, Moto društvo De-pala vas (2. šesto skupno SP); Mladinska ekipa, članska ekipa
Šahovskega društva Domžale (državni pravaki); Uroš Jereb, Praktično strelski klub Domžale 2. EP); Klemen Bauer 2. in 3. mesto EP) in Peter Doki (8. EP, 16 SP), Smučarski klub Ihan; Lovrenc Kokalj (9. SP), Tamara Kokalj (2. ekipno SP), Timotej Kokalj (6. SP), Karate klub Atom Shotokan; Show mala skupina (mladinci - I. DP, 3. SP)), Show formacija (mladinci - 2. DP, 7. SP)), Show formacija (člani - 7. SP), Maja Sonc (3. SP, 5. SP 1. DP), Uroš Pavlin (5. SP) in Maja Maselj (5. SP), Plesni klub Miki Domžale; Luka Ambrož (3. EP) iz Košarkarskega kluba Helios Domžale, ki je tudi kot klub prejel srednjo plaketo za 3. DP); Nogometni klub Domžale (2. DP); Teja Gregorin, Športno društvo Nika Ihan (4. Ol TORINO) ter Tatjana Šeruga in Dina Kujevec (9. SD - dvojke), TVD Partizan Domžale. Čestitamo!
Velika plaketa za Šahovsko društvo Domžale
Veliko plaketo je letos ob 60. rojstnem dnevu prejelo Šahovsko društvo Domžale, ki že desetletja spada med najboljše šahovske ekipe - tako v bivši skupni domovini kot sedanji Sloveniji. V bogati zgodovini so dosegli vrsto naslovov državnih prvakov, zmagovali na turnirjih, njihovi člani in članice so se udeleževali evropskih in svetovnih šahovskih prvenstev, še posebej ponosni pa so na številne mlade šahiste, ki so tudi v letu 2006 dosegli lepe uspehe.
Priznanja ob Jubilejih
Poleg športnikov so priznanja prejeli tudi športni delavci. Letos so se odločili, da za desetletno uspešno in prizadev-
no delo na področju športa z bronastimi priznanji nagradijo Janeza Klemenca in Bojana Pogačnika iz Smučarskega kluba Ihan, Staneta Oražma iz Nogometnega kluba Domžale ter Štefana Dominka in Boštjana Peterca iz Težkoatlet-skega kluba Domžale; srebrni priznanji za več kot 20-letno uspešno delo pa sta prejela, Darko Oražem za uspešno delo na področju športa v Osnovni šoli Domžale ter Nogometnem klubu Domžale ter Roman Dime za uspešno delo v Težkoatletskem klubu Domžale.
Posebno priznanje Cveti Zalokar Oražem
Za prizadevanja na področju športa in rekreacije je posebno priznanje prejela tudi dolgoletna županja Cveta Zalokar Oražem, za katero so v obrazložitvi povedali, daje imela vedno posluh za to področje, saj je pod njenim vodstvom občina za izboljšanje pogojev vseh športnih društev zagotavljala primerna sredstva, ki so omogočila, da je občina v zadnjih letih dobila številne športne in rekreacijske objekte (povečano košarkarsko dvorano, nogometni stadion, atletsko stezo ipd), pohvalili pa so tudi njeno vsestransko skrb in zanimanje za vse športe.
Jožetu Rapetu, st., priznanje za življenjsko delo na področju športa
Jože Rape. st., vse življenje živi za šport, posebej za nogomet. Že kot mlad fant je v Domžalah začel igrati nogomet, z njim pa nadaljeval tudi v Ihanu, kjer je bil nogometaš, organizator in sponzor nogometašev, pa tudi
drugih športnikov. Poznan je tudi kot član Sokola in starejši Domžalčani še pomnijo njegovo ljubezen in spretnost na posameznih orodjih, Šport in rekreacija sla bila pomemben del njegovega življenja, kjer je bil v mladosti predvsem športnik, kasneje športni delavec, katerega del prizadevanj sc kaže tudi v sedanjih uspehih NK Ihan, še posebej pa je poznan ne le kot moralni, temveč skupaj z ženo kot materialni sponzor športnih društev.
Najboljši športniki po Izboru glasovalcev
Ob upoštevanju nekaterih meril Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, posebej pa števila glasov, ki so jih športniki in klubi prejeli preko inlernetne strani zavoda, so na slovesnosti, ki so jo popestrili mladi karateisti iz Karate klub Atom Shotokan, mladi nogometaši in košarkarji ter Domžalski trobilni kvartet, vodila pa Mateja Janežič Heml-ler, razglasili tudi najboljši športni klub, športnico in športnika. Naslov najboljšega kluba je osvojil KOŠARKARSKI KLUB HELIOS DOMŽALE zaradi svojega uspešnega igranja tako v NBA ligi kot v državnem prvenstvu; naslov najšportnice je pripadel biatlonki TE.II GREGORIN, ŠD Nika Ihan, ki spada v sam svetovni vrh biatlona, naj-športnik pa je s svojimi uspehi na atletski stezi ter v gorskih tekih, kjer seje udeležil tudi svetovnega prvenstva, postal PETER KASTELIC i/. Atletskega kluba Domžale.
Vsem čestitamo in želimo športno uspešno tudi leto 2007.
Vera Vojska
Dobitnice malih plaket Iz Plesnega kluba Miki In Kotalkar skega kluba Pirueta.
Medalje je podelil Primož Košak, predsednik Strokovnega sveta, članic In članov AK Domžale žal zaradi smrti družinskega člana trenerja nI bilo In bodo priznanja prejeli posebej.
S svojimi vragolljaml so se predstavili mladi nogometaši in košarkarji ter košarkarlce.    Za kulturni del prireditve je so poskrbeli trobile! Glasbene šole Domžale.
Največ je bilo prejemnikov srednjih plaket
Namesto Teje Gregorin, NAJŠPORTNICE 2006, ki je medtem uspešno nastopala na svetovnem blatlonskem prvenstvu, je priznanje sprejel njen oče Janez.
Košarkarski klub Hellos Domžale je NAJ ŠPORTNA EKIPA 2006, svojo uspešnost so dokazali tudi z osvojitvijo POKALA SPAR 2007.
V imenu Šahovskega društva Domžale, ki praznuje 60-letnlco, uspešnega delovanja, Je priznanje sprejel Vide Vavpetič.
V Imenu Petra Kastellca, NAJ ŠPORTNIKA 2006, je priznanje sprejel Marjan Gorza, predsednik Atletskega kluba Domžale
Uspešen nastop karatelstov Iz Karate kluba Atom Shotokan.
stran
PREDSTAVLJAMO
Društvo izgnancev Domžale
Vse najboljše. Franc Cerar s Spodnje Javorščice
Med člani Društva izgnancev Slovenije - Krajevne organizacije Domžale, so tudi Jerganovi s Spodnje Javorščice. Gospoda Staneta Cerarja, ki s svojo družino živi na Viru in je zvest član Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, in gospo Francko, poročeno Urba-nija, ki z možem Francem, ob tej priložnosti mu tudi iskreno čestitamo ob 80. rojstnem dnevu, živi v Spodnjih Jaršah, smo že predstavili ob njunih zlatih porokah, danes pa na kratko še o bratu Francu Ccrarju, ki je 2. februarja dopolnil 80 let in je ostal na »domu«, kot se reče po domače.
Na pobudo Jožeta Kvedra, predsednika društva izgnancev, sva ga obiskala dan pred rojstnim dnevom in tako lahko še čestitala njegovi ženi, gospe Mici, ki je 76. rojstni dan praznovala dan prej. Živita na prijetni domačiji na Spodnji Javorščici in kar hitro smo se vrnili nekaj desetletij nazaj, ko je mladi Franc, tretji po vrsti, obiskoval šolo na Vrhpolju.
Ko je leta 1940 umrla pridna in skrbna mama, mu je na očetovo prošnjo tedanji učitelj Perko dovolil, da je ostal doma. Skupaj so gospodarili ter gospodinjili in oče je bil strašno ponosen na otroke, posebej na malo gospodinjo Francko. Očeta se rad spominja, bil je Šuštar, ki je pozimi popravljal in delal čevlje. En dan pri eni, drugi dan pri drugi hiši, na gradu pa je ostal kar ves teden. Plačilo je bilo tudi v hlebcih kruha, tako da lačni nismo bili, se spominja. Med vojno so bili Jerganovi skupaj z večjim delom Moravske doline odpeljali v taborišča. Delati je moral že v Škofovih zavodih v Ljubljani, kjer je družina ostala mesec dni, še bolj v Nemčiji v Burghausu. »Pa šc kako sem moral delati,« se spominja podiranja dreves in nošenja debel na ramah. Poleti 1945« so prišli domov, »s tistim, kar smo imeli na sebi, saj je bilo vse požgano, podrto, oropano, pravi in pripoveduje, kako je opravil tečaj, ki je bil povezan tudi z udarniškim delom v Kočevju, kjer je pospravljal mrvo. Zaposlil se
je na Okrajni zvezi kmetijskih zadrug v Kamniku, kamor se je vozil s kolesom do Domžal, nato z vlakom, pozimi v snegu pa kar peš. Po dobrih dveh letih je odšel v Indu-plati in tam našel bodočo ženo Mile-ževo Mici iz Krašc. Ker se je edino dekle pri Jerganovih, Francka, ki je po materini smrti prevzela gospodinjstvo, poročila, sta se mlada kar hitro vzela. Gospa Mici je postala gospodinja, kjer dela nikoli ni manjkalo. Pa ji ni bilo težko, saj je že od 16 leta pridno delala na ekonomiji, nekaj časa pri Frfrav, pred poroko v Induplati, sploh pa pravi: »Raje sem delala na zemlji kot v tovarni. ..«
Imata dva sinova, ki sta zaposlena v Tosami, in tri vnuke ter vnukinjo, na katere sta sila ponosna, saj so vsi zelo pridni. Dolgčas jima ni, saj ju sorodniki radi obiskujejo, skupaj praznujejo življenjske jubileje in se lepo razumejo. Gospod Franc, ki ima tudi nekaj težav z zdravjem, je član Zveze borcev, sicer pa prijetno jesen življenja z ženo Mici preživljata ob delu, branju časopisov in gledanju televizije. Obema še enkrat voščim ob rojstnih dnevih, posebej gospodu Francu ob 80-letnici in želim veliko zdravja.
Vera Vojska
Portret
v
Milan Zidanek
Pisati o Milanu Židaneku iz Radomelj je pisati o skrbnem očetu Urške in Uroša, o poznani in uveljavljeni firmi »FERMI« Radomlje, o možu solastnice omenjenega podjetja Veronike, ki ji je bila podjetniška žilica položena v zibel, hkrati pa vedno najde čas za slikarstvo, delo na vrtu, kolesarjenje in hojo, o bratu podjetnih obrtnikov in podjetnikov ter. dobronamernem in blagem šefu Francija Planinca ter Dominika Vakcja, pa tudi o ljubitelju avtomobilizma in restavratorju starih avtomobilov.
Leto 2006 je bilo zanj jubilejno. Avtomehanik po poklicu je dolga leta služboval v avtoservisu Citroen V Ljubljani, od leta 1984 pa dela kot samostojni obrtnik avtomehanik, čemur je sledilo izdelovanje zavornih oblog ter preusmeritev dejavnosti v trgovino in obrt ter ustanovitev družinskega podjetja. Odlikuje ga izjemno poznavanje stroke, čut za prijaznost, uslrežljivost, vse to pa
mu je omogočilo pridobitev velikega kroga kupcev, prijateljev in znancev, ki jih navdušuje njegov kvalitetni trgovinski servis ter hitra in cenovno dostopna ponudba. Je velik ljubitelj avtomobilizma, po rezervnih delih pozna vse tipe avtomobilov in je dober diagnostik za »bolezni« jeklenih konjičkov. V prostem času se ukvarja s športom, je velik Ljubelj tenisa, nogometa, smučanja, jadranja in kolesarjenja. Vse to pa je kar malce zanemaril, ko je v njegovo življenje stopil nov konjiček - restavriranje starih avtomobilov, vse skupaj pa se je začelo, ko je decembra 2005 v Novi Gorici odkril zdelanega oldtimerja Citroen Pallase DS 20 z 1998 cem ali po domače ŽABO, letnik 1974. Avto jc bil potreben celovite obnove, zato je Milan vanj vložil nešteto ur in ve-likokrat tudi pozno v noč obnavljal svojega lepotca, ga v celoti razdri in obnovil. Rezervne dele je iskal celo
v Nemčiji. S potrpežljivim delom so se soočili in mu pomagali tudi prijatelji in znanci, med njimi klepar, avtoakustik in avtotapetnik. Tako je črni lepotec dočakal svoje ponovno rojstvo, krst in predstavitev v začetku oktobra. Na čelu povorke jc obvozil krožišče v Radomljah, se »sprehodil« skoraj do Kamnika in nazaj ter sc tako predstavil številnim povabljenim gostom - Milanovim prijateljem iz skupine Žabarjev, imenovanih Morski potepuhi, s katerimi skupaj jadrajo. Ti so mu pripravili tudi pesem ter oddržali svečani nagovor, ki so mu sledile poskusne vožnje, razprave in fotografiranje v vseh možnih pozah. Ob lastnikovi pogostitvi je dobro razpoložena družba povabljenih v smehu in petju praznovala krst črnega lepotca. Srečno vožnjo!
MM
Najprej še enkrat iskrene čestitke Tjaši Tavčar, Domžalčanki, ki je v letu 2006 postala NA.I-SMRKLJA. »Seveda sem bila zelo vesela, ko sem zaslišala svoje ime. Povem pa lahko tudi, da po razglasitvi še kaj nekaj časa nisem verjela v zmago,« pravi simpatična, odločna, vedno sproščena in nasmejana Tjaša, ki kljub mladosti dobro ve, kaj hoče. Po končani Osnovni šoli Venclja Perka se je danes 16-letna dijakinja vpisala na Šolski center Rudolfa Maistra, kjer se izobražuje za ekonomsko tehni-co. V prijetnem pogovoru, kjer so njeni odgovori odločni in kratki, o tekmovanju za NA.I-SMRKLJO pove:
Vse se začne s prijavo, ki jo pošlješ na revijo, ki organizira to tekmovanje. Nato pa te čakajo šc pred-finalni izbori. V finale letošnjega tekmovanju se je izmed številnih prijavljenih uvrstilo osem deklet in sedem fantov. Zmage sem si zelo želela, pričakovala pa je nisem, saj sc ponavadi stvari, ki jih pričakuješ, ne uresničijo.
Morda na kratko o prireditvi, kjer si zmagala?
Prireditev je bila v Mariboru. Vodila jo jc Rcbcka Drcnielj. Vse se jc začelo s predstavitvijo finali-
Najsmrklja 2006 se predstavlja
Tjasa Tavčar
stov na odru, kjer smo sc sprehajali v parih. Vsak jc dobil po eno vprašanje in nanj skušal čim bolje odgovoriti, saj si žirijo prepričal predvsem z odgovori, čeprav je bilo pomembno, da pokažeš svoje talente.
Kaj je bilo po tvoje odločilno, da si zmagala?
Prepričana sem, daje odločilo moje pelje, najbrž pa tudi sproščenost na odru in samozavest.
So bila z zmago povezana kakšna darila?
Seveda smo dobili tudi nagrade. Glavna je bila mobitel znamke Nokia in je res zelo dober. Poleg tega pa smo dobili tudi nekaj kozmetike, karte za bowling, ...
So bili starši tvoje zmage veseli?
Seveda so bili zelo veseli zmage, ki so mi jo tudi zelo privoščili, čeprav sprva tudi sami niso verjeli vanjo.
Menda te zanima tudi glasba, slišala sem o duetu z NAJSMRKAV-CEM. Jc bilo kaj iz tega?
Ja.glasbo obožujem in kol sem že povedala, sem z njo nastopila tudi na izboru za NAJSMRKLJO 2006. Dueta z Najsmrkavccm, kije bil dogovorjen, zaenkrat šc nisva posnela, vendar vem, da nama bo uspelo, saj imava glasbo v krvi.
Razmišljaš, da bi sc udeležila še kakšnega drugega tekmovanja?
Želim si še sodelovati, predvsem na področju mode, če bodo priložnosti. Sicer pa si v življenju želim uspeti v glasbi, tako da bom tudi na glasbenih tekmovanjih iskala priložnosti.
Kaj delaš v prostem času?
V prostem času zelo rada pojem, se družim s prijatelji ter plešem v
plesno-navijaški skupini. Dekleta bomo navijale za Košarkarski klub Uelios Domžale. Plesna skupina trenutno šc nima imena, ker smo še na začetku, vendar pa nas boste v aprilu ali maju že lahko videli na tekmah.
Bi dekletom, ki bi sc rade na tekmovanjih prepričale, da so simpatične, lepe in pametne, svetovala, naj sc udeležujejo tovrstnih tekmovanj?
Seveda, pri tem pa sem prepričana, da moraš že pred tekmovanjem imeti dobro mnenje o sebi in biti samozavesten. Menim, da te prav to pripelje do želenega cilja.
Deluješ izredno samozavestno, si taka na vseh področjih?
Hm ... ja' V- bistvu res nimam na nobenem področju težav s samozavestjo!
Kje se vidiš čez pet, morda deset let
Kot pevka, poklicno pa bi opravljala delo, povezano s kozmetiko.
Hvala, Tjaša Tavčar, NAJSMRK-LJA 2006 in ne pozabi, če si nečesa resnično želiš, ti bo to uspelo, zato na svidenje ob naslednjem uspehu!
Odgovorna urednica
Turistično društvo Moravče vabi
Ali tudi Vi sodite med tiste, ki ob koncu zime ugotavljate, da je skrajni čas, da nekaj naredite zase? Mogoče sodile med tiste, ki bi se sicer radi rekreirali, a nimate trdne volje in rabite »prisilo« v obliki vnaprej določenega termina?
Morda potihetn občudujete tiste, ki gredo vsak dan peš na Lim-barsko goro ali na Murovico ali na Sv. Trojico ali na Sv. Primoža ali na Šmarno goro ali na katero še višjo »goro«..., a je to za Vas pretežko? Morda se zavedate, da bi že zaradi zdravja morali več hodili, pa vam hoja nekako ne »sede«, ker vam je dolgočasno hoditi sami?...
Če ste vsaj na eno vprašanje odgovorili pritrdilno. Vam ponujamo rešitev!
Vabimo Vas na rekreativno hojo po Učno sprehajalni poti Rača.
Za začetek enkrat tedensko! Čisto neformalno, brez predhodnih prijav, a na lastno odgovornost.
Če sle za hojo, sc do prehoda na poletni čas, dobimo vsako soboto ob 14. uri pred gasilskim domom v Krašcah pri Moravčah.
Danica Jačar, predsednica Turističnega društva Moravče
Predstavljamo Sabino Šile, psihologinjo s specializacijo iz družinske terapije
Rada bi pomagala ljudem
Ko smo še pred nekaj leti kdaj pa kdaj slišali o delu psihologov in psihiatrov, smo bili prepričani, da tega pri nas ne bomo nikoli potrebovali. Tovrstne storitve potrebujejo najbogatejši sloj v Ameriki in še kje, smo se ob tem spominjali filmov z znamenitimi kavči in poskusi psihiatrov, kako pomagati ljudem, ki tovrstno pomoč potrebujejo. Najnovejši časi pa tudi pri nas prinašajo potrebo po tovrstni pomoči, sem izvedela iz pogovora s Sabino Šile, univ. dipl. psihologinjo in družinsko tera-pevtko, ki je v Domžalah na Ljubljanski cesti štev. 64 odprla svojo firmo in se v njej Že seznanila tudi s problemi ljudi z območja naše občine. Moje prvo vprašanje pa je bilo namenjeno njenim dosedanjim izkušnjam.
Sem psihologinja s specializacijo iz družinske terapije, 15 let sem delala na enem od centrov za socialno delo, od leta 1995 imam svojo privatno prakso. V okviru centrov za socialno delo sem več let uvajala prostovoljstvo, med prvimi delala v skupnostih, iz česar je zrasla svetovalnica Fužine. Več let sem v okviru Ministrstva za družino, delo in socialne zadeve vodila projekt specializiranega rejništva ter v tem okviru sodelovala tudi z domžalskim Centrom za socialno delo in s prejšnjo direktorico Vlasto Rozman ter drugimi pisala nacionalni program za rejništvo.Kasneje sem več let posvetila zdravljenju odvisnosti. Trenutno sem supervizorka in nadomeščam strokovno vodjo v PSZ Ponikve, kjer delam z invalidi, duševnimi bolniki in duševno manj razvitimi. Med prvimi sem v Sloveniji začela delati s spolno zlorabo in soorganizirala prve tirne in konferenco na to temo. Sodelovala sem pri prvem SOS telefonu, delala več raziskav na Kriminološkem inštitutu in najbrž bi se našla še kakšna zadolžitev.
in trenutno ste v Domžalah in želite s svojim obširnim strokovnim znanjem in izkušnjami pomagati tudi Domžalčanom. Želim biti bolj prisotna za potrebe ljudi v Domžalah, ob tem pa vem, da se je večini ljudi nekako težko odločiti in obiskati psihologa oz. psiho-terapevta, čeprav so mnogi o njegovem delu že slišali in se zavedajo, da tovrstno pomoč potrebujejo. Svoje dejavnosti ne želim reklamirati, ker reklame ljudi ne prepričajo. Stranke me najdejo izključno po priporočilu mojih strank, ki so iz cele Slovenije. Moja ambulanta je samoplačniška, cenejša kot pri kolegih v Ljubljani. Če le morem, ponudim kakšen popust za ljudi , ki si terapijo težko privoščijo.
Zakaj bi ljudje prišli k vam?
Tudi jaz grem na terapijo, ko se mi naberejo težave, ker vero, da nekdo, ki je strokovnjak in pogleda od zunaj, lažje oceni mojo situacijo in mi svetuje, kot jaz, ki imam slepe pege za svoje vedenje, odnose, življenje. Vsem se nam zgodi, da nam življenjske krize, izgube, ovire, zvežejo roke in ne znamo naprej. Imamo probleme v odnosih, v čustvovanju (npr
depresije, pretirana jeza ipd), vedenju, učenju...pač na vseh področjih našega bivanja. Poleg znanj, ki sem si jih pridobila na fakulteti, specializaciji, različnih tečajih in iz več kot 20-letnih izkušenj pri svojem delu, uporabljam še, pri nas novo metodo-energij-sko psihologijo, ki uporablja tudi znanje akupresure in je zelo učinkovita pri čustvenih bremenih iz preteklosti, ki jih nosimo s seboj in vplivajo na naše sedanje življenje. Ob tem naj povem, da se je prav med zadnjimi prazničnimi dnevi leta 2006 v moji ambulanti oglasilo kar nekaj ljudi, ki so imeli težave zaradi osamljenosti, problemov v partnerstvu in mislimi na samomor.
Kako vas ljudje najdejo?
V vaši občini sem na novo. Moja pisarna je nasproti občine, v nekdanji poslovni stavbi Veleja, na Ljubljanski 64, tako da sem lahko dostopna, istočasno pa je v hiši več firm, kar zagotavlja strankam diskretnost. Delam vedno po dogovoru ob terminih, ki ustrezajo strankam, to je pa večinoma popoldne in zvečer, možno pa se je naročiti tudi dopoldne. Za obisk je najbolje, da se dogovorijo po telefonu 040 224 903 ali po elektronski pošti sabi;ia..siIc(i/;sio/.net. Več informacij lahko preberejo na www.sabina-silc.com
Razmišljate o skupnih projektih Centra za socialno delo Domžale in Občine Domžale?
Glede na to, da sem toliko let delala na CSD, delo tam dobro poznam in vem, da so socialne delavke, psihologinje zelo zaposlene, voditi morajo še cel kup dokumentacij in zato imajo omejen čas za posamično stranko, čakalna doba je dolga, težko si privoščijo komu nuditi poglobljeno terapijo. V Ljubljani je že nekaj let navada, da občina nameni nekaj sredstev za terapijo svojih občanov. Čeprav imajo tam 5 CSDjev in cel kup drugih svetovalno-tera-pevtskih organizacij, se jim to še vedno zdi potrebno in tudi izkušnje so dobre. Glede na to, da smo dobili novega župana in dobimo tudi novega direktorja CSD, jima še nisem predlagala, da bi podobno poskrbeli za občane tudi v Domžalah, vendar nameravam to storiti takoj, ko bo novi direktor nastopil svojo službo.
Predlagate tudi sodelovanje s Slamnikom?
S članki, v katerih bi predstavljala posamezne probleme in njihove rešitve, bi rada ljudi spodbudila in ojunači-la, da me obiščejo, da skupaj skušamo razrešiti posamezne probleme. Moj način dela je zelo oseben in upam, da me bodo ljudje skozi članke spoznali tudi kot človeka. Bralce prosim, da mi javijo, katere teme bi jih zanimale, lahko pa mi tudi zastavijo vprašanje iz svojega življenja, na katerega bom odgovorila tako, da vas sosedje ne bodo prepoznali. Dobrodošli vsi, ki mislijo, da jim lahko pomagam
J/valu.
Pogovarjala se je Vera Vojska
LDS Domžale
Deklaracija za ohranitev javnega zdravstva
Zdravje je vrednota, ki jo državljanke in državljani Slovenije postavljamo na najvišje mesto, zato v LDS skupaj z njimi z veliko zaskrbljenostjo opazujemo dogajanje na področju sprememb zdravstvene politike, še posebej neodgovornega in škodljivega ravnanja ministra za zdravje, dr. Andreja Bručana, ki ga v celoti podpirata vladajoča koalicija in predsednik Vlade RS Janez Janša. Njegovo delovanje najbolj jasno izpričujejo javno izrečene izjave o tem, da bodo »eni, ki imajo več, prišli lažje do zdravnika, saj je tak sistem povsod po svetu«.
V LDS se s take) naravnano razdiralno zdravstveno politiko ne strinjamo in menimo, da jo je potrebno tudi v prihodnje graditi na temeljnih načelih in vrednotah solidarnosti in pravične dostopnosti do zdravstvenega varstva za vse, ne glede na njihovo gmotno stanje in socialni položaj v družbi. Slovenski zdravstveni sistem, kije temeljil na javnem zdravstvu, je bil dober, kar so nedvoumno potrdile tudi mednarodne analize in primerjave, čeprav seveda še zdaleč ni bil idealen in popoln. Določene spremembe in izboljšave bi bile potrebne in bi jih v LDS tudi podprli, a žal se aktualna politika na čelu z ministrom za zdravje loteva stvari na popolnoma napačen način. Tej politiki ni pomemben človek, bolnik, pacient, uporabnik zdravstvenih storitev, pač pa zasebni izvajalci, dobavitelji in zasebne zavarovalnice, ki želijo na različne načine privati-
zirati zdravstvo in iz javnih sredstev za zdravstvo iztrgati zase čim večji dobiček. V LDS smo prepričani, da velika večina slovenskih zdravnikov in drugih delavcev v zdravstvu ne razmišlja na tak način in da so izjemno predani svojemu poklicu, da pa jih minister s svojimi odločitvami v škodo javnega zdravstva dobesedno sili na pot zasebništva.
LDS
MIK H«i.\f DfMOKRALItA SlOVfNIJf
Kot bolniki in uporabniki zdravstvenih storitev vsak dan doživljamo, da nam želijo iz žepov na vsakem koraku vzeti več denarja, da nam ponujajo nove, nezakonite zavarovalniške storitve, s katerimi nam obljubljajo že preko obveznega zavarovanja plačane storitve, šc zlasti preskakovanje čakalnih vrst na račun daljšega čakanja tistih, ki denarja nimajo. Vsakodnevno lahko spremljamo neučinkovito, razsipno in nezakonito zapravljanje proračunskih sredstev za nakupe zdravstvenih pripomočkov, zdravil in storitev, na račun katerih posamezniki lahko bajno služijo. Vsakodnevno spremljamo, da se razkosavajo in strokovno ter ekonomsko slabijo javne zdravstvene institucije na čelu s Kliničnim centrom in številnimi zdravstvenimi domovi. Vsakodnevno lahko spremljamo tektonske in sistemske spremembe na področju zdravstva, ne da bi državljane in državljanke kdorkoli vprašal za mnenje. Ob tem na nacionalni ravni še vedno nimamo nacionalne strategije na področju zdravstva. V LDS zato zahtevamo široko javno obravnavo o prihodnosti slovenskega zdravstva. Nemudoma je potrebno prekiniti s sprejemanjem zakonov, ki so nedorečeni, nestrokovni in škodljivi za bolnike in paciente ter zahtevamo takojšen odpoklic ministra za zdravje, dr. Andreja Bručana, kot nosilca takšnih usmeritev.
LDS Domžale
9. kongres LDS
Delegatke in delegati so na 9. kongresu LDS izglasovali zaupnici predsedniku Jelku Kacinu in podpredsednici Zdenki Cerar. Za podpredsednika je bil izvoljen dr. Dušan Keber, izvolili pa so tudi nov svet stranke, nadzorni odbor in statutarno komisijo.
Glasovanja o zaupnici predsedniku seje udeležilo 378 delegatk in delegatov, za zaupnico je glasovalo 253 delegatov, proti je glasovalo 123 delegatov. O zaupnici podpredsednici je glasovalo 378 delegatov, za je glasovalo 325 delegatov, proti je bilo 52 delegatov. Glasovanja za podpredsednika seje udeležilo 310 delegatk in delegatov. Veljavnih glasovnic je bilo 307. Neveljavnih glasovnic je bilo 3. ZA je glasovalo 271 delegatk in delegatov. PROTI je glasovalo 36 delegatk in delegatov. Predsednik nadzornega odbora je Srečo Vernig, predsednik statutarne komisije pa Mirko Bandelj.
Kongres je sprejel tudi tri resolucije, in sicer o ohranitvi javnega zdravstva, o visokem šolstvu in o odnosu med državo in verskimi skupnostmi.
LDS
Pogovor z novim predsednikom Socialnih demokratov
Aleš Sazonov
Aleš Sazonov je prevzel vodenje občinske organizacije socialnih demokratov pred dvema tednoma. Nikoli ni bil strankarsko zelo izpostavljen, vedno pa dejaven motor aktivnosti, ki jih je pripravljala stranka SI).
Kaj vse si doslej delal v stranki?
Moji prvi koraki v politiki so se začeli pred 15 leti v Mladem forumu, podmladku Socialnih demokratov. Takrat je bilo to predvsem druženje in spoznavanje mladih po vsej Slovenji, kjer so se odvijale razne akcije, kongresi, izobraževanja. Po opravljenem delu smo se znali res dobro zabavati; fino je bilo. Po nekaj aktivnih letih v Mladem forumu in sodelovanju z občinsko organizacijo SD Domžale sem zamrznil svoje politično delovanje in se posvetil drugim stvarem. Seveda pa ostal zvesti član in podpornik. Moja vrnitev se je zgodila pred dvema letoma, ko sem bil povabljen, da sem prevzel podpredsedniško mesto. Na volilni konferenci pred enim mesecem pa sem dobil zaupanje za vodenje občinske organizacije SD v Domžalah. S kolegi in kolegicami smo pripravili dolgoročni program, ki ga bomo poskušali uresničiti.
Danes je strankarska dejavnost za mlajše neprivlačna. Kakšen motiv te žene, da si prevzel vodenje stranke, ki se že nekaj let trudi pomladiti svoje vrste? Res je politika za mlajše neprivlačna, vendar bomo mlajši s svojim delom, medsebojnim sodelovanjem in projekti dokazali, da v politiki ni vse tako dolgočasno kot izgleda. Zato vabim mlajšo in srednjo generacijo z novimi idejami in energijo, da se nam pridružijo. Skupaj s starejšimi člani, z njihovimi izkušnjami, znanjem, modrostjo, bi sc podali novim izzivom naproti in v Domžalah bi tako sestavili močno ekipo Socialnih demokratov, ki bi na naslednjih občinskih volitvah 2010 pripravila dober program ter prevzela vodilno mesto v občinskem svetu. Verjamem, da lahko s svojim pristopom to dosežem.
Rad sc snieješ in vse poveš naravnost? Ali je v strankah in politiki prostor za humor in iskrenost?
Ja, je. In trudil se bom, da bo v naši stranki šc naprej tako. Mislim, da ščepec humorja na pravem mestu in s pravim občutkom, razbije monotonost in napetost. Pogrešam to pri ostalih politikih in nasploh pri ljudeh. Naravnost povej, kar si misliš, spoštuj sogovornika, sprejmi kritiko in drži besedo. Tega bi se morali držati vsi, a žal ni tako.
Imaš družino. Misliš, da družinsko življenje zaradi strankarskega ne bo trpelo?
Preden sem se odločil za ta korak, smo se v družini pogovorili in sem dobil podporo. Stojijo mi ob strani. Se vedno bom večino svojega prostega časa preživel z družino, ki mi tudi največ pomeni. Brez podpore doma bi se veliko težje odločil. Del politike pa je tudi družinska problematika, šolstvo in zaposlovanje, kjer bi rad aktivno sodeloval in prispeval k boljši prihodnosti nas in naših otrok. Na občinski ravni vidim predvsem, da bi se še marsikaj dalo narediti za
varnost otrok, šolanje, povečanje števila mest v vrtcih, ustrezen mladinski kulturni center...
Kaj   počneš   v  prostem času?
Zaposlen sem v podjetju v Domžalah, ki mi dopušča kar veliko prostega časa. To je za te čase redko razkošje. Tako sem lahko veliko z družino, pa tudi za hobijc in šport se najde čas. Z ženo, profesorico razrednega pouka, in otrokoma, petletno hčerko in enoletnim sinom, sc veliko sprehajamo, hodimo na izlete, pa tudi v kakšno trgovino zavijemo. Rad preberem dobro knjigo. Ker me že nekaj časa navdušujejo severnoameriški indijanci, zdaj berem o njih in njihovi kulturi. Priporočam za branje, ker njihov način razmišljanja odpira vrata v razumevanje tistega deia življenja, ki ga je potrošništvo povsem izrinilo. Zanimajo me tudi fotografija, glasba, gledališče, film in nasploh vse vrste umetnosti. Pa tudi s prijatelji se dobimo vsake toliko časa, odigramo kakšno partijo tenisa in rečemo eno ali dve. Res sem hvaležen, da imam tako dobre prijatelje. To mi veliko pomeni.
Aleš Sazonov
Sporočilo s sestanka Iniciativnega odbora
Gibanje za pravičnost in razvoj Domžale
Člani Iniciativnega odbora Gibanja za pravičnost in razvoj Domžale smo se srečali v četrtek, 25. januarja 2007. Zaradi lažjega organiziranja in dela 105 članov gibanja smo oblikovali 15-članski iniciativni odbor.
Na sestanku iniciativnega odbora smo se dogovorili, da bomo delovali predvsem na naslednjih področjih:
» otroško varstvo (zavzeli se bomo za izgradnjo otroškega vrtca na območju Doba),
» varstvo starejših občanov (zavze-
ZONUllNJt
Gibanj«
za pravičnost
in razvoj
mali sc bomo za učinkovito delovanje sistema pomoči na domu ter izgradnjo novega doma upokojencev na območju Vira ali Doba), » razvoj infrastrukture (zavzemali se bomo za prostorsko umestitev in izgradnjo obvozne ceste iz Kamnika, mimo Radomelj in Vira do priključka na avtocesto, izgradnjo povezovalne ceste Želodnik - Mengeš - Brnik, izgradnjo avtocestnega priključka v Studi),
j skrb za zdravje (v sodelovanju z posameznimi društvi bomo promo-virali zdravo prehrano ter opozarjali na učinkovit zdravstveni sistem, ki bo slonel na uravnoteženi kombinaciji javnega in privatnega zdravstvenega varstva), • sodelovanje s humanitarnimi društvi. Na naslednjem srečanju bomo ob-
ravnavali problematiko varstva starejših občanov, se seznanili s trenutnimi kapacitetami domov upokojencev v Domžalah in Mengšu, presežkom povpraševanja glede na trenutne kapacitete, potrebami po novih kapacitetah, možnostmi prostorske umestitve novega doma upokojencev ter možnimi oblikami financiranja izgradnje novega doma upokojencev.
Svoje člane bomo o aktivnostih Gibanja za pravičnost in razvoj Domžale obveščali po elektronski pošti, na naslove, ki so jih člani posredovali ob včlanitvi v gibanje.
Predstavnik Iniciativnega odbora GPR Domžale mag. MIlan Plrman
Sazonov ni ravno domžalski priimek. Odkod izvira?
Iz Rusije ga je v naše kraje prinesel pradedek, ki je kot vojni ujetnik med prvo svetovno vojno gradil cesto na Vršič. Sem ga poznal, vendar sem bil premlad, da bi ga vprašal vse tisto, kar me danes zanima o njegovi zgodovini. Se mi je zapisal v srce in se rad spomnim nanj. Moj sorodnik jc tudi znani alpinist Anton Sazonov -Tonač. Legenda, ni kaj. Upam, da bo priimek tudi ob meni nadaljeval dober in časten zven, da bodo tudi moji otroci in vnuki ponosni nanj. Drugače pa živim v Domžalah že 30 let. Ker mi jc lepo, nameravam tu tudi ostati.
Kaj ti jc v Domžalah všeč in kaj bo treba v Domžalah spremeniti?
Všeč mi jc, da so Domžale ravno prav velike, vse imaš pri roki, veliko je zelenja in mest za sprehode in druženja na prostem. Skrbi pa me preveliko priseljevanje in s tem povezan prometni kaos, kronično pomanjkanje mest v vrtcih, obenem pa Domžale postajajo »spalno« naselje. Treba je oživiti mestno jedro, spodbujati, da v center pride vrvež; da se bodo ljudje družili. Najti moramo primerno rešitev za obnovo in posodobitev pasaž SPB -ja ter kompleksa Tcn-Ten, ki je prava sramota, obenem pa priložnost za poslovni razvoj mesta. Zagotoviti moramo primerne prostore za Mladinski kulturni center (Akumulator), zaključiti že začeti projekt Zelena os Kamniške Bistrice Na gospodarskem področju pa izgradnja ter zagon industrijske cone in tehnološkega parka Želodnik, v bivšo tovarno Univcrzale pa vrnili življenje; sam bi podprl študijsko središče in muzej.
Brez gospodarske rasti pa tudi ni socialne varnosti. Zato upam, da bomo politiki različnih političnih usmeritev našli toliko modrosti in dobre volje, da bomo projekte, ki so ključni za Domžale, v bližnji prihodnosti podprli.
Kaj pa hi rekel za konec?
Lepo se imejte in veliko se smejte. Obiščite nas kaj v novih prostorih naše stranke v Domžalskem domu (bivša knjižnica), kjer imamo uradne ure vsak četrtek od 17.00 do 18.00 ure Veseli bomo vašega obiska, vaših pobud in predlogov. Cc pa bi se radi včlanili v stranko in aktivno sodelovali... Ja, tega bom pa še bolj vesel.
Igor Lipovšek
Ekspanzija SDS-a v Domžalah
Ob izteku 4-lctncga mandata so člani SDS Domžale na volilni konferenci opravili pregled dela v minulem mandatnem obdobju ter izvolili novo vodstvo. Za predsednika SDS Domžale je bil soglasno izvoljen Robert Hrovat, člani in članice pa so soglasno izvolili tudi novi Izvršilni odbor ter Nadzorno komisijo SDS Domžale. Volilne konference se je kot gost udeležil dr. Peter Verlič, predsednik Obljubljanskc regijske koordinacije SDS ter državni sekretar na Ministrstvu za promet.
Na pravo ekspanzijo SDS-a v Domžalah je v svojem poročilu člane spomnil dotedanji predsednik Aleksander Kabaj, ki je med drugim omenil nekatere ključne dogodke v štiriletnem mandatu. Iz vrst SDS Domžale sta tako bila v Evropski parlament izvoljena dva naša člana, točneje član in članica, dr. Miha Brejc in dr. Romana Jordan Ci-zelj, ki sta oba tudi podpredsednika SDS na državnem nivoju. Na volitvah v Državni zbor RS sta bila za poslanca izvoljena oba kandidata, ki sta kandidirala na našem področju Robert Hrovat in Tomaž Stcbc. Tudi generalni sekretar Državnega zbora RS Slovenije, Lovro Lončar, je član našega občinskega odbora in še bi lahko naštevali. V nadaljevanju so sledila še poročila ostalih organov, ki delujejo v okviru SDS Domžale. Volilna konferenca jc bila predvsem delovnega značaja, zato je predsedujoči volilni konferenci, Roman Kur-manšek, kateremu sta pomagala Urška Kabaj in Martin Grašič, v okviru točke, ki je govorila o spremembi poslovnika SDS Domžale, prisotne seznanil s spremembami, ki jih konferenci v sprejem predlaga Izvršilni odbor SDS Domžale (v stari sestavi), saj smo morali naš poslovnik uskladiti s Statutom SDS. Po izglasovanih spremembah poslovnika ter razrešitvi organov SDS Domžale so bile na vrsti volitve. Poleg volitev novega predsednika, za katerega je bil soglasno izvoljen Robert Hrovat, so bili v novi izvršilni odbor SDS Domžale izvoljeni: Lucija Živec, Majda Pučnik Rudi, Janez Stibrič, Lovro Lončar, Roman Kurmanšek, Roman Lazar, Slavko Ciglar, Jure Doki, Tomaž Deželak,
Doroteja Grmek, Aleksander Kabaj in Andreja Bolhar. Člana Izvršilnega odbora sla po funkciji tudi predsednica Ženskega odbora SDS Domžale (Urška Kabaj) ter predsednik SDM Domžale (Gregor Horvatič). V tričlansko Nadzorno komisijo SDS Domžale so bili soglasno izvoljeni Jure Milanovič, Marko Osolnik in Mitja Brosch. Člani Nadzorne komisije bodo na svoji prvi seji izmed sebe izvolili predsednika, Robert Hrovat pa bo kot novi predsednik SDS Domžale na konstitutivni seji novega tO SDS Domžale predlagal imena za podpredsednika, tajnika, ti-
SDS
skovnega predstavnika in blagajnika, vsak član novega izvršilnega odbora pa bo prejel tudi določene zadolžil vc, ki jih bo moral redno opravljali ter poročati o njihovi realizaciji. V nadaljevanju volilne konference se jc Robert Hrovat vsem zahvalil za izkazano zaupanje ter prisotne seznanil Z nekaterimi aktualnimi političnimi informacijami z državne ter lokalne ravni. Med drugim jc poudaril, daje več kot očitno, da sedanja vlada in vladajoča koalicija na državni ravni delata izredno dobro, kar potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave, kjer naša stranka ne samo, da je vodilna, temveč celo pridobiva na priljubljenosti pri volivcih. Tudi vlada, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša, beleži izredno visoko podporo, ki narašča. V večini primerov vladam po dveh letih dela nekoliko upade rating, naša vlada pa beleži konstanten dvig, čeprav skušajo številni mediji na takšen ali drugačen način delo vlade očrniti in jo prikazati v drugačni luči. Po končani volilni konferenci so prisotni nadaljevali pogovor o tem in onem na družabnem večeru. Izkazalo seje, da članom SDS Dom Žale ne manjka energije, delovnega elana in načrtov za prihodnost ter razvoj občine in krajev v njej. Podrobnejše informacije o delovanju SDS Domžale najdete tudi na naši spletni strani www.domzale.sds.si, lahko pa nam pišete tudi na elektronski naslov
info@domzale.sds.si „.,.
Janez Stlbrlc
Občinski odbori
Občinski odbori naj bi bili svetovalna delovna telesa občinskega sveta, katerih namen je predhodna strokovna presoja ustreznosti gradiv za obravnavo na sejah občinskega sveta. Delo članov v odboru je za pravilnost odločitev zelo pomembno in odgovorno. Temu primerna bi morala biti tudi izbira in imenovanje kandidatov v odbore.
Predlog za imenovanje delovnih teles občinskega sveta, ki ga je v sedanjem mandatu pod novim občinskim vodstvom pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je po mojem skromnem mnenju neprimeren, da ne rečem kar porazen. Kot predsednik odbora Zelene stranke v Domžalah in občinski svetnik vedno poudarjam, da sta dejavnosti varstva okolja in urejanja prostora neločljivo povezani ter najbolj vplivata na dogajanja v našem naravnem in bivalnem okolju, Zelena stranka pa je tista, ki ima v statutu na prvem mestu skrb za varstvo oko-
lja. Zato sem upravičeno pričakoval, da bomo imeli v odboru za prostor in v odboru za okolje po enega člana. V odboru za prostor z našim predlogom nismo uspeli in smo ostali brez svojega predstavnika.
Že površen pogled na seznam imen nakazuje predvsem politično in prav nič strokovno izbiro članov. Pričakoval bi, da bo v odboru za prostor vsaj kakšen prostorski načrtovalec, krajinski arhitekt, geograf, projektant objektov ali kdorkoli, ki slrokovno dela na vprašanjih urejanja prostora Zelena stranka te ljudi ima in jih jc tudi predlagala. Žal neuspešno. Zato javno sprašujem predlagatelja, kdo se boji Zelene stranke, kdo se boji stroke. Politika, ki izbira ljudi po svoji meri in jih tako tudi usmerja? Seveda ne v korist občine in občanov.
Domžale, 25.01.2007
Zelena stranka, Občlnkl odbor Domžale Franc Černagoj, predsednik
stran
IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH POSLANCEV
Nabava oklepnikov za Slovensko vojsko je povsem upravičena
Leta 2003 smo se večinsko odločili za vstop v zvezo NATO, kar je za nas izrednega pomena, ne samo v vojaškem smislu. Seveda smo s tem prevzeli tudi obveznosti, tako, kot to velja za vse članice te zveze(2% BDI* se vsako leto nameni za SV). Če pa se spomnimo 10 dnevne vojne za Slovenijo leta 1991, ko smo si takrat še kako želeli, da bi nam kdo pomagal (ljudje so takrat imeli v mislih NATO), je bila takšna odločitev, torej želja in kasnejši vstop v NATO, skorajda samoumevna odločitev.
Že v uvodu bi rad povedal, da se nam je v Slovenski demokratski stranki zdel sklic izredne seje na to temo nepotreben, na izredni seji pa smo konstruktivno sodelovali in dokazali, da so kritike opozicije glede sklenitve pogodbe povsem neutemeljene in zavajajoče.
Minister za obrambo je ob obravnavi pogodbe o nabavi oklepnikov 8x8 na seji Odbora za obrambo jasno povedal, da bomo za 61,9 milijarde tolarjev oz. 258,5 milijonov evrov kupili 135 vozil z vso predvideno konfiguracijo, ki je bila opredeljena v razpisni dokumentaciji. Nakup 135 srednjih oklepnih bojnih vozil je bil načrtovan že v Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki je bil sprejet 2004, torej v času prejšnje vlade.
Poslanci, člani Odbora za obrambo, smo se prepričali o upravičenosti nakupa, razpisni dokumentaciji, prispelih ponudbah in podpisani pogodbi, kije bila podpisana s podjetjem Rotiš. Ponudba podjetja Rotiš je bila bistveno bolj ugodna od ponudbe podjetja Sistemska tehnika. S podpisom te pogodbe se je zagotovilo 1206 novih delovnih mest, 30,1 % vključenost domačega znanja.
69,9 % delež protidobav v smislu nakupov, storitev in blaga.
Glede 25 vozil z osnovno opremo, ki so predmet spora, lahko povem, da je to povezano z zahtevami oz. cilji, ki so bile spremenjene v tem času v okviru zveze NATO. Slovenska vojska je s spremembami ciljev sil NAIA morala seveda spremeniti tudi sestavo posameznih konfiguracij oziroma število teh konfiguracij, ker bataljonska vojna skupina zahteva za svoje delovanje tudi ustrezna sredstva za podporo. Ta vozila bodo v sestavi obeh bataljonskih bojnih skupin, kijih moramo mi zagotoviti do leta 2012 oziroma 2013. Nadgradnje takih vozil morajo vsebovati najnovejšo informacijsko-komunikacijsko opremo in težko si predstavljam, da bi takšno opremo že sedaj opredelili v pogodbi, dobava pa bi se izvršila šele leta 201.3. Zato menim, da je odločitev SV in MORS za nabavo oklepnikov v takšni obliki povsem primerna. S tem bo naša vojska dobila vsa tista bojna sredstva, ki so potrebna, da bo lahko varno izvajala vse naloge, tako doma kot v tujini.
Glede predlaganih sklepov pa bi rad opozoril, da niti eden izmed predlaganih sklepov opozicije ni imel podlage za sprejem. Minister je omogočil nadzor, saj smo se poslanci seznanili z vsemi podrobnostmi i/, pogodbe. Minister prav tako ni zavajal državnega zbora in javnosti, saj je bila pogodba sklenjena v skladu Z razpisnimi pogoji. Tudi zadnji predlagani sklep, daje sklenjena pogodba škodljiva, ne vzdrži, saj smo bili vsi seznanjeni, kaj prinaša slovenskemu gospodarstvu in koliko novih delovnih mest bomo s tem pridobili.
Robert Hrovat, poslanec SDS v državnem zboru Republike Slovenije
Številne kritike do predloga Zakona o koncesijah v zdravstvu
Osnutek dolgo pričakovanega Zakona o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti je v zadnjem mesecu povzročil izjemno široko javno razpravo. Sprva naj bi ta po predlogu ministra za zdravje trajala le 13 dni, vendar je bila po mnogih pritiskih podaljšana in naj bi potekala še vsaj en mesec. Vanjo se je zelo aktivno vključila tudi Skupnost občin Slovenije, svoja mnenja in stališča pa so že oblikovale tudi številne posamezne občine. V okviru delovanja skupnosti se je tako sestala Komisija za socialo in zdravstvo, predlog zakona pa je na burni razpravi obravnavalo tudi predsedstvo SOS. Na seji so sodelovali tudi državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, dr. Dorjan Marušič, svetovalec ministra, Franc Košir, in predstavnika Gibanja za ohranitev javnega zdravstva, Nevenka Lekše in Marjan Sedmak.
Veliko zanimanje za omenjeno problematiko ni presenetljivo. Tudi občine so izjemno zainteresirane za urejanje poiožaja zdravstva v svojem okolju, predvsem dostopnosti in kvalitete, ki jo želijo nuditi svojim občankam in občanom. V trenutnem sistemu so pristojnosti občin na področju zdravstva kar precejšnje, saj so občine ustanoviteljice zdravstvenih domov in lekarn na svojem območju, samostojno odločajo o zdravstveni politiki na svojem območju, imajo odločilni pomen pri podeljevanju koncesij na primarni zdravstveni ravni in področju lekarništva, skrbijo za vzdrževanje in investicije v svojih zdravstvenih domovih, ki so njihova last, zagotavljajo sredstva za nadstandardne programe (preventiva, plačevanje pregledov, dodatnih kadrov) in nakup opreme, reševalnih vozil, aparatur...
Seveda se vsi strinjamo, da so v tem trenutku zaznavne številne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno
Dr. Brejc v Evropskem parlamentu poročevalec EPP-ED o zadevi SWIFT
n
Poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED) je na januarskem t. i. mini plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju predstavil stališče politične skupine Evropske ljudske stranke -Evropskih demokratov (EPP-ED) o domnevnem prestrezanju podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških oblasti. Kot je v razpravi dejal dr. Breje, je po vseh dosedanjih razpravah in zaslišanjih o tem vprašanju jasno, da imajo ameriške oblasti dostop do sistema SWIFT v njihovi ameriški podružnici in so tako obveščene o vseh transakcijah, ki gredo preko tega podjetja.
SKZ pri SLS proti zmanjševanju podpore kmetijam na ogroženih območjih
Slovenska kmečka zveza pri Slovenski ljudski stranki (SKZ pri SLS) se ne strinja z zmanjševanjem sredstev za plačila v obdobju 2007-2013 za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) in kmetijsko okoljskih ukrepov (SKOP). SKZ pri SLS opozarja, da bo zmanjševanje plačil na teh ukrepih prizadelo predvsem kmetije, ki še kmetujejo na težjih, odločnejših območjih in tiste kmetije, ki so se tudi v zadnjih letih okoljsko osvestile in kmetujejo skladno z okoljskimi pravili. Ta območja so zelo občutljiva na negativne naravne pogoje (npr. območje
Dolenjske), kot tudi na negativne pojave, kot so prodaje teh zemljišč tujcem (npr. območje SV Slovenije).
Slovanska ljudska stranka
SKZ pri SLS je že od objave Nacionalnega strateškega načrta programa razvoja podeželja 2007-2013 in javne objave Programa razvoja podeželja (PRP) 2007-2013 opozarjala na to, da za ukrepe (S)KOP in OMD
ni zagotovljenih dovolj sredstev, kar bo imelo za posledico zmanjševanje izplačil, kakor tudi na nesorazmerja med razporeditvijo sredstev med posameznimi osmi. Žal se Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do pripomb na PRP 2007-2013, ki jih je SKZ posredovala 29.11.2006 - v času javne razgrnitve, do danes še ni opredelilo. Ce bo kmetijsko ministrstvo vztrajalo pri zdajšnjem predlogu, bo po ocenah Igorja Hrovatiča, predsednika SKZ pri SLS, nezadovoljstvo med kmeti naraščalo in prav lahko se konča tudi na ulici.
Rok Ravnikar
»Če ne gre drugače - pa pošteno!«
Dejstvo I: (iz dopisa domžalskih osnovnih šol Svetu Občine Domžale): Nekdanja direktorica Skupnosti osnovnih šol naj bi z ničnim papirjem oz. domnevnim potrdilom Občine Domžale prepričala svet skupnosti, da ji pripada 2,5x višja plača. Nihče ni preverjal, nihče ni vprašal, nihče ni vedel.
Dejstvo 2: Javno komunalno podjetje brez zakonske podlage najavi, da bo v kolikor občani sami ne bodo posredovali evidenc o komunalnih odpadnih vodah - to Opravili sami in zaračunali nekaj čez 8000 SIT (cca 33 EUR). Večina občanov je menda tej »grožnji« nasedla in evidence bodo tako izdelane s prostovoljnim delom uporabnikov storitev.
A v obeh primerih gre za čisti hlef. Nihče verjetno ne bo odgovarjal. Vse je zakonito, samo nekaj izgovorov bo slišati: »Ja tako smo pač mislili...... Iz prvega primera
praktično ne vemo, za kaj gre. Bolje povedano, ne moremo verjeti, da se je to res dogajalo. Jasno, šlo naj hi za več kot očitno zavajanje. A svet zavoda je sprejel in ni preverjal. Uslužbenke občine, ki pa je podpisala sicer
nični papir, pa ni več tam v službi, da bi odgovarjala. Občina Domžale namreč nima nikakršnega vpliva ali pristojnosti na določanje plače. Skoraj 10 let prejemati trikratno plačo - to gre preko meja predstavljivega. Bo V drugem primeru ukrepala inšpekcija? Malo verjetno, saj se občani ne želijo spopadati z organizacija mi. ki so neprimerljivo večje in kijih pravzaprav potrebuješ vsak dan. Dobri občani namreč nočejo sitnosti in hvala bogu, podjetje jim je »ponudilo« priložnost, da prihranijo ta denar!! V resnici pa se zdi, da je podjetje z zvito potezo prihranilo sredstva, ki hi jih po zakonu moralo nameniti za izdelavo evidenc in tO V okviru podeljene koncesije in cene.
Kdo bo zaščitil občane in davkoplačevalski proračun pred grabežljivostjo bleja tipa »Ce ne gre drugače, pa pošteno.«'! Pa sta to le dva primera, ki sta aktualna v zadnjem času. Verjetno se vsakodnevno srečujemo v službi, doma, v društvih, v trgovini.... z blejam. Ker zaupamo, ker nimamo časa preverjati. Bodite pozorni, ko se kdo sklicuje na ta in ta zakon, na ta in ta člen. na te in te »raziskave«.... Splača se preveriti. Manj stane in dostojanstvo se ohrani.
Kot občinski svetnik pa sem na seji postavil vprašanje, kaj je že in kaj bo občina Domžale storila za zaščito občanov pred neupravičenim zaračunavanjem in zavajanjem z hlefiranjem. Čakam na odgovor.
Rok Ravnikar
To je seveda pomembno, ko gre za boj proti terorizmu, hkrati pa je vprašljivo, ko gre za zaščito osebnih podatkov in spoštovanje evropskega pravnega reda.
»Politična skupina EPP-ED si prizadeva za dosledno spoštovanje evropskega pravnega reda in vseh dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje vrednot evropske civilizacije in ščitijo svobodo in osebno integriteto posameznika. Nasprotujemo vsem nezakonitim ravnanjem, ki to svobodo omejujejo in ki delujejo proti posamezniku. Hkrati pa se zavedamo, da zahteva zagotavljanje varnosti in miru tudi določene omejitve, /;ito se zavzemamo za kar najmanjše in zakonsko utemeljene posege v človekovo zasebnost. Na osnovi razpoložljivih dokumentov obstaja utemeljen sum, da bi lahko dostop do podatkov sistema SWIFT pomenil nezakonit poseg v človekovo zasebnost,« je dejal.
V nadaljevanju je zato dr. Brejc predstavnikom Sveta EU in evropskemu komisarju za pravosodje, svobodo in varnost, Francu Frattiniju, zastavil naslednja vprašanja:
1. »Najprej bi želel natančen odgovor na vprašanje, kateri podatki sistema SWIFT so dostopni ameriškim oblastem in katere podatke lahko na tej osnovi še pridobijo?
2. Ali imajo ameriški organi dostop do vseh transakcij podružnice SWIFT v ZDA ali pa lahko preko te podružnice ali drugih podružnic SWIFT pridobijo podatke o transakcijah tudi izven ZDA?
3. Komisijo, Svet in Evropskega varuha podatkov sprašujem, ali dostop do podatkov S WITT pomeni kršenje določb o varstvu podatkov in s tem nedovoljen poseg v zasebnost?
4. Na oktobrski javni razpravi v Evropskem parlamentu o tem v vprašanju nismo dobili prepričljivih in dovolj jasnih odgovorov 0 pristojnosti institucij glede zadeve SWJFT, zato sprašujem, kdo je dejansko pristojen za ta primer in na osnovi katerih pravnih podlag?
5. Zanima me, kakšna so naša izhodišča za pogajanja z ZDA o tem in ali bomo v tem okviru tudi izvedeli, kako ameriški organi ravnajo s pridobljenimi podatki in kakšne so nevarnosti odtekanja podatkov in njihove zlorabe?«
Dr, Brejc je sicer julija 2006 v imenu politične skupine EPP-ED v Evropskem parlamentu vložil resolucijo o domnevnem prestrezanju podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb. Evropski parlament naj bi, v luči novih dokazov in podanih odgovorov s strani pristojnih institucij, predvidoma na februarskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljal o morebitni novi resoluciji o tem vprašanju.
Katarina Culiberg Jurij Daneu
nadgraditi in dopolniti zakonodajo, glavne pa so:
- nesprejeta nacionalna strategija na področju zdravstva in zastarela zdravstvena mreža, ki ne odraža več realnega demografskega stanja in potreb,
- nedorečena pravila in pogoji za sklepanje pogodb ob podeljevanju koncesij,
- slab in šibek strokovni nadzor na področju zdravstva, tudi na ravni primarnega zdravstva in lekarništva,
neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti koncesionarjev (dežurstva, urgenca), kjer ostajajo občine prepuščene same sebi in lahko svoje pravice uveljavljajo le na sodiščih v dolgotrajnih postopkih. Področje nadzora nad koncesijskim razmerjem je popolnoma neurejeno.
Prav zato so bila pričakovanja občin na področju zakonske ureditve tega področja velike, njihovo razočaranje po zadnjih potezah in predlogih ministrstva za zdravje pa veliko. Zato smo na seji predsedstva sprejeli sklepe, ki predstavljajo večinsko mnenje slovenskih občin:
1. Občine pogojujemo sprejem Zakona o koncesijah s predhodno sprejetima temeljnima dokumentoma s tega področja, torej z nacionalnim programom zdravstvenega varstva in novelirano in posodobljeno zdravstveno mrežo. Pri tem zahtevamo, da Ministrstvo za zdravje v pripravo zdravstvene mreže na primarni ravni vključi tudi predstavnike SOS.
2. Občine odločno protestiramo proti konceptu zakona, ki občinam jemlje suverenost in samostojnost pri odločitvah v zvezi s podeljevanjem koncesij na primarni ravni. Občine so v predlogu zakona postavljene v vlogo izvrše-valke sklepov in odločitev ter izvajalke politike ministra za zdravja, ki sam odloča, kje se bodo in v kakšnem obsegu podeljevale koncesije, občine pa zgolj vodijo postopke. Menimo, daje takšen koncept sporen in lahko celo ustavno
- pravno nezakonit, saj bo minister odločal o stvareh, ki so po zakonodaji izključno v pristojnosti občin. 3.0bčine želimo ohraniti svoje pristojnosti ter samostojnost pri organizaciji in delovanju zdravstva na primarni ravni.
4. Občine zahtevamo, da se pred sprejetjem Zakona o koncesijah naredi temeljita analiza učinkov posledic in učinkov takšnega zakona, glede na dosedanje izkušnje je potrebno analizirati pozitivne in negativne efekte podeljevanja koncesij in pripraviti takšen predlog, ki bo na osnovi ugotovljenih slabosti te v prihodnosti odpravil in minimaliziral. Pri tem je potrebno upoštevati in v analizo vključiti tudi občine, ki imajo na primarni ravni v zvezi z omenjeno tematiko veliko izkušenj (žal tudi veliko negativnih in slabih, na katere so v burni razpravi opozarjali posamezni župani in županje).
5. Občine ne soglašajo s predvideno razlastitvijo, ki jo na področju infrastrukture na področju zdravstva predvideva zakon. Nepremičnine, oprema, aparature morajo ostati v lasti občin, saj so bile mnogokrat grajene tudi s samoprispevki, donacijami in lastnimi sredstvi občin. Ne moremo se strinjati s tem, da bi minister za zdravje predpisoval način gospodarjenja z občinskim premoženjem.
6. Ne soglašamo tudi z rešitvijo, po kateri naj bi koncesionarji prosto oblikovali način in pogoje financiranja ter cene zdravstvenih storitev, saj po mnenju večine to pomeni podražitev storitev zaradi monopolnega položaja, nikakor pa ne pocenitve.
Seveda so to izključno tiste pripombe, ki so vezane na interes občin, v razpravi pa so sodelujoči izražali tudi številne druge pomisleke v zvezi z predlogom zakona. Med drugim želimo občine tudi jasen odgovor, kako bodo urejene pravice delavcev, trenutno zaposlenih v zdravstvenih domovih, in kdo bo poskrbel ter na kakšen način za presežke, ki bodo nastali. Slovenske občine in tudi SOS pričakujemo, da bodo na Ministrstvu za zdravje pripombe občin upoštevali v največji možni meri, še posebej pa želimo, da nas v pripravo zakonskih predlogov, ki se dotikajo interesov lokalnih skupnosti in njihovih državljank in državljanov v okviru primarnega zdravstva, aktivno vključijo.
Cveta Zalokar- Oražem,poslanka v DZ
Energetska politika na lokalnem, državnem
in evropskem nivoju
Občina Domžale se je v zadnjih letih zavzeto lotila izgradnje omrežja plinilikaeije, kar naj bi pomenilo dolgoročno bolj enakomerno porazdelitev med različnimi viri energije, ki jih gospodinjstva, firme in druge ustanove uporabljajo za ogrevanje v sezoni. Uporaba mešanice različnih virov je še kako pomembna pri načrtovanju dolgoročne strategije po trajni, konkurenčni in varni oskrbi z energijo, ki naj bi bila v v prihodnje tudi bolj učinkovito uporabljena. Glede na občasne probleme z oskrbo energije, ki so se v Evropi pojavili v začetku lanskega in letošnjega leta, postaja energetska politika prioritetna politična tema, s katero se ukvarjajo tako lokalne skupnosti kot država in Evropska unija (EU).
Evropska komisija je v začetku januarja 2007 v svežnju desetih dokumentov predstavila nov, odločnejši pristop s področja energetske politike. Med glavne cilje je Komisija uvrstila boj proti podnebnim spremembam, trajnostni razvoj, krepitev energetske varnosti, zanesljivost oskrbe, konkurenčnost EU, vzpostavitev učinkovite zakonske ureditve in vzpostavitev enotnega notranjega trga v območju Unije. Komisija je predloge predstavila v naslednjih sklopih:
1. Notranji energetski trg
2. Solidarnost med državami članicami in varnost oskrbe z nafto, plinom in elektriko
3. Dolgoročno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in Sistem trgovanja z emisijami
4. Ambiciozen program na področju energetske učinkovitosti
5. Obnovljivi viri energije
6. Evropski strateški tehnološki energetski načrt
7. Fosilna goriva z nizkimi izpusti C02
8. Prihodnost jedrske energije
9. Mednarodna en. politika v skladu z evropskimi interesi
10. Učinkovito nadziranje in poročanje Poslanka Evropskega parlamenta dr. Romana Jordan Cizelj ugotavlja, da
je Komisija v veliki meri upoštevala stališče Evropskega parlamenta (EP), a je vendarle postavila bolj realne zahteve glede na ambicioznejše, kot jih je zagovarjal parlament. Komisija je tako zastavila obvezujoči cilj o 20% deležu energije iz obnovljivih virov do leta 2020 (EP je predlagal 25%) in 50% delež do leta 2040. Podobno seje zgodilo z zahtevo EP po 30% zmanjšanju emisij C02 do leta 2020, ki jo je Komisija spremenila v zmanjšanje vseh toplogrednih plinov. Ambiciozne cilje predstavljajo še večja energetska učinkovitost (za 20% do leta 2020), reforma sistema za trgovanje z emisijami in zavezujoči cilji za avtomobilske emisije (celostna strategija, ki teži k postopni odpravi odvisnosti od fosilnih goriv). Ključne zahteve Evropskega parlamenta, ki bi omogočile učinkovito delovanje notranjega trga, predstavljajo postavke, kot so popolno izvajanje evropske zakonodaje, proučitev pristojnosti nacionalnih regulatorjev, razdružitev lastništva upravljalcev prenosnega omrežja in proizvajalcev energije, spodbujanje ugodne klime za naložbe v nove tehnologije, razvoj strateškega partnerstva s tretjimi državami in še nekatere druge.
Po mnenju dr. Jordan (izljeve bodo države članice posebno pozornost morale posvetiti implementaciji notranjega trga, vzpostavitvi močnega regulator-nega organa, poseben poudarek naj bi veljal ustrezni raziskovalno-razvojni politiki, premisleka je potrebna odločitev o ustrezni mešanici različnih energetskih virov. Ključnega pomena je oblikovanje ustreznih ukrepov za spodbujanje naložb in ustrezno medsebojno povezana energetska omrežja. Poslanka velik potencial pri doseganju zastavljenih ciljev vidi v vzpodbujanju dejavnosti zlasti na lokalni in regionalni ravni. Tem oblastem je potrebno zagotoviti celovito in trajno podporo pri odločitvah o trajnostnih ukrepih za spodbujanje večje energetke učinkovitosti in raznolikosti. Zagotavljanje dolgoročne, konkurenčne in vame preskrbe z energijo in učinkovito uporabo le-te se namreč začne že na občinskem nivoju.
Viktorija Jeras Darko Rudi
Otroci iz Vrtca Dominik Savio
Zimovanje na Rakitni
Mogoče bi bila letos bolj primerna kakšna druga beseda, ampak ker je januarja koledarska zima, smo šli na zimovanje. Drugače kot nekateri starši sama niti pomislila nisem, da ne bi šli; da bi naše dolgo načrtovane »počitnice« odpovedali, ker je bila zima brez snega. Pa saj zimovanje ni smučarski tečaj! Smučarski tečaj poudarja učenje smučanja, zimovanje pa je globlje in širše načrtovan pedagoški proces, ki spodbuja razvoj in krepitev otrokove osebnosti. Smučanje naj bi bilo del zimovanja, ne bi pa bilo edina zaposlitev otrok. In priznam, da se (20 otrok in 3 vzgojiteljice) na Rakitni, kjer smo preživeli pet sončnih, vetrovnih, razigranih, poučnih in nasmejanih dni, nismo dolgočasili.
Otrokom seje zdelo kot v pravljični deželi. Obiskala nas je muca Copatarica! Ogledali smo si njeno hišico. Na vratih svoje hišice so nam darila pustili škratki: vrečke s čajem. Žal pa so, ko smo prišli na obisk, vsi okamneli in nam niso odprli niti, ko smo jim zapeli.
Hodili smo na dolge sprehode, na katerih smo videli marsikaj zanimivega, česar ob snegu ne bi: mravljišče, pri katerem so pred nekaj leti domačini večkrat opazili mladega medveda, poti mravelj v travi, po živalskih iztrebkih smo ugotavljali, kdo se sprehaja po travi, občudovali smo bele preproge teloha, videli smo pastirčkovo kočo in se igrali igre, ki so danes že nekoliko pozabljene. Na naših potepanjih smo dvakrat prišli do table z napisom Območje med-
veda. Takrat smo se hitro obrnili in pot nadaljevali v drugo smer. Za primer, če bi res srečali medveda, smo se naučili japonsko pesem, ki naj bi ga pregnala.
Na mali in veliki umetni steni smo se pod strokovnim nadzorom učili osnov plezanja. Otroci so bili navdušeni!
Na Rakitni, ki je edinstvena zaradi svojih naravnih danosti, lege in podnebja, smo se imeli zares lepo! Otroci so prepričani, da ima muca Copatarica do Domžal predolgo pot, da bi jo lahko premagala in jim zato svojih copat ni treba vedno pospraviti ...
Andreja Marin Sokllč
Zimski izlet
V začetku meseca januarja smo se starejše skupine otrok enote Čebelica odpravili na zimski izlet.
Pot nas je vodila do Grobelj, kjer smo si v kulturnem domu ogledalu razstavo jaslic. Otrokom so bile
najbolj všeč jaslice, kjer so se figure premikale. Seveda pa so bile tudi druge zanimive, saj so bile narejena iz različnih materialov. Po ogledu razstave je starejša skupina odšla do grobeljskega drevoreda, kjer so uživali v lepem dnevu, mlajši pa smo se odpravili nazaj v vrtec.
Vzgojiteljica Tatjana Grčar
Vrtec Savska - Ježki
Veselo na zimovanju
Naši, vaši otroci so se imeli lepo na Kopah, pravita naši vzgojiteljici
ga. Mojca Koželj in ga. Nena Orehov, ki že nekaj let požrtvovalno spremljata naše malčke na raznih aktivnostih, ki se dogajajo izven vrtca in seveda tudi v vrtcu.
Hvala, Vama iz srca, da so se imeli Naši, Vaši malčki lepo.
Hvaležna mamica
»Pikapolonice« in »Račke« na obisku pri Pavlijevih
V torek, 9. januarja, smo se »pikapolonice in »račke« podale na pot. Ta pot ni bila kratka, proti koncu nam je že malo zmanjkovalo moči, ampak trud je bil vsekakor poplačan. Ko smo prišli na dvorišče Pavlijevih, so se nam oči zasvetile ob pogledu na velikega, prijaznega psa, zdi se nam, da je bil pravi nemški ovčar, vendar se ga nismo prav nič bali, veselo smo ga božali, na koncu smo se z njim tudi fotografirali. Bil je res nenavadno prijazen in potrpežljiv z nami Temu se verjetno malo čudite, seveda, saj ne veste, da je bil lesen.
Vendar pa k Pavlijevim nismo prišli zaradi psa, pač pa zaradi jaslic, ki jih g. Janez vsako leto izdela skrbno in z velikim veseljem. Otrokom so se oči svetile ob pogledu nanje, iz njih je ža-
rela ljubezen tistega, ki jih je izdelal. Brez besed smo občudovali zvezdo repatico, ki je žarela nad mestom, hiše, ognje, ovčke, Jezuščka, Marijo in Jožefa, pastirje in Svete tri kralje,
hribe, doline in puščavo, največ pozornosti pa je pritegnilo tisto, kar je bilo v njih resnično živega, namreč v »jezeru« so plavale čisto prave in žive ribice. Da si boste lažje predstavljali naj vam povemo še to, da so jaslice bile prav gromozanske, skoraj za celo sobo in da material zanje g. Janez zbira prav vse leto, največ pa ga vsako leto pripelje iz morja. Povedal nam je, daje takrat njegov avto tako obtežen s kamenjem..., da se kar vleče po tleh. Čeprav smo se le s težavo ločili od vsega lepega, pa se je bilo vseeno potrebno podati nazaj proti vrtcu, kjer nas je čakalo kosiio. Gospodu Janezu smo se iz srca zahvalili, pomahali v pozdrav vsem prisotnim - tudi psu (on nam pozdrava ni vrnil), še posebej ponosno pa sta Nika, ki obiskuje skupino račk in Natalija, ki obiskuje skupino pikapolonic, mahali atu v pozdrav.
Breda Konjar In Petra Šuštar
Modni oblikovalci v skupini Zvezdice
Mesec januar je bil v skupini Zvezdic namenjen modi. Ob pogovoru smo spoznali delo modnega oblikovalca ter manekenk in manekenov.
Ob pogledu posnetka modne revije smo ugotovili, da mora modni oblikovalec poleg obleke poskrbeti tudi za nakit, torbice, čevlje in druge dodatke.
Tudi mi smo nastopili v vlogi modnega oblikovalca. Najprej smo samo spoznavali različne vrste blaga, tipali, preizkušali elastičnost, mehkobo, izbirali vzorce. Ko smo si izbrali blago, smo si zamislili naše oblačilo, da pa smo si naše ideje lažje zapomnili, smo jih v obliki skice prelili na papir.
Nato smo začeli z izdelavo oblačil. Naredili smo kroj za majice, hlače, krila in obleke in se lotili končne izdelave oblačil, modnih dodatkov, izbiro čevljev, poskrbeli smo za li čila in k sodelovanju povabili čisto pravo frizerko. Nekateri otroci so skice malo spreminjali in je bilo potrebno izbrati dodatno blago. Napočil je dan, ko smo svoje delo predstavili tudi našim staršem in drugim obiskovalcem. Pred njihovim prihodom smo v igralnici postavili modno pisto, pripravili glasbo, ki so si jo otroci sami izbrali za sprehod po pisti, in si nadeli svoja unikatna oblačila, frizerka Greta nam je naredila pričeske (bile so zelo zanimive in predvsem zelo pisane, saj smo lahko izbrali med različnimi barvami), »vizažistka« Joži nam je pomagala pri ličenju in prišel je čas, da smo stopili na modno brv. Modna revija je bila ob komentarjih naših obiskovalcev (starši so prevzeli vlogo voditelja) velika uspešnica in seje na veliko veselje modnih oblikovalcev, ki so bili hkrati tudi mane-keni in manekenke svojih modelov, zaključila s sladkim presenečenjem.
Andreja Kovač, Zasebni vrtec Mali princ
Soviče spet odlične
SOVIČE / Osnovne šole Domžale so se pred kratkim udeležile tekmovanja na II. Elite Cheerleading Beach Cup-u v Berlinu v Nemčiji. Tekmovanje je še enkrat pokazalo, da so dekleta, kljub svoji mladosti, trd oreh sotekmo-valcem, v svojih kategorijah pa so dosegla naslednja mesta:
Junior Group Dance: Soviče - drugo mesto od 11 prijavljenih
Senior Group Dance: Angels - tretje mesto od 19 prijavljenih
Junior Double Dance: Tanja Trdina   Nika Ajdnik šesto mesto od 19 prijavljenih
Senior Double Dance: Tjaša Šuštaršič - Špela Koštuc - enajsto mesto od
37 prijavljenih.
Čestltamol
Belo
presenečenje
Ko smo bili že prepričani, da nas je sneg letošnjo zimo pustil na cedilu, smo ga končno le dočakali. Sicer ga ni zapadlo veliko, vendar dovolj, da se je hribček pred na-
šim vrtcem v trenutku spremenil v čarobno zimsko pravljico.
Kot snežinke smo poplesavali po belih tleh, se kepali, kotalili, pre-kopicevali in počeli vse mogoče, ter se tako vsaj delno naužili zimskih radosti.
Marta. Vrtec Urša
Učenci OS Roje
Zimska šola
v naravi
na Jezerskem
V "Zimsko šolo v naravi" smo vključili 12 učencev iz oddelkov vzgoje in izobraževanja III. stopnje. Program smo sestavili v sodelovanju z "Jezersko planinsko šolo", katere vodja je ga. Karmen Karničar, s katero smo po potrebi in glede na vremenske značilnosti dnevno prilagajali aktivnosti učencev, ki so se odvijale pretežno v naravi. Čeprav se zaradi pomanjkanja snega učenci niso smučali in sankali, so doživeli nepozabno dogodivščino.
Prvi dan so učenci uživali na turi okoli Planšarskega jezera. Ogledali so si izvir mineralne vode Slatine. Zvečer so se sprostili ob diapozitivih Jezerskega. Naslednji dan so se prvič srečali z drsalkami. Vsi so potrebovali pomoč pri obuvanju. Samostojno sta drsala dva učenca, ostali so potrebovali asistenco. Popoldan smo obiskali lovca, kije učencem predstavil živali in delo lovca. V sredo smo organizirali pohod pod Vernikov Grintovec, dve učiteljici pa sta s tremi učenci imeli pohod v okolici Planšarskega jezera, saj bi bila hoja po strmem bregu zanje nevarna. Učenci so bili zelo vztrajni pri hoji po hribu navzgor, tako da so se le redko ustavljali. Popoldan nas je gorski reševalec seznanil z opremo reševalcev, zvečer smo poslušali o "jezerskih štorijah". V četrtek so se učenci preizkusili v plezanju. Pri tem smo imeli kar nekaj težav, ki pa smo jih ob pomoči članov Jezerske planinske šole uspešno premagali. Pri vzpenjanju do stene je bil uspešen zlasti učenec, ki je kljub težavam, ki so posledica cerebralne paralize, ob opori prišel pod steno. Popoldan smo uživali ob diapozitivih s Kam-čatke, zvečer smo se odpravili na pohod z baklami
do Planšarskega jezera, kjer smo se okrepčali z vročo čokolado, čajem ali sokom. V programu smo imeli tudi animacije za preživetje prostega časa, za čas prebujanja in uspavanja. Organizirali smo "pižama party" in različne družartne igre. Učenci so bili ves čas nasmejani in dobre volje. Prav spretno so kramljali z osebjem Hotela Planin-ka, se šalili med seboj ipd. Kuharice so nam kuhale slastno hrano, dobili smo tudi "repete". Vedno so nas vprašali po počutju oz. nam ponudili pomoč, saj so nekateri učenci zaradi zdravstvenih težav potrebovali stalno fizično pomoč oz. oporo. Učiteljice smo se trudile, da bi se učenci kar najbolje počutili, saj so nam bili zaupani za pet dni. Naš trud ni bil zaman! Na obraze učencev smo izvabili smeh, veselje, ponos. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali organizirati tovrstne dejavnosti, pri katerih bodo naši učenci lahko nabirali nova znanja, pridobivali izkušnje (zlasti na področju samostojnosti OZ. skrbi za samega sebe) in urili psihofizične spretnosti in sposobnosti.
Urška
stran 11
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Zmag. Milanom Krišljem o vlogi turističnih društev na podeželju
Naj turist pride kot prijatelj
Komisija za turizem pri Oddelku za gospodarstvo in finance Občine Domžale je za predsednike in tajnike turističnih in drugih društev s področja turizma konce januarja pripravila zanimivo predavanje o vlogi in konkretnih nalogah turističnih društev na podeželju. V goste smo povabili mag. Milana Krišlja, predavatelja na Višji gostinski in turistični šoli na Bledu, ki je več mandatnih obdobij opravljal tudi funkcijo predsednika Komisije za razvoj podeželja pri Turistični zvezi Slovenije.
Ker je tudi sani član enega od več sto turističnih društev v Sloveniji, je po pozdravu Igorja Kuz-miča, predsednika Komisije za
turizem, mag. Milan Krišelj predstavil svoje življenjske izkušnje s področja turizma ter na kratko tudi zgodovino organiziranega delovanja turističnih društev. Pri tem je poudaril, da je bilo na tem področju zaradi zavzetosti predsednikov in članstva tovrstnih društev veliko narejenega, opozoril pa je tudi, da ni potrebe, da turistična društva prevzemajo naloge, ki jih sicer imajo lokalne skupnosti, ki so dolžne skrbeti za to področje v občinah. Na kratko je kot glavne konkretne naloge turističnih društev predstavil naslednje naloge:
- pripraviti prebivalstvo območja, ki ga pokriva s svojo dejavnostjo društvo, na prihod turistov in razvoj turizma
- zagotoviti dostojen sprejem gostov in turistov
- zagotoviti še ostalo: sprehajalne in kolesarske poti, označbe, počivališča, prireditve, vodniško službo, označbe zanimivosti in znamenitosti, ipd
- poskrbeti za propagando kraja
- zagotoviti nujno potrebne informacije
Opozoril je na potrebo po osebnem odnosu posameznika do turizma, dobrih in korektnih odnosov vodstva društev z vodstvom lokalnih oblasti (krajevno skupnostjo in občino), pa tudi na pomen dela turističnih društev za domače prebivalstvo in za turiste. Z organiziranim delom turističnih društev izboljšamo kvaliteto življenja vseh, tako obiskovalcev kot domačinov, ob tem pa je predavatelj še posebej poudaril, da je uspeh večji, če turist pride kot prijatelj, če ob njegovem obisku uživamo tudi gostitelji, pozabiti pa ne smemo niti na to, da njegovo zadovoljstvo potrjuje njegov ponoven obisk kraja ali domačije. V razpravi so prisotni predsedniki in predstavniki društev opozorili na dejstvo, da turistična društva niso društva v javnem interesu, na veliko zapletenost postopkov pridobivanja različnih dovoljenj za prireditve, na večno pomanjkanje finančnih sredstev, pa tudi na potrebnost sodelovanja z različnimi mediji. Vsi skupaj so ob koncu ugotovili tudi pomembnost vključevanja mladih ter dobro sodelovanje - tako s krajevnimi skupnostmi, v katerih delujejo, kot v občini Domžale.
Vera Vojska
DMUlTVO itl.«Wl» ■< "«»»' It
Mu
945
Društvo izgnancev Domžale
Leto 2007 smo začeli in prijetno želeli bi, da se tako tudi nadaljuje - z obema izletoma, z obiskom letošnje osrednje prireditve ob dnevu izgnancev v Brestanici, morda z
obiskom krajev izgnanstva v Nemčiji, radi bi obiskali Kab. O vsem vas bomo pravočasno obvestili.
Prosimo pa vse člane društva, da v okviru možnosti do konca februarja poravnajo članarino za leto 2007 ter predvsem naročnino na VESTNIK, saj si bodo tako omogočili, da bodo vse leto 2007 prejemali to glasilo Društva izgnancev Slovenije. Lep pozdrav
D. I.
Prvi poslanski večer Cvete Zalokar Oražem, poslanke DZRS
Pogovor z Matjažem Hanžkom, varuhom človekovih pravic
Na prvi poslanski večer je Cveta Zalokar Oražem, poslanka Državnega zbora RS, v veliko dvorano Knjižnice Domžale 6. februarja 2007, povabila svojega prijatelja, Matjaža Hanž-ka, varuha človekovih pravic, ki so mu po pozdravu številni prisotni z aplavzom izrekli čestitko za pridobitev naslova osebnosti leta 2006 na Valu 202.
Matjaž Hanžek je bil varuh človekovih pravic šest let. Čeprav mu mandat izteče 21. februarja 2006 »še nisem izgubil volje in še vedno opozarjam na uresni-
čevanje človekovih pravic,« je povedal v začetku pogovora sociolog, za katerega je pred šestimi leti v Državnem zboru RS roke dvignilo 73 poslancev in so bili le trije proti. Na vprašanje poslanke, zakaj ni ponovno kandidiral, je povedal: »Če resno delaš, ne gre več kot šest let. Če slabo, moraš itak pustiti,« je bil njegov odgovor. Na ponovno izvolitev ni nikoli računal, saj se je v teh letih oblasti zameril in ni račun na ponovno kandidiranje. Pravi namreč: »Jaz sem tu, da oblast kontroliram, jo opozarjam, zato je normalno, da se ji zamerim.«
Turistično društvo Jarše - Rodica
Peka potic
Kako pusto in sivo hi bilo življenje brez praznikov. Tako pa so, še posebej tisti največji, posejani čez vse leto, da se imamo Česa veseliti. Vznemirljiv vonj po pečeni potici, ki polni hišo ves dan, ko se leta peče, je nepozaben in prijeten spomin na otroštvo. Združen je s pojmom družina in ni prijetnejšega kot okus prve rezine pravkar pečene potice.
Potica je še dandanašnji čas skoraj obvezna za vse večje praznike po vsej Sloveniji, povsod pa je drugačna, predvsem po nadevu; največkrat je orehova, lahko pa je tudi pehtranova, medena, makova, kokosova in lešnikova. Bolj kot danes smo se je kot otroci razveselili mi in je danes spomin na našo mladost. Mama jo je znala tako odlično gne-sti in peči, da se še danes rada spominjam tistih časov, saj smo komaj čakali, kdaj bo pečena, da se bomo posladkali z njo.
Ker pa so žal današnje mamice preobremenjene s celodnevnimi službami in ker jim za peko primanjkuje časa, smo se članice našega društva odločile, da učence turističnega krožka in turistične vzgoje na OS Rodica naučimo speči ta pravo potico. Našo Julko, ki je tudi predsednica Društva podeželskih žena, smo določile za vodjo peke V petek, 26.1., smo se skupaj s 33 učenci dobili v šolski kuhinji, kjer smo se takoj lotili priprav na peko. Eno testo z namazom je Julka prinesla s seboj, daje učencem pokazala, kako se razvalja in namaze. Medtem ko smo eno potico dali v pečico, se se začele priprave na drugo. Pri tej pa so sodelovali učenci in sami dodajali sestavine ter z dolgotrajnim gnetenjem te mase pripra-
Če bi radi kupili najnovejši vodnik po mestu
Mesto Domžale - sprehod 1^ skozi prostor in čas
Pred kratkim smo pisali, da je v okviru Komisije /a turizem pri Oddelku za finance in gospodarstvo Občine Domžale i/šla knjižica MESTO DOMŽALE - SPREHOD SKOZI PROSTOR IN ČAS, avtorjev Saše Roškar in Igorja Kuzmiča.
Glede na veliko povpraševanje po knjižici, ki je pravcati vodnik po zanimivostih in znamenitostih našega mesta, seje obči-
na odločila, da omogoči nakup omenjene knjižice, ki je zelo primemo darilce prijateljem iz drugih krajev, saj na tak način lahko spoznajo dragoceni delček zgodovine našega mesta.
Obveščamo vas, da knjižico lahko kupite v Knjigarni in galeriji Beseda, Domžale, KajuJiova 5.
Komisija za turizem
vili zares dobro testo. Drugi so tolkli orehe, tretji pa so pripravljali nadev z vsemi sestavinami. Veseli smo bili, da so bili navdušeni nad tovrstno pripravo peke in so z nami pridno sodelovali. Vsi udeleženci so dobili tudi recepte in upamo, da se bodo doma sami lotili peke ter presenetili svoje mamice z naslednjimi nasveti:
- potico je treba peči v miru in z ljubeznijo do peke
- z dobro voljo bo peka uspešnejša, či trn li prvič preskušate recept
- za peko potice sije treba vzeti čas. ker na hitro ni mogoče speči dobre potke
- pripravljali jo je treba v toplem prostorii. da se testo ne prehladi
- potico je treba hraniti v hladnem prostoru (ne v hladilniku) zavito v folijo, tako najdlje ostane sveža.
Zadovoljne smo bile, da smo lahko svoje znanje posredovale mladim in da smo jih navdušile, da se s peko poizkusijo doma, saj jim je potek priprave potice še v dobrem spominu, le preizkusiti ga morajo. Verjetno prvi poizkus še nc bo prav dober, vendar vaja dela mojstra in z vztrajnostjo in voljo se doseže vse. Želimo jim čim boljšo peko in dober tek. Na splošno pa velja dejstvo, da imamo pred našimi pragovi, od katerih se je naš človek razgledoval po nekdanji skupni avstroogrski »domovini« številna kulinarična bogastva, kar dokazuje veliko ustvarjalnost tako za štedilnikom kot tudi za mizo.
S poslanko sta spregovorila tudi o drugih organih in ustanovah, ki imajo podobne dolžnosti kot varuh človekovih pravic, ki vsako leto podaja državnemu zboru poročilo. To je vsako leto precej debela knjiga, saj v Uradu varuha človekovih pravic obravnavajo več kot 200 primerov na leto. Na kratko je predstavil potek postopkov - od sprejema vloge do odgovora in povedal, da ima sam največ problemov s pridobivanjem odgovorov od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstva za šolstvo, ljudje pa se največkrat pritožujejo zaradi dela sodišč. Žal varuh nima nikakršne izvršne moči, da bi koga prisilil k podajanju odgovorov, k ukrepanju ... Pogovor je tekel tudi o njegovem oblačenju - brez obleke in kravate, kjer je povedal, »želim biti to kar sem, oblečem se tako, da se dobro počutim.« V uvodnem pogovoru sta s poslanko predstavila tudi problem Stro-janovih in očitek, češ daje Slovenijo »zašpecal« Evropi. Povedal je, da pristojni organi v Bruslju uresničevanje človekovih pravic pri nas spremljajo in so z romsko problematiko pri nas seznanjeni, kar so pokazali tudi pogovori z
njihovimi predstavniki. Opozoril je na grožnje, tudi domačim, na napade in izmišljotine, ki so se pojavljale v javnosti, predvsem pa na kršitve človekovih pravic do drugačnih, se skupaj s sogovornico dotaknil politične kulture pri nas, posebej pa je spregovoril tudi o problematiki policije, ki je po njegovem žrtev zahtev politike. Ob tem je povedal, da bi ob ravnanju policije reagiral v vsakem primeru, ne le v primeru Strojanovih, prisluhnili pa smo tudi njegovemu stališču do uporabe posebnih ukrepov (na zakonit način).
Sledil je pogovor, ki je bil zelo čustven, saj so obiskovalci vsak s seboj prinesli svoj problem, ki so ga želeli predstaviti varuhu človekovih pravic in morda tudi od njega dobiti rešitev. Tako je bilo opozorjeno na premajhno zaščito mladih družin, samohranilk, nekateri pogrešajo večje varovanje narave, zraka, okolja; opozorjeno je bilo na probleme v zdravstvu, na področju socialnega varstva, verske svobode ipd.
Lahko rečemo, daje s prvim gostom Matjažem Hanžkom, varuhom človekovih pravic, ki se vrača na staro delno mesto, organizatorka večera, poslanka Cveta Zalokar Oražem, zadela žebljico na glavico, kar je pokazala številna udeležba in razprava, zato z nestrpnostjo pričakujemo naslednjega gosta.
Odgovorna urednica
Nevenka Narobe
\ Domžale
<Jemctcr
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja
POVABILO:
Vse bralce mesečnika Slamnik vabimo, da se nam pridružijo v društvu Ajda Domžale, ki je v prvi vrsti usmerjeno v širitev biološkodinamične metode za pridelavo zdrave hrane, ki je brez kemikalij in je polno življenjske energije. ZA KAJ:
- z delom v društvu se boste naučili, kako lahko sami ali v okviru društva Ajda izdelate biološkodinamične preparate in jih potem po potrebi uporabite na svojih poljih ali vrtovih,
- na predavanjih, delavnicah in izletih se boste naučili veliko o zdravi hrani, ki je vir zdravega življenja,
- spoznali boste pridelovalce, ki po biološkodinamični metodi pridelujejo hrano in jo boste lahko neposredno od njih tudi kupovali,
- naučili se boste uporabljati setveni koledar in se ravnati po njem. ko boste obdelovali svoj vrt ali njivo,
- naučili se boste izdelovati kompost na biološkodinamičen način,
- lahko boste izmenjevali svoje izkušnje, ki jih boste dobili pri delu na svojih vrtovih ali njivah, ki jih boste obdelovali po biološkodinamični metodi.
KJE SE LAHKO VČLANITE:
- Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10. tel.: 01 721 48 00
- Na predavanjih v učilnici gasilskega doma Domžale
KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V:
februar, marec 2007:
KDAJ:
sreda 21. 02. 2007 ob 17. do 21. ure petek 23. 02. 2007 od 17. do 21. ure sobota 24.02.2007 od 8. do 12. in 13. do 17. ure petek 02.03.2007 od 17. do 21. ure sobota 03.03.2007 od 8. do 12. ure
- KJE: v učilnici gasilskega doma, Savska ul. 2, Domžale,
- KAJ: "izobraževanje s področja zdravilnih zelišč".
- KDO: g. Majes Jože, z zeliščne kmetije PLAVICA
- KOTIZACIJA: po 42€ za 20 oseb,
- INFORMACIJE: tel.:01 721 48 00, GSM: 041 323 249
- PRIJAVA IN PLAČILO KOTIZACIJE: na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10 Domžale , do 19.02.2007.
- PRAKTIČNO DELO: v spomladanskem času bodo še 4 ure praktičnega dela na terenu. Termin bomo sporočili naknadno.
PRIDELKE:
KJE LAHKO DOBITE liti*
-na Demeter kmetijah:
o Videmšek Cvetka, DOB 017212003 o Udovč-Gales Marija, KRAŠNJA 01 723 4) 60 o   Golob Iris in Tomaž. NEVLJE   041 365 618
4 ure, 4 ure, 8 ur, 4 ure, 4 ure
Kulturno in s športnim duhom v zabavi naprej
Pa je prišel že februar s svojimi nekaj dnevi, potem bo pa tako ali tako že marec. Je pa res, da četudi je februar najkrajši mesec, je vseeno nabit z ljubeznijo, kulturo... in končno tudi z nekaj zelo malo snega. Z energijo nabit pa je bil zaključek Študentskega kulturnega Festivala DNK - ŠTUNF 07. Kulture je bilo v Domžalah in Kamniku ves zadnji teden januarja ogromno, ljudi pa tudi kar lepo število... Pa naj kar fotografije povedo svoje!
Celotedenska kulturna saga se je tako v Domžalah in Kamniku končala, a le za kratek čas, saj smo pripravili najrazličnejše kulturne prireditve 8. februarja, poleg tega smo v sledili Mednarodnemu festivalu gorniškega filma (sicer v Cankarjevem domu v Ljubljani, nekaj
projekcij in predavanj pa je tudi v Domžalah), 14. februarja pa smo - kot vsako leto 'na ta dan' - vsi zaljubljeni in nekje v višavah, kar smo lahko združili s smuko na Rogli, kopanjem in savno v Zrečah, pico in pijačo za borih 25 EUR za člane Študentskega kluba Domžale in 35 EUR za nečlane.
Dnevi naj bodo športno aktivni (za enodnevna smučanja in za celote-densko smučanje v marcu v Tignes, si poglej www.studentski-klub.com) in take naj bodo tudi noči (z nočnim sankanjem na Jezerskem v petek, 9. 2. 2007, in petek, 23. 2. 2007, kjer bo za jedačo in pijačo tako kot vedno poskrbljeno. Cena: člani 15 EUR, nečlani pa 23 EUR). Seveda tudi v februarju ne bo manjkalo družabnih večerov ob taroku (1. letošnji turnir v taroku se začne 22.2. v Agrobaru, kjer bo poskrblje-
no za hrano, prvo pijačo, lepe nagrade... za le 2 EUR za člane ŠKDja in 4 EUR za nečlane) ali ritmov družabnih, skupinskih, sodobnih, modernih plesov, obiskali bomo tudi nogometne tekme v Italiji, uživali v dobrih filmih... popusti za rekreacijo, aerobiko, fitnes, bazene, badminton... tudi še vedno so! In ostajajo!
Ob vseh dejavnostih, ki se jih boste udeležili, kijih imate že naplanirane in, ki se jih že tako veselite, pa ne pozabite prebrati kakšne dobre knjige, obiskati kakšne zanimive predstave ali razstave, poslušati predavanja o tem in onem... Dogaja se namreč ogromno, le malo moramo pobrskati in stopiti na ulico, v mesto. Naj bo februar kulturen, s športnim duhom v zabavi... Kar pomeni, da hranite dušice z malenkostmi, naprezajte telesa do onemoglosti (to ni še nič) in ustvarjajte trenutke, ko ste sami in s tistimi, kijih imate radi! Se vidimo!
Ana Strnad Študentski klub Domžale
Vabi na medgeneracijske kreativne delavnice
DRAŽGOŠKI KRUHKI Četrtek, 1. 3. ob 17. uri Delavnico bo vodila gospa Ana Selan.
Dražgoški kruhki so nekaj posebnega med različnimi vrstami ornamentiranih in figuralnih medenjakov ravno zaradi ročno oblikovanega okrasja. Poklonite medenjak v obliki srca, ki ste ga sami izdelali. Marec, ki je praznično obarvan mesec za žene in matere, naj bo vzpodbuda, da izveste od kod izhajajo ti kruhki in zakaj so se fantje in dekleta obdarovali z njimi. Naučite se pripraviti testo po starem receptu in preizkusite svoje ročne spretnosti v okraševanju medenjakov. Cena delavnice je 12€.
Kulinarična delavnica DEKORIRANJE IN PRIPRAVA HLADNIH PREDJEDI Četrtek, 15. 3. ob 17. uri
Delavnico bo vodil Sašo Zaje. Na delavnici bo predstavljeno, kako lahko iz čisto običajnih sestavin naredite pravo kulinarično umetnino. Cena delavnice je 16€.
Potrebne so predhodne prijave z vplačilom do zasedbe mest. Prijave: po telefonu 01 722 66 00 ali osebno v Centru za mlade (Domžalski dom. Ljubljanska 58)
S Dogodki v CENTRU ZA MLADE DOMŽALE
DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska58, tel.: 722-66-00, e-mail: czm@siol.net, www.i-rose.si
Do 20. februarja si lahko ogledate razstavo z naslovom FRAGMENTI IZPOVEDI diplomirane slikarke Anje Jovan.
ŠOLA ZA ODGOVORNO STARŠEVSTVO Ponedeljek, 19. 2. ob 19. uri. Tema MOTNJE HRANJENJA
OTVORITEV KIPARSKE RAZSTAVE »ALUMAN1.JA« V četrtek, 22. 2. ob 19. uri.
Aluminijaste kipe bo razstavil absolvent Akademije za likovno umetnost Žiga Vojska.
VESELE POČITNICE
Od ponedeljka 26. 2. do petka 2.3. med 10. in 15. uro
Pripravljen do zabaven počitniški program.
Zaradi omejenega števila mest so potrebne predhodne prijave na
722 66 00.
MEDGENERACIJSKA KREATIVNA DELAVNICA Četrtek, 1. 3. ob 17. uri
DRAŽGOŠKI KRUHKI
Delavnico bo vodila Ana Selan. Potrebne so predhodne prijave.
KI LINARIČNA DELAVNICA Četrtek, 15. 3. ob 17. uri
DEKORIRANJE IN PRIPRAVA HLADNIH PREDJEDI
Delavnico bo vodil Sašo Zaje. Potrebne so predhodne prijave.
Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net.
vabi na
VESELE ZIMSKE POČITNICE
od ponedeljka, 26.2. do petka 2.3.2007
Vsak dan se bomo zbrali v Centru za mlade ob 10. uri in bomo skupaj do 15. ure.
PRIJAVNICA ZA VESELE POČITNICE
(od 26. 2. do 2. 3.)
~ Naš čas bomo preživeli igrivo ob
IMt ............................................................I družabnih igrah, sproščujoče ob
filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob • peki palačink...
Prispevek je 4 € na dan, kar vključuje stroške prevozov, vstopnin, sladke priboljške, kreativni material. Malico otroci prinesejo s seboj.
Morebitne posebnosti otroka, za katere menite, da je potrebno * seznaniti animatorja:
Podpis staršev:
Informacije in prijave na tel.: 722-66-00 ali osebno v Centru, Domžalski dom. Ljubljanska 58, ker je število mest omejeno!
Športno društvo Želva Radomlje
Športne urice za predšolske otroke
Športno društvo Želva že 8. let organizira vadbo za predšolske otroke. Vadba poteka vsako sredo ob 17. uri v telovadnici OŠ Preserje pri Radomljah, stare od 3 do 6 let.
Prav v tem času je zelo pomembno, da se otroci veliko gibajo. Otroci preko gibanja spoznavajo sebe in okolje ter se psihofizično razvijajo. Pri vadbi se seznanjajo z različnimi vajami
in nalogami, ki koristijo razvijanju njihove motorike, hkrati pa se zelo zabavajo. Seznanijo se z različnimi elementarnimi igricami, z elementi športne gimnastike, atletskimi disciplinami, igrami z žogo itd. Različne športne panoge celostno vplivajo na osebnost otroka in fizični razvoj, hkrati pa se otroci učijo socializacije in dela v skupini. Otroke vodijo štiri vaditeljice: Urša, Petra, Tea in Maja. Športne urice bomo imeli tudi v naslednjih letih, ker se zavedamo koristnosti vadbe za otroke. Veselimo se vsakega otroka, ki pride na naše urice.
Olga ŠraJ Krlstna
Punce Iz voda »Fantastičnih 5«, dobitnice prestižnega priznanja RST, v družbi nove načelnlce In starešine rodu.
Občni zbor domžalskih tabornikov
V petek, 2. februarja 2007, smo se člani Rodu skalnih taborov kot vsako leto zbrali na rednem letnem občnem zboru društva. Obravnavali smo letna poročila in načrte za prihodnost, v organe društva izvolili nove člane, podelili priznanja najprizadevnejšim članom in prijateljem taborništva, sprejeli pa smo tudi nova Pravila rodu ter Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov.
Čeprav je bil dnevni red precej dolg, je seja najvišjega organa društva potekala gladko in hitro. Tudi volitve in sprejem novih internih aktov so potekale brez večjih zapletov. Ustavili smo se le ob razpravi o vlogi odraslih v organizaciji.
Taborniška organizacija je največja prostovoljna mladinska organizacija pri nas. Mladini nudi varno in spod-
budno okolje, v katerem se učimo, pridobivamo pomembne življenjske izkušnje in preživljamo svoj prosti čas v naravi, s prijatelji, s katerimi delimo prepričanja in življenjski slog. Verjamemo, da s svojimi aktivnostmi pomembno prispevamo k razvoju nas samih ter sveta okoli nas. Kljub temu da v Domžalah spoštujemo načelo »mladi za mlade«, pa brez izkušenejših ne gre. Pri svojem delu potrebujemo tudi podporo starejših tabornikov, stacšev naših članov ter lokalne skupnosti. Naučiti se moramo le, kako jih vključiti v naše dejavnosti.
Izzivov za prihodnost torej še ni zmanjkalo in z zanosom se jih bomo lotevali tudi v pomlajeni sestavi rodove uprave.
Tanja Clrkvenčlč
vabi na
DVODNEVNO DELAVNICO
»ŠAHOVSKO RAJANJE«
Torek, 27. 2. in sreda 28. 2. med 10. in 15. uro
Delavnico vodi Simona Pire. Delavnica je namenjena vsem, ki imajo počitnice in nimajo drugih obveznosti. Kaj bomo delali: skrbeli za dobro počutje, pogovarjali, se igrali socialne igre, imeli kratko predavanje 0
osnovah šaha, igrali in tekmovali v šahu, imeli zabavo oh zaključku,...
Vsi tekmovalci bodo prejeli simbolično nagrado.
Delavnica je brezplačna!
Jarški šoli ob njeni stoletnici
Spomini, spomini
Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega sonca in prešernega smeha! Vsaka mladost. Ako v poznih letih in grenkih urah pogleda človek nanjo s tujim hladnimi očmi, se mu zdi morda nevesela, kelih krivičnega trpljenja in prezgodnjega spoznanja. Ali težko je tako pogledati nanjo. Nenadoma se razmakne, se v nič raztopi megleni zastor in zasmeje se mlado sonce vse ljubezni in vse hvaležnosti vredno. Spomin je sladek kakor pesem, prsi napne vzdih, zastro se oči in ustnice boža smehljaj.
Ivan Cankar. Moje življenje
Zastro se oči ... Trije sedemletni kral-kohlačniki z nahrbtniki na ramah, Jožko, Mirko in Aci pritečejo pome, prav toliko staro deklico s precej dolgima in debel ima kitama, na vsako je mama ljubeče privezala pentljico, oblekico mi je varoval predpasniček s torbo iz svinjine v roki, dajo skupaj mahnemo po široki kamniti cesti, pol drug kilometer dolgi, iz Srednjih Jarš v šolo v Spodnjih Jaršah. Ja, na prvi šolski dan v septembru 1951. Se mamin blagoslov pa z domačega dvorišča mimo vaškega vodnjaka in Marijinega znamenja, ki sem ga tako rada pomagala krasiti Franceljnovi Bet-ki. V šolo, šolo. Koliko smena, koliko pričakovanja v očeh. Noge niso mogle hoditi od napetosti. Tekli smo, tekli in prestopili prag jaške hiše učenosti, ki je v letu 2006 praznovala stoletnico. Dirjali po stopnicah temačnega hodnika v
razred, kjer je prvošolčke čakala lepa, a stroga temnolasa učiteljica Cvetka Flajs, nas mirila in posedala v klopi. Kar enaindvajset se nas je nabralo iz Zgornjih, Srednjih, Spodnjih Jarš in Rodice. Sedla sem k Miji z Rodice, veliki prijateljici sva postali. Prav vesel iz šole grem seje že oglasila pesem po nekajkratnem posku-šanju. Tovarišica je preizkušala naš posluh. Ko je nastavila uho k menije tiho odkimala, češ, v šolskem zboru, ki gaje skrbno vodila, že ne boš pela .. . prva senca seje priplazila na moje sonce šolske navdušenosti. »Kaj pa boš, ko boš velika,« je tudi mene vprašala tovarišica po naučeni pesmi. »Učiteljica bom, učiteljica,« je udarilo iz mene, saj sem se doma najraje igrala šolo in učila sosedove otroke. »Ah, kar mojškra bodi, kot je tvoja mama«, meje zavrnila in ugasnila lučko v otroških očeh. Ampak jaz se učila in se trudila. Res sem bila vselej odličnjakinja, kot se za učiteljico spodobi. Kolikokrat sem sošolcem in sošolkam, ki so se morali učiti po pouki, bili so zaprti, kot seje temu po šolsko reklo, pomagala pri lepopisu, računanju, branju, da je zapor hitreje minil. Res učiteljska žilica v meni ni mirovala. Rada sem pomagala pri nalogah tudi sosedovemu Jožetu, saj ni imel časa za učenje in pisanje, moral je delati na polju in v hlevu, imeli so veliko kmetijo in veliko družino. Kar trinajstim otrokom sta Ručigajeva mama in ata, moja teta in stric, podarila življenje, otročad pa je staršem vračala ljubezen z delom in ubogljivostjo. Ata in mama sta se mučila na polju in doma, da sta nahranila in oblekla toliko otrok, starejši otroci so pazili mlajše in jima pomagali orati, okopavati, kositi žeti, opravljati živino. Človek težko verjame, da je živela tako velika družina, da sta starša vzgojila toliko pridnih sinov in hčera ter jih izšolala, da so s svojim uspešnim poklicnim delom korislili sebi in drugim. Ja, skoraj vse Jarše so
Ručigajcve, ponosen in zvest svojim staršem, jaški šoli, svoji vasi, svoji domovini in slovenskemu materinemu jeziku je Ručigajev rod. Pomislimo, da je nemški učitelj, upravitelj Oscar Schid, med vojno leta 1941 leta v naši šoli zatrjeval, da mora biti slovenščina v dveh letih pozabljena. Kdor je v šoli spregovoril slovensko, jc bil kaznovan. Učenci so morali giedati, kako je učitelj kuril grmado na vrtu s šolskimi in drugimi slovenskimi knjigami. Še nekaj družin v Jaršah je imelo veliko otrok, tako Krivčeva, Kobileeva, Pirna-tova, Urbasova, Gabričeva, Juhantova, Rodctova, Stelclova, Mavova, Anžino-va, Jarčeva, Hafnerjeva, Skokova .. Če učencev ni, šola in učitelji niso potrebni, zato vsa čast in zahvala materam in očetom, ki se niso ustrašili kopice otrok in se razdajali zanje »O mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in svojo kri smo pili! Zato si Šla tako zgodaj od nas,« si je očital ('ankar, ko je mati slednjič le prinesla svojim lačnim otrokom kruha, ko sojo že krivično obsojali, da ne misli nanje, lačne...
Franja Kralj Nadaljevanje prihodnjič
SVET ZDRAVJA
Telovadba za telo in dušo,... TUDI PILATES
FIZIOTERAPIJA ZRNEC
- bolečina v hrbtenici - masaža
Ljubljanska 106a, Domžale Tel.: 01/56 26 736 Gsm; 040/955 678
stran 13
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Turistično društvo Jarše - Rodica vabi krajane na
MAŠKARADO PO STARIH OBIČAJIH
v soboto, 17. februarja 2007.
V maskah se dobimo ob 14.30. uri pri Gostilni Bunkež v Srednjih Jaršah
Sprevod bo potekal po Jarški, Dragarjevi, mimo BREZE, po Triglavski in Kettejevi ulici v Kulturni dom Groblje, kjer nas bo zabaval DUO MAG1C
Z nabranimi dobrotami, kijih bodo prispevali krajani ob našem obisku, in dobrotami, za katere bo poskrbelo naše društvo, bomo pogostili vse maškare in tudi krajane, ki bodo spremljali povorko.
TRI NAJBOLJŠE MASKE BOMO NAGRADILI.
Vljudno vabljeni. PRIDI V MASKF TUDI TI!
Pust 2007
Razglas Pustne dežele Vir
Na Viru je že vse v znamenju pusta. V petek, 2. februarja je potekalo okraševanje Vira z zastavami in pravljičnimi lutkami, v soboto pa so pustni prevratniki, virski ministri, kurenti iz (norišni-
ce, harmonikaši iz Društva ljubiteljev harmonike Godič in pustne šeme na čelu s Stričkom v sprevodu krenili po okrašeni Bukovčevi cesti.
Tržaška skupina Ano ur'co al'pej dvej
Bili so stari časi
V nedeljo, 11. februarja 2007, je bil v Kulturnem domu na Viru v organizaciji Kulturnega društva Miran ,larc Škocjan pri Domžalah in Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir koncert BILI SO STARI ČASI, na katerem so se poleg Tržaške skupine Ano ur'co al' pej dvej, ki je predstavila novi cd, ki so ga naslovili Bili so stari časi, predstavili tudi citrar Miha Dolžan, domači harmonikar Tine Stare, vse skupaj pa je v prijetno nedeljsko razvedrilo povezal voditelj Mito Trcfalt s humorjem iz Košnikove gostilne.
Vse skupaj je spominjalo na prireditve pred več deset leti, ko so bile ob nedeljah popoldne različne dvorane kulturnih domov na vaseh pa tudi večjih krajih prizorišče pevskih in glasbenih koncertov, ki so jih ljudje zelo radi obiskovali. »Stari običaji, hrepenenje po ljubezni, pogle-
di na pretekle čase, odsevi revščine in preprostih želja, ječmenova kava in vonj po cigaretah znamke »Nazionale«, so bili vtisi in barve, ki so tokrat zaživeli v ljudskih in ponarodelih pesmih vokalno instrumentalne tržaške skupine, ki je svoj koncert začela prav z naslovno Bili so stari časi ter se nato predstavila z vrsto drugih pesmi. Med njimi smo prepoznali tudi najbolj znane slovenske narodne pesmi, katerim je po-tihem pritegnil marsikateri obiskovalec. Vmes smo prisluhnili harmonikarju Tinetu Staretu. ki je zaigral dve svoji najbolj znani pesmi o domačih krajih, citrar Miha Dolžan pa  se je
predstavil z venčkom narodnih in ponarodelih, v eni od pesmi pa sta se mu pridružili tudi tržaški pevki. Mito Trefalt je kot Košnik tudi tokrat navdušil s svojimi pogledi na zdravstvo, na starost ter bil, enako kot vsi nastopajoči, deležen burnih aplavzov.
Prijetno nedeljsko popoldne, ki je marsikomu od obiskovalcev pričaralo spomin na otroštvo in mladost, ko so tovrstne prireditve lepšale življenja vsem, ki so imeli petje in glasbo radi.
V. Vojska
Sprevod se je vil od Gostišča Kovač proti lekarni, kjer so Strička tudi postavili. Domžalski župan Toni Dragar je predal občinski ključ predsedniku Pustne sekcije Striček, torej imajo Strički oblast na Viru, seveda tudi oblast nad, žal, prazno občinsko blagajno in jo bodo s pustnimi prireditvami skušali napolniti do pepelnice. Vir je razglašen za pustno deželo, prevratniki so postavili nove pustne zakone, ki jih je treba upoštevati, sicer boste na mestu oglobljeni.
Dobrodošli v Pustni deželi Vir - pod velikim šotorom v Športnem parku Vir. na naslednji prireditvah:
Pustna sobota, 17. februar, ob 20. uri
Noro pustno rajanje z Atomik Harmonik in ansamblom Razpotniki. Bogate nagrade za najlepše maske.
Pustna nedelja,
18. februar 2007,
ob 10. uri
Otroški živ-žav s Čarovnikom Toni-jem - jabadabadu
ob 14. uri in 17 sekund
Tradicionalni 17. pustni karneval po Bukovčevi cesti od Karton Količe-vo do Športnega parka Vir
Kot vsako leto bo tudi letos poleg aktualnih tematik (npr. Lepi Dasa, Stro-janovi), ki obiskovalce nasmejijo, še veliko etnoloških mask, pričakujemo več skupin kurentov, Tminsko mu-ziko iz Tolmina Panjske končnice iz Radovljice, Belokranjsko trgatev. Poleg teh mask pa boste videli še Mlinarje iz Gameljn.brazilsko masko ter kup drugih mask. Več informacij in prijava na karneval na www.stricek. com.
ob 15.30. uri
Velika pustna zabava z Mambo Kingsi vse do 22.00 ure
Na pustni torek pustne žalne slovesnosti za člane Pustne sekcije Striček in sežig pusta nekje v domžalski občini.
Vljudno vabljeni na naše prireditve, predvsem pa na ogled karnevala.
Pustna sekcija Vir Foto: Darls
Turistično društvo Jarše — Rodica
Ustvarjalne delavnice
Možnosti, ki jih nudi naše društvo za aktivno preživljanje prostega časa, tako mlajših kot tudi starejših po upokojitvi, je kar precej, saj preko celega leta poskrbimo za tovrstna druženja krajanov.
Tako že četrto leto potekajo ustvarjalne delavnice, ki jih vodi naša Metka in kjer je vedno živahno in zanimivo. Gre za skupine od 15 do 20 članic, ki same določajo smer krožka, aktivno sodelujejo, dajejo predloge, si izmenjujejo znanja in podobno, skratka, krožek oblikujejo sproti. Tako npr. v božičnem času izdelujemo božične okraske, vezemo prte, rišeljeje, izdelujemo voščilnice za različne priložnosti; ob veliki noči velikonočne okraske, butarice, kvačkanje klobučkov in vrečk za pirhe, ter poslikave za velikonočne pisanice, izdelovanje raznih okraskov iz mavca, gobeline, itd. Skratka, ustvarjanje je prilagojeno praznikom in letnim časom: pletenje oblačil, kvačkanje, pletenje, izdelovanje cvetlic, mazil in kopeli, itd.
Pravimo, daje življenje po upokojitvi čas. ki ga človek živi za sebe. Pa ga res? Ali smo še naprej vklenjeni predvsem v skrb in delo za svojo družino in za druge. Potrebno bi bilo začeti živeti tudi sa sebe, za svoje zadovoljstvo, kakršnokoli že je, saj čas tako hitro teče, da res ne smemo odlašati. K želji, da bi bil vsak dan tak, kot ga želimo, pravzaprav težimo vsi, čeprav so naše želje in občutja stvarnosti različne. Tudi srečo in zadovoljstvo dojemamo in pojmujemo vsak po svoje. Skoda, da ni več novih let, saj tedaj kljub hitrejšemu življenjskemu tempu več premišljujemo o sebi. Zagnanost vseh članic pri ustvarjalnih delavnicah je velika, saj so tovrstna druženja lepa priložnost za nova znanstva in prijateljstva, ki nam lahko popestrijo in polepšajo dan, zato se je vredno potruditi. Članice si izmenjajo vsaka svoje izkušnje za posamezne ročne stvaritve. Namen krožka je zlasti prizadevanje za aktivno življenje v času, ko se življenjska doba daljša. Ne gre le za to, da bi zgolj dlje živeli, ampak, da bi živeli polno in aktivno. Ob upokojitvi človek izgubi družbeni položaj, ker je bil ta odvisen od službe in poklicnega dela, s katerim je bil vpet v družbo. Ob rob ocenjevanju poklicnih poli. ko se upokojimo, dodajamo misel, da ni pomembno, kaj vidiš, temveč kako. Pogosto poklicna kariera, ki jo vidimo tako ali drugače, prebudi željo po novih znanjih in dejavnostih. Delo in ustvarjanje povezujeta ljudi v skupnosti in za to ni nikoli prepozno.
Smeh in humor sta odlična zdravnika , ni ju težko najti, le malo dobre volje je potrebno. Mnogo lažje prenašamo udarce življenja, če živimo /, upanjem, da nam bo lepše, seveda če bomo za to tudi kaj storili, morda že prej, preden nas prisili možnost razmer. Prevečkrat človek zavestno pozablja nase in na svojo srečo, čeprav ve, da bi moral nekaj spremeniti, da bi živel tako, kot je prav.
Nevenka Narobe
•v
Se nikoli lepše in prijetnejše v kinu
Z Glasbeno šolo Domžale gremo v kino
GREMO V KINO je pisalo na vabilu, s katerim je Glasbena šola Domžale, Uredništvo za izjemno resen glasbeni program, povabilo ljubitelje na koncert filmske glasbe, povezan s podelitvijo mini Oskarjev za najboljše stvaritve, kot sta napovedala zvezdnika Tadeja Capuder in Janez Kunavar.
Tomčeva dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je bila zadnji ponedeljek v januarju mnogo premajhna za vse, ki so želeli v kino, kamor sla jih v imenu GŠ povabila režiserja Miran .luvan in Andreja Humar. Andreja je bila tudi seenaristka. medtem ko sta za oder vseskozi skrbela Danici Savnik in Dimitrij Lederer, Rudi Javoršek je poskrbel za luč, Anastazija .luvan za masko, Janez Humar pa za rekvizite. Začelo seje delovno z odločnima možakarjema iz A JE TO? Domnom Kovačem in Ambrožem Stihom, ki sta z žago in kladivom pomagala flavtistkam Jerneji Dime, Manci Golob, Dajani Jeglič in Suzani Kociper. Nato smo se s saksafonistom Andrejem
Omejcem preselili na zajtrk k Tyf-fanyju, kamor sta nas s Kekcem pospremila rogistka Eva Škrlep in pevka Bernarda Novak, za prijetnejše vzdušje pa je s skladbo iz filma Moje pesmi moje sanje poskrbel trobentač Uroš Klopčič, kot Pink panter pa se je predstavil flavtist Zan Avbelj. In potem je šlo naprej od Enega moža in ene žene, glasbo iz tega znanega francoskega filma je zaigral kvartet klarinetov: Tine Po-virk, Mirko Grad, Maja Keržie in Zala Pczdirc, do Pojem v dežju, kjer smo zaploskali Anguštinu Galesu (tenorski krilni rog) in Ivanu Koruzi (tenorska tuba), se srečali z Alice v čudežni deželi, ki jo je tokrat predstavila pevka Helena Omrzu, bili romantično razpoloženi s flavtistko Nastjo Zaje na Titaniku, medtem ko nas je pozavnist Andraž Gnido-vec spomnil na velikega pustolovca Krištofa Kolumba. Manjkala nista niti Lepotica (Tina Dragan) in zver (Janez Kunavar), na Misijo nemogoče smo se odpravili s flavtiskami Urško Gregorič. Marijo Šuštar, Marušo Urankar in Karmen Zrnec ter
.lanijem Znidaričem (zvončki), Matejem Kokaljem (baterija) in pianistom Urošem Peletom. Pevec Milan Kunavar ter flavtistka Urška Žirov-nik sta nas pospremila do Botra, s trubaškim orkestrom Mirsada Jova-noviča, katerega srce je bil Miran Juvan, pa smo se spraševali Ko to tamo peva. Po srečanju s Tarzanom, kjer so za ravno pravo glasbo poskrbeli tolkalci in trobilni sekstet, je bil na vrsti Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Domžale pod vodstvom dirigenta Luka Einfalta. Po zveznih stezah smo se odpravili po Cvetje v jeseni ter skupaj s Kekcem, Bratovščino Sinjega galeba in Srečo na vrvici zaključili nepozaben večer, katerega pravi konec pa je bila Sreča na vrvici s pihalci in profesorji, asistenti igralcem: Ljerka Bernat Boljunčič, Luka Einfalt, Petra Ein-falt, Andreja Humar, Miran Juvan, Julieta Kubrik de Habjanič, Karel
Leskovec, Laura Medved Šemrov, Lojze Pirnat, Zoran Potočan, Lovro Ravbar in Daniel Savnik, omenim pa naj tudi vse tri pianiste: Mirana Juvana, Tomaža Pirnata in Jožeta Smrekarja.
Čudovit glasbeni večer, velika priložnost za mlade glasbenike, ki so bili vsi po vrsti deležni glasnih aplavzov, predvsem pa priložnost za sodelujoče, da pokažejo, kako zabavna je lahko glasba, ob kateri lahko gledaš tudi film, ki ga je pospremila med gledalce. Ti smo bili prijetno presenečeni nad pestrostjo programa, nad sproščenostjo glasbenikov, tudi starejših, predvsem pa očarani nad vsem, kar so nam pokazali. Ne čudite se, če bo jeseni naval na Glasbeno šolo Domžale še večji. Iskrene čestitke in GREMO V KINO ali pa kam drugam še kdaj!
Vera Vojska
svécan /susec
, y I ;f I r\
O
1 goleni, D vene
maščoba, olje
CVfl
Univerza za tretje življenjko obdobje
Lipa Domžale je zakorakala v drugo desetletje dela
Pred desetimi leti se je 23 entuziastov odločilo, da bodo obogatili svoje znanje in spoznali vsaj nekaj tistega, kar jim, v aktivnih letih, zaradi razpetosti med obveznostmi v službi in družini, ni bilo mogoče. Vedeli so, da je v njih veliko ustvarjalnega nemira, ki ga je potrebno le vzpodbuditi in usmeriti. Ustanovili so Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Lipa je ozelenela in vzcvetela. Svoje veje širi med vse tiste, ki ljubijo znanje, kulturo, pesem, šport, rekreacijo, predvsem pa dobro družbo in prijateljstvo.
Brez skromnosti lahko rečemo: nismo največji, smo pa programsko najbogatejši v Sloveniji. Znamo prisluhniti pobudam in predlogom članstva, zato je naš program resniČeni odraz naših potreb in želja. Pravilna programska usmeritev se kaže tudi s hitro rastjo članstva. V Lipo je vpisanih že preko 800 članov. Res je, da niso vsi člani aktivni, vendar nekateri obiskujejo dve tri ali več oblik dejavnosti.
Naše programske usmeritve so usmerjene v izobraževanje, kulturo šport in rekreacijo. Na izobraževalnem področju so najbolj obiskani jezikovni tečaji. V 24 tečajih se združuje 250 slušateljev. Največje zanimanje je za angleščino, sledijo nemščina, italijanščina, španščina, francoščina in ruščina.
Med oblike splošnega izobraževanja spadajo tečaji, ki so med člani zelo priljubljeni. To so umetnostna zgodovina, zgodovina in kultura drugih narodov, zgodovina religij, psihologija, astrologija, računalništvo in različne krajše oblike. V te oblike je vključenih preko 240 slušateljev.
V Lipi smo zelo ponosni na našo kulturno dejavnost, ki jo gojimo v pevskem zboru, harmoni-karskem kvartetu, v likovnih krožkih, pri izdelavi Unicefovih punčk, z oblikovanjem gline in v literarnem krožku. Vsako leto izdamo literarni zbornik in letošnji je že deseti po vrsti. Članice literarnega krožka so v svojem literarnem ustvarjanju izredno napredovale. Za svoja dela prejemajo na različnih natečajih priznanja in nagrade in so že redne gostje v radijskih oddajah. Naša kulturna ustvarjalnost se kaže z izdajo literarnih del članic Lipe, z razstavami likovnih in keramičnih del naših članov in Unicefovih punčk, z nastopi harmonikarskega kvarteta in
pevskega zbora. V veliko zadovoljstvo so nam tudi kulturne prireditve v domovih za starejše občane v Domžalah, Mengšu, Kamniku in drugje.
Za naše fizične sposobnosti člani Lipe skrbimo s telovadbo, jogo, plesno rekreacijo, kolesarstvom in pohodništvom. Radi smo v naravi, zato vsako leto organiziramo zimsko in letno šolo v naravi, ki sta povezani z igrami in s športnimi tekmovanji.
Pri pregledu opravljenega dela v minulem letu vidimo, da se je v 65 različnih oblik vključilo 780 članov Univerze za tretje življenjsko obdobje. Če k tem številkam dodamo še 9 študijskih potovanj, številka udeležbe prekorači 1500. Na začetku drugega desetletja z veseljem ugotavljamo, da je so naše programske usmeritve: znanje, kultura, šport in rekreacija, pravilne. Prav je, da razvijamo znanje in sposobnosti ter ustvarjalni potencial starejših, kar daje občutek sposobnosti, samozaupanja in nam ohranja umske in fizične sposobnosti.
Metka Zupanek
Vsak krožek je delček celote, v kateri se učimo in odkrivamo svoje sposobnosti. Vsaka ura, vsako srečanje je možnost za zbližanje, za smeh in dobro voljo. V zrelih letih znamo ohranjati mladost v duši. Povezuje nas skrita energija vedeželjnosti in ustvarjalnosti.
V drugem semestru se še lahko vpišete v:
- začetni tečaj angleščine
- računalniške tečaje: INTERNET, WORD, EXCEL
- tečaj refleksne masaže
- tečaj keramike
Pridružite se nam lahko še pri:
IZDELAVI PUNČK UNICEF, PEVSKEM /BORU, POHODNIŠTVU, PLESNIH TEČAJIH: orientalski in rekreacijski.
Dodatne informacije dobite po telefonu: 722 66 70 in 041 727 873, el.pošta: univerz.a@volja.net URADNE URE: ponedeljek in petek, od 10. do 12. ure
KNJIGARNA
Kajuhova 5, Domžale 724 84 08, 051 307 539
Vabimo vas na odprtje razstave
slikarke
Polone ŠARC
Petek, 16.2.2007 oh 19.30 uri.
Veselimo se vašega obiska.
KNJIGARNA
Kajuhova 5, Domžale 724 84 08.051 307 539
l a/rimo vas na
LITERAR
s pisateljem, pesnikom in županom TONETOM PERŠAKOM
Večer bo povezovala Anica GLADEK.
Sodelujejo člani kulturne sekcije društva upokojencev Zerjavčki Trzin.
Sreda, 28.2.2007 ob 19.30 uri.
SPA NATURA
SVET LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA
POSEBNA PONUDBA FEBRUAR IN MAREC
Lepotne nege z aparatom DERMOLIFT* Zadržke mladost in svežino na obrazu
BREZPLAČNO ob vsaki negi
SPA manikura Alessandro
- geliranje nohtov po najnaprednejši in nohtom prijazni metodi ALESSANDRO
- THAY terapije in masaže za oblikovanje telesa ter dobro počutje
- prodaja proizvodov MATIS, RVB in ALESSANDRO
[ŽAMETNE
VRTNICE
DOMŽALE RfJ.W
KONCERT U ŽIUO
*SAŠA LENDER0 *ADI SMOLAR *K0RAD0 in BRENDI *0KR0GLI MUZIKANTI * ANSAMBEL SPEV *EVAČERNE
zmagovalka bitke talentov 06
'VESELI SVATJE
•SKUPINA KATRCA "družina FERME s Trojan ^dekliški tercet OOBjANSK! VENGRL1 'folklorna skupina iz ČREŠNJEVCA *plesalci
STUDIO RITEM KRANJ
voditelj in scenarist BORIS KOPITAR
VSTOPNICE:
SPA NATURA	DFAOVNt ČASi
Uta \iMi lob 1V njBlSl lev DmM>	
GSM: 031 333 150	PON-PET: 8.00 ■ 20.00
	SOBOTA PO Docjovom:
www.spanatura.si	
PO POVZETJU 031 - 222-444
DOMŽALE: VELE OD.    ODDELEK TRAFIKA KAMNIK: VIOLO KLUB METU! I MENGEŠ: HRAM ROŽICE    FOTO REPANŠEK LJUBLJANA: PASAŽA MAXIMARKE T AVTOBUSNA POSTAJA
rcpuiin^u
Z2Če
M. dan mater, jezika
(MOKRO)
«» stopala, X nart, "   prsti na D nogah
A
ogljikovi hidrati
LIST
t
HLADIM
vrat, tilnik, jyj  ušesa, zobje
\   sol, korenina, « gomolji
KORENINA
DVOJČKA
(sveže svetlo)
Z dihala,
R ramena, ^r^tft
/4 roke, ^■^F
|( dlani
maščoba, olje £yg-f
MOKRO)
Y pljuča,
o p™-
h |  JT želodec, " jetra
ogljikovi hidrati ^
nagrajenci tudi vi?
Koncert Borisa Kopitarja ŽAMETNE VRTNICE, 16. februarja v Domžalah, pa si bodo skupaj s spremljevalcem lahko ogledali: Jože Novak, Vrhpolje 14, 1251 Moravče, Anton Pustotnik, Skrjančcvo 15/A, 1235 Radomlje in Grega Boštjančič, Laze pri Dolskem 29, 1262 Dol pri Ljubljani.
Čestitamo in želimo prijeten
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80
> FEBRUAR
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Ponedeljek, 19. februar 20:00 I abonma ORANŽNI in IZVEN Torek, 20. februar 20:00 I abonma RUMENI in IZVEN
Mestno gledališče ljubljansko James Prideaux: Gospodinja komedija
Režija: Zvone Šedlbauer Igrata: Ljerka Belak in Janez Starina
Komična ljubezenska zgodba se dogaja v viktorianski hiši na robu mesta, v kateri živi Manley Carstairs, samski mamin sinko srednjih let, ki je prepričan, da je njegovo poslanstvo na tem svetu pisanje kičastih pogrošnih romančkov. Ko umre njegova posesivna mati, si v hiši zaželi družbe - čedno služkinjo, ki bi pridno izpolnjevala njegove želje. Toda pri izbiri ima smolo, saj zaposli Annie Dankvvorth, klošarko srednjih let, ki bi se rada rešila ceste. Na prvi pogled je kandidatka simpatična, toda idila traja le nekaj ur, potem pa se sprevrže v pravo bitko, polno iskrivih replik, smešnih zapetljajev in jedkega humorja. Pisatelj se ji zelo hitro podredi in konflikti se začnejo rojevati.
Petek, 23. februar 20:00 I za IZVEN
Recital baročne glasbe
koncert
Petra Einfalt (flavta), Luka Einfalt (tuba), Igor Seme (klavir)
Petra Einfalt se je flavto začela učiti v Glasbeni šoli Domžale, šolanje je nadaljevala na SGBŠ v Ljubljani. Leta 2000 je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zaposlena je v Glasbeni šoli Domžale. Luka Einfalt se je z osmimi^ leti začel učiti igranja na trobento v Glasbeni šoli Kamnik. Šolanje je nadaljeval kot pozavnist na Srednji glasbeni šoli in leta 2000 uspešno diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zaposlen je bil v Orkestru slovenske policije, sedaj pa poučuje v Glasbeni šoli Domžale in vodi Pihalni orkester Lukovica. Pianist Igor Seme je leta 2002 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redno sodelovanje z domačimi in tujimi profesorji, uveljavljenimi komornimi zasedbami in solisti, mu je z domačih koncertnih in gledaliških odrov odprlo vrata tudi v tujino.
Sobota, 24. februar 10:00 I za IZVEN Lutkovno gledališče Maribor cf>tot„
br. Grimm: Rdeča kapica
lutkovna predstava
Rdeča kapica je na odru Lutkovnega gledališča Maribor zaživela v sodobnejši, humorni preobleki, jedro predstave pa vseeno ostaja priljubljena pravljica. Saj veste, tista o deklici z rdečo kapico, ki svoji bolni babici, v hiško sredi gozda nese košaro z dobrotami. Vmes sreča lačnega volka, ki s potegavščino poje tako babico kot Rdečo kapico ... toda na srečo mu pot prekriža lovec in vse skupaj se srečno konča. Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
'1 1
Ä Hj i|p wm
■ ■ 0
GD
Galerija liumäuh
Četrtek, 8. marec 19:00 I GALERIJA DOMŽALE
Alenka Vidrgar
odprtje kiparske razstave
Rojena leta 1958 v Ljubljani. Po končani Pedagoški fakulteti se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1982 diplomirala na oddelku za kiparstvo pri prof. Slavku Tihcu in prof. Dragu Tršarju z izbranimi programi: vizualne komunikacije, grafika in keramika. Pri prof. Tihcu je vpisala podiplomski študij kiparstva in ga leta 1984 pri prof. Tršarju tudi
" končala. Nekaj let je učila na Šoli za oblikovanje in fotografijo, od leta 1989 pa je samostojna umetnica. Sodeluje z revijo Ciciban, napisala pa je tudi knjigi Glina in Leteča riba ter postavila več javnih skulptur doma in v Itefgi........Živi in dela v Ljubljani in
Razstava bo odprta do 23. marca 2007.
Sobota, 3. marec 20:00 I za IZVEN Mestno gledališče Ptuj
rokgre: Sirup sreče
mala krošnjarska opereta
Igra in poje: Lara P. Jankovič Glasbeniki: Dejan Berden, Vasilij Centrih in Tadej Furlan
»Tri žličke na tešče in dan je vaš!« Glasbena predstava za eno igralko, ki lepo poje, in peščico hudo kunštnih glasbenikov. Mojzes Šarlatan vozi svojo cizo po svetu in prodaja razne žavbe, tonike, mazila, sirupe, kreme in druge sorte reči, ki lahko človeku pomagajo in mu polepšajo življenje. On ne potrebuje veliko; zato pa si njegova lepa gospa želi več. Rada sanja in sanjari. Sanja, da nastopa v gledališču. Je zvezda predstave. Vse je namenjeno njej: oder, glasbeniki, luči, občinstvo, biljeterke in tudi tisti pesnik tam zadaj v kotu, ki ima vročo italijansko kri in kolne, kadar je pijan. Z njim tudi pobegne v daljne kraje. A Mojzes jo čez leta najde, zapuščeno in nesrečno. Potem so znova srečna družina, onadva in njuni otroci ter njihov oslič Stanislav, ki je trmast bolj kot vsa družina skupaj. Nekega dne pa Mojzesa, ko se napije in razgraja, odpeljejo ter ga nikoli več ni nazaj. Njegovi lepi gospe ostane samo pismo, v katerem še papir joče, in, seveda, recept za njegovo veliko skrivnost.
Nedelja, 4. marec 17:00 I za IZVEN
8. Gostičevi dnevi -Slavnostni koncert
Operni solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana
Tenorist Jože Gostič se je rodil 5. marca 1900 v Stari Loki pri Škofji Loki, umrl je 25. decembra 1963 v Ljubljani. Ker se je družina kmalu preselila v Homec pri Domžalah, se kot rojstni kraj največkrat navaja Homec. Bil je eden izmed največjih slovenskih opernih pevcev, ki je prav toliko kot v Sloveniji, če ne še bolj, poznan na Hrvaškem, kjer je bil prvak zagrebške operne hiše.
Ponedeljek, 6. marec 20:00 I za abonma MODRI in IZVEN
Marjana Lipovšek, mezzosopran
Alfred Burgstaller, bas
Anthony Spiri, klavir koncert
Na sporedu: Purcell, Monteverdi, Čajkovski, Brahms, Schumann, Lipovšek in Dvorak
Mezzosopranistka Marjana Lipovšek izhaja iz znane slovenske glasbene družine. Po diplomi iz klavirja in glasbene pedagogike v Ljubljani je nadaljevala s študijem petja v Grazu in na Dunaju, svoj prvi angažma in začetne odrske izkušnje pa je dobila v Dunajski operni hiši. Sledilo je članstvo in pomembne obveznosti v državnih opernih hišah v Hamburgu in Münchnu. S svojim izraznim glasom in izredno muzikalnostjo je blestela v vseh pomembnih opernih vlogah na domala vseh največjih odrih sveta. Tudi kot koncertna pevka s širokim repertoarjem je Marjana Lipovšek zelo iskana in nastopa s svetovno znanimi orkestri in dirigenti. Številni skladatelji so ji zaradi njenih izrednih glasovnih in muzikalnih kvalitet posvetili svoja dela in cikle samospevov. Njen soprog, basist Alfred Burgstaller je bil rojen v Salzburgu, operno petje in pedagogiko je študiral v Grazu, samospev in oratorijsko petje pa na Dunaju. Prva leta opernega nastopanja je preživel v Grazu, kasneje pa je postal član dunajske Državne opere. Sedaj že nekaj let deluje kot svobodni umetnik. Na koncertu v Domžalah ju bo na klavirju spremljal Američan Anthony Spiri.
Sobota, 10. marec 10:00 I za IZVEN Gledališče Labirint
Lojze Kovačič: Možiček med dimniki
lutkovna predstava
Osrednji lik zgodbe je mali Možiček, ki živi med dimniki starega mesta. Kot dobri duh pomaga revnim in navadnim malim ljudem, rešuje njihove težave in tegobe, zato ga imajo radi. Postane njihov zaščitnik in povezovalni element, saj z malimi dejanji udejanja in kaže svoje veliko in toplo srce. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje
e
5
INFORMACIJE: internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50
Kulturni dom Iranca Bernika
Dominie
Pokrovi**" Kullurnra* dom* IrnMjt a«rnrt«
/O   banka domžale
Bank«   i a
Vstopna so v prodaji vsak dan od 10:80 do I2:M, ob »»dali mod 15:00 in 17:00 (v upravi, ljubljanska i), Domisli, vhod z dveriUa) lor wo m pol pred predstavo (MojolBo, glavni vhod z Ljubljanske). Vstopnke lahke kupile tudi v vseh Komposovih poslovalnicah po Sloveniji ter preko spleta m mvw.airli.cai*.
KULTURA
stran
16
Apokalipsa kobilic
Biljana Srbljanovič: Kobilice ali
Moj oče igra loto
Režija: Eduard Miler
SNG Nova Gorica
Recenzija predstave z gostovanja v
Kulturnem domu Franca Bernika;
sreda. 31. januar 2007
Prvi del abonmajskega cikla v Kulturnem domu Franca Bernika je zaznamovala sodobna dramatika. Po Bergerju (Zmenki) in Zupančiču (Igra s pari), kjer so v ospredju medsebojna razmerja, se v tragikomediji Kobilice ali Moj oče igra loto Biljana Srbljanovič dotakne prostora, kjer trčijo med seboj generacije, katerim je skupen občutek postaranost in izpraznjenost. Srbljanovičeva. ki trenutno živi v Parizu, sodi med najbolj prevajane in uprizarjane sodobne srbske dramatičarke, saj njene igre igrajo v več kot 140 gledališčih po vsem svetu. Dramo Kobilice ali Moj oče igra loto je Biljana Srbljanovič napisala po naročilu za JDP (Jugoslovensko dramsko pozorište) in je tam doživela tudi krstno uprizoritev 26. aprila 2005.
Celotna igra je sestavljena iz 18 fragmentarnih prizorov, razdeljenih
v dva dela. Prvi del naslova igre se nanaša na svetopisemsko metaforiko Razodetja oz. Apokalipse. V podobni vlogi kot kobilice, ki simbolizirajo približujoči se konec sveta in oblast na zemlji, se v -predstavi pojavi gerontokracija oz. vlada ali vladavina sveta starcev. Ne gre toliko za vladanje v političnem smislu kot boj za prevlado znotraj posameznikovega sveta, ki ga v najširšem smislu tvori družina. Zaradi fragmentarne kompozicije ni v ospredju tematizacija odnosov znotraj ene družine, temveč izsek iz življenja nasploh, saj Srbljanovičeva obravnava različne generacije, vendar so vsi liki, tako pravi sama, zelo stari, posebno tisti najmlajši: Milan je pri svojih petintridesetih že upokojen, žena Dada se pri šestintridesetih počuti staro, njen brat Fredi pa pri devetintridesetih razmišlja o plastični operaciji. V isto generacijo sodi še Nadežda, ki išče osebo, za katero bi skrbela in se naveže na dvajset let starejšega Maksa. Starejša generacija, ki jo predstavljajo sedemdesetletniki, trmasto vztraja pri svojih načelih (Milanov oče noče sprostiti denarja na banki) ali pa se preprosto »odklopijo« in zgolj
Poglavitni namen razstavnih delavnosti v Galeriji Domžale je obiskovalcem približati umetnikova likovna dela na razuml|iv način ter spodbujevanje k likovnemu Izražanju. Izpostaviti želimo predvsem dojemanje umetnosti preko čutil, saj sodobna umetnost ne uči razmišljati Is vizualno, temveč tudi preko In z materialom. Kipar Jure Smole je odlično opravil svoje poslanstvo in udeležence spodbudil h kiparskemu ustvarjanju.
Vodeni ogledi in delavnice ob kiparski razstavi Jureta Smoleta
Novosti v
Galeriji
Domžale
Ob beleženju dvajsetletnice delovanja kulturnega in predvsem umetniškega središča v Domžalah je Galerija Domžale pripravila nekaj novosti. Galerija Domžale, ki v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale deluje od leta 2000 dalje, ima izredno lokacijsko prednost, saj se nahaja v strogem središču Domžal, kjer se zadržuje večina obiskovalcev. Kljub temu v Galerijo Domžale največkrat zahaja izbrana družba umetnikov in ljubiteljev umetnosti in to stalnico želimo spremeniti. Vodstvo galerije si že leta želi izpeljati velike načrte in vizije prihodnosti - sprva jim je uspelo v oblikovanju stalne zbirke priznanih slovenskih sodobnih umetnikov in sedaj v ponudbi vodenih ogledov po mesečnih razstavah za odrasle in mlajše likovne ljubitelje.
Galerija Domžale prednjači predvsem v ponudbi vpogleda v slovensko sodobno likovno umetnost. Lokalna pomanjkljivost v likovnem izobraževanju moderne umetnosti je očitna, saj branje in dojemanje »nove« umetnosti zahteva veliko več pozornosti in individualnega duha. Druga značilnost sodobne umetno-
sti je tudi ta. da zaradi namernega odstopanja od tradicionalnih oblik, zaradi novih medijev in navidezne nerazumljivosti odvrača ljudi od zanimanja in posledično preprečuje vstop v galerijo. Takšno zakoreninjeno miselnost je potrebno spremeniti in k sodobni umetnosti pritegniti širšo množico obiskovalcev. Primarni namen galerijskega novega likov-no-pedagoškega koncepta je vizualno stimulirati kreativno razmišljanje in zavest udeležencev ter vpeljati zanimivejše vsebine oziroma vpeljati nevsiljive pristope k predstavitvi sodobnih likovnih vsebin, izhajajočih iz posamezne mesečne razstave. Program je prilagojen ciljni publiki: dodatno vodenje po razstavi z avtorjevim sodelovanjem za odrasle ter ogled razstave s kreativno delavnico za otroke in mladostnike. Dejstvo je, da mora galerija ponuditi dejavnosti, pri katerih se udeleženci s pomočjo razstavljenih modernih umetnin izobražujejo in na takšen način stimulirajo opazovanje in vrednotenje del.
Januarska kiparska razstava domačina Jureta Smoleta je bila odličen uvod v razumevanje sodobnih vsebin, saj kipar uporablja svojevrsten kiparski jezik, ki govori z ironijo, humorjem in pripovednostjo. Jure Smole je izrazito karizmatična osebnost in na takšen način nam je sporočil svoja spoznanja o življenju in umetnosti. Vodenj po razstavi in posameznih delavnic se je udeležil z velikim veseljem ter svoje sodelovanje označil kot poklon svojemu mestu. Odziv udeležencev pri januarskih razstavnih aktivnostih je pozitivno presegel naša pričakovanja aktivna publika je tista, ki si jo želi galerija sodobne umetnosti, zato naj bo ta prispevek poziv k sodelovanju nadaljnjim aktivnostim v februarju, marcu in aprilu!
Katarina Rus Krušelj
z svojo prisotnostjo povzročajo probleme za mlajše rodove (Dadin in Fredijev oče redno uhaja iz doma za ostarele). Dramske osebe so izjemno prepričljive kot tudi sam jezik, saj so dialogi izjemno živi, čustveno nabiti in polni humornih odtenkov.
Da jezik zaživi v polni zvočnosti, je zaslužen tudi izvrsten prevod Mojce Kranjc in Daniele B. Markovič. Scenograf Marko Japelj je prizorišče zasnoval kot enoten prostor z privzdignjenim odrom na odru, s čimer je omogočeno posamično foku-siranje prizorov, hkrati pa z ustvarjanjem razpona veliko-majhno simbolizira prehajanje med svetom odraslih in svetom otroške naivnosti. V jasno zasnovani kostumogra-liji Lea Kulaša izstopa predvsem igralska kreacija Ane Facchini. Lik Nadežde ji uspe iskreno in prepričljivo zajetji v vsej polnosti. Prav tako sta odlična Lara P. Jankovič kot Dada in Iztok Mlakar kot njen brat Fredi. Oba igralca se svojega lika lotita karikirano, a nikoli ne gresta čez mejo, njun »razglašeni« pevski duet pa zagotovo sodi v antologijo nepozabnih gledaliških trenutkov. Dadinega pohlevnega moža Milana dobro interpretira Gorazd Jakomi-ni, njegovo hčer Alegro pa z dobro odmerjeno otroškostjo karikirano odigra Saša Mthelčič. Vlogo prve
Maksove žene natančno interpretira Mira Lampe-Vujičič, njeno ostarelo in osamljeno mamo pa odlično odigra Teja Glažar. Vloga Maksa Radoša Bolčine je v zanj značilnem slogu, mešanica premišljenih kretenj in glasovnih preskokov. Tako Milan Vodopivec kot Jože llrovat sta dobro razčlenila svoji vlogi ostarelih akademikov, Ivo Barišič pa je izredno prepričljiv kot vegetirajoči oče. Režija Kduarda Milerja (ob dramaturški pomoči Zanine Mir-čevske) v večji meri sledi samemu tekstu. V fragmentarno celoto poseže Miler že na samem začetku, ko vse igralce postavi na oder, hkrati pa jih na samem koncu predstave v nekakšni postmoderni maniri pripelje nazaj. Prav tako med posamezne prizore vpelje slovenske zimzelene melodije (Vrtiljak, Brez besed. Zemlja pleše...) s čimer besedilo, ki je bilo pisano za točno določen prostor a kljub temu ostaja herme-tično odprto, približa slovenskemu prostoru. Igra z svojo občo tematiko, razvejano kompozicijo in živim jezikom upravičuje uvrščanje EiiIja-ne Srbljanovič med najpomembnejše avtorice sodne drame. Predstava Kobilice ali Moj oče igra loto je dovršena predstava v vseh aspektih. ki ponuja močno gledališko izkušnjo, kakršnih si lahko želimo čim več.
Matjaž Marlnlč
V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale se kar vrstijo odlični koncertni večeri. Na zadnjem abonmajskem koncertu, na katerem sta navdušila prvi flavtist Dunajskih fllharmonlkov Dieter Flurv In naša odlična harfistka Mojca Zlobko Vajgl, pa je bilo spodbudno opaziti tudi veliko število mladih poslušalcev. Vrhunec letošnje koncertne sezone pa bo zagotovo naslednji koncertni večer (5. marec), na katerem bo ob basistu Alfredu Burgstallerju in ob klavirski spremljavi Anthonvja Splrlja na domžalski koncertni oder stopila mezzosopranistka Marjana Lipovšek.
Slikarska razstava v Galeriji Domžale
Bo rilci Bojana Bense
Do 20. februarju 2007 v Galeriji Domžale razstavlja akademski slikar Bojan Bensa, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Gledalcem se predstavlja z najnovejšim ciklom podob z naslovom Borilci, ki so odličen figurativni prikaz njegovih misli, idej in duhovnih stanj.
Borilci so slike, ki prikazujejo moške gole figure v značilnih pozah borilnih veščin, v svojih posebnih, obvladanih stanjih. Avtor se žc trideset let ukvarja z vzhodnjaškimi borilnimi veščinami, ki so poosebljena disciplina, koncentracija in samo-nadzorovanje. Vse, kar figure izražajo s svojo pojavnostjo in kretnjami, pa je tudi zrcalni odraz avtorjeve notranjosti. Dejstvo je, da Bojan Bensa resnično črpa svojo izrazno moč iz osebno sporočljive izkušnje. V skladu s sodobnim slovenskim umetniškim tokom nove podobe oblikuje lastno mitologijo v svoji poetični in metafizični predstavi Daljnega vzhoda, ki gaje prenesel v svoje slike. In seveda tudi v naš zahodni svet, ki pa mu je vzhodna kultura in filozofija veliko bolj tuja, pa čeprav nekaj drobcev tega skrivnostnega sveta zasledimo na primer v njihovih filmih, se nam zdi vzhodnjaški svet precej oddaljen - fizično in mentalno. Vendar Bensovo slikarstvo ni tako preprosto in določljivo, kot se zdi na prvi pogled, saj v sebi nosi globoko simboliko in izraznost. V slikah se prepletajo tri glavne točke, ki samoumevno zahtevajo več naše pozornosti: barva, figura in ideja, oziroma vsebina. Barva, ki zaradi svoje čistosti, močne izraznosti in simboličnega pomena, postane in
ostaja glavna spremljevalka njegovega slikarstva. Avtor je svojstven kolorist, saj barvo dobesedno čuti in je z leti postala še intenzivnejša. Barvito ozračje na velikih formatih slik prevevajo kontrastni, skoraj dramatični poudarki. Njegove barve nas vabijo čez robove si i k in nam dajejo občutek neomejenosti. V kombinaciji s pomenom figur nas vabijo v drugi svet, v našo notranjost in podzavest. Bensova figura je prepoznavna, ki izraža hkrati obvladljivost in eks-presivno čustvenost, scnzibilnost, pa čeprav je že pretresljivo realna, jo umetnik v svoji realnosti še nadgrajuje. Značilnemu fizičnemu prikazovanju pa je dodal še psihični prostor iigure, ki se v Borilcih kaže kot oblak ali nedoločljiva gmota v ozadju figure. Dialog med figuro in ozadjem vselej ostaja, čeprav figura kompozicijsko vedno na njem prevladuje. Tudi prostor, v katerem se figura nahaja, se nam zdi popolnoma nedefiniran, a ponavljajoča se črta pravzaprav nakazuje borilni prostor, ki v prenesenem pomenu izraža mejo med fizičnim in psihičnim, med tostranskim in onostranstvom. IJorilci kot samopodobe umetnika Bojana Hense izražajo duhovno zapletenost sodobnega človeka, njegove občutke in ideje. Slikar se »vsebinsko« postavlja na drugo stran, tisto skrivnostno, simbolično stran in s tem spoznava in vrednoti notranjo stvarnost, ki jo izraža prek zamišljenega koncepta ali ideje. Vse bistvo je avtorjevem pripovedovanju, v njegovem nagovoru nam, gledalcem, da v naslikane podobe umestimo svoja videnja in čustva.
Katarina Rus Krušelj
4350 obiskovalcev Menač'nkove domačije v letu 2006
Razstava »Podeželska idila« ljubiteljske slikarke Nuše Lojen
»Veliko lepega v letu 2007 vam želim,« je zaželela številnim zbranim na odprtju razstave »Podeželska idila« ljubiteljske slikarke Nuše Lojen »mati« Menač'nkove domačije Olga Pavlin in pristavila, da delček miru za lepše življenje lahko obiskovalci najdejo tudi z obiskom domačije, ki vse bolj postaja pomemben delček dediščine našega mesta.
Tako jo je v letu 2006 obiskalo kar 4350 obiskovalcev in obiskovalk, med njimi se mnogi vračajo in dokazujejo, da so že našli svoj mir v prijetnih prostorih domačije ali pa v razstavnih prostorih, kjer se vedno kaj dogaja.
Tako je bila v začetku februarja v Menač'nkovi domačiji prijetna slovesnost ob odprtju razstave ljubiteljske slikarke Nuše Lojen, ki je svoja umetniška dela predstavila na prvi samostojni razstavi pod naslovom »Podeželska idila«. V svoji predstavitvi je gospa Nuša zapisala, da
živi v Domžalah in je potem, ko je odložila službene dolžnosti, postala članica Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje. V likovni skupini z družbo veselih in duhovitih sošolk in sošolca se uči risanja in slikanja pri slikarki Mojci Vilar, ki je gospo Nušo na odprtju razstave tudi predstavila. Razstavljalka rada riše in slika, blizu so ji motivi iz narave, kmečkega okolja, cvetje in predvsem drevesa. Na razstavi se je predstavila v tehniki tuša in lavrira-
ne risbe. Najraje uporablja rjavi tuš in čopič. Tuš razredči z vodo. obrise motiva pa s čopiči sproti mehča ter lako prikazuje Ionske prehode, prelivanje svetlobe in senc, prosojnosti in druge učinke. Slika tudi v akrilu in olju ter se uči drugih zanimivih slikarskih tehnik. Ker je razstavila kar nekaj kozolcev, je v enostavni zloženki predstavila tudi ta pomemben del ljudske arhitekture ter nas ob leni spomnila, da ne sme biti pozabljen.
Ob odprtju razstave smo prisluhnili njenim sošolkam - pevkam iz Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje, ler kitaristki Miri ter se nato zadržali v prijetnem domačem večeru, kakršnih v Menač'nkovi domačiji nikoli ne manjka.
Razstavo ljubiteljske slikarke Nuše Lojen si lahko ogledate do 17. februarja, vsak dan med 9. in 10. ter med 17. in 18. uro. Dobrodošli!
Vera Vojska
Recenzija filma
Darwinova nočna mora
Dokumentarni film je nastal v koprodukciji petih evropskih držav in Kanade, izpod režijskega očesa Huberta Sauperja, kije bil hkrati tudi scenarist in fotograf. Ponudi nam tisto podobo »globalističnega kanibalizma,« ob katerem nikakor ne moremo ostati ravnodušni. Če je bil film »Neprijetna resnica,« bivšega kandidata za predsednika ZDA, Alea Gorea, reklamiran kot najbolj grozljiv film, kar jih boste videli, si »Darvvinova nočna mora,« po drugi strani tak naziv tudi zasluži. In sicer brez odvečnega pompa.
Gre za prikaz lokalne problematike v Tanzaniji, še eni od boga pozabljenih afriških državic, ki naj
bi se preživljala s pridelavo ribjih filetov. No, vsaj lako pravijo mediji. Ribe so namreč namenjene na evropski trg, kamor jih prevažajo najcenejše letalske družbe iz Rusije, saj so fi leti predragi za tamkajšnje obubožano domače prebivalstvo. V vasicah Tanzanije s par sto prebivalci vladajo lakota, prostitucija in z. njo povezan AIDS. Kondomov sc praktično ne uporablja, saj je po merilih tamkajšnje rimo-katoliške cerkve izvenzakonska spolnost še vedno greh, s čimer bi se najverjcliK' je strinjali tudi nekateri evropski cerkevni dostojanstveniki, zato je tovrstna preventiva sila redko početje. Prostitucija je tako za tamkajšnje mladenke praktično edini vir preživetja. Svoje spolne usluge največkrat ponujajo pohotnim ruskim pilotom. Piloti iz Rusije namesto hrane (kje si OZN in ostale ustrezne institucije?) v dežele tretjega svela prevažajo orožje, ki ga potem prodajo domačinom obeh sprtih strani v kakšnem lokalno-nacionalnem konfliktu (npr. Kongo ali Ruanda). V tem smislu je zgovorna zgodba enega pilotov, kije iz neke afriške države prevažal grozdje. Znanec je nato komentiral, da bodo evropski otroci za božič dobili grozdje, afriški pa orožje. Za več-
ino obubožanih Tanzanijccv je vojna dobra slvar, saj pomeni upanje na lepšo prihodnost v smislu osnovnega preživetja. Delovna mesta v vojski so pač zelo dobro plačana, zato je čakanje na vojno nekaj povsem običajnega. Lakota je tako funda-mentaina, da se večina domačinov prehranjuje z. ostanki polovljenjih rib, predvsem njihovimi glavami, ki na prostem trgu prav tako niso poceni. Povrh vsega otroci prekuhavajo in topijo ribjo embalažo, namenjeno evropskemu trgu ki iz nje pridelujejo neko lepilo, ki ga nato kolektivno vdihavajo, da vsi omamljeni in zadeti lažje pospijo. Nekateri se ne zbudijo nikoli več.
»Darvvinova nočna mora« je eden najbolj nazornih in zgovornih prikazov o tem, kakšno luknjo sije človeštvo izkopalo in i/ kaferc sedaj lovi še poslednje žarke svetlobe. Film naj si ogleda vsak, ki še ni prepričan, da živimo v Apokalipsi.
Pišem recenzije /i/mm; ki se predvajajo v Kino dvor-u.
Žiga Čamernlk
stran 17
■
8. FEBRUAR - SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Slavnostna akademija ob 8. februarju -slovenskem kulturnem prazniku
Naj živi umetnost
Občina Domžale in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, sta tudi letos prav na kulturni praznik - 8. februarja ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripravila slavnostno akademijo, s katero smo se Domžalčani poklonili velikemu slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu.
Slavnostna govornica je bila tokrat Barbara Zupane Obervvalder, direktorica Knjižnice Domžale, ki je po pozdravu prisotnih dejala, da je slovenski kulturni praznik naš dan. Praznik kulture in praznik spomina na našega največjega, pa kljub temu ljudskega pesnika, nato pa na-
daljevala: »Slovenci smo se vedno zavedali, da lahko preživimo le ob močni narodni identiteti. Slovenski kulturni praznik je ravno zato tako močan del naše skupne biti. Ko pomislimo na kulturni praznik, najprej seveda pomislimo na Prešerna, pomislimo na njegovo poezijo in njega kot človeka. Poleg nesporne pesniške vrednosti nam je blizu tudi zaradi svojih značajskih lastnosti. Tako slovenski, tako naš. Verjetno smo ga ravno zato postavili na mesto simbola slovenstva in slovenskega.
V današnjem hitrem, celo prehitrem svetu, v katerem vedno znova zmagujejo najmočnejši in najbogatejši, v katerem je prostor le za velike stvari in velike zgodbe denarja, bi
se morali večkrat ustaviti in premisliti, kam nas sploh vodi ta ponoreli svet. Vedno večji, vedno bolj razdiralni in uničevalni talilni lonci kultur bodo najprej uničili najšibkejše. Najšibkejše po duhu in kulturi. Tu pa imamo veliko možnost preživetja prav Slovenci. Naš duh in naša kultura sta tista, ki sta nas že od nekdaj povezovala in združevala. Z močjo kulturne ustvarjalnosti in dediščine smo preživeli vse težke trenutke v naši zgodovini, z njuno pomočjo smo postali narod in država. Ob priložnostih kot je današnji praznik, je primerno, da se zahvalimo vsem velikim duhovom naše umetnosti, vsem tistim, ki so bili in so še svoje najgloblje občutke, svoje vizije, svoja videnja sveta deliti z
■
nami. Pesniki, pisatelji, skladatelji, likovni ustvarjalci, glasbeniki, igralci in vsi ostali neimenovani poklici umetnosti pa bi nam mnogokdaj ostali skriti, neznani in tuji, če bi ne imeli možnosti, da jih spoznamo, da
se nekje srečamo z njihovimi deli, z njihovo ustvarjalnostjo«.
Osrednji del njenega slavnostnega govora je bil namenjen knjižničarstvu, posebej Knjižnici Domžale, katere direktorica je. Govorila je o osnovni vlogi knjižnic, o bogati zgodovini knjižničarstva na Domžalskem in o vlogi knjižničarjev, ki umetnost, kulturo in civilizacijske dosežke nasploh skušajo čimbolj približati vsem in vsakomur ter se trudijo, da bi spoznanja, misli, glasba, likovne stvaritve naših prednikov in sodobnikov ne ostali neznani in tuji, ampak blizu vsem. Po njenem mnenju so branje, poslušanje glasbe, obiskovanje razstav in predstav čudežna potovanja po svetovih, ki so bili ustvarjeni zato, da ob njih uživamo in spoznavamo tiste plati duha in duše, ki bi nam sicer ostale neznane. Zato vse te pesmi, zgodbe, igre, skladbe, slike - za nas, da se v njih prepoznamo in ob njih premišljujemo o čudoviti igri domišljije in o resničnem svetu, v katerem živimo, nato pa nadaljevala: »Na nas je, da se odločimo, kaj je za nas, za posameznike in narod pomembno? So to zgolj ekonomski dosežki, so to visoki dohodki, so to polna nakupovalna središča in preobilje materialnih dobrin? Kot narod bomo preživeli samo, če se bomo odločili za večjo socializacijo in humanizacijo, h kateri v veliki meri prispeva prav branje - najbolj seveda leposlovja. Kajti branje je pogovor, pogovor med avtorjem in bralcem, je poglabljanje vase in pogosto tudi poglabljanje v druge, v družbo kot celoto. Kajti kultura je ena sama - kultura je doma tam, kjer je prostor za različno misleče ljudi, kjer se spoštuje drugačnost, kjer smo ljudje lahko posamezniki, pa vendar skupina. V bistvu je čisto preprosto: kultura je spoštovanje in enostavno sobivanje s tistimi, ki so različni od nas. Zato. da bodo kultura in kulturne ustanove lahko živeli še naprej, so premalo le spomin, ploskanje, nagrade in priznanja. Kultura živi z nami in v nas vsak dan, zato je pomembno, da prav vsak dan tudi storimo kaj zanjo.
Škarje in platno sta seveda v rokah tistih, ki imajo denar. Verjamem, da se odločajo pravilno, verjamem v njihov čut za sočloveka, v njihovo lestvico vrednot. Že hiter pogled na kulturno dogajanje v Domžalah nam pokaže, da imajo naši občani v Kulturnem domu Franca Bernika, v Menačnikovi domačiji, v Galeriji Domžale, v Galeriji Beseda, v Poletnem gledališču na Studencu, v kulturnih domovih v Dobu, Grob-Ijah, Ihanu, Radomljah in Viru vse možnosti, da bogatijo in zadovoljijo svoja kulturna hotenja.
Današnji večer smo tukaj zbrani zato, ker se zavedamo, da smo delček mozaika, s pomočjo katerega lažje razumemo svet okoli sebe; tukaj smo zato, ker se spominjamo naše preteklosti, ker gradimo sedanjost in zaupamo v prihodnost. Vesela sem, da sem med številnimi tistimi, ki smo na potovanjih v svet besede, slike, zvoka iskali in našli sledi do naših globin, do davnih dni in sodobnega sveta. Vsem nam, ki ljubimo in cenimo umetnost, ki znamo vrednotiti njen vpliv na kvaliteto naših življenj, želim veliko prebranih knjig, sprostitve in hkrati zazrtosti vase ob gledanju različnih predstav in razstav ter intimnih užitkov ob poslušanju glasbe."
V kulturnem programu, ki ga je vodila Maja Šumej, smo se najprej spomnili najvidnejših domžalskih kulturnih delavcev: nato pa prisluhnili programu, v katerem so nastopili: Komorna zasedba Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom Simona Dvoršaka, triu CLAMINERATA, ki ga sestavljajo Ilonka Tucihar. klavir, Gregor Kovačič, klarinet, in domačin Janez Podlesek, violina, ob klavirski spremljavi Martine Bohte seje predstavil pozavnist Damijan Tomažin, za umetniško besedo je poskrbel Boris Kerč, gledališki igraiec, akademijo pa sta s plesom polepšala Matej in Špela Kralj, v Sloveniji in svetu uveljavljen plesni par.
Odgovorna urednica Folo.V Malhenlč
Literarni krožek Društva Lipa Domžale
Mokrocvetoče Rož'ce
Ob slovenskem kulturnem prazniku je Literarni krožek Društva Lipa Domžale pripravil literarno srečanje, na katerem so ob veznem tekstu Anice Gladek članice brale svoje pesmi na temo pesnika, predvsem pa njegovih pesmi. V spomin na velikega slovenskega pesnika objavljamo njihove pesmi na temo Mokrocvetoče Ko/.Vc tudi v Slamniku. Ljubitelji lepe besede preberite in uživajte!
Razprl seje popek v cvet, otožen bilje njen pogled, oskrunjeno je nje telo, solze rane izpirajo.
Dr. France Prešeren
Največji slovenski pesnik kot otrok dobi v roke peresnih, piše stihe za domačo rabo, do danes niso šli v pozabo.
Po znanje mora v tujino, domoljub vrne se v domovino. Piše balade, pesmi, sonete dolge, za dušo, za Slovence, ne za solde.
Z znanjem se komajda preživi, ob smrti prijatelja hudo trpi, Ker ga črti, od Kopitarja se oddalji, a slovenska himna se pri njem rodi.
Se zaljubi, dekle ljubi in otroke tudi, a neuslišana ljubezen ga utrudi, ustaviti se pa ne more, saj ne dobi nikjer //odpore.
Končno se v Kranju osamosvoji, a se že z boleznijo bori. prekmalu smrt za dohiti, Slovenec vsak ga zdaj časti.
Jožefa Juršlč
Andreja Hrovat
Ko gledam tvoje gibe in otroške oči, si želim hiti Rog in te okopati v veselih mavričnih barvah mojih solz ljubezni.
Zdenka Pernarčlč
ko bi svoje misli o tebi lahko posadi/a po vrtu
bi iz njih zrasle čudne rožice bile hi
povezane v venček
rdeče hi o strasti šepetale
sive o mračnem in temnem oblaku
rjave o odeji iz zemlje za naju
roza bi nežnost sejale
in se z vsem tvojim resnim pogledom
hudomušno smejale
Helena Ogorelec
Soncu dajem lice in obraz, tebi svoj nasmeh,
poljube, drugim pesmi in besede.
A v sebi nosim mokrocvetoče rož'ce
skrite,
jih zalivam
naskrivaj, sama
Zlafka Levstek
Kristalna čaša kupa mojega otroštva zajeda v reži stisnjenih ustnic. Vonj hortenzij sredi
francoskega vrta, jloksa in rdečih vrtnic. Sedem let cvetoče pomladi
Danes praznina.
Cvet jloksa
na sivih ustnicah
svež spomin.
(llaikuj
Bernarda Zajec
Oblak pripleše Rožice zacvelijo Sliši se pesem
Sliši se pesem. Verzi objemajo Taktirka drhti.
Taktirka drhti Pesem privabi solze Aplavz zadoni
Aplavz zadoni Oči se zaiskrijo Duša zaplava
Duša zaplava med cvetoče rožice Oblak pripleše
C. Prelovšek
/ai visokim čelom ples ognjenih misli. Odsev luči v temnih kodrih. Žalosten nasmeh v zakajeni krčmi išče kanček lažnega veselja. Neskončni čas nemirnih bojev v besedah najde svoj odmev a v sveže rane siplje grenko sanj ubitih sanj.
Iva Rejc
Ce rožce ne b
mokro imele,
n koli ne b vzcvetele.
V soncu zlatijo, mladenke njih cvet drugemu podarijo
V soncu zlatijo, mladenke njih cvet drugemu podarijo.
Pride zmrzal, veter kuštrav, pomori cvetek zal.
Anica Kvas
Tudi pesmi umirajo
Tiho, neopazno
se v oblake potopijo in odplovejo v neskončnost. Včasih kak oblak, preden se zgubi, orosi še zemljo, da iz nje vzkali v novi pesmi tisto večno, kar nam v duši spi
Silva Mizerlt
Ob jasnih nočeh
se ustavi nad mojo teraso
veliki voz,
da me popelje po zvezdnih poteh.
Glavo ovenčam z vencem najlepših misli in se povzpnem v višave.
Tam doli na zemlji nešteto črnih pik, kaj drugega kot moje težave.
Le naj ostanejo tam, zjutraj jih bo posrkalo sonce.
Jaz pa z velikim vozom vso noč obiskujem najlepše nebeške konce.
Anica Gladek
(pesnica je bila za pesem nagrajena v Turnišču)
Zemlja	Valovanje časa
Kdaj boste ugotovili, da zadosti ste gradili in preveč je šlo zemlje za betonske stavbe že.	Skoz valovanje časa oči zrejo na vrt mokroeveteče poezije, čeprav vrtnarja črna zemlja krije, ves svet pozna njegovo žlahtno prejo.
Čas je, da se že zbudite in zanamcem kaj pustite, da ne bodo vas prekleli, ker ste zemljo vso jim vzeli.	Že zdavnaj pesnik je prestopil mejo, ko v plašč pozabe človek se ovije in s predniki si v grobu odpočije, a še dviguje s svojo nas idejo.
Nehajte samo graditi, svoje žepe si polnili, trgovine in pa bloki to zločin je nad otroki.	Čeprav država včasih je razklana, čeprav po barvah radi se delimo, čeprav dežela je že razprodana,
Kaj jim bodo trgovine, rajši glejte na družine. Če premalo bo družin, boš propadel bogatin.	poeta našega še vsi slavimo. Naj ne izkljuje nam očesa vranu, vsaj nanj nikoli mi ne pozabimo Janka Jerman
Marija Jene	
Govorica
preprostih
stvari
Svečnik
Večino glavnih oltarjev po naših starih cerkvah Še vedno krasijo težki, častitljivi bronasti ali srebrni svečniki. Na njih so se včasih med mašo solzile debele voščene sveče, ki jih danes vse bolj nadomeščajo bolj praktične sveče z vložkom za tekoči vosek.
Svečnik je simbol duhovne svetlobe, življenja in odrešenja. Najbolj znan je judovski sedmeroramni svečnik (meno-ra). ki je zlasti v srednjeveški umetnosti postal simbol ju-dovstva. Najprej so ga Izraelci uporabljali v svetem šotoru, ko so potovali skozi puščavo iz Egipta, kasneje pa je stal v templju. Podrobna navodila za njegovo izdelavo (bil je iz čistega zlata), obliko, olivno olje zanj in vsakdanjo oskrbovanje - vse to je popisano v Drugi Mojzesovi knjigi (2 Mz 25.31 si.): »Šest vej naj izhaja iz njegovih strani: tri veje iz ene strani in tri veje iz druge. Naredi zanj sedem svetilk.« Ko so začeli graditi shodnice (sinagoge), so napravili posnetke tega svečnika, ki so stali ob omari za zvitke Postave. Radi so ga upodabljali tudi na stenah shodnic, nagrobnikih, svetilkah in pečatih. Danes je »menora« verski in narodni simbol. Blizu izraelskega parlamenta (kneset) stoji velik bronast posnetek takšnega svečnika.
Tempeljska svetilka je morala goreti noč in dan. S tem je postala predhodnica današnje »večne luči«, ki gori pred tabernakljem kot znamenje, da je v njem sveta evharistija (Najsvetejše). Takšna lučka je običajna v katoliških cerkvah in tudi v bolj katoliško usmerjenih anglikanskih cerkvah. Najbolj znana upodobitev sed-meroramnega svečnika je relief znotraj Titovega slavoloka, ki stoji na rimskem Forumu blizu Koloseja. Postavili so ga v spomin na Titov zmagoslavni prihod v Rim po padcu Jeruzalema leta 70 po Kr. Med tempeljskimi dragocenostmi, ki jih vojaki prinašajo iz svetega mesta, so tudi zlati svečnik, miza za hlebe in srebrne tempeljske trobente. Krščanska Cerkev je prevzela ta simbol, ker se pojmuje kot »novi tempelj«. V krščanski umetnosti je »menora« simbol Stare zaveze pa tudi Kristusa, ki je nova, prava luč sveta. Spominja na njegov križ, ki je vir svetlobe. Sedmere veje ali krake svečnika so radi povezovali s sedmerimi darovi Svetega Duha. Včasih so svečnik izdelali v obliki drevesa, ki pomeni Jesejev rod, iz katerega je izšel Kristus. Apostol Janez v knjigi Razodetja omenja sedem svečnikov (1. poglavje), ki označujejo sedem krščanskih občin v Mali Aziji in s tem tudi Kristusovo Cerkev kot celoto. Svečnik s svečo na upodobitvah božje matere Marije pa kaže na Marijo, ki nosi Kristusa, luč sveta. V krščanskem bogoslužju se že zgodaj pojavijo svečniki, saj že v 5. stoletju velja, da je treba med branjem evangelija prižgati svečo. Od 7. stoletja dalje gorijo sveče med celo mašo. Pred 11. stol. ni bil običaj, da bi jih postavljali na oltar, potem seje navada razširila in se uveljavila v 15. in 16. stoletju. Največji in najlepše okrašeni so velikonočni svečniki, ki nosijo velikonočno svečo, simbol vstalega Kristusa. Na nogi cerkvenih svečnikov cesto vidimo upodobljene zmaje in druge demonske živali ali bajeslovna bitja. Vsa ta bitja utelešajo temo, ki jo je premagala Kristusova luč.
BOGDAN OOLENC
Uporaba molioa
Feljton o Jožetu Karlovšku -14
Slovenski kmečki
hiši je vedel največ...
Bil je eden najbolj ustvarjalnih Domžalcev v vsej zgodovini našega kraja. Bil je človek, ki je svoje osebne želje postavil v ozadje, svoje življenjsko poslanstvo, za katerega je čutil, da ga mora opraviti, pa na prvo mesto. Dobesedno živel je za svoje delo in v tem delu tudi izživel. Bil je neverjeten navdušenec za lepoto po slovensko, za vse, za kar je presodil, da med ornamenti, med ljudsko ustvarjalnostjo, stavbno dediščino in drugim nosi vizualno, v svetu prepoznavno, identiteto slovenstva. Natančno je vedel, kaj vse zmore opraviti, dobesedno čutil je, kaj vse mora v življenju postoriti. Kljub kratkosti svojega življenja, živel je komaj dobrih 60 let, je storil izjemno veliko.
Pesnitev MATOHA
V prejšnjem nadaljevanju smo pisali o njegovih pesniških poskusih, v katerih je skušal svoje likovne, ornamentalne in mitološke študije ter prizadevanja pospremiti tudi s svojimi literarnimi izdelki. Danes prinašamo drugi del pesnitve MATOHA.
I. Božanski rod
Mnogo Pramati. žena Najvišjega je rodila in rodbina njena povsod sloves je pridobila. Rodili namreč so se sinovi vsi božanski, toda le eden od njih ostal je domač - občanski.
Svarog, prvi vsemogočni sin se zasveti,
postane pravi junak, ko Dažbog zatemni.
V njegovo čast se pod lipo staro zberejo Slovenci
z željo, da jih božanski Svarog vodi v njegovi senci.
Svetovid, drugi vsemogočni sin iz Neba, gre od doma, ko nastala nujna je potreba. Arkona slavna ga triglavega časti močno, saj vidi v nebo, zemljo in še pod njo.
Perun, gromovnik, tretji svemogočni sin obilni, doma vsepovsod, kjer zbira se sovražnik silni, imetnik ostrih strel, sekir, ki jezno jih vihti, udrihajoč po zmajski burji, brž jo prehiti.
Triglav, poslednji vsemogočni sin nebeščanski, pa postane najvišji bog pomorjanski. Njegov troglavi kip v svetišču je zakrit temno in pomeni vlado nad nebom, morjem in zemljo.
II. Senčni Junaki
Svarog, najodličnejši ta bog poganski med nami, zasnubil je Matoho za svojo med ženami. Rodila štiri je sinove, sončne junake in štiri hčere, po lepoti vse enake.
Božič, prvi mladi bog, ugledal svet je v zimskem času, ko sonce začne počasti rasti v novoletnem krasu. Rabol z Rušo še vedno vlada zimi mrzlih goličav, da Vesno, božansko hčer, ujame sovražni Trdoglav.
Jarilo, drugi junak, sonca spomladanskega, premaga zlega demona - Rabola zimskega; ko reši sestro Vesno, v gradu ugrabljeno, kaj radostno jo vzame za ženo ljubljeno.
Zlatolasi, zlatoroki Kresnik, tretji sončnjak postane sonca poletnega mogočni prvak. Njemu v čast fantje in dekleta kresujejo, da žitno polje hude ure obvarujejo.
Kresnik odvede Devo, ko premaga sovražnika in se s skokom s pečine reši nasilnika; ji hitro dene pas, natakne prstan zlat, da postane njegova preljubljena prvikrat.
Radegostu, ki zadnji sin junak je in sončni bog,
v jeseni nalivajo medu v rog,
da tudi v prihodnje polje dovolj obrodi,
ter letino plodno zagotovi.
Mila l.ada, deklica lepša kot celi svet, okrašena je kakor sam zali rožni cvet. Dosti masla in sadja ljudstvu je naklonila, ko bratu Radegostu srce je omladila.
Morana, bela hčerka, sede v temačni kot, da neusmiljeno pokonča vedno stari rod. Pozimi odeva naravo z belim oblačilom, da se spomladi prebudi z lepšim povračilom.
Jože Karlovšek
Stavbna dediščina -
kaj vse Je našel na svojih popotovanjih...
Jože Karlovšek ni ostal samo kabinetni ustvarjajoči umetnik in raziskovalec gradiva, ki ga je obdeloval. Mnogokrat je že kol mlad človek, star komaj 26 ali 27 let, vzel skicirko in nekaj listov, predvsem pa fotoaparat in odšel za nekaj dni na svoja raziskovanja stavbne dediščine slovenskih pokrajin. Takole je zapisal v uvodu v svoje temeljno delo SLOVENSKA HIŠA, brez katerega ne mine noben študij današnjega slovenskega arhitekta . . . Povsod po Sloveniji je našel posebne značilnosti kmečkega stavbarstva in o teh značilnostih je zapisal tole: Poslopja na Dolenjskem se odlikujejo po arhitektonični členo-vitosti vsled svoje lege na slikovitih gričih. Hišice so zidane, lesene ali pa je združeno oboje. Na sprednji hišni strani so večinoma zidani ali leseni balkoni, na katere vodijo stopnice Z ene ali dveh strani. Dimniki so pri marsikateri stavbi lepo arhitektonično oblikovani.
Tako imajo na Gorenjskem, kjer je razvila posebno lesna obrt, hišice, ki se odlikujejo po lesenih delih. Bogato profilirane stebre in deščice dobimo pri hodnikih ter različno izrezljane line pri opažih na čelni hišni strani. Tudi ključavničarska umetna dela dobimo na Gorenjskem prav umetniško izdelana, kakor je na primer okovje in omrežje pri oknih. Okoli Celja so podeželske hiše, posebno pa gospodarska poslopja, vsled dobro razvite industrije in rodovitne zemlje večinoma velika in zidana. Tu najdemo jako impozantne stranske fasade pri hlevih in skednjih. Zelo raznovrstne so pri teh zvezde, to so okrogle odprtine, umetno izpolnjene z navadno ali strešno opeko. Line ali mreže pri skednjih so v dekorativni obliki isto tako izpolnjene z opeko, labijoni, to so strešni napušči v zaokroženi obliki, se različno zaključujejo na čelni strani. Hišice na Ptujskem polju so zgrajene večinoma iz ilovice, ometanc in pobeljene. Pri teh stavbah so glavni okraski v ometu, zato najdemo tu najlepše rože nad okni in v parapetih. Bogato so profilirane lizene in pasovi, ki so cesto tudi lično pobarvani.
Na Štajerskem pridejo posebno umetna tesarska dela v poštev. Bogate oblike imajo opore ali roke pri kozolcih in drugih lesenih stavbah. Na koncu ležečih tramov so nabite lično izrezane deščice, da obvarujejo proti dežju glave tramov. Stebri poljskih križev imajo v sredini profilirane pasove ali vence z napisom II IS v sredini. Vhod v zgornji kozolcev del imajo lepo zaokrožen lok, ki služi obenem kol opora.
Matjaž Brojan
Naj ne mine dan brez knjige
Mladinska knjiga nas je znova založila z mnogimi izvrstnimi knjigami.
Znana pravljica Jakoba in VVilhelma Grimma PEPELKA je dobila novo likovno podobo, za katero je znana in uveljavljena ilustratorka Alenka Sottler prejela prestižno nagrado Hinka Smrekarja. Slikanica je več kot to, je umetnina, prava čarovnija barv, podob in sporočil, ki jo vedno znova listamo in beremo. Ce jo boste podarili svojim otrokom, jih boste izjemno navdušili. Majda Korenje skupaj z ilustratorko Suzi Bricelj izdala mladinsko delo EVA IN KOZEL. Knjiga nas očara z iskreno in toplo izpovedjo pisateljice, ki je prisluhnila mali deklici, ki ne živi z očkom ampak le z mamo in ji v življenju ni vedno lahko. A ob sebi ima prijatelja, modrega kozla, ki je nekega dne vstopil skozi vrata in v stanovanju kar ostal. Kdo je kozel? Igrača ali žival? To ve le tisti, ki knjigo prebere. Pa naj vam povem, da kozel razume veliko reči, včasih
STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
- ALU in PVC okno in vrata
- izdelava termopan stekla
- brušenje stekla in ogledal ■ izdelava izbočenih stekel
- peskanje stekel
- fuiije - vHraii
- uokvirjenj« slik
vidi tudi tisto, kar mama ne opazi. V trilogiji Srce iz črnila je pravkar izšla druga knjiga KRI IZ ČRNILA. Gre za delo priljubljene nemške pisateljice Cornelie Funke, ki jo slovenski bralci že dobro poznamo s knjigama Kralj tatov in Zmajev jezdec. Obe sta se mladim bralcem že zelo priljubili. Tokrat lahko beremo njeno najobsežnejše delo, fantazijsko trilogijo Srce iz črnila. V prvem, istoimenskem romanu spoznamo strastno bralko Meggie in njenega očeta, knjigoveza Moja ter njuno veliko pustolovščino, ki bralca popelje v samo osrčje knjig. Srce iz črnila je knjiga za vse, ki radi berejo in so že kdaj sanjarili o tem, kako bi bilo, če bi knjižni junaki dejansko oživeli. V očarljivem nadaljevanju se zvrstijo novi nepričakovani obrati, ki kličejo k branju.
Kdor ima rad fantazijsko literaturo, gotovo ne bo spregledal klasičnega dela Saga o Zemljemorju, ameriške pisateljice Uršule K. Le Guin. Prva knjiga nosi naslov Čarovnik iz Zem-Ijemorja, tokrat pa lahko beremo že drugo ATUANSKO GROBNICO. Delo govori o mladi Tenar. ki jo izberejo za Prvo svečenico Atuanske grobnice. S tem izgubi vse - dom, družino, imetje, celo ime. Zdaj je samo še Arha, Požrta žena, varuhinja skrivnostne zakladnice, v temo in tišino zavite Grobnice. Ko pride mladi čarovnik ukrast največjega izmed zakladov, se mu Tenar sprva postavi po robu, a morda bo tvegala vse in za vedno zapustila temo Atu-ana.
In še ena knjiga iz sveta fantastične literature je pred nami. Avstralska pisateljica Lian Hearn je napisala delo Saga o Otorijih. Obsežna zgodovinska saga se dogaja v srednjeveški fevdalni deželi, ki spominja na samurajsko Japonsko. Dogodki so izmišljeni. V zapletenih zgodo-
vinskih razmerah se z vrtoglavo hitrostjo odvija vrsta nenavadnih dogodkov, tragičnih usod, krvavih obračunov med rivalskimi klani, pa tudi bolj umirjeni in čustveni prizori z mogočnih gradov in razkošnih dvorov. Knjiga MfiČ V TIŠINI je prva knjiga iz sage. Značilno za to delo je, da glavni liki niso razdeljeni na temne in dobre sile, pač pa se enakovredno bojujejo za premoč in oblast, maščujejo stare zamere in sklepajo nova zavezništva. Pripoved je zanimiva, napeta, napisana v zelo tekočem jeziku in nudi obilo užitka bralcem vseh starosti.
Zbirka Roman prinaša tokrat izjemno knjigo TEK ZA ZMAJEM, pisatelja Khaleda Hosseina, ki jo boste prebrali na dušek. Pretresljiva zgodba o dveh dečkih, prijateljih iz Afganistana, je tako nabita s čustvi, žalostjo, agresijo, odpuščanjem, da vas bo spremljala še dolgo, ko boste zaprli zadnjo stran. To je zgodba o Amirju in Hasanu, bogatem in
revnem dečku, pogumnem in strahopetnem, preračunljivem in iskrenem, dvoličnem in čistem. A vendar izdaja nekega dne postane zvestoba, krivda se sprevrže v boj za življenje in smrt. Preteklost stopi v sedanjost. Tistega dne, ko dečka odrasteta in Kabul ni več mesto zmajev, ko smrt postane del vsakega dneva, takrat se strahopetnost prelevi v pogum. Kar je eden izmed prijateljev naredil v mladosti in rekel: "Samo zate, tisočkrat!", to je drugi storil kasneje, z enako energijo in voljo. To je knjiga, ki sem jo priporočila vsem svojim prijateljem. Arto Paasilinna je že tri desetletja najbolj brani finski pisatelj tako doma kot na tujem. Knjiga DEDU ZA PETAMI je preprosta zgodba o zabavnem krznarju in usnjarju Ver-nerju, ki jo zaradi ženine gospodo-valnosti pobriše od doma. Ta pošlje za njim vnuka Avgusta in mu ukaže, da se ne sme prikazati na domačih durih brez potepuškega deda. A ba-bičin načrt propade, saj ima vnuk precej dedovc krvi. Avgust sicer najde deda, vendar je takrat že tako zasvojen s svobodnim potepanjem, da se pridruži dedovemu potovalnemu
načrtu. Knjiga je polna humorja. Knjiga DRUGI KOMADI nosi podnaslov 111 pesmi za mlade in njim podobne, domačih in svetovnih pesnikov, vsakega s po eno pesmijo. Knjiga prinaša več novih prevodov, nekateri pesniki pa so v slovenščini predstavljeni celo prvič. Delo je izbral in uredil Andrej lic.
Tatjana Kokal)
Računovodski servis
cosmos
Podjetje za storitve in trgovino d.o.o.
Savska c. 1 1230 Domžale
01/721 30 18
VENERA ^mSHOP
EROTIC SHOP
TC BREZA V DOMŽALA
Breznikova cesta is, tel 01 721 64 99
DELOVNI ČAS: pon. : 9* * X9-sob. : 9 13*
Diskretna prodaja: 04 281 32 20
spletna prodaja:
www.venera-shop.si www.se\yfilmi.
com
8. Grosucevi dnevi
Spored prireditev:
Sreda, 28. februarja, ob 19.30
Opera HNK Zagreb G. VERDI: PLES V MASKAII Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb
Sobota, 3. marca, ob 19.30
Slovenska filharmonija v Ljubljani PO GOSTIČEVIH STOPINJAH Koncert del J. Pavčiča, S. Premrla in W. A. Mozarta Zbor in orkester Consortium musicum Dirigent: Mirko Cuderman
Koncertni program
W. A. Mozart Cerkvena sonata v C-duru, K 336 Cerkvena sonata v Es-duru, K 67 Cerkvena sonata C-duru, K 329 za orgle in orkester Regina soeli, K 127 za sopran, zbor in orkester Misericordias Domini, K 222 za zbor in orkester
J. Pavčič Že slavčki žvrgolijo za tenor solo, zbor in orgle
S. Premrl Pred tvoj oltar Kraljica maja za tenor, zbor in orgle
W. A. Mozart MissainC, K 317 za soliste, zbor in orkester
Solisti:
Mateja Arnež Volčanšek, sopran Elena Dobravec, alt Matjaž Stopinšek, tenor Janko Volčanšek, bas Gregor Klančič, orgle
Nedelja, 4. marca, ob 11. 00
Cerkev Marijinega rojstva Homec SPOMINSKA SVETA MAŠA A. Dvorak: Maša v D-duru
Slovenski komorni zbor Dirigent: Mirko Cuderman
Nedelja, 4. marca ob 17. 00
Kulturni dom Franca Bernika Domžale SLAVNOSTNI KONCERT Operni solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana
Pokroviteljica Občina Domžale
Organizatorji Kulturno društvo Jože Gostič Homec Društvo prijateljev zagrebške Opere SNG Opera in balet Ljubljana Opera HNK Zagreb
Prodaja vstopnic v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
Vljudno vabljeni.
V ospredju 4 igralke: Vida Breze. Suzana Grau. Tina Gams in Maja Drljepan.
Društvo MILFpredstavlja
TOSL - celovečerni igrani film domžalskih ustvarjalcev
»Ste že kdaj pomislili, kaj se lahko zgodi, če bi našli ... so vas s plakatom, ki je vabil na prcdprcmi-erno prikazovanje celovečernega igranega filma TOSL, spraševali člani društva MILF iz Domžal in številni njihovi prijatelji, ki so v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah pokazali svoj izdelek.
Domačim filmskim ustvarjalcem, ki so pred leti prikazovali zelo odmeven kratki film o drogah. v kalcrem so na zanimiv način predstavili aktualno problematiko, je tokrat uspelo narediti celovečerni igrani film ter tako odpreti novo poglavje v filmski zgodovini naše občine. Film in z njini povezana dejavnost nam v naši
LOGAN
občini ni tuja, saj za to področje že več deset let skrbi Foto kino in vi-deo klub Mavrica, v zadnjih letih pa se jim je pridružil tudi MILF, ki je zaenkrat s celovečernim igranim filmom, kateremu se obeta tudi vrtenje na nekaterih festivalih, dosegel vrh. Kot je na začetku predvajanja povedal župan Toni Dragar, je občina ustvarjalcem pomagala, kot ji je pač dovoljeval proračun, ob tem pa izrazil posebno veselje, da so glavni ustvarjalci domžalskega TOSLNA Domžalčani, posebej glavni igralec Žiga Camernik, ena od glavnih igralk Maja Drljepan, dva od režiserjev Darko Šnate in Gregor Pavli, Hieronim Vilar, ki je poskrbel za filmski zvok, dom-
žalski pa je tudi producent Marko Ocepek, ki mu je uspelo, da je za predvajanje filma zagotovil dovolj denarja.
Večina gledalcev na predpremierah filma TOŠL, ki se je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale vrtel kar štiri dni in se lahko pohvali, daje bila dvorana kar dobro zasedena, pravzaprav ni vedela, kaj na pričakuje od filma, ki je nastajal kar nekaj let. Marsikaj je povedal spontan aplavz ob koncu prikazovanja, saj smo bili nad izdelkom prijetno presenečeni in vsi ustvarjalci zaslužijo pohvalo za trud in prizadevanje, da nam pokažejo, kaj se lahko zgodi, če bi našli tošl . . . Vsaka zgodba zase je gledalcem prinesla delček življenja, s katerim se večina srečuje vsakodnevno, morda se je kdo našel tudi v kateri od glavnih vlog, ki so bile dobro zasedene, sicer pa je vsem v spominu zanesljivo ostal glavni igralec Žiga Camernik, ki je kot rdeča nit prehajal iz zgodbe v
zgodbo ter nam pomagal razumeti film kot celoto. Vsem ustvarjalcem iskrene čestitke!
0. u.
Privoščite si veliko, plačajte malo!
5 ali 7 sedežev / do 23501 prtljažnega prostora / tehnologija Renault
Od 7.990 €!
Preizkusite ga! Na testne vožnje ste vabljeni od 16. do 24. februarja.
3
www.dacia.si leja
AVTO SET d.oo.
Dragomelj 26,1230 Domžale
DACIA
Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 Internet: www.avtoset.si E-mail: info@avtoset.si
Zloženka o naši občini
Tudi v angleškem in nemškem jeziku
Že dalj časa je Komisija za turizem pri Oddelku za gospodarstvo in linance Občine Domžale ugotavljala, da imamo na področju propagandnega turističnega gradiva velike potrebe po gradivu v tujih jezikih. To se je zlasti pokazalo ob nastopanju Občine Domžale na različnih sejmih ter razstavah.
Zloženki, izdani v okviru regije. GRADOVI in CERKVE, ki smo ju pripravili tudi v nemškem in angleškem jeziku, sta bili lep primer, kako velike so potrebe po gradivu v tujih jezikih, zato se je Komisija za turizem odločila, da bo zloženko OBČINA DOMŽALE - KJER HOTENJA ZMAGUJEJO, izdaja tudi v angleškem in nemškem jeziku. Podobno kot vse ostalo turistično gradivo lahko tudi omenjeno zloženko dobite v okviru ICpnu-
sije za turizem, nekaj izvodov je tudi pri receptorski službi Občine Domžale, za več izvodov pa morate poklicati 7220 I00.
Komisija za turizem
MESTNE LEKARNE
Lekarna Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon: 01/724 42 80
Spoštovani! Cenimo staro, odpiramo se novim izzivom. Vabljeni v prenovljeno Lekarno Domžale na Ljubljansko 72.
	Telefon:	elektronska pošta:
LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72, 1230 Domžale	M.'l Wár L tvTVm	lekarna.domzale@mestnelekarne.si
LEKARNA KAMNIK - Šutna 7, 1240 Kamnik	01 839 70 37	lekarna.sutna@mestnelekarne.si
LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26, 1240 Kamnik	01 839 70 40	lekarna.novitrg@mestnelekarne.si
LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3, 1234 Mengeš	01 723 74 66	lekarna. menges@mestnelekarne. si
LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje	01 724 07 20	lekarna.radomlje@mestnelekarne.si
LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2, 1251 Moravče	01 723 27 80	lekarna.moravce@mestnelekarne.si
LEKARNA NOVA LITIJA • Partizanska pot 8, 1270 Litija	01 899 50 37	lekarna.litijazd@mestnelekarne.si
LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1, 1270 Litija	01 899 50 41	lekarna.litija@mestnelekame.si
mwm
Najhitrejša domžalčanka p^ružbi najhitrejšega Slovenca.
Radarska kontrola bi jo že zaznala -šestkrat državni rekord!
Dvoranska sezona je v polnem teku in tako so v polnem teku tudi odlični rezultati, osebni rekordi in uvrstitve, kot po tekočem traku pa padajo tudi državni rekordi!
Prva sprlnterska gospodična domžalske atletike. Alja Sitar
Na štirih januarskih tekmovanjih je postavila šest državnih rekordov. Na 60 m je začela s 7.74. nadaljevala z dvema tekoma 7,86 s in v dvorani na Dunaju odtekla trenutno veljavni pionirski rekord v dvorani za pionirke - 7,63 s (še nehomologiran)! Novo znamko je postavila še v teku na 200 m v krožni dvorani, in sicer tako pionirkam kot mlajšim mladinkam - 24,98 s!
Prvi dvoranski domžalski dolgo-progaš. Domen Zupan
Na prvenstvu Slovenije v krožnih tekih je v teku na 3000 m postavil nov pionirski državni rekord. Za 15 krogov in vpis med slovenske rekorderje je potreboval 9:42.00 min, kar je za 22 sekund hitreje od starega rekorda. Odlično se je Domen odrezal tudi na 1. krosu za pokal Atletske zveze Slovenije, in sicer je med dečki 1992/93 zmagal.
Prvi domžalski tekač čez drn in strn. Peter Kastelic
Na mednarodnem kros pokalu 21.1.20-07 v Murski Soboti je bil Peter s prednostjo 28 sekund absolutni zmagovalec teka na 8000 m. To je bil že drugi tek pokal AZS v krosih, na prvem teku 15.1.2007 v Kamenjem pri Ajdovščini je bil Peter tretji.
Odlični ostali!
Jaka Vodnjov je bil na 1. krosu za pokal AZS takoj za Domnom. Monika Adler je v isti kategoriji slavila med deklicami.
Na prvenstvu Slovenije v krožnih tekih 19.1.2007 na Dunaju je bila Cita Cvirn med mladinkami bronasta na 1500 m. Katja Kosmatin je bila peta na 3000 m. Ajda Sitar je 800 m pre-
tekla kot peta, 400 m pa kot deseta. Med mladinkami so nastopile še Maja Hudoklin, deveta na 800 m, na 400 sta tekli še Nina Fučko (11.) in Mihaela Kogovšek (15.). Na mitingu je nastopila še Klara Hribar, ki je rezultat na 60 m iz šempetrske dvorane (8,22 s) popravila za pet stotink, v teku na 200 m je dosegla rezultat 26,99 s. Najmlajši so nastopili na mitingu v ljubljanski dvorani: Hana Gorza je odtekla in odskakala dva osebna rekorda (60 m: 8,57 s, daljina 476 cm), na 60 m sta hitro tekli tudi Nina Zeleznik in Nika Manevski (9,22 in 10,00 s). Med dečki je prav tako na 60 m nastopil Rok Kveder (9.52 s).
300 m nadmorske višine - zmagujemo zgoraj In spodaj
28. januar je dan, ko so se v dvorani v Slovenski Bistrici dokazovali pionirji in pionirke UI4 in U12, to je stari 13 in 14 oziroma 11 in 12 let. Izmed članov Domžal so nastopila tri dekleta in dva fanta - in domov je Hana Gorza odnesla bronasto medaljo. Hana je bila tretja v teku na 60 m z ovirami (9,86) in peta na 60 m (8,46), med dečki 1114 je bil v finalnem teku na 60 m četrti Rok Kveder (9,23). Na 60 so nastopili še Saša Cerar, Matevž Hemctek in Nina Zeleznik, ki je poleg tega nastopila še v skoku v daljino. V okviru mitiga so na 60 m nastopile Alja (7,78) in Ajda Sitar (8,59) in Klara Hribar (8,13 j.
Spet nov rekord Alje
Na mitingu na Dunaju sta Alja in Klara nastopili na 200 m - in Alja je postavila nov državni rekord za pionirke: 24.83 s. Klara je izboljšala svoj letošnji rezultat na 26,74 s. Ajda je X()() m pretekla v 2:25,84 min.
Naslov državne prvakinje je naš
Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke je Alji Sitar prineslo še en naslov državne prvakinje (60 m, 7,64 s), Klari Hribar v I i no I u peto mesto (60 m, 8,23), Hani Gorza osebni rekord in sedmo mesto v skoku v daljino (491 cm), Sari Orehek na 60 m rezultat pod 9 sekundami (8,96) in Alji za dodatek še 151 cm v višino ozirma peto mesto!
300 metrov višje
12. rekord Šmarne gore. Anže in Domen Zupan sta bila najboljša vs;ik v svoji kategoriji, Primož Bcnko in Miha Škoflck sta bila drugi oziroma tretji. V moški konkurenci so nastopili še absolutno tretjeuvrščeni Peter Kastelic, ki je za tek na najbolj obiskano goro v Sloveniji porabil 12:26,4 min, med mladinci je bil peti Uroš Benko, med starejšimi vetera pa deveti Ivo Leskovšek. Eva Aljančič je bila v teku na 1850 m med najmlajšimi deklicami druga.
Bojana
Nogomet
Marca se začne zares
Čeprav ima pred nadaljevanjem Nogometni klub Domžale kar 14 točk prednosti pred zasledovalci, so nogometaši v polnem tempu priprav na spomladanski del, v katerem jih na začetku 3. marca čaka derbi s še vedno aktualnimi prvaki HIT Gorico.
Trenutno so v Italiji v dveh prijateljskih tekmah zmagali proti Forliju in izgubili proti romunski Politehnici, pred tem so igrali neodločeno z Medimurjem. Pestijo jih poškodbe - Cimerotič, Zeljko-vič in Knezovič, pri pripravah pa so morali upoštevati tudi reprezentančni zbor - tako članski kot mlade reprezentance. Namesto Ci-
Cimerotič in Rakovič ostajala v Domžalah, kot tudi Ljubijankič, ki pravi, da najprej lovorika, nato šele tujina, Juninho ostaja še dve leti, med novinci je Nigerijec Ibeji. V ekipi vlada odlično vzdušje, kar je potrdil tudi Cimerotič, nadaljuje se tudi sodelovanje z NK Bela Krajina.
Dobro delo se kaže z odmevnim prestopom Niča v špansko premie-
merotiča je v članski izbrani vrsti igral Rakovič, slovenska nogometna reprezentanca pa je v Športnem parku Domžale igrala z Estonijo ter zmagala z enajstmetrovko Korena v prvem polčasu, v mladi reprezentanci je aktiven Apatič. Trenutno trenira 17 igralcev, kar povzroča skrbi in improvizacijo trenerju Sio-janoviču, saj ni zadovoljen s pristopom nekaterih igralcev k treningu. Prettner, ki je bil na preizkušnji, ni zadovoljil strokovnega štaba. Glavna akterja jesenske pravljice
ro division k Realu Betis - trenutno le posojen, Španci pa imajo možnost odkupa igralca do 31. 5. 2007 - za pol milijona evrov - realizacija prestopa pa bo vredna bistveno več. Ilič je že zelo uspešen - igra v pokalu, bil pa je tudi podajalec pri zadetku z zelo zanimivo akcijo. Dejan Eazarevič je odšel v Italijo, do realizacije prestopa in odškodnine klubu bo prišlo ob podpisu profesionalne pogodbe. Vse ekipa v ostalih ligah se pridno pripravljajo na nadaljevanje za ne-
katere uspešne jesenske sezone in pričakujejo še več uspeha. V zimski ligi v ŠC Triglav v Ljubljani je ekipa U 12 domžalskega prvoliga-ša četrta, v zimski ligi pod MNZ Ljubljane pa so uvrstitve naših klubov naslednje: U 14: 15. Rol-tek Dob A, 18. Roltek Dob B; U 12 skupina A: 7. Ihan Domžale, 11. Radomlje, 15. Roltek Dob A; U 12
- skupina B: I. Domžale, 4. Ihan Domžale B, K). Roltek Dob B; U 10 - skupina A: 10. Kalcer Vodo-term Radomlje, 13. Vir Domžale, 15. Roltek Dob; U 10 skupina B: 3. Domžale: U X: 8. Plastenka Radomlje, 12. Domžale.
Pred nadaljevanjem sezone so mladinci Domžal na 3. mestu v prvi ligi, kadeti so šesti - skupno so četrti, ekipa U 14 pa je na I.mestu. V ligah pod okriljem MNZ Ljubljane pa so ekipe razvrščene: mladinci:3. Roltek Termit, 9. Ihan, II. Kalcer Vodoterm Radomlje kadeti: I. Domžale, 2. Roltek Termit: st. dečki: 1. liga - 9. Roltek Dob; 2. liga - 1. Ihan Domžale; 3. liga - 1. Radomlje Komenda; ml dečki: I. liga - 3. Domžale; 2. liga
- 3. Ihan Domžale, 6.Roltek Dob; 3. liga - 6. Radomlje Komenda; U 10
skupina A: 3. Domžale, 4.Kalcer Vodoterm Radomlje, 5. Roltek Dob, 9. Ihan; U 10 - skupina D: 5. Vir Domžale; U 8 - skupina 6: 1. Plastenka Radomlje, 3. Roltek Dob; U 8 - skupina 8: 1. Domžale Pod okriljem Zavoda ŠKI. pa je zaživela nogometna šolska liga, v kateri je pri srednjih šolah Srednja šola Domžale na premierni tekmi izgubila v Mariboru proti Gradbincu a 3 : 2.
Urban Žnldaršič
Košarkarji Heliosa - Najboljša ekipa v občini Domžale za leto 2006
Košarkarji domžalskega Heliosa so bili za izjemne rezultate v letu 2006 na tradicionalni podelitvi priznanj športnikom in športnim delavcem občine Domžale, ki ga organizira Zavod za šport in rekreacijo občine Domžale, izbrani za najboljšo ekipo občine Domžale v I. 2006. Čestitamo!!!
Sicer pa se 6 krogov pred koncem rednega dela tekmovanja v NLB ligi košarkarji domžalskega Heliosa še vedno držijo izvrstno, saj so z izkupičkom 10 zmag in 10 porazov na odiičnem 8. mestu in s tem zaenkrat tudi najuspešnejša slovenska ekipa.
V zadnjih 6 krogih bodo to pozicijo skušali ohraniti, čeprav jih čaka kar težak razpored, saj bodo štirikrat igrali v gosteh (Cibona, Union Olimpija, Crvena zvezda in FMP) ter le dvakrat doma (Bosna in Split). Prepričani pa smo. da so Domžalčani sposobni še kakšnega presenečenja, ki jih je bilo v letošnji sezoni že kar nekaj; če se spomnimo npr. zmage v Vrscu proti riemofarmu. pa zmage v Zadru. pa domačih zmag proti Crveni zvezdi in Partizanu...
V domžalskem klubu in tudi drugod po Sloveniji je sicer v zadnjem obdobju še posebej odmevala zmaga Heliosa v Zadru, saj je v zadarski dvorani Jazine izredno težko presenetiti domačo ekipo. Zadar je namreč mesto, ki ima izjemno bogato in uspešno košarkarsko tradicijo in že dolga leta dobesedno živi za košarko. Zadar je bil npr. šestkrat državni prvak bivše Jugoslavije, enkrat državni prvak Hrvaške, petkrat zmagovalec hrvaškega pokala, v Zadru so svoje kariere začeli Krešimir Čosič, Giuseppe Giergia, Stojko Vrankovič... Dvorana Jazine je ponavadi vedno polna, zadarska publika pa je poznana kot izjemno glasna in temperamentna, a hkrati
tudi zelo poznavalska. To srečanje je imelo sicer za obe ekipi še poseben naboj, saj se je med tekmo teh dveh nasprotnikov v Domžalah zgodil incident, ko so v pretepu sodelovali praktično vsi igralci, kar je imelo za posledico kar precejšnje kazni. Za Domžalčane pa je bila tekma nekaj posebnega tudi zato, ker se je prvič v zgodovini kluba zgodilo, da je TV Slovenija neposredno prenašala tekmo Heliosa, ki se je igrala izven Slovenije. In tudi zato so Domžalčani širšemu avditoriju skušali dokazati, da v letošnji sezoni resnično dozorevajo v izjemno kvalitetno ekipo, ki lahko premaga vsakega nasprotnika. Igralci Heliosa so tekmo v Zadru nekoliko slabše začeli, saj so v 1. četrtini dobili preveč lahkih košev, še posebej je takrat presenečal Zadarčan Stipčevič, ki je že v prvih 10 minutah dosegel 16 točk. V nadaljevanju so Domžalčani svojo igro v obrambi izboljšali, v napadu pa so Troha, Jan-ža in Dončič s trojkami rešetali koš domačinov, pod košem seje izvrstno boril Pavič, svoje so dodali še ostali
in presenetljiva, a popolnoma zaslužena zmaga, je odšia v Domžale. Pred igralci Heliosa pa je bila že nova težka preizkušnja, saj jim je v goste v dvorano Komunalnega centra prišla ekipa Široki Prima piva iz Bosne in Hercegovine, ekipa, s katero imajo Domžalčani izjemno slabo tradicijo, saj so izgubili vseh pet dosedanjih tekem. Glede na trenutne rezultate in formo so bili Domžalčani pred srečanjem s Širokim absolutni favoriti, a žal so že nekajkrat v letošnji sezoni pokazali, da najslabše igrajo prav proti na papirju slabšim nasprotnikom. Na srečo in veselje polne dvorane Komunalnega centra pa so Domžalčani tokratno srečanje odigrali tako, kot znajo ter igralcem Širokega že od vsega začetka dali vedeti, da bodo tokrat iz Domžal odšli praznih rok. Domžalska obramba je tudi tokrat delovala izredno borbeno in agresivno, v napadu je še enkrat več blestel Robert Troha in ko so se mu pridružili še ostali, je razlika v začetku tretje četrtine narasla že na več kot 20 točk. Gostom je do konca po-
raz uspelo nekoliko ublažiti, a zmaga Heliosa ni bila v nobenem trenutku ogrožena.
Nadaljnji razpored tekem v dvorani Komunalnega centra je naslednji: 21.2. ob 19.00   Helios Domžale : Krka - I .A SKL (prost vstop) 28.2. ob 19.00 llelios Domžale : Loka kava   I ,A SKL (prost vslop) 3.3. ob 19.00 Helios Domžale : Bosna- NLB liga
Mlajše selekcije
Vseskozi so aktivne tudi vse mlajše selekcije kluba ter klubska košarkarska šola. Interes za košarko je v Domžalah res velik, tako da se tudi za prihodnost ni bati, saj je na pragu prve ekipe spet nekaj doma vzgojenih igralcev. Svoji državni prvenstvi trenutno počasi zaključujeta ekipi mladincev in kadetov, začetek novih prvenstev pa se približuje v pionirski kategoriji. Prav tu je letos Košarkarska zveza Slovenije uvedla novost, saj bo po novem organizirano tudi prvenstvo v kategoriji mlajših pionirjev, to je igralcev starih do 12 let. Prav zato Košarkarski klub Domžale v svojo košarkarsko šolo vabi nove igralce, rojene v letih 1995, 1996 in 1997, saj Želimo s sodelovanjem v tej novi kategoriji mladim igralcem omogočiti še več tekem, saj so prav tekme tisti magnet, ki mlade igralce najbolj zanima, treningi naše košarkarske šole potekajo v dvorani Komunalnega centra vsak dan v popoldanskem času (urnik je objavljen na klubski internet strani www.kosarkarski-klub-dom-zale.si, kjer je posebna povezava na Šolo košarke), vse dodatne informacije pa so vam vedno na voljo pri vodji košarkarske šole Radu Trifunoviču (tel. 031-757-717).
AP
MSD liga
V povprečju več kot 10 golov na tekmo
Do sedaj je bilo v malonogometni ligi Mladinskega sveta Domžale v petih krogih rednega dela odigranih že 27 tekem, doseženih pa je bilo skupno kar 289 zadetkov, kar pomeni v povprečju več kot 10 zadetkov na srečanje. Sicer na trenutni lestvici ni večjih sprememb; v skupini A sta na vrhu še neporaženi ekipi Molos in Klima Hafner, v skupini B pa je prišlo do zamenjave, tako da sedaj vodi FC Kaiserslautern pred NK Zaboršt. Ekipa Nova generacija SLS je končno ujela pravi ritem in
Razpored naslednjih tekem:
Skupina A, 18. februar 2007
je tako po dveh začetnih porazih zabeležila v nadaljevanju že dve lepi
zaporedni zmagi. Med strelci vodi
le vedno Klemen Burkeljca iz FC 2005, ki je do sedaj zbral že 18 zadetkov, s 14 danimi goli pa se mu bliža prav tako strelsko razpoložen Matjaž (iasior iz ekipe Trojane. Vabljeni k ogledu nedeljskih tekem v dvorano oš Dragomelj, sproii pa dogajanje spremljate lahko na splet ni strani www.msdliga.si.
Rok Ravnikar
Društvo mladih Dob : Pteam	18:00
Helios : Klima Hafner	18:40
Molos : Trojane	19:20
Skupina B, 25. februar 2007	
Nova generacija SLS : FC Kaiserslautern	18:00
Menčester Yunajtit: ŠD Homec	18:40
Ložar fitnes center: Gostilna Pavovec Mengeš	19:20
stran 21
fylatej in Spela Kralj tudi v članski konkurenci na stopničkah zmagovalcev
Naša znana plesalca standardnih in latino plesov sta se 27. januarja vrnila z nastopov v Londonu, kjer sta na najkvalitetnejšem plesnem tekmovanju UK Velike Britanije odlično zastopala Slovenijo. Doživela sta krst med člansko konkurenco, kjer se zberejo vsi najboljši plesalci sveta in se med vzhajajočimi zvezdami uvrstila med 48 najboljših.
Nista si še dobro oddahnila, že sta v začetku februarja nastopila na državnem prvenstvu v standardnih plesih za leto 2007, ki se je odvijalo v novi dvorani OŠ v Miklavžu na Dravskem polju. Pred polno dvorano so od najmlajše generacije pionirjev do članov gledalci občudovali zanimive nastope in prelepo tehniko plesanja. Premore med plesnimi kategorijami sta izpolnjevala z nastopi profesionalna latino plesalca.
Z nastopom Mateja in Špele - prvič za naslov državnega prvaka v članski konkurenci, so bili vsi navdušeni. Čudovit nastop ju je popeljal na tretje mesto in na prve stopničke v članski konkurenci. Boijša sta bila samo dolgoletna vrhunska plesalca mednarodnega kova Luca Bussoletti s soplesalko Tjašo Vulič in Miša Cigoj s soplesalko Alexandra Malai. Matej in Špela sta s svojim nastopom ozna-
nila, daje na njiju potrebno računati tudi v članski konkurenci. Mateju in Špeli pa čestitamo tudi za priznanje, ki jima ga je Plesna zveza Slovenije podelila za izjemne dosežke v letu 2006 v kategoriji starejših mladincev v vseh disciplinah standardnih in latinsko-ameriških plesov. V letu 2006 sta med standardnimi plesi odplesala 15 tekem, 11 v tujini. 9 krat sta bila finalista, od tega 8 krat zmagala, v latinsko ameriških plesih pa sta odplesala 14 tekem, 10 v tujini. 8 krat sta bila finalista, petkrat sta zmagala, osvojila pa sta tudi tri naslove državnih prvakov. Omenimo še, da je njun največji uspeh sedmo mesto na svetovnem prvenstvu, v kombinaciji vseh 10 plesov pa sta vrhunec dosedanje kariere dosegla s četrtim mestom na svetovnem prvenstvu.
B.P.
Zimski KARATE - DO seminar -Murska Sobota 2007
Vadba ter izpiti za višje pasove
5. K.I. zveza Slovenije je sredi januarja v skladu s programom organizirala 18. tradicionalni zimski S.K.I.F. karatc-do seminar v Murski Soboti. Seminarja se je udeležila večina klubov, ki so januarsko tekmovalno zatišje izkoristila za nabiranje novega znanja, izpopolnjevanje tehnik in stopnjevanje forme za pričetek tekmovalne sezone 2007, seminar pa je veljal tudi kot tehnična priprava reprezentantov mlajše in starejše selekcije ter strokovno izpopolnjevanje inštruktorjev in sodnikov.
Hkrati je bila udeležba na seminarju obvezna za vse kandidate za reprezentanco, ki se bo udeležila Evropskega S.K.I.F. prvenstva »Sardinija 2007« Italija in vse, ki so se prijavili za opravljanje izpitov za višje DAN pasove v' letu 2007.. Med 138 karateistkami in karateisti je sodelovalo tudi 28 članov in članic domžalskega Karate kluba Atom.. Seminarje vodil Sensei Ivan Čerič
6. Dan z inštruktorji strokovnega sveta S.K.I. zveze Slovenije: Dar-janom Roškarjem 4. Dan, Jožetom Maruško4. Dan, Lovrencem Koka-ljem 4. Dan in Antom Lučičem 4. Dan. Sensei Ivan Čerič je seminar posvetil vadbi obrambnih in empi tehnik, s poudarkom na pravilni in natančni izvedbi posameznih elementov.
Po seminarju so udeleženci opravljali izpite za višje pasove in to možnost je izkoristilo kar 37 kara-teistov, od tega 8 domžalskih: Tjaša Zupančič in Eva Rupnik za 9. Kyu, (laSper Pire je položil za 8. Kyu,
Polona Orehek, Saša Štiglic ter David Kardum so položili modri pas 5. Kyu, Matic Golobic je opravil izpit za prvi rjavi pas 3. Kyu in Lorina Smolnikar za drugi rjavi 2. Kyu; ter reprezentantje (obvezno A reprezentanca): Tamara Kokalj, Jernej Homar, Timotej Kokalj, Tadej Trin-ko, Gavez Miha, Gašper Skok), ki so konec januarja opravili zimsko psihofizično testiranje. Prva letošnja preizkušnja bo 24. februarja 2007 v Rušah na velikem odprtem mednarodnem karate turnirju, na katerem se bodo spomnili legendarnega Pohorskega bataljona.
B.
SPORT
Smučarski klub Ihan
»Svetovna biatlonska vas«
Kljub globalizaciji, ustanavljanju pokrajin in novih občin, ima KS Ihan še vedno zelo trdne športne temelje, v kateri je vsekakor najuspešnejša disciplina, biatlon. Prava »biatlonska vas«, je presegla vse državne okvire in je tako po zgoščenosti uspešnih tekmovalcev v biatlonu, nedvomno prva na tem planetu. To iz dneva v dan dokazujejo Teja GREGORIN, Klemen BAUER, Peter DOKL in Anže GREGO-R1Č, ki se nedvomno bližajo bi-atlonskemu vrhu.
TE.II je že uspel naskok na ženski biatlonski vrh, saj je po komaj treh letih domovanja v »stranski biatlonski ulici« že dobila »hišno številko«, trenutno je to 10, ki ji daje možnost »glasovanja« v prvin vrstah. So dragoceno številko v obliki trenutne skupne uvrstitve v svetovnem pokalu, je »biatlonske uradnike« prepričala z odličnimi nastopi na svetovnem pokalu, kjer je letos dosegla kar nekaj uvrstitev med deset najboljših. Zadnje odlične uvrstitve je dosegla na Svetovnem prvenstvu v biatlonu v italijanski Anterselvi, kjer je bila fenomenalna 11. in 7. v sprintu oziroma zasledovalni tekmi, in sicer v prvem februarskem vikendu. Njen najbližji sosed pa je tisti sve-1 kvaseč, ki je čedalje bolj prisoten v medijih. Ja, prav ste uganili, gre za Klemena BAUERJA, ki je na nedavnem Svetovnem mladinskem in juniorskem prvenstvu v italijanskem Martellu znova potrdil, da mu je upravičeno zaupana »hišna številka prihodnosti«. Potrdil jo je na najlepši možni način, to je z bronasto medaljo na 15 km. Na omenjenem svetovnem prvenstvu pa je med mladinci zablestel tudi Anže GREGORIČ zli. in 12. mestom. Tudi Anže se s svojo »hišno številko« približuje »biatlonski trdnjavi«, da bi kar najhitreje bil na seznamu, ki omogoča domovanje v njem.
Nedvomno je v tej trdnjavi že tudi Peter DOKL, ki že okuša težavnost vzpona po »biatlonskih stopnicah«, ki zaenkrat še niso povsem tekoče, ampak narekujejo tempo v obliki »step by step«.
Magični trikotnik je torej sklenjen. Teja, Klemen in Peter skupaj do-mujejo na svetovnem članskem prvenstvu, ki je sedaj, ko to berete, že končan. Več njihovem skupnem domovanju, pa si oglejte na naši spletni strani www.tsklub-ihan.si, pa seveda tudi o »domovanju« ihan-Skih navijačev v Anterselvi. Seveda pa je treba prave temelje stalno vzdrževati in jih nadgrajevati. Tudi mi jih poizkušamo, tudi š pomočjo donatorjev, FARME IHAN, d.d., Črevarstva Miroslav Majer, s.p., Dušana Peterke s.p., Avtotehne, d.d., Potrbina AS in ostalih, d.n.o., H P Commerca, d.o.o. in Občine Domžale in seveda z našim člani, ki dnevno poganjajo ta proces. Seveda, pa v »procesu« lahko sodelujete tudi vi s svojimi morebitnimi dona-cijami. Ja, zelo ste dobrodošli, tudi kot novi člani kluba !!!
V procesu nadgradnje, pa se poleg že omenjenih izgrajenih tekmovalcev že kažejo tudi novi »magični« trikotniki, no mogoče kar dva, trije, katerih stranice tvorijo, Anže POVIRK, Jerneja PODVJZ, Aleš GREGORIN, Primož PANČUR, Miran MAJER, Vid ZABRET, Rok LAZAR in Martin IVANUŠA, ki v tej sezoni dosegajo zares odlične rezultate. Skoraj vsi našteti so že dosegli zmagovalne stopničke v Pokalu R Slovenije v biatlonu, tudi v nedeljo, 4. februarja na Pokljuki. Prihodnost je torej v naših rokah!
V vaših rokah pa bo kmalu naslednja številka Slamnika, v kateri bomo ponovno z vami. Sporočimo vam sveže novice iz »biatlonske vasi«, direkt na vaše hišne številke.
»Pozdrav iz vasi, ki obeta«!
Matjaž PAVOVEC
Letnik 1992 in mlajši
Prvenstvo domžalske regije v namiznem tenisu
Nedavno so se med seboj v namiznem tenisu pomerili osnovnošolci. Tekmovali so v disciplini ekipno ter v disciplini posamezno (dečki in deklice). V okviru domžalske regije so nastopile ekipe iz petih osnovnih šol (OS Rodica, OŠ Venclja Perka, OS Preserje pri Radomljah, OŠ Jurija Vege in OŠ Janka Kersnika).
Ekipo šole sta sestavljala dva dečka in dve deklici, ki so se pomerili v medsebojnih dvobojih, igralo seje na štiri dobljene posamične zmage. To niti ni bila tako zelo lahka naloga, saj so večino ekipnih dvobojev odločale igre dvojic in mešanih dvojic, ki so nastopile v primeru izenačenega rezultate ekipnega dvoboja. Na končuje v finalu zasluženo slavila ekipa OS Venclja Perka, kije po ogorčenem boju premagala ekipo OŠ Janka Kersnika, tretje mesto pa je zasedla ekipa OŠ Preserje pri Radomljah, kije premagala ekipo OŠ Rodica. V disciplini posamezno (dečki in deklice) so se predstavnikom teh šol pridružili še igralci in
Najboljši so se veselili medalj, zmagovalna ekipa 0! Nejc Plrnat, najzaslužnejši za ekipno zmago).
igralke, ki niso nastopili v ekipnem delu (OŠ Mengeš, OŠ Domžale, OŠ Dob in OŠ Drago-melj). Pri deklicah je prvo mesto osvojila Kaja Skok pred Sanjo Tomšič (obe OŠ Mengeš), tretje do četrto mesto (in s tem bronasto medaljo) sta prejeli Kristina Gregorc (OŠ Venclja Perka) ter Ana Capuder (OS Jurija Vega). Pri dečkih je slavil Gašper Zobavnik (OŠ Preserje pri Radomljah), drugo mesto je osvojil
! Venclja Perka pa Je prejela tudi pokal (v roki ga Ima
Žiga Skok (OŠ Mengeš), tretje do četrto mesto pa sta si razdelila Nejc Pirnat (OŠ Venclja Perka) in Anže Kunaver (OŠ Rodica). Najboljši so se uvrstili na področno tekmovanje, ki bo v Kamniku. Tekmovanje za ostale osnovnošolske starostne kategorije pa bo izvedeno predvidoma v mesecu marcu.
Tekst in foto: Janez Stlbrlč
Dvanajsturni balinarski maraton BK Dob in BK Budničar
V soboto, 20. januarja 2007, je v dvorani z baliniščem v športnem parku Dob od devete ure zjutraj do devetih zvečer potekal balinarski maraton med balinarskima kluboma Dob in Budničar.
Balinarska tekma v četvorkah je bila prva v nizu tradicionalnih srečanj med ekipama v letošnjem letu. V dvanajstih urah se je sicer pokazala premoč gostujoče ekipe, vendar
Košarka v drugih klubih
Košarkarski klub Lastovka: člani so v drugi ligi vzhod šesti s sedmimi zmagami, mladinci v drugi ligi na 2. mestu z enakimi zmagami, enako mesto pa zasedajo tudi kadeti v 1. ligi.
Ženski košarkarski klub Domžale: članice so bile uspešne v prijateljskih tekmah, v slovenskem prvenstvu so četrte. To mesto vodi v ligo Šesterice najboljših slovenskih ekip. Klub je zapustila Tina Kvaternik. Mladinke
so prav tako četrte v prvi ligi, kadetinje vodijo v A2 ligi vzhod z osmimi zmagami, na turnirju v Puli so bile tretje, mlajše pionirke - Antarja pa so bile uspešne in so osvojile v svoji skupini 2. mesto, v nadaljevanju se bodo borile za čim boljšo uvrstitev.
V Šolski košarkarski ligi se je v osmino finala uspelo uvrstiti pri osnovnih šolah - OŠ Domžale, pri srednjih šolah pa Srednji šoli Domžale. OŠ Domžale je bila v prvi tekmi za las prekratka proti Pivki, srednješolci pa so bili boljši od Gimnazije Kranj.
Urban Žnidaršič
odpor domačinov vse do konca ni popuščal, zato si za svojo borbeno vztrajnost zaslužijo vse čestitke. Boris Hiti, Lojze Homar, Jože Farič, Slavko Cerar, Milan Kavčič, Pavle Cerar, Franc Farič, Zdravko Križ-nar, Božo Cerar in Ivan Vidovič, balinarji BK Dob so v dvobojih v četvorkah, ki so se med maratonom menjavale dosegli 66 točk; njihovi gostje, BK Budničar pa v menjajoči postavi Stane Žavbi (mlajši), Uroš Markič, Cveto Lanišek, Darko Svetlin, Domen GraSič, Urh Fi-ster in Brane Magerl pa 124 točk. Na prvem »dobskem« balinarskem maratonu, ki je poteka) v izredno športnem duhu, je bilo v ospredju predvsem medsebojno druženje in izmenjavanje balinarskih izkušenj oziroma veščin.
Prehodni pokal je kapetanu zmagovalne ekipe izročil Jože Farič, vse »maratonce« pa je na zakusko in na »analizo« dvoboja povabil Boris Hiti, najprizadevnejši »maratonec« BK Dob.
Med neutrudnimi maratonci, ki so končali 12-urni balinarski maraton, sem bil navzoč s svojim novim fotoaparatom nekaj časa dopoldne in
več bolj večernega časa tudi pisec teh vrstic.
Bogdan Osolin
PORT
stran 2
Mlada atleta Tinkara in Gregor
Atletika nama je v veselje
Atletski klub Domžale ima kar nekaj svežih moči v svojih vrstah, ki jih neguje z rednimi treningi, raznimi srečanji in zanimivi tekmami. Vzpodbuda atletom pokaže krila in trud je slej ko prej poplačan z dobrimi teki, visokimi skoki ter dolgimi meti. Med najmlajšimi atleti smo se tokrat pogovarjali s Tinkaro Capuder, učenko drugega razreda OS Franca Albrehta, Kamnik ter Gregorjem Pirnatom učencem sedmega razreda OS Kodica.
Zakaj treniraš ravno atletiko?
Tinkara: »Ker mi je v veselje. V šoli sem že dobro tekla in odločila sem se. da se še izboljšam« Gregor: »Ker mi je v zabavo.«
Kateri športi so ti še blizu oz. jih mogoče treniraš?
Tinkara: »Poleg atletike so mi všeč športno plezanje, ples, smučanje, rola-nje, kolesarjenje, badbinton. odbojka, nogomet, hoja v gore. Redno treniram športno plezanje in ples - balet.« Gregor: »Všeč so mi tudi drsanje, hokej, rolanje. kolesarjenje in odbojka.«
Katera disciplina ti je najbolj privlačna?
Tinkara: »Vse. najbolj pa tek « Gregor:« Skok v višino in met kopja«
kako si zadovoljna z novim stadionom?
Tinkara: »Dober je. Celo super.« Gregor: »Stadion mi je zelo všeč.«
Kako treniraš pozimi?
Tinkara: »V telovadnici atletiko, šport-
no plezanje na umetni steni, ples v telovadnici, drugače pa tudi zunaj - hodim, smučam, tečem, rolam« Gregor: »Trikrat tedensko v telovadnici.«
Kakšni so tvoji pogledi v prihodnost, povezani z atletiko?«
Tinkara: »Da bi veliko zmagovala.« Gregor: »Atletiko bom treniiral, dokler mi bo v veselje.«
Si že kdaj tekmovala in če, kakšni so bili tvoji dosežki?
Tinkara: »Tekmovala sem že. Dosežki so bili dobri, saj sem na šolskem občinskem prvenstvu v Kamniku v teku dosegla drugo in tretje mesto; v športnem plezanju - Gorenjska liga, sem med mlajšimi cicibani osvojila tretje mesto.«
Gregor: »Nisem še tekmoval «
Ali so vaditelji oz. trenerji dovolj zahtevni pri treningih?
Tinkara: » Ne. Lahko bi bili še bolj.« Gregor; »Ja.«
Obema mladima atletoma želimo veliko uspehov.
Mojca
Začetek nove
lokostrelske
sezone
Vse v zlato!
Pozdravljeni ljubitelji lokostrelstva. Po krajšem premoru so se zopet začela lokostrelska tekmovanja, na katerih bodo nastopali domžalski lokostrelci nastopali. Letos nas čaka kar nekaj pomembnih tekem tako na državnem kot v svetovnem merilu.
Naj takoj za začetku omenim, da so se naši lokostrelci v januarju udeležili prvega indoor tekmovanja v Ilirski Bistrici, kjer so že kar takoj pokazali, da v času krajših počitnic niso počivali in so se pridno pripravljali na indoor tekmovanja kijih čakajo še pred zunanjimi nastopi. S prvim letošnjim nastopom so lahko kar zadovoljni. Res sicer je, da niso tekmovali vsi domžalski lokostrelci, vendar se vseeno lahko pohvalimo. Tako je Jakob Jaka Pestotnik ustrelil
nov državni rekord v svoji skupini ter svoj stari državni rekord izboljšal za dva kroga. Bravo Jaka čestitamo in le tako naprej do novega rekorda. S tem stavkom pa tudi spodbujamo ostale domžalske lokostrelce za nove uspehe in dosežke. V mesecu februarju domžalske lokostrelce čaka kar nekaj pomembnih tekmovanj na državnem nivoju, med njimi kvalifikacije za državno šolsko prvenstvo in tekme v SLP pokalu, ki šteje za skupno uvrstitev. O nadaljnjih uspehih in tekmovanjih bomo poročali skozi celo leto, tako da ljubitelji lokostrelstva ne bodo prikrajšani za novice in uspehe domžalskih lokostrelcev.
Lep lokostrelski pozdrav VSE V ZLATO!
A. P.
Kotalkarski klub Pirueta
Nika v pričakovanju uspehov
Nika Babic, tekmovalka v umetnostnem kotal-kanju, članica Kotalkarskega kluba PIKI L I A, je v zadnjem letu nanizala kar nekaj odličnih rezultatov, med katerimi naj omenimo naslov državne prvakinje ter drugo mesto na Pokalu Evrope, ki pa sta samo dva izmed številnih uspehov. Ob iskrenih čestitkah smo jo zaprosili za kratek razgovor o njeni dosedanji karieri:
Kdaj si začela kotalkati ?
Kotalkati sem začela pri petih letih, ko so v našem vrtcu organizirali tečaj kotalkanja. Po uspešno končanem tečaju sem se vključila v klub in nadaljevala z učenjem.
Kdo je bil tvoj prvi trener ?
Moja prva vaditeljica je bila Maja Škrlep. Pri devetih letih meje začel trenirati g. Peter Brleč. Je zelo uspešen trener, pod njegovim vodstvom je zamejska Slovenka Tanja Romano osvojila naslov svetovne prvakinje. Kmalu nato sem začela tudi sama dosegati vidnejše uspehe.
Si se takrat ukvarjala samo s kotalkanjem ali si imela tudi druge hobije ?
Hodila sem v glasbeno šolo in igrala klavir ter obiskovala balet.
Kaj te pri tem športu najbolj navdušuje ?
Najbolj me veseli učenje raznih elementov, predvsem zahtevnih skokov in piruet, ki jih pod vodstvom mojega trenerja hitro osvajam. Seveda pa
je najlepše, ko mi trener sestavi nove tekmovalne programe, ki so vedno zelo zahtevni. Za spremljavo vedno skupaj izberemo glasbo, pomembno je, da mi je všeč, saj se potem programa raje učim.
Ti kdo pomaga pri koreografiji ?
Za tekoči program in popolne gibe mi pri učenju pomaga tudi baletna učiteljica Saša Sadler.
Kolikokrat tedensko treniraš ?
Treniram praktično vsak dan. Urnik imam zelo zapolnjen, saj imam poleg vsakodnevnega treninga enkrat tedensko uro baleta, dvakrat na teden pa hodim na vaje za kondicijo.
Kako poleg kotalkanja uskladiš šolske obveznosti ?
Letošnje leto sem zamenjala šolo. Prej sem hodila na OŠ Domžale, sedaj pa sem učenka OŠ Dra-gomelj. Glavni razlog za ta prestop je bil, da mi v OŠ Dragomelj nudijo boljše pogoje za trening. Po končanem pouku imam na razpolago telovadnico. Tudi učitelji so zelo razumevajoči in me pri športu podpirajo, tako da z učenjem in delom za šolo nimam težav. Naloge največkrat naredim že v šoli, tako da je popoldanski čas rezerviran za kotalkanje.
Tvoji največji uspehi ?
Letos sem že tretjič osvojila naslov državne prvakinje in se uvrstila v reprezentanco Slovenije ter v Franciji na Pokalu Evrope dosegla drugo mesto.
Kakšni so tvoji načrti in želje ?
Rada bi osvojila čim več tehničnega znanja, da bi lahko gladko izpeljala zahtevne programe. Najbolj pomembno pa je, da treniram pri priznanem trenerju g. Petru Brlccu, ki mi vse to znanje tudi zna posredovati. Zato sem prepričana, da bom vsaj tako uspešna tudi v prihodnje, če le ne bom imela kakšnih poškodb. Letošnje leto se želim uvrstiti v reprezentanco in odpotovati na Evropsko kadetsko prvenstvo.
Želimo ti še veliko uspešnih nastopov še posebej na Evropskem prvenstvu 2007.
B.
Za šahovske sladokusce
»Šahovski triumvirat<<: Topalov, Aronian in Radjabov
V januarski številki Slamnika sem v tej rubriki zapisal: »Več o tem super šahovskem turnirju tudi v naslednji številki Slamnika.« Obljuba zdaj dela dolg. Najmočnejši letošnji šahovski turnir »Cortis Chess 2007« v VVijk aan Zeeju (Nizozemska) seje končal 28. januarja s tremi zmagovalci, s »triumviratom«, ki so zbrali 8,5 točke. To so trije »su-pervclcmojstri«: Bolgar Veselin Topalov, Armenec Lcvon Aronian in Azerbajdžanec Tcvmour Radjabov.
Šele na 4. mesto se je uspel prebiti Rus Vladimir Kramnik, novi svetovni šahovski prvak, čeprav brez enega samega poraza; tri zmage in deset remijev namreč ni bilo dovolj za zmago. Neporažen med trojico zmagovalcev je bil edinole Aronian! Topalov je izgubil vil. krogu s Petrom Svidlerjem, Teymour Radjabov pa v 8. krogu z Aronianom.
V B skupini je zmagal ukrajinski velemojster Pavel Elanov, zbral je 9 točk, v C skupini pa poljski velemojster Michal Krasenkovv z 10,5 točke, v vseh skupinah so odigrali 13 partij, vsak z vsakim.
Za šahovske sladokusce sem izbral partijo iz zadnjega kroga, ki bi lahko odločila končnega zmagovalcu, pomerila sta se namreč 19- letni Tey-mour Radjabov in 30- letni Veselin Topalov.
Karate klub Domžale
SANKUKAL KARATE
Pričelo se je novo koledarsko leto in s tem tudi nova sezona pokalnih tekmovanj. Prva je bila na sporedu že takoj prvo nedeljo v januarju, in sicer 7.1.2007. Tako kot ponavadi smo se zbrali ob 9.30 in preverili prisotnost, nato smo se dobro ogreli in prve borbe so bile tu.
Že takoj se je pokazala dobra pripravljenost vseh članov. Vsi so se maksimalno potrudili, tako daje bilo ob koncu tekmovanja na obrazih udeležencev videti zadovoljstvo.
Nasi člani so se na 1. pokalni tekmi odrezali takole: St. dečki 13-16 let absolutno:
2. mesto Domen Vollmajer
3. -4. mesto Klemen Drolc članice 3. kvu dalje +58 kg:
2. mesto Tej a Grad
3. -4. mesto Andreja Voler članice 3. kvu in več -58 kg:
2. mesto Kristina Otrin Ferlič
3. -4. mesto Sara Lorbek člani 2. kvu in več -70 kg: 2. mesto Marko Udovč člani 3. kvu absolutno:
I. mesto Boštjan Kralj
V velemojstrskih šahovskih partijah »nove dobe« se šahisti zelo poredko srečajo z žrtvijo dame, posebno ne na tako visoki ravni, kot je bil CO-RUS 2007, toda ravno v njuni, odločilni partiji, v zadnjem krogu turnirja seje to zgodilo. Velemojster Topalov se je kot črni v 21. potezi odločil zanjo. Kaj seje dogajalo pred tem in po njej, pa si oglejte v objavljeni njuni šahovski partiji, ki seje končala »miroljubno« - z remijem... Radjabov, Tcimour (2729) - Topalov, Veselin (2783) |E08| Corus Chess 2007 VVijk aan Zee (13), 2007
I .d4 Sf6 2.c4 e6 3.SO d5 4.g3 Lb4+ 5.Ld2 Le7 6.Lg2 0-0 7.0-0 c6 8.Lf4 Sbd7 9,Dc2 a5 lO.Tdl Sh5 ll.Lcl b5 I2.cxd5cxd5 I3.e4dxe4 l4.Dxe4 Tb8 15.De2 Shf6 16.Lf4Tb6 !7.Se5 Sd5 l8.Lxd5 exd5 !9.Sc3 Sxe5!?N (Nova poteza Topalova! [ 19...Sf6 20. Sxb5 La6 2l.a4 Se4 22.Tdcl Deti
23. Tc7 Ld8 24.Ta7 f6 25.Sd7 Tf7 26.Sxb6 Txa7 27.Sxd5 Td7 28.Sdc3 Txd4 29.Tel f5 30.Dc2 Tb4 3I.Sd5 Txb5 32.axb5 Dxb5 33.Sc7 Dc4 34,Ddl Lxc7 35. Dd7 h6 36.Dxc7 Db4
37. Db8+ Dxb8 38.Lxb8 Sd2 39.Tal g5 40.f4 Sb3 4I.Ta3 Lc4 42.Lc7 g4 43.Lxa5 1-0 Kramnik.V-Topalov.V/ Elista 2006.J 20.dxe5 d4! 21.Be3 [21.Sxb5 La6 (2I...Dd5 22.Sxd4 Lb7 23. D Lc5 24. Le3 Dxe5 25. Df2 Te8) 22. a4 Dd5 23. Sc7 Dhl +
24. Kxhl I.xe2 25.Txd4 Lf3+26.Kgl Txb2+/=] Glej diagram!
člani 5.in 4.kyu absolutno:
3.-4. mesto Tomaž Herič Kate članice:
1. mesto Teja Grad
2. mesto Saša Setnikar
Z izpiti za člane, ki so potekali v nedeljo, 21. januarja 2007, pa seje zaključil še en semester in kot so pokazali rezultati, je bil tudi ta zelo uspešen. Pričetek izpitov je s pozdravom in spodbudnim govorom otvoril tehnični mentor Vlado Paradižnik.
Iz Karate kluba Domžale sta uspešno opravila izpit: Boštjan Kralj za 2.kyu in Žiga Voler za I ,kyu.
Vsem čestitamo za uspeh!
Tjaša Jesenko
2l...dxe3! 22.Dxe3 [22.Txd8 exf2+
23. Dxf2 Lxd8 24. Sd5 Tc6 25.Tdlj 22...Bg5 [22...Ld7 23.Txd7 Dxd7
24. Dxb6+/-] 23.Dc5 [23.f4? Lxf4! 24. Dxf4 (24.gxf4? Tg6+-/+) 24... De8=/+] 23...Le7 24. De3 Lg5 25. Dc5 Le7 26. De3 1/2-1/2
Bogdan Osolin
Prijateljski turnir KB V Domžale in BK Barje z Vrhnike v boks-kickboxingu
Za Pokal Radia Hit
20. januarja je bil v Dobu pravi boksarski in kickboksarski praznik. Radio HIT je namreč skupaj s Klubom borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob organiziral I. Radio Hit pokal v boksu in kickboksingu, v katerem sta se prijateljsko pomerila gostujoči Boksarski klub Barje z Vrhnike proti domačemu klubu, Klubu boksarskih veščin Domžale - Mladi boksar Dob.
Prizorišče je bila Osnovna šola Dob pri Domžalah, glavni akterji pa devet parov tekmovalcev, ki so se pomerili v boksu in kick-boxingu disciplin light kontaktu in semi kontaktu. Vsak boj je potekal po tri boksarske runde. Po številnih lepili in borbenih nastopih je zmaga pripadla gostiteljem. Obiskovalce sta z demonstracijo v kickboxingu med odmorom navdušili Urška Koželj in Tama-ra Radkovič (dobitnica medalje 3. mesto v Evropi kickboxinga 2006).
Poglejmo še najboljše: boks - 67 kg člani: I. Dejan Mcrič-Krnc, 2. Sašo Beuerman; boks - 75 kg člani: I. Mitja Bolčina, 2. Peter lirbožnik; boks - 81 kg člani: I. Nino Kodu-zovič, 2. Aljaž. Orehek; kickboxing semi kontakt -71 kg mladinci: I. Gašper Saksida, 2. Dario Drašler;
kick box ing semi kontakt 171 kg mladinci: 1. Aljoia Šlebir, 2. Aldin Krestič; kickboxing semi kontakt - 84 kg člani: I. Miha Močnik, 2. Uroš Boštjančič; kickboxing light kontakt - 79 kg člani: I. David Erbežnik, 2. llilmija Ljubijankič; kickboxing light kontakt -84 kg člani: I. Matej Balantič, 2. Matej Opara; kickboxing light kontakt -89 kg člani: I. Matjaž Štcfanič, 2. Leon Grgec. Čestitamo! Klub borilnih veščin Domžale-mlacli boksar Dob se zahvaljuje za organizacijo Uit pokala boksa in kickboxinga najboljšemu radiu. Radiu lili', klubskemu teamu, Občini Domžale, KS Dob, loto Roku Maj-heniču in Osnovni šoli Dob.
ŠD FAN VIT-AS: še nekaj prostih mest za otroke od 4-17 leta starosti.
Vabilo na zimske tabore in tečaje 2007
Športno društvo KAN VIT-AS tudi letos organizira vrsto zanimivih tabor, ki bodo vašim otrokom popestrili letošnje zimske počitnice.
BODENTAI. (Avstrija - cca. 10 km od Ljubelja) - 5 dnevni zimski tabor 2007 (26. 02. - 02. 03.2007)
Za otroke in mladino od 4. do 12. leta starosti, za začetnike in dobre smučarje ter deskarje na snegu. Smučišče je široko, varno - odlično za začetnike in otroke. Izvedli bomo 30 urni tečaj smučanja in bordanja, Otroke lahko na letovanju spremljajo tudi starši!
Cena: 56.315,00 sit (235 EUR), članarina 2.396,00 sit (10EUR) Možnost plačila na tri obroke.
MARIBORSKO POHORJE (Hotel Areh) - 6 dnevni zimski tabor 2007 (25. 02. - 02. 03. 2007)
Za otroke in mladino od 7. do IX. leta starosti, za začetnike, dobre in
odlične smučarje ter deskarje na snegu. Izvedli bomo 35 urni tečaj smučanja in deskanja.
Cena: 64.702,00 sit (270 LUK), članarina 2.396,00 sit(lOEUR) Možnost plačila na tri obroke.
KRVAVEC - 5 dnevni prevozni tečaj 2007 (26. 02. - 02. 03. 2007)
Za otroke in mladino od 7. do 18. leta starosti, avtobus bo ustavljal: Ljubljana - Črnuče, Domžale, Trzin, Mengeš, Moste, Komenda in Kamnik
Cena: 31.153,00 sit (130 EUR), članarina 2.396,00 sit (10EUR)
INFORMACIJE & PRIJAVE:
- po pošti na naslov: ŠD Fan Vit-As Brezje 18, 1233 Dob
- po telefonu: 01/724 92 03, 040/ 209 066, 040/240 100
- po c-mailu: fanvitas@volja.net
- po SMS-u na 040/209 066. 040/240 100
■ >
stran 23
PISMA BRALCEV
• pisma V bralcev
To se dogaja, mi pa...
Dan mineva vsak posebej, eden za drugim. Človek bi rekel, saj ni nič. Ničesar se ne dogaja, vse je v najlepšem redu. Pa ni. In še dolgo se bo marsikdo spraševal zakaj so to storili nam, ki jim nismo nikoli ničesar slabega storili.
Zelo osebno poznam čudovito mamico komaj 7 - letne deklice, ki so jo mamici enostavno ugrabili, ko se je s svojo hčerkico sprehajala ob Kamniški Bistrici v toplih poletnih dneh. Bila sem blizu meje in skrivaj opazovala, kako so prišli varnostniki in brutalno ločili hčerko od matere. Hčerko so na silo takrat odpeljali kdo ve kam, sedaj pa je mamica le izvedela, da jo imajo v prisilnem rejništvu nekje v hribih.
Ni lepo.da se v 21. stoletju dogajajo tako krute stvari. Socialno skrbstvo dopušča take spletke v korist nekaterim z vrha, da se lahko naslajajo nad psihično bolečino hčerkine matere. Kje je morala in kdo je resnični krivec, kdo je malo deklico, staro komaj 7 let, opeharil za brezskrbno in srečno otroštvo. Tudi otroci imajo pravice odločitve, kje bodo živeli: ali pri starših ali tam, kjer jim določi pristojna ustanova, ki ji gre zgolj za obstoj, namesto da bi zares priskočila na pomoč tistim, ki pomoč resnično potrebujejo.
Upam, da bo tej mamici in njeni hčerkici v bližnji prihodnosti država in mesto Domžale bolj naklonjeno, kot sta trenutno sedaj in bosta kmalu srečno zaživeli skupaj kot mamica in hči. Ob tem naj po-
vem, da mlajšo deklico, ki si želi svojih domačih, posebno svoje najdražje mamice, pogrešajo tudi drugi domači. Bog z vami vsemi ter lep dan še naprej,
Ivi Bohorč
Brezskrbni sprehod ob Kamniški Bistrici -ki pa to ni
Nova dva mostova. Brezskrbni sprehod ob Kamniški Bistrici - ki to ni. Neomejeno je sprehajalcev s psi. Nekateri imajo celo po dva. Pa niso problematični ti, bolj ali manj simpatični štirinožci.
Problematični so njihovi gospodarji. Nihče namreč nima vrečke ali lopatke, da bi za njimi pospravil. Paziti je namreč treba na vsak korak, da ne stopiš v kakšen »d . . .«. Brezvestni sprehajalci s psi se tudi malo ne ozirajo, kaj počno njihovi prijateljčki. Na vsakem koraku so »kakci«. Groza te je, ko vidiš otroka, ki brska po tleh. Imetniki hišnih ljubljenčkov pa tebi nič meni nič, spuste svoje kužke po travi in poti, da opravijo svojo potrebo. Videla sem le dve svetli izjemi - dve gospe, ki sta vzeli vrečko in pospravili za svojim štirinožnim spremljevalcem. Tudi smetnjaki za take iztrebke, ki so jih dobronamerno postavili pristojni, nikogar ne spomnijo, čemu so namenjeni. In še to: če si komu slučajno upaš reči, kdo bo pospravil za njegovim psom, bi te skoraj prebodel z očmi, da si drzneš reči kaj takega. Tudi ni izključeno, da bi nekateri celo naščuvali psa, ki bi te napadel. Trdim, daje edino zdravilo za te brezbrižneže »davek na pse«, ki bi ga morali plačevati pri cepljenju. Ta denar pa naj bi občina porabila za plačilo »paznikov«, ki
Veliko sreče pri žrebanju tudi v letu 2007.
Nagradna križanka
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižne nagrade ŠTUDENTSKE ZALOŽBE LITERA iz MARIBOR, in sicer: Marjan Skok, .larčeva 5, 1230 Domžale, Zdravko Kokali, Nova ulica 1, 1230 Domžale, Josip Tartara, Testenova 122, loka, 1234 Mengeš, Maks Mihelčič, Ljubljanska 3, 1241 Kamnik, Lado Smolnikar, Čopova 9, 1233 Dob, Ernest Fujs, Mačkovci 59, 1230 Domžale in Roman Vilčnik, Železniška 3, 1230 Domžale. Čestitamo.
Za današnjo križanko bo HONDA AMBROŽ izžrebanim reševalcem, ki bodo poslali pravilne rešitve, poklonila:
1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC
2. plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT
3. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX 3
4. preventivni pregled vozila z meritvami
Rešitve pričakujemo do 26. februarja 2007 na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju tudi v letu 2007!
Uredništvo
bi hodili po teh sprehajalnih poteh in denarno kaznovali za vsak nepospravljen kakec.
Morda je to znanstvena fantastika, da si vsi, ki nam je mar za lepo in čisto naravo, to sploh upamo misliti. To moje pisanje je glas vpijočega v puščavi, saj ga tako ali tako nihče ne sliši.
Tisti, ki to počno, se bodo ob branju tega članka sladko nasmejali in si o piscu mislili svoje. Še naprej bodo delali tako kod doslej. Vsi ostali pa bomo morali, vključno z drekci paziti tudi na otroke, da ne bodo brskali po tleh in tekali po travi ter stopili v kakšen kupček, včasih tudi kup, ki ga je za seboj pustil kuža brezbrižnega štirinož-nega lastnika.
Marija z Vira
Zakaj (ne) bo objavljeno?
V zadnjem času sem prejela kar nekaj pisem bralcev, ki bi bila zanimiva tudi za širši krog. Žal pri
tem ugotavljam, da so nekatera nepodpisana, zato prosim njihove lastnike, da v Uredništvo Slamnika na tel. št.: 720 50 50 sporočijo popolne naslove ter s tem omogočijo objavo svojih prispevkov.
Ob tem bi še rada opozorila, da moram pri objavi odgovorov na objavljene prispevke upoštevati tudi zakonska določila, ki pravijo, da prispevek, ki je odgovor na objavljen prispevek, ne sme biti bistveno daljši, zato en od prispevkov, ki je »odgovor« na prispevek iz prejšnje številke, ne bo objavljen, dokler ga avtor ne bo primerno skrajšal. Avtorico kritičnega prispevka o eni od trgovskih družb pa bi rada po tej poti obvestila, da prispevek ne bo objavljen, ker je bii v enaki vsebini in z enakim naslovom že objavljen v enem od glasil, ki pokrivajo enako območje. So pa dobrodošli drugi njeni prispevki.
Hvala, če ste prebrali, in lep pozdrav
Odgovorna urednica
petek, 16. februar 2007, ob 17.00 1 ZAJČKOV ZVONČEK,
Teater za vse Jesenice
torek, 27. februar 2007, ob 18.00 [ TELEPATIJA kot pomoč ljudem v stiski Janez močan .
Nordijska hoja in TVD Partizan Domžale
Spoznajte najboljšo vadbo za krepitev celega telesa v naravi!
Informacije o tečajih NW in vadbi lahko dobite po telefonu: Primož KOŠAK, 01/724-34-60, Polona ŠMUC, 041/663-560; mail: kprimo-y(uihotmail.com, polonasmiic« hotniail.com; na uradnih spletnih straneh Občine Domžale (društva, TVD PARTIZAN DOMŽALE, ali www.tvdrustvo-partizandomzale.si).
Primož
j sreda, 28. februar 2007, ob 18.00
S KRIŽI IN TEŽAVE Z OKRASNIMI RASTLINAMI
Nevenka BREZNIK
Vstop prost! Vabljeni!
Dom starejših občanov v Domžalah
Kulturni trenutki ob nastopu pisateljice Brede Smolnikar
Druženje bralcev Božje besede
Razstava knjige vseh knjig
Zaradi bolezni se je tokratno druženje bralcev Božje besede domžalske dekanijc začelo in končalo malce drugače, kakor je bilo predvideno.
Odsotnost predavateljice prof. Ber-te Golob je program druženja spremenila, vendar ne na slabše, ampak v mejah zmožnosti organizatorjev srečanja. Tako smo v nedeljo, 28. januarja, začeli naše druženje v cerkvi sv. Martina v Dobu z branjem Božje besede. Nato smo prisluhnili zanimivemu nagovoru domžalskega župnika Janeza Šimenca, ki je razložil, čemu in kako bo v bližnji prihodnosti glede svetih maš. Zaradi pomanjkanja duhovnikov bo počasi prišel čas, ko bomo v cerkvah prisluhnili le besednemu bogoslužju
ali kakor mu pravijo na Kranjskem, ta k i;11 k i maši.
Zanimivo razstavo knjige vseh knjig nam je predstavil Slavko Judež in ob tem povedal, da je tista knjiga, ki ima obrabljene strani, zelo zanimiva in velikokrat vzeta v roke in brana. Po okrepčilu, ki so nam ga pripravili v župnišču, so se tisti z največ znanja pomerili še v priljubljeni igri Lepo je biti milijonar, tokrat na temo Svetega pisma. Ob pomoči voditelja Jožeta Tomšiča in glasu ljudstva smo štrli še tako trde orehe, no, vprašanja mislim. In nagrade: vsak od nas je s srečanja odšel duhovno bogatejši, nekateri pa še z novim Svetim pismom pod pazduho.
DJD
Pred dnevi je bil v Domu starejših občanov v Domžalah kulturni dogodek, kjer jih je obiskala pisateljica BREDA SMOLNIKAR iz Depale vasi. Brala je odlomke iz prepovedane knjige »Ko se tam gori olistajo breze« in s svojim nastopom zares navdušila občinstvo.
Kot spremljava njenemu tekstu je nastopila ga. SILVA KOSEC- glasbenica in solistka na kitari, ki je poskrbela, daje dogodek dobil navdih veselja in zabave, ki je varovancem Doma še kako potreben.
Publika je bila navdušena in poprosili so, da bi naj bil ob letu osorej spet tak nastop kot stalnica , ker radi sledijo kulturnim dogodkom, a jim zdravje in tudi finančna sredstva tega ne dopuščajo, da
bi se udeleževali prireditev zunaj Doma.
Menim, da je v naši občini še kakšen kulturni ustvarjalec, ki bi lahko s svojim brezplačnim nastopom popestril življenje oskrbovancev Doma in polepšal njihovo jesen življenja s kulturo in osebnim stikom. Ta publika je vsakega obiska še kako vesela.
Zato vabim naše občane, ki poznajo kogarkoli s področja kulturnega ustvarjanja, naj priredi še kakšen tak obisk v Domu, ker so oskrbovanci nenazadnje tudi volivci, ki si zapomnijo, če kdo kaj stori zanje tudi takrat, ko ni volitev.
Andreja Bolhar
VZGOJA IN ŠOLANJE PSOV
IMATE TEŽAVE S PSOM, %%% VAS ZANIMA %* OSNOVNA POSLUŠNOST?
Za več informacij: Barbara 031/438 439
50% TAKOJ, 50% ČEZ DVE LETI BREZ OBRESTI - ZA MODELE 2006
PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA
HONDA
Moč naših sanj
CAR-LINE AMBROŽ d.o.o.
Prešernova 12, 1235 Radomlje
Tel.: 01/722-75-34
Fax: 01/722-71-32
E-mail: honda.ambroz@siol.net
www.honda-ambroz.com
Prodaja e-mail: mJlko.godina@email.si
I AVTOR: I GREGA I RIHTAR	ATOL V OTOČJU TUAMOTU	SREDSTVO KI ODVAJA VROČINO, OBKLADEK	GLINASTA OPEKA. SUŠENA NA SONCU	NAŠ OBRAMBNI MINISTER	ENA OD ŠTIRIH BARV PRI IGRALNIH KARTAH, TREF			NASUT IN UTRJEN PAS ZEMLJIŠČA	IZDAJATELJ	FINO VOZLANA KOZAŠKA PREPROGA	SIDRO	RIBA KOSTNICA 0GL0-REPKA	CAS PRED POPOLNO TEMO. POLTEMA	ALEŠ GORZA	GLASBILO BRENKALO —i i	SIN TIESTA, MORILEC AGAMF-MNONA V CPÍ.KI MlfOI OtIJI EGIST		PEDRO ALMODOVAR
I ORIENTALSKO I RIŽEVO I ŽGANJE					NAŠA PESNICA (MAJDA)					LEVI PRITOK RONE V FRANCIJI						ANJA PAERSON N0R1NA RADOVAN		
I PEVKA I UKRADEN I ZLATKO I ZAHOVIČ					STROKOVNJAKINJA ZA RADIOLOGIJO NATRIJ													
														TRŽIŠČE PEVSKI ZBOR				OčE
																IRENA AVBEU IVO SANADER		
I TAJVANSKI FILMSKI I     REŽISER (ANG)					ANTON AŠKERC	ZNOJNICA V KOŽI						PRETEKLI ČAS V STARI GRŠČINI						
PESNICA ŠKERL						GR. MIT. LETALEC												
ANJA ZAVADLAV			ITALIJANSKA RTV IZVIR					RENU			STRJENA KRI IN IZSUŠENI IZLOČKI KOŽE. KI PREK. RIVAJO RANO							
PRIPADNIK DIVJEGA PLEMENA								NEKDANJA FRANCOSKA ALPSKA SMUČARKA (CAROLE)	DRUGO NAJVEČJE JAPONSKO MESTO	REČ, PREDMET	! mm* :							
ZNAMENJE BLIŽAJOČEGA SE EP1LEP-TIČNEGA NAPADA		NAJVIŠJA GORA NA SVETU AVSTRIJ.			IZRAELSKI PREROK IT. NAFTNI KONCERN													
	STRUKTURA KJER SE OBLIKUJEJO										................-ril ^"mf^^i^'^"   " m							■
NEMŠKO MESTO SEVERNO ODULMA	ASKOSPORE	AGENCIJA				TOYOTIN DŽIP AMERIŠKI IGRALEC PACINO												
TOPOGRAFSKA KARTA V VELIKEM MERILU											Mik             / i     tehnologija. Novi CR-V.							
NAŠ MATEMATIK (MILAN)				GLAVNI JUNAK SHAKESPEAROVE TRAGEDIJE (KRALJ ...)														
POMOČ: AALEN-nemško mesto severno od Ulma, AJGIST-Egist, ALET-riba kostnica oglorepka, ASK-struktura, kjer se oblikujejo askospore, EDITOR-izdajatelj, KRIŽ-tref, REVULZIV-obkladek, SOMRAK-poltema, SPECIALKA-topografska karta v velikem merilu
KD
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA DOMŽALE
v sodelovanju s
KULTURNIM DRUŠTVOM DOMŽALE
vabi na
Recital baročne glasbe
NASTOPILI BODO:
PETRA EINFALT - flavta LUKA EINFALT - tuba IGOR SEME - klavir
V PETEK, 23. FEBRUARJA 2007, OB 20. URI,
V KULTURNEM DOMU FRANCA BERNIKA DOMŽALE.
VABLJENI!
KD
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA DOMŽALE
v sodelovanju z
JAVNIM SKLADOM REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI MEDOBMOČNA KOORDINACIJA IZOLA
vabi na
Razstavo
LJUBITELJSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV PRIMORSKF. 6ÍT
'Tihožitje"
OGLED RAZSTAVLJENIH DEL LIKOVNIKOV IZ IZOLE, ILIRSKE BISTRICE, KOPRA, PIRANA, POSTOJNE IN SEŽANE.
RAZSTAVLJAJO:
MARIJA BEGANOV1Č. ILONA DELLA BERNARDINA, BRUNO BONIN, JASNA BUŠIČ, GIANNI COLLORI. MARICA FRANČE-ŠKIN
VOJKO GAŠPERUT - GAŠPER, SUZANA GERŽELJ, DARIJ GREGOR1Č - DARJO, MARIJA PEREZA, SONJA PEROCI, ZDENKA PETEK, BARBARA POŽAR, MIRA PUHAR, IVAN STOJAN RUTAR, MARINO SAMSA. FRANCELJ URBANČIČ, ANGELO ZERBO, BANJAMIN ŽNIDARŠIČ
Selektor: Koni Steinbacher
RAZSTAVO BOMO ODPRLI V ČETRTEK, 22. FEBRUARJA 2007, OB 19. URI, V GALERIJI DOMŽALE.
VABLJENI!
00
IKD
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Revija Mentor razpisuje
literarni natečaj za srečanje tu je jezičnih pesnikov in pisateljev
»Sosed tvojega brega 2007«
Srečanje organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in je že devetindvajseto po vrsti. Namenjeno je samo avtorjem, ki - ne glede na državljanstvo - stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, pišejo pa predvsem v svojem maternem jeziku (ne v slovenščini). Letošnje srečanje bo v Novem mestu, od 20. do 22. aprila 2007.
Avtorji naj do 20. februarja 2007 v izvirniku (torej ne v slovenščini) napisana dela pošljejo v dveh izvodih na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, revija Mentor, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »Sosed tvojega brega 2007«.
Obseg: proza - do 10 strani (torej tudi odlomki daljših tekstov), poezija - do 15 pesmi, odlomki iz dramatike - do 10 strani. Prevodi v slovenščino so zaželeni, niso pa nujni.
Vsak prispevek mora biti označen s šifro, v posebni kuverti pa naj bodo naslednji podatki: ime in priimek, naslov, letnica rojstva, poklic in telefonska številka, po možnosti tudi naslov e-pošte. Vsi navedeni podatki bodo uporabljeni samo za namene, ki jih obsega ta razpis.
Poslana besedila bo pregledala žirija, izbor pa bo objavljen v reviji Paralele. Avtorji odstopijo svoja besedila za brezplačno objavo.
Državno srečanje Sosed tvojega brega 2007 bo v Novem mestu od 20. do 22. aprila 2007. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ga bo pripravil skupaj s tamkajšnjo izpostavo JSKD. Srečanje bo potekalo v dveh delih. V prvem delu (v petek, 20. 4. 2007, in soboto, 21. 4. 2007 dopoldne) bodo sodelovali samo izbrani avtorji (največ dvanajst), kijih bo izbrala žirija. Zanje bosta pripravljeni literarna in prevajalska delavnica. Organizator jim bo kril stroške prehrane in bivanja.
Na drugi del srečanja (od sobote, 21.4. 2007. popoldne do nedelje, 22. 4. 2007) bodo vabljeni tudi vsi drugi avtorji, ki bodo poslali svoja besedila na natečaj. Zanje bo organizator pripravil program in strokovni del srečanja, stroške bivanja in prehrane pa bodo poravnali ti gostje sami.
Vsebina srečanja: literarno-prevajalska delavnica s priznanim književnikom in prevajalcem, literarno-glasbeni recital s predstavitvijo najboljših avtorjev, okrogla miza o sodobni književnosti, o besedilih sodelujočih avtorjev in o položaju tujejezičnih avtorjev pri nas, predstavitve novih knjig.
Dragica Breskvar urednica revije Mentor
Center požarne varnosti Domžale
Januar 2007
Domžale - 5. januarja ob 21.13. uri je voznik novega R-Clia z neprilagojeno hitrostjo prehiteval drugo osebno vozilo in izgubil oblast nad vozilom. Trčil je v parkirano vozilo in v vogal stanovanjskega objekta, sopotnik pa je obtičal hudo poškodovan, ukleščen v vozilu. S hidravličnem orodjem so ga iz objema pločevine rešili poklicni gasilci iz CPV Odpeljan je bil v bolniško oskrbo. Gasilci so v vozilih odklopili akumulatorje ter zaradi iztekanja naftnih derivatov iz vozil z absorbentom posuli cestišče.
Brdo pri Lukovici - 16. januarja ob 8.13. uri je dežurni gasilec sprejel obvestilo o prometni nesreči, v kate-
ri seje na streho prevrnilo terensko vozilo Daeihatsu Feroza. Voznica je ostala ujeta v vozilu. Ker je bilo vozilo na rahlem pobočju v grmovju in je obstajala možnost ponovnega prevračanja vozila, so vozilo najprej
Policijska postaja Domžale
Kronika za drugo lovico januarja
poli
Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo takoj sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200.
16. januar - OBVESTILO O PODTAKNJENEM EKSPLOZIVNEM SREDSTVU
Policisti so bili v dopoldanskih urah obveščeni o anonimnemu obvestilu o bombi na SREDNJI ŠOLI v Domžalah. Izpraznjeno poslopje je pregledal vodnik s službenim psom. Zoper prijavitelja, ki so ga policisti izsledili v popoldanskih urah, bodo podali kazensko ovadbo in mu izstavili račun za nastale stroške v zvezi z aktivnostjo policistov.
17. januar - TATVINE GORIVA Na bencinskem servisu v Domžalah je voznik alfa romeo 133 bele barve in neznanih reg. številk natočil v vozilo 219,54 litra goriva eurodiesel v vrednosti 195,83 EUR in odpeljal, ne da bi plačal. Enako je na bencinskem servisu v Domžalah neznani voznik mazde 323 sedan, zelene barve, z manjšo prikolico z rdečo ponjavo, natočil v sode na prikolici 369,94 litrov evrodiesel goriva in odpeljal. Z bencinskega servisa je brez plačila odpeljal voznik fiat tipa, bele barve, z natočenimi 40,571 evro-super 95 v vrednosti 38,13 EUR.
18. januar - PONAREJENI BANKOVCI, IZOGIBANJE POLICIJSKI KONTROLI, PROMETNA NESREČA
V banki so med prejeto gotovino našli dva ponarejena bankovca. Policisti so bankovec za 20 EUR, ser. št. XI2290030874, in bankovec za 5 EUR, ser. št. N66044489457, zasegli in ju poslali v analizo ter zoper neznanega vnovčitelja podali kazensko ovadbo.
V Domžalah so policisti večkrat neuspešno zaustavljali osebni avtomobil z ukradenimi registrskimi tablicami. S pomočjo več policijskih vozil so ga kasneje zaustavili, ob ustavitvi je mladenič še vedno poskušal pobegniti in je z vzvratno vožnjo poškodoval policijsko vozilo. Zaradi kršitev več predpisov
- ukradenih tablic, neregistriranega vozila, brez vozniškega dovoljenja, so policisti mladeniču izdali plačilni nalog.
V večernih urah se je na regionalni cesti III. reda, na semaforiziranem prehodu za pešce na Rodici v prometni nesreči v trku z avtomobilom hudo poškodoval pešec, ki ni upošteval rdeče luči na semaforju. Na vozilu je približno 200 EUR škode.
18. januar - UGRIZNIL GA JE PES
Na Mengeškem polju je pes ugriznil sprehajalca v roko in nogo. Zoper lastnika nevarnega psa, ki naj bi ušel iz povodca, so policisti napisali obdolžilni predlog.
19. januar - PROMETNA NESREČA, TATVINA
V jutranjih urah je na lokalni cesti Rodica - Mengeš zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo v prometni nesreči umrla ena oseba.
V Češeniku so ukradli 300 kg aluminijastih profilov različnih dimenzij.
20. januar- VLOM
Policisti so bili obveščeni o vlomu v poslovni objekt sredi Domžal. Neznani storilec je vrgel v okno opeko ter skozi nastalo odprtino splezal v notranjost ter ukradel sivo kovinsko blagajno. V sodelovanju z varnostno službo Sintal sta bila v bližini prijeta mladoletnika iz okolice Domžal. Zaseženi so jima bili odvzeti predmeti iz poslovnega objekta ter prostost. Po končanih razgovorih sta bila predana staršem, policisti pa so podali več kazenskih ovadb, saj to ni bil njun prvi podvig.
21. januar VLOM, ZASEŽEN KIJ
Na Škrjančevem je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo. Iz spalnice je storilec ukradel denarnice z dokumenti in več kosov zlatnine, škode je okoli 1500 evrov. Policisti pa so v Trzinu pri kontroli prometa mladeniču iz Ljubljane zasegli sredstvo za napad - kij ter zoper njega podali obtožilni predlog.
Martin TERGLAV, vodja policijskega okoliša
		
	^■Mt*.....	Ti si bil ena sama luč in ena sama dobrota
	r	Tak si zgorel, odšel brez slovesa. In s tabo je zginil skrivnostni ključ:
		kako biti ena sama luč in ena sama dobrota.
		(T. Kuntner)
FRANC MARINIČ 1920 - 2002		
		Vsi tvoji.
stabilizirali kar z dvižno hidravlično roko. Gasilci in reševalci so ponesrečeno voznico rešili iz avta in jo odpeljali v bolnišnico. S hidravlično roko so nato potegnili vozilo na cestišče in odklopili akumulator.
Radomlje - 18. januarja ob 6.52. uri je lastnik stanovanjske hiše preko 112 zaprosil za pomoč, ker je na peči centralne kurjave zagorel oljni gorilec in zadimil kletne prostore. Pred prihodom gasilcev je prisebni lastnik ogenj pogasil z mokrimi brisačami in vodo. Gasilci so opravili ogled, prezračili kletne prostore in posredovali nasvete lastniku.
Trojane - 20. januarja ob 06.58 uri je prišlo do prometne nesreče v križišču med dvema osebnima voziloma R-scenicom in fiatom puntom, ki je pristal na strehi. Tri ponesrečenke so s pomočjo občanov zapustile vozilo pred prihodom gasilcev. Reševalci in gasilci so jih oskrbeli, reševalni vozili pa sta jih odpeljali v bolniško oskrbo. Gasilci so s cestišča odstranili drog javne
Rodica - Mengeš -19. januar ob 5.51 url so gasilci prejeli preko RCO Lj. 112 obvestilo o prometni nesreči zaradi prehitevanja in ukleščenja voznika, nesreča se Je zgodila med prehitevanjem. R-Cllo Je bil prevrnjen na streho, zato so ga gasilci najprej stabilizirali s posebnimi podporniki, nato pa reševali voznika, ki nI več kazal znakov življenja. Po osvoboditvi Iz pločevine so reševalci In gasilci pričeli z oživljanjem ponesrečenega. Ko so bile vidne življenjsko funkcije, Je reševalno vozilo odhitelo proti bolnišnici.
razsvetljave, zveriženc smerne table in prometne znake, po opravljeni policijski formalnosti so na kolesa postavili prevrnjeno vozilo fiat in odklopili akumulator.
Domžale - 24. januarja ob 19.11. uri je zaradi mehanske okvare na pralnem stroju v odsotnosti lastnikov v zadnjem nadstropju stanovanjskega bloka začela iztekati voda, ki je zalila stanovanje, hodnik ter skozi strop pritekla dvema spodnjima strankama na glavo. Stanovalci so zaprosili za pomoč gasilce. Ti so prišli skoraj istočasno z lastnikom ter mu pomagali izklopiti pralni stroj in pobrati vodo..
V januarju je bilo še precej manj zahtevnih posredovanj: dvakrat pomoč reševalcem pri iznosu onemoglih oseb iz stanovanja, dvakrat gašenje ognja v komunalnem zabojniku, trikrat vlamljanje ključavnic v vhodnih vratih stanovanja in sedemkrat pomoč reševalcem pri iznosu oseb iz osebnih vozil, poškodovanih v prometni nesreči.
Viktor Svetlin (CPV)
		Minilo je leto dni, odkar te med nami več ni. Tvoja dobra dejanja so sledi, kijih čas ne obledi. V spomin
		
	T, 4,	V prvih dneh februarja mineva leto dni, odkar smo se poslovili od našega MARTINA GROŠLJA
	mM	
	bJI m	TINETA iz Preserij pri Radomljah
		
Hvala vsem, ki se ga z radostjo spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.		
		Njegovi domači
V tu i ■/h srcih ti naprej Zivi.f.
zato />t>! mu vodi i/".
kjer v litini spi.i.
Tam lučka ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami iivi.
v SPOMIN
22. februarja bo minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
STANE KOVAČ
iz Domžal
Hvala vsem, ki se ga spominjate. Pogrešamo ga. Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših sreih boš ostal
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi brat in stric
ANTON KADIVEC
upokojeni poklicni voznik iz Domžal
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se kaplanu g. Boštjanu Gučku za lepo opravljen pogrebni obred, g Ivanu Kepicu za poslovilni govor, pevcem kvarteta KRT, trobentaču za zaigrano tišino, gasilcem POŽARNEGA CEN-I K A HELIOS, UKC Ljubljana in pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoči: sestri Minca in Vida z možem Bertijem, nečaki Mirica, Roman, Franci in Natalija z družinami ter ostalo sorodstvo.
stran 25
OBJAVE
ZAHVALA
V sedemindevetdesetem letu starosti nas je zapustila naša babica, prababica in tašča
JOŽEFA PESTOTNIK
11 vala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
		
		V SPOMIN
		Peto leto bo poteklo kar smo izgubili našo drago ženo, mamico in sestro
	"M	SILVO
		PRELOVŠEK iz Nožic
Hvala vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen grob.		
Za njo žalujemo: mož Vinko, hčerki Breda in Silvana, sestri Marta in Boža ter ostalo sorodstvo.		
Zdaj spiš, draga mama, trudne zaprla si oči, življenja boj je mimo, zdaj nič več te ne boli.
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA HRIBAR
rojena Lavrič, z Vira pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi zdravnici Mojci Zaje Kraševec in patronažni službi, posebno sestri Poloni za skrb in nego.
Zahvala gospodu župniku Janezu Šimencu za njegove tolažilne besede v času njene bolezni in lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Vsi njeni
ZAHVALA
Poslovila seje
CILKA MARTINEC
upokojena učiteljica
Zahvaljujemo se vsem in vsakomur za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za poslovilne besede in obred, hvala za sočutje, hvala za vse...
Vsi njeni
V spomin Pobiju
Lani decembra je nepričakovano v večni sen zaspal naš dragi mož, oče, dedek, pra-dedek, brat in stric
OSKAR
NUSSBERGER
-POBA
Pobi, naj bo spokojen, sladek in predvsem miren spanec tvoj, ki te je presenetil tisto jutro, takoj po tem, ko si se nevede z zadnjimi besedami poslovil od svoje ljube Mari. V srcih naših je nastala velika praznina, s katero bomo živeli in te pogrešali vse dokler se spet ne srečamo nekje, kjer nas nihče več ne bo ločil.
Radi smo te imeli.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili v njegov prerani grobek in nam stali ob strani ob težkih trenutkih.
Vsi tvoji.
Prišla je ura,
ki ne bi smela priti,
prišla je noč, podala ti roko
in moral so oditi z njo.
ZAHVALA
Trinajstega januarja 2007 smo se še zadnjič poslovili od dragega moža, brata, bratranca in prijatelja
STANISLAVA PODBEVSKA
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem
za podarjeno cvetje in sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi dr. Hacctu za zdravljenje, sestrama Marjani in Romani iz patronažne službe in delavcem reševalne službe.
Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi trobentaču in praporščakom.
Vsakemu posebej in vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žena Tilka in ostali žalujoči.
Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
TOMAŽA PESTOTNIKA
Vir, Saranovičeva 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,
sosedom ter podjetjem HELIOS, Papirnici Količevo, MBF Biro Domžale za darovano cvetje in sveče, za izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala tudi ZD Domžale in KC Ljubljana.
Njegovi domači
Prazen dom je in dvoriiče. zaman oko le nate
Med nami ni veC tvojega smehljaja le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami noni, sestre, babice, prababice, tete in tašče
FRANCKE HAFNER
z Vira, Bukovčeva 42
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Lepa hvala dr. Mojci Zaje- Kraševec in patronažni sestri Miri za zdravniško pomoč, g. župniku Jožetu Tomšjču za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba,
praporščakom in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala lepa kolektivu TOSAMA d.d. za darovano cvetje in prelepo petje njihovih pevcev. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi njeni
Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tašče
ŠTEFKE DEJAK
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala sosedom, podjetjem HELIOS, MENINA, BAHNE ter vrtcu ŽABICA za darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku Dobrovoljcu za lepo opravljen poslovilni obred. Kvintetu Krti za ganljivo petje, zastavonoši in praporščaku. Zahvaljujemo se tudi patronažni službi in reševalcem ZD Domžale ter pulmološkemu oddelku Bolnišnice Golnik.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in izrekli sožalje.
Vsi njeni
V spomin
Lojze Pirnat
(1936 - 2007)
V prvih dneh februarja, smo se na dobskem pokopališču poslovili od spoštovanega krajana Lojzeta Pirnata, nekdanjega podpredsednika Sveta Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, prizadevnega člana več odborov ter dolgoletnega kulturnega delavca.
Njegova življenjska pot se je začela 19. junija 1936, dobre pol leta po dopolnjenem 70. rojstnem dnevu, pa jo je sklenila zahrbtna in kruta bolezen. Vmes so bili dnevi, tedni, meseci in leta življenja našega dragega krajana, ki je kot zelo mlad izkusil trpljenje med drugo svetovno vojno v taboriščih, po vrnitvi v domovino pa skušal začeti novo in lepše življenje. To mu je s prizadevnim delom tudi uspelo. Ustvaril si je družino, skupaj z ženo
ZAHVALA
Gb izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica
MARTINA FEKONJA
iz Zaboršta pri Domžalah
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, predvsem pa sosedom za nesebično pomoč, za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče.
Posebej se zahvaljujemo ZŠAM za poslovilni govor, g. kaplanu za lepo opravljen obred ter pevcem, pogrebni službi Vrbančič in negovalni službi COMMET.
Vsem še enkrat iskrena hvala, ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Glej, zemlja sije vzela kar ni njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti-in to kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame in babice
BRIGITE NOVAK
se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in bivšim sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami. Hvala za vso nesebično pomoč, za cvetje in sveče, ki ste jih
darovali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu DURS Domžale.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Domači
topel dom za sinova ter vnuke, ki so mu lepšali jesen življenja. Virjani ga ne bomo pozabili tudi zaradi njegovega dolgoletnega prizadevnega dela v dobro Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir. Odlikovali so ga velik posluh za potrebe in težave soljudi, vestno, marljivo, natančno in prizadevno opravljene naloge ter nadvse korekten pristop do krajanov pri razreševanju njihovih težav. V našem spominu bo ostal kot vesten podpredsednik Sveta KS in član številnih odborov na področju komunalnega razvoja, v katerih je deloval že od leta 1990. Ne bomo ga pozabili tudi kot dobrega soseda in prijatelja. Še posebej se bomo spominjali njegovega prispevka pri gradnji kabelskega omrežja, rekonstrukciji ulic in cest, gradnji varovalnih protipo-plavnih nasipov ob Rači, ureditvi Športnega parka in večnamenskega objekta z otroškim igriščem ter še številnih drugih prizadevanj, kar izboljšuje raven kvalitete bivanja v našem kraju. Prav s svojim strpnim odnosom do ljudi, njegovim prepričanjem, da se s pogovori lahko razrešijo še tako nerešljive težave in s prizadevanjem, da se vedno upošteva tudi mišljenje in vloga posameznika, seje še posebej zapisal v naš spomin. Za prizadevno delo je prejel več priznanj, med njimi tudi srebrno plaketo Občine Domžale.
Gospod Lojze Pirnat bo v zgodovini naše krajevne skupnosti ostal zapisan kot nesebičen in iskren krajan, ki je velik del svojega življenja namenil za dobro vseh nas. Njegovo prizadevanje k razvoju krajevne skupnosti bo ostalo v lepem in trajnem spominu, kot tudi njegova pesem in žametni glas, saj je kot eden od bratov »Okteta bratov Pirnat«, veliko prispeval k razvoju zborovske glasbe v naši občini in tudi v slovenskem prostoru.
Svet Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir
o o
CM
OBJAVE
MLADI SAMPION
DOMŽALE
Vabilo vsem ljubiteljem alpskega smučanja
ASK Mladi šampion - Domžale v tej sezoni prireja veleslalome za pokal Domžal. Tekme bodo potekale v seriji treh veleslalomov in po sistemu točkovanja, od prvega do dvajsetega mesta v vsaki skupini. Tekmovalci bodo razdeljeni po skupinah in spolu, in sicer:
Dečki/deklice: let. 1995 in mlajši Dečki/deklice: let. 1990-1994 Moški - ženske: let. 1977 - 1989 Člani /članice: let. 1965 - 1988 Veterani /veteranke: let. 1964 in starejši
VELESLALOMI BODO POTEKALI V NASLEDNJIH TERMINIH NA STAREM VRHU NAD ŠKOFJO LOKO:
1. VELESLALOM SOBOTA 24.2.2007
2. VELESLALOM SOBOTA 03.3.2007
3. VELESLALOM SOBOTA 17.3.2007
Start na vseh veleslalomih bo ob lOh, dobili pa se bomo uro prej zaradi podelitve startnih številk in ogleda proge. Startnina znaša 13 evrov, za en veleslalom oziroma 30 evrov ob prijavi na vse tri veleslalome. Startnina se nakaže na trr Banka Domžale št. 18300-0256107905, s pripisom pokal Domžal, najkasneje do srede pred tekmo. Prijave sprejemamo na e-mail askrnladisarnpion@grnail. com, s pripisom pokal Domžal, ali na tel. 040/932-471 in 040/272-108. Več informacij tudi na naši spletni strani, askmladisampion. com, preko tel. Ali e-mail-a Že vnaprej se veselimo vaše ude-
ležbe in upamo da se boste veleslalomov udeležili v čim večjem številu.
P.S. sledilo bo tudi kakšno presenečenje.
Na vsakem veleslalomu bomo v vseh kategorijah podelili medalje, najboljši trije skupnega seštevka po treh veleslalomih pa prejmejo pokale. Pokale Bomo podelili tudi najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu veleslaloma. Za najboljše po točkah ne glede na skupino pa bomo pripravili tudi nagrade, ki so še skrivnost.
ASK Mladi šampion - Domžale TRR Št. 18300-0256107905
www.askmladisampion.com e-mail:
askrnladisampionfa gmail.com
TOPDOM skupina
Hišni sejem tudi letos
Z namenom, da navežejo še tesnejše stike s svojimi poslovnimi partnerji, je skupina TOPDOM, eden vodilnih trgovcem z gradbenim materialom v Sloveniji, tudi letos pripravila na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču 26. in 27. januarja HIŠNI SEJEM TOPDOM skupine. Ta je bil namenjen tudi predstavitvi najnovejših materialov in vsako leto bogatejše ponudbe.
Malim in velikim mojstrom so
tudi na tokratnem hišnem sejmu ponudili vse, kar potrebujejo za izgradnjo ali obnovo doma. Najdete jih na 36 prodajnih mestih, njihova glavna dejavnost je trgovina na debelo in drobno z gradbenim materialom, stavbnim pohištvom, kemijo, keramiko, kopalniško opremo in tehničnim blagom. Pomemben del te skupine je tudi Trgovski center Jarše, kamor vas vabijo, da se prepričate o njihovi bogati ponudbi.
hîëni sejem
ASK MLADI ŠAMPION DOMŽALE
VABILO
vsem mladim tekmovalcem in ljubiteljem smučanja V letošnji smučarski sezoni začenjamo z novim tekmovanjem
Pokal mladih šampionov
za kategorije mlajših dečkov ter cicibanov na Krvavcu na progi žeton:
Predvideni termini veleslalomov so ob nedeljah, in sicer 18. in 25. februarja ter 11. marca 2007 - vselej z začetkom ob 10. uri ter z ogledom proge uro pred startom.
Za najboljše smo pripravili diplome, medalje in pokale, morda se bo našla tudi kakšna praktična nagrada.
Prijave pošljite po elektronski pošti askmladisampion@gmail.com do srede pred tekmo, ko plačate tudi startnino.
Več informacij dobite na: www.askmladisampion.com ali tel. 040/932-471 in 040/272-108.
Dobrodošli!
%    TOWQTA ' a h : \
Velikimali
Ya ris Terra +
Tako malo je potrebno, da bi Imeli tako veliko!
Veliko opreme za malo ceno - že od 9.990 EUR   (2.394.003,60 sit) !
•Informativna cena za Variš Terra ♦ (51kW / 69KM) s tremi vrati.
TOYOTA
BtejJrfgSfl!     larSkac. 11, Domžale, (01)729 9000       Jezerska e. 121, Kranj, (04) 280 9000
Leila, Višja strokovna šola, d.o.o.,
Mencingerjeva 7,1000 Ljubljana, tel. 01/2811340. http://www.leila.si. irena.marinko@guest.ames.si
VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: POSLOVNI SEKRETAR
Vizija in strategija šole: Naše poslanstvo je dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Specializirani smo za izobraževanje poslovnih sekretarjev, zato vsebine pri večini predmetov vsebujejo praktične primere, značilne prav za ta delovna mesta.
Predmetnik:
I letnik: Računalništvo in informatika, Gospodarsko pravo, Organizacija poslovanja, Psihologija dela. Ekonomika in management podjetja, Računovodstvo in finančno poslovanje, Poslovno sporazumevanje v angleščini, Praktično izobraževanje.
II letnik: Sodobno pisarniško poslovanje, Koncepti in veščine komuniciranja, Računalniški praktikum. Javna uprava, Poslovno sporazumevanje v nemščini, Poslovno sporazumevanje v slovenščini. Praktično izobraževanje.
Organiziranost študija: Izobraževanje traja dve leti. Študij sc zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Študijsko leto se prične oktobra in konča junija. Predmetnik in število ur sta prilagojena programu za odrasle. Predavanja potekajo modularno, po posameznih predavanjih se opravljajo izpiti. Če imajo kandidati dve ali več let delovnih izkušenj na poslovno administrativnem področju, so lahko delno ali v celoti oproščeni opravljanja praktičnega izobraževanja. Po uspešnem zaključku izobraževanja izda Višja strokovna šola Leila d.o.o. javno veljavno diplomo in študent pridobi naziv Poslovni sekretar/Poslovna sekretarka.
Cena enega letnika je 1269 evrov, če se plača v enem obroku. Če študenti plačajo v treh obrokih, je cena 1335 evrov za en letnik. V šolnino je vključena vpisnina, učbeniki in ponavljanje izpitov.
Zakaj bi izbrali nas?
t) S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številke, ampak ljudi, s katerimi imamo prijateljske stike.
2) Študenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih.
3) Študenti so organizirani v delovne skupine, kar povečuje učni uspeh in prispeva k nastajanju novih poslovnih in prijateljskih vezi.
4) Šolnina je med najnižjimi v Sloveniji.
5) Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno diplomo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju in uporabljajo sodobne učne metode,
6) Možnost nadaljevanja študija na mednarodni visoki strokovni šoli na Finskem.
Informacije o vpisu dobite na telefonski številki 01/2811340 ali preko internetnega naslova irena.marinko(a>guest.arnes.si
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9. -12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9. -12. ure
Cvetličarna Slovnik
DELOVNI ČAS:
ponedeljek - petek; od 8. do 19. ure sobota:
od S. do 14, ure
Breznikova 56, Ihan,
Slamnjkarska 4, Domžale
(bivSa ind. prodajalna Univerzale)
Tel.: 01/721 10 22
♦ barve, laki in pribor mešalnica barv za avtoličarje in pleskarje
• izdelki iz tehnične gume in plastike
• brezazbestni program
• delovna zaščitna sredstva
Popestrite vaš dom z barvami!
Tretja letošnja številka Slamnika izide 9. marca 2007, zato boste v njej našli tudi voščila ob dnevu žena, če boste vi tako hoteli. Pošljite jih, pa tudi druge prispevke seveda, do 28. februarja 2007, na običajne elektronske naslove.
Citroën preseneča
tudi v Mengšu!
i
prihranek do 4.000 EUR
01
1/3+1/3+1/3 I
T NA DVE LETI BREZ OBRESTI' «
•nmmvMmt,- '"••v^ajmv.ir.' A
AVTO DETR, d.o.o. Mengei Slovenska cesta 66,1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237 313, fax; (01) 7230-297 email: avtodetr@siol.net
CITROEN ?J
NITI mOSTAVIJATO S NI. KAIVM tAHKO OTHOtN STORI ZA VAS
stran 27
OBJAVE
OTELO
lil ELL Í1E5 5  C E O T E R
Avtokieparja in avtomehanika zaposlimo takoj!
Avtotehna VIS - Kosec/OPEL servis Kosec Domžale, Kamniška 19, Domžale. Kandidati naj pokličejo na tel.; 041/66 74 33. Zaželeno je, da kandidati prihajajo iz okolice Domžal ali Kamnika.
d.o.o. Domžale. 732 267.
GSM 041
mali oglasi
tki
VABIMO K VPISU
Zabavna in varna vadba za predšolske otroke (3-6 let)
Otroci skoz) Igro Izražajo svojo ustvarjalnost, svobodo, Igrivost, hkrati pa razvijajo osnovne motorične sposobnosti, osebnost ter pozitiven odnos do zdravega in aktivnega načina življenja.
Vam zmanjka časa, da bi se tudi sami rekreirali?
Ponujamo vam rešitev: vadba za vas In vašega malfika istočasno! Medtem ko bo vaš malček vadil pod strokovnim nadzorom, ae lahko v istem terminu udeležite skupinske vadbe ali vadite v fitnesu
TRGOVINA z AVTO D ELI - potrošni material - zavor« - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94
PANCUR
Vlasta PANČUR (v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek
Ui
I-O
Urnik:
•dan: ponedeljek in sreda,
• ura: pon 17.00-18.00, sre 17.30-18.30.
•za starše: bodypumpAxxty step ali Mnes
Info:
•tel.: 01/729-27-27. •e-mail: info@otelo.si •portal: www.otelo.si
E B
ill
SKUPINSKA VADBA ZA OTROKE
Za vas seje zopet odprla
Qostiïnica Sra
Prešernova "JI, IRadomlje-Hudo
OPTIKA BRI GI TA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
• pregled oči
• pestra Izbira okvirjev
• najnovejša generacija VARI LUX PHYSIO stekel.
• stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oči
• sončna očala
Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure/*— Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
Izposojam vrtičkarske stroje:
prezračevalec trave, motokulti-vator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam pre-peličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.:031 787 865
MATEMATIKO za osnovne in
srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391
URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97
INŠTRUIRAM matematiko,
fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041 322 571
Računovodske storitve in
davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis   FRS NAHT1GAL,
Inštruiram   matematiko in
kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399
Inštruiram matematiko
in nemščino za osnovne in srednje šole. Mob.: 031 280 206
Sezonskim delavcem oddam prenočišče v skupnih sobah. Gsm.: 031 787 865
Zaposlimo delavca za montažo gips sten in stropov - okolica Ljubljane.ALP d.o.o., Gorenjska cesta 20 b, 1234 Mengeš. Tel.: 041 611 -548
Izdelovanje kovinskih izdelkov OPARA VIDO s.p., Cesta Radomeljske čete 33, 1235 Radomlje. REDNO ZAPOSLIMO
- REZKALCA
- STRUGARJA
- ORODJARJA
- STROJNEGA TEHNIKA. Prijave na zgoraj navedeni naslov ali tel.: 031/811 964.
KRČMA PRI PLANINČKU, Uršič Sonja s.p., Rova, Cesta v Dolenje 18, 1235 Radomlje. Iščem dekle, lahko tudi študentka, za strežbo v lokalu. Nedelje in prazniki prosto. Tel.: 031 816 289 ali 01 7227 867
odprto; I I -22 It ned 12- I 8 h po« - zaprto
Ol 72Q 42 10 040 40/ OQ8
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 2G
Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort jio tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIABt IIKl domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice
Če imate posebno zeljo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
Tet.: *»64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure
AVTOSERVIS VODNIK
Anže Vodnik s.p.
AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA
••• S Ï9 - GENERAL
• SERVIS VOZIL * SERVIS KLIM • VLEKA VOZIL * PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED
* PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK
KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075
tys RENAULT
500 EUR za vozila izlzaloia
iDodatnl popu
MODUS TEAM* mWMD{Š
CIJO STORM
(%trMffii^ïMÎF
- Brezplačna podaljšana garancija
■ Brezplačno obvezno in osnovno lusko zavarovanje za obdobje enega lela
SCENIC
LAGUNA
■______^^^^^k
PRENOVLJENA MASTER in TRAFFIC
>jß *à Mercator Center Domžale
Ponudba v februarju 2007
V petek, 16. februar od 17. do 18. ure
Otroška delavnica - kjer si bomo skupaj z animatorkami izdelalovali pustne maske.
V soboto, 17. februar ob 11. url
Zabavna pustna prireditev.
V torek, 20. februar ob 19. url
Pokopali bomo pusta.
V sredo, 21. februar od 17. do 19. ure
pripravljamo tematsko delavnico pepelnična sreda.
V petek, 23. februar ob 17. url
otroci vabljeni na predstavo Cirkuške mojstrovine.
V sredo, 28. februar
od 17. do 19. ure
pripravljamo tematsko delavnico TKANA SLIKA.
Avto Car d.o.o.,
Svetova al. 1, Menge», .»ion: 01/7237 414, »ervit: 01/7237 279, gam: OSI/383 400 Obtičite nas na www.avtocar.si
Prisrčno vabljeni!
5i Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/ 560 61 00 d
Da bom sama svoj mojster* .?
L
-20
popust za vse
Z UMOR
WF na zalogi
nior je sirom sveta onim za zanesljivo, ■pstno in funkcionalno }rei»lieno ročno orodje.
lite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 27. 2. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje:
CTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 CT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, ldlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, ičeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
valnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali.
Udarni vrtalnik Ryobi EID 1052RE moč 1050 W, hitro vpenjalna glava 0 13, 2 prestavi: 0-1200 in 0-2880 vrtljajev/min, vrtanje v beton/železo/les, 16/13/40 mm
59,90eur
I4.35#r
v kovčku priložena
Oljni kompresor E245/8/24 Izkoristite ugodno ponudbo izdelkov bele tehnike in malih
volumen 24 lit., sesalni pretok 245 lit./min, •   i it i ti ■/
efektivni 135 lit/min, št. vrtljajev 2850,     gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, ...
št. valjev 1, tlak 8 bar, moč 1.5 kW, teža 25 kg
87,90eur
21.064rIT
ter ponudbo gradbenih - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz tehničnega programa, ki so na zalogi.
Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure.