Let0 18%. 21 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos VI. — Izdan in razposlan dne 21. januvarja 1896. Seblnn: Št. 16. Razglas o ustanovitvi ministerstva za železnice in izdaji novega organizacijskega ustava za državno upravo železnic po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. 10. ^?zglas ministra za trgovino in ministra za železnice z dne 19. jami var j a 1891). 1. ® Ustanovitvi ministerstva za železnice in izdaji e9a organizacijskega ustava za državno upravo 6 ez"ic po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. l Njegovo c. in k 'u.lviäim sklepom z dne l o. januvarja laao. 1. ste 1 os^veje blagovolilo potrditi ustanovitev mini-rs Va za železnice. apostoljsko Veličanstvo je z dne 15. januvarja 1896.1. » ^ istim najvišim sklepom je Njegovo Veli- Pod V° blagovolilo podeliti svoje odobrilo spodaj s'»"owszie“rcii,kemu us,‘™ - državnem zboru. državno kraljevinah in deželah, zastopa- *a -y zm‘s^u tega najvišega sklepa je ministerstvo ian Z' eznice pričelo svoje delovanje z 19. dnem nuvarja 1896. 1. Uji . ^ tem časom so se vsa dosedaj trgovinskemu iz nis^erstvu odkazana opravila železništva izločila l>rešl"^r°^a te8a poslednjega ministerstva 1er so a na ministerstvo za železnice. °dd ,?• 'St’m časom počenši so se dotični uradni , ek* trgovinskega ministerstva, generalno nad-v° avstrijskih železnic in pa generalno ravna- teljstvo avstrijskih državnih železnic podredili ministru za železnice, kateri naj vkrene potrebne naredbe, da novi organizacijski ustav stopi s 1. dnem avgusta 1896. 1. popolnoma v moč. Olanz s. r. Gutteiiberg s. r. Organizacijski ustav za državno upravo železnic p° kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru. I. Razredba državne uprave železnic v obče. §• i. Najviše enotno vodstvo po c. k. ministerstvu za železnice. Najviše državno vodstvo in nadzorstvo vsega železništva po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in pa zlasti najvišo enotno upravo po državi sami na svoj ali tuj račun obra-tovanih železnic, vštevši tudi upravo avstrijskega trajektnega zavodu in parnega plovstva po Bodenskem jezeru, naposled tudi najviše vodstvo za grad- l0venigch. 7 njo državnih železnic opravlja novo ustanovljeno „ministerstvo za železnice“. Za ministerstvo za železnice naj sploh, in kolikor se s pričujočo organizacijo izrečno ne določuje kaj drugega, velja vsem ministerstvom skupno področje. Njemu je neprestano paziti, kako bi se dalo povzdigniti in dopolniti železništvo po domačih deželah, ter vkrepati ali ukazovati vse upravne na-redbe, ki bi se mu v ta namen zdele primerne. Ob mobilizaciji odpošilja ministerstvo za železnice v osrednje vodstvo prevažanja po železnicah organe, ki so potrebni v zastopanje upravstva državnih železnic. §. 2. Ministerstvu za krajno upravo opravil upravstva državnih železnic neposredno podrejena služabna mesta: c. k. državnih železnic ravnateljstva, c. k. vodstva za gradnjo železnic. Za vodstvo lokalne obratne službe po železnicah, oznamenjenih v §. 1. in obratovanih po državi, vštevši tudi avstrijski trajektni zavod in parno plovstvo po Bodenskem jezeru, se v prostornih okrajih, kateri se kolikor moči po progah glavnega prometa v taki obširnosti, da bo popolnoma moči opravljati službo, ustanové neposredno po redu stopinj ministerstvu podrejena posebna služabna mesta, katerih vsako ima oznamenilo „c. k. ravnateljstvo državnih železnic“. Kraje, na katerih naj se ustanové ravnateljstva državnih železnic, in pa njih okraje določuje z Naj-višim odobrilom ministerstvo za železnice. Za gradnjo novih železnic, katere se napravijo na državne stroške, in pa za izvršitev posebno obširnih novih staveb po železnicah, katere so že v obratu države, se napravijo „c. k. vodstva za gradnjo železnic“, katera so prav takö neposredno podrejena ministerstvu za železnice, ako bi to zadnje v posameznem slučaju ne določilo, da je vodstvo za gradnjo železnic podrediti kakemu ravnateljstvu državnih železnic. §. 3. Najiiiža služabna mesta v oskrbovanje lokalne obratne in stavbno službe. Ravnateljstvom državnih železnic podrejena lokalna obratna služba po železnicah, oznamenjenih v §. 1. in obratovanih po državi,, se z ozirom1 anih- krajne potrebščine in ločivši v obče glavne službe med seboj, oskrbuje po nastopnih org1 ki poslujejo kot najniža služabna mesta: a) služba nadzora železnic in vzdrževanja le\el nie, vštevši tiste stavbe, za katere niso Posta^_ ljena posebna stavbna vodstva, po „c. k' 0 sekihza vzdrževanje železnic“ ; b) prometna in trgovinska služba po „c. k. ura dih železniških postaj“ (postajic), katel^| če so služabno posebno važni ali če je Pr0 , večega pomena in zlasti, Če so domoval mnogoštevilnemu osebju, dobivajo ozna nilo: „c. k. železniški obratni urad , c) vlakovozna in delavniška služba z ene strai^ po: „c. k. kurilniških vodstvih“, 1 ^rl1^ strani po „c. k. delavniških vodstvih , ,c. k. vodstvih gra div d) gradivna služba po nih hranišč“. Ministerstvu za železnice se pridržuje, da ted*X kadar bi to bilo želeti vsled posebnih lokalnih ah g spodarskih potrebščin, zlasti za posamezne po up stvu državnih železnic obratovane lokalne želez ali tudi za drugačne poisamezne delne kose, PoSCoZI)j take, ki niso z glavno mrežo v neposredni kolovo- lokalne vljati zvezi, odstopa gledé organizacije najniže obratne službe od spredaj stoječih določil. Zlasti se morejo v takih slučajih ustana ravnateljstvom državnih železnic podrejena »e-obratna vodstva“ kot najniža služabna lokalne obratne službe s področjem, katero je 1 čati od slučaja do slučaja in raztegniti na več a> vse veje službe in na vso dotično železniško pr° Za neposredno vodstvo trajektnega zavoda parnega plovstva po Bodenskem jezeru je p°k v j,-„c. k. nadzorstvo plovstva v Bregencu > je podrejeno onemu ravnateljstvu državnih zel pod katero spada stična železniška mreža. bodo Vodstva za gradnjo železnic se jelila eventuvalno za posamezne kose gradnje poraz po potrebi v „c. k. odseke za gradnj0 leznic“. II. Ministerstvo. §• 4- Razredba ministerstva. Ministerstvo za železnice se primerno vam službe razdeljuje v odseke. Poslednji se (départements). ennko porazdeljujejo v odd^kt‘ §• 5. Posebno področje ministerstva. V posebno samostojno področje ministerstva “Padajo : . *• priprave in predhodno pogajanje za skleci'J6 ^ezn'®kih državnih pogodeb in mednarod-1 dogovorov v stvaréh železniških, in pa nadzi-*Je izvrševanja takih mednarodnih domemb; ■ 2- vse stvari, ki se tičejo razmer domačih že- /-nic k inozemslvu, kolikor one presegajo pravilni ornet sosednih ali vsaj v neposrednem prevoznem ^naerju stoječih železniških npravstev ali kolikor ,!' zabtevajo diplomatično posredovanje, zlasti tudi ‘skovanje mednarodnih, železništva se tičočih skl °v 'n z3ružeb, ki se bavijo s posvetovanjem in se ePanjern o splošnih stvareh železništva, katere 6 tičejo vsega organizma domačih železnic ali Piave državnih železnic; 3- vse stvari železništva, ki zahtevajo zakola .° Uravnavanje ali katere je za vse domače že- vrediti po enotnih načelih ukazoma; j razprave zastran zagotovila novih državnih fi Z8Sebnih železnic v tehniškem, trgovinskem in Jlančnem oziru, vštevši tudi domembe z vdeleže-. 1 nastopi dežel, prosilci za dopustila in zaseb- llm' deležniki; 'ii ob b- razprave o podeljevanju dopustil za gradnjo j . rat zasebnih železnic po zakonu o dopuščanju ^ i-znic z dne 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. , , ^38.) jn p0 zakonu o železnicah nižega reda I nu 31. decembra 1894. 1. (Drž. zak. št. 2. iz t)5.) jn pa p0 zakonih in ukazih, ki se morda eni dadö v bodoče; Žel ^ Vse razprave o lem, da se obstoječe ali take ; eznice, ki se še le naredé, prevzamejo v lastnino 0 >rat države, in pa izvedba dotičnih dogovorov; ot 1.' dovoljevanje, oziroma ukazovanje, da naj se l avii° tehniška pripravljalna dela za nove želez-iz.v s Pr°8e’ *n ukazovanje, da naj državni organi r ^ gradnjo novih železnic; tov ^ Potrjevanje splošnih in podrobnih projek-ne 1 Potem obhodnih izdelkov in drugačnih, držav-(jt,v 11 odločilu zavezanih stavbnih izdelkov za nove Vne in zasebne železnice in pa za stavbne na-Ve Po železnicah, katere se že obratujejo, gledé na- pösled navedenih stavbnih naprav na državnih železnicah samo po méri posebnega pridržka za posebno imenitne ali obširne, in pa za vojaški zelô važne naprave; 9. vse tiste odločbe in vsa tista navadna dejanja, ki so po veljajočih splošnih železniških zakonih in ukazih gledé izvrševanja gradnje izrečno pridržana ministerstvu za trgovino, ali se v bodoče pridržč ministerstvu za železnice, a gledé dovolil za stavbo in porabo po državnih železnicah z omejilom, navedenim v §. 17., točki 15.; 10. potrjevanje in, gledé državnih železnic, določevanje vsakih normalnih konstrukcij in tipov za stavbne in strojne naprave, za vozila in pa za mehanične in električne obratne oprave, potrjevanje izprememb in odstopov na to stran, in pa potrjevanje uporabe novih načel konstrukcije; 11. dovoljevanje, pričenjati obrat po novo dograjenih, občemu prometu služečih, železniških progah, potrjevanje ali določevanje izpremembe oblike obrata, ako se uvede drugoten obrat ali obrat malih železnic ali pa obrat popolnih železnic, in pa določevanje o popolni ustavitvi obrata po posameznih progah; 12. odobravanje voznih redov po méri sem merččih predpisov, in sicer gledé državnih železnic v obsegu, ustanovljenem v §. 6., točki 21.; 13. razpravljanje z državnim vojnim minister-stvom o ustanavljanju vojnih voznih redov z napravami vred, in pa sploh o zahtevkih, ki jih vojno mi-nisterstvo stavi gledé na vojaško delovno zmožnost državnih in zasebnih železnic, potem prigledovanje o pripravah za vojne namene; 14. vse meritorične odločbe in potrdila gledé na ustanavljanje, izpreminjanje in razlaganje tarif in prometnih predpisov za promet oseb in blaga, in sicer tako za lokalni promet, kakor za stični in zvezni promet, gledé zasebnih železnic po méri do-pustilu vstreznih določil in dotičnih predpisov; 15. skrb za to, da se zakonitim zahtevkom primerno izvršuje zavarovanje bolnikov in zavarovanje proti nezgodam, in pa viši nadzor in pažnja v tem, potem vplivanje na to, da se razmeram primerno izobražuje in razvija preskrbstvo; 16. najviše enotno vodstvo in nadziranje zdravstvene in veterinarske službe po državnih in zasebnih železnicah; 17. pisanje vse statistike o domačem železništvu, . zlasti pa statistike o upravstvu državnih železnic, izdajanje vseh sem merečih publikacij, zlasti letnih opravilnih poročil upravstvu državnih železnic; 18. splošno državno vrejanje izobraževanja v železniški stroki ; 19. razen poslov, spredaj posebe naštetih, je ministerstvo gledé državnih železnic in za račun države ali po državnih organih za račun koncesionarjev obratovanih zasebnih železnic zavezano oskrbovanju, oziroma najvišemu vodstvu službe državnih železnic, gledé zasebnih železnic višemu nadzoru o gradnji in obratu, potem o družabnem in finančnem gospodarstvu po zrnislu vsak čas veljajočih zakonov in ukazov, in pa po meri sem merečih 'določil, ki jih podajejo dopustila in pogodbe, dalje gledé državnih in zasebnih železnic zlasti tudi izvrševanju reda za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.); 20. naposled je ministerstvo zavezano vsem onim razpravam, zastopom, in drugim poslom v železniških stvaréh, ki so do sedaj spadali v področje ministerstva za trgovino. §. 6. Ministerstvn posebe gledé državne železniške službe pridržane naredbe in odločbe. Gledé državne železniške službe se minister-stvu razen poslov, posebe povdarjenih že v §. 5., točki 1. do 4., potem 6. vštevši do 18., pridržujejo še nastopne naredbe in odločbe: 1. vse organizatorske naredbe, katere se izdadö v izvršilo té organizacije, in pa vse one, ki jih je vkreniti v njenih mejah; ustanavljanje, prelaganje ali opuščanje vseh služabnih mest (§§. 2. in 3.), in sicer gledé ravnateljstev državnih železnic s pridržkom, da se izprosi v §. 2. predpisano Najviše odobrilo; 2. enotno in enakomerno načelno vrejevanje službe v vsem služabnem področju upravstva državnih železnic; ustanavljanje, izpreminjanje in razveljavljanje vseh služabnih navodfl, normalij, pogo- jev in drugačnih načelnih določil, zlasti tudi vs® pravil, ki vrejajo pravice in dolžnosti in pa prejem ^ osebja, potem pravilnikov in pravil vseh zavodov ^ preskrbovanje v starosti in onemoglosti in drug nih ljudomilih zavodov, kateri so že ustanov J^. v področju upravstva državnih železnic sedaj se ustanové v bodoče; 3. načelno vrejevanje razmer upravstva dr ® nih železnic in njenih organov k drugim držav upravnim vejam, zlasti k vojaškemu uprava k poštnemu in telegrafskemu upravstvu in k hna nemu upravstvu, in sicer v porazumu z dotic najvišimi središči, in pa nadziranje, da se nata ^ izpolnjujejo gledé tega veljajoči predpisi in v njeni dogovori ; 4. reševanje vseh stvari, ki se tičejo ujie Iržavnih železnic kot celote ali vsaj večih 0 ^ eč ravnateljstev obsezajočih njenih delov, kolikor^ lotični upravni posli izrečno ne odkažejo ali v enim ravnateljstvom državnih železnic, da jih s tojno rešijo v medsebojnem porazumu, ali P'1 ;emu posameznemu ravnateljstvu državnih žel la jih enotno oskrbi, bodi si za vso mrežo diža ieleznic, bodi si za neki primerno veči njen 5. sistemizovanje osebnega staleža vse^ ,'^y. sterstvu podrejenih služabnih mest upravstva nih železnic, postavljanje in vodstvo osebnega leža in pa činovnih spiskov za vse uradnike; 6. vzprejemanje uradnikov vseh služabm redov, poviševanje vseh uradnikov, potem Pr jj janje in odpuščanje iz službe (vpokojevanjej ^ uradnikov, izvzemši uradnike poslednjih 're jj žabnih razredov, dalje v poslednjem obsegu vse Presj okraj dru-dnjo d° ,d' oddajanje uradniških mest, naposled uradnikov iz okraja enega ravnateljstva v gega in pa od samostojnih vodstev za gra drugih samostojnih lakih vodstev ; drugih samostojnih lakih vodstev; gledé “nl j, nikov, o katerih velja zakon z dne 15. aprila (Drž. zak. št. 47.) naj v vseh teh ozirih veljaj0 čila splošnega področja ministerstev ; 7. dovoljevanje vseh kakor koli imen0 doklad uradnikom in pa vseh ne že v ve ' jj-ilje predpisih osnovanih doklad drugim služniko'0, je dovoljevanje remuneracij in podpor, ko gg|[ v teku enega računskega leta presegajo ‘^ygr( 100 gl. za isto osebo, naposled drugačne ^ej,. osebja po meri izrečnega pridržka v posebn nih predpisih in pravilih zakladov ljudomilstva’ . dovoljevanje vseh enokratnih ali stalnih °šcin iz novcev upravstva državnih železnic ali J mu na razpolaganje stoječih zakladov osebam, v ere so zunaj služabne zveze, kolikor ministerstvo ,n>ein 0z'ru )ie dâ posebnih oblasti ravnateljstvom državnih železnic; 14. izpregledovanje, oziroma dovoljevanje odpisa gledé računskih nedostatkov ali neizterljivih terjatev, potem izgub pri gradivu ali predmetih inventarja, kolikor denarna vrednost v posameznem slučaju presega znesek 500 gl. in v istem letu gledé okraja enega ravnateljstva znesek 5000 gl.; jj _• potrjevanje razdelitve okrajev železniških nišfVmk°1 * * * V 'n za °kraje veljajočih nagrad želez-'m zdravnikom, potem imenovanje zdravstvenih ovavcev, ki jih je pridodajati ravnateljstvom držav-m beznic; 15. potrjevanje poravnav o kakorkoli imenovanih terjatvah, katere se do veljave spravljajo proti upravstvu državnih železnic ali jih do veljave spravlja to, ako vsota poravnave pri enokratnem plačilu presega znesek 5000 gl., ako se pak dogovori zaporedoma tekoče plačevanje, znesek 500 gl. ; . , ustanavljanje redne in izredne letne po-Q čme (budgeta) za upravstvo državnih železnic i'av ^°ds^av* delnih proračunov, katere podrejena toč' a*e^s*va postavljajo vsako za svoje uradno pod-tak 6 *^er ^ Predlagujo ministerstvu v odobrilo; ° *udt sestavljanje glavnih računov (sklepov); ,, , ^ ^ izdajanje upravstvu državnih železnic na nihS aV* vsakočasnega finančnega zakona razpoloženi. r°dnih in izrednih kreditov na podrejena ravnala t Va’ 'n Pa »konito odobrenih stavbnih kreditov pot a ravnat še preden se prične pisati stalni Hega železniške knjige, ali ako se je sklep stavb-fačUri^Una opravil poprej, pred sklepom tega 16. potrjevanje dodeljevanja prostovoljnih darov in prispevkov iz novcev upravstva državnih železnic za tuje, dobrodelne ali javne namene, kolikor ministerstvo ne odkaže državnim železniškim ravnateljstvom kreditov za posebne take namene, dalje odločevanje o tem, ali naj se upravstvo državnih železnic vdeleži kakih javnih shodov (kongresov), razstav itd.; 17. oddajanje stavbnih del za nove železniške proge, in pa po méri posebnega pridržka v posameznem slučaju tudi za druge, posebno imenitne ali obsežne stavbne naprave na že obratovanih železniških progah, in pa sploh potrjevanje oddaj gradnje in dostavek ali potrjevanje drugačnih pogo-deb o enokratnih dajatvah, kolikor — računjaje pri gradnjah vsak žreb za se — pogojena vsota pri splošni javni konkurenciji in ob primiku tistemu, ki največ ponuja, presega znesek 150.000 gl., v drugem slučaju pak znesek 50.000 gl.; potem gledé onih gradenj, katere so bile oddane z odobrilom ministerstva, tudi potrjevanje končnega obračuna s podjetniki gradnje; 18. potrjevanje zakupnih pogodeb ali drugačnih pogodeb o ponavljajočih se dajatvah, ako za-.kupnina ali sicer se povračajoča dajatev presega letni znesek 1000 gl., ali ako naj se pri ponavljajoči se dajatvi vsaj letnih 100 gl. pogodba sklene na več kakor eno leto; potrjevanje popusta zakupnine v znesku nad 100 gl.; 19. dovoljevanje trasovanja železnic in drugačnih pripravljalnih del za železniške projekte na račun drugih oseb, in pa založbe dotičnih stroškov z naprejšnjimi plačili, dalje dovoljevanje, da upravstvo državnih železnic prevzame železniške stavbe za tuj račun, in potrjevanje dotičnih stavbnih pogodeb, kakor tudi najviše vodstvo in nadziranje takih sta- veb po pravilih, veljajočih za stavbe državnih železnic; ih ali na državno sodišče v stvareh upravstva državn železnic; 20. dogovorjanje o tem, da se upravstvu državnih železnic pripusti skupno obratovanje po tujih železniških kosih, ali nasprotno o tem, da se tuja železniška upravstva pripusté v obratovanje ali skupno obratovanje po železniških progah, katere obratuje država, dalje potrjevanje vseh pogodeb z upravstvi železniških podjeteb ali drugih prometnih zavodov o stiku prometa ali o pogojih tega stika ali o načinih obratovanja, katero naj bi morda za nje popolnoma prevzelo upravstvo državnih železnic; 21. odobravanje načel za vozne črteže, katere je ob pričetku vsake zimske in letne dobe objavljati za promet oseb, zlasti odobravanje uvedbe, iz-premembe ali opusta vseh brzih vlakov in drugih prometu oseb in pošte služečih vlakov in ladnih kurzov, izvzemši osebne vlake, ki služijo samo lokalnemu prometu okraja istega ravnateljstva, dalje ustanavljanje načelnih določil za promet vlakov za blago; 22. nabavljanje vozil za' vse omrežje, potrjevanje izposojanja tujih vozil, in pa njih vpostavljanje v vozilstvo avstrijskih državnih železnic; 23. razpregled vseh vozil po sebi podrejenem železniškem omrežju, njih porazdeljevanje na posamezne železniške okoliše ali na okraje posameznih ravnateljstev, in pa najviše poravnavajoče razpolaganje zlasti o vozovih ; 24. dovoljevanje vseh voznih ugodnosti in pa vseh znižeb voznine in drugačnih privolil tarifne vrste v prometu blaga, kolikor to dovoljevanje ni v posebnih predpisih izrečno pripuščeno podrejenim služabmim mestom, in pa dalje izvzemši znižbo samö lokalnih postranskih pristojbin, katero po posebnih navodilih dodeljujejo ravnateljstva, kakor je pristojbina za nalaganje in razlaganje, za nakladanje in razkladanje, za prekladanje, za žrjave, za tehtanje, skladnina, pristojbina za zamudo blaga i. e. p.; 25. dogovarjanje z drugimi domačimi in inozemskimi prometnimi podjetbami o stičnih in zveznih prometih, vštevši tudi delitve prometa, potem o vredbi prevozne in reklamacijske službe, in pa o zaračunjanju dohodkov in o saldovalni službi ; 25. ustanavljanje in opuščanje trgovinskih agentur; 27. odobravanje vložbe rekurzov na mini-slerslvo, in pritoževanje na upravni sodni dvor 28. nadziranje vse službe po vseh njenih jah in gledé vseh služabnih mest upravstva drž^1 železnic. Ministerstvo za železnice ima vsak čas Pra’lC j tudi druge, kakor spredaj naštete stvari, bo stalno vzprijemati v sebi pridržano področje, a kolikor se predpisani red stopinj ne ruši, v P ^ meznem slučaju iz posebnih razlogov jema v oceno in odloko, a ono ima nasprotno tudl P vico, posamezne spredaj naštete stvari, kolik^ one po svoji naravi sploh pripravne za to, PreK prenašati na podrejena državna železniška r . teljstva, da jih ona rešujejo samostojno v imenu nisterstva. §• 7. Pritožbe na ministerstvo v stvareh upiftV stva državnih železnic. Ministerstvo za železnice odločuje o JL. tožbah proli odlokam in naredbam, ki J1*1 . z. pajo njemu podrejena ravnateljstva državnih^ nie in vodstva za gradnjo železnic v svojem PoQ Take pritožbe je, kolikor posebni pre neke določene slučaje ne ustanavljajo izrc ‘ u drugega, vlagati najdalje v štirih tednih p° ^jjg. ko se je komu vročila naredba, katera se i*P° §- 8. Pomožni organi mi nisterstva: trijsVi'1 a) C. k. generalno nadzorstvo avs' železnic. i ;zročeP' Stan gradnje in obrat v javni proinei .nja državnih in zasebnih železnic zastran vz1" j„ reda in varnosti (prim. §. 5 , točko 19.) nat.Z°ukaz°? prigleduje po zmislu veljajočih zakonov i ,eîBjc in zlasti po zmislu določil reda za obra j jz z dne 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak- - „epo- 1. 1852.) služabno mesto, katero je podrejen^^jo sredno ministerstvu za železnice ter ima o ^ ge-„c. k. generalno nadzorstvo avstrij železnic“ (oblastvo za nadzor železnic)- do10' Kolikor so v veljajočih predpisih ,ie^u čena uradna dejanja odkazana generalu žlezni na^.zornemi1 oblastvu), je ministerstvu za Os^rbov° • Pr^r^ano> da ta uradna dejanja daje drugih a P° svojili lastnih organih ali po organih sebi podrejenih služabnih mest. naslov a 6 n’^u generalnega nadzorstva, kateri im se prjj "generalni nadzornik avstrijskih železnic“ ralne slu^h! °Se^e’ Posebno za oskrbovanje nadzi 8enera]a*an^ne,^a določila o področju in dolžnosti njem nadzorstva in pa o razdelitvi poslov pi katero V .reneî° s posebnim služabnim navodilom stvo •» Z;f lrnenovano služabno mesto izdd minister Zd železnice. C. k. 9- 9. osrednji vozove razporejajoči urad a' atrijskih državnih železnic. ^ržanr'”*SlerStVU za železnice v §. 6., točki 23. pri-vsem v razPre^ed in najviše enotno razpolaganje o ministerZf°V^U avstr>jshih državnih železnic oskrbuje valetl QS VU nePosredno podrejen, kot enoten izvrše-Urad, i.8,an. njee°v poslujoč, samostojen pomožni v°zovc en 'ma oznamen'lo: „c. k. osrednji drga . razPorejajoČi urad avstrijskih Čelmi,. železnic“ ter je pod vodstvom na-„ ravnatelj“ imenovanega Cinika, ki ; "7 Urada lrïla nasl°v Posredn"}1 ^ vozove razporejajoči urad mora po ne-°skrboVal' na'°8*ki ministerstva pod nadzorom tega *n’a unr 1 Z'aS^ razpregled vsega vozovja, kar ga ^adala j^Slv° državnih železnic, vštevši tudi na-113 doW °Prave vöz, potem njega porazdelitev ^ezne ^ejozn>^ke okoliše, oziroma na posa-Vsakdani(aV,la*°^S^0 °kraje državnih železnic, dalje Prebitkov •IZIavnavo v teh okrajih se pokazujočih °prav Ul. nedostatkov gledé vöz, nakladal in Oziram % m ^a drugačne v enotno vodstvo in “Pravke °(]'1?zovje vzporejajoče službe spadajoče s tu r.aVRu a l. * --•.(.v/.vjt.jv./G opa 1'nfi želez a ^ ,°kračunjanje vöz v prometu tjänje v~ nic,ltï)i in s strankami in naposled sestav-Vse statistike o delu Reš §• io. eVaRi® Poslov v poraznimi z drugimi ministerstvi. k' se 0h^6 °n‘^ v §§• 5 do 7. imenovanili stvari, °norn tičejo področja drugih minister- 27 štev, se mora ministerstvo za železnice, preden stvar reši, sporazumevati z vdeleženimi drugimi ministerstvi. Zlasti se je gledé železniških stvari veče finančne važnosti, pesebno takih, katere vtegnejo izdatno vplivati na postavljeni državni proračun ali katere namerjajo trajno obremeniti državno imo-vino, po posameznih za to veljajočih določilih poprej porazumevati s finančnim ministerstvom ; dalje se je v vseh važnejših • prašanjih služabne organizacije upravstva državnih železnic in pa v vseh prašanjih železništva, ki se tičejo vojaške porabnosti železnic ali drugih vojaških koristi, poprej porazumevati z državnim vojnim ministerstvom, in kolikor gré za zagotovljanje ali dopuščanje novih železniških prog, tudi s trgovinskim ministerstvom; naposled pa se je v vseh stvareh, zlasti v prašanjih tarife, ki so važna za trgovino in obrt in pa za zemljedelstvo, porazumevati z naposled imenovanim ministerstvom, oziroma z ministerstvom za poljedelstvo. §• H. Državni železniški svet. V presojanje splošnih narodnogospodarskih prašanj na polju prometa po železnicah se ministerstvu za železnice pridodaje „državni železniški svèt“. Ako bi se pokazala potreba, je v presojanje takih prašanj moči tudi ravnateljstvom državnih železnic dali za njih okraje take pridodane svéte. Natančnejša določila o sestavi in delovanju državnega železniškega sveta in pa spredaj omenjenih pridodanih svetov se pridržujejo vravnavi po posebnih ustavih. III. Ravnateljstva državnih železnic. §• 12. Naloga in stan ravnateljstev državnih železnic sploh. Ravnateljstva državnih železnic morajo pod višim vodstvom ministerstva za železnice in po ukazilih, katera jim to daje, krajno upravljati vse v svoje okraje spadajoče kose železnic. Ravnateljstva državnih železnic so odgovorna za varnost in red obrata v svojem okraju po zmislu reda za obrat železnic z dne 16. novembra 1851.1. (Drž. zak. št. l.iz 1. 1852.). Ona občujejo v vseh svojemu področju odkazanih stvaréh neposredno s poklicanimi za to vojaškimi ali civilnimi oblastvi, a izvzemši najviša središča, kolikor bi po tem ustavu ali po posebnih ukazilih ne bilo vkrenjeno tako občevanje tudi s poslednjimi. Zahtevam odpravljajočih vojaških oblastev zasl ran prevažanja krdel in vojnih potrebščin morajo ravnateljstva državnih železnic v mejah svojega okraja brezpogojno vstrezati in, Če treba, terjati za to potrebna vozila. Kolikor prevozi vojaščine prekoračijo meje njegovega okraja, mora ravnateljstvo državnih železnic, na katero se je obrnilo odpravljajoče vojaško oblastvo, v porazumu z vdeleženimi sosednimi okraji primerno vkrepati, da se prevzame in nadalje odpravi prevoz vojaščine do kraja namembe. §- 13. Načelna določila, o organizaciji službe pri ravnateljstvih državnih železnic. Vsako ravnateljstvo državnih železnic je za glavne služabne veje železniške obratne službe (vzdrževanje železnice, promet in vožnjo vlakov) in pa za upravo gradnje, upravo delavnic in upravo gradiva, potem za splošne upravne, trgovinske in finančne, oziroma računske stvari enotno služabno mesto. Njemu so podrejeni v §. 3. imenovani, kot najniža služabna mesta lokalne obratne službe poslujoči organi. Da bi se ravnateljstva podpirala v neposrednem nadziranju ravnokar omenjenih najnižih slu-žabnih mest lokalne obratne službe, se ravnateljstvom državnih železnic po potrebi, kot celoviti deli ravnateljstev samih, pridodajejo posebni pri-gledni organi za neka določena uradna okrožja, katerim je moči mimo tega prav tako, kakor v §. 3. lit. b) imenovanim uradom za obrat železnic, z odo-brilom predstojnega ministerstva z namenom, da se ravnateljstvu odvzemö neka bremena, prepustiti neko vrsto manj važnih, čisto tekočih notranjih upravnih poslov, da jih oni oskrbujejo samostojno, in tako tudi posredujoče občevanje z občinstvom, a brez vsake redne odločilne pravice. Za nakazovanje denarja ravnateljstev državnih železnic in kot nabirališče za odpravljanje dohodkov postaj se na sedežu vsakega ravnateljstva državnih železnic postavi posebna blagajnica ravnateljstva. §. 24. Vodstvo in razredba ravnateljstev državnih železnic. Vsako ravnateljstvo državnih železnic vodi načelnik, ki ima naslov „c. k. lavnatelj državnih železnic“ ter je v V. ali VI. činovnem razredu državnih uradnikov. On je odgovoren za vse poslovanje, zlasti za varnost, red in pravilnost obrata v mejah okraja svojega ravnateljstva. Ravnatelju državnih železnic se po potrebi pri-dodasta dva namestnika, katerih eden bodi upravno, drugi pa tehniški izobražen. V navzočnosti ravnatelja državnih železnic sta namestnika dolžna, po svojih močeh podpirati ga v izvrševanju njegovih nalog, ter mu zlasti v vseh važnejših prašanjih sebi podrejenih služabnih vej pomagati s svojim strokovnim svétom. Namestnikoma se morejo po določilu ravnatelja državnih železnic, da se njemu odvzamejo neka bremena, njemu pridržane stvari manjše važnosti preizročiti enkrat za vselej, da jih ona rešujeta samostojno. Ako ravnatelj državnih železnic ni navzočen ali ako je oviran, prehaja z oblastmi, ravnatelju pridržanimi, vodstvo opravil na njegovega namestnika, oziroma če sta dva namestnika, na onega izmed njiju, kaleri je po činu starejši. V neposredno oskrbovanje poslov, obseženih po posameznih služabnih vejah, se nadalje vsakem'1 ravnateljstvu državnih železnic pridodd neko število poročevavcev (referentov) in pa potrebno pomožno osebje. Poročevavci morajo neposredno paziti na posle sebi podrejene služabne veje, in pa neprestano nadzirati za to služabno vejo postavljena spodnja služabna mesta in zlasti nepretrgano skrbeti za to, ha se služba v dotični služabni veji izvršuje po dotičnih služabnih predpisih in da vsak čas zadostuje strokovnim zahtevkom. Njim more ravnatelj državnih železnic neka manj važna opravila enkrat za vselej preizročiti, da jih rešujejo samostojno. Vsi organi ravnateljstva državnih železnic morajo službo opravljati v mejah veljajočih predpisov P° ukazilih, katera jim ravnatelj dâ, ter so temu za svoje službovanje odgovorni. Da se vravnâ notranje izvrševanje službe pri ravnateljstvih državnih železnic, izdâ ministerstvo Za železnice enoten „opravilni red“. §• 15. Osebne dolžnosti ravnatelja državnih železnic. Ravnatelj državnih železnic je osebno dolžan, Potrebno vkrepati in paziti, da se viša ukazila izvršujmo, siliti sebi podrejene organe k izpolnjevanju svojih dolžnosti, 1er skrbeti za to, da oni sodelujejo vspešno in pa za to, da bo gospodarstvo kolikor nioči varčno. On mora vspeh opravil svojega okraja skrbno poštevati ter delovati na to, da ta vspeh in pa obratovanje sploh zboljša s primernimi naredbami v mejah svojega področja in z nasveti pri predstojnem ministerstvu. On mora dalje na trgovinske potrebščine okraja obračati posebno pažnjo in predloge, k* se iz tega izcimijo, predlagati ministerstvu z natančnim popisom posebnih razmer. Kadar je nevarno odlašati, ima ravnatelj državnih železnic pravico in dolžnost, tudi v stvareh, katere presegajo njegovo področje, vkrepati potrebne naredbe ; da se pak té dodatno odobré, mora takoj o tem poročati predstojnemu ministerstvu. §• 16. 1‘ravno zastopanje upravstva državnih železnic po ravnateljstvih državnih železnic. Ravnateljstva državnih železnic zastopajo v mejah svojega opravilnega okraja v vseh stvareh, katere spadajo v njih pristojnost, upravstvo državnih železnic samostojno takö, da tudi brez posebnega višega naloga s svojimi pravnimi dejanji, pogodbami, Pravdami, poravnavami itd. dobivajo za to upravstvo pravice ter prevzemajo za nje dolžnosti. Za obveznost pismenih izjav, katere oddaje ravnateljstvo državnih železnic, zadostuje podpis ravnatelja ali zanj podpis katerega izmed njegovih namestnikov ali katerega izmed poročevavcev ravnateljstva državnih železnic. §• 17. Področje ravnateljstev državnih železnic. Ravnateljstva državnih železnic morajo v mejah svojega opravilnega okraja reševati vse posle upravstva za gradnjo in za obrat železnic, kolikor ti niso pridržani predstojnemu ministerstvu ali pa posebnim, poslednjemu neposredno podrejenim vodstvom za gradnjo železnic. V področje ravnateljstev državnih železnic spadajo torej zlasti tudi: 1. Vravnavanje službe po vseh njenih vejah po vsem okraju ravnateljstva v mejah in v izvršilo, enotnih navodil in služabnih predpisov, ki jih izda ministerstvo, in pa skrb za to, da se ti predpisi prav in enakomerno uporabljajo; 2. vzprejemanje novih uradnikov najnižih dveh služabnih razredov po določilih, ki jih izdâ ministerstvo za železnice; prestavljanje in odpuščanje iz službe (vpokojevanje) uradnikov treh najnižih služabnih razredov, v poslednjem obsegu tudi oddajanje uradniških mest, dalje vzprejemanje (nastavljanje), pomikanje (poviševanje), prestavljanje in odpuščanje iz službe (vpokojevanje, odpovedovanje) vseh malih uradnikov in služabnikov, vštevši tudi stražnike, potem pomožnega osebja, kar ga je potreba od slučaja do slučaja, v mejah obstoječe sistemizacije in odobrenih proračunov, natančno se držč za to veljajočih navodil, zlasti splošnih in posebnih pogojev, postavljenTh za vzprejem v službo, potem predpisov o preskušnjah in o pomikanju v više služabne razrede; 3. disciplinarno postopanje z vsem podrejenim osebjem ; 4. dovoljevanje doklad malim uradnikom in služabnikom, kolikor so take doklade osnovane v veljajočih predpisih, in pa dovoljevanje remune-racij in podpor podrejenim služnikom do zneska 100 gl. eni in isti osebi v teku istega računskega leta; 5. reševanje drugačnih služabnih stvari podrejenega osebja, kolikor te stvari niso po pričujoči organizaciji ali po vsebini veljajočih osebnih predpisov izrečno pridržane predstojnemu ministerstvu ali neposrednim služabnim načelnikom; 6. upravne in finančne stvari za osebje ustanovljenih zavodov za preskrbovanje v starosti in onemoglosti, kolikor te stvari niso po pričujoči organizaciji ali po vsebini dotičnih pravil (ustavov) izrečno pridržane predstojnemu ministerstvu; 7. stvari zakonitega zavarovanja bolnikov ali zavarovanja proti nezgodam za podrejeno osebje; 8. neposredno vodstvo zdravstvene službe, zlasti tudi predlaganje nasvetov o razdelitvi okrajev (Sloveniflch.) 8 železniških zdravnikov in o nagradah železniškim zdravnikom, ki jih je za te okraje dodeljevati; imenovanje železniških zdravnikov in odpovedovanje njih službe; 9. vse davčne in pristojbinske stvari, in pa stvari zavarovanja proti škodi po požaru in zavarovanja zastran odgovornosti; 10. sklepanje poravnav o kakorkoli imenovanih terjatvah, ki se do veljavnosti spravljajo proti uprav-stvu državnih železnic ali katere do veljavnosti spravlja to upravslvo, kolikor vsota poravnave pri enokratnem plačilu ne presega zneska 5000 gl., in pri dogovoru tekočega plačevanja pak ne zneska 500 gl., in pa stavljenje nasvetov, ako so zneski veči; 11. izvrševanje odkupov zemljišč in opravil, ki so s tem v zvezi; razpregled zemljiške lastnine in drugačne nepremične posesti, vštevši tudi vodstvo zemljiških knjig o poslopjih in razpregleda črtežev; 12. sklepanje zakupnih pogodeb ali drugih pogodeb o ponavljajočih se dajatvah, izvzemši izposojanje vozil, v kolikor zakupnina ali drugačna ponavljajoča se dajatev ne presega letnega zneska 100 gl., ali v kolikor naj se pri večih zneskih do 1000 gl. pogodba ne sklene črez trajno dobo, eno leto presegajočo, nadalje popuščanje najemnin do zneska 100 gl.; predlaganje nasvetov na mini-sterstvo v slučajih, kadar bi se morale meje zgoraj nevedenih številek prekoračiti; 13. sestavljanje proračuna o stroških za svoj okraj in predlaganje proračuna ministerstvu; razpregled in samostojno upravljanje ravnateljstvom na podstavi finančnega zakona odkazanih kreditov, in sicer posebno gledé kreditov v rednih stroških navedenih za dela prenaredbe, in pa v izrednih stroških navedenih kreditov na podstavi programov podrobne uporabe in dela, odobrenih po ministerstvu; polaganje računov o vseh kreditih, odkazanih ravnateljstvom, oziroma o vseh stroških svojega okraja; neposredno predlaganje dotičnih izkazov o gospodarstvu in računskih sklepov najvišemu računišču in njih zastopanje pred tem in pa pred predstojnim ministerstvom ; 14. ustanavljanje projektov za vse stavbne naprave na progah svojega okraja, gledé katerih ni po določilih §. 5. pričujoče organizacije pridržano odobrilo ministerstvu, potem priprava političnih obhodnih komisij; 15. samostojno oddajanje vseh stavbnih del ob progah svojega okraja, za katera se niso posta- vila samostojna vodstva za stavbo in gledé katerih si ni ministerstvo za železnice v posameznem slučaja izrečno pridržalo oddajo stavbe, a v mejah številek, povedanih v §. 6., točki 17. in stavivši poprej nasvet ministerstvu, ako bi se te meje prekoračile; dodeljevanje dopustila za stavbo gledé istih staveb v imenu ministerstva, ako niso pri politični obhodni komisiji vdeležene stranke vgovarjale proti projektu, in potem prav tako gledé naprav, vstrezajočih projektom, tudi dodeljevanje dopustila za porabo; naposled nadaljno izvrševanje vseh takih staveb (gradenj) v svojem okraju, za katere niso postavljena samostojna vodstva gradnje, a s pridržkom, da se dobi odobrilo ministerstva zastran končnega obračuna s podjetniki stavbe gledé onih staveb, katere so bile oddane z odobrilom ministerstva; 16. pripravljalno razpravljanje s podjetbaini tujih železnic, ki se naredé v stik s progami j avstrijskih državnih železnic, o stiku prometa I in pogojih tega stika, in pa obiskovanje dotičnih komisij; tako tudi razpravljanje o načinih obratovanja, katero naj morda prevzame upravstvo državnih železnic, s pridržkom, da take dogovore odobri ministerstvo; sklepanje pogodeb o dovlač-nicah in obrtnosti služečih kolovozih, ki naj se stikajo s kosi državnih železnic, po enotnih vodilih, ki jih za to izda ministerstvo, naposled izvedba vseh pogodeb, ki veljajo o obratovanju nekih določenih železniških kosov in postaj; 17. skrb, da se o pravem času vkrenejo vse za obratovanje potrebne služabne naredbe vsled tega, ker se odprö nove proge in pa nove postaje in postajice; 18. izvrševanje železniške policije; 19. dovoljevanje staveb tujim strankam na zemljišču železnice, oziroma v okrožju železnic, in pa dovoljevanje zasebnih staveb ob železnici ali blizu kolodvorov; 20. določevanje kosov železniškim (napajalnim, mostovnim) mojstrom, in pa razdeljevanje stražniške službe; 2 1. stavljenje nasvetov na ministerstvo o načelih za vozne črteže, ki se objavljajo o pričetku vsake zimske in letne dobe za promet oseb; sestavljanje voznih redov za promet oseb v mejah načel, odobrenih po ministerstvu, zlasti uvajanje, izpreminjanje ali opuščanje edino lokalnemu prometu svojega okraja služečih vlakov za osebe; ustanavljanje in izpreminjanje voznega reda za bla- K°vnc, voznemu črtežu vstrezajoče vlake na pod-s^vi načelnih določil, izdanih po ministerstvu za Prornet blagovnih vlakov, in pa za vse posebne v|ake, k; jih je spravljati v promet od slučaja do slučaja; pripravljanje vseh vlakov, vštevši tudi vojaške vlake, in pa nadziranje vsega vlakovnega Pometa ; 22. razpregled in razpolaganje o strojih in vo-zovih v mejah okraja ravnateljstva, stavljenje nartov na ministerstvo, da naj se morda po po-*rebi pomnoži ali izpremeni vozilstvo; razpregled ° pričuvnih sestavinah in vodstvo statistike o po-‘omljenih oséh in kolesih; 23. nabavljanje letne potrebščine stavbnega 'n obratnega gradiva, potem vseh mehaničnih ali električnih obratnih ali strojnih delavniških oprav, 'n pa naposled vseh kosov inventarja, izvzemši samo vozila, in sicer samostojno oddajanje dosta-Vek, kolikor vsota pogodbe pri splošni javni konvenciji in ob primiku tistemu, ki največ ponuja, tle presega zneska 150.000 gl., v drugem slučaju l’a 50.000 gl., a če presega meje teh številek, davljenje nasvetov na ministerstvo; naposled pre-skuševanje gradiva in pa prevzemanje vozil, nabavljenih po ministerstvu; 24. reševanje priložeb o potrjenih obratnih 0|'8anih in pa vseh reklamacij, ki izvirajo iz prometa oseb in blaga; 25. stavljenje nasvetov na ministerstvo o spremembi tarif v prometu oseb in blaga in pa o ^°deljevanju znižeb voznine; 26. dovoljevanje voznih ugodnosti in znižeb v°Vne, kolikor je to v posebnih predpisih izrečno Prepuščeno ravnateljstvom, potem dovoljevanje Ztl>žeb lokalnih postranskih pristojbin v prometu aga po zmislu posebnih navodil, kakor je pristojbina za nalaganje in razlaganje, za nakladanje in razkladanje, potem za prekladanje, za žrjave, za tehta-nie- skladnina, pristojbina za zamudo blaga i. e. p. ; davljenje nasvetov v slučajih, ne omenjenih v na- vodilih; 27. dajanje pojasnil strankam o tarifah za ')sebe in blago, in sicer tako za lokalni promet avstrijskih državnih železnic, kakor tudi za stični zavezni promet s tujimi domačimi in inozem-Klftn prometnimi zavodi; ,. 28. dodeljevanje kreditov voznine po pravilih, 1 za to veljajo; 29. preskuševanje računov in obračunjanjc gledé dohodkov prevažanja v prometu oseb in blaga, in sicer takö dohodkov iz lokalnega prometa, kakor dohodkov iz neposrednih domačih in inozemskih stičnih in zaveznih prometov; 30. obračunjanje o prevažanju pošte, potem sestavljanje računov o kreditih pristojbin in njih izterjavanju, zlasti nasproti ostalim državnim upravnim vejam; 31. izpregledovauje, oziroma dovoljevanje odpisa gledé računskih nedostatkov ali neizterljivih terjatev, potem izgub pri gradivu ali predmetih inventarja, kolikor denarna vrednost od slučaja do slučaja ne presega zneska 500 gl. in v istem letu v vsem okraju ravnateljstva ne zneska 5000 gl., a ne ruSé s tem preganjanja takih stvari po disciplinarnem potu ; 32. neposredno odpravljanje preostajajočih obratnih novcev na državne ali drugačne blagajnice, ki so v to določene ; 33. zastopanje upravstva državnih železnic pri shodih in zavezah železniške stroke, kolikor si v tem oziru vdeležbe ne pridržuje ministerstvo za železnice, kot enotne za vse področje upravstva državnih železnic. Ministerstvu za železnice je dano na voljo, da upravna opravila, ki potemtakem spadajo v samostojno področje vsakega ravnateljstva državnih železnic, a gledé katerih se mu vzvidi primerno, da se za kak veči okraj oskrbé enotno, naloži v enotno rešitev kakemu posameznemu ravnateljstvu državnih železnic, bodi si za vse služabno področje upravstva državnih železnic, ali pa le za okraje nekaterih ravnateljstev. Nadalje bo ministerstvo za železnice skrbelo za to, da bodo ravnateljstva državnih železnic v vseh stvareh, ki so odkazane njih področju ter se tičejo vojaške porabnosti železnice ali drugih vojaških koristi, o pravem času potrebne predloge pošiljala državnemu vojnemu ministerstvu. Ravnateljstva državnih železnic so dolžna, sestavljati proračune in sklepe računov za svoj okraj po predpisih, ki vsak čas veljajo za preliminacijo in preračunjanje državnih dohodkov in državnih stroškov. IV. Vodstva za gradnjo železnic. §. 18. Načelna določila o organizaciji in področju vodstev za gradnjo železnic. V III. poglavju, §§. 15.—17. pričujoče organizacije za c. kr. ravnateljstva državnih železnic podani predpisi naj se v obče tudi o službi ministerstvu neposredno podrejenih vodstev za gradnjo železnic zmisloma uporabljajo tako, da naj ministerstvo pre-skušuje in stalno vknjiži po vodstvih gradnje položene račune in pa da naj ono sklenjene stavbne račune odpošilja najvišemu računišču, dalje da bo zastran nabave gradiva in opremnih predmetov za gradnjo novih prog po potrebi ministerstvo v to določevalo kako ravnateljstvo državnih železnic, ki je po stanu slučaja za to sposobno. V ostalem morajo tudi vodstva za gradnjo železnic gledč vseh od-kazanih jim gradenj državnih železnic prav lako reševati vsa opravila, kolikor ta niso izrečno pridržana ministerstvu. V mejah spredaj stoječih določil ustanovi ministerstvo za železnice osnovna pravila za organizacijo vodstev za gradnjo železnic. V. Osebna in splošna končna določila. §. 19. Načelna določila o stali.su osebja upravstva državnih železnic. Pravice in dolžnosti tistega osebja državnega železniškega upravstva, katero sedaj nima značaja pravih državnih služabnikov in o katerem se torej ne uporabljajo določila zakona z dne 15. aprila 1873. 1. (Drž. zak. št. 47.), se vravnavajo, varujoč pravice, ki si jih je pridobilo, s služabnim redom (služabno pragmatiko), katerega izdâ ministerstvo za železnice, eventuvalno s posebnimi služabnimi pogodbami ; njegova preskrba v pokoju pak in pa preskrba njegovih vdov in sirot se vravnč po posebnih pokojninskih (preskrbninskih) zavodih na podstavi prispevkov, ki jih morajo vanje dajati deloma vdele-ženci, deloma državno upravstvo, in to s poroštvom državnega upravstva za pokojnine. za državne uradnike in državne služabnike velja* joča pravila. Za tiste uradnike in služabnike, ki spadajo k temu že večkrat omenjenemu osebju in kateri se s tem, da se jim dodeli kako v državni službi siste-mizovano mesto državnega železniškega upravstva» prevzamejo v pravo državno službo, se odredbina za podelitev službe, katero je vsled tega prestopa zakonito plačati za njih nove prejemke, prevzame na račun državnih železnic, a to samo v toliko, kolikor se s tem ne zvišajo njih dosedanji prejemki» tudi morejo oni, če se pravnoveljavno odpovedč prejemanju pokojnine po občih pravilih za državne uradnike, ostati udje zgoraj omenjenega posebnega pokojninskega (preskrbninskega) zavoda pri uprav-stvu železnic. §. 20. Načelna določila o služabnem jeziku upravstva državnih železnic. Služabni jezik upravstva državnih železnic je nemščina. V nji se zlasti vrši vsa notranja služba, vštev»1 občevanje vseh organov upravstva državnih železnic med seboj. Vsi organi upravstva državnih železnic morajo z vojaškimi in civilnimi oblastvi občevat v nemščini. Na Gališkem postavljena ravnateljstva državnih železnic in njim podrejena v ti deželi se nahajajoča služabna mesta morajo pak po zmislu ministerskega ukaza z dne 5. junija 1869. 1. (Dež. zak. za Galicijo št. 24.), izdanega na podstavi Najvišega odlo čila z dne 4. junija 1869. I., v občevanju s cesarskimi, nevojaškimi oblastvi, uradi in sodišči v dežel > kakor tudi s tamkajšnjimi avtonomnimi oblastvi if nrtrani roVtili nnliWinn To določilo se ne uporablja o medsebojne1'! občevanju dotičnih služabnih mest med seboj a z uradi in organi poštne in telegrafske službe, K se nahajajo v deželi. Na vloge in dopise stranek ali avtonomni oblastev in organov, ki dohajajo ravnateljstvo!11 državnih železnic ter so pisani v jeziku, kateri ,1 v delih dežele, kjer ležč imenovanim služabm mestom odkazani kosi železnice, rabljen v deželi na vaden jezik, se mora odgovarjati v tem jeziku. Kolikor ni s tem, in pa po veljajočih drugačnih zakonitih predpisih vtemeljena kaka različnost pravic in dolžnosti, se za to osebje zmisloma uporabljajo Vsa občinstvu določena priobčila (razglasi, n® piši, okrožnice itd.) se morajo izdati v nemškem v dotičnem v deželi navadnem jeziku. 2 občinstvom je občevati v nemškem ali pa v flotičnem v deželi navadnem jeziku po tčm, kakor Seje vprašanje ali izjava, ki je temu povod, izrekla ' tem ali onem jeziku. §. 21. Končno določilo. Čas, s katerim naj stopi spredaj stoječa orga-•zacija v moč, se ustanovi posebe. . S tem časom se razveljavijo vsa nasprotna do-l4*a, zlasti pa z ukazoma c. k. ministerstva za trgovino z dne 23. junija 1884. 1., št. 1136./T. M. (Drž. zak. št. 103.) in z dne 15. decembra 1891., št. 3522./T. M/ (Drž. zak. št. 183.) izdana organizacija upravstva državnih železnic po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dalje ukaz c. k. ministerstva za trgovino z dne 26. avgusta 1875. 1. (Drž. zak. št. 116.) o organizaciji generalnega nadzorstva avstrijskih železnic, in pa ukaz ministerstva za trgovino z dne 15 julija 1884. 1. (Drž. zak. št. 122.) o vravnavi razmer generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic h generalnemu nadzorstvu avstrijskih železnic. Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, izhaja v založbi c. k. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26., leta 1896. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in romunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1896. za eD izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 3 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I- okraj, Singerstrasse št. 26., kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose Državnega zakonika. Naročilu je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se Državni zakonik pošilja samô, če se je prej plačala naročnina zanj. Kadar kedô kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl- , , , 1859. „ , , 1868. . . 12 , | , , , 1879. . „ , 1888. . . 20 , Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajali drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 20 gl. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1896. po teh-Ie cénah: Letnik 1849. za . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1865. za . • 2 gl. — kr. Letnik 1881. za . 2 gl. 20 kr. 1850. . . 5 25 1866. . 2 20 , 1882. . 3 9 rt 1851. . . 1 30 1867. . 2 1883. . 2 9 50 9 1852. . -2 60 1868. . 2 1884 . 2 n 50 9 1853. . . 3 15 1869. . 3 1885. . 1 9 80 9 1854. . . 4 20 1870. * • . 1 40 , 1886. . 2 n 30 9 1855. . . 2 35 1871. » • . 2 9 1887. V 50 9 1856. . . 2 45 1872. . 3 * 20 „ n 1888. 9 . 4 20 9 1857. . . 2 85 1873. . 3 30 „ 1889. . 3 9 ■— 9 1858. . . 2 40 1874. 30 , 1890. „ 70 9 1859. . .2 — • 1875. n • . 9 n n 1891. „ . 3 * — 9 1860. . . 1 70 1876. . 1 n 50 . 1892. . 5 9 — 9 1861. . . 1 50 1877. 1* • . 1 1893. . 3 — t 1862. . . 1 40 1878. . 2 30 , 1894. . 3 „ — 9 1863. . . 1 40 1879. . 2 30 , 1895. . 3 JI 50 9 * 1864. n . . 1 „ 40 v» 1880. » • . 2 V 20 „ Letnik 1895. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k dotični jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1895. izdaj v ostalih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki nemške izdaje. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celô niso <1 osli ali pa so mu došli nedostiltni, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje V Štirih tčdnih naravnost pri c. k. dvorni m državni tiskarnici na Dunaju, III., Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu Pr<>' (lajne cene (po kateri */* pole. to je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1895., v izdajah ostal*11 sedmih jezikov pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1894. popolnoma dopolnjenj, se more ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tuu* vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (*/* pole, to je 2 strani, stane 1 kr-) dobivati počenši z letom 1896. iz založbe c. k. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakem11 moči, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste vrediti po tvarini.