fAnton Brezovnik. T. B. H. Ž a 1 e c , dne 23. nov. 1923. Včeraj popoludne smo pri najneugodnejšein zimskem vremenu in pri prav obilni udeležbi izročili hladnemu grobu pozemeljske ostanke moža, celega moža, moža zlatega srca. bistrega duha, kremenitega značaja, železne volje in mravljične pridnosti. Vse njegovo življenje pa ni bila zapečatena. nego odprta knjiga, v kateri smo brali na vsaki strani o njegovih izbornih duševnih lastnostih. Izročili smo materi zemlji najboljšega očeta, kateri je vzgojil vse svoje otroke vzorno dobro. Izročili smo materi zemlji najidealnejšega učitelja - vrtnarja. kateri je z občudovanja vredno marljivostjo. potrpežljivostjo in ljubeznijo oskrboval izročene mu nežne rastlinice v človeški podobi. S kolikim veseljem jim je pripravljal najugodnejšo zemljico, jih skrbno sadil, jih ščitil plevela. jim zalival, jih varoval škodljivega mrčesa, strupene slane in vse uničujoče nevihte. V najlepšem poteku tega delovanja me je usoda dovedla dne 18. julija 1877. leta v prelepi Vojnik kot I81etnega. nezrelega mladeniča in komaj godnega učiteljiščnika. Brezovnik me je takoj za sebe rekviriral, me okupiral in ker je takoj spoznal mojo negodnost, posebno glede znanja slovenščine — bil sem namreč nemško vzgojen — me je takoj zasadil v svoj vrtec in po očetovsko skrbel za moje nadaljno izobraževanje. V poletnem času sva pred poukom sedela Tia klopi pred staro šolo, se pogovarjala o pouku in pričakovala prihajajoče otroke. Brezovnik je imel navado, da so mu morali došli otroci podajati roko v pozdrav; za vsakega je imel prijazno besedo. Po končanem pouku me je pa Brezovnik vodil po rajsko lepi vojniški okolici in mi glede domoznanskega pouka razkazoval to in drugo. Na Brezovnikovo stanovanje sem vsak dan zahajal. kjer mi je kazal prelepo knjižnico, me seznanjal s slovensko literaturo in mi nudil koristno čtivo. Kazal mi je tudi vestno sestavljene in snažno prepisane preparacije za pouk. Reči moram, da v celi dobi svojega službovanja nisem našel tako vestnega in pridnega učitelja. Posnemal sem ga, vendar daleko ne dosegel. Brezovnik je spisal tudi knjige za mladino in odraslc. (»Zvonček« — zbirka najlepših slovenskih pesmi za otroke, »Šaljivega Slovenca« — »Zabavnik« — »Zakaj? Zato!« i. dr.). Dopisoval je Vrtecu«, »Popotniku«, »Slov. Narodu« in drugim časopisom ter se začetkoma podpisoval: T. B. H., t. j. Tone Brezovnik Hanžičev (njegovo domače ime). Bil je Brezovnik tudi hud in duhovit kritik: prečital mi je, predno je izročil javnosti, mar- sikatero sarkastično zafrkacijo javljenih nazorov. referatov in člankov raznih tovarišev. Brezovnik je bil tudi prav rad dobre volje ter je umel navdušeno govoriti. Učiteljstvo na Vojniški šoli je živelo v najlepši slogi. Takratni nadučitelj Franc Kupnik je bil sicer nemškega mišljenja, vendar je bil najboljši tovariš ter je Brezovnika zbog njegovih duševnih vrlin visoko čislal. Mene so takoj po prihodu v Vojnik sprejeli v svojo sredo, v katero je zahajal tudi frankolovski nadučitelj, blagi Filip Koderman. Z Brezovnikom sva takoj prvi dan sklenila pobratimstvo. Kako pa sem se začudil, ko sta.mi oba imenovana nadučitelja pri prvi priliki v veseli družbi ponudila bratovščino. Tako lepega in iskrenega tovarištva. kakršnega sem bil deležen na vojniški šoli. nisem več našel v poteku svojega službovanja. Kako leno jc vendar bilo!  Brezovnik je uprizoril tudi prvi naskok na »Cillier Lehrerverein«; posledica tega je bila. da so sc mestni učitelji ločili od okoliških ter ustanovili novo društvo. Okrajni zastop Celje je izvolil Brezovnika članom okrajnega šolskega sveta Celje ter je on kot takšen začel pisati sejne zapiske v slovenskeni jeziku. Ko je zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, tov. Kodernian stopil v pokoj. izvolili smo si učitelji na njegovo mcsto tov. Brezovnika — pa glej! — deželni šolski svet njegove izvolitve ni po- trdil ter razpisal novo volitev. Na poziv podpisanega smo Brezovnika drugič izvolili skoro enoglasno svojim zastopnikom — a tudi ta izvolitev ni bila potrjena. Posledica učiteljske discipline je bila, da je dobilo vse učiteljstvo po okrajnem glavarju Wagnerju u k o r deželnega šolskega sveta. Zastopnikom učiteljstva je bil potem izvoljen Brezovnikov učenec in tovariš A. P. Ker je bil Brezovnik idealen učitelj, ves navdušen za svoj lepi poklic, je bil ves čas svojega aktivnega učiteljevanja dika in ponos našega stanu. Kot dolgoletni predsednik celjskega učiteljskega društva je storil vse v njegov prospeh. Največ podavanj pri zborovanjih je imel Brezovnik. Ko je stopil Brezovnik v pokoj, je bil imenovan častnim članom celjskega učiteljskega društva. Brezovnik je prvi začel rabiti slovenščino pri uradnih učiteljskili konferencah — pogutnnejši smo mu sledili — strahopetneži pa ne. Značilno pri teh konferencah je bilo tole: Ko je predsednik klical imena in konštatiral navzočnost, se je Brezovnikova stranka odzvala z glasnim »tukaj!« — druga pa s. pohlevnim »hier!« Število »tukaj« je raslo od leta do leta, kar nam je bilo v posebno zadoščenje, Brezovnik je bil pa tudi navdušen narodnjak, ki je iskreno ljubil lepo svojo domovino in prelepi svoj materin jezik, ki sja je gojil in negoval. kakor inalokdo. O o v o r i 1 n i 1 e v š o 1 i, n e g o t u di izven šole najlepšo slovenščino ter to zahteval tudi od izročene mu mladine. Vojniški Nemci so ga začetkoma zasmehovali — a kmalu so se ga začeli bati. Brezovnik jim je s svojo inteligenco. s svojim možatim nastopoin imponiral! — Pa vsaj Brezovnik ni bil kak »Deutschentresser«. kakor so ga imenovali — ne! — on je celo rad nemški govoril, pa le v izključno neniški družbi; pač pa je Brezovnik vselej in povsod zahteval za slovenski jezik istih pravic.katere je užival ne mš k i. Brezovnikove zasluge na gospodarskem polju so pa priobčili politični listi. Tebe. dragi Brezovnik ni več v naši sredi. vendar živi Tvoj duh med nami učitelji: bodi, da bi med mlajšim učiteljstvoni našel mnogo posnemovalcev v prid milemu narodn in v dobrobit prelepe naše očetnjave. Antori Brezovnik je bil rojen dne 30. maja 1853 leta v Vrhih blizu Slovenjgradca, v osnovno šolo je hodil v Slovenjgradcu, potem obiskoval celjsko gimnazijo (7 let) in se udeležil enoletnega učiteljskega tečaja na učiteljišču v Gradcu; služboval je v Puščavi. v Framu in Vojniku. Anton Petriček.