FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2, 235–237, LJUBLJANA 2021 AKADEMIK MITJA ZUPANČIČ – DEVETDESETLETNIK Igor DAKSKOBLER1 & Ivan KREFT2 http://dx.doi.org/10.3986/fbg0086 Nestor slovenskih fitocenologov, redni član SAZU ter častni član Botaničnega društva Slovenije, ZRC SAZU in Slovenske znanstvene fundacije, akademik Mitja Zupančič bo 25. decembra 2021 praznoval 90-letnico življenja. Po izobrazbi gozdarski inženir se je že v štu- dentskih letih navdušil za fitocenologijo, vedo o ra- stlinskih združbah. Dejavno je sodeloval s tremi ute- meljitelji fitocenologije v Sloveniji, Gabrijelom Toma- žičem, Vladom Tregubovim in Maksom Wraberjem pri pionirskih raziskavah gozdnega rastja na primer v Zgornji Savski dolini in v Snežniškem pogorju. Fito- cenologiji je ostal zvest do zdaj. V mnogih zelo teh- tnih, pogosto monografskih objavah je obdelal števil- ne rastlinske združbe, predvsem gozdne in grmiščne, pri čemer je največ pozornosti posvetil smrekovjem, jelovjem, ruševju, podvisokogorskim vrbovjem, bu- kovjem, črnogabrovjem in hrastovjem ter sukcesij- skim procesom v njih, v vseh delih Slovenije, a tudi širše, na Balkanskem polotoku. Je avtor ali soavtor več fitogeografskih členitev Slovenije in številnih fito- cenoloških kart. Znan je kot izjemno temeljit pisec, ki skrbno dela fitocenološke popise, jih natančno uredi v preglednice in vedno ustrezno primerja s spoznanji drugih kolegov. Zato ima že dolgo mednarodni ugled in ga cenijo kolegi sosednjih srednje- in jugovzhodno- evropskih držav. Bil je dolgoletni vodja geobotanične skupine Biološkega inštituta Jovana Hadžija in direk- tor Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Je člove- ško čuteč in prijazen, vedno pripravljen pomagati, pogost pisec recenzij in spominskih zapisov o svojih kolegih. Njegova obsežna bibliografija je bila objavlje- na ob njegovi 80. letnici, dopolnili smo jo z novimi objavami ob njegovi 85. letnici (za obdobje 2012-2016), a tudi v zadnjem obdobju (2017-2021) je še zelo deja- ven in sam ali s soavtorji obogatil našo strokovno lite- 1 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Regijska razisko- valna enota Tolmin, Brunov drevored 13, SI-5220 Tolmin, Igor.Dakskobler@zrc-sazu.si 2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si Folia_2021_2.indb 235 3. 02. 2022 06:22:15 IGOR DAKSKOBLER & IVAN KREFT: AKADEMIK MITJA ZUPANČIČ – DEVETDESETLETNIK 236 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 raturo s tehtnimi deli. V nadaljevanju povzemamo le nekatera od njih. Kdo, če ne on, je sposoben napisati razvoj fitoce- nologije v Sloveniji od njenega začetka med obema sve- tovnima vojnam do zdaj – in objavil ga je leta 2017. Nekaj let pozneje (2020) se je primerjalno posvetil di- narskim jelovo-bukovim gozdovom, ki jih je spoznal in raziskoval že pred več kot 60 leti v Snežniškem po- gorju in kasneje tudi drugod v Dinarskem gorstvu. Meni, da to gozdno združbo v njenem celotnem obmo- čju razširjenosti lahko uvrstimo v isto asociacijo. Zanjo najbolj ustrezno ime bi bilo Rhamno fallaci-Fagetum, saj se kranjska kozja češnja (Rhamnus fallax) v dinar- skem jelovo-bukovju pojavlja v njegovem celotnem ob- močju razširjenosti. Leta 2107 so skupaj z žal že pokojnima prijateljema Jožetom Skumavcem (njemu je posvetil tudi nekrolog) in Jožetom Mihoričem objavili zanimivo monografsko študijo o rastlinstvu in rastju doline Kot v Triglavskem pogorju, skupaj z Jožetom Skumavcem in še dvema ko- legoma pa predstavili botanično posebnost toploljubno škrlatnomodro ptičje seme (Buglossoides purpurocae- rulea) nad dolino Radovne. Isto leto je v zborniku ob- čine Dobrova-Polhov Gradec objavil tudi članek o naj- pogostejših drevesnih vrstah na Polhograjskem. V letu 2018 je skupaj z Brankom Vrešem napisal zelo tehtno fitogeografsko razpravo. Na podlagi zdaj znane razširjenosti rastlin in rastlinskih združb sta iz- delala novo, temeljito členitev Slovenije na fitogeograf- ske enote, regije, province in distrikte. Leto kasneje (2019) sta skupaj z Andrejem Rozma- nom, zdajšnjim predavateljem fitocenologije na goz- darskem oddelku Biotehniške fakultete, tehtno ovre- dnotila pionirsko delo premalo znanega fitocenologa Stanka Cveka v Kamniški Bistrici. Cvekov elaborat iz leta 1955 je najbrž prvi elaborat, ki podaja gozdnogoji- tvene smernice na podlagi gozdnih združb. Objavila sta njegovo fitocenološko karto (eno prvih v našem prostoru) in takrat ugotovljene združbe primerjala z zdajšnjim vedenjem in poimenovanjem. Napisala sta zelo zanimivo razpravo, v kateri sta povezala pionirsko obdobje gozdne fitocenologije v Sloveniji s sedanjim poznavanjem in sodobnimi pristopi. Mitja Zupančič je opravljal mnoge zadolžitve v okviru SAZU. Od januarja 2002 do decembra 2006 je bil tajnik IV. razreda SAZU. Vrsto let (1996-2016) je bil glavni urednik Razprav IV. razreda SAZU, oziroma Folia biologica et geologica kot se je publikacija preime- novala leta 2009. Ob preimenovanju je poskrbel za vse- binsko in oblikovno preoblikovanje razredne publika- cije. Že kot urednik je skrbel za zagotavljanje znanstve- ne, oblikovne in jezikovne kakovosti prispevkov, z re- cenzijami še vedno redno skrbi za znanstveno ustre- znost objavljenih znanstvenih razprav in drugih objav. Akademik Zupančič posebej skrbi za znanstveno sodelovanje z Gozdarskim inštitutom Slovenije, zlasti pri organizaciji skupnih posvetovanj in objav IV. ra- zreda SAZU in Gozdarskega inštituta Slovenije. Pri tem poudarja naravovarstvene, okoljevarstvene in traj- nostne vidike gozdarstva in širše kmetijstva in bioteh- niških področij. Ves čas skrbno spremlja tudi razvoj delovanja in organizacijske vidike Biološkega inštituta Jovana Hadžija (je tudi dolgoletni član njegovega znan- stvenega sveta) in ZRC. Mitja Zupančič še v svojem 90 letu in v težavnem obdobju epidemije, če je le mogoče, od doma na Trubar- jevi ulici prihaja na Novi trg, kjer ima na sedežu SAZU svoj prostor. Tam dela nekaj ur, hodi na sprehode na Golovec in s hčerko Nino se podajata na lažje pohode, bodisi na Kras, a tudi v gore, predvsem na njemu ljubo Pokljuko in vrhove nad njo. Srečanje z njim je kot sreča- nje z že od daleč opaznim macesnom, ki se mu sicer poznajo leta, a kljub temu je njegova krošnja še vedno živa, vitalna in lahko ga samo spoštljivo občuduješ. IZBOR SLAVLJENČEVIH OBJAV V ZADNJIH PETIH LETIH Suhadolc, M., N. Zupančič, M. Zupančič & H. Grčman, 2019: Pedološke in geokemične lastnosti gozdnih tal osrednje Slovenije na različnih litoloških podlagah. V: Krč, J. (ur.): Gozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom : zbornik prispevkov posvetovanja. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, pp. 13–18. Zupančič, M. 2017: Fitocenologija v Sloveniji skozi čas. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 58 (2): 175–181. Zupančič, M., 2017: Najpogostejše drevesne vrste na Polhograjskem. Domači kraji. Zbornik Občine Dobrova–Pol- hov Gradec in okoliških krajev 3 (3): 15–34. Zupančič, M., J. Skumavec & J. Mihorič, 2017: Floristične in vegetacijske zanimivosti Kota (Julijske Alpe, SZ Slo- venija). Naravoslovno društvo Bled, Zgornje Laze: Naravoslovni vodniki, 2, 71 pp. Zupančič, M., J. Skumavec, A. Rozman & I. Dakskobler, 2017: New localities of Buglossoides purpurocaerulea (L.) I. M. Johnston in the Julian Alps (NW Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 58 (2): 89–100. Folia_2021_2.indb 236 3. 02. 2022 06:22:16 IGOR DAKSKOBLER & IVAN KREFT: AKADEMIK MITJA ZUPANČIČ – DEVETDESETLETNIK 237FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 62/2 – 2021 Zupančič, M. & B. Vreš, 2018: Phythogeographic analysis of Slovenia. Fitogeografska oznaka Slovenije. Folia bio- logica et geologica (Ljubljana) 59 (2):159–211. Zupančič, M. & A. Rozman, 2019: Prva fitocenološka raziskovanja v Kamniški Bistrici (ob 70. obletnici Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 60 (1): 187–213. Zupančič, M., 2020: Syntaxonomic problem of Illyrian (Dinaric) fir-beech forests (Abieti-Fagetum dinaricum (illyricum) s. lat.). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 61 (2): 239–255. Zupančič, M. & B. Vreš, 2021: Ob stoletnici rojstva akademika Ernesta Mayerja. Folia biologica et geologica (Lju- bljana) 62 (1): 5–10. DRUGI VIRI Cvek, S., 1955: Opis gozdnih združb doline Kamniške Bistrice, s posebnim ozirom na gozdnogojitvneo problematiko. Popis iz kopije avtorjeve habilitacije na Agronomsko-gozdarski fakulteti v Ljubljani (Ljubljana): 54–81. Dakskobler, I., 2017: Gozdar in fitocenolog Mitja Zupančič – petinosemdesetletnik in častni član Botaničnega dru- štva Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 39: 77–79. Dakskobler, I., 2021: Akademik dr. Mitja Zupančič – devetdesetletnik. Hladnikia (Ljubljana) 48: 64–67. Kreft, I., 2016: Ob 85-letnici akademika Mitje Zupančiča, dolgoletnega urednika (1996-2016) Razprav IV. razreda SAZU, oziroma FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA. Academician Mitja Zupančič, 85-years jubilee of former Editor-in-Chief of FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 57 (2): 5-6. Folia_2021_2.indb 237 3. 02. 2022 06:22:16