771318
607007
#
(isSi iy6 Por/l
primorski uTr'p
FEBRUAR 2002 leto 9 številka 96 cena 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/	BžMilCSI KODOI*
- IZHAJA 15. V ME§ECU	■	=
[D)^(0)(§/S\
Živilska industrija d.d..
Industrijska cesta 21, 6310 Izola
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
Peticija piranskih športnih ribičev
Marinko Babič iz hišnega v pravi pripor
Prvostopenjsko sodišče je znanega podjetnika z nepremičninami Marinka Babiča (Lela) zaradi, kot kaže, namernih goljufij nekaj nad 100 milijonov SIT, obsodilo na 4 leta zapora. Babič trdi, da to ne drži. Njegov odvetnik se je pritožil in sodišče ga je do pravnomočne sodbe (na drugi stopnji) spustilo domov na Liminjansko v Luciji - v hišni pripor. Ker se ni držal pripornih zapovedi v domačem okolju, ni se pravočasno javljal na policiji in se je preveč prosto sprehajal po Luciji, ga je sodišča povabilo nazaj v Koper - v pravi pripor. Babič je medtem že nekako odslužil skoraj polovico kazni in se bo kmalu vrnil. Njegovi naivni upniki si medtem že nekaj časa belijo glave kako priti do izgubljenega denarja.
Naročniki plačate manj!
Te dni boste naročniki Primorskega utripa prejeli na dom položnice z računom (podjetja samo račune) za plačilo naročnine za leto 2002. Ta znaša 1800 SIT (za 12 številk), kar pomeni, da boste za izvod časopisa plačali 150 SIT, medtem ko bralci, ki kupujejo časopis v kioskih plačajo za izvod 180 SIT. Naročniki boste tako prihranili 360 SIT. V ceni letne naročnine sta zajeta poštna dostava 552 SIT in 8,5 % DDV 141 SIT. Izpis imen naročnikov, ki boste plačali naročnino do 4. marca 2002 bomo skrbno spravili v boben sreče in ga zavrteli na jubilejni junijski prireditvi ob stoti številki Primorskega utripa.
Gostisce
atk* **j*j»g«J*
Trattoria*Gasthaus*lnn
PORTOROŽ
Senčna pot 2, 6320 Portorož Tel.: 00186 OS 674 04 SO, fax: 674 04 Sl
Ombolo............1.400,00 sit
Mešane Klobase...1.000,00 sit
Rezanci s tartufi ....1.800,00 sit SoiiysKa Krača itg 2.000,00 sit Janče K	3.000,00	sit
Hobotnica in ribe pod. peKo
popust
Nacionalna strategij a obšla Piran
Nacionalna strategija o razvoju turizma do leta 2006, katere naročnik je Ministrstvo za gospodarstvo, o njej so na veliko govorili na nedavnem dvodnevnem 4. turističnem forumu v Rogaški Slatini, namenja našemu obmorskemu mestecu le drobcen stavek ali dva. Nič denarja. In tako Piran spet ostaja sam, mesto revnih meščanov in bogatih vikendašev, prepuščeno njim, brez pravih zagotovil, da bo že jutri živahno, polno turizma, kulture in šolstva, predvsem pa mesto bogatega življenja. Medtem ko mesto sanja o svoji bodočnosti, se Portorož in Lucija hitro razvijata, pa tudi gradi se. Marina Portorož d.d. gradi odprt stadion, za kar ima sedaj od MOP vsa dovoljenja (proti gradnji je bil namreč piranski občinski svet), Hoteli Morje Portorož d.d. gradijo velik kongresni center, v obrtni coni v Luciji pa nastajata dve novi hali. Da ne bomo preveč črnogledi; tudi v Piranu se nekaj premika. V Hotelu Piran, ki se sicer koplje v dolgovih, obnavljajo sobe. Več o nacionalni strategiji turizma objavljamo na 6. in 7. strani.
Dobrodošle jubilejne melodije
25. Festival melodije morja in sonca bo letos trajal kar dva dni, 21. in 22. junija 2002 s pričetkom ob 21.00 uri v Amfiteatru Avditorija Portorož. Izvedbo jubilejnega festivala je županja Občine Piran Vojka Štular zaupala Avditoriju Portorož, ta pa je pritegnil k sodelovanju RTV Slovenije. MMS so predstavili na novinarski konferenci v Avditoriju (5. februarja) Jana Tolja, direktorica Avditorija, Miša Molk, odgovorna urednica razvedrilnega in športnega programa TV Slovenija, Vojka Štular, županja Občine Piran, Matjaž Ukmar, predsednik organizacijskega odbora, Marko Pisani, oblikovalec celostne podobe in Barbara Krt, vodja odnosov z javnostjo Avditorija Portorož, koordinatorka. Direktor TZ Portorož Ivan Silič je potrdil, da bo turistično gospodarstvo tokrat sodelovalo in to tvorno. Novost: nova celostna podoba. Nadaljevanje na 12. strani.
_	Kar je čisto
teoV"	in jasno je
+	\—___ resnično!
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500
(^y)
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obali O) - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, J Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir

in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
PETROL
Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66
Petrol d.d., Ljubljana, Dunaj,ka cesta so, is27Ljubljana Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
»Slovenski trojni pakt« o meji
Dolgo obtožujoče poročilo Franeta Goljevščka, predsednika Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri o naših pogajalskih nespretnostih glede določitve meje s Hrvaško v Istri. O šokantnem odkritju »slovenskega trojnega pakta.« Člani civilne družbe razglašeni za poslednje Maistrove borce.
Frane Goljevšček
»Prave civilne družbe pri nas
uradno ni.«
Frane Goljevšček, predsednik Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri je 21. 1. 2002 v hotelu Marina v Izoli, (natanko po treh letih od njene odmevne ustanovitve) sklical razširjeno sejo IO in podal kar dolgo poročilo o delovanju civilne družbe, odgovarjal pa je tudi na vprašanja novinarjev. Seje IO seje udeležilo 13 članov, spremljali pa so jo trije novinarji (STA, Večer in Primorski utrip).
Predsednik Frane Goljevšček, prof. je ugotovil mlahav in neodgovoren odnos različnih struktur do vprašanja južne meje, pri tem pa je ošvrknil tudi nekatere medije, predvsem osrednji časnik Delo, ki mu ni hotelo objaviti nekaterih člankov. Sprožil se je tudi rafal kritik na strukture, ki jim menda ni do uresničevanja slovenskega nacionalnega interesa, ko gre za mejo s Hrvaško na morju in kopnem. Omenil je ovadbo zaradi genocida v Štrigovi, člane omenjene civilne družbe pa je razglasil za poslednje Maistrove borce.
Ali so triletna prizadevanja Civilne družbe za pravično mejo v Istri obrodila sadove, so se vprašali. Verjetno ne, je bil odgovor, kajti na morju in v zaselkih se ni zgodilo nič. Res pa je, da je Sporazum o meji napisan s strani slovenske vlade ratificiran, njegovo vsebino pa pozna le ožji krog ljudi. Zato tudi še vedno ugankarski boj, kje naj bi potekala meja na morju (po sredini Piranskega zaliva?) in ali bodo zaselki ob Dragonji za vedno ostali hrvaški? Stroka govori eno, laična javnost pa drugo. Tako na primer nekateri člani civilne družbe niti ne poznajo vseh zgodovinskih dejstev, niti letnic kdaj se je na tem območju kaj pomembnega (za zgodovino) zgodilo. Ni potem čudno, da pameten novinar ne more pisati neumnosti. Ena teh je tudi zahteva po meji na Mirni. Res pa je, daje bil Piranski zaliv kar 700 let piranski, da nam gospod Antonio Caccia ni podaril vse Savudrije ampak le njen manjši del... Hrvati so tako rekoč dobili vse; tri zaselka in polovico zaliva ter neposredni dostop do Italije po morju, a kljub temu nočejo podpisati sporazuma o meji! Zakaj? Menda računajo še na boljši izid, če bi zadevo o meji predali mednarodnemu arbitražnemu sodišču. Tako imenovani »dimnik« na morju pa daje svojevrstno čudo in posebnost, ki ga svet ne pozna. In spet smo na začetku - vse dokler nas Bruselj ne bo prisilil, da dorečemo potek schengenske meje. In to naj bi se zgodilo že čez dve leti? Do takrat pa se bomo s Hrvati le bolj glasno pogovarjali in reševali ribiške ter še kakšne incidente.
Nihče se ne more trkati po prsih
Nihče, niti člani civilne družbe in tako imenovani borci za južno mejo,
se ne morejo trkati po prsih, ker pač nismo nič dosegli, sem si drznil povedati v bran »obtoženim« novinarjem, ki po navodilih svojih urednikov, kot je dejal predsednik CD Frane Goljevšček, naj ne bi smeli objavljati sicer kar številnih člankov, ki jih predsednik CD pošilja medijem.
Takrat nismo vedeli...
Frane Goljevšček je v svojem dolgem poročilu ob tretji obletnici delovanja Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri med drugim zapisal: »...Takrat nismo vedeli kaj vse nas čaka na okopih in za okopi, predvsem pa smo bili prepričani, da je potreben samo korak do zmage. Bili smo neinformirani in idealisti. Prepričanje, da bo dovolj že to, da se kot civilna družba oglasimo in da bo naša diplomacija izkoristila naš glas, ga sprejela in izpostavila v obrambo slovenskega nacionalnega interesa, se je kmalu pokazala za zmotno. Kajti kmalu seje videlo, daje naloga diplomacije omogočiti Hrvaški miren prevzem dela Piranskega zaliva in Savudrije. To je absurdno, nedržavotvorno in protinacionalno delovanje nas je pregnalo v brezkompromisni »napad«.
V zagnanem delovanju smo se uspešno povezovali z mnogimi osebnostmi pri nas, ki so nam bile v veliko oporo, zgrešeno pa smo se zanašali na prepričanje, da so nekdanje pomladne stranke naša opora in tudi garant za dosego pravične meje. Trajalo je dve leti, da smo spoznali veliko prevaro. Razprlo seje spoznanje, da celotna slovenska politična struktura , ne glede na barvo, na takšen ali drugačen način deluje v prid hrvaški nameri okupacije slovenskega nacionalnega ozemlja in morja.
Danes bi Državni zbor ne glasoval tako samozavestno za odpis Piranskega zaliva, kot bi pred tremi leti. Na naši strani je večinski del slovenskega naroda. Na naši strani je tragična resnica, da LDS, ki vlada skoraj nad vsem v državi, deluje skoraj na vseh področjih mimo slovenskih nacionalnih interesov. Danes, v tem sistemu, to je v sistemu lažne demokracije ali natančneje diktaturi oligarhije, volja slovenskega naroda nima skoraj nobene veljave. Oblast hodi arogantno mimo vsake civilne pobude. Civilna družba pri nas nima statusa partnerja oblasti, je lahko samo na dosegu oblasti v smislu potrjevanja pluralnosti pred javnostjo ali pa je proti oblasti in zato odrinjena.
Slovenska politika se je odločila rešiti vprašanje južne meje na njenem zadnjem odseku, na najbolj lagoden način; prepustiti Hrvaški kar bistvenega zahteva in se otresti vseh neprijetnosti, ki predvsem zavirajo slovesno potovanje v Evropsko skupnost. »Krvavi« boji za tri zaselke so bili le slovensko-hrvaške viteške igre. Poskus odpisa nacionalnega ozemlja je brez primere v svetovnem obsegu.
O vprašanju meje v Istri in na morju je že dovolj vedeti to, da meja občine Piran, ki se je po mednarodnih dogovorih ni smelo spreminjati, teče čez Savudrijo, in je zato še vedno legitimna. Dovolj je spomniti se, da je bil Piranski zaliv vedno Piranski, torej sedaj slovenski. Dovolj je spomniti se, da je bila administrativna meja postavljena s strahovlado partijskega režima in da zato ne more biti argument pri pogajanjih o meji. Samo to vedeti in
Seja IO Civilne družbe Slovenije, 21. 1. 2002, natanko po treh letih od njene ustanovitve v Izoli.
reči, da je del Piranskega zaliva hrvaški, pomeni nacionalno izdajo. Če ne danes pa jutri, bo zgodovina slovenskega naroda to potrdila. Izpostaviti moram posebno vprašanje, ki ga vsi, od politikov do medijev, ne izpostavljajo, oziroma ga ne jemljejo resno. To je vprašanje nekdanjega jugoslovanskega morja, ki ni imelo nobenih notranjih meja in ni bilo nikoli razmejeno. Hrvaška, v posmeh Sloveniji in drugim trdi, da je to nekdanje skupno morje njihovo. Kaj sta dosegla predsednik Kučan in zunanji minister Rupel na zadnjem obisku v Zagrebu, ko sta se dotaknila vprašanja nerazdeljenega morja? Aktualni politiki bi danes lahko največ prispevali k slovenski državi in k nacionalnemu interesu, če bi se odločno zavzeli za odložitev razprave o južni meji in zahtevali, da se čimprej sprejme dokument za poznejšo diplomatsko dejavnost, dokument, ki bo postavil nova izhodišča za razmejitev, takšna, ki bodo temeljila na vseh dejstvih in argumentih, ki vplivajo na razmejitev in ki bodo prispevali k vsaj relativni pravičnosti. Kar tretjina državljanov podpira zahteve po pravični meji. Takšen je bil namreč odziv pri podpisovanju Peticije. Vendar je podoba te Slovenije nekoliko drugačna«.
Šokantno odkritje »slovenskega trojnega pakta
»Da so stranke kontinuitete naklonjene težnji nedotikanja Kardeljeve črte na Dragonji bi bilo mogoče še nekako razumeti, da pa se strinjajo s Kardeljem tiste stranke, ki so, kot trdijo, rušile kardeljizem, pa je človeku zelo težko razumeti. To odkritje je prišlo za nas zelojiozno in za marsikaj tudi prepozno. Šokantno je bilo odkritje tako imenovanega »slovenskega trojnega pakta«, ki se nam je razkril šele proti koncu lanskega leta. Gre za trditev, da so sedanjo varianto južne meje dogovorno potrdile kontinuiteta, Demos in cerkev. Takrat, leta 1992, so Peterletova vlada, Demos, današnji veljaki Janša, Peterle, Podobnik in že upokojeni veljak Pučnik začrtali takšno mejo, kot jo sedaj ponuja dr. Drnovšek. Na moj članek v Magu, v katerem sem razkril ta »trojni pakt«, se ni odzval nihče. To potrjuje, daje bil »trojni pakt« realnost...«
Mediji v službi oblasti
»Mediji so v službi oblasti in zaokrožajo to slovensko podobo, vzdržujejo diktaturo oligarhije in
prav ti bodo največ pripomogli k morebitni izgubi celovitosti Piranskega zaliva in slovenskega dela Savudrije. Seveda tukaj ne gre toliko za novinarje, kot urednike. Delo že vsa leta s težavo objavlja naše članke. Pripomniti pa moram, da pri tem nimata težav Večer in Primorski utrip. Kritično mnenje o obisku predsednika Kučana in ministra Rupla v Zagrebu, kljub urgencam, v časopisu Delo ne gre v objavo. Oba neobjavljena članka bomo prevedli in s potrebnimi pojasnili poslali v Bruselj. Novinarstvo predvsem ne izpolnjuje osnovnega poslanstva, to je raziskovanja. Tako se novinarstvo ni obregnilo niti ob občutljivo vprašanje pariške mirovne pogodbe, ki nakazuje utemeljitev, daje stara občina Piran še vedno legitimna. Tako stojimo danes pred praznino in človek bi moral obupati, vendar tako daleč še ni. Jedro naše civilne družbe je živo in dejavno in prepričani smo, da bomo zaledenitev prebili«, je dejal Frane Goljevšček.
IO Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri je 21. 1. 2002 v Izoli sprejel tudi sklep, da se člani te civilne družbe razglasijo za »poslednje Maistrove borce«.
Franc Krajnc
Dve pobudi iz Sv. Petra
KS Sveti Peter predlaga Občinskemu svetu Piran spremembo svoje meje, zbor krajanov pa Svetu KS spremembo naziva K.O. Raven v K.O. Sv. Peter.
Krajevna skupnost Sv. Peter je na podlagi sklepa zbora krajanov, ki je bil 4. 12. 2001, poslala Občinskemu svetu Piran pobudo za spremembo meje te krajevne skupnosti. Predlagajo, da se novo območje KS Sv. Peter zaokroži na celotno območje bivšega naselja Sv. Peter, kot je bilo do leta 1955 in sicer tako, da se sedanjemu območju KS dodata prostorska okoliša 80 in 82 (Križišče in Pesjanci).
Tako bi nova meja med KS Sv. Peter in KS Sečovlje potekala od tromeje katastrskih občin K.O. Kaštel, K.O. Raven, K.O. Sečovlje po meji K.O. Raven do reke Drnice, nato po reki Drnici do meje K.O. Raven, K.O. Nova vas, naprej pa že po obstoječi meji Krajevne skupnosti.
Predsednik Sveta KS Sv. Peter Marjan Guzič je zapisal, da to pobudo utemeljujejo z zgodovinskimi in kulturnimi značilnostmi ter običaji in prosijo občinski svet, da navedeno pri svojem odločanju tudi upošteva. Hkrati zbor krajanov daje pobudo Svetu KS naj preuči možnosti za spremembo naziva K.O. Raven v K.O. Sveti Peter.
Paradoks
slovensko-
italijanskih
zbliževanj
Bolj, ko se približujemo enotni Evropi in zbližujemo z Italijo, več je problemov. Eden teh so zagotovo tudi najnovejše - le enojezične osebne izkaznice.
Slovenija je protestirala in poklicala na pogovor veleposlanika Italije Norberta Capella.
Državna sekretarka in vodja Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik je 22. januarja 2002 poklicala na pogovor veleposlanika Republike Italije Norberta Capella. Izrazila je nezadovoljstvo in protest nad sprejetim odlokom ministra za notranje zadeve Republike Italije glede osebnih izkaznic v občinah Dolina, Repentabor, Devin-Nabrežina in Zgonik. Dejala je, da se s tem, ko naši zamejci tam nimajo pravice do dvojezičnih osebnih izkaznic, znižuje raven pridobljenih pravic slovenske narodne manjšine, kar je v nasprotju z evropsko zakonodajo, ki se nanaša na narodne manjšine. Odlok je v nasprotju z veljavnimi mednarodnimi sporazumi med obema državama kot tudi s sprejetim Zakonom o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini.
V pogovoru je bilo posebej izpostavljeno pričakovanje, da italijanska stran čimprej imenuje paritetni odbor, ki je pomemben za izvajanje zaščitnega zakona tudi na tem področju. Zaščitni zakon namreč predvideva, da imajo pripadniki slovenske manjšine na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina, pravico do dvojezičnih dokumentov, med njimi tudi do osebnih izkaznic.
Izolska politična prehitevanja
Županja Občine Izola Breda Pečan je za 21. februar 2002 ob 16. uri sklicala 34. redno sejo Občinskega sveta. Na dnevnem redu so pomembne točke; predlog proračuna Občine Izola za leto 2002, letni program razvoja športa v občini za leto 2002 in predlog pravilnika o merilih in vrednotenju športnih programov v občini Izola. Pri tako pomembnem gradivu se ne kaže več igrati političnih igric ampak je treba storiti vse, da bo seja sklepčna. Delovati je treba v prid občankam in občanom ter porabnikom proračunskih sredstev. Pa saj vsi to počenjamo, bo zagotovo sledil odgovor. In če bo seja tudi tokrat nesklepčna? Kaj potem? Posadko, ki si na ladji nagaja lahko zamenja kapitan, v izolskem primeru pa bi to lahko storili volivci in to šele jeseni - na lokalnih volitvah. Morda res ne bi bilo slabo, če bi v malem mestecu začeli ugotavljati kje tičijo globji vzroki (političnih) razhajanj in ne na zadnje komu odgovarjajo na hitro sklicane izredne seje?
Koliko izolskih svetnikov, ki se menda sedaj tam počutijo kar nekam nelagodno, bo jeseni ponovno kandidiralo? In še poglavitno vprašanje. Kdo od svetnikov bi bil odgovoren, če v Izoli ne bi sprejeli proračuna in bi s tem upočasnili njen razvoj? In kaj naj stori županja Breda Pečan? Naj se klanja političnim iztirjencem ali naj izkoristi svoje pristojnosti in sprejme odločitve, ki bodo zagotavljale red in normalno delo v občini, tako kot ona to zna, kar od nje pričakujejo občanke in občani, ki jim ni mar za politična zakulisja.
Franc Krajnc
V TPC Lucija tudi uradno odprli nove poslovne prostore Upravne enote Piran
Dr. Grega Virant odpira vrata novih poslovnih prostorov Upravne enote Piran v TPC Lucija, 5. 2. 2002. FOTO: FK-Primorski utrip.
V Trgovsko poslovnem centru v Luciji (TPC), Obala 114 a, je bila v torek, 5. februarja ob 14. uri priložnostna svečanost, na kateri so tudi uradno odprli nove poslovne prostore Upravne enote Piran. Slavnostni govornik je bil dr. Grega Virant, ki je po simboličnem prevzemu ključa odprl vhodna vrata izjemno lepih 810m2 velikih funkcionalnih prostorov, v katerih dela 33 zaposlenih. Gostom je dobrodošlico izrekla načelnica UE Piran Vojka Bole Delak in se ob tem zahvalila Vladi Republike Slovenije, Servisu skupnih služb pri Vladi RS , njegovemu direktorju Mitji Valiču in direktorju Urada za organizacijo in razvoj uprave Ministrstva za notranje zadeve gospodu dr. Gregi Virantu, ki je prvi prisluhnil njihovim potrebam. Županja Občine Piran Vojka Štular je v krajše pozdravnem nagovoru dejala, da so se nekateri po nepotrebnem zbali, da bo mesto Piran po izselitvi upravne enote opustelo in da bo Piran zgubljal na svoji veljavi. Večina občanov je zunaj starega mestnega jedra Piran, zato je županja trdno prepričana, da jim bo ta lokacija v Luciji veliko bližje in da bodo delavci UE imeli boljše pogoje za delo. Županja je načelnici UE Piran Vojki Bole Delak ob tej priložnosti poklonila sliko, ki naj delavce spominja na staro mesto Piran in njegovo staro obzidje.
Dr. Grega Virant
Javnost delovanje države v veliki meri presojajo po tem, kako delujejo upravne enote. Upravna enota Piran, med 58 upravnimi enotam zagotovo predstavlja eno tistih, ki izstopajo po svoji kvaliteti, učinkovitosti, strokovnosti in načinu vodenja Upravne enote.
Slavnostni govornik dr. Grega Virant je upravičil ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca, ki se zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti slovesnega odprta novih prostorov Upravne enote Piran. Kakovost dela in možnost optimalne organizacije upravnih služb sta v veliki meri odvisni tudi od primernosti prostorov in drugih materialnih pogojev za
njihovo delo, je dejal dr. Grega Virant. Upravna enota Piran je vse od ustanovitve leta 1955 pa do preselitve, delovala v prostorih občinske palače v Piranu, ki je bila zgrajena leta 1879 in torej ni mogla v celoti zadostiti potrebam strank in zaposlenih.
Sedaj imajo delavci Upravne enote Piran zares lepe in funkcionalne prostore v prvem nadstropju novega dela TPC v Luciji. Pridobitev 810 m2 neto površine funkcionalnega in naravi dela prilagojenega poslovnega prostora v Luciji pomeni boljše pogoje za delo tamkajšnjih zaposlenih upravnih delavcev in za poslovanje s strankami. V piranski občini je okrog 17.600 prebivalcev, od tega samo v Luciji, ki postaja nekakšno novo upravno središče občine Piran, okrog 7300 prebivalcev. V TPC namreč že delujejo tudi Izpostava Davčnega urada, Urad za delo, Zavod za zdravstveno zavarovanje in notariat.
Dr. Grega Virant je povedal, daje Vlada RS že decembra 1995 sprejela sklep o prioritetnem reševanju prostorske problematike nekaterih upravnih enot, med njimi tudi Upravne enote Piran. Toda zgolj primerni prostori še ne zagotavljajo primernega in evropskim	standardom
primerljivega poslovanja državne uprave, je poudaril. Zato Ministrstvo za notranje zadeve vlaga velike napore za njeno reformo, ki se izvaja na dveh ravneh; na formalni, zakonodajni in vsebinski. Pripraviti se bo treba tudi na sprejem novih nalog ob polnopravnem pristopu Slovenije Evropski skupnosti in za izvajanje tako imenovanega antibirokratskega programa, katerega cilj je odstranjevanje administrativnih ovir, ki zavirajo učinkovito delovanje državne uprave. V smeri antibirokratskega programa je sprejetih že nekaj zakonskih in podzakonskih predpisov, ki jih je treba le skrbno izvajati. Učinkovitost, zakonitost in strokovnost poslovanja pa je tesno povezana tudi z usposabljanjem, izpopolnjevanjem	in
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski uVp
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140,
E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185,
tel.: 05 6777 140
Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper,
Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246
Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111 -668494 BK,
PE Piran, Ag. Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5 %.

izobraževanj em zaposlenih v državni upravi, je med drugim dejal dr. Grega Virant.
Dobro poskrbeli za informiranje
Upravna enota Piran in Občina Piran sta pred selitvijo pri Primorskem utripu naročili izdajo 9000 izvodov posebne tiskovine, ki so jo prejeli vsi naročniki časopisa in vsa gospodinjstva v občini Piran. V informacijah so prvič zelo jasno in razločno opisane razmejitve nalog Upravne enote in Občinske uprave Piran, kajti občanke in občani velikokrat ne vedo natančno katere	naloge
opravlja Občina in katere Upravna enota.
Šavrinka Rolana Koštial s svojim znamenitim korpičem
Povabljeni gostje so si z zanimanjem ogledali nove poslovne prostore UE Piran
Program je povezovala Irena Urbič. Glasbeno točko je izvedel Trio Čibej. Publiko pa je precej nasmejala odlična Rožana Koštial, ki je iz biltena UE zelo duhovito komentirala opisane naloge naših birokratov in na koncu ugotovila, da jih ona sploh ne potrebuje.
Slika, ki jo je županja Vojka Štular izročila načelnici Vojki Bole Delak kot spomin na mesto Piran.
Evropsko spričevalo Iztoku Peroši
Na svečanosti so podelili evropsko
spričevalo o računalniški pismenosti. Prvi od sodelavcev v Upravni enoti Piran, ki je zadostil pogojem za pridobitev mednarodnega certifikata in mu je bilo svečano predano, je Iztok Peroša. Sicer pa so iz UE Piran izbrali 12 kandidatov in prav toliko iz UE Koper. Spričevala za svoje sodelavce je prevzela načelnica.
Dominik Soban
Severnoprimorski mediji iščejo skupne razvojne poti
Dominik Soban, direktor marketinga novogoriškega časopisa OKO, ki je organizator letošnjega 6. Srečanja lokalnih časopisov Slovenije, pravi, da na območju severne Primorske še ni čutiti zasičenosti z mediji kot naj bi se to že dogajalo na Slovenski obali.Tamkajšnji najbolj razširjeni mediji: TV Primorka, TV Vitel, Radio Robin, tednik OKO, Primorske novice in Briški časnik, so uspeli najti vsak svojo tržno nišo, je povedal Branko Soban za Primorski utrip. Zelo seje povečala gledanost TV Primorke, ki se je s svojim programom razširila na vso Primorsko, tiskani mediji pa še iščejo načine, kako bi povečali naklado. Eno od možnosti za doseganje boljših rezultatov vidijo v strateškem povezovanju, je povedal Dominik Soban, ki ima kar precej izkušenj v medijih, saj je bil med drugim tudi podpredsednik izdajateljskega sveta Primorskih novic, dela pa je tudi pri Mladini. Časopis izdaja družba OKO, Tržno komuniciranje in založništvo d.o.o. Njen direktorje Branko Dolenc. Tednik OKO izhaja že deseto leto. Družba je precej sredstev investirala v nove poslovne prostore, hkrati pa so se posodobili tudi tehnično. V najboljših časih je časopis izhajal v nakladi 10.000 izvodov (le 5 tisoč manj kot Primorske novice na severni Primorski ), trenutno pa se morajo zadovoljiti z naklado 4.500 izvodov, ki bi jo seveda radi še povečali. Lokalni časopis OKO je prevzel tudi objavljanje uradnih objav treh severnoprimorskih občin: Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter - Vrtojba in Občine Miren-Kostanjevica ter na tem področji (zaradi cene) postal tekmec Primorskih novic, časopisa ki je tukaj leta 1947 pognal svoje korenine s prvotnim imenom Nova Gorica. Sicer pa je Dominik Soban prepričan, da objave odlokov lokalnih skupnosti zanimajo le lokalno prebivalstvo in sodijo torej v lokalni časopis.
O načrtih severnoprimorskih medijev in njihovem položaju bomo lahko izvedeli nekaj več na letošnjem 6. Srečanju lokalnih časopisov Slovenije pri gostitelju časopisu OKO. Lokalno-regionalni časopisi v Sloveniji (91) se lahko pohvalijo z naklado okrog 200.000 izvodov, pokrivajo pa že okrog 18% medijskega prostora.
FK
Radio Tartini Piran®
C 05 6730 081 [d 05 6730 085 VB radio-tartini@siol.comy

Banka Koper lepša - in vse bolj zanimiva
Bo bančna skupina Sanpaolo IMI zares lahko postala večinski lastnik Banke Koper?
Banke Koper je sedaj, ko so izpred njene fasade umaknili ogrodje, še lepša in zanimivejša. Lepotici pa hkrati tudi raste cena. Njen že znani kupec -bančna skupina Sanpaolo IMI - pa ni zvišal javne ponudbe zaradi lepote, ampak zaradi tega, da bi lahko podaljševal opcijo vse do odločitve Banke Slovenije kaj in kako naprej. Cena za delnico znaša že 102.000 tolarjev, to pa že je kar 100 krat več kot je bila delnica vredna ob izdaji! Banka Koper sodi namreč med finančno najbolj trdne banke v Sloveniji. Po bilančna vsoti, ki je na dan 31. 12. 2001 znašala 244,7 milijarde tolarjev, je med 21 bankami na petem mestu s 6,1 % tržnim deležem.
Informacije, ki smo jih novinarji dobili na prvi novinarski konferenci (takoj po podpisu pogodbe o prodaji banke) so bile takšne, da naj bi se večinski lastniki Banke Koper (Istrabenz, Intereuropa in Luka) s skupino Sanpaolo IMI trdno dogovorili o prodaji 52-odstotnega deleža. Vse je že kazalo, da bo pri tem tudi ostalo. Še več, italijanska bančna skupina naj bi sčasoma pridobila še večji lastniški delež. Potem je nastal vik in krik, češ kaj si predstavlja naša država. Ali res mora vse banke prodati tujcem? Zresnili so se menda tudi na pristojnih institucijah v Ljubljani. Zakaj bi konja, ki dobro vleče, prodali? Toda zgodba ni tako preprosta kot se zdi. Pri NLB in NKB, predvsem, gre za nekaj milijardni javni dolg iz naslova sanacije bank. Ni ga v Sloveniji, ki bi to lahko plačal.
V bančni skupini, ki je sedaj že najmočnejša v Italiji, tudi niso od muh. »Banko Koper smo drago plačali. Če ne
bi imeli obljub ali namigov, da bomo lahko postali večinski lastniki, ne bi šli v ta posel. Računamo na večinski delež.« Banka Slovenije mora izdati soglasje (ali ga zavrniti) v treh mesecih od prejetja vloge, ta rok pa se izteče v začetku marca. Bančni skupini ne preostane nič drugega kot da medtem podaljšuje svojo ponudbo (čeprav s simboličnim) zviševanjem cene delnic vse dokler ne bo znana odločitev Banke Slovenije kako in kaj z večinskim deležem.
Bančna skupina Sanpaolo IMI je že lastnica 15 % delnic Banke Koper, ki jih je kupila od Luke Koper. To pa je odločno premalo. Sedaj se, kot je znano, z Banko Slovenije pogovarjajo o novem ključu, 33-odstotnem deležu. Na podlagi tega deleža bi italijanska bančna skupina lahko prevzela nadzor v Banki Koper. Če do tega ne bo prišlo, bodo zagotovo nastopile druge opcije. V lastniški strukturi Banke Koper je konec januarja najbolj izstopala družba Istrabenz, z 29,9 % vseh delnic.
V mestu Piran bodo zabojnike za smeti sčasoma zamenjale vrečke
Od srede februarja 2002 dalje velja v delu mesta Piran (od punte do Tartinijevega trga) nov režim pobiranja smeti. Plastične zabojnike bodo zamenjale 50 - litrske zelene vrečke z oznako Okolja Piran. Star način pobiranja smeti (v zabojnikih) je imel tudi to pomanjkljivost, da je bil precej hrupen, saj je bilo slišati ropotanje že zgodaj zjutraj.
Meščani bodo skupaj z računom za odvoz smeti prejeli poseben bon, s katerim bodo lahko vsak mesec na mestni tržnici ali na sedežu Okolja prevzeli od 16 do 20 vrečk. Stanovalci lahko vrečke tudi dokupijo po 144 SIT, podjetja pa po 348 SIT. Odložiti jih je treba pred vrata hiš oziroma stanovanj do sedme ure zjutraj, ali pa zvečer med 21. in 22. uro. Vrečke naj bi bile dovolj trdne, da jih ne bodo trgali klateški psi in mačke. Okolje bo napolnjene vrečke odvažalo s posebnim manjšim električnim vozilom. Dve
taki vozili (na fotografiji) je Okolje Piran vzelo na lizing. Vsako vozilo velja 6,5 milijona tolarjev, je na nedavnem srečanju z novinarji povedal Sebastjan Jeretič, nov član uprave JP Okolje Piran, ki je s sodelavci predstavil novosti glede pobiranja smeti v mestu. V mestu nameščajo okrog 40 tako imenovanih ekoloških otokov, kjer bodo ločeno zbirali odpadke. Okolje je izdalo tudi simpatično zgibanko, ki je primerna tudi za šolarje, govori pa o ravnanju in možnostih spravljanja koristnih odpadkov. »V prehodnem obdobju bomo skušali ugotoviti vse pomanjkljivosti, končni cilj novega načina zbiranja odpadkov pa je, da bi bile piranske ulice bolj čiste, da bi se znižali stroški odvoza smeti, kar bi pomenilo tudi cenejši prispevek za odvoz«, je poudaril Jeretič. Navedene zelene vrečke so obvezne, pravijo. Za tistega, ki ga bodo odkrili, da odlaga smeti v drugačnih vrečkah je predvidena kazen 60.000 tolarjev.
Kje se splača kupovati?
V	precep smo vzeli cene izdelkov v naših znanih marketih. Iz tabele boste lahko sami ugotovili kdo je najcenejši. Največ najbolj poceni živilskih izdelkov iz košarice živil, ki smo jo sestavili v Primorskem utripu, ima Mercator-Degro, na drugem mestu je Diskont market Petra Lucija, na tretjem Tuš Lucija.
Letaki, ki z različnimi vabljivimi napisi in prodajnimi akcijami »mi smo cenejši« in podobno, vabijo kupce po nakupih ne odražajo vedno dejanskega stanja, kajti trgovine ob podobnih akcijah izberejo (in običajno v dogovoru z dobavitelji) pocenijo le nekatere izbrane izdelke in še to v določenih časovnih intervalih. Takrat se kajpak splača kupovati, o čemer so se že prepričali mnogi potrošniki.
V	precep smo vzeli cene zunaj akcijskega časa v treh najpomembnejših živilskih marketih na območju občine Piran: Tuš Lucija, M-Degro Lucija in Diskont Petra Lucija. Košarico smo sestavili iz 13 običajno najbolj iskanih živil. Potrošniki so 7. februarja 2002, ko smo obiskali trgovine in si nenapovedano zabeležili nekaj cen, lahko v poprečju najcenejše kupovali v Marketu M-Degro PE 7 v Luciji, najdražje pa v Tušu Liminjanska 107 v obrtni coni Lucija. Diskont Market Petra, Liminjanska 111, v neposredni soseščini Tuša, se s svojimi cenami drži zlate sredine. Največ najbolj poceni izdelkov iz te košarice smo našli na policah marketa M-Degro; najcenejše mleko, radenska, kisla smetana, radenska. Petra ima naj cenejši kruh, olje zvezda, moko tip 500 in krompir. Živila torej, ki jih potrošniki kupujemo najbolj pogosto.
Izdelek - živilo (v sit)	Market M-Degro	Market TUŠ	Diskont Market Petra
SLADKOR 1 KG	172,00	179,90	199,00
MLEKO L 3,2	148,00	159,90	148,90
OLJE ZVEZDA L	310,00	299,90	266,00
MOKA TIP 500 KG	150,00	139,90	119,90
RADENSKA L	112,00	129,90	129,90
PIVO ZLATOROG (0,33)	119,00	139,90	139,00
SIR GAUDA 1 KG	1.367,00	1.249,90	-
BANANE KG	199,00	239,90	199,00
KROMPIR KG	90,00	69,90	69,00
KISLA SMETANA	135,20	144,90	139,00
REFOŠK L (Vinakop.)	594,00	714,90	679,00
KRUH (francoska)	266,00	290,00	199,00
SOLATA (endivija)	599,00	469,90	499,00
Agencija Plahutnik se je umaknila?
Avditorij Portorož in RTV Slovenija sta v medijih objavila javni razpis za udeležbo na 25. Festivalu melodij morja in sonca (MMS), ki bo 22. junija 2002 v Avditoriju, Agencija Plahutnik pa je Primorskemu utripu poslala kopijo razpisa XXV. mednarodnega festivala Melodij morja in sonca (MMS), Nova scena, Otroški MMS, Najstniški MMS, kar naj bi v vrste poletne portoroške glasbene scene vneslo nekoliko zmede.
Z melodijami morja in sonca, ki so z lanskim letom dosegle svojo najnižjo točko, je zadnja leta že kar škripalo. Agencija Plahutnik je s težavo nabirala sponzorje in s finančno pomočjo Občine Piran festival le nekako vedno pripeljala do srečnega konca. In kaj se dogaja prav ob srebrnem jubileju MMS? »Začasno se umikamo. Naj še drugi poskusijo kako težko je zbrati denar za to prireditev«, nam je povedal Bojan Plahutnik, ki naj bi prekinil sodelovanje z Avditorijem in Občino Piran glede organizacije MMS. Ali pa so z Agencijo prekinili odnose Avditorij, Občina in TV Slovenija? Pravzaprav še danes ni jasno kdo si je »prisvojil« MMS in zakaj uporaba istega imena za dve različni prireditvi? Agencija Plahutnik sedaj objavlja svoj razpis, tako rekoč z istim imenom in sicer za XXV. Mednarodni festival MMS, Nova scena, Otroški MMS in Najstniški MMS. Glasbena prireditev MMS, ki jo ima v načrtu Agencija Plahutnik bo 3. vikend v juliju 2002 v Izoli ali Kopru. Za nepoučene so to podvajanja, vendar očitno ni tako. Gre za dve povsem različni prireditvi, čeprav pod istim začetnim imenom. Na novinarski
konferenci, ki jo je v zvezi s pripravami na letošnji jubilejni festival MMS sklical Avditorij, so bili glede povedanega nekoliko presenečeni, saj za razpis Agencije očitno niso niti vedeli. Županja Vojka Štular je dejala, daje Občina Piran zaščitila ime Melodije morja in sonca in so torej oni (Občina Piran) edini, ki lahko uporabljajo to blagovno znamko. Občina je organizacijo MMS poverila Avditoriju, ta pa je k sodelovanju pritegnil RTV Slovenijo.
In kaj objavlja Agencija Plahutnik? Na razpis za nastop na XXV. Mednarodnem festivalu MMS, Nova scena, Otroški MMS in Najstniški MMS, v organizaciji Agencije Plahutnik, se lahko prijavijo in udeležijo domači in tuji ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete in z neobjavljenimi besedili. Vsak avtor lahko na razpisu sodeluje z več skladbami, na festivalu pa največ z dvema skladbama v posamezni kategoriji. Dolžina posamezne skladbe je največ 3 minute.
Skladbe lahko pošljete Agenciji Plahutnik na kaseti ali zgoščenki kot demo posnetek.
Napišite vaš naslov in telefonsko številko, priložite besedilo, podatke o avtorju skladbe, avtorju besedila, avtorju priredbe in predlog izvajalca z njegovo barvno fotografijo. Poslanih demo posnetkov ne vračajo.
Prijava na razpis je brezplačna. Če je skladba, ki ste jo prijavili izbrana, plačate kotizacijo v znesku 15.000,00 SIT (vključen 20 % DDV) za eno (1) izbrano skladbo.
S sodelovanjem v razpisu avtorji in izvajalci soglašajo, da se njihova dela snemajo in predvajajo v radijskih in TV programih, na prireditvah Festivala MMS, izdajajo na nosilcih zvoka in slike - na ploščah, audio in video kasetah, zgoščenkah ter v notni in programski knjižici.
Izbranih skladb avtorji ne morejo umakniti iz konkurence. S sodelovanjem v razpisu se avtorji strinjajo z razpisnimi pogoji.
Za avtorje in zmagovalce zmagovalne skladbe so predvidene tudi nagrade.
Prijavnice je treba poslati do 9. maja 2002 na naslov: Agencija Plahutnik, Bošamarin 32, 6000 Koper, so zapisali v razpisu. Njihova spletna stran:	http://www. agencija
plahutnik.com/MMS/
POTENTIA D.0.0. IZOLA
ALLENDEJEVA 2 IZOLA 6310 IZOLA
SMO PODJETJE KATEPO SE UKVARJA Z NOTBANJO ONESNAŽENOSTJO ZBAKA IN VODE. BBEZPLAČNO OPBAVIMO TESTE IN VAM SVETUJEMO PBI NAKUPU ČISTILCEV ZBAKA ALI VODNIH FILTBOV.
IŠČEMO ZASTOPNIKA ALI ZASTOPNICO ZA OBALO.
POKLIČITE 041/681-811

Mobitel v solinah misli resno
Mobitel d.d., novi lastnik Drogine hčerinske družbe Soline d.o.o, namerava ohraniti in spodbujati tradicionalno in ekološko neoporečno pridelavo soli, čeprav v začetku ne pričakujejo dobička. »Zakaj bi kakovostno sečoveljsko sol posipavali po cestah, če jo lahko ponudimo za ljudsko prehrano«, so dejali na novinarski konferenci. Te dni odločitev o koncesiji.
Na fotografiji Primorskega utripa: Prva novinarska konferenca Mobitela v upravni stavbi Solin d.o.o. v Seči, 1. 2. 2002.
Z leve proti desni: Lara Ham, Darko Marolt, Anton Majzelj, Dario Sau, Peter Deržek.
Žeje kazalo, da bodo Sečoveljske soline, ki se razprostirajo na približno 600 hektarih in so stoletja dajale kruh piranskim solinarskim družinam (smetano pa Benetkam), klavrno propadle. S tem bi se uresničile najbolj črne napovedi o nastanku močvirja in porušenega ekološkega ravnovesju v tem predelu Slovenske Istre. Sodeč po izjavah najodgovornejših v Mobitelu se to ne bo zgodilo, saj je družba Mobitel d.d. z nakupom Drogine hčerinske družbe Soline, Proizvodnja soli d.o.o. dokazala, da misli resno. Res je, da nihče ni pričakoval, da bo nov rešitelj solin družba, ki se ukvarja s prenosno telefonijo. »Danes bomo govorili o temi, ki je za Mobitel morda malo nenavadna. Verjetno se je tudi marsikdo spraševal kje je zrno v odločitvi, da družba Mobitel vstopa na področje solinarstva. Direktor Mobitela Anton Majzelj se je na začetku najprej opravičil novinarjem, ki so morali avtomobile pustiti pred vhodom v soline (pri bivši Začimbi), do dober kilometer oddaljene upravne stavbe pa so morali peš, česar tam prej nismo bili navajeni. Nov red, bi lahko rekli. V Mobitelu imajo denar, in niso obremenjeni z zgodovino Sečoveljskih solin. »Če bi izhajali iz samo preproste ekonomske logike, da naj podjetja ustvarjajo dobiček z opravljanjem svoje osnovne dejavnosti, in skušajo pri tem kar najbolj zmanjševati stroške, Mobitel Solin d.o.o prav gotovo ne bi kupil.«
Kot je že znano je družba Mobitel d.d. sredi januarja 2002 postala 100-odstotna lastnica podjetja Soline, Proizvodnja soli d.o.o., ki jo je kupila od Droge Portorož. Na novinarski konferenci kljub vztrajanju novinarjev izdali nobene konkretne informacije glede odkupa in nameravanih investicij. »Več bo znanega, ko bo odločeno kdo dobi koncesijo.« Znano je, daje doslej vloženi kapital Droge Portorož, ki je dvakrat dokapitalizirala svojo hčerinsko firmo, znašal 81 milijonov SIT. Vsaj toliko, ali pa kaj več, naj bi Mobitel plačal Drogi za odkup njene hčerinske firme. Droga d.d. je večkrat javno opozorila, da kot gospodarski subjekt ni pripravljena več vlagati v nerentabilno proizvodnjo, Mobitelu, eni izmed večjih profitnih organizacij, pa se to očitno izplača, čeprav verjetno vedo, da z dobičkom še nekaj časa ne bo nič. Tudi v tem je čar življenja in dela.
Droga večino soli uvaža. Sol skladišči in pakira v velikem skladišču soli v Portorožu. Ni pa znano kje bo sol skladiščil Mobitel.
Krajinski park Sečoveljske soline državna lastnina
Povedati je treba, da gre v tej zgodbi le za odkup družbe Soline d.o.o, kajti celoten krajinski park - Sečoveljske soline z bazeni, kanali, zemljiščem in stavbami vred je v lasti države. Ta je že sprejela uredbo o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in koncesij za	upravljanje
krajinskega parka Sečoveljske soline. Mobitelovo hčerinsko podjetje Soline d.o.o. se bo prijavilo na razpis.
Družba Mobitel je v petek, 1. februarja 2002 v upravni stavbi Solin v	Seči sklicala	novinarsko
konferenco. Razvojne načrte, zgodovino in problematiko solin so predstavili Anton Majzelj, direktor družbe Mobitel, Darko Marolt , vodja splošnega in kadrovskega sektorja v Mobitelu, Dario Sau, direktor hčerinske družbe Soline d.o.o in Peter Deržek, nekdanji direktor Solin d.o.o., sedaj vodja proizvodnje. Novinarsko konferenco je povezovala Katarina Larisa Ham, vodja službe za odnose z javnostjo pri Mobitelu.
Na novinarski konferenci smo slišali nekaj znanih dejstev o rasti, razcvetu in propadanju solin, pa tudi odločne besede direktorja Mobitela, da bo ta firma solinam povrnila nekdanjo vrednost, slavo in ugled. »Videl sem, da v naših prostorih domuje veslaški klub. Nas to ne moti in nikogar ne mislimo preganjati. Delavce, ki so na čakanju (na zavodu) pa bomo sprejeli nazaj v službo.« Mobitel naj bi tako ponovno zaposlil dva delavca, ki sta (bila) na čakanju. Konec januarja 2002 je bilo v Solinah d.o.o. zaposlenih 14 delavcev (konec leta 2001 12). To pa je daleč premalo, da bi lahko pridelali več soli, čeprav je solna sezona odvisna od mnogih dejavnikov, predvsem tudi od vremena.
Sečoveljska sol je zdrava. Za porabo v gospodinjstvih bije bilo dovolj 6000 ton.
Sečoveljska sol je zdrava in kakovostna, vendar so jo v zadnjih letih uporabljali pretežno za posipanje cest. »Mobitel bo Solinam pomagal pri obujanju tradicionalne proizvodnje soli in razvoju tržnih znamk. Prednost bo dana ohranjanju naravne dediščine, saj so soline pomemben ekosistem«, je dejal direktor Mobitela Anton Majzelj in dodal, da so v solinah v najbolj cvetočih letih pridelali prek 40.000
ton zelo kakovostne soli, v zadnjih letih pa se je proizvodnja precej zmanjšala.
Leta 1999 so pridelali 6300 ton soli, leta 2000 5400 ton, leta 2001 pa le še 2301 tono soli. Sol ni bila namenjena za prehrano.	Slovenska
gospodinjstva letno porabijo okoli 6000 ton soli in prav škoda je, da Slovenci ne uporabljamo domače zdrave soli iz Sečoveljskih in Strunjanskih solin ampak jo uvažamo. Za ohranitev in oživitev tradicionalne proizvodnje soli v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah se zavzema tudi omitološko društvo Ixobrychus, kije slučajno na isti dan v piranski občinski palači pripravilo strokovni posvet o problematiki solin in projektu AL AS.
V solinah lahko proizvedejo 14000 ton soli
Anton Majzelj je povedal, da lahko v solinah v doglednem času pridelajo okrog 14000 ton soli. Takrat bodo potrebovali najmanj 50 solinarjev in drugih pomožnih delavcev. Celotna površina solin znaša danes približno 593 hektarov. Jedilna sol iz Sečoveljskih solin se bo kmalu znašla na policah, je dejal. Viške naj bi izvažali. Sečoveljska sol ima namreč vse bolj cenjeno dodano vrednost. Pridelana je tradicionalno, ekološko neoporečno, znani pa so tudi njeni zdravilni učinki. Že stoletja so znani tudi zdravilni učinki solinskega blata in slanice, kar bi lahko tržili tako rekoč neposredno v solinah. In prav v tem je menda skrivnost, ali morda v Sečoveljskih solinah ne bo v nekaj letih zraslo novo termalno-rekreativno turistično središče?
Če se povrnemo nekoliko nazaj je treba povedati, da Soline d.o.o. s tako nizko proizvodnjo in dirigiranimi smešno nizkimi odkupnimi cenami (6 tolarjev za kilogram), niso mogle poslovati rentabilno in so zabredle v izgubo. Dvakrat zaporedoma je svojo hčerinsko družbo rešila mati Droga (z dokapitalizacijo), ki je medtem nestrpno čakala kaj bo storila država. Dolgo se ni zgodilo nič. Nekaj zamisli kaj storiti s solinami je spravil na papir projektni svet. Država je nato izdala uredbo o skrbništvu Sečoveljskih solin. Za skrbnika je bila (26. 10. 2000) izbrana družba Soline, Proizvodnja soli d.o.o. in za skrbništvo od države prejela tudi 25 milijonov tolarjev (z DDV). Država je menda medtem že spoznala, da v solinah ne more iztržiti veliko denarja za koncesije, ampak bo morala za razvoj in ohranitev tega pomembnega območja, ki ga je odvzela Občini Piran, tudi sama nekaj prispevati. Mobitel je vsakemu novinarju podaril tudi po eno vrečko prave jedilne soli iz Sečoveljskih solin z logotipom firme. Na listku na vrečki piše, daje morska sol delček morja, ki ni utegnilo pobegniti solinarjem v nebo. Za povabljene so priredili sprejem in pogostitev pri Božičku.
Mejniki v razvoju solinarstva
804 - v dokumentu Placito di Risano (Rižanski zbor) so soline prvič omenjene, ko na sestanku v Rižani poslanci Karla Velikega obravnavajo probleme Paških solin.
Dario Sau kaže prvo vrečko prave jedilne soli z napisom Mobitel.
933 - vsa primorska mesta morajo z Benetkami skleniti dogovor o obvezni prodaji vse pridelane soli
14. stol. - Benečani poskrbijo za boljšo kakovost soli s pridelavo na podlagi iz sadre, z mikrobiološkimi elementi, ki sestavljajo tako imenovano petolo na kristalizacij skih bazenih. Od takrat dalje je sol brez zemeljskih primesi, čista in bela. Slo iz piranskih solin postane cenjeno trgovsko blago.
1460 - piranske soline so največje na istrski vzhodni obali, saj Benečani v želji po ohranitvi monopolnega položaja na trgu soli, zrušijo dalmatinske soline, ki so mejile na madžarsko-hrvaško kraljestvo.
1797 - piranske soline pridejo pod avstrijsko upravo, kjer s kratko prekinitvijo Napoleonovih Ilirskih provinc ostanejo do zloma monarhije.
1903 - Avstro-Ogrska odkupi piranske soline od tedanjih lastnikov.
1918 - razpad Avstro-Ogrske, piranske soline prevzame Italija.
1945 - piranske soline pripadajo Osvobojenemu tržaškemu ozemlju, nato SFRJ.
1967 - podjetje Piranske soline se združi z Drogo Portorož, soline so vpisane kot družbena lastnina v uporabi Droge. Proizvodnja na južnem delu območja - sektorja Fontaniggie se postopoma opušča.
1989 - začetek zgodbe o krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS). Občina Piran sprejme odlok o razglasitvi KPSS.
1993	- Sečoveljske soline, zaradi izjemnih krajinskih in ekoloških vrednot so kot prvo mokrišče v Sloveniji uvrščene na seznam ramsarskih lokalitet. S tem je Urad ramsarske konvencije potrdil status tega območja.
1994	- ker naravovarstvo zavira razvoj novih dejavnosti, Droga Portorož zmanjša obseg dela in stroškov v solinah.
1999	- Droga d.d. Portorož ustanovi hčerinsko družbo Soline, Pridelava soli d.o.o. in nanjo prenese pridelavo soli in vzdrževanje solin kot glavni dejavnosti.
2000	- na podlagi razpisa je družba Soline, Pridelava soli d.o.o. izbrana za skrbnika krajinskega parka Sečoveljske soline, saj izbira koncesionarja ni bila opravljena.
2002 - družba Mobitel d.d. kupi od Droge Portorož d.d. podjetje Soline, Pridelava soli d.o.o.
2002 - Države Slovenija kot lastnica KPSS sprejme Uredbo o koncesiji za rabo naravne vrednote Sečoveljskih solin in o koncesiji za upravljanje KPSS.
Levi demokrati o Manifestu skupne politike
Aprila lani so v Vidmu na pobudo Levih demokratov sosednje Furlanije - Julijske krajine tudi predstavniki ZLSD Slovenije podpisali manifest skupne politike socialdemokratov o čezmejnem sodelovanju sosednjih dežel Koroške, Štajerske (v Avstriji), Furlanije -Julijske krajine in Benečije (v Italiji) ter Slovenije in Hrvaške. Svoje ugotovitve so poslali vladam. Prvi korak k uresničevanju zapisanih dogovorov predstavlja srečanje predstavnikov strank omenjenih dežel na temo infrastrukture in prometa, ki je potekalo 9. februarja v hotelu Belvedere v Izoli. Sodelujoči so sprejeli skupno deklaracijo, ki opredeljuje skupne predloge za bodoči uspešnejši razvoj in sodelovanje omenjenih regij na področju infrastrukture in prometa. Delegacijo ZLSD je vodila podpredsednica ZLSD Slovenije Breda Pečan, ki je bila tudi gostiteljica srečanja. Podrobnosti so predstavili na novinarski konferenci.
AVDITORIJ
16. 01. 2002.
Kot je bila objavljena napoved vabilu zadnje številke Primorskega utripa je v polni dvorani Avditorija gospod Dušan Fortič s kratko vsebino predstavil 5 knjig, ki so izšle lani: Bataljon - Simona Gregorčiča , avtor Jože Hočevar , Primorska v letih 1945-1995 Danila Petrinje, A ritroso nel tempo - Izola skozi čas, avtor Italo Dellore, Nazaj v boj, Williama Spora, Sestreljeni pilot v Istri in Mojih 50 let v politiki Boga Gorjana. Vsak avtorje v knjigi opisal del svojega življenja, skupni imenovalec pa je boj Primorcev za Slovenstvo in humanost, takoj po prvi svetovni vojni, ko so Italijani zasedli Primorsko in del Notranjske. Zato ni čudno, da na tem delu okupirane Slovenje ni bilo dileme kdo je naš sovražnik ob začetku druge svetovne vojne pa do osvoboditve. Dialog med avtorjem, Mojih petdeset let v politiki Boga Gorjana in Jožetom Hočevarjem je bil večkrat prekinjen z burnim ploskanjem. Za dodatno popestritev je poskrbela naša znana igralka in pevka Jerica Mrzel, ki nam je zapela nekaj pesmi z aktualno temo. Ena med njimi je bila otrokova prošnja Bogu, da naj namesto daril pošlje sneg, da bi oče dobil delo pri čiščenju cest. Nakazala je potrebo za prenos takratnega življenja z pripovedovanjm na sinove in vnuke. Aplavzi, ki so sledili posamezni skladbi so potrdili, da je vsebina in petje Jerice Mrzel dodatno popestrila promocijo knjig. Vsi v dvorani bi še poslušali, vendar se je promocija zaradi predvidenega časa končala. Predstavitev sta s kratkim govorom zaključili Jana Tolja in Vojka Štular s povabilom na skromno zakusko. Izkoristil bi priliko in razširil misel iz knjige Ritroso nel tempo Itala Dellora - Gambini:	Izola skozi čas.
Povzemamo prvo in zadnjo kitico pesmi nemškega pesnika Bertok Brechta, ki je bil v pregnanstvu od leta 1933:
PG
ZANAMCEM
Vi, ki ste obšli vrtince, ki so nas zajeli, če govorite o nas, o naših napakah, mislite na temne čase, ki ste jim ušli.
*
Mi, ki smo se borili za humanost, nismo mogli biti humani. Ampak vi, če bo prišel dan, da bo mož možu pomagal, mislite na nas z zahvalnostjo.
Življenje ima vedno dva obraza: humanost - nehumanost, dobro-slabo, veselje-žalost, zdravje - bolezen, ljubezen-sovraštvo, svoboda suženjstvo, lakota - izobilje, bogastvo - siromaštvo. Zamislite si, da bi človeštvo bilo v sredini teh skrajnosti. Na svetu bi bilo kakor v pravljici.
Turizem iz preživete v novo strategij o
Nova nacionalna strategija o razvoju turizma 2001-2006 ne predvideva več unificiranih in prisilnih oblik organiziranja turizma. Predvidene so tudi spremembe Zakona pospeševanju turizma. Obeta se bolj določna vloga občin. Neobvezne LTO. Pozabljeno mestece Piran.
4|
, »u 4. slovenski turistični forum
JMIN Rogaška Slatina, 17. -18. januar 2002
Slovenija
Turizem v samostojni Sloveniji
Strategija za jutri
Predsedniška miza 4. turističnega foruma v Zdraviliškem domu Rogaška Slatina. Z leve proti desni: Rok Klančnik (odnosi z javnostjo STO, povezovalec srečanja), prof. dr. Bogomir Kovač, avtor Turistične strategije za jutri, dr. Tea Petrin, ministrica za gospodarstvo (Ministrstvo je naročnik strategije), mag. Mateja Mešl, državna sekretarka v MG, Darja Radič, državna podsekretarka za turizem, Bojan Meden, generalni direktor STO.
»Za pripravo nove strategije slovenskega turizma, ki bo pod vodstvom prof. dr. Bogomira Kovača februarja pripravljena za razpravo v vladi, smo se odločili zato, ker dosedanja v praksi ni popolnoma zaživela in je bila v določenih segmentih preživeta, predvsem pa je bila podjetniško precej neambiciozna«, je na 4. slovenskem turističnem forumu v Rogaški Slatini poudarila ministrica dr. Tea Petrin. Na forumu so sodelovali tudi predstavniki iz piranske občine in turističnega gospodarstva: Danilo Daneu (Hoteli Palače) o okolju in prostoru s podjetniškega vidika, Jana Bolčič (TD Piran) o vlogi Turističnih društev, Boris Kočevar (Občina Piran) o okolju in prostoru z občinskega vidika, mag. Marjan Tkalčič (Turistica Portorož) Turizem in človeški viri.
Kaj se dogaja s slovenskim turizmom in njegovimi strategijami, so se nekateri kar glasno spraševali na 4. slovenskem turističnem forumu (17. in 18. 1. 2002), ki je v Rogaško Slatino privabil kar 230 turističnih in gostinskih delavcev. Župan Mestne občine Nova Gorica je dejal, da jih tam imajo že kar nekaj, malih in velikih, ki pa so ostale le na papirju. Naj novejša turistična »Strategijo za jutri« pa je kot katekizem in prva celovita, zato se ni treba bati, da bo doživela isto usodo kot prejšnje, je dejal njen avtor prof. dr. Bogomir Kovač, ki si je ves čas skrbno beležil pripombe. Na samo strategijo ni bilo pripomb, bo pa zagotovo doživela kar nekaj dopolnitev, saj se v njej marsikdo ne prepozna.
Dr. Tea Petrin je, preden je dala besedo prof. dr. Bogomira Kovaču, mag. Mateji Mešl in mag. Darji Radič, mag. Janezu Siršetu in Bojanu Medenu (direktor STO), nakazala nekaj izhodišč razvoja turizma. Po predlogu nove strategije bodo podjetja tista, ki bodo nosilci turistične dejavnosti in programskih usmeritev. Vloga države in ministrstva za gospodarstvo, ki je naročnik nove strategije razvoja slovenskega turizma 2002 - 2006 je, da z določenimi ukrepi spodbuja razvoj dejavnosti in naložbe.
Mag. Darja Radič: »Predlagali bomo spremembe zakona o pospeševanju turizma«.
Državna podsekretarka za turizem mag. Darja Radič je na krajši novinarski konferenci po zaključku 4. turističnega foruma v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini, na vprašanje Primorskega utripa potrdila, da bo Ministrstvo za gospodarstvo predlagalo spremembe Zakona o pospeševanju turizma v tistem delu, ki govori o obvezni obliki organiziranja turizma oziroma o obveznem oblikovanju Lokalnih turističnih organizacij (LTO). Tudi ministrica dr. Tea Petrin je zapisala, da Država ne bo več umetno vpenjala podjetij v unificirane administrativno organizacijske oblike, ki danes mnogim turističnim območjem prinašajo več težav kot koristi, temveč bo odločanje o organizacijskih oblikah prepustila turističnim subjektom (zasebnim, javnim in društvenim), ki bodo znali poiskati najboljšo in predvsem na njihovem območju in ciljem prilagojeno obliko sodelovanja in povezovanja. Lokalne turistične organizacije torej ne bi bile več obvezne, saj zaradi odpora gospodarskih subjektov ponekod sploh niso zaživele oziroma se je pri gospodarskih subjektih do take oblike organiziranosti rodil celo odpor.
Danes je ustanovljenih že 32 Lokalnih turističnih organizacij, med katerimi so ustanovitelji ena sama občina ali tudi več njih, 16 jih je v ustanavljanju, 11 je predlaganih. Med prvimi, ki so bile ustanovljene so Direkcija za turizem Bled, Zavod za promocijo turizma Kranjska Gora, Turistično združenje Portorož - GIZ Občine Piran, Zavod za turizem Maribor in GIZ ter LTO Izola. V občini Piran še vedno niso uspeli registrirati GIZ - za kot Lokalne turistične organizacije, zato občina še vedno ni pridobila statuta zaokroženega turističnega območja in ne more pobirati obvezne članarine, ki pa spet ne more biti obvezna, če gre za Gospodarsko interesno združenje, ki ni LTO po Zakonu o pospeševanju turizma... Zakon v tem pogledu ni prispeval k učinkovitemu povezovanju turističnih subjektov, so ocenili. Nekatere iniciative na področju turizma so začele prevzemati
občinske uprave, ki pa ponekod za kaj takega niso usposobljene. Zgornja ocena kaže, da bo potrebno torej tudi na področju organiziranosti slovenskega turizma v prihodnjih letih opraviti zasuk iz napačne v pravo smer. Tudi zato slovenski turizem potrebuje novo strategijo, ki bo ob partnerskem sodelovanju vseh subjektov predstavljala podlago za uspešnejše izkoriščanje priložnosti.
Prof. dr. Bogomir Kovač Strategija turizma je odprta knjiga
Uspešen razvoj slovenskega turizma naj
temelji na usklajenem in partnerskem delovanju.
Strategija turističnega razvoja 2002-2006 pa je dokument, ki ga sporazumno oblikujejo vsi, ki soustvarjajo turistično ponudbo na domačem in tujem tržišču. Strategija je odprta knjiga, ki jo bodo turistični subjekti kot poslovni partnerji vsako leto dopolnjevali.
Turizem je naj večja svetovna gospodarska dejavnost, ki s svojimi lastnostmi predstavlja najznačilnejše področje družbenega razvoja 21. stoletja. Je civilizacijski dosežek sodobnega časa. Položaj slovenskega turizma pa bi lahko
popisali s štirimi temeljnimi podatki: predstavlja okoli desetino DBP, zaposluje okoli desetino vseh zaposlenih, prinaša desetino slovenskega izvoza blaga in storitev ter prispeva okoli desetino deviznega priliva v okviru tekoče devizne bilance. Turistična industrija povezuje številne gospodarske dejavnosti, zato ima tudi enega največjih proizvodnih panožnih multiplikatorjev (1,8) in pomembno pospešuje regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost naravne in kulturne dediščine ter omogoča povečanje družbene blaginje. Slovenski turizem je za slovensko gospodarstvo pomembna poslovna in civilizacijska priložnost. Turizem bo v obdobju 2002 -2006, za katerega je napisana strategija, ena od vodilnih gospodarskih dejavnosti. V teh letih naj bi investirali v turizem kar 1,1 milijarde evrov.
Nova razvojna paradigma slovenskega turizma temelji na podjetništvu, tržno marketinškem pristopu, usmerjanju v tržne niše in na najpomembnejše konkurenčne prednosti, na timskem delu in projektnem pristopu. V obdobju 2002-2006 naj bi Slovenija postala tudi polnopravna članica EU, zato je še kako pomembna	poudariti podjetniško
sposobnost	in kapitalsko moč
slovenskega turizma.
Turistična politika zahteva celovit in koordiniran pristop različnih ministrstev slovenske vlade, regionalne in lokalne ekonomske politike in poslovne politike vodilnih turističnih organizacij.
Ukrepi turistične razvojne politike bodo spodbujali predvsem podjetniško in trženjsko usmeritev, sooblikovali bodo takšno koordinacijo interesov na regionalni in lokalni ravni, ki bo optimiziral turistični razvoj in blaginjo ljudi. Uspešen razvoj slovenskega turizma temelji na usklajenem in partnerskem delovanju podjetniškega (zasebnega), javnega in civilnega sektorja.
Slovenijo je v letu 2000 obiskalo okoli 2 milijona domačih in tujih turistov oziroma skupaj z dnevnimi gosti okoli 6 milijonov. Število prenočitev se zadnja 4 leta (1997 - 2000) giblje nad 6 milijonov in je sorazmerno enakomerno porazdeljeno med domače in tuje goste. Slovenija ima v zadnjih petih letih stabilno, vendar nezadostno ponudbo nastanitvenih zmogljivosti. Ta obsega okoli 25.000 kakovostnih turističnih ležišč v hotelih in še 7.000 kakovostnih turističnih ležišč v drugih turističnih objektih, medtem ko je skupno število dopolnilnih ležišč v obdobju 1997-2000 bilo okrog 40.000.
V	Sloveniji smo zgubili skoraj 14 tisoč ležišč
Obseg turističnih namestitvenih zmogljivosti seje v obdobju 1990-2000 zmanjšal za 13,5 %, predvsem na račun dopolnilnih zmogljivosti, pa tudi nekatere depandanse ali hoteli so se spremenili v vikend stanovanja. Tako je samo v piranski občini v zadnjih nekaj letih »splahnelo« okrog 1000 turističnih ležišč. Mnogi nastanitveni (hotelski) objekti v Sloveniji so zaprti in bi jih kajpak kazalo obnoviti, ne pa graditi novih zmogljivosti in s tem še bolj obremenjevati okolje.
V	turističnem gospodarstvu deluje okoli 6.500 poslovnih subjektov, od tega okoli
I.	750 poslovno aktivnih gospodarskih družb, 4.500 zasebnih gostiln, 482 turističnih kmetij in 165 planinskih koč in bivakov. Prav tako se s turizmom kot poslovno dejavnostjo posredno ukvarja 520 turističnih društev in zvez, včlanjenih v Turistično zvezo Slovenije. Če upoštevamo že omenjeno multiplikativnost turizma je s slovenskim turizmom tako ali drugače povezanih
II.	000 poslovnih subjektov.
Kdo so največji?
Med štirinajst naj večjih gospodarskih družb v turizmu sodijo HIT, Kompas MTS, Kompas d.d., Casino Portorož, Terme Maribor, Krka Zdravilišča, Terme Čatež, Globtour, Hoteli Palače Portorož, Unior Turizem, Hoteli Bernardin, Zdravilišče Radenci, Zdravilišče Moravske toplice in GH Union Ljubljana. Slovensko turistično gospodarstvo je v letu 2000 ustvarilo skupaj okrog 32 milijard SIT bruto akumulacije.
Temeljna značilnost:
Hiperinstitucionalizacija
turizma
Slovenska turistična politika je v zadnjih petih letih opredelila slovensko turistično ponudbo na petih turističnih področjih (clustrih) in Slovenska turistična organizacija (STO) kot krovna organizacija turizma, je temu primemo oblikovala tudi svoje promocijske in razvojne politike. Turistična področja (fizično prepoznavna) so: Gore in jezera, Obala in Kras, zdravilišča, mesta, podeželje.
Temeljna značilnost dosedanje organizacije turizma na državni ravni v obdobju	1996-2000 je njegova
hiperinstitucionalizacija (Ministrstva, Slovenska turistična organizacija, Lokalna	turistična	organizacija,
Turistična zveza Slovenije, Nacionalno turistično združenje). Potem so še začeli prevladovati javno zavodi, gospodarska interesna združenja, razni odbori pri panožnih organizacijah (pri GZS), združenja, svet za turizem ...
Takšen odnos in delovanje pa sta na kraju privedla do zmede, ni se vedelo kdo je za kaj pristojen in odgovoren, to pa je imelo tudi posledico neučinkovito trženje.
Slovenija ima priložnost
Napovedi svetovne gospodarske recesije in dolgotrajna protiteroristična vojna na svetovni ravni v obdobju 2002-2006 bosta zmanjšala globalno turistično povpraševanje in povečala lokalizacijo turistične potrošnje, meni prof. dr. Bogomir Kovač. Slovenija ima znotraj teh turističnih trendov pomembno turistično priložnost, saj je večina njenih emitivnih trgov evropskih, iz bližnjih dežel in regij in je hkrati relativno neodvisna od letalskih poletov. Turizem v letu 2002 v Sloveniji bi torej moral bitu uspešen.
Strategija pozabila na mesto Piran
Zakaj iz vsake večje strategije o razvoju turizma izpade mesto Piran, ki je od mondenega letovišča Portorož oddaljeno le 3 km in je kulturnozgodovinski biser. Pač, namenjen mu je le stavek, da staro mestno jedro obiskujejo dnevni gostje. Morda Piranu že zaradi tega, ker je biser, ni treba pomagati? Žal pa medtem postaja mesto revnih duš. In odgovor: Za nacionalno strategijo razvoja turizma ne stojijo nobene milijarde!
Portorož je doma in v tujini prepoznavna blagovna znamka celotne regije, s katero konkuriramo na bližnjih evropskih trgih. Toda Portorož ni Izola, ni Koper, ni Piran in že tu nastajajo problemi, kako zastaviti oziroma predstavljati to blagovno znamko ter tudi kako se bo občinski projekt razvoja turizma (2005-2025) »ujel« z nacionalno strategijo, ki tega projekta sploh ne zaobjema. V Portorožu imamo že preveč vrst turizma, ki nastajajo na osnovi nekakšne lokalne konkurence in tekme. Zlasti se to opazi na	področju	kongresnega
turizmapočitniški, kongresni, zdraviliški, navtični, igralniški, izletniški, športni in vikend turizem. Vsakega nekaj, nič specialnega.
Temeljne usmeritve slovenskega turizma z vidika strateškega razvoja države
Spodbujanje podjetniškega razvoja
Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje Ekonomska infrastruktura in kakovost bivanja Prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja Krepitev skladnosti regionalnega razvoja
Temeljni strateški cilji turizma do 2006
letni turistični promet 1,45 milijarde evrov dvakratnih povprečne letne gospodarske rasti RS (6-10%) celoten investicijski ciklus v vrednosti 1.020 milijonov evrov povečanje potrošnje povprečnega hotelskega gosta na 80 evrov
povečanje povprečnega števila prenočitev za 5-7 % letno
povečanje hotelske ponudbe za 3000 postelj v turističnih centrih izgradnja 4-5 novih hotelov (do 600 postelj), obnova 15 večjih hotelov, obnova ali izgradnja 80-120 manjših hotelov, penzionov, turističnih kmetij in 15 novih kampov
razvoj 200 turističnih kmetij
turističnih centrov kot integralnih ponudnikov na ravni države.
Nova atraktivna turistična geografsko zaokrožena območja:
Gorenjska in Posočje Goriško in vipavsko področje Kraško področje Obala
Ljubljana z okolico Pohorje in Maribor z okolico Prekmurje Štajersko področje Obsotelje (Rogaška Slatina, Podčetrtek...)
Dolenjska in Posavje Kot kaže so turistični strategi ločili turistično območje Obale in Krasa, Maribor pa ni (več) na Štajerskem. Zdraviliški turizem, igralniški turizem in poslovni turizem sodi pod produktno področje. Pod geografsko področje sodijo Alpe, Pohorje-Maribor, Kras in Obala. Alternativno programsko področje predstavlja tako imenovani 3-E turizem (ekološke, etnološke, enološke danosti), 3-A turizem (akcijske, atraktivne, adrenalinske dejavnosti) in 3-D turizem (dediščina, domišljinske in doživljajske aktivnosti). In še vizija: Veliko šarma, gostoljubnosti in prijaznosti.
oblikovanje (obnova, dograditev nova gradnja) 50-60 večjih
povečanje povprečne zasedenosti prenočitvenih zmogljivosti za 25 %
Kakšna bo vloga občin?
V	Strategiji piše, daje dosedanji razvoj turizma na ravni lokalnih skupnosti dokazal, da občine niso bile uspešne pri oblikovanju konkurenčnih sposobnosti in postavljanju izhodišč za dolgoročen razvoj turizma. LTO so v večini primerov ostale predvsem formalne organizacije, brez prave vsebine partnerskega delovanja in sposobnosti razvijanja turistične destinacije in njenega trženja. Predvsem pa je prevladujoča oblika javnih zavodov postala metoda izrinjanja zasebnih turističnih organizacij na področju trženja. Državni organizacijski model in model prisilne članarine ni uspešen. Menedžerski pristopi so »skriti« v ozadju.
Občine bodo torej lahko skrbele za urejeno komunalno in osnovno turistično infrastrukturo, pravočasno prostorsko urejenost in druge oblike prostorskega privabljanja kapitala. Sodelovale bodo pri investicijskih projektih splošnega razvojnega značaja in skrbele za turistično promocijo na ravni občine, regije in za ustvarjanje splošnega imidža območja. Instrumenti občinske politike so prostorski plan za razvoj občine in prostorsko izvedbenih dokumentov, strateški plan razvoja turizma in letna resolucija o turistični politiki, projektni pristop in timsko delo pri reševanju ciljev, subvencioniranje izobraževanja in produktnih programskih pristopov. Sprejemanje odlokov o turistični taksi in dajanje koncesij.
LTO in RTO so organizacijske oblike, ki jih zakonsko ne bodo več predpisovali, temveč so stvar ali posledica interesnega združevanja turističnih in drugih organizacij na lokalni ravni.
Partnersko sodelovanje
V	skladu s takšno filozofijo je v predlogu nove strategije slovenskega turizma tudi poudarjeno partnersko sodelovanje na vseh ravneh, od nacionalne do lokalne. Zato si prizadevamo, da bo nova strategija dejansko skupen dokument vseh subjektov, ki sooblikujejo slovenski turizem, je dejala ministrica. Uspešno uresničevanje strateških ciljev pa bo odvisno od prizadevnosti vseh subjektov, ne le države. Država torej v tem projektu nastopa kot partner. Svojo dejavnost v zvezi z uresničevanjem strategije bo usmerila predvsem na zagotavljanje osnovnih, sistemskih pogojev za razvoj turizma. Sem sodijo prostorska politika, infrastruktura, človeški viri in podobno, medtem ko bo sama izvedba podjetniških projektov prepuščena podjetniškemu sektorju. Vsem turističnim in gostinskim delavcem, ki jih je bilo na forumu kot rečeno kar 230, je zaželela obilo plodnih razprav in ustvarjalnega dela na tematskih delavnicah.
Strukturni problemi
Magistra Darja Radič, državna podsekretarka za turizem je v uvodnem referatu zapisala nekaj pomembnih ugotovitev:	Turizem postaja ena
najpomembnejših gospodarskih panog na svetu, kiji strokovnjaki napovedujejo še nadaljnjo hitro rast. V letu 2000 je
mednarodni turizem realiziral 476 milijard ameriških dolarjev prometa. Po napovedih Svetovne turistične organizacije (WTO) je v obdobju do 2020 pričakovati 4, 15 - odstotno letno stopnjo rasti mednarodnih turističnih potovanj.
Slovenski podjetniški sektorje kot celota je v procesu prestrukturiranja že prešel iz faze defenzivnega v fazo pretežno ofenzivnega prestrukturiranja. Podjetja so se v glavnem že privatizirala, dobila prave lastnike, kar omogoča učinkovito strateško upravljanje. Pomembna je tudi njena ugotovitev, da je spremljanje turizma zaradi njegove izjemne širine, prepletenosti in multiplikativnih učinkov, izredno zahtevno. Težko je torej reči, kaj in koliko turizem v resnici prinaša, zlasti ko gre za porabo zunaj gostinskih objektov.
V letu 2000 je v turizmu delovalo skupaj 1.969 gospodarskih družb, v katerih je bilo zaposlenih 18.137 oseb. V strukturi dejavnosti, ki jih vključuje strategija v prikaz, po številu s 66 odstotki prevladuje dejavnost gostinstva, sledi ji dejavnost potovalnih organizacij (16 %). Športna dejavnost predsstavlja 4 %, igralništvo 5 %, marine 1%. V turizmu s 95 % prevladujejo mala podjetja, srednjevelikih je 3 %, velikih pa le 2 %, od tega jih je največ v dejavnosti gostinstva. Toda, kot je dejala, 2 % veilikih zaposluje 46 % zaposlenih in ustvari več kot polovico vseh prihodkov.
Usposobiti speče hotele
V Sloveniji smo leta 1990 razpolagali z 91.215 raznimi turističnimi posteljami, leta 2001 pa le še z 79.893. Nekateri so menili, da bi bilo dobro namesto novogradenj usposobiti »speče« hotele. Tak primer imamo sredi Portoroža - stari Hotel Palače, kije imel 365 postelj in je že osmo leto zaprt.
Skupni turistični promet v letu 2000 še vedno zaostaja za rezultati iz leta 1990 za 16 %. Razlogov zato je več. Ne moremo jih pripisati le neugodnim političnim in varnostnim razmeram. V večji meri gre za neusklajenost med obstoječo turistično ponudbo in hitrimi spremembami v turističnem povpraševanju. Še vedno najbolj računamo na goste iz Zahodne Evrope. Obisk nemških turistov se v zadnjih desetih letih ni zmanjšal, močno je poraslo število turistov iz Avstrije in Madžarske, obisk gostov iz Italije pa je manjši za 9 %.
Še vedno skromen devizni priliv
Leta 1995 je devizni priliv od turizma v Sloveniji prvič presegel milijardo ameriških dolarjev. Takrat so namreč turisti v naši državi množično kupovali razmeroma poceni bencin in blago v prostocarinskih prodajalnah. Zlate čase »bencinskega in cigaretnega« turizma so prekinili sredi leta 1996 uvedeni omejevalni ukrepi v sosednjih državah oziroma regijah. V letih 1997, 1998 in 1999 se je devizni priliv iz naslova turizma nekoliko zmanjšal. V letu 2000, v primerjavi z letom 1999, znova zaznavamo rast turističnega deviznega priliva. Toda bistvenih razlik od leta 1990 ni zaznati. Med letom 1990 in 2000 je namreč zabeležena pozitivna razlika samo 100 milijonov ameriških dolarjev. Če odštejemo porabo deviz naših državljanov v tujini, znaša čisti devizni priliv v letu 2000 le 440 milijonov ameriških dolarjev.
Danilo Daneu, generalni direktor Hotelov Palače Portorož:
V Portorožu se srečujemo z različnimi interesi
Strategijo razvoja slovenskega turizma bomo udejanjili le ob pogoju, ko bomo vsi akterji delovali usklajeno v prostoru,
v katerem delamo in živimo. Turistično gospodarstvo je bolj kot druga podjetja vpleteno v okolje in prostor v katerem deluje. Turizem se je v preteklosti velikokrat izkazal za prostorsko konfliktno dejavnost, še posebej v krajih, kjer ni bilo določenega prostorskega načrtovanja. Pri svojem razvoju se turistična podjetja srečujejo s posegi v prostor. S prostorom pa »gospodari« lokalna skupnost in če kraj nima pravno formalne veljavne dolgoročne prostorske usmeritve, lahko pride prej ali slej do sporov in težav. V Portorožu se srečujemo z različnimi interesi, vendar je za uspešno nadaljevanje sožitja turizma in prebivalcev v lokalni skupnosti nujno treba čimprej doseči soglasje - kam naprej, v nasprotnem primeru se nam bo razvoj ustavil in posledice so že vnaprej znane. Danilo Daneu je na okoljski delavnici na forumu, ki je bila v hotelu Sava (vodila jo je dr. Tanja Mihalič) omenil tudi možnosti zanimive rešitve v zvezi s hrupno štiripasovnico v Portorožu, ki seka to turistično središče na dvoje.
Igralništvo lahko podvoji obseg realizacije
Tudi Odbor za igralništvo pri GZS je imel pripombe in predloge Odbor za igralništvo pri GZS se je sestal 15. 1. 2002 v Novi Gorici. Člani: Branko Tomažič (predsednik uprave HIT), Silvan Križman, Boris Nemec, Aldo Babič (predsednik uprave Casino Portorož), Marjan Tomažič (direktor Casino Bled), Renato Kovač (direktor Casino Maribor), Marjan Bolka iz Casinoja Ljubljana (član uprave in predsednik Odbora za igralništvo) in Miro Pretnar (GZS-Združenje za gostinstvo in turizem) so obravnavali problematiko igralniškega turizma iz predloga Strategije slovenskega turizma in na 4. turističnem forumu v Rogaški Slatini v pisni obliki predložili kar nekaj predlogov. Pozitivneje, da so oblikovalci Strategije slovenskega turizma 2001-2006 jasno spoznali, da je igralniški turizem pomemben in vitalni del turistične ponudbe Slovenije ter da ima (ob primernih pogojih) možnost hitrega razvoja in doseganja dobrih rezultatov. Ministrstvu za gospodarstvo so predlagali, da organizira tematsko delavnico, na kateri bi poleg naročnika sodelovali še drugi; davčni urad, ministrstvo za finance... Odbor ugotavlja, da lahko slovensko igralništvo, ob zagotovljenih primernih razvojnih pogojih, v obdobju petih let podvoji obseg realizacije. Predlagali so tudi koncept novega razvojno naravnanega davčnega sistema.
Jana Bolčič
Turistično društvo Piran
Društvena aktivnost je priljubljen, a na žalost premalo cenjen dejavnik pri soustvarjanju turistične ponudbe večjih turističnih krajev in občin, kar piranska občina vsekakor je. V tej visoko razviti in največji turistični občini deluje 6 turističnih društev. TD Piran le dobra 4 leta, a si je v tem času pridobilo pomembno mesto pri oblikovanju turistične ponudbe mesta Piran.V sklopu Turističnega združenja Portorož, g.i.z. Občine Piran, izvaja informiranje v turistični pisarni Piran. Turistično društvo Portorož pa je, kot je zapisala, v zadnjih dveh letih naredilo nekakšen premor v svojem delovanju. Ostala TD delujejo dobro.
Boris Kočevar Občina Piran
Problem razprodaje in spremembe namembnosti obstoječih hotelskih zmogljivosti
Svoj prispevek na 4. turističnem forumu,
na temo Okolje in prostor z občinskega vidika, je imel tudi Boris Kočevar, univ. dipl. arh., predstojnik Urada za okolje in prostor Občine Piran. Na okoljski delavnici je navedel nekaj problemov, ki se porajajo pri urejanju prostora v turistični občini. Med drugim je opozoril na naraščanje trenda razprodaje obstoječih hotelskih zmogljivosti ter težave zaradi dolgotrajnosti postopkov pri spremembah planov in prostorsko izvedbenih aktov. Piran bo še naprej vodilna turistična občina v Sloveniji, turizem pa njena osrednja gospodarska dejavnost. Turistične prihodnosti pa ni mogoče graditi na preživeti in nedomiselni ponudbi.
Črtomir Špacapan, župan Mestne občine Nova Gorica: »Vnaši občini imamo že kar nekaj strategij o razvoju turizma, ki pa so več ali manj ostale na papirju«.
V Portorožu nastaja novo skupno kongresno središče
Hoteli Morje Portorož so pred nekaj dnevi začeli nad restavracijo Riva graditi veliko sodobno kongresno središče, ki se bo lahko po ponudbi kosalo z najmodernejšimi v Sloveniji.
S to investicijo bodo pridobili še nekaj novih kongresnih dvoran, med katerimi bo največja lahko sprejela tudi do 400 udeležencev.
V	vseh dvoranah pa bo dovolj
prostora za okrog 800 kongresnih gostov. Morda je to tudi že prvi večji projekt bodočega skupnega podjetja v lasti koprskega velikana Istrabenza (Hotelov Morje in Hotelov Palače) v središču Portoroža,	v smislu
racionalizacije dela in enotnega nastopanja na tržišču, za kar se že dolgo zavzema direktor Hotelov Morje Portorož d.d., Marino Antolovič.
V	Portorožu bomo poslej imeli tri velika kongresna središča: Kongresni, kulturni in promocijski center Avditorij Portorož, ki si že išče svoje pravo mesto pod portoroškim soncem, Kongresni center Bernardin, ki je s svojimi uspehi spodbudil tudi druge in Kongresni center Hoteli Morje Portorož.
Prejeli smo
Pobuda za sprejetje odloka o nalogah, delovanju in pristojnostih KS
Predsednik Sveta KS Sv. Peter Marjan Guzič je Primorskemu utripu poslal kopijo pisma, ki ga je KS naslovila na Občinski svet in Županjo Občine Piran, v katerem navaja nekaj nedorečenosti glede delovanja in pristojnosti krajevnih skupnosti v občini Piran.
Krajevna skupnost Sv. Peter v pismu navaja, da iz Zakona o lokalni samoupravi in odločb Ustavnega sodišča (na temo ožji deli občin) izhaja, da krajevne skupnosti na območju občine lahko izvajajo samo tiste naloge, ki jih v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi določi Občinski svet v svojih aktih. V Občini Piran je nekaj nalog opredeljenih samo v Statutu in to nedorečeno.
»Po našem mnenju sedanje stanje Krajevni skupnosti ne omogoča opravljanje osnovnih nalog, zaradi katerih je ustanovljena, to je, zadovoljevanje skupnih potreb krajanov na območju KS. Zato menimo, da bi bilo sedanje delo KS potrebno analizirati in razmisliti o njihovem delu in pristojnostih ter na osnovi skupnih ugotovitev pripraviti in sprejeti odlok o nalogah, delovanju in pristojnostih KS, ki ga predvideva občinski statut (UO 10/99) in s tem uredi naloge, pristojnosti organizacijo in financiranje. Skratka določiti KS, kot pravni osebi, predmet poslovanja. Posebej želimo izpostaviti sodelovanje KS v postopkih priprave sprejemanja občinskih aktov. V statutu ta možnost namreč ni predvidena in tudi v praksi se ne izvaja, kar nekaj občin pa ima ta postopek predviden v svojih statutih, kar zakon o lokalni samoupravi omogoča. Zato so sprejeti akti pomanjkljivi, neizvedljivi, »vsiljeni«, večkrat pa celo ovirajo razvoj območja KS. Zavedamo se, da se takšne akte da spreminjati z izrednimi pravnimi sredstvi, vendar se nam ta pot zdi nesmiselna in naj bi jo uporabljali le izjemoma.
Prosimo, da navedeno problematiko obravnavate in sprejmete ustrezen sklep, imenujete komisijo ali organ, ki bo pripravil usklajene predloge aktov. Tako bomo poleg navedenega tudi jasno določili razmerja med KS, Občinskim svetom in Upravo ter omogočili učinkovito skupno delo, volivcem na lokalni ravni pa pravilno ocenjevanje članov sveta KS.
Predsednik Sveta KS Sv. Peter Marjan Guzič Sv. Peter, 29. 1. 2002
Računsko sodišče pregledalo poslovanje Občine Izola
Revizija je bila opravljena v skladu z letnim načrtom dela Računskega sodišča in prišla v hišo zaradi kakšne prijave. Občinske papirje, račune, pogodbe in sklepe so pregledovali dober mesec dni in odkrili tudi nekaj napak (zadevajo le 0,68 odstotka pregledanega zneska), ki pa jih je občina že odpravila.
Računsko sodišče je uvedlo revizijo poslovanja izolske občine 19. novembra 2001. Pravzaprav so poslovanje kontrolirali v glavnem na daljavo - iz Ljubljane. Občinske službe so jim hitro dostavljale zahtevane dokumente tako, da so revizorji zaključili s pregledom že po enem mesecu, 19. 12. 2000, končno revizijsko poročilo pa je občina prejela 4. februarja 2002. Od leta 1995 je bil to prvi nadzor, ki ga je Računsko sodišče opravilo nad Občino Izola.
Računsko sodišče je opravilo prevetritev izvršitve postavk iz zaključnega računa za leto 2000 z veljavnim proračunom za leto 2000. Ugotovilo je, daje Občina Izola pravilno izvrševala sprejeti proračun. Preverjalo je tudi plače delavcev občinske uprave. Ugotovilo je, da je za eno delovno mesto (svetovalca predstojnika), bil določen višji količnik, kot bi po njihovem mnenju lahko bil. Akt o sistematizaciji je določal količnik 5, po mnenju revizorjev pa ta lahko znaša 4,7. Navedeno kršitev so v občini napravili zaradi napačnega razumevanja določila Zakona o razmerjih plač. Podobne nepravilnosti je računsko sodišče ugotovili tudi v drugih občinah. Glede izolskega primera je ocenilo, da so bila izplačana finančna sredstva v višini 294.000,00 SIT/bruto. Županja je že izdala novo odločbo z nižjim osnovnim količnikom (4,7). Ker občina ni imela posebnega akta o deljenem delovnem času je sodišče kot neutemeljeno smatralo tudi izplačilo dodatka za deljen delovni čas. V letu 2000 so 52 delavcem izplačali 3,333 milijona SIT/bruto, v letu
2001 pa 2,746 milijona SIT/bruto. Županja je dodatek za deljen delovni čas s spremembo akta o sistematizaciji odpravila. Za mesec december 2001 je direktorica občinske uprave vsem delavcem izdala nove odločbe o plači. Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da je bilo 5 delavcev razporejenih na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali ustreznih pogojev. Županja je kršitev odpravila. Ena politična stranka, ki ji je bilo zaradi prepoznega sprejema novega sklepa o financiranju političnih strank preveč izplačano 442.000,00 SIT, ta denar že vrača.
Računsko sodišče je odkrilo nepravilnosti tudi pri investicijah v zadružni dom Cetore in avtomatizaciji parkirišča Lonka. Pri zadružnem domu Cetore je prišlo do podražitev zaradi nepredvidenih nujnih del. Županja je leta 1999 sklenila pogodbo za 35,4 milijona SIT (kot je predvideval proračun) nato pa je Občina leta 2000 dodala za te podražitve še 11.2 milijona SIT in sicer na način, daje županja prenesla sredstva z druge proste postavke, česar pa kot kaže ne bi smela, ker ta del sredstev ni bil predviden v proračunu. .
Računsko sodišče je glede pravilnosti poslovanja občine v letu 2000 in v prvih devetih mesecih leta 2001 izreklo mnenje s pridržkom. Na izrek mnenja so vplivale nepravilnosti, ki se nanašajo na izplačila plač in na prevzemanje obveznosti nad zakonsko določenim obsegom, skupaj v ocenjeni vrednosti 24,2 milijona SIT. Občina mora v 60 dneh od prejema revizijskega poročila predložiti računskemu sodišču odzivno poročilo.
Nagrada slovenski mreži UNESCO šol
Ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok je v soboto, 26. januarja 2002 piranski OŠ Cirila Kosmača in nacionalni koordinatorici UNESCO ASPnet Alenki Aškerc Mikeln v Tantadrujevi dvorani na OŠ Cirila Kosmača v Piranu svečano izročila nagrado, ki jo je UNESCO podelil slovenski mreži UNESCO šol (teh je že 40) za projekt »Iniciativa v podporo miru«.
Svečane podelitve so se udeležili tudi županja Vojka Štular, Zofija Klemen Krek, direktorica Urada RS za Unesco, Darko Strajna, predsednik Liberalne akademije Slovenije, Milica Maslo, predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran, ki je ravnateljici izročila tudi šopek cvetja. Prišli so tudi nacionalni koordinatorji UNESCO ASPnet iz številnih držav ter s sedeža UNESCO iz Pariza. O pomenu teh
prizadevanj sta govorili ministrica in ravnateljica šole. V krajšem kulturnem programu je nastopila plesno-akrobatska skupina FLIP, s prekrasnim igranjem in petjem avtohtonih starih istrskih melodij pa seje predstavila tudi glasbena družina Batista iz Kopra. Na koncu so pripeljali na prizorišče štiri torte z napisom v sredini ASPnet, kot simbol štirih metuljev, ki bodo poleteli in oznanjali štiri letošnje pomembne dogodke: Agendo 21, 30. obletnico konvencije o svetovni dediščini, mednarodno leto gora in pozdrav vodjem nacionalnih projektov, ki so prejeli to prestižno nagrado -kristalno skulpturo, ki bo domovala na OŠ Cirila Kosmača Piran. Prihodnje leto bo to gibanje slavilo že 50. rojstni dan.
Primorski borci zahtevajo dopolnitev ustave
Njihov predlog dopolnitve uvodnega člena ustave sedaj podpira tudi že skupina poslancev.
Na novinarski konferenci Združenja borcev in udeležencev NOB, veteranov in somišljenikov na območju Mestne občine Koper (23. 1. 2002) na Gortanovem trgu v Kopru, sta Ciril Koprivc in Dušan Fortič predstavila program borčevske organizacije in pomembno zahtevo -preambulo člena ustave, ki naj bi se glasila, da smo Slovenci izboblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost z antifašističnim, zavezniškim, narodnoosvobodilnim in
osamosvojitvenim bojem. Poudarili so, da so tako dopolnitev ustave podprle vse borčevske organizacije na Primorskem.
S ptičje perspektive Gradnja MBP Piran se je začela
Prostovoljstvo kvas društvenega življenja
Razcvet piranske »univerze za tretje življensko obdobje« sad zavzetega dela prostovoljcev
Na srečanju članov debatnega krožka so z različnih zornih kotov obravnavali vlogo prostovoljstva za društveno življenje, še posebej pa skozi prizmo dosedanjega plodnega delovanja piranske »univerze za tretje življensko obdobje.« V uvodni besedi je animatorka za prostovoljno delo v občini Piran gospa Natalija Planinc predstavila izhodišča prostovoljnega dela v sodobni družbi in uresničevanje načrtov za vsebinsko bogatenje društvenega življenja v piranski občini.
V zadnjem času se to še posebej odraža v delu za mlade in z mladimi. V piranskem na novo zasnovanem mladinskem središču Epicenter že razvijajo raznolike dejavnosti. Vsebinsko in organizacijsko bo v veliko pomoč tudi načrtno zastavljeno usposabljanje mentorjev.
Zgleden primer, kaj pomeni prostovoljstvo v društvenem življenju tudi za starejšo generacijo, je razcvet delovanja »univerze za tretje življensko
obdobje« v naši občini. Številčni podatki, še bolj pa vsebina pričajo, da brez požrtvovalnosti in	zavzetosti
posameznikov in vsega članstva ne bi mogli toliko prispevati k bogatenju vsakdanjega življenja te generacije. Predsednica društva gospa Fanči Kuharje s podatki prikazala, kako nenadomestljiv dejavnik je prostovoljstvo pri razvijanju društvene aktivnosti in s tem pogojev za kvalitetnejše življenje starejših občanov. Članstvo društva seje v enem letu več kot podvojilo in šteje zdaj že nad 220 članov, od tega 53 moških (34%). Največ jih je iz Lucije (106), iz Portoroža 52, iz Pirana 24, iz Strunjana 4 in iz Sečovelj 2 člana. V piranskem društvu je tudi 16 članov iz Izole, 4 iz Kopra in 1 iz Divače.
In starostna struktura? 61 članov je mlajših od 60 let, prevladujejo člani stari med 60 in 70 leti. Teh je 113, nad 70 let starih pa je 30 članov.
Društvo programsko povezuje člane v 16 različnih dejavnostih od računalništva, likovnih aktivnosti, jezikov, kulturne zgodovine z obiski znamenitih posebnosti, joge, pohodništva, izletov, do obiskov gledaliških predstav, delavnic za zdravo prehrano, za klekljanje in drugo. Vsak član aktivno deluje povprečno v 2 dejavnostih.
Uresničevanje tako pestrih oblik društvenega programa je mogoče edino le na prostovoljstvu in aktivnem članstvu. Že zdaj je očitno, da to v marsičem prispeva k večji kvaliteti življenja te generacije. To pa je še zlasti potrebno v naši občini, saj smo po povprečni starosti prebivalcev prav na vrhu v Sloveniji.
Gustav Guzej
Učenci obiskali atelje Snežiče Krajnc
Učenci 8. razreda OŠ Dušana Bordona iz Kopra Lan Sevšek, Mateja Suklan, Enej Kolar, Meta Kocjančič, Alja Čehovin so skupaj s tovarišico učiteljico Iris Čeklič (na fotografiji) kulturni dan izkoristili kar praktično. Obiskali so atelje keramike Snežiče Krajnc Koprska 2 v Izoli in se pod njenim strokovnim vodstvom preizkusili v gnetenju gline. Izdelali so si lepe škatle za nakit.
Tržaški večer v Galeriji Pečarič Piran
V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu bo v petek, 15. 2. 2002 ob 19. uri Tržaški večer s predstavitvijo treh grafičnih map in pesniške zbirke Mihe Obita Leta na oknu ter razstava grafik.
To bo v bistvu predstavitev sedanjega kulturnega delovanja Slovencev na Tržaškem. Na pobudo grafika Franka Vecchieta so izdali tri grafične mape, ki bodo prvič predstavljene v Sloveniji: Pet grafik za leto 2000; avtorjev Lojzeta Spacala, Franka Vecchieta, Jasne Merku, Hermana Kosiča in Rada Jagodica. Uvodno besedilo Joško Vetrih. Pet grafik za leto 2001; avtorjev Nadje Bevčar, Zore Koren Skerk, Klavdija Palčiča, Pavla Petričiča in Štefana Turka. Uvodno besedilo Giulio Montenero.
Pet grafik za leto 2002; avtorjev Vladimira Klanjščka, Valentina Omana, Deziderija Švare in Edija Žerjala. Uvodno besedilo Miran Košuta.
Grafike vseh treh map bodo predstavljene tudi na razstavi. Natisnjene so v 50 izvodih in predstavljajo izsek iz grafičnega ustvarjanja zamejskih likovnikov na prehodu v novo tisočletje. Vse tri mape so izšle pri založbi Zadruge Primorski Dnevnik v Trstu. Zadrugo bo predstavil Lojze Abram, publicist in dolgoletni predsednik Zadruge Primorski dnevnik. O pobudi za predstavljene edicije bo spregovoril koordinator projekta Franko Vecchiet, avtorje in razstavljene grafike pa bo predstavila Nives Marvin, kustodinja Obalnih galerij.
Pri Založbi Tržaškega tiska v Trstu je v lanskem letu izšla pesniška zbirka Leta na oknu, avtorja Mihe Obita iz Beneške Slovenije. Sodelovali so še fotograf Paolo Jakob, prevajalka Taja Kramberger in Studio Link za grafično oblikovanje. Avtorja, ki bo tudi sodeloval na predstavitvi, in zbirko bo predstavil Ace Mermolja, urednik Založbe Tržaški tisk. Razstava bo na ogled do srede marca 2002.
December v Izoli priložnost tudi za druge
Časopis Mandrač je z akcijo December v Izoli, h kateri se je priključilo 62 trgovin s 105 nagradami, mnogim kupcem vlil upanje in vero v srečo.
Kupon št. 30173, ki so ga v neposrednem prenosu na kabelski TV Mandrač izžrebali v uredništvu časopisa Mandrač, je bil oddan v trgovini M-Degro (bivša trgovina Koloniale) na Trgu republike v Izoli in je prinesel srečo Dorjani Šalgaj, prodajalki omenjene trgovine.
Občinsko mikavno darilo Seat Ibiza, vredno okrog 2 milijona SIT ter še vrsta nagrad, zlasti pa tudi skrbno izdelan pristop k akciji December v Izoli je, proti pričakovanju organizatorjev, za dober mesec razgibal Izolo. Oči in pogledi Izolanov so bili uprti v lokalni časopis, ki je svoje bralce in poslovne partnerje sproti obveščal o rezultatih akcije štirikratnega in finalnega žrebanja. V akciji december v Izoli je sodelovalo kar 62 trgovin, ki so prispevale po 30.000 SIT, izdanih je bilo 46.000 kuponov. Največ kuponov v Marketu Livade družbe M-Degro. Skupaj so razdelili kar 105 nagrad.
Pomembnejše nagrade so izžrebali v ponedeljek, 14. januarja 2002 v uredništvu časopisa Mandrač. Vinko Jereb je izžrebal dobitnika gorskega kolesa, upokojeni kapitan ribiške barke Jože Hameršek izlet s katamaranom Prince of Venice v Benetke, Še en izlet v Benetke (tokrat za dve osebi) je izžrebala Ana Zennaro, dolgoletna izolska trgovka. Dobitnika vikend paketa v Hotelu Sava v Rogaški Slatini je izžrebala županja Breda Pečan. Potnika za London je izžrebal Boris Benčič. Potem je prišlo na vrsto zadnje dejanje - žrebanje avtomobila.
TZS predala Turistici bogat knjižni fond
Predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič in dekan Turistice, Visoke turistične šole Portorož mag. Marjan Tkalčič sta v četrtek, 7. februarja 2002 v prostorih Mestne občine Koper (po seji TZS) podpisala pogodbo o predaji bogatega knjižnega fonda TZS v upravljanje Turistici Portorož.
Na fotografiji Primorskega utripa: Podpis pogodbe o predaji knjižnega fonda TZS Turistici Portorož v Kopru.
Dogodku so prisostvovali člani predsedstva TZS Dino Pucer, Andrej Babič in Anton Rovs, Lojze Soster (glavni tajnik TZS), Mitja Logar in Slavko Mastnak.
Mg. Marjan Tkalčič seje zahvalil Turistični zvezi Slovenije in dejal, da bodo pomembne informacije v zbirki koristile tako študentom pri njihovem študiju in nabiranju znanja, kakor tudi raziskovalcem in profesorjem. Povedal je, da knjižnica Turistice razpolaga že s prek 5000 enotami raznih publikacij, ima več kot 300 enot neknjižničnega gradiva, ter da znaša letni priliv okrog 800 enot. Letni »promet« tega gradiva (izposojanje) znaša okrog 14.000 enot.
Poudaril je, da knjižnica Turistice ni namenjena samo študentom, asistentom in profesorjem ampak je to tudi javna knjižnica za potrebe turizma.
» Morda bi lahko kdo pomislil, da bo zbirka, ki je bila doslej pri TZS, romala v neke zaprte prostore in ne bo dostopna. Nasprotno, mi jo bomo dopolnjevali, aktualizirali in omogočili dostop še širšemu krogu ljudi kot doslej.«
Marjan Rožič, predsednik TZS je dejal, da ima TZS že vrsto let bogato knjižnico. »Nismo uspeli, da bi vsako leto zagotovili njeno aktualizacijo, da bi vsako leto dokupili to, kar je na razpolago na knjižnem trgu in zadeva turizem.
Ukvarjali smo se z idejo, kako napraviti nove korake k razvoju knjižnice TZS. Ugotovili smo, daje eden od najboljših razvojnih korakov ta, da se knjige, ki so na razpolago v knjižnici, čim širše odprejo slovenski turistični javnosti. Dogovorili smo se tudi, da bodo študentje Turistice po lastnem interesu sprejemali tudi slovensko turistično revijo Lipov list, skupaj pa nameravamo organizirati tudi različna posvetovanja in srečanja.«
Marjan Rožič je omenil tudi sedaj spet aktualno strategijo razvoja slovenskega turizma. »Zaintersirani smo, da se čimprej oblikuje in da se upoštevajo vsa tista mnenja, ki prispevajo k njeni kakovosti. V zvez s tem smo v TZS ustanovili posebno strokovno skupino, ki je pripravila študijo na temo Slovenska turistična društvena organizacija kot civilna iniciativa na lokalni, regionalni in državni ravni. Ta študija je prispevala k temu, da je že v sedanjem besedilu Strategije razvoja turizma do leta 2006, jasno povedano, da v slovenskem prostoru delujejo trije sektorji v turizmu: javni, zasebni in društveni. Prvič, odkar je sprejet nek pomembnejši turistični dokument v Sloveniji je jasno povedano, da obstoja civilna iniciativa na področju turizma izražena in potrjevana neposredno skozi turistično društveno organizacijo.«
Otroci Piranu ob kulturnem prazniku
V	sredo, 6. februarja je bil v Tartinjievem gledališču Piran lep kulturni program ob kulturnem prazniku v organizaciji Občine Piran, ZKD Karol Pahor Piran, Območne izpostava JSKD Piran in Avditorija Portorož. Nastopili so mladinska in otroška gledališka skupina GIB, plesna skupina Metulj, plesno akrobatska skupina FLIP, otroška folklorna skupina Šaltin in mladinska glasbena skupina Špičikuc KD Sloga Sv. Peter, CZU Elvira Vatovec Stmnjan, otroška pevska zbora OŠ Cirila Kosmača in OŠ Lucija, Glasbena šola Piran, otroška folklorna skupina vrtca Morje iz Lucije in Comunita* degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano. Prireditev sta povezovali Živa Oštir in Dijana Banič, članici mladinske gledališke skupine GIB Piran.
V	nabito polni dvorani, namreč Tartinijevo gledališče premore 263 sedežev, ni bilo dovolj sedežev za vse, zato sije še nekaj staršev in otrok ogledalo prireditev stoje.
V	dvorani je bilo praznično vzdušje ob glasbi, plesu, gibu in petju. Najbolj pa je seveda popestril večer nastop najmlajših. Otroci so se zabavali in z zanimanjem spremljali prireditev. Starši so bili zadovoljni.
Prireditev sta si ogledali tudi županja Vojka Štular in Milica Maslo, predstojnica urada za družbene dejavnosti.
Prireditev je bila uspešna, a bilo je nekaj prometne zmede, iskanja parkirišč in čakalna vrsta ob izhodu iz Pirana. Organizatorji si prizadevajo za še več takih prireditev. Za koordinacijo programa je skrbela Stasja Mehora.
Srečanja ob svetlobnem križu ponovno v Izoli
Gibanje za razvoj zavesti začenja v Izoli ponovno organizirati srečanja ob svetlobnem križu. Nekateri se srečanj morda še spominjate, drugi najbrž zanje slišite prvič. O svetlobnem križu - nenavadnem pojavu, so govorili že mnogi mediji. Srečanje je namenjeno predvsem zdravljenju.
Prvo srečanje bo v torek, 19.2.2002 ob 19.uri, v prostorih Rdečega križa v Izoli, Ob starem zidovju 15/a
Vsa nadaljnja srečanja pa bodo potekala vsak 1. in 3. torek v mesecu. Vsakokrat ob 19. uri v prostorih Rdečega križa v Izoli, Ob starem zidovju 15/a.
Za dodatne informacije se obrnite na Gibanje za razvoj zavesti, telefon 041 866 725
(pon.-pet. me(l 14- in 16. uro), spletni naslov http://www.ts-grz.org
Piran: Razstava del keramične delavnice
V Tartinijevi hiši v Piranu bo v četrtek, 14. februarja ob 18. uri razstava izdelkov keramične delavnice, ki jo vodi Apollonia Krejačič. Razstavljajo: Špela Kovač-Rožaj, Veronika Škof, Loredana Čendak, Asta Domjan, Mirela Šharan, Laura Vianello, Marijeta Vrunč, Lea Sorgo, Metka Apollonio, Lili Stevanovič in Iva Pahtev. Razstava bo odprta do 28. februarja 2002. Po otvoritvi razstave bo ob 19. uri koncert. Na klavirju bo igral Ferdinande Massutto, nagrajenec 5. mednarodnega natečaja »Stefano Marizza.«
Studio Galerija Gasspar Piran
Razstava slik Povesti izpod čopiča
V petek, 18. januarja 2002 so v Studio Galeriji Gasspar v Piranu odprli razstavo zanimivih slik Jožeta Peternelja - Mausarja, ki si jih lahko ogledate do 5. marca 2002.
Jož,e Hudeček v Studio Galeriji Gasspar opisuje lik in delo slikarja - naivca Jožeta Peternelja. FOTO: FK-Printorski utrip.
življenja na vasi, na kmetijah ...Zares, vredno si jih je ogledati!
Dr. Zoran Kržišnik je v recenziji med drugim zapisal, daje slikarja Peternelja (rodil se je 12. januarja 1927 v Žireh, sodeloval pa je že na več kot 260 samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini) trda narava naučila računati tudi z
Umetnika, ki je januarja letos slavil tudi svoj visok življenski jubilej, 75. rojstni dan, je predstavil pisatelj in umetnostni kritik Jože Hudeček, v glasbeni točki sta nastopili učenki Glasbene šole Piran, program pa je povezovala Zora Mužinič, ki je prebrala tudi nekaj odlomkov iz njegove umetnikove pesniške zbirke.
»Petinsedemdeseti rojstni dan slikarja, gospoda Peternelja je hkrati tudi eden izmed rojstnih dni naivne umetnosti, vsaj za evropsko in svetovno javnost«, je v pozdravnem nagovoru dejal Jože Hudeček. Pred petdesetimi leti se je zgodilo, da so morali evropski galeristi, na pritisk javnosti, ki sije želela nekaj drugega, začeti bolj pogosto razstavljati tudi dela slikarjev - naivcev. Toda tudi naivna umetnost je doživljala svoje vzpone in padce. Na Slovenskem smo imeli naivce, ko je bilo nobel, če je človek slikal, nobel, če je človek razstavljal in še bolj nobel, če je človek prodajal. Nekoč jih je bilo veliko, danes so ostali na rešetu zgodovine le štirje; Konrad Peternelj, Greta Pečnik, stari dobri Repnik in gospod Jože Peternelj - Mausar.
Jože Peternelj - Mausar je eden izmed vseh slovenskih naivcev, ki ga lahko primerjamo z najboljšimi v svetu. Razvijal je svojo modrost, svojo sporočilnost in skušal ljudem čimveč povedati. Njegove slike so izrazito pripovedne; stilizirani obrazi, hiše, stari motivi, dogodki iz
grobostjo življenja in mu je hkrati ista narava nasula tudi obilje lepote, da uravnoveša s temi trdotami, da si celo v sanjah in hrepenenju zakoliči svet s sprejemljivimi resničnostmi. Modrina nebesnega svoda, hiteči oblaki, kašča, skedenj, kozolec, zvonik cerkve na hribu..., so vsakdanje resničnosti, ki jih vidimo. Jože Peternelj sega v ustvarjalnost poleg čopiča tudi z besedo. Gotovo se zaveda, da oživlja in slika sanje in našo nostalgijo za odhajajočim, izgubljenim.
Največji slovenski oglaševalski dogodek
11. Slovenski oglaševalski festival - SOF bo v Portorožu (GH Emona Bernardin) od 13. do 15. marca 2002. Novosti v programu. Priznanje osebnosti in oglaševalcu leta.
SOF v svoje drugo desetletje vstopa nabit z novimi vsebinami; novi predavatelji, same zvezde..., je med drugim v uvodniku razpisnega kataloga zapisal Franci Zavrl, predsednik 11. Slovenskega oglaševalskega festivala, ki bo od 13. do 15. marca 2002 v GH Emona na Bemardinu. Festival se bo začel z projekcijo prijavljenih del (TV in radio) v sredo, 13. marca ob 9.30. V treh dneh se bo zvrstilo lepo število predvajanj in predavanj, besedo pa naj bi imela predvsem stroka. Zato tudi večina predavanj pod naslovom »Stroka na pohodu« in strokovna soočenja »Točno opoldne«. Dr. Irena Weber bo govorila o oglaševanju in antropologiji, dr. Miro Kline bo predaval na temo «Zakaj imajo ljudje radi reklame«, dr. Bogomir Kovač pa bo govoril o tem, kaj se zgodi, če je oglaševanje v recesiji. V petek, 15. 3. ob 15.00 uri bo okrogla miza na temo Kapital - tuji ali domači - in slovensko oglaševanje, ki jo organizirata Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ) in časnik Finance. Letos prvič uvajajo tudi nagrade občinstva, nekaj novih tekmovalnih kategorij in javno ocenjevanje TV in radijskih oglasov.
Svečana zaključna prireditev s podelitvijo nagrad - velikih nagrad SOF, zlatih priznanj SOF, diplom SOF, priznanj SOF za najboljšo agencijo leta, drugih priznanj ter nagrade občinstva za najboljšo predstavitev celostne oglaševalske akcije, nagrada občinstva za najboljšo idejo leta ter slovesna podelitev nagrad in priznanj osebnosti leta in oglaševalcu leta, ki ju vsako leto izbere Slovenska oglaševalska zbornica - bo v petek, 15. 3. 2002 ob 20 uri v GH Emona Bernardin.
Predsednica Sveta tekmovalnega programa SOF je Lučka Peljhan, predsednik žirije je Toni Tomašek, kreativni direktor agencije Mediamix. Informacije v zvezi s prijavami daje Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ), Dunajska 7,
Svečanost v Kulturnem domu Hrvatini
V petek, 15 februarja ob 19. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitev priznanj Zveze kulturnih društev Mestne občine Koper. Slavnostni govornik bo Tone Partljič.
—==— -------------------
Uspešna prireditev Športnik občine Piran 2001
Športni center Piran, Občina Piran in Primorski utrip so v petek 1. februarja 2002 v Gledališču Tartini pripravili tradicionalno prireditev, na kateri smo razglasili najboljše športnike in športnice ter zaslužne športne delavce v občini Piran za leto 2001, županja Vojka Štular pa je za nagrajence in goste prireditve v Cafe teatru Tartini priredila sprejem. Za glasbeni intermezzo je poskrbel duo POP Art, zaplesal je plesni par iz PK Fredi Izola, goste in špornike pa je do srca nasmejal Sašo Hribar. Direktor Športnega centra PPiran Zdenko Vozlič je v pozdravnem govoru napovedal letošnjo največjo športne prireditev na Obali, poletne mladinske igre ALPE-JADRAN.
Promocijsko priznanje:
EMANUEL LETICA
Za osvojeno 22.mesto na svetovnem prvenstvu v hitrostnem rolanju na 300 m;
Za 16.mesto na evropskem prvenstvu na 500m ter za osvojeno 2. mesto na državnem prvenstvu in pokalu v hitrostnem rolanju; je tudi član ekipe ŠD Pirana v hokeju in line, ki je v letu 2001 osvojila 2. Mesto na državnem prvenstvu; je tudi član slovenske reprezentance v hokeju in line.
Nagrajenci:
Športnika leta:
TOMAŽ ČOPI IN MITJA MARGON
Za 10. mesto na Svetovnem pokalu na Nizozemskem ter za 1.mesto na državnem prvenstvu in s tem osvojitev naslova državnega prvaka v Kopru
Športnica leta:
NADA TUTNJIČ
Za nastope v državni reprezentanci, ki je na sredozemskih igrah v Tuniziji	osvojila
bronasto medaljo ter na svetovnem prvenstvu v Italiji 9.mesto,kjer je kot reprezentančna vratarka bila najboljša igralka	naše
reprezentance.
NAJBOLJŠA EKIPA V OBČINI PIRAN:
Rokometna ekipa M-Degro Malizia Piran
Promocijsko priznanje:
ZORAN REDNAK
Za dosežene rezultate v evropskem tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze EHF, saj so se po zmagi nad ukrajinsko ekipo prvič uvrstile v naslednje kolo (v 1/8 finala) ter s tem rezultatom dosegle najvišjo uvrstitev ekipe in kluba v njegovi zgodovini ter za 2. mesto v državni ligi in pokalu v tekmovalni sezoni 2000/2001 ter v jesenskem delu sezone 2001/2002
Za doseženo 3.mesto v hitrostnem izbijanju na igrah mladih na Japonskem ter za osvojitev naslova državnega prvaka v hitrostnem izbijanju.
ZASLUŽNI
ŠPORTNI
DELAVEC
ROMAN
KONTIČ
Zaslužni športni delavec-soustanovitelj in
večletni predsednik BALINARSKEGA KLUBA »ANTENA« ter od 1980 član organov območne balinarske zveze Slovenske Istre
OBETAVNI
ŠPORTNIKI
MATEJ RODELA, DAMIR PERC IN DAVID BUBNIČ
Za osvojeno 7. mesto na mladinskem
Svetovnem prvenstvu v dvojnem četvercu ter za 1.mesto in s tem osvojitvijo naslova državnega prvaka v dvojnem dvojcu.
Posebno priznanje županje Balinarskemu klubu Padna je prevzel Denis Goja.
Plesni par Tin Daitičič in Tadeja Rebula, Plesni klub Fredi Izola
OBETAVNI MLADI ŠPORTNIK JERNEJ LETICA
Za 7. mesto na 500m in 10. mesto na 500m na evropskem mladinskem prvenstvu v hitrostnem rolanju ter za 19.mesto na 300m na svetovnem mladinskem prvenstvu ter za osvojitev naslova državnega prvaka
Odlični Sašo Hribar
ZASLUŽNI ŠPORTNI
DELAVEC
MILAN MORGAN
Zaslužni športni delavec-dolgoletni trener,športni delavec in organizator ŠPORTNEGA DRUŠTVA Piran-sekcija jadranje največ svojega časa namenja vzgoji mladih jadralcev, predvsem v razredu Optimist, kateri se zaradi dobrih rezultatov stalno uvrščajo v državno reprezentanco.Je tudi član strokovnega sveta Jadralne zveze Slovenije in trener državne reprezentance razreda Optimist.
Letno srečanje jadralcev ŠD Piran
OBETAVNA MLADA ŠPORTNICA TEJA ČERNE
Za osvojeno 2. mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v jadranju v razredu »EUROPA«, za 3. mesto na evropskih dnevih mladih (EYOD 2001) ter za osvojen naslov državne prvakinje
Milan Morgan, vodja Sekcije jadranja pri ŠD Piran in vodja šole jadranja, član strokovnega sveta Jadralne zveze Slovenije in mednarodni sodnik, je na tradicionalnem srečanju sekcije jadralcev v restavraciji Tomi v Portorožu (19. 1. 2002) podal poročilo o delu sekcije in poudaril potrebe po vzgoji novih jadralcev za doseganje vrhunskih rezultatov v tem športu.
kombija in pa tudi Športnemu
»Naša politika je zelo jasna. Prevladuje predvsem mišljenje in volja po vzgoji novih jadralcev, po organizaciji šole jadranja, imamo velike ambicije za doseganje vrhunskih rezultatov in tudi ambicije po kulturnem dvigovanju razvoja in napredka jadranja«, je povedal. Vključeni so v Jadralno zvezo Slovenije, v kateri sodelujejo na vseh področjih. Njihovi člani so v strokovnem svetu Jadralne zveze Slovenije, v odboru za meritve, odbom za sodnike ter terenskem odbora. Vsakoletni program dela društva, ki ga sprejemajo in finančno ovrednotijo je v skladu s statutom , v katerem je zapisana - vzgoja jadralcev.
Milan Morgan se je za uspešno jadralsko leto 2001 zahvalil staršem mladih jadralcev, ki nesebično finančno in tudi drugače pomagajo pri delu sekcije. Velika zahvala gre tudi sponzorjem, ki so Sekciji omogočili nabavo nujno potrebnega
centru Piran in Občini Piran, ki so jim finančno pomagali pri nabavi kombija. »Objektivno moramo priznati, da se je sodelovanje s Športnim centrom in Občino Piran močno izboljšalo«, je dejal Milan Morgan. Zal ni bilo nobenega predstavnika teh dveh inštitucij, ki bi pohvalne besede lahko slišal. Tako bo priznanje Občini Piran vročeno naknadno.
Sekcija jadranja pri Športnem društvu Piran-Pirano živi in dela v objektih, ki so last Občine Piran, v prostorih nekdanje tovarne Salvetti, ki pa so nujno potrebni obnove. Imajo 25 plovil, ki so v lasti Milana Morgana (Morgan Boat) ter intervencijska plovila in gumi - gliser. Milan Morgan, ki je na letošnji prireditvi Športnik občine Piran prejel visoko priznanje za leto 2001 - Zaslužni športni delavec, nam je dejal, da bodo v čast letošnjega piranskega občinskega praznika (15. oktober) pripravili jadralno regato mladih.
Strokovni delavci, ki so lani poleg vodje Milana Morgana pomagali pri napredku sekcije: Marko Morgan - pomočnik trenerja, vodja klase Evropa ter pomožni trener Slovenske šole jadranja. Vid Jeranko - vaditelj, opravljal je teoretična in praktična dela Slovenske šole jadranja.
Tomaž Čopi - vaditelj - vrhunski jadralec, ki je v društvu lani pomagal pri tolmačenju regatnih pravil. Jurij Dorošenko - trener. Opravljal je teoretična in praktična dela. Vili Domijan- vaditelj. Opravljal je teoretična in praktična dela z mladimi jadralci. Vodja sekcije Milan Morgan je predstavil tudi športne rezultate posameznikov in ekip ter druge pomembne dosežke sekcije jadranja. Nato so vsem uspešnim podelili priznanja. Priznanje je prejel tudi Mirko Bosič (86), prof. geografije, za dolgoletno delo v jadranju. Zlasti so se izkazali jadralci Tina Mrak, Dany Stanišič, Roki Zakrajšek, Luka Domijan, Andrej Rihter in Jani Rihter. Vsi omenjeni jadralci so bili člani Slovenske državne reprezentance in hkrati sestavljajo 1. ekipo društva. Ostali člani 2. in 3. ekipe: Ana Šteger, Peter Kasal, Tilen Vežnaver, Ivica Čendak, Aleks Biderman, Jure Mrakič, Žiga Zver, Jasna Lalič, Miran Toplak, Jakob Božič, Matija Knez, David Necmeskal in Matej Stanič so odjadrali vse kriterijske regate, nekaj mednarodnih regat ter regate v sodelovanju z zamejstvom. Nekateri mladi jadralci so sodelovali na državnem, evropskem in svetovnem prvenstvu. Tako so dosegli: Tina Mrak na državnem prvenstvu 1. mesto, Andrej Rihter 4. mesto, Roki Zakrajšek 8. mesto.
w
VENEZIA - Beneški Karneval
Pust je čas, ko zavore popustijo, in se lahko	predamo norosti in
navihanosti. Neugnanosti nam takrat nihče ne zameri. Beneški pustni karneval sega že daleč nazaj v zgodovino pa vendar je do danes uspel	ohraniti	vsaj delček
prvobitnosti - zabavo. Ulice in trgi z maskami, glasbeniki, plesalci ter umetniki, zaživijo v povsem novi podobi. Vsakdo lahko najde nekaj zase in za svojo dušo, zato se karneval v Benetkah, kljub gneči, splača obiskati. Lahko se odpravite tudi z vlakom iz Trsta in pridete v dveh urah (cena vlaka; 16 Eurov -povratna karta).
Benetke so mesto gotike in renesanse, mesto gondol in golobov, pristanišče in sloveč turistični kraj v severovzhodni Italiji, ob Jadranskem morju, nad 360 tisoč prebivalcev. Stoji na 118 otočkih v laguni ob zalivu reke Brente v Beneškem zalivu. Benetke imajo nad 170 kanalov, po katerih vozijo gondole,
taxi-čolni,	bus-čolni
(Vaporetto,manjši	parniki) in
motorne ladje; Največji je Canal grande z mostom Ponte Rialto. Nad kanali je 380 večjih in manjših mostov.
9.februar je glavni karnevalski dan, ko se v Benetkah zbere največ obiskovalcev z maskami ali brez. Vsem, ki se želite izogniti največji gneči, pa priporočamo odhod 8. - v petek, ki je drugod »normalni« delovni dan. Zabava je bila osredotočena na Markovem trgu, središče beneškega življenja, kjer si turisti ogledujejo tisto, kar jim je tako poznano iz literature, slik, fotografij, pripovedovanja: slikovito Doževo palačo, cerkev sv. Marka, znamenite palače z arkadami, Most vzdihljajev... 08.02.2002 je bil na trgu Sv.Marka ob 15.30 ples v maskah ob spremljavi avstrijskega orkestra in ob 17.00 svečana povorka najlepših mask. Beneške pustne maske so posebnost v svetu in ta dogodek je treba “ujeti”. Lepota kostumov, mrkost mask in spokojnost samega mesta se zlijejo skupaj v času pustovanja. Maske so del mesta že dolga stoletja in kot take so znane po vsem svetu. Beneški karneval ni klasičen karneval kot smo jih vajeni pri nas. Tu so udeleženci pustnega dogajanja stacionirani na različnih predelih mesta, največ pa jih je seveda na Markovem trgu in bližnji okolici. Kostumi so izjemno bogato okrašeni, živahnih barv in nekateri so stari več deset let. Prava beneška maska gre iz roda v rod in njihovi lastniki so na svoje imetje izredno ponosni. Maske največkrat pozirajo obiskovalcem samostojno in fotografiranje z njimi lahko izvršite samo z njihovim dovoljnejem.
Besedilo in fotografija BREDA KRAJNC
NAJŽIVI WlV3tZEN - ne samo za Valentinovo
Kaj je Ljubezen - ljubezen z veliko začetnico? Kdo danes še sploh ve, daje ljubezen povezana s pojmi dati in predati se, z globoko radostjo, da si tukaj za drugega, da imaš posluh zanj, da se znaš tankočutno vživeti vanj, daje povezana s prijaznostjo in odpustljivostjo, z nenasiljem, z mirom? Kdo danes še sploh ve, da je ljubezen povezana z odgovornostjo? In prav čas okrog svetega Valentina je čas, ko stari in mladi zaljubljenci, sveži in “veterani” v ljubezni, poskusijo v svoje življenje vnesti žar ali čar, ki je bil v paru prisoten na začetku njune skupne poti. Poskušajo obuditi obdobje, ko je vse z rožicami postlano in izgleda idealno, ko ne opazimo napak svojega partnerja ali pa le-te celo poveličujemo. Za tiste, ki pa še iščejo svojega Valentinčka je Valentinovo popoln razlog za spoznavanje novih ljudi, morda celo za zmenek na slepo. Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč. V vsakdanjem življenju smo vse manj pozorni in iznajdljivi. 14. februarja, na Valentinovo, pa je čas, da se prebudimo. Ob tem prazniku si ljujde, ki se imajo radi, podarjajo zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila. Valeatinovo je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi.
Sv. Valentina poznamo na Slovenskem že dolgo. Valentinovo, pri nas ni poseben praznik. Rekli bi, da gre za vrsto vrinjenega praznika. Je le spomin na prastara živa praznovanja. Vendar se pri nas vedno bolj uveljavlja.
Po starem kmečkem koledarju je Valentin prinesel ključe do korenin in so mu zato rekli prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične delo na vrtovih.
Legenda pripoveduje, da so svetega Valentina ubili, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, ki je mladeničem prepovedovala poroko pred služenjem vojaške službe. Ker je škof Valentin skrivaj poročal mlade krščanske pare, naj bi ga cesar dal prebičati in sežgati. Druga legenda govori o Valentinu, ki je bil zaprt zaradi svoje krščanske vere. Valentin naj bi se zaljubil v slepo hčer
svojega paznika.
Pisal ji je pesmi -od tu naj bi izvirala navada, da si na Valentinovo ljudje pišejo pesmice.
Ječarjevi hčerki je vrnil vid, zato je vsa družina prestopila v krščanstvo, Valentin pa je bil ob glavo. Etimologi, ki se ukvarjajo z vedo o zgodovini besed, trdijo drugače. Črki g in v sta bili nekoč v preprosti govorici zamenljivi. Anglosasi, ki so prišli pod normansko oblast, so normanski izraz galantin (ljubljenec žensk) spremenili v valanten ali Valentin. Bodi moj valentin naj bi torej pomenilo: bodi moj galantin, ljubljenec.
BREDA KRAJNC
Radio Koper - Capodistria
Oddaje o vključevanju Slovenije v EU
Radio Koper-Capodistria oziroma njuna slovenski in italijanski informativni program pripravljata letos niz oddaj, v katerih bodo poskušali osvetliti različne vidike vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. O temah, ki zadevajo približevanje, bodo govorili v javnih oddajah na zunanjih prizoriščih. Na pogovore vabijo goste iz Slovenije, sosednjih in ostalih evropskih držav. V pogovor in oddajo pa se lahko neposredno vključujejo tudi poslušalci.
Projekt bodo izpeljali v sodelovanju z Evropsko unijo, saj je uvrščen v Phare program Slovenija-Italija za čezmejno sodelovanje.
Projekt so predstavili 24. januarja 2002 na sedežu Radia v Kopru, prva oddaja pa je bila na sporedu že 31. januarja 2002.
HOROSKOP
Avtor izdelave horoskopa:
š», 090 - 41 -18 in 090-42-1&
OVEN 21.5.-20.4,
IEV Ž5.Z-Ž2.&.

LJUBEZEN:
Potovanje z ljubljeno osebo boste prestavili zaradi dela.
ZDRAVJE:
Zdravstvene težave so mimo. DENAR: Finančno malo popazite, ker vam je v preteklosti denar kar izpuhtel med prsti.
31 K 21.4.-21.5.
LJUBEZEN:
Ljubezenske težave so mimo.Zopet je posijal sonček.
ZDRAVJE : Odlično se počutite.Več sadja ne bi škodovalo.
DENAR : Razočarani boste, ker se vam bo zgodila krivica.
DVOJČKA 22.5,21.6.
LJUBEZEN:
Privlačnost partnerja nevarno raste. ZDRAVJE : Naj vas prehlad ne preseneti.
DENAR :	Denarja bo sicer malo
manj, a še vedno dovolj.
DE VICA 25. Q. - 22.9.
LJUBEZEN:	Z
izgubo ljubljene osebe se še niste sprijaznili, pojdite malo več v družbo.
ZDRAVJE : Popazite na vaše ledvice in popijte čimveč tekočine. DENAR :	Zopet ste v finančni
stiski, vendar vam uspeva težave premagovati.
3TRJLEC 22.11. -21.12.
LJUBEZEN:	Ne
kuhajte več zamere, raje se odkrito pogovorite. ZDRAVJE : Preveč ste obremenjeni, potrebni ste počitka in sprehoda v naravo. DENAR :	Finančna injekcija bo
zelo dobrodošla.
KOZORPCj 22.12,20.1
LJUBEZEN:
Ljubezenske vezi so vse močnejše.
ZDRAVJE:	V tem
obdobju vam bo zdravje dobro služilo.
DENAR:	Pri denarju se pa še kar
zapleta,nikar se ne bojte, ker vam je v prihodnosti namenjen denar.
LJUBEZEN:Ne pretvarjajte se pred partnerjem.
ZDRAVJE:	Bodite
previdni,kar se zdravja tiče - preveč ste nervozni.
DENAR : Finančno stanje se očitno izboljšuje.
KAK 22.6.-22. Z.
LJUBEZEN:
Spremembe bodo, nekaj novega se pripravlja. ZDRAVJE: Trdnost pri zdravju skušajte ohraniti s pravilno prehrano. DENAR:	Pri zaslužku vam sledi
zelo dobro z pomočjo partnerja.
Radio Tartini Piran®
t 05 6730 081 (d 05 6730 085 VH radio-tartini@siol.com
d Spoved prihodnosti.
t, A- ,#sKI A1 -1 ft f
09042 -18 j
> s. El-frida <& Mari -
IVestaUcas.p.. Glavnitra 17h.Maribor!
Z
Ugodno prodamo poslovni prostor 47 m2 v središču Pirana.
GSM: 031/851-240
Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno.
Tek: 035 760 332 Gsm: 041/218 237
Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18
\__________________________Z
TEHTNICA 25.9. -mo.
LJUBEZEN : Preveč ste občutljivi na čustvenem področju.
: ZDRAVJE: Ne jemljite neresno težav z želodcem, obisk pri zdravniku je zaželjen.
DENAR:	Finančna bremena
rešujete prepočasi, potrebna je večja aktivnost.
3KOKPIJON 2510,21.11
LJUBEZEN:	V
ljubezni bo posijal sonček, ne obupajte. ZDRAVJE : Pazite na prehrano.
DENAR : Dobro premislite preden se odločite za nakup.
toni informator Primont. I* »k! STO S nwCBW UjČU
	
NAJBOGATEJŠA ponudbo	f Kupite me lahko ) [vsak petek)
NEPREMIČNIN In robljenih	
AVTOMOBILOV no	"X-...
Primorskem.	
MAH OGLASI z ITALIJI in HRVAŠKE	•m-,,-*'
RADIO j OPČIltS
Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse,
zanimive oddaje v živo.
UKW frekvence 90,6 in 1 00,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95
Nročila Delana d.o.o. Dogoška 68, MB
raimoaKA
TRSTEU 67 KANAL
VODNAK 211-20.1
*
LJUBEZEN:
Neupravičeno ste ljubosumni, zaupajte sebi in partnerju. ZDRAVJE : Bolečine v vratu bodo popustile, malo več telovadbe.
DENAR : Na obzorju se bo pojavil donosni posel in vaše težave bodo mimo.
K/3/ 19.2,20.5.
LJUBEZEN: Odločiti se bo treba med mlajšo in starejšo osebo, odloči naj srce.
ZDRAVJE :
Občutljivost na alergijo se nekoliko zmanjša.
DENAR :	Dobili ste občutek za
denar,kar tako naprej.
r BREZPLAČNO1 VEDEŽEVANJE
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
I------------------------
I primorski u¥p	j
^Brezplačno vam odgovarja	1
Ivedeževalka VESTALKA
[Vestalka s.p., Glavni trg 17 b| iMaribor
[Vprašanje:---------------------|
Rojstni datum:
[	NAROČILNICA	]
! naročam primorski u^p	!
j Ime in priimek ________________________
| Točen naslov --------------------------
| Poštna številka ------------------------
Letna naročnina za naročnike (12 številk)
1.800 sit
I	Plačilo marca 2002	I
I	I
| Datum_____________ Podpis __________________
, Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
MNFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož
■ w
primorski uVp
Nadaljevanje s 1. strani
Dobrodošle
jubilejne melodije
V	petek, 21. junija bo Revijski večer, ki bo posvečen retrospektivi s predstavitvijo pesmi preteklih 24 edicij festivala. Na odru bodo nastopili takratni izvajalci. Ta večer bodo najzaslužnejšim za nastanek in razvoj festivala podelili plakete. Gledalci TV Slovenija si bodo lahko uro pred neposrednim prenosom festivala (ob 20.00 uri) ogledali posebno oddajo z naslovom Sprehod skozi Portorož in Piran.
V	soboto, 22. junija 2002 bo večer tekmovalne narave, POP večer. Poleg domačih izvajalcev bodo - podobno kot prvi večer - nastopili gosti s hrvaške in italijanske glasbene estrade. Neposreden TV prenos se bo pričel ob 20.00 uri. Organizatorji obljubljajo kar nekaj novosti. Med trenutno najbolj opazne sodi nova celostna podoba MMS, ki jo je pripravil oblikovalec Marko Pisani.
Se še spomnite prve zmagovalne pesmi MMS leta 1978? Zapela jo je Moni Kovačič: Nasmeh poletnih dni. Naslednje leto je bil zmagovalec Oto Pestner (Tople julijske noči). Leta 1985 je bila zmagovita pesem avtorjev Draga Misleja in Danila Kocjančiča (Dober dan), čez dve leti njuna pesem Amerika. Veliko aplavza publike je požela pesem, ki sta jo leta 1989 zapela Helena Blagne in Nace Junkar - Vrniva se na najino obalo. Potem sta še triumfirala. Leta 1990 Nace Junkar - Slovenski mornar in leta 1991 Helena Blagne - Moj mornarček. V spominu sta nam ostali tudi pesmi Mi ljudje smo kot morje, ki sojo leta 1994 zapeli Faraoni in pesem Lahko noč Piran, ki jo je leta 1996 zmagovito in odmevno zapela Anika Horvat. Lanska zmagovita pesem je bila BUM BUM skupine Juhubanda.
C asino Portorož Slovenija, Obala P5 a, 6320 Portorož Tel.: 05 626 0 626 Fax: 05 626 0 680
e-mail: marketing.portoroz@casino.si
Peticija piranskih športnih ribičev
Zahtevajo zmanjšanje obsega portoroškega ribolovnega rezervata in več svobode glede ulova. Kdo v zalivu dela največjo škodo? Antibiotične, poginule ribe, ki jih nočejo niti galebi.
Izola: Nadzorni odbor občine sklical novinarsko konferenco
Nadzorni odbor Občine Izola, predsednik mag. Janez Jug, je za sredo, 13. februar ob 12.00 v sejni sobi županje Brede Pečan na Sončnem nabrežju 8 v Izoli sklical novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili poročilo o delu Nadzornega odbora za leto 2001. O ugotovitvah NO bomo poročali v naslednji številki.
Andrej Rojec iz Portoroža in drugi podpisniki, športni ribiči, so ministru za zunanje zadeve dr. Dimitriju Ruplu, poslancu občine Piran, poslali dolgo pismo s prošnjo, da bi posredoval in zastopal stališča športnih ribičev iz Portoroža, Lucije in Sečovelj. Pismo so poslali v vednost tudi ministru za kmetijstvo in prehrano Franciju Butu in ministru za okolje in prostor Janezu Kopaču. Podpisniki peticije, skupaj več kot 100 domačinov, so za ureditev ribolovnih razmer v Piranskem zalivu oziroma v sedanjem ribolovnem rezervatu. Peticijo so poslali Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ministrstvo jim je v odgovoru, ki naj bi ga poslalo Zvezi za športni ribolov na morju zapisalo: »Naslovnika pozivamo, da z vsebino dopisa seznani vse svoje člane, da se izognemo podobnim dopisom, ki nimajo smisla, tukajšnjim službam pa dobesedno kradejo dragocen delovni čas« in še, da »ministrstvo ne bo komuniciralo s poljubnimi skupinami državljanov.«
Po zagotovilu predsednika Zveze za športni ribolov na morju zveza tega dopisa ni nikoli prejela. »Vemo, kaj si športni ribiči želimo oziroma si prizadevamo, da bi dosegli:
da se sedanji obseg ribiškega rezervata zmanjša na tistega, ki je bil v preteklosti, to je od izliva reke Dragonje (Seča) do kamnoloma na Savudrijskem polotoku (do tja kjer so bile včasih oznake rezevata) in da se športni ribolov v rezervatu prepove samo v času zbiranja cipljev. Lov na lignje pa naj se dovoli tudi v tem času, vendar v primerni oddaljenosti do jate in ob upoštevanju navodil poklicnih ribičev, ki imajo v tem času koncesijo. Menimo, da ne more biti ribiški rezervat v središču Portoroškega zaliva, kajti vse dejavnosti, ki se odvijajo v tem delu zaliva nikakor ne sodijo v ribiški rezervat. Na jih
naštejemo samo nekaj: portoroška marina, vsa javna kopališča, glavni turistični pomol za pristajanje ladij, avtokamp v Luciji, skladišče soli, kjer pristajajo tovorne ladje. Vse te dejavnosti ne sodijo v ribiški rezervat ali bolje, ribiški rezervat ne sodi v ta del Portoroškega zaliva.
obstoječa zakonodaja za Piranski zaliv oziroma za rezervat je zelo dvomljiva. Večina zakonov in predpisov izhaja iz časov bivše Jugoslavije. Pravno veljajo zakoni za bivše celotno jugoslovansko morje, katerega že desetletje ni več. Meje rezervata niso določene, ker se nanašajo na označitve v drugi državi in tudi zato, ker morska meja še ni določena. Rezervat mora biti označen na javno viden način tako, da vsakdo, še posebej pa tujec - turist ve kaj v zalivu sme in česar ne sme. Ne pa da ga preganjajo, tako kot tudi športne ribiče, naši organi, kateri koli že (policija, luška kapitanija, ribiški inšpektor in še kdo).
S takimi postopki in režimom v zalivu so občani in turisti dejansko preganjani iz zaliva.
Marje možen večji nesmisel kot ta, da se občan »trese« bolj pred svojo policijo (in ostalimi »kontrolorji«) kot pred hrvaško. Absurdno je, da Hrvati že sedaj mirno lovijo (postavljajo mreže, gojijo školjke) v »našem« zalivu, tam kjer je Slovencem prepovedano namočiti trnek.Če si ministrstvo lasti rezervat, mora zanj tudi skrbeti. Praviloma v rezervatu ne bi smeli imeti gospodarskih dejavnosti. Zanimivo je, da tu sedaj gospodarijo in služijo le privatniki, ostali občani pa imamo prepoved ribolova. Vendar je morje skupna javna dobrina. Ne vemo kakšno škodo naj bi delali športni ribiči v rezervatu? Vemo pa, da morju delajo veliko škodo prav gojitelji rib in školjk. Ali je že kdaj kdo od odgovornih pogledal na morsko dno pod ribogojnicami in okoli njih? Najslabše pa je, da med hrano zmečejo v morje velike količine antibiotikov. Vsako jutro vzdrževalci poberejo iz bazenov pomrle ribe, ki jih zmečejo v morje okoli bazenov, katerih se galebi, ki pojedo prav vse kar je užitnega, niti ne dotaknejo.
Ministrstvo v svojem pismu opozarja športne ribiče, da bodo sedanji nadzor še okrepili.
Zelo zanimiv je letošnji način ulova rib. O krajevno običajnem izlovu rib ni niti duha ne sluha. Lovijo prav na način, ki ga je ministrstvo lansko leto izrecno prepovedalo, to je ulov predvsem z lučmi in na način, ki je praktično povsod v Jadranskem morju prepovedan - s plašenjem rib z razbijanjem po dnu barke. Posledice os vidne. Namesto, da bi počakali na ulov cipljev so prej polovili drugo ribo (brancine, orade, ovčice ribone). Prav orade se takrat združujejo zaradi razploda. Nihče noče povedati, da so ciplje s tem enostavno preplašili, prepodili
Ker je tako rekoč cel portoroški zaliv zaradi rezervata zaprt za navadne občane, ljubitelje športnega ribolova, se bojim, da bo prišlo prav do zoprnega absurda. Ljubitelji ribištva se bomo morali zavzemati da bi Hrvaška dobila čimveč slovenskega morja, kajti v hrvaškem morju bomo z dovolilnicami lahko ribarili, v našem morju pa tudi z dovolilnicami ne.
Andrej Rojec, Portorož in podpisniki 120 športnih ribičev.
Piranska SDS proti prodaji bank
V pismu, ki nam ga je poslal Občinski odbor SDS (predsednik dr. Alojz Zorn) navajajo kar nekaj tehtnih razlogov, zakaj je politično neodgovorno in za nacionalni interes škodljivo odprodati večinski delež tako v Koprski banki kakor tudi v drugih bankah po Sloveniji. V tem smislu OO SDS Piran obsoja vse pobudnike, zlasti pa vplivne primorske finančnike, ki s svojim početjem omogočajo odprodajo Banke Koper Italijanom. Guvernerja Banke Slovenije pozivajo naj se zgleduje po Centralni banki v Rimu, ki ne dopusti prodaje svojih bank, a nima nič proti, če Italijani kupujejo tuje.

Primer izračuna
Znesek kredita v SIT	500.000,00	500.000,00	500.000,00
Odplačilna doba v mesecih	12	36	60
Anuiteta v SIT	44.272,00	16.008,00	10.281,00
IC Banka Koper
Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.si