Davni začetki Iz župnijskega rokopisa iz leta 1866, čigar fotokopijo hrani Muzej v Želez nikih, zvemo, da je bil leta 1620 v Že leznikih velik požar in je trg pogorel. V zborniku Selška dolina v preteklosti in sedanjosti (izšlo okt. 1973) je prof. Vin- cencij Demšar objavil prispevek Drob tinice iz zgodovine Železnikov v drugi polovici 19 stoletja. Tu zvemo, da so 23. maja 1822 pogoreli Železniki, Češnjica in Studeno. V Železnikih je tedaj pogorelo 146 hiš, 62 vigenjcev z vsemi stranskimi obrati, cerkev sv. Antona, nepoškodova ni pa sta ostali le dve hiši in notranjost cerkve sv. Frančiška. Škodo so ocenili na 204.764 forintov. O tem velikem požaru je J. Globočnik poročal v Novicah leta 1855 na str. 38, 39. Iz spisa Antona Glo- bočnika Rudarski in fužinarski kraj Že lezniki zvemo, da so že leta 1822, takoj po požaru, v Železnikih nabavili briz- galno. Isti pisec navaja, da so leta 1888 tu nabavili novo in večjo brizgalno. Po ustnem izročilu se je v požaru 1. 1822 ohranila le Plnada, ki so ji tedaj še pravili Palmada. Okoli leta 1340 so se tu začeli naseljevati fužinarji iz Furla- nije. Hkrati z izkopavanjem železove ru de so tu nastale tudi peči — plavži za taljenje te rude (Valvasor: Slava Vojvo dine Kranjske, prevod Mirka Rupla, Lju bljana 1977). Tako sta v Železnikih na stala dva velika plavža, v Gorenjem kon cu in na Racovniku. Tak ohranjen plavž stoji Na plavžu in je bil postavljen v drugi polovici 14. stoletja. Za Plnado ve lja izročilo, da je starejša od tega plavža in da so jo sezidali zidarji iz Palmanove. 80-LETNICA GASILSTVA V ŽELEZNIKIH 13 195 Ta znamenita stavba se je pri požarih (1620 in 1822) ohranila predvsem iz dveh razlogov: bila je zidana in stoji odmak njeno od ostalih skupin hiš ter med reč nimi strugami, kakor na nekakšnem oto ku. Tako jo je bilo možno sorazmerno lahko gasiti. Novice 1. 1852 na str. 42 spet poročajo, da je bil 1. 1846 v Železnikih velik po žar. Po tem požaru so hiše v Gorenjem koncu večinoma prekrili z opeko ali Ekri- lom (skrilolom nad Zalim Logom), hiše na Trnju in Racovniku pa so še naprej ostale krite z lesom — šinkeljni. Dne 29. novembra 1861 je do tal po gorela fužina na Racovniku, ki pa so jo naslednje leto že 'Obnovili .(Novice, 1. 1869, str. 183). Jeseni 1881 je povodenj odnesla štiri lesene mostove na cesti od Železnikov do Zalega Loga, od teh so bili trije mostovi pokriti, podrla pa je tudi jez pri fužini na Racovniku (Novice 1. 1881, št. 274). Tako velik požar kot je bil I. 1882 jo bil gotovo zadostno opozorilo, da je tre ba kaj narediti za protipožarno varnost. Z nabavo primerne brizgalne so že nare dili prvi korak v tej smeri. Poleg tega so tedaj uvedli tudi nočno dežurstvo. Po stavili so nočnega čuvaja, ki se je po noči šestkrat oglašal v vsakem delu Že leznikov in pri tem opozoril, ali kje kaj gori. Sestavili so pesem, ki jo je nočni čuvaj glasno pel in je bilo na ta način tudi poskrbljeno, da ni kdaj kje zaspal. Takale je la zanimiva pesem: Ura je devet odbila v turnu svetega Antona: varujte se ognja in otrok, da ne bo prevelik jok! Ura je deset odbila v turnu svetega Antona: varujte se ognja in tatov, možje, le brž vsi domov! Ura je enajst odbila v turnu svetega Antona; varujte se ognja in ljudi. da ne b'jo preveč dolžni! Ura je eno odbila v turnu svetega Antona; mirno spite kot v raj', vas ognja var'je vaš čuvaj! Ura je že dve odbila v turnu svetega Antona, petelin je že tud' odpel, delat se bo dan začel. Ura je že tri odbila v turnu svetega Antona; varuj vas ognja noč in dan bog pa ljubi svet' Florjan! Narodopisni inštitut je to pesem v na rečju posnel na ploščo. (Prim. variantni zapis Blaža Gortnarja v Loških razgle dih XX, 1973, str. 300; op. ur.!) Članstvo in organizacija Ljudje ne pomnijo, da bi v 18. in 19. stoletju nastal v Železnikih kak večji požar. Za to pa gotovo ni toliko zaslužen več ali manj vesten nočni čuvaj, kakor poseben delovni razpored železniških ko vačev. V Loških razgledih letnik XX. leto 1973, je na straneh 81—99 objavljen prispevek Jožeta Dolenca z naslovom Iz kronistovih zapiskov o žebljarjih v Že leznikih. Tu je zapisano, da so kovači- žebljarji v Železnikih odhajali na delo ob devetih ali desetih zvečer, delali so zdržema do petih zjutraj, ko so imel' uro odmora za zajtrk, nato pa nadalje vali z delom do desetih ali celo do pol dneva. Tu je opisano tudi prizadevanje kaplana Mateja Kljuna, ki se je v letih 1885 in 1886 javno potegoval za to, da bi pustili nočno in uvedli dnevno delo. Ni uspel, pač pa se je tako zameril fu- žinarjem in samim kovačem, da je bil v Železnikih samo tri leta. Nočno delo se je v glavnem obdržalo vse do prvih let tega stoletja, recimo do 1905—1908. ko je kovaštvo-žebljarstvo tu prenehalo. Tak način dela, ko so žebljarji, seveda skupaj z ženami in otroki, delali ponoči in dopoldne, ostali prebivalci pa so po noči spali in delali podnevi, je omogoči' stalen in temeljit nadzor nad ognjem v trgu. Se zlasti so bili varni leseni vi- genjci, ker so bili na ta način skoraj 24 ur pod nekakšno kontrolo. Na občnem zboru 29. 4. 1876 je bila ustanovljena Požarna bramba za mesto Skofja Loka. O tem obširno piše France Stukl, ko v Loških razgledih, letnik XXIII, leto 1976, na str. 128—146 objav lja prispevek Sto let gasilstva v Škof j i Loki. Med drugim tam piše, da je v 19. stoletju občina že vodila požarne oglede, in to po ukazu višjih oblasti. Ogledniki so običajno bili: občinski odbornik, obrt ni mojster (kovač), mestni stražnik in dimnikar. Razen občine pa so tedaj za požarno varnost skrbeli razni cehi, pred vsem tisti, ki so imeli opravka z ognjem. 196 Kovači so pregledovali kurišča v fuži nah. Na ta način je bila tudi v Železni kih organizirana protipožarna služba, le da morda ni bila dovolj učinkovita, saj npr. posebne protipožarne opreme še ni so poznali. Ko pa so se začela ustanavljati gasil ska drušva, je to dalo pobudo in zgled tudi Zeleznikarjem, da so začeli priprav ljati ustanovitev svojega društva. Leta 1876 je bilo torej ustanovljeno Gasilske društvo v Skofji Loki. Ze od leta 1888 je delovala Deželna zveza gasilskih dru štev na Kranjskem. Ko pa so leta 1897 že tudi v Selcih ustanovili gasilsko društvo, so se zganili tudi v Železnikih. Pobudnik za ustanovitev društva je verjetno bila občina oziroma župan, saj je bilo že prej stalno potrebno organizi rati protipožarne oglede in skrbeti za po žarno varnost v občini. Po zgledu drugih gasilskih društev so že leta 1897 pripra vili »Pravila prostovoljnega gasilnega društva v Železnikih« in »Službeni red prostovoljnega gasilnega društva v Že leznikih« ter s prošnjo za ustanovitev društva to poslali na okrajno glavarstvo v Kranj, ki je bilo pristojno da odobri ustanovitev društva. Zapis iz občinskega arhiva: »7. marca 1898 je c. kr. okrajni glavar v Kranju v pismu, naslovljenem go spodu Luki Košmelju, županu v Želez nikih, sporočil: Visoko c. kr. deželno predsedništvo je z odlokom z dne 3. t. m. št. 863 ustanovitev društva »Prosto voljno gasilno društvo« s sedežem v Že leznikih po vsebini od ustanoviteljev z dne 15. II. 1898 predloženih pravil v smi slu društvenega zakona z dne 15. novem bra 1867 št. 134 drž. zak. potrdilo. O tem se ustanovniki obveščajo ob po- vratku jednega izvoda društvenih pra vil in službenega reda s pristavkom. da se ima konečna ustanovitev društva sem kaj naznaniti.« Pravila društva so ohranjena. V 18 čle nih je zajeto naslednje: namen društva, udje, sprejem v društvo, odbor, čas služ be, ureditev, služba, obleka in oprema, vaje, društveno premoženje, glavni ali občni zbori. Ohranjen je tudi služben1 red, ki ima 38 členov in podrobneje pred pisuje formacijo gasilske enote ter nje no delovanje. Zapisniki sej in občnih zborov društva za obdobje 1898—1922 niso ohranjeni, za to o društvenem delovanju v tem času podrobneje ni mogoče pisati. Ohranjena je knjiga članstva, ki do leta 1913 kaže. kdaj se je kdo udeležil gašenja požara, gasilske vaje in bil pri večji slovesnosti, ki so se je gasilci udeležili po sklepu seje ah občnega zbora. Ustanovni občni zbor društva je bil vsekakor kmalu po sprejemu navedene ga obvestila o odobritvi društvenih pra vil in o pristanku za ustanovitev. Tako smemo sklepati, da je bil ustanovni obč ni zbor spomladi 1898. leta. Ustanovni člani društva so v knjigi takole vpisani: načelnik Košmelj Franči šek, podnačelnik Thaler Gabrijel, blagaj nik Globočnik Anton, tajnik Košmelj Luka, odborniki: Demšar Josip, Demšar Janez, Košmelj Josip, vodja plezalcev Demšar Josip, namestnik Pegam Matej, vodja gasilcev Zumer Matija, namestnik Flander Valentin, vodja varuhov Bene- dičič Janez, namestnik Kramar Gašper, trobentača: Špendal Lorenc, Dolenc Fra- njo, plezalci: Jakolič Matej, Pregelj Ma tej, Pregelj Matija, Čemažar Martin, Špi- ček Ivan, Weber Anton, gasilci: Oblak France, Logar Anton, Šmid Valentin, Lo gar Josip, Šmid Janez, Gartner Josip Arnol Florjan, Benedičič France (krojač), Kramar Janez, Bertoncelj France, Gart ner Jernej, Tavčar Matej, Logar Martin. Verhunc Andrej, Čemažar Josip, PetraČ Janez, Kramar Peter, Dermota Jakob, Demšar Gabrijel, Grošelj Anton, Potoč nik Jernej, Primožič Valentin, Verhunc Anton, Markelj Franc, Lotrič Valentin, Klobčič Matej, Mlakar France, Troj ar Janez, Pregelj Jur, varuhi: Vari Štefan, Šest Jernej, Verhunc Janez, Šmid Valen7 tin. Z manjšimi spremembami je to mor štvo ostalo do začetka prve svetovne voj ne. Med glavnimi pobudniki in ustanovi telji društva je bil vsekakor Frančišek Košmelj (1458—1945), po domače Pobč na Racovniku. Načelnik društva je bil od ustanovitve do leta 1919. Podnačelnik oz. namestnik načelnike društva je bil prvih 9 let Gabrijel Tha ler, posestnik in gostilničar v Gorenjem koncu. Tu je blia gostilna pri »Pečniko- vem Mihu«, ki je okrog leta 1925 pre nehala obratovati. Hiša ima sedaj števil ko na Plavžu 69. Prva 4- leta je bil društveni tajnik Lu-, ka Košmelj, ki je bil tedaj tudi župan v Železnikih. Tudi ta mož sodi med naj bolj vplivne in odločilne pobudnike in ustanovitelje društva. Tajnik je bil do 11. julija 1901, ko je umrl. Bil je usnjar — irhar. Njegova hiša je bila v Gore njem koncu nasproti Dermote, kjer je se- 197 Gasilska vaja na Trnju pred osnovno šolo okrog leta 1925 daj večstanovanjska nova hiša. Po doma če se je reklo pri Bajzgaberju. Spačen izraz iz nemškega Weissgerber (belilec kož, usnjar, irhar). Naslednji tajnik de leta 1910 je bil Jožef Košmelj (1862 do. 1923) — Lukel, posestnik in mesar v Go., renjem koncu, odbornik od ustanovitve. Od leta~1911 do 1920 je bil društveni taj nik Karel Dolenc (1880—1962), posestni! in gostilničar na Trnju, sedaj hiš. štev. 36 (po domače pri Znidarju). Blagajnik je bil od ustanovitve do lete 1905 Anton Globočnik (1866—1937), ve leposestnik, sedaj hiša z numeracijo Ra- covnik 47. Ostal je dober podporni član društva. Od leta 1905 do 1912 je bil bla gajnik Josip Košmelj, irhar, Lukov sin, ki je potem do leta 1920 ostal član od bora v društvu. Odbornik od ustanovitve do svoje smr ti leta 1910 je bil Josip Cald. Demšar — Dagarin, trgovec. Njegova hiša je sedaj Benedikova, Trnje št. 25. Od ustanovitve do leta 1911, ko je umrl, je bil odbornik tudi Ivan Demšar — Jožev, mlinar, Ža gar in vinski trgovec. Nekdaj njegova hi ša ima sedaj številko Trnje 37. Tudi stavba, kjer sta mlekarna in mesnica, je bila njegova. V seznamu članstva za leto 1899 je tudi vpisano, da so se gasilci kot enota ude ležili pogreba dr. Ivana Dormicika, ki je bil tudi društveni zdravnik in je umr! 14. 5. t. 1. Za njim je postal društveni zdravnik- dr. Konstantin Hirsche, ki se je v članstvo vpisal 10. 6. 1900. Služboval je v Železnikih do leta 1920, ko se je od selil v Polzelo. Stanoval in ordiniral je v Gorenjem koncu pri Kovaču, tj. vogal na hiša pri Dermotu. Po rodu je bil su- detski Nemec. Za njim je v Železnikih delala zdravnica dr. Valerija Strnad (1880—1961), ki je tukaj tudi pokopana. Sprva je stanovala in ordinirala na Ra- covniku pri Mucku. Ta hiša je stala tam, kjer je vhod na dvorišče pred opuščene stavbo delovne organizacije Niko. Potem se je preselila na Trnje, sedaj št. 37. Strnadova sicer ni bila vpisana v član stvo društva, sodelovala in pomagala pa je vedno, kadar je bilo potrebno. Lju dem je ostala v spominu kot zdravnica visokih človeških in strokovnih kvalitet. Med 1. svetovno vojno društvo ni bilo ukinjeno, ni pa moglo tako uspešno de lati, ker je bila večina članov mobilizi rana v vojsko. Nekaj članov društva je v vojni tudi padlo na raznih frontah av- 198 strijske vojske. Leta 1919 so že obnovili delo društva in po seznamu članov je bilo tedaj društvo takole sestavljeno: Načelnik Klopčič Matej, namestnik Košmelj Leopold, tajnik Karol Dolenc, blagajnik Thaler Gabrijel, odborniki: Košmelj Josip (Mer), Benedik Franc-Slo- sar in Šmid Ferdo. I. oddelek: vodja Pegam Matej, na mestnik Goja Franc, plezalci: Bertoncelj Franc, Čemažar Martin, Demšar Gregor Dolenc Peter, Mohorič Matej, Prežel j Matej. II. oddelek: vodja Zumer Matija, na mestnik Petrač Janez, gasilci: Benedičič Matej, Cemažar Josip, Logar Franc, Mla-i kar Franc. Oblak Franc, Preuc Anton, Prezelj Anton, Primožič Ivan, Spiček Ivan, Šturm Jurij, Tavčar Matej, Fajfar Ivan, Kejžar Ivan, Jakolič Ivan, Mlakar Ignac, Blaznik Franc, Kavčič Jožef, Be nedičič Ivan, Primožič Anton. III. oddelek: vodja Demšar Gabrijel, namestnik Smid Valentin, varuhi: Logar Anton, Jogar Josip, Primožič Valentin, Verhunc Anton, Verhunc Andrej, Tavčai, Pavel. Demšar Karol. Trobentača: Špendal Lovro in Dolenc Franc. Načelnik Matevž Klopčič, Martinkov iz Gorenjega konca, Žagar in mlinar, roj. 1880, umrl 1922, je bil ustanovni član društva. Namestnik načelnika je bil že od leta 1907. Po njegovi smrti je bil za načelnika izvoljen Leopold Košmelj (1898 do 1962), Pobč na Racovniku, posestnik in mesar, ki je to dolžnost opravljal vse do osvoboditve. Od leta 1923 do 1925 so upravni odbor vodili poleg načelnika podnačelnik Lov ro Spendal, tajnik Lojze Demšar in bla gajnik Gabrijel Thaler. Leta 1926 je na mestnik načelnika postal Ignac Pegam, tajnik Franc Srebrnjak, dimnikar, bla^ gajnik pa Luka Markelj-Škovinar. Poleg omenjenih štirih vodilnih članov je leta 1929 postal poveljnik (novo uvedena dol žnost) Niko Zumer. Leta 1931 je blagaj niške posle prevzel Florjan Tavčar, ki jih je vodil 3 leta. Od leta 1934 do 1941 je bil Florjan poveljnik, na blagajniški dol-, žnosti pa ga je zamenjal Niko Zumer. Od leta 1933 do aprila 1941 je bil nam reč Niko Zumer župan v Železnikih, pa je bilo zato primerno, da se v upravnem odboru naredi ta zamenjava. Tavčar Florjan — Mlinarjev z Racovnika je po polnoma opravičil dolžnost poveljnika. Odbor obrtne zadruge v Selški dolini, drugi z leve sedi dimnikar Franc Srebrnjak, slikano okrog leta 1930 199 Mlinarjeva družina je ena tistih, v ka terih so bili vsi moški gasilci: oče Ma tevž od ustanovitve, sinovi pa. ko so do polnili 20 let: Jakob, Florjan in Ciril, ki je bil dimnikar. Le Francelj ni bil ga silec, ker je postal strojnik pri mornari ci in se je kasneje zaposlil zunaj Selške doline. Leta 1941 je bila družina Florja na Tavčarja med prvimi izgnana v Sr bijo. Septembra 1925 je odstopil tajnik Loj ze Demšar. Nasledil ga je Ignac Mlakar, soboslikar. ki se je nekaj let pred druge svetovno vojno odselil v Skofjo Loko. Na rednem letnem občnem zboru 13. 5. 1926 je tajniške posle prevzel France Srebrnjak, dimnikar, ki jih je vestne opravljal vse do osvoboditve. Rojen je bil leta 1876 v Mihovici pri Sent Jerneju na Dolenjskem. Malo maturo je opravil na novomeški gimnaziji. Od leta 1896 de 1905 je bil v ZDA v Clevelandu oddel- kovodja v neki tovarni. Ko se je z ženo Marijo vrnil, je na domu gospodaril nje gov brat, zato se je zaposlil v Novem mestu in kasneje v Ljubljani. Kot avst rijski vojak je bil v Šleziji težko ranjen in v vojaški bolnišnici v Ptuju so mu levo nogo v stegnu za 8 cm skrajšali. Le ta 1920 je prišel v Železnike, kjer je bil nastavljen kot dimnikarski mojster. Do leta 1934 je stanoval na kaplaniji, potem pa je od Jegrove France, ki je tedaj ži vela na Jesenicah, kupil hišo na Racov- niku, sedaj št. 8, kjer pravijo pri Dim nikarju. Kmalu je postal tajn;k in bla gajnik obrtniške zadruge v Selški dolini, tajnik vojaških invalidov I. svetovne voj ne v dolini in od leta 1921 član gasilske ga društva. Sprva je bil varuh, potem bolničar in od spomaldi 1926 tajnik. Nje gova zasluga je, da je ohranjen seznam članstva od leta 1898 in zvezki zapisni kov sej in občnih zborov za čas od ju nija 1922 do osvoboditve. Kot dimnikar ski mojster, ki je vsako leto obšel vse domačije v občini, je veliko prispeval k večji požarni varnosti, saj je marsikje s pametnim in pravočasnim nasvetom in ukrepom preprečil požar. Za dimnikarja je izučil Cirila Tavčarja in nečaka Fran ca Srebrnjaka. Te obrti je učil tudi Ja neza Markelja, vendar sta vojna in nje gova starost ta pouk prekinili. Na rednem občnem zboru 13. 5. 1926 sta bila za orodjarja posebej določena Janez Keržar, kolar, in Janez Kavčič. Ker pa je slednji leta 1929 postal bolničar, ga je kot orodjar nasledil Florjan Tav čar. Od leta 1931 do 1933 sta bila bolni čarja Janez Kavčič in Štefan Zupane. Leta 1934 je sedlar Štefan Zupane postal nadzornik oprave — orodjar, kar je po tem ostal vse do osvoboditve. Na odborovi seji 18. 4. 1927 so preči- tali pravila o ustanovitvi gasilske »Sa mopomoči«, ki so bila objavljena v gla silu Gasilec, decembra 1926. Sčasoma se je v to »Samopomoč« vključila večina društvenih članov. Na seji 1. 7. 1928 so Janeza Kavčiča zadolžili za to, da je po biral člansko posmrtnino za to »Samo pomoč«. V letih gospodarske krize 1929 do 1933 večina članov te »Samopomoči« ni mogla redno vplačevati obveznega pri spevka, zato je njena dejavnost leta 1934 v Železnikih zamrla. Leta 1911 je bila ustanovljena Okraj na gasilska zveza v Škof j i Loki, v ka tero se je vključilo tudi PGD Železniki. V okviru Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani je bila leta 1919 ustanovlje na Škofjeloška gasilska župa, kamor so se vključili tudi gasilci iz Železnikov. V letih 1934 in 1935 je bila Škofjeloška žu pa priključena Kranjski gasilski župi, od leta 1936 naprej pa je bila ponovno sa mostojna. Leta 1933 je bil v kraljevini Jugosla viji sprejet nov gasilski zakon, ki je v gasilsko organizacijo vnesel nekaj spre memb. V zvezi s tem je PGD Železniki imelo izredno skupščino 12. novembra 1933. Društvo je tedaj spremenilo ime in se je do leta 1941 imenovalo Prostovolj na gasilska četa Železniki. S tem, da so društva dobila ime četa, bi naj le te do bile bolj vojaško obliko. Dotedanji vodje oddelkov, so se poslej uradno imenovali četniki (komandir čete). Do tedaj društvo ni imelo nadzornega odbora, pač pa dva pregledovalca raču nov. Skoraj 10 let sta to bila Janko Dem šar, posestnik in lesni trgovec, ter Janko Bogataj, posestnik in trgovec. Na tej iz redni skupščini so izvolili naslednji nad zorni odbor: predsednik Luka Markelj — posestnik na Škovinah, člani: Janko Be- nedičič —• šolski upravitelj na Zalem lo gu, Ivan Keržar — kolar in Ivan Jako- lič — mizar. Leta 1929 so II. oddelek — Gasilci raz delili, in to na gasilce pri dvocevni briz- galni in na gasilce pri snemalni brizgal- ni. Vodja oddelka pri dvocevni brizgal- ni je bil Martin Čemažar, namestnik pa Ignac Mlakar; vodja oddelka pri sne malni brizgalni pa je postal Ferdo Šmid, namestnik pa Jakob Primožič. Večjo or ganizacijsko spremembo v moštvu sona- 200 redili leta 1938, ko so dobili novo mo torno brizgalno. Leto 1941 je društvo do čakalo pomlajeno, dobro organizirano in solidno opremljeno. 1941—1945 Vestni tajnik Srebrnjak je tudi med vojno skrbno beležil važnejše dogodke in po teh zapiskih je sedaj možno zelo točno ugotoviti marsikaj važnega o Že leznikih v tistem času. Srebrnjak je lju dem med vojno naredil prenekatero uslu go tudi s tem, ker jim je bil tolmač in prevajalec, saj je dobro znal nemško. Vešč je bil tudi angleščine, ki se je je bil naučil v Clevelandu. Po zapisniku o članskem sestanku, ne kakšnem občnem zboru, z dne 10. junija 1941 je prostovoljna gasilska četa imela naslednje članstvo: V upravnem odboru: predsednik Leo pold Košmelj (star 43 let, včlanjen 22 let), poveljnik Florjan Tavčar (36/12),po veljnikov namestnik Luka Markelj (44/ 18), tajnik Franc Srebrnjak (65/30), bla gajnik Niko Zumer (36/12), tajnik povelj stva Josip Benedičič (31/4), vodja oddel ka Ignac Pegam (50/22), vodja oddelka Jakob Primožič (54/22), nadzornik orodja Štefan Zupane (46/10). V nadzornem odboru: predsednik Fer- do Smid (58/37), člani Alojz Spendal, tu di trobentač (33/7), Gregor Demšar (64/ 43), Janez Kavčič (49/22) in Janez Ker- žar (50/22). Moštvo: Franc Benedičič. soboslikar (36/12), Franc Benedičič, delavec (35/7), Jožef Benedičič — Strajnar (37/9), Karel Benedičič (33/7), Lovrenc Benedičič (36/ 12), Matevž Benedičič (60/33), Martin Ce- mažar (66/43), Janez Demšar (31/4), Zdravko Goja (36/7), Jožef Kristan (45/ 19), Jožef Lotrič (36/12), Matevž Mohorič- Bravčk (60/34), Jožef Pegam (39/16), Ja kob Potočnik (43/14), Anton Sedej (37/ 14), Jožef Smid (čevljar, 36/13), Jožef Smid (sodar, 30/7) Janko Smid (38/14), Andrej Spacapan (35/4), Jakob Šuštar (27 /7), Franc Thaler (47/16) in Jožef Torkar (52/22). Novi člani, ki so bili včlanjeni šele eno leto: Franc Kavčič (star 17 let), Miro Klopčič (19), Jožef Kristan (19), Franc Lotrič (18), Janko Pogačnik (21), Anton Pogačnik (22), Franc Potočnik (18), Janko Potočnik (17), Jožef Markelj U9) in Franc Bertoncelj (20). Trobentača: Josip Bajželj (34/12) in Ja nez Dolenc (31/7). Društvo je leta 1941 imelo naslednjo imovino in opremo: Skupna vaja PGD Železniki, Rudno in Selca na Studenem 14. avgusta 1927 201 — Gasilski dom, zgrajen leta 1938. v pritličju prostor za opremo in orodje, v nadstropju prostor za družinsko stanova nje, vrednost 60.000 din. Star gasilski dom, lesen, stoji na bajerju in služi kot shramba aH garaža, postavljen leta 1898. — Ročni brizgalni: štirikolesna (tvrdke Samassa) in berglovka. — Motorna brizgalna, prenosna (tvrd ke Rosenbauer). učinek 20 ks. nabavljena leta 1938. — Ročni gasilski aparati: 2 mali ročni brizgalni fminimax) za običajno peno. — Cevi: 150m novih tlačnih cevi. 90 metrov srednjedobrih cevi, 15 m črpal- nih konopljenih cevi. — Armature: 10 parov spojk novejše ga tipa, 6 parov spojk starejšega tipa, 4 dolgi rožniki po 25 cm in 4 ustniki. — Prevozna sredstva: štirikolesni vor za motorko in 2 dvokolesna voza za pre voz cevi. — Lestve: raztezna lestev do 10 m vi šine na 2 kolesih. — Svetila: 4 vozne svetilke, porabne tudi posamič. — Pohištvo: omara. miza. — Sanitetna oprema: torbica z obvez nimi potrebščinami in nekaj zdravil za prvo pomoč. — Osebna oprema: 32 delovnih oblek, 32 čelad, 26 pasov, 6 plezalnih sekiric, 4 navadne sekire, 3 paradne sekirice, 4 rogi za trobentače. Denarno stanje: v ročni blagajni 638 dinarjev. Dolgovi: din — posojilo banke Slavije v Ljubljani, ki se plačuje v obrokih 6.250 — Franc Košir iz Celja 1343 — Rozalija Kemperle, Železniki 2.741 Skupaj 10.344 Francu Koširju četa še ni v celoti iz plačala nabavljenih tlačnih cevi. Roza lija Kemperle je vložila denar za do končno ureditev stanovanja v gasilskem domu, kjer stanuje, pa se ta dolg obra čunava s stanarino, ki znaša mesečno 150 dinarjev. Tako bo dolg poravnan ob kon cu leta 1942. V Železnikih so se med okupacijo zvr stili naslednji nemški župani (Biirger- meister). Od 18. aprila do 6. avgusta 1941 ko je bil na Mošenjski planini v Jelo vici ustreljen, je bil župan sudetski Ne mec in kulturbundovec Winsche Josef Hornitzkv, sicer oskrbnik imetja velepo sestnika Gustava Egra v Železnikih. Do mačina Jožefa Demšarja, usnjarja na Ceš- njici, so potem Nemci prisilil, da je pre vzel to dolžnost. Poskušal jo je opravljati v dobro domačim ljudem, kolikor je to bi lo tedaj sploh možno. Svojevoljno ga je nekdo 1. junija 1942 ustrelil. Nato je bil približno eno leto župan Ferdinand Brun- ner s Koroške, za njim pa do novembra 1943 Jakob Knaupp iz Augsburga. Prišel je iz Poljske in nekaterim omenil, kako so ga tam nameravali zastrupiti ali kako drugače narediti nanj atentat. Za njim je županske posle prevzel komandir žan- darmerijske posadke v Železnikih Ma ver, ki pa so ga Nemci sami avgusta 1944 aretirali, ker je simpatiziral z atentator ji na Hitlerja (20. 7. 1944). Nasledil ga je njegov namestnik nemški žandar Ha la. Po rodu je bil Slovak. Bil je somiš ljenik Tisove klerikalno-fašistične stran ke, ki je leta 1939 sestavila marionetno vlado Slovaške in sodelovala z nacistič no Nemčijo. Ta Hala je bil potem kot komandir žandarmerijske postaje v Že leznikih do 22. novembra 1944, ko se je ob partizanskem napadu moral umakniti v Selca. Na zahtevo deželnega gasilskega vodje (Gaufeuer\vehrfiihrer) Kohla iz Celovca in okrožnega gasilskega vodje (Kreis- feuerwehrfuhrer) Majerja iz Kranja so se 15. avgusta 1941 sestali predstavniki gasilskih društev Železniki in Rudno ter sestavili enotno gasilsko društvo v okvi ru občine. Poveljnik (Wehrfuhrer) je po stal Leopold Košmelj, za odbornike pa so bili določeni iz Železnikov: Luka Mar- kelj, Alojz Špendal, Ignac Pegam, Franc Srebrnjak, Jožef Benedičič in Štefan Zu pane, z Rudna pa: Luka Eržen, Valen tin Pfajfar, Rok Šolar, Jožef Zbonta, Urh Demšar in Franc Demšar. Tedaj je bilo v Železnikih 47, na Rudnem pa 34t čla nov gasil, društva. Dne 23. avgusta 1941 je bil v Skofji Loki sestanek gasilskih poveljnikov (Haupttruppenmanner) bivšega loškega okraja, ki sta se ga iz Železnikov udele žila Luka Markelj in Jože Benedičič. Dne 31. avgusta 1941 so gasilska dru štva že morala sprejeti nemška društ vena pravila, kakor jih je razpisalo de želno gasilsko poveljstvo. V Železnikih so sklenili, da bodo gasilske vaje ob 2. uri popoldne vsako prvo nedeljo v me secu. Z njimi so začeli 7. sept. 1941. Za občinskega gasilskega vodjo (Ge- meindefeuerfuhrer) v Železnikih je bil leta 1942 imenovan Leopold Košmelj, ki 202 je zastopal gasilski četi v Železnikih in na Rudnem. Udeleževal se je mesečnih posvetovanj pri okrožnem vodji v Kra nju. V začetku leta 1943 si je Košmelj izprosil začasen dopust in nadomeščati bi ga imel namestnik Luka Markelj. Ker pa je bil ta 25. januarja z družino iz seljen v Nemčijo, ker je sin Jože odšel k partizanom, ga je do 15. junija 1943 nadomeščal Jože Benedičič. Potem je po veljstvo spet prevzel Košmelj. V glav nem sta se za gasilce brigala župana Demšar in Brunner, medtem ko nasled njim županom razmere niso dopuščale, da bi se mogli brigati še za to. Spomla di 1942 so gasilci dobili nove obleke — uniforme. Bile so črne in so bili gasilci podobni pogrebcem. Po Srebrnjakovih zapiskih so leta 1942 imeli 16 vaj, leta 1943 pa samo še 4. Leta 1943 gasilci tudi niso več dobili nikakršne pomoči, ne v denarju ne v opremi, družabnih prireditev pa niso mo gli organizirati, da bi z njimi kaj zaslu žili. Okupacijska oblast se ni več bri gala zanje in tako so kot nemška gasil ska organizacija zamrli. Tega leta je zna ten del gasilcev odšel v partizane in so doma ostali le starejši člani. Ti so se do konca vojne zares izkazali prostovoljne gasilce, saj so ob vsakem večjem in ne varnejšem požaru nastopili, da so gasili ali omejevali razširitev požara. Med vojno so se zvrstili naslednji po žari in poškodbe stavb: 26. marca 1942 gozdni požar v Klanfarici, gozd Matije Kavčiča, 1. avgusta je pogorela Hajnri- harjeva žaga in ob njej stanovanjska hi ša, kjer je stanovala družina Avpič. Dne 2. avgusta je pogorel most v Zadnji Smo- levi. Gasilci so nastopili le v Klanfarici, kjer so ogenj omejili in ga pogasili. Dne 23. aprila 1943 je v spopadu med partizani in nemškim vojaštvom delno - Gasilci z Racovnika v nemških gasilskih uniformah, slikano poleti 1942 za Stalcem na Trnju 203 pogorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje J. Kosma št. 138. Gasilci so ogenj omejili in pogasili. Septembra je pogorel avtomobil župana Knauppa. ki ga je imel v Benedikovi garaži. Dne 22. februarja 1944 so partizani po žgali kozolec z deskami pod Skovincem. last Gustava Egra, naslednji večer pa spet Egrov kozolec v Zgor. Železnikih v Njivah. Oba sta pogorela, gasilci so va rovali le bližnja poslopja pred ognjem. Vžgala se je tudi sadna sušilnica Luke Eržena na Rudnem in tu so priskočili na pomoč domači gasilci. Ob partizanskem napadu na Železnike ki se je začel 19. novembra zvečer, so gasilci nastopili le v noči od 23. na 24. november, ko so goreli: sokolski in pro svetni dom, osnovna šola in cerkev. Ogenj so pogasili in preprečili, da bi se razširil na bližnje hiše. Poslopja, ki so zaradi obstreljevanja in požara postala nerabna, so: hišna štev. 40 — Eger Gu stav, 47 — Levičnik Josip, 66 — občin ska pisarna (cerkovnikovo stanovanje), 67 — Prosvetni dom, 69 — Osnovna šola. 70 — Gartner Peter, 71 — župnišče, 72 — Kalan Marija. 73 — Dolenc Franči ška, 74 — Globočnik Frančiška, 75 — Šuštar Johana, 76 — Vidmar Franc, 78 — Benedičič Jožef, 80 — Dolenc Jožef, 86 — Sokolski dom, cerkev svetega An tona in župnijsko gospodarsko poslopje. Delno poškodovane hiše, potrebne po pravila, so: hišna štev. 39 — Eger Gu stav, 42 —- Eger Gustav, stanovanje Demšarjevih in Oblakovih, 46 — Pfeifer Marija, 48 — Mohorič Matevž-Bravčk, 49 — Globočnik Boris, 50 — Košmelj Leopold, tudi klavnica, 64 — občinska hiša Stale, 65 — Bajželj Jože, 68 — Be- nedik Viktor, 77 — Thaler Marijan, 81 — Torkar Josip, 82 — Bertoncelj Josip, 85 — Sraj Marija. Kot borci so v NOB padli za našo svo bodo naslednji člani društva: Janko Benedičič, Strajnarjev, roj. 1902, učitelj, itaUjanski karabinjerji so ga kot člana OF 30. 7. 1942 aretirali in ga na slednji dan v Loškem potoku na Not ranjskem ustrelili; Karol Benedičič, roj. 1907, strehokro- vec, padel 17. 12. 1943 na Pokljuki; Lovrenc Benedičič, r. 1905, delavec, pa del 4. 11. 1944 v Rovtah pri Zireh; Franc Bertoncelj, r. 1921, delavec, pa del 22. 3. 1943 v Polhograjskih Dolomi tih; Franc Kavčič, r. 1924, delavec, padel junija 1943 na Koroškem; Miro Klopčič, r. 1922, delavec, ustre ljen kot talec 14. 7. 1943 pred Dolenjo vasjo: Jožef Kristan, r. 1922. usnjar, padel 23. 4. 1943 v Železnikih; Franc Lotrič, r. 1923, ključavničar, pa del 4. 10. 1943 v Podvrhu pri Javorjah; Janko Potočnik. Vesevčev, r. 1924, de lavec, padel 24.. 10. 1943 na Srednjem Brdu v Poljanski dolini: Janko Pogačnik, r. 1920. sodar, padel 1943 na Dolenjskem: Andrej Spacapan, r. 1906. delavec, pa del 23. 1. 1945 na Gabrški gori; Alojz Spendal, r. 1908, soboslikar, pa del zadnje dni septembra 1943 domnevne na pobočjih Cavna nad Ajdovščino; Jakob Šuštar, r. 1914. Žagar, padel 22 11. 1944 pri Knapih v Selški dolini; Ciril Tavčar, r. 1908. dimnikar, padel 24. 3. 1945 v Poljanski dolini. V začetku leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko Anton Pogačnik, sodar, r. 1919, ki je od tedaj pogrešan. Do mnevno je padel na ruski fronti. 1945—1978 Z osvoboditvijo domovine je delo ga silskega društva obnovljeno. Do občne ga zbora, ki je bil 24. 2. 1946, se je v društvo vpisalo že 28 članov. V prvi od bor po vojni so bili tedaj izvoljeni: re ferent (predsednik) Jože Benedičič, na mestnik Luka Markelj, poveljnik Janko Smid. namestnik Florjan Tavčar, tajni ca Anica Primožič in orodjar Štefan Zupane. V naslednjem letu je Benedi- čiča zamenjal Franc Potočnik. Dne 12. 7. 194.8 je bil sestanek gasilske čete, na katerem so četo nekoliko reor ganizirali, izvolili so novo vodstvo, ki pa je bilo hkrati iniciativni odbor za pripra vo ustanovnega občnega zbora društva. Izvoljeni so bili: za predsednika Polde Košmelj, za podpredsednika in obenem za poveljnika Jože Benedičič, za tajnika Miro Markelj, za adjutanta Mitja Koš melj, za blagajničarko Anica Primožič, za povelj n. pomočnika Zdravko Goja, za orodjarja Štefan Zupane, za vodjo sani tetnega oddelka Marta Pegam, za vodjo mladinskega oddelka Franc Subic in za vodjo kulturnega oddelka Jože Mohorič. Za delegata v okrajni gasilski zvezi je bil izvoljen Polde Košmelj. 204 Dne 12. septembra 1948 je bil usta novni občni zbor društva. Ustanovni so mu rekli zato, ker so na njem sprejeli nova društvena pravila. V upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni nasled nji: predsednik Jože Benedičič. poveljnik Janko Smid, namestnik poveljnika Franc Blaznik, tajnik Mitja Košmelj, orodjar Zdravko Goja, blagajničarka in obenem vodja sanitet. oddelka Anica Pri možič, vodja mladinskega odd. Franc Su- bic in vodja kulturnega odseka Jože Mo- horič. V nadzornem odboru so bili: pred sednik Polde Košmelj, člana pa Drago Dolenc in Štefan Zupane. Za delegata v okrajno in republiško gasilsko zvezo sta bila izvoljena Polde Košmelj in Janko Smid. Na občnem zboru 29. 1. 1950 je bil za poveljnika čete izvoljen Franc Blaznik, medtem ko je dotedanji poveljnik Janko Smid ostal strojnik pri motorki. Občni zbor 8. 2. 1951 je prinesel na slednje spremembe v upravnem in nad zornem odboru: predsednik Jože Primo žič, tajnik Mitja Košmelj, poveljnik Franc Subic, namestnik poveljnika Janko Smid, blagajnik Anica Primožič, vodja mladinskega odseka Štefko Primožič, njegov pomočnik Marjan Pintar. vodja sanitet. službe Silva Primožič, vodja kul- turno-prosvetnega odseka in obenem Jože Benedičič (1910—1:70) član nadzor, odbora Jože Primožič. Pred sednik nadzor, odbora Polde Košmelj, član pa Franc Blaznik. Leta 1954 je bilo društvo takole orga nizirano: predsednik Jože Benedičič, pod predsednik in poveljnik Leopold Kob- lar, namestnik poveljnika Franc Subic. tajnik Mitja Košmelj, adjutant Miro Markelj, blagajničarka Minka Primožič, gospodar Jože Benedičič — Strajnar, vo dja mladinskega odseka Janez Markelj. vodja sanitetnega odseka Silva Primo žič, desetarka ženske desetine Pavla Su bic, član odbora Franc Blaznik. V nad zornem odboru predsednik Marjan Smid, člana: Anton Sedej in Anton Markelj< Delegata v okrajni gasilski skupščini: Jože Benedičič in Leopold Koblar. I. desetina: desetar Anton Markelj, člani: Anton Sedej, Zdravko Goja, Jan ko Lotrič, Franc Blaznik. Anton Vrhunc, Rudi Tarfila, Marjan Smid, StankoRant, Niko Sedej, Janko Benedičič, Franc Be nedičič, Metod Sturm in Janez Dolenc. II. desetina: desetar Janko Cvek, čla ni: Jožef Benedičič — Strajnar, Franc Talar, Anton Čemažar, Janko Smid mL, Filip Blaznik, Vinko Stale, Stane Potoč nik, Franc Vrhunc, Veni Šuštar, Tone Benedičič, Anton Subic in Ciril Sturm. Rezervna desetina: desetar Polde Koš melj, člani: Jakob Potočnik, Janko Smid st, Štefan Zupane, Drago Dolenc, Janez Dolenc, Štefan Primožič, Jožef Mohorič in Marjan Pintar. Ženska desetina: desetarka Pavla Su bic, članice: Anica Primožič, poročena Blaznik. Nada Potočnik, Bernarda Ciga- le, Ivanka Subic, Metka Benedičič. Sa- možič in Olga Sedej. V naslednjih dveh letih je bila ta re zervna desetina ukinjena in tako so od predvojnih članov v društvu ostali le še oba Jožeta Benedičiča, Janez Dolenc in Zdravko Goja. Sčasoma so tudi ti iz stopili, le poveljnik Jože Benedičič — Mežnarjev je ostal do leta 1968, ko je hudo obolel. Na seji odbora 14. 6. 1954 so sprejeli nova društvena pravila. Na seji upravnega odbora 7. 11. 1955 je tajniške posle prevzel Marjan Pintar, Mitja Košmelj pa je postal blagajnik, nitetna ekipa: Silva Primožič, Minka Pri- 2e na občnem zboru 9. 1. 1956 pa je taj niča društva postala Stana Sturm. Leta 1957 je bila tajnica Mici Zgaga, za njo pa v letih 1958 in 1959 Miro Markelj. 205 Na občnem zboru 9. 1. 1956 in na od borov! seji 13. 2. 1956 se je nov odbor ta kole konstituiral: predsednik Janez Markelj, poveljnik Franc Šubic, podpo- veljnik Polde Koblar, tajnica Stana Šturm, blagajničarka Minka Primožič, orodjar Jože Benedičič-Mežnarjev, vodja mladin. odseka Jože Logar, vodja ženske desetine in sanitet. ekipe Pavla Subic, člani uprav, odbora: Mitja Košmelj, Mi ro Markelj, Franc Blaznik. Člani nadzor, odbora: Marjan Smid, Janko Cvek in Tone Markelj. Ker pa je Janez Markelj že avgusta 1956 odstopil, ga je zamenjal Jože Bene dičič. Leta 1958 so bili v upravnem od boru: predsednik Jože Benedičič-Mežnar jev, tajnik Miro Markelj, poveljnik Franc Šubic. blagajnik Jožef Lotrič in odborniki: Mitja Košmelj, Jože Logar, Cvetko Benedičič, Tone Markelj, Anton Vrhunc, Franc Kalan in Pavla Subic. Do leta 1964 je bilo nekaj sprememb in na seji upravnega in nadzornega od bora 17. 1. 1963 so izvoljeni člani pre vzeli naslednje dolžnosti: predsednik Miro Markelj, poveljnik Jože Benedičič, tajnica Rezka Trojar, blagajnik Mitja Košmelj, orodjar Jože Benedičič-Štraj- nar, desetar Franc Šubic, desetar Cvetko Benedičič. V nadzornem, odboru: pred sednik Anton Benedičič, člana pa Jožef Lotrič in Anton Sedej. Do občnega zbora 29. 1. 1968 potem večjih personalnih sprememb ni bilo. V Uradnem listu SR Slovenije št. 16 1965 je bil objavljen nov statut Gasilske zveze Slovenije. Na tej podlagi so na ob čnem zboru 12. 2. 1966 sprejeli nova dru štvena pravila, ki pa so bila nekoliko dopolnjena, ponovno obravnavana in sprejeta na občnem zboru 29. 1. 1963. Po navodilih okrajne gasilske zveze v Kranju so se že leta 1951 ustanovili sek torji. Tako je nastal tudi gasilski sektor za Selško dolino s sedežem v Železnikih. Vključena so bila gasilska društva v do lini, in to: Sorica, Zali Log, Železniki. Rudno, Selca in Bukovica. Na 1. sektor ski konferenci, ki je bila v Železnikih 8. 4. 1951 so izvolili naslednje sektorsko vodstvo: poveljnik Jože Benedičič, na mestnik Franc Šubic in tajnik Mitja Košmelj. Da bi v društvih dosegli boljšo orga niziranost in večjo akcijsko sposobnost. je bila leta 1954 pri okrajni GZ Kranj formirana gasilska brigada, v katero je bil vključen tudi gasilski odred Želez niki, ki je združeval društva: Rudno, Za li Log in Železniki. Skupina članov in članic PGD Železniki na gasilskem festivalu v Kranju 206 Pionirska gasilska skupina iz 2eleznikov na občinskem tekmovanju v Skofji Loki 3. novembra 1974 Od leta 1955 do konca leta 1962 je bila v Železnikih, ker je bil tu sedež občine, občinska gasilska zveza. Za predsednika je bil izvoljen Miro Markelj, za povelj nika Jože Benedičič, za tajnika pa Mitja Košmelj. Leta 1963 je prišlo ponovno do reorga nizacije. Po navodilih Gasilske zveze Slovenije so se društva osamosvojila. To je bilo izvedeno tudi v občinski gasilski zvezi Skofja Loka. Gasilski društvi Zali Log in Rudno sta t. 1. imeli svoj občni zbor, na katerem sta se odcepili od ga silskega odreda Železniki. Tako osamo svojitev je potrdil tudi občni zbor PGD Železniki 13. 10. 1963. Dne 12. 3. 1964 je bil sprejet pravilnik za medobčinsko pionirsko gasilsko tek movanje za občinske GZ Jesenice, Ra dovljica, Tržič. Kranj in Skofja Loka. Ta pravilnik je bil nekaj let v veljavi in tekmovanja so bila organizirana z name nom, da strokovno usposobijo gasilski podmladek in da vanj pritegnejo še več novih članov. PGD Železniki je na ta tekmovanja pošiljalo po eno ali dve pi onirski ekipi, kjer so v letih 1964, 1965 in 1967 dosegli 2. mesto. Sploh je bila usmeritev na pomlajevanje članstva zelo koristna. Ko so se leta 1971 bolje pove zali z osnovno šolo, jim je uspelo, da se je spomladi 1972 v društvo vpisalo kar 21 pionirjev. S primernim programom so jih postopno vzgajali in jih vključe vali v njim primerne gasilske aktivnosti. Leta 1976 in 1977 so iz te skupine že dobili nekaj dobrih mladih gasilcev. Leta 1968 je dolgoletni poveljnik Jože Benedičič hudo zbolel. Društven' povelj nik je postal Cveto Benedičič, ki je na slednjega leta prevzel še sektorsko po veljstvo za dolino. Na občnem zboru 28. 2. 1970 je blagajniške posle oddal Mitja Košmelj. Dne 15. 8. 1970 je Jože Bene dičič umrl. Se nekaj drugih sprememb je narekovalo, da so na občnem zboru 1970 izvolili naslednji odbor: Miro Markelj — predsednik, Anton Sedej — tajnik, Min- ka Primožič — blagajničarka, Cveto Be nedičič — poveljnik, Janez Dolenc — go spodar in Franc Blaznik — predsednik nadzornega odbora. Na podlagi novega statuta Gasilske zveze so sprejeli nova pravila, istočasno pa se tudi seznanili s pravilnikom o gasilskih prireditvah na javnem kraju, ki je bil prejšnje leto sprejet pri GZ Slovenije. Spomladi 1971 je Cveto Benedičič od stopil. Za sektorskega poveljnika so do ločili Franca Subica, ki še sedaj vestno 207 opravlja to dolžnost. Po občnem zboru januarja 1972 je spet prišlo do manjše spremembe: za predsednika je bil izvo ljen Filip Blaznik. njegov namestnik pa je postal Miro Markelj. Referent za pio nirje je postal Jože Markelj. Miro je ostal podpredsednik do nenadne smrti 2. 2. 1978. Na seji uprav, odbora GD 26. 12. 1977 so določili naslednje opera tivno vodstvo: namesto Pavleta Pikuša je postal poveljnik Jože Markelj, njegov namestnik pa Pavle Pikuš, vodja opera tivne desetine je postal Jože Benedičič. referent za mladino pa Jože Kamenšek. V jub:lejnem letu, ko društvo praz nuje 80-letnico, sta upravni in nadzorni odbor takole sestavljena: Filip Blaznik — predsednik, Anton Sedej — tajnik, Janez Dolenc — podpredsednik. Minka Primožič — blagajničarka, Franc Blaznik — gospodar, Jože Markelj — poveljnik. Pavel Pikuš — namestnik poveljnika, Filip Jelene — referent za mladino, Mi loš Kamenšek — šofer n strojnik, Franc Subic — sektorski poveljnik za Selško dolino. V nadzornem odboru: Janez Rih- taršič — predsednik in člana: Metod Sturm. Marjan Demšar. Janez Dolenc je Miro Markelj (1925—1978) rojen leta 1910 in je v društvu že od le ta 1934. Franc Blaznik je rojen leta 1921 in je v društvu že od leta 1948, Minka Primožič je rojena leta 1925 in je v dru štvu že od leta 1948. Ti trije so obenem tudi najstarejši še aktivni gasilci v do lini. Leta 1974 je v društvu aktivno delo valo še 12 žensk, vendar je v naslednjih 4 letih to število padlo na 5 ali 6 članic. V tem povojnem obdobju je bilo vprašanje strokovnosti vedno bolj ak tualno. Sprva tudi ni bilo pravega za nimanja za učenje in vzgojo. V zadnjih 10 letih pa se je stanje občutno premak nilo na bolje in na občnem zboru 22. 2. 1975 so že lahko ugotovili razveseljivo stanje, da imajo 19 gasilcev z izpitom, 13 gasilcev I. stopnje, 8 gasilskih pod častnikov in 2 strojnika z izpitom. To je bil rezultat večletnih prizadevanj občin ske GZ, ki je z načrtno organizacijo te čajev in seminarjev začela vzgajati ga silski kader na svojem območju. Na občnem zboru 17. 1. 1976 so spre jeli nov statut društva. V njem je zapi sano, da poleg Železnikov področje te ga GD obsega še naslednje vasi: Stude- no, Podlonk, Prtovč, Draboslovico, Jese- novec, Martinj Vrh, Megušnico, Ostri Vrh in Smolevo. Pod Železnike pa spadajo tudi Češnjica, Dašnica, Kres in Log. V preteklih 10 letih je društvo pre vzelo tudi del nalog civilne zaščite in se po njej vključuje v program dejavnosti splošnega ljudskega odpora. Temu pri merno se je društvo že "tudi opremilo in se kadrovsko ter organizacijsko pri lagodilo. Delovanje protipožarne službe se je v preteklih 10 let:h tudi sicer bistveno raz širilo in izpopolnilo. V ALPLESU so us tanovili lastno gasilsko društvo, medtem ko so v delovnih organizacijah Iskra. NIKO. Tehtnica in Dom - oprema for- nvrali ekipe, ki skrbijo za požarno var nost. Tako je gasilstvo v Železnikih da nes razvito skladno z velikim gospodar skim razvojem in je po svoji organiza ciji, usposobljenosti in opremljenosti kos nalogam, ki so pred njim. Poleg ObGZ je bila lani formirana tudi občinska požarna skupnost, kjer je vključeno tudi GD Železniki. Ta skup nost je sklenila samoupravni sporazum z vsemi zainteresiranimi ustanovami in delovnimi organizacijami v občini, s či mer je potrjen družbeni interes za gasil sko dejavnost. 208 številčni pregled članstva Leto 1898 1903 1908 1913 1920 1925 1930 1935 1941 1946 1951 1956 1961 1966 1970 1974 1978 M redni 54 55 46 44 43 33 44 4F> 41 22 29 38 27 23 16 30 36 o š k i rezerva 6 10 10 7 5 11 9 8 32 35 38 Žen ske 6 9 10 8 4 4 12 1 Sku paj 54 55 46 44 43 39 54 59 48 28 43 59 44 35 52 77 75 Pio nirji (i 6 21 12 Častni člani 4 4 5 Podporni člani 5 6 8 4 5 4 20 6 Podporni člani so nastajali s tem, da so premožnejši člani, ki so izstopali iz dru štva, z njim sodelovali še naprej tako. da so društvu občasno materialno pomagali. Ko so gradili gasilski dom, je poseben odbor zbiral denar in les v ta namen, tedaj so več posameznikov, ki so dali večji prispevek, vpisali med podporne člane. Častni člani so bili tisti, ki so v dru štvu aktivno delali nad 25 let. Po letu 1945 takih gasilcev niso posebej imeli za častne, pač pa so jim to izkazovali s po hvalo ali gasilskim odlikovanjem. Ob 25-letnici (19. 8. 1923) so dobili di plome kot častni člani tisti, ki so bili v društvu od ustanovitve: Martin Čema- žar, Gregor Demšar, Franc Dolenc, Ja nez Petrač, Matej Prežel j, Matej Pegam, Lovro Spendal, Matej Tavčar in Gabri jel Thaler. Vsi zgoraj navedeni so leta 1925 dobili še državna odlikovanja, te danji župan Josip Globočnik pa je dobil red sv. Save 5. razreda. Na občnem zboru 30. 1. 1938 so ob 40- letnici društva in za 30-letno delo v dru štvu dobili zlato medaljo s palmo: Ma tevž Mohorič-Bravčk in Ferdo Smid, zla to medaljo za 20-letno službo: Matevž Benedičič in Franc Srebrnjak ter za 15- letno delo srebrno medaljo: Jakob Pri možič in Josip Vrhunc. Po letu 1950 so dobili odlikovanja: Od likovanje Gasilske zveze Jugoslavije je dobil Miro Markelj, in to Gasilsko zvez do SFRJ III. reda, odlikovanja Gasilske zveze Slovenije 1. stopnje Jože Benedičič, 2. stopnje Jože Benedičič, Janez Dolenc, Miro Markelj in Anton Sedej ml. in 3. stopnje Anton, Cveto in Jože Benedičič, Filip Blaznik, Mitja Košmelj, Jože in Miro Markelj, Anton Sedej st, Anton Sedej ml., Metod Šturm. V preteklih 29 letih so s prakso in šolanjem v društvu pridobili naslednje nižje častnike: Gasilski nižji častnik 1. stopnje je Anton Sedej. Gasilski nižji častniki pa so: Anton in Cveto Benedi čič, Filip Blaznik, Filip Jelene, Jože Mar kelj, Pavel Pikuš in Franc Šubic. Imovina in oprema Za obdobje 1898—1922 ni zapiskov in tudi ne drugih pisanih virov, razen že omenjenega seznama članstva. Zato je o tem obdobju možno kaj zapisati o opremljenosti društva le po ustnem iz ročilu. Ko so praznovali 25-letnico in 40- letnico društva, je bilo omenjeno, da so že takoj ob ustanovitvi postavili tudi prvi gasilski dom in hkrati že tudi na bavili snemalno enocevno brizgalno ter najnujnejšo opremo. Ta prvi gasilski dom v Železnikih je bil lesen in je stal na bajerju, kakih 50 m od znamenja na Klovžah proti Raoovniiku. Ročna sne malna brizgalna, ki je bila za tiste čase kar solidna naprava, je vseskozi dobro služila svojemu namenu. Jeseni 1939 jo je kupil Janko Kemperle na Češnjici in 14 Loški razgledi 209 Ekipa GD Železniki na vaji v LTH Skofja Loka oktobra 1971 jo je še mnogo let koristno uporabljal. Kupil jo je za 3800 din. Seveda so si gasilci še pred prvo svetovno vojno na bavili več delovnih oblek in tudi nekaj paradnih uniform. Leta 1921 so si nabavili dvocevno roč no brizgalno, ki jo je izdelala tvrdka Samassa v Ljubljani. Ker je bila mon tirana na vozu s štirimi kolesi, so ji rekli tudi štirikolesna brizgalna. Slovesno so jo tedaj spravili v pogon in njena botra je bila mlada učiteljica Frančiška Gro har. Do leta 1939 je poučevala v Želez nikih in se poročila z učiteljem Jankom Benedičičem-Strajnarjevim, ki je bil ne kaj let pred premestitvijo član nadzor nega odbora tega društva. Premeščena sta bila v Ribnico, kjer so Italijani Jan ka ustrelili kot člana OF v roški ofen zivi poleti 1942. Leta 1948 se je učiteljica Frančiška Benedičič kot častna gostja udeležila 50-letnice gasilskega društva Železniki. Ze leta 1922 so sklenili, da dvocevne brizgalne ne bodo nikomur posojali, za manjšo (snemalno) pa bodo na dan ra čunali po 20 din in od večera čez noč do jutra mora biti v gasilskem domu, da bi bila v primeru kakega požara pri roki. Tega sklepa so se v glavnem vseskozi tudi držali. Glavni viri dohodkov so bili: članari na, prispevki podpornih članov in do hodki družbenih in kulturnih prireditev. Leta 1924 je bila letna članarina 2 din, ki pa je do leta 1935 narastla na 6 din. Podporni člani so v začetku plačevali od 10 din naprej, po letu 1934., ko se je gra dil nov gasilski dom, pa so ta prispevek zvišali na 50 din in več. Na občnem zboru 13. 5. 1926 je v blagajniškem po ročilu takole prikazan obračun poslova nja za leto 1925: Dohodki: din članarina iz leta 1925 in ostanek iz leta 1924 1.360,42 dohodek predpustne veselice 4.000,00 prispevek Leopolda Vebra 1.000,00 prispevek Franca Dolenca 2.000,00 skupaj: 8.360,42 stroški skupaj: 6.704,77 prebitek 1.655,65 Veber na Cešnjici (Kemperle) in Do lenc iz Stare Loke sta omenjeni vsoti dala društvu kot dar, ker so gasilci us pešno nastopili pri požaru in zmanjšali škodo, ki bi bila sicer zelo velika. Hkrati z novo dvocevno brizgalno so nabavili tudi 150 m cevi. Sploh so z vzdr- 210 zevanjem in nabavljanjem cevi imeli kar naprej skrbi in stroške. Stolp v starem (lesenem) gasilskem domu ni bil posebno visok. Cevi, ki so se v njem sušile, so se na sredini vedno pregibale, zato so se slabo sušile, zlasti pozimi, in se tudi kvarile. Leta 1931 so imeli že 51 komple tov delovnih oblek, kar pomeni, da so bili skoraj vsi društveni člani že pri merno oblečeni za gašenje požara. Leta 1938, ko so se pripravljali na otvoritev novega doma in na praznovanje 50-let- nice, so ugotovili, da imajo le 15 parad nih uniform in le 5 članov je tedaj na ročilo paradno uniformo. Zato so mnogi gasilci tudi na slovesnostih nastopali v delovnih gasilskih oblekah. Na odborovi seji 13. 7. 1927 je na kra ju zapisnika zabeleženo tudi naslednje: »Razmotriva se vprašanje nove gasilne shrambe in se sklene podati vlogo na občinski odbor v zadevi stavbišča za ga silsko shrambo.« Tu je začetek prizade vanj za gradnjo novega gasilskega doma. Do leta 1931 so se z veleposestnikom Gustavom Egrom dogovorili za primerno zemljišče. Brezplačno je odstopil parcelo ob Morajnarjevi hiši na Racovniku. Leta 1931 je Matej Pegam vodil gradnjo te meljnega zidu, na katerem je bilo potem pripravljeno zemljišče za gradno stavbe. Gospodarska kriza v letih 1929-1933 je znatno zavrla gradnjo. Ker ni bilo de narja, se je tudi gradnja za več let za vlekla. Prve načrte za stavbo je naredil arhitekt Tomažič v Ljubljani. V stavb nem odboru so bili naslednji člani: Pol de Košmelj, Niko Zumer, Franc Srebr- njak, Florjan Tavčar, Ferdo Šmid in Ja nez Keržar — vsi člani gasilskega društ va. Od občine pa so bili v njem: župan Karol Dolenc in odbornika Pavle Tav čar in Janko Demšar. Predsednik odbora je bil Polde Košmelj, blagajnik pa Niko Zumer. Ko je po volitvah leta 1933 Niko Zumer postal župan, je na mesto Dolen ca prišel v odbor kot predstavnik ob čine, medtem ko je bil kot gasilec še naprej blagajnik tega odbora in tudi društveni blagajnik. Zaradi tega je dru štvo pri občini imelo polno razumevanje in dobilo vso možno podporo. Dokončen načrt za dom je predložil zidarski mojster Anton Bešter iz Dolenje vasi, ki je leta 1932 tudi začel dom zi dati. Z večjimi prekinitvami je bil dom Del trga na Trnju, za bivšim Prosvetnim domom, ob cesti na Racovnik, stari gasilski dom, okrog leta 1928 14 211 v glavnem do konca leta 1937 dograjen. Mizarska dela v njem je opravil Janez Logar. Pri najemanju posojila za 50.000 din je bila garant občina. Leta 1936 so pri zavarovalni banki Slavij a v Ljubljani spet najeli posojilo 30.000 din s 6 °,'o obrestno mero za dobo 6 let in ponovno je bila občina garant za vrnitev tega po sojila. S tem drugim posojilom je bilo društvu omogočeno, da je dogradilo dom in si nabavilo novo motorno brizgalno. Največ skrbi in odgovornosti sta pri vseh teh delih nosila Polde Košmelj in Niko Zumer. Gasilci so tu opravili ve liko ur prostovoljnega dela. V najtežjih letih gospodarske krize je kakih 5 ali 6 gasilcev pri teh delih imelo vsaj začasno zaposlitev in skromen zaslužek. Kmetje v sosednjih vaseh so dali po nekaj smrek in macesnov, kar so gasilci potem spra vili v denar za potrebe gradnje. Last niki konj so naredili precej voženj za stonj. Za nabavo motorke je Lesna za druga na Cešnjici dala 3.000 din, Hra nilnica in posojilnica v Zeleznik;h pa 5.000 din. Večja zneska sta dala tudi Gustav Eger in Marta Globočnik. za kar sta bila leta 1938 sprejeta v častno članstvo. Kakor za nabirko za gradnjo doma tako je bil tudi za motorko ime novan poseben odbor, ki je obiskoval razne organizacije in ustanove ter posa meznike v Železnikih in okolici. Z razu mevanjem pri ljudeh in z njihovo po močjo je vse to dosegel. Stanovanje v 1. nadstropju doma leta 1937 še ni bilo izdelano. Kot najemnica se je prijavila učiteljica Rozalija Kem- perle in z njo je društvo sklenilo po godbo. Najemnica v lastni režiji dogradi to stanovanje, nakar se dolg obračunava s stanarino, ki je mesečno znašala 150 din. Leta 1938 je najemnica predložila obračun stroškov za ureditev stanovanja v 1. nadstropju, ki je znašal nekaj nad 9.000 din in društvo je ta obračun po trdilo. Kemperlovi so se iz tega stano vanja izselili leta 1944. Motorno brizgalno so nabavili pri tvrdki Rosenbauer in drug v Celju za 32.000 din. Dve tretjini je bilo treba pla čati pri prevzemu, ostalo do konca leta 1938. Gasilci v Železnikih so motorko prevzeli 26. 6. 1938. 9. in 10. 7. 1938 je bila tu otvoritev novega doma in prvi de monstrativni nastop motorne brizgalne. Oboje pomeni veliko pridobitev in ponos železnikarskih gasilcev. Leta 1934 je bilo v materialnem po gledu najtežje. To leto je društvo za ključilo s 4.000 din dolga. Po predraču nih na občnih zborih v naslednjih letih do vojne, so bili dohodki in izdatki urav novešeni v višini okrog 25.000 din. Pri manjkljaj je društvo imelo le še leta 1938, ko je znašal 1.294 din in leta 1940 v znesku 316 d;n. Leta 1939 je ročno enocevno snemalno brizgalno kupil Janko Kemperle na Ceš njici. V letih 1938—1941 je bil v Železnikih nastanjen bataljon za utrjevanje držav ne meje na sektorju Ratitovec—Blegoš. Poveljnik tega bataljona je bil major Tomo Pajič, ki je 1941, menda nekje na Dolenjskem, prišel v italijansko vojno ujetništvo. Ta bataljon je leta 1939 za sedel polovico orodišča v gasilskem do mu, zaradi tega je bilo težko vzdrževati opremo v primerni urejenosti. Poleg tega niso plačevali najemnine. V opuščenem gasilskem domu na bajerju je v letih 1939. 1940 imel garažo kapetan Franc Ma- milovič. Plačevati bi moral 25 din me sečno, vendar je bil zelo nereden plač nik in ga je odbor društva moral več krat opominjati na zaosialo najemnino. Leta 1945 je bil gasilski dom v dokaj neurejenem stanju: oprema nepopolna, okna razbita, omet na več mestih okra šen. Do leta 1948 so bile glavne pomanj kljivosti in škoda odpravljene. Iz vojne ga plena je društvo leta 1948 dobilo do ber tovorni avto. Nameravali so ga pre urediti za društvene potrebe. Julija 1947 pa se je javil in izkazal lastnik, da je avto odpeljal. Ker je bil zadovoljen, da je dobil avto dobro ohranjen, je zato dal društvu 1.000 din. Zadruga kovinarjev »NIKO« je v letih 1948—1952 gradila tlačni cevovod skozi Racovnik in elektrarno ob bivšem Joha- novem mlinu. V zvezi s temi deli so ga silci 3. 10. 1948 podrli stari (leseni) ga silski dom na bajerju. Okrog leta 1955 so dvocevno brizgalno prodali nekam na Hrvaško, vendar ni v nobenem zapisniku o tem ničesar zabeleženega. Prva leta po vojni je članarina zna šala 20 din, z letom 1951 pa so jo po večali na 60 din. Prvi večji denar, ki ga je društvo dobilo, je bila dotacija 30.000 din zadruge kovinarjev »NIKO«, ki je bil nakazan marca 1949 po zaključenem ra čunu za leto 1948. Letna dotacija KLO Železniki do leta 1952 je znašala pov prečno 3.000 din. Maja 1954 je Kmetij ska zadruga Češnjica iz zaključ. računa 212 za leto 1953 gasilskemu društvu Želez niki nakazala 40.000 din dotacije. Nekaj so dale tudi druge delovne organizacije in tako je društvo že moglo misliti na določene izboljšave. Do konca leta 1954 je bil dom zunaj in znotraj obnovljen, stopnišče, ki je bilo prej odprto, so zazi dali v prizidek in jeseni 1954 so pri OD PAD v Ljubljani kupili star tovorni avto. Svojemu namenu je sicer služil, toda vedno ga je bilo treba popravljati in to je zahtevalo večje nepredvidene izdatke. Leta 1956 so v Železnikih zaključili z napeljavo vodovoda, kar je tudi v pro tipožarnem pogledu velika pridobitev, saj je s tem gasilcem omogočeno, da tudi pri bolj oddaljenih hišah lahko pridejo do vode. Na občnem zboru 25. 1. 1958, ko so se že pripravljali na praznovanje 60-letnice društva, so z zadovoljstvom ugotovili, da so v domu naredili razne izboljšave. Tako so tedaj že tudi obzi dali sušilni stolp. Od jeseni 1948 do ju nija 1979 je v 1. nadstropju doma stano val Jože Benedičič-Mežnarjev z dru žino. Bil je skrben hišnik in odgovoren član društvene uprave. V letih 1963 do 1968 so imeli že drug avto, s katerim so prav tako imeli stalne stroške in delo s popravili. Za način gospodarjenja v društvu naj bosta tu navedena dva primera, in to iz let 1954 in 1967. Upravni odbor je na seji 8. 11. 1954 takole sestavil predračun za naslednje leto: S din — pleskanje stolpa, oken, vrat, zidovja 90.000 —• pločevina za pokritje prizidka in delo 30.000 — popravila avtomobila, nakup gum 100.00 Za redno dejavnost: — nabava 6 ženskih bluz 8.000 — nabava 100 m C cevi 100.000 Sedanji gasilski dom v Železnikih, ob njem Morajna Fot. C. Zupane 213 — popravilo motorke in ročne brizgalne 30.000 — nabava 2 karbidnih svetilk 7.000 — nabava 100 1 bencina 5.700 — nabava 10 kg olja 3.50 — za pisarniške potrebščine 3.000 — potni stroški 3.00 skupaj: 380.000 V blagajni so imeli 15.636 din. Od dotacije občinskega ljudskega odbora Že lezniki so pričakovali kakih 10.000 din in morda toliko še od okrajne GZ v Kra nju. Razmišljali so, kako bi nekaj za služili s primerno družabno prireditvijo. Ker so bile potrebe vedno večje kot de nar, ki bi ga tako dobili, so pri občini za prosili za dovoljenje za posek večje ko ličine lesa, kar bi potem izdatno vnov- čili. Tako so se tudi rešili iz denarne zagate. Decembra 1967 so bili dohodki in iz datki izravnani pri znesku 3.100 din. Najdražje je popravilo avtomobila 730 din in nabava goriva 374 din. Z dotacijo občinske GZ Škof j a Loka je društvo spomladi 1967 nabavilo sodobno molor- ko, v orodišču doma pa položilo beton ski tlak. Poleti 1968 so zamenjali hišnika. Dote danji skrbni hišnik Jože Benedičič se je zaradi bolezni izselil, po sklepu uprav nega odbora pa se je vselil Anton Sedej, ki to dožnost še sedaj opravlja. Članarina je leta 1966 znašala 1,50 din, čez tri leta je bila povišana na 5 din, od leta 1972 do 1976 so redni člani plače vali po 10. podporni pa po najmanj 15 din, na občnem zboru 17. 1, 1976 pa je bila za vse povišana na 20 din. Seveda je to le simboličen prispevek. S člana rino nikakor ni moč kriti društvenih po treb, niti administrativnega poslovanja. Zato je še vedno ostal glavni vir dota cija občinske GZ in zbiranje denarja na območju društva. Nekaj dobi društvo tudi z raznimi zabavnimi prireditvami. Letni proračuni so se v zadnjem deset letju gibali od. 30.000 do 50.000 din. Leta 1969 so nabavili nov gasilski kombd IMV 1600, za katerega so plačali 41.000 din. ObGZ je zanj prispevala 25.000 din, ostalo so zbrali člani sami. To vozilo so leta 1974 prodali GD Bukovica, istočasno pa kupili novo in močnejše vo zilo TAM 2001/g za 135.760 din. Tudi za to je znaten del prispevala ObGZ. Tega leta so namreč gasilci v Železnikih pre vzeli organizacijo 12. čipkarskega dne. Ker so prireditev zelo dobro organizirali. so si ustvarili 32,477 din dobička. To so porabili za nakup avtomobila in še ne kaj druge gasilske opreme. Dohodki in izdatki leta 1976 so se iz ravnali pri vsoti 18.624 din. V jubilejnem letu 1978 bo že spet tre ba zbrati več denarja, kajti na domu je streha potrebna popravila, potrebno bo prebarvati vrata in lesene dele oken, ob noviti fasado in še pri sušilnem stolpu kaj popraviti. Krajevna skupnost Želez niki je društvu v ta namen že odobrila 50.000 din, nekaj bo treba najti pa še drugje. S prizadevnostjo, pametnim in pošte nim gospodarjenjem so torej gasilci v Železnikih v vsem tem dolgem obdobju znali najti denar, da je bilo društvo op remljeno skladno s potrebami časa. Na pomoč! V seznamu članstva, ki je ohranjen in zajema obdobje od 1898 do 1936, je na veden le datum, kdaj je bil požar, kjer so nastopili gasilci. V zapisnikih sej in obč. zborov, ki so ohranjeni od junija 1922 dalje, tudi ni točneje zapisano o ga silskih nastopih pri požarih in povod njih. Tako je bilo treba tu in tam po vprašati prizadete in po njihovem spo minu vsaj v glavnem zajeti važnejše do godke te vrste. V letih pred 1. svetovno vojno so so delovali pri gašenju naslednjih požarov: 27. 10. 1898, 5. 7. 1899, 7. 1. 1900, leta 1901 pa 22. 1., 14. 3.. 8. 7. in 13. 7., 4. 8. 1902 požar na Rudnem, 25. 7. 1903, 19. 9. 1906, 7. 4. 1907, 21. 7. 1908, 27. 5. 1909 in 14. 4. 1912 pri Lukelnu v Gorenjem koncu. V letih med vojnama so reševali imet je pred požari in pri povodnjih: jeseni 1918 je Smoleva izpodkopala Sivarjevo hišo v grapi za Ovčjo vasjo, te hiše po tem niso več obnovili. Leta 1923 so bili v Železnikih 3 požari in 1 v sosednji va si. Leta 1923 je gorelo v Kodermacu, pri Meru, pri Špičku (Sedlarjevi) in na Ceš- njici pri Prevcu. Jeseni t. 1. je v Ovčji vasi poplavljala Smoleva, ki je podrla mlin Pavleta Tavčarja ter pri Lukelnu in Dermotu naredila veliko škode. Leta 1925 je strela zažgala gospodarsko po- sopje Leopolda Vebra — Kemperla na Češnjici. Dne 6. 4. 1926 je bil gozdni po žar v Hrastniku, last Franca Dolenca iz 214 Stare Loke. Dne 10. 10. 1926 je ponovno hudournik Smoleva poplavljal v Ovčji vasi in okrog Dermote. V noči na 18. 12. 1929 je pogorela stanovanjska hiša na Skrjevcu. gasilci so uspešno reševali Eg- rovo in Demšar j evo žago. ki sta v bližini (sedaj sta seveda že opuščeni, zgodovin sko zanimivi). Dne 15. 12. 1930 je pogo rela Miznikarjeva stanovanjska hiša na Zalem Logu, gasilci so uspešno reševali sosednje hiše. Več lastnikov hiš je potem GD Železniki poslalo p:smeno zahvalo, ker so jih rešili pred katastrofo. Dne 9. 2. 1931 požar pri Francu Lotriču na Češ- njici. Dne 17. 4. 1931 je pogorela šupa Silvestra Mlakarja v Železnikih. Dne 15. 10. 1931 je gorelo gospodarsko poslopje pri Venceljnu na Jesenovcu. Dne 1. 12. 1932 je gorelo gospodarsko poslopje pri Kebru na Zalem Logu, gasilci so uspešno reševali sosednje hiše. Dne 13. 3. 1934 ob veliki povodnji so bili tudi gasilci v pripravljenosti. 3. 1. 1935 se je vžgala neka Egrova stanovanj ska hiša, št. 104. Dne 25. 3. 1935 je bil gozdni požar v Plenšaku, istega dne zve čer pa je pogorel Egrov kozolec z zalogo desk v Njivah. Dne 20. 10. 1940 je gorel kozolec na Češnjici, lastnik Peter Mesec- Prevc. Kozolec je bil s slamo krit pa so ga vžgale iskre iz dimnika Kemperlove žage. O nastoph gaslicev v letih 1941—1945 je že spredaj zapisano. Jeseni 1945 je gorelo pri Kemperlu na Češnjici. Poleti 1948 je bil večji gozdni požar na Ratitovcu. Pozimi 1948'49 sta bila požara v kovinarski zadrugi NIKO in dimniški požar v Plnadi. V pozni je seni 1949 je bila povodenj in gasilci so črpali vodo pri Meru in pri Thalerju. Dne 5. 2. 1952 se je vžgalo v galvaniki zadruge NIKO. 16. 1. 1953 je pogorela Bajzgaberjeva hiša, sedaj stanovanjski blok Na plavžu št. 7. Dne 9. 2. 1956 je v Selcih pogorelo poslopje kmetijske za druge, sodelovali so pri gašenju tudi ga silci iz Železnikov. Dne 10. 10. 1958 je bi manjši požar pri Francu Lotriču na Češnjici. Dne 14,. 10. 1956 zjutraj se je vžgalo v kurilnici LIP Češnjica. Dne 8. 7. 1957 so gasilci uspešno pogasili večji gozdni požar v Jelovici. Dne 2. 5. 1953 zgodaj zjutraj se je vžgalo gospodarsko poslopje Alojza Vebra na Jesenovcu, ga silci iz Železnikov in Zalega Loga so re šili stanovanjski del hiše. Dne 14. 3. 1961 je bil travniški in gozdni požar na par celah Lintel-Štedl nad Zalim Logom, kjer so pomagali gasiti tudi gasilci iz Želez nikov. Dne 18. 10. 1961 je bila velika po plava, ko je voda prišla v več hiš na Tr nju in so gasilci potem črpali vodo iz kleti. Dne 17. 12. 1961 je gorela stano vanjska hiša Anice Gartner v Ovčji vasi, sedaj Na plavžu št. 17. Preventivnim protipožarnim ukrepom so tudi v Železnikih vseskozi posvečali določeno pozornost. Med vojnama je to zlasti vztrajno in uspešno delal priza devni dimnikar Franc Srebrnjak. Kasne je se je za to brigalo samo gasilsko dru štvo, ki je prek KLO oziroma občine opozarjalo na ugotovljene pomanjkljivo sti zlasti v zvezi z ognjišči in dimniki zasebnih hiš. Nadzor nad tem je kasneje prevzela uprava javne varnosti, ki je stanje ugotavljala prek postaj milice. Odsek za notranje zadeve pri Skupščini občine Skofja Loka je 5. 9. 1967 sestavil informacijo, iz katere povzemam tisti del ki se nanaša na Selško dolino: ••Posebna strokovna komisija, imeno vana od Odseka za notranje zadeve, je v času od 26. 4. do 17. 6. 1967 opravila požarnovarnostne preglede stanovanjskih in gospodarskih poslopij v 35 naseljih hribovitega dela Selške doline. Pregled je zajel 583 objektov zasebnih lastnikov. V naslednjem letu bodo opravljeni pre gledi še v preostalih 9 naseljih te do line. Pri pregledu teh objektov se je ugoto vilo, da je 58°/o zgradb v redu, medtem ko je v ostalh zgradbah požarna varnost pomanjkljiva. Pomanjkljivosti so naslednje: — 50°/o odpade na neurejene sušilnice za meso in mesne izdelke (večina vrat ni obita s pločevino), nekaj sušilnic je lesenih; — 45€/(t odpade na neurejene dimne naprave (neometani dimniki, brez vratc ali z dotrajanimi vratci, v 2 primerih sta dimnika lesena, v 2 primerih pa sta stavbi brez dimnika); — 5 "/o odpade na druge pomanjklji vosti (slaba električna instalacija, živin ska krma ob dimn-kih in podobno). O ugotovljenih pomanjkljivostih so bi li v 243 primerih napisani zapisniki in do ločeni roki za odpravo pomanjkljivosti. Kontrolne preglede glede izvršitve pred pisanih ukrepov bodo opravili delavci di mnikarskega mojstra ob rednem oprav ljanju svoje službe.« Tako ukrepanje je vsekakor znatno pripomoglo k večji protipožarni varno- 215 sti in na m'nimum zmanjšalo požare na kmečkem podeželju. Dne 3. 11. 1966 je velika povodenj zelo poškodovala Dermotov jez in izpodkopa- la del hiše sedlarja Jakoba Kralja. Na plavžu št. 2. Dne 23. 3. 1967 je bil gozdni požar v Lašnovcu, 25. 4. pa je pogorela stano vanjska hiša mizarja Franca Trojarja, Na plavžu št. 30. Le nekaj dni prej so gasilci dobili novo motorko, s katero so tu prvič nastopili in uspešno zavarovali sosednje hiše pred požarom. Dne 18. 2. 1968 je pogorela Tavčarjeva hiša, pri Stalcu, Na plavžu št. 18. Dne 28. 11. 1970 se je vžgalo v stano vanjski hiši Janka Šmida (pri Šimencu), Na plavžu 46. Dne 4. 2. 1971 dimniški požar v hiši Jurija Rejca — Petrača, na Jesenovcu, št. 3. Dne 8. 4. 1971 gozdni požar v Logu na parceli Cirila Bogataja, 30. 10. pa večji požar v Plenšaku na parceli Gozd. gos podar. Kranj. Dne 27. 5. 1972 je strela zanetila požar V zvoniku na Mohorju, na klic gasilcev iz Kranja so intervenirali gasilci iz Že leznikov. Dne 7. 11. istega leta je bil dimniški požar v hiši Antona Dolenca, Trnje št. 29 ;n 8. 11. spet dimniški požar v hiši To maža Smida, Podlonk št. 14. Dne 4. 4. 1973 je bil gozdni požar nn Kresu, na parceli Cirila Bogataja. Dne 17. 1. 1974 je v garaži zgorel oseb ni avto Cirila Bogataja, na Kresu št. 6. Tega leta so bili potem še trije požari: 23. 3. gozdni požar v Snegovniku na par celi Franca Bogataja, 9. 4.. je gorelo nr senožeti v Mlakah na parceli Antona Me seca, na Kresu št. 3 in 10. 4. dimniški požar v tovarni NIKO, Racovnik št. 38. Poleti so gasilci iskali dekl''co Kristino Polajnar, ki se je izgubila v Jelovici. Dne 22. 2. 1975 je bil dimniški požar v gostilni Jožeta Pečnika, na Cešnjici št. 14. Ta hiša je bila popolnoma porušena maja 1978 po urbanističnem načrtu. Dne 24. 2. je bil gozdni požar v Spiljah, pri Ostrem vrhu, 12. 3. industrijski požar v oddelku livarne v Iskri-Zelezniki. Od 5. do 7. 4. je bilo veliko deževja in povo denj. Gasilci so posredovali v Zdravst venem domu in pri hiši Tončke Simon- čič na Cešnjici. Na Zalem Logu in pod Martinj Vrhom so pomagali odstraniti ne kaj zemeljskih usadov. Dne 15. 12. je bil večji požar v hiši Jožeta Ravnikarja — Jakopina, na Cešnjici št. 8. Dne 2. 4. 1976 je bil gozdni požar v Krasu in Lomu na parcelah last GG Kranj in Vinka Markelj. V noči na 8. maj so gasilci sodelovali pri iskanju 2- letne Mije Habjan iz Dolenje vasi, ki so jo našli živo in zdravo. Dne 18. 9. so spet iskali izgubljenega otroka Francija Urbana s Trate pri Skofji Loki. Iskali so ga iz Potoka in Osojnika proti Blegošu, vendar zaman. Kasneje so ga miličniki našli mrtvega. Dne 9. 2. 1977 je pogorela deloviščna baraka gradb. podjetja Tehnika — Ljub ljana pri gradnji tovarne NIKO na Oto kih. 10. 8. je gorelo gospodarsko poslop je v Kališih, tu so sodelovali tudi selški gasilci. Dne 7. 1. 1978 je bil gozdni požar nad cesto pod Zijalko na parceli GG Kranj, 9. 3. dimniški požar v hiši, kjer stanuje družina Francke Markelj, Trnje št. 1 in 29. 4. gozdni požar v Snegovniku na par celi GG Kranj. Od leta 1972 imajo servis za polnjenje in praznjenje ročnih gasilskih aparatov. S temi aparati redno oskrbujejo delovne organizacije v dolini in po potrebi tudi zasebne lastnike hiš. To je zelo koristen in učinkovit preventivni ukrep, obenem pa tudi šola, ko se gasilci sami usposab ljajo v rokovanju s temi aparati. Bolj postranskega pomena je, da jim ta de javnost prinaša tudi manjši dohodek. S stalno preventivno dejavnostjo in z uspešnimi nastopi pri požarih, poplavah in podobnih nesrečah so se gasilci v Že leznikih kar dobro izkazali in še kako opravičili svoj obstoj. Družabno in kulturno delovanje Pred ustanovitvijo društva je bila pro tipožarna varnost nekoliko bolj pomanj kljivo organizirana in zato manj učinko vita. Ko pa je nastalo društvo, je bil zgrajen dom, nabavljena oprema, med letom so gasilci imeli večkrat vaje, če je bilo potrebno, so priskočili na pomoč, in to kot organizacija, v uniformah so se udeleževali raznih javnih prireditev, skratka, društvo je bilo tu, čutiti in vi deti ga je bilo v raznih oblikah in prili kah. Poleg osnovne naloge — pomoč bliž njemu v nesreči (ogenj, poplava, potres) pa so se gasilska društva od vsega za- 216 četka ukvarjala tudi s prirejanjem dru žabnih in kulturnih prireditev. Tako so se mnoga gasilska društva sčasoma uve ljavila in priljubila ljudem prav s temi prireditvami. Tako je bilo tudi v Želez nikih. Sv. Florijana (4. maj) so praznovali kot zaščitnika gasilcev. Ker je v dolini na Bukovici cerkev posvečena temu patro- nu, je naravno, da so se gasilci iz vse doline na Florjanov dan tu zbrali in po- praznovali ta praznik. Včasih so se zbra li prav 4. maja, navadno pa prvo nede ljo po tem datumu. Ko je leta 1927 tudi na Bukovici nastalo gasilsko društvo in so leta 1929 tu odprli nov gasilski dom, je bilo to florjanovo praznovanje še bolj slovesno. Tradicija tega praznovanja se je obdržala vse do leta 1941. V knjigi članstva je vodena evidenca, kdo se je kot gasilec udeležil procesije na velikonočno soboto in ob sv. Rešnjem telesu. Teh cerkvenih slovesnosti so se gasilci kot enota udeleževali prav tako do leta 1941. Udeleževali so se tudi slovesnosti ob državnih praznikih. Tako so v bivši Ju goslaviji praznovali Vidov dan — 23. ju nij (bitka na Kosovem polju 15. 6. 1389 na Vidov dan) in 1. december — dan zedinjenja Jugoslovanov (1918, ko je bila proglašena kraljevina SHS). Društvo tudi izkazuje dolžno čast in spoštovanje svojim starejšim in častnim članom. Vsakega zaslužnega člana pospre mijo na zadnji poti in pomagajo pri po grebnih svečanostih. Predpustne zabave so bile v Železni kih do leta 1941 že kar v navadi. Pred prvo svetovno vojno so bile predpustne veselice večinoma v Prosvetnem domu, med vojnama pa večinoma v Sokolskem domu. Večkrat niso priredili samo plesa, ampak tudi srečelov. Glavna prireditev pa je bila vrtna ve selica, ki je morala biti poleti in ob kaki gostilni na prostem. Te vrtne veselice so se med vojnama nekako takole zvrstile: 22. 8. 1926 pri Meru — Joško Košmelj, 14. 8. 1927 pri Marjanu Thalerju, 25. 8. 1929 pri M. Thalerju, 26. 10. 1929 vinska trgatev v Sokolskem domu, gostinske us luge je prevzel Mer; 31. 8. 1930 pri M. Thalerju 30. 8. 1931 v Zadrugi na Ceš- njici, ki jo je tedaj zadnje leto imel v najemu Franc Lotrič; 21. 8: 1932 v Za drugi na Češnjici, ki jo je tedaj imela v najemu Terezija Demšar; 30. 7. 1933 in Slovesnost pred novim gasilskim domom 10. julija 1938, ko so predstavili novo motorno brizgalno 217 12. 8. 1934* pri M. Thalerju, 14. 10. 1934 vinska trgatev v Sokolskem domu, go stinske usluge je prevzel Mer; 25. 8. 1935 pri M. Thalerju, 19. 7. 1936 pri Škovincu — Franc Bogataj, 11. 7. 1937 pri Meru, 28. 8. 1938 na trgu velika tombola, 2. 7. 1939 na trgu tombola, veselica pri Meru; 6. 10. 1940 v Zadrugi na Češnjici, ki jo je imel v najemu Franc Benedičič. Vse te družabne prireditve so bile za društvo važen vir dohodkov. Povprečno so na le po obiskani veselici imeli čistega dohod ka okrog 3.000 din. Tombola leta 1938 je prinesla 3.143 din. To je že lep znesek. če vemo, da je tedaj mesečna učiteljska plača bila okrog 1.200 din. Vse te veseli ce so bile dobro pripravljene, s števil nim obiskom, zato so tudi imele finančni uspeh. Le tombola in veselica julija 1939 nista bili uspešni, ker ju je motil dež. Nekaj manjši dohodek je društvo imelo pri predpustnih prireditvah, ker je bil prostor omejen, je pa bilo zato neodvis no od vremena, ker so bile vedno v za prtem prostoru. V tem času je društvo priredilo tudi nekaj iger, in to: v predpustnih dneh 1929 so v Prosvetnem domu igrali ko medijo »Hribovci«, režiral je Niko 2u- mer; 9. 2. 1930 so v Prosvetnem domu igrali komedijo »Veleturist«, režiral je Niko Zumer; 16. in 17. 5. 1931 so v So kolskem domu igrali Cankarjevo igro »Hlapci«, režiral je N. Zumer; febr. 1932 so v Prosvetnem domu igrali komedijo »Danes bomo tiči«, režiral je N. Zumer, po igri je bil srečelov; 23. 1. 1938 so v Sokolskem domu igrali komedijo »Rodo ljub iz Amerike«, režiral je učitelj Jan ko Benedičič, po igri je bil ples. Posebno slovesno je bilo ob praznova nju društvenih jubilejev: 25-letnico so praznovali z veliko vrtno veselico 19. 8. 1923 v gostilni Gabrijela Thalerja »Pri Pečnikovem Mihu« (sedaj na Plavžu št. 69). 30-letnico so praznovali 5. 8. 1928 v gostilni Marjana Thalerja na Trnju. 40- letnico so praznovali 9. in 10. 7. 1938. V soboto zvečer je bila povorka in bakla- da od Cešnjice do Plavža, ki se je po tem zaključila na trgu. Čez noč in v ne deljo dopoldne je močno deževalo. Okrog poldne, ko se je začelo vedriti, se je na Češnjici zbrala povorka gasilcev, ki jih je bilo okrog 160, iz društev v dolini pa iz Škofje Loke in Zabnice. Povorka je potem prišla pred nov gasilski dom v Že leznikih, kjer so bili slavnostni govori ob otvoritvi doma in prvega demonstra tivnega pogona nove motorne brizgalne. Botra motorki je bila Marta Globočnik — Jožefova žena. Popoldne je bila po tem pri Meru velika vrtna veselica. Kakor so se člani drugih gasilskih dru štev v dolini radi udeleževali družabnih prireditev železnikarskih gasilcev, tako so tudi tukajšnji gasilci radi obiskovali pri reditve drugih društev v dolini. Kot važ nejše take družabne prireditve naj nave dem vsaj naslednje: 16. 6. 1929 na Bu- kovici. ko so odprli nov gasilski dom in nabavili novo motorko, 21. 7. 1929 so z istim razlogom imeli veselico tudi na Rudnem, 27. 6. 1937 so nabavili novo mo torko v Sorici in tedaj priredili tam ve liko veselico, prav tako so ob novi mo torki 3. 9. 1939 imeli veliko veselico na Zalem Logu. Po letu 1945 je bila družabna in kul turna dejavnost društva znatno manjša kot v letih pred vojno. Treba je priznati, da je bil Polde Košmelj dober organiza tor in je tudi imel veliko volje za to vrstno dejavnost. Sedaj ni bilo človeka, ki bi hotel in znal to delo tako organizi rati. Delno je razlog tudi v nekoliko dru gačnem načinu financiranja društvenih potreb. Sprva so bile sicer težave in po manjkanje, toda kasneje so društva za svojo osnovno dejavnost dobivala vedno več in bolj redno potrebno dotacijo, zato ni bilo potrebe, da bi še na kak drug na čin iskali dohodek. Vendarle je bilo tudi v tem razdobju nekaj prireditev, ki jih je treba omeniti. Večje vrtne veselice v tem času so bi le: 10. 8. 1947, 31. 8. 1952 pri Meru in 7. 11. 1955 v Kulturnem domu (bivši So- kolski dom). Slednja je prinesla društvu 56.000 S din dobička! Spomladi 1953 in 1961 je društvo orga niziralo v Selški dolini Titovo štafeto, h kateri je pritegnilo znaten del mladine. Svojo 50-letnico so v Železnikih praz novali 7. 11. 1948, 60-letnico 20. 7. 1958 in 70-letnico 21. 7. 1968. Od teh prazno^ vanj je bila najbolj slovesna 60-letnica, saj so tedaj znatno izboljšali dom, raz vili društveni prapor in v pročelje doma vzidali spominsko ploščo padlim gasil cem v NOB. Udeležili so se tudi prireditev, ki so jih ob raznih slovesnostih imela druga gasil ska društva v dolini. Tako npr. leta 1956 v Sorici 50-letnice tamkajšnjega gasil skega društva, leta 1957 v Selcih 60-let- nice društva in čez 10 let še 70-letnice ter leta 1967 tudi 40-letnice gasilskega / 218 društva na Bukovici. Ko so čez 10 let ta društva spet praznovala svoje jubile je, so se jih udeležili tudi gasilci iz Že leznikov. Za svoje člane so parkrat pri redili tudi piknik, ki je vedno lepo us pel. Del stroškov so prispevali udeležen ci sami, del pa je krilo društvo. Dne 1. 5. 1969 so v Kulturnem domu priredili gasilsko veselico, ki jim je pri nesla nekaj nad 20.000,00 din dobička. Se lepši finančni uspeh so dosegli z organi zacijo 12. čipkarskega dne 17. in 18. 8. 1974. ko so imeli nad 32000,00 din dobič ka. Dne 18. 6. 1978 je muzej v Plavčevi hi ši razširil lepo urejen razstavni prostor. Gasilci so tu uredili stalno razstavno zbirko, ki jo nameravajo še znatno po večati. 80-letnico so praznovali 14., 15. in 16. 7. 1978 z igro Dežurna služba, s podelit vijo priznanj in odlikovanj zaslužnim članom, z veliko gasilsko parado, ki sr se je udeležila zastopstva gasilskih dru štev, in z veselico v Kulturnem domu. Tako se je torej društvo tudi z dru žabnimi in kulturnimi prireditvami od vsega začetka vidno in uspešno vključe valo v družbena dogajanja Železnikov in si tudi s tem pridobilo pravo družbeno veljavo, hkrati pa si je tako zagotav ljalo znaten vir dohodkov, ki jih je ko ristno porabljalo za boljšo tehnično op remljenost. Ciril Zupane 219