Izhaja vamk čotntok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana gotovini NOVI LIST Posmmoznm št, Ur 30.- NAROCN1NA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedlzione in abb. postale I. gr. ŠT. 177 TRST, ČETRTEK 31. OKTOBRA 1957, GORICA LET. VI. Kaj se PO PADCU VOJNEGA MINISTRA MARŠALA ŽUKOVA ! dogaja v notranjosti Sovjetske z veze ? Armada zahteva zadoščenje - V borbi za oblast je zmagala boljševiška stranka Novica, da je predsedništvo Vrhovnega sovjeta preteklo soboto odstranilo slavnega vojskovodjo maršala Žukova s položaja obrambnega ministra, je morda največje presenečenje, kar jili je od Sovjetske zveze v zadnjih lotih doživela mednarodna javnost. Vest je učinkovala konigleški ministrski predsednik Macmillan sta zaključila posvetovanja v Washingtonu in priobčila »izjavo o slkupinih ciljih«, ki jih zasledujeta obe državi. Spričo nevarnosti, ki jo predstavlja Rusija za zapadni svet, sta sklenila, da naj Amerika, Velika Britanija in »druge prijateljske dežele« združijo vse svoje »moralne, duhovne in tvarne sile« na podro-čju atomske znanosti in tehnike. V ta namen se je Ei$enhower obvezal, da ho od parlamenta zahteval spremembo tako imenovanega zakona Mac Mahon, ki nalaga vvashimgtonski vladi dolžnost, da strogo čuva atomske tajnosti in v mirnem času ne zalaga tujih držav s sodobnim atomskim orožjem. Te ovire naj bi sedaj padle, da bi se omogočilo tesno sodelovanje med zapadnimi učenjaki i« tehniki. Ker je Velika Britanija edina evropska država, ki danes izdeluje jedrno orožje, bo sprememba zakona šla skoro v izključno korist Angležev. Druge dežele bodo sodelovale same v splošnih znanstvenih in tehničnih raziskavah. Eisenhower je nadalje obljubil, da bo Amerika odprla v Evropi posebna skladišča jedrnega orožja. Novo politiko naj bi odobrila tudi Atlantska zveza, ki je sklicana sredi decembra na izredno’ zasedanje v Pariz. Kolilk pomen pripisujejo na zapadu temu zasedaniu, se vidi že po tem, da se ga mislijo udeležiti sam Ei-senhower in ministrski predsedniki vseh držav. vključenih v Atlantsko skupnost. Mac-millan je torej v Ameriki dosegel popoln uspeh, za kateresra se ima v znatni meri zahvaliti- »sputniku« Nilkite Hruščeva. Ameri-kanoi se čutijo onrožene in Se zato čedmlie boli opirajo na Angleže ter upoštevajo njih nasvete. NESREČNA FRANCIJA Tudi socialistu Mol le tu se ni posrečilo sestaviti vlade. Brž ko se je predstavil parlamentu, so ga strmoglavili. Sedaj je državni poglavar Coty naprosil ne še 40-letnega Gail-larda, naj on poskusi svojo srečo. To je že peti teden, odkar je Francija brez vlade. Prebivalstvo je zavoljo tega naravnost obupano. V znalk protesta so prejšnji teden proglasili javni uslužbenci 24-urno splošno stavko. Francija je ostala čez noc brez železnic, brez avtobusov, brez telefona in brzoja-va, ustavila se je služba cestnih železnic in podniških letail, delavci v državnih rudnikih premoga so zapustili delo, zaprta so bila gledališča in ljudje niso mogli poslušati niti radia. To je bij prav resen opomin poslancem in strankinim voditeljem, naj s> svojimi prepiri in raizip rti jami ne dražijo preveč ljudstva. Kar se doigaja v Franciji, je zares nevarna igra. Ce se strankarski zagrizenci pravočasno ne streznijo, se prav lahko zgodi, da se polasti obla6,ti kalki general De Gaulle ter napra- vi konec francoskemu demokratičnemu parlamentarizmu. JUŽNI TIROLCI PROTESTIRAJO Poslanci in oba senatorja nemške manjšine so se oglasili pri ministru za javna dela Togniju v Rimu ter ostro protes. irali, ker je rimska vlada sklenila izdaiti dive in pol milijarde lir za gradnjo nove italijanske mestne četrti v Bocnu. Njihov korak je bil brezuspešen. Zato je vodstvo manjšine sklenilo sklicati v glavno mesto Južnega Tirola množično zborovanje, na katerem naj bi Nemci iz vse dežele povzdignili glas proti načrtnemu naseljevanju in potujčevanju njihove rodne zemlje. S tem zborovanjem nameravajo, kot bere-mu, oipozoriti inozemsko javnost na krivice, ki se jim gode. Podminister Gsehnitzer in ves avstrijski tisk jih v tem prizadevanju javno podpirata. Predvidevati treba, da se bodo zaradi Južnega Tirola odnosi med Avstrijo in Italijo spet poslabšali. JUGOSLAVIJA IN ZAPADNE VELESILE Ljudje se še vedno sprašujejo, kakšne bodo posledice, da je Beograd uradno priznal komunistično vlado Vzhodne Nemčije. Adenauer je pretrgal diplomatske zveze z Jugoslavijo, hoče pa še nadalje z njo sodelovati v gospodarstvu. Amerika je sklenila ponovno preučiti svoje odnose do Tita in določiti, v kakšni meri naj nudi Jugoslaviji šft v bodoče vojaško in gospodarsko pomoč. V Washing>tonu so izjavili, da Se bodo o lem pogajali in sporazumeli z Jugoslovani samimi. Do danes se ni še zgodilo nič, zakaj pošiljke poljedelcih presežkov in orožja prihajajo Titu iz Amerike redno, kol je bilo svoj čas dogovorjeno. Medtem tečejo med zapadnimi velesilami posvetovanja o morebitni skupni politiki do Jugoslavije. Prvi so zavzeli jasno stališče Angleži: dali so vedeti, da ostane politika Ve-iilke Britanije do Beograda nespremenjena. Sličnega mišljenja so tudi Francozi. Glasnik njihove vlade je poudaril, da Jugoslavija, s lem da je priznala vlado Vzhodne Nemčije, nikakor ni še prestopila v nasprotni tabor. Iz vsega vidimo, da se razmerje med Jugoslavijo in zapadom ne bo kdovekaj spremenilo. KARDELJEV OBISK V GRČIJI Glavni sotrudnik maršala Tita Edvard Kardelj se je vrnil z uradnega potovanja v Grčiji, katerega namen je bil razširiti in utrditi sodelovanje med obema državama. Po večdnevnih razgovorih je bilo objavljeno skupno’ sporočilo, v katerem beremo, da so si sosedni deželi edini v naslednjem: spori med narodi se ne smejo reševati s silo in zato naj velesile preidejo1 že k postopnemu splošnemu razoroževanju. Obe vladi živita 2 vsemi arabskimi državami v najboljšem prijateljstvu ter menita, da bi se razmere na Srednjem vzhodu morale urediti tako, (kakor žele ondotni narodi. Velesile so dolžne spoštovati njihovo neodvisnost in dostojanstvo ter jim pomagati, da sie izlkopljejo i* svoje sedanje zaostalosti. Tudi vprašanje Cipra naj se reši tako, kakor zahteva tamkajšnje prebivalstvo. Grčija se zahvaljuje za »dragoceno pomoč«, iki ji jo je v tem pogledu ponovno nudila Jugoslavija- i . . Končno je bil ustanovljen stalen mešan ju-ffoslovansko-grški odlbor, ki se mora sestati najkasneje v 3 mesecih ter skrbeti, da se gospodarsko in kulturno sodelovanje med sosednima deželama čedalje bolj poglobi in razširi. Kardeljevo potovanje v Grčijo, ki je nekomunistična kraljevina in članica Atlantske zveze, ie padlo ravno v čas, ko je Adenauer pretrgal diplomatske odnose z Beogradom in ko mnogi trde, da se Tito vrača v okrilje Kremlja. Obisk naj bi dokazal, da Jugoslavija ne spada v noben vojaški tabor ter da hoče slej ko prej sodelovati z vsemi državami, naj bodo' socialno' in politično kakorkoli urejene. KAJ BO Z ŽUKOVOM? , Prvo pojasnilo, kakšna usoda je namenjena maršalu Žukovu, je dal sami Hrutščev na sprejemu1, ki ga je priredilo turško veleposlaništvo v Moskvi: »Žukova sem videl danes in z njim govoril. Počuti se dobro. Nismo še sklenili, kakšen položaj mu bomo dali, toda dobil bo mesto, kot ustreza njegovim izkustvom in sposobnostim ubeh b vetih Najbolj značilen praznik v jeseni je god vseh svetih in vernih duš dan. Ko odmira rast v naravi, se človek spominja nebeških zavetnikov in vseh dragih rajnih. »Memento mori«. — »Vedi, da boš umrl« klenkajo ob teh dneh zvonovi iz vseh lin, lučlke brlijo v vetru po grobovih in pojemajo kot človeško življenje. Praznik vseh svetih je vpeljal že leta 835 papež Gregor IV. in spomin na rajne je zelo zgodaj prišel v navado. Opat Odilo iz cistercijanskega samostana Cluny ga je obhajal v samostanih že od leta 998 dalje. Papež Ivan XIX. je pa ta dan povzdignil v praznik za vso Cerkev. Spomin na mrtve sega nazaj še v poganske čase. Ljudje so dušam rajnih darovali žrtve, da bi se na drugem svetu preveč ne vicale ali pa hodile nazaj strašit. Stari Slovani so na grobeh prirejali »strave«, prave gostije, ka- mor je smel vsakdo pristopiti in se po mili volji poslužiti. Pri balkanskih Srbih je to še danes v navadi. Ostanek na ta običaj so še »pešce« ali po naših krajih, posebno na Vipavskem, »vahftič«. Otroci so hodili od hiše do hiše, pomolili za rajne in so zato dobili v dar majhne hlebčke. Po Trstu in Gorici se že od nekdaj okoli vseh svetih prodajajo »lave« po slaščičarnah; to je sladko, penasto pecivo v obliki zelo majhnih hlebčkov. Med ljudstvom so za »vahte« se vedno zakoreninjene stare vraže in običaji. Ta dan ne sme nož na mizi ležati z ostrino navzgor, ker bi se duše rajnih, ki jih privabijo darovi in svečke, lahko vrezale. Tudi cvetje in lučke na grobeh izvirajo iz zelo starih navad. S temi se je človek tesno in skoro romantično povezal s svojimi umrlimi. Pa le za malo čaša, kajti po. »vahtah« se že bliža drugi, veselejši praznik: Sv. Martin z gosjo, kostanjem, zajcem in rebulo. Žalostne misli zginejo in spet teče veselo življenje naprej! „ vladarska hiša je povabila v Bru- 1|J kralja črncev Mabintshija iz Konga, ki je ena najbogatejših belgijskih kolonij v Alrilki. Kralj je dal vprašati, ali je povabljen sam, ali pa tudi njegova družina. Odgovorili so mu, da naj pridejo' na obisk vsi. Nato je pa belgijski minister dvora spoznal, da- se je zaletel: črnski kralj ima namreč 300 žen in več sto. otrok. KRALJ MODE V italijanskem kopališču Montecatiniju je preLekli teden nenadoma umrl po. vsem svetu znani »kralj ženske mode« Christian Dior. Več ko deset let je ukazoval, kako naj se ženske oblačijo, in slepo, so ga ubogale, četudi so za modo trosile milijone. Sloviti pariški krojač je živel v sijaju in udobju kot pravi kralj. O njegovi smrti so1 svetovni časopisi pisali tako obširno, kot da bi šlo za kakega novega Krištofa Kolumba. STO LET NOGOMETA Dne 20. oktobra je preteklo sto let, odkar so v mestu Scheffieldu na Angleškem ustano. vili prvo nogometno društvo. Nova vrsta športa je kmalu osvojila ves svet in danes ljudje za njim kar norijo. NAROBE TEKMA V zgornjedtaldjanshem mestu Pinerolu so priredili tekmo, kdo je najgrši mož v deželi. Razsodišče je prisodilo prvo nagrado cestnemu godcu Josipu Vatano, ki je na zmago silno ponosen. SVETE KRAVE V Indiji opazujejo tujci velikanske črede mršavih krav, ki se kar prosto pasejo. Mirno se sprehajajo po mestnih ulicah in vse se jim spoštljivo umika. Krave so namreč po braminski veri sveta žival. Domačini jih ne smejo niti ubijati niti jesti njihovega mesa. Kako nespametna je ta verska prepoved, če pomislimo, da je v Indiji nad 220 milijonov glav goveda, ki mu primanjkuje paše ter zato orka kar po ulicah in povzroča kužne bolezni. Zaradi lakote pa pom.irajo stotisoči Indijcev, ki bi jih meso govedi rešilo smrti. HELENA RUBINSTEIN Med redkimi ženskami, ikii jih štejejo za milijardarke, se nahaja tudi poljska Židinja Helena Rubinstein. Bogastvo., katero cenijo na 60 milijard lir, si je nabrala na račun ženske nečimemosti. in sicer z lepotili. To pa se je zgodilo tako- le: Pred pol stoletjem, danes ima Helena Rubinstein že 75 let, se je odpravila z doma v svet. Šla je iskat srečo v Avstralijo in pozabit nesrečno ljubezen z nekim zdravnikom. S seboj je nesla škatlico, v kateri se je skrivalo njeno bodoče bogastvo: bila je napolnjena z mazilom, ki' ohrani žensko polt nežno. Recept za mazilo je bil družinska tajnost. Ko je dekle prišlo v svet, si je s prikupnim vedenjem pridobilo krog prijateljic, katerim je posodila čudovito mažo. Kmalu se je razširil glas o lepotilu brhke Židinje, tako da je morala začeti pripravljati po več škatlic na dan. Obrt se je polagoma razširila in kmalu je prodajala v lastni trgovini tudi druge kozmetične izdelke. V nekaj letih je imela tovarne lepoti! že v raznih delih Sveta. Temeljni kamen njenih podjetij je pa še vedno tisto domače mazilo, ki ji danes donaša eno tretjino milijarde letnega izkupička. Postala je princesinja Ko je na tak način obogatela, ge je poročila z georgijskim princem Gourielijem. Prišla je v svet aristokracije in postala zaupnica za lepotičenje vseh bogatih žensk. Njeni lepotični saloni in njeni izdelki slovijo po vsem svetu in ukazujejo, kalko naj bo negovan ženski obraz. Rubinsteinova kljub visoki starosti še vedno dela po 12 ur dnevno. Vsako leto prepotuje, navadno z letalom, po 150.000 kilometrov, da nadzira svoje tovarne in prodajalne. Kljub veliki zaposlenosti pa še vedno najde časa za igranje bridgea in za zbiranje dragocenih umetnin. Kraljica lepotil je hotela ukazovati tudi umetnikom, a pri znanem slikarju Salvatoru Daliju ji je izpod« letelo. Že v letih si je naročila sliko, ki jo predstavlja na pečini iz/nad viharnega morja. Izvršene podobe pa ni hotela vzeti, češ da ji je umetnik napravil preveč gub na obrazu. Dali pa je zato zahteval nič manj kot 40 milijonov lir odškodnine. Dolgo časa se je prepir vlekel, dokler ni Rubinsteinova izplačala 20 milijonov, slikar pa je zbrisal polovico gub. Nato sta z Dalijem postala prijatelja. Helena Rubinstein je nov dokaz neverjetne živahnosti in podjetnosti ter trgovske da-rovdtosti židovske rase. X£f'f ji/j/ h BARKOVLJE Tudi Barkovijani se te dni pripravljamo, da v nedeljo dostojno počastimo spomin s v o jih dragih, ki počivajo na našem lepem pokopališču. Božja njiva je vzorno urejena in se lahko ponaša z lepimi nagrobnimi spomeniki. Že več dni srečuješ po' cesti stare ženice in dekleta, ki se z majhnimi motikami v rolkah podajajo na pokopališče, da zrahljajo in ure-de zemljo, ki krije njih drage. Barkovijani namreč zelo spoštujejo rajne in v nedeljo ne ho nikogar, ki hi se vsaj za trenutek ne pomudil oh grohu svojcev. Jeseni nimamo sicer toliko cvetic kakor poleti, a bankovl jamski grobovi so kljub temu bogato okrašeni s krasnimi krizantemami in nageljni. Tudii najrevnejša družina ob vseh svetih ne štedi itn si nabavi cvetice za na grob. Vsi tedaj mislijo na rajne, ob katerih spominu zgineta v srcih sovraštvo in jeza. Vsakdo se ta dan zaveda, kje se ho nehalo njegovo življenje. Tudi mimo groba svojega bivšega nasprotnika pojde vsakdo z največ-jim spoštovanjem, kajti smrt zbriše sleherno mržnjo. Tudi letos bodo pevci prosvetnega društva počastili spomin vseh pokojnih Barkovljanov ter jim zapeli nekaj lepih nagrobni«. NABREŽINA Delavci iz devinsko • nabrežinske občine se že dalj časa pritožujejo zaradi skrajno nesodobnih razmer, v katerih se nahaja poslopje bolniške blagajne v Nabrežini. Stavba je stara in zapuščena, vrh tega se nihče ne zmeni, da bi jo temeljito; obnovili. Stene in stropi so zamazani, kar pomeni, da niso že leta bili prepleskani. Nujno bi bilo tudi zamenjati stare lesene pode, saj se v njihovih špranjah nabira vsakovrstna nesnaga, ki je kljub še tako temeljitemu čiščenju ni mogoče odstraniti. MARIO SILA V ponedeljek popoldne je po krajši bolezni nehalo biti plemenito srce znanega tržaškega kulturnega delavca g. Maria Sile. Njegova prerana smrt (bilo mu je 67 let) je globoko potrla vse zavedne tržaške Slovence, saj menda ni nikogar, ki bi ga ne bil poznal. Pokojnik je spadal v generacijo tržaških Slovencev, ki so se kljub dnevni težki borbi za kruh živahno in neumorno udejstvovali v kulturnem življenju našega naroda. Mario Sila je bil nadarjen gledališki igralec in je v dobi pred prvo svetovno vojno in po njej bil član Narodnega gledališča v Trstu. Kot igralec je ustvaril nekaj tako izklesanih likov, da jih starejši rod še danes ne more pozabiti. Pogreba se je udeležila tolikšna množica tržaških Slovencev, kakršne že dolgo nismo videli. Truplo so najprej odpeljali v cerkev v ul. Rossetti, kjer je bilo cerkveno opravilo, in ga nato pri Sv. Ani položili v grob. Naj mu bo lahka domača slovenska ozemlja! Hudo prizadeti družini in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje. Sožalju se iz srca pridružuje tudi uredništvo Novega lista. Čudimo se vodstvu bolniške blagajne, da ni doslej izboljšalo svojega sedeža v Nabrežini, kjer se dnevno zdravi čedalje več delavcev. Stanje poslopja' prav gotovo ne dela časti zdravstveni ustanovi. Ker je prebivalstvo naše občine v zadnjih letih močno naraslo, je razumljivo, tla delavci ne dobe pri bolniški blagajni tiste zdravniške oskrbe, ki jim po vseh predpisih pripada. Sodimo, da bi zato v Nabrežini morali čimprej povečati število službujočega osebja, obnoviti poslopje ter ga opremiti z vsemi pripravami, ki jih zahteva sodobna zdravstvena in zdravniška služba. CEROVLJE Prejšnji leden so končno zgčeli popravljati vaške poti. Dela izvršuje podjetje Milič z Opčin. Ob vhodu v vas bodo postavili obcestne zidove ter večino' poiti asfaltirali. Slišali smo, da je tehnični urad v Trstu pred dnevi odobril načrt nove šole in da ga sedaj mora potrditi še urad za javna dela. Pričakujemo, da pojde zato la važna gradnja v kratkem na dražbo. Skoraj izključeno pa je, da bi se nova šola o tvorila že prihodnje šolsko leto. Vsi vaiščani smo silno nezadovoljni, ker se je prekinila gradnja nove poti v Sesljanu. Cesta bo, kot znano, služila v prvi vrsti Cerovcem, ki smo bili hudo prizadeti, ker so nam pred leti zaprli staro cesto za Sesljan. Upamo in želimo, da lastniki zemljišč, občina in uprava državnih cest čimprej spore poravnajo;, tako da bo pot kmalu izgotovljena. SESLJAN Iz uradnih podatkov izhaja, da se je tujski promet v Devinu in Sesljanu letos znatno povečal. V naših obalnih naseljih je minulo sezono letovalo 11 tisoč 813 tujcev, od katerih je nad 10 tisoč bilo inozemcev. V letu 1956 jih je bilo 9 tisoč 20, kar pomeni, da se je dotok tujcev povečal za 31 odstotkov. Številke jasno pričajo, da imajo ti dve vasici vse pogOje, da s časom1 postaneta važni tujskoprometni središči. V tej zvezi sporočamo, da bo v Sesljanu v kratkem sestanek domačih gostilničarjev in ostalih obrtnikov, na katerem bodo razpravljali o ustanovitvi krajevnega turističnega združenja. ZGONIK Med našimi prebivalci je dobro odjeknila vest, da je prefektura sklenila brezplačno razdeliti med kmetovalce zgoniške občine tisoč 145 stotov pšenice. Kdor je zaradi majske pozebe in slane trpel škodo na pridelkih, jo lahko prijavi na posebnih vzorcih, ki jih dobi na županstvu. Prijave bo nato pregledala komisija, sestavljena iz župana ali njegovega namestnika, župnika, predstavnikov Kmetijskega nadzorništva in kmečke organizacije, poveljnika orožnikov ter enega kmetovalca, ki ga določi občinska uprava. REPENTABOR Pred kratkim je podjetje Milič zaključilo lela na cesti iz Velikega Repna do meje zgoniške občine pri Briščikih. Pot so povsem obnovili ter asfaltirali. Naša občina se sedaj lahko ponaša, da so vse njene ceste asfaltira- ne in temeljito preurejene. To je vsekakor lep uspeli. Prefektura sporoča, da je kmetovalcem re-pentahorske občine nakazala 324 stotov pšenice. Razdelili jo bodo; brezplačno' vsem kmetom, ki jim je spomladanska pozeba vzela ves pridelek. Kdor želi prejeti pšenico, bo inoral škodo prijaviti na županstvu, kjer bodo1 v kratkem na razpolago posebni' vzorci. Naša župna cerkev slovi daleč naokrog po svoji zgodovinski preteklosti in je z umetniškega vidika eno najzanimivejših svetišč na Tržaškem1. Po prizadevanju domačega župnika so te dni pristojna oiblastva sklenila, da jlo bodo, prihodnje leto povsem obnovili. Izvršili bodo obenem zadnja dela na cerkvenem tlaku ter preuredili stranska oltarja. ROJAN Pogrebno društvo v Rojanu sporoča, da se bo tv ponedeljek, 4. novembra, ob 9. uri brala v rojanski župni cerkvi maša zadušnica za umrle člane. Občinstvo vabimo, naj se službe božje udeleži v obilnem številu. Odbor DOLINA Kmetovalci naše; občine, ki SO' bili oškodovani zaradi spomladanskega slabega vremena, bodo brezplačno prejeli skupno tisoč 166 stotov pšenice. Pretrpelo škodo je treba prijaviti na vzorcih, ki jih v kratkem dobe na županstvu. Omenjeno razdelitev je odredila prefektura. BOLJUNEC V listu smo že večkrat poudarili, da je zaradi vse večjega prometa nujno čimprej izboljšati avtobusne zveze med vsemi vasmi Tržaškega brega in mestom. Svoj Čas soi, kot znano, govorili, da bo Acegait vzpostavil za Dolino in Boljunee celo filobusno zvezo. Naenkrat pa je vse utihnilo. Ker to vprašanje zadeva v prvi vrsti občinsko upravo, bi želeli, da. bi o njem razpravljali tudi občinski možje ter javnosti pojasnili, kako se stvar razvija. Prav talko je potrebna obširna razprava o vseh javnih delih, ki jih mislijo izvršiti v naši vasi. V ponedeljek se je 45-1 etn emu domačinu Lovrencu Žerjalu pripetila lažja nezgoda. Pri delu v kamnolomu je nesrečno padel, da so ga zaradi ran na roki morali odpeljati v bolnišnico. Želimo mu, da čimprej okreva. BORŠT Prejšnji teden smo; spremili k večnemu počitku 51-1 etnega Antona Zolbea iz Zabrežca. Pokojnik je pri padcu v lastnem stanovanju zadobil tako hude udarce, da jim je kljub zdravniški pomoči na žalost podlegel. Bil je priden kmetovalec im gospodar ter narodno zaveden mož. Zaradi svoje neomajne zvestobe slovenstvu je bil leta 1930 od posebnega fašističnega sodišča obsojen na 7 let ječe. Pogreba se je udeležilo1 izredno veliko število domačinov, prijateljev in znancev. Cerkvene obrede je opravil župinik g. Malalan, medtem ko mu je pevski, zbor ubrano zapel nekaj žalostink. Naj mu Bog da večni mir >n pokoj. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Ul USU M# »Milil GORIŠKI OBČINSKI SVET Ta mesec je gor iški umestni svet imel vrsto sej, na katerih je razpravljal o številnih upravnih vprašanjih. Prve dni meseca je po burni razpravi sklenil, naj osikrbo otroškega vrtca v Podturnu ohranijo! šoldkie sestre. Odobril je načrt javnih del za leto 1958, za katera bodo potrošili 82 milijonov lir. Mestna občina namerava sezidati, novo ljudsko šolo v ulici Rota, novo šolsko poslopje med ulicama Trieste in Ristori ter telovadnico za šo- lo v ul. Cappuccini. Svetovalci so nadalje Oklenili, naj se ojači javna razsvetljava v mestu in v predmestju, zlasti ob prehodu pri Rdeči hiši. Da se poravna primanjkljaj iz leta 1956, je sivet sklenil najeti 44 milijonov posojila. Obresti znašajo 7%. Na zadnjih dveh sejah je svet razpravljal o prosti coni in od;ločno protestiral proti nekaterim nevarnim dodatnim predlogom, ki so jih pri odločujoči parlamentarni 'komisiji vložili trije poslanci. Predlogi hi pri reševanju za Gorico življenjskega vprašanja utegnili napraviti veliko zmedo, tako da bi Se podaljšanje zakona o prosti coni znatno "aikasnilo. Gre za dodatne predloge liberalnega poslanca Maržo,tla in videmski,!] uemokrsčanskih poslancev SchiraUija in Ber-zanitija. Svetovalci so soglasno odobrili besedilo protestne imeojavike, Ikii so jo poslali raznim poslancem. V Kirnu je medtem o vprašanje o napeljavi vodovoda v vseh vaseh občine. Mestna uprava je sedaj pripravljena podaljšati oislavski vodovod do Št e. ver j a n a. Toda ta voda', ki bi znašala le 400 kub. metrov dnevno, bi nikakor ne zadostovala za potrebe vse občine. Zato bo naša občina stopila v sitik z Vzhodno-furlanskim kon. zorcijem (CAFO) ter ga naprosila, da ugotovi, ali je v dolini imed Jazbinami in Valeri-ščem kak izvirek, ki bi mogel nuditi temu delu občine dovolj vode. V naših srcih je zaživelo upanje, da bomo tudi mi, oid vsega sveta zapuščeni Števerjanci, po 40 letih moledovanja končno le prišli idio zdrave pitne vode. Gospoda prefekta dr. Nitriija, ki dobro pozna naše potrebe, pozivamo, da nam pomaga to življenjsko vprašanje ugodno reši* ti. Končno so občinski očetje izvolili gg. Alojzija Mužiča in Franca Komica v odbor podpornega društva (ECA). Števerjamce je močno razveselila vest, da je ministrstvo za javna dela pred nekaj dne- vi odobrilo 4 milijone lir, s katerimi naj se napelje električna luč po vseh vaseh v občini. Gre zlasti za Jazbine itn za hiše v Usju in Ščednem. Pred kratkim je naša občinska uprava odredila, da se je prav dobro' posula pot iz Grojne y Števerjan. Sedaj je cesta tako dobra, kakor že dolgo ni bila. Priznati moramo, da se odbor in župan trajno trudita, da bi bile vse naše ceste vedno v dobrem stanju, čeprav blagajna in neurja to večkrat preprečujeta. Zato bi bilo vsekakor treba vse glavne ceste asfaltirati. VELIKO VERSKO SLAVJE Ves prejšnji teden je bil v Gorici posvečen češčenju Presvetega srca Jezusovega. V vseh cerkvah so bile posebne pobožnosti. Slovenski verniki smo se jih udeleževali v stolnici in v cerkvi sv. Ivana. V nedeljo se pa je razvila 'iz stolnice veličastna procesija, ki se je zaključila v veliki cerkvi Presvetega Srca Jezusovega, za zgrad-njo katere ima največje zasluge sedanji krški 'škof msgr. dr. Srebrnič, ki je bil ob njeni zgradnji profe&or v goriškem bogoslovju in rektor Malega semenišča, Ob zaključku je •nadškof msgr. Ambrosi ponovno posvetil vso goriško nadškofijo Presvetemu srcu. AZIJSKA IN ŠOLE Ker se je azijska mrzlica prejšnji teden v Gorici močno razširila, je bilo goriško županstvo prisiljeno ukinili do 31. oktobra pouk na vseh šolah. Ker stojimo pred praznikom vseh svetih in dnem vernih duš ter je v ponedeljek državni praznik, se bo pouk nadaljeval šele prihodnji torek. JUBILEJ Dolgoletni zaslužni profesor na višjih slovenskih srednjih šolali v Gorici dr. Milan Be-kar je v torek praznoval šestdesetletnico rojstva. Kulturnemu ustvarjalcu, čigar pesmi in eseje beremo v raznih časopisih tja do Amerike, iskreno čestitamo! ^ cit vS h n tflaveniitM * M tM n r< h « flcilluu IZ GORENJE VASI Naša vas ima pristno itn lepo slovensko ime, ker se res nahaja više od vseh vasi na-diškega desnega brega v podlboneški občini. Leži skoro pod vrhom Sv. Andreja 700 m n ad moirjem . Skup no! z Erbeoem, Za p ot okom in Kalom sestavlja erbeško župnijo sv. Andreja. Farna cerlke v se nahaja vrh hriba, in sicer 798 im nad morjem, zato kraljuje nad vsemi kraji nadiške doline. V vasi ne najdeš niti .metra ravnine, hiše in njivice so vse podzidane z orjaškimi zidovi. Pri zadnjem ljudskem štetju je bilo 78 duš, od katerih pa danes žal živi že precejšen del v tujini. Gorenja vas je središče erbeške župnije, ker se v njej nahajata župnišče in šola in ker 0'd tu najhitreje dospeš do farne cerkve, četudi je do nje 20 minut peš hoje. Cerkev ima največje zvonove v vsem čedadskem ckraju. Njihovo zvonjenje se razlega po- vsej dolini kobariškega Ikoita. Vas pa je na žalost in v sramoto podboneške občinske uprave še edina v vsej občini, ki nima ceste, in zato morajo ubogi ljudje vse svoje potrebščine in pridelke prenašati na hrbtih. V zadnjem času je dospela vest, da so se oblastva Spomnila tudi te doslej popolnoma zanemarjene vasice. Zgradili bodo cesto, ki bo Gorenjo vas povezala z Zapotokom, Kalom in Črnim vrhom. Po prizadevanju senatorja Pe-lizza je vlada nakazala potrebno vsoto za delovišče, ki naj cesto zgradi. Ne vemo pa, kje bodo dobili ljudi, ki naj delajo za 500 lir na dan. Vsi domači in okoliški dela zmožni fantje in možje so namreč v tujini. Ne glede na to se zdi, da bo cesta izgotovljena, in mi želimo1, da se toi čimprej zgodi. Ko bo naša vasica povezana z ostalo obči no, bo mogoče tudi drugače pomagati revnim Gorjanom. Zgraditi bi bilo treba mlekarno*, (ki naj bi služila Gorenji vasi, Zapotoku, Er-becu in Kalu, in sicer na takem mestu, da bi bila dostopna vsem. Prav bi bilo, da bi se na omenjenem mestu zgradila tudi nova cerkev, iker je dostop do cerkve sv. Andreja za vse te vasice zares pretežaven in preodda-Ijen. IZ SV. PETRA SLOVENOV V nedeljo, 13. oktobra, so v podružnici sv. Antona Puščavnika v Klenju obhajali izredni »senjan«, ki pa ni bil sklican zaradi cerkvenega zaščitnika ali kakega drugega svetnika, ampak na rojstni dan g. Jožefa Jusiča, najstarejšega živečega Beneškega Slovenca, znanega tudi bralcem Novega lista. »Bepo« Jusič je namreč prestopil 103. leto svojega življenja. Je pia še vedno čiil in zdrav ter nič upognjen od svojih 103 velikih petkov. Ima dober spomin ter vesel značaj, le u^esa so mu odipoivedala, da le m ali'o sliši. Kot vsaka častitljiva slovenska korenina je moiž globoko veTen. Lani je poromal tudi na Staro goro, toda ne peš kot sicer skoro vsako leto v svojem dolgem življenju. V cerkvi moli tako glasno, da ga vsi slišijo, česar se pa ne zaveda, Iker je trdih ušes. Otročiči in mlajši rod pa žal ne znajo več domačih molitev, ki so jih nekoč učili župniki Miha Mučič, Anton Gujon in drugi. Le starejši ljudje z veseljem spiremljajo Bepotove lepe molitve. Drugo nedeljo v oktobru je slavljenec prisostvoval slovesni sv. maši. Bil je oblečen kot novic »s p usekom« na prsih, ponosen na to, da je sklical v Klen j vso okolico in občinske poglavarje, Iki so mu prišli voščit vsaj še eno leto življenja. Tudi m,i želimo cibče spoštovanemu možu, da dospe do praga 104. lota in po božji volji še dalje. IZ RAJBLJA Stavka naših rudarjev traja že od 9. oktobra. Delavci pa izostajajo od dela le vsak drugi dan. Na zborovanju, ki je bilo predpreteklo nedeljo in ki so se ga poleg domačih in videmskih delavskih predstavnikov udeležili tudi nekateri poslanci, je delavstvo sklenilo, da bo stavkalo' vse dotlej, dokler ravnateljstvo ne pristane na zahteve rudarjev. V torek prejšnjega tedna je bil v Vidmu sestanek, Iki so' se ga udeležili zastopniki delavcev, rudniške uprave in predstavniki urada za delo. Razgovori so trajali le dopoldne, ker se predstavniki rudniškega ravnateljstva popoldne niso hoteli več udeležiti razgovorov. Po zaslugi predstavnikov urada za delo je uprava rudnika kljub temu pristala, da se obnovi stara cena mleku. V vseh ostalih glavnih zahtevah pa ni hotela ustreči rudarjem. Zato tudi to pot n.i prišlo do zaželenega sporazuma in borba se nadaljuje! 9 V O EU (C ^U1 1 El (Usoda Habsburžanov) € S k. ». Komaj so prenehale ceremonije in so se gostje razšli, je Sisi oblekla svojo navadno obleko in hodila s solzami v očeh od sobe do sobe, kjer je preživela brezskrbna, mlada leta. V pai^ku, kjer so začeli poganjati prvi cvetovi, je jemaila slovo od gredic in cvetic. Obiskala je še kristalno čisto jezerce pod gradičem in od daleč pozdravljala planine, kamor je tako rada zahajala z očetom na izlete. Prišel je dan odhoda. V lepem pomladnem jutru se je že zbrala pred palačo veLika*mno-žica, čeprav so bili proglasili, da bo slovo tiho in družinskega značaja. Pri izhodu je čakala široka in dolga vprega s šesterimi belci. Elizabetini starši in sestre so se morali v vozu stisniti. Mlada nevesta v temni popotni obleki je vsa objokana stala sredi kočije in je z obema rokama mahala in odzdravijo la množici. Ko so konji potegnili, se je obupana sesedla na blazine. V tem hipu so zafrfotali po zraku popisani lističi. Enega je ujela tudi bodoča cesarica in je brala njej posvečeno slovo pesnika V ogla: »Roi široke, okrogle krinoline, katere je vpeljala 'kot modo v evropsko družbo francoska cesarica Evgenija. Komaj je bila mlada nevesta opravljena, že je prišu-mela vrhovna obrednica in je potisnila Elizabeti v roke dva šopa popisanih listov. Enega, ki je obsegal devetnajst litografira-nih pol, naj cesarica brž preihere. Tu je bilo do pičice natančno določeno, kako se mora pri poročnih obredih vesti, stopati, priklanjati, kdaj nasmejati, komu stisniti roko, komu se le milostno priklonili. Drugi šop z naslovom Najponižnejši opomini je pa predpisoval in ukazoval, kalko se bo obnašala Elizabeta pri ženitovanjski pojedini in naslednje dni medenih tednov. Kar srh in obup sta spreletala cesarico, ko je spoznala, da čeprav prva dama v državi, je vendar s tisočerimi nevidnimi, tankimi nitkami španskega ceremo'niela privezana v zlato kletko. (na,ie IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA a cfV. JLutom ■L.vijiho Nedavno se je mudil v Trstu eden najvidnejših slovenskih literarnih kritikov, naš mavhinjski rojak dr. Lino Legiša, sedaj uslužben pri jezikovnem oddelku Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Gospodu dr. Linu Legiši, ki že čc.r. dvajset let kot kritik širokih razgledov in izredne estetske občutljivosti zasleduje slovensko književno dogajanje in še s posebnim domoljubnim zanimanjem spremlja našo primorsko kulturo (sedaj pripravlja skupno z Milkom Matičetovim izdajo izbranega dela Stanka Vuka), smo zastavili za bralce našega lista nekaj vprašanj, na katera je prijazno odgovoril. Sodeč po vtisih, ki ste jih dobili na Vašem obisku, sodite, gospod doktor, da je upravičena malodušnost, s katero se tolikokrat govori o usodi našega življa tostran meje? Da bi obupavali nad svojo življenjsko močjo — ne, tega ni treba. Saj smo vendar prebili že precej hude čase in se obdržali, ko smo imeli tod le nekaj malega svojih izobražencev. Kadarkoli hodim po teh krajih, vidim, da je zemlja še zmerom naša. Ne vem, kako je mogel slovenski človek, ki je prišel od- drugod in ki je morda celo pustil boljši svet, pognati korenike v tem kamnju. Vendar to ni ravno največja tolažba. Mesto, ki je imelo zmerom veliko moč, se je danes pomaknilo daleč čez svoje nekdanje meje, ne samo s svojo oblastjo, ampak z ljudmi, ki stanujejo zunaj, z naseljenci, z večjimi potrebami moderne civilizacije. Zakaj naše vprašanje je tod še posebno gospodarsko, socialno, in če se danes v teh krajih na novo oglaša nacionalni poudarek in potreba po narodni povezanosti, je to zastran gospodarskega odrivanja našega človeka. Zgubili smo dosti opor, pa bi si jih bili po vojni lahko precej obnovili, saj ima naš človek dober čut za stvarnost, pa smo se zanašali na ideje. No, tudi Italijani so napravili zase še hujše napake pri svojih ljudeh v Istri. Za naše ljudi na Tržaškem bo zelo veliko pomenilo tudi to, kako se bo utrdil gospodarski položaj onkraj njih meje. Bi nam lahko na kratko povedali, kdaj ste nastopili kot literarni kritik in v katerih slovenskih literarnih revijah ste največ sodelovali? Začel sem leta 1935 v Sodobnosti z oceno Slodnja-kovega Pregleda, imel tam in potem v Dejanju zraven ocen tudi nekaj esejističnih obdelav naših pisateljev in pesnikov in mislil še na podobne, kjer bi bil rad pokazal sintetične podobe vidnejših avtorjev, pa je prišla vojska. Po vojni ni bilo takih listov, ki bi znali človeka posebno navezati nase. Pri srcu so mi bili morda še najbolj tržaški Razgledi. Tako sem pisal marsikam, najbrž pa nikamor preveč. S posebnim posluhom ste kot kritik prisluškovali dogajanju v slovenski poeziji, in to do današnjega časa. Kaj sodite o današnji slovenski liriki? Se Vam zdi na višini naše tradicije? V čem je novo, kar je ta lirika prinesla v našo literaturo? Ali sc Vam ne zdi, da lahko govorimo o krizi, ln to ne samo o krizi vsebine, ampak tudi o krizi oblike, posebno pri mladih? Ce govorim o današnji slovenski liriki, potem bi na prvo mesto postavil starejše, tako imenovano srednjo generacijo. Res, nekateri ne napišejo dosti in so bili svoje dni bolj novi, bolj s časom; vendar je tu še zmerom največja moč. Na podobo in odmev današnjih stisk in iskanj zadeneš posebno živo pri Udoviču, ki rase organsko iz naših tal in iz novega okoli nas. To se pravi, da nadaljuje naše najmodernejše izročilo, medtem ko so šli mlajši sprva dosti predaleč nazaj po svoje zglede. 2e drugod sem zapisal, da je bilo podobnih primerov pesniške krize v naši preteklosti že več in da nikjer ni rečeno, da bi moral dati vsak čas pesnike nadpovprečne moči, pa naj si jih še tako želimo. Tu je osnovno vprašanje ustvarjalna moč. Potem se šele da govoriti o ovirah. Ali če so mladi spregovorili bolj po starem, je bilo pač tako, ker so le to zmogli. Tako jih je sicer več ljudi do konca razumelo, vendar mora v pesmi še zmerom toliko ostati, da se še in še vračaš k nji. Saj so bili večkrat odkriti, tako že od kraja Minatti, kmalu tudi Levec, potem še mlajši, n. pr. Kovič in drugi, in so govorili o zagati, v katero je zašel današnji človek. Torej je bil tu odsev našega časa. Vendar so bile te vdaje vsaj za nas nekam prehitre, brez vere v neke moralne vrednote, in pa izpovedane v obliki, ki že davno ni več nova — torej ne čisto pravi izraz sedanjosti. Zadnji čas so nekateri pre- skočili v največji modernizem, kar spet ni naravno. In tako lahko rečeš, da so napisali Zidar, Vegri, Bratuž, Mikeln ali Veno Taufer nekaj lepih verzov in podob, ali prave, močne pesniške postave tod še ni videti. Kako pa gledate na povojni slovenski roman, zvrst, v kateri smo bili Slovenci vsekakor zamudniki? Romanov smo dobili precej, neka novost pa je bil pravzaprav le Potrčev Na kmetih. Pa kakor je res, da je napisan skoraj v enem dušku in v živem jeziku, je ujel vendar samo stransko podobo življenja. Te vrste naturalizem smo tudi pri nas že poznali, samo da spolnost ni tako prekrila drugih pogledov v življenje. Če pristavim ime Borisa Pahorja, sežem že v širše vprašanje naše pripovedne proze. Treba pa ga je omeniti, ne morda zaradi fabulativne ustvarjalnosti, ampak zaradi prijema, ki je bil moderen že skraja, že tačas, ko ni bilo v naši prozi skoraj nobenega svežega diha. Njegova rahla občutljivost je res odkrivala in z njo je bila skladna tudi lahko rečemo nova beseda. Epski zamah in neoporečno moč je pokazal Rebula. Kako je z romanom pri njem, se bo dalo povedati, ko mu ga bodo izdali. Nadarjen je Kovačič, pa tudi tukaj je treba še počakati. Roman je širša epska organizacija, kjer je treba stopiti nekam v sredo življenja — globokosti in široko-sti je torej treba — in ne vem, zakaj bi Slovenci tega ne zmogli. Predvsem pa: pošteno smo tega potrebni. Kako sodite o literaturi mladega rodu, ki je večkrat zavzel prav polemičen odnos do starejšega pokolenja? Da se spoprijemajo s starejšimi, to je naravno. Dostikrat je bil njih upor recimo v Besedi skoraj edino znamenje nekega življenja v naši literaturi. Dostikrat pa je bil le golo spodrivanje, ker ni bilo videti, da bi jih bilo gnalo hotenje po resnično novem in boljšem. Človek bi bil pričakoval, da bodo udarili po zadnji smeri, pa še prejšnjih niso mogli sprejeti. Ni pa vse tako preprosto, to sem povedal že ob novejši poeziji. V prozi je Rebula prava kvaliteta in hodi zato svojo pot. Svoje poglavje je prav- Izredne najdbe Letošnje poletje so odkrili v neki ogromni votlini blizu ribiške vasice Sperlonga, nedaleč od Rima, kopico marmornatih razbitin. Arheologi, ki so prihiteli iz Rima in Neaplja, so marmornate kose skrbno oprali in oštevilčili ter jih skušali spet sestaviti. Pokazalo se je, da gre za ostanke ogromnega kipa, ki je prikazoval znamenito Laokoonto- Končno imamo slovenske žepne izdaje! Nekateri v Sloveniji so se že precej let zavzema- li za to, da bi začele tudi slovenske založbe izdajati leposlovje, tako domače kot tuje, v ličnih knjižicah žepne oblike, ki so se tako zelo uveljavile v Nemčiji, Franciji, Angliji, Italiji, Združenih državah in celi vrsti drugih držav. Včasih se je vnela med Slovenci o tem kar javna razprava v časopisju ali revijah, uspeha pa ni bilo nobenega. Založbe so se izgovarjale, da tiskarne v Sloveniji ne zmorejo s svojimi zastarelimi stroji tiskanja takih knjig, mnogim pa tudi ni bila všeč misel, da bi Slovenci opustili svoje že udomačene knjižne izdaje velike oblike in predvsem vezane. Zdaj se je končno Prešernova družba v Ljubljani le odločila, da začne izdajati v posebni zbirki knjižice žepne oblike. Imenovala se bo Ljudska knjiga, prinašala pa bo prevode del znanih in manj znanih pisateljev iz tujib slovstev, predvsem romanc, pa tudi zbirke novel. Skoda, da bodo knjige izhajale precej na redko. Za letos sta v načrtu samo dve: Dan ničla Clausa Eigka, roman fantastične vsebine, navdahnjen od napredka moderne tehnike, in Balzacov manj znani roman Zenska tridesetih lfet. Prihodnje leto izidejo štiri knjige. Upamo, da bo Prešernova družba posvetila primerno skrb tudi opremi in da bodo že prve izdaje, če se že ne bodo odlikovale po izvirnosti, vsaj dostojno predstavljale slovensko tiskarsko in grafično kulturo. zaprav tudi Kovačič. Pri prozi drugih je najbolj zanimivo to, da je večkrat neverjetno spretna, v živem dialogu — vendar te ne prizadene, ker je tematika nekam tuja, premaknjena na rob ali čez rob splošno človeškega, preveč od drugod posneta. S časom se bo med njimi razodela še kakšna drugačna postava. To vsaj bi napovedovala kakšna igrica Dominika Smoleta, ki prinaša človeško živo in toplo ozračje. O esejistiki in kako se rada zapreda v teorije, je bilo že večkrat govorjeno. Razveseljivo pa je, da čuješ med mladimi tudi glasove, ki poudarjajo potrebo po moralnih vrednotah, po rešitvi iz moralne otrplosti. Zakaj mislite, da se je naša starejša kritična garda skoraj povsem umaknila iz literature, kar vsekakor slabo vpliva na njeno raven? Nekateri vendar še pišejo, res da bolj poredko. Drugih revije že skraja niso znale pritegniti ali so prišli do skušnje, da je laže pokritizirati ustno. Ni treba toliko ozirov. O tem je bilo na različnih kongresih in ob podobnih prilikah precej povedano. In z leti veš, kako so nekateri ljudje občutljivi, posebno štf, če niso dobili primernega priznanja ali so dočakali neviteško obsodbo. Takih se je res težko dotakniti. Z leti človek tudi vse bolj prepušča času, da bo zavrnil, kar ni prava vrednost. Poštena kritika pa je zraven tega zamudna, stavek tehtaš bolj, ko si ga v mladih letih, boj za življenje ti pa za to ne da časa. Bolj je vredno odkrivati resnično novost in umetnost, tako, ki bi ne smela iti mimo nas. Kako pa gledate na delo mlajših kritikov, posebno na njihove prikaze v reviji Besedi? Srečali smo nekaj lepih, poštenih sodb, ki so jih izrekli mladi, in to ne samo v Besedi. Bilo pa je tudi nekaj neviteških, pa so take zagrešili tudi starejši. človeka s posebno trdnim, zares zanesljivim čutom še ne vidim. Dovolite malce hudomušno vprašanje: če bi Vam bilo dano na izbiro, da preživite nekje samoten dopust s knjigami petih slovenskih pesnikov, katere bi izbrali? Jaz pa naj seveda resno odgovorim! V padovan-sko internacijo sem vzel Prešerna in bi ga jasno tudi to pot. Zraven pa Murna, Kosovela, Voduška in —- tu je še dosti, kar bi človek rad oživel v sebi, kar bi rad bolj dojel, kakor je mogel do danes. Pa zakaj ne bi bil peti Baudelaire, da ne bodo z menoj samo naši? iz starega veka vo skupino, enega najlepših kiparskih izdelkov starega veka. Skupina je bila poznana že doslej, a samo v posnetku, ki ga hranijo v vatikanskemu muzeju. Zdaj so pa našli v Sperlongi izvirni kip. Na podstavku so bil^, zabeležena imena treh grških kiparjev z Roda, ki so izklesali skupino v marmoru. To je ena najznamenitejših umetniških najdb iz starega veka. Vzbudila je izredno pozornost v arheoloških in umetniških krogih. Zanimivo pa je, da je v votlini še mnogo marmornatih razbitin in arheologom se je že posreči- lo dognati, da so sestavljale nekdaj še drugo slavno grško kiparsko umetnino, od katere pa se ni ohranila niti kopija. Prikazovala je Scilo, pošast z ženskim telesom in tremi pasjimi glavami, ki požira Odisejeve tovariše. Skupina je bila v nekaterih pogledih precej podobna Laokoontovi, ker je prav tako prikazovala krasno oblikovana moška telesa v smrtnem boju s pošastjo. Arheologi upajo, da se jim bo posrečilo sestaviti celotno delo, in tako bo vrnjena človeštvu še ena največjih umetnin, kar so jih ustvarili Grki. Ni pa izključeno, da krije votlina de druga presenečenja. Zgodovinarji so prepričani, da je spadala votlina nekdaj k vili cesarja Tiberija. Znano je namreč iz zgodovine, da je posedoval Tiberij v tistem kraju veliko vilo in blizu nje votlino z umetnim jezercem, iz katerega so se dvigali prelepi marmornati kipi. Kdo jih je razbil, ni znano. Ko so hoteli prepeljati ostanke Laokoontove skupine v rimski muzej, so se pa ribiči v Sperlongi uprli in nagnali arheologe. Postavili so straže pred votlino in skopali celo globok jarek, da se nobeno vozilo ni moglo približati votlini. Hoteli so preprečiti, da bi odpeljali znamenito najdbo iz vasi. vedo namreč, da bi se v Sperlongo stekale v bodočnosti reke tujcev in ljubiteljev antične umetnosti, od katerih bi vaščani lahko lepo živeli. Morala je nastopiti ■ policija in, kot poročajo, so se duhovi že toliko pomirili, da so lahko odpeljali ostanke znamenitega kipa. V Rimu ga bodo strokovno sestavili in obnovili. MEDNARODNI VINARSKI KONGRES V LJUBLJANI • Od, 2. do 9. septembra je bil v Ljubljani 37. 'kongres Mednarodnega urada za vino (Office International du Vin), ki ima redni sedež v Parizu. Zasedanju so prisostvovali zastopniki skoraj vseh držav, kjer ima vinarstvo nekoliko važnejšo gospodarsko vlogo. Številna je bila udeležba iz držav za železno zaveso, predvsem iz Rusije, mnogo strokovnjakov so poslale zapadno evropske države, zastopan pa je bil tudi oddaljeni Čile. Poleg kongresa je bila tudi mednarodna razstava vin, na kateri sila Jugoslavija in Rusija odnesli največ zlatih odlikovanj. Strokovnjaki so razpravljali skoraj o vseh važnih vprašanjih, ki zadevajo vinarstvo, kot so: racionalizacija vinogradništva, enotno evropsko tržišče, proizvajalni stroški in prodajne cene vina, enotnost vinarske statistike, škropiva in prašila, mednarodni vinarski leksikon v 6 jezikih (angleškem, francoskem, španskem, italijanskem, nemškem in ruskem), mednarodni ampelografski register = ime in opis trtnih sort, gnojenje trt, različne nalezljive bolezni trte, enotno preizkušanje — analiza vina itd., itd. Nemci so zahtevali, naj se prepove trgovina z grozdnimi solki, ki jih uporabljajo za napravo vina, čemur so se upirali italijanski zastopniki, češ da kongres nima pravice o tem odločati. Na zborovanju so razjasnili marsikatero vprašanje, mnoga so pa ostala nerešena. Da bi jih proučili, SO' bile imenovane 3 stalne komisije, in sicer: 1. Komisija za gospodarska vprašanja vinogradništva in vinarstva, ki ji predseduje švicarski strokovnjak ing. prof. P. Hobi. 2. Italijan Giovanni Dalmasso vodi komisijo za tehnična vprašanja vinogradništva. 3. Rus prof. M. Gerasimov pa predseduje komisiji za kletarstvo. Na zasedanju so spremenili naslov skupnega urada v Mednarodni urad za trto in vino (Office International de la Vigne e du Vin), potrdili novega ravnatelja Francoma R. Protina ter zaprosili države za izdatnejše pri-suevke, češ da ho le tako mogoče ugodno rešiti vse zastavljene naloge. MLADO VINO JE TIHO... Ker »o bili med letošnjo trgatvijo na splošno zelo lepi dnevi, je kmalu nehalo burno kipenje in mlado vino je sedaj precej tiho. Ne smemo pa misliti, da vino več ne kipi: sedaj je v stanju tihega kipenja. To pa lahko traja tudi še mesec dni, kar je odvisno' od toplote v kleti in v sodih ter od odstotka sladkorja, ki ga je imel mošt. Če hočemo, da se kipenje kmalu zaključi, moramo skrbeti, da je v kleti vedno najmanj 16° C toplote. Najbolje je, če imamo v kleti od 18 do 20° C toplote. Če je manj kot 16°, jo moramo zvišati, in sicer talko, da zakurimo peč. Toplota mora biti vedno enaka, se pravi, da se tudi ponoči ne sme znižati. Zato zakuri peč, preden greš spat. Segreva- li nehamo, brž ko se izgubi ves sladkor, kar bomo spoznali po tem, da bo vino suho, se pravi, da ne bo več sladkobno. Le taka vina so trpežna. Med kipenjem, tudi med tihem, naj bo na sodu vrelna pililka, v dotiku z veho in dobro zamazana s kletarskim voskom, da ne bo zrak imel dostopa k vinu: zrak razvija namreč v vinu kis. Brž ko mlado vino popolnoma neha kipeti, to je, izgubi ves sladkor, bomo klet prezračili — ponoči odprimo okna — kar bo blagodejno vplivalo na čiščenje in bistrenje vin. Če bi mrzli zrak vplival na še sladkobno vino, bi to verjetno postalo vlačljivo in bi imeli mnogo stroškov in dela. Zato moramo že sedaj paziti, da mlado vino popolnoma polkipi. VODA IN ŽIVALI V modernih hlevih z avtomatičnimi napajalniki, kjer ima krava na razpolago poljubno količino vode, ugotovimo, da krava pije dnevno 10 in tudi 15-krait, posebno v dobi, ko dobiva suho krmo (seno ali suho deteljo). Zato hi morali vso živino napojiti večkrat na dan. Dvakratno napajanje na dan je očitno nezadostno. Domače živali morajo1 vsak dan dobiti potrebno količino vode, ker nimajo v sebi posebnih prostorov, kjer bi vodo shranjevale, kot na primer velblod. Potreba po vodi pa je velika, saj je živalsko telo pretežno se- sLavljeno iz vode. V glavnem služi voda za om-ehčanje in raztbpilev, to je za presnavljanje krme in za izločanje nepotrebnih in tudi škodljivih snovi iz telesa. Količina vode, ki jo žival potrebuje, ni vedno enaka. Najvišja bi bila v poletnih mesecih, če bi žival uživala svežo krmo. Navadno dobivajo pa živali v poletnih mesecih mnogo sveže hrane, v zimskih mesecih pa pretežno suho-. To je vzrok, da živali vedno potrebujejo mnogo vode: krave 30 do 60 litrov dnevno in svinje 10 do 30 litrov. Za vsak 'kg suhe krme potrebuje krava 5 do 6 litrov vode, svinja tudi do 8, konj pa manj. Zapomniti si moramo, da ne sme m o nikdar napajati pregretih živali, kadar nato počivajo. Lahko sicer napajamo tudi pregrete živali, a samo, če potem še vsaj pol ure delajo. Voda ne sme biti premrzla! Najprimernejša je, če ima 15 do 20° C. Ne sme imeti manj ko 8° C. Najboljša je izvirna voda ali tista iz vodovodov, najslabša iz blatnih potokov z nizko vodo. Tik pred ali tik po Ikamljenju ne smemo napajati, temveč naj bo vmes vsaj 20 minut do 1/2 ure časa. Če dobiva žival predvsem seno, deteljo ali kakšno drugo grobo krmo, jo navadno napajamo po krmljenju. Nepravilno napajanje in neprimerna voda sta povzročila našim živinorejcem že mnogo skrbi in tudi izgub. Večina prebavnih motenj nastaja zaradi nepravilnega napajanja. f porini pregled SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI ženska reprezentanca ZDA je z zmago (51:48) nad SZ ponovno osvojila svetovno prvenstvo v košarki. Tekme so bile v Riu de Janeiru. V drugem srečanju je zadnji dan tekem Češka premagala (84:70) Brazilijo in si tako zagotovila tretje mesto. V finalno tekmovanje so se poleg Brazilije uvrstili SZ, CSR, Madžarska, ZDA, Paragvay in Cile. Izločene so bile Argentina, Peru, Avstralija, Mehika in Kuba. 2e v začetku finalnega tekmovanja so se Američanke maščevale za poraz, ki so ga doživele v prvem srečanju. Premagale so namreč močno češko ekipo s prepričljivim izidom 61:55. Odlične ameriške košarkarice so se za prvenstvo dobro pripravile in so zato zmagale v vseh srečanjih glavnega turnirja. Njihova zmaga nas je vsekakor presenetila, ker so vsi strokovnjaki pričakovali, da bo prvo mesto pripadlo ali Češkoslovaški ali SZ. Končna lestvica: 1. ZDA 12; 2. SZ 11; 3. CSR 10; 4. Brazilija 9; 5. Madžarska 8; 6. Paragvay 7; 7. Cile 6. PREGLED TEKEM ZA POKAL PRVAKOV Najboljše evropske nogometne enajstorice se že več časa bore za častni pokal prvakov. Do sedaj so ekipe že odigrale izločevalna srečanja in v osmino finala so se uvrstile naslednje enajstorice: Crvena zvezda (Jugoslavija), Manchester United (Anglija), Sevilja (Španija), Aarhus (Danska), Glasgovv Ran-gers (Škotska), Vasas (Madžarska) in VVismut K. M. Stad (Vzh. Nemčija). Osem ekip pa se je uvrstilo za nadaljnje tekmovanje, ne da bi igrale kako tekmo. Te so: Norrkoeping (Švedska), Antwerp (Belgija), Ajax Amsterdam (Nizozemska), CCA Bukarešta (Romunija), Dukla Praga (Češka), Young Boys (Švica), Borussia Dortmund (Zah. Nemčija) in Real Madrid (Španija), ki je lanski zmagovalec turnirja. V sredo je italijanski prvak Milan premagal avstrijskega Rapida (4:2) in se tako uvrstil v osmino finala. Izločena moštva so: Shamrock Rovers (Irska), Benfica (Portugalska), Glenavon (Sev. Irska), St. Etienne (Francija), Stade Dudelange (Luksemburška), CDNA Sofija (Bolgarija) in Gwardia Varšava (Poljska). Vsa srečanja v osmini finala morajo biti zaključena novembra meseca; finalna tekma pa bo 28. maja v Bruslju. V osmini finala se bo Crvena zvezda, ki je z lahkoto odpravila luksemburškega prvaka (5:0 in 9:1), srečala s švedskim prvakom Norrkoe-pingom. Milan pa sc bo pomeril s škotskim Ranger-som. POLETNA PLAVALNA SEZONA ZAKLJUČENA Poletna plavalna sezona v Evropi se je zaključila in vsi športni časopisi objavljajo zanimiv pregled najboljših časov. Med moškimi so se najbolje izkazali Rusi. Zanimiv bi bil sedaj izid srečanj med ruskimi, amerikanskimi in japonskimi plavalci, ki so po moči več ali manj enaki. Težko je reči, kdo bi zmagal. Veliko uspehov so dosegli Nemci, medtem ko Madžari ni Francozi nazadujejo. Med ženskami so še vedno na prvih mestih odlične nizozemske plavalke. Najboljši časi v Evropi: Moški - 100 m prosto: 1. Sorokin (SZ) 56"6; 2. Pucci (Italija) 57”; 400 m prosto: 1. Nikitin (SZ) 4’30"1; 2. Zierold (Vzh. Nemčija) 4’31”4; 1500 m prosto: 1. Monteserret (Francija) 18' 12; 2. Nikitin (SZ) 18'25”2; 100 m hrbtno: 1. Christophe (Francija) 1’4”4; 2. Magyar (Madžarska) 1 '4"4; 200 m metuljček: 1. Zierold (Vzh. Nemčija) 2'21”4; Tumpek (Madžarska) 2’25”4; 200 m prsno: 1. Minaškin (SZ) 2'40”3; 2. Antonian (SZ) 2’40”8. Zenske - 100 m prosto: 1. Gastelaars (Nizozemska) 1 '5”4; 2. Brunner (Zah. Nemčija) 1’5"5; 400 m prosto: 1. Schimmcl (Nizozemska) 5’3”5; 2. Koster (Nizozemska) 5’4”; 100 m hrbtno: 1. Grinham (Vel. Britanija) 1’12"9; 2. Boros (Madžarska) • 1T3”; 100 m metuljček: 1. Voorbij (Nizozemska) 1’10”5; 2. La-gerberg (Nizozemska) 1T2”8; 200 m prsno: 1. Den Haan (Nizozemska) 2'51”3; 2. Kovvalenko (SZ) 2'54”1. ŠPORT PO SVETU Nogomet — V nedeljo so odigrali štiri kvalifikacijska srečanja za svetovno prvenstvo. Francija in Mehika sta zaigrali neodločeno (0:0 oziroma 1:1) z Belgijo in Kostariko, a sta se kljuh temu uvrstili v finalno tekmovanje. Argentina je porazila (4:0) Bolivijo, Češka pa je premagala Vzhodno Nemčijo (3:1). Obe reprezentanci sta se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Doslej znani finalisti so: Zah. Nemčija (svetovni prvak), švedska (prireditelj tekmovanja), Anglija (Evropa I), Francija (Evropa II), Češka (Evropa IV), Avstrija (Evropa V), Brazilija (Južna Amerika I), Argentina (Južna Amerika II), Paragvay (Južna Amerika III) in Mehika (Srednja Amerika). Manjka torej še šest reprezentanc; te bodo verjetno Madžarska (Evropa III), SZ (Evropa VI), Jugoslavija (Evropa VII), Italija (Evropa VIII), Škotska (Evropa IX) ter Egipt (Azija - Afrika). HET, TRDONTA, POIZKUSI LETEfl _ G KRMILOM! LETETI ?! NO. KAT TAKEGA GE LAHIZO > GAMO Tl .i I D0MI6LIŠ!! '