PRVI SLOVENSKI GLASBENI FESTIVAL
V LJUBLJANI OB PROSLAVI
60LETNICE GLASBENE MATICE LJUBLJANSKE
V PETEK, DNE 13. MAJA 1932
KOMORNI KONCERT
GODALNEGA KVARTETA KONSERVAT ORISTOV
ZAČETEK TOČNO OB 20. URI DVORANA FILHARMONIČNE DRUŽBE
SPORED IZVAJA
%
KOMORNA ŠOLA PROF. ŠLAISA JANA NA DRŽ. KONSERVATORIJU V LJUBLJANI
PFEIFER LEON (I. VIOLINA)
STANIČ FRAN (II. VIOLINA)
ŠUŠTERŠIČ VINKO (VIOLA)
BAJDE OTON (ČELO)
SPORED
Lipovšek Marijan: Godalni kvartet v f-molu.
Allegro appassionato. Tranquillo.
Presto.
Vivo.
Osterc Slavko:	Štiri	Gradnikove	pesmi za kontraalt in godalni kvartet.
Poje ga. Franja Bernot-Golobova.
Štiri Heinejeve pesmi v četrttonskem sestavu za višji glas in godalni kvartet.
Poje gdč. Arko Herta.
Uvod. Lento.
Lento.
Allegretto.
Andantino.
Moderato.
Škerjanc Lucijan Marija: Sonatina da camera za godalni kvartet.
Vivace.
Scherzo. Vivace.
Pred izvajanjem štirih Heinejevih pesmi predava o četrttonskem sestavu profesor državnega konservatorija v Pragi, skladatelj g. Haba Alojzij.
Lipovšek Marijan: Kvartet v f-molu.
Kvartet je bil komponiran jeseni leta 1931., tokrat bo prvič izvajan. Ima tri stavke. Prvi je v čisti sonatni formi. Po 20taktnem, zelo razgibanem uvodu nastopi v I. violini in violi nekoliko počasnejši glavni tema, ki dinamično valovi in močno ritmično razgiban stopnjuje in pada do mirnega liričnega tema, ki ga v pp prinese I. violina, spremljana od ostalih treh instrumentov v pizzicatu. Stranski tema se docela zaključi, potem pa prinaša tretji, sklepni tema živahne kontrapunktične domisleke, ki vodijo v izpeljavo. V izpeljavi se najprej pojavljajo glavni motivi uvodnih taktov, izpeljuje se glavni tema, ki, močno dinamično in ritmično stopnjevan, vodi v reprizo, ki je nekoliko okrajšana. Stavek zaključijo efektne figure v manjših notnih vrednostih unisono.
Drugi stavek je čisto asketskega značaja običajne trodelne forme. Sordinirani instrumenti prinašajo drug za drugim glavni domislek, ga razpletajo, nadaljujejo v prosti kontrapunktični invenciji in stopnjujejo v srednjem delu do viška ter mirno preidejo nazaj v prvo misel.
Tretji stavek je pravi kontrast k obema prejšnjima. Komponiran je v sonatni formi tako, da je ekspozicija prvega tema fugato, kateremu sledi mirnejši stranski tema v I. violini in violi, spremljan od ostalih instrumentov s prostimi kontrapunktičnimi figurami. Izpeljava je v drugem taktovem načinu, glavno vlogo imata v njej obe temi kot izrazita kontrasta močne ritmične razgibanosti in mirnejše lirične linije. Repriza prinese novo misel tik pred koncem, kjer se trenutno umiri in nato požene v zadnje močne in hitre figure. Značaj celotnega kvarteta je resen, dasi je ritmično zelo razgiban in nemiren.
Osterc Slavko: Štiri Gradnikove pesmi
za kontraalt in godalni kvartet.
Vzete so iz zbirke „Pot bolesti“. Doslej so bile dvakrat javno izvajane, obakrat jih je pela gospa Bernot-Golobova. Posvečene so M. Hubadu.
Glavna pažnja je posvečena pevskemu glasu, kvartetu pa diskretna spremljava.
i. Pričakovanje.
Kako te čakam, o, kako te čakam!
Ko pride v hišo gost moj, črni mrak, poslušam, ali čujem tvoj korak, in vprašam: „Si sam?“
„Sam“, mi tiho reče.
O, da bi vedel ti, kako me peče beseda ta ledena celo noč!
Glej, celo noč je postelj moja prazna, in celo noč premolim kakor blazna ime presladko tvoje jecljajoč.
2.
Noči.
Vse te noči, te žalostne noči, ko nimam govoriti s kom besede, in so z menoj le žarki lune blede, te pričakujem s trudnimi očmi.
A ko se dela dan in še te ni, bi hotel, da bi bila noč ta večno, ker samo v temni noči mi nesrečno srce je moč tolažiti z lažmi.
3. Pesem dekleta.
4. Pesem vdove.
Tkala, tkala platno sem prebelo, ne zase, za svojega fantiča, da ga dež na vojski ne premoči. Nihče v kamri moji ni bil priča, ko od solz je platno rumenelo, nihče ni tolažil me: ne joči!
Zdaj tkem platno črno že dva dneva. Ne za njega, le za svoja krila. — Joči! prosijo me kamre stene.
Joči! joči! mi srce veleva.
Jaz pa nimam solze več nobene, da bi trdo platno omočila.
Tu klečim pred tvojim črnim gričem. Tu klečim, na grobna trkam vrata, trkam in te k sebi, dragi, kličem. Trkam, kličem vsa imena zlata, ki sem v svojih ustih jih topila, ko za srce so pretežka bila.
Trkam, kličem, moje revne roke so od trkanja že vse krvave.
Bedna bolj od rož sem, ki so same. Bedna bolj sem od zelene trave, bedna bolj od kaplje sem deževne.
Če bi trava bila tvoje jame, rasla bi do krste ti globoke, zrasle bi v srce ti korenine, pa bi mislil, da so moje roke.
Če bi kaplja bila, brez pokoja bi polzela v tvoje globočine, pa bi mislil, da je solza moja.
Osterc Slavko: Štiri Heinejeve pesmi
za višji glas in godalni kvartet v četrttonskem sestavu.
Posvečene so Alojzu Habi, glavnemu tvorcu četrttonske glasbe. Tukaj bodo prvič izvajane. Kratek kvartetni stavek tvori uvod, ki mu sledijo pesmi. Pevski glas in kvartet imata oba enako važni vlogi. Posamezni instrumenti pomagajo pevki ob vsakem nenavadnem melodičnem postopu.
I.
Ej, prijatelj, kaj pomaga vedno staro pesem peti, na ljubezni pesnih starih noč in dan zvesto sedeti?
Oh, to večno je kokljanje, iz lupin gredo že mladi, ti jih v svoje knjige spravljaš, kjer kokljajo po navadi.
Pri kralju Visvamitri vse polno je skrbi, on si za vsako ceno Vasište kravo želi.
O, kralj, o, Visvamitra, o, kakšen vol si ti, saj vendar kloniti glave za kravo vredno ni!
Ne norčuj se iz hudiča, kratka je življenja pot, stvar o večnem pogubljenju vendar prazen ni ropot.
Glej, da vse dolgove plačaš, dolga je življenja pot, in da izposojevati moral boš še ponekod.
4-
Kastrati so tožili, ko svoj sem povzdignil glas, tožili so in vpili: to petje ni za nas.
in milo so jo ubrali, zapeli presladk6, in trilčki kakor kristali so padali v uh6.
Prepevali pesmi so zale o samih ljubavnih stvareh, in dame so uživale kar s solzami v očeh.
Škerjanc L. M.: Sonatina da camera.
Komponirano od 7. novembra 1925. do 2. februarja 1926. in izvajano večkrat od kvarteta Zika (Praški kvartet) in od Zagrebškega kvarteta v Pragi, Brnu in po vsej Jugoslaviji. Sestoji iz dveh stavkov: „Vivace“ in „Scherzo“.
Prvi stavek je zgrajen docela v sonatni, nerazširjeni obliki ter navaja svež, živahen glavni tema, kateremu odgovarja mehkejši, a ritmično izklesanejši stranski tema. V izpeljavi pa ima glavno vlogo sklepni tema, ki nastopi kot herojski tema v violi. Stavek zaključi z okrajšano reprizo in konča ekstatično.
Drugi stavek se začne s spremljavo violončela (pizz) in z glavno temo v violi, ki jo nato prevzame violina. Trio je liričnega značaja in kratek, sledi živahen, vesel zaključek celotne skladbe.
Značilna poteza vse skladbe je vedrost in prekipevajoča mladost.
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.