S65 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti Sedemdeset let prehojene poti od Vestnika slovenskega kemijskega društva do Acta Chimica Slovenica akad. prof. dr. Branko Stanovnik Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani predsednik uredniškega odbora v obdobju 1977–2003 predsednik programskega sveta od leta 2004 V začetku septembra 1945 (2. 9. 1945) je bil Maks Samec odstranjen z univerze. Njegovo nadaljnje delovanje je povezano z gradnjo instituta za kemijo, ki je bil ustano- vljen hkrati s fizikalnim institutom Jožef Stefan in elektro- institutom Milana Vidmarja v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od 1. 10. 1946 do 1959 je bil uprav- nik kemijskega laboratorija Akademije znanosti in umetnosti (pozneje Slovenske akademije znanosti in umetnosti), ki se je 12. 6. 1953 preimenoval v Kemični in- stitut Borisa Kidriča. Maks Samec je odigral pionirsko vlo- go na področju organiziranja Slovenskega kemijskega društva, ki je bilo ustanovljeno 15. 2. 1951. Bil je njegov prvi predsednik v obdobju 1951–1962 in častni predse- dnik 1963/64. Maks Samec je odigral pionirsko vlogo tudi na po- dročju organiziranja slovenskih kemikov v okviru Sloven- skega kemijskega društva. Samec je kot predstojnik Ke- mijskega instituta preko Akademije znanosti in umetnosti naslovil leta 1948 Komiteju za šole in znanost Federativne narodne republike Jugoslavije v Beogradu prošnjo za so- glasje, da bi smeli objaviti dve znanstveni deli v tujini. Ko- mite iz Beograda je Akademiji sporočil, da naj se znan- stvena spoznanja jugoslovanskih znanstvenikov najprej objavijo v domačih strokovnih revijah, šele nato pa v tu- jih. Tako je nastal najprej Kemijski zbornik, ki ga je izdalo Slovensko kemijsko društvo leta 1951 z Igorjem Beličem kot urednikom in Rajkom Kavčičem, Dušanom Štucinom in Vinkom Kramaršičem kot člani uredniškega odbora. V uvodni besedi so zapisali: »V tem zborniku so zbrani član- ki iz področja čiste in uporabne kemijske znanosti ter re- zultati osnovnega in uporabnega raziskovanja. Zbrani so sadovi raziskovalnega dela, izvršenega od osvoboditve Ju- goslavije dalje.« Kemijskemu zborniku je sledil Vestnik slo- venskega kemijskega društva, ki naj bi po Samčevih bese- dah predstavljal primerno osebno izkaznico slovenskih kemikov v mednarodnem prostoru, za slovensko kemijsko skupnost pa »urbar slovenske kemijske kulture«. Slika 1: Naslovnica Kemijskega zbornika S66 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti Vestnik Slovenskega kemijskega društva 1 (1954) je začel izhajati leta 1954. Izdajatelji so bili Ladislav Guzelj, Anton Peterlin, Ciril Rekar in Maks Samec. Prvo številko so pripravili za tisk Igor Belič, Rajko Kavčič, A. Nučič, Črtomir Nučič in Marcel Žorga, odgovorni urednik pa je bil Marcel Žorga. Uvodoma je Maks Samec zapisal: »Slo- vensko kemijsko društvo se je odločilo pričeti z izdajanjem lastnega glasila Vestnika slovenskega kemijskega društva predvsem iz razloga, da omogoči slovenskim kemikom podajati kolegom v domovini in po širnem svetu obračun o svojem delu … Izdajatelji in uredniki Vestnika slovenske- ga kemijskega društva so prepričani, da bo novi kemijski časopis izdatna pomoč Slovenskemu kemijskemu društvu pri izpolnjevanju ene najosnovnejših nalog, to je razširja- nje in poglabljanje kemijske znanosti in njene uporabe ter da bo z združenim naporom vseh kmalu tudi primerna mednarodna legitimacija slovenskih kemikov.« Z drugim letnikom II (1955) je postal urednik Rajko Kavčič, odgovorni urednik pa Marcel Žorga. S tretjim le- tnikom III (1956) je bil ustanovljen tudi uredniški odbor v sestavi: Rajko Kavčič (predsednik) in člani Davorin Dolar, Dušan Hadži, Franjo Kočevar, Lado Kosta, Črtomir Nučič, Dušan Stucin in Marcel Žorga. V naslednjih letih so se uredniškemu odboru pridružili še Bogdan Zega (1957), Janko Kavčič, Srečko Kotnik, Drago Leskovšek, Roman Modic in Marija Perpar (1961), Igor Belič, Branko Brčić, Mirko Čeh, Tita Kovač in Miha Tišler (1962), Jernej Jer- nejčič in Bogdan Volavšek (1969), Jože Šiftar in Andrej Šmalc (1977). Drago Kolar pa je postal urednik (1969). Ve- stnik slovenskega kemijskega društva je nato do konca leta 1977 izhajal, večinoma kot dve dvojni številki letno, včasih vse štiri številke skupaj, včasih celo za dve leti skupaj. Leta 1976 me je prof. Dušan Hadži kot predsednik SKD zaprosil, da bi z letom 1977 prevzel vodenje uredni- štva Vestnika, ki je do takrat zelo neredno izhajal. Kot novi predsednik uredniškega odbora sem si zadal dve nalogi: 1. da bo Vestnik izhajal redno štirikrat na leto in 2. predlagal sem, da bi Vestnik preimenovali v Acta Chimica Slovenica. Glede rednega izhajanja mi je stvar uspela ob izdatni po- moči Draga Kolarja kot urednika, Marka Razingerja kot tehničnega urednika oziroma kasneje pomočnika uredni- ka in uredniškega odbora, ki sem ga redno skliceval za vsa- ko številko posebej. In tako nam je s precejšnimi napori, ob optimizmu nekaterih in skepsi drugih, uspelo s 25. le- tnikom (1978) začeti izdajati novo obliko Vestnika sloven- skega kemijskega društva po novem konceptu. Uvedli smo posebne številke, na eni strani jubilejne številke, ki so bile posvečene starejšim profesorjem ob njihovem jubileju, npr. profesorjem Mariji Perpar, Davorinu Dolarju, Roma- nu Modicu, Mihu Tišlerju in drugim, na drugi strani pa posebne številke s plenarnimi predavanji s kongresov in simpozijev, ki so bili organizirani pod okriljem Slovenske- ga kemijskega društva. Prav te posebne številke so bistve- no pripomogle, da je bil Vestniku SKD kmalu priznan fak- tor vpliva. Glede preimenovanja pa je moj predlog leta 1976 popolnoma pogorel. Eksplicitno sta bila proti prof. Hadži in prof. Dolar. Nisem se hotel prepirati, sklenil sem počakati na ugodnejše čase. Čakal sem šestnajst let. Poča- kal sem do razglasitve samostojne države. Potem, ko sem kot član Sveta Federacije evropskih kemijskih društev us- pel, da je bilo Slovensko kemijsko društvo leta 1992 spreje- to v Federacijo evropskih kemijskih društev, sem kot ure- dnik Vestnika ponovno predlagal spremembo naslova. Tokrat je bil predlog brez pripomb soglasno sprejet in leta 1993 je začel izhajati s spremenjeno naslovnico kot Acta Chimica Slovenica in je nato sicer v nespremenjeni obliki izhajal do konca leta 2004. V času mojega vodenja uredni- škega odbora je kot urednik do leta 1996 sodeloval Drago Slika 2: Naslovnica Vestnika slovenskega kemijskega društva iz leta 1954. Slika 3: Naslovnica Vestnika slovenskega kemijskega društva leta 1978. Slika 4: Naslovnica revije Acta Chimica Slo- venica leta 1993. S67 Acta Chim. Slov. 2023, 70, (3), Supplement Društvene vesti in druge aktivnosti Kolar, Marko Razinger je bil v obdobju 1978–1982 tehnič- ni urednik in nato v obdobju 1983–1996 pomočnik ure- dnika. Za krajši čas je v letih 1997–1998 postal urednik Ljubo Golič, nato v letih 1999–2002 Andrej Petrič in leta 2003 Janez Košmrlj. V letu 2004 je bila izvedena reorgani- zacija uredniškega odbora, glavni in odgovorni urednik je postal Janez Košmrlj z ekipo petih področnih urednikov, sam pa sem prevzel vodenje uredniškega sveta. Z 52. letni- kom (2005) so revijo Acta Chimica Slovenica ustrezno pre- oblikovali in nadaljevali z digitalizacijo in že v nekaj letih so Acta Chimica Slovenica postala mednarodno prepozna- ven časopis. Glede na to, da je preimenovanje Vestnika SKD v Acta Chimica Slovenica povezano s sprejemom Slovenske- ga kemijskega društva v Federacijo evropskih kemijskih društev je prav, da povem še nekaj o tem. Sprejem Sloven- skega kemijskega društva v Federacijo evropskih kemij- skih društev je namreč prvo mednarodno priznanje stro- kovnega društva v neki mednarodni organizaciji v samostojni Sloveniji. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stole- tja sem bil najprej kot predstavnik Unije jugoslovanskih kemijskih društev pozneje pa kot predstavnik Slovenskega kemijskega društva član Sveta Federacije evropskih kemij- skih društev. Seja Sveta Federacije EKD je bila v Londonu 24. in 25. junija 1991. Ker je bilo takrat že jasno, kakšna bo usoda Jugoslavije, sem situacijo pojasnil in se dogovoril s predsednikom Sveta Federacije evropskih kemijskih dru- štev dr. Gowom, generalnim sekretarjem Royal Society of Chemistry in drugimi člani Sveta za sprejem Slovenskega kemijskega društva v Federacijo evropskih kemijskih dru- štev. To ustno soglasje je bilo sprejeto nekaj ur pred razgla- sitvijo samostojne Slovenije. Ko sem zgodaj popoldne pri- šel na letališče v Londonu in sem se hotel prijaviti za let v Ljubljano, mi povedo, da je Adrijin let odpovedan, names- to tega pa leti letalo Air France. Izkazalo se je, da je Adriji- no letalo letelo pod francosko zastavo in tako smo varno pristali v Ljubljani na predvečer razglasitve samostojne Slovenije. To je bilo zadnje letalo, ki je pristalo v Ljubljani pred desetdnevno vojno za Slovenijo. Tisto noč so tanki odpeljali iz vrhniške kasarne proti Brniku. Letališče je bilo nato nekaj mesecev zaprto. Glede na to, da sem prinesel iz Londona ustno zagotovilo o priznanju, je prof. Ljubo Go- lič, tedanji predsednik Slovenskega kemijskega društva pripravil pisno vlogo, ki je bila obravnavana na seji Sveta Federacije evropskih kemijskih društev v Varšavi na sede- žu Poljske akademije znanosti 22. junija 1992. Slovenija je bila sprejeta z aklamacijo brez kakršne koli pripombe ali komentarja. To je prvo mednarodno priznanje nekega slo- venskega strokovnega društva v mednarodni asociaciji.