Our Write U» Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NARODA ★
List slovenskih delavcev v Ameriki.
CTTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako Še niste naročnik, poiljite en dolar sa dvomesečno poskninjo.
TELEPHONE: CHeUea 3—1242
mm 8itid CUm lUlter September Zlat, IMS at Um P m* Office New l«i N. I,
Act ef Coagreee •( Mareh Srd. 187«.
No. 129. — Stcv. 129.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 5, 1939—PONEDELJEK, 5. JUNIJA, 1939
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK Volume XLV1I. — Letnik XLVIL
HITLER IZKAZUJE KNEZU PAVLU VELIKE CAST!
POLITIKI NAPOVEDUJEJO TESNEJŠE ZVEZE MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO
Knezu na čast je korakalo 25,000 vojakov. — Nad parado je letalo 265 aeroplanov. — Nemsko-ita-lijanska vzhodna meja bo zavarovana.
Hrvatsko vprašanje zopet na površju
GARNER BO
KANDIDAT
Podpredsednik Garner bo leta 1940 predsedniški kandidat. — Kandidiral b o tudi proti Rooseveltu.
WASHINGTON, D. C., 4. junija. — Na demokratski konvenciji leta 1^40 bo pod pred -i-edurik (jiarner predlagan za prefbsedniškega 'kandidata, ne glede na to, kdo bo poleg njega še pretflagan. Ako Imj ifcou-vencaja sprejeia njegovo nominacijo, tedaj Ik» Garner sprejel kuumlidaturo.
To zatrdilo je prišlo iz krofov, ki so blizu Garnerja in ob ča-su, ko se je pričela velika a-gitacija 'za tretji termin pred-M-dni'ka Roosevelta.
Starejši, nazadji'jaski seiiii-
raz-
BERLIN, Nemčija, 4. junija. — Kancler Hitler j * vprizoril novo demonstracijo nemške vojaške sile, ko je 25,000 vojakov vseh vrst, kažoč vse smrtno-nosno orožje moderne vojne, skoro tri ure korakalo mimo njega in njegovih jugoslovanskih gostov, kneza Pavla in kneginje Olge po Via Triumphalis.
Četudi ta parada ni bila tako velika, kot ob priliki Hitlerjevega rojstnega dne, ko je korakalo štiri ure 40,000 vojakov, vendar je bila mnogo večja, kot pa lansko leto ob priliki obiska madžarskega regenta admirala Horthyja.
Središče Berlina je bilo kot kako vojaško taborišče in po ulicah je bilo nad pol miljona ljudi.
Ker je na državnem benketu Hitler zatrdil da so meje med Jugoslavijo in Nemčijo ' za vedno" določene. kar je lansko leto tudi zatrdil Mussolini, so nemški vladni krogi prepričani, da bo prišlo med
Nemčijo in Jugoslavijo do tesnejših zvez in ne sa- t o rji in |>oslaiici se zelo
mo v gospodarskem oziru, temveč upajo, da bo Ju- J«W> ™d akacijo za tretji i	. ., ,	., . ' .	ji • .termin, tembolj pa we, ker se je
gosJavija tudi pristopila k protikominterni pogodbi, i|jralsedllik RiMi^\V)t odločil,
ko bodo končana angleško-ruska pogajanja.	tla bo potoval j>o deželi iai se
Taka zveza pa ne bo v nikakem nasprotju z jugo- s,",LaJ	bo Roosevelt
slovansko "svobodo in neodvisnostjo", katero je	ju-
knez Pavle povdarjal v svojem odgovoru na Hitler- žr»jh držav, se že dalje časa
ievo napitnico na banketu Knezovo spremstvo pa posvetujejo, kiaj ji-m kaže na-
ni tako navdušeno nad zatrjevanjem medsebojne- >raviti' « ^ Hoosevelt v
, , .	j .	„. . i 'retsni<n odločil aa tretji termin,
ga prijateljstva, kajti ve, daje vecma jugoslo-j Garner bo v kampanji nasto-
vanskega prebivalstvo mnogo bolj naklonjena |>al proti tretjemu terminu in
bo <branil -staro tradicijo, da noben predsednik ne sme biti tretjič" izvoljen.
V Dal Idi v, Tex., je že bil postavljen glavni stan za Gar-nerjevo kampanjo. Ta organizacija 1k) postavila -svoje jxj druižnice tudi po drugih državah in bo jKKslovaha tudi skoči celo konvencijo. Iz urada v Dal I asu je bilo prejAnjl teden na volilee v raznih državah raz poslanih dkoli 30,000 pisem, ki priporočajo Garaerja za predsedniškega (kandidata.
Ga me rjava organizacija še ni izbrala ^eala za njegovo kampanjo in k njegovemu imenu ril pridjala ničesar drugeg-i kot besedo "demokrat". Pravijo, da je v 38 letih, odkar je v narodni vladi, dovolj pokazal, (kje stoji.
Ako bo Roosevelt kandidiral ali ne, prav gotovo Game rja ne bo pod>pira4, ker v njegovih očeh ni dovolj tiapredeai.
Franciji in Angliji, kot pa Nemčiji.
Po uradnem državnem obisku bosta knez Pavle in kneginja Olga ostala še tri dni v Nemčiji kot gosta felc^maršala Hermanna Goeringa, ki bo v privatnem razgovoru s knezom Pavlom skušal u-trditi medsebojno prijateljstvo, ki naj bi zavarovalo vzhodne meje Nqmčije in Italije.
Parada je bila popolnoma posneta po veliki Hitlerjevi paradi. Hitler, knez Pavle in kneginja Olga so sedeli na zlatih, prestolu podobnih stolih, na rdeče pogrnjenem podu in pod sivim baldahinom, ki je bil okrasen z orli in svastika»mi. Za njimi pa so stali generali v blestečih uniformah.
Kneginjo Olgo je spremljala Goeringova žena in jo je na odru sprejel baron Konstantin von Neu-rath, protektor Češke in Moravske. Knez Pavle je položil venec na vojni spomenik na Unter den Linden, nato pa se je s Hitlerjem z avtomobilom pripeljal do odra.
Nato pa je od 10.25, pa do 1-10 korakalo vojaštvo: infanterija, kavalerija in mornarji, motorizirana artilerija vseh vrst, protizračni topovi, metalci min, vojaki na motornih kolesih, pijonirji in divizija tankov.
Nad parado je brnelo 265 aeroplanov. Nagli zasledovalni aeroplani »o izvajali briljantne manevre, ko so se spuščali pod počasnejše bombnike, ki so letali zelo nizko nad gledališkim odrom.
V paradi ste bili skoro dve tretini motoriziranih čet. .medtem ko je nemška armada motorizirana samo 20 odstotkov.
Tuji vojaški atašeji so se čudili, da Hitler, razun treh največjih tankov, ob tej priložnosti ni pokazal nikakega novega orožja.
Zvečer sta bila knez Pavle in kneginja Olga Hitlerjeva gosta v državni operi, kjer so peli Wagner-jevo opero "Die Meistersinger".
cfcie je knez Pavle v Potsdamu polo-
STAR PANJ SE JE VNE
BOSTON, Mass., 2. juniju. — Louis Lev, ki je star 81 let in »ta mu umrFi že dve ženi, i-ma še vedno vročo kri in se bo sedaj tretjič oženil z bolničarko Dorothy Low, ki je stara 45 let. Prošnjo za poroko sta že vložila.
NESREČA ANGLEŠKE PODMORNICE
Zadnji konec je gledal iz vode. — Samo štirje so se rešili iz podmornice. Utonilo jih je 98.
LIVERPOOL, Anglija, 4. junija. — .Podmornica Thesis »se je v eetntek dopoldne pri potapljalnih poiskfUrih s prednjim koncem zarila v blato in se ni več dvignila na površje. V petek je zadnji konec molel IS čevljov iz vode. Podmornico so prišle reševati bojne in diuigaliu* ladje. To<fca vrv, ki ho jo privezali na zadnji konec, se je utrgala in [»odmomica je zdrknila v gl oboe i no.
Treni mornar jem in enemu civilistu se je (posrečilo rešiti se in to so: kapitan 11. P. K. Oram, poveljnik pete i»odiiioi-<ske flot i le, poročnik F. \Y<JOd, kurjač \V. C. Arnold in nek civilni inžinir družbe Gammell-Jjainl, ki je zgradila podmornico.
V tpodnioririci je bilo <»H mornariških rawtirikov in mornarjev ter >>>* civilistov, sku-paj 10-2.
Štirje, ki so se redili, nočejo, najbrže jh> naročilu admi-ralitete, govori ti o vzroku nc-preče; prijjovedujejo pa, kako so iv smrtnem strahu v temnem prostoru «v podmornici lovili
Nil]K>.
Admiral i tet a je naznanila, da ni več nobenega upanja, da bi bil št' kdo v podmornici živ in da -se je 1)8 preostalih zadušilo.
Vse časopisje obsoja athni-raliteto, da ni mogla rešiti podmornice. "To je umor! Žrtvovali fco IjmU zaradi ladje T'— kričijo časopisi.
Adiniralileta pa se iz^ovai-ja, čete:
<4Xič več ni bilo mogoče storiti. Na ni(|stu so bili največji izvedenci dežele in najboljše rešilne ladje."
POVEČANJE AMERIŠKE MORNARICE
\VAjSHINKJTON, D. C., 4. junija- — Mornariški department, ki je resno stopil v tekmo za pomorsko silo, je naročil dve dklopiriei po 45,000 ton in 22 drugih bojnih ladij. Vse ladje bodo veljale $350,000,000.
Kno oklopnico bodo gra<Uli v ladjedelnici v New Yorku, eno pa v Philadelphi ji; v«akia bo (vefjaila HO do 85 milijonov dolarjev.	%
Nadomestni mornariški tajnik Chairles Ediv<on je rekel, da hočejo Z<lružene države zgradili vojno broklovje, ki bo v razmerju z ja]>onskim 5—3.
žil vcnec na krsto pruskega kralja Friderika Velikega in si je ogledal slavno palačo Sans Souci.
Pri kosilu in na večerji sta bila knez in kneginja gosta vnanjega ministra Joachima von Ribbentropa in propagandnega ministra Josip« G^ebbelsa.
RUSIJA JE ODGOVORILA ANGLIJI
Angleška vlada upa na ugoden izid pogajanj. Rusija v svojih zahtevah ni ničesar popustila.
LONDON, Anglija, 4. junija. — Četudi je bil ni!s»ki odgo-vor ua angleško - fran<A>.4ke preilloge vročen angleškemu I>oslaiiiku v Moskva siru Win. i SeiMlsu že v petek, ga vnanji urad še ni prejel. Vendar [*a je vla'dt znana vsebina o« 1 govora in upa, da bodo j>ogajan'ja u-J spela in <la bo pogodba sklenjena v dveh tednih.
Rusija vstraja |>ri svoji zahtevi, da je sklenjena slična ]K>go<lba, 'kot je angleško-fran-co^ka iKjgfxll»a s Poljsko, ki stopi t ako'j v rveljavo, ako bi bila neodvisnost Poljske okra žena. Rusija zahteva, da si gredo 'vse tri držat\'e z vso svojo vojaško silo na pomoč, ako bila neodvisnost katere drža\e "jH^reduo ali neposredno" o-grožena. Rusija je pripraivJjena stopiti v zvezo z Anglijo in Francijo, to<la hoče imefi črno iui belem, <la ne 1m> padla med dva, stola, ko bi dobila samo polovično pomoč.
PARIZ, Francija, 4. junija.
—	Francoski uradni krogi na-jKiveniujejo, da se bodo pogajanja za vojaško zvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo razbila, ako Rusija ne umakne svoje zabte»ve za skupno vojaško ]>oiiioč malim lmltiškim državam.
Kot pravi francoski ivnanji urad, sta ministrski predsednik Neville Oiamberlain in vnanji minister lord Halifax šla v fcjvojih predlogih dalje, kt»t i*u sta prvotno nameravala, da bi pridobila Rusijo za zvlizo. Franeoski vnanji urad 'je mnenja, da Estonski ni treba dajati nikak? jainščlne, ker jo je sama oflklonila, češ, da bi vKak korak <v tej smeri pomenil nevarnost za njeno neod-\iisnost.
FraiK'ija priznava, da Moskva Londonu do sedaj še ni dala nobene koncesije. Mesto tega je Rudija izdelala popol« noma nov načrt in je šla v »svojih zahtevah tako daleč, da ji ni mogoče izjioliiiti. Po francoskem mnenju pogodila ne bo mogla biti sklenjena, ako Rusija ne umK*ikue svoje zahteve glede jamščine 1>altskim državam.
ZOG BO ŽIVE V FRANCIJI
PARIZ, Francija, 4. junija.
—	Albansiki kralj Zog in kra-Ijiea Geraldma sta najela grad Chateau de la Maye »v Ver iSiaille^m, v ktijterem je nekaj čaisa .stanoval Windonski vej-voda s svojo soprogo.
Kralj Zog in kraljica se sedaj nahajata v Egiptu in bosrta prišlia v Francijo proti koncu junija ter boista ostala na gradiu v juliju m avgwtu.
MILAN ST0JADIN0VIC VODI
NEZADOVOLJNO SKUPINO
BEOGRAD, Jugoslavija, 4. junija. — Hrvatsko vprašanje, ki je že nekaj tednov spalo, je zopet nepričakovano zapla,mtelo, ko je prišla vest, da je Livši ministrski predsednik Milan Stojadinovič, ki je bil prisiljen odstopiti, da bi tem prej prišlo do sporazuma med Hrvati in Srbi, pričel organizirati nezadovoljno skupino v vladni stranki, jugoslovanski narodni zvezi.
Na svojo Mt ran je do sedaj že pridobil Jo senatorjev in narodnih poslancev, ki nas pro
BEOGRAD, Jugoslavija, 4. junija. — Joigoslavija -sedaj ra-zniišlja o tem, alli l>i bilo
sednika Dragise Ovet kovica, češ, da ne more rešiti hrvatskega problema. Namen Stoja
t nje jo vladi ministrskega pred- primerno z Nemčijo skleniti ne-
naipadialno [>ogodbo. Ako bo prišlo do take pogodbe, tetlaj l>o Jugoslavija skušala dove-Knoviče skupine je v narodni ;sti ^Vnglijo in Francijo, da boste zaupale v njeno nevtralnost.
Ko se bo viianji minister Aleksander Cincar - Markovič
skiij^ščiiii pričeti debato o tem vprašanju.
Vsled teira bo kiiez-naine^tnik Pavle, ko se bo vrnil iz Ber
lina, najbrže našel ministrsko | vrnil iz Berlina, kjer je ime!
krizo. It. zanesljivega vira prihaja i>oročilo, da 1k> šel knez Pavle iz Berlina naravoht ^ Bukarešto.
PARNIK Z BEGUNCI 0DPLUL
Parnik St. Louis je od-plul iz Havane z 907 nemškimi begunci. — Parnik je zasidran 12 milj od pristanišča.
HAVANA, Kuba, 4. junija. — Nemški paririk St. Louis je odplul iz Havane z !N>7 nemškimi židovskimi begunci, katerim ni bilo dovoljeno izkrcati se na Kubi.
Parnik, ki je 15. maja od-plul iz Hamburga, je moral odpluti iz pristanišča na odredbo predsednika Frederico Laredo Brna. Cez noč je bil parnik zasidran 12 milj od pristanišča, proti jutru pa je odpeljal proti Hamburgu, kamor ga je poklicala Hamburg-Amerikja - Lloyd parobrodna družba.
Kubanske oblasti pravijo, da begunci ni'so imeli pravilnih listin za rzkrcanje. Danes pa jC republika Dommica poročila, da je pri preuči jena sprejeti begunce, p<xl pogojem, da plača vsak po	davka in bodo
»meCi stalno <xstati v deze'i. Totla lM\gunci so ivečinonia brez vsakega <lenarja.
Kubanski državni tajnik Pu-Ijol pa pravi, da bo predsednik ! Bru mogoče premeni! v»voje stališče glede beguncev, ker je rekel, da o tej zadevi ne l>o razpravljal, dokler je parnik St. Louis v kubanskih vodah.
Zastopnik Hamburg Amerika parobrodne družbe, Louis Clasing, je naznanil, da ima pairaik St. Ixnii^ naročilo, da clo danes opoldne počasi vozi. ker 'je mogoče, da bo dobil do vol jen je, da izkrca begunce na Kubi ali pa rvi Dominiki.
meč konferenc z nacijskimi voditelji, bo pojasnil stališče .h»gosl;¥\"ije, Angliji in Franci-ji-
Dobro pouceui krogi pravijo, da je po»lpis nenapadalne po-go<ibe med Jugoslavijo in Nemčijo samo vprašanje čaisa, četudi o tem iri ni kakega uradnega potrdila.
BUKAREŠTA, Bomuir>ka, 4. junija. — Romunski vnanji minister Grigore Gafeiuui l»o v nekaj dneli odpotoval v Turčijo in (Jrško na uradnii obisk, ki je bil določen že pred tedni.
Namen njegovega potovanja je obdržati Jugoslavijo »v Bal-kaniski antanti in iiajMPtiti Bol-gar^ko, da se pridruži mutanti, ne da bi bilo \*streženo njenim zahtevam, da ji Jugoslavija in Romunska o«lstopita kaj ozemlja.
Grška, se z Romam-ko gle<iy Bolgarske v Msem strinja. Obe državi boste Bolgarski ponudili gospodarske ugodnosti, pa nič več. Kose bo Gafencu vračal iiz Ankare, se bo nejbrze vestavil v SoFiji za kratko konferenco z ministrskim predsednikom Kja-ejenranovoni.
RAZGLEDNICE
Ne\yyor*ke
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITE PRI
KNJIGARNI 'GLAS NAROD 4"
216 WEST 18th STREET NEW YORK
33 RAZLIČNIH RAZCiLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-Čl H NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(Paitain ptateM)!
Vsoto lahko potil jote ▼ ntnkal po 2 odroma po S
••G LAB NABOB A" = New York
Monday, June 5, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
-GLAS NARODA
< votes or m rtom)

fiul
of Um
Owmd aač PubiUbed bj
PUBLUIUNO COMPANY <▲ (Corporation i
J Lopatit, ft*«, and tddroiici of above of fleet«: NEW YORK. N. 1.
46th	Year
1SSUBD 1VKII DAT AXCKFT SUNDAY'S AND fcOUDAIS	
Advertisement oo Afreemenr	
8a lato velja Hat aa Ameriko Sa pol leta ................$3.'rt> »a Catrt lata...............$1JC	Za New Tork ca <*elo leto . . $7 Oil Za pol !*ta ................sa m fa inosematro aa eein leto .. ff7..iu Z& pol leta ................$3.50
. SabaerSptlan	Yearly H-
"OLAfl NiBODi"
IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN PRAZNIKOV
-OLAS NARODA", til WEST IS* STREET, NEW YORK. N ! rtUSraONE: CBrhm t—na
NAJVEČJA ANGLEŠKA BOJNA LADJA.
.. i"
a«J m biacoruU po*i>tl •»tov. proatmo. da m •O UaafOVaika.
ta osebnosti se
ne prlcbtujeio Denar u naročnino
P© Money Order. Prt soreoaejKbi kraja naro* tudi prejšnje bivali*4e nakani da hitrela najd*
ŠPANIJA NA RAZPOTJU
Kakor doznava v dobra poučemh krogih, je gener«; \	*v«*lL zau|juikih ^J pwprttvlj.fi v Frane,n in
An&u t.ren najetje velikega posojila, ki naj hi služilo'ob Spam je po koncMi državljanki vojni. Vodilna traaieo-rtd, a»*!eškl in inozenKk, d.,,,mi .uo-
U71 '' "T1" iZ>Vi,i '"Wvfjenc dati Siriji tako >jk>, t<*i* fHxl po£ojom, da na to prUtan.jo pr^ojne vlad, u
7* Prf'2al,MiJO	** 1o	<ire au.....ojiln v ZJlr>ki:
JO d ?0 milijonov funtov. Kot p.mbl»š«Wc M. h:,,,k vodi ........
Janja bavs, bt4*ij,AJ mkiMrski pv^Unliiik Van Žalami
Francoska in angleška vlada «a pripravlja« dovoliti generahi Fraanm to |H»*>jito, tola ,mmI pobojem, da dol.it« jamstvo za to, <tia m- .Španija ne Ih> pridružila italijansko nemški vojaški flVezi, da ne U> u\^Ua izrazito totalitarnima režima telila bo ostala v primer« kakega r*>opada v Fvropi nevtralna
<ienerul Krmi.*, mora prelomiti s«vojc te.no wmzaUvo * *pitnskiini falangi, ki jili smatrajo v Ixmdoiiii in Parizu za ixraxHe fašist,.
Z« najboljša janiHtvo bi maitrali t;4<uv Parizu kakor v Loaidoiiu, če bi se v Španiji zo|«t obnovila moimrtiija.
Van Zeelamd je pred kratkim odpotoval v Burgos, da s* o wni teci osebno porazgrovori z generalom Krdncom.
V Pariau in Loiidonu izjavljajo, da mor.- Španija -an.o označenimi poboji <iobiti zaz.-ljono |M»ojLlo. Ker Španija od nikoder drugod ne more pričakovati denarne |»otm»či z. kvOjo obnovo, smatra jo, <da >h> .general Franco stavljene po«;o-je sprejel.
Iz Runa se poroča, da v italijanskih krojili z veliko }*> zorno^tjo zasledujejo pojrajartjH za -pa-n-ko po^jilo v Parizu in Loudonu. Zatrjuje se, da Im> italijanski zunanji minister >•«• pred madridsko parado odpotoval v Španijo, da pridobi generala Fraaiea za poglobitev do>edanj«-_ra zavezništva Spa ni j*, z Nemčijo in Italfjo.
Veddvim
je Inla v la-1 jede I ni', v ttarrown v Amaliji spuščena v morje največja matična ladja za aeorplanne " Illu^t rioi*^''.
Iz Slovenije
SLAVNOST OB PRE SERNOVI ROJSTNI HlSl
Vas Vrba v brezniski fari na Gorenjskem se je pripravila, da kar najslovesnejše pozdravi vse častilce njihovega ro .jaka, pesnika dr . Franceta Prešerna, ki so priišli. da we udeleže slavnostne predaje ključev njegove loj-trne hiše v re'ke slovenskega bana dr. M.
Natlačena, ki jih bo od-lej lira- . ...	, ,
nil kot ........................Slovenije.	-I'' /stopal 'ud. Aka
Slov**ii>ki narod j,. preval ' ''"»J"	umetnosti.
dr. horo.seein, dr. Lakmaiiom, ki je predstavljal tudi Prosvetno zvezo in Leonovo družbo, dr. Sajovieein. dr. Do len-eem, dr. iSteletoiu. Odvetniško zl»orni«-o je predstavljal dr. 7A rovnili. PFA' kini« pesnik O ton Ziipacričič. Društvo knji ževnikov prof .Koblar. ki
obla.-4i in znanstvenih in kulturnih ustanov.
Tik pred začetkom sv. maše no v<i prisotni pripravili lep spiejem gospodu dr. Natlačeni! in njegovi go>pe. Tiuii go renjski možnarii so |>okali.
Štev ilno je biio za->topslvo uni verze, ki bila tn s svojim rektorjem dr. KiiŠejem. ki je tn bil tudi pretl-tavnik odboja za odkup hiše, ter dekani in profesorji s dr. Kidri-
KDO SME BITI NEVTRALEN?
t4Berliinier Boersen Zeiturug" prinaša članek pod naslovom °Kdo sme biti nevtralen.** Članek naglasa posebno prizadevanje za pa dm k <kmokraei,i, <ii bi priklobile male države 7a svojo politiko obkoLjevanja oti
Po^bno Nemoija, ki ima več s<i-e*lov kakor katerakoli druga drzaxia, mora gleilati, da ima ob vvoijih meja čim več prijateljev ali nevtraleov. Pos*4mio v primeru vojne bi bilo sta lisce nemških Hosedov velike va/jurdi.
Posebno važno za Nemčijo bi bilo to, da nobena so>e«i-nih držav ne bi služila sovražniku'kot prostorja napad ali kot država, iz 'kaftere bi se vodila vojna proti Nemčiji.
Nemška zunanja politika ise mora v^Jiti tui o-mo\i t«i t praktičnih momentov. Gotove države v vzhodni Evropi, pdseh-no pa baltne^ke drž»w kažejo tendomMi, da ostanejo (nevtralne, Lwtotako wkatndinatvake klržave. Poljska je zapustila inditiko novtralnosti.
Nada lj ni ukrepi Nemčije IhhIo o<ivisni od politike Anglije in oc( uspehov angleške politiike obkoljevanja. —
je prev?« Preš^-rnov«! rojstno hišo v svojo last in izročila ga mu je slo venska šolska mladina; do voli velik praz.nik, da «-e ji' Vrlia inlela v naj<dpŠe oblačilo, da je okitila s slovenskimi zasta vami, ki «o visele z mlajev, z hiš, x zvonika sv. Marka, pa tudi z velikimi napi-i. ki so oh vhodu v vas klicali ljudem, da slovenska zemlja nima lepšega kraja. k«d je ta z ofcolieo pcšlo-jbn raja. ter nad vhodom hiše: "O, Vrba. sreetia, draga vas domača — kjei- hiša mojega htoji očeta."
Vsa (rorenjska se je pri pravljala, da se udeleži tega praznika slovenske kmečke hiše, veliko Ljubljančanov je imelo namen, .svoj nedeljski iz let usmeriti v Veho, če bi <ne bilo strašnega naliva, ki je opla il veliko častilem- Prešernove p*■sini, da ni.-o sli v Vrbo. To da kljub vsemu se je pred cerkvijo -v. Marka, ki jo stra I žita dva v.»li.ka topola, zbralo prebivalstvo vse fe rajske o*ko-liee s predstavniki svojih or ganizaeij, tako gasileev. slovenskih fantov in deklet. Sokolov in kmečkih zvez ter mnogo lju di iz Gorenjske in Ljubljane, med 'katerimi moram imenova ti številma zastopstva javni!)
Umorjeni je ležal na obrazu in je imel več ran na obrazu ter levo reko presekano, kar kaže, da se je vršila med njim irn napadalcem srdita borba. Žena umorjenega Škvarca zatrjuje, da je odšel Škvare zjutraj ob pol s. od doma v vinograd na Dreiiovou. Pred odho^lom mu je služkinja skuhala vino. Ob pol šestih zjutraj so pa prišli ženi sosedje }>ovedat o umoru.
Pri obdukciji trupla so pa do gnali, da je bil Škvarea umorjen že prejšnji dan, kakor pri poveduje njegova žena, da so prejšnji večer skupaj večerjali ?u da je šele oh pol 9. zjutraj odšel <k| doma. Isto trdita tudi njena nečakinja in služkinja. Xa truplu r-o se že poznale mrliške pege, ki se |K>ja vijo po navadi šele 24 ur po smrti. Vse tri že.n.ske pa vztra jajo pri svojih izjavah in trdijo, da niti ne slutijo, kdo bi bil morilec. Preiskava se nadaljuje, im so .baje orožniki ž«' na sledu morilcu.
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
»e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skusnja Vam to jamči.
liiita po brezplačna navodila in pojasnila na
SLOVENIC PUBLISHING CO"
sjPOTtolSKI ODDELEK "GLASA NARODA"::
T.
je bil
tudi zastopnik lW,.sorskega|smrtna nesreča v
društva, ljubljanskega župana I v1ntgaru
\ I'M n ie
je zastopal inšp. S. Kranjc, prosvetni oddelek banovine dr. Plani,na; Kranj, kjer je Pre-šeren mmrl, olWdm^ki svetnik dr. M»-gušai- in ravnatelj gim na zija Korbar. itd. Prišli so profesorji in <lija.ki iz vseh gimna/ij. književniki in prijatelji lepe knjige ter čestilej Prešernovi iz vs^-h krajev, tako da je kljub slahemu vre-merwi na^Milm) vos prostor ol» lepi eei^kvici sv. Marka, kjer je priddpil k oltarju pisaitelj rojak župnik IV S. Pinžgar in ie /apel cerkveni pe-mi domači cerkvetii zbor.
UMOR V KALCAH
Dne 17. inaja zjutraj je našel Franc Naglic na poti, ki pelje iz vasi Kalee—Naklo pro ti vasi Veliki Podlog, truplo letnega posestnika Jožefa Skvarca iz vasi Kalee—Naklo.
Knjige Družbe sv. Mohorja
Sest knjig
1.
2.
Koledar za leto I 939
Zgodovina slovenskega naroda
Spisal DR. JOS. M AL
3.	Življenje svetnikov
4.	Slovenske večernice POVEST_"IZUM"
Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl
5.	Čuda narave
Spisala MARIJA AHAClC
6 1 T	v » y «
. Ura cescenja
VSEH SEST KNJIG za $1.35
. Naročite pri:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
Xa .vnebohod proti poldnevu se je podala skupina 12 nem škili izletnikov v Vintgar. Skale v viotgarskih pečinah pa so pie<-ej krušljive in «-e ra«le sprožijo že zaradi zračnih tresljajev, ki jih povzroča glasno govorjenje. V sredi soteske je taHTiadonia priletela skala in zadela neko žensko ter jo zbi la v vodo. Ponesrečenko so si c»-r hitro potegnili rz votle, pa je liila ž»- mrtva.
umor pri soten-skem pri šmarju
Pri posestniku Karlu Poša-iui v Sotenskem blizu Šmarja ]jri Jelšah je služil za hlapca letni Fraim* Jere1>. Jereb je bil doma s Primorskega in je »imeL (prihranjenega precej denarja. Pošak, ki je nujno potreboval denar si je ob neki priliki izposodil od Jereiha 'JO tisoč din. Obljubil mu je, da mu bo ta denar na stara leta vrnil in mu izgovoril pre užitek. Pozneje pa je začel Pošak premišljevati, kako 'bi se Jere-'ba <z*iebil. Te dni pregovoril posestnikovega -sina Jožeta Vrbovška ir, iste vasi. da bi u smrt i I Jereba. Okrog 2*2. ure je Vrhov še k izvabil Jereba v Poša"kovo klet- ces, da bosta
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za $ 'J Ho $ 4.."H» $ H.lie
I lili. Piu. I »in. I lin.
1«>
•JIM I
r>in >
IMu. UMMI I »in. 1'OUU
V Italijo:
Za $ 6.30 $ 12. $ LV. — ( 57 — $112.50
Lir	100
Lir	200
lib	bOO
I4r	Vi m«)
Lir	20*Ht
Peter
• •
a
«167.— .......... Ur 3000
NAJ BOJUJE ZDRAVILO
Nikar se ne bojte, ne boLi vwis trapi I z boleznijo, ker ste že toliko slišali in čil al i o nji, da mora tutli vais že »vse bolet;.
I goto\ iti Ihmii skušal le nekaj, namreč da je zoper vsako bolezen zdravilo, samo |M>grun-tati ga je trelia.
Včasi ga pogriurtajo zjdra\-iriki, včasi narava sama, mar ik.laj pa tudi druge okoH>či-lit*.
Toliko torej o tem. zdaj pa se nekaj o mojih vsakdanji, doživljajih v Clovelandu --<' nigem naj\ečjem sloven-kens ino-fcu na svetu.
Ud prejšnjega »ponedeljka pa oo za*tuje soijote se sploh nisem ganil iz svojega bivališča, čakajoč z raznih strani, boiHisi ugodnih ali neugoilnih poročil, in sem prebil večji del «lne\a ob oknu. K zajtrku, kosilu ia MH*erji me ni bilo treba klicati. ker mi je te tri poglavitne iIjk 'Vile časo Želodec precej točno oznanjal.
Doigčias so mi nekoliki pregnali prijetni j obi>ki. t'leve land je sicer milijonsko mesto, >lovenska naselbina je pa kakor vas, kateri se \se blisko-vilo razve.
Koj ilru^i dan so me Ziičeli obi>ko\aiti prijiitelji in znaue: iz prejšnjih let, in v obujanju -pravila -od V/, kleli. V kleti opominov -o diievue in večer-sta oba popila nekaj vina. Xe ;ne ure še precej naglo minile, nadiio pa je Vrbovšek izvlekel i Xoči so pa 'dolge- Nisem iiau.-
KKH SK ČRNK SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI <;<>UI ALI IH>LI
Za izplačilo v^jifa in*sk»v kol iforaj navpdpno, bodisi t dinarjih ali lirah, dovoljujemo ft« boljft* poKoJe.
NLLINA NAKAZILA 1ZVK&H. ^KMO PO CABLR LKTTKR ZA (PRISTOJBINO $1.—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) «« W. 181 b ST.. NEW YORK
iz žepa samokre- in ustrelil Jereba v trebuh in nato |Nlbegiiil. Jereb ise je kljub težki škodbi še privlekel iz Pošako-ve hi-e. nato pa se je zgrudil nezavesten. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam. Vrbovška in Pošaka so takoj aretirali. Vrbovšek je izpovedal. <la j«- izvršil svoje dejanje na prigovarjanje posestnika Pošaka. ki mu je tudi izročil samokre-. < katerim n;ij ustreli Jereba. Po š;ik zanika, da I »t bil nagovo ril Vrbovška. priznava pa, da mu j«' dal samokres, ker ga je Vrbovšek potreboval zase. Vrbovška in Pošaka bodo po za slišjinju izročili okrožnemu sodišču v Celju.
SEZNAM
OBISKOVALCEV
SVETOVNE RAZSTAVE V NEW YORKU
Rojaki, ki pridejo na obisk ▼ New York, a ko želijo imeti ime v seznamu, se labko oglase s dopisnico ali pa pokličite |m> telefonu: CHelsea 3-1242. Nafi urad je odprt od 7. zjutraj do 4. popoldne (ob sobotah do 1. popoldne*.
Ur. iti Mrš. Frank Baloeh, (zasitopnik "Olas^i Naroda"), iz Luzerne, Pa.
ako nameravate obiskati
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE .IO
BREZPLAČNO ako naroČite
Slovensko-
Amerikanski
Koledar
za m«
Cena Koledarja je:
50 centov Imamo jih še nekaj!
"G las Naroda"
216 West 18th Street New York. N. ¥.
(Labko pošljite vsoto ▼ poštnih znamkah po 'J oziroma po 3 cente)
^ 'GLAS NARODA*' \
& pošiljamo v staro do-'||
K mrtvinn Vf	'rvn kn 'i
^ tnovino. Kdor 'ga ho- 8 J če naročiti za svoje f I Sorodnike ali prijate- \ S !jef to lahko stori. i { Naročnina za s t a r i f § kraj stane $7. — V f 1 [ tali jo lista ne poti' t ^ ijamo.	' ^
reč vajen, da l>i mi Št lit kara vozila mimo okna. 15J. civta. po-]oh kateri stainujiMii. je podnevi in ]*onoči precej prometna, in če ioi štrifkara ne prežene spanca z oči. opratvi to zlobno delo velik avtomatični ^ranio-lon v ol»cduini. Gla>l>a. ki jo pmizvafja. uamivč ni glasba (že vsaj za moje uho ne), in melodije ui>o melodije.
Ameriška mlaikiiia je seveila druijačne^a mnenja in smatra te čudne zvoke za nekakšno ne-ln-šk«» miiziko. ob kateri -e vrti in uživa.
Not •i so tolvj ilnl"«'. m ju-tra niTkakor ii^hV l»ili. trre nimam, na z\n»niku bližnje slo Venske rerkve MaHJiuega Vne-lH»\r/etja je pa tudi ni. da bi uii z bitjem oznanjala čas. "Zanesti se jv torej treba na jutranji i-vit iu se po njem ravnali.
Moja =*oba j«' ob koncu dol-tre^ra hodnika v prvem nadstropju, odkoder je enaindvajset stopnic v hotelsko vežo Vrli stopnišču so vrata.
Bilo jo prejšnji torek ali sredo. ko vstaiiem, se oblečen., nato pa jh» stopnicah v j»ri-t ličje. Talkoj sem vedel, da sem prez^wlaj vstal, kajti niti i/, kuhinje niti iz obed nice nt bilo nobciiev^i uhtsu.
— Bom pa poi'-akal, da $e zdramijo zaspanci, — si mislim iu se hočem zlekniti .v 11 uoIh'H naslonjač.
Takrat pa zasliši m iz kerta suinljR\-o renčanje, pri I lajajoče bliže in bliže. Ko so se oči privadile temi, opazim v kotu o-^nwimejj^ psa danske pasme. Moj pokojni Pit je bil podgana v primeri ž aijim.
Talkrat, prijatelji moji, se jo pa neka j zgodilo. Z naglico itiv< jeg:i kozla sem pkmil |>o ni call. V lio^i niseiu čutil nobenih bolečin, obilica mojih funtov is«e je itzpremenila v lahko peresee, in vrata atIiu stol«ii-' t»em zaloputnil bas v trenutku, ko sem začirtil tri irnče poii hrbtom vročo sa|H> aver i ne.
Do aipčera sva se sprijaznila ; iHfbratila, takorekoe. Zdaj me ne pre^amj« več.
Toila hoja ^»o .stojmicali je zo|>et težka in naporna. Razdalje, ki sem jo bW tistega jutra v trenutku preskočil, setkij Je stežka v petih uiinutali prt-tlUiaiii.
"CJL'AS NAHODA"
Monday, June 5* 1919
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
Zemlje za tri človeštva
Pt> naročNu kanadske vlade uiti trikrat toliko ljudi, koli-je gospodarstvenik Frank E. j kor jHi živi sedaj na njej. Vse
težave za preživljanje izvira-
ALRED PuTIHOFF:
INDIJANEC . . . DANES
sreek (v Mehiki jako radi iu pridno stavijo v loterijo) pa do vrvi iz konoplje. Poleg kake visoke liise, |»ole«; palače lejK' umetnosti, z eno liesedo: v o-kvirju motieime^a velemesta je Indijanec za tujca rudna prikazen. lndijanke sedijo ob davni li cest ali in imajo dojenčke nevidno v culi na hrbtu, ali kar javno .pri pršili. fVpijo na tlaku in zraven njih so razprostrte drobnarije, ki jih nihče ne kupi od njih, ker jih more vsakdo kje zraven v trnovimi dobiti kn so bolj čiste in cenejše.
Kje imajo kak svoj dom. te •ženske? Mogoče v predmestjih tejra milijonskega mesta, kjer prevladuje živel j Indijan-
Kako živi Indijanec dane«?
Kaj ve potomec starih InJijan cev na metliški planoti še u svojih pradedili in njihovih bogovih, (Miiuvsni preteklosti >voje^a ljudstva.* Kdo bi mo^el to 11.1tnnn.Mi jtovrtlati. Ih'žela je ohe-ima, |Nikrajin je mno^o, in plemen do>ti več, in časih je kak Indijanec jkhioim-ii drugemu le še toliko, kolikor je po* dobita luuuiit« hruški — te dve i*e pa jako runtlikujejo ti ruga od drujfe.
Tem Indijancem >o davne teurpeljske piramide le še "dobra kupčija'*. Pridobivanje denarja, ki v tej deželi piše z veliko začetnico, so se nalezli. Pa ti stojijo na krajih, ki so bili njili pradedom sveti, in *m dir/i jo fM> nekaj f«*zosov z o j cev; mogoče na robu mesta v tonki svoj»< I * stane preteklosti, kaki koli'bi iz iindi janskih. ne prodajo kako črepinji*-o in- žganib glinastih opek. Te koče z enim samim prostorom un z linami brez Šip, z 44vrtno o-grajo" dveh do trvh metrov vir '-okih kaktej, so tipična bivališča Indijancev s te planote. Više zgoraj v hribih si Indijanec zgradi bivališče iz lesa in si ohteži streho > kamni, v varstvo z<f|»er burjo.
V velikih tržnicah prestolnice. na Mercedu, prav tako dobiš Indijamea. Spričo trgov ske izurjenosti belcev m me-šancev, je njemu težko. Zato pa i rita v rokah tržišča zunaj po dezoli. Kil j je takle semenj, ka.i baraka ob cesti, kaj so spi ob vse tržnice -pričo indijanskega sejmišča! Na primer srmrnj v Toluci.
Tu ti jih sedi na stotine |w>d belimi 4*s<*witwki" sresli svojega blaga. V-e. karkoli dežela premore, je tu na prodaj, od indijanskih sombrero v In fMinehev. do lončenih posod za i n d i javi rs k o gos pod i n js t vo.
Tu dobiš vse. Večkrat pridejo Indijanci prav fwl dab-č. Tujec jih srečava wa cesti že zarana »jutraj in na večere, ko s svojinun težkim tovorom na hrbtu urno stopieljajo. dalje po indijanski navadi; večidel so tudi to le ženske, saj se dozdeva, da samo ženske vodijo vso
<	1 i jit rt sk i It lončevin, ali kako 'Icnčetio (indijansko glavico, kako konico -ulice, ali nožek iz oksidiana, same naj<lbe .ki jih *»e /meraj na tisoče opravlja na dan plug na polju krog in krog.
Moški niso taki, da bi se |kj-nižnli do taksnega barnnjanja.
<	asih ženske bavijo * tem, večidel pa otroci, ,ki njh pri kriti |x>^led začni' živahno les-ketnti .kadar iztezajo svoje tvrliju?!«* roke in |K>uavljajo Ulj %'dljivo: t4Samo imi |h»zos, go-pod. en fd'Xiw!" Ženske se spričo zvrhane roke malčkov samo sramežljivo smehljajo. Tedaj izginejo njihove tnalce predel>ele ustnice za vrsto be-lih Mit), in okrogli obraz, ki je • »Iwlan z gladkimi, smolasto čr-nimi I »lest i mi so lastni. 7. naprej štrle«"irai |MKločinicami, je videti kar prikupi ji v dasi
ima -koraj mongolski videz. Indijanec zna i zborno ponarejati tnale lončcvinc in jim daniti |HH|obuost pristnih na,jd"b. \«va«ktio pa kii(>cu tudi povedo, da je to iu to pristno, ono p« r>onare i»*no.
Kot krošniar fwv/ivlja Tndi jnn«*c eosf«» in trge najmoder-mrjUili delov glavenga mesta. Kamnin z vnemi ruogočinimi predmeti — od loterijskih
VA2NO ZA NAROČNIKE
pol«* našle va j« razvidno do kdaj Imate piaflano naročnino. Prva •levlLka pomeni mesec. druga d«d la tretja pa teto. Da nam prihranite nepotrrW'K* deta in stročkov, Vas prosimo, da skušate nsroCul-ao prnrntasno poravnati. PoAlJite narotnino naravnost nam ali Jo pa plavajte natema zastopniku v Vaiem kraju alt p* kateremu lamed sastopaUuyv. kolib imena ao Unkana a debelimi črkami, ker ao upravi-*»ni obiskati tt»ti druge naselbine, kjer je kaj naSib rojakov naao-Ijentb Zastopnik bo Vam laroMI potrdilo sa plaCano naročnino.
OAUrukNU: Man Franeiacu,
COLORADO:
Pueblo, IVter Culi«, A. HsftU Wsleeoburg, M.
INDIANA:
India na pulla, Fr.
ILLINOIS: Chlmfo, J. Bev«U
Clcvra, J. r«Mss t
JoJl*. i
la lUlaota)
MaweaUk, frank North ChloMb ta Wat
llAKIUND i
Ml emu AN: Detroit. L.
NINNMOTAj OhUfcota
i««. A. Bvotam. Lmk . OUbwt, U* HlbMo«. Jaha Virginia, frank
MONTANA: .
J. IM
OHIO: Barberton, Prnofc Cierplaud, Antsn Bobek,
linger. Jacob Reanlk. Juh« Slapnik Olrai-d. Anton Nagoda Lorain, Louis Balant, John KumAa Youugatown. Anton tikali OREXJON:
Oregon City, J. Koblnr
PBNN»XLVAN1A:
, Joka Jovnikar Anton Ipavno
ugb. J.
kupčijo. Potem začno ženske proti večeru druga z drugo kaj zamenjati — kar prgišče za prgišče. Denarja Indijanci bore malo vidijo. Ti sejmarji pa imajo vendar še zmeraj kak novčič za kozarec opojne pijače. za tako z van i pulke. Tudi ženske se ji ne odrečejo. Ko nec- je .skoraj zmeraj hrupna pijanost. Pijanemu Indijancu pa je najbolje iti s jioti. Zato-rej maj se tujec izogiba pulkrji
—	točilnic opojnin, predvsem pa, naj nikar tie fotografira. Manj nevarno kot fotografiranje, je še zmeraj, če greš v točilnico in se usedeš med Indijanci. . f
Taksen je Ibilijanec, kakršnega je pač naredil čas, kolo-liizaeijMka doba. republika s svojimi revolucijami in proti-revolucijami — čas in oblastniki v njem, >tari in novi mogoi' niki, kar je nekoč bil. da je zavrgel, kar je nekoč častil. f*as ga je postavil v prav novo lice. I »odvrgel ga je bistveno drugačni m družabnim in gospodarskim |Hjstavam. Izročil ga je belim gosjiodarjem, ki se za -voje lastne pisane jaVstave ni-^o prav nič zmenili, če jim je tako bolje kazalo, iu ki so se lilinili, da so prinesli pomoč Indijanceiiu kadar .so delali za svojo lastno korist. Zdaj pa (dnlaja t«^a Indijanca moderna civilizacija.
Spanci so so |H>trudili, <la bi liila previdnost ]M>/,ahijena na ta način, da so jo uničili. Oni so podirali piramide in so na njih mesto jMistavljali krščanske cerkve. Postopali so temeljito.
Tenia pretokhfcsti ni moči izbrisati ali jo obvladati s tem, da umičujejo »njene priče! Span ci <o morali gledati, kako so Indijanci tudi še potem, ko so bili že krščeni, živeli po svoji stati veri. Iu to se dogaja še dandanes Prav tako pa vedo današnji oblastniki. ki so zmanjšali število cerkva — na 'W.0<)0 prebivalcev je ena cerkev — druge >o spremenili v knjižnice i«n garaže ali so jih
—	na deželi, — pustili tla razpadajo. — da Indijancu vendarle ne morejo vzeti Madone, Matere božje, ki jo tako goreče častijo. Večkrat se tujcu nudijo presunljivi zgledi najgloblje, poliožnosti Indijanca. Pa tega n\ videti samo v romarski cerkvi v GuadaVupe, kjer visi podoba temnopolte Madone nad ol-tarjom in ki jo je prinesel v sprevodu krščanski duhovnik Hidalgo leta 1810, v dobi prve velike revolucije Indijancev v borbi za svobodo zoper španske mogoč-nike.
Nič mauj čudni pa niso drugačni prizori, ki ji h je opažati onstran velike civilizacijske ce ste po vseh delih dežele; da Indijanec, preden gre k Materi božji v cerkev, na cerkvenem pragu zažge darila tnalikom. kakor je bil v davnih poganskih časih .navajen. Prav tako veže krščaaiske praTimke s staroindijanskimi prazniki, ki jih obhaja teden dni preje ali pozneje. Zunaj po deželi imajo še zmeraj tako zvani čaro-^ deji "zdravniki," veliko moč,l ki če tako nanese, tudi povedo, da bo bolnik umrl. Povedo, da bo umrl zaradi kake skrivnostne boleani, mogoče radi kake "kače" »ki jo ima bolnik nemara ua životu in ki se inu je pregrizla do srca. "(Vz tri dni ^e ti bo kača pregrizla do srca in potem boš moral umreti." In glej, tretjega dne bolnik prav v tej domišljiji resnično trm rje med ceremonijami, ki mu jih svojci prirejajo jm> sta-roindijanski šegi krog »njegove
( Nadaljevanje na i. str.)
1 jat lic iz Ottawe precenil naravne zaloge sirovin. 'S tem naj bi ugotovil, ali je res, kar pravijo mnogi preroki, da so bo ta ali ona zemeljska siro-vina v doglednem času izčrpala. kar bo rcFho ogražalo civilizacijo.
7.v okrog leta 1SOO je sloviti Malthus izrazil bojazen, da ho število Zemljanov naraščalo hitreje ciego možnosti nj'1? vzdrževanja. Xa n.jegovi domnevi temelji znano neomal-thuzijansko gibanje, ki smatra omejitev porodov za najboljše zdravilo zoper \\s<> gosjiodarske in socialne stiske.
Kanadski profesor pa je pri šel na podlagi temeljitega raz iskovanja do prepričanja, da bi mogla zemlja mirno prehra-
jo iz tega, da vprašanje razdelitve šc. ni rešeno. Tudi kar se tiče Obleke, gradbenega materiala, kurjave in električne sile, ni potrebno, da bi si delali mi v e glave. To si 'bomo lahko ]uivc>ščili še dolg<i dtrla), prav tako kakor različen luksu.s. ki ga smatramo danes za življen-sko ootrebo. Xekatere redke kovine se bodo v doglediicm čaMi sieer i/črpale, toda v leh primerili je treba računati s t 'Mu, da ho n;i!šlo človeštvo prav tako dobra in še boljša na ilomest i In.
Kako važno pa je vprašanje razdelitve, je najbolje razvid no na primera premoga. 7.°» od--totkov vseh rezerv premoga je v severni Ameriki. Seveda
pa so prognoze za posamezne države precej neugodne.
Z železom so bogato založene, britski imperi j, Združene države. Iiu>ija , Francija. Nemčija le delno, Italija in Ja[KMiska j>a sploh ne. Bakra imata brit-ki imperij, in Združene države dt»-volj, Rusija in Ja|>onska bolj tnalo toda R(usija utegne imeti v svojih neraziskanih predelih "zadostne zaloge. Seveda pa •se glede teh sirovin in drugih, položaj za poedino dežele, zlasti za Rusijo, bistveno izboljša če >e najdejo možnosti za izkoriščanje zalog, ki jih smatra jo danes za ne|Kitrehne.
Kot primer za to navaja prof. Lathe dušik, ('o bi pred .">(> ]<> <i postavljali kakšne podobne razpretle In ice, tedaj bi morali za vse omenjene dežele ugotoviti, da se s to sirm'ino no morejo preskrbeti. Med tem pa smo se naučili pridobivati dušik iz zraka, tako da jo njegovo
navajanje v .razpredelnici sploh odveč. Takšne možnosti obstoje za bodočnost tudi glede drugih sirovin, na primer, če 'lii uspela rentabilna proizvodnja vsakovrstnih snov iz morske vode in če to u|ioštevaiuo, lahki; rečemo, da človeštvo še dot go ni v nevarnosti, da bi mu zmanjkalo sirovin. Treba je najti le nove načine izkorišča nja in pameten način razdelitve.
REKORD LLOYDA GEORGA.
David Lloyd (»eorge. bivši angleški ministrski predsednik med svetovno vojno je dosegel rekord v vršenju parlament ar ne službi*. Te dni j minilo 40 let odkar je bil prvič izvoljen v britski parlament. Ostal je član zbornice ve< čas do dane-in bo prihodnje leto obhajal parlamentmo petdesetletnico.
spisi:
AHN'8 NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trd s ve*. 27» strso«	Cena $1.10
CCiir knjiga za Nemce In u one. ki so nem- , Kine smožni.	,
r\ .	%	_ 4 .	.	t>
AMERIKA IN AMERlRANCa. Spisal Rev. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opta poanuu'zuih držav; prišelJeTHoJi? Slovencev ; njlbovs društva in droM s«rwioe ustanove. Mojca to ilustrirano.
Cena $5.00
ANUI.KAkO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezaur	Cena $2.00
BUKSKA VOJSKA. »5 strani.
Cena 40c
KOIHlCl DRŽAVLJANI naj narnt* knjiiirn — "How t« become n citizen of the United States".
V tej knjlffl bo vsa pojasnila In zakoni ra naseljen«-	Cena 35c<
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 atranl.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari EdkUR. 236 strani
lunarni problem Je zelo *apleten in težaven in ga nI mogoče storiti vsakomur, jasn^gs Pisatelj, ki Je anan CeSkl narodnogospodarski strokovnjak. Je rszfiirll svo.1* delo tako. da bo alu£l!o slehernemu kot orientačnl spis
9 denarju.	Cena 80c.
DOMAČI 2IVINOZDRAVN1K. spisal Franjo nn
lar. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljeuje; slike.
I>0 ORB1DA DO BITOLJA. 1«« strani.
Zanimiv potopi« • slikami tutla krajev nato stare domovine, ki «u Slovencem le malo ananl.
Cena 70c.
GOVEDOREJA. S atlksr»*
Spisal R. Ijegrart. 143 strani.
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani.
Poljndnl spisi o naravoslovju in avezdoanan-atvu.
Cena 50c.
ROEOŠJEREJA. Sestavil Valentin Raalnger, M atranl. Gena tidores .... JM Broi. .>.. JI
KRATKA SRBSKA ORA^*TIKA. 68 strani
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. TOV IN SRBOV. 99 atranl
HRVA-
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU.
(Urbani.) Ves.
Cena $1-25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. Ill str.
Cena 50c.
KUBIČNA RACUNICA. Trda tak 144 «t».
Navodila za Izračnnanje okroglega, reaaiaa-ga in teaanega lean.
Cena 75c.
1 *»■ ■ ••
LJITDSKA KUHARICA. • ajnovejia ln praktična abirka navodU an kuhinjo ln dom. '
Cena 50c
MATERIJA !■ ENERGIJA. Spisal Or. Lavo Cnr-meij. S slika mL 190 atrnn* Nank o atomih. aaoleknUh ln el#ktr<«lh. Poljudno pisana naprava o laaiedkm uodem lanoatL
Cena $1^25
MLEKARSTVO. Splaai Anton Pbtc. 8 ow^ft 168 atranl.
Knjiga m Mlakarja ln ljubitelje mlekaratra '
$1.00
Kuharske
KNJIGE
ljudska kuharica
Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c.
kuharica
965 navodil,- 255 strani. Cena: broi. $1% vex. $1.50
slovenska kuharica
Najpopolnejša izdaja, 728 strani.
$5.oo
NAROD, Ki IZUMIRA. 101 strani
Poljuden oris najsevernejšega naroda na sva-tu. nJegove Sege ln navade.
Cena 40c.
NAAf. ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Upissl Frau Krjavec. 2*J4 strani. nri»S.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 8 strani. Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ta stavbno.
umetno In strojno kljuf-arnt£arstv» *»r IU>le-soiivar&tvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMKRIKR. spisal H. ki A JAK. Trije deli: 1H2. 141. 133 strani. Cena mehko ves Poljuden ln nainnčen opis odkritia novega sveta. Spis se rila kakor zanimiva purest ter je sestavljen po najlioljših rlrib.
Cena 50c-
PRAKTIČNI RACLNAR. Trda vez. 1!51 atr... Priročna knjiži«-«, ki vsi-buje vse. ksr Je pri nakupu ln prodaji »otrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE fTLOZOFUE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki as boce seznaniti a glavnimi čt^amt sodobna filozofije.
Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Si»iaal dr. Ivan Prijatelj. 413 atranl.	^
V	knjigi ao opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te avojevratud ruske struje.
Cena $1.50
SPOMINI. t£n<0b: Jože Lnvtltar.) U43 strani.
V	tej knjgl obuja na* znani potoplsec župnik I^avtlžar spomine na svoja brezštevilna jo- '■
' tovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODTJB, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena broi.	Cena 50c.
SLOV.-ANGLE&KI IN ANGLE&KO-SLOVEN-
SLOVAR. 148 atranL	Cena 90c.
SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 atr.
Druga polovica knjige vsebuje nemiko-slo-renskl slovar In kratko alornlco sluveuskega ln nemAkeaa Jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
882 BtrBnl-	Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Hplsal Franc Povile.
ceM broft.	Cena 50c.
VELIKI VSEVEDE2. 144 strani.
Zbirka aanimivih in kratko«asnlh spretno- C" atl; burke In fialjiri poskusi: redeievalna tabela; punktlranje; zastavice.
Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. 1^8 atranl.
Knjiga Je izfila v založbi Vodnikove družbe ter raebuje življenjepise doL ki ao a svojim delom pri redu alor enaki narod ln solen Jetra
T 'Tobodo-	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJttNlVA, 78 atranl.
Zanimivosti la ruske agodortne ln nslanfon opla vojalka republike inporoiklb koaakor.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELlSCA. 62 strani.
Cena 50c
VERNE DUSK V V1CAJB
Spisal Prosper Merlmee 80 atranl. Cena., jt Eden najboljših aplaor francoskega mojstra. * ' "	HrUenJm.
raeta In
VOLK 8POKORNIK (i

....UN
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA___66a


"GLIB N X E O P jSl" k New Toi€
S teboj do smrti i
Roman is življenja — Za "Glas Naroda" priredil L H.
2S
44Prosim, povejte mi vse," pravi žalostno in se s silo »drami."
Henrik globoko dahne in si z roko potegne preko čela.
44Zelo težko mi je, gospica Erlach, vam toliko slabega povedati. Vaši oče vas je vsa leta pustil v nejasnosti glede svojih razmer, da bi vam, dokler mogoče, prihranil žalost. Z največjo težavo je zadnja leta plačeval zavod. Njegove pre moženjake razmere so zadnja leta bile kar najslabše. Vse to pa je prišlo vsled imtlacije — trli to razumete t"
Senta se sili k miru in samo prikima.
Henrik pa nadaljuie:
"Vaš oče je štel v vedno večje dolgove, sedaj pa njegovi upniki niso hoteli več čakati, na očeta so pritiskali in moral se j«* odločiti, da posestvo proda, kajti nič več ga ni mogel držati. In k nesreči ste morali priti ravno oni trenutek, ko je posestvo bilo prodano na dražbi"
Senta se lahno strese in zelo prebledi. Toda bolj ginlji-va in usmiljenja vredna ni nikdar izgledala in njegove oči vise na njej v vročem nemiru in veliki skrbi. Dlani krčevito stisne in pravi hripavo:
44In sedaj ste vi tukaj lastnik?"
Henrik se prikloni, skoro, kot bi se zavedal kake krivde.
44Da, gospica Kriaich, nobenega drugega kupca ni bilo; pa tudi ini'koinur drugemu posestva ne bi pu-stil. Kupiti sem ga hotel, ker ga vaš oče ni več mogel držat L"
Senta se sunkoma vzravna. Skoro sovražno ga pogleda. Mrzel in j»onosen je njen j>ogled im njene ustnice se trpko
Monday, June 5, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
stisnejo
4 4 Pros j m, peljitc me k mojemu očetu, sedaj sem dovolj' Najvišje hatajske oblasti tudi
DUHOVNA ZIBEL KRŠČANSTVA SPET POD POLUME SEČEM.
Iskenderon, bivša AkJksand-reta, in Antakija, nekdanja Antionija, slovita že od stare ga veka kot duhovni središči prvega .krščanstva. Nedaleč od tu je dolina Dafne, ki so jo v (starem veku zavoljo njene lepote, obilnih potokov in tsla pov prisštevali med scvetovna čuda. Aleksandretski zaliv pa ima dandanes drug pomen. 44Samo iz Alcksandrete je mogoče zavarovati Egipt" je dejal lord Kitchener med svetovno vojno in razen tega se od tu odpira pot v Mosul z njegovim petrolejem, v Bagdad in v Perzijski zaliv. Ni čudno, da so se na ^FVaneotfkom oglasili protestni glasovi, ko je vlada lansko leto. ne da bi povprašala sandžaško prebivalstvo, osnovala državo Hataj in jo izročila Turčiji
Hatajčani, ki so pred letom dni govorili še večinoma a rab skd in sirsko, govore damos -pet turško. Zakoni so turški, orožništvo je turško, pravtako denar in vse, kar je za kakšno | državo življenjskega pomena.
pripravljena." pravi trdo.
Henrik ji hoče še nekaj reči, hoče ji zagotoviti vso svojo adanost, hoče ji povedati, da si ne želi ničesar bolj iskreno, kot da jo Ščiti in da jo hoče obvarovati pred vsako stisko. Ctldito mu je pri srcu, celo srce hiti k njej, takoj v prvi uri. In pri tem jo vedno primerja z njeno lepo materjo. Kot si moreta biti dva človeka podobna, jo .bila Senta ]>odol»iia svoji materi. Toda oči Gerte Erlachove so ga vedno pogledovale dobrotljivo in prijazno, njena hči |»a ga pogleduje mrzlo in ponosno, krft v obdijalni niržnji v njem vidi samo vsiljivca, ki se je v hiši njenega očeta hotel kazati mogočnega, ki je hotel njo in njenega očeta izpodriniti. Tn to ga boli. Toda Vso to mora prenesti, dokler se ne )>omiri in mu bo priznana pravičnost.
Henrik se ji uljudno prikloni.
44Prosim, sledite mi"
tire ob n jeni strani proti pisarni njenega očeta, odpre vra fa in Senta vstopi. Toda tudi Henrik stopi v sobo takoj za njo, ker ln»ji jo samo pustiti z njenim očetom. Najprej se je hotel prepričati, da je bil Erlach popolnoma miren rn zbran, da je mogel sprejeti svojo hčer.
Senta z velikimi očmi gleda zgi#»aneeno postavo svojca očeta, ki niti ne j »ogleda, ko vstopi Za njim stoji sluga Franc, Senta ne more govoriti, se brez moči nasloni na vrata in gleda očeta.
H«niri'k jo s tvojo veliko in močno j>ostavo zakrije, Ko Krlacha ogjvori, tako da Sente ne more takoj zagledali.
44(io»*|>od Erlach, prihajam, da vam naznanim, da je dražba potekla, kot sva si oba želela. Nekaj moram še uredili, potem se zopet vrnem k vam. Toda za tolažil>o sem vam nekaj pripeljal. Vaša gospica hčerka je ravnokar j>rišla. Pojdiva, Frane."
Pri zadnjih besedah namigne Francu zaj>ovedujoče, da mu sledi Vn Franc uboga, kot je bilo pač treba.
Oče in hči sta sama. .
Kot okamenela si stojita nekaj časa nasproti, toda oče nato rarprofctre svoje tresoče se roke in Senta zleti proti njemu in se mu vrže na prsi. .
44Oče! Moj ljubi oče! Moj uliogi, preljubi oče!" za-kliče razvneta.
44Moj uibogi otrok! To je ibila žalostna vrnitev za tebe!"
Senta trese po vseli svojih udih .
44Oh, oče, zaka j me že prej nisi vzel domov, da bi mogla s teboj deliti tvoje skitbi!"
Oče jo žalostino pogleda. Ni sjmela vedeti, da sam ni bil popolnoma brez vsa»ke krivde nad svojim propadom.
44Hotel >em te obvarovati V>ake bridkosti, dokler sem mogel, moja Senta. Saj mi ne bi mog4a pomagati."
44Toda mogla bi ti biti v tolažbo in me ne bi vse to zadelo tako nepričakovano."
6e vedno ji mehko boža lase itn je srečen, tla še živi in da ga je Henrik Stolberg obvaroval najhujšega in ga bo obvaroval tudi ie v fbodoče. Pri tej misli se rijudi v (njegovem «rcu hvaležnost do Henrika
44Da ,Scnta, nepričakovano te je zadelo, toda tega ti, žal, jiLsem mogel |>rihr2fniti. Satmo nisem slutil, da boš že prišla domov."
Senta ga začudeno j>ogl«-da.
44Saj si me vmdar poklical domov, pče; že vendar enkrat!"
4 4 Ne, moja Senta, gospe j dr. Stahlovi sem samo sporočil, da za tebe ne morenn več plačevati."
Kenta zakrije svoj obraz na njegovo ramo.
44Oh, o tem mi niso ničesar povedali. Dr. Stahlova mi je Ramo rekla, da želrš, da pridem domov in bila sem tako ►rečna."
S«nt.a se latino otrese. Po neizmerno blaženi vožnji do-md¥ je <na«ia svoj dom izgubljen in je to izgubo občutila še tem hiijSe. J J 1
44Žal mi je, Senta. da ti ne morem več nuditi tako lepega doma. kot ei si ga predstavljala v svojih sanjah."
Senta mu plahih oči pogleda.
"Ali moramo sedaj oditi z doma, oče t" ga vpraša s tresti m glasom in njeno *roe doda: in od hi*e H&nsa Dormeckaf
ne prikrivajo več. da se ne ču t i jo samo za izvrševal ne organe Ankare.
Izkaznice francoskih oblasti v Siriji v večini primerov ne veljajo več. čeprav hi po po-godJhi morale veljati prav ko'kakor turške in čeprav .smatra Francija Ha ta j uradno Še vedno za svoj komlominij.
Francoska vhula je računala pač že v naprej s tem, da l»o postala dežela v doglednem času zopet turška last. Slo ji je le še za to, da izbi je pred končno prodajo še kolikor mogoče veli'ke prednosti, na primer izjave* Turčijo, za dobrohotno nevtralnost v primeru kakšne ga konflikta na Sredozemskem morju, če že ne odkrite pomoči. V tej smeri so se gibala nedav ni; pogajanja v Amkari.
Po tej odločitvi se bo sestal hatajski parlament, v katerem so Francozi Turkom svoječas-no avtomatično priznali 22 sedežev izmed 40. Tuifcka v<A čina je za vsak primer torej pripravljena in malo je verjetno. da .bi ostali člani parlamenta glasovali proti njej. Potom se Im) ha t aj.sk a zastava zadnjic smola in zamenjala jo ho turška. Tujec, ki Im> prisostvo val temu zgodovinskemu do irodku, Im) spočetka celo menil, da gre za isto zastavo, kajti poskrbeli so že v naprej, da so hatajska zastava razlikuje od turške sam-o v majhni malenkosti: "zvezda nad polmesecem ima v svoji notranjosti še majhno rdečo zvezdo.
ODKOPA VANJA PRI TERMOPILAH.
Grški arheolog prof. Marina-tos je dal atenskim novinarjem naslednja pojasnila o uspehih svojih odkopavanj pri. Termo-pilah:
UgotoviLi smo j>opolnonia točno, da se je nahajalo bojišče Jbitke pri Tennopilah na kraju, kjer je zdaj kopališče. Naslanjajoč se na Herodotovo besedilo, .smo kraj bitke iskali in ga srečno našli Po drugi strani pa smo ugotovili, da je soteska, v kateri je padel Leo-nidas, s svojimi tristo junaki v prav majhni oddaljenosti od sedamjega kopališča, na desni strani ceste, ki drži v Atlanto.
Našli smo mnogo človeških okostnjakov ,toda ta okostja najbrže niso ostanki junakov, ki so padli v lutki pri Termo pilah. Kosti junakov ležijo namreč v posebnih grobnicah. Pri najdenih okostinja'kih gre nedvomno za kosti ljudi, ki so umrli pozneje.
Pri kopanju na hribčku smo odkrili ostanke ra«znih zgradb, katerih značaj in pomen še ni dognan v kronološkem poglo dn. Zdaj iščemo 4Poliandrion* to jo « kirpno grobnico Leoni -dovih junakov. Na^li smo mnogo puščic na kraju, kjer se je vršil hoj s Perzijci. Puščice so izvrstno ohranjeno in bodo izročene grškemu mnizoju.
JAPONCI, DRAGULJI IN ZLATO.
Dolgotrajna vojna s Kitajsko je japoiuske finance tako izčrpala da so se japonske oblasti zatekle k svojevrstnemu n-krepu. Prepovedale so nakup draguljev in "zlatega nakita, ki se mora izročiti državni bla gajni, 44da se domovina pod pre v težkih časih."
Od 17. do 24. maja zbira šolska mladina od hiše do hiše tm I i vsakovrstne kovinaste predmete. V Tokiju l>o te dni konferenca draguljarjev, ki se bodo posvetovali od česa bodo živeli potem, ko bo japonska vlada izpraznila mjih zaloge.
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM
Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
VSE PARNIKE
SLOVENIC PUBL CO.
YTWJOSIJkV TRAVEL DEPT. SIS W. 184k BL. New Y«rfc. N. V.
I
t
216 W. 18th Street
New York
ka zaslužka pri uradnikih in
nolieiiili tistih nasprotij. kj«-i
delavcih, na »najmanj 3(H) tisoč jili videvamo mi.
dolarjev. Državo bo stal an gleški kraljevski obisk samo l."> tivsoč dolarjev. Ostale izdatke
Odveč bi bilo, da bi še o menjali, da se ondi, koder je čarovnik v navadi, tudi drugo
bodo nosili Američani sami, da j življenje Indijanca razvija po zadoste svoji zvedavosti.
(Nadaljevanje prihodnji*.)
VELIK POŽAR NA POLJSKEM.
V M lavi, blizu vzhodne pru->&c meje je i^bi-ulinil požar, katerega je s svojo neprevidnostjo povzročil neki deček. Zgorelo je 21 hiš in 40 gospodinjskih poslopij, v hlevih je ogenj uničil tudi 20 konj. (človeških <sm*rtrnih »žrtev ni bilo, pač pa je dobilo več ljudi nevarne opeklino.
JAČANJE BRITSKE MORNARICE.
TenifK> oboroževanja angleške mornarice postaja z vsakim dnem brži. 7Aaj dobivajo angleške vojne ladje po KO novih topov na mesec. Večinoma so to protiletalski tojiovi.
Dolini tso imeli v Angliji pred dvema letoma samo tri tvornice 7A\ izdelovanje toj>ov proti letalom, jim imajo zdaj 2K Zaščitnih oklepov za ladje proizvajajo danes tungleške tvornice desetkrat toliiko, ka-kor .leta 1935. Po svetovni vojni je dosegla angleška morna rica ■zdaj zopet svojo aibsolutno iako^t ter se približuje jakosti lota 1918, ko je nadvladovala vse druge mornarice na svetu.
POZOR ROJAKI!
V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE:
Velik pregleden zemljevid
JUGOSLAVIJE
(Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ I.—
Manjši zemljevid
JUGOSLAVIJE
stane 25c Zemljevid jugoslovanskih
BANOVIN
stane 25c
Zemljevid —
CELEGA SVETA
Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50c
SLOVENIC PUBLISHING CO,
216 West 18th Street
New York
KOLIKO STANE AMERIKO ANGLEŠKI OBISK.
V Ameriki, k jer sme še danes \Tsak človek javno povedati kaj m rs I i o kakšni stvari, je govoril (demokratski poslanec Sweeney iz Ohio o stroških, ki jih bo imela Amerika -zaradi obiska angleške kraljevske dvojice. Sweeney ceni stroške zaradi vojaške (parade, izpad
INDIJANEC... DANES
Nadaljevanje s 3, strani.
koče, ko nunira in ko leži na mrtvaškem odru.
Lsti Indijanec |«i je — reci nio iz rodu Ohaniula. ki biva v hriibih Chiapas na jugu Mehike — do svoje smrti hodil oh nedeljah k sv. maši in je molil k Materi ibožji, in prav tako so
liovadah njegovih prednikov. Vsemu temu bi dejali "narodne šege'* — in semkaj .spadajo imena, ki jili dajejo pri krščanskih krstih, snubitev in »M)guba. smrt in pogrebne navade in še mnogo drugega.
l)a s i je s kolonizacijo in krščanstvom. marsikaj odločil jo če novega jniscglo v življenje Indijancev, vendar mu je najbolje, če je za-e, bodi spričo 1>eloeV; bodi spričo sosednjih plemen. Tako se, na primer v Cilia pasu jM>samezni indijanski rodovi morajo sporazumevati samo s Kazi k i in sicer govorijo Kaziki tedaj špatnsko. zakaj saj tudi oni ne znajo več narečja svojih -sosednjih plemen.
Indijanci v Mehiki so tako zase se še »meraj tako strogo ločijo od svojih gospodarjev. da Irvdijamči, ki so zaposleni na .mnogih nasadih ka-vovea, in-e gredo domov v kočo. v svoji delavski obleki, v lwiili hlačah, honfoaižasti srajci in čevljih, marveč pustijo vse to v nasadili do prihodnje "žetve." Samo v chamari. to je ne kakšen povezani poncho (jwle rina) in v indijanskih hlačah in opankah se vračajo spet v svoje hribe nazaj. Zakaj do-
delali njegovi svojci in s čarodejem vred. Ali so to naspro-Imovina je sveta! Xe smejo jo tja? Indijanec se J»e zaveda I užaliti s tujimi predmeti.
KUETANJE
PARN1KOV
SHIPPING NEWS
ODPLLTJA — Meter«
6.	Junija:
lic de Fraii<-e v llarre
7.	junija :
Quei'u Mary y Cbertiourg New Yurk t Hamburg
10. Junija:
\ ul> auia v Trst Columbus t Bremen
13.	junija: Brviut'u v Brevaen Cbani|>lain t Havre
Niuuw AuiM enlHEtt t BuIuuko«
14.	juuija:
A<iuitauia ▼ Clien>ourB Nurmao'lie v Ha,re ll<in>a t Hamburg
17. junija:
('••ntf tli Savoia v (ienoa
Jft. junija :
Kil ropa v Krenilo
Ji. junija :
ymt-n Mary v <"tierl>ourg
lie i|e Fraii'v v Havre lH-at.M-blaml t Hamburg
-l. junija :
Saturnia v Trst
junija : In- <;nisse t Havre
lis. junija :
A(|tiilama » <*beboiirn Nornuiinlie v Havre liamioin; v Hamburg
^Cn. junija :
Brt-iut-n v Br»»ii»»»n Mauri-tauia v Ctitrbourg
Tudi to je Indijanec — danes Indijanec, kakršen je. ostal navzlic času in njegovemu vplivanju Indijanec, ki pri tein-peljski piramidi ponuja Američanu — vsi tujci so zanj člani velike sestrske držiive na severu — v nakup starinske najdb«* in goljufive j»osnet<ko; drugi, ki se upa le z največjo )>onižnostjo |m> kolenih pri4»li žati Madoni; ui slednjič tretji, ki gre |m> nasvete k čarodejen svojeira plemena, ker še ne |m» zna memškega Bayerjevega aspirina kakor njegov r<lc"i brat" s planote Anahnae; vsi ti in še drugi "Indios" poosebljajo saiiH* različne fNiteze eno same podobe: Indijanca — z današnjih dni.
Tujec more dvigniti samo on konček pajčolana. ki gsi zastira; nikoli pa ne zagleda in ne bo zagledal — celoto!

V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vL
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —	>
KNJIGARNA -GLAS NARODA' ■.............. .■■■■■ ■ ■ ■
Bohifijiko jexero
216 WEST 18th STREET. NEW YORK