Poštnina je plačana v gotovini. Posamezna številka stane 125 Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 6, četrtletno Din 18, polletno Din 36. ceioletno Din 72; za inozemstvo Din 72„ in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku. • n • Izhaja vsak petek popoldne. Nefranklrana In nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sorta? umrlništva in .unra- lioojska kn osfflaTer.1eva i ra a' na- i 99 — • JL t Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije, Štev. Sl. V Ljubljani, dne 4. decembra 1925. 11. tet o. Lokamo. V torek se je v Londonu izvršil na precej slovesen način podpis ta-kpzv&nih Lokarnskih pogodb, ki so se sklenile med Nemčijo na eni ter mod Angleško, Francijo, Italijo in nekaterimi drugimi državami na drugi strani. Mi srno o vsebini teh pogodb že poročali, jJistvo teh pogodb je gdrancija posameznih držav, da se onemogoči izbruh vojnih konfliktov med posameznimi sopogod-beniki na eni in Nemčijo na drugi strani. Brez dvoma je, da so Lokarnske pogodbe najvažnejše meddržavne pogodbe, od kar je bil sklenjen po končani vojni mir, ki se je dogovoril z mirovnimi pogodbami. Lokarnske pogodbe značijo resno možnost, da se vojne v Evropi 'preprečijo, dasiravno so seveda šele prvi korak k oni ureditvi medsebojnih odnoša-jev med evropskimi državami, ki naj hi preprečili možnost vsakega oboroženega konflikta. Ko je bila na Francoskem na vladi Herriotova levičarska vlada in na Angleškem delavska stranka, so velesile obravnavale v Ženevi o problemu preprečenja vojna in razorožitve in se je tačas dogovoril ta-kozvani ženevski protokol, ki pa žalibog ni dobil od velesil potrdila, ker je na Angleškem prišla konzervativna vlada na krmilo in ker je na. Francoskem Herriotova vlada predla. Ženevski protokol je bil veliko večjega obsega in pomena, kakor pa so Lokarnske pogodbe. Zato žalibog Lokarnske pogodbe ne značijo tistega napredka v meddržavnih odnosih, kakor bi ga bil ustvaril ženevski protokol, ampak pomenijo očitno nazadovanje napram temu, kar bi se bilo dalo primeroma lahko lansko leto doseči. Če kljub teinu povdarjamo važnost Lokarnskih pogodb, storimo to pod vidikom, da je bolje nekaj kakor nič in z željo, da bi tudi balkanske države sklenile med seboj v doglednem času pogodbo, slično Lo-karnskim pogodbam, ki naj bi osi-gurale mir na Balkanu. Zavedati se moramo namreč, da je Balkan najnevarnejša točka v celi Evropi, kjer zamore vsak hip izbruhniti kak konflikt, ki bi dovedel do novega kivo-prelitja. Paziti bo treba, da ne bodo Lokarnske pogodbe postale sredstvo za boj zapadnih kapitalističnih velesil proti Rusiji. Neprijateljsko nerazpoložen je teh velesil napram Rusiji je znano in ne motimo se, če trdimo, da so vsaj angleški državniki pri sklepanju Lokarnskih pogodb imeli namen oddaljiti Nemčijo od Rusije in Rusijo nekako izolirati. V interesu svetovnega miru pa taka politika gotovo ni prava, ampak je treba zahtevati, da se z Rusijo, ob popolnem priznanju njenega notranjega režima, vpostavijo normalni meddržavni odnosa ji, ki bodo najboljša garancija, da ne pride v vzhodni Evropi do novih vojen. Zgodovina ženevskega protokola, ki je vsled izpremembe vlad na Angleškem in Francoskem propadel in ki so ga nove, konzervativne j$e vlade na_ Angleškem in Francoskem zamenjale z Lokarnskimi pogodbami, ki so, kakor rečeno bistveno, manj, kakor bi bil nudil ženevski protokol, nam tudi jasno kaže ogromno važnost udeležbe delavstva na vladah v zapadni Evropi. Če bi bila na Angleškem ostala Iz notranje politike. Politični položaj. Ker so bile parlamentarne počitnice predolge, preveč pogoste, zato je za razpravljanje proračunskih dvanajstin manjkalo časa. Na »brzu ruku« so proturali radikali in radičevci preko parlamenta dvanajstine za prihodnje mesece; opozicija je oddala odvojeno in razdvojeno mišljenje, klerikalci iso se pritoževali nad visokimi davki, Pucelj se je potegnil za Ljubljano, samostojni demokrati so predlagali dodatke, konec pa je za vse skupaj slab. najslabši pa za delavce in kmete. « Ker se državna uprava preživlja skoro vedno le z dvanajstinami, to je, ker živi le iz rok v usta, zato je — neglode na nezadostne dvanajstine — utrpelo ljudstvo že s tem veliko in težko popravljivo škodo. Pri takem gospodarstvu ni sistema, ni načrta in le ža krpanje vsled tega nastalih lukenj se uporablja potem z žandarji in eksekutorji nabrani denar. Tekom proračunske debate sta trčila skupaj Pribičevič in Radič. Opsovala sta se, ozmerjala sta se. pa zlasala sta se. Zdi o a se, da je Radič tokrat, »ta kratko« potegnil, čeprav spada komedija v njegov resort. V tem dvoboju je nastopil Pribičevič z rdečim nagel jokom, Radič pa z ministrsko predrznostjo. Nebnic T>a si’ človek misli: koli ko časa bo držal ta šnorazum? Naravni razvoj bo pokazal, da bo tekom prihodnjega časa divjal strankarski boj ravno med radikali in radičevci, čeprav sedita danes obe stranki skupaj na vladi. Tako, kakor sede ljubosumne, jezične in skregane ženske skupaj na zatožni klopi. Kdo pa bo zmagal za čas, tega nihče ne ve, zato je tudi tako težka odločitev za samostojne slovenski* demokrate. Po devizi: lasciate, Slovenci, ogni speranca!« iščejo zveličanja za milo slovensko pasmo v repku velike stranke. Le, katere stranke, tega ne vedo. Klerikalci bodo tožili zaradi razžaljenja časti menda vsakogar, ki bi o Gospodarski zvezi slabo in grdo govoril. To je sedaj klerikalcev največja skrb, večja kot pa skrb za zakonodajno in upravno avtonomijo. Parlamentarni dogodki. Vsa javnost je v pretečenih dneh pazljivo in z umevno radovednostjo sledila razvoju dogodkov v parlamentu — to pa samo radi Radiča, ki je prvikrat nastopil kot minister. In bogme, bilo je tudi mnogo smeha, kakor vedno, kjer je Radič! V skupščini se je vršila debata o dvanajstinah in napovedana sta bila med diugim govora Pribičeviča in Radi- ča, dveh tlajogorčenejših nasprotnikov. Najprvo je govoril Pribičevič, ki mu je Radič toliko vpadal med govor, da je bil to pravzaprav govorniški dvoboj. Zdi se nam, da. je bil Radič vsled govora Pribičeviča precej nervozen, še bolj nervoznega P&' s° ga napravili govori njegovih bivših zaveznikov zajedničarjev, ki so aviatiku Radiču dobro pretipali obisti. Posebno nervozen je bil Sti-pica, ko je bil govor o luknji, iz katere ga je pred par meseci izvlekla zagrebška policija. Radičev govor, ki je bil precej dolg, je bil pa tak, da so ga radikali zelo pohvalili. Potem sj že lahko mislimo, da je govoril Radič zelo »državotvorno". Hudo je tudi Radiča bolelo, ko je poslanec Vilder prečital neko pismo, ki ga je Radič, ko je še bil »revolucionar" poslal nekemu prijatelju. V pismu trdi Radič, da je baje kralj zahteval od svoječasnega notranjega ministra Petroviča, da Radiča zapre Ker se je Petrovič to branil storiti, da je baje kralj rekel, da bo dal povelje zagrebškemu divizionarju, da naj to stori. Da ščiti ugled Radiča, je predsednik parlamenta poslancu Vilderju odvzel besedo, kar pa ni sprečilo, da ne bi bili zvedeli, kak je bil Radič nekdaj in kak je sedaj! „ Sicer pa dela Radič, kakor poročajo, v vladi precej neprilik, ker grozi vsak hip z demisijo. Če mu v Lil kem vprašanju ne naredijo po volji, pa pravi, da bo šel iz vlade v opozicijo. Seveda so to le prazne grožnje, ker Radič, ki je enkrat v vladi, bo šel šele takrat iz vlade, ko se ga bo Pašič naveličal. Nove dvanajstine, ki jih je skupščina ravnokar sprejela, ne prinašajo v davčnem pogledu nikakih olajšav, ampak so na las podobne onim, ki jih je pred meseci odglasovala PP večina. Iz tega se jasno vidi, da se pač posamezne stranke v vladi menjavajo, da pa ostane sistem vedno isti. Za kar je svojčas glasoval Žerjav. za to glasuje danes Pucelj, jutri bo pa glasoval za to tudi Korošec, če bo v vladi. Občinske volitve v L|ubl]ani — odložene! Z ljubljanskimi volilci se naše meščanske stranke kar igračkajo. Najprvo so demokrati pokvarili čist proporc v občinskem volilnem redu, na kar so, ker jim tudi da stvar ni pomogala do zmage, zaceli razpuščati od ljubljanskih volilcev izbrani občinski svet in postavljati svoje gerente. Ljubljanska občina je zato v teku zadnjih let — s kratkimi izjemami — vedno brez svojega zakonitega zastopstva. Tale poslednja gerentska trojica, ki sedi sedaj na magistatu že tri četrt leta, se je tako trdno vsedla in tako »deluje«, da smo že mislili, da hoče kar večno ostati v naši mestni hiši. Nazadnje pa se je g. vel. župan vendar na vladi delavska stranka, na Francoskem pa Herriotova vlada, ki so jo podpirali socialisti, bi bil .mogel svet danes, ko pozdravlja podpis Lokarnske pogodbe, pozdravljati podpis ženevskega protokola. Ker pa se je konzervativnim kapitalističnim in imperialističnim strujam v imenovanih državah posrečilo ravno na vprašanju zunanje politike vreči delavsko vlado na Angleškem in Henriotovo na Francoskem, vprašanje razorožitve' Evro- pe in garancije evropskega miru ni tako rešeno, kakor si je to delavstvo v Evropi želelo. Za enkrat še delavske sile niso bile dovelj močne, da bi bile to vprašanje rešile tako, kakor je bilo v danih razmerah najbolje mogoče, trdno se pa nadejamo, da bo prišel čas, ko bodo socialistične stranke dovolj močne, da bodo tudi to vprašanje rešile tako, kakor bo to v korist trajnega miru in celokupnega človeštva. zganil in razpisal volitve za 7. marec 1926, kakor smo že zadnjič poročali. Komaj pa so ljubljanski občinski volilci to novico zvedeli, pa prihaja druga, namreč, da je min. notranjih zadev razpis volitev preklical. Ker bi bilo preveč demokratično, da se volilcem pove, zakaj ne smejo voliti može svojega zaupanja v obč. svet, nam seve g. niini-.ster ne pove, zakaj je volitve preklical. Izza kulis pa čujemo, da zato, da dobi naša narodna skupščina časa, da spremeni volilni red za Ljubljano in ostala avtonomna mesta v Sloveniji. Če bo ta izpremem-ba taka, da bo uveden zopet čist proporc tedaj to izpremembo pozdravljamo, čeprav ne razumemo, zakaj je zato treba preklicati razpis volitev. Skupščina je v stanu v enem tednu volilni red spremeniti, dela itak nima nikakega, volitev pa zato ni bilo treba odlagati. Opravičeno pa sumimo, da bodo volitve v Ljubljani še za dolgo časa odložene, kar je najbrže namen pri celi stvari. Bojimo pa se tudi, da ne pade vladi v glavo, da volilni red še poslabša — morda borno čakali na volitve sploh do takrat, da bodo občinski volilni redi v celi državi »izenačeni«. Po navadi prinese izenačenje samo poslabšanje. Ali ni imela vlada najlepšo priliko, da bi bila že v dvanajstinah, ki so bile ravnokar sprejete, vrnila Ljubljani stari volilni red g čistim proporcem? „Pa(rIott£neM demonstracije v Mariboru. Na predvečer 1. dec. — praznika ujedinjenja — so imeli nacionalisti v Mariboru pod pokroviteljstvom Jadranske Straže klavern manifesta-cijski obhod, pri katerem pa so pretepači, ki' so se ga udeležili, napravili škandalozne nastope. Pred Delavskim domom so pretepači iz manife-stačnega sprevoda napadli dva delavca, Kranjca in Remca, oba Slovenca, razbili so v neki trgovini par šip, pred Delavskim domom pa so vpili: »To je švabska hiša! To hišo je treba zažgati! Dol s Švabi!" Tudi na drugih mestih so pretepači napravljali hrupne nerede, vpili, razgrajali in izzivali. V resnici občudujemo tako patriotično nadušenost pod okriljem Jadranske Straže nastopajočih pretepačev, ki ogrožajo javni mir in red ter na tak pobalinski način dajejo izraza svojemu državotvornemu patriotizmu! Kadarkoli se vrše v Mariboru delavski obhodi, ki se jih udeležuje na tisoče delavcev, še ni nikdar prišlo do najmanjšega incidenta, nacionalistične bande pa napravljajo ob vsaki priliki cestne škandale ter napadajo mirne ljudi, ponajveč delavce. Sramota je, kar se vse godi pod krinko »nacionalizma" in samo čudimo se, da treznejši in pametnejši ljudje iz meščanskih strank trpe v svojih vrstah take razgrajače.^ Celo meščansko časopisje se je škandaliziralo nad dogodki, ki so se odigrali na predvečer 1. dec. v Mariboru. Da policije ni nikjer, kadar je treba delati red, je jasno, ona pride prepozno, potem pa aretira napadene ljudi, dočim pusti nacionalistične junake v miru. Ali bomo res morali seči po samoobrambi, da se zaščitimo od takih dogod- 1 kov? Delavski žepni koledar 1020 je izšel! Cena izvodu Din 12*—. 1*0 svetu. Podpis locarnske pogodbe. V Londonu sc je vršilo te dni podpisovanje locarnskega sporazuma. Sporazum je podpisal v Berlinu tudi nemški predsednik — Hindenburg. Podpisal je tudi vstop Nemčije v Zvezo narodov. Mussolini se podpisovanja ni udeležil osebno, temveč je odposlal druge zastopnike. Torej je grožnja angleških železničarjev le pomagala. Mnogo ljubše mu je, da tretira doma italijansko ljudstvo, za druge stvari mu niti ne preostaja časa. Tako je n. pr. koncem meseca novembra predložil parlamentu 245 zakonskih osnutkov. Ko jih je predložil v parlamentu je pripomnil: ,.Mi jih bomo zelo hitro odobrili!" Locarnski sporazum v nemškem parlamentu. Nemški državni zbor je sprejel in potrdil 27. novembra z večino glasov locarnski sporazum. Pri tretjem čitanju je govoril tudi s. Breitscheid. V svojem govoru je povdaril, da Zveza narodov še dolgo ne bo odgovarjala zahtevam socialne demokracije in je še vedno predstavnica kapitalističnih vlad. Položaj se bo zboljšal še le takrat, ko se bodo spremenile v posameznih državah vlade tako, da bo tudi sestava Zveze narodov bistveno drugačna nego je sedaj. Socialna demokracija bo z vso silo delala na tem, da se zgradi Zvezo narodov po njenih zamislih in ko bo pristopila v Zvezo narodov tudi Nemčija, tedaj bo treba stremeti tudi po izpremembi člena 19, ki omogoča reguliranje mej, v tem smislu, da bo omogočena sprememba nemško-poljske meje. Današnja meja-po mnenju socialne demokracije ne odgovarja gospodarsko - političnim ozirom, niti ni pravična. — Pri končnem glasovanju,je bil sprejet zakon z 291 proti 174 glasovom. Češkoslovaška v krizi. Politični položaj na Češkoslovaškem se po zadnjih državnozborskih volitvah ni bistveno izpremenii in stranke so razen nekaterih — obdržale svoje dosedanje pozicije. To velja zlasti tudi za klerikalno stranko, ki ni ničesar pridobila. — Po volitvah je bilo razumljivo, da bo sestavil novo vlado zopet agrarec Svebla. Predsednik Masaryk mu je v resnici dal man^ za sestavo nove vlade. V sporazumu s koaliranimi strankami je bila že sestavljena lista ministrov. Nenadoma pa je izbruhnila kriza in sicer radi nestrpnosti klerikalcev. Izjavili so se proti temu, da dobe socialni demokrati prosvetno ministrstvo. Na tei zahtevi so vztrajali in posledica njihovega postopanja je bila, da je Švehla vrnil mandat za sestavo vlade. Mandat za sestavo vlade je bil poverjen vodji klerikalcev Šrameku, kateremu pa se je misija ponesrečila. Na vidiku je sestava uradniške vlade, ki jo bo Sestavil najbrže bivši ministrski predsednik dr. Černy. Novo francosko vlado je sestavil zunanji minister Briand. Nova vlada pomeni korak na desno in približanje desničarskim strankam. Kot reakcija na Briandovo politiko je ožje sodelovanje levičarskih meščanskih strank s socialisti. Meščanske stranke levega kartela so imele takoj po sestavi nove vlade zborovanje. Po daljši debati so sklenile, da stopijo v zvezo s socialisti. Sovjetska vlada in mrtva kraljica. Sovjetski poslanik v Londonu je povodom smrti angleške kraljice-matere izrekel sožalje angleškemu kraljevemu dvoru v imenu sovjetske vlade v Moskvi. Ozko prijateljstvo z Mussolinijevo Italijo, obisk Čičerina italijanskega kralja (pred dvemi leti), vsi taki dogodki so nam znak in po-' vod, da dvomimo, da je to vse v redu. Boljševizem iztrebljajo kapitalistične vlade z vsakovrstnimi sredstvi' in kakor, da bi napravile kapitalistične vlade sovjetskemu režimu s tem velike usluge, se jim njegovi predstavniki pripogibajo do kolen ... Misli k taktiki stranke. Od industrijskega delavca F. M. iz C. smo dobili sledeče pismo, ki iga prinašamo samo nebistveno popravljeno: Cenjeni sodrug urednik, oprostite*, da se tudi jaz oglasim k razpravi taktike, čeprav nisem v stanu vse tako povedati, kakor bi rad. Povedal bom pa seveda tako, kakor mislimo jaz in že drugi delavci, s katerimi sem govoril o tej stvari. Zdi se nam, da je prav, če skušate delati na to, da se razne delavske struje, ki so dosedaj med seboj sprte, spravijo. Vem sicer, da to ni lahko. Kajti razun osebnih nepri-jateljstev, ki najbrže vladajo med vplivnejšimi sodrugi. posameznih struj in strank, so vendar tudi stvarne in velike razlike, da ije bi bilo mogoče združiti vseh struj v eno samo delavsko stranko, ki bi imela socialističen program, kakor ga ima naša tSSJ, čeprav bi se morda ta program v nekaterih točkah moral spremeniti. Naš (program je v bistvu tak, kot so bili programi socialističnih strank pred vojsko: v temelju ga sedaj po vojski sicer ni treba spreminjati, gotovo pa je potreben poprav. Saj to delajo tudi velike socialistične stranke v ostalem svetu. Pomembnejših razlik med drugimi strankami oziroma strujami, ki pravijo, da so delavske in razredne, itak ni, občutna je samo razlika med nami in komunisti, to pa samo za to, ker pripadamo mi londonski, komunisti pa 3. internacionali. Po mojem mnenju in želji nas vseh pa bo slej ko prej prišlo do sporazuma med tema dvema internacionalama. Zato se nam zdi ona taktika pravilna, ki že danes skuša nasprotstva zmanjšati in vstvar-jati povsod tamkaj skupno delo med nami in komunisti, kjer jo lo skupno delo mogoče. Vem, da to ni vedno mogoče, komunistom je to včasih celo prepovedano, toda razmere so močnejše in te zahtevajo skupnega dela. Saj lahko vsaka obeli strank varuje pri tem svo&o popolno neodvisnost, dobiček Ijo vendar velik. Mi se bomo otresli nekoliko refonnizma, ki ga je res nekaj v naših vrstah, posebno pri starejših 'Sodrugih, komunisti, kakor imenujemo mi ponavadi levičarje, pa bodo videli, da vodi tudi manj demagogična taktika do lepih uspehov. Izmed drugih delavskih struj naj omenim le Še Bemotovce, kakor jim pravimo. Oni imajo tak program kot mi. Zato so samo sprašujemo, zakaj so v svoji posebni stranki. Vse to, kar oni trdijo, da jih loči od nas, je samo v njihovi domišljiji, kajti v resnici izvajajo oni svoje načelo javnosti in progresivnega davka ravno tako kot mi. Med socialističnim delavstvom pa imamo tudi mnogo reformistov, ki se čutijo za socialiste in mislijo, da so socialisti. Neke vrste socialisti so gotovo in jaz jih ne bi podil iz socialistične stranke; zdi se mi, da bojujejo tudi reformisti razredni boj, če tudi ;bo marsikdo temu oporekal. Branil bi se samo imeti v stranki oportuniste, ki pa jih ne postavljam v isto vrsto, kot reformiste. Kajti oportunisti se nahajajo tudi med reformisti, levičarji, skratka povsod. Naša straka potrebuje v svoje vrste mnogo mladine, ki ne bo opor tunistična, ker ji to mlada leta branijo. Tam kjer je mladina, tam je bodočnost! Ne bojte se mladine, samo poučevati in vzgajati jo je treba, da bo socialistično izobražena. Jaz sem že star in sem že veliko doživel v delavskem gibanju, nikdar pa nisem bil malodušen. Zato tudi danes nisem izgubil poguma, čeprav so nekateri čisto obupani, najbrž zato, ker so slabi socialisti in nimajo prave vere v naše ideje. Ker pa sem mnogo doživel, zato tudi vem, efti ne gre brez težkoč, če prihaja kaka stranka do tiste moči, ko je treba iz agitacije in kritike priti k pozitivnemu delu, kakor so prisiljene socialistične stranke (med nje računam tudi ruske komuniste) v ostalem svetu. Takšen prehod ni mogoč brez hude kiize. Zato Se nahaja delavsko gibanje na celem svetu v krizi. Delavstvo bo s svojim, v bistvu zdravim, instinktom to krizo rešilo. Stranka pa naj bo, ki zbira in organizira v sebi te zdrave moči in jih welje skozi kritične čase v tisti čas, ko bo boj delavstva proti kapitalizmu mogoče še težji, kakor je danes, bo pa zato lažji, ker bomo mi ■sami imeli to krizo že za seboj. Ker pa mi stari tega morebiti niti dočakali ne bomo, zato je to naloga mladine. Delavsko gibanje bo vedno revolucionarno, dokler ne bo zmagalo. Stranka, ki ima v svojih vrstah delavce, trajno ne more iti po drugi poti, kakor po revolucionarni. Ker smo mi stranka delavcev, zato smo revolucionarna stranka, to naj vedo oni, ki trde nasprotno o nas, pa bodisi, da so ti ljudje na skrajni desnici ali na skrajni levici. Tako je moje prepričanje. Za samoupravo socialnega za var ovarij a. Ministrstvo za socialno politiko izvršuje novelo k zakonu o zavarovanju delavcev. V predzadnji Socialistovi številki' smo zavzeli k nove-lizaciji zakona o zavarovanju delavcev svoje načelno stališče. Postavili smo zahtevo po večinskem zastopstvu v samoupravi socialnega zavarovanja in po pokrajinski (teritorialni) organizatorični izvedbi socialnega zavarovanja. Sedaj pa so prinesli nekateri časopisi objave, da namerava ministrstvo za socialno politiko ukiniti ,#iYt tonomno izvajanje socialnega zavarovanja in podržaviti vse socialno-zavarovalne ustanove in naprave. Ta poizkus pomeni nov, težaTc udarec delavskemu razredu in nujno zahteva krepkega, enodušnega in uspešnega odgovora. Izjavljamo: radikalno - radičevsl^a vlada hoče z delavskim razredom boja. Prav. Pa naj z delavskim razredom poizkusi. Povemo takoj: delavski razred smatra, da je avtonomno izvajanje socialnega zavarovanja njegova najelementarnejša pravica. Pravica, ki je nihče ne sme krčiti in ki je ne bo vzela niti najbolj reakcionarna radikalno-radičev-ska vlada. ■>.■ Najpreje pribijemo, da se potom samoupravnih korporacij izvaja so- cialno zavarovanje po celem svetu in celo v fašistovski vladi je zahteva po podržavljenju socialnega zavarovanja že premagano stališče. Če bo zato naša država, naš parlament kljub temu podržavil socialno zavarovanje, potem bo upravičeno zaslužil naslov najbolj nazadnjaške, delavstvu najbolj sovražne države, kar bo izzvalo v mednarodnem svetu najodločnejšo obsodbo in enodu-šen odpor. Socialno zavarovanje in državna uprava sta dva nezdružljiva elementa in podržavljenje socialnega zavarovanja je isto, kakor odpraviti in ukiniti mednarodne obveze glede delavskega zavarovanja. Pa zakaj? Predpogoj uspešnega in zadovoljivega socialnega zavarovanja je živo poslovanje, ki ne prenese nobene birokracije. In, kolikor se je doslej že uveljavila v socialnem Zavarovanju birokracija, je to posledica prevelike odvisnosti celotnega zavarovanja od državne uprave. Kaj ni že sedaj dovelj podržavljenja, če ministrstvo odloča, kdo se sme in ne sme vseliti v uradno hišo in slično. Zato bo uspevalo socialno zavarovanje le, če se državni upravi zmanjša vpliv na socialno zavarovanje in se njen vpliv omeji le na nadzorstvo, če samouprave zadoščajo zakonovim normam. Rekli smo. socialno zavarovanje ne prenese podržavljenja. Rečemo pa tudi: država sama nima na izvajanju socialnega zavarovanja takega interesa, da bi morala zato podržaviti vse ustanove socialnega zavarovanja. Njen interes je edino, da so ljudje preskrbljeni za bolezen in nezgode in da se pošteno in pravično uporabljajo nabrani prispevki. In, če je sedaj socialno zavarovanje prevzelo mnogo nalog, ki bi jih dejansko morala vršiti država sama, da omenimo materinsko, družinsko zavarovanje, bolniško oskrbo itd., potem mora država priznati, da je socialno zavarovanje v naši državi vršilo več, kakor pa je njegova prvobitna in prvenstvena dolžnost. Ministrstvo za socialno zavarovanje pa je očividno pozabilo na či-njenico, da plačuje svoje zavarovanje delavcev s svojim denarjem. Da je zato povsem umevna delavčeva zahteva, da bo s svojim denarjem tudi sam razpolagal. In te pravice mu nihče vzeti ne sme in vzeti ne more! Končno pa povdarjamo: tudi v naši državi je delavstvo zrelo, da svoje socialno zavarovanje samo upravlja. Kdor pa hoče podržaviti socialno zavarovanje na premisi delavske nezrelosti in nesposobnosti, ta degradira lastno državo na nivo nekultiviranih in divjaških tolp in družb. Kdor bo v drž. upravi pravilno pojmoval svojo nalogo, bo stremel, da se kaže v državi1 napredek predvsem v samoupravah. Zato bo temu, vzgojnemu momentu podredil tudi eventuelne činjenice, ki so posledica mladega in še nerazvitega socialnega zavarovanja v naši državi. Kdor pa hoče rušiti temelje države, ta pa naj s podrža.vljenjem socialnega zavarovanja nadaljuje. Ve pa naj, da se bo pomotno in nehote obrnil ves boj po njegovi krivdi’ proti državi. Zanima nas pa vedeti, kakšno stališče so zavzele v tem vprašanju delodajalske organizacije. Kaj one morda mislijo, da je tak način primerna pot zft' demontiranje socialnega zavarovanja in zmanjšanje socialnih bremen? Delavske organizacije bodo v prihodnjih tednih z vsemi sredstvi dale duška protestu proti temu načrtu, morda bodo tudi delodajalske organizacije spoznale, da je samoupravno izvajanjensocialnega zavarovanja predpogoj uspeha in napredka. „Kult url r Sgerj i“. Končno se ie tudi sita gospoda okoli SDS vendar enkrat spomnila, da fjudstvo ne živi samo od kruha, nego tudi od vsake besede, ki kane od njenih ust in je poslala med narod svoje evangeljnike, ki naj poučujejo neuki narod v vseh državljanskih in državotvornih čednostih. Vso dobo slovenske politične zgodovine se ni slovenska buržuazija spomnila na delavca in kmeta, vedno ga je smatrala le za maso, ki naj ob narodnih manifestacijah kriči „živio!“, kadar ji odbornik kakega narodnega društva da znamenje skozi okno. Sedaj pa prihaja tudi delniška demokratska družba do spoznanja, da tako ne bo moglo iti dalje. Slovenski delavec in kmet sta začela spregledavati, luskine jima padajo z oči in se ne zadovoljita več z vlogo Statista, ona hočeta imeti glavno besedo. Nič ne more iti bolj na živce naši gospodi in zato se trudi na vse načine, da bi zopet poneumnila proletariat. Ustanovila je nekako Zvezo kulturnih društev, ki sistematično dopoveduje ljudem, da je belo črno in črno belo in da je dvakrat dve pet. Tako pošilja okoli nekega mladega fanta, ki je s težavo prebavil dve, tri Masarykove brošure, ter zdaj pridiga našim mladim ljudem, da je socializem utopija, da so se Marxove ideje preživele, da sloni vse gibanje proletariata na trhlih nogah, edini spas delavcev je v „demokratski“ SDS. Prerekati se s fantom ne bi bilo na mestu, menda še sam sebi ne verjame, zagotavljamo pa ga, da dokler bo en sam delavec na svetu, bo proletarsko gibanje živelo, ž njim pa tudi Marxova ideologija. Slovenska buržuazija je bila od vsega začetka hinavska in neodkritosrčna. Nikdar se ni upala povedati ljudstvu resnice v obraz. Zase je vedno povdarjala pravico svobode vesti, z a ljudstvo pa se je blago- s o C i A fL l S T“ Stean 3 Kajstarejši ljudje ki so že marsikaj prešli in preživeli in so tedaj mogli pridobiti izkušenj, slišimo vedno in vedno govoriti, da se pri bolečinah in trganju v križu, udih, pri zobobolu pokaz,uje ikot zanesljiv ubla-žitelj bolečin skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo Fellerjev: blagodišeči »Elsaflujd«. Drgnjenje in umivanje z Elsaflujdom lajša tudi najshranejše bolečine, krepi in osvežuje mišičevje in živce, jača utrujene oči, varuje pred nabodom in kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodejen za grgranje, za grlo in usta. Od znotraj in od zunaj močnejši, izdatnejši in krepkejši in krepkejega delovanja kot francosko žganje in najbolj! kosmetikum te vrste. 6 dvojnatih ali 2 velike speci-jalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Djn, 36 dvojnatih ali 12 velikih speci-jalnili steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsa trg 202, Hrvataka. Elsa preparati dobijo se po vseh podružnicah konzumnega društva za Slovenijo. Posamezna steklenica Elzafluj-da po 10 Din se dobi po vseh lekarnah in sorodnih trgovinah. hotno in pokroviteljsko izražala: „da mu je vera potrebna!" Sama ni poznala morale, ljudstvu jo je hotela usiliti z večjo vnemo nego 100 odstotni ultramontani. Vse te v svrho, da gn drži s pomočjo javne neumnosti na vajetih. Danes pa je prisiljena plavati kolikor toliko s tokom časa, zato prihaja po skrivnih stezah med proletarce in jim ponuja neko omledno, polovičarsko svobodomiselstvo. Toda ves trud bo zaman, slovenski prole- tarijat je izprevidel brez pomoči buržuazije. kaj in kako, on odločno odklanja tako „kul-turno hrano", ki je ostala gospodi pri prebavi. Smešna in malenkostna je misel SDS, da bo uspela s tako ovinkarsko propagando in da bo pod pretvezo ..kulturnih predavanj in prireditev" nalovila par kalinov med delavci. Naše delavstvo je zrelo, ono si bo znalo samo najti pot do izobrazbe, brez beraške berglje, ki mu jo nudi buržuazna Zveza kulturnih društev. Tedenske novice. Miklavž. Spomin na Miklavža je za otroka dober, za očeta in mater pa drag in slab denar. Toda: proletarski otroci ne poznajo Miklavža, ne poznajo dobrot, ne poznajo veselja ... Dan je dnevu enak, na trpljenje in pomanjkanje so obsojeni proletarskih otroci. Kako pa naj proletarski oče kupi otroku igrač, slaščic, če mu ne more kuoiti niti toplega perila, ne čevljev? V dnevih Miklavžkov in Božičkov, v teh dnevih se vidi težka usoda proletarske mladine. Kaj mora to tako biti? Sv. Frančišek. Te dni se je vršila 700 letnica smrti Svetega Frančiška Asiškega. Ob tej priliki je ministrski predsednik Mussolini izdal na italijanske zastopnike v inozemstvu poslanico, v kateri pravi, da je rodila italijanska .zemlja svetu največjega pesnika, Danteja, največjega duha umetnosti in znanosti Leonarda in najpogumnejšega oceanskega brodarja Kolumba, dala pa je tudi svetnika vseh svetnikov — Svetega Frančiška. Z asiškim svetnikom je pričela Italija svoj zunanji preporod^, izpričala je svoje lastnosti človekoljubja in plemenitosti. Sveti Frančišek, ki je poživil vero Kristusovo, je tudi eden prvih italijanskih pesnikov. Sijaj apostolov se je v njegovi italijanski duši obnovil. Bratje, ki so se za njim podali na vzhod, so postali istočasno misijonarji Kristusovi jn-poslanci ita-lijanitete. Pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev. V Službenih Novinah je objavil minister iza socialno politiko pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev. Novi pravilnik se razlikuje od dosedanjih predpisov glede zaposlovanja inozemskih delavcev predvsem v sledečem: Dovoljenja za bivanje do enega leta bodo izdajale pristojne inšpekcije dela in le za dovoljenja nad eno leto je pristojno ministrstvo za socialno politiko. Dovoljenje za 'bivanje pa morajo dobiti le oni, ki so prišli v našo državo že potem, ko je* stopil v veljavo zakon o zaščiti delavcev. Tudi sedanji pravilnik še davno ne upostavlja svobode na delovnem trgu, vendar pa pomeni že znatno -zboljšanje s tem, da bodo pustila oblustva v miru vsaj tiste, ki že leta in leta žive v naši državi. Tako bodo sedaj prenehala naravnost nezaslišana' preganjanja tujih, že dolgo tu pri nas zaposlenih inozemskih delavcev. Posebno, ko je bil mnogokrat, da skoro običajno motiv za preganjanje takih ljudi vse preje kot pa želja, da se nameste naši državljani. Tako je na primor lesni veleindustrijalec preganjal, ob primernem sodelovanju in podpiranju nacionalističnih in šovinističnih strank seveda, tujega državljana zato, ker ni dovolil goljufij in drugih takih svinjarij. Pod plaščem nacionalne zaščite pa se je potem hotel maščevati nad tem siromakom. Takih zgodb pa je nešteto. V pravilniku povsem nesprejemljiva pa je določba, da tuj državljan ne sme oditi za več kot mesec dni v inozemstvo. Naloga strokovnih organizacij bo, da bodo gledale, da bodo razni direktorji in delodajalci postopali s tujimi delavci z enakim merilom kakor z našimi. Pod nobenim pogojem ne gre, da bi prejemali tuji državljani boljše mezde .samo zato, ker so tuji. Nacionalistom pa priporočamo, da i oni skrbe za to, da bo dana našim ljudem možnost, da ■se izvežbajo tudi v takih poslih, za katere potrebujemo sedaj inozem-ce. Pa naj skrbe, da bodo nacionalizirana podjetja vsaj ta narodni davek prispevala. Sokoli med seboj. Sokolsko društvo zida v Ljubljani na Taboru svoj dom. Ker pa Turkov gerentski honorar, bančno posojilo in veselične zbirke niso zadostovale za kritje teh stroškov, zato si je društvo izposlovalo tudi dovoljenje za loterijo. V ta namen je razposlalo društvo po deželi srečke z bratskim pozivom na bratski nakup in podporo. Tu pa začenja tragika sokolske misli in sokolskega bratstva. Sokolska društva po deželi so do veliki večini s krepkim sokolskim: Na zdar! in še krepkejšim zdravo, vrnila poslane srečke ■s primemo opazko nazaj. Nad tem so Sokol na Taboru pritožuje in prav ima, če se pritožuje. Ja, ja, bratstvo in tudi sokolstvo BUDDHA< 1------------- 1 * piješ Buddha £n|. 7qtirjG MpPK f ni zemlji nji je najboljša Sitna kava. Prava naša domača- Kolinska cikorija i Vam jamči pristnost in jakost ! izvajanja je razvidno, da mu ine zadostuje sprememba v gasilnem društvu kakor jo je navedel s. Koren. Vsi Slovenci, ki so sedaj v društvu včlanjeni, niso Slovenci in bodo po njegovem mnenju šele tedaj, kadar bodo imeli obenem legitimacijo (JDS) skratka, kadar bo vodstvo v rokah njihovih eksponentov, takrat šele bo uživalo društvo simpatijo občinskih vlastodržoev in bo dobilo občinske podpore, kolikor bo želelo. Za to odkritosrčnost smo mu hvaležni. Večina je na to sklenila zvišati podporo gasilnemu društvu od 5000 na 10.000 Din ter je sprejela celokupni proračun, kakor ga je predlagal referent. Spreminjevalne predloge s. Korena so odstopili v razpravo posameznim odsekom. Murska Sobota. Zaduja povodenj — upamo, da je res zadnja —, ki je tukajšnje prebivalstvu presenetila z bliskovito naglico, je zapustila žalostne sledove uničenja, ki jih je razburkani element v teku kratkih par ur začrtal po našem mestu. Ti sledovi so tem žaloslnejši, ker je ipo povodnji prizadet najrevnejši del prebivalstva, t j. kočarji in delavci, mali obrtniki in nameščenci, ki so na mah zgubili vse, ali skoro vse njih premoženje. Težko je človeku, ko gre mimo podrtih koč, ter vidi prizadete, ki potrtih obrazov iščejo pod ruševinami, če je tam kaj ostalo. Vsak sprašuje, kaj sedaj! Vsi poizvedujejo in sprašujejo, če bodo dobili od države podpore un sredstva, da si v postavi jo podrte .koče in nabavijo najpotrebnejše. Ali bodo kaj dobili! Dvomimo, da bo vlada priskočila na pomoč, vsaj v izdatnejši meri, ker poplava je naredila svoje delo tudi v drugih krajih, vsled česar je izdatna pomoč od strani države v danih razmerah skoro nemogoča. Preostane torej le pomoč od strani javnosti mariborske oblasti in drugih, od poplave neprizadetih krajev, ki naj s prispevki priskočijo ponesrečencem na pomoč. Pomožni odbor, ki se je v to svrho ustanovil v Mariboru in pa lokalni pomožni odbor v Murski Soboti, sta izdala na javnost apel upamo, da