STABILIZACIJA - GOSPODARSTVO - STABILIZACIJA Uspeh le z zavzetim delom Pred štiriml letl \e blla za maloprodajne naloge oblikovana v SOZD Elektrotehna delovna organiza-cl/a Splošna elektro trgovlna, Pod trančo 2. Tomaž Jančigaj /e njen dlrektor. 438 delavk in delavcev zdru-žu/e delo v njej in njihova trgovina na drobno ima 52 prodajaln po Slovenlji In na Hrvaškem. V našl občlni se nad osmimi izložbaml vidl nfihov naziv. Tudi delavci te delovne or- sti pomagali s svojiin delom ganizacije so na zborih ocenili in kje jim administrativne škarje premočno režejo kruh. »Če so številke o prihodku in dohodku v absolutnem znesku ter indeksili primerja-vi z letom 1982 in s planom še kar ugodne, pa tega ne more-mo več trditi za dobljeni čisti dohodek in razdelitev po skla-dih,« je komentiral številke najodgovornejši mož delovne organizacije. »DuSijo nas v absolutnih zneskih določene zamrznjene marže (glej tabe-lo) in izčrpavajo obresti. Zara-di tega smo ostali brez sred-stev za razširjeno reprodukci-jo, povečanje rezervnega skla-da pa nam je pri 3,1 milijarde dinarjev prihodka, 304 milijo-nih dohodka in 168 milijonih čistega dohodka pustilo le tri milijone poslovnega sklada ali komaj 21 odstotkov plani-ranega zneska. Za nerazvite bomo n. pr. prispevali 12 mili-jonov dinarjev.« - Bi bil rezultat lahko še slabši? »Če ne bi uvedli uveljavlje-nega resničnega plačila po de-lu ter ne bi uvajali tudi proda-je polizdelkov za gospodar-stvo in obrt, bi prav gotovo pisali številke pod črto z rde-čo barvo. Naži delavci dobijo odvisno od uspešnosti proda-jalne od 64 do 136 odstotkov osnove. Moram poudariti, da v prodajalnah garajo in ne za-služijo očitkov, da so oni tisti, poslovanje v letu 1983, tehtali, koliko so k njegovi uspešno- ki povišujejo cene. Dodam naj še tole primerjavo. Leta 1979 so predstavljali osebni dohodki 75 odstotkov našega dohodka, lani pa le še 45.« - Nekajkrat ste že omenili obresti. »Ker imamo zaradi zamrz-njenih marž komaj sedmino lastnih obratnih sredstev za pokrivanje zalog in zaradi te-ga trenutno n. pr. kar 430 mili-jonov kratkoročnih kreditov dobaviteljev (menične obre-sti), drugih delovnih organiza-cij in interne banke, se ob 30-do 40 odstotnih obrestih na ta sredstva kmalu ne bo več iz-plačalo prodajati izdelkov, ki ležijo v trgovinah več kot 30 dni. Ce so bile obresti leta 1979 popolnoma nepomemb-ne, smo jih lani načrtovali 40 milijonov, plačali pa 72,2 od-stotka ali 23 odstotkov dohod-ka. Tudi podatek, da vsaka za-loga stane mesečno tri odstot-ke nabavne vrednosti, pove, da bo potrebno spremeniti si-stem marž, ali pa bomo morali zapreti trgovino na drobno oziroma prodajati le najbolj iskano blago.« - Ker je seveda nejasna usoda administrativnih ukrepov, nas zanima, kaj na-meravate storiti v delovni organizaciji, da bi izboljšali položaj? »Dogovorili smo se, da bo-mo izboljšali kakovost poslo-vanja s strankami, zmanjšali materialne stroške, skušali hi--treje obračati zaloge, pospeši-li prodajo in zožili nabavo z avansi ter ažurirali delo salda-kontov, da bi sproti ugotavlja-li kupce, ki niso zmožni pla-čila. Prihodek naj bi povečali na 4,6 milijarde dinarjev (147%), dohodek na 449 milijonov (148%), čisti dohodek na 236 milijonov (140%), obresti pa naj bi dosegle indeks 179 od-stotkov oziroma naj bi zrasle od 72 na 130 milijonov ali 30 odstotkov dohodka.« S. J. Kako |e sestavljena drobnoprodajna cena ene od iic za doižlnskl meter datum: 20.7.1983 29.2.1984 din % din % proizvodna cena 6,15 . 69,50 24,35 73,00 trgovina na drobno . 0,44 5,00 0,44 1.30 odvisni stroški 0.27 3,00 1.09 3,20 prometni davek 1,98 22,50 7,47 22,50 prodajnacena 8.84 100,00 33,35 100,00