OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE PARIZUE 1 3314 BRASLOVČE TEL: 063/ 70-33-130 TRGOVINA CIZEJ GOSTILNA CIZeJ STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL: 063/ 728-340 ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KQSIR KOSIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fax: 063/472-596 GSM: 041 666-468 Leto // • številka 3 • cena 200 S/T • 29. marec 2000 Občine Občina Polzela uspešna na javnih razpisih str. 6 OSREDNIATEMA Otroci zvedo vse - treba je poučiti predvsem starše str. 8 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a tel.: 701-888, faks: 702-088 PODIETNIŠTVO Savinjčani glasni in prepoznavni str. 10 Saviniske zgodbe Počasno umiranje ali skorajšnje oživljanje str. 25 Kučan v Žalcu s savinjskimi župani in likovniki Sodelovanje med dvanajstimi občinami Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter povezovanje zlasti pri reševanju skupnih problemov je privedlo tudi do obiska predse- dnika države Milana Kučana v Žalcu. Predsednik se je v petek, 10. marca, v sejni sobi občine Žalec srečal z župani (več na strani 3), nato pa se je udeležil odprtja Galerije savinjskih umetnikov v Savinovi hiši in zatem slovesnosti ob odprtju, ki je bila v dvorani Doma n. slovenskega tabora (več na strani 18). Milan Kučan ob županji občine Ljubno Anki Rakun in žalskem županu Lojzetu Posedelu na poti od občinske stavbe do Savinove hiše. (foto: T. T.) 0 delitvi premoženja še občinski sveti Županja in župani občin, naslednic nekdanje občine Žalec, so v četrtek, 16. marca, v Žalcu dokončno uskladili besedilo Pogodbe o razdružitvi premoženja bivše Občine Žalec. Slednjo bodo jutri in v prihodnjih dneh obravnavali še občinski sveti vseh šestih občin. Pogodba je pogoj za samostojne nastope novo nastalih občin pri vseh pravnih poslih, predvsem je pomembno področje zemljiške knjige in stanovanjsko področje, najemanje kreditov in samostojno nastopanje do ministrstev in drugih pravnih oseb ter proračunskih porabni- kov. Županja in župani si zato prizadevajo, da bi bili sklepi občinskih svetov o delitveni bilanci čim prej sprejeti oziroma bi bila pogodba potrjena na vseh občinskih svetih. Pogodba o razdružitvi premoženja je rezultat dolgotrajnih pogajanj, usklajevanj in kompromisov. V njeno uskladitev je bilo vloženega mnogo strokovnega dela Uidi s strani zunanjih sodelavcev, ki niso z območja nekdanje občine Žalec. Seveda pa pogodba nobeni od občin ne prinaša samo dobro oziroma samo tistega, kar bi želela sama. Župani so se dogovorih, da bodo vsi prisotni na obravnavah delitvene bilance na sejah vseh šestih občinskih svetov. Svetniki občine Tabor so imeli sejo s to točko dnevnega reda že v ponedeljek, danes zvečer jo bodo obravnavali svetniki občine Vransko, jutri popoldne, 30. marca, svetniki občine Žalec, zvečer pa svetniki občine Prebold. Seja občinskega sveta Občine Braslovče bo ta petek, 31. marca, svetniki občine Polzela pa bodo pogodbo o razdružitvi premoženja obravnavali v torek, 4. aprila. K. R. bioaPWIII do o Pohištvo za vaš DOM *’* SACO* POHIŠTVA ”* t*<* KOSOVA 6, 3000 CEUE tel.: 063 / 443-144 Odprto: pon. - pet 8.-19. ur«, sobota 8.-12. ure. Marija Ramšak iz Hramš je lepo praznovala %, rojstni dan, s pravnukoma Gašperjem in Patricijo (Foto: T. T.) V mesecu žena in mater smo še. Vrstijo se proslave, vladne in nevladne organizacije pišejo o tem, kakšen je položaj žensk pri nas in kakšen bi moral biti. Lahko bi o tem pisali tudi v Utripu, ki je pred vami. A zakaj bi izgubljali besede o tem, o čemer čivkajo že vrabčki na vsaki strehi? Vsi vemo, kakšne so pravice žensk (in moških). Vemo, da mora veliko preveč žensk garati po cele dneve, da zaslužijo dovolj za najskromnejše preživetje otrok. Da izgubijo službo, ko povedo, da pričakujejo naraščaj. Ali je sploh ne dobijo, ker otrok še nimajo oziroma imajo majhne otroke, zaradi katerih je pač treba kakšen delovni dan ostati doma. In so ženske, kijih zaradi poklicne ambicioznosti okolica zavrača. Pa ženske, ki bi z veseljem pustile službo in skrbele le za družino in dom, pa se spet bojijo, kaj si bodo drugi mislili o njih, kako da nesodobne so, pa kaj bo na stara let s pokojnino, ...A zakaj bi govorili o pravicah, dokler družba ne reši osnovnega vprašanja - kdaj bodo naša sodišča sposobna hitro in učinkovito zaščititi številne pravice, kijih imamo državljanke in državljani? Meni se ob materinskem dnevu poraja predvsem eno vprašanje: Ste kdaj razmišljali o tem, kaj je prava materinska ljubezen? In koliko otrok jo v resnici občuti? Tisto ljubezen, ki nima nobenih pogojev, nobenega če, nobene zahteve po vračanju hvaležnosti ...Ki ljubi otroka takšnega, kot je, ga vzpodbuja pri uresničevanju njegovih želja in ciljev, mu vzbuja vedno nove želje in širi obzorje sveta... Vsaka prava ljubezen bi morala biti takšna. Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285,710-12-10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajenci žrebanja: 1. Marija Mavrič, Malgajeva 8, Celje 2. Marija Oblak, Zabukovica 45, Griže 3. Marija Potočnik, Ob Zelenici 6, Celje Žalska gasilska zveza v Braslovčah Gasilska zveza Žalec bo imela letos že 45- občni zbor. Delegati vseh prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v žalsko zvezo, se bodo prihodnjo soboto, 1. aprila, ob 19- uri, zbrali v dvorani zadružnega doma v Braslovčah. Branko ZOTTEL, s.p. 'N0X .. r mlini za grozdje Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC |pjgX tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 m|ini za jabolka mobitel.: 0609/635-868 Spoštovane občanke in občani! Občina Žalec je podelila koncesijo za izgradnjo plinovoda podjetju Mestni plinovodi d.o.o. Koper. Podjetje je zgradilo obsežno mrežo vodoy, kar 61 km, ki zagotavljajo možnost oskrbe s plinom. Vendar je priključenost gospodinjstev relativno majhna. Izvedenih je bilo namreč le 946 priključkov, od teh pa je dejansko priključenih (v uporabi) 479-Glede na možnost priključitve je dejanskih odjemalcev plina le 9 %. Tako nizek odstotek vpliva tudi na počasnejšo širitev mreže plinovoda. Razlogi za tako majhno priključenost so različni, v preteklosti tudi v cenovnem razmerju med ceno kurilnega olja in ceno plina. To razmerje se je konec lanskega in v letošnjem letu bistveno spremenilo, tako da je sedanja cena plina bistveno ugodnejša od cene kurilnega olja. Izračuni kažejo, da je lahko letni prihranek tudi do 80.000,00 SIT. Če ob tem upoštevamo še okoljevarstveni vidik, je odločitev za prehod na ogrevanje s plinom toliko-bolj utemeljena. Mestni plinovodi bodo v letošnjem letu pristopih k ureditvi oz. dokončni sanaciji cest, kjer so se v preteklo- sti opravljah prekopi. Ker po sanaciji cest Občina Žalec ne bo dovoljevala njihovih prekopov za izvedbo priključkov na plinovodno omrežje vsaj pet let, pozivam vse lastnike objektov, ki imajo možnost priklopa na phnovodno omrežje, da se z Mestnimi plinovodi čimprej dogovorijo za izvedbo priklopa. Glede na ugodno ceno in redno dobavo je sedaj pravi čas na prehod cenejšega in okolju prijaznejšega energenta. ŽUPAN Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o. Družba Mestni plinovodi d.o.o. je pričela z izgradnjo plinovoda v Občini Žalec leta 1996. Prve uporabnike zemeljskega plina smo pričeli priključevati na plinovodno omrežje v Žalcu še isto leto. V petih letih smo zgradili na področju celotne občine Žalec c ca. 61 km plinovoda s pripadajočo infrastrukturo, kar je za slovenske razmere veliko. Phnovod je že zgrajen in s tem dana možnost potrošnje zemeljskega plina v naslednjih krajevnih skupnostih: MS Žalec, KS Vrbje, KS Griže, KS Petrovče (naselja Petrovče, Dobriša vas, Arja vas, Drešinja vas), KS Levec, KS Šempeter in deloma KS Gotovlje. Zemeljski phn je v celoti proizvod narave. Ne vsebuje nobenih umetnih kemičnih substanc. V njem je uskladiščena sončna energija, ki je obse- vala zemljo pred stotinami milijoni let. Zemeljski phn uporabljamo v stanju, v kakršnem ga črpamo iz zemeljskih globin, brez škodljivih ter energetsko potratnih kemičnih obdelav. Velja za eno najčistejših goriv, kar jih je v široki uporabi. V gospodinjstvih se uporablja za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter kuhanje. Zemeljskega phna ni potrebno kupih za celotno kurilno sezono vnaprej kot vse ostale energente, pač pa plačamo potrošnjo za en mesec nazaj, ravno tohko, kolikor smo ga že porabili! Sodobne plinske instalacije ter trošila na zemeljski phn zagotavljajo kar največjo možno mero varnosti in udobja hkrati. Ker je v hišni instalaciji zelo majhna kohčina zemeljskega plina v primerjavi z zelo razširje- nimi kuhinjskimi jeklenkami (10 kg utekočinjenega plina), ne predstavlja zemeljski phn ob morebitnem požaru skoraj nobene nevarnosti, le plinsko požarno pipo pred vstopom v stanovanjski objekt zapremo! V Občini ŽALEC (in na celotnem območju bivše Občine Žalec) je koncesionar MESTNI PLINOVODI d.o.o. KOPER, ki ima z občino kot konce-dentom sklenjeno koncesijsko pogodbo za distribucijo zemeljskega phna. V pogodbi je med drugim določen tudi način določanja cene zemeljskega plina, kjer je jasno definirano, da cena zemeljskega phna na enoto energije (kWh) iz distribucijskega omrežja ob enakih standardih na kalorično vrednost v nobenem primeru ne sme presegati cene na enoto energije (kWh) ekstra lahkega kurilnega olja. KURILNO OLJE ALI ZEMELJSKI PLIN? Kurilno olje ah zemeljski plin - to je najbolj pogosto razmišljanje tistih, ki šele gradijo in tudi tistih, ki rekonstruirajo obstoječ ogrevalni sistem in se imajo ah se bodo imeli možnost priključiti na omrežje zemeljskega phna (ZP). Tako cene ZP kot cene lahkega kurilnega olja se pogosto spreminjajo, zato se spreminjajo tudi medsebojna razmerja. Vendar pa je potrebno upoštevati pravilne primerjave, da lahko izračunamo resnične stroške pri uporabi enega ah drugega vira energije. Energija v prvotni obliki goriva (kot kurilno olje, zemeljski plin) na “pragu” pred kodom pri potrošniku je končna energija. Razmerje cen končne energije preračunanih na enoto kWh z upoštevanjem izkoristka sistema je razvidno iz spodnje razpredelnice (izdelane 6. 3. 2000). Energent Prodajna cena goriva Kurilna vrednost kWh/enoto Cena končne energije SIT/kWh Izkoristek % Cena koristne energije SIT/kWh Letni strošek pri porabi 28000kWh SIT/leto Opombe Kurilno olje 79,2 SIT/1 10kWh/l 7,92 50 15,84 Za toplo vodo 70 11,31 316.680,00 Stari kotli 90 8,80 246.400,00 NT kotli Zemeljski 61,05 srr/m’* 9,42kWh/nT 6,48 50 12,96 Za toplo vodo phn 90 7,20 201.600,00 NT kotli 100 6,48 181.440,00 Kond. kotli 108 6,00 168.000,00 Kond. kotli * Cena plina je podana v plinovodnem omrežju celotne bivše Občine Žalec. K letnemu strošku za porabljeno energijo je potrebno dodah še najem phnomera in vzdrževanje le tega 476 SIT/mesec oziroma 5711-SIT /letno. Letna poraba energije je 28.000 kWh - skupno z ogrevanjem sanitarne tople vode za povprečno stanovanjsko hišo in štiričlansko družino. Ti izračuni pa veljajo pri polni obremenitvi koda, kar pa je v praksi v času kurilne sezone malokrat, posebno pa pade obremenitev v prehodnem obdobju in poleh za pripravo tople vode. Novejši kodi dajejo tudi pri manjših obremenitvah boljše izkoristke. Večja poraba goriva pomeni večje onesnaževanja okolja in s tem še večje ekološke takse, iz česar je razvidno, da ima plin v eko- loškem pogledu in perspektivi prednost kot čisto in vsestransko sprejemljivo gorivo. Strah pred pomanjkanjem phna je popolnoma odveč, saj Slovenija že zdaj dobiva zemeljski phn iz dveh neodvisnih virov. ISO s.p. Zdravko Reberšek, univ. dipl. inž. stroj. OBVESTILO V WZ VRTCI ŽALEC BO POTEKAL VPIS NOVINCEV (otroci od 1. do 6. leta starosti) za šolsko leto 2000/2001 za vse enote od 3- do 19. maja 2000, in sicer: • na upravi vrtca (Tomšičeva 5, Žalec) vsak dan od 6. 30 do 15. ure, ob sredah do 16. 30 ure; • v enoti Petrovče in Šempeter pa ob četrtkih: 4., 11. in 18. 5. od 6. 30 do 13. ure. Vljudno vabljeni! Ravnateljica Mara Mohorko, prof. Smeli cilji za leto 2000 Vzdrževanje zaklonišč V marcu se je na redni delovni seji sestal štab Civilne zaščite Žalec. Med drugim je obravnaval pregled zaldonišč v občini. Lastnikom zaklonišč so bila poslana obvestila, da so na osnovi zakonodaje dolžni zaklonišča redno vzdrževati, opravljah redne preglede ter za zagotovitev njihove varnosti in ftink-cionalnosh pridobiti potrdila o njihovi primernosti. Občinski štab CZ ponovno opozarja vse lastnike, da resno pristopijo k reševanju navedene problematike. M. K. V občinski dvorani v Žalcu je bil 24. februarja prvi občni zbor društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec. Društvo ima po manj kot polletnem delovanju že okoli 90 članov, tudi sicer pa je bilo dose-daj zelo uspešno, je v poročilu med drugim povedal predsednik upravnega odbora Janez Meglič. Dosedaj žalska univerza že izvaja nemška in angleška krožka, poteka»* računalniški krožek, pričel se je že pomladanski del njihove dejavnosti, prav tako pa že zbirajo prijave za jesenski del programa. Člani bodo lahko obiskovali tudi krožke za krojenje, likovno dejavnost in barve, slovenščino, sadjarstvo in vinogradništvo ter krožek za inovacijsko dejavnost. Za letošnje leto so si zadah cilj, da bi v krožkih izvedli skupaj 550 ur, v njih pa naj bi sodelovalo skupaj 220 slušateljev. Društvo ima sedež v Bergmannovi hiši v Žalcu, letos jeseni pa bo dobilo tudi svoj prapor. K. R. OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec objavlja na podlagi sklepa občinskega sklepa JAVNO DRAŽBO nepremičnin v lash občine Žalec, parcelne št. 261/1 in 261/2, vpisanih v zemljiškoknjižnem vložku št.87, k.o. Petrovče 1. PREDMET PRODIJE - pare. št 261/1 stanovanjska hiša (enonadstropna) v tlorisni izmeri 91 m2 in gospodarsko poslopje (enonadstropno) v tlorisni izmeril03 m2 ter funkcionalno zemljišče (dvorišče) v izmeri 633 m2 in pare. št. 261/2 nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 1494 m2 po skupni izklicni ceni 24.776.542,00 SIT. Če ne bo dražitelja za celoto, se v nadaljevanju draži posebej predmet prodaje pod A in posebej predmet prodaje pod B kot sledi: A) pare. št 261/1 stanovanjska hiša (enonadstropna) v tlorisni izmeri 91 m2 in gospodarsko poslopje (enonadstropno) v tlorisni izmeri 103 m2 ter funkcionalno zemljišče (dvorišče) v izmeri 633 m2 po izklicni ceni 19-640.708,00 SIT, B) pare. št. 261/2 nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 1494 m2 po izklicni ceni 5.135.834,00 SIT. II POGOJI JAVNE DRAŽBE Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo pred pričetkom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu R Slovenije in pravne osebe, ki bodo predložile največ deset dni star izpisek iz sodnega registra v R Sloveniji, vse v izvirniku ah po notarju overjeni fotokopiji. Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred pričetkom dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom. Dražitelji so dolžni plačah varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun št. 50750-630-10238 pri APP Žalec in plačilo dokazah s predložitvijo kopije nakazila. Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeh, bo varščina vrnjena brez obresh v treh dneh po končani javni dražbi, uspešnemu dražitelju pa bo vračunana v kupnino. Najmanjši znesek za dvig izklicne cene je 250.000,00 SIT. III. SKLENITEV POGODBE IN PLAČILO KUPNINE Kupec je dolžan skleniti kupno pogodbo v 8 dneh po opravljeni javni dražbi in poravnah kupnino v roku 15 dni od sklenitve pogodbe. Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se smatra, da je odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vrne, za opravljeno javno dražbo pa se smatra, da ni uspela. IV. Stroške overovitve pogodbe pri notarju je dolžan poravnah kupec. Stroške sestave kupoprodajne pogodbe, davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna prodajalec. V. Čas in kraj javne dražbe: javna dražba bo 17. aprila 2000 ob 14. 00 uri v prostorih občine Žalec, sejna soba (prizidek, I.nadstr.). VI. Vse informacije, ogled nepremičnin in vpogled v cenilni zapisnik so na voljo na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti občine Žalec vsako sredo od 8.00 do 16.00 ure ah na telefon 063/715-313, kontaktna oseba Tanja Razboršek-Rehar. Na podlagi 30. in 31-člena Zakona o vrtcih (Ur.l.RS, št. 12/96) je Občinski svet občine Žalec na svoji 12. seji, 10. februarja 2000, sprejel SKLEP o zvišanju cen programov predšolske vzgoje v Vzgojnovarstvenem zavodu Vrtci občine Žalec I.člen Cene programov v Vzgojnovarstvenem zavodu Vrtci občine Žalec se zvišajo v letu 2000 dvakrat po 9% in znašajo mesečno: vrsta programa * prvo povišanje drugo povišanje cena v SIT cena v SIT 1. dnevni program (6-9 ur in vsi obroki prehrane) • za otroke v oddelkih prvega starostnega obdobja 45.643 49.750 • za otroke v oddelkih drugega starostnega obdobja 2. poldnevni program (4-6 ur) 41.273 44.987 a) poldnevni program 36.774 40.084 b) poldnevni program (malica) 3. poldnevni program (do 4 ure) 31.880 34.750 a) poldevni program (zajtrk in kosilo) 28.449 31.009 b) poldnevni program (kosilo) 26.596 28.990 c) poldnevni program (zajtrk) 23.711 25.845 2.£len Cene programov iz 1.člena-se uporabljajo za izračun plačila staršev in za občino za otroka, vključenega v izbran program predšolske vzgoje od 1. marca 2000 dalje (prvo povišanje) in od 1.junija 2000 dalje (drugo povišanje). 3. člen Sklep se objavi v Uradnem listu Repubhke Slovenije. ŽUPAN Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. Milan Kučan z gostiteljema, Anko Rakun in Lojzetom Posedelom. Savinjske občine že spoznale nujnost povezovanja Ob svojem obisku v Žalcu se je predsednik države Milan Kučan najprej srečal z župani spodnje in zgornjesavinjskih občin. Šest zgornjesavinjskih občin je najprej predstavila županja Ljubnega Anka Rakun, spodnjesavinjske občine pa žalski župan Lojze Posedel. V nadaljevanju so govorili o problemih, s katerimi se soočajo občine, Danica Jezovšek Korent z GIZ podjetniškega centra Žalec je spregovorila o programih, ki potekajo v okviru statistične savinjske regije, načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar pa je predstavil tudi težave, s katerimi se srečujejo pri reševanju upravnih postopkov. Župani so izpostavili kar nekaj problemov, ki povezujejo spodnje in zgomjesavinjske občine. Pereč problem so poplave oziroma v veliki meri še vedno neodpravljene posledice dosedanjih poplav. Župani so opozorili na težave v kmetijstvu, še zlasti v hmeljarstvu, na dolgotrajne postopke spreminjanja prostorskih načrtov in težave pri zagotavljanju prostora za razvoj podjetništva, izpostavili so tudi problem postavljanja obvestilnih tabi ob izvozih z avtoce- ste, prav tako pa so se dotaknili problemov na področju kulture. Predsednik Kučan je izrazil svoje zadovoljstvo, da so se savinjske občine povezale pri reševanju skupnih problemov in da svojo prihodnost že načrtujejo tudi v okviru Evropske unije. Vendar pa še vedno ni odgovora, kakšno prihodnost zase vidi v Evropski uniji Slovenija. Kučan je podprl nastanek savinjske regije, glede na to, da je letošnje leto volilno, pa je menil, da zakon o pokrajinah letos ne bo sprejet, prav tako pa bo zaradi tega upočasnjeno reševanje tudi mnogih drugih problemov. K. R., foto: T. T. Upravni odbor ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “SAVINJA” ŽALEC objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNAJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “SAVEZA” ŽALEC ZA LETO 1999 Priznanja Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec so: 1. imenovanje za častnega člana zveze, 2. znak zveze (zlati, srebrni, bronasti). Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka. Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ah posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ah pravna oseba, ki ima vehke zasluge za uspešno delo zveze. Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ah društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ah posameznik. Pobuda mora vsebovati: naziv in naslov pobudnika ter danim, ko je bil sprejet sklep o predlogu; ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ah skupine; kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zasluge, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku; kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju, z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ah skupini. Priznanja bodo dobitnikom podeljena na redni letni skupščini zveze v mesecu maju 2000. Pisne pobude pošljite do 20. 4. 2000 na naslov: Zveza kulturnih društev “Savinja” Žalec -Komisija za podelitev priznanj, Ul. Savinjske čete 5, 3)10 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD “Savinja” Žalec. Podpis pogodbe in podelitev priznanja CZ V občini Žalec deluje 13 prostovoljnih in eno industrijsko gasilsko društvo (Aero). S predsedniki prostovoljnih gasilskih društev je župan Lojze Posedel pred dnevi podpisal pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe za leto 2000. Sopodpisnik pogodbe je tudi Gasilska zveza Žalec. Letošnji podpis pogodbe je bil na turistični kmetiji Mlinar v Gotovljah, kjer je zbrane najprej pozdravil župan in se gasilcem zahvalil za vse njihovo delo in prizadevanje. Spregovorila sta tydi predsednik in poveljnik GZ Žalec Franci Skok in Franci Naraks. Slednji je med drugim povedal, da so gasilci v preteklem letu posredovah v 44. primerih, največji intervenciji pa sta bili prometna nesreča avtobusa in vlaka 13. majav Šempetru in požar v skladišču hmelja, prav tako v Šempetru. Zaradi požarov je nastalo 281 milijonov tolarjev škode. Že v začetku tega leta pa so morah gasilci posredovati v več kot 20 požarih v naravnem in bivalnem okolju, zlasti zaradi suše in neupoštevanja prepovedi kurjenja v naravi. Ob tej priložnosti je poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Alojz Kampuš predstavil člane in naloge štaba, župan Lojze Posedel pa je izročil priznanje - bronasti znak civilne zaščite Alešu Cilenšku. K. R., foto: T. T. Ob obletnici vrsta aktivnosti S projekta likovne impresije - lesorez z Goranom Horvatom Dom Nine Pokorn Grmovje praznuje v prihodnjih dneh 20. obletnico delovanja. V ta namen potekajo v domu različne aktivnosti, ki življenje v domu lepšajo in bogatijo. V dneh od 13. do 17. marca je potekal projekt likovne impresije, ki ga je vodila delovna terapevtka doma Jožica Lukše v sodelovanju z zunanjimi mentorji. Likovni ustvarjalci Goran Horvat, Nuša Božiček, Mojca Grobelnik, Ivanka Uršič in Marija Vasle, ki so bih mentorji za likovne tehnike, lesoreze, umetnostno obrt, cvetlične in figuralne kompozicije iz slanega testa, slikanje na steklo, pastel in slikanje na platno, so vodih učence in učenke osnovne šole Petrovče in II. osnovne šole Žalec ter stanovalce doma do ustvarjalnih razsežnosti likovne umetnosti. V soboto, 1. aprila, ob 13- uri bo v domu okrogla miza na temo Pomen stikov med stanovalci in svojci, ob 15. uri pa družabno srečanje skupaj z družinskimi člani. Osrednja prireditev s kulturnim programom bo 5. aprila ob 11. uri v prostorih Doma Nine Pokom. T. Tavčar Pomladansko urejanje in čiščenje okolja v Občini Žalec v letu 2 Pomladansko urejanje in čiščenje okolja in akcije okoljskega osveščanja občanov bodo v letu 2000 potekale v času med 22. marcem (svetovni dan voda) in 22. aprilom (svetovni dan zemlje). Izvajalo se bo predvsem urejanje in čiščenje okolice objektov, dvorišč, zelenic, cest in poti, športnih površin, bregov vodotokov in divjih odlagališč ter posebna akcija odstranjevanja odsluženih avtomobilov Potekale pa bodo tudi nekatere prireditve za obdežitev svetovnega dneva voda in svetovnega dneva zemlje. K sodelovanju pozivamo vse, Id lahko prispevate, da bo naše okolje urejeno in čisto: krajane v KS, podjetja, šole in druge ustanove ter institucije, turistična in športna društva, tabornike, lovce, ribiče, planince, gasilce in druge ljubitelje narave! 1. BREZPLAČNA ODDAJA ODPADNE PLOČEVINE NA SUROVINI V VRBJI Tudi v letu 2000 je možna brezplačna oddaja odpadne pločevine na dvorišču Surovine v Vrbju za vse občane občine Žalec: • občan pri oddaji izpolni potrdilo o oddaji, ki služi za evidenco zbranih količin; • med odpadno pločevino sodijo: avtomobilske karoserije, odsluženi štedilniki, pralni stroji,skrinje, hladilniki, žlebovi, prazni sodi in ostalo železo; • med odpadno pločevino ne sodijo: avtomobilske gume in sedeži, ostanki elektronike in akustike, plastika, steklo; • brazplačna je tudi oddaja odpadnega papirja in odsluženih akumulatorjev. 2. ZBIRNO MESTO ZA OSTALE KOSOVNE ODPADKE KS in MS Žalec bodo poleg stalnega zbirnega mesta razporedile še dodatne kontejne- rje za odvoz kosovnih odpadkov in določile posebna zbirna mesta za zbiranje bioloških odpadkov. Med kosovne odpadke ne sodijo: • odpadna pločevina, ki se odda na Surovini v Vrbju; • biološki odpadki (vrtni odpadki, trava, vejevje ), ki se kompostirajo ali pa zbirajo posebej; • gradbeni odpadki, ki jih je potrebno oddati v predelavo (Ekoplan, Kamnolom Andraž) ali v soglasju z občino Žalec uporabiti za izravnavo terena; • odpadni papir, ki se zbira v posebnih kontejnerjih ali brezplačno odda na Surovini. Manjše količine kosovnih odpadkov (merilo je prikolica) lahko občani sami brezplačno oddajo na odlagališču Bukovžlak ! 3. ČIŠČENJE BREGOV VODOTOKOV IN DIVJIH ODLAGALIŠČ Posebne skupne akcije čiščenja okolja bodo namenjene predvsem čiščenju bregov vodotokov in divjih odlagališč: • sobota 25. marec, čiščenje potoka Pirešica KS Galicija, KS Petrovče, RD Celje - zbirališče ob 9 uri pri šoli v Veliki Pirešid • sobota 1. april, potok Lava KS Petrovče, KS Levec - zbirališče ob 9uri priČNKasaze • sobota 8. april, potok Bistrica, potok Artišnica, gozdovi KS Liboje - zbirališče ob 9uri na parkirišču pri tovarni KILI KS Griže, ID Gozdnik Griže - zbirališče ob 9.uri pri Domu svobode v Grižah Lovska družina Žalec - zbirališče ob 9-uri na Lovskem domu Rinka • sobota 15. april, potok Ponikvica, potok Vršca KS Ponikva - zbirališče ob 9 uri pod izvirom (pri Banovšek) KS Gotovlje - zbirališče ob 9.uri pri črpališču pod Sv. Jedertjo • sobota 22.aprii, čiščenje bregov reke Savinje KS Vrbje, MS Žalec - zbirno mesto ob 9 uri pri ribniku v Vrbju KS Šempeter, RD Šempeter - zbirno mesto ob 9.uri pri gostišču Zupanc Pri organizadji akdj sodelujejo posamezne KS in MS Žalec, Občina Žalec, JN JP Celje, NIVO Cdje, Surovina Vrbje, RD Celje, RD Šempeter, LD Žalec, LD Gozdnik Griže. V primeru slabega vremena se posamezna akcija prestavi na naslednji teden, ostali termini pa ostanejo isti. Pozivamo vse ljubitelje narave, da se nam pridružijo! Sanadje ostalih (večjih) divjih odlagališč bodo potekale na pobudo posameznih KS ah občanov ter v dogovoru z Občino Žalec. Občane prosimo, da nas sproti obveščajo o divjem odlaganju in povzročiteljih. Le tako bomo lahko ukrepali zoper povzročitelje! 4. SVETOVNI DAN VODA IN SVETOVNI DAN 7.EMIJE Poleg akdj čiščenja okolja bodo potekale tudi prireditve, namenjene ekološkemu osveščanju in izobraževanju: • sreda 22. marec - predavanje o sonaravnem urejanju vodotokov. na občini Žalec ob 12.uri (Andrej Sovine, Ljubljana) • sreda 19. april - prikaz, sonaravne zasaditve bregov reke Ložnice na izbranem odseku, ob 12.uri v Gotovljah (Občina Žalec, Društvo Radoživ Žalec) • sreda 19.april - predstavitev naravnega spomenika reka Ložnica, ob 19uri v knjižnici v Žalcu (Milan Vogrin in ZVNKD Celje) • četrtek 20. april - predstavitev projekta EKO TEAM, na občini Žalec ob lO.uri (Društvo za promodjo in vzgojo za zdravje Žalec) Občina Žalec bo strokovno in finančno podprla tudi druge zanimive pobude, ki jih boste predlagali in pomagali organizirali! VODJA ODDELKA Aleksander Žolnir, dipLnuLkmet Na 11. sefi občinskega sveta Občine Polzela je bil sprejet proračun Občine Polzela. Za kmetijstvo je v letu 2000 namenjenih 8,500.000,00 SIT SPLOŠNI POGOJI PRIDOBIVAJTA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE POLZELA ZA PODROČJE KMETIJSTVA I. Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so fizične in pravne osebe ter društva oziroma njihove zveze, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Polzela. Zahtevke za izplačilo sredstev po tem razpisu uveljavljajo upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu oziror ma njihovi pooblaščenci (vlagatelji) v njihovem imenu in za njihov račun. II. Vlagatelji, ki sredstva po tem razpisu pridobijo za druge upravičence, morajo ta sredstva nakazati upravičencem najpozneje v petih delovnih dneh po njihovem prejemu. III. Za uveljavljanje sredstev po tem razpisu sme vlagatelj, ki interventna sredstva pridobiva za druge, upravičencu zaračunati stroške posredovanja, največ do višine 1% uveljavljenih sredstev, vendar ne več kot 1000 SIT na odobreno vlogo. Na znesek dospelih, vendar neporavnanih obveznosti iz tega razpisa, občina ne plačuje obresti. IV. Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti priložen predpisan obrazec, določen za posamezni namen, in predpisana dokumentacija. Vlagatelji zahtevkov jamčijo s svojim podpisom za pravilnost podatkov navedenih na obrazcih. Vlagatelji, ki intervencijska sredstva pridobivajo za druge upravičence, se morajo izkazati s pooblastili. Obrazci se dobijo na OBČINI POLZELA, POLZELA 8, POLZELA, pri Dani Antloga, tel.: (O63) 703-32-15, kjer se tudi vlagajo zahtevki. V. Vloge obravnava in potrjuje komisija. Strokovna služba pregleda prispele vloge in sestavi poročilo, ki mora vsebovati zlasti: seznam prispelih vlog, seznam vlog, ki so prispele prepozno, seznam nepopolnih in neutemeljenih vlog z navedbo pomanjkljivosti, seznam upravičencev do sredstev in predlagane višine sredstev, ki naj se dodelijo za posamezni namen. Na podlagi obravnave vlog na komisiji odloči o vloženih zahtevkih upravni organ s sklepom. VI. Nepopolne in prepozno prispele vloge po tem razpisu se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo. VII. Zoper sklep upravnega organa je možno vložiti v roku 15 dni od njegovega prejema na občino zahtevo za ponovno preveritev postopka dodelitev sredstev. O tem odloča župan s sklepom. Vlil. Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, se mu sredstev ne dodeli oziroma je dolžan povrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila občine upravičencu do dneva vračila. IX.Občina Polzela izplačuje upravičencem sredstva po tem razpisu samo do skupne vrednosti, določene za posamezni namen s tem razpisom. Če se v prvem roku izkoristijo vsa sredstva za določeni namen, se vloge v drugem roku ne obravnavajo. V kolikor so vloge za drugi rok sredstva za določen namen presegle, se upravičencem zahtevki proporcionalno zmanjšajo. OBRAZLOŽITEV POSTAVK, KJER SE ZAHTEVKI VLAGAJO NEPOSREDNO NA PODLAGI VLOG 410299 SOFINANCIRALE OSEME!\JEVANJA - 300.000 SIT 1. Namen ukrepa: spodbuja uporabnike k večji uporabi umetnega osemenjevanja krav in plemenskih svinj ter ohranjanja staleža kobil. 2. Upravičenci: primarne veterinarske organizacije s koncesijo Republike Slovenije v imenu uporabnikov. 3. Pogoji za pridobitev sredstev: opravljene storitve. Sofinancira se 500 SIT na prvo osemenitev na kravo, plemensko svinjo in kobilo. 4. Način in rok za vložitev zahtevkov: na podlagi mesečnega obračuna do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zahtevke upravičenci vlagajo vsak mesec do vključno 15. decembra 2000 410299 DEŽURNA SLUŽBA - 260.000 SIT 1. Namen ukrepa: nižje plačilo veterinarskih storitev uporabnikov veterinarske službe v času dežurstev. 2. Upravičenci: primarne veterinarske organizacije s koncesijo Republike Slovenije v imenu uporabnikov. 3. Pogoji za pridobitev sredstev: opravljene storitve. Sofinancira se 1.500 SIT na obisk v času dežurstva prvo osemenitev na kravo, plemensko svinjo in kobilo. 4. Način in rok za vložitev zahtevkov: na podlagi mesečnega obračuna do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zahtevke upravičenci vlagajo vsak mesec do vključno 15. decembra 2000 410217 KMETQSKO GOZDARSKO IZOBRAŽEVANJE - 245.000 SIT 1. Namen ukrepa : brezplačna predavanja, tečaji, seminarji, poskusi z namenom, da se predavanj udeleži čim večje število kmetov 2. Upravičenci : Kmetijska svetovalna služba Žalec in Zavod za gozdove Slovenije, Enota v Žalcu 3. Pogoji za pridobitev sredstev : opravljena predavanja, tečaji, seminarji, poskusi. 4. Način in rok vložitve zahtevka : Kmetijska svetovalna služba Žalec in Zavod za gozdove Slovenije, Enota v Žalcu vloži zahtevek na osnovi dejansko opravljenih storitev od 15. maja do 1. decembra 2000, vsakega 15. v mesecu. Zahtevku je treba priložiti seznam udeležencev ter račune. 412099 DOTACIJE DRUŠTVOM - 300.000 SIT Namen ukrepa : Sofinanciranje društev s kmetijskega področja, pri njihovem delovanju. Upravičenci : društva, ki delujejo na območju Občine Žalec. Pogoji za pridobitev sredstev : na podlagi predloženih letnih programov društev Društva vlagajo zahtevek enkrat letno, in sicer do 15. maja 2000. Zahtevku je treba priložiti seznam članov društva. 413001 SREDSTVA ZA CELOSTNI RAZVOJ PODEŽEIJA IN OBNOVO VASI - 4,100.000 SIT Namen ukrepa : celostni razvoj podeželja in obnova vasi. Upravičenci : KS oziroma deli KS, ki jih je občina prijavila na razpis Ministrstva za kmetijstvo. Polzelski župan najhitrejši Stalna konferenca lokalnih skupnosti Slovenije - združenje slovenskih občin in mest je 2. marca popoldne na snežnem stadionu na Mariborskem Pohorju pripravila smučarsko tekmo za župane, podžupane in tajnike občin, tekmovali pa so proti poslancem državnega zbora. Med župani je prvo mesto osvojil župan občine Polzela Ljubo Žnidar. Ljubo Žnidar je v absolutni konkurenci dosegel prav tako odlično šesto mesto, izmed vseh županov pa je bil najhitrejši. Med ekipami se je zelo dobro odrezala tudi ekipa občine Prebold, ki je v skupni razvrstitvi dosegla drugo mesto. K.R. ZAHVALA SOŽITJE - medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Žalec se podjetju GORENJE POINT d.0.0. iz Velenja iskreno zahvaljuje za podarjen osebni računalnik Pentium v okviru sponzorstva humanitarni organizaciji. DODEIJEVAIJE SREDSTEV NA OSNOVI JAVNEGA RAZPISA REGRESIRALE KMETIJSKE proizvodnje I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je regresiranje realnih obresti pri najemu likvidnostnih posojil za vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo za leto 2000 in pogodbene obveznosti iz leta 1999. 2. Upravičenci po tem razpisu so banke ah hranilno kreditne službe v imenu kmetov 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 295.000,00 SIT. 4. Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 15. maja za pogodbene obveznosti iz leta 1999 oziroma vsak mesec do 15. v mesecu za pretekli mesec za nova posojila. II. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Regresira se realna obrestna mera do višine 5,5%. 2. Likvidnostna posojila za vlaganja v tekočo kmetijsko proizvodnjo še smejo dodeljevati za dobo do enega leta v maksimalnem znesku 500.000 SIT na posameznega kmeta, v izjemnih primerih večjih vlaganj je lahko maksimalni znesek tudi večji, o čemer odloči na predlog strokovne službe Odbor za kmetijstvo. III. Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Regresiranje kmetijske proizvodnje 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti : - pogodbo o najemu likvidnostnega posojila, - pooblastilo upravičenca vlagatelju zahtevka, - seznam upravičencev. POMOČ KMETIJAM I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa ohranitev kmečkega prebivalstva - finančna pomoč. 2. Upravičenci po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva), ki jim je kmetijstvo glavni in edini vir dohodka 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 1,900.000,00 SIT. 4. Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 15. maja 2000. II. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Pomoč je denarna in le za enega družinskega člana, ki je pokojninsko invalidsko zavarovan kot kmet. 2. Sredstva, do katerih bo upravičen, se bodo mesečno nakazovala DURS $u. III. Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Pomoč kmetijam. 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti : - dokazilo o zadnjem plačilu pokojninsko-invalidskega zavarovanja /položnica/, - izjava o nakazilu sredstev upravičencev direktno DURS - u. REGRESIRALE REALNIH OBRESTI DOLGOROČNIH POSOJIL I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je regresiranje realnih obresti za najeta dolgoročna investicijska posojila 2. Upravičenci po tem razpisu so fizične in pravne osebe. 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine za stare obveznosti iz najetih dolgoročnih posojil ter nova posojila za vse namene v višini 700.000,OOSIT. 4. Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati za vsako trimesečje do 15- v naslednjem mesecu. II. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Za posojila iz let 1995 do 1999 po kriterijih, ki so veljali v letu 1999 in za leto 2000 se regresira realna obrestna mera največ do višine 5,5%. 2. Regresirajo se realne obresti za najeta investicijska posojila v živinorejski, poljedelski, hmeljarski, sadjarski proizvodnji ter za najeta posojila za dopolnilne dejavnosti. 3. Vlagatelji morajo imeti sklenjeno pogodbo o posojilu s finančno organizacijo. 4. regresira se realna obrestna mera v celoti, v kolikor vlagatelj regresiranja ni uveljavljal drugje, in do porabe razpoložljivih sredstev v te namene. III. Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu : Regresiranje realnih obresti dolgoročnih posojil. 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti : investicijski program, posojilno pogodbo, obračun obveznosti iz naslova plačila realnih obresti za leto 2000 po četrtletjih in anuitetni obračun. AGROMELIORACIJE I. Predmet razpisa 1. Predmet razpisa je sofinanciranje izsuševalnih sistemov. 2. Upravičenci po tem razpisu so kmetje (kmečka gospodarstva). 3. Sredstva iz naslova subvencije bo občina razdelila med upravičence do skupne višine 400.000,00 SIT. 4. Zahtevke za dodelitev subvencije z zahtevanimi prilogami je treba poslati najkasneje do 30. avgusta 2000. II. Kriteriji za dodelitev sredstev 1. Pogoj za pridobitev sredstev so končana dela - agromelioracijskega sistema. 2. Višina sredstev: do 50 % sofinanciranje kupljenega materiala. III. Vsebina zahtevka 1. Za dodelitev subvencije mora biti zahtevek vložen na obrazcu: Agromelioracije. 2. Izpolnjenemu obrazcu je treba priložiti : - račune o nabavljenem materialu ter mnenje Kmetijsko svetovalne službe. Pogodba med občino in gasilci V gostišču Slovan - Filač na Vranskem je bil slavnostni podpis pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne službe za leto 2000 med prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini Vransko, Občino Vransko in Gasilsko zvezo Žalec. Pred podpisom je zbranim spregovoril župan Franc Sušnik, ki je med drugim poudaril, da so v letošnjem proračunu za gasilstvo v občini namenili nekaj več kot 6 milijonov tolarjev, se jim zahvalil za dosedanje opravljeno delo in jim zaželel čim manj posredovanj. V imenu zveze sta spregovorila predsednik GZ Žalec Franci Skok in poveljnik Franci Naraks, ob koncu pa se je vsem zahvalil poveljnik občinskega gasilskega poveljstva občine Vransko Anton Uranjek. Pogodbo o gasilski javni službi so podpisali predsedniki Vranski župan Franc Sušnik in predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok med podpisom pogodbe. PGD Vransko, Tešova, Prekopa -Stopnik - Čeplje, Ločica pri Vranskem, župan občine Vransko Franc Sušnik in predsednik GZ Žalec Franci Skok. Pogodba, ki so jo podpisali, opredeljuje obveznosti in naloge društev in način financiranja ter druge obveznosti, ki jih ima do društev občina. T. Tavčar Občine marec 2000 Sprejeli odlok o proračunu 2000, dražji vrtci Zadnja 15. redna seja občinskega sveta Vransko, ki sta se je poleg svetnikov udeležila tudi ravnateljica osnovne šole Vransko Valerija Pukl in direktor uprave Aleksander Borštner, je bila zelo pomembna. Svetniki so obravnavali kar 14 točk dnevnega reda, med drugim so sprejeli tudi Odlok o proračunu Občine Vransko za letošnje leto. Po potrditvi zapisnika zadnje seje in pisni pobudi svetnika Branka Lebeničnika glede pomoči pri ureditvi prostorov in nabavi gasilske avto cisterne za PGD Ločica so svetniki obravnavali v prvem branju Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraže-valnega zavoda Osnovna šola Vransko $ Tabor. Ravnateljica osnovne šole Vransko Valerija Pukl je podala obrazložitev na podane pripombe in predlaganemu odloku. Svetniki so Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Vransko - Tabor s predlaganimi pripombami sprejeli v prvem branju. V nadaljevanju so svetniki brez razprave sprejeli 8 odstotno povišanje cen programov predšolske vzgoje v JZ Vransko, OE vrtec Vransko, ki veljajo s 1. marcem. Tako sedaj znaša ekonomska cena dnevnega programa (6. do 9. ur) z vsemi obroki hrane 44.703 tolarjev, poldnevni program (4. do 6. ur) z zajtrkom in kosilom 36.018 tolarjev, poldnevni program samo z malico pa 31.223 tolarjev. Svetniki so nato soglasno sprejeli sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Vransko za leto 2000. Vrednost točke se poveča za 6 odstotkov in znaša 0, 0598 tolarjev. Dalj časa so se svetniki zadržali pri Odloku o proračunu Občine Vransko za leto 2000. Župan Franc Sušnik je najprej ugotovil, da skladno s Poslovnikom v roku 3 dni pred sejo občinskega sveta amandmaja na predlog odloka o proračunu občine niso bili vloženi. Nato je podal obrazložitev predloga proračuna, ki je spremenjen oziroma višji zaradi neprejetih sredstev vlade za plazenje tal in sanacijo po poplavi 1998 in 1999 ter so jih tako morali prenesti v proračun za leto 2000. Teh sredstev je cca 55 milijonov. Obrazložitev po posameznih postavkah proračuna je podal direktor uprave Aleksander Borštner. Skupni prihodki proračuna s predvidenim zadolževanjem v višini 23-178.026 tolarjev znašajo 372.045.887,64 tolarjev. Po posameznih postavkah pa izgleda poraba takole: občinska uprava bo porabila 29,9 milijona tolarjev, požarna varnost 6.243.239,90 tolarjev, zaščita in reševanje 820.000,00 tolarjev, kultura 3-293-328,52 tolarjev, zdravstvo 4.939-857,80 tolarjev, otroško vars-tvo 44.493,00 tolarjev, socialno varstvo 5-305.773,21 tolarjev, izobraževanje 32.191,048,00 tolarjev, šport 4.695 745,47, za okolje in prostor in komunalne zadeve bodo porabili 186.150.322,83 tolarjev, za gospodarstvo in turizem 3 000.000,00, za kmetijstvo bodo namenili 37.812.035,22 tolarjev, politične stranke 995.000,00 tolarjev, za stanovanjsko izgradnjo 9-165-314,83 tolarjev. V razpravi, ki je sledila, je bilo izraženo presenečenje nad planiranim zadolževanjem Občine. Župan Franc Sušnik je povedal, da je potrebno upoštevati odplačilo dolga za sanacijo plazov v višini 10 milijonov tolarjev, prav tako še nimajo odgovora na pokritje investicije vodovoda Stopnik, zato se predvideva zadolževanje po ugodni obrestni meri preko EKO sklada. Svetniki so ob koncu Odlok o proračunu soglasno sprejeli. V nadaljevanju so svetniki obrav- navah nekaj premoženjsko-pravnih zadev, sprejeli spremembe Odloka o statutu Sklada za razvoj obrti in podjetništva Žalec in sprejeli Statut sklada. Sprejet je bil tudi odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje od 1986 do 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za območje občine Vransko. Občinski svet je potrdil tudi soglasje s spremembami in dopolnitvami lokacijskega načrta za avtocesto Arja vas - Ločica pri Vranskem za gradnjo avtocestne baze, po projektu, ki ga je izdelal Razvojni center -planiranje Celje d.0.0. v februarju letos. T. Tavčar Občina Polzela uspešna na javnih razpisih Nekaj sredstev so pridobili tudi za sondiranje konstrukcije gradu Komenda. Občina Polzela je mlada občina in se tako kot vse druge srečuje s finančnimi težavami. Sredstva pridobiva iz različnih ustaljenih virov, svoj finančni položaj pa se trudi izboljšati s sodelovanjem na različnih državnih razpisih, ki jih razpisujejo razna ministrstva. Ker vsi državni razpisi zahtevajo natančno izdelane projekte, potrebna dovoljenja in soglasja ter prijavo do predpisanega roka, so imeli na občini Polzela s pripravo dokumentacije ogromno dela, saj so se prijavili kar na deset različnih državnih razpisov za dodatna finančna sredstva. Na področju komunale so se prijavili za vodovod Dobrič - Andraž, za nadaljevanje izdelave kanalizacijskega kolektorja na Polzeli, za izdelavo energetske zasnove v občini Polzela in za rekonstrukcijo ceste na demografsko ogroženem območju. Ugodno rešitev so že prejeli za izdelavo energetske zasnove v občini Polzela, ki jo bo Agencija za učinkovito rabo energije subvencionirala z nepovratnimi sredstvi v višini 2 milijonov tolarjev. Na področju varstva kulturne dediščine so se prijavili in uspeh z dvema projektoma, in sicer za obnovo lesenega oltarja v cerkvi Sv. Križa na Gori Oljki in za grad Komenda - sondažno preiskavo konstrukcije. Za obnovo oltarja je bilo odobreno 1,145 milijona in za Komendo 500.000 tolarjev. Že pred tem pa je ministrstvo za kulturo ob posredovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje sofinanciralo obnovo parka Šenek v višini 2,8 milijona in Miklavove hiše v Andražu v višini 2,7 milijona tolarjev. Na področju športa so se prijavili za fundacijo ter obnovo športne infrastrukture. Odobreno jim je bilo 20 odstotkov od sredstev celotne investicije, to je 4,294 milijona tolarjev. Po nekajletnem prizadevanju že v prejšnji občini, da bi na področju kmetijstva prišli v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) za vasi Andraž, Dobrič, Podvin in Založe, so končno uspeh in dobili 2 milijona tolarjev. Najzahtevnejši in obenem najdražji projekt, s katerim se je občina Polzela prijavila v letu 1999 z vso predpisano dokumentacijo na ministrstvo za šolstvo in šport, je izgradnja nove podružnične osnovne šole v Andražu. Vrednost tega projekta je 132,6 milijona tolarjev. Čeprav rezultati še niso znani, v občini Polzela trdno upajo, da bodo tudi tukaj uspeh. T. Tavčar M)9»O»O90teva ul. 1. 3000 CEUE telefon: 063/431-483 fa*: 063/431-484 e-mail: posest3celte.eurocom.si mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 063/726-072, fax: 063/726-390, avtotelefon: 041/626-814 l£L Ribnik v Razgorju pri VOJNIKU, 5.500 m2 Atraktivna lokacija v dolini ob gozdu; I__ Poslovna stavba SLOVENSKE KONJICE Možen nakup celotnega objekta oz. po delih, možen najem; Poslovna stavba SLOVENSKE KONJICE - poslovnih površin skupaj 4.571,00 m2; Objekt je dokončan do III. gr.faze, možen nakup celote ali del objekta. Vse informacije in dogovor za ogled po tel.: 063 431 483 IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV transport tei.: 063 749-15-00 PRODAJA KURILNEGA OLJA UGODNE CENE KURILNEGA OLJA ▲TA BREZPLA ČNA DOSTAVA ▲TA PLA' ILO DO 6 'EKOV * Spodnjo Savinjsko dolino so na sejmu prvi dan predstavljali tudi hmeljska princesa in sedanji ter nekdanji hmeljarski starešina (D. N. ) PRODAMO: j.-/;. Garažno poslovni objekt Glazija, CELJE - poslovni prostori I. nadstropje 134,CK) m2 - poslovni prostori II. nadstropje 155,00 m2 - več garažnih mest v IV. nadstropju; Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani so se v soboto zvečer zaprla vrata 39. sejma Alpe-Adria, mednarodnega sejma turizma, športa ter vsega, kar je povezanega z aktivnim preživljanjem prostega časa. Na njem se je predstavilo 246 razstavljavcev iz 15 držav, s svojo turistično ponudbo pa so se predstavile tudi vse slovenske pokrajine. Naša dolina je bila odmevno predstavljena, za kar gre zasluga zlasti Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline, vsem občinam in predvsem posameznim nosilcem turistične ponudbe v dolini zelenega zlata, ki so poskrbeli, da je bilo vseskozi živahno in prijetno na in ob razstavnem prostoru. Torkova otvoritev, ki jo je z nekaj pozdravnimi besedami opravil minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, je bila uvod v petdnevno ogledovanje, kupovanje in seznanjanje obiskovalcev s ponudbo za počitnice, izlete, potovanja in vsem, kar je povezano z aktivnim preživljanjem prostega časa. Na osnovi dogovora županov spodnjesa-vinjskih občin so se na skupnem razstavnem prostoru predstavile vse občine. Prvi dan se je predstavila občina Žalec, v naslednjih dneh so se zvrstile občine Braslovče, Polzela in Vransko, zadnji dan pa še občini Tabor in Prebold. Na sejmu so poleg posameznih turističnih ponudb in produktov občin predstavili tudi tri turistične pakete, ki jih je TZSSĐ pripravila skupaj s turistično agencijo Bemi, in sicer s sloganom Od pekla do nebes. Poleg tega so na sejmu promovirali dolino hmelja še z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, programom kolesarskih poti ter pohodništva in rekreacije, turizmom na podeželju, zlasti pa razvojem kmečkega turizma, ki so mu dale poudarek posamezne občine. Piko na i so dah gostinci, ki so se predstavih z delčkom svoje kulinarike, in mnogi glasbeniki, ljudski pevci in drugi nastopajoči. Prvi dan so to bik Miro Klinc, Gta Galič in Godba Zabukovica ter nekdanji in sedanji hmeljarski starešina s hmeljsko princeso. D. Narasla v Občino Polzela so zastopali tudi učenci osnovne šole. Pobelani so obiskovalce sejma med drugim opozorili na to, da je cerkev na Gori Oljki ena od tridesetih slovenskih romarskih cerkva. (T. T.) I___ Poslovna stavba Kersnikova 19, CEDE (prej Zlatarna) po etažah, do skupaj 1.800,00 m2; j Skladiščni kompleks pri Agrini v ŽALCU skladiščna hala 523,00 m2 nadstrešnica 233,00 m2 asfaltirano dvorišče 1.300,00 m2 Možna tudi prodaja po delih; Savinjski rogisti so prijetno popestrili sobotno dogajanje na razstavnem prostoru Spodnje Savinjske doline. L_ Poslovni prostor v ŽALCU - center, II. nadstropje, v izmeri 79,00 m2; l<*fe Poslovni prostori v ŠMARJU PRI JELŠAH - center, pritličje, 79,00 m2; I___ Stanovanja v ZREČAH - površine od 44,33 do 70,31 m2; Stanovanja so opremljena kot turistični apartmaji; Občini Tabor in Prebold sta se predstainli v soboto. Tudi ta dan ni manjkalo kulinaričnih dobrot. Občina Vransko je turiste privabljala tudi z motociklom oziroma muzejem motociklov. (T. T.) marec 2000 Podjetništvo Savinjčani na sejmu Alpe-Adria glasni in prepoznavni Na sejmu Alpe-Adria so se predstavile vse občine Spodnje Savinjske doline. Podjetništvo marec 2000 Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali tudi zelenjavne jedi Množičen obisk na Jožefovem sejmu Lepa sončna nedelja na god sv. Jožefa je v Petrovče na 12. Jožefov sejem privabila več tisoč obiskovalcev. Na sejemskem prostoru je bilo več kot sto stojnic, na katerih so ponujali vse od kmečkega orodja, semen, gnojil, sadik in drugih potrebščin za kmetovanje in vrtnarjenje, suhe robe, kmečkih dobrot do krame, ki bi jo lahko tudi pogrešali. Veliko pozornosti je bila deležna vrtnarska razstava s predstavitvijo načinov pridelave in predelave zelenjave. 1\tdi tokrat so ocenili najboljše domače salame in kmečki kruh. Na oceno je prineslo salame trinajst domačih mojstrov in 12 kmečkih gospodinj svoj kruh. Člani komisije so imeli težko delo, ob koncu pa so izbrali za najboljše tri salame izdelke Poldeta Janežiča iz Dobriše vasi, drugo najboljšo je napravil Jože Vedenik iz Dolenje vasi in tretjo Ivan Pintar iz Matk. Najboljši kruh pečejo v Vinski gori, saj so se na prva tri mesta uvrstile s svojim kruhom gospodinje Terezija Lesjak, Marija Felicijan in Dragica Lesjak, vse tri iz Vinske gore. T. Tavčar Rejci drobnice Člani društva rejcev drobnice celjske in koroške regije, ki ima sedež v Žalcu, so imeli tretji redni občni zbor v hotelu Žonta v Šentjurju. Kot je povedal predsednik društva, Rafko Novak, je bila pravilna odločitev, da se rejci drobnice združijo v društvo, saj jim le-to pomaga pri reji in prodaji. Reja drobnice obenem preprečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč in ohranja poseljenost slovenskega podeželja. Prav zaradi tega so predlagali svojega člana tudi v svet kmetijsko-gozdarske zbornice. Če bo izvoljen, bo lahko zastopal interese in želje rejcev. Število rejcev drobnice se je od začetka delovanja društva povečalo za šestkrat in jih je trenutno 194. Vsi skupaj imajo približno pet tisoč živali. Tako število rejcev kot tropi se še povečujejo. Vse več je zanimanja za vstop tropa v kontrolo porekla in proizvodnje živali, v katerega je vključeno že 42 rejcev. Društvo članom prav tako pomaga pri uvozu, izmenjavi in prodaji plemenskih Živah, pri prodaji za zakol, organizira skupno predelavo in prodajo mesa ter skrbi za izobraževanje. Sejem FLORA tudi z ERA-AGRINO V Celju se je od 24.do 2 7.februarja odvijal specializirani sejem vrtnarstva, krajinarstva in cvetličarstva. V novi hali L celjskega sejmišča pa je tudi tokrat predstavila svojo ponudbo žalska Aglina, ki je sedaj v sklopu velenjske ERE. Jože Hlade, predstavnik ERE-Agrine, nam je povedal: ‘'Agrina, oziroma sedanja ERA, sodeluje na sejmu FLORA že peto leto. Poudarek na letošnjemu sejmu smo dah semenom, sadikam, čebuli- cam in sredstvom za varstvo rastlin. Poleg tega imamo na našem razstavnem prostoru še program vrtičkarskega orodja in drobne kmetijske mehanizacije. Z organizacijo sejma in z obiskom smo zelo zadovoljni. Zelo pa smo veseh obiskovalcev, ki so pri nas že kupih kakšno blago in se zadovoljni vračajo tudi letos.” Sejma FLORA je že zaprl svoja vrata, vse to in še mnogo več, kar je bilo razstavljenega, pa je na razpolago v Agrini v Žalcu. D. N. Razstavni prostor ERE-Agrine je bil vedno poln obiskovalcev. OLDY odprl salon v Šempetru Prodajni salon OLDY v Šempetru stoji nasproti blagovnice Savinjske trgovske družbe. Šempeter je od začetka tega meseca bogatejši še za en prodajni lokal, kakršnega v Šempetru doslej še ni bilo. Odprl ga je podjetnik Jurij Matjaž, lastnik podjetja OLDY s Polzele, ki se že devet let ukvarja s prodajo avtomobilov in zadnjih pet let tudi s prodajo motorjev. Podjetje OLDY d.o.o. z odprtjem salona v Šempetru razširja svojo dejavnost. Pred devetimi leti so pričeli s prodajo avtomobilov SUBARU, pred petimi leti, ko so dobih tudi Vedno na vrhu! cveUan/A, —- V\ \\V - 1 V \ \ It Tk 1 . MONTAŽNI OBLOŽNI f ■ J ELEMENTI ^ajo DREHFIX DIMNIK Le pravi Schiedel dimniki imajo odtisnjen zaščitni znak SKBthd-pšltil' SANACIJSKI SISTEM SCHIEDEL, d.o.o., Prebold, tel.: 063/702-214 O razvoju industrijskih parkov v Sloveniji zastopstvo za prodajo avtomobilov SUZUKI, pa so se vzporedno začeh ukvarjati tudi s prodajo motociklov. Danes imajo v svoji prodajni ponudbi vse motorje te priznane tovarne, poleg tega pa še sedem znamk motornih koles drugih znanih proizvajalcev Nedavno so dobih zastopstvo tudi za italijansko firmo APRILIA ter s tem zapolnih vrzel, saj v Suzukijevem programi! takšnih motociklov ni bilo. V podjetju OLDY se lahko pohvalijo, da imajo sedaj na celjskem področju na razpolago največjo izbiro skuterjev in motornih koles. Precej bogata je tudi ponudba motornih koles firme DAELIM. Ob tem pa ne gre pozabiti na ponudbo dodatne opreme čelad, kovčkov, oblek in motornih olj. Prišla je pomlad in z njo tudi veter v laseh, ki je na svoj način zaznamoval slovesno otvoritev salona, ki so ji prisostvovali številni gostje. Svoj delež so prispevala tudi dekleta plesne skupine IGEN iz Celja, Tanja Cizej, ki je vodila slovesnost, znani pubhcist Drago Medved, ki je poskrbel za odprtje trihtrskega šampanjca ter mnogi drugi z Jurijem Matjažem na čelu. Prodajni salon je odprt vsak dan od 8. dol8. ure, ob sobotah pa od 9- do 12. 30 ure. D. N. Podjetnikif predstavite se v Utripu Savinjske doline! Pokličite 041 404-582 Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije, ki deluje v okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, je v sodelovanju z GIZ Podjetniški center Žalec, 9- marca, v Žalcu organiziral posvet o razvoju industrijskih parkov - industrijskih con v Sloveniji. Na posvetu, ki je bil namenjen razvojnim organizacijam in občinam s potencialnimi conami iz celotne severovzhodne Slovenije, sta priznana irska strokovnjaka na področju delovanja industrijskih con g. Kelleher in g. Thompstone predstavila rezultate svojega delovnega obiska v Sloveniji v mesecu septembru lani. Na podlagi primerjave naših rešitev z rešitvami drugod v Evropi sta izoblikovala predloge, ki bodo posredovani slovenski vladi in jih lahko strnemo v nekaj zaključkov, ki so jih v celoti podprh tudi udeleženci posveta v Žalcu: Slovenija se mora najprej sploh odločiti, če se bo odprla za tuje investicije in če bo podpirala investicije v industrijske parke ter temu ustrezno prilagodila zakonodajo - zagotovila davčne olajšave za tiste, ki bodo investirali v cone, poenostavila postopke pridobivanja dovoljenj, vse od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč pa do uporabnih dovoljenj in dovoljenj za opravljanje dejavnosti ipd. Danica Jezovšek-Korent, foto: T. T. S posveta o industrijskih parkih AVTO HIŠA DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA "\ tel.: 063 / 718-222 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure UGODNI BANČNI KREDITI * ODKUP VOZIL OD LETNIKA 1995 DALJE * VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI * PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN * KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo PODJETNIŠKI INKUBATOR V OBČINI ŽALEC V aprilu bo pričel v Novem Celju delovati “Podjetniški inkubator”, ki je del projekta Poslovno promocijski center, katerega nosilca sta Občina Žalec oziroma v njenem imenu GIZ Podjetniški center Žalec in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Namenjen je spodbujanju samozaposlovanja in s tem zmanjševanju brezposelnosti. Občina Žalec je za delovanje tega projekta zagotovila objekt Novo Celje 4, ga primemo uredila in usposobila za začetek delovanja novih podjetnikov. V prvi fazi je objekt usposobljen za 6 podjetnikov, katerim se nudijo ugodne prostorske možnosti, saj najvišja najemnina ne bo presegala povprečne najemnine za poslovne prostore v Občini Žalec. Podjetniki začetniki pa imajo prvo leto 50 % popust. Namen “inkubatorja“je, da podje- tnikom razen prostorskih pogojev nudi tudi pomoč pri urejanju dokumentacije in registraciji, izdelavi poslovnega načrta in morebitnem pridobivanju finančnih sredstev. Nudimo vam strokovnost, podjetniško znanje, sodelovanje v trženju, promociji ali razvoju. PPC bo deloval kot zadruga in vključeval v svoje delovanje nove podjetnike, ki bodo tako skupaj uresničevali svoje zamisli. Na ta način se bodo pripravljale in tudi realizirale nove dejavnosti, zato vabimo k sodelovanju vse, ki stopate na pot podjetništva in pri tem potrebujete pomoč v obliki prostora, sodelavcev, znanja in strokovne pomoči. Informacije o delovanju in vključitvi lahko dobite pri PPC Žalec, tel.: 041/ 726-546 (Roman Virant) ali na GIZ Podjetniški center Žalec, tel.: 063 /717-533. GIZ Podjetniški center Žalec obvešča, da je Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem v Uradnem listu RS št. 19/2000 str.1635 objavilo Javni razpis za subvencioniranje pridobivanja standardov kakovosti 1. Predmet razpisa je subvencioniranje deleža stroškov malih podjetij pri pridobivanju certifikata kakovosti po standardih ISO 9000, ISO 14000, EN 45000. Razpis je namenjen tudi za subvencioniranje dela stroškov, ki so nastali v postopku recertifikacije (ohranitev certifikata kakovosti), vendar mora biti postopek recertifikacije že zaključen. 2. Ministrstvo bo subvencioniralo do maksimalno 50% stroškov, vendar največ 400.000 SIT, povezanih s pridobivanjem certifikata. Okvirna višina razpoložljivih sredstev je 25 MIO SIT. 3. Na razpis se lahko prijavijo majhne družbe oziroma fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika posameznika. Prednost pri razpisu bodo imeli samostojni podjetniki (s.p.). 4. Roki prijave na razpis: - za prvo odpiranje vlog: do 24.3.2000, - za drugo odpiranje vlog: do 26.5.2000, - za tretje odpiranje vlog: do 18.8.2000, - za četrto odpiranje vlog: do 29-9-2000. 5. Razpisno dokumentacijo dobite: - na naslovu Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, vsak delovni dan do 15 ure, - na internet naslovu : http//www.sigov.si/mmgt, , - ali jo naročite po telefonu 062/228-39-20, Manica Valdhuber. 6. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite v GIZ Podjetniškem centru Žalec, Heroja Staneta 3, telefon 717-533, ga.Danica Jezovšek Korent, podrobnejše pa Boštjan Tancer, tel.: 062/228-39-20, e-mail: bos-tjan.tancer@gov.si GIZ Podjetniški center Žalec obvešča, da je Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem v Uradnem listu RS št 19/2000 str.1633 objavilo Javni razpis za finančne spodbude za posebne ciljne skupine 1. Predmet razpisa je subvencioniranje razvojnih projektov, ki jih izvajajo enote malega gospodarstva, s ciljem spodbuditi izvozno, tehnološko in inovacijsko usmerjenost malega gospodarstva. 2. Ministrstvo bo subvencioniralo do maksimalno 50% stroškov, vendar največ 2 MIO SIT, povezanih s stroški razvojnega projekta. Okvirna višina razpoložljivih sredstev je 300 MIO SIT. 3. Na razpis se lahko prijavijo majhne družbe oziroma fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika posameznika (s.p.). 4. Roki prijave na razpis: - za prvo odpiranje vlog: do 7.4.2000, - za drugo odpiranje vlog: do 9-6.2000, - za tretje odpiranje vlog: do 1.9-2000, - za četrto odpiranje vlog: do 13.10.2000. 5. Razpisno dokumentacijo dobite: - na naslovu Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, vsak delovni dan do 15. ure, - na internet naslovu : http//www.sigov.si/mmgt, - ali jo naročite po telefonu 062/228-39-20, Manica Valdhuber. 6. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite v GIZ Podjetniškem centru Žalec, Heroja Staneta 3, telefon 717-533, ga. Danica Jezovšek-Korent, podrobnejše pa Boštjan Tancer, tel.: 062/228-39-20, e-mail: bostjan.tan-cer@gov.si GIZ Podjetniški center Žalec obvešča, da Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije d. d., Ljubljana objavlja Javni razpis za dodeljevanje kreditov za zmanjšanje onesnaževanja zraka 19APOOA Krediti so namenjeni fizičnim in pravnim osebam za investicije v naslednje namene: A) zamenjava sistemov za ogrevanje prostorov oziroma pripravo sanitarne tople vode, ki uporabljajo okolju škodljiva goriva (premog, druga trda goriva ali težko kurilno olje) s sistemi, ki uporabljajo okolju prijaznejše vire energije (npr. daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin); B) zamenjava sistemov, ki uporabljajo ekstra lahko kurilno olje, s sistemi, ki uporabljajo enega izmed okolju prijaznejših virov energije; C) namestitev ogrevalnih sistemov, ki izkoriščajo obnovljene vire energije in/ali zmanjšujejo emisije v ozračju (toplotne črpalke, solarni sistemi, sistemi za izkoriščanje geotermalne energije, energije iz lesne ali druge biomase) v obstoječih in novih objektih; D) namestitev ogrevalnih sistemov v novih objektih, pri katerih je izkoristek kotla višji od 90%; 5 krediti je mogoče financirati do 80 % predračunske vrednosti investicij. Višina razpisnih sredstev po tem razpisu je 700 MIO SIT. Najvišji posamični kredit znaša za občane 1,3 IO SIT, za samostojne podjetnike 6 MIO SIT, za pravne osebe pa 70 MIO SIT. Krediti občanom in samostojnim podjetnikom bodo dodeljeni za dobo do 6 let, krediti pravnim osebam pa za dobo do 10 let. Kandidati se lahko prijavijo na razpis od 13. 3. 2000 dalje. Razpis velja do porabe razpisnih sredstev, vendar najkasneje do 28. 2. 2001. Razpisna dokumentacija in obrazci za prijavo so na voljo v Žalcu: Banka Celje, Hmeljarska 3, ga. Grobelnik, telefon: 063/703-260. GIZ Podjetniški center Žalec obvešča, da je Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem v Uradnem listu RS št. 19/2000 str.1634 objavilo Javni razpis za subvencioniranje promocijskih aktivnosti enot malega gospodarstva 1. Predmet razpisa je subvencioniranje aktivnosti promocije malega gospodarstva, ki se bodo odvijala v času od 16.11.1999 do 15.11.2000 z namenom povečanja promocijskih aktivnosti malega gospodarstva na tujem in domačem trgu. Promocijske aktivnosti so: - udeležba na domačih in tujih sejmih in ostalih prireditvah, konferencah in srečanjih, - priprava in distribucija promocijskih gradiv tako doma kot v tujini. 2. Ministrstvo bo subvencioniralo do maksimalno 50% stroškov, vendar največ 500.000 SIT, povezanih s promocijskimi aktivnostmi. Okvirna višina razpoložljivih sredstev je 50 MIO SIT. 3. Na razpis se lahko prijavijo majhne družbe oziroma fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika posameznika (s.p.), ter osebe javnega prava in zbornice, ki izvajajo promocijske aktivnosti enot malega gospodarstva. 4. Roki prijave na razpis: - za prvo odpiranje vlog: do 31-3.2000, - za drugo odpiranje vlog: do 2.6.2000, - za tretje odpiranje vlog: do 8.9.2000, - za četrto odpiranje vlog: do 3-11.2000. 5. Razpisno dokumentacijo dobite: - na naslovu Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Trubarjeva 11, 2000 Maribor, vsak delovni dan do 15. ure, - na internet naslovu : http/Avww.sigov.si/mmgt, - ali jo naročite po telefonu 062/228-39-20, Manica Valdhuber. 6. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite v GIZ Podjetniškem centru Žalec, Heroja Staneta 3, telefon 717-533, ga. Danica Jezovšek-Korent, podrobnejše pa Boštjan Tancer, tel.: 062/228-39-20, e-mail: bostjan.tan-cer@gov.si mmmimmrv® in -mimmimsm Jure VEUGOŠEK, s.p.,GRIŽE, lei.: 063 716-820, 041 656 041 PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ TER VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA. A Ugodni plačilni pogoji in popusti Vsaka naša stranka dobi brezplačno kavico V DNEVNEM BARU FLORJAN V ŠEŠČAH SIPKO d.o.o. -j) STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 CERTIFIKAT St. 129 ISO 9001 SlQNeti NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu marcu 2000 povečale za 0,75 %- Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu marcu 2000 11.775,46 SIT in 240,97 SIT/nr. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanja 11.139,60 SIT, na Polzeli pa 12.578,97 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu marcu 2000 povečale za 0,75 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 874,02 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo bo v mesecu marcu znašala 124,00 SIT za m2 ogrevalne površine in se ni povečala v primerjavi z mesecem januarjem. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1999/2000 bo v mesecu juniju 2000 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1999/2000. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni, vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7- do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt: Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225, 715-098, 715-378 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612-731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJE1JA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. NA ČISTILNI NAPRAVI KASAZE je na voljo BIOLOŠKO GNOJILO, ki ga je možno prevažati s traktorsko prikolico. V manjših količinah je na voljo v vrečah. Gnojilo je primerno za gnojenje koruze, pšenice, okrasnega drevja, grmičevja, rož in drugih poljščin. Za vse informacije lahko pokličete na ČISTILNO NAPRAVO KASAZE tel.: 703-17-50, od 7. do 15. ure. Politične stranke marec 2000 Šport proti £ ft 'I £ drogi Začetek obdobja koledarske pomladi Kocka je padla Občinski odbor Socialdemokratske stranka Žalec je v preteklem mesecu začela z projektom “šport proti drogi”. V ta namen je podaril mizo za namizni tenis PGD Zabukovica. Mladi imajo sedaj tako možnost rekreacije, saj že stari pregovor pravi “zdrav duh v zdravem telesu.” V naslednjih mesecih bo občinski odbor SDS Žalec nadaljeval s tem projektom tudi z organiziranjem okroglih miz na temo mladi in droga. Kulturni forum organizira 13. aprila v Žalcu v Občinski matični knjižnici predavanje dr. Metke Klevišar z naslovom “Duhovnost ob umirajočem”. Vabimo vse člane in simpatizerje, da se omenjenega predavanja udeležijo v čim večjem številu. Pred nami je volilno leto. Čeprav so nekateri proti večinskemu volilnemu sistemu, je že popolnoma jasno, da ta bo in ne bomo se več ukvarjali z odstotki in analizami, da bomo ugotovili, kdo je zmagal in prišel v parlament, pa čeprav z zelo nizkim volilnim odstotkom. Prav zaradi takšnih volilnih rezultatov je večinski sistem tisti, ki bo jasno pokazal kdo je dobil največ glasov v volilni enoti, brez ugotavljanja in preračunavanja odstotkov. V zadnjem času smo priča tudi zelo vulgarnim napadom na Koalicijo Slovenija in prav tako tudi na visoke cerkvene dostojanstvenike, kot ob obisku hrvaškega predsednika v Sloveniji, ko je bil gost “humoristične oddaje” v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Nekateri vedo, da prihaja čas, ko bo v Sloveniji jasna politični slika in da se izteka čas čakanja pred vrati Evrope. Evropa pa bo sprejela na svoje dvorišče le tiste članice, ki bodo spoštovale lastno zakonodajo in se bodo držale pravil demokracije. Zatorej ni čudno, da tisti, ki bi sicer radi šli v Evropo, vendar s figo v žepu, tega ne bodo doživeli, ah kot smo že zapisah v prejšnjih številkah UTRIPA, čas je za spremembe. Pred vrati je začetek koledarske pomladi, vremenska pa je prisotna že precej časa. Lepo nas ogreva toplo sonce, vzcvetele so prve cvetice in lepo prepevajo ptički. Ob takšni idili se komaj zavemo, da je pred nami še mnogo dela. V stranki SKD pridno opravljamo letne konference krajevnih odborov in se pripravljamo na konferenco občinskega odbora SKD, ki bo v soboto, 1. 4. 2000, v kulturnem domu Svobode v Grižah. Ob 8. uri bo v farni cerkvi Sv. Pankracija sveta maša, ob 9- uri pa pričetek konference. Vabljeni vsi člani stranke v občini Žalec. Ob tej priliki bomo pregledali dosedanje uspešno in tudi neuspešno delo. Izmenjali bomo mišljenja, spodbude, pohvale in kritike posameznikov. Čaka nas veliko delo, to je združitev Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov. To ni poroka dveh strank ah želja, da si ena podredi drugo. Moje osebno mnenje je, da iz članstva dveh strank nastane nova pravična in poštena stranka z novim vodstvom, pravih in imenom, ki se bo zavzemala za boljši ter pravičnejši položaj vsakega delovnega poštenega človeka v naši državi Sloveniji. Želimo si takšno vodstvo države, v kateri se bo vsakdo, ki ji pripada, čutil zaželjenega, spoštovanega, enakovrednega z vsemi pravicami demokracije. Diktature, ponižanja, izkoriščanja, zavajanja predvsem mladih, da se zatekajo k alkoholom in drogam ter vidijo rešitev samo še v samomoru, je bilo že preveč. Takšna država ni skrbna mati svojih otrok, ampak kruta mačeha, ki vidi samo sebe in svoje osebne koristi. Druga skrb je ustanovitev kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije in izvolitev njenih voditeljev. Volih homo 9- 4. 2000 v vsaki občini. Pravico, biti njen član in voliti vodstvo, ima vsak, ki presega katastrski dohodek 20.000 SIT. Obvezna bo tudi članarina, za katero je merilo višina katastrskega dohodka. Moti me, da ni usklajena z razvrščanjem kmetij pri nas. Poznamo tržno usmerjene kmetije, turistične, razne interesne skupnosti, kot so sadjarske, vinogradniške, zelenjadarske, živinorejske itd. Ostale kmetije so manjše, hribovite ah mešane. Vsi bodo s članarino prispevali svoj delež, vprašanje pa je, kdo bo teh dobrin deležen. V dosedanji praksi se nam kaže zelo čudna slika. Prihajajoča pomlad nam bo pomagala, da bomo zmogli vse težave in ovire z dobro voljo ter medsebojnim sodelovanjem uspešno odpraviti. , Korajža velja! Ivan Kuder Kakor ste verjetno opazili, smo v naših razmišljanjih že napovedovali možnost, da bo prišlo do skorajšnje združitve na desnici. To se bo zgodilo 15. aprila 2000. Res je, da je ta novica kljub napovedim, da bo do združevanja prišlo, udarila med ljudmi kot strela z jasnega. Marsikdo si še do danes ni povsem opomogel od tega šoka, ker nam še niso znani vsi razlogi, ki so botrovali tako senzacionalni odločitvi. Vse to spominja, če gledamo od daleč, na Hmezad, kjer igralci na srečo mečejo svoje kocke in se igrajo s svojimi živci. Je bilo tudi v SLS tako? Nikakor ne. Vsaj v SLS - podružnici za Spodnjo Savinjsko doline menimo, da ne. Morda se motimo. Še vedno smo prepričani, da je vodstvo SLS ravnalo tako, kot piše v stamm, da je to stranka za ljudi, ki mislijo in delajo pošteno - za danes in za prihodnost. Beseda PRIHODNOST je, po prepričevanju vseh nas, vodila vodstvo SLS k tako razumni odločitvi, da je treba za to besedo nekaj storiti in tudi žrtvovati. In kaj žrtvovati? Žrtveno jagnje - nikakor. Res da je samo-pašnost nekaterih veljakov škodila ugledu SLS, vendar je jedro ostalo zdravo. In to zdravo jedro je uvidelo, da je za prihodnost treba nekaj storiti in tudi žrtvovati in utišati prenekaterega nadebudneža. Stranka kot takšna bi lahko sama životarila še nekaj časa, vendar prihodnosti na dolgi rok ni. Sistem novega volilnega pravila ni bil odločilen, da se je vodstvo SLS odločilo za ta korak. Odločitev je prišla z baze -od ljudi. Ti ljudje, ki tvorijo jedro vsake stranke, so zahtevali, da njihova prihodnost ne bi slonela na trhlih nogah vsemogočnih liderjev. Hoteli so močno stranko, združbo ljudi, ki jim misel na boljšo prihodnost ni mja. Na tem razkrižju sta se našli dve sorodni stranki - SLS in SKD. Prva s svojo populacijo, ki jo tvorijo v večini ljudje, ki jim je kmetijstvo blizu in prenekaterim poklic, ter druga, ki prav tako združuje v svojem večinskem delu podeželskega človeka. Ideološka razhajanja obeh strank niso tako nasprotna, Slovenska ljudska stranka prej bi lahko rekli, da jih skoraj ni. Gre le za bolj kot ne lepotna nasprotja. Odtod smiselnost združevanja v enotno stranko, ki bi na tem majhnem slovenskem prostoru lahko imela odločujoč vpliv na boljše življenje slovenskega človeka. Kako se bo nova stranka imenovala, ni tako bistveno. Bistvenega pomena so program in cilji, ki ne smejo poteptati ideje in programskih misli tako članov in simpatizerjev SLS kot SKD. Upamo, da so v usklajevalnem procesu dodobra pretehtati vse možnosti, da nova združena stranka ne bo razočarala članov SLS in SKD in jim vzela njihovega zaupanja. Stranka ne sme biti namenjena sami sebi, temveč mora svoje poslanstvo odigrati po meri svojih članov, nove združene stranke. Dejstvo, da na desnici nastaja nova močna stranka, ki bo odločujoče posegla v politiko in na novo razdelila karte slovenskega političnega prostora, smo v naši podružnici SLS prepričani, da bomo na domačem dvorišču našli z našimi ideološkimi partnerji SKD skupen jezik, da bomo presegli razlike, ki so nas v preteklosti razdelile in bo razum obrodil tvorno sodelovanje. Verjamemo, da bo marsikatera poteza boleča tako za ene kot druge, vendar upamo, da bomo s pametjo in voljo in brez zamer, ki so značilnost savinjskega prostora uspeli v zadovoljstvo vseh nas premagati te ovire in dati novi stranki polet in voljo, predvsem pa poštenost za boljši jutri. Kako bo po združitvi in kakšen program bo imela nova stranka, vas bomo verjetno že v novi združeni rubriki obvestili prihodnjič. Ker je to zadnje pisanje s strani samostojne SLS, naj se vam v imenu podružnice SLS za Spodnjo Savinjsko dolino zahvalimo za Vaš prispevek in glasove, ki so omogočili naši stranki življenje. Ostanite še naprej lojalni in ostanite naši člani tudi v prihodnje. Hvala vam. SLS za Spodnjo Savinjsko dolino Ivan Jošt ZAVEZANE OČI PRAVICE... ali dvojna morala pri obravnavi žene - matere Povzdigovanje žene je dobilo v demokratični državi Sloveniji še eno dodatno, za žene in matere kar žaljivo dimenzijo, saj so našim ženam in materam novo-komponirani politiki namenili še en praznik, in sicer materinski dan, ki naj bi še dodatno pokazal, kako zelo cenimo te naše življenjske sopotnice. Toda resnica je popolnoma drugačna, bolj kot ženam je ta praznik namenjen tem istim politikom, da se lahko še en dan več kažejo v javnosti z lažnim nasmehom in rožicami prikrivajo svinjarije, ki so jih potrdili v parlamentu. Sprejemanje zakonov, ki so izrazito protidružinski do mater in žena, nekorektni, nehumani in žaljivi, je namreč dejanski rezultat njihovega dela, ko slučajno ne interpelirajo med seboj. Kako drugače si bi sicer lahko pojasnili dogajanje, ko močna multinacionalka COCA- COLA meče na cesto mater samohranilko, hkrati pa zaposluje delavce za določen čas. Osnova za takšno nekorektno ravnanje je v zakonodaji, ki jo je sprejela naša slovenska skupščina in ti isti politiki, ki se hvalijo s številnim potomstvom, ker pač nosijo domov dvajset in več delavskih plač naenkrat in njihovih žena nihče ne meče na cesto. Iskreno upam, da nidi njihovih hčera ne bo, saj ne morejo otroci odgovarjati za grehe staršev, ki se z lažjo, prevaro in cinizmom poizkušajo prikazati za človekoljube. Povzetek je torej jasen. COCA-COLA se obnaša tako, kot ji naša za žene in matere slaba zakonodaja dopušča. Direktno zakonov ne krši, išče in najde pa vse tiste luknje, ki ji ustrezajo, da z najmanjšimi stroški nažene kar največ delavcev. Za takšen način dela je zaslužna pravno-svetovalna služba Jadek in Pensa, ki je ugotovila, da je mati samohranilka varo- vana samo do starosti otroka dveh let. Po mnenju zakonodajalcev, ki se vam smehljajo iz ekranov, z nageljčki v rokah, je popolnoma samoumevno, da lahko otrok, ki je star dve leti in en dan, poskrbi sam zase in po možnosti še za mater. Če je to darilo ženam za 8. marec in materam za njihov dan, potem ima COCA - COLA tako kot firma Jadek in Pensa, slab okus za šalo in lahko pričakujemo še kakšno posebno presenečenje za materinski dan. Presenečenje nam bodo zagotovo pripravili ob podpori tistih, ki so to državo spustili na nivo pravnega bambustana. To pa pomeni, da je pravica, čeprav ženskega spola, za svoj spol še posebej kruta. Pozivam vse matere in tiste, ki materinstvo spoštujete, da svoja mnenja o tej farsi posredujete na sedež naše stranke, najbolj zanimiva mnenja in komentarje bomo objavili v naši oglasni omarici. Trem najbolj zanimivim odzivom pa bova s predsednikom Romanom Virantom podarila še zbirko pesmi Vinka Modemdorferja, Prešernovega nagrajenca za letošnje leto, ki nosi naslov: Pesmi iz črne kronike. Gre za edino zbirko pesmi s socialno tematiko po letu 1990. Po mojem je ravno čas med enim in drugim praznikom naših žena in mater primeren, da tudi v praksi pokažemo naš odnos do žene in matere. Če se vsi naši postopki začnejo in končajo s frazo in nageljčkom, potem bodo ženske in matere še naprej na margini naše družbe in lahko se bodo posamezniki in skupine še naprej norčevali iz njihovega poslanstva. Ne gre samo za mater iz CCBS, gre za vse matere, ki jih pravni ignoranti postavljajo v človeka nevreden položaj. SREČKO ČATF.R ZLSD ŽALEC DeSUS, stranka vseh upokojencev? DeSUS Odgovor na to vprašanje je jasen. Dejstvo je, da so vsi napori stranke usmerjeni v varovanje in zagotavljanje doseženih pravic vseh upokojencev in ne le članov naše stranke. Morda je prav, da se spomnimo že večkrat poudarjenih rezultatov, ki jih je naša stranka dosegla zlasti pri sprejemanju pokojninske reforme. Uspelo nam je torej zadržati naše pravice, čeprav smo bili ob izidu Bele knjige izredno in upravičeno zaskrbljeni. In ne samo to, uspelo nam je zagotoviti še celo nekaj več, kot je regres in vdovske pokojnine. Čeprav smo računali še na nekoliko višji regres ter drugačno rešitev pri uveljavitvi vdovske pokojnine, smo upokojenci lahko izredno zadovoljni, da je dobilo oboje zakonsko osnovo, kajti ne bo več izgovorov, da ni potrebnega denarja za izplačila. Ni odveč, če ponovno napišemo, da bi nam uveljavitev II. stebra močno načelo naše pokojnine. Dolgo namreč ni bilo jasno, koliko bi se nam znižale naše pokojnine, če bi do uvedbe II. stebra res prišlo. Šele parlamentarne razprave so razkrile, da bi se pokojninska blagajna zmanjšala za toliko kolikor bi se zniža- li prispevki, ki bi se nakazovali zaposlenim na njihove račune. Gotovo je prav, da omenim še en uspeh naših poslancev, ki so uspeli v prizadevanju za podaljševanje vozniških dovoljenj do 80. leta starosti, brez zdravstvenega pregleda. Naša stranka in naši poslanci so osvojili tiste predloge, ki so šli v smer zniževanja najvišjih pokojnin. Tako se je razmerje med najnižjimi pokojninam in najvišjimi za polno delovno dobo znižalo od razmerja 1 : 4,8 na 1 : 4,0 kar pomeni, da se bo prizadetim rast pokojnin ustavila toliko časa, da bo doseženo novo razmerje. Zasluga naših poslancev je brez dvoma tudi, da ni prišlo do predčasnih upokojevanj poslancev in drugih privilegijev, kakršne so predlagali nekateri poslanci. Na prihodnjih volitvah v DZ računa naša stranka na še večje število svojih poslancev ne glede na volilni sistem, kajti brez našega sodelovanja v parlamentu, pa morda tudi v bodoči vladi, bi lahko kaj hitro prišlo do spremembe pokojninske zakonodaje v škodo nas upokojencev. Rado Rotar Občinski odbor LDS Žalec tvorno sodeluje s svetniki LDS Občinskega sveta. Sodelovanje se izraža v stalnem kontaktu pri izražanju predlogov in stališč v občini. Tako se redno sestaja pred vsako pomembno odločitvijo Občinskega sveta. Še posebej takrat, ko se je razpravljalo o proračunu občine in programu dela sveta. S takšnim načinom dela je možno dobro informirati članstvo o dogajanju v občini in krajevnih skupnostih. V ta namen smo svetniki LDS Občinskega sveta Žalec ustanovili Klub svetnic in svetnikov, v katerem bolj poglobljeno razpravljamo o vidikih boljšega delovanja svetnikov v svetu v korist občank in občanov občine. Klub svetnic in svetnikov ima program dela, ki zajema široko paleto dela izobraževanja, predavanja, posvetovanja ipd. s področja lokalne samouprave. V takem delu in na takšen način je dana možnost boljšega poznavanja lokalnih dejavnikov vsakdanjega življenja ljudi. V tem je dana med drugimi tudi možnost aktivnega vplivanja na dogajanje v občini, a le takrat, če se vključuje aktivno v nastajanje rešitve problemov, ki jih ustvarja vsakdanje življenje. V dosedanjem delu pa smo ugotovili, da se mnogokratne stvari odvijejo zelo neorganizirano ali bolje rečeno LDS nekoordinirano. Človek dobi občutek, da nekatere stvari niso dovolj dobro pripravljene ali pa so namenoma tako organizirane. Dejali bi, da gre za drobna nestrinjanja med akterji posameznih prizadetih. Ena takšnih nekoordiniranih potez je bila v času obiska predsednika države g. Milana Kučana. Bili smo priča naše (ne) izkušenosti, kako delovati, da dogodek narediš nepromovi-alen. Imeli smo možnost, da Žalec in občino širše predstavimo Sloveniji, a nam to zaradi nekoordiniranosti (nezainteresiranosti) organizatorjev ni uspelo. Že kulturni dogodek, odprtje galerije Savinjskih likovnikov v Savinovi hiši v Žalcu, je dovolj velik za širšo promocijo Žalca. S takšnimi napakami ne dajemo vzpodbudnih občutenj in mišljenj. Popravni izpiti so sicer možni, a še vedno ostajajo le popravni izpiti, kar je zagotovo manj kot izpit z odliko. Občinska organizacija LDS se je med drugim aktivno vključila tudi v pripravo volitev v kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Regijski sestanek LDS je bil 8. marca zvečer v Žalcu, kjer se je usklajevala kandidatna lista za organe v zbornici. Sodelovali smo tudi na posvetu LDS v Celju, 10. marca, ki ga je vodil dr. Janez Drnovšek, o aktualnih političnih vprašanjih pred začetkom volilne kampanje. O nadaljnih aktivnostih bomo poročali v naslednji številki. Prijetno branje in nasvidenje. Marijan Turičnik Učenci OŠ Braslovče: Špela Kumer, Ana Skok, Rok Ušen, Jernej Porger, Datjan Sajovic, Miloš Širše in Arša Topovšek ob svojem razstavnem kotičku, mentorice pa so bile: Bernarda Predovnik, Irena Kumer in Andreja Zupan. Zlato priznanje OŠ Braslovče V Mozirju je potekal regijski kviz pod naslovom Ilirizmu pomaga lastna glava. Sodelovalo je osem ekip, ki so se predstavile z raziskovalnimi nalogami na temo Slovenija - dežela dobrot. Osnovna šola Braslovče je svoji nalogi dala naslov Koline, domači praznik pri Rezarjevih v Grajski vasi. V nalogi so opisali Grajsko vas, obdelali prostore, ki so v kmečki hiši povezani s hrano, predstavili nekaj posode za pripravo jedi, glavno pozornost pa namenili domačemu prazniku - kolinam. S svojo predstavitvijo so si zaslužili zlato priznanje Turistične zveze Slovenije za sodelovanje na območnem festivalu Ilirizmu pomaga lastna glava. Na državni festival, ki bo prihodnji mesec v Velenju pa so se uvrstili učenci iz Vinske gore. T. T. Podelitev bralnih značk E Z Zdravljico, ki jo je zapel šolski pevski zbor pod vodstvom Manje Majcen, so na osnovni šoli Vransko začeli program kulturnega dne. Z njim so se spomnili na velikana slovenske poezije doktorja Franceta Prešerna in 200-letnico njegovega rojstva. Ob tej priložnosti so podelili tudi bralne značke učencem predmetne stopnje. Najprej je na odru oživel Prešernov Povodni mož, ki so ga pod vodstvom Danice Sedeljšak in Mire Les izvirno predstavih učenci in učenke tamkajšnje šole. Sledil je zanimiv nastop mlajših šolarjev, ki so predstavih venček narodnih pesmi. Prireditev je s svojo prisotnostjo obogatila tudi slikarka in ilustratorka Marjanca Jemec - Božič, ki je v Mladi novinarji OŠ Vransko intervjuvajo slikarko in ilustratorko Marjanco Jemec - Božič. intervju z mladimi novinarji predstavila svoje delo in življenje ter nato skupaj s knjižničarko Marijo Završnik in Polono Bergant podehla mladim bralcem bralne značke. Program kulturnega dne so zaključili mladi glasbeniki Orfovega orkestra, ki ga vodi Breda Debevc. D. Naraglav Uvajanje kurikuluma Vrtec na Polzeli je eden izmed petindvajsetih v Sloveniji, ki so bili izbrani za uvajanje kurikuluma za vrtce. Prvič so se s tem srečali v tem šolskem letu, ko se je na Polzeli pričela devetletna osnovna šola. Z uvajanjem so pričeli tako, da so določili projektno skupino, ki vodi kurikulame spremembe. Organizirah so se v krožke za kakovost, kamor so vključene vse vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. Vsi vrtci dobivajo preko zavoda za šolstvo Repubhke Slovenije enotna izhodišča, pobude in usmeritve. 0 izboru in temeljih kurikuluma so najprej obvestili ustanoviteljico vrtca, občino Polzela, potem starše, ki so jim pokazali razhke med kurikulumom in prej veljavnim vzgojnim programom ter spremembam, ki se bodo dogajale. Kot je dejala vodja vrtca Lidija Ušen, so nato pričeli uresničevati prvi dve nalogi, in sicer timsko delo in notra- nji prostor vrtca. Začeh so tudi z uvajanjem kroga prijateljstva, v decembru pa nadaljevali z nalogami dnevne rutine in počitek otrok. Naslednji mesec so na roditeljskih sestankih starše seznanili o dogajanjih, ki so povezana z uresničevanjem kurikuluma. Starši so izrazih podporo in pripravljenost sodelovati tudi v delovnih akcijah pri urejanju prostora v vrtcu in na igrišču. V tem času so dobih še dve nalogi, in sicer na področju dejavnosti in časa. V februarju so začeh z nalogo opazovanja otrok, pri tem so ugotavljali kako spremljajo in dokumentirajo otrokov razvoj. Vodje projektnih skupin se vsak mesec sestanejo in poročajo o svojem delu, tam se pogovorijo o dilemah in problemih ter iščejo poti do realizacije nalog. V vrtcu na Polzeli se zavedajo, da potrebujejo obilo dobre volje, ugodno socialno klimo med zaposlenimi in prepričanost, da se nič ne more spremeniti kar tako brez tehtnih razlogov. T. T. Eko šola z eko vodo Na osnovni šoh Vransko lahko učenci že nekaj časa pijejo kakovostno pitno vodo. kar je tudi v skladu z njihovo usmeritvijo EKO šole. Za kaj pravzaprav gre smo povprašali ravnateljico osnovne šole Vransko Valerijo Pukl: “Že večkrat je bila dana pobuda, da bi v šoh namestili avtomat za instant pijače, vendar smo bih proti temu, saj te pijače niso kakovostne in bolj škodujejo, kot koristijo našemu zdravju.” Zaradi tega dejstva smo se raje odločili za namestitev vodnega bara, kjer se voda čisti preko posebnih filtrov in omogoča uživanje kakovostne in zdrave pitne vode. Učenci so to novost sprejeli z velikim veseljem in redno pijejo vodo iz vodnega bara, ki je očiščena vseh zdravju škodljivih snovi. Z namestitvijo tega vodnega bara tudi utrjujemo našo usmeritev EKO šole.” D. N. 1 zbiranjem papirja do nagrade Šolska skupnost učencev OŠ Griže šteje v tem šolskem letu 273 učencev razredne in predmetne stopnje. Vodita jo mentorici Marija Pavčnik in Metka Umek. Sestanke šolskega parlamenta, ki so najmanj enkrat mesečno, pa vodi predsednik Žiga Gričnik. Pohvalijo se lahko z vrsto uspelih aktivnosti in prireditev. Pred kratkim so prejeli tudi nagrado za 1. mesto pri zbiranju starega papirja. Tega so zbrali sedem ton, kar je bilo največ med šolami v žalski občini. V oktobru je Občina Žalec z razpisom pozvala vse šole k racionalnejši porabi papirja, uvajanju ekološko prijaznejšega papirja in intenzivnejšemu zbiranju starega papirja. Slednje je bilo za učence še posebno spodbudno, saj je občina finančno podprla ta projekt v višini odkupne cene papirja, hkrati pa se je odločila še dodatno nagraditi šole, ki bi zbrale največ odpadnega papirja glede na število učencev. Učenci OŠ Griže so bih izredno zagnani. Na razredni stopnji so največ papirja zbrali prvošolci, na predmetni stopnji pa učenci 7. b razreda. Skupaj je bilo odpadnega papirja za sedem ton, kar jih je pripeljalo tudi na prvo mesto med osnovnimi šolami v žalski občini, s tem pa tudi do posebne nagrade in priznanja. Tega je mladim “parlamentarcem” izročil župan Občine Žalec Lojze Posedel. Za zbrani papir so dobih 70 tisoč tolarjev, toliko so dobih še od strani občine za finančno podporo akciji, za doseženo 1.mesto pa so prejeh še dodatnih sedemdeset tisočakov. S to akcijo so tako zaslužili kar 210 tisoč tolarjev, ki jih bodo znafi koristno potrošiti oziroma še oplemenititi. V pogovoru z županom Lojzetom Posedelom in njegovima sodelavkama so učenci s ponosom povedali, da se vesehjo tega priznanja in da bodo tudi v prihodnje tej in drugim aktivnostim posvečali veliko pozornosti. Med prvimi pa bo vsekakor očiščevalna akcija v šoh in okrog nje. D. Naraglav Podelitev priznanj in nagrad Raimatelj Adi Vidmajer podeljuje značke, priznanja in nagrade mladim kidtur-nikom šolskega kulturnega društva Šolsko kulturno društvo 1. osnovne šole Žalec se ponaša s pestro dejavnostjo, ki poteka kar v 33 različnih kulturnih skupinah, v katere je vključeno okrog 1200 učenk in učencev. Pred nekaj dnevi so imeli občni zbor, kjer so prikazali delček svojega ustvarjalnega kulturnega delovanja. Ob tej priložnosti so v društvo slove- sno sprejeli tudi učenke in učence prvih razredov. Uvodoma se je zbranim, med katerimi so bih poleg ravnatelja Adija Vidmajerja in učiteljev še Janez Meglič, Eran Sadnik in Janus Rasievietz, predstavil otroški pevski zbor pod vodstvom Zdenke Markovič. V nadaljevanju programa so nastopile članice literarnega krož- ka, ki ga vodita učiteljici Tanja Goropevšek in Majda Jurač. Učenka Larisa Čehovin je prebrala svoj nagrajeni spis Ne razumejo me. Prijetno pa so prisotne presenetili mladi člani dramskega krožka razredne stopnje, ki ga vodi Karmen Pokomy. S pravo igralsko zavzetostjo so uprizorili skeč o Pepelčku, ki je dodobra nasmejal občinstvo. V nadaljevanju je sledila podehtev značk s knjižnim kazalom, podehtev priznanj tistim članom kulturnega društva, ki so sodelovali pri raznih kulturnih prireditvah in podehtev knjižnih nagrad za vsestranske učence osmih razredov na področju kulture. Dobitnikom priznanj in ostalim udeležencem sta nato spregovorila ravnatelj Adi Vidmajer in Janez Meglič, ki sta pohvalila delo društva in poudarila pomen kulturnega delovanja v šoh in izven nje. Da šolsko kulturno društvo ne deluje samo znotraj šolskih zidov, zgovorno pričajo razne proslave v okviru Mestne skupnosti ah občine Žalec. Uidi letošnjo osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku so pripravili člani in članice Šolskega kulturnega društva Žalec, kar je še dokaz več o njihovem uspešnem delu. D. Naraglav Knjižnične jasli za najmlajše Knjižnične jasli so vedno dobro obiskane Šolska knjižnica I. osnovne šole Žalec se ponaša z bogatini knjižnim fondom, v katerem je kar 18000 knjig. Knjižnica je v tem šolskem letu dobila povsem novo podobo. V posodobljeni in lepo urejeni knjižnici je sedaj poseben prostor za internet, čitalnica za 30 učencev in tako imenovane knjižnične jash za najmlajše bralce. Lično oblikovan in dvignjen knjižni kotiček z oblazinjenim podom je sedaj priljubljen prostor za brskanje po knjigah. Če zato kaj več berejo, nismo vprašali, so pa te knjižnične jash lep primer, kako se da z nekohko drugačno ureditvijo narediti knjižnico še zanimivejšo. K vsemu temu še dodajmo, da knjižnica, ki jo vodi Mojca Zelen, poleg že omenjenega razpolaga z bogato medioteko. Pomemben je Uidi računalniški pregled knjig, ki omogoča v vsakem trenutku ugotovitev stanja knjig v knjižnici. D. N. Slovenska podeželska mladina letos v Žalcu Zveza podeželske mladine Slovenije je za kraj letošnje redne letne skupščine zbrala Žalec. Zveza šteje 43 društev, njihovi delegati pa so se zadnjo soboto v februarju zbrali v sejni dvorani žalske občine, kjer so jih pozdravili tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, žalski župan Lojze Posedel, predstavnici ministrstva za kmetijstvo in kmetijske svetovalne službe ter direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec mag. Iztok Košir. Letna skupščina se je pričela s predstavitvijo domačega društva podeželske mladine, nato pa je predsednik zveze Danijel Rihtarič poročal o delu v preteklem letu. Podeželska mladina poleg raznih tekmovanj in srečanj sodeluje tudi v več evropskih organizacijah, sodelovanje na mednarodnem področju in izobraževanje pa sta tudi v letošnjem letu dve izmed najpomembnejših nalog. Ker na skupščini ni bilo dve tretjini delegatov, niso mogli sprejeti sprememb stanita, v razpravi pa so se dalj časa zadržali pri kriteriju za izbor organizatorjev državnih kmečkih iger, kviza in izbora gospodarja leta. Nazadnje so se odločili, da organizacjo najprej ponudijo prvouvršenemu, nato drugo in tretjeuvrščenemu društvu s prejšnjih iger, če pa noben od teh treh ne bo pripravljen prevzeti organizacije (dogaja se, da zmagovalci več let zapored prihajajo z območja iste enote za kmetijsko svetovanje, kar je poleg vsega precejšnje finančno breme), bo vodstvo zveze podeželske mladine organizatorja izbralo na osnovi razpisa. K. R. Stanko Rizmal in Franc Bosilj izročata Antonu Rozmanu listino o častnem članstvu v ČD Braslovče Zaščita čebel in izobraževanje Drugič so se na letnem občnem zboru zbrali delegati devetih čebelarskih društev, ki so povezana v Zvezo čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline. O delu je poročal predsednik zveze Anton Rozman, ki je poudaril, da je ob številnih aktivnostih čebelarjev, v zvezi je združenih 250, vendarle na prvem mestu zaščita čebel pred boleznimi in zajedavci, enako pomembno pa je izobraževanje. Med pomembnimi zadolžitvami zveze je zagotavljanje zdravil za čebele ter sladkorja za jesensko dohra-njevanje čebeljih družin. To bodo v tem letu najpomembnejše naloge Zveze. Sicer pa so lani veliko dela namenili praznovanju 90-letnice organiziranega čebelarstva v Savinjski dolini, ob tej priložnosti so izdali almanah o razvoju čebelarstva v Savinjski dolini, osrednja slovesnost pa je bila septembra v Grižah, kjer je bila na ogled tudi zanimiva čebelarska razstava. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle. Kot je dejal predsednik Anton Rozman, so zaradi praznovanja nekoliko zanemarili čebele, tako da je v Andražu in Taboru izbruhnila huda gniloba, kar pa so s pomočjo veterinarskega pospeševalca dr. Draga Goručana sanirali, kljub temu bodo posledice občutili še letos. Glede izobraževanja je dejal, da se predavanj in seminarjev udeležujejo eni in isti, tisti, ki bi ga bili najbolj potrebni, pa ponavadi manjkajo. Ob koncu so dah v razpravo pravilnik o odlikovanjih in odličjih. Antonu Rozmanu sta delegata Čebelarskega društva Braslovče izročila fistino za častno članstvo v braslovškem društvu. T. Tavčar Tudi letos zanimivi izleti Društvo upokojencev Žalec tudi letos pripravlja zanimiv program izletov. V marcu so pripravili izlet v počastitev Dneva žena in pustovanje, v maju pa se bodo odpravili na izlet na nakupni sejem v Milje (Italija). 29- junija se bodo žalski upokojenci udeležili srečanja upokojencev Slovenije v Velenju, nato bodo odšli na izlet v okolico, na kmečki turizem ali v večje gostinsko podjetje. V juliju bodo sodelovali na srečanju in tekmovanju upokojencev Savinjske doline v Grižah, skupaj s planinci in borci pa se bodo odpravili na pohod na Komelj. V septembru si bodo ogledali muzej rudnika Mežica, v oktobru pa se bodo skupaj z Desusom udeležili predvolilnega izleta v bližnjo okolico. V decembru bodo imeli še domače koline ali pa bodo pripravili celo silvestrovanje na enem od kmečkih turizmov v Obsotelju. Po DOLINI Predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk podeljuje značke za tri prehojene transverzalne poti planincu Slavku Škrubeju iz Šešč. PD Zabukovica letos slavi 50-letnico S pesmijo Oj’ Triglav moj dom, ki jo je zapel ženski pevski zbor Svobode Griže, se je začel občni zbor Planinskega društva Zabukovica, Id s tisoč člani sodi med najbolj množična društva v Savinjski dolini pa tudi širše. Iz poročila predsednika društva Srečka Čulka mlajšega in poročil drugih poročevalcev je bilo mogoče razbrati res pestro in uspešno delo društva v minulem obdobju. Poleg izletov, pohodov, orientacijskih tekmovanj, alpske šole in še česa, so opravili tudi veliko prostovoljnega dela pri postojanki na Homu, kjer so postavili razgledno teraso. Posebej odmeven je bil planinski tabor v Podvolovljeku, ki se ga je udeležilo 40 ihladih planincev in 15 članov vodstva. V tem času so mladi skupaj s starši obiskali tudi Snežno jamo na Raduhi in izdali bilten tabora. Sicer pa so mladi v lanskem letu prejeli 29 bronastih znakov Mladi planinec. Od leta 1972, ko so prvič podelili ta znak, pa do letos je bilo podeljenih že 245 značk. Mladi so se lansko leto srečali z drugimi mladimi planinci na Slemenu ter se redno vključevali v društvčne izlete, pohode in orientacije. Glede slednje je bilo povedano, da zasedajo v Savinjski orientacijski figi po dveh tekmah v sezoni 1999/2000 skupno 2.mesto. V nadaljevanju občnega zbora je sledil kulturni program, ki so ga pripravili mladi iz mladinskega odseka PD Zabukovica, ki deluje na OŠ Griže, in njihova članica Magda Šalamon, ki je prebrala tri svoje pesmi povezane s planinami. Zbranim so nato spregovorili tudi gostje župan lojze Posedel, podpredsednik PZ Slovenije Adi Vidmajer, Janez Meglič iz PD Žalec, Božo Jordan v imenu Savinjskega meddruštvenega odbora PD in PD Šempeter. Vsi po vrsti so čestitali društvu za letošnjo 50-letni-co delovanja in jim zaželeli uspešno delo tudi v prihodnje. Prav 50-letnica delovanja društva je poleg razvitja novega društvenega prapora, ki bi ga naj razvili 9-septembra, njihov najbolj slovesen dogodek tega leta. Slovesni jubilej bodo obeležili s proslavo v četrtek, 6. aprila, ob 18. uri v dvorani Doma Svobode Griže, razvitje prapora pa bo na srečanju planincev ob 50-letnici društva na Homu, kjer naj bi do septembra opravili še nekatera dela. Sicer pa v programu dela ne manjka tradicionalnih pohodov in izletov ter drugih aktivnosti, ki bodo zaznamovala njihovo jubilejno leto. Občni zbor društva so tuifc tokrat zaključili s podelitvijo transverzalnih značk Savinjske planinske poti in drugih transverzalnih poti, vključno z razširjeno slovensko planinsko potjo. Savinjsko planinsko pot je doslej prehodilo že preko 2000 pohodnikov, med njimi je bilo kar 569 članov PD Zabukovica. - D. Naraglav Ka) s točilnico? V dvorani Doma upokojencev v Grižah so se na volilni programski konferenci zbrali upokojenci domačega društva. Iz vseh poročil je bila razvidna izredna delavnost društva. Še zlasti se je izkazala komisija za šport in rekreacijo, ki vključuje razne sekcije od gobarske, kolesarske, izletniške, pohodniške do tiste za ročna dela in še druge. Manj zadovoljstva pa je prineslo finančno poročilo, saj se je izkazalo, da točilnica zaradi konkurence in spremenjenih pogojev poslovanja ni poslovala pozitivno. Kot je v poročilu dejal predsednik Marjan Rojnik, bo moral nov upravni odbor čim prej sprejeti potrebne ukrepe, saj ni prave perspektive, da bi se društvo še naprej ukvarjalo z gostinsko dejavnostjo. Po novih zakonih in predpisih so namreč izenačeni z ostalimi gostinskimi obrati. Sicer pa bo najprej potrebno odpraviti pomanjkljivosti, takoj nato pridobiti uporabno dovoljenje in lokal oddati v najem najboljšemu in zanesljivemu ponudniku. Takšna odločitev bo v korist članstva, saj bo tako ostalo več denarja za društvene aktivnosti. Marjan Rojnik je spregovoril tudi o njihovem počitniškem domu v Pacugu ter ob tem dejal, da je malo društev upokojencev, ki bi imeli svoj počitniški dom, zato bi ga morali bolj koristiti za letovanje. Društvo bo tudi v bodoče vodil Marjan Rojnik, podpredsednik je postal Karli Kolar, tajniški posli pa bodo v rokah Ignaca Mastnaka. D. N. marec 2000 Taborčani na regijski kviz Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline in Enota za kmetijsko svetovanje Žalec sta na Ponikvi pripravila tradicionalno kviz tekmovanje Mladi in kmetijstvo 2000. Pet ekip iz aktivov društev podeželske mladine se je pomerilo v znanju iz tem: pozabljene poljščine, stare sorte sadja, energija iz lesne bio mase, davek na dodatno vrednost na kmetijah, slovenske avtohtone domače živali in kmetijska gozdarska zbornica. Zmagala je ekipa iz Tabora, ki se bo 1. aprila udeležila regijskega kviza v Šentjurju, druga je bila ekipa Polzele, tretja iz Šempetra, četrta iz Petrovč in peta domača ekipa s Ponikve. T. T. Savinjski vinogradniki zborovali V začetku maja ocenjevanje vin letnika 1999 Člani društva Savinjskih vinogradnikov, ki šteje 120 članov, predvsem z območja Savinjske doline, so se zbrali v dvorani Zadružnega doma v Petrovčah na šestem rednem občnem zboru. Kot je povedal predsednik upravnega odbora Ivan Poteko, je bil za lansko leto postavljen plan uresničen. Glavni namen delovanja društva je pridobivanje strokovnega znanja o obnovi vinogradov, vzgojnih oblikah trte, delu v vinogradu in kletarjenje. Tako so bila organizirana predavanja o zaščiti vinske trte pred boleznimi in škodljivci, pred trgatvijo je bilo organizirano predavanje o tehnološki zrelosti grozdja, njegovi predelavi, o ravnanju z moštom in mladim vinom. Pripravili so tudi ocenjevanje vzorcev vin letnika ‘98. V ta namen so sprejeli pravilnik o ocenjevanju vzorcev vin. Člani društva so na oceno poslali 64 vzorcev, od tega jih je bilo 27 ocenjeno kot namizno vino z geografskim poreklom, 30 pa kot kakovostno vino z geografskim poreklom. Nobeno vino ni bilo ocenjeno kot vrhunsko. Tildi za to leto so naloge podobne lanskim, ocenjevanje vzorcev vin let- nika 1999 bo v začetku meseca maja, ko bodo vina bolj stabilizirana, rezultati pa bodo objavljeni tako kot določa pravilnik. Na tem področju Ivan Poteko ugotavljajo obetajoč napredek. Načrtujejo več predavanj, med prireditvami pa martinovanje in nekaj strokovnih ekskurzij. Sedež društva je v Kmetijski zadrugi Petrovče, v Kmetijski preskrbi je vinogradniški kotiček, bogato založen s sredstvi za vinogradništvo in vinarstvo. Ob ponedeljkih in četrtkih, med 10. in 13. uro, je na voljo strokovno svetovanje o uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter enoloških sredstev. T. Tavčar StROINI KROŽEK SaVINISKA DOLINA Kmetje se največ poslužujejo oranja, baliranja, žetve ... Člani Združenja za medsebojno pomoč - Strojni krožek Savinjska dolina so se na občnem zboru sestali v dvorani Zadružnega doma v Šempetru. O delu in načrtih je govoril vodja krožka Simon Gajšek, ki je med drugim povedal, da se je lani število članov krožka povišalo z 205 na 239, člani pa niso samo iz Savinjske doline, temveč tudi iz širše celjske regije. Člani so lani opravili prek 7 tisoč delovnih ur, pri storitvah pa se kmetje še vedno največ poslužujejo baliranja, oranja, dela v gozdu, žetve, škropljenja in še nekaterih drugih storitev. Eden izmed lanskih ciljev je bil, da pomagajo svojim članom ob naravnih nesrečah. Tako so se odzvali na pomoč kmetiji Mateja Golhleba, ki mu je požar uničil strojno lopo. Člani so s prostovoljnimi prispevki omogočili, da mu je krožek kupil mulčer, in mu tako nekako zmanjšali izgubo ob požaru. Ker pa je člane vse bolj zanimalo, kaj za kmete pomeni davek na dodano vrednost, so pripravili na to temo predavanje. Glavna skrb jeseni je bila organizacija demonstracije DEMO ‘99- Tema je bila Sekalci za kurjavo. Demonstracija je požela veliko zanimanja, pripravili pa so jo v sodelovanju z Zvezo strojnih krožkov Slovenije, revijo Kmetovalec in Kmetijsko svetovalno službo. Obiskali so tudi sejem Agrotechnica v Hanovru in sodelovali s predstavnikom Pottingerja, Zupan Trade-om na demonstraciji. Za lani so kot najbolj vestnega pri pisanju računov nagradili Franca Hrastnika iz Laškega. V plan dela za letošnje leto pa med najpomembnejše naloge sodijo pridobivanje novih članov, bolj sprotno in vestno pisanje računov, izobraževanje, medsebojna pomoč ob nesrečah in DEMO 2000. Člani krožka in drugi gostje so ob koncu zbora poslušali predavanje o hibridnem izboru za leto 2000 Novartis. T. Tavčar S spomini bogato življenje Franc Falant - devetdesetletnih - Ob jubileju veliko obiskov Življenje je kot neukročena reka, ki neusmiljeno teče ne glede na prepreke. Ob tem se niti ne zavemo, kdaj minejo desetletja. Tudi Francu Falantu iz Železnega v Krajevni skupnosti Galicija, ki je ne dolgo nazaj stopil v 91. leto, je vse skupaj zelo hitro minilo. To pa predvsem zato, ker je bfl vedno zaposlen in se ni nikoli dolgočasil. Tudi sedaj, če le more, kaj počne in nekaj dni pred praznovanjem svojega jubileja je dokončal lep košek, ki ga je podaril sinu. Prav pletenje košev in košar je ob vsem drugem bil njegov konjiček, ki mu je prinašal tudi dodaten zaslužek. Franca Falanta sem obiskal skupaj s predstavniki KS Galicija, ki so svojemu krajanu prišli čestitat in izročit darila za njegov visoki jubilej. Vlado Majer predsednik KS Galicija, Dragica Tratnik iz Krajevnega odbora Rdečega Križa in tajnica KS Galicija Katica Petrin so Franca lepo presenetili z obiskom, čeprav jih v minulih dneh ni manjkalo. Nekoliko rosnih oči, ki so ga izdale, da je kar malo ganjen nad pozornostjo, nas je povabil za mizo, kjer so se kmalu nato znašle razne dobrote in dobra kapljica, s katero smo nazdravili njdgov visoki življenjski jubilej. Pri tem pa so se nam pridružili še njegova 86-letna žena Neža in hčerka z možem, ki je poskrbela za vse namizne dobrote. Po kozarčku dobrega vina je jubilant Franc spregovoril o svojem življenju, ki ni bilo postlano z rožicami, a je bilo kljub temu lepo, zanimivo in še zlasti pestro. Njegov obraz vsega tega ne kaže, saj na njem skorajda ni zaznati gub. Tisti, ki ne bi vedel, da je Franc star že devetdeset let, bi mu jih presodil vsaj 20 let manj. To pa zato, ker so njegove besede in misli izrečene z nič kaj starostnim glasom, njegov spomin pa takšen, da bi mu ga lahko zavidali tudi mnogo mlajši sodržavljani. Franc Falant se je rodil v družini s tremi otroki. Bil je drugi po vrsti. Danes živi še njegova starejša sestra, ki ima že 93 let. Živeli so na majhni kmetiji v Železnem, kjer se še naprej nadaljuje njihov rod. France se je poročil z ženo Nežo leta 1942. Thdi onadva sta imela tri otroke, in sicer dve hčerki ter sina. Ena hčerka ima družino na Ložnici, sin je postavil hišo nedaleč od doma, druga hčerka pa živi z družino v hiši poleg njune. France je v življenju počel marsikaj. Svojo pokojnino pa si je večinoma prislužil z delom pri železnici. In kako je potekala njegova delovna pot? “Še eno leto bi moral hoditi v šolo, Franc Falant pa sem po maši v Žalcu zvedel, da pri Kvedrovih iščejo hlapca. Eno leto sem bil pri njih, nato sem bil eno leto pri Tratnikovih na Ložnici, kjer so imeli trgovino. Sledilo je še delo pri Lukaču na Pirešici, nato pa sem se leta 1938 zaposlil pri stavbeniku Grgrancu. Tam sem dočakal tudi drugo svetovno vojno. Kot vojak jugoslovanske vojske celjskega polka sem bil nato zajet in odpeljan v Nemčijo. Tam sem delal na cestah in kot minere pri izgradnji tunela. Zaradi prahu sem zbolel in tako sem lahko odšel domov. Kmalu nato sem se oženil, delo pa poiskal na železnici v Celju. Leta 1944 sem odšel v partizane v Bračičevo brigado. Po vojni sem se za nekaj časa znova zaposlil pri Grgrancu kot železokri-vec, nato pa sem odšel v Ljubljano, kjer sem opravil izpite za skladiščnika in skladiščnika nadzornika in nato delal na železnici v Celju, kjer sem se leta 1968 tudi upokojil,” je na kratko opisal svojo delovno pot Franc Falant in ob tem poudaril, da še danes ve za vse predpise in postopke, ki jih je kot skladiščnik moral vedeti. Po delu v službi Francu tudi doma ni manjkalo dela, saj je kakšen hektar zemlje bilo potrebno obdelati. Že pred vojno je veliko hodil h kmetom kosit in ob tem tudi kar dobro zaslužil. Družinski proračun pa je vse do današnjega časa povečeval Uidi s pletenjem košev in drugih predmetov iz vrbovih šib. Bil je pravi mojster in zato so ljudje cenili njegove izdelke, tako da jih ni bilo težko prodati. Kdaj pa kdaj mu jih je na tržnico v Celje # DUSET/ d. o. o. Pari Ije 8a, 3314 BRASLOVE, SLOVENIJA, tel. & fax: 063 700-11-70 (BCS) »\ ACME motori fMAol LOMBARDINI ST!H L. SnlD 0Husqvama HARRY PRODAJA IN SERVIS VRTNIH KOSILNIC - razlilni proizvajalci - razlitne moti motorja - razlitne „irine no a - s pogonom ali brez - s ko„em ali brez MOTORNIH KOS - nahrbtnih ali stranskih - razlitne moti - razlitni prikljutki (laks, kovinska rezila, PVC no ki ) Vsak stroj vam sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o pravilnem delovanju. Vabljeni! pomagal nesti tudi oče, ki si je ob tej uslugi izgovoril od Franca obisk gostilne, kjer so kuhali okusen konjski golaž. Še nekaj let nazaj je Franc, zlasti čez zimske mesece, napletel precej košev in si Uidi sam pripravil material zanje. Sedaj tega ne zmore več, saj ga noge preveč bolijo, da bi lahko dalj časa stal. Prav zato je košek, ki ga je naredil za sina nekaj dni pred svojo 90-letnico, verjetno tudi nekakšno slovo od tega priljubljenega opravila. Sicer pa, nikoh se ne ve ... S Francem Falantom se v pogovoru spomnimo tudi njegovega društvenega delovanja, še zlasti pri gasilcih, saj je bil tudi ustanovitelj gasilskega društva Velika Pirešica. Prav letos bodo praznovali 70-letnico obstoja in Franc bo kot njihov najstarejši član deležen posebne pozornosti. Ne nazadnje je bil kar 15 let poveljnik društva in je človek, ki je dal pomemben delež k razvoju gasilstva v tem koncu Savinjske dobne. S Francem Falantom smo preživeli skupaj skoraj dve uri. Srečanje z njim je bila nekakšna ura spominov, ki je prinesla spoznanje, da je tudi visoka starost lahko znosna, če človek še dobro sliši, vidi, predvsem pa, če so možgani dovolj vitalni. Če odmislimo druge težave, ki pestijo našega jubilanta, potem si človek lahko le želi, da bi tudi on bil takšen, če bi mu bilo dano dočakati takšno starost. Sicer pa še nasvet, ki nam ga je dal France, ko smo ga vprašali, čemu pripisuje svoj mladostni izgled in doseženo starost. “ Nikar ne kadite, pijte in jejte zmerno in v ničemer ne pretiravajte.” D. Naraglav G4MNr ^rvo POLZELA ZA VAŠ' GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 063/7037 130, 7037 131 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 3. 4. DO 20. 5. 2000 [• NOV KOMPONIBILNI PROGRAM ZA DNEVNE IN OTROŠKE SOBE - G 2000 NOVE SPALNICE IZ PROGRAMA G-2000 r Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 063/70 37 130, 063/70 37 131. BOGATO NAGRADNO ŽREBANJE POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! MLIN PLASKAN Male Braslovče 16 Telefon: 709-340 BELA MOKA (T-500), 29/1 KRUŠNA MOKA, 25/1 POSEBNA BELA M., 25/1 59.60 SIT 49.60 SIT 80,00 SIT TIKA imovna Šempeter v S. d. 13a tel. 063/701-547 Celje, Ul. mesta Grewenbroicha 9 tel. 063/415-066 dflmona dŽžodktm iA. OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA* POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA Šempeter, četrtek 30. 3. 2000 , Naročite se! NOVO - KONTAKTNE LEČE IN NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL. Obiščite nas in videli boste bolje! GLOBINSKI SESALNIK Z NAPREDNIM SISTEMOM VODNE FILTRACIJE BREZ PAPIRNATIH VREČK Thomas Vedno z novimi idejami GLOBINSKO ČIŠČENJE SUHO ali MOKRO (s toplo vodo in čistilom) tor PARNO ČIŠČENJI Nemška kakovost iz prvo roke, mednarodne priznanje inštitodje za zaščito potrošnika m Žarova 19, Velenje, lei.: 063-864-463,041-670-391 PERE, NEGUJE, BRIŠE, SESA. info nov delovni čas V Banki Celje bomo spremenili delovni čas nekaterih naših enot. Od 1. aprila 2000 dalje Vam bomo na voljo: - v ekspozituri Žalec: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure ter ob sobotah od 8. do 11.30 ure; - v enoti Hmeljarska v Žalcu: od ponedeljka đo petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Delovni čas ostalih naših enot ostaja nespremenjen. I banka celje ■IVA *0.0,AVTO DEU Šempeter I26b, 3311 ŠEMPETER, Tel: 063/701-252 Wk Lucas eiF Olja in maziva Blagovne znamke: Zastava, Suzuki, Volkswagen, Škoda, Seat, Rover, Renault, Peugeot, Opel, Nissan, Mitsubischi, Mercedes, Mazda, Lada, Hyundai, Ford, Rat, ifepswPrs, Daihatsu, Daewoo, Citroen, BMW, Audi, Alfa OUAC' Želimo varno vožnjo in se priporočamo za obisk! KI IZDELUJEMO: i ° i I TJ • cvetlična korita, fontane • elemente za ograje • elemente za brežine • tlakovce, plošče • robnike • tople grede, kompostnike • kamine, umivalnike • mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 Napovednik marec 2000 PRIREDITVE V APRILU 2000 DATUM, ura - 2000 NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 1. 4. ŠOLA PLEŠE-RAZREDNA STOPNJA OŠ VRANSKO OŠ VRANSKO VALERIJA PUKL (063) 725-295 1. 4. ob 20. uri OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OŠ PREBOLD (V TELOVADNICI) SLKD 01; DPD SVOBODA PREBOLD JOŽICA OCVIRK (063) 4913840 1. 4. ob 17. uri "PALČKI NA SM0VSKEM GRIČU” (lutkovna igrica Lutkovnega gledališča Ljubljana, za Cicibanov abonma in izven) DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO MILOJKA LNTIHAR (063) 717-717 1. 4. ob 20.. uri “ZDRAVNIK PO SILI” GLEDALIŠKA SKUPINA GALICIJA KULTURNI DOM VRBJE ZKD-KD VRBJE LEA MEH (063) 717-529 2. 4 ob 17. uri OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OŠ PREBOLD (V TELOVADNICI) SLKD 01 ; DPD SVOBODA PREBOLD JOŽICA OCVIRK (063) 49-138-40 2. 4. ob 15. uri VEČERNICA IN KRIŽEV POT V POSTNEM ČASU GORA OLJKA ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR JOŽE KOVAČEC (063) 705-00-03 3. 4. ob 19 30. uri MARČNI VETER ALI FANI PIŠE FRANCETU (monodrama o prvi slovenski pesnici Fany uriausmann za abonma) DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR (063) 717-717 6.4. ob 20.uri “LJUBEZEN V KOVČKU”, GLEDALIŠKA SKUPLNA DPD SVOBODA LIBOJE HMELJARSKI DOM PETROVČE ZKD SAVLNJA IVAN ARZENŠEK (063) 710-13-10 6. 4. ob 18. uri 50 LET PD ZABUK0V1CA DOM SVOBODE GRIŽE PD ZABUKOVICA SREČKO ČULK (063) 716-421 7. 4. ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL KLAVDIJA PALČIČA “ PREBODENO TELO” SAVINOVAHIŠA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR (063) 717-717 7. 4. ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DE DARINKE PAVLETIČ - LORENČAK DOM KULTURE POLZEU KUD POLZEU IRENA PEVNEK (063) 720-494 7. 4. ob 20. uri “RANDEVU S PODLAGO” KUD “ GRIFON” ŠEMPETER KULTURNI DOM VRBJE ZKD-KD LEA MEH (063) 717-529 8. 4. KONCERT ADIJA SMOLARJA DVORANA LIBOJE DPD SVOBODA DARJA BALOH (063) 708-728 8. 4 IV. DRŽAVNO TEKMOVANJA SLOVENSKIH CITRARJEV -FINALE KUD SVOBODA GRIŽE SLKD RS, KUD SVOBODA GRIŽE, CITRARSKO DRUŠTVO MIRAN KRAJŠEK (063) 7135-181 8. 4. ob 19. uri OKROGU MIZA 0 ZDRAVSTVU IN POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU DOM KULTURE KARITAS POLZEU BLAŽ JELEN (063) 720-066 8. 4. ob 10. uri ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE ZA RAZREDNO STOPNJO OŠ ŽALEC OŠ ŽALEC MOJCA ZELEN (063) 717-274 9. 4. POKALNO DRŽAVNO TEKMOVANJE V AGIUTIJU POLZEU KLNOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON IVAN POLESNIK (041) 405-079 9. 4. ob 15. uri VEČERNICA IN KRIŽEV POT V POSTNEM ČASU GORA OLJKA ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR JOŽE KOVAČEC (063) 705-00-03 10.4. ob 1930 uri MONOKOMEDIJA REŽISER DOM n. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC ANKA KRČMAR (063) 717-717 15.4 ob 9. uri KRIŽEV POT Z V1MPERKA NA GORO OLJKO ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR JOŽE KOVAČEC (063) 705-00-03 15.4. od 8. do 13. uri OKOLJEVARSTVENA ČISTILNA AKCIJA OB DNEVU ZEMLJE OBMOČJE TABORA OBČINA TABOR LILIJANA ŠTOR (063) 727-236 15.4. KONCERT OB 50. LETNICI ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORU GRIŽE DOM SVOBODE GRIZE KUD IN PEVKE DANIJEU GABERŠEK (063) 718-205 16.4. ob 15. uri VEČERNICA IN KRIŽEV POT V POSTNEM ČASU GORA OLJKA ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR JOŽE KOVAČEC (063) 705-00-03 18.4 ob 19- 30 uri KOMEDIJA “RANDEVU S PODUGO” KIT) GRIFON ŠEMPETER DOM H SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KUITURO (063) 717-717 20.4. ob 19.30 uri “UKROČENA TRMOGLAVKA, BALET CANKARJEV DOM V LJUBLJANI ZAVOD ZA KULTURO (prijave do 5. aprila) (063) 717-717 20.4. ob I6.3O uri OB DNEVU ZEMLJE -"KJE JE PROSTOR—.” DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC VRTCI OBČINE ŽALEC VIDAŠTENGL (0Ć3) 717-466 22.4. TV GRIŽE HI. DEL DOM SVOBODE-GRIŽE KUD SVOBODA GRIŽE JOŽE GABERŠEK (063) 718-205 25.4. TAJSKA IN MALEZIJA, POTOPIS MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC MATIČNA KNJIŽNICA IRENA ŠTUSEJ (063) 715-123 26.4. ob 18. uri R0SUVA ZA DAN UPORA PROTI OKUPATORJU DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR (063) 717-717 28.4. ob 19. uri TRADICIONALNI NOČNI TEK V TABORU TABORS D PARTIZAN TABOR GREGA KOVČE (063) 727-043 29.4. ob 16. uri SUVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE TABOR DOM KRAJANOV-TABOR OBČINA TABOR LILIJANA ŠTOR (063) 727-236 29.4. TV GRIŽE - HUMORISTIČNI VEČER DOM SVOBODE - GRIZE DRAMSKA SKUPINA, KUD SVOBODA GRIŽE JOŽE GABERŠEK (063) 718-205 30.4. ob 9 uri MEMORIAL FRANČKA SATLER - MALI NOGOMET IGRIŠČE ANDRAŽ ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ ANTON BRUNŠEK (063) 720-515 30.4. ob 9 uri TRADICIONALNI ŠENTJURSKI SEJEM TABOR OBČINA TABOR IN GASILSKO DRUŠTVO LOKE LIPETEKAVC (063) 727-012 30.4. GASILSKO TEKMOVANJE IN KRESOVANJE NA IGRIŠČU V LOŽNICI PGD LOŽNICA MITJA LEŠNIK (041) 783-407 30.4. ob 20.30 uri KRESOVANJE NA ŠENEKU ŠENEK DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE POLZEU SERGEJ ZABUKOVNIK (063) 720478 30.4. ob 20. uri KRESOVANJE PRI LOVSKEM DOMU ZALOŽE LOVSKI DOM ZALOŽE LOVSKA DRUŽINA POLZEU MATIJA PRUNGL (063) 702-289 30.4. ob 20.30 uri KRESOVANJE OB ŠPORTNEM IGRIŠČU V ANDRAŽU ANDRAŽ ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ SIMON OGRAJENŠEK (063) 722-190 30.4. ob 20. uri KRESOVANJE LOVSKI DOM RINKA LD ŽALEC RUDI JANEŽIČ (041) 787-943 KONCERT ADIJA SMOLAMA bo 8. APRILA 2000 OB 19. URI V KULTURNEM DOMU LIBOJE. Cene vstopnic za otroke 400,00 SIT, za odrasle 800,00 SIT; kupite jih lahko eno uro pred koncertom. Filmski program kina Žalec APRIL 2000 31. 3. do 1. 4. KOCKA - drama AMERIŠKA PITA - romantična najstniška komedija 7. do 9- 4. POBEGLA NEVESTA - romantična komedija 15. do 16. 4. VSE 0 MOJI MATERI drama ZAČETEK KONCA - akcijski film katastrofe 21. do 23. 4. NEPOPISAN LIST - slovenski mladinski film 28. do 30. 4. IVANA ORLEANSKA - zgodovinski spektakel V Spodnji Savinjski dolini lahko obiščete: Spominsko sobo Rista Savina, ♦♦♦ Galerijo savinjskih umetnikov in Hmeljarski muzej Galerijo Doreta Klemenčiča - Maja Odprto: po dogovoru, tel.: 715-830. Odprto: vsak četrtek od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ♦♦♦ ure, za skupine po dogovoru, tel.: 717-717. Muzej motociklov Vransko ♦♦♦ Odprto: Muzej je odprt celo leto od 10. Savinov likovni salon do 18. ure. Odprto: V času razstav vsak dan, razen nedelje in pra- Zaprt je ob četrtkih, tel,: 725-126. znikov, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, za sku- ♦♦♦ pine po dogovoru, tel.: 717-717. Muzej parnih cestnih valjarjev, tel.: 718-108. ♦♦♦ ♦♦♦ Občinsko matično knjižnico Žalec Razstavno-prodajno galerijo Oskar Kogoj Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 18. ure, Odprto: vsak dan od 9- do 17. ure. ob sobotah torek, - četrtek od 8. do 14. ure, sobota zaprto, od 8. do 12. ure, tel.: 715-300 tel.: 717-717. ♦♦♦ ♦♦♦ Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524. Spominsko sobo Slavka Šlandra ♦♦♦ Gasilski muzej Žalec Odprto: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 14. do 18. ure ali po dogovoru, tel.: 718-272. Odprto: po dogovoru, tel.: 724-066. Kinoskop Poleg nekaj filmov, ki so nekako pobegnili prejšnji mesec določenim datumom in se bodo sedaj porazdelili... uh, kot bo pač šlo, ... boste v aprilu lahko v Žalskem kinu videli naslednje zadeve. Najprej, če ne bo znova pobegnila Uidi ta, POBEGLO NEVESTO. Še en film, ki je tako znan, da o njem verjetno, če se vsaj površno zanimate za kino, veste skoraj vse. Da ga je režiral Gary Marshall; da v njemu znova, kot pred leti, kot magični par velikega platna igrata Julia Roberts in Richard Gere. Da je film poskus ponovitve tiste stare uspešne formule romantične komedije, še bolj natančno povedano, Čednega dekleta, le da tokrat Julia ni več prostitutka, temveč tisto, kar pove naslov in to intenzivno, Richard pa jo lovi in to intenzivno. Vsaj nekaj časa. Film ni imel tolikšnega uspeha kot prej omenjena predhodnica, je pa povsem gledljiva zabava. Skorajda nekako tako kot AMERIŠKA PITA, le da se ta nagiba bolj v vode komedije in katero iz vod povprečja vsaj za lase potegne nekaj precej direktnih in zadrege polnih spolnih štosov - vendar nič več kot to. Šolarji odkrivajo, se važijo, sovražijo, ljubijo, se osmešijo in nazadnje ... ne zrevolucionalizirajo seksa. To je kratka vsebina. Da bo zadoščeno še pravilom žanrovskega predalčkanja, naj povem, da je to najstniška komedija. Režiral jo je Paul Weitz, igrajo pa drugače dovolj neznana imena, od katerih je vsekakor vredna omembe - čeprav ne zaradi te vloge - Mena Suvari. Ste videli vsaj plakat za Lepoto po ameriško, film, ki izpolnjuje vse pohvale, ki jih dobiva? No, popek na reklami je njen. In v tisti vlogi je krasna. In nam filmofilom to zadostuje, da jo z užitkom pogledamo še v piti. (A da se zdaj temu reče filmofil-stvo? Seveda. Človek mora znati definirati stvari po svoje.) Če pa imate dovolj govorov o žanrih, vam bo naslednji film odgovor na neizrečene želje. Tega se ne da označiti oziroma popredalčkati. Zadostuje le ena beseda. Almodovar. Da, tisti Pedro, ki bo po možnosti dobil letošnjega Oskarja za najboljši tuji film. Moral bi ga že dobiti za film Vse o moji materi. Fresko feminizma, tranvestitov, prostitutk (Ah, Julia Roberts ni imela pojma), odkrivanja ženskosti, čustev, grobosti, smeha in lepote v telesnosti. Cecilia Roth izgubi sina in se odpravi iskat njegovega zdavnaj izginulega očeta, ki ima po plastični operaciji večje prsi od nje. Kar ni edina šala v tem filmu, ki poka od neomejenega življenjskega humorja. Odlična zadeva. Tako kratkočasna kot le malokateri film. In tistim, ki tarnajo, da v Žalec filmi pridejo tako pozno, celo prepozno, dober dokaz, da ni nujno tako. V Celju tale še niigral. V Ljubljani pa je imel docela razprodane dvorane. In NEPOPISAN UST je bil drug tak dokaz. Predpremiera najnovejšega slovenskega filma se je tukaj zgodila zelo kmalu, tokratna predstava pa je za zamudnike. Jani Kavčič kot režis- er, Jan Grilanc, Borut Veselko, Tanja Ribič in Celjanka Iva Štefanič kot igralci v filmu o tem, kaj vse se dogaja ali pa se lahko dogaja med otroci in odraščajočimi v dvoriščih in priporih blokovskih naselij. Ja, kaj drugega kot sklepanja prijateljstev in ljubezni in razklepanja v razočaranjih. Osebno mi film ni bil všeč, priznam (zdel se mi je, na kratko povedano, razvodenel), toda mnenje si mora vsakdo ustvariti sam, ali ne? Za konec članka pa še vrstica ali dve o zgodovinskemu spektaklu Ivani Orleanski, ki bo mnoge pritegnil že zaradi dveh, ne, treh imen. Luc Besson. Milla Jovovich. Eric Serra. Kostumografsko in krvavo prepričljiva vizualna verzija življenja slavne device, ki kot neuka kmetica (in z božjim glasom v pomoč) povede prestrašeno in zdesetkano francosko vojsko proti zavojevalskim Angležem in ... jih premaga. Film me ni pritegnil toliko zaradi, ja, res, malce stripovske prezentacije vojevanja in Ivane same, temveč bolj zaradi samega poglabljanja v kalne vode misticizma in vzrokov za to, kaj Uslišati božji glasx lahko zares pomeni. Očitno je Bessonu ta tema nekaj pomenila. In mislim, da jo je preanaliziral in prikazal filmsko zelo učinkovito. Presodite sami. To bo za april. Saj sem rekel: če ne bo slučajno kaj pobegnilo. Peter Zupanc Premiera Marčnega vetra Maja Štromar kot Fani Fanny Hausmann je živela približno sto petdeset let nazaj. Po rodu je bila Nemka, toda počutila se je Slovenko tudi zato, ker je večino življenja preživela v graščini v Novem Celju. Ne ve se veliko o njej, toda med ostalim je bila prva slovenska pesnica, kljub temu da je pisala pesmi v prvi osebi moškega spola. Tako je pač narekoval čas. Čas, o katerem vam morda največ lahko spregovori kar Fanny sama v monodrami Marčni veter ali Fanny piše Francetu. Premiera monodrame se je zgodila v ponedeljek, 13. marca, v Domu kulturnega tabora H. Na povabilo se je odzvalo mnogo imen iz slovenskega javnega življenja, med drugimi tudi Jaša Zlobec, Ervin Fritz, Marko Kravos, Anica Kumer in Peter Kuhar ter seveda mnogo osebnosti, povezanih z delom v gledališču. Po scenariju Ervina Fritza je igro režiral Miha Alejevič, dobitnik mnogih gledaliških nagrad. Producent igre je Zavod za kulturo Žalec. Vlogo Fanny je odlično odigrala Maja Štromar, stalna članica SLG Celje. Enourno delo, v katerem se preko političnih in intelektualnih debat nazadnje razkrije končna bolečina in osamljenost pesnice iz gosposkih logov, ki ni bila niti najmanj gosposka, je finiširalo z gromkim aplavzom in stoječim skandiranjem obiskovalcev. Peter Zupanc Spomini na Ježka Ježkova muza za zaljubljene pesmi “Nekateri sestavljajo milozvočne, nekateri pa svoje rime češejo bolj bodičasto,” nekako tako, tokrat v strnjeni obliki, se je začel uvodni nagovor Irene Štusejeve, ko je predstavljala posebno gostjo četrtkovega literarnega večera v Občinski matični knjižnici Žalec. Jana Milčinski se je posebej za to priložnost pripeljala iz Ljubljane, da je zbranim predstavila svojo knjigo Moje življenje z Ježkom, ki jo je napisala na pobudo pisatelja Ivana Sivca. Žena karizmatičnega slovenskega satirika in “klovna“ je ob suverenem vodenju gostiteljice domače, iskreno in nostalgično pripovedovala o preteklosti, predvsem seveda o spominih na moža. Vendar pa je ob tem razkrila mnogim še neznan svoj lasten bogat delež v zakladnici slovenskega literarnega ustvarjanja. In tudi tisti, ki (še) ne vemo o njenih samostojnih knjigah ah radijskih igrah, lahko cenimo žlahtnost njenega pripovedovanja, drugače povedano, uvodni nagovor bi se lahko nadaljeval in končal tudi takole: uriNekateri znajo pripovedovati šale, drugi pa se znajo spominjati.“ Spominjati na takšen način, da ustvarijo nov večer, vreden spomina. Premore med pogovorom so z znanimi Ježkovimi melodijami popestrili Alenka Lesjak in njeni prijatelji. Peter Zupanc Ko sem jo tistega večera v marcu uzrla na pragu knjižnice v Žalcu, sem vedela: pripeljali smo metulja, ki mu bomo morali ves večer čuvati krila, da jih ne zmoči ploha dolgoletnih vprašanj o moškem, Ježek imenovanem, katerega družica je bila. Gospa Jana Milčinski, jnsateljica in vdova po Franetu Milčinskem-Ježku. Ko ugovoriš Ježkovo gospo, lahko takoj začutiš njena krila. Z njimi najbrž nikoli ni obšla horizontov, ki jih je kdajkoli slutila, saj so čista in nedotaknjena. A takšna najbrž ne bi bila, ko bi ji življenje dovolilo vse. Njen let metulja je vseskozi omejeval bodikavi življenjski spremljevalec Ježek, ki je s svojimi bodicami znal česati tegobe in radosti malega človeka v satirične, humoristične , predvsem pa tople verze slovenske poezije. Bila je ves čas v njegovi senci kot preplašen metulj, ki ne ve, kam bi sedel, da bi bil pomirjen s sabo in z okoljem, saj je tudi sama imela povedati marsikaj. Najprej to, da je njena resnica tega sveta preprosta: njuna ljubezen, dostikrat upesnjena z njegovim pere- som, dostikrat pretipana skozi izkušnje. Vsaka izkušnja je Ježku ustvarila struno, na katero je znal zapeti: od tiste iz vojnih časov, ko je bil v italijanskem taborišču tako usodno zaznamovan, preko tiste, ko je sočutno verjel vsem nesrečnim resnicam preteklih ljudi in jim namenjal svoj čas, do tiste, ko je z nasmehom nesrečnega klovna zabaval ljudi, sebe in svoje najbližje pa dostikrat puščal lačne pozornosti, saj je bil vendar, v službi njegotega veličanstva - človeka. Sama pa se teh strun do nedavnega ni dotaknila. Usoda Ježka je enaka usodi pisatelja in pesnika, kije podpisana z mislimi E.Hemingwaya, ko pravi, da pisanje v najboljšem pomenu pomeni samotno življenje. Samotno življenje, kakršnega si je Ježek privoščil, kadar se je povlekel med stene svoje sobe, da bi ustvarjal. Pa bi ga tudi gospa Jana potrebovala že damo. Tudi ona bi za svojimi stenami lažje prisluhnila svojim mislim in jih krotila v nežne sestavke za otroke in družino, kakršni so nastajali kasneje, kopje to dopuščal čas. Starši so jo učili, naj molči, kadar odrasli govorijo, kasneje pa jo je življenje v senci vsem ljubega Ježka učilo ponižnosti, ki jo je bila vajena. Povsem molčati pa kljub temu ni znala nikoli. Njena krila so prhutala v izkustvenem svetu otrok, ki ji je bil blizu. Zanje je pisala svoje številne radijske igre, do upokojitve fra sodelovala v uredništvu revije Otrok in družina. Ko pa se je dotaknila strun svoje preteklosti, je zapela najlepšo melodijo doslej: zgodbo o svojem življenju z Ježkom. V njej je odkrila vse plasti tančic, ki so skrivale Ježkovo zasebno podobo in razgalila tudi svoja občutja. Ne te songi in šansoni, tudi gospa Jana še vedno diši po Ježku, čeprav ga že več kot desetletje ni več z njo. Morda bo tam nekje odkrila še kakšen zaprašen spomin, a dovolj nas je pogostila že z omenjenimi spomini. Naj ga obdrži zase, saj bo njej teknil z okusom družice, ki je svojega ljubega morala deliti z nami vsemi. Irena Štusej galeriji savinjskih likovnikov Slovesnosti ob odprtju galerije se je udeležila večina savinjskih likovnikov. Duša doline in ljudi v Ideja o galeriji, v kateri bi se predstavili vsi akademski likovniki, ki so tako ali drugače povezani s Savinjsko dolino, je stara že več let Med tistimi, ki so si najbolj prizadevali za njeno uresničitev je bila umetnostna zgodovinarka Milena Moškon. Naposled se je ideja uresničila in 10. marca letos je bila v Savinov! hiši odprta galerija savinjskih umetnikov, v kateri se z izjemo Edvarda Salezina s po enim delom predstavlja devetnajst akademskih likovnikov in članov zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Ob odprtju galerije se je s savinjskimi likovniki v Savinov! hiši srečal tudi predsednik Milan Kučan, sledila pa je slovesnost v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Na slovesnosti je zbranim najprej spregovoril župan Lojze Posedel, ki je med drugim poudaril, da je Savinjska dolina v teh časih vse preveč razdeljena, ne le na zgornjo in spodnjo, pač pa prihaja še do vrste neformalnih delitev. K sreči ob takšnih delitvah potekajo tudi mnoge ofclike povezovanja, tako v okviru doline kot med 32. občinami širše, statistične regije. Najlažje se meje in delitve presegajo na področju kulture, kar dokazuje tudi galerija, v kateri se predstavljajo likovniki iz obeh savinjskih dolin. Likovna kritičarka Marlen Premšak je nato predstavila vse avtorje, ki so galeriji podarili ah začasno posodili svoja dela. To so: Andrej Ajdič, Adi Arzenšek, Terezija Bastelj, Anton Herman, Jože Horvat -Jaki, Goran Horvat, Dore Klemenčič -Maj (njegova dela so še vedno na ogled tudi v sosednji galeriji), Slavko Krajnc, Jožef Muhovič, Vlado Novak, Željko Opačak, Darinka Pavletič -Lorenčak, Ervin in Irena Potočnik, Edvard Salezin, Rudi Španzel, Veljko Toman, Alojz Zavolovšek in Jehca Žuža. Ob predstavitvi je bila na odru večina likovnikov in sorodnikov pokojnih Arzenška, Klemenčiča in Salezina, ob zaključki predstavitve pa je Marlen Premšak poudarila: “Galerija savinjskih likovnikov seveda ni popolna, vendar je začetek in korak, za katera nam ne sme biti žal.“ Savinjske likovnike in vse zbrane je nagovoril tudi predsednik Milan Kučan, ki mu je pred tertt žalski župan kot darilo občine izročil primerek Schutzove keramike. Kučan je dejal, da galerija odraža dušo Savinjske dohne in njenih ljudi, pa tudi dušo Slovenije. Prav k tej duši bi se morah večkrat obrniti, da bi bilo med nami več plemenitosti in manj destrukcije. V kulturnem programu so nastopih Savinjski oktet, sopranistka Andreja Zakonjšek ob spremljavi pianistke Irene Kralj in citrar Karli Gradišnik. K. R., foto: T. T. Zveza kulturnih društev Savinja Žalec vabi na V revijo gledaliških skupin občine Žalec. Program: Gledališka skupina KD Galicija - Hans Weigel, NAMIŠLJENI ZDRAVNIK, režija: Jožica Ocvirk, sobota, 1. 4. 2000 ob 20. uri, Dom krajanov Vrbje. Gledališka skupina DPD Svoboda Liboje - Marjan Marinc, LJUBEZEN V KOVČKU, režija: Janja Ramšak, četrtek, 6. 4. 2000 ob 20. uri, Hmeljarski dom Petrovče. Gledališka skupina Grifon, KUD Šempeter - Anton Medved, Jakob Alešovec, RENDEZ-VOUS S PODLAGO, režija: Vera Kalčič, petek, 7. 4. 2000 ob 20. uri, Dom krajanov Vrbje. Gledališka skupina KD Vrbje - Curth Flatow, MOŽ KI SI NE UPA, režija: Jože Krajnc, sobota, 8. 4. 2000 ob 20. uri, Hmeljarski dom Petrovče. Zvezdniška ura gledališkega rekviziterja Kaj se zgodi, ko administracija v gledališču naredi organizacijsko napako, zaradi katere je občinstvo v dvorani na dan, ko v hiši ni predstave? Izjemno priložnost za izpoved dobi gledališki rekviziter in to priložnost rekviziter “stare šole“ Jožko Vrlež dobro izkoristi. Monokomedija Rekviziter zato ni le zanimiva za ogled, pač pa je tudi poučna za vse, ki se tako ah drugače sami ukvarjajo z gledališčem. Na žalskem odru bo v ponedeljek, 10. aprila ob 19-30 uri. Z monokomedijo Rekviziter bo v Žalcu gostovalo Moje gledališče Kulturnega doma Španski borci iz Ljubljane, ki je znano zlasti po komedijah. V njej nastopa znani dramski igralec in režiser Bogomir Veras, ki je od premiere, decembra lani, za svojo igro dobil kar nekaj odličnih kritik. Verasa se žalska publika še vedno spominja kot celjskega igralca in režiserja v Vrbju, Žalcu in Šmartnem ob Paki. Režiser je Žalčanom prav tako dobro znani Iztok Bogomir Veras (ne levi) in Iztok Valič Valič, sicer tudi odličen igralec, ki je med drugim režiral Planinsko rožo (njegovo je ime žalske gledališke skupine Žarek). Avtorja mono-komedije sta Eberhard Stretti in Otto Schenk. K. R. Kultura marec 2000 Alenka s prijatelji tudi na Orionu Alenka Lesjak, ki ta čas veliko nastopa s prijatelji, se je pred dnevi, natančneje 11. marca, predstavila tudi v televizijski oddaji Orion, v kateri izbirajo slovensko popevko leta ‘99. Skladbica Najini mostovi, za katero je besedilo napisala Polona Kuder, glasbo Alenka, aranžma pa Božo A. Kolerič, je posebna komisija izbrala izmed 490 skladbic, zanjo pa je glasovalo kar 2.700 gledalcev. Vsak mesec se v oddaji Orion predstavi po pet skladbic, zmagovalne pa se uvrstijo v izbor za slovensko popevko leta. Alenka je pela v živo, spremljali pa so jo njeni prijatelji: Božo A. Koierič, Jerry Zelič, Blaž Lesjak in Dejan Tamše. Skladbica je zasedla tretje mesto, čeprav se ni uvrstila v ožji izbor, pa je Alenka z nastopom zadovoljna: “Sem zelo zadovoljna, ker se mi zdi, da 2.700 glasov dokazuje, da imamo svoje poslušalce, da smo dobro zastopali Savinjsko dolino in da se vidi, da smo res prava skupina. Sama sem pela v živo, fantje pa so mi bik v veliko pomoč na odru.“ Alenka še dodaja, da sta ji za ta nastop priskočila na pomoč z oblačili tudi Dušan Hlupič in trgovina Nika iz Žalca. K. R., foto: T. T. Ljubiteljske umetnice v Savinovem salonu V Savinovem salonu v Žalcu vsako leto v marcu, mesecu žensk, pripravijo razstavo katere od akademskih likovnic ali pa vidnih članic zveze društev likovnik umetnikov Slovenije. Letos so dali priložnost ljubiteljskim likovnim ustvarjalkam Spodnje Savinjske doline. Vabilo k sodelovanju na razstavi je Zavod za kulturo poslal dvajsetim savinjskim likovnicam. Odzvalo se jih je enajst, potrebne kriterije za razstavo pa je nato zadovoljilo devet ljubiteljskih ustvarjalk: Nevenka Andoljšek, Nuša Božiček, Judita Cukjati, Julijana Juhart, Anja Ključar Maček, Irena Pevnik, Breda Tekavec, Savina Vybihal in Marta Vošnjak. Kot je povedala likovna kritičarka Marlen Premšak, je razstava zelo raznolika, brez vodilne teme, z različnimi pristopi in tehnikami, povezuje jih le ženska ustvarjalnost. Na ogled je še do 1. aprila letos. K. R., foto: T. T. M - £k X objektiv ujet trenutek Tanja Predan-Knez iz Petrovč je v krajevni knjižnici v Petrovčah razstavljala svoje fotografije, nastale v zadnjih treh letih, razporejene v enajst motivnih enot. To je bila njena druga razstava. Sicer pa fotografski začetki Tanje Predan-Knez segajo v študentska leta, ko je študirala na Filozofski fakulteti, fotografiji pa se ni odpovedala tudi pozneje, ko je službovala kot profesorica slovenskega jezika. Bolj intenzivno se je fotografiji posvetila po letu 1979. Njen moto je: “Neponovljivost trenutka ujetega v objektiv, ponazarja čarobnost sveta, v katerem živim.” Na otvoritvi razstave so predstavili tudi novo razglednico Petrovč, katere avtorica je razstavljalka. O ljubiteljski fotografiji je na otvoritvi govoril Herman Čater, razstavo je odprla Metoda Uranjek, knjižničarka, duet, Katja Florjančič in Blaž Pentek, pa je zaigral nekaj pesmi. T. Tavčar Tanja Predan-Knez, avtorica fotografij. Gledališka skupina Mavrica z OŠ Šempeter Mladi gledališčniki letos na Polzeli Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec, Kulturno-umetniško društvo Polzela in osnovna šola Polzela so pretekli petek v dvorani Kulturnega doma Polzela pripravili območ- no srečanje gledaliških skupin osnovnih šol. Na njem je nastopilo sedem skupin s POŠ Galicija, OŠ Prebold, OŠ Polzela, OŠ Šempeter, I. OŠ Žalec, POŠ Andraž in POŠ Velika Pirešica. Nastope skupin je ocenjevala pred- stavnica sklada Staša Mihelčič. Kot najboljše je ocenila skupine iz Galicije, I. OŠ Žalec in drugo skupino z OŠ Polzela. T. T Zazvenele tamburice in mandoline V soboto popoldne so v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu zazvenele tamburice in mandoline. Tu je namreč potekalo jubilejno - 20. srečanje tamburaških in man-dolinskih skupin Slovenije. Srečanje je organiziral Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, seveda skupaj z območno izpostavo skla- da Žalec. Nastopilo je 15 tamburaških skupin oziroma orkestrov iz Artič, Metlike, Črnomlja, Ormoža, Dobravelj, Cirkulan, Vrhpolja, Grkovcev, Reteč pri Škofji Loki, Kranja, Poljčan, Šmartnega pri Litiji, Bistrice ob Sotli, Velenja in Doline pri Trstu ter ena mandolinska skupina iz Ljubljane, skupaj 254 glasbenikov. Sodelujoče skupine so bile predhodno izbrane na medobčinskih srečanjih, zato so se v Žalcu zbrale res najboljše. Čeprav je bila prireditev zaključna, pa so bile skupine tudi to pot deležne strokovne ocene Damirja Zajca iz Kranja in Tomaža Habeta iz Domžal. Zbrane je na začetku pozdravil žalski župan Lojze Posedel, prireditev pa je povezovala Jožica Ocvirk. T. T. Tildi Žarek mora spet zažareti Kulturno-umetniško društvo Svoboda Žalec je imelo v začetku marca redni letni občni zbor, ki se je v pevski sobi društva v Domu II. slovenskega tabora pričel z nastopom Savinjskega komornega zbora. Sledilo je poročilo predsednika društva Januša Rasienicza in predsednikov sekcij, v razpravi pa so govorili predvsem o tem, kako zagotoviti bolj številno članstvo in delovanje večjih sekcij. Kot je povedal Januš Rasiewicz, je bilo delovanje društva v preteklem letu zadovoljivo, čeprav ni temeljilo na množičnosti. Uspešno je deloval Savinjski komorni zbor pod vodstvom Matjaža Kača. Savinjski oktet, ki ga vodi Milan Lesjak, bo letos v maju proslavil že 20-letnico svojega delovanja. Plesni atelje Sava, katerega redno obiskuje dvanajst plesalk, vodenje pa je v preteklem letu prevzela Rima Rampre, je dosegel nekaj odličnih uspehov, med drugim je Barbara Virant na območnem plesnem tekmovanju dosegla drugo mesto v solo avtorskem plesu in se uvrstila na državno tekmovanje. Ansamblu Dominik se je lani uresničila želja po lastnem studijskem prostoru. Gledališče Žarek v preteklem letu ni bilo aktivno in tako je vse od zadnje uspešne predstave Planinska roža. Kot je povedala vodja te sekcije, Jožica Ocvirk, je razlog za to pomanjkanje denarja, predvsem pa to, da skupina nima stalnih članov. Razprava o tem, kako med ljubiteljske kulturnike privabiti veliko več Žalčanov in Žalčank, je bila zelo izčrpna, v njej je sodeloval tudi žalski župan, ki je obljubil vso podporo ljubiteljski kulturi. Ureditev članstva in razdelitev članskih izkaznic sedanjim članom do 1. aprila letos je ena od pomembnih nalog letošnjega programa, ki so ga potrdili na občnem zboru. Občni zbor je sklenil, da bo članarina za letošnje leto znašala tisoč tolarjev. K. R. marec 2000 Šport Karate V Žalcu nastopilo 150 mladih karateistov Na 1. tekmi za Pokal Slovenije v katah in športnih borbah kadetov in mladincev v športnem centru Žalec je nastopilo ISO tekmovalk in tekmovalcev iz 32 slovenskih klubov, med njimi tudi udeleženci zadnjega 27- Evropskega prvenstva v Celju na čelu z Daliborjem Filipičem. Slednji je bil med ml. mladinci 3., kasneje pa je v kategoriji st mladincev spodrsljaj iz mlajše konkurence popravil in zmagal. .Najuspešnejši so bili žalski karateisti, ki so osvojili tri prva mesta (Teja Šavor do 55 kg, Sašo Đorđevič pri ml. mladincih do 63 kg in Robi Lukač do 73 kg), 1 drugo in 3 tretja mesta. Rezultati - športne borbe: ml. mladinci do 63 kg: 1. Sašo Đorđevič, Žalec, 3. Luka Marič, Žalec; st. mladinci do 68 kg: 2. Dejan Lukač, Žalec in 3-Janko Skok, Žalec; do 73 kg: 1. Robi Lukač, Žalec in do 75 kg: 3. Blaž Skok, Žalec; st. mladinke do 55 kg: 1. Teja Šavor, Žalec. Mladi karateisti iz Žalca, Polzele in Petrovč so se 12. marca udeležili Pokala Slovenskih Konjic in med preko 100 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in Hrvaške osvojili skupno 7 medalj. Rezultati: ml. dečki do 40 kg: 3. Matej Perger, Polzela; do 45 kg: 2. Aleksander Štor, Petrovče; st. deklice do 45 kg: 2. Urška Rizmal, Polzela; st. dečki: 2. Simon Hojnik, Žalec; do 45 kg: Georg Haložan, Žalec; do 50 kg: 2. Andrej Majer, Žalec; nad 55 kg: Borut Čretnik, Petrovče. Silvo Marič Državno prvenstvo v košarki Po večletnem državnem prvenstvu v košarki s sedežem v Kranju, se je letošnje tekmovanje preselilo v II. osnovno šolo Žalec. Seveda je levji delež odgovornosti za organizacijo prvenstva prevzel učitelj športne vzgoje Nikolaj Pražnikar, ki je svojo nalogo vrhunsko opravil.V finale državnega prvenstva v košarki, ki je bilo v Žalcu 17. marca, se je uvrstilo 6 osnovnih šol s prilagojenim programom: Postojna, Kranj, Kamnik, Žalec in Rogaška Slatina. Po razburljivih srečanjih je n. osnovna šola Žalec zmagala vse tekme in tako postala državni prvak. 'Vrstni red uvrščenih ekip: 1. Žalec, 2. Kranj, 3. Ljubljana, 4. Postojna, 5. Kamnik in 6. Rogaška Slatina. Zmagovalna ekipa je pod vodstvom mentorja Nikolaja Pražnikarja igrala v naslednji postavi: Jure Šemenc, Klemen Šemenc, Jure Irmančnik, Primož Gornik, Simon Ciraj, Sandi Pejič, Matej Mam in Jane Sedovšek. Pri organizaciji so sodelovali tudi sponzorji. Gospod Ljubo Friderik Korber nam je brezplačno opremil majice z napisi, za kar se mu naj lepše zahvaljujemo. Radenska nam je podarila ledeni čaj za vse tekmovalce. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi I. osnovni šoli Žalec, saj nam je izdatno pomagala pri izvedbi tekmovanja. Gospod Mitja Turnšek je s skupino učencev pomagal povsod, kjer je bilo potrebno! Danijela Puncer Domova na Bukovici in Šent}unger tu dobro obiskana Člani Planinskega društva Žalec (društvo šteje 480 članov) so še posebno ponosni na svoji dve postojanki na Bukovici in Šentjungertu. Prvo je, kot so na nedavnem občnem zboru ugotovili, lani obiskalo 20 tisoč, Šentjungert pa več kot 10 tisoč obiskovalcev. Seveda so si tako številčen obisk zagotovili predvsem s prijazno in dobro postrežbo, ki jo zagotavljajo z rednim dežuranjem. Še nekaj je posebnega pri teh obiskih, saj imajo kar nekaj pohodnikov, ki so bili na Bukovici več kot tisočkrat. Predsednik društva, Janez Meglič, je v svojem obsežnem poročilu, ki sta ga dopolnila še predsednika planinskih sekcij Ponikva Dani Jelen in Galicija Viktor Furman, izrazil zadovoljstvo ob tako množičnem obisku, pa tudi sicer so z delom planinskega društva in obeh planinskih sekcij zadovoljni. Za obe posto- janki so vzorno skrbeh, nabavili nekaj dodatne opreme za dom na Šentjungertu in brunarico, podpisali so novo najemno pogodbo s cerkvijo ter pripravili več pohodov in izletov. Tekmovali so na orientaciji v Savinjski figi v kategoriji A, B, C in D ter zasedli druga mesta, v kategoriji E pa četrto mesto. V okviru društva deluje tudi mešani pevski zbor pod vodstvom Mire Kodrun, ki je popestril občni zbor in vsa planinska srečanja. Izvolili so nov 17-članski upravni odbor, podelili 58 priznanj, bronasti častni znak Planinske zveze pa sta prejela zakonca Pavla in Albert Lichtenegger. Občni zbor, na katerem so sprejeli plan dela za tekoče leto, so zaključili s predavanjem in diapozitivi Matica Jošta z odprave na Gyachung Kang. T. Tavčar Braslovško planinsko društvo eno od vzomejših Že med letom smo poročali o uspehu mladih in malo manj mladih planincev iz Planinskega društva Braslovče na orientacijskem tekmovanju Mladina in gore, kjer so osvojili prvo mesto v državnem merilu. Ko so na sobotnem občnem zboru po ogledu diapozitivov in prisrčni pripovedi Saša in Andreje o potovanju po Nepalski Himalaji prisluhnili vsem poročevalcem, posebno še predsedniku Jožetu Marovtu, so ugotovili, da je društvo eno vzomejših in izredno delavnih, tako na področju izobraževanja vodnikov, markacistov in mladih planincev. Lani je bilo organiziranih 22 pohodov, katerih se je udeležilo 341 članov. V to število ni vštet pohod na Dobrovlje za vse vrtce občine Braslovče, kjer je bilo 170 pohodnikov. Mladi planinci so bili lani zelo zadovoljni v planinskem taboru v Podvolovjeku, na izletih na Olševi in Potočki Zijalki, Slemenu, Paškemu Kozjaku, Donački gori in še kje. Markacisti lepo skrbijo za 24 kilometrov planinskih poti in bodo na pobudo vodniškega odseka za varnost udeležencev pohodov nabavili novo opremo, kar zahteva precejšen finančni izdatek. Društvo si je za letos zadalo dokaj nenavadno in drzno nalogo, da bi do svoje 20-let-nice, leta 2004 osvojili vseh 352 dvatisočakov v Sloveniji - do sedaj so jih že 148. Letos bodo organizirah državno tekmovanje Mladina in gore, kar bo zahtevalo veliko finančnih sredstev. Upajo, da bo Občina Braslovče letos le nakazala obljubljena finančna sredstva. Ob zaključku zbora je sledila podehtev raznih priznanj za dosežke v minulem letu. Posebno priznanje in knjižno nagrado za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo v društvu sta prejela Jožica Burmen in Franc Praprotnik. T. T. Predsednik društva Jože Marovt, ki ima veliko zaslug za uspešno delavnost braslovških planincev. Made Braslovčanke druge v polfinalu Starejše učenke OŠ Braslovče so na polfinalnem košarkarskem turnirju državnega prvenstva v Sladkem Vrhu osvojile drugo mesto. Najprej so v dramatični tekmi po podaljšku premagale OŠ Tabor iz Maribora, v zaključnem obračunu pa so izgubile z domačinkami iz Sladkega vrha. V skupni razvrstitvi državnega prvenstva so tako osvojile 5. do 8. mesto. Uspeh je še tohko večji, če upoštevamo, da prihajajo iz majhne šole in nobena aktivno ne trenira košarke. Igrale so namreč proti šolskim ekipam, v katerih igrajo izključno mlade igralke iz košarkarskih klubov. Dominika Gačner, ki je tudi perspektivna atletinja, je bila najboljša strelka polfinalnega turnirja. D. N. mlade Braslovčanke: Urška Topovšek, Tina Kok, Špela Berzelak, Urška Šmigl, Dominika Gačner, Sandra laznik, Blažka Berčič, Manja Rančigaj, Mojca Orešnik, Mojca Kodre, Valerija Vezočnik, Andreja Štekovič in Mateja Švajger, so lepo presenetile sebe in še bolj druge. Skupaj osvojenih že 10 medalj Brane Strožer iz Prebolda, ki je učitelj telesne vzgoje na OŠ Braslovče in trener pri Atletskem klubu Kladivar, je lahko zelo zadovoljen z rezultati, ki jih dosegajo njegove varovanke in varovanci na raznih atletskih tekmovanjih. U so v zadnjem času osvojili kar deset medalj in več drugih lepih uvrstitev. Najboljša je še vedno Marina Tomič, ki je prispevala v ta fond kar pet odličij. Na dvoranskem državnem prvenstvu za mlajše mladinke v Novi Gorici je bila z rezultatom 8, 56 sekund z doseženim državnim rekordom prva v teku na 60 m z ovirami in prva z osebnim rekordom 7, 78 sekunde v klasičnem teku na 60 m. Prvo mesto je osvojila na dvoranskem prvenstvu za starejše mladinke in 3- mesto^ na dvoranskem državnem prvenstvu za članice. Obakrat v svoji disciplini 60 m z ovirami. Poleg tega se lahko pohvali še z dosežkom na državnem prvenstvu v mnogobojih v Celju, kjer je zmagala v peteroboju pri mlajših mladinkah. Njen cilj je uspešen nastop za reprezentanco Slovenije na mladinskih igrah Alpe-Adria ter izpolnitev norme za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Santiagu de Chile. Druga najuspešnejša je Dominika Gačner, ki je na dvoranskem državnem prvenstvu za pionirke v Celju zmagala v teku na 60 m z ovirami (rezultat 9, 13 sekund) in v skoku v daljavo, kjer je skočila 521 cm. Prvo mesto in zlato medaljo je osvojila tudi na državnem prvenstvu v mnogobojih za pionirke v Celju, kjer je zbrala največ točk v peteroboju. Njene želje so v tem letu uvrstitev v reprezentanco Slovenije in uspešni nastopi na mednarodnih igrah šolarjev v Hamiltonu v Kanadi. Poleg tega si želi osvojiti kakšno medaljo tudi med mladinkami. Poleg Tomičeve in Gačnarjeve pa sta si medaljo prislužila še Naja Eržen in Tadej Kotnik, in sicer je Naja zmagala na državnem prvenstvu za pionirke v Celju, kjer je bila najhitrejša v teku na 60 m. Na istem tekmovanju pa je Tadej s preskočenimi 165 cm dosegel 2.mesto v skoku v višino. Cilj Naje je uvrstitev v pionirsko reprezentanco Slovenije in uspešno nastopiti v Hamiltonu v Kanadi. Enak cilj pa ima tudi Tadej, ki naj bi do poletja skočil v višino 180 cm. Ob naštetih pa ne gre prezreti še Boštjana Tratnika, ki je v Novi Gorici med mlajšimi mladinci, ki so leto starejši od njega, dosegel odlično 5.mesto na 60 m z ovirami in s tem nakazal izredne možnosti za odličnega tekača čez ovire.Za vsemi omenjenimi se kalijo novi perspektivni atleti in atletinje, ki dajejo trenerju Branetu Strožerju vedno nov zagon. D. Naraglav Na fotografiji od' leve stojijo: Dominika Gačner, Tadej Kotnik, trener Brane Strožer, Naja Eržen in Marina Tomič. V sredini čepita Tjaša Žnidar in Katja Huš, od leve spredaj pa Ajda Pantner, Miha Ocvirk, Luka Kranačič, Tirno Terjašek in Blaž Strožer. Uspešen reprezentančni nastop Tomaž Jamnikar član Teniške akademije Žalec, doma iz Latkove vasi pri Preboldu, je s teniško reprezentanco Slovenije za fante do 16 let, katero je vodil teniški as Marko Por, uspešno nastopil na Evropskem pokalu Winter cup v italijanskem Torinu. Tam je od 18. do 20. februarja potekal kvalifikacijski turnir, na katerem si je naša reprezentanca z osvojenim drugim mestom (zmaga proti T\irčiji in Hrvaški ter porazom proti Italiji) zagotovila nastop na finalnem turnirju, ki je od 1. do 5. marca potekal v Schneverdingenu pri Hamburgu v Nemčiji. Naša reprezentanca, za katero sta nastopila še Luka Gregorc iz TK Soča in Anže Kapun iz ŽTK Maribor, je nesrečno izgubila v četrtfinalu glavnega turnirja proti Franciji, tako da se je v nadaljevanju borila lahko le za 5.mesto, ki ga je z zmagama proti Avstriji in Nizozemski tudi osvojila. Izmed 32 sodelujočih reprezentanc je to resnično lep uspeh ekipe. Tomaž Jamnikar, ki je po vrhu vsega tudi zelo priden učenec, si je tako pridobil pomembne nove mednarodne izkušnje in s tem napovedal, da nanj velja računati tudi v prihodnje. Vsekakor pa je njegov napredek v veliki meri odvisen tudi od finančnih sredstev, ki jih vedno primanjkuje in se tako lahko udeleži le turnirjev v bližini doma. D. N. V Šempetru imajo dva prvoligaša Vse igralce in igralke vzgojili sami, v vseh selekcijah jih je okrog 250. V Šempetru je igranje odbojke šport na prvem mestu. Že pred leti je moška ekipa nastopila v I. DOL, eno sezono tudi ženska ekipa Spodnja Savinjska, Šempeter. Sedaj pa se je obema ekipama uresničila velika želja, saj sta se ponovno uvrstili v I. DOL. Moška ekipa SEP Šempeter je zadnjih šest let nastopala v D. DOL, vodijo pa jo trener Uroš Dvornik, ki je tudi igralec, pomočnik trenerja, ki je tudi tehnični vodja, Milan Pulko in predsednik kluba Marjan Volpe. Milan Pulko je ob tem velikem uspehu dejal: “Naša mlada ekipa odbojkarjev se je od pionirjev kalila doma v Šempetru in menim, da smo edina ekipa, ki se lahko pohvali z domačimi igralci. Če bomo hoteli uspešno nastopati v I. DOL, bosta nujni vsaj dve okrepitvi. Tekmovanje v najvišjem razredu bo tudi dražje. Glavni pokrovitelj naj bi še naprej ostalo podjetje SIP s hčerinskimi podjetji, pomoč pa pričakujemo tudi od Zveze športnih društev občine Žalec in naše krajevne skupnosti.“ Trener Uroš Dvornik pa pravi: “Z načrtovanim in trdim ter marljivim delom nam je uspelo. Upam, da ne bomo v prvi ligi poskusni zajčki, imamo željo, da se v njej tudi obdržimo.“ Zadovoljstva pa ni skrival tudi predsednik kluba Marjan Volpe, ki bo še naprej predsednik in pomagal v klubu. V Šempetru, kjer je tradicija moška odbojka, so leta 1979 ustanovili sekcijo za žensko odbojko. Dragan Bojinovič, ki vseskozi vodi žensko odbojko in je tudi trener, pravi: “Z načrtnim delom smo pričeli pred slabimi desetimi leti. V sodelovanju z OŠ Šempeter smo povabili deklice, ki bi rade igrale odbojko. Deklice so pridno vadile in tekmovale, tako da smo leta 1994 kot pionirska ekipa osvojili naslov državnih prvakinj v mini odbojki. Ravno ta uspeh je bil usoden, da se je ustanovil klub ženske odbojke, imenoval pa se je Spodnja Savinjska. Klub se je iz leta v leto razvijal, pogoji za vadbo pa so bili slabi, kajti mala telovadnica ni dovoljevala kakovostne in redne vadbe za vse kategorije. Da bi se odbojka razvila tudi v drugih krajih v dolini, smo ustanovili sekcijo v Preboldu in Grižah. Do izgradnje nove telovadnice lani smo vadili in igrali tudi v telovadnici v Trnavi. Kakovostno delo in nadarjenost deklic sta napovedala, da se bo v bližnji prihodnosti razvil nov močan center ženske odbojke. V letu 1998 smo se uvrstili v I. DOL., neizkušenost pa je zahtevala svoj davek, ekipa ni vzdržala in je razpadla. Ekipo smo ponovno pomladili in dobili tudi novega sponzorja B&L Utrip iz Latkove vasi. Bitka po napredovanju nam je letos ponovno uspela.“ Danes v klubu vadi 120 dekhc od Rimskih Toplic do Vranskega, odlično je poskrbljeno za strokovno delo in vadbeni prostor, saj imajo od lani novo telovadnico, ki je pripomogla k uspehu obeh ekip, da sta se uvrstili v I. DOL. Pomembno je tudi to, da so članice kluba in člani vzorni v šolah in na fakultetah ter na delovnih mestih. T. Tavčar Moška ekipa SIP Šempeter, od leve proti desni: Milan Pulko - pomočnik trenerja, Peter Žitnik, Dejan Udrih, Aleš Udrih, Miha Šupek, Miran Gros, Darko Dimeč, predsednik kluba Marjan Volpe; čepijo: trener in igralec Uroš Dvornik, Tomaž Suša, Beno Božič, Sašo Škrabe in Gregor Voh. m 9 s « * w m 4 1 k ? J Wm rum» P 3 BI »Iti* m *v’"' i r i m 'L —i 1 IS Jjp m* -Fj| ¥v~ ~7®fÌ, Ženska ekipa B&L Utripa, od leve proti desni stojijo: trener Dragan Bojinovič, igralke Andreja Vodeb, Urška Brodar, Katarina Skaza, Ana Mlakar, Petra Kerkoš, Milena Pajič, pomočnik trenerja Marjan France; čepijo: Ana Bojinovič, Špela Brodar, Jasmina Matko, Em Gorenšek, Petra Ambrož in Andreja Mlakar. Derčarjeva v akciji. Ureditev lastništva športnih igrišč V mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli je bila prva redna skupščina Zveze športnih društev občine Polzela. Kot je v svojem poročilu med drugim dejal predsednik zveze Simon Ograjenšek, šteje zveza 12 članic, veliko dela pa so imeli z registracijo zveze, za sprejem v Olimpijski komite in še več drugih pravnih formalnosti so morali urediti. Skupaj z osnovno šolo in drugimi društvi so organizirali več prireditev, uspešno sodelovali z občinsko upravo, ministrstvom za šolstvo in šport, pripravili kriterije sofinanciranja športa iz sredstev občinskega proračuna ter pripravih javni razpis za sofinanciranje programov športa občine Polzela za leto 2000. Tildi v letošnjem letu bodo nadaljevali z načinom dela kot lani. Posebno skrb bodo namenili delu z najmlajšimi, izvedli tekmovanje za športni znački Zlati sonček in Krpan, izvedbi akcije Veter v laseh, Mesec športa in Slovenija v gibanju. Skupaj z občinsko upravo morajo evidentirati, pregledati ter izdelati zbirnik športnih objektov in naprav v občini, urediti lastnino športnih igrišč na Polzeli, doma Partizan in drugo. T. T. Žalec : Robit Olimpija 18:26 Rokometašice Žalca so minulo soboto v telovadnici I. osnovne šole Žalec gostile drugouvrščeno ekipo na lestvici Robit Olimpijo. Po prvem polčasu je kazalo, da lahko Žalčanke tudi zmagajo, saj so gostje iz Ljubljane vodile le za 3 gole -13:10. V drugem delu pa so igralke Robit Olimpije s hitro igro in natančnimi streli na gol sicer odlične vratarke Korotneve povedle v 42. minuti 13 : 23 in ob koncu zasluženo slavile zmago. Strelke za Žalec: Derčar 8, Zidar 4, Potočnik 2, Bubnik 1, Strmšek 1, Urankar 1, Irman 1. T. T Hopsi V nedeljo s Krko V nadaljevanju lige Kolinska so Savinjski Hopsi v soboto doma gostili ekipo Triglava Kranj in jo premagali z rezultatom 93 : 74, polčas 43 : 35. Rezultat pove, da so Hopsi zmagali z razliko 19 točk, ki so si jo priborili v zadnjih minutah srečanja. Sicer pa je bilo srečanje v prvem delu precej izenačeno. Gostje so celo večkrat vodili, vendar so Polzelani z odlično igro v obrambi in natančnimi meti tudi za tri točke dobili polčas. Ridi začetek drugega dela je pripadal Kranjčanom, ki so dobro igrali le nekaj minut. Polzelani so se v nadaljevanju razigrali in ob koncu zasluženo zmagali z razliko 19 točk. Za Hopse so točke dosegli: Kadič 5, Kobale 19, B. Udrih 17, Ovčina 21, S. Udrih in Kahrimanovič po 8, Čmer 2 in Cizej 13 točk. Pri gostih ni igral Petranovič, ki je bil kaznovan. Savinjski Hopsi bodo v nadaljevanju lige Kolinska srečanje proti Krki odigrali v polzelski športni dvorani v nedeljo, s pričetkom ob 18. uri. T. T Laščani tokrat klonili v Preboldu V tradicionalnem srečanju veteranskih ekip Prebolda in Laškega so domačini slavili pred sto gledalci z rezultatom 86:76. Tekma, ki sta jo sodila Laznik in Prevolnik, je bila še posebej zanimiva, saj sta se pomerili najuspešnejši moštvi prvakov končane savinjske lige. Preboldčani so bili namreč prvaki v A skupini, Laščani pa v B skupini, pri čemer so bili v ligi slednji daleč najuspešnejši v doseženih koših, Preboldčani pa v obrambi. V tem srečanju, ki je potekalo po novih pravilih, so domačini povedh v prvi četrtini s 24:19, v drugi, ki je odločila srečanje in so jo Laščani odigrali z drugo peterko, so domačini zmagali s 24:13, zadnja dva dela igre pa so dobili gostje z 22:20 in 22:18. Sicer pa so za zmagovalno moštvo Prebolda koše dosegli: Govc 19 (2x3), Podgornik 18 (1x3), Cencelj 13 (2x3), Cvar 8, Črnila in Širše po 6, Gladek 5, Tavčer 4, Kvartič 3 ter Udrih in Pavič po 2 koša. Za Laščane pa Blagotinšek 19, Lesjak 16 (2x3), Lapornik 12, Damiš 9, Blatnik 8 (1x3), Pristavnik 5 (1x3), Sadar 4, Kerin 3 in Pintar. V skupnem seštevku zmag so se tako Preboldčani približali Laščanom na 7:6, kar bodo slednji poizkušali popraviti že v prihodnji letni mozirski ligi. J.N. Rok Hržica - državni prvak Mladi Rok Hržica iz Prebolda Mladi šahist Rok Hržica iz Prebolda, Id je član Šahovskega kluba Prebold, nadaljuje z uspešnim igranjem na šahovskih deskah. V februarju je postal državni prvak v aktivnem šahh, poleg tega pa je dosegel še tretje mesto v “počasni“ igri v kategoriji fantov do 12 let V začetku februarja so se v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini zbrali predstavniki slovenskih šahovskih klubov in se v devetih odigranih partijah pomerili med sabo. Še ne 1 l-letni Rok Hržica je v svoji skupini, ki je štela 30 tekmovalcev, premagal vse svoje nasprotnike in postal državni prvak v aktivnem šahu. Prvih deset tekmovalcev iz Rogaške Slatine se je med šolskimi počitnicami pomerilo še v celjskem dijaškem domu. Igralni čas je bil dve uri in pol na tekmovalca. Po tednu bojev na šahovnici je Rok osvojil tretje mesto z istim številom točk kot drugouvrščeni Jure Zorko. Državni prvak Luka Lenič ju je prehitel za polovico točke. Rok Hržica, ki je bil že dvakrat na evropskem in svetovnem prvenstvu, uspešno nadaljuje svojo šahovsko pot. Prav gotovo pa še ni rekel zadnje besede. D. N. marec 2000 Pisma bralcev, prve objave Pisma bralcev Sporočilo veterank ZZB NOBob 8. marcu - mednarodnem dnevu žensk Slovenske ženske smo v vsej zgodovini prispevale pomemben delež k ohranjanju in razvoju družine, v zadnjem stoletju pa tudi k hitrejšemu razvoju in uveljavljanju širše. družbene skupnosti. Na tej osnovi smo vse bolj organizirano zahtevale tudi enakopravnost v družbi. Enake možnosti izobraževanja in zaposlovanja, pravičnejše plačilo za opravljeno delo, večja socialna pravičnost in varnost, volilna pravica, aktivno sodelovanje na vseh ravneh odločanja in ustvarjanja, sodelovanje v organiziranem boju proti okupatorju in v prizadevanjih za samostojno državo Slovenijo - vse to je zaznamovalo našo vlogo že na prelomu devetnajstega in še posebej v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slovenske ženske smo politično enakopravnost dosegle že med narodnoosvobodilnim bojem; tedaj pridobljena aktivna in pasivna volilna pravica je svojo formalno potrditev dobila po zmagi nad fašizmom in nacizmom v ustavi leta 1946. To je potrebno še posebej poudar- iti danes, ko sta vloga in udeležba žensk v slovenskem političnem prostoru tako nizka, kot ni bila nikoh po drugi svetovni vojni. Za spremembo tega stanja je nadvse pomembno celovito aktivno javno delovanje vseh, da bomo skupaj prispevali k večji udeležbi žensk v politiki, ne glede na njihove politične, verske, narodnostne in druge razlike. V volilnem lem bomo veteranke podpirale tiste kandidatke in kandidate, ki bodo na načelih, na katerih je zgrajena samostojna Slovenija, demokratična Evropa in ves svobodoljubni svet, nadaljevali boj za socialno pravičnejšo in pravno državo, v kateri bo zagotovljena enakost obeh spolov in skupno delovanje žensk in moških za srečo sedanjih in prihodnjih rodov. Če nas je žensk več kot polovico prebivalstva in ustvarimo skoraj polovico narodnega dohodka, naj bo temu ustrezen tudi naš delež na vseh ravneh družbenega ustvarjanja in odločanja. S svojimi moškimi kolegi želimo dehti sorazmeren delež odgovornosti za našo skupno prihodnost. Ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žensk veteranke slovenskega odporništva čestitamo vsem ženskam v Sloveniji z iskreno željo in upanjem, da bodo mlajše generacije naše delo nadaljevale ter ohranile in tudi nadgradile že doseženo. Veteranke ZZB NOB Slovenije Kdo je pri nas gospodar? Nedavno sem bral članek Kdo je mah človek in se vprašal, menda lahko kar v imenu večine, ki smo ostali brez služb in smo poklicni invalidi, a moram živeti, kaj res mora vsak, na novo izvoljeni predsednik parlamenta, na spoved k papežu v Rim ah ZDA? Dragi moji bralci, to gre iz našega žepa! Če tega še niste spoznah pa še boste. Invalidi in upokojenci smo že: ni ne povišanja ne regresa. Dobili so (jaz ne, sem proletarski otrok in sem zrasel iz delavske družine ter si vse prislužil z lastnimi rokami) novega nadškofa. Kaj se gredo tako glasno pisanje in govorjenje ti tako presvetli! Naj se raje vprašajo, kje so bih, ko se je 1945 osvobajala naša država, kje so bik leta 1990, ko je Slovenija prvič postala samostojna! Zdaj pa se mešajo v našo politiko! Zgodovinsko dokazano je, da DRŽAVA IN CERKEV ne spadata skupaj. Vsak naj skrbi zase. Naj še cerkev plača davek, kot ga moramo mi. Jaz sem lani dobil natanko 641.000,00 SIT bruto dohodka. Neto si izračunajte sami. In kako sem preživel? Tako, da sem, preden sem zbolel in sem imel še delo, lahko životaril. Da dragi, spoštovani zagovorniki vračanja cerkvi, naj se prvo prikažejo na plan klavci iz URHA! In vsi drugi kolaboracionisti, potem pa se naj tolčejo po prsih, naj nam vrnejo to in to. Samo še nekaj v poduk: Cerkev je nekoč vse to enostavno pobrala kot cerkveni davek, ne pozabite tega! Vladi bi pa sporočil, da z zamrznitvijo OD ni opravila nič, raje naj da nazaj delovna mesta, uničeno industrijo, da bo Slovenec spet imel delo. Pa brez zamere, če sem povedal brez dlake na jeziku. Sem pošten Slovenec, ki je postal invalid in sem pri preživljanju na minimumu, a še živim, ker imam VOLJO! Jože Grobelnik, Žalec Kdo lahko ukine naselje? Ob prebiranju zadnje številke Utripa Savinjske doline, mi je v oko padel apel g. Krajška krajanom Šempetra, naj si zaradi uvedbe uličnega sistema in ukinitve naselja Dobrteša vas čimprej uredimo osebne dokumente. Tak apel visokega državnega uradnika je malce smešen. Človek bi od pravno urejene države, za kakršno Slovenijo politiki vseh barv in mišljenj, tako radi proklamirajo, pričakoval, da te z uradno odločbo obvesti, da ti je spremenila uradni naslov prebivanja. Potem ti je ta ista država po uradni dolžnosti, na svoje stroške dolžna izdati nove osebne dokumente. In v tem grmu tiči zajec takšnega apeliranja. Še mnogo bolj vprašljivo je, da si nekdo meni nič, tebi nič, dovoh ukiniti naselje. Ker se mu nekaj pri tem njegovem početju pač ne izide, izda “dekret“ o ukinitvi naselja. Ker se mi je takšno samopašno početje zoprno, zastavljam g. Krajšku sledeča javna vprašanja: Kdo, kdaj, predvsem pa na osnovi katerega zakona je odločil, da se naselje Dobrteša vas ukine? Kdaj bo organ, ki ga vodite in je zadolžen za vodenje registra prebivalstva, izdal prizadetim državljanom odločbe, da je po uradni dolžnosti prišlo do spremembe naslova? Kateri člen katerega zakona določa, da je stroške spremembe naslova prebivališča, če je do nje prišlo po uradni dolžnosti, dolžan nositi prizadeti državljan? Za jasne in konkretne odgovore se Vam zahvaljujem. Davor Koren (uradno še vedno Dobrteša vas) Žalostna usoda čebelnjaka v Taboru Čebelarsko društvo v Taboru je bilo ustanovljeno 22. maja 1956. leta. Odbor si je zadal nalogo, da postavi čebelnjak, kar se je tudi zgodilo. Po dogovoru s takratnim šolskim upraviteljem Stanetom Jančigajem smo se dogovorih, da lahko čebelnjak postavimo na šolskem vrtu z namenom, da bo služil za učenje čebelarskega naraščaja. Šh smo v akcijo in nabrali les za čebelnjak. Ta les nam je brezplačno razžagal Milko Pavhnc. Razžagan les smo zložili, seveda z dovoljenjem g. župnika Časla, pod župnijski kozolec, ki je bil v bližini šole. Čebelnjak sta naredila dva kvalificirana tesarja in ga tudi postavila. Vse to sta naredila brezplačno! Eden izmed tesarjev še živi. Vse drugo delo sem opravil jaz kot mizar, v kar sem vložil veliko dela in truda. Lastnik čebelnjaka je bilo Čebelarsko društvo Tabor. Takratni šolski upravitelj je kupil 4 AŽ panje čebel, za katere sem skrbel sam, dokler sem živel v Taboru, in sicer v Ojstriški vasi. Nato sem prodal hišo in se odsehl. Med tem časom so v Taboru zgradili novo šolo in tudi čebelnjak prestavih k novi šoli. Menjavah so se predsedniki pri čebelarskem društvu, kakor tudi upravitelji. Sedaj pa nihče ne ve, ah pa noče vedeti, kje je čebelnjak. Pri šoh ga seveda ni več. To pa ni v čast ne enim ne drugim. Ivan Krašovec Zlati sonček zaživel tudi na osnovni šoli Vransko Prve objave Obisk v domu upokojencev Nekateri učenci OŠ Vransko smo obiskali upokojence v domu na Polzeh. Razveselili smo jih z glasbo, plesom in še z marsičem. Bilo nam je zelo prijetno, ker smo razveselili starejše, saj jim v njihovih srcih manjka tophne otrok, ki bi jim povedali in pokazali kaj zanimivega. Ravno to smo zanje štorih mi. V domu so nas prijazno sprejeli. V zelo lepi dvorani smo jim predstavih naš program: igrah smo na klaviature, kitaro, drugošolci in tretješolci so zaigrah tudi na orfove inštrumente. Razveselili smo jih s harmonikami, nekaj deklet pa je zaplesalo. Slišali so Uidi citre in na koncu je zapel še nonet. Prijeten program je hitro minil. Povabih so nas na pojedino in izrazih željo, da bi jih še obiskali. Špela Pečovnik, 6. b OŠ Vransko Pomlad Pomladi rožice cvetijo in lepo dišijo, zunaj trava zeleni, ptički pojejo vse dni. Poletje Na morju barke plujejo, ljudje se kopajo, na plaži sončijo in se imajo radi. Jesen Jeseni barvno listje že z dreves odpada, ježek pa v brlogu hruške zlaga. Zima Pozimi je lepo, ker se sankamo, smučamo in kopamo. Pozimi je lepo, pozimi je lepo, ker snežake delamo in cele dneve zunaj smo. JureJošovc, 2.b OŠ Petrovče Šolarka Sem deklica mala, mi Maša je ime. Lovim se prav rada, saj za fino igro gre. V šolo grem prav rada, saj to ni več šala. Poštevanko se učim, in “hec“ iz glave ven podim. Maša Sitar, 2.b OŠ Petrovče Moj kotiček To je kotiček bhzu gozda, pravzaprav ob gozdu. Ampak to ni edini kotiček. Imam kar tri. Odločila sem se, da vam predstavim tega, ki ni tako skrivnosten in skriven. V ta moj kotiček sem presadila majhno smreko, vendar se je po nekaj mesecih posušila. Tedaj sem zelo jokala. Bila sem navezana nanjo in sem ji zaupala. Najbrž bom spomladi posadila novo smrekico. Kadar sem žalostna, se najbolj sprostim in potolažim prav v tem mojem naravnem raju. Sedem na štor, ki sameva na jasi, poslušam ptičje petje, šumenje hstov, zamižim in takoj se počutim bolje. Včasih vstanem in se odpravim v gozd. Dotaknem se drevesnih debel in globoko zajamem svež zrak. Zdi se mi, kot da se na novo rodim. Spet mi igra na obrazu nasmeh in težave se mi ne zdijo več tako velike.ponavadi gre za kakšno slabo šolsko oceno, s katero nisem zadovoljna. Ko se vrnem domov, tudi domači opazijo prijetno spremembo na meni. Svet je spet prijazen in lep. Zdaj vem: če bom še kdaj tako žalostna ah razočarana, me kotiček vedno pričakuje. Patricija Hofman, 5.a OŠ Polzela V šolskem letu 1999/2000 sta se razredni učiteljici prvega razreda Mira Les in Polona Pečnik ter učiteljica športne vzgoje Zlatka Bukovec, na pobudo ravnateljice Valerije Pukl odločile, da začno izvajati naloge iz programa Zlati sonček. Pred osnovno šolo Vransko se je v soboto, 19. februarja, zbralo kar lepo število učencev 1. a in 1. b razreda, njihovih staršev, članov planinskega krožka osnovne šole, vodnik PD Vransko Andrej Semprimožnik in učiteljica športne vzgoje Zlatka Praznik Valentinovo, ki ga v vse večjem obsegu praznujemo že nekaj časa tudi pri nas, se je dotaknil in zlezel do srčkov naših otrok v vrtcu. Praznik Bukovec. Z avtobusom so se odpeljali do kmetije Potočn’k v Matkah. Dogovorih so se o načinu hoje, počitkih in drugih morebitnih nujnih postankih. Pot so nadaljevali po pobočju do asfaltne ceste, kjer so imeh krajši postanek. Ob cesti je namreč visoka lovska opazovalnica. Le kdo se ji lahko upre, ko pa kar vabi v višine. Učenci so si jo natančno ogledah in jo tudi preizkusih. Nekaj časa so svoje potepanje nadaljevali po cesti in se prijetno zabavah s kepanjem, saj so bele zaplate snega še krasile gozdne jase. V gozdu so mah planinci morah stopati bolj previdno, poznamo po reku, da ima sveti Valentin ključ do korenin, kar pomeni, da takrat začnejo poganjati korenine, popki cvetov se počasi odpirajo, sonček kajti steza je bila zasnežena in tudi ledena. Malo pod vrhom so se ustavili in si ogledah del Spodnje Savinjske doline, Goro Oljko, Uršljo goro, zasneženo Raduho in Kamniško-Savinjske alpe. Prevzeti nad lepotami so prisopihali do doma na Homu, ki je bil cilj njihovega pohoda. V prijetno toph sobi doma so si pohodniki čestitah in zaploskali, ker so dosegli zastavljeni cilj. Pritisnili so žig v knjižico ZLATEGA SONČKA in se vpisali v vpisno knjigo. Gospa Zlatka Bukovec je udeležencem na kratko predstavila program dejavnosti Zlati sonček in jih povabila, da se članom planinskega sije z večjo močjo in je pomlad že zelo zelo blizu. Takšna razlaga je popolnoma zadostovala otrokom, ki so stari šest do sedem let in imajo svoj drugi dom v vrtcu Žalec, enota H. Med nami se je pojavila pravljica o žabcu, ki se je zaljubil v račko in ni vedel, kako bi ji to povedal. Pisati ni znal, zato ji je narisal risbico in jo potisnil pod račkina vrata, prinesel ji je šopek, ki ga je prav tako pustil kar pred vrati. No, na koncu je za račko dosegel svetovni rekord žabjih skokov, si pri tem zlomil nogo, račka ga je negovala, tolažila in postala sta par $ žabec in račka, ki sta se imela rada do konca svojih dni. Otrokom je bila pravljica izredno všeč; ob knjigi so doživljali ugodje, veselje in zabavo, razvijali so sposobnost domišljije in postali pravi sooblikovalci domišljijskega sveta. Večkrat smo jo prebrali, si ogledali zanimive ilustracije in nekatere spravili tudi sami na papir ter jih razstavili. Pogovor se je nadaljeval na temo, koga imamo radi mi, kako to pokažemo, čutimo, kaj smo krožka pridružijo tudi na naslednjem pohodu. Po kratkem počitku, malici in uživanju na gugalnicah, so se odpravili v dolino. Vračah so se po isti poti, da pa jim ni bilo dolgčas, so si zapeh nekaj pesmi, se igrah besedne igre in opazovali nenavadne obhke dreves. Kar prehitro so bili v dolini, kjer jih je čakal avtobus. Vsi udeleženci pohoda so uživah v hoji in prelepi zimski naravi. Med vožnjo proti domu pa so že kovah načrte, kam bi želeli na naslednji pohod. za nekoga pripravljeni storiti, kaj z njim dehti, ... Rezah in lepih smo srčke iz papirja ter jih odnesh mamici, očku, sestrici, bratcu, babici, dedku in vsem, ki jih imamo radi. Zanimivo je potekala ustvarjalna igra s Keni in Barbikami. Otroci so jih oblačili, hčih, hodih z njimi na sprehod in iskali najprimernejše pare, ki bi se po njihovi presoji in mnenju lahko zaljubili in poročili. To so izražali z gibi in kretnjami telesa ter se neverbalno odzivah na izražanje želja in predlogov svojih vrstnikov. V samo igro so otroci vnašali enostavne rekvizite, sodelovali so pri postavitvi scene ter zaigrah preprosto lutkovno predstavo prijateljem iz drugih oddelkov. Priznati si moramo, da z malo dobre volje in velikim veseljem do življenja in dela z najmlajšimi je vsak dan v lem praznik, ki prinaša vedno kaj novega, posebnega in lepega. Le radi se imejmo! Vzgojiteljica Cvetka Pušnik Zlatka Bukovec Zaljubljeni žabec v vrtcu SAMSON - SINONIM ZA USPEH?!? Skupina Samson je prisotna na slovenski glasbeni sceni le dobre tri mesece, pa že ima na policah trgovin svojo prvo kaseto in CD ploščo Vsak tvoj košček telesa. Pesem z istoimenskim naslovom so že predstavili, kot prvi “singl”, po vseh slovenskih radijskih postajah. Prvič pa so se širši slovenski javnosti predstavili v februarski oddaji Orion, s skladbo “Viharno nebo”. Z isto skladbo so se uvrstili tudi v finalno oddajo “Črtica 2000”, ki bo na sporedu avgusta letos na slovenski obali. Matija Kač je že predstavil svoje delovanje na glasbenem področju s skupino Hailenstein in drugimi krajše delujočimi zasedbami. Zaradi čudnih poti, ki jih usoda včasih ubere, pa je sedaj pristal v skupim Samson, s katero trenutno (pod taktirko režiserja Milana Završnika), snema svoj prvi videospot za skladbo Vsak tvoj košček telesa in pravi, da se imajo zelo “fajn“! Kljub temu, da so fantje še zelo mladi jim ne manjka glasbenih izkušenj. Miro je kar nekaj časa prej prepeval v različnih manj znanih zasedbah in kalil svoj glas, Matjaža in Martina ste lahko videli v skupini Kantor, bobnar Matija je igral s Perom Lovšinom, Hailensteini,... in je sin znanega pevca skupine Junaki nočne kronike, Braneta Kača. In še najmlajši član benda, še ne sedemnajsdetni dolgolasi Sašo, je že genetsko zasvojen z glasbo. S svojim očetom, ki sedaj prepeva pri ansamblu Slapovi, je že od šestega leta na glasbenih odrih. Zaradi hitrega vzpona te skupine in zaradi povezanosti Matije Kača na našo savinjsko grudo, smo se odločili, da napravimo z njim in s Tonetom Košmrljem intervju ter izvemo, kaj je novega v dežeh naši...s skupino Samson. Naši bralci te verjetno poznajo še kot člana poizelske punk-rock zasedbe Hailenstein. Zakaj si se odločil, za odhod iz skupine in zakaj si zamenjal glasbeno zvrst? M. Kač: "Moj odhod iz skupine je bil predvsem splet več stvari. Najbolj pa je botrovalo to, da sem v skupino vlagal čas in denar, za katerega mislim, da se mi (ni) in se tudi ne bo povrnil. Poleg tega pa mi je šlo na živce tudi neresno delo, ki je bilo posledica konzumiranja velikih količin pijače in ostalih stvari, ki pač v določenih trenutkih ne sodiju k delu, ki naj bi bilo profesionalno. Kar se tiče pa glasbene smeri, je pa takole. Odšel sem iz teh vod, ker mislim, da je punk (Hailenstein) mrtev....zelo mrtev. Pokopah so se, mislim da sami, in sicer z načinom dela, ki ga imajo (nič osebnega).“ Kako je prišlo do sodelovanja s Tonetom Košmrljem (Pop Design)? M. Kač: “Mislim, da je do sodelovanja kar prišlo, še sam ne vem kako! Včasih kar samo pride do takšnega sodelovanja.“ Kdaj in predvsem kje je nastala skupina Samson in kdo so njeni člani? M. Kač: “Spozab smo se na Polzeli, in sicer na eni izmed večih polzelskih, sedaj že javnih srečanj heteroseksual-cev (šala), kjer smo ugotovili, da bi lahko sodelovali tudi v glasbenem smislu. Takoj smo se ujeh in naša glas- bena pot nas je pač prinesla do te točke, kjer smo sedaj. S člani je pa tako. Miro Todosovski iz Ljubljane je vokalist, Matjaž Kosem iz Dola pri Ljubljani je na kitari, Martin Rozman je iz Notranjih Goric in igra bas, Sašo Gačnik, prav tako iz Ljubljane, je na klaviaturah in jaz, Matija Kač, igram bobne.“ Slišim, da ste pred izidom albuma, ki je oz. bo skupino razdevičil. Kje ste ga snemali, koliko časa in kakšna so pričakovanja? M. Kač: "Kar se tiče snemanja s skupino Samson, sem v tem smislu še nedolžen, ker sem prišel k skupini ko je bil prvi album že posnet. Mislim pa, da bom kmalu izgubil nedolžnost, saj pridno vadimo in že pripravljamo nove pesmi, katere bomo prav kmalu snemali. Aktualni album pa so snemali fantje približno dva meseca v Dolu pri Ljubljani v studiu China Town. Studio je majhen, ampak v njem se lepo dela in nastalo je to, kar sedaj že kar nekaj časa predstavljamo po Sloveniji. Od albuma pričakujemo vse ih še več, saj mislim oz. mislimo, da bo album naredil na slovenski sceni rahel booM. Kaj takega si celo polzelski punkerji ne morejo niti predstavljati kaj šele privoščiti.“ Kako to, da ste se g. Košmrlj odločili, da boste manager oz. idejni ter duhovni vodja (ali kakorkoli že) te skupine? Tone Košmrlj: „Zelo rad pomagam mladim, perspektivnim skupinaM. Ko sem spoznal pevca Mira sem si rekel, da če ta ne bo uspel na slovenski glasbeni sceni, potem ne bo nihče. Seveda je potem rabil še skupino in tako mislim, da so se našh trenutno eni boljših mladih glasbenikov v Sloveniji. Rad delam z ljudmi, ki vedo kaj hočejo v življenju in se temu primemo tudi profesionalno obnašajo. Mislim, da je skupina Samson pravi vzornik na tem področju.” Kako poteka delo v tej skupini Matija? Ali se zelo razlikuje od punkovskega načina snemanja in pristopa do glasbe kot si ga oz. ste ga imeli prej? M. Kač: “Delo v skupini poteka popolnoma profesionalno, kar pomeni, da smo poštah zanimivi tudi sponzorjeM. Razlika med delom prej v skupim Hailenstein pa je v tem, da je bilo prej veliko pijače in zabave, sedaj pa je vehko več profesionalizma in žensk.“ Kje ste se do sedaj že predstavili (koncerti, intervjuji...) in kje bodo v- bližini Savinjske doline kakšni vaši koncerti? Tone Košmrlj: “Do sedaj so nastopih že skoraj v vseh oddajah večjih slovenskih televizij. Prav zdaj 14. aprila v Emonski kleti v Ljubljani, pa začnejo z vehko slovensko turnejo. Pot jih bo prav gotovo zanesla tudi v Savinjsko dolino.“ Ali se menite, da ste skupina, ki bo popestrila slovensko glasbeno sceno ali pa ste zgolj pripevek k kvantiteti estradnih imen? Tone Košmrlj: “Vsekakor je Samson skupina, ki ve kaj hoče. Hočejo igrati, se imeti fajn in zabavati ljudi. Glede na to, da so v skupini sami odlični glasbeniki, lahko to delajo na visoki ravni. Vsi skupaj se zavedamo, da je lahko tudi pop glasba kvalitetna na različnih nivojih.“ Zakaj Samson? Kje lahko najdemo korelacije z imenom in skupino oz. kako se to dvoje povezuje glede na pomenski del imena? Skupina Samson dokončujejo snemanje njihovega prvega videospota. Takoj ko bo gotov začnejo z promocijo tudi po lokalnih TV postajah. Med tem časom pa pridno hodijo na intervjuje po slovenskih radijskih postajah. Po uradni promociji, na katero ste vsi vabljeni in ki bo Tone Košmrlj: “Samson se enostavno dobro sliši. Samo zgodbo o Samsonu in Dalih pa lahko prenesemo tudi v glasbo,.saj je to zgodba o ljubezni, moči, zaupanju in če hočete tudi o izdaji. Vse to pa se dogaja tudi v glasbi.“ M. Kač: “Hm, lahko pa bi rekli tudi tako, da je naš sponzor Tobačna, katere produkt je tobak po imenu Samson, ah pa da so naš sponzor Ljubljanske mlekarne, ki pa si lahko z nami dehjo ime njihovega sladoleda, ki je prav tako Samson. Malo šale, da me ne bo kdo še resno vzel.“ Kakšni so vaši cilji v prihodnje? Tone Košmrlj: “Kakšnih posebno visokoletečih ciljev pravzaprav nimamo. Hočemo delati profesionalno in se ob tem kolikor je le mogoče zabavati. Prepričani smo, da bodo ljudje opažih našo dobro voljo in pozitivno energijo, ter se bodo z nami tudi sami zabavah. To je naš največji cilj in vsi skupaj verjamemo, da ga bomo dosegli.” M. Kač: “Moj osebni cilj je recimo samo to, da posnamemo svojo drugo ploščo, si pridobim naklonjenost Košmrljeve hčerke in poslušalcev po Sloveniji in da se odvadim od alkohola (šala). Za konec pa bi še dodal, da pozdravljam punce iz moje bljižne okohce, mojo že(j)no in otroke, skupino Hailenstein (to so tisti polzelski punkerji, sej veste kateri, ... tisti, zaradi katerih je država na beraški palici, saj ji kradejo čas in denar-nekaj podobnega se je zgodilo tudi meni), slovenske lestvice in želim vsem lepo pomlad in poletje. Lep pozdrav od skupine Samson.“ Tone Košmrlj in Matija Kač, lepo se vama zahvaljujem za kratek pogovor in vama želim še vehko uspehov s skupino Samson in tudi na drugih področjih. Mitja Knapič Nadalievanie Filipini Kljub temu, da Filipine sestavlja več kot 7000 raznolikih otokov, precej oddaljenih od azijske celine, sem tja prispel z ladjo. Dva dni na krovu tovomo-potniške barke v družbi skupine muslimanskih romarjev in nekaj drugih popotnikov je hitro minilo. Prvi stik s Filipini, ki so dobih ime po španskem kralju Fihpu H, me je približal evropsko-ameriški kulturi, h kateri strmijo razvojne usmeritve tamkajšnje vlade. Od treh stoletij španske vladavine so ostala zgolj imena mest, priimki in krščanstvo. To je edina država v Aziji, kjer prevladuje krščanska vera. Vehko večji vpliv je imela ameriška okupacija v začetku 20. stoletja, katere posledice so dandanes izražene v angleščini kot uradnem jeziku, ogromnih nakupovalnih središčih in hitri prehrani v stilu ham- Jeepney - posebnost Filipinov RO+SO0 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV SKALETOVA13 (HUDINJA) -CEUE TEL: 063/425-40-80 NOO- qO° o* RABLJENA VOZILA MARIBORSKA C. 20, CEUE 063/492-32-70 UGODNI KREDITI 50% TAKOJ, 50% NA ODLOG PLAČILA 1 DO 2 LEU MONTAŽA GUM NA ZALOGI KOLESNI OBROČI burgerjev ah hotdogov. Vse te spremembe so delovale name pozitivno, saj sem bil že naveličan nenehnih vzklikov “Hello Mister“ in suhoparnega riža iz Indonezije. Posebnost Filipinov so jeepneyi -stari ameriški vojaški tovornjaki, predelani v avtobuse. Pobarvani v flores-centnih odtenkih, okrašeni z amuleti, ogledah in trobili drvijo po ulicah večjih mest ter ustavijo vsepovsod, kjer žehjo potniki vstopiti ah izstopih. Vozniki tekmujejo med sabo v hitrosti in domiselnosti pri okraševanju svojih vozil. Zaradi motorja, ki je bolj primeren za tovornjake kot pa avtobuse, so izpušni plini tako dušljivi, da je za potnike, stisnjene na vzdolžnih klopeh, nepogrešljiv pripomoček robček na ustih. Jeepneyi služijo tudi kot prevozno sredstvo med majhnimi kraji oz. vasmi, kjer moški sedijo na strehi, ženske pa v notranjosti. Ker nimajo zasteklenih oken, so jeepneyi nemalokrat tarča zmikavtov, ki ob postankih nič hudega slutečim popotnikom odtrgajo verižico ah sončna očala. Filipini so edina država v tem delu Azije, kjer so na delu žeparji. Za skok med otoki sem uporabljal ladje; od hitrih gliserjev do majhnih lesenih kanujev, ki se v času mon-sumov nemalokrat prevrnejo skupaj s potniki in prtljago. Ladijske nesreče na Filipinih so zelo pogost pojav in se zaradi velikih razsežnosti vedno pojavijo v ospredju svetovnih medijev. Glavna razloga tičita v prekomernem številu potnikov oz. dotrajanosti ladij, s čimer pa sam nisem imel slabih izkušenj. Ravno nasprotno, prva vožnja z ladjo na Filipinih med otokoma Mindanao in Bohol je bila v primerjavi z indonezijskimi nehumanimi izkušnjami pravi luksuz. Vsak je imel svojo posteljo, ljudje so mimo sedeh in gledah televizijo, namesto riža sem kupil instantno juho, smeh so namesto v morju končale v košu. Patty je vsa navdušena dejala, da lahko v takšnem stilu potuje še deset dni. Na otoku Bohol sem se ustavil med slikovitimi Čokoladnimi hribi, ki so dobih ime po rjavi barvi trave v suhem obdobju. Več kot tisoč nizkih, do 50 metrov pravilno oblikovanih hribov so po legendi okamenele solze orjakov, po znanstveni razlagi pa vulkanskega izvora oz. nakopičeni ostanki morskih Živah. Kakor koh že, iz hotela na vrhu enega od hribčkov sem imel čudovit pogled na okohco in se spraševal, kako je lahko trava na hribih tako kratka in urejena, ne da bi jo kosih s Sipovimi kosilnicami, ki sem jih še do nedavnega prodajal. Fenomen otoka Bohol ah kar celotnih Filipinov je tudi poskus voznikov moto-taksijev, kako spraviti čim več ljudi na podaljšan sedež motorja. Med rekordno vožnjo (sedem potnikov na enem motorju) je taksist sedel oziroma bolje povedano stal na tanku za bencin, drugi pa so se ga oprijemali kot opice v strahu pred padcem na trdo asfaltno cesto. Rok Robič - Rocky V IN SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKE s.p. Starovašlca ul. I 3311 Šempeter Telefon: 063/702-070 GSM:04I 709-186 POPRAVILA: • PFtALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, . BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILCEV marec 2000 Savinjske zgodbe Najbolj odločen je bil pust na Vranskem Čeprav je od pusta minilo že kar nekaj dni, je prav, da se ga še enkrat spomnimo tudi s tole fotoreportažo. V vseh krajih po dolini je bilo kar pestro, čeprav je res, da je bilo največ otroških maškarad. Tudi letos so pusta najbolj resno zastavili na Vranskem, kjer si je pustni karneval ogledalo več sto ljudi. Pustne povorke so bile tudi v Braslovčah, Preboldu, Žalcu in drugod. Razpoloženje na pustovanjih pa se najbolje odraža z naslednjih fotografij, ki so jih posneli: Tone Tavčar, Darko Naraglav in Ksenija Rozman, ki so tudi ta dan preživeli brez mask in delovno. Pusta so vzeli najbolj zares na Vranskem, kjer je pustna oblast sicer neomajnega župana Franca Sušnika neusmiljeno vrgla z občinskega stolčka in ga nato vendarle z nekaj prizanesljivosti spravila v hišni pripor. S prevozom pustna vlada ni imela težav, saj Vransko slovi po odličnih, čeprav predvsem starih motociklih. Pustni karneval na Vranskem je doživel vrhunec na pustni torek. Karnevala se je udeležilo kar nekaj izvirnih šem, poleg kurentov, na primer bičarji, prišli so rokovnjači iz Lukovice, številne obiskovalce pa je pozdravil celo Tito, ki ga je pripeljal Radio Goldi. V povorki so seveda tudi letos sodelovali Taborčani. Da so Vranšani zelo odločni, po avtocesti je njihov največji žulj delitvena bilanca, so dokazali ceh s tankom. Kje so ga dobili, niso hoteli povedati, menda pa je nastal v domači delavnici. V Preboldu se je pustna povorka zbrala pred osnovno šoh, nato pa krenila skozi Prebold, Dolenjo vas in mimo Tekstilne tovarne nazaj pred šoh, kjer so najboljše maske dobile nagrade sponzorjev. Na čelu povorke je bila seveda godba, pa tudi prež svetnikov ni šlo. Kurenti so bili povsod zeh lepo sprejeti in tudi v stari telovadnici na Polzeli, kjerje bilo pustno rajanje za otroke, so bili zeh veseli te ptujske šeme. Tudi v Žalcu je bil pustni sprevod. Nekaj vozov so pripravili Gotovljani in se z njimi na jmstni torek zapeljali po mestu. Pred občino so se seveda ustavili in povedali svoje. Med drugim so se zavzeli za enotno Savinjsko dolino, na vozu pa po mestu zapeljali tudi kozla. Seveda pa tudi v Žalcu ni šh brez uparjalnika za jedrsko elektrarno. Tudi v Taboru so maškare plesale, odganjah zimo in se veselile prihajajoče pomladi. Mejni prehod Sv. Ožbalt, ki je deloval le na pustni torek, je bil ta dan odprt za vse. Še posebno za prebivalce vasi Velika Pirešica in Pemoio, kar naj bi (tornendo prijateljsko zbližanje sosedov z ene in dmge strani meje. Prijaznim policajem in carinikom je to lepo uspevalo, svoje pa je f>risperala tudi glasba, ki je napravila še poglobljen vtis dobrega sožitja med obema vasema. Kako je tam, ko pustne carine ni, pa zaenkrat ne vemo. Savinjske zgodbe marec 2000 Počasno umiranje ali skorajšnje oživljanje? Dvorec Novo Celje - biser noše zgodovinske in kulturne dediščine - Vandalizem tudi tu na široko steguje roke želimo po svojih močeh pomagati pri reševanju tega bisera naše dediščine. Na Novo Celje me veže tudi dejstvo, da sem v tem okolju rojen, pa tudi oče mi je marsikaj povedal o dvorcu in grofih, saj je tako on kot moji predniki bil stalna ali občasna delovna silanovoceljskegosposke ...” Štefan Šah: “Na Novo Celje me veže veliko spominov izpred druge svetovne vojne, saj je bila moja mama v dvorcu zaposlena kot negovalka otrok barona Turkoviča. Tako sem bil ob božičnih praznikih, pa tudi ob drugih priložnostih, povabljen v dvorec, kar je bilo posebno imenitno, saj sem običajno dobil Kapela s čudovitimi poslikavami je bita tik ob vhodni avli, a čudovite poslikave so bile skrite za pozneje narejenim stropom. dediščine, pa lahko zaenkrat samo ugibamo. Veliko bo že narejenega, če se bo vsaj zaustavilo dosedanje propadanje, ki je kar lepo število ljudi spodbudilo, da so začeli glasno opozarjati na problem, ki ga razgalja tudi ta zapis. Pred dnevi smo z Radom Rotarjem in Ferdinandom Halerjem, ki sodita med tiste Savinjčane, ki jim ni vseeno, kaj se (ne) dogaja z dvorcem,- pokukali v njegovo notranjost in bili nad videnim presenečeni in zgroženi. Že bežen pogled ob vstopu v stavbo nas je opozoril na vso veličino in vrednoto tega baročnega dvorca, ki je bil zgrajen kot pomanjšana kopija cesarske rezidence - dunajskega Schonbruna. Hkrati smo takoj opazili, da so bili po prenehanju nekaterih obnovitvenih del, tu na delu vandali, ki jim prav nič ni sveto. Po raznih pisarijah z rdečimi in črnimi spreji, ki "krasijo" stene, ni težko uganiti, da je to delo tistih, ki se skrivoma dobivajo znotraj parka, kjer kadijo, pijejo in se predajajo celo mamilom ter drugim užitkom. Vdiranje vrat v dvorec, razbijanje okenskih šip, katerih drobci stekla so posejani graščine Plumberk grofje Gaisrucki kot novo središče celjske gospoščine. Vhod v stavbo dvorca poudarjata dva kipa, ki ponazarjata Samsona in Herkula. Naredil jih je baročni kipar Vid Koenigar v 18. stoletju. Notranjost dvorca se začenja z veliko vhodno avlo in kapelo v višini dveh nadstropij. Od m vodi izredno lepo razgibano dvostransko stopnišče, ki povezuje med sabo vsa tri nadstropja in je menda edinstveno pri nas. Nekaj posebnega je velika dvorana, ki se razprostira v višino dveh nadstropij. Dva lepa kamina na vsaki strani dvorane in številni okrasni zidni elementi dajejo temu prostoru, kjer so nekoč visele tudi velike portretne slike nekdanjih lastnikov, še dodatno zanimivost, ki bo, če bodo besede meso postale, morda postala poročna dvorana ali kaj podobnega. Sicer pa množica velikih soban, ki jih v vsakem nadstropju povezuje obokan baročni hodnik, daje obiskovalcu vpogled v veličino dvorca in delo mojstrov, ki so ga pozidali. Sprehod po dvorcu in njegovih sobanah ter dvoranah, ki so povsem brez opreme, ta je večinoma odpeljana, ne uničena, zaključimo z ogledom stropa v kapelici, na katerem so lepo ohranjene freske. Obsežna obnovitvena in restavratorska dela so žal ostala na začetku poti. Načrti, ki so jih imeli z dvorcem v nekdaj močni Agrini, so ostali le načrti.in pobožne želje. Bo kmalu kaj drugače? Kot vse kaže, se nekaj premika in to so nedvomno dobri obeti za rešitev tega čudovitega kompleksa, ki bi nam moral biti v ponos in ne v sramoto. Iddi Rado Rotar in Ferdinand Haler, ki med drugim delujeta pri društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje, sta takšnega mnenja. Kaj dvorec pomeni tistim, ki so na nek način povezani z njim, smo povprašali tudi Alojza Virtiča in Štefana Šaha, ki tako kot Roter živita v neposredni bližini dvorca. Ferdinand Haler: "Če bi rekel, da sem žalosten, bi bilo premalo. Če bi rekel, da me bob srce, bi to bilo morda malo preveč osebno. V nobenem primeru pa mi ni vseeno, ne kot krajanu ne kot občanu in ne kot državljanu, da ta biser, ki je kul-tumo-zgodovinski pomnik prvega razreda, propada. Človek kar težko razume, da se v vseh teh letih, kar tu ni več bolnišnice, ni našlo toliko moči, denarja, navsezadnje tudi poguma, da bi lahko s ponosom pokazali sebi in tujcem ta baročni biser in celoten parkovni kompleks, ki je bil nekoč gotovo med najlepšimi v Sloveniji. Želim in hkrati upam, da bomo prve korake k temu cilju zmogli narediti že v tem letu. Na to me napeljujejo tudi županove besede, ki je ob neki priložnosti rekel, da naj bi kmalu opravljali poročne obrede v Novem Celju ...” Rado Rotar: "Živim v neposredni bližini dvorca Novo Celje. Tako rekoč vsakodnevno opazujem njegovo propadanje, ki ga pospešuje še vandalsko početje mladih, ki se ne zavedajo, kakšno škodo delajo s svo- Obokano dvojno stopnišče s stebri, na katerih manjkajo kipi, ki so danes v ljubljanskem muzeju. jimi dejanji sebi in družbi. Njihova objestnost, ki jo podžigata alkohol in mamila, je v zadnjih nekaj letih kljub pogostemu nadzoru policije prekoračila vse meje. Vse to me žalosti in jezi hkrati. Opozarjam in moledujem. Hkrati pa smo se skupaj s kolegi in kolegicami pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje resno lotili zbiranja gradiva o Novem Celju, saj kakšno igračo in se sladkal z dobrotami, ki jih doma ni bilo. Baroni Turkoviči so graščino nato prodali Dravski banovini in se preselili v Zagreb, s tem je bilo tudi konec lepih trenutkov, ki sem jih doživljal v dvorcu. Pred kakšnimi petimi leti je še edini živeči Turkovič, ki ga je kot otroka čuvala moja mama, prišel na obisk k njej in bil nad podobo Poleg tega se bodo porušili objekti v parku, ki ne sodijo k dvorcu oziroma so predvideni za rušenje po zazidalnem načrtu. To je vratarnica ob vhodu v park, objekt nekdanje Agrinine kuhinje ter dva objekta, ki sta bila stanovanjska. Oba je Agrina kot poslovno nepotrebna osnovna sredstva v procesu lastninjenja prenesla na republiški stanovanjski Dvorana v prvem nadstropju - niti zob časa ni mogel uničiti vseh sledov nekdanje imenitnosti. Ferdinand Haler (levo) in Rado Rotar pred enim od dveh kaminov. sedanjega stanja dvorca in parka zelo razočaran. 111(11 meni je hudo, ko vidim, da vse skupaj propada. Novo Celje je nekoč bilo res nekaj lepega in vsi smo bili ponosni nanj. Bil bi zelo vesel, če bi se kaj ukreni- lo...” Aloji Virtič: “V tem objektu sem bil zaposlen kar 30 let. Takoj po koncu vojne leta 1945 sem prišel sem kot partizanski ekonom, saj je bila tu bolnišnica za nemške vojne ujetnike in naše borce. V času, ko so graščino obnavljali, sem bil v Škofji Loki. Leta 1947 sem ponovno prišel nazaj in se zaposlil kot ekonom bolnišnice Novo Celje. Ta je delovala do leta 1970, potem pa je bil tu vse do leta 1981 Dom starejših oskrbovancev. Od takrat dalje se začenja viden propad dvorca, saj se ga je nehalo vzdrževati. Nekakšno novo upanje je zasvetilo z Agrino, a je žal zmanjkalo denarja. Dobro je vsaj to, da se je obnovila streha, saj se je s tem zaščitilo vsaj zidovje. Vesel bi bil, če bi se začeta dela nadaljevala, saj bo tudi bivanje v bližini lepo urejenega dvorca in parka veliko bolj prijetno...”. Najprej avla in kapelica Lastnik dvorca in parka Novo Celje je občina Žalec, ki pa seveda nima dovolj denarja za celovito obnovo. Kot je povedala vodja oddelka za gospodarske in negospodarske zadeve Tanja Razboršek - Rehar, se bodo nekatera obnovitvena dela vendarle pričela že letos. Ministrstvo za kulturo je namreč na osnovi prijave občine na razpis odobrilo 10 milijonov tolarjev, toliko sredstev pa je dolžna zagotoviti tudi občina. Z 20 milijoni tolarjev se bodo lotili ureditve vhodne avle s kapelico, da bi lahko, služila za manjše kulturne prireditve in podobno. Prehod v druge prostore bi zaenkrat zaprli. sklad. V enem od njiju še prebiva stanovalec. Občina se dogovarja s stanovanjskim skladom, da bi mu sklad zagotovil nadomestno stanovanje, občina pa bi pokrila stroške rušenja obeh objektov. V objektu, ki ne bo porušen, bo proda-jno-promocijski center. “Občina Žalec je skupaj z GIZ Podjetniškim centrom Žalec in Zavodom RS za zaposlovanje prijavila program javnih del: “Obnova in vzdrževanje parkovnega kompleksa Novo Celje in izdelava idejne zasnove bodoče rabe dvorca Novo Celje.” Po odobritvi tega programa bi z javnimi deh poskrbeli za minimalno vzdrževanje parka, okoli katerega smo leta 1998 zasadili gabrovo mejo. Poskušali smo pridobiti Arboretom Volčji potok, da bi imel v Novem Celju svojo enoto, kar bi gotovo pripomoglo k lepšemu videzu parka. Veseli bomo vsake ideje o možni dolgoročni namembnosti dvorca, ki bi jo podali naši občani, ki pa mora biti seveda realna in finančno podprta. Za lokalno skupnost je investicija v obnovo dvoraca z nekaj sto milijoni tolarjev nedosegljiva želja. Leta 1999 je bil sprejet tudi nov zakon o naravni in kulturni dediščini, ki kulturne spomenike razvršča v spomenike republiškega pomena in spomenike lokalnega pomena, zato bomo Novo Celje predlagali za spomenik republiškega pomena. Po strokovnem mnenju zaposlenih na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo Celje je dvorec s prekritjem strehe v letu 1995 in že pred tem temeljito sanacijo temeljev vsaj minimalno zaščiten pred propadanjem, seveda če ne bi bilo vandalizma, ki je vse intenzivnejši tako v dvorcu kot njegovi okolici,” je povedala Tanja Razboršek - Rehar Darko Naraglav Dvorec z južne strani: dvoje manjših vrat je bilo potrebno zazidati, da nepovabljeni gostje ne bi več prihajali v dvorec. Pa so se lotili oken in vrat na zahodni strani dvorca. Zima se je poslovila in nastopila je pomlad, ki nas s toplimi sončnimi žarki in lepimi dnevi spravlja v dobro voljo. Sprehodi v naravo so v tem času prijetna sprostitev, ki nam daje voljo /a vsakodnevno delo in nas hkrati navdaja z optimizmom. Pripravljeni smo se spopasti z novimi nalogami, novimi izzivi in si zadati cilje, ki se na prvi pogled lahko zdijo tudi nedosegljivi. S pravim pristopom, odločnostjo, dobro organizacijo in še čim lahko tudi nemogoče postane mogoče. Če bo tako tudi v primeru baročnega dvorca Novo Celje, ki je pravi biser naše zgodovinske in kulturne povsod okrog dvorca, je njihov dodaten prepoznavni znak. Seveda pa ob tem ni izključeno, da so k slednjemu dodah svoj “prispevek” še kateri drugi. Morda otroci, ki so si eno od nadstropij izbrali celo za rolkanje, o čemer priča tudi postavljena skakalnica med dvema manjšima dvoranama. Sicer pa so sledi vandalizma in skrivnih obiskov vidne po vsem dvorcu. Dvorec izgleda zaradi restavratorskih posegov še bolj razdejan, kot bi sicer bil, vendar pa je ravno odstranjevanje pozidav, ki so bile narejene po prodaji dvorca Dravski banovim, omogočilo vpogled v prvotno notranjo podobo dvorca, ki so ga dah pozidati na mestu nekdanje marec 2000 Naša dediščina Pisci Savinjske dotine Josip Teržan Izšel je 13. zvezek ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE. Med drugim najdemo v njem podatke o JOSIPU TERŽANU. Rodil se je 24.1.1902 v Petrovčah in umrl 16. 12. 1984 v Rušah. Leta 1925 je diplomiral na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Izpopolnjeval se je na Bavarskem in Češkem. Med 1. 1930 in 1939 ter 1945 in 1962 je bil zaposlen v Tovarni dušika v Rušah, kjer je opravljal različna dela, med dragim je zasnoval in vodil laboratorij za analize tal, gnojil in pridelkov. Prizadeval si je tudi za razvoj turizma na Pohorju in kmečkega turizma v Slovenjskih goricah. V člankih in razpravah je obravnaval predvsem pridelovanje hmelja, ni pa pozabil na rodno dolino sadja, vina ter uporabo industrijskih gnojil. Napisal je več knjig kot Poučnik o gojenju hmelja (Beograd 1. 1927), Pohorje kovačnica svobode (1.1966). Josipa Teržana se spominja DANILO GORINŠEK v delu MOJA PISANA PALETA. Leta 1986 je zapisal: “Imel sem kolega še iz dijaških let, poznejšega dipl. ing. in župana v Rušah Josipa Teržana. V soh smo ga klicali kar Pepo. Bil je rojen v Petrovčah pri Celju in vsestransko sposoben. Ta Pepo me je tiste čase (opisuje življenje v Celju med 1.1926 in 1928) naprosil, naj v Petrovčah zrežiram kakšno igro. Petrovče so namreč kljub bližnjemu Celju in Žalcu kulturno precej samevale ..." Nato opiše, da se je v Petrovčah lotil režije zabavne komedije VOZEL, v kateri je bila zasedba vlog kar uspešna, sam pa je prevzel glavno vlogo. V knjigi je zapisano, da je Pepo (Josip Teržan) igral zelo sproščeno neko veliko vlogo. Sam je poskrbel tudi za inscinacijo in električno napeljavo. Gorinšek je še zapisal, da je občinstvo uživalo. Iz citata vidimo, da je bil Josip Teržan tudi župan v Rušah. F. Ježovnik Knjižnice v Savinjski dolini V novembrski številki Utripa je Peter Zupanc predstavil proslavo ob POL STOLETJA KNJIŽNICE NA POLZELI. Ta obletnica in knjižica, ki je ob tej priliki izšla, odpirata zgodovino knjižnic v Savinjski dolini. V omenjeni knjižici so predstavljeni tudi znani pišoči Polzelani in umetniki, ki so povezani s Polzelo. V sestavku KNJIŽNICE SPODNJE SAVINJSKE DOLINE je podana zgodovina knjižničarstva po dragi svetovni vojni. Škoda, da niso predstavih kakšnega “zaklada“, ki ga hrani ta ah ona knjižnica. Znano je, da se je v Žalcu ohranila SOKOLSKA KNJIŽNICA in da je Nemci niso požgali. Mihca Jošt, Konrad Zajc in nekateri drugi so jo uspešno skrih na podstrešje stavbe, kjer je bil sedež KULTURBUNDA. V knjigi SAMORASTNIKI PREŽIHOVEGA VORANCA, ki je izšla leta 1940, so žigi Prosvetnega odbora Sokolskega društva Žalec, Ljudske knjižnice in čitalnice Osvobodilne fronte Žalec, Svobode Žalec. V knjižnici v Grižah imajo knjigo FRANA LEVSTIKA ZBRANO DELO, iz 1. 1931, ki nosi žig LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA, OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE OKOLICA. Znano je, da so takoj po vojni poslali slovenske knjige iz Ljubljane na Štajersko, kjer so bile knjige požgane. Žig kaže na to, da je Okrajni ljudski odbor dehl knjige po knjižnicah. Omenimo še knjigo DR. JANEZ EV. KREK IZBRANI SPISI iz leta 1933- Ta ima žig DELAVSKO KULTURNEGA DRUŠTVA VZAJEMNOST ZABUKOVI-CA, kar pomeni, da je knjiga prebrodila vse težave in ostala v knjižnici. V knjigi je še žig SINDIKALNE PODRUŽNICE. Vemo, da so bde po n. svetovni vojni knjižnice tudi pri sindikalnih podružnicah in da so bile te knjige prenesene v krajevne knjižnice. O tem pišejo tudi na Polzeli. V sestavku POL STOLETJA KNJIŽNICE NA POLZELI opozarjajo tudi na Katoliško izobraževalno društvo, ki je bilo ustanovljeno 1. 1899, in na prve zametke knjižničarstva. O prvih začetkih knjižničarstva v Braslovčah so pisah učenci Osnovne šole Braslovče v raziskovalni nalogi PROSVETNO DRUŠTVO BRASLOVČE (1997/98). Zapisah so, da je imela knjižnica leto 1888 26 udov in leta 1889 že 31 udov. Ti podatki ne povedo vsega. Znano je, da so bile zelo razširjene MOHORJEVE KNJIGE. Po zimi ob večerih je v HIŠI, osrednjem delu domačije, ob krušni peči, družina opravljala različna dela (luščili so fižol), šolar, ki je imel dobre oči, pa jim je ob leščerbi na glas bral iz Mohorjevih knjig. Leta 1913 je bilo v Braslovčah 245 naročnikov, leta 1914 pa 250 naročnikov Mohorjeve knjižne zbirke. Težko bi našteli vse naročnike v teh in dragih župnijah. Npr. 1. 1913 so bili v Braslovčah naročeni na knjige učitelji in ljudska šola v Braslovčah, ljudska šola v Letušu in ljudska šola v Orh vasi. Na knjige je bilo naročeno bralno društvo itd. Poudarimo naj, da so šole naročile knjige za “najpridnejše učence in učenke“, vse tri šole so naročile po dva izvoda zbirke. Na Polzeli je bilo 1.1913 134 in 1. 1914 126 naročnikov. L. 1914 so bili med naročniki vitez Pongraz Maks, šolska knjižnica, katoliško bralno društvo in dragi. Leta 1914 je bilo v Mariji Reki 54 naročnikov. Med naročniki je bilo Uidi naročilo za najpridnejša šolarja in šolarko. V Preboldu je bilo 115 naročnikov. Znani narodnjak Norbert Zainer in njegova žena sta imela vsak svojo zbirko. Na Vranskem je bilo 1. 1914 I68 naročnikov. Ti seznami nam odkrivajo, da so bile knjižnice zelo aktivne, pa tudi, da so učence nagrajevali s slovensko knjigo. F. Ježovnik Šmatevž V 13. št. Enciklopedije Slovenije je predstavljena vas ŠMATEVŽ. V njej lahko preberemo, “da je to naselje v zahodnem delu Savinjske dohne, na pomolu med reko Bolsko in potokom Tmavca na severni strani avtoceste”. Naselje je v bhžini Gomilskega. V Šmatevžu sredi zanemarjenega angleškega parka z eskoti stoji dvor Štrovsenek. V enciklopediji je zapisano, da so na terasi nad levim bregom Bolske, predvsem pa na višji terasi na jugovzhodnem delu rtiča Štravsenek v letu 1995 in 1996 odkrili ostanke naselbine, ki je živela od kulture žarnih grobišč v halštatskem in latenskem obdobju, najverjetneje do priključitve Noriškega kraljestva k rimskemu imperiju. Naselbina je stala v neposredni bhžini tako imenovane jantarske poti in poznejše antične ceste Celeia - Emona. Izkopavanje je odkrilo ostanke poznolatenske hiše iz 1. stoletja pred našim štetjem. Ksenija Rozman v sestavku SPOMINI NA NEKDANJE NASELBINE (Savinjčan) navaja, da so ostanke naselbine našli na 3-900 m2 vehkem območju in da je bila naselbina poseljena vse do pozno bronaste dobe, do rimske okupacije Savinjske dohne. Navaja, da so arhitekturni ostanki sicer slabo ohranjeni, vendar pa številne drobne arheološke najdbe bistveno razširjajo vedenje o tem prostora. Dejansko je to novo odkritje. V monografiji Bibe Teržan STAREJŠA ŽELEZNA DOBA NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM (Narodni muzej 1990) najdemo zapise o gomilah iz halštata na desnem bregu Savinje, od Miklavža nad Celjem, preko Pongraca, Šešč do Sv. Lovrenca pri Preboldu. Izjema je žarno grobišče, ki je bilo odkrito pri odkopavanju rimske nekropole v Šempetru. V devetnajstem stoletju je bila odkopana gomila v Žalcu, v Gotovljah pa so našh bronasto glavo bikca, saj so ob izgradnji avtoceste v Gotovljah odkrili naselbino iz sredine bronaste dobe (bronasta doba je trajala do 1000 let pred našim štetjem). Leta 1956 je L. Bolta izkopal dve sondi na prazgodovinski naselbini “na Langerju" na Homu. Našel je prazgodovinske črepinje, ki so sicer dokaj atipične, vendar jih lahko s pridržkom označimo kot halštatske. Na desnem bregu Savinje imamo bogato področje gomil iz halštatske dobe, vendar še nimamo odkrite naselbine, medtem ko je v Šmatevžu naselbina že odkrita. Halštatsko gomilo v Grižah in okolici časovno uvrščajo v čas od 800 oziroma 700 do 400 let pred našim štetjem, ko prevlada latenska kultura, katere nosilci so Kelti. Halštatska doba je starejša železna doba, ko se opušča uporaba brona in se začne uporabljati železo. Mimo lahko zapišemo, da je Šmatevž ena izmed postaj halštatske kulture, ki preko Rifiiika, Miklavža nad Celjem, preko naselbin v Savinjski dolini vodi proti Vačam. V izkopavanjih v teh postojankah so namreč našh enake ah podobne izdelke iz brona in železa. Verjetno je te naselbine povezovala jamarska pot, ki je vodila od Vzhodnega morja, proti današnjemu Dunaju, na Ptujsko polje, mimo Donačke gore proti Rifniku, današnjim Teharjem v Savinjsko dolino, Vačam, proti današnjim Benetkam. Znano je, da sa bila Ritnik in Vače povezana. Jih je povezala janarska pot in če, potem vprašanje: kje je a pot zapustila dohno? Ah je šla tako kot kasneje prvotna rimska cesa mimo današnjega Tabora, pod Krvavico na Presedle in od tu proti Vačam? Ah je šla po cesti mimo Vranskega na Trojane in Ožbolt? Cesta pod Krvavico je 11.000 korakov daljša in se izogne močvirnate dohne Bolske. Zato je trditev, da je jantarska pot potekala skozi današnje Vransko, zapisana v zloženki Vransko, vprašljiva. Zloženka lepo predsavlja občino Vransko, škoda je le, da niti z besedo ne opozori na arheološko najdišče NA ILOVICI, NA OPEKARSKI OBRAT, ki je deloval od sredine prvega do prehoda v tretje stoletje. O tem arheološkem najdišču kdaj drugič. Že danes pa poudarimo, da nam je avtocesa odkrila pomembne naselbine, ki se nekje povezujejo: Gotovlje - bronastodobna naselbina, Šmatevž - halšatska in keltska naselbina ter Trnava - latenskodobna (keltska) naselbina. Franci Ježovnik Podjetjezain eniring,tr enjeX gostinstvo in turizem Re„ka ceste 17,3312 Prebold Tei.: 063 70S 30 12, fak« O63 70s 30 13, GSM: 041 67« 775 POGONSKE TRAKTORSKE GUME: 11,2 X 28 .... 750X10Tigar ... 12,4128 .... 83X20 13,8 X 28 .... 33490,00 SIT 300/70Rio 14,9X28 .... 360/70 R 28 16,9X28 380/70 R 28 184X30 .... 420/70 R 28 750 X 20 .... 480/70 R28 114 X 24 .... 480/70 R 30 114 X 24 .... 480/70 R 34 9,5 X 14 .... 10,5x20 Continental VODILNE TRAKTORSKE GUME: 600 X 16 ......................6.5X6,00 SIT 750 X 16 .....................10.1X3,00 SIT VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV IN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! V SE PRIPOROČAMO J Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko pekama in trgovina Vransko, tel.: 703-30-30, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022, Petrovče tel.: 707-930, Ostrožno tel.: 472-630 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani kupci! V deželo je prišla pomlad, kmalu bo vse brstelo in cvetelo. Lepi dnevi so kot nalašč za sprehode v naravo, za izlete in pohode. Da bodo le-ti še lepši in še bolj doživeti pa vas vabimo, da se oglasite v naših trgovinah na Vranskem, Žalcu in Grižah pa v slaščičarni v Petrovčah, in Žalcu, kjer bomo napolnili vaše torbe, nahrbtnike in kjer se boste lahko posladkali z dobrotami naših slaščičarskih mojstrov ter širokim izborom sladoledov. Mineva mesec marec, v katerem smo imeli pustno praznovanje, osmi marec in pred dnevi še materinski dan. Bilo je veselo, zabavno in izkazali smo veliko pozornosti ženam in materam. Naj bo tako vse leto ! NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ d.0.0. PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVA VAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063 / 702-250, faks: 702-251 OD OPEKE ... DO STREŠNIKA - in še mnogo več ...IH NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! • AKCIJSKE CENE STREŠNIKA BRAMAC, CREATON IN OPEKE MODUL • UGODNO TUDI OSTALI MATERIALI: kritine Salonit in Tondach, hidro in termo izolacije, fasade, opeka in opečni izdelki, armaturne mreže in betonsko železo, prane plošče, tlakovci, robniki, Schiedel dimniki *** NOVO *** NOVO *** • PRODAJA SANITARNE KERAMIKE • MEŠANJE JLBOVIH FASADNIH IN NOTRANJIH BARV ---------v šam-u nisi nikccttam:----------- Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 700 15 10 UGODNO • LEPILO ZA PLOSCICE 25 kg • POTOPNE ČRPALKE. • ČRPALKE ZA ZALIVANJE 990,00 SIT 8,900 SIT 13,600 SIT Ponujamo vam: • keramične ploščke od 900,00 SIT/m2 dalje • pohištvene cevi • jupol 15 I za 2.967,00 SIT • premaze za les SADOLIN • vijake KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM I SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV I , S ANTON KITEK, s p. 53_mj J j—u Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 jgg. mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: •pralnih strojev •štedilnikov 0 •sušilnih strojev •zamrzovalnikov • HITRO • KAKOVOSTNO • V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ • marketing d.o.o.c5 > V JAP. LUKA BOS. POET V SLOVEN. AM. FILM. KOMIK IN REŽISER (WOODY) ODIRALEC CAR LAZ, KRČEVINA REKA NA KITAJSKEM IN KAZAHSTANU KRAJ PRI SENJURJU ZORAN THALER EGIP. KRALJ AM. SL TOMAŽ ŠALAMUN DREVESNA NAZIV ČLOVEK ZELEN KAMEN, ZAD GR. OTOK, MAJHNA VREDNOST DRSALEC avtor JANEZ MAVRIČNIH BARV VALENTIN CA SKITOV V PRIJETNOST IZGLEDA SAHIST DUHOV- ŠČINA JANEZ PESNIK POSKOČEN PLES ZENSKA NERODNE HOJE PREBIVALKE IRSKE FR. REKA LOIRE SL OPER. PEVKA (ONDINA GR. MUZA (ONDI KLASI GLOBEL NA ZEMELJ. POVRŠJU ZDA (FRANKLIN DELANO) DEL STOPALA NOGOMET. TRENER OPORIŠČE NATAVI! MADZ. DRŽAVNIK IVANA KOBILCA REKA NA TIROLSKEM SUROV POHOTNEŽ SPAKA POKVEKA KRALJEVI NAMESTNIK STAR GERMAN OLIVER TWIST NAPOL SPANJE OCVIRK ANTON ENA OD PROJEKCIJ V ZDA PLEMEN. SL. PUBLICISTKA INPREVAJ. (ANGELA) KONICA, BODICA PREŠERN. PESEM REKRU- TACIJA RDEČE BARVILO DRŽAVNA BLAGAJNA PRIPRAVN. DOBA AKADEM. STOPNJA OČE VERSKE SKUPNOSTI V ZDA VODEN IZSTRELEK GLASBENIK TURNER REŽISERKA SL NOVINARKA ca ca PLEN ČETRTI RIMSKI KRAU NEKD. CITROEN. PRIREDBA V ZABAVNI MAJHEN GLODAVEC SINJINA, MODRINA POSODA ZA CVETJE REKAV IGRALKA THURMAN SUKNO PISATELJ SL.Z00-LOG (IVAN) ZENSKO VERA ALBREHT SKLON, MATERIAL ZA PREDELAVO SL. SKLAD. (VILKO) LANTAN PEVKA V IGRANA M POLJIH SL. PISATELJICA SESTE- USLOČENJE > SREDISCA HMEÜAR- STVA SL. SAH. VELE- NAPEV LESENO ANGL. SVET. PIVO ZENSKA IRVING WALLACE LOJZE KRAKAR NAPO- VEDOVALKA OBLIKA VZGOJE DREVESA COLIC LOJZE BENEC GEORGE > RENAMED BIHJN KRAJ V OBČINI BRASLOVČE RAZISKOV. JULIJ. ALP > > NIKELJ SIMFONIJA MARJANA KOZINE VREDNOST V DENARJU GR. JUNAK PRED TROJO RAZVALINA PRIPRAVA ZA IZVLEČ. TEKOČIN GR.FIL0Z BOŽJI SEL IGRALEC SHARIF IGRALKA BLYTH BOJEVIT VOLGE SL DRAM. IGRALEC (PRIMOŽ) MLAJŠE ZELEZNE DOBE ANGL. PISATEU VRAG, VZORČASTA TKANINA CEHOV OLGA UT. ZRNATA POLJŠČINA REZULTAT GORATA DRŽAVA TOMISLAV NERALIĆ REKAV SEVERNI SUZUKIJEV TERENEC V ZA POLTON ZVIŠANI E PIANIST BER- TONCEU LOŠČILO LAUDA ZAIMEK PESNIK SARAJUĆ AM. FILM. IGRALKA (PATRICIA) SREDIŠČE JAPON. BUDIZMA ROMSKA DEKLICA SKLAD. COPLAND MESTO V JUŽNI TURČIJI KAČJI GLAS NAGRADIVA KRIŽANKA Rešitve križanke, objavljene v februarski številki Utripa: ROMANTIKA-V-VAŠEM-DOMU-KVALITETNO-ROČNO-DELO-TRADICIJA-TREH-GENERACIJ-JEŽOVMK-BIOKUHINJA. Izid žrebanja: 1. Stani Cercar, Tabor 56/b, 2. Olga Dragar, Sv. Lovrenc 66, Prebold, 3. Mira Matjašič, Gomilsko 19. Denarne nagrade, ki jih podarja Ključavničarstvo JEŽOVNIK iz Savinjske 16, Žalec, prevzamete v našem uredništvu. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, pa je OLDY d.o.o. Polzela. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov našega uredništva do 14. aprila 2000. marec 2000 Živimo z zemljo APRIL - MALI TRAVEN - Če je april deževen, kmet ne bo reven. - Če je Jurija (24. aprila) dež in na Petra suša, se raduje kmetova duša. " - Če je na Jurija lepo, vina dosti bo. - Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji. - Če na veliki petek dežuje, se dobro leto napoveduje. - Kadar je o mlaju Jurij, ni krme skozi duri. - Kolikor dni so žabe pred Jurijem ali mrkom regljale, toliko dni bodo potem molčale. - Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna. - Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. OKRASNI VRT Pa je tu pomlad. Marec je opravičil svoje ime - sušeč, to se v marsikaterem vrtu tudi pozna. Sedaj so dnevi, ko nas kar vleče na vrt, kjer je vsak dan kaj novega. Odcveteli so že zvončki in žafrani, bohotijo pa se še tulipani in narcise, spominčice, forsitia, okrasni ribez, japonska kutina. S svojimi cvetovi pa nas še posebej razveseljujejo češnje, breskve in drugo sadno drevje. Sedaj je zadnji čas, da na vrtu naredimo red, ga očistimo, obrežemo vrtnice, živo mejo, po potrebi še okrasno drevje in grmovje. Če okenske in balkonske cvetlice še nismo presadili, opravimo to sedaj. Obrezane in v svežo prst presajene rastline postavimo na svetlo in obilneje zalivamo. Čimprej moramo končati tudi s presajanjem sobnih rastlin. Velikim rastlinam zamenjamo le zgornjo plast zemlje z dobro gnojenim hranljivim substratom. Po potrebi lahko velike rastline tudi pomladimo in si narežemo potaknjence. Na toplo okensko polico v zabojčke ali v toplo gredo posejemo razne enoletnice: vodenke, verbene, gazani-je, zajčke, cinije, enoletne vzpenjalke. Ko dobijo prve prave liste, jih lahko presadimo v lončke ali na toplo gredo, kjer ni več nevarnosti slane. Na prosto je najbolj zanesljivo saditi po 15. maju. Upam, da vam nakaljene begonije, kane in dalije lepo rastejo. Sedaj je tudi čas, da presadimo razne poleti in jeseni cvetoče trajnice. Obenem jih razdelimo, da bodo bolje rasle in jih presadimo na drugo mesto. Dokler rastline ne odženejo, lahko sadimo tudi vse vrste drevja in grmovja z golimi koreninami, rastline, sajene v lonec, pa lahko presadimo tudi pozneje. Ob sajenju jih temeljito zalijemo, kasneje pa po potrebi. In še nasvet: bolje je kupiti domače sadike kot uvožene. Vse rastline vam bodo hvaležne, če jih boste pognojili z organskim gnojilom, le pri skalnjaku bodite skromni. S preperelim hlevskim gnojem pognojite poleg sadja in jagodičevja še vrtnice, rododendrone in azaleje. Nikakor pa ne smemo uporabiti svežega hlevskega gnoja. ZELENJAVNI VRT Če smo gredice pokrili z vlaknasto folijo, sedaj lahko pobiramo zimsko glavnato solato (nansen ah zimsko rjavko) in v marcu sejano berivko, rdečo redkvico, motovilec in vrtan radič ter dobro prezimljen, lani avgusta sejani radič (anivip, castelfranco in verona). Pobiramo lahko tudi rabarbaro, če smo jo marca pokrili. Sredi meseca že lahko presajamo prve, v topli gredi vzgojene, sadike solate. Solato sejemo celo leto. Poznamo krhkolistne in mehkolistne glavnate solate ter berivko, ki jo sejemo večkrat zapored na gosto v vrste. Zgodaj spomladi začnemo s setvijo berivke, sem spada tudi ameriška rjavka, ki ji kasneje, ko se steblo daljša, lahko obtrgu-jemo liste od spodaj navzgor, tako se podaljša čas pobiranja berivke v poletje. Nato sledita mehkolistni glavnati solati atrakcijam majska kraljica. Nazadnje sejemo krhkolistne glavnate solate v naslednjem vrstnem redu: najprej ljubljanska ledenka, nato nova sorta leda in braziljanka, ki je rumeno zelena. Sledi setev dalmatinske ledenke zelene barve in great lakes, ki gresta zelo pozno v cvet. Zadnjo sejemo unicum, izredno okusno poletno solato z rjavimi pegami. Naštete solate sejemo do sredine meseca maja. Če hočemo, da nam bodo vrtnine s setvijo na prosto hitro vzkalile, jih nikar ne sejmo v premrzlo zemljo. Začetek aprila sejemo na prosto peteršilj (za korene je primerna sorta berlinski srednje dolgi, za okras in dodatek jedem pa sorti mooskrause in domači Ustnik), korenček za zgodnjo uporabo (sorti amsterdamski in pariški), rdečo peso (sorta bikor in egiptovska), blitvo ali mangold (sorta srebmolistni) ter špinačo (matador). Do 10. aprila je še zadnji čas, da posadimo čebulček in letni česen, drugače se razvije manj listov in so zato čebulne in česnove glavice bolj majhne. Že v začetku meseca pa lahko čebulo tudi sejemo in če jo dovolj redčimo, dobimo jeseni lep pridelk, na gnilobo zelo odpornih glavic čebule. Na toplo lego sejemo tudi por (primerni sorti sta karentan in elefant). Ta mesec že prepikiramo doma posejani paradižnik, papriko, gomoljno zeleno in jajčevce. Od srede pa do konca meseca aprila sejemo kapus-nice: zelje, ohrovt, cvetačo, brokoli, brstični ohrovt, da jih bomo junija že lahko presadili. Od setve na prostem do saditve traja običajno 6 tednov, pod folijo pa 4 tedne. Za naše razmere vam priporočamo naslednje sorte: zgodnje zelje ditmar ah tucana, ohrovt - zgodnejši je železna glava, sledita pa mu taler in vertus za jesensko rabo. Za kisanje in uporabo v solati sejte varaždinsko in ljubljansko zelje ( slednji da zelo velik pridelek). Za jesensko pridelavo je najboljša sorta cvetače erfurtska, od brokolija pa sorta corvet. Ne pozabimo posejati tudi rdečega zelja, največji pridelek da sorta holandsko rdeče. V prehrani ne bi smel manjkati tudi brstični ohrovt (sorta herkules) in pri nas malo manj znani, a z vitamini in prebavljivimi beljakovinami zelo bogat kodrolistni ohrovt. Vse naštete vrste in sorte vrtnin lahko kupite v večini trgovin, ne samo od tujih ampak tudi domačih seme-narskih proizvajalcev. Upam, da vam bosta izbor in setev dobro uspela! Martina Zupančič univ, dipl. kmet. ing. O uporabi hmelja nekoliko drugače Spomladi aprila in maja nabiramo mlade poganjke hmelja Najboljše takrat, ko se le ti krhko odlomijo. Shranimo jih lahko nekaj časa vlažne v hladilniku, če pa jih hočemo shraniti za dalj časa, jih preprosto blanširamo s kisom. Pripomniti velja, da vsebujejo poganjki vsaj toliko vitamina C kot limona, če ne še več. Tako so nenadomestljivi vir prehrane v spomladanskem času, ko človek potrebuje veliko več vitaminov po zimskem biološkem počitku. Slavnostna juha iz hmelja H klasični juhi, kakršno znajo po svojih že preizkušenih receptih, pa naj si bo to goveja ah kokošja, skuhati naše gospodinje, naredimo juho iz hmelja tako, da dve do tri čebule drobno narežemo in zarumenimo na vročem maslu, nato dolijemo juho ter dodamo pest poganjkov. Vse skupaj na blagem ognju kuhamo pol ure in potem postrežemo z na maslu popraženim kruhom. Hmeljevi poganjki za sladokusce Toliko poganjkov, kot mislimo, da jih lahko pojemo (dve do tri pesti), namočimo v slano vodo. Ko so dodobra prepojeni, jih odcedimo, prilijemo s svežo vodo in jih zavremo za zelo kratek čas, da se poganjki zmehčajo. Nato jih odcedimo. Narežemo jih na manjše kose, jih popečemo na vročem maslu ah olju, začinimo s poprom in še tople ponudimo. DOMAČE PIVO Pol litra hmeljskih storžkov damo kuhati v dva litra vode. Kuhamo približno 15 minut, nato tekoče precedimo. Dodamo približno 0,5 kg stopljenega sladkorja in vse skupaj prelijemo s 3 Utri hladne vode in dodamo aktivni kvas (lahko tudi pekovski, vendar malo več kot pri peki kruha). Pokrito posodo pustimo stati slab teden. Po želji dodamo sladni ekstrakt. Ko se tekočina dodobra usede, jo pretočimo v steklenice in zapremo. Po dveh tednih je pijača pripravljena za pitje. Če je premalo rezka in se slabo peni, lahko dodamo še malo sladkorja in jo pustimo stati še kak teden. Dober tek in nazdravje! Ivan Jošt Pomladna dela v hmeljiščih Rez hmelja Z rezjo uravnavnavamo dinamiko rash in razvoj hmelja. Torej posredno že z rezjo vplivamo na količino in kakovost pridelka. Pri strojni rezi je zelo pomembna priprava rezalnika. Diski naj bodo natančno in kvalitetno nabrušeni. Ostri rezalni diski omogočajo gladko rez brez cefranja, trganja ah celo izpuljenja korenik. Lastnik matičnega nasada nikakor ne sme pozabiti tudi na razkuževanje rezalnikov. Delovna hitrost pri rezi naj bo od 2,5 do 4 km/h. Odvisna je od vrste in vlažnosti tal ter poravnanosh hmeljišča. Globina rezi je 2 - 3 cm nad glavo štora. Pričetek rezi je pogojen z razmerami v okolju in lastnostmi hmeljnega kultivarja. Iz tabele so razvidni priporočeni roki rezi za posamezne kultivarje. Priporočljivo je, da se v praksi teh rokov držimo in ne prehitevamo z rezjo! Tabela 1: Priporočeni roki rezi Napeljava vodil Ker je hmelj ovijalka, mu v ustaljeni tehnologiji pridelave postavimo oporo. V Sloveniji je za oporo v uporabi polipropilenska vrvica. Na izbiro imamo razhčne ripe pohpropilenske vrvice. Priporočila za izbiro primernega hpa vrvice so še vedno enaka, čeprav so se v zadnjih letih zanemarila in se hmeljarji v večini odločajo le za nakup vrvice hpa 1200, ki pa je primeren za srednje bujne nasade. Za zelo bujne kul-tivarje in robne vrste, še posebno na izpostavljenih legah, priporočamo uporabo vrvice hpa 1000 oziroma celo hp 800 za robne vrste zelo bujnih kultivarjev. V prvoletnih šibkih nasadih lahko napeljemo vrvico hpa 1500. Število vodil na površino oziroma sadilno mesto je odvisno od gostote sajenja, bujnosh kultivarja, starosti nasada ter rodovitnosti zemlje. Pri bujnih kulhvarjih (npr. C-kulhvarji), ki so pri medvrstni razdalji 2,4 m v vrsh sajeni na razdaljo 1,1 m in manj, napeljimo le 1 vodilo na sadilno mesto (Majer, 1997). Vodila naj bodo napeljana rahlo poševno. Vrh vodila naj bo pomaknjen za eno sadilno mesto naprej, pri dveh vodilih na sadilno mesto pa obesimo vodila tako, da vsako vodilo obesimo na svojo nosilno žico (eno naprej in eno nazaj od sadilnega mesta). Vrvice ne smemo fiksirah oziroma zapičih v štor. Priporočljivo je, da vrvico zapičimo 5 - 10 cm od štora na nasprotno stran, od koder pihajo vetrovi. Zapičena vrvica naj bo primemo napeta, da ne bo problemov pri nadaljni obdelavi (lahko se zatakne za traktor ali priključek). Predčiščenje hmelja Pri predhodnem čiščenju hmeljnih rasthn odstranimo odvečne poganjke, ki se razraščajo izven osrednjega dela korenike. S tem ukrepom pospešimo zamudno kasnejše navijanje ter preprečimo izčrpavanje korenike z odvečnimi poganjki. Predčiščenje opravimo ročno ali strojno, ko so poganjki dolgi 15-30 cm. Kultivar Datum AURORA 25. marec - 05. april BUSK 25. marec - 10. april BOBEK 01. april - 10. april ATLAS 01. april - 10. april CF.I.F.IA 01. april - 10. april CERERÀ 01. april - 10. april CEKIN 01. april - 10. april CICERO 01. april - 10. april BUKET 05. april - 15. april SAV. GOLDING 05. april - 15. april Ogrščica namesto nafte Varstvo okolja postaja v sodobnem svetu vse bolj uporabljan termin. Vsakdo pa si pod tem izrazom predstavlja najrazličnejše ukrepe za izboljšanje življenjskega okolja. Nekateri so zadovoljni že s sanacijo črnih odlagališč odpadkov, drugi s čiščenjem obrežij rek in potokov, tretji spet s čim drugim. Vendar pa spada pod pojem varstva okolja (ekologijo) celovit pristop k izboljšanju življenjskega okolja, vključno z varstvom zraka in zemlje. S problemom onesnaževanja ozračja se ukvarjajo tako znanstveniki kot politiki vsega sveta. Spomnimo se samo konference o varovanju okolja v Kyotu ali opozoril v Agendi 2000. Znanstveniki so izračunali, da na svetu vsako leto izpustimo v ozračje 22 milijard ton C02, ki nastane pri izgorevanju fosilnih energetskih virov kot so premog, zemeljski plin in naftni derivati. Kar četrtino tega moramo pripisati ljudski udobnosti (hišna kurišča, avtomobili, stroji), ta delež pa vsako leto še narašča. Leta 1999 so v naši delovni organizaciji (Semenarna d.d.) strokovnjaki firme HEID iz Avstrije, postavljali nov selektor za čiščenje in razkuževanje semen. Z njimi smo večkrat razpravljali tudi o problemih varstva zraka, saj se pri čiščenju semen sprošča tudi veliko prahu, ki ga je treba ujeti, da ne uhaja v okolje. Ob teh pogovorih so nam omenili, da izdelujejo tudi opremo za predelavo oljne ogrščice v plinsko olje za pogon avtomobilov, traktorjev in drugih strojev. V začetku letošnjega marca smo se odločili, da si “oljarno“ ogledamo. Z manjšo skupino agronomov in kmetov smo odšli k omenjeni firmi na Dunaj, kjer so nam njihovi strokovnjaki omogočili temeljit ogled. V Avstriji deluje več takih obratov, mi pa smo si ogledali enega blizu češke meje, severozahodno od Dunaja Potrebna sredstva za izgradnjo objekta in nabavo opreme je združilo sto štirideset kmetov, naložba pa jih je veljala cca sto oseminšestdeset milijonov SIT. Vsi vlagatelji pridelujejo ogrščico, nekaj pa jo kupujejo od drugih .pridelovalcev. Obrat ima kapaciteto 2000 ton olja letno, za kar potrebuje ca 1200 ha površin. Poleg oljarne imajo tudi sušilnico za sušenje semena, saj seme ne sme imeti več kot 8 % vlage, ko pride v oljarno. V bližnji in daljni okolici imajo tudi potrebne silose za shranjevanje semena. Več o pridelovanju oljne ogrščice in predelavi semena v olje, bomo pisah v naslednji številki. Zanimivi so tudi ekonomski izračuni, vendar moramo podatke, ki smo jih zbrali, še enkrat preveriti, da ne bi tistih, ki jih to zanima, zavajali z napačnimi številkami. Eno pa je gotovo. Bio pogonsko gorivo je v Avstriji trenutno cenejše kot naftni derivati, seveda tudi na račun dobrega posluha države, ki to dejavnost podpira s sredstvi državnega proračuna Zelo pomemben je tudi podatek, da kmetu, ki želi na svoji kmetiji uporabljati bio pogonsko gorivo, zadostuje, da za pridelovanje oljne ogrščice nameni 10 % površin Ročno predčiščenje opravimo z ostrimi motikami. Z njimi obsekamo poganjke okoli korenike, pustimo le poganjke na sredini v premeru 10 -15 cm. Strojno predčiščenje lahko opravimo z bočnimi ali zadenjskimi diski, ki so združeni s kultivatorjem. Bolje je, da se odločimo za uporabo bočnih diskov, ker lahko zaradi boljšega pregleda delo bolj natančno opravimo. Disk naj bo dobro nabrušen in pravilno nastavljen. Obrnjen naj bo za 45 (navznoter in rahlo nagnjen, da se ne zapenja za vrvico. Pazimo, da disk ne potegne pregloboko. Dobro naj poreže le poganjke ob straneh, na sredini pa pustite poganjke približno v širini 15 cm. Ukrep zahteva veliko natančnost, zato naj bo hitrost 3 - 5 km/h. Prvo čiščenje in napeljava poganjkov Hmeljne poganjke napeljemo na vodilo, ko so dolgi okoli 50 cm. Napeljavo poganjkov opravimo natančno in vestno. Ne napeljujemo več kot tri trte na vodilo, pri manj bujnih kultivarjih pa štiri trte na vodilo. Pustimo rezervni poganjek. Izberemo izenačene poganjke, srednje velikosti. Poganjki naj bodo iz sredine, ker jih drugače lahko pri obdelavi potrgamo. Temeljito odstranimo roparske in odvečne poganjke. Poganjke navijajamo na vodilo v smeri urinega kazalca. Če je le mogoče, ne navijamo poganjkov v mrzlem in deževnem vremenu, ker je večja možnost lomljenja vrhov. Druga napeljava poganjkov Drugo napeljavo in čiščenje poganjkov opravimo 10 - 14 dni po prvem čiščenju in prvi napeljavi poganjkov. V tem obdobju je pomembno, da očistimo vse na novo pognale poganjke in kuštravce ter popravimo odvite vrhove. Kjer je potrebno, napeljimo rezervni poganjek, sicer ga odstranimo. Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo svoje kmetije. Prav tako je pomembno, da pri predelavi ni stranskih proizvodov, ki ne bi bili uporabni. Glicerin na primer se uporablja v farmaciji, industriji lakov, živilski industriji itd., oljne pogače pa so odlična beljakovinska krma za živino. Za zaključek pa še nekaj trditev. ALI VESTE, DA: - se v zemlji bio pogonsko gorivo popolnoma razgradi (99,6 % že v 21 dneh); - bio olje pri izgorevanju odda komaj toliko CO2, kot ga rastline, katerih seme porabimo za predelavo, porabijo med svojo rastjo; - s pridelkom enega hektarja oljne ogrščice lahko s tovornjakom prevozimo 20 000 km; - neka ameriška strokovna študija ugotavlja, da bio pogonsko gorivo ni nič bolj nevarno kot olje za solato; - več kot 60 % svetovne proizvodnje nafte je na politično nestabilnih področjih, predvsem na Bližnjem vzhodu; - s posebno tehnologijo lahko v bio pogonsko gorivo predelamo tudi živalske maščobe in staro jedilno olje; - v sosednji Avstriji deluje že preko 3D črpalk na katerih prodajajo bio pogonsko gorivo; - v razvitem svem eno delovno mesto v kmetijstvu, zagotavlja tri delovna mesta v ostalih sektorjih gospodarstva, to je predvsem v industriji, trgovini in obrti. (Literatura; Revija Oekoenergie št. 35 a) Ludvik Semprimožnik, univ. dipl. ing. agr., Semenarna Ljubljana daL Marko Tevž, univ. dipl. ing. agr., KSS Žalec ÌBVESTILA marec 2000 a TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088 Delovni čas: TRGOVINA: 8.do19., SOBOTA 8.do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8.do12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA GORENJE, CANDY, BOSCH PO PREVERJENO DOBRIH CENAH IN POGOJIH V^OBEKORDER SHARP 4 GLAVE 35.900 SIT .613 Sit .TELEVIZORJI AKUSTIKA • REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE • MALI GOSPODINJSKI APARATI • ANTENE, ANTENSKI PRIBOR • RTV-SERVIS • SERVIS SESALNIKOV VORWERK koA 240' srt BREZPLAČNA DOSTAVA 24 UR LAS SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Celjska c. 3/a, Žalec N A KURILNO OLJE Tel.: 063 / 716-733 716-016 Mob.: 0609 616-786 Ambulantni čas: • ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. OBVESTILO Vse lastnike in rejce psov obveščamo, da bomo v skladu z odredbo o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 2000 (Ur. list RS, št. 80/89) in koncesijsko odločbo v dneh od 10. 4. do 19. 4. 2000 IZVAJALI OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI na območju Savinjske veterinarske postaje d.o.o. Žalec. Cepljeni morajo biti vsi psi stari nad 4 mesece. Pse, ki se poležejo med letom, je potrebno cepiti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Vabilo, ki ga boste prejeli po pošti in knjižico o cepljenju, prinesite s seboj. Pse privedite na najbližje mesto cepljenja. Strošek cepljenja: Taksa 3.030,00 SIT Storitev 1.655,00 SIT 19 % DDV od storitev 315,00 SIT Skupaj 5.000,00 SIT Cepljenje lahko opravite tudi na sedežu Savinjske veterinarske postaje v Žalcu, vsak dan od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure. NAROČILA PO telefonu: 710-0-710 ali 707-420 HVALA ZA ZAUPANJE HLADNIH DNI Šl NI KONEC. STRAHOVNIKdoo Pogrebna služba - z dolgoletno tradicijo, - s konkurenčnimi cenami, široko ponudbo storitev in opreme. Vrečarjeva 2, Žalec tel.: 063/ 716-810 710-30-10 GSM: 041 425-620 Na uslugo smo vam ob vsakem času! Ob 10-lelnici poslovanja se Vam zahvaljujemo za zaupanje. študentski servis mari bor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197, 71-00-600 posredovanje dela za študente in dijake, naročanje napotnic tudi po telefonu, fotokopiranje A4, Č/b, 8 SIT, [ '^yvsak dan od 7.30 do 19.ure, Z1—a A4, barvno, 180 SIT, °b sobotah od 8. do 12.ure. vezava fotokopij od 260 do 300 SIT. Delovni čas: ***PRODAJA OM MÄUP DELNIC TER MEDNARODMH ŠTUDENTSKIH KARTI© VSI ČLANI NAŠEGA SERVISA IMAJQ: O 10% popust pri opravljanju vozniškega izpita pri Avtošoli MAZZONI v Žalcu, tel.: 717-570, O 100 SIT popusta pri ogledu kinopredstave v kinu Žalec - kupončke za popust dobite v našem servisu. Veterinarska ambulanta FARMA, d.o.o. Podlog 1,3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulanta) Ambulanta je odprta Tel.: (063) 700 15 75 od 7. do 9. ure in od 17. do 18. ure. DEŽURSTVO 24 ur. Mobitel: 0609 646-202 VETERINARSKA AMBULANTA FARMA D.O.O. PODLOG 1. 3311 ŠEMPETER OBVESTILO Vse rejce in lastnike psov obveščamo, da bomo v skladu z Odredbo o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav Živah v letu 2000 (Ur. list RS, št. 10/00) ter odločbo veterinarske inšpekcije izvajali OBVEZiVO CEPIJENJE PSOV PROTI STEKLINI na območju TABORA, PREBOLDA in VRANSKEGA. Cepiti je obvezno vse pse, ki so stari štiri mesece ali več. Pse, ki se skotijo med letom je obvezno cepiti takoj, ko dopolnijo starost štirih mesecev. S seboj prinesite knjižico in obvestilo o cepljenju. Pristojbina znaša 5.000,00 SIT, od tega državna taksa 3-030,00 SIT, pregled, dehelmintizacija in registracija 1.655,46 SIT ter DDV 314,54 SIT. Cepljenje lahko opravite tudi na sedežu Veterinarske postaje FARMA v Podlogu vsak dan med 7. in 9. uro ter 17. in 18. uro. RAZPORED CEPLTEN1 PONEDELJEK, 10. 4. 2000 -19-00 uri Dragopolje pri Dragi Jug TOREK, 11. 4. 2000 -15.00 uri Vransko pri KZ Vransko -15.30 uri Selo - 16.OO uri Brode - I6.3O uri Čeplje -17.30 uri Stopnik -17.00 uri Stopnik -18.00 uri Prekopa -15.00 uri -16.15 uri -17.15 uri -18.15 uri Kapla Tabor Loke Črni vrh pri Kokole pri KZ Tabor pri Jelen pri Jožetu Cestniku pri Reberšek pri Rovan pri vaškem domu pri Brdnik pri cerkvi pri gasilskem domu SREDA, 12. 4. 2000 -15.00 uri Tešova pri Čvan -15.30 uri Prapreče pri Pestotnik - I6.OO uri Vologa pri Reberšek - I6.3O uri Brce pri Homšek -17.00 uri Ločica/V. pri Ivanki Drolc -18.00 uri Zahomce pri Ukman -18.30 uri Zaplanina pri Križu - I9.OO uri Zajasovnik pri Hrastovec - I9.3O uri Limovce pri Mihu Ferme ČETRTEK, 13. 4. 2000 -15.00 uri Marija reka pri Vrban - I6.OO uri Marija reka pri Čeret -17.00 uri Kaplja vas pri Svet -18.00 uri Latkovavas pri gas. domu - I9.OO uri Prebold pri Čmak PETEK, 14. 4. 2000 - 15.OO uri Matke pri Gasilcu - I6.OO uri Šešče pri Zadruž. domu -17.00 uri Sv. Lovrenc pri Stenovec -17.30 uri Sv. Lovrenc pri Ergot r RAZVOJ POLZELA, LOČICA 75/a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 18. ure KUHINJE - KOPALNICE gorenje BELA TEHNIKA PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE IN PROCESNE OPREME Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala mtex Trgovina in storitve Talne obloge Žalec, Šlandrov trg 41 a, talJfak^; 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: preproge 200 x 300 že od 12.000 SIT dalje - 4-metrske tople pode in itisone za vsak dom in poslovne prostcj-t - 2-metrske tapisome. obloge za stopnice - tekače, preproge, dekorativno blago, pliš. pluto, predpražnike, namizne prte - material za polaganje talnih oblog - zavese standardnih mer in zavese po posebne’ naročilu z raznim okrasnim blagom - simpatex za kopalnice, kopalniške garniture, umetni krzno: Na željo kupcev talne obloge zarobimo in brezplačno dostavimo na dom. Polagamo vse vrste talnih oblog in tapeciramo sedežne garniture in stole. Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554 Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, marec 2000 Kronika Bolezen v tebi vneto so iskali, pri tem pa takšne rane naredili, da so te v prezgodnji grob pahnili. V SPOMIN JOŽETU BERZELAKU iz Grajske vasi 31 (2. 5. 1933 - 23, 3. 1999) Dolgi in mračni so dnevi, kar si nas moral zapustiti, dragi Jože. V naših srcih obstajajo nerazložljiva bolečina, nemir in praznina, kakor da bi del nas odšel s teboj. Kot da včeraj bi' bilo, občutimo zven tvojega toplega glasu, slišimo tvoje korake, ko greš po potki proti domači hiši, in tvojo roko, ki odpira vrata... tu si, z nami in za vselej boš. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in se ga z lepimi mislimi spominjate. Njegovi Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. V SPOMIN 15. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, ljuba mamica, omica in tašča JULČKA ŽILNIK z Vranskega. Iskrena hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Ivan in hčerka Romana z družino Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, -utihnile tvoje so besede, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA ob izgubi dragega očeta, dedija in tasta ALOJZA KOTARJA iz Liboj. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se četi rudarjev, praporščakom in godbeniku godbe Liboje za odigrano žalostinko. Hvala tudi g. Mastnaku in pogrebni službi Strahovnik. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleč izgubi dragega moža, atija, dedija in brata STANETA MAZEJA iz Petrovč * se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, govorniku g. Juhartu, za odigrano pesem Lipa zelenela je ter pogrebni službi Strahovnik in g. Kisovaiju. Hvala vam. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalosten in prazen domi V SPOMIN 5. marca je minilo leto žalosti, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, ata in tast JOŽE KUGLER z Gomilskega. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti drage tete MARIJE OREHOVEC iz Kamenč 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darovane maše. Hvala pogrebcem, govorniku Franciju Debelaku, pevcem in g. župniku Zidanšku za lepe poslovilne besede. Žalujoči nečaki POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL 063 720003, 720660,7000640 Zaman so dnevi, ki jih ne preživimo s teboj, zaman naše prazne noči, zaman vsa jutra in slikoviti razgledi, zaman vse radosti pomladi. (Fran Landesman) ZAHVALA Neizmerno boleče je spoznanje, da nas je za vedno zapustil ljubi mož, ati in dedi KARL PLASKAN - DRAGO iz Braslovč 45. Besede niso dovolj, da bi se zahvalili vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, g. župniku, članom moškega PZ Braslovče, govornikoma občine Braslovče in LD Braslovče, zastavonošem, članom DTV Braslovče in pogrebni službi MORANA Parižlje. Posebej pa se zahvaljujemo članom LD Braslovče in članom ostalih lovskih družin za veličasten in ganljiv poklon njegovemu spominu. Žalujoči: žena Helena, sin Peter z družino, hčeri Andreja in Marija z družinama ter sestra Marija z družino iPIXBlillBHa SKMMTOII (G a S !f KI li E Matke S/a, »312 PREBOLD tel.: 063 724-206, o41 666-598 ZAHVALA Ob izgubi ljubega moža, očeta, dedka in brata FRANCA ROKOVNIKA iz P od vrha pri Braslovčah (5. 12. 1927 - 2. 3. 2000) se zahvaljujemo ga. dr. Pavli Rode-Zalokar, patronažnim« sestrama ga. Anici Bogataj in ga. Marti Kos, vsem zaposlenim na Urološkem oddelku v Celju, duhovnikoma g. Jožetu Zidanšku in g. Jožetu Turineku za lepo opravljen pogrebni obred ter izrečene lepe in dobre misli, pevcem iz Braslovč, MPZ Tabor z zborovodjo g. Milanom Kasesnikom, g. Mastnaku za odigrano Tišino, vsem delavcem OŠ Braslovče in OŠ Letuš, govornikoma g. Debelaku in g. Brišniku, zastavonošema ZZB in upokojencem z Vranskega, sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in pogrebni službi Ropotar. Vsem hvala za darove v namen za obnovo cerkva v Šmartnem in Braslovčah, za darovane svete maše, za cvetje, tolažilne besede, ustna in pisna sožalja. Hvala, ker ste nam v težkih trenutkih stab ob strani in nam pomagali ter ga tako številno pospremih na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Nehalo je biti tvoje srce, končale so z delom pridne roke. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice IVANKE ČMAK s Polzele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše ter za potrebe cerkve. Prav tako se zahvaljujemo osebju bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Morana, krajevni skupnosti Polzela, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku ter solistu za odigrano pesem. Žalujoči: sin Brani, hčerki Anica in Nada z družinami, vnuki z družinami in pravnuki, sestra Silva in brat Janko z družinama Pomlad na vrt bo naš prišla, čakala bo, da prideš TL Stopila bo na rožna tla in jokala, ker več te ni... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, strica in svaka FRANCA RAZDEVŠKA iz Studenc 33 pri Žalcu (19. 7. 1911 - 20. 3. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in z nami delili žalost in bolečino. Hvaležni smo vam, da ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sv. maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se govornikoma g. Kosu in g. Jelenu za poslovilne besede. Hvala pevcem, organistki za spremljavo in trobentaču za odigrano žalostinko. Zahvala pogrebnemu kolektivu Ropotar in župniku g. Kraševcu za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi Kronika marec 2000 POGREBNE STORITVE tet.: 700-16-85 GSM: 061 613-269 GSM: 061 768-906 imqme®? T W% 33%Ti àmpsm Oetoi/ni č($: od 00. do 26■ ure v________________________,__________________________ Zahvale sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do vsakega tretjega petka v mesecu. Uredništvo je v Bergmannovi vili (rumena stavba pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, tel: 710-23-80, faks: 710-23-81 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA ob smrti IVANA KAPUSA iz Jakovdola pri Vranskem (7. 9. 1927 - 21. 2. 2000) Ob prezgodnji smrti predragega očeta Ivana Kapusa se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, pogrebcem, govorniku in pevcem. Hvala za izrečena sožalja, darovane maše, cvetje in denar namesto cvetja. Vsem, ki smo imeli pokojnika radi, Bog poplačaj z ljubeznijo, katero so predragi ata tako nesebično razdajali. Vsi žalujoči ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ALOJZA JUSA - Lojzija se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste imeli pokojnega radi in nam ustno in pisno izrekli sožalja, poklonili cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili v večni sen iz rojstnega Letuša. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta IVANA SATLERJA (23. 8. 1936 - 9. 2. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter ustno in pisno izrazili sožalja. Posebej se zahvaljujemo družini Cokan - Urh iz Kal za nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo ter govornikoma, g. Brunšku in g. Verdevu, za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 19. marca je minilo deset let, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, ata in stari ata VINKO ZUPANC iz Dobriše vasi. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi Spočij si Tvoje dlani; za vse še enkrat hvala Ti! Dobrota Tvoja nikdar ne bo pozabljena. Zdaj mimo v tihem grobu spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MIRKA CAJNKA s Polzele 127 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ZZB NOV Polzela, LD Polzela, LD Šmartno ob Paki in vsej zeleni bratovščini za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala celotnemu kolektivu Doma oskrbovancev Polzela. Hvala govornikom, pevcem, rogistom in g. župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen obred. Hvala tudi pogrebni službi Morana. Vsi njegovi ANE SOBOČAN iz Vrbja (15. 7. 1935 - 20. 2. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in sredstva za cerkvene namene. Hvala g. duhovnikoma za opravljen obred, g. Pungartniku za besede slovesa in solistu za odigrano pesem. Žalujoči: mož, sin, hčerka z družino in ostalo sorodstvo V SPOMIN 29. marca minevajo štiri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, dedi in brat VILI KRAJSEK iz Žalca. Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče, prisrčna hvala. Vsi njegovi Lo bi solza 1 zbudila, •e bi krila 2 gomila. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi ljube mame, stare mame, tete in tašče MARIJE ZAJC iz Podloga, ki nas je zapustila v 76. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene tolažilne besede ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo gospodu Tonetu Kraševcu in gospodu Mirku Škofleku za opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru, ga. Ivanki za ganljive besede in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Vsem, ki z nami sočustvujete, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 15. marca je minilo leto žalosti, odkar smo za vedno ostali brez drage žene, mame in stare mame MARIJE VRABIČ z Brega pri Polzeli. Zahvaljujemo se vsem, ki je niste pozabili in z lepo mislijo počastite spomin nanjo, postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke. Žalujoči mož in sin Darko z družino Ostaja nam cvetje, ki zate cveti, in svečka, ki zate gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FILIPA TANJŠKA iz Prese rij se zahvaljujemo tovarni pohištva Garant Polzela, podjetju Gradis, pevcem, govornikom, pogrebni službi Ropotar, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki so darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Zvonka ter sinova Sandi in Andrej z družinama Ni smrt tisto kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame in prababice ELIZABETE ŽLIČAR Jugove Betke iz Kaplje vasi (11. 11. 1909 - & 3. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala pevcem, govorniku g. Dobrihu, g. župniku, solistu za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: snaha Rozina, hči Elica, Gelica in Jožica z družinami, vsi vnuki in pravnuki marec 2000 Zanimivosti m Samo da ni na domačem dvorišču Čeprav je vedno več tistih, ki vedo, kam spadajo raznovrstni odpadki in jih tja tudi odlagajo, pa je še vedno veliko takšnih, ki sicer vedo, kam odpadki sodijo, a jih vendarle najraje odložijo v bližnji grm. Pri tem se ne ozirajo na sosede, na tiste, ki hodijo mjmo, ne na živali, ki jih s tem ogrožajo in na nemaren videz, ki ga ustvarjajo. Nekaj krajanov Podvrha je minule dni čistilo okolico na območju Žovneka, Podvrha in Žovneškega jezera. Nabrali so ogromno raznih odpadkov in čeprav vajeni vsega, so bili nekajkrat še posebej zgroženi, saj so bili med odpadki deh živalskih skeletov in kož, kar gotovo povzroča hud smrad in je vir okužb. DeI goveje lobanje, ki je prav zastrašujoče in opominjajoče zrla z votlimi očmi v udeležence čistilne akcije. Hom je gotovo eden najbolj obiskanih planinskih vrhov v Spodnji Savinjski dolini. Razlog za to je nedvomno Dragov planinski dom, ki je v lasti PD Zabukovica, tamkajšnja cerkvica in čudovit razgled, ki se ponuja obiskovalcu s tega hriba. K vsemu temu je treba dodati še prijaznost in gostoljubje oskrbnika doma Ivana Pintarja in njegove žene Dragice, ki sta duša in srce tega planinskega raja. Uidi tistega dne v februarju, ko sem se odločil obiskati Hom, je bilo tam zelo veselo. Pa ne samo zaradi dvojne zmage naših alpskih smučarjev ah zaradi praznovanja Abrahama, ki je ta dan podal roko oskrbniku Ivanu, ampak preprosto zato, ker je bila lepa nedelja, ki je zvabila v naravo številne ljubitelje planinske rekreacije. Ljudje so prihajali in odhajali, prava gneča pa je bila po štirinajsti uri, ko ni bilo več prostega stola, čeprav so nekaj dodatnih še prinesti iz priročnega skladišča. Ne glede na pečo so biti vsi zadovoljni, saj dobrot iz kuhinje in dobre pijače kljub temu ni manjkalo. Za neprijetno presenečenje je poskrbelo le vreme, ki se je z dopoldanske pomladi za nekaj časa spremenilo v pravo zimo s snežnim metežem. To pa tiste, ki so biti na toplem, ni motilo, zato sem se prav takrat lotil ankete med obiskovalci. Še pred tem sem spregovoril z oskrbnikom Ivanom Pintarjem, ki mi je povedal, da je na Homu že 13 let z nekajletno vmesno prekinitvijo. Dodal je, da je zelo vesel, ker Hom Vedno dobre volje - oskrbnika Ivan in Dragica. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Utica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/710-23-80, faks: 063/710-23-81, elektronska pošta: utrip@zalec.si; izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Ivan Jošt, Milan Lesjak, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov. obiskuje tohko ljubiteljev planin in rekreacije. “Mislim, da delamo dobro in da je naša ponudba takšna, kot si jo ljudje želijo. Radi prihajajo na nedeljska kosila, radi posegajo po domačih salamah, pršutu, domačem homskem želodcu, po pečenih ati prekajenih svinjskih kračah in rebrc-ah, srnjakovem ah konjskem golažu in še čem. K temu pa ne manjka dobre pijače. Skratka, izbira je precejšnja,“ je še povedal in odšel streč novim gostom. Jaz pa sem takoj za tem spregovoril z Alenko Banko, ki je povedala, da na Hom prihajata z možem tako rekoč vsako nedeljo. Zanju je to že kar nekakšna tradicija. “T\i se zelo dobro počutim, predvsem pa je to zame dobra rekreacija po delovnem tednu. Sicer pa v hribe kar veliko hodim tudi drugam. Za mano je prehojenih vehko poti po Julijcih in Kamniško-Savinjskih Alpah. Na Hom prihajam rada zaradi njegove bližine, prijetnega razgleda, dobre družbe in še posebej zaradi prijaznih oskrbnikov.“ Uidi Anton Klasič je najprej pohvalil oskrbnika in dodal: “Na Hom hodim redno že vehko let in bom prihajal, dokler mi bo to omogočalo zdrav-je Sicer pa sedaj prihajam sem gor predvsem zaradi sebe in svo- OBČINA ŽALEC Oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve NISMO SE VSEGA POČISTILI Stari, dotrajani avtomobili, štedilniki ... še vedno zasedajo parkirišča, dvoriščne prostore in krnijo naravni svet, gozdove in vodotoke občine Žalec. Zato vas vabimo, da pripeljete svoje odslužene avtomobile in druge kovinske odpadke (štedilnike, pralne stroje, prazne sode, žlebove ter drugo železo...) ter akumulatorje v BREZPLAČNO ODDAJO podjetju SIROVINA v Vrbju, (brezplačno za občane občine Žalec) v delovnem času: od 7.00 do 14.00 ure, od PONEDELJKA do PETKA. Pridružite se naši akciji spomladanskega urejanja in čiščenja okolja ter prispevajte svoj delež k čistemu okolju! A arava kliče k rešitvi, pomagajmo ji! Lep razgled, prijaznost, dobra hrana... Moški za žene na OŠ Andraž Za prijeten program so poskrbeli otroci iz vasi s svojima mentoricama, za vzdušje pa lepo okrašena dvorana, dobra gostinska ponudba in muzikantje z ' Ireno Vrčkovnik Ob prazniku žena so se na podružnični OŠ Andraž odločiti, da bodo mamicam pripraviti presenečenje. Zato so dan prej povabiti otroke skupaj s svojimi moškimi družinskimi člani v šolo na delovno ustvarjalno popoldne, ki so ga poimenovati kar Očkovo popoldne. Izdelovali so rože iz krep papirja, kar jim je pokazala Fanika Satler, ki že od svoje rane mladosti izdeluje cvetje iz papirja. Učiteljice so bile zelo navdušene nad spretnostjo in ustvarjalnostjo moških rok. Pri izdelavi so jim seveda pomagati otroci. Narediti so precej rožic, ki so jih povezati v šopek in ga podariti mamicam za njihov praznik. T.T. Nekateri moški v Dolenji vas so pred približno tremi leti skleniti, da naredijo ob dnevu žena družabno srečanje vaščanov Dolenje vasi in ob tem izkažejo posebno pozornost ženam in materam njihove vasi. K temu jih je vodilo predvsem dejstvo, da je Dolenja vas nekako izgubila svojo identiteto, saj je postala tako rekoč sestavni del Prebolda. Poleg tega jih je vzpodbudilo tudi to, da po drugih vaseh krajevne skupnosti oziroma sedanje občine vsako leto pripravljajo praznovanje dneva žena, srečanje je lepo uspelo, kar je dalo organizatorjem zagon tudi za naprej. V letošnjem letu so pripraviti zelo lepo srečanje in ob tej priložnosti spremeniti dvorano KZ v prijeten prireditveni prostor. Kulturni program so pod vodstvom Marije Smerke in Karmen Zazjal pripraviti otroci Dolenje vasi. Za vzdušje in ples je v nadaljevanju skrbel Ansambel Happy ‘Band s pevko Ireno Vrčkovnik. Zelo dobro organizirana je bila tudi gostinska ponudba, kar je naredilo srečanje še pri- Očetje in otroci pri izdelavi papirnatih rož v njihovi vasi pa tega ni. jetnejše. Sestal se je organizacijski odbor in D.N. Očkovo popoldne jega zdravja, zaradi prijetne družbe, dobre hrane in razgleda, ki je od m res čudovit, še zlasti sedaj, ko so posekali nekaj dreves in postaviti razgledno teraso.“ Zvonko Korent je povedal, da ni vsako nedeljo na Homu, vendar je še zmeraj precej pogost obiskovalec. “Uidi mene spravi sem gor predvsem prijeten ambient, dobra družba ter prijazna oskrbnica in oskrbnik. Marsikdaj skupaj zapojemo in se zabavamo, tako da je res prijetno. Če mi bo služilo zdravje, potem se Homu še ne odrečem kmalu,“ pravi Zvonko in se veselo nasmehne. Na drugem koncu sobe kmalu zatem “ujamem“ Zlatka Ulago, ki se najprej nekoliko igralsko in v verzih pošali glede Ivana in Dragice, nato pa pravi bolj resno: “Na Hom prihajam zaradi lepega okolja, dobrega zraka, lepega razgleda in družbe, ki je tu vedno vesela. Za to znata dobro poskrbeti tudi oskrbnika Ivan in Dragica. Sicer pa je Ivan moj dober prijatelj in ob današnjem srečanju z Abrahamom mu iskreno čestitam z upanjem, da bo še dolgo oskrbnik na Homu.“ Uidi Slava Golavšek je povedala, da je že dolgoletna prijateljica z Ivanom in Dragico. Dodala pa je, da rada poje in zapleše in da na Homu tega nikoli ne manjka, saj sta tudi Ivan in Dragica zelo dobrovoljna človeka. Naj bo še dolgo tako. D. Naraglav