Glasilo Občine Ormož Leto VI, številka 20, marec 2013 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Rekonstrukcija vodovoda na Ormoškem se bo začela Karolina Putarek Po osmih letih prizadevanj je projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave«, ki zajema Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž tako daleč, da so v petek, 1. marca 2013, svečano podpisali pogodbo o njegovi izvedbi. Dela bo izvajalo KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ, nadzor pa podjetje PROPLUS iz Maribora. Po osemletnem delu pri pripravi projekta se tako sedaj začenjata dve leti intenzivnih gradbenih del, nato pa bo sistem poskusno obratoval še eno leto. Projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) - ormoško območje«, zajema izgradnjo ustrezne komunalne infrastrukture (cevovodi, vodohrani, prečrpalne postaje in čistilna naprava), ki bodo omogočili oskrbo porabnikov z zdravo in neoporečno pitno vodo v zadostnih količinah na območju treh občin. Projekt predvideva: • izgradnjo oziroma prenovo črpališča (Vodarna Ormož pri naselju Mihovci), • 36,2 km transportnih in primarnih cevovodov, • izgradnjo oziroma posodobitev štirih (4) vodohranov, • štiri (4) prečrpalne postaje - prečrpališča, • dveh (2) hidropostaj, • enega (1) bazena z zbiranjem ter izgradnjo čistilne naprave, s čimer sta izboljšana oskrba z vodo prebivalstva ter kakovost pitne vode in podtalnice. Prav tako bodo izvedeni sekundarni cevovodi, ki se bodo navezovali na nove cevovode, v skupni dolžini približno 6,3 km. Projekt ustreza sodobnim standardom varne oskrbe s pitno vodo. V okviru načrtovanega projekta pa je predviden še nov rezervni vodni vir - Ljutomer. Predvidena je rekonstrukcija obstoječe čistilne naprave (ČN) s štirimi peščeno-ogljenimi filtri ter vgraditev dveh dodatnih peščeno--ogljenih filtrov, da bo z umetnim bogatenjem podtalnice omogočena priprava vode z izdatnostjo 99 l/s. Tako bo za vodovodni sistem obravnavanih občin zagotovljena dobava zdrave in kakovostne vode. Na lokaciji črpališča se bo zgradil nov bazen z zbiranjem (Otok), volumna 400 m3. Po novozgrajenem cevovodu DN 400, ki bo nadomestil obstoječi azbestni cevovod, se bo voda preko prečrpalne postaje PP Hajndl črpala do novega vodohrana Hajndl, ki bo imel funkcijo zbirnega bazena in bo služil oskrbi mestne cone Ormož. Predvidena je rekonstrukcija 10 km vodovoda, ki poteka od posodobljene prečrpalne postaje Kamenjak v neposredni okolici mesta Ormož, preko novozgrajene (z leve): Bojana Sovič, direktorica PROPLUS, Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož in Alojz Sok, župan Občine Ormož prečrpalne postaje Vinski Vrh, preko posodobljenega vodohrana Vinski Vrh do novozgrajenega vodohrana Jeruzalem, severno od Ormoža. Predvidena je izgradnja vodovoda križišče Krčevina preko novozgrajene prečrpalne postaje Vukomorje do novozgrajenega vodohrana Križanjščak. Predvidena je posodobitev cevovoda Plavčak - Kajžar z vgradnjo zračnikov na najvišjih kotah cevovoda in blatnikov (revizijskih odprtin za izpust usedlin) na najnižjih kotah cevovoda. Predvidena je posodobitev cevovoda Jeruzalem - Plavčak z vgradnjo zračnikov na najvišjih kotah cevovoda in blatnikov (revizijskih odprtin za izpust usedlin) na najnižjih kotah cevovoda. Predvidena je novogradnja Hujbar - Cerovec z vgradnjo zračnikov na najvišjih kotah cevovoda in blatnikov (revizijskih odprtin za izpust usedlin) na najnižjih kotah cevovoda. Predvidena je izvedba prečkanja potoka v zaščitni cevi kot sifon. Predvidena je izgradnja sekundarnih cevovodov. Vsi sekundarni cevovodi in hišni priključki se bodo navezali na novoprojektirane cevovode, vse cevi prevezav in hišnih priključkov so iz PE100 (12,5 bar). Hišni priključki bodo speljani po najbližji poti na zemljišče uporabnika. Navezava do vodomernega jaška oz. vodomera v objektu uporabnika ni predmet tega projekta. Gre za izjemno investicijo oziroma za največji projekt na Ormoškem doslej, vreden 12.183.869,00 evrov, ki ga bo v višini 7.539.989,21 evrov financirala Evropska unija, in sicer v Okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 -2013; razvojne prioritete „Varstvo okolja - področje voda" - prednostne usmeritve „Odvajanje in čiščenje komunalnih voda. 1.330.586,33 evrov bo sofinancirala država; 3.313.293,46 evrov pa bodo prispevale Občine Ormož (1.192.000,00 evrov); Središče ob Dravi ( 45.000,00 evrov) in Občina Sveti Tomaž (50.000 evrov) iz proračunov. Deleži sofinanciranja so izračunani po delitvenem ključu iz leta 2008, po katerem se delež za skupne vode izračuna po številu priključkov vodovodnih vodov, ki vodijo ali pripadajo posameznim občinam. Vodovodni sistem za območje vse omenjenih treh občin se oskrbovanih iz enega vodnega vira, in sicer iz Vodarne Ormož pri naselju Mihovci. Iz vodovodnega sistema je skupno, za potrebe predhodno navedenih občin, oskrbovano 15.834 prebivalcev. Zaradi neustreznih kapacitet vodovodnega sistema, je v sistemu prenizek tlak vode ter nezadostno napajanje iz vodnega vira v sušnem obdobju. Problemi bodo odpravljeni s hidravlično izboljšavo sistema, hkrati pa bo na novo priključenih še 71 prebivalcev. Po investiciji je predvideno tudi zmanjšanje vodnih izgub, ki so v letu 2012 znašale okrog 35 odstotkov, v delu, ki se rekonstruira na minimum, oziroma v povprečju pa na 20-25 odstotkov. Iz obstoječega sistema se oskrbuje tudi del prebivalcev (3.073) Občine Ljutomer, ki pa se bodo po izgradnji vodovodnega sistema na ljutomerski strani oskrbovali iz svojega sistema. Obstoječe vodovodno omrežje se napaja iz vodnih virov, in sicer iz vodnjakov zajetja v Mihovcih. Sistem pridobivanja pitne vode temelji na postopku umetnega bogatenja podtalnice. Dravska voda se za bogatenje podtalnice črpa iz odvodnega energetskega kanala v velike zemeljske bazene, ki služijo za zalogo vode za primer nepredvidenega onesnaženja dravske vode, hkrati pa zaradi velike prostornine delujejo kot učinkovit usedalnik suspendiranih snovi. S pomočjo črpalke v reki Dravi je možno v usedalnike črpati 100 l/s. V primeru kalne oziroma blatne vode v kanalu reke Drave in ob večjih dalj časa trajajočih deževjih se črpanje vode prekine. Iz obstoječih vodnjakov se trenutno črpa od 205 do 215 m3/h. Navedena količina vode je potrebna zaradi potrebnega pretoka skozi injector, ki v vodo dovaja kisik iz zraka. Trenutna zmogljivost ČN s peščeno-ogljenimi filtri je 55 do 65 l/s. Po izgradnji umetnega bogatenja podtalnice vodnega vira Mihovci z dravsko vodo se je povečala kapaciteta vodnega vira na približno 99 l/s vode, zato je treba vgraditi v objektu ČN še dva peščena ogljena filtra. Komunalno podjetje Ormož bo po pogodbi opravilo dela za znesek 10.030.000 evrov, končana pa naj bi bila predvidoma leta 2015. Ob podpisu pogodbe je župan Občine Ormož Alojz Sok vse občane pozval še k strpnosti in potrpežljivosti v času gradnje načrtovane komunalne infrastrukture, z upanjem, seveda, da kakšnih posebnih nevšečnosti v teku gradnje ne bo. < Mama, ti si topla, nežna dlan, mama, ti si nasmeh, ki polepša dan. Moje sonce, zvezd sijaj, bistri vir in senčni gaj, svetli biser, lune žar, mojega življenja čar, vse, kar srečo mi rodi - si edino mati ti. MAMA, VSENAJBOLJŠE ZA MATERINSKI DAN. VABILO! Dragi starši, vljudno vabljeni na proslavo ob materinskem dnevu, ki bo v nedeljo, 24. marca 2013 ob 14.30 uri v Domu kulture v Ormožu. Vljudno vabljeni! Podelili občinska priznanja za leto 2012, pater Jože Šipoš, častni občan Občine Ormož Mail L«K1 ZGODILO SE JE Karolina Putarek Na slavnostni seji konec minulega leta sta župan Občine Ormož Alojz Sok in predsednik komisije za priznanja in odlikovanja Jožef Cajnko podelila občinska priznanja za leto 2012. Bronasto plaketo je prejel Franc Krnjak, ljubiteljski zgodovinar in eden najaktivnejših članov Zgodovinskega društva Ormož. Srebrno plaketo je prejelo TKD Miklavž pri Ormožu, znotraj katerega deluje kar sedem sekcij. Kulturno društvo ima v kraju blizu 90- letno zgodovino, s Turističnim društvom pa so se povezali leta 2009. Zlato plaketo pa je komisija za priznanja in odlikovanja letos posthumno dodelila patru Tonetu Košarju, ki je v naši lokalni skupnosti pustil izjemen pečat tako v duhovnem kot družbenem življenju. Na predlog KS Podgorci je naziv častni občan pripadel župniku Jožetu Šipošu. V 40 letih, kar deluje v Podgorcih, je bil angažiran na vseh področjih. Kljub svojim 75-im letom pa je še vedno aktiven na vseh ravneh družbenega življenja v kraju. 30 let je bil tudi vodja velikonedeljske dekanije. V obrazložitvi predloga za podelitev naziva častni občan so predlagatelji iz KS Podgorci zapisali: Jože Šipoš se je rodil 4.2.1937 v vasi Kra-šči v Prekmurju. Izvira iz preproste, skromne kmečke družine, ki se je preživljala na majhnem kosu prekmurske zemlje. Bil je najstarejši od štirih otrok, trije pa so žal majhni umrli. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi Pertoči, od tega skoraj dve leti madžarsko. Leta 1942 je bila namreč v Prekmurju v OŠ uvedena madžarščina. Na otroška leta ga vežejo zelo lepi spomini, kot je sam zapisal v knjigi Duhovništvo, dar in obveza. Po 4. razredu OŠ je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Murski Soboti. Starši so ga z veseljem podprli, čeprav so njegovo šolanje zmogli le z velikim odrekanjem. Tisti časi namreč v pokrajini ob Muri niso bili niti malo lahki. Po uspešno končani gimnaziji se je leta 1956 vpisal na mariborsko bogoslovje. Po prvem letniku bogoslovja je moral na služenje vojaškega roka, in sicer tri mesece v Valjevo in nato še petnajst mesecev v Subotico. Po odsluženem vojaškem roku pa je nadaljeval študij bogoslovja in je 29. junija 1962 prejel mašniško posvečenje. Povzeto po knjigi, v kateri so objavljeni avtobiografski podatki, je kot zanimivost tudi zapisano, da so Šipoša sredi junija leta 1962 poklicali na orožne vaje. To je pomenilo, da ne bi mogel biti na petrovo, torej 29. Junija 1962, posvečen v duhovnika. Čeprav prošnji za preložitev vpoklica uradno niso ugodili, s kratko obrazložitvijo »molba se ne uvažava«, pa so ga , ko je že čakal s kovčkom v kasarni v Murski Soboti, vseeno poslali domov in mu tako dovolili, da I. Foto: Host je 8. julija 1962 imel novo mašo v domači farni cerkvi sv. Helene na Pertoči. V šestem letniku bogoslovja je bil Šipoš nato nedeljski duhovnik v Frankolovem. Po končanem bogoslovju je bil najprej duhovni pomočnik župniku v domači fari. Pot ga je potem vodila na Cankovo, pa na Kobilje in v Dobrovnik. 1. maja 1964 pa je prišel v Gorišnico, torej k Sveti Marjeti niže Ptuja, kjer je ostal kot kaplan osem let. Sam je zapisal, da je to bilo cvetoče obdobje njegove kaplanijske službe ter Foto: Host velik božji blagoslov tako zanj kot župnijo. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja so namreč že prišle do izraza njegove sposobnosti pri delu z otroki pri verouku, z ministranti, predvsem pa z mladinci v mladinskih skupinah. Bil je izredno priljubljen, čeprav takrat časi niso bili najbolj naklonjeni opravljanju duhovniškega poklica, zato ga na ta čas veže tudi nekaj grenkih spominov, ko se je moral zagovarjati pred takratnimi oblastmi in celo na sodišču. 1. avgusta 1972 pa je pater Jože Šipoš prišel v Podgorce za farnega župnika, čeprav bi lahko izbral tudi župnijo Svetinje. Bil je uspešen in ugleden župnik, zato so ga izvolili za dekana velikonedeljske dekanije, ki zajema župnije: Velika Nedelja, Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi, Svetinje, Kog, in Sveti Lenart v Podgorcih. Vodenje dekanije je opravljal vse do upokojitve, kar je trajalo več kot 30 let. Danes je Šipoš častni dekan velikonedeljske dekanije. Kot župnik farne cerkve v Podgorcih je v 40 letih svojega delovanja mnogo postoril za cerkev in kraj. Najprej se je lotil nabave dveh zvonov. Potem je s pomočjo gradbenega odbora obnovil najprej župnišče in veroučno učilnico z dograditvijo in ureditvijo okolice. Sledila je popolna obnova notranjosti cerkve , vključno z obnovo ostrešja, zvonika, napeljava centralnega ogrevanja v cerkvi, nov oltar z ambonom in s krstilnikom, nove klopi in na koncu še nabava novih orgel. Za tako majhno faro, kot so Podgorci, je to zahtevalo ogromno truda in osebnega angažiranja. Ob vsem tem pa je Šipoš nenehno skrbel za pastoralno in versko življenje v domači župniji kot v celotni dekaniji. Še zlasti pa se posveča skrbi za otroke in odraščajočo mladino. V knjigi Duhovništvo dar in obveza je Ši-poš tudi zapisal: Bogu sem hvaležen za prehojeno življenjsko in duhovniško pot. Na vsej poti so posejana dejanja božjih dobrot. Že zgodaj sem križ govornih težav spremenil v božji dar posebne vrste. Brez tega križa bi bil prikrajšan za določene izkušnje in marsičesa ne bi vedel in razumel. Hvaležen sem ljudem , ki so me znali sprejemati, močno sem prepričan, da sem ravno na tej duhovniški poti iz sebe naredil največ, kolikor sem pač uspel ob vseh mojih pomanjkljivostih. Ko gledam danes na Cerkev in dogajanja, ohranjam vero in pastoralno upanje. Moja življenjska izkušnja je, da se nemogoče da spremeniti v mogoče. Pri Bogu je vse mogoče, je zapisano v Svetem pismu. Predlagatelji za naziv častni občan občine Ormož, torej svet KS Podgorci, pa med zapisanim še posebej poudarjamo, da župnik Jože Šipoš skrbi predvsem za naše duhovno življenje. Je naš dušni pastir, ki živi za kraj in krajane. Predvsem nam pomaga vzgajati naše otroke v dobre in poštene ljudi. Pri svojih 75-ih je vešč tudi na računalniku, ki mu omogoča modernejši stik s svetom, predvsem pa stike s svojimi učenci. Je dober, srčen, pošten in zanj njegov moto, ki ga je zapisal v eni izmed čestitk, povsem drži. »Nisi živel zastonj, če si znal vsaj enemu človeku prižgati luč v temi, enemu obupancu pokazati sončno stran življenja in mu pomagati, da je postal boljši in srečnejši.« Jože Šipoš večkrat prižge lučko v temi. Zato smo mu farani Svetega Lenarta v Podgorcih hvaležni. Letos (2012) je praznoval poseben jubilej - ZLATO MAŠO. Vendar pa kljub upokojitvi in starosti 75 let nadaljuje svoje poslanstvo, za kar se mu krajani KS Podgorci zahvaljujemo in ga ob tej priložnosti predlagamo za častnega občana Občine Ormož. < I 11 I 1 il ■ Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 IZ OBČINSKE UPRAVE 1 Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/2003, 57/2008 in 87/2011), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004, 34/2004, 62/2006, 11/2009 in 81/2011), Zakona o splošnem upravnem postopku ZUP (Uradni list RS, št. 26/2006-UPB2, 126/2007 in 65/2008), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/1992 s spremembami) in na podlagi Pogodbe o so investiranju pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj z dne 19.12.2005, sklenjene med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, Javnim skladom, Poljanska c. 31, Ljubljana in Občino Ormož, Ptujska c. 6, Ormož, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Javni sklad, Poljanska c. 31, Ljubljana in Občina Ormož, Ptujska c. 6, Ormož objavljata JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM I. PREDMET RAZPISA 1.1. Predmet razpisa Občina Ormož skupaj s pooblastilom Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Javnega sklada, (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo v najem neprofitnih stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem oddana v najem v letu 2013 in 2014. Lastnika stanovanj sta Občina Ormož in Stanovanjski sklad RS, Javni sklad, Poljanska c. 31, Ljubljana in se nahajajo na območju Občine Ormož 1.2. Neprofitna najemnina Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08), oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu s citirano uredbo oz. predpisom veljavnim v času najema stanovanja. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v lasti Stanovanjskega sklada v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina izračunana na podlagi veljavnih predpisov 180,52 EUR. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v lasti Občine Ormož v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina na podlagi trenutno veljavnih predpisov 163,94 EUR. 1.3. Površinski normativi Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila varščine - lista A Površina stanovanja s plačilom varščine - lista B 1 - člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2 - člansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3 - člansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4 - člansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5 - člansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 6 - člansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in zgornjega razreda povečajo 6 m2. II. RAZPISNI POGOJI 2.1. Splošni pogoji Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Ormož. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih in so iz območja Občine Ormož; - invalidi, vezani na trajno uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega bivališča, če imajo v Občini Ormož možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve; - najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljanju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofi-tnega stanovanja po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. 2.2. Dohodkovni kriterij Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu pred letom razpisa ne presegajo v točki 2.3. za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je znašala 987,39 EUR. Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v spodnji tabeli, prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez varščine ali za stanovanja po listi B - z varščino. Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na tiste, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila varščine - lista A, in na prosilce, ki so dolžni plačati varščino - lista B. Uvodnik Dragi bralci in bralke pa smo se le poslovili od dolge zime, pomlad je prav blizu, čisto blizu, skoraj tu. Narava se bo začela prebujati, prvih sončnih žarkov se že vsi veselimo. Pred vrati so tudi velikonočni prazniki. Želim vam prijazne in z mirom prežeto velikonočno pričakovanje, naj blagoslov pomnoži srečo in veselje v vašem srcu. Kot vedno se je v teh mesecih v naši občini kar dosti dogajalo. Žal nam je le, da si nismo mogli ogledati pustne povorke zaradi slabega vremena. Lahko pa smo obiskali proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, bili na podelitvi občinskih priznaj. Veseli smo še za eno dobro dejanje, saj nam je podjetje Fiposor iz Ormoža podarilo defibrilator, ki stoji v pritličju naše občinske zgradbe. Tudi v vrtcih je bilo pestro, naši najmlajši so lahko uživali v raznih prireditvah in ustvarjalnicah. V novicah lahko preberete tudi o an-tonovanju na Kogu in 10. vincekovem pohodu v Podgorcih, o uspešnem poslovanju UE Ormož, kdo je dobil priznanje za športnika leta 2012. Dragi bralci in bralke, če se je tudi vam kaj lepega dogajalo, nam pišite, da bomo z vami veseli tudi mi! Prijetno branje vam želim, Petra Magdič, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma junija 2013. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: petra.magdic@ormoz.si lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 00. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 24. 5. 2013. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Petra Magdič Uredniški odbor: Petra Magdič, Majda Vogrinec, Tina Kelc, Mirko Novak, dr. Simon Kol-manič, Željka Nardin Milovanovic Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Puhova 18, Maribor, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Velikost gospodinjstva LISTA A LISTA B % Meja dohodka/mesec % Meja dohodka/mesec 1-člansko 90 % do 888,65 EUR od 90 do 200% nad 888,65 EUR do 1.974,78 EUR 2-člansko 135 % do 1.332,98 EUR od 135 do 250 % nad 1.332,98 EUR do 2.468,48 EUR 3-člansko 165 % do 1.629,19 EUR od 165 do 315 % nad 1.629,19 EUR do 3.110,28 EUR 4-člansko 195 % do 1.925,41 EUR od 195 do 370 % nad 1.925,41 EUR do 3.653,34 EUR 5-člansko 225 % do 2.221,63 EUR od 225 do 425 % nad 2.221,63 EUR do 4.196,41 EUR 6-člansko 255 % do 2.517,84 EUR od 255 do 470 % nad 2.517,84 EUR do 4.640,73 EUR Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje na listi A s prištevanjem po 20 odstotnih točk, na listi B pa s prištevanjem 25 odstotnih točk. 2.3. Premoženje prosilca Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja; Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ IZ OBČINSKE UPRAVE - da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja ne sme presegati naslednjih zneskov Število članov gospodinjstva Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40% vrednosti primernega stanovanja 1-člansko 15.148,80 EUR 2-člansko 18.515,20 EUR 3-člansko 23.564,80 EUR 4-člansko 27.604,48 EUR 5-člansko 31.980,80 EUR 6-člansko 35.347,20 EUR Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, točk-ovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR in površinski normativi, predvideni za stanovanja s plačilom varščine.III. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENNJEVA-NJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Stanovanjske in socialnozdravstvene razmere prosilca bodo ocenjene skladno s točkovnim vrednotenjem, ki ga določa pravilnik, ter na podlagi točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravičencev, ki so določene s tem razpisom. 3.1. Splošne prednostne kategorije prosilcev Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, žrtve nasilja v družini, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici. PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A LISTA B 1. mlade družine; mladi 30 40 2. družina z večjim številom otrok, najmanj 4 oz. več otrok 20 15 3. invalidi in družine z invalidnim članom 10 10 4. družina z manjšim številom zaposlenih (družina 3 članska in samo 1 zaposlen) 20 5. državljani z daljšo delovno dobo (moški 13, ženske 12 let) 10 10 6. ženske in ženske z otroki, ki so žrtve družinskega nasilja 10 10 7. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 10 10 IV. VARŠČINA Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi pri upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B), pred oddajo stanovanja v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom varščine se opredelijo v pogodbi o varščini. V. RAZPISNI POSTOPEK 5.1. Obrazci Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oddajo vlogo na posebnem obrazcu Občine Ormož. Obrazec vloge, s katerim se prosilci prijavijo na razpis, je na voljo v vložišču Občine Ormož, prav tako pa je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Ormož. 5.2. Rok za oddajo vloge Vlogo z vsemi prilogami lahko prosilci oddajo osebno od 15.4.2013 do vključno 15.5.2013 v vložišču Občine Ormož ali pošljejo priporočeno pošiljko na naslov: Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož - s pripisom »Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem«. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. 5.3. Predložitev listinskih dokazil K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem prosilci priložijo naslednje listine (navedene pod točkami 1 -5), druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno - zdravstvenih razmer; 2. izjavoo morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ternazivih njihovih izplačevalcev, za koledarsko leto pred razpisom; 3. dokazila o vseh izplačanih neto plačah v letu razpisa, če v preteklem koledarskem letu pred razpisom ni imel dohodkov iz delovnega razmerja; 4. izjavo o premoženjskem stanju, skladno s prvim odstavkom 3. člena pravilnika; 5. najemno oziroma podnajemno pogodbo, če prosilec ne živi pri starših ali sorodnikih (dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini, pojasnilo zakaj najemna oziroma podnajemna pogodba ni sklenjena); 6. izjavo o vseh plačanih obveznostih, v kolikor je prosilec že imel v najemu ne-profitno stanovanje; 7. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 150 točkami po sistemu točkovanja po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanju vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/1981, 65/1999, 127/2004 in 69/2005) ali, ki so ovrednotena z največ 170 točkami po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/2004, 69/2005 in 75/2005); 8. izjava o utesnjenosti v stanovanju, v kolikor gre za prosilca, ki stanuje pri starših ali sorodnikih (upošteva se izjava prosilca o površini dela stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki jo ima prosilec v uporabi oziroma v souporabi); 9. kopijo poročnega lista oziroma notarsko overjene izjave o obstoju izven zakonske skupnosti; 10. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 11. zdravniško potrdilo o nosečnosti; 12. potrdilo o delovni dobi; 13. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 14. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; 15. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 16. izvid osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in zapisnik o točkovanju stanovanja v katerem prosilec prebiva, iz katerega so razvidne odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago oziroma dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage v stanovanju; 17. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Občina Ormož si bo neposredno od pristojnih državnih organov pridobila: potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva, izpiske iz, potrdila o nezaposlenosti in podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in prejemkih. V kolikor prosilci razpolagajo z zgoraj navedenimi listinami, jih naj priložijo, sicer jih bo pridobila Občina Ormož sama. Občina Ormož k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. VI. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter stanovanjske in druge razmere prosilcev. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejše spremembe, razen spremembe glede ožjih članov družine prosilca, se NE upoštevajo. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si bo stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, se njegova vloga ne obravnava in se zavrže. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma ne uvrstitvi na posamezno prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči župan Občine Ormož po prejemu popolne pritožbe. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen dokončen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas in z neprofitno najemnino.Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe lahko razpisnik ponovno preveri, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Ormož, 18.03.2013 ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz SOK, dr.vet.med. Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 ZGODILO SE JE 5 130 let OS Ivanjkovci Učenci 9. razreda z učiteljico Brigito Fridl V našem življenju se nas je vseh dotaknila šola; nikoli ne bi bili to, kar smo, če ne bi prestopili šolskega praga in prehodili poti skozi osnovnošolska leta. Osnovna šola Ivanjkovci se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj segajo njeni začetki v 130-letno preteklost, ko so vaščani na znamenitih Svetinjah zgradili šolo. Leta 1990 se je šola preselila v moderno zgradbo v osrčju kraja Ivanjkovci. V šolskem letu 2012/2013 se je šoli uradno pridružil tudi vrtec. Ob tem jubileju smo na osrednji prireditvi obiskovalcem predstavili zgodovino ter današnje delo in življenje v šoli, izdali zbornik z naslovom Z malimi koraki do velikih zgodb, pripravili različne razstave in pogostili vse obiskovalce. Končno je prišel dan, ki smo ga vsi nestrpno čakali, 6. februar. Ob 130-le- je spregovorilo o zgodovini šole, nekateri so z nami delili svoje zgodbe, spet drugi pa so pohvalili delovanje OŠ Ivanjkovci. Še posebej zanimiv je bil govor gospe ravnateljice Nade Pignar, ki nas je popeljala tnici naše šole smo pripravili osrednjo prireditev, katere se je udeležilo veliko ljudi, učencev, učiteljev, staršev, ki vedno podprejo vse dejavnosti v šoli. Ni manjkalo nekdanjih učencev in zaposlenih ter povabljenih gostov. Nekaj povabljencev skozi čas. Obiskovalci so uživali v nastopih otrok vrtca ter učencev vseh razredov Osnovne šole Ivanjkovci. Predstavili so se s folkloro, pevskim zborom, plesnimi točkami, z recitacijami. Vsi smo se trudili, da je prireditev resnično uspela. Po Kurenti prišli niso odgnali zime pa Nina Tomažič, dipl. vzg. Skozi oblake so prodirali sončni žarki, bilo je nekaj dni pred pustnim torkom. Z otroki smo se igrali, ko je naenkrat zazvonil zvonec vhodnih vrat vrtca. »Nešče zvoni, vzgojiteljica, idi odkleni,« je po svoje povedal eden izmed otrok skupine Sončki. Stene zidov so bile tiho, dokler se ni zaslišalo ... zvonjenje, ki je bilo čedalje glasnejše. Otroške oči so se ozirale in iskale, od kod prihaja zvok. Takrat pa so otroci iz vseh skupin vrtca zagledali tradicionalne pustne šeme - kurente. Bilo jih je sedem, med njimi ena kurentka in mali kurent. Oblečeni so bili v debele kožuhe, okrog pasu so jim zvonili veliki zvonci, zraven so imeli obešene robce različnih barv in velikosti. V rokah so držali ježevko, na nogah so imeli zelene gamaše, okrog vratu in na glavi pa zavezano zeleno ruto. Spremljala jih je otroška radovednost, oči so postale velike, pa tudi nekaj strahu je bilo zraven, ko so si kurenti nadeli še svoje maske. Nekateri malčki so se opogumili in se dotaknili kurentove opreme, ki tehta do 50 kg. In še to. Ali ne pogrešate pomladi? Po izročilu njihovo zvonjenje preganja zimo in zimski čas, če jim bo uspelo, pa bomo še videli. Imejte v žepu robec. Ko boste zagledali kurenta, stopite bliže in mu pri-vežite robec za pas. Občutili boste njegovo mehkobo. < programu smo obiskovalci in nastopajoči lahko uživali ob dobri hrani in si ogledali različne razstave, in sicer literarno, zgodovinsko in likovno. Zgodovinska razstava je ponujala razstavo starih knjig iz šolske knjižnice na Svetinjah, pa tudi šolske potrebščine naših dedkov in babic niso manjkale. Tako so se lahko nekdanji učenci za trenutek vrnili v stare čase in zaplavali med prelepimi spomini. Literarno razstavo so krasili spisi, pesmi, lepe besede mladih ustvarjalcev, nekdanjih in današnjih učencev. Našli pa ste lahko tudi pesniško zbirko nekdanjega učenca Iva Vebra z naslovom Moj svet. Vsa dela izpod rok mladih likovnih umetnikov pa so si obiskovalci lahko ogledali na likovni razstavi. Ob jubileju smo izdali zbornik z naslovom Z malimi koraki do velikih zgodb, saj v naše prostore vstopajo otroci z majhnimi koraki v vrtec, prehodijo pot devetletke, potem pa odhajajo v svet, kjer ustvarjajo zgodbe svojega življenja. Če vas zanima kar koli o naši osnovni šoli, boste to našli v tej posebni knjigi. V zborniku je veliko spominov, doživetij in občutkov učencev skozi osnovnošolska leta. Kakšen vtis je šola naredila na učence prvega razreda in vse tja do spominov učencev iz devetega razreda, ki se bodo od šole kmalu poslovili. Prav tako so veliko člankov napisali tudi učitelji, ravnateljica in vsi, ki so prispevali k temu, da na naši šoli ni nikoli dolgčas. V njem lahko berete spomine nekdanjih učencev in zaposlenih. Svoj pečat so v zborniku pustili prav tako še župan Občine Ormož Alojz Sok, magistrica Vera Bevc, predstojnica zavoda RS za šolstvo, magistrica Katica Pevec Semec, skrbnica projekta Bralna pismenost, Slavica Rajh, predsednica Krajevne skupnosti Ivanjkovci, Marija Caf, predsednica Društva prijateljev mladine Ivanjkovci, in Jože Plavec, predsednik PGD Ivanjkovci. Hvala vsem, ki ste z nami soustvarjali zgodbe in ste del njih. ^ ■ E* i rt T - *, . ¿p* * M • P r* B IL «k ^■gr " j * r! -, -T ^ WTWTnFT HLlU ■ F 171 JTTjj Pihalni orkester Ormož Karolina Putarek 28. decembra minulo leto je Pihalni orkester Ormož, ki ga vodi Slavko Petek, pripravil že 35. novoletni koncert, ki so ga posvetili velikemu slovenskemu skladatelju BOJANU ADAMIČU. Lansko leto je bila 100-letnica njegovega rojstva. Koncerta se je udeležil tudi skladateljev vnuk Gregor Makuc s soprogo. Med gosti sta bila še član predsedstva Zveze slovenskih godb Miran Šumečnik in nekdanji dirigent orkestra Alojz Krajnčan. Obiskovalce koncerta je uvodoma pozdravil župan Občine Ormož Alojz Sok in jim voščil srečno in zdravo novo leto, v katero naj bi stopili z več optimizma, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja, ker le tako lahko prebrodimo krizo. Pihalni orkester je tako na koncertu predstavil vrsto del Bojana Adamiča in dokazal, da je njegova glasba zelo raznolika, sploh pa zelo priljubljena. Med drugim so se predstavili s filmsko glasbo iz filma „Ne glej nazaj, sine", kjer je bila solistka na trobenti Barbara Ko-vačič. V „Galopu" za tri trobente so bili solisti Barbara Kovačič, Larisa Petek in David Petek. V skladbi „Rezervistova uspavanka" pa se je kot solist na trobenti predstavil kar dirigent Slavko Petek. Z orkestrom sta v skladbi „Fičfirič" zaigrala še Helena Verbančič na flavto in Žan Hebar v skladbi „Cik-cak" na ksilofon. Med znanimi skladbami Bojana Adamiča so obiskovalci slišali tudi popevko „Ko boš prišla na Bled", ki jo je zapela Renata Horvat. V programu so nastopili še člani moškega pevskega zbora z Dobrave pod vodstvom Jožeta Barina Turice in ormoške mažo-retke, ki jih vodi Petra Pleh. Na koncertu so podelili številne bronaste in srebrne značke ter godbeniške lire za igranje v orkestru. Zlato medaljo Bojana Adamiča za več kot 30-letno igranje v orkestru je prejel David Petek. Medaljo za zasluge Mednarodne konfederacije pihalnih godb za nastope na vseh 35 novoletnih koncertih sta prejela Danilo Ivanuša in Robert Vaupotič. Najvišje priznanje „križ za zasluge" Mednarodne konfederacije pihalnih godb pa sta za več kot 50 let igranja v orkestru prejeli flavtistki Martina Lah in Marija Lah. < Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 I_Ormoške novice ZGODILO SE JE Fiposor - več kot dve desetletji tradicije, znanja in izkušenj Oblikovati tim dobrih strokovnjakov s področja računovodstva in davkov ter tako postati ugledna računovodska hiša je vizija podjetja Fiposor, d. o. o., ki jo uresni-ču jejo dobrih 20 let. Tudi v prihodnje bodo sledili svojemu poslanstvu, to je zagotavljanje visoko kakovostnih storitev, ki bodo njihovim strankam pomagale na poti k uspešnemu poslovanju, rasti in razvoju. Podjetje Fiposor je začelo poslovati leta 1992 v najetih poslovnih prostorih z nekaj strankami in eno redno zaposleno delavko ter dodatno pomočjo zunanjih sodelavcev. Do danes so se razvili v podjetje z desetimi zaposlenimi, ki opravljajo dejavnost računovodstva ter poslovnega in davčnega svetovanja za več kot 200 strank. Imajo tudi lastne poslovne prostore na Kerenčičevem trgu 5a v Ormožu. Storitve za podjetja različnih velikosti in iz različnih panog Storitve vodenja poslovnih knjig, izdelave letnih poročil, davčnih in drugih obračunov ter različnih vrst aktov opravljajo za samostojne podjetnike, zasebnike, družbe, ki opravljajo storitveno, trgovsko, kmetijsko ali proizvodno dejavnost različnih vrst, zadruge, društva, zveze društev ter za javni sektor - od zavodov, skladov, agencij do občin. Vsak mesec poskrbijo za obračun plač za več kot 500 delavcev, ki so zaposleni v različnih dejavnostih. Da bi svoje storitve čim bolj približali strankam, vseskozi uvajajo sodobnejše na-čine vodenja poslovnih knjig. Strankam ponujajo možnost namestitve programske opreme na njihovih sedežih, kar poslovodstvom zagotavlja sprotne informacije in jim tako omogoča sprejemanje ustreznejših poslovnih odločitev. Svetovanje in pomoč Poleg vodenja poslovnih knjig se podjetje Fiposor ukvarja tudi z davčnim svetovanjem, za kar imajo predstavniki podjetja licenci Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije in Davčno izobraževalnega inštituta Slovenije. Svojim stalnim in občasnim strankam pomagajo pri pridobivanju kratkoročnih in dolgoročnih posojil ter nepovratnih sredstev. Prav tako ponujajo pomoč pri ustanavljanju novih podjetij, pripravi programov finančnih reorganizacij, preoblikovanjih iz organizacijske oblike s. p. v d. o. o., pri pripojitvah, združitvah pravno-organizacijskih oblik ter izdelavi potrebnih aktov. Pri teh opravilih se obračajo tudi na zunanje strokovne institucije, kot so ustrezne zbornice, pravne, revizijske in druge svetovalne službe. Svetujejo tudi na področju notranje organizacije in normativnega urejanja delovnih razmerij, vsa leta od ustanovitve ponujajo storitve izobraževanja s področja računovodstva, sestave letnih poročil ter predstavitve davčne in druge zakonodaje ter seznanitve z novostmi. Dokazano kakovostno delo Skozi vrsto davčnih in drugih inšpekcij -skih pregledov se je izkazalo, da podjetje svoje delo opravlja dobro, saj njihovim strankam ni bilo treba plačevati dodatnih davkov ali kazni. Dokaz njihove kakovosti je tudi priznanje »naj računovodski servis v kategoriji velikih servisov«, ki so ga prejeli leta 2011. Ta izbor poteka na podlagi konkretnega preverjanja znanja zaposlenih, vodenja podjetja, izdelkov in opravljenih storitev, odnosa med zaposlenimi v podjetju, odnosa do strank in drugih zunanjih uporabnikov ter predstavitve dela in strokovnega obvladovanja računovodske in davčne stroke na Gospodarski zbornici Slovenije. Na podlagi objavljenih letnih poročil je bil podjetju Fiposor podeljen tudi mednarodni certifikat EXCEL-LENT SME (Small & Medium Enterprises) bonitetne hiše Coface v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije. Skrb za izobraževanje in dobro počutje zaposlenih V podjetju Fiposor nenehno skrbijo za ustrezno delovno klimo in zadovoljstvo zaposlenih ter za njihovo brezhibno strokovno usposobljenost. Lani so pridobili certifikat Družini prijazno podjetje. So edino podjetje v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki mu je uspelo pridobiti omenjeni certifikat. Poleg ustreznih delovnih razmer dajejo velik poudarek tudi izobraževanju zaposlenih. Omogočili so jim financiranje izobraževanja ob delu za pridobitev visoke stopnje izobrazbe z nazivom računovodja. Skrbijo tudi za nabavo ustrezne strokovne literature, udeležbo zaposlenih na medle-tnih posvetih in delavnicah, saj se predpisi na področju računovodstva in davščin nenehno spreminjajo. »Samo z možnostjo sprotnega samoizobraževanja in udeležbe pri zunanjem izobraževanju je možno slediti vsem spremembam in biti dober 'outsourcing' našim komitentom,« pravijo v Fiposorju in dodajajo, da bodo zaposlene še naprej spodbujali k pridobivanju novih znanj. Zagotoviti jim hočejo najboljše delovno okolje in ustvariti dobro delovno vzdušje ter jim tako omogočili kakovostno življenje. < Zanimiva dogajanja v Vrtcu Podgorci Ana Valenko Najprej so nas v tem mesecu obiskale babice, ki so nam prikaza, kaj, kako in s čim so se igrale, ko so bile še one majhne. Nekaj teh iger je tudi na slikah. Zima pa se le noče in noče posloviti in je ponudila veliko zimskih radosti. Pred vrtcem so rasli snežaki: veliki, majhni, suhi debeli, različne živali , brlogi, ... V vrtcu nismo pozabili na kulturni praznik, saj smo se pogovarjali o pesniku Francetu Prešernu, 7. februarja pa nas je obiskala knjižničarka ga. Leonida Šumenjak iz knjižnice Ormož. Z njo sta prišli lutki Srečka in Srečko. Skupaj smo ob knjigah preživeli lep dopoldan. Na pustni torek je zapadlo toliko snega, da nas niso mogli obiskati kurenti. Obiskal nas je »Klovn brez imena«, ki je prinesel poln nahrbtnik presenečenj in zanimivih iger za otroke. Otroci so se nasmejali njegovim norčijam, sami pa so se preizkusili v kegljanju, dviganju uteži, lovljenju milnih mehurčkov, pihanju balonov. Za nagrado, ker jim je popestril pustovanje, pa so mu otroci izbrali ime »Plešasti klovn«, kar je v resnici tudi bil. Najlepše pa je bilo, da maske po kosilu niso šle počivat, ampak so nadaljevale z rajanjem. »Plešasti klovn » je veselo raztegnil svojo harmoniko in maske so zapele in zaplesale. Ob koncu je otrokom obljubil, da se vidijo na naslednjem pustovanju. ^ Emil Trstenjak - športnik leta 2012 Karolina Putarek Prvo soboto v februarju je Športno društvo Mladost iz Miklavža pri Ormožu organiziralo prireditev Športnik leta. Najvišje športno priznanje je za leto 2012 dobil Emil Trstenjak, in sicer kot neutrudni igralec in trener malega nogometa, ki ga v teh krajih še posebej radi igrajo. Nekaj o ŠPORTNIKU LETA Emilu Trstenjaku: Rojen 12.07.1959 v Kajžarju. Avtomeha-nik in šofer v športnem duhu. Že v osnovni šoli se je začel navduševati za šport, predvsem nogomet. Začel je trenirati rokomet, nazadnje pa ga je prevzel nogomet; bil je tudi kapetan šolske ekipe. Bil je član Kluba malega nogometa, ki je v letu 1978 osvojil prvi pokal za Miklavž. Ko sta vratarja Janko Šnajder in Vlado Ci-merman odšla k vojakom, je Emil Trste-njak prevzel nalogo vratarja in jo tudi zelo dobro opravljal. Vrstile so se tekme na različnih turnirjih v okviru Občine Ormož. Nato je sledil odhod k vojakom in po vrnitvi nadaljevanje igranja nogometa, dokler ga ni od nogometa odvrnila služba, saj se je moral kot voznik tovornjaka pri Avto Kočevje podati v širni svet. A mu je, kot pravi sam, novo delovno mesto prineslo tudi zelo dobro in uspešno izkušnjo, saj je nastopal na turnirju malega nogometa med transportnimi podjetji v Beogradu, kjer je njegova ekipa šoferjev dosegla solidno uvrstitev. Nato je prišel v nogometu čas »počitka«. Sicer ne v celoti, saj je bil v družini šport, predvsem nogomet, vedno prisoten kot igra in tekmovalnost. Pravila igre so bila včasih čudna, ampak pomembno je zmagati, obuja danes spomine Emil Trstenjak. Veselje do športa je prenesel tudi na svoja sinova, ki to tradicijo ohranjata in prenašata na njegove vnuke, kar mu je posebej v ponos. Ampak čez leta se je želja po udejstvova-nju v nogometu spet vrnila in Emil se je aktivno vključil v ŠPORTNO DRUŠTVO MIKLAVŽ kot igralec in trener. S člansko ekipo je osvojil pokal KS, kar mu je bilo po toliko letih odsotnosti v posebno čast. Sledili so številni turnirji in leta so tekla ... . Zadnja tekma za člane je bila zmaga proti LORDOM, nato pa je Emil zaigral z veterani, ki se tudi lahko pohvalijo s kar nekaj dosežki. Med drugim: občinski prvaki, drugo mesto v ormoški ligi, kot tudi drugo mesto v ljutomerski zimski ligi proti zelo močni konkurenci. Sicer pa je za Emilom Trstenjakom tudi vrsta odigranih prijateljskih tekem: s šolskim svetom Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, kot svetnik in član nogometne ekipe občinskega sveta je na Kogu zaigral z do takrat nepremagljivo ekipo poslancev. Ekipa ormoških občinskih svetnikov je zmagala tudi po zaslugi vratarja Emila. Seveda je nogometna ekipa veteranov ŠD Miklavž pri Ormožu nastopila tudi na številnih turnirjih. Marsikaj se je dogajalo, se spominja Emil, kot tudi to, da predčasno odideš z igrišča. Saj ne več kot za nekaj sekund. Posledica je gol in izguba prvega mesta. Katastrofa! Si lahko predstavljate Emila? Ja, bilo je tako hudo, da je hotel nepreklicno odstopiti od igranja, ampak. naslednje leto je bilo v Pušencih doseženo prvo mesto. Poleg vseh aktivnosti je Emil vodil tudi mlade člane društva, ki sedaj dosegajo zavidljive rezultate kot člani, in že takrat dosegel z njimi tretje mesto v zimski nogometni ligi Ormož. "Zgodba" bi bila lahko veliko daljša. V letih Emilovega udejstvovanja v nogometu je bilo še in še dogodkov, uspehov, neuspehov, vzponov in padcev. Ampak Emil je vztrajal z vso zagnanostjo in večno pripadnostjo ekipi in domačem Športnemu društvu. "Emil, ni še čas za odhod! Upamo, da boš še naprej navduševal mlado in staro s svojim športnim duhom in svojo vzdržljivostjo. Nam vsem ostajaš velik »vzornik«, pravijo predlagatelji za visoko priznanje, ki si ga Emil Trstenjak vsekakor zasluži. < 4TH m FOTO: KP Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 ZGODILO SE JE / V BRANJE Ormoške novice_7 Otroška razigranost Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ormož je v mesecu januarju in februarju v sodelovanju in z udeležbo kulturnih društev ter osnovnih šol, ki delujejo na področju Občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, pripravila prvi dve območni srečanji v letu 2013. V januarju je pri Svetem Tomažu potekalo območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z imenom BOGASTVO LJUDSKE ZAKLADNICE. Pod budnim očesom strokovne spremljevalke Adriane Gaberščik je zapelo in zagodlo 11 skupin. Letos regijskega srečanja ne bo, zato bodo na podlagi nastopa na območnem srečanju izbrani pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž, ki se bodo neposredno uvrstili na državno srečanje. Za pomoč pri uspešno izvedeni prireditvi se zahvaljujemo KD »Fran Ksaver Meško« Sveti Tomaž, županu Občine Sv. Tomaž g. Mirku Cvetku ter našim sponzorjem in donatorjem P&F Jeruzalem Ormož, Fiposor, d.o.o., in Zavarovalnici Maribor, s pomočjo katerih nam je kljub zmanjšanju državnih in lokalnih sredstev za izvedbo programa uspelo obdržati prireditev na dosedanji ravni. Foto: JSKD ïk à's V februarju pa je v Podgorcih potekalo območno srečanje otroških folklornih skupin z imenom RINGA RAJA. Nastopilo je 10 folklornih skupin, njihove nastope pa je pazljivo spremljala strokovna spremljevalka Mojca Kmetec; izmed nastopajočih bo izbrala skupine, ki se bodo udeležile regijskega srečanja, v mesecu aprilu. Tokrat bo regijsko srečanje na območju OI Ormož, tako da vas že sedaj vljudno vabimo na prireditev. Za pomoč pri prireditvi se zahvaljujemo OŠ Velika Nedelja s podružnico Podgorci, folklorni skupini KD Podgorci ter sponzorjem. < Matej Mertik - Kapitan, na Zemlji umirajo marjetice Nadica Granduč V tako majhnem mestu in majhni občini, kakršna je naša, ormoška, je v zadnjih letih kar nekaj domačih avtorjev izdalo knjige, prvenec ali celo že drugo, tretje delo. Mislim, da to že nekaj pove o nas Prlekih, čisto zagotovo pa vsaj zamaje prepričanje nekaterih, da so pisatelji doma nekje drugje ali vsaj bliže prestolnice.Matej Mertik, Hardečan, kar je pravzaprav enako kot Ormožan, je bil med nami doslej bolj znan kot človek znanosti in glasbe, manj ali zelo malo pa kot besedni ustvarjalec. Kot glasbenika smo ga imeli priložnost poslušati kot srednješolca, ko se nam je s pozavno predstavil na samostojnih koncertih, slišali in videli smo ga nastopati pri ormoški godbi, še vedno je zvest Pridigarjem in obiskovalcem Unterhunda. Očitno pa mu vsi ti izzivi ne zadoščajo. Tako se že nekaj let preizkuša tudi z besedo. Svoja daljša in krajša potovanja in bivanja na tujem je sklenil s potopisi, ki presegajo poslanstvo svoje literarne zvrsti. Presenečajo z iskrivostjo, duhovitostjo, z besednim preigravanjem in s pronicljivim opazovanjem. Vse besedno pa spremljajo glasbeni pridatki, s čimer ustvarja in riše vzdušje pokrajine bodisi na skrajnem severu ali globoko na jugu. Pri Založbi VED pa je lansko leto izšlo njegovo doslej najobsežnejše delo, roman Kapitan, na Zemlji umirajo marjetice. Knjižnica Fr. Ks. Meška je skupaj z avtorjem predstavila delo na literarnem večeru ob koncu novembra 2012.Roman Decembrski dopoldnevi v Vrtcu Ormož Katja Luknjar, dipl. vzg. Tudi letos smo ta čas želeli našim otrokom narediti poseben, še čarobnejši. Tako smo organizirali vrsto dejavnosti, ki so se zvrstile skozi veseli decembrski čas: - izdelovanje EKO VOŠČILNIC, - dramska predstava »ČUDEŽNO PLE-TIVO« in MIKLAVŽEVANJE, - plesni dan, - izdelovanje okraskov, - krasitev jelke, - petje prazničnih pesmi, - »potovanje« v svet pravljic, - obdaritev z Dedkom Mrazom in lutkovna predstava »MOJA ŽELJA« ter - praznična čajanka. Vse dejavnosti so bile organizirane na nivoju vrtca in so se odvijale v dopoldanskem času. Namenjene so bile otrokom, ki obiskujejo vrtec, in tudi otrokom, ki v vrtec niso vključeni. Otrok sta se najbolj dotaknili lutkovna igrica z obiskom Dedka Mraza in čajanka. Otroci iz skupine »Mehurčki«, stari 4 - 5 let, so o čajanki razmišljali takole: »To je, ko gremo na čaj.« »Da te povabijo na čaj.« »Piknik.« »Moja mami Filipu kuha čaj, ko je bolan.« »To je, da si izberemo čaj.« Otroci so si preko čutnega zaznavanja in razlage vzgojiteljice Darje Hedžet izbrali čaj. Ob soju svečk, prijetnih dišavah in umirjeni glasbi so uživali ob piškotih in čaju. Pri organizaciji čajanke sta nam bila v pomoč tim iz kuhinje in organizatorica higienskega režima ga. Ivanka Jurgec. Piškote so dan poprej pripravili otroci z vzgojiteljicami iz skupin »Mavrica« in »Radovedne bučke«.Otroci iz starejše skupine »Radovedne bučke« z vzgojiteljico Darjo Hedžet so se za ta praznični dogodek pripravljali že od septembra dalje. V zeliščnem vrtu, v atriju vrtca in bližnji okolici, smo zelišča za čaje najprej spoznali, sami nabrali, osmukali, posušili in primerno shranili. Poskušali smo lahko čaje iz: mete, melise, šipka, kamilice in lipe.Tako smo pričakali praznike otroci in vsi zaposleni v Vrtcu Ormož z željo, da takšno druženje postane tradicija. < predstavlja za bralca pravi izziv, je kot potovanje v neznano. Dogajanje je razpeto med tukaj in tam, med Ljubljano, Slovenijo, Grčijo, Zemljo torej, in vesoljem. Pisatelj nas lahkotno prestavlja s prizorišča na prizorišče, iz realnega v nerealno, iz možnega v nemožno. Njegove osebe so torej od tukaj in od tam. So naši sodobniki, živeči in že umrli, so bogovi, ki se dobivajo na posvetih, zasedanjih, volitvah in pojedinah, čisto podobnih našim , zemeljskim, so govoreči konji, izgubljeni na ljubljanskem asfaltu, je krilati konj, ki ponese v višave nad Ljubljano arhitekta Jožeta Plečnika. In tako z višine se mu razkrije, kako njegova arhitektura izgublja dušo, kakršno ji je nekoč vdihnil on...V romanu sta še Art in Minutka, sodobno dekle, ki Artu (avtorju romana ?) neke čarobne noči na plovbi proti Grčiji ukrade srce. V romanu je torej tudi ljubezenska zgodba, nenavadno krhka, nežna, za današnji čas skoraj posebna.Kdor bo hotel v romanu najti sporočila, jih lahko z malo truda odkrije. Prvo se ponuja že kar v naslovu.na Zemlji izginjajo marjetice. Marjetice seveda niso samo marjetice, so tudi pašniki, gozdovi, so čiste reke, morja, je čista pitna voda, je zdrava hrana, so zdravi odnosi.. .S čimer pa zna avtor še posebej pritegniti bralca, tistega, ki poleg dogajanja zgodbe išče v branju še druge užitke, je njegov smisel za igro domišljije, podprto z nenavadno igro besed. Povedano kulinarično (ja, tudi kulinarike v romanu ne manjka), njegovo besedno igranje, bogato s podobami in prispodobami, je kot igranje z začimbami in s kuharskimi spretnostmi, ki dajo jedi tisti pravi okus in žlahtnost. In še to, iz lastne izkušnje moram povedati, da je ta roman priporočljivo prebrati dvakrat, s presledkom, seveda, ko se vtisi prvega branja že malo uredijo. Šele takrat postane branje zares užitek. Knjiga je na voljo v ormoški knjižnici, vabljeni na »pokušino«. < Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 í_Ormoške novice ZGODILO SE JE Podelitev priznanj domačim kulturnikom in športnikom za leto 2012 Karolina Putarek Na slovesnosti na predvečer minulega dneva kulture je župan Občine Ormož Alojz Sok podelil priznanja zaslužnim na področju kulturnega udejstvo-vanja in športnikoma za dosežke na športnem področju. Značke KSAVRA MEŠKA za leto 2012 za delovanje na kulturnem področju v občini so prejeli: zlata značka: Pevsko društvo Ivanjkovci, srebrna značka: Marta Lah, KD "Simon Gregorčič"; Andrej Primužič, KD "Simon Gregorčič", Ljubica Zamuda, KD "Simon Gregorčič" Velika Nedelja, bronasta značka: Zvezdana Raušl, KD "Simon Gregorčič"; Danijela Gregorec, KD "Simon Gregorčič", Ljudmila Šoštarič, KD "Simon Gregorčič"; Franc Cajnko KD "Simon Gregorčič „Mihael Mlakar KD "Simon Gregorčič";Mitja Irgolič, KD "Simon Gregorčič" Velika Nedelja. Na slovesnosti pa so priznanja podelili tudi dvema športnikoma, saj je šport neke vrste kultura, sploh pa imata tako kultura kot šport v Sloveniji skupno ministrstvo - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Priznanja za udejstvovanje na športnem področju sta prejela: zlata značka: Boris Hergula, SD Tovarne sladkorja Ormož, za udejstvovanje v športnem strelstvu. V letih 2005 - 2006 je bil najuspešnejši strelec v občini, že vrsto let je predsednik SD TSO Ormož in uspešen trener. S strelstvom se ukvarja že od osnovnošolskih let. bronasta značka: Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, kot strelec in vodja ekipe je ekipo popeljal kot edino doslej v Občini Ormož do uvrstitve v 1. A državno člansko ligo. Deluje tudi kot podpredsednik društva. Slavnostni govornik na proslavi je bil Stanko Polak, predsednik Pevskega društva Ivanjkovci. Sicer pa so zbrane na proslavi v praznični dan s svojim koncertom popeljali člani svetovno znanega KOMORNEGA ZBORA AVE iz Ljubljane, pod vodstvom Jerice Gregorc FOTO: KP Dobitniki priznanj na področju kulture in športa za leto 2012 Bukovec. Za dobrodošlico obiskovalcem proslave pa so tudi letos v avli Doma kulture v Ormožu poskrbeli člani Trobilnega seksteta Glasbene šole Ormož, pod vodstvom Slavka Petka. < Predstavili Studijo izvedljivosti projekta sladkorne pese Karolina Putarek Fakulteta za kmetijstvo in biosistem-ske vede, ki ji je Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije zaupalo pripravo »Študije izvedljivosti projekta o ponovni oživitvi sladkorne industrije v Sloveniji«, je konec januarja študijo predstavila. Razen predstavnikov Združenja so bili na predstavitvi prisotni tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice - zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zadružne zveze Slovenije, predstavnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, župan Občine Ormož Alojz Sok ter zainteresirana javnost. Navedena inštitucije so tudi sodelovale pri izdelavi študije. Prav tako pa sta pri pripravi študije z nasveti in s svojimi izkušnjami sodelovala dr. Terezija Štefančič in Vinko Štefančič, ki sta tudi častna člana Združenja pridelovalcev. Študijo so predstavili prof. dr. Črtomir Rozman s Fakultete za kmetijstvo in bi-osistemske vede in njegovi sodelavci. Prikazali so nekaj različnih scenarijev potrebnih površin glede na hektarski donos. Na podlagi izdelanih analiz sklepajo, da bi 16.000 hektarjev sladkorne pese, kolikor bi je bilo potrebne za načrtovano tovarno, lahko dosegli. V Sloveniji bi bilo možno pridelovati peso na več kot 13 tisoč hektarjih, z vključitvijo Hrvaške, Madžarske in Avstrije pa bi lahko dosegli površine, velike čez 16 tisoč hektarjev, in to za petletni kolobar. Seveda pa bi bilo treba zainteresirati pridelovalce ter jim jasno predstaviti problematiko in način pridelovanja, odkupa in plačevanja sladkorne pese. Ob doslednem upoštevanju tehnike pridelave in doseganju predvidenih parametrov bi bila pridelava sladkorne pese lahko ekonomsko zagotovo upravičena. Študija vsebuje v nadaljevanju tudi pregled stanja površin, analizo pridelave pese na njivah, tehnološki model z izračunom dejanske cene in oceno stroškov investicije na podlagi tehnoloških izhodišč in cen sladkorja in pese. Ker v Sloveniji letno v povprečju porabimo 73.000 ton sladkorja, poraba pa se povečuje, so ocenili, da bi za oskrbo domačega trga zadoščala tovarna s kapaciteto 100.000 ton . Pri izračunih so upoštevali 15-odstotno digestijo, povprečni pridelek 50 ton na hektar, in da bi tovarna stala na lokaciji, kjer je že bila; to pomeni, da se uporabi obstoječa infrastruktura. Avtorji študije so pripravili dve oceni investicije. Ena bi vključevala proizvodnjo bioetanola (tako bi bili izkoriščeni stranski produkti tovarne sladkorja). Za prvo varianto, po kateri bi se glede na opremo lahko predelalo 7.500 ton pese na kampanjo in 28.030 ton melase na dan, so prevideli strošek 136 milijonov evrov. Če pa bi se odločili za predelavo melase v bioetanol, pa bi tovarna stala 166 milijonov evrov. V tovarni bi dobilo zaposlitev 116 ljudi, vsaj 3-krat toliko ljudem pa bi proizvodnja sladkorja omogočala vir zaslužka. Strošek zaposlenih v tovarni bi znašal približno 1, 5 milijona evrov letno, celotni obratovalni stroški pa bi letno znašali 50 milijonov evrov. Predhodni izračuni so pokazali, da se lastna cena pese giblje pri predvidenih parametrih med 28 in 31 evrov na tono, odvisno od uporabljene tehnike pridelave. Naredili so tudi izračun pridelave z namakanjem, ki pri ceni 40 evrov na tono pomeni dodaten strošek v višini 11,66 pese t/ha. Ocenili so tudi, da bi na vsakih 600 hektarjev potrebovali mehanizacijo za obiranje sladkorne pese in 14 prekladno čistilnih ramp; pripravili so več simulacij, glede na hektarski donos pese, ceno sladkorja na trgu in odstotek kredita, ki bi bil potreben za zagon tovarne. Končna cena sladkorja bi lahko bila med 562,32 in 592,43 evrov za tono, glede na trenutno ceno belega sladkorja, ki se v zadnjem letu giblje nad 700 evrov za tono. Sicer pa pripravljalci študije navajajo, da so pri kalkulaciji menda še precejšnje rezerve, kar 10 evrov pri ceni za tono pese. To pa bi lahko bila rezerva, ki bi pridelovalcem omogočila odplačevanje kredita ali podobno. Predstavljeni podatki kažejo, da bi bili pridelava in predelava sladkorne pese, ob upoštevanju pogojev, zastavljenih v študiji, ekonomsko upravičena in tudi smiselna. Na vprašanje, kdaj bi tovarna lahko začela obratovati, pa je Mirko Kosi, predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese v Sloveniji, povedal, da pred septembrom 2015, dokler še veljajo kvote, nikakor ne, potem pa bi proizvodnjo lahko začeli v letu ali dveh. Župan Občine Ormož Alojz Sok pa je dejal, da so sedaj prizadevanja Združenja prišla do stopnje, pri kateri bi bilo treba vključiti državo, ker se bo treba v Bruslju dogovoriti za izjemo, tega pa pridelovalci ne morejo. Dodal pa je tudi, da bi bilo treba čim prej zagotoviti tudi lastništvo nekdanje tovarne sladkorja, saj bi bila do leta 2015 lahko že prodana, kar bi predstavljalo za Združenje in njihova prizadevanja dodatne težave. Tudi predstavniki resornega ministrstva so bili na predstavitvi zadovoljni s prikazanimi rezultati. Ministrstvo podpira idejo o ponovni pridelavi in predelavi sladkorne pese. Opozorili so, da pa je treba vseeno počakati na »padec« kvot. Danica Ivanec z MKO je pojasnila novi predlog Evropskega parlamenta in med drugim povedala, da je bil 21. januarja 2013 izdelan »kompromisni predlog« amandmajev Evropskega parlamenta za sektor sladkorja. Iz njihovih predlogov je razbrati, da zahtevajo podaljšanje kvot za sladkor do leta 2020. Prav tako zahtevajo od komisije ponovno dodelitev kvot tistim državam članicam, ki so v skladu z reformo iz leta 2006 proizvodnjo sladkorja opustile. Med temi državami je tudi Slovenija. Rezultati pogajanj bodo znani do začetka julija tega leta. < Vincekov pohod v Podgorcih Karolina Putarek T D Podgorci je bilo tudi letos organizator Vincekovega pohoda, ki se ga iz leta v leto udeleži vse več poho-dnikov. Letos se je pohoda udeležilo 220 pohodnikov, razen domačinov so prišli tudi pohodniki iz Maribora, s Ptuja, iz Ormoža in iz Slovenskih Konjic. Pohodniki so se zbrali ob 10. uri dopoldne pred kulturno dvorano v Podgorcih. Pot je potekala po vinorodnih gričih nad krajem Podgorci in pogled na zasneženo pokrajino, obsijano s soncem, zagotovo ni nikogar pustil ravnodušnega. Pohodniki so se najprej povzpeli na Cvetkovski Vrh do vinogradnikov Silva Hržiča in Jožeta Cvetka, kjer je bila prva krajša postojanka in možnost, da se okrepčajo. Potem jih je pot popeljala čez Strjan-ce, kjer so se ustavili pri vinogradniku Ivanu Bratuši in nadaljevali pot do vinogradništva Anice in Janka Mariniča ter naprej do Ritmerka, kjer je bila na vinogradništvu Martina in Terezije Kukovec osrednja prireditev. Čakali so jih krepka malica, kulturni program in ogled reza vinske trte. Po ljudskem izročilu namreč na vincekovo gospodar odreže rozge trte in jih postavi v vazo. Na toplem in svetlem ozelenijo, na cvetno nedeljo pa ozelenelo vinsko rozgo doda v presmec. Po številu poganjkov že lahko oceni prihajajočo letino. Potem so se pohodniki odpravili do vinogradnika Danila Paušner-ja, nakar so se ločili in po dveh poteh vračali v Podgorce. Tiste na daljši poti so pričakali člani Lovske družine Podgorci-Bresnica, na krajši pa vinogradnik Dani Roškar. Tako je ena skupina prehodila 12, druga pa 18 kilometrov. Ob vrnitvi v kulturni dom jih je čakala kisla juha in nato veselo druženje pozno v popoldan. Udeleženci pohoda so poleg lepih spominov s podgorskih gričev odnesli domov tudi spominski kozarec, ki jim je dobro služil na postojankah pri vinogradnikih. Vsi so plačali startnino v višini 12 evrov. 1 evro od zneska so organizatorji namenili prizadetim v poplavah tam okrog. Sicer pa je Natalija Volmut, predsednica TD Podgorci, povedala, da so z udeležbo zadovoljni in sploh s prireditvijo, ki je v letih do danes postala dobro obiskana. Spomni se namreč, da se je vse skupaj začelo pred leti z desetimi pohodniki. Organizatorji pa so bili zadovoljni tudi s številom odprtih kleti. Očitno se tudi domačini radi vključijo v prireditev in na tak način pripomorejo k promociji domačega kraja. < Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 ZDRAVJE/OBVEŠČAMO Ormoške novice 9 Zdravstveni dom Ormož in program SVIT Karolina Putarek Aktivnosti v okviru državnega programa SVIT, ki jih izvajajo v ormoškem zdravstvenem domu, so cenjene tudi v državnem merilu. To dokazujejo tudi priznanja, ki so jih za svoje dejavnosti v okviru programa doslej prejeli od Inštituta za varovanje zdravja Slovenije. Priznanje za leto 2011 je prejela direktorica Zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanič Domanjko; pomočnica direktorice, višja medicinska sestra Cilka Špindler, pa je lansko leto prejela celo naziv „ambasadorka programa SVIT". Letos, v začetku januarja, pa je Inštitut za varovanje zdravja dodelil priznanje za aktivnosti v programu SVIT tudi zdravnici iz Zdravstvenega doma Ormož Roberti Ranteš Vincek, dr.med. danki bo vsako leto v Sloveniji vsaj 300 obolelih za to obliko raka manj. Mnogi udeleženci programa tako pri vključevanju v program potrebujejo pomoč ali morda spodbudo, morda tudi strokovni nasvet zdravstvenih delavcev ali pomoč pri obisku osebnega zdravnika in podobno. In tega se v ormoškem zdravstvenem domu še kako zavedajo. Letošnja dobitnica priznanja zdravnica Roberta Ranteš Vincek, dr. med., ki pravi, da se tudi sama vključila v izvajanje programa SVIT na pobudo ambasadorke programa SVIT višje medicinske sestre Cilke Špindler in da ji v nobenem trenutku ni bilo žal. Svoje delo namreč zelo rada opravlja in se v dobro pacientov trudi tako s pojasnjevanjem in vzpodbudo vsakemu, ki bi imel pred vključevanjem v program pomisleke Roberta Ranteš Vincek, dr.med., letošnja dobitnica priznanja za aktivnosti na področju SVIT programa Program SVIT poteka v Sloveniji na državni ravni od leta 2008. Vodi in izvaja ga Inštitut za varovanje zdravja in letos začenja tretji krog izvajanja. Častno pokroviteljstvo nad programom je pred kratkim prevzel predsednik države Borut Pahor. Do sedaj zbrani in obdelani podatki potrjujejo, da je program Svit učinkovit preventivni program, ki dosega kratkoročne cilje, to je zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjih oblik raka na debelem črevesu in danki, kar bo dolgoročno pomembno vplivalo na zmanjšanje pojavnosti te oblike raka in umrljivosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Zajema okrog 560 000 prebivalcev Slovenije. Gre za presejalni program, ki od vsakega udeleženca zahteva dejavno osebno udeležbo. Konec leta 2012 se je na ravni Slovenije v program vključilo 62,3 odstotka povabljenih, moških in žensk v starosti od 50 do 69 let, kar pomeni, da je še zmeraj veliko ljudi, ki vabilo v SVIT zavržejo in se ne vključijo v program, ki je doslej že mnogim rešil življenje. Najnižji delež vključenih je v severovzhodni Sloveniji, največ povabljenih pa sodeluje v gorenjski in novogoriški zdravstveni regiji. Moški se v program vključujejo bistveno slabše, kar zbuja posebno skrb, saj se rak na debelem črevesu in danki pri moških pojavlja še pogosteje kot pri ženskah. Program SVIT lahko na leto reši življenje najmanj 200 prebivalcem Slovenije, mnogim pa prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroči zahrbtna bolezen. Zaradi pravočasne odstranitve polipov v debelem črevesu in ali celo strahove pred dejanskim stanjem svojega zdravja. Zdravnica Roberta Ran-teš Vincek z zadovoljstvom ugotavlja, da se je v zadnjem letu število udeležencev v programu SVIT na območju delovanja Zdravstvenega doma Ormož povečalo kar na 64 odstotkov. V ZD ORMOŽ so se v aktivnosti znotraj programa SVIT vključili leta 2009. V tem času so veliko naredili za promocijo programa. Ljudje so vse bolj ozaveščeni tudi s pomočjo aktivistk, s Cilko Špindler na čelu. Ubrale so številne poti, kako se približati občanom in program predstaviti v pravi luči. Tako predstavljajo program na različnih odmevnih prireditvah, po društvih in ob priložnostih, kjer se zbira veliko ljudi v Občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Občani lahko dobijo v Zdravstvenem domu Ormož vse informacije v zvezi s programom SVIT kadar koli po telefonu, lahko pa se obrnejo na svojega osebnega zdravnika ali pa potrkajo na vrata SVITOVEGA kotička v ponedeljek in četrtek med 14. in 15. uro. Sicer pa se v ZD ORMOŽ lahko pohvalijo s številnimi drugimi preventivnimi programi, ki jih izvajajo, in z novostmi, ki jih ponujajo uporabnikom. Med velike pridobitve štejejo tudi tridimenzionalni ultrazvok, ki so ga nabavili pred kratkim. To pomeni, da odslej v Ormožu opravljajo tudi 3D ultrazvočne ginekološke in internistične preiskave, za kar se je bilo včasih bilo treba odpraviti najmanj na Ptuj. Kmalu pa bo v Ormožu tudi ortopan za potrebe stomatologov. a Podjetje FIPOSOR je podarilo defibrilator Karolina Putarek MICA Načelnica Tajništvo Podjetje FIPOSOR, d.o.o. družba za finančno poslovne storitve in davčno svetovanje je ob jubileju občankam in občanom Občine Ormož podarilo defibrilator, ki je nameščen v občinski zgradbi na Ptujski cesti 6, in sicer v pritličju, kjer je Upravna enota. Naprava za pomoč pri zastoju srca je donacija, vredna 2000 evrov, in župan Alojz Sok se je ob primopredaji naprave zahvalil direktorju podjetja Fiposor Mitji Lukneiju za velikodušno potezo, z upanjem seveda, da defibrilatoija ne bo treba nikoli uporabiti, čeprav so se zaposleni v tem času tudi že primerno usposobili za rokovanje z napravo. Seveda se je tudi direktor Mitja Lukner pridružil želji, da aparata ne bi bilo treba uporabiti, a prav, daje pri roki. Tako seje podjetje FIPOSOR, d.o.o., družba za finančno poslovne storitve in davčno svetovanje, izkazalo kot družbenoodgovorno podjetje; ideja za nakup defibrilatoija je gotovo več kot dobrodošla. Podjetje FIPOSOR je začelo delovati leta 1992. Svojo 20. obletnico delovanja so praznovali v oktobru minulo leto. Začeli so z enim zaposlenim v najetih poslovnih prostorih na Hardeku. Od leta 1996 pa delujejo v lastnih prostorih na Kerenčiče-vem trgu 5a in imajo zaposlenih 10 delavcev. Letos pa se jim bo pridružila še ena sodelavka, saj so svojo poslovno enoto odprli tudi v Ljutomeru, na Starem trg 4. Lansko leto (2012) si je namreč podjetje uspelo pridobiti sredstva razvojne pomoči Pomurju, s katerimi so opremili novo poslovno enoto v Ljutomeru. Podjetje ima danes čez 200 komitentov in mesečno pripravijo preko 500 obračunov plač. Podjetje si s svojim timom dobrih strokovnjakov s področja računovodstva in davkov nenehno prizadeva dosegati VNA ENOTA ORMOŽ EK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE EK ZA OKOLJE, PROSTOR IN KMETUSTVO EK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE PNE ZADEVE visok standard kakovosti svojih storitev. To potrjuje tudi priznanje „Finalist naj računovodski servis" v kategoriji velikih servisov, ki so ga prejeli leta 2011. Še večje priznanje pa so jim bile vedno zadovoljne stranke. Na podlagi opravljenih letnih poročil je bil podjetju FIPOSOR dodeljen tudi mednarodni certifikat EXCELLENT SME bonitetne hiše CO-FACE v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije. Ne samo da podjetje dobro skrbi za svoje stranke, ugodno delovno vzdušje, zadovoljstvo na delovnem mestu in brezhibno strokovno usposobljenost se trudijo zagotoviti tudi svojim zaposlenim. Zato so tudi edino podjetje, ki si je na Ormoškem do sedaj pridobilo certifikat „Družini prijazno podjetje". < Direktor podjetja Fiposor Mitja Lukner in župan Občine Ormož Alojz Sok ob prevzemu defibrilatorja Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 ZGODILO SE JE Društvo prijateljev poti Sv. Občni zbor SD Mladost Jakob Metodij Rigler Društvo prijateljev poti sv. Jakoba vsako leto na kulturni dan skliče člane za letni zbor članstva. Po Narinu in Črnem Kalu na Primorskem smo se lani in letos podali na prekmursko - štajersko vejo Jakobove poti. Lani smo začeli romanje pri madžarski meji do cerkve sv. Jakoba v Dobrovniku, letos pa v Ormožu z okolico. Prisrčen je bil sprejem župnika p. Draga Avsenaka in župana g. Alojza Soka. Po mašni daritvi našega člana g. Bogdana Vidmarja, je župnik predstavil župnijo in pa križniški red v Sloveniji. Župan pa je predstavil občino in nas povabil v grad na ogled muzeja. V grajski dvorani smo ob kulturnem prazniku izvedli akademijo. Poleg recitatorjev je v programu sodeloval del vokalne skupine Cantate Domine in trije domačini, ki so predstavili dela rojaka, slovenskega teologa in filozofa Janeza Janžekoviča, ki čudovito opeva vinske gorice v okolici Ormoža. Sledil je zbor članstva, kjer smo pregledali uspešno prehojeno pot v letu 2012 (odprtje gorenjske veje Jakobove poti) in si zadali naloge za letos, to je označitev Jakobove poti od Galicije do Ljubljane. Pred kosilom smo si ogledali spomenik dr. Francu Miklošič v Ljutomeru, ki je bil ena najznamenitejših osebnosti v slovenski zgodovini. Od tu nas je Jakobova pot pripeljala v Jeruzalem. S školjko smo označili Jakobovo pot in se peš napotili do kmečkega turizma Ratek v Malem Brebrovniku. Jakobčki naredimo na koncu tudi piko na i, kar se je zgodilo na Ptujski Gori. Kljub pozni uri smo doživeli prijazen sprejem rektorja bazilike p. Janeza Šamperla, ki je na Sveti Gori leta 1999 blagoslovil prva Slovenca, ki sta se podala na 800 km dolgo pot v Komposte-lo. Jakobovo in Martinovo pot je vključil v pot MILOSTI, ki pelje od Ptuja do Ptujske Gore. Za slovo pa je zazvonila še Marijina pesem Helene, Francija in Mirana. < Dan^yrbnjak. predsednik ŠD Mladost Člani športnega društva Mladost iz Miklavža pri Ormožu so se v soboto, 2.2.2013, sestali na svojem rednem 18. občnem zboru. Na njem je bilo predstavljeno poročilo za leto 2012, iz katerega je bilo moč razbrati programsko kot tudi finančno poslovanje društva. Leto 2012 je bilo za športno društvo iz Miklavža zelo uspešno. Poleg vseh dogodkov, ki jih je društvo organiziralo, letna liga v malem nogometu, turnir v malem nogometu, kolesarjenje z vaškimi igrami, turnir v namiznem tenisu, dogodki v sklopu igranja miselnih iger, čistilne akcije, ogled velikonočnice na Boču, ogled smučarskih skokov na Planici, skupinsko smučanje na Golteh, turnir v odbojki na mivki, srečanje Udeleženci dogodka Mladi za mlade z mentorji s pobratenim društvom iz Berkovcev, jim je tudi uspelo izpeljati tekmovanje v smučarskih skokih v Vuzmetincih, ki je edinstveno v Občini Ormož. Športniki iz Miklavža so ponosni tudi na dogodek Mladi za mlade, s katerim so s pomočjo članov športnega društva in Osnovne šole Miklavž pri Ormožu pripravili dva nepozabna dnevna za osnovnošolce, ki so se lahko vključili v različne športne dejavnosti. Zbrani denar iz omenjenega dogodka pa namenjajo za izgradnjo otroških igral, ki bodo v kratkem krasila novograjen športni park pri Miklavžu. V društvu se zavedajo, da je bilo vse storjeno v letu 2012 mogoče izvesti le s pomočjo brez marljivih in delavnih članov. Tako so na občnem zboru podelili tudi plakete in priznanja najzaslužnejšim. Ti so: Miran Tušek - posebno priznanje za pomoč pri delu športnemu društvu, Terezija Slana - posebno priznanje za pomoč pri delu športnemu društvu, Emil Trstenjak - športnik leta 2012, Boris Plohl - bronasta plaketa za dolgoletno delo v športnem društvu, Andrej Topolinjak - srebrna plaketa za dolgoletno delo v športnem društvu. Na občnem zboru niso govorili le o delu preteklega leta. Športno društvo iz Miklavža si je zadalo tudi ogromno dela za uresničitev vsega planiranega v letu 2013 iz organizacijskega, izvedbenega in finančnega vidika. V tem letu želijo ponoviti vse dogodke iz leta 2012 in jim p dodali še kaj novega. Med drugim tudi preizkus fizičnih sposobnostih vseh krajanov KS Miklavž pri Ormožu. Poleg vsega omenjenega jih čaka še odprtje novozgrajenega igrišča pri Miklavžu. Igrišče je velika dobrina za kraj, ki bo omogočal vsem krajanom KS Miklavž pri Ormožu kvalitetnejše športno udejstvova-nje. V kraj bo privabljalo še več športnih navdušencev. Vse ljubitelje športa vabijo, da se njihovih dogodkov udeležijo. Podrobnosti o društvu lahko najdete na www.sdmladost.si, kjer boste lahko med drugim izvedeli tudi, kdaj in kako se bodo posamezni dogodki odvijali. < Zavarovalnica Triglav in CSO Ormož Zavarovalnica Triglav, enota Maribor Ljubljana, 11. februar 2013. Zavarovalnica Triglav je v sklopu svoje družbenoodgovorne akcije, ki poteka v Območni enoti Maribor, danes polepšala dan stanovalkam in stanovalcem Centra starejših občanov Ormož (CSO Ormož). Zaposleni iz zavarovalnice so se z veseljem pridružili starostnikom pri ustvarjanju na temo ptic, osrednji dogodek pa je bilo barvanje treh ptičjih krmil-nic, ki jih je Zavarovalnica Triglav CSO Ormož tudi podarila. V okviru družbeno-odgovorne akcije bo zavarovalnica postavila 20 ptičjih krmilnic v petih mestih na Štajerskem. Zaposleni Območne enote Maribor Zavarovalnice Triglav so skupaj z direktorjem Štefanom Vorošem obiskali CSO Ormož. V prostoru, namenjenem ustvarjanju, so delovne terapevtke pripravile delavnice, tako da so starostniki skupaj s šestimi predstavniki Zavarovalnice Triglav izdelovali različne ustvarjalne izdelke na temo ptic. V veselje je bila ugotovitev, da so nekateri med njimi pravi umetniki, zato čudoviti končni izdelki niso bili presenečenje. Starostniki so tako po svojih željah pobarvali ptičje krmilnice, Zavarovalnica Triglav pa bo poskrbela za ptičjo hrano tudi vnaprej. Pred začetkom delavnic sta zbrane nagovorila direktorica CSO Ormož Janja Špindler in direktor Območne enote Maribor v Zavarovalnici Triglav Štefan Voroš. »V Zavarovalnici Triglav vsako leto poteka več projektov družbene odgovornosti in letos smo svojega pripravili tudi v naši območni enoti. S tem smo želeli povezati naše zaposlene in lokalno skupnost, zato smo vanj vključili tako najmlajše kot najstarejše. V veselje nam je, da smo danes tukaj pri vas v Ormožu, v enem izmed petih mest, kjer naša družbenood-govorna akcija poteka. Želim vam čim bolj kreativno ustvarjanje, tako da bomo z unikatnimi krmilnicami skupaj polepšali okolico vašega doma,« je ob tem povedal Štefan Voroš. Ponovnega sodelovanja so bili veseli tudi v vodstvu CSO Ormož. Direktorica CSO Ormož Janja Špindler je med drugim povedala »S Triglavom sodelujemo že dolga leta in v vsem tem času se je zavarovalnica izkazala ne le kot zanesljiv in korekten poslovni partner, ampak imajo redno posluh za naše potrebe, ki izhajajo bodisi iz poslovanja bodisi iz dejavnosti in poslanstva, ki ga opravljamo. Zato smo z veseljem sprejeli njihovo pobudo za izdelavo in postavitev ptičjih hišic, saj smo v tem projektu našli skupen interes, ki izhaja iz naše skrbi za okolje in aktivno preživljanje prostega časa naših oskrbovancev. "V domu so sicer že pred več kot letom uvedli sobivanje z živalmi, v okviru katerega skrbijo za muce, akvarijske ribe in notranje ter zunanje ptice. V skrbi za zunanje ptice so danes s tremi novimi ptičjimi krmilnicami Zavarovalnice Triglav naredili nov korak, hkrati pa olepšali tudi zunanje površine doma, kjer bodo lahko stanovalci opazovali tako delo svojih rok kot številne ptice, ki bodo v kr-milnicah iskale hrano. CSO Ormož, d.o.o., je pridobilo certifikat Odlično malo podjetje (Excellent SMA) za odlično poslovanje družbe v letu 2012, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije in ki ga v EU prejmejo podjetja, ki uspešno poslujejo, upoštevajo plačilno disciplino ter namenjajo sredstva za investicije, razvoj in obnovo svoje dejavnosti. < Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 Poslovanje UE Ormož v letu 2012 ZGODILO SE JE / OBVEŠČAMO •J ■ I IL«K1 A Irena Meško Kukovec, načelnica V letu 2012 je Upravna enota Ormož prejela v reševanje (skupaj s prenešenimi nerešenimi zadevami) 10.359 upravnih zadev, kar je za 25,3 % več kot leto poprej in za 24,3% več od plana. Od prejetih zadev je bilo rešenih 10.305 zadev, kar je za 25,6 % več kot v letu 2011 oziroma 99,48 % vseh zadev, leto poprej pa je bilo rešenih 99,26 % vseh zadev. Nerešenih je ostalo 54 zadev oziroma 0,52 % upravnih zadev, prevzetih v reševanje, leta 2011 pa 61 zadev oziroma 0,74 % prejetih upravnih zadev. Bistveno povečanje zadev opažamo na področju upravnonotranjih zadev, in sicer za 46,8 % v primerjavi z letom 2011, zaradi poteka veljavnosti večjega števila osebnih izkaznic, potnih listin, obmejnih propustnic in zamenjave orožnih listin. Intenzivna zamenjava listin je močno povečala obremenitev posameznih javnih uslužbencev na področju upravnonotranjih zadev, saj so morali obvladovati po več področij hkrati, kot na primer: tujce, matične zadeve, državljanstva, društva, osebne izkaznice, potne listine, register prebivalstva in orožje. Na področju upravnonotranjih zadev opažamo na naši upravni enoti največ problemov s področja izvajanja Zakona o prijavi prebivališča v zvezi z 8. členom, ki se nanaša na postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Ker je na prijavo stalnega prebivališča vezano uveljavljanje velikega števila pravic, prihaja zaradi pomanjkljivosti zakona do zlorab. S področja prometa se je obseg nalog v primerjavi z letom poprej zmanjšal za 6,3%. Na podlagi Zakona o motornih vozilih smo postale upravne enote s 1. januarjem prekrškovni organ. To pomeni, da smo upravne enote postale pristojne za izrekanje glob za prekrške po 78. členu Zakona o motornih vozilih v povezavi s četrtim odstavkom 33. člena zakona, in sicer v primerih, če lastnik vozila ne prijavi vsake spremembe podatkov v prometnem dovoljenju (tehnična sprememba, sprememba lastništva, prebivališča ali sedeža), in drugega ter petega odstavka 40. člena v primerih, če lastnik registriranega vozila ni odjavil vozila pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročil registrske tablice ter, če novi lastnik ni pri prenosu lastništva istočasno registriral vozila na svoje ime oziroma ni podal izjave o lokaciji vozila. Izdanih je bilo 73 plačilnih nalogov kršiteljem in izvedenih 38 predlogov za prisilno izterjavo glob . Za 3,5% se je povečal tudi obseg nalog na področju okolja in prostora. Postopki na okolju so vedno zahtevnejši, predvsem zaradi številnih strank z naspro-tujočiimi si interesi. Na tem področju se bistveno spreminja vloga uradnikov, ki porabijo veliko časa za svetovanje, preden so vloge za izdajo gradbenega dovoljenja sploh vložene. Stranke pričakujejo od uradnikov kompleksno znanje s področja gradnje, kar pa velikokrat tudi presega pristojnosti zaposlenih na upravni enoti. Zaradi upada prometa s kmetijskimi zemljišči v primerjavi z letom 2011 se je v lanskem letu zmanjšal obseg nalog s področja kmetijstva za 13,2% . Uveljavitev Zakona o uravnoteženju javnih financ, kjer je posledično prišlo do spremembe pravic po Zakonu o vojnih veteranih, Zakona o vojnih invalidih in Zakona o žrtvah vojnega naslija, je vplivala na bistveno povečanje obsega nalog tudi s področja dela, družine in socialnih zadev, kjer se je obseg nalog povečal kar za 143%. Kar 99,98% rešenih upravnih zadev je bilo rešenih v zakonitem roku, po roku sta bile rešeni le dve zadevi. Zaostankov upravna enota ni imela. Od 5 pritožb so bile v lanskem letu prejete 4 pritožbe, 1 pa je bila prene-šena iz leta 2011, medtem, ko pa je bilo v letu 2011 od 11 pritožb, prejetih v letu 2011, 10 pritožb in 1 prenešena iz leta 2010. Drugostopenjskemu organu so bile odstopljene v reševanje 3 pritožbe. Drugostopenjski organ je v dveh primerih zavrnil pritožbo z odločbo drugostopenjskega organa in potrdil odločitev prvostopenjskega organa, ena pritožba pa je ostala nerešena na drugi stopnji. Eno pritožbo smo na I. stopnji zavrgli, eno pa smo rešili sami in izo-podbojno odločbo nadomestili z novo odločbo. Glede na to, da smo na naši upravni enoti postopke denacionalizacije končali že leta 2009, smo v letu 2012 vodili dve denacionalizacijski zadevi, prevzeti v reševanje od UE Tržič in Piran. Ena zadeva, ki je bila rešena na prvi stopnji, je trenutno na drugi stopnji v postopku pritožbe, druga pa je še na prvi stopnji v fazi reševanja. V obeh primerih gre za zelo kompleksni in zahtevni zadevi. Razen vodenja upravnih zadev je bilo na upravni enoti opravljenih tudi 15.925 drugih upravnih nalog, kar je za 22,4% manj kot v letu 2011. Zmanjšanje obsega drugih upravnih nalog je posledica upada potrjevanja podpor volivcev in posredovanja podatkov osebam, ki izkazujejo pravni interes ter manjšega števila potrdil iz uradnih evidenc. Zmanjšanje prometa s kmetijskim zemljiščem pa ima za posledico tudi manjše število drugih upravnih nalog s področja kmetijstva, kot na primer: manjše število ponudb za prodajo, manjše število potrdil, da odobritev ni potrebna, in manjše število prenosov GERK-ov. Iz ankete zadovoljstva strank, ki je bila izvedena v zadnji polovici meseca septembra in v prvi polovici meseca oktobra, je razbrati, da so stranke zelo zadovoljne z delom upravne enote, saj so nas na lestvici 1 - 5, ocenile z oceno 4,85. Stranke na ureditev zadev niso čakale, saj so bile postrežene takoj oziroma v roku 5 minut. Pri vseh sestavinah kakovosti so stranke dobile več, kot so pričakovale. Rezultati Upravne enote Ormož kažejo, da je upravna enota kljub gospodarski krizi, izvajanju strogih varčevalnih ukrepov, močno povečanem obsegu nalog zelo dobro obvladovala tako osnovni proces (vodenje upravnega postopka in drugih upravnih nalog) kot tudi podporna procesa (upravljanje s kadrovskimi viri in zagotavljanje materialnih virov). To se odraža v realizaciji visoko zastavljenih ciljev, v pravilnosti odločanja in v kvaliteti opravljenih nalog (za 60,0% manj pritožb kot leto poprej ob povečanju obsega rešenih upravnih zadev v primerjavi s prešnjim letom za 25,6%), v rokih reševanja upravnih zadev, ki so se na vseh področjih, razen na področju kmetijstva, ponovno skrajšali (povprečen rok se je skrajšal iz 1,76 dni v letu 2011 na 1,65 dni v letu 2012), v visoki oceni zadovoljstva strank (4,85) in zadovoljstva zaposlenih (4,5), stoodstotni potrditvi naših odločitev pri drugostopenjskem organu in ne nazadnje v gospodarnosti poslovanja upravne enote. Materialni stroški na rešeno zadevo, v primerjavi z letom 2011, so se znižali za 2,46 EUR; sredstva za plače, prispevke in nadomestila na rešeno zadevo za 17,62 EUR, materialni stroški na prebivalca pa za 0,10 EUR, kljub temu da se je v lanskem letu ponovno zmanjšalo število prebivalcev v naši UE iz 16.849 v letu 2011 na 16.786 v letu 2012. Glede na to, da spada Upravna enota Ormož po kriterijih Službe za lokalno samoupravo in upravne enote med tiste upravne enote, ki so kadrovsko podhranjene, si upam trditi, da so doseženi rezultati odraz strokovnega in nadpovprečno prizadevnega dela vseh zaposlenih na upravni enoti. a »Pust okroglih ust« v Vrtcu Ormož Nataša Gregur Na sam pustni torek, 12. februarja 2013, nam jo je zagodlo vreme. Jutranje obilno sneženje in slabe vremenske napovedi za pustno popoldne, ki so verjetno prispevale k temu, da pustne povorke letos v Ormožu nismo imeli; našim najmlajšim pa niso pregnali pustne radosti in nasmejanih ust. V Vrtcu Ormož smo se kljub vsemu našemili in se poveselili. Že dan prej, v ponedeljek, smo se našemljeni v kostume, ki so jih otroci prinesli od doma, odpravili na »pred-pustno« povorko po Ormožu. V spremstvu harmonike, bobna in različnih ropotulj smo se iz vrtca odpravili do Psihiatrične bolnišnice Ormož, mimo Zdravstvenega doma Ormož še v Center starejših občanov Ormož in od tam na Kerenčičev trg. Tam smo se srečali s kurenti iz Ormoža in z njimi zaplesali. Starejše skupine so se odpravile še na obisk v OŠ Ormož, mlajši pa so se odpravili nazaj v vrtec. Čeprav smo bili glasni in židane volje, nam zime ni uspelo pregnati. Svoje zobe je pokazala že naslednji dan. A to za naše najmlajše ni bil razlog za žalost. V večnamenskem prostoru vrtca smo si pripravili pustni ples, po plesu pa smo se v maskah, s katerimi smo se imeli namen predstaviti na povorki, predstavili prijateljem OŠ Stanka Vraza. Tako je kljub vsemu veselo minil pustni torek. a Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ OBVEŠČAMO Razpis za vpis otrok v vrtec Miklavž pri Ormožu z oddelkom Kog za šolsko leto 2013/14 Osnovna šola Miklavž pri Ormožu vabi k vpisu starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ enoto Miklavž pri Ormožu z dislocirano enoto Kog za šolsko leto 2013/14. VPIS BO POTEKAL OD 2. DO 5. APRILA 2013 V ČASU OD 9.00 DO 16.00 URE V PROSTORIH VRTCA MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vrtec tekom šolskega leta 2013/14, ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko vstopil v vrtec. Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnjenih 11 mesecev do vstopa v šolo. Starši najdete vlogo za vpis na spletni strani OŠ Miklavž pri Ormožu, v pisarni svetovalne službe in na lokacijah obeh enot vrtca. Vljudno vas prosimo, da s seboj k vpisu prinesete EMŠO in davčni številki obeh staršev ter EMŠO otroka. O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Vlado Hebar, ravnatelj Vpis v brezplačno izobraževanje in usposabljanje 1. Želite spoznati možnosti trajnostnega razvoja, usklajenost sobivanja narave in človeka, krajinske parke in turistično ponudbo prihodnosti domačega okolja? Udeležite se usposabljanja SPOZNAJMO NAŠE KRAJE - TURIZEM IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V DOMAČEM OKOLJU - 50 urni program, začetek: 20. marec 2013 ob 8. uri na Ljudski univerz Ormož. Usposabljanje je namenjeno odraslim, ki jih zanimajo možnosti trajnostnega razvoja domačega okolja in želijo spoznati priložnosti za samozaposlitev ali dopolnilno dejavnost. Usposabljanje poteka v dopoldanskem času, 2-krat tedensko (sreda in petek), od 8. uri do 12.20 ure. 2. Želite razpravljati o podjetniških idejah, njihovem vrednotenju in pridobitvi temeljnega znanja s področja podjetništva? Vključite se v usposabljanje PODJETNIŠTVO - IZZIV NAŠEGA ČASA - 50 urni program, ki se začne 2. aprila 2013, ob 8. uri na Ljudski univerzi Ormož. Program poteka 2-krat tedensko, ob torkih in četrtkih, od 8. do 12.20 ure. Pokličite po telefonu 74 15 500; poglejte spletno stran www.lu-ormoz-si; obiščite nas! Podrobneje vam bomo predstavili dva brezplačna programa. Vpis je možen po telefonu, na elektronski naslov: lidija.kosi@lu-ormoz.si ali osebno na Ljudski univerzi Ormož, Vrazova ulica 12, dnevno od 7. do 15. ure ob sredah do 17. in ob petkih do 13. ure. Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenj-skega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« M Vpis otrok v vrtce Ormož, Velika Nedelja in Podgorci za šolsko leto 2013/2014 bo potekal od 15. do 19. aprila 2013, v Vrtcih Ormož, Velika Nedelja in Podgorci; in sicer: Dan enota Vrtca ura Ponedeljek, 15. 4. 2013 ORMOŽ 7.30 - 16.00 Torek, 16. 4. 2013 PODGORCI 8.00 - 16.00 Sreda, 17. 4. 2013 ORMOŽ 7.30 - 17.00 Četrtek, 18. 4. 2013 VELIKA NEDELJA 8.00 - 17.00 Petek, 19. 4. 2013 ORMOŽ 7.30 - 15.00 V tem tednu (od 15. do 19. 4. 2013) bodo za otroke, ki še vrtca ne obiskujejo, med 9.00 in 11.00 uro potekali igralni dnevi. S seboj prinesite copate in pridite zdravi. Pri vpisu starši potrebujete: • EMŠO otroka ter • davčne številke in EMŠO staršev. V kolikor starši ne morete priti vpisat otroka v posamezno enoto, lahko vpis opravite tudi v enoti Ormož. Za informacije kličite na 02/741 -14-16 ali 02/ 741 06 01 UPRAVA VIZ VRTCA ORMOŽ Razpis za vpis otrok v vrtec Ivanjkovci za šolsko leto 2013/2014 Osnovna šola IVANJKOVCI vabi k vpisu starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ enoto Ivanjkovci za šolsko leto 2013/2014. VPIS BO POTEKAL OD 8. DO 12. APRILA 2013 V ČASU OD 9.00 DO 16.00 URE V PROSTORIH VRTCA IVANJKOVCI. Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vrtec tekom šolskega leta 2013/2014, ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko vstopil v vrtec. Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnjenih 11 mesecev do vstopa v šolo. Starši najdete vlogo za vpis na spletni strani OŠ IVANJKOVCI, pri vodji enote vrtca Ivanjkovci in v pisarni svetovalne službe. Vljudno vas prosimo, da s seboj k vpisu prinesete EMŠO obeh staršev in otroka. Okvirno informacijo o sprejemu otroka v vrtec boste prejeli že ob samem vpisu in v skladu s predpisi tudi pisno. Ravnateljica: Nada Pignar, prof. Turističnoinformativni center Ormož v ormoškem gradu TIC ORMOŽ Kolodvorska 9, 2270 Ormož, Tel.: 02 741 53 56, e-mail: tic.ormoz.grad@siol.net Nudimo vam: • spominke, • izdelke lokalnih rokodelcev, • darilni program, • domači med, bučno olje ter po naročilu druge kulinarične dobrote, • pestro izbiro vin domačih vinogradnikov, • knjige in promocijski material o Ormožu in okolici. Brezplačno vam posredujemo informacije o turistični ponudbi in o dogodkih v Ormožu. Vabljeni v TIC v ormoškem gradu! m Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 KOLEDAR PRIREDITEV Koledar prireditev v Ormožu in okolici MAREC 2013 28. 3. 2013 ob 9.30, Center starejših občanov Ormož Praznovanje rojstnih dni z OŠ Sv. Tomaž INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 28. 3. 2013, ob 17. uri, Viteška dvorana ormoškega adu Alenka Rebula: Obdobja starševske ljubezni od otroštva do odraslosti: Kako rasti z otrokom, da ljubezen ostaja in raste-predavanje sklopa Pravljično starševstvo INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si , 02 7194 141, 040 345 281, mcormoz@siol.net 28. 3. 2013 ob 18. uri uri, v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učiteljev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si 28. 3. 2013, Vaški dom Grabe Odprtje velikonočne razstave (razstava bo odprta od 28.3. do 1.4.2013) INFO: 031/899-007 29. 3. 2013, Dom kulture Ormož Srečanje otroških gledaliških skupin - IGRAJMO SE GLEDALIŠČE 2013 INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171,oi. ormoz@jskd.si 29. 3. 2013 ob 9.30, Center starejših občanov Ormož Ustvarjalna delavnica - barvanje pirhov INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 29. '. 3. 2013, Sveti Tomaž Lov na velikonočna jajčka INFO: Društvo prijateljev mladine Sv. Tomaž, 040 814 453 30. 3. 2013 ob 16. uri, v jedilnici doma - CSO Ormož Žegnanje velikonočnih jedi INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 30. 3. 2013, na Strasu Vuzmenka INFO: 02 719 14 61 31. 3. 2013 ob 19.30 pri Elizabetini hiši - Velika Nedelja Gledališka igra na prostem: PASIJON - Jezusovo trpljenje in vstajenje (Kolpingova družina župnije Velika Nedelja in Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja) INFO: Kolpingova družina župnije Velika Nedelja, 031 704 095 31. 3. 2013, v jedilnici doma — CSO Ormož Velikonočna sveta maša INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si Vsak ponedeljek v marcu 2013 ob 19. uri, plesna dvorana centra Holermous Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600 Vsak petek v marcu 2013 ob 20. uri, plesna dvorana itra Holermous Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si,5ra.zumba@gmail.com rrad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska ristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o., vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu Ogled zbirke gasilskega muzeja Ogled je možen vsak dan po predhodni najavi INFO: PGD Miklavž pri Ormožu - Mirko Fekonja, 041 388 059, 041 382 011, http://www.gz-ormoz.si/ pgdmiklavz/,fekonja.mirko@siol.net APRIL 2013 1. 4. 2013 , izpred gradu v Ormožu Glinščica INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si 1. 4. 2013, pri Vaškem domu Grabe Velikonočni pohod INFO: 031/728-008 1. 4. 2013 ob 15.00, Kulturna dvorana Velika Nedelja Osrednja proslava ob krajevnem prazniku Velike Nedelje 2013 INFO: Krajevna skupnost Velika Nedelja, k.s.velika.nedelja@ siol.net 1. 4. 2013 ob 19.30, pri Elizabetini hiši - Velika Nedelja Gledališka igra na prostem: PASIJON - Jezusovo trpljenje in vstajenje (Kolpingova družina župnije Velika Nedelja in Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja) INFO: Kolpingova družina župnije Velika Nedelja, 031 704 095 3. 4. 2013, Ptuj Revija plesnih skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si 4. 4. 2013 ob 18. uri uri, v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si 6. 4. 2013 ob 16. uri, športni park Mestna graba Ormož Ptujska super liga (člani): NK Ormož : NK Bukovci INFO: NK Ormož, www.nk-ormoz.net 6. 4. 2014 ob 18. uri, Osnovna šola Kog Glasbena prireditev: SKUPAJ V POMLAD INFO: OŠ Miklavž pri Ormožu - podružnica Kog, 031 307 739, osmbmi1s@guest.arnes.si 6. 4. 2013 ob 18. uri, Kulturni dom Sokolana -Središče ob Dravi Srečanje odraslih folklornih skupin - DIRADI CINCARA 2013 INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si 5, 4. 2013 ob 19.30, pri Elizabetini hiši - Velika edelja Gledališka igra na prostem: PASIJON - Jezusovo trpljenje in vstajenje (Kolpingova družina župnije Velika Nedelja in Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja) INFO: Kolpingova družina župnije Velika Nedelja, 031 704 095 7. 4. 2013 , izpred gradu v Ormožu Kotečnik (tečaj varovanja in plezanja) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo- -mmormoz.si 7. 4. 2013 ob 9. uri , telovadnica OŠ Središče ob Dravi Tekmovanje v namiznem tenisu za pokal Občine Središče ob Dravi INFO: 031/728-008 7. 4. 2013 ob 11. uri , Sokolana Srečanje starejših občanov Občine Središče ob Dravi INFO: 02 741 66 10 11. 4. 2013 med 11. 00 in 13. uro, Muzej NOB Odprta vrata Muzeja NOB Info: 02 713 40 70 11. 4. 2013 ob 12. uri pri spomeniku NOB Svečanost v spomin žrtvam NOB Info: 02 741 66 10 11. 4. 2013 ob 18. uri, v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si 12. 4. 2013, Kulturna dvorana Velika Nedelja Revija mladinskih pevskih zborov INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si 13. 4. 2013 med 9.00 in 14.00, Muzej NOB Odprta vrata Muzeja NOB Info: 02 713 40 70 13. 4. 2013 ob 18. uri, v Sokolani Osrednja proslava ob občinskem prazniku Info: 02 741 66 10 14. 4. 2013 od 10.00 na Trgu talcev v Središču ob Dravi Parada oldtimer dirkalnih motorjev, kmečka tržnica, gostinska ponudba, vožnja s turističnim vlakom Info: 02 741 66 10 16. 4. 2013, Kulturna dvorana Podgorci in zbirna esta ( od 17. do 20. ure) Praznik vina Podgorci 2013: Zbiranje vzorcev INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 ( Martin Kukovec), www.podgorci.si 17. 4. 2013 ob 16. uri, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Pravljična ura za otroke INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si 18. 4. 2013 ob 18. uri, v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si 20. 4. 2013 , izpred gradu v Ormožu Slivnica nad Cerknico INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si 20. 4. 2013 ob 13.00 v Sokolani Zaključek pohoda »Braniteljev meje« Info: 041/649-737 20. 4. 2013 ob 17. uri, športni park Mestna graba Ormož Ptujska super liga (člani): NK Ormož : NK Drava Ptuj INFO: NK Ormož, www.nk-ormoz.net 20. 4. 2013, Kulturna dvorana Podgorci Praznik vina Podgorci 2013: ocenjevanje vina INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 ( Martin Kukovec), www.podgorci.si 20. 4. 2013, Svetinjska klet Antonovi večeri 2013 - Večer kulinarike in vina (Vanilija); Potopis: Tahiti s čudovitimi barvami francoske Polinezije -Matej Mertik Potrebna rezervacija INFO: Svetinjska klet, 031 391 221, www.vinoteka-svetinje. si, info@vinoteka-svetinje.si 21. 4. 2013 , atletski stadion v Mestni grabi Ormož 12. Ormoški mali maraton INFO: Atletski klub Ormož, 041 815 694, www.ak.ormoz.si 24. 4. 2013 Regijsko srečanje otroških folklornih skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si 25. 4. 2013 ob 9.30 v jedilnici doma - CSO Ormož Praznovanje rojstnih dni z OŠ Ivanjkovci INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 25. 4. 2013 ob 18. uri v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si 25. — 28. 4. 2013 ob 1. uri, izpred gradu v Ormožu Zugspitze, Izvir Donave, Črni gozd INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo- -mmormoz.si 26. 4. 2013, Dom kulture Ormož Občinska proslava ob državnem prazniku - dan boja proti okupatorju Za program bo poskrbela OŠ Ormož. INFO: Občina Ormož, 02 741 53 00 27. 4. — 1. 5. 2013 , izpred gradu v Ormožu Paklenica INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si Vsak petek v aprilu 2013 ob 20. uri, plesna dvorana tra Holermous Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si, 5ra.zumba@gmail.com Vsak ponedeljek v aprilu 2013 ob 19. uri, plesna dvorana centra Holermous Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600 rad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska ristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 April 2013 Balinanje za pokal Občine Središče ob Dravi Info: 02 719 14 61 April 2013 Tekmovanje društev upokojencev v vrtnem kegljanju za pokal Občine Središče ob Dravi Info: 02 741 66 10 April 2013 Strelsko tekmovanje za pokal Občine Središče ob Dravi Info: 02 719 12 63 April2013 Predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o., vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu Ogled zbirke gasilskega muzeja Ogled je možen vsak dan po predhodni najavi INFO: PGD Miklavž pri Ormožu - Mirko Fekonja, 041 388 059, 041 382 011, http://www.gz-ormoz.si/ pgdmiklavz/,fekonja.mirko@siol.net MAJ 2013 27. 4. - 1. 5. 2013 , izpred gradu v Ormožu Paklenica INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si 1. 5. 2013 ob 8. uri, avtobusna postaja v Ormožu Ob prvem maju na Jeruzalem INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si 4. 5. 2013 ob 17.00, športni park Mestna graba Ormož Ptujska super liga (člani): NK Ormož : NK Oplotnica INFO: NK Ormož, www.nk-ormoz.net 4. 5. 2013, Dom kulture Ormož Srečanje odraslih gledaliških skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si 11. 5. 2013 , izpred gradu v Ormožu 10. pohod po Ormoški planinski poti in kolesarski krog po Ormoški planinski poti INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si 11. 5. 2013, Kulturna dvorana Velika Nedelja Revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si 15. 5. 2013 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Pravljična ura za otroke INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si 16. 5. 2013 ob 18. uri, v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si 17. 5. 2013, Kulturna dvorana Podgorci Praznik vina Podgorci 2013: svečana podelitev priznanj INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 ( Martin Kukovec), www.podgorci.si 18. 5. 2013 ob 17.00, športni park Mestna graba Ormož Ptujska super liga (člani): NK Ormož : NK Podvinci INFO: NK Ormož, www.nk-ormoz.net 18. 5. 2013 ob 18. uri, Svetinjska klet Antonovi večeri 2013 -Domen Gnezda, Jazz večer (glasbeni večer) Potrebna rezervacija INFO: Svetinjska klet, 031 391 221, www.vinoteka-svetinje. si, info@vinoteka-svetinje.si 18. 5. 2013, Kulturna dvorana Podgorci Praznik vina Podgorci 2013: Zabavni večer z ansamblom Zlatih 6 INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 ( Martin Kukovec), www.podgorci.si 19. 5. 2013 , izpred gradu v Ormožu Golica - Španov vrh INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si 23. 5. 2013 ob 14.00, Kerenčičev trg v Ormožu Predaja ključa Gimnazije Ormož INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimnazija.ormoz@ guest.arnes.si 3. 5. 2013 ob 18. uri, v beli dvorani Grajske prista-e Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si 24. 5. — 26. 5. 2013 ob 7.uri , izpred gradu v Ormožu Cicibanov tabor (tabor za otroke do 3.razreda osnovne šole) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si 25. 5. 2013 , izpred gradu v Ormožu Na dan mladosti po ormoško-srediških poteh (Ormož - Središče ob Dravi - Miklavž pri Ormožu - Ormož) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si 25. 5. 2013 , izpred gradu v Ormožu Po Haloški planinski poti in srečanje podravskih planincev INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si 5. 2013 ob 9.30, parkirni prostor sadjarstva na Libanji Odprte kleti Pavlovski Vrh - Libanja INFO: TD Pavlovski Vrh - Libanja, Anton Štrman - 041 837 665 26. 5. 2013 , izpred gradu v Ormožu Stol INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/,info@pdrustvo--mmormoz.si 30. 5. 2013 ob 9.30, v jedilnici doma — CSO Ormož Praznovanje rojstnih dni z OŠ Miklavž pri Ormožu INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 5. 2013 ob 18. uri, v beli dvorani Grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si Maj/junij 2013, Mestna graba Ormož Sejem športa - Veter v laseh INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimnazija.ormoz@ guest.arnes.si Maj 2013, v jedilnici doma — CSO Ormož Maše šmarnice INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si Vsak ponedeljek v maju 2013 ob 19. uri, plesna dvorana centra Holermous Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600 Vsak petek v maju 2013 ob 20. uri, plesna dvorana tra Holermous Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si, 5ra.zumba@gmail.com Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 Maj j2013 Predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor d.o.o. vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu Ogled zbirke gasilskega muzeja Ogled je možen vsak dan po predhodni najavi INFO: PGD Miklavž pri Ormožu - Mirko Fekonja, 041 388 059, 041 382 011, http://www.gz-ormoz.si/ pgdmiklavz/,fekonja.mirko@siol.net Do 20. 5. 2013 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v ORMOŠKIH NOVICAH, v koledarju prireditev in objavi na spletnih portalih, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v juniju, juliju in avgustu 2013, po elektronski pošti tic. ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ KRIŽANKA - RAZVEDRILO KISIK IN SNOVI, KI ODDAJAJO KISIK, KALIJEV KLORAT ZASIDRANA PLAVAJOČA PRIPRAVA ZA SIGNALIZACIJO IN ZA PRIVEZOVANJE ČOLNOV SINJSKA VITEŠKA IGRA NASA IGRALKA GREGORAČ NEKDANJA AMERISKA TENISAČICA SHRIVER AMERIŠKI SLIKAR IN -M.RIKATURIST OHOMtt) KRALJ ŽIVALI IZDELKI IZ LESA TANČICA, PAJČOLAN Težje besede: DAD, KRATOVO, NAST ALPSKA DOLINA POD TRIGLAVOM LITOVSKA DENARNA ENOTA NEPROFE-SIONALEC VELIKA TOVORNA JADRNICA ŽELEZNIS- KOMPOZICIJA JUŽNO-AMERISKI PASTIR PESNISKI POLNI STIK ARABSKA ČRKA DEKOR, ORNAMENT TEŽA EMBALAŽE FILM JAMESA CAMERONA KAZALNI ZAIMEK LETEČI SESALEC, PRHUTAR VULKAN NA SICILIJI NAS HOKEJIST (ANŽE) NASELJE PRI POSTOJNI PREBIVALKA EBROPSKE OTOSKE DRŽAVE LETOPISEC, KRONIST DEL DNEVA SVILENA TKANINA ČISTILKA V NADALJEVANKI TV DOBER DAN EMIL ADAMIČ KNJIGA ZEMLJEVIDOV RT V VZHODNI ŠPilfl OSEBNI ZAIMEK KILOMETER ZVEZDA REPATICA AZIJSKI KUSČAR, LETEČI ZMAJ RASTLINA BREZ KORENIKE, STEBLA IN LISTOV NAŠA KOS-TUMOGRAF-KA MUŠIČ ENAKI ČRKI GRSKA ČRKA NAS TENISAČ (MARKO) KRAJ PRI LJUBLJANI KARLI ARHAR LEPO VEDENJE, OLIKANOST (POGOVORNO) REKA V ROMUNIJI STROKOVNJAK ZA PSE BRANE OBLAK OLGA JANČIČ IZGUBA OSTRINE LJUDSTVO V JUŽNI AFRIKI MESTO NA PORTUGALSKEM VZHODNO OD LIZBONE JEZIKOVNA POSEBNOST ITS^UANS ŠČINE SKUPINA ČEBEL Križanke bistrijo JNŽE BORKO ORGANSKO VEČANJE VESOLJSKI IZSTRELEK u Fiposor d.o.o. DRUŽBA ZA FINANČNO POSLOVNE STORITVE IN DAVČNO SVETOVANJE Mlada žena je možu prvič pripravila gos za kosilo. Po nekaj grižljajih je mož vprašal: »Nadev je dokaj nenavaden. Kaj pa si dala v gos?« »Nič, je bila že napolnjena.« Gostz deželepridev imenitno restavra-c ijoinsioaaežeprtlčekokollvratu.Oea strežbe too-azi en ntočiaat"oieu: »Povej tistemu gostu, da v naši restavraciji tega ne počnemo, samo bodi zelo vljuden.« NaMor stopO goseu,nepiklemio vlNu-dnoaprana: »arinjeoii striženje,eoapoO?« Inštruktor sumi, da bi kandidatka za voznico potrebovala očala. »Gospodična, preberite mi registrsko tab licomavoziluereamama.« »Nakatesemauzilur« -o aadudi kandidatka. Janezek: "Kateri šport je najbolj varen?" Ata: "Šah." Jaoeuek: "In kaj j" nojOvNiaoešPodba pri šohul" Ara: "tzpaeneNjosti zkradi zekpjo." Sosedi se pogovarjata: "Kmalu bomo stanovali v lepšem okolju!" se je pohvalila prva. "lame vmimeNšnmakolju!"rerenik d oi«a. "Ah, torej se boste tudi vi preselili?" "Ne, mi ostanemo tukaj!" V razredu pišejo šolsko nalogo, učiteljica pa se sprehaja medklopnu. »Darja, že tretjič si pogledala v Majin zvezek!« se jezi učiteljica. »Kaj pa morem, če pa tako nerazločno piše!« Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do četrtka, 18.4.2013, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V petek, 19.4.2013, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in vseh treh nagrad je FIPOSOR, Kerenčičev trg 5a iz Ormoža. 1. nagrada: v vrednosti 50 EUR, 2. nagrada: v vrednosti 40 EUR, 3. nagrada: v vrednosti 30 EUR. Rešitev križanke št. 19, december 2012 Vodoravno: MOSTNIK, ESTRADA, KLON, EM, BIOLAS JE, PENN, VRAN, MACOLA, KAN, AMATI, IV, ASA, IRA, DNINAR, AŽ, ARAO, AKSIOM, KISLINA, OKOP, ALKEN, SAMARA, NI, PERON, PAS, ASSISI, KAISA, AHASVER, TT, SKUL, BETAIN, KARAVANA, LIK, ATASI, AR, OKO. Geslo iz osenčenih polj se glasi: Biolas je pot do lepih las Nagrajenci: 1. nagrada: Mateja Prapotnik, Mihovci 101, 2274 Velika Nedelja 2. nagrada: Slavko Bobnarič, Dolga lesa 11, 2270 Ormož 3. nagrada: Alojzija Štrucl, Veliki Brebrovnik 113, 2275 Miklavž pri Ormožu Nagrajencem čestitamo. Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 ZGODILO SE JE ■J a 11 L«K1 A- Antonovanje na Kogu letos v belem... Slavica Munda Člani Društva Antonovanje na Kogu smo tudi v letošnjem januarju, ob godu sv. Antona Puščavnika, zavetnika živinorejcev, torej tudi prašičerej cev, pripravili pester program prireditev. Pri tem smo uspešno sodelovali z Združenjem rejcev prašičev Ormož, DU Zarja Kog, s ŠD Kog in Steyer klubom Kog, ki so nam pomagali pri pripravi in izvedbi zanimivih dogodkov. Za posebnost letošnjega antonovanja je poskrbela narava sama: začeli smo ga namreč na travi in sklenili v globokem snegu. Pa pojdimo lepo po vrsti. Kot uvod v prireditve smo letos že drugič pripravili degusta-cijo čurk in vin pod naslovom ČURKE IN VINO. Namen tega ocenjevanja je izbrati vino, ki se najbolje ujema z okusom črne, sive ali bele čurke. Člani komisije so izbirali med odličnimi vini, za katera je grozdje dozorelo v kogovskih vinogradih. Sodelovali so: Vinska klet Milan Lukman, Vinska klet Pra-vino, Vino Grlica, Turistična kmetija Hlebec, Vinska klet Plemenič, Vinska klet Miro in Vinska klet P&F. Degustatorji: Milan Hlebec, Miro Munda, Vanja Mramor, Robi Puklavec in Mitja Kos, so poskusili 24 vin: 8 za črne, 8 za sive in 8 za bele čurke. Odločili so se, da se s črnimi najlepše ujema rose iz vinske kleti Pra-vino, s sivimi s šipo-nom iz Gomile, klet P&F, in z belimi mitjas traminec, prav tako iz kleti P&F. V času antonovanja sta veliko obiskovalcev privabila dva turnirja. Najprej so se v podiranju kegljev za pokal KS Kog pomerili kegljači, čez sto jih je prišlo na Kog. Med devetnajstimi ekipami ( 11 ženskih in 8 moških) je v ženski konkurenci največ kegljev spravila v vodoravni položaj domača ekipa DU »Zarja« Kog, pri moških pa so zmagali kegljači iz Podgorcev. Na antunovem turnirju v malem nogometu pa se je pomerilo 13 ekip, od tega dve s sosednje Hrvaške. Tja je šel tudi zmagovalni pokal, saj so bili tokrat najboljši naši »sosedje prek potoka« - nogometaši Udruge mladih Stanetinec. Drugo mesto si je pribrcala ekipa Kebab pri Senadu, tretje pa Kebab Beti. Na letošnji, že peti natečaj za izbor najlepše risbe in fotografije na temo Reje prašičev v Prlekiji in Medžimurju, je prispelo veliko najrazličnejših likovnih izdelkov. Med pisano bero pravih malih mojstrovin je komisija, ki so jo sestavljali: likovni pedagog Marijan Šadl, fotografinja Sonja Kamplet- Rotar in predstavnica Združenja rejcev prašičev Ormož Silva Marčec, izbrali najboljše v posameznih kategorijah. Vrtci: 1. mesto Nino Petek, Vrtec Kog - Pujsi čo-fotajo v blatu, 2. mesto Iris Vuk, Vrtec Cven, Pujsi za srečo, in tretje mesto Tay Špendija, Vrtec Kog, Pujski strica Jožka. Osnovne šole 1. triada: 1. mesto Timotej Zorjan, Podružnična šola Kog - Razigrani prašiči, 2. mesto učenci 1.b razreda OŠ Ormož, Pujski na travniku, in tretje mesto Podružnična škola Stanetinec, Mama i dečica. Osnovne šole 2. in 3. triada in OŠ Stanka Vraza Ormož: 1. mesto Nina Raušl, OŠ Sv. Tomaž - Prašiček v slami, 2. mesto: Julijan Matjašič, OŠ Sv. Tomaž, Zabava v luži, in 3. mesto Luka Perc, Podružnična šola Kog, Dvojčka Pipi in Melhijad. Srednje šole: 1. mesto Saška Kozel, Gimnazija Ormož, Prašiček. Ena zgovomejših z Razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju. Avtor likovnega dela je Mark Rene Petek s kogovske OŠ. Ker je na natečaj prispelo samo eno likovno delo, je bila podeljena ena nagrada. Fotografije: 1. mesto Monika Ivanuša, Gimnazija Ormož, Triptih 2, in 2. mesto Sara Belšak, Gimnazija Ormož , Triptih 1. Tudi v tej kategoriji sta se za nagrado potegovali samo dve fotografiji. Vsa prispela dela so si starši in otroci lahko ogledali na odprtju razstave v kogovski šoli. Ocenjevanje čurk s Čurkarijado je prav gotovo ena najodmevnejših prireditev antonovanja, ki je že na začetku presegla meje našega kraja, pa tudi ormoške občine. Kašnate klobase, ki jim pri nas na Kogu pravimo čurke, in so glede na vsebino nadeva črne, sive ali bele, smo letos ocenjevali že četrtič zapored. Je pa letos prvič poleg strokovne komisije ocenjevala čurke tudi komisija novinarjev, ki sta jo Z nami so bile tudi pomembne kronane glave: medena kraljica Mojca Čerpnjak, vinska kraljica Male Nedelje Tanja Vrbnjak, bučna kraljica Damjana Zver, vinska kraljica radgonsko-kapelskih goric Jerneja Jančar, svečinska vinska kraljica Alenka Valdhuber, ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek, kogovska vinska kraljica Špela Borko in ljutomerska vinska kraljica Sandra Vučko. Kdo ve, mogoče se jim kdaj pridruži še kraljica ali princ čurk! sestavljala Peter Kirič in Jože Rakuša. Za ocenjevanje je bilo na voljo 25 vzorcev: 14 črnih, 10 sivih in ena bela čurka. Največ je bilo domačih pa z ormoškega področja, iz Bistrice ob Sotli, iz sosednjega Medžimurja, tudi vzorec iz Ivanca v Hrvaškem Zagorju. To nič kaj lahko nalogo je opravila strokovna komisija, ki so jo sestavljali Hinka Hržič, Frančka Lebarič in Peter Pribožič s ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, ki je povedal: »Pri senzoričnem ocenjevanju se ocenjujejo zunanji izgled, sestav prereza, barva prereza, tekstura, vonj in okus. Pri zunanjem izgledu se ocenijo oblika, izvedba špaljenja, primernost zunanje barve in izgled izdelka (0 do 2 točki). Sestav prereza se ocenjuje glede na vsebino nadeva, mozaik razporeditve vsebine, primernost velikosti dodanih mesnih delov ali ocvirkov ter začimb (0 do3 točke). Barva prereza mora biti enakomerna na celotnem prerezu, zahteva se tipičnost barve, glede na vsebino ka-šnate klobase (0 do 3 točke). Tekstura izdelka zajema re-zljivost, kompaktnost reza, strukturo, žvečljivost in drobljivost pri okušanju(0 do 4 točke). Na teksturo izdelka vpliva tudi količina dodane maščobe. Velik pomen pri senzoričnem ocenjevanju imata vonj in okus izdelka. Pri vonju se ocenjuje usklajenost vonja, da ne izstopa posamezen vonj, na primer po praženi čebuli ali posamezni začimbi ali neprijeten vonj po črevah oziroma kak drug netipičen vonj izdelka (0 do 3 točke). Pri okusu se ocenjuje primerna slanost in harmonija okusov začimb (0 do 5 točk). Napake so predvsem enostransko preveč ali premalo slan izdelek, preveč pekoč, izstopanje posamezne začimbe, grenak ali kisel okus. Najvišja ocena senzoričnega ocenjevanja je 20 točk, kar je izdelek vrhunske kakovosti. Namen ocenjevanja kašnatih klobas je, da se obudi tradicija izdelave teh izdelkov, kmetijam pa da možnost trženja teh v okviru dopolnilnih dejavnosti. Po drugi strani pa živimo v času, ko se vse več govori o domači hrani, o poznavanju izvora hrane in oskrbe na lokalni ravni. Čurke so prav gotovo sezonska, lokalno pridelana hrana, ki je kvalitetna in dobra.« In kako so se odrezale čurke na letošnji Čurkari-jadi? Pri črnih čurkah so dobile najvišje ocene tiste s Kmetije Franca Bolcarja z Dobrave - 19,5 točk, prav tako 19,5 točk čurke Kmečke sirarne in predelave mesa Perc iz Vodrancev, obrat Kog, in 19 točk čurke s Km etije Horvat, Miran Medved iz Lačavesi. Najboljša siva čurka, z oceno 19,5 točk, je delo Romane Perc -Kmečka sirarna in predelava mesa Perc iz Vo-drancev, tesno pa ji sledita siva čurka s kmetije Horvat, Mirana Medveda iz Lačave-si z 19 točkami in čurka, ki je nastala v Predelavi mesa Munda-Šprah iz Sodincev, tudi 19 točk. Edina bela čurka, ki so jo pripravili na kmetiji Kelemina Zlatka, Franc iz Vodrancev, je bila z 19,5 točkami ocenjena odlično. Od vseh ocenjenih vzorcev je bilo sedem zlatih, šest srebrnih in štirje bronasti. Komisija Zavzeto in s polno mero odgovornosti so se na Čurkarijadi lotili »česanja perja«: župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, ravnatelj OŠ Miklavž pri Ormožu Vlado Hebar in predsednik sveta KS Kog Zdravko Hlebec. novinarjev je vzporedno podelila naziv čurke sedme sile 2013 naslednjim trem čurkam: črni - Čelofiga, Klavnica in predelava mesa iz Spodnjih Jablan, Cirkovce, sivi - Cimerman, klavnica in predelava mesa iz Stojncev, ter beli Kelemina Zlatka-Franc iz Vodrancev. Dogajanje na Čurkarijadi so s plesom popestrili otroci folklorne skupine kogovske osnovne šole in člani folklorne skupine Metla iz Miklavža. Do solz so nas nasmejali člani dramske skupine iz Ivan-ca, manjkale niso niti antonove igre, kjer so se tekmovalci preizkusili v česanju perja, izdelavi mere za klobase, v oblačenju v mesarja z zavezanimi očmi in seveda težko pričakovane kraljice, ki so se odzvale povabilu domače kraljice Špele Borko. Antonov koncert nas je tudi letos popeljal v čarobni svet glasbe. S pesmimi Modra reka, Mesečina tli, Dajte mi zlatih strun, Ave Ma-rija...in še bi lahko naštevala, so nam člani pevskega društva Kapljica iz Ormoža, pod vodstvom Darje Žganec-Horvat, pripravili nepozaben glasbeni večer. Pesmi je z besedami povezovala Milena Orešnik. Antonovo žegnanje ali po domače antunovo je bilo tudi letos predvsem romarski praznik, dan ko naši ljudje odprejo vrata obiskovalcem, pravzaprav romarjem, ki prihajajo s svojimi prošnjami in zahvalami na ta dan v farno cerkev. Glasno sta zapela tudi zvona, in kot je zapisano na enem:« Sveti Anton, naj poje ti zvon, varuj živino nam, polje in dom!«, šotiš in šamarjanko pa so pred cerkvijo skupaj s folkloristi skupine Metla zaplesali člani folklorne skupine kogovskega društva upokojencev. Manjkalo ni niti številnih » štantov« in dobre družbe za tiste seveda, ki so jo želeli. In za konec - že zdaj vabljeni na Antonovanje 2014, pa naj bo na travi ali v snegu. Na bo, kot je zapisal Franc Milošič v Nedelu, ki je izšlo na antonovo nedeljo -Čurke, zelje in vino za nebesa. a Antonovega žegnanja se je letos zaradi obilice snega udeležilo nekaj manj romarjev kot prejšnja leta. Tisti, ki so prišli, pa so z zanimanjem prisluhnili besedam Draga Karla Ocvirka, misijonarja lazarista in profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani, ki je tudi tokrat doživeto predstavil življenje na Salomonovih otokih. Z njim je eden tamkajšnjih bogoslovcev. Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZADNJA STRAN Po znanje v Gimnazijo Ormož Gimnazija Ormož - Tim za pripravo informativnih dnevov Letošnja informativna dneva v srednjih šolah in fakultetah stabila 15. in 16. februarja, v Gimnaziji Ormož pa na ta dan odpremo vrata tudi vsem ostalim obiskovalcem, ki si želijo ogledati, kako poteka delo v šoli,izvedeti, kaj nudimo dijakom, in obiskati zanimiva predavanja bivših dijakov šole. Rastemo z znanjem je namreč moto dnevov odprtih vrat. Na uradnem delu informativnih dnevov je devetošolce in njihove starše pozdravila in nagovorila ravnateljica mag. Blanka Erhartič, ki je predstavila prednosti majhne šole. Svetovalna delavka, Polona Kosec Krajnc, je predstavila gimnazijski program, učitelje in informacije o vpisu, pevski zbor in bend Gimnazije Ormož pa sta poskrbela za kulturne utrinke. Dijaki in povezovalca so predstavili dejavnosti šole, dijaško skupnost, orisali pomembnejše dogodke ter izpostavili dosežke dijakov. Posebnost na šoli je gotovo nagradna ekskurzija, ki jo pridobijo dijaki, ki so med šolskim letom marljivi, aktivni v krožkih, ki tekmujejo, raziskujejo in sodelujejo v projektih. Do sedaj so se dijaki na račun svojega dela potepali po Berlinu, Varšavi ter Švici in Liechtensteinu. Bodoči dijaki so na informativnem dnevu lahko aktivno sodelovali pri dveh šolskih urah. Pri fizikalno-kemijski so eksperimentirali, pri jezikovni pa pridobivali besedišče iz angleškega, nemškega in španskega jezika. Gimnazija Ormož je splošna gimnazija. Ne daje torej poklicne izobrazbe, temveč dijake pripravlja na vključitev v univerzitetno izobraževanje na vseh fakultetah v Sloveniji in v tujini. Šolanje traja štiri leta, pogoj za vpis pa je uspešno končana osnovna šola. Kaj nas torej ločuje od ostalih gimnazij? Pouk v šoli poteka v eni izmeni, dijaki se izobražujejo v bližini doma in tako izgubijo manj časa, saj so urejene Foto: Melisa Serec tudi avtobusne povezave. Učitelji s pomočjo sodobne tehnologije posredujejo kakovostno znanje, dijaki pa lahko svoje znanje nadgrajujejo tudi v zanimivih ob-šolskih dejavnostih. V šoli poskrbimo za organizirano toplo in zdravo prehrano. Najbolj nas odlikujejo kakovostni med-osebni odnosi, saj prav majhnost šole omogoča individualen pristop in tesnejše sodelovanje med dijaki in profesorji. Lahko si vzamemo več časa za tiste, ki se jim kaj zatakne, in tiste, ki bi radi svoje znanje nadgradili. Veseli smo, da so bodoči dijaki informativni dan zapustili s pozitivnimi občutki, kar kažejo rezultati izpolnjenih anket. Kar 97 % udeležencev je informativni dan pohvalilo in dejalo, da so pridobili dovolj informacij, ki jih potrebujejo za vpis. Do oddaje vpisne prijave je še kar nekaj časa, zato vse, ki potrebujete dodatne informacije, vabimo, da si ogledate spletno stran šole www.gimnazija-ormoz.si, se nam pridružite na spletnem omrežjuFacebook(www. facebook.com/gimormoz), nam telefoni -rate(02/74 00 147) ali se osebno oglasite pri šolski pedagoginji v času uradnih ur. In ne pozabite: rok za oddajo prijave je 5. april 2013. < Ptički brez gnezda Aleksandra Šoštarič, organizatorica prireditve Učenci in zaposleni na Osnovni šoli Velika Nedelja smo pripravili 30.11.2012 ob 18.uri 3. tradicionalno jesensko prireditev z naslovom PTIČKI BREZ GNEZDA. Kdo so ptički brez gnezda? V dramatizaciji, ki jo je napisala organizatorica in režiserka letošnje prireditve profesorica slovenšči- in naveličani najstnici Vlasta in Taja (Kaja Majcen in Sara Klemenčič), ki si želita pobegniti v Ameriko, saj jima le-ta predstavlja mladostni ideal. Skozi njihovo zanimivo zgodbo so se učenci predstavili s pesmijo, z besedo, dramatizacijo in s plesom. Skupina prvošolcev in drugošolcev nam je prikazala, kako mali mornarčki ne Aleksandra Šoštarič, prinašajo ptice in ptički drobce vzgojne povesti Frana Milčinskega in mladinskega romana Dese Muck Pod milom nebom. Zgodba je mladostniška, postavljena v vsakdanjost, slika nam odraščanje najstnikov. V glavnih vlogah so deček Milan (Uroš Kosi), ki je živel od rojstva pri teti, a ga starša (Žan He-bar, Lara Plohl) pripeljeta živet v mesto, plujejo po morju, tretješolci so ponosno zaplesali na pesem o tem, kako lepo je biti kmet, učenci četrtega in petega razreda so nas očarali s pravim cirkusom in poželi velik aplavz, šestošolke in šestošolci so ob zvokih violine predstavljali skupino ptic, ki spleta gnezdo prijateljstva in sorodstvenih vezi. Še posebej so nas ogreli petošolci podružnice Podgorci, saj sose predstavili kot pravi folkloristi z dvema godcema. Skupine učencev višjih razredov pa so s plesnimi koraki na zdaj aktualno glasbo predstavljali otroke z ulice. Omeniti je treba še pametne in iznajdljive vrane (Marinka Notersberg, Nika Kosi, Eva Korpar, Tjaša Kaučič, Urška Anderlič), ki so se s svojim blagoglasnim krakanjem vozile po dvorani z rolerji in z budnim očesom spremljale mladinskega sodnika (Matic Vršič) in policista (Matic Škrjanec). Zapela sta otroški in mladinski pevski zbor z zborovodki-njo gospo Tejo Iva-nuša. Da »lastovke gnezdijo pri dobrih ljudeh in odličnih pevcih,« so obiskovalce prepričali solisti: Polonca Štampar, Domen Zadravec in Špela Zamuda. Za bogat glas-benoinstrumentalni del so poskrbeli naši učenci, ki sicer obiskujejo glasbeno šolo. Platno, ki je bilo v ozadju odra, so poslikale osmošolke pod vodstvom Božidarja Muršca. Scenografijo smo izdelali učitelji in učenci.Zahvalila bi se vsem obiskovalcem, ki so si v tako velikem številu ogledali našo prireditev in darovali prostovoljne prispevke, ki jih bodo deležni učenci Osnovne šole Velika Nedelja. Zahvalo namenjamo vsem, ki so pripomogli pri oblikovanju in nastajanju prireditve. Še posebej bi omenila učiteljice: Tamaro Čeh, Matejo Rajh, Saško Plohl, Ksenjo Kostanjevec, Darjo Kovačec, Ireno Bezjak, Matejko Majcen. < Ormoške novice, Leto VI, številka 20, marec 2013