//
■ d^
ZBORNIK-
m SVETLO DflJE
SLOVENSKA IVIflTICfl
v UJUBUJAni.
I. ZVEZEK. ^^-
UREDIL
li. PINTAR.
v LJUBLJANI.
nnTlSrtlliA NARODNA TISKARNA. 1699.


\


X. i
t M
■1 k-Xi
Ve it


t'
\ \ r it



v, v ri

- r



Vsebina.
Na »rani;
1. Iran SteklaiMi; Druga vojska z Benečani...... 1—71.
2 t I». Kiiniif —VI. Leve^. Doneski k zgodovini književne
zvoae mej Čehi in Slovenci.........72-214.
a K. PeriiÄek: BIblijograflJa slovenska....... 215 250.
Druga vojska z Benečani.
Spisal Ivan Steklasa.
1. Horl.o X I Ti^Uoki.
dvor jp bil v voliki zadrecri, ko se mu je sporcxMlo, kako so senjski i'skoki uliili jjeiuTala Rabatu.') To delo se jo moralo kaziiiti; toda dvor teif.i ni storil, ker bržkone ni imel za t<» |>otrebnih sredstev; zatet^adelj so mislili Uskoki, da so, ubivži Rabalo, i/.veli dvom vSefno delo. V tem njihovem mnenju jih je uveriU» tudi to, |ireeej na poeelku letu KUß. imenovan za aenj-sketja stotnika Tržaran Danijel Krankol, glavni protivnik Uenerala Rabate, tisti zapovednik, ki je bil nagovoril v Karlovcu \ikolaja Juriso, da se je povrnil v .Senj ter tako tamkaj postal s^lavni krivec prozno smrti nesrečnesra generala. Krankol je sicer, ko je prižel v Senj. zapovedal ujeli in usmrtiti Uskoka V'ujico Vidašiea, ki je prvi streljal na Kabato, ali ostalim krivcem so pa ni zgodilo niö hudega.
Komaj se je razširil glas o ubojstvu, so se povrnili v Senj precej tudi oni, ki so bili poprej razseljeni v pomejna mesta. Oni so sicer benečanskemu generalu obljubili, da se bodo držali sklenjene pogodbe in da ne bodo hodili eiiö več na plen. Hene^anski zapovednik tega ni verjel, vendar pa je propustil nekoliko ladij s hrano dalje, samo da ne pri>-vzroči v mestu äe večega nezadovoljstva. Ker je izza lega potrajal zares nekoliko mesecev mir, se je povrnil v He-netke, ko mu je starešinstvo to dovolilo. Toda mnogi izkušeni možje so trdili, da Uskoki ne bodo mirovali, «'e ne
') Letopis „Slovenaiie Matice" za let«. 1H95, str 141.
dobö izdalne podpore v denarjih in hrane. Najbolje bi seveda bilo po njihovoin mnenju za varnost na morju, ako bi »e Uskoki preselili i/, svojih selišfi dalofi od morja.
In miru zares ni bilo. Frankol in Juriša sla se popolnoma sprijaznila. I'rej;nanci in beurunci so imeli v Senj« zopel svoje svobodno pribežališče, a radi pomanjkanja hrane so začeli iznovič razbojnikovati l'ojdenili so benečansko trdnjavico IMoinin. Menečani so jih nekoliko polovili in pobili. Ker so kmalu potem benečanski Labinci najiali iSuzel, so vzeli Uskoki Ik-ncčanom ladjo, na kateri je bilo 14 srlav živine. Zato so se Menečani hudo osvetili. Napali so nekoliko vasi na ('resu ter provzročili škodci čez 2(X).(K)'l gld., kar je bilo vendar lo preveč za oni neznatni plen, ki »o si (^a bili vzeli Uskoki. Tudi do(fovor, po katerem je bilo dovoljeno, da smeta obo stranki po Jadranskem morju trsro-vati brez vsake zapreke, se ni držal; lienečani so zahtevali od usko^ko robo carino, ali so pa celo robo jemali in trgovce zapirali.
Vsled takega ravnanja so se pokazali tudi Senjani sovražni. Ko se je vzdignilo deset ladij iz senjske luke v boj proti Turkom, so so potožili Benečani nemudoma pri Frankolu, čes, da molijo s tem trgovino po morju. Frankol 80 je moral izpričali, kakor je moyel, da se le ne zaplete v novo borbo. Javil je Henečanom, da so omenjene ladje odplule iz senjske luke brez njegovega znanja, a da bode odslej strogo pazil, da se ne zgodi nič več kaj takega. Vkljub temu pa so Uskoki napadali zraven Turkov tudi Benečane, posebno od onega časa, ko so se leti pokazali pred Dobrovnikom, da bi udusili neke prepire, ki so nastali med Dobrovničani in prebivavci bližnjih otokov. Stotnik senjski pa tudi ni bil tako strog, kakor so je mislilo in govorilo; lep dar v denarjih in kak lepo oscdlan konj je hitro potolažil njegovo grožnjo. Nastopili so zopet časi, knkor^ni so bili pred dohodom generala Rabate; zato so se potožili llenečani iznovič v Gradcu na Uskoke in nadvojvoda je poslal radi tega za komisarja v Senj tedanjega karlovškega generala Vida barona Kisla') z nalogom, da natančno razvidi in izpraša o storjenih uskoških zločinstvih.
') Vid Kisel, baron PniSinski (Khisl von Kaltenbrunn) je bil kar-Icvftki general od I. löJ! -l'yJ9. Bil je vnuk ljubljanskega sodnika Vida Kisla, a sin Ivana Kisla, ki je bil dol>il plenulvo. Vid Kisel je bil s poCetka veliki kapetan, ter je kot zapovednik krajiSke vojske potolkel Turke pri sv. Jurju kraj OatroSoa Kot general karloväki je bil veCkrat kraljevski komisar v Senju, kjer je Senjane zatiral, sicer |>a Uskoke pri naseljevanja na posestvih grofov Zrinjskih in Fr.inkopanov branil in podpiral. Leta 160Ö je dobifv to srrho od kranjskih stanov letne ptMlpore aX) gld. Kisel je umrl leta 1609.
jim odv/.amo |>len tor o vslmii lix'-nn sparofi vlmli. Uskoki niso t.ijili i.'1'ni'nilii Kislu «vojili dol, notro »o povedali n'snico. Izprit-cvtili sn se, dn so prisiljeni lako ravnali, ker ne do!)ivajo odinorjene lelne plače. < leneral radi te^a ni ni(»s;ol nobenei^a k.i/.nili, a sestavivši o (em obsežno poro-filo ifraski vladi, »e je povrnil na svoji« ineslo v Karlovec. Tako je ostala Indi Ui preiskava hrez vsakega daljney^a uspeha, in senjski Kskcdii so se nadalje napadali Turke in Menefano.
(leneral Kisel pa jo prišel v Sonj we radi jed ne driisre zadeve. Nafi mesloni S<'njeni se širila dalof po crorali krasna bukova in jelova suma. Uonečani so po;.el|ivo gledali nanjo, kajli lesa so potrebovali /a svoje brodovje in loEfa jim je vedno zmanjkovalo. Poffajali so se večkrat z nadvojvodinimi svelovavci radi lo šume, toda v.selej brezuspešno, ker jo je nadvojvoda eenil previsoko. Zahteval je ;$00(H)!) tolarjev. Nadvojvoda jo želel, da si siromašno |>re-bivavslvo pomore pri tej prodaji, a da si Henerani ne bi prilastili samih tal. kjer ta suma raste, se je zahtevalo od njih, da morajo za vsa dela v šumi rabili le domače delavce, a nikakor tujeev z Laškesra. Kako oprezno so vendar bile takrat avstrijske oblasti! So že dobro poznale bene-('.insko samoyroltnost, ki je neprenehoma prežala, kako bi se polaatila iztočne ob.kle Jadranskega morja.
Vsa zadeva se je imela odlomiti v Praffi na cesarsken» dvoru. Tjokaj se je napotil tedanji senjski škof .Marcel, moder in izkušen cerkveni dostojanstvenik, ki je prav dobro l>oznal vse okolnosti mesta Senja in njenega prebivavslva. Vedel je, da bi bile te šume za Meneöane pravi zaklad, ker so bile tako blizu morja; v Pragi je škof uspel s svojim predlogom o prodaji, toda Benečanom se jo zdela zahteva orlede na ceno vendar le neumestna, ker so lesa mogli dobivati za denar tudi od drujjtid. Sicer pa bi bili morda pritrdili omenjeni ceni, ako bi se jim bila izpolnila želja, da se Uskoki odstranijo od morja. Toda cesarska vlada je hotela senjske prebivavcc ravno z izdelovanjem in prevažanjem lesa iz to šume odvaditi dosedanjega nemirnega življenja ter jih priučiti na pošteno delo in zaslužbo.
I>a 80 pospešijo dogovori glede šume, je posredoval tudi general Kisel, ko se jo zadržaval prvikrat v Sonju; toda tudi on ni uspel. Slednjič se je zavzel za to stvar sam papož, ker je želel, da pomiri obe sosedni državi. Njegov svet so rado sprejeli v Gradcu in Pragi in sicer tem rajši, ker je bilo treba Uskokom plačati zaostalo plačo, kajti Uskokov drugače v sledeči turški vojski ne bi bili mogli spraviti v boj. V Henetkah pa so mislili, da bo mogoče
na ta način odstraniti Uskoke iz Senja, a tamivaj postavili n'(hu) |)(»sadko, ki so bode mou^Ia vzdrževati od vsole i/.pla-«ianci /,a omenjeno äiuno. Vendar se niso mo^ii sporazumeti, ker so zdaj zahtevali cesarski svctovavci za snmo 40().(J<K) tolarjev, češ, da se ne izplača prevzeti in vzdrževati posadko v .Sonjn za nianjo vsoto, in sic<'r tem teže. ker so ta posadka mora vzdržati vsakega <,'nsarstva. Tudi niso hoteli nadvojvodini svotovavci založiti nobcneffa kraja za denar, kor 80 se bali, da bi si Henečani prisvajali sčasoma pravico ne samo na šumo, ncpo tudi na zemljišče.
Kasneje se je Se jedenkrat lotil te^ra vprašanja nadvojvoda Ferdinand. S početka je mislil sam. da hi bilo Senju le na žkodo, ako bi se v obližju posekala šuma; kesneje se jo pa prepričal, da je ravno narobe, kajti po bližnjih šumah so se lahko skrivali Turki, martolosi in morlaki. Zategadelj je predložil Ferdinand cesarju, naj se poseka šuma tri milje daleč od Senja in ta les izroči Senjanom kol cesarski dar: prostor pa bi motfli lahko obdelovati krščanski Vlahi. Slednjič pa tudi ta predlog ni obveljal.
Saj se jc bilo pa tudi težko sporazumeti z benečansko republiko. Skoz celih dvajset let so trajali prepiri radi seiijskih I'skokov; končali so se šele z madridskim mirom {I. 1617.) na škodo l'skokov. Le enkrat v tem času se je najvojvoda Ferdinand obrnil v Henetke za pomoč, pa še takrat je ni dobil. Ti» jo bilo namreč l«'ta !(»(),'»., ko se je Stelan hočkaj pobunil ter a svojimi četami in v zvezi s Turki zapreti! i^Uijorski, da se je bilo bati no samo za Uadtfono, nego tudi za <}radeCH Takrat jo poslal Ferdinand grola Sforzo od 1'orzie kot posrednika v Itenetko, in preimla je lota trikrat v senatu govoril za podporo v denarju, je vendar ni dobil. Benečani niso bili samo zviti državniki nego tudi skopi (»deruhi, a posojovali so denar tjekaj, kjer so bili varni, da jim bo nosil velike obj-esti, česar od Ferdinanda niso pričakovali, nb enem pa so se hoteli tudi osvetiti, ker jim nadvojvoda ni hotel izpolnili zahtev irlede senj.skih I skokov.
In Ic ti so bili vedno prodrznejši, pa se je radi tega med Ferdinandom in republiko povočala napetost, katera lako ni nikdar popolnoma prenehala, [tenečani so seveda povsod i, kjer se jo le dalo, delali priprave za obrambo, a to večidel na škodo sameuiu Ferdinandu in njegovim pod-ložnikom. Na suhem so utrjevali pomejna mesta, na morju so pa pazili na vsako ladjo ter pobirali od njih globe, če so niso mogle izkazati, odkod in kam plovejo. Tako ravnanje je Uskoke še posebno dražilo, pa so skušali, da prevarijo Benečane na razne načine. Tako se je dogodilo
pri napadu na Skradin. Ilazširili so glas, da so jih pozvali Xcrelvani, podlo/.niki turški, na boj v'ravnem polju. Da lo zabrani, zl)en< bonecanski zapovodnik vojsko v torn kraju. Zdajci udari .luriša s GOfJ vojaki nenadoma proti S^ibi-niku, pustivši samo 100 mož pri ladjah v prelivu za stražo. Z vso druffo četo udari na Skradin. Mesto je bilo brez straže; kar .ne mu je n>ož v bran postavilo, jih pohije, pobere velik plen, zažffo uiesto, in ko se je danilo, je bil Juriša zopet v prelivu pri 8ibeniku. Od tukaj so se povrnili eni po morju » polnimi ladjami, dru^i |)a po suhem, .luriša je bolel s tem napadom dvoje doseči: preskrbeli svojim tovariSeiu velik plen in pa Sibenicane prikazati Turkom kot sokrivce leu'a čina. Tako je bolel Turke na.sunlati na HeneCane, ker 8o bili Sibeničani beiiečanski podložniki. Kmalu potem je razglasil na daleč na okroir, da napada on Turke le z dovoljenjem benečanske republike. Kazal je o tem celo pisma s podpisi in pečali. Vse to so verjeli Turki in priprr)sti Uskoki, kajti v Senju jim jo bilo na glavnem trtru iijrlaiSeno: Kenečani so dovolili, da se Turki svobodno na|iadajo na širokem morju; obenem |»a je morala množica priseči na križ, da eie bode vznemirjala benečanskih mest, niti Turkov niti '/iidov napadala na benečanskih ladjah. Vsied te^a so se začele resne razprave med turškim pomejnim zapo-vednikom in benečanskim generalom. Turki niso niti naj-manje dvomili, da so Uskoki zares sporazuudjeni z Benečani, ko so videli, da Senjani prehajajo čez benečanske kraje, tamkaj jiočivajo in živež kupujejo, ali pa tudi s silo jemljejo. Uskoki so znali tudi na drusf način vznemirjati sosede. Ue so zvedeli za bodalo dt-kle v Hahnaciji. so jo po noči ugrabili ter jo prisilili, da se je poročila z Uskokom; po tem so sklenili mir z nevestino rodovino ter jo predobili za se; če se je pa dotična rodovina protivila, so jo preira-njali do skrajnosti ter jej na račun dolu vzeli vse.
Uskoki se vendar niso držali ziroraj omenjene prisetre. Ze sledečega leta llMM». je najialo l.^>0 Uskokov v luki Vestro nedaleč od Itovinja v Istri eno kotorsko ladjo, katera je vozila pisma beuečanskeifa dožda in tVtO.') cekinov državneara denarja in razun tega šc 4O00 cekinov zasebne imovine in miu)i<:o trijovske robe ter so porobili denar in robo. To jim pa ni bilo dosti. Ko so se vračali, so poplenili vrhu tega še druge brodove v benečanskih lukah. Na to zbere bene-čanski admiral Ivan Conlarini jako |iomorsko silo v hrvaškem 1'riinorju, zapre morje pri Heki, Hakrii in Senju ter zabrani tako vsako druženje in vsako trgovino. 1'roti temu ravnanju se je potožil omenjenemu admiralu senjski podkapetan Ivan Jakob de Leo (kapetan Urankol je bil takrat odsoten)
v iino svujo in mesta Senja ter mu jo dokazal, da so t« iieprijatoljstva storili samo nekateri llskoki proti njeirovi volji in proti volji mesta, i'retil je i/.iiovič luul ra/.[ior. Nadvojvoda l''erdinand se jo bal, da no bi lokavi Henečani za osvoto osvojili primorskih mest, pa jo poslal iznovič j^tMie-rala Kisla v 8eiij, da poravna vs»» to zadevo. Kisel je prišel v Senj s 400 vojaki, za^el |>nMskavo, obsodil na smrt dva najvuča krivca ler povrnil tajniku beneSanske«jra irenerala, ki ao ur;' poslali v to «vrbo v Senj, 75<H) cekinov in del najdene robe; oboneni pa obljnbil, da mu b<»du po tnoi^o^-nosti povrnil tudi vse ostalo. Da bi mo-^'el svojo obljubo i/polniti, je sporoc^il onim l.'»0 Uskokom, ki so bili pobe^jnili iz Senja, da jim boee odpustiti njib zlorinslvo, ako mu izroče svoj del plena.
l>ultovi so se zopet malo [)f>niirili, celo doirovor no-srefnevfa Habata so jo iznoviC potrdil, in vsi so obljubili, da se y:a bo<lo držali. V to zadevo se je vmešal tu<li francoski poslanec Henrik Montesson, ki je svetoval bene^an-skemu pomorskemu zapovedniku 1'ilipii Paskvaliuru, da skuša dobili Senj z okolico za .4(H).0<H» tolarjev v zalou', k«'r solo potem bode moj^oče govoriti o miru. Toda znano je, da cesar Hudolf ni botel na lo pristati, ker se je bal lokavih Itenečanov, da mu ne vzenu» vse-^M IVimorja, ako bi jim odstopil le mali kos zeij^ljo.
Leta 1000. je sklenil cesar liudidl' II. s Turki mir v 'Aitvi, in od te«a časa se jo mo|rel resneje baviti s seiijskimi zadevami. Hotel je, da se vzdrži tudi tukaj >nir na vsak način. Zategadelj je zapovedal na početku leta Hi07. aenjskim Uskokom, da ne sme od zdaj nobeden, če noče iz'^ubiti lyrlave, napadali turške zemlje; obenem se imajo vse ladje povleči na obalo, a jadra in ostalo orodje spraviti v skla-disča. S to odredbo seveila Uskoki niso bili zadovoljni: za to so poslali v Pra^o vojvodo Nikolaja Hadiea z nalouitin,^ da dokaže cesarju IJudollu, da senjski Uskoki ne morejo brez plena živeti, ker nimajo niti his nili zemljišča, |ia da obenem za|)rosi cosarja, da jim da bodisi letno plačo, bodisi dovoljenje, da morejc» že zanaprej pleniti. Radič jo na cesarskem dvoru dokazoval, da ni mogoče šenjanom živeli brez plena, ako so jim ne da za življenje druifib sredstev. Cesar bi bil rad privolil zahtevam liadičovim glede letno plače, toda kjo vzeti denar zato, saj jo znano, koliko se jc iniel boriti lludolf II. ravno s linancijalnimi nouirodnostmi ves čas svojega vladanja. Tedaj poprosi Uadie cesarja, da bi mu prepustili davek, ki ga je dobival hrvaški general od mnogih morlaških vasi v onih krajih, prepričavši ga, da ni potreben vrhovni nadzor lega generala, ki so je s
tem iJoliodkom lo bo<^atii, a Njeifovomu V'elič:inslvu nič koristil. Donar pa, ki ija dobiva zdaj lirvaSki ireiieral, hi bil /. majhnim dodatkom /.adoslen za izplačevanje senjsko pus;ulko ill vzdržavanjo n>i.'sltie<ja kapetana. (lesarski svot je odobril Kadičev |)retHu^ ter dovolil, da »e more ometijeni ilavek upotrebiti v omenjene svrhe. lladič je bil » tem UHpehom zadovoljen, kor je mislil, da je cesarski odlok že •gotova stvar. Toda prevaril se je. Na s^rai^kem dvoru niso hoteli na noben način odobriti |{ailieevey:a predloga, izj^o-varjaje se, da su v dohodke hrvaskeu'a ^^encrala ne sme nobeden mešati, in tako so ostali ('skoki prisiljeni, tudi še nadalje živeti po svoji stari navadi.
Cesar Rudolf je bil Senjanom naklonjen, ker so mu bili dobri zavezniki proti Turkom. I>a »e jim Ae bolj prikupi, jim je potrdil dno 2. velike^M travna I. U>L)7 iznovie mestni tfrb in sicer po izjavi same<;a cesarja radi njihove vernosti in velikega junaštva proti Turkom, (»som dni kesneje pa je odobril na prošnjo senjskeija poslanca Antona Mikuljanira, dvorskega kneza, zlatega viteza, otoski^Lja stotnika, z li.stino izdano v l'ni<;i 10. velikega travnii, vse stare (iravice meščanov senjskiii ter jim izročil vse vasi in irradove z dohodki, kar so jih vzeli Turkom, da morejo skup s svojimi rodovi-nami pošleno in mirno živeti; obenem je strojno zabranil, posebno še <_'eneralu Vidu Kisiu, da ne krši «vobošiJin senjskih meščanov in da se ne meša v njiliove zadeve, kajti vse, kar imajo ti ljudje, so si stekli v dolgotrajni borbi s Turki s svojo lastno krvjo, ter je pi>poleioma |»ra-vično, da uživajo zdaj to v miru. Na mestni grb in omenjene pravice so bili i*^enjani vedno ponosni ter jih branili s poznate svojo žilavostjo.
Cesarju Rudolfu II. je bilo kmalu žal, da se je sklenil žitvadorožki mir; zato ga tudi ni hotel potrdili. Vsied tega so dobili «enjski Uskoki od cesarja izni>vič dovolitev, da morejo napadati Turke. Ker so pa Uskoki pri takih prilikah lovili tudi beneč«n»ko ladje ter jih plenili, so zaprli lienečani zopet morje pri ISenju ter so se pritožili na cesarskem dvoru zaradi novih napadov. Slednjič so odločno zahtevali, da se stori vendar enkrat konec temu uskoškemu nasilju. Nadvojvoda Ferdinand je poslal na lo po cesarjevi zapovedi svoja dva komisarja v š(>nj. Oba komisarja, baron [»ietrich-slein in .lurij .\ndrej Kacijanar sla začela proti Uskokom strogo preiskavo ter obsodila .lurišo Senjanina, Vulatka, I'erico hučii-a, Nikolaja Vladka in .lurišo Uogdanoviea t vsemi njihovimi tovariši kot upornike, izdajavce in javno razbojnike. Na temelju obsodbe so bili vsi pregnani iz vseh cesarskih in nadvojvodskih dežel. Ti pregnanci so se razšli
zdaj im vse strani tor začeli pod vodstvom .luriše Senjanina napadati Benučano šts huje ne^u poprej, kor so jih smatrali za (irave provzročitolje svojega pregnanstva. '1'ako jo onie-njLMii .liiriAa s svojo ftoto poplenil mesti Karin in Pulj ter so povrnil s plenom, Ui jo iznašal do 4(J0l) cekinov, v senjsko okolico, kjer so si njegovi ljudje vos plen med seboj po-razdulili tor g.i poslali v Sonj po ženah, ki so [irišle semkaj, da vidijo svoje očete, može in sorodnike. 'Pa čin jo razjaril benečansko vlado tako hudo, da je po svojem generalu Ivanu '/anu zo^iet z<»prla morje pri Senju in Ktrki. Ali ker .so se začoli Uent^čani prav sovražno ponašali proti hrvaškim frimoreem, je ponulostil hrvaški general Kisel .lurišo Senjanina in Vulatku, ki sta preživela polnih šest mesecev v pregnanstvu, ter njima dovolil, da se smeta svobodno povrniti v Senj.
V tem t'-asu je nameravalo več stotin Uskokov, ki so bili nezadovoljni s svojim stanjem, a največ radi tega, ker niso dobivali svoje plače, stopiti v vojaško službo pri velikem knozn loskanskein, kraljevskem namestniku napoljskom, ali celo pri sami republiki benečanski. Nadvojvoda I'erdinaiid se je zbal, da bi moglo mesto Sonj vsled izseljenja boja-željnih LIskokov lahko priti v turško ali benečansko oblast, pa je zapovedal senj.><kemu kapetanu i),iiiijelu Kraiikolu, naj ne pusti nobenega Uskoka iz mesta Siüija. Ker pa med tem vendar le niso dobivali obljubljene |>lače, jim je dovolila tako rekoč avstrijska vlada, ali jih marveč prisilila, da so živeli od plena, liadi lega »o .se začela po vrnitvi sineloira .Inriše v Senj stara neprijateljstva s Turki in Itenečani, in sicer huje nego kd;ij poprej.
Tako so udarili Uskoki leta IlilO na ladjo, na kateri ^e je vo/.ila stara mati lurškega sultana Ahiiifda 1. z velikimi darovi \t Karamaniji.' v Cariirrad, ler jo oplenili. Med ostalim plenom so našli tudi dragoceno sabljo, katero so poslali cesarju lludollu M. Za nagrado je iiiuMioval cesar poslance za viteze, namenil jim mesečne plače po 12 in 14 goldinarjev ter jim dal za 'polne stroške TiOU tolarjev. Se tisto lolo so stesali senjski I skoki na Keki tri ladje dolgo Ö0 čevljev, eno .luriSu Senjaninu, drugo Vulatku, tretjo pa 7.a])Ovedniku liosiču. S temi ladjami so se na)>otili iznovič na morje, koder so lovili benečanske ladje, a <dj obali morski irrozno razbojnikovali. Itenečanski podložniki so prisilili svojega generala Marka Antona Veniera, ki je zamenil admirala Zana, da se potoži radi tega sonjskemu stotniku, saj se je vendar že tolikokrat obetalo, da 1'skoki ne bodo nič več napadali svojih sosedov; a zdaj se je pokazalo, da hrvaški generali niti ne krote napadačev, marveč
da jili žo nagovarjajo, ker jim dovoljujejo tesati ladjo vkljub obljubi in odredbi samega cesarja. Toda te tožbe so ostale brez vsacesra usjielia, kajti senjski stotnik se jo po stari navadi izgovarjal, da zahajajo Uskoki na plen brez njegovega znanja in proti odredbam nadvojvode 1'erdinanda; sicer da senjski stotnik nima toliko moči, da bi jim zabranil njihovo po^enjaiije, v kratkem öusu pa pričakuje 5(K) N'emcev, in tedaj bode uredil vso uäkosko vojsko, ki je po izjavi samega zapovednika senjsUega postala ravno zdaj tako |)redrzna, kakor še nobenkrat jioprej. (leneral Venier tem sladkim in nifcvnim besedatn ni hotel verjeti, nego se je poslužil proti Uskokom obirncira sredstva, da je zaprl nmrje pri Senju in pri drugih pomorskih mestih.
N'kljub temu se je dogodil sluč-aj, ki je prisilil nadvoj' vodo ("crdinanda, da je upolrebil ostrejša sredstva prol' 1'skoktMii ter dal t^ikt» vsaj nekakšno xadovoljSßino Iteneča-nom. Vodja Vulatko seje napotil iz Senja z veliko iiskoško četo na morje ter napni neko galijo, ki je plula iz .lakina v l)obrovnik Itila je polna sukna, svile in volne; ri>bajebila vredna svojih Ifj.OiX) tolarjev. Uskoki jo ulove ter zaplenijo z robo še 4 Turke in 4 Žide, ki so bili na galiji. Kadi lega »e je potožil bencč-anski poslanec v tlradcii ter je odločno zailteval popolno zadoščenje od nadvojvode Ferdinanda za to uslaško zlofinstvo. Nemudoma so odpravili v Senj kol komisarja Krazma l>ielrichsleina in Kelieijana Kogato. ZaAela se je stroga preiskava ne samo o poslednjem dogodku, nego tudi <t mnogih p<jprejšnjih. l'o dokončanem poslu sta se odpravila oba sodnika v (iradec, da sporočita nadvojvodi o uspehu svojega poslanstva in da mu predlo^.ita kazni za obsojene zločince. 1'red odhodom sta zapovedala senjskemu stotniku, da ne pusti nobimega Uskoka iz mesta, <U>kler se ne povrneta iz »Iradca. Vrlui lega sla zapovedala zbrati vse uskoške ladje, poslati jih na Meko ter tamkaj vse seigati. Pripoveduje se, da so I skoki |ionudili komisarjema, ko sla odliajala iz Serija, en del plena; trrda odbila sta ga odločno, kar Uskokom ni bilo |)o volji, ker so bili do /.daj navajeni, da so se mogli na ta način izmuzniti preteči kazni.
\ekaj dni po •►dhodu komisarjev v (!radec pa so se vzdignili Uskoki proti svojemu stotniku Žigi flušieu') ter ga |)risilili, da jim je odprl mestna vrata. Uolem so udarili na Heko, sc polastiti svojih ladij in še mnogih dalmatinskih ter odpluli proti (stri. Tukaj so po|iienili celo okro/je mesta
') PiSe se Sigismund GiiSid, svobodni gospud Fugan^ki in Ka-kovniSki [od Pogancev in Rakovnika].
Harbano, judein bližnje oloko, in »U>dnji6 tursko krajinu. SledLuVcii It'tu 1011. so udurili I'skoki na turško Liko, ali innui^o^ioviliteji Turki so jih proinairali. Ko so so začeli pripravljali na nov poluni proti Turkom, sla prišla oba komisarja nailvojvoilo Kunlinanda v Senj lor /alitovala od stotnika, da izroči že obsojene Uskoke, med njimi tudi vodjo .luriso Senjanina, ki jo bil obsojen na vislice. To strogo ravnanje obeh komisarjev je prisilili) mno^o Uskokov, da so se i/.selili v bližnji V^inoilol, ali si» pa pobeirnili v !^'on>; toda tukaj niso dol^o ostali; povrnili so se zopet v Šenj, odkoder so mo^'li lažje zaliajali na plen.
Hunet-ani so radi tes^a pod svojim generalom Markan-tunom Venierom i/.novič zaprli morje pri Senju in Reki. Kmalu potem so ulovili dve uski>žki ladji in na eni tudi brinjske^a stotnika .lurja .Milansiua, ki je bil najstarejši in najimovitejsi senjski Uskok. Ta doifodek je obodril Uskoke na še ve«^i odpor. Slesali so na Ueki več ladij in velik brod ter sklenili zvezo z N'ovijani, l.edenifani in ISrinjani za novo borbo proti Turkom in HeneC-anom. Uskoki so kmalu potem prematrali Turku na dalmatinskem ozemlju ter se povrnili z velikim plenom v Senj.
Nadvojvoda l'erdinand seje trudil, da se vzdržc vkljub vsem tem neugodnostim vendar le dobri odnošaji L Mene-eani. I>oirodilo seje pa, da je leta H511. plula neka beiie-c-anska ladja napolnjena z vesli mimo Reke, a tla ni plačala navadne mitnine. 1'rebivavci, ki so imeli le dohodke v najemu, so ladjo došli ter jo ustavili. /. ladjo so ujeli tudi gospodarja. Zato so pa Renočani oglasili v Zadru, da je zabranjena vožnja po morju vsem podložnikom nadvojvode I'V-rdinanda, da se svobodno pobijejo vsi Rečani, a drutri ulovljeni vklenejo na galije 12 let. Ko je Ferdinand to zvedel, jo zapovedal, da se ulovljeni Itenečani izpuste, kajti nadejal se je, da bodo tako ravnali ludi Renečani. Toda leti so storili protivno ter polovili vse trgovce z robo vred, katero so hoteli prodavati na sejmu v Labinu, kjer jim je bil lamošnji župan dovolil trgovino. Nadvojvoda Ferdinand so je sledečega leta potožil pri senatu v Renetkah na vso krivice, ki so jih doprinasali Renečani njegovim podložnikom, toda dožd je odgovoril, da je nadvojvoda slabo poučen o vsem, ker republika benečanska je bila v.telcj in vodno pripravljena živeti v prijateljstvu s svojimi sosedi, če je le ti no vznemirujejo.
Tudi ni nič pomagalo, ko je resar poslal v 8t^nj feld-maršala Adolla AUJiana in barona .Marka Recka, a nadvojvoda reškega stotnika «Štefana de Rovere v Renetke; le-ta ni bil v Renetkah priljubljena oseba, vendar pa jo imel v španskem
)oslaiicii svojeu^a zasčilnika. lla/jni«nil je senatu, da «e jojaželjni in neuUrolni I skoki ne dado nadvladati sslrugostjo. SiciT jili je samo 2(KX) duš, ali so vai zrastli v teh krujili lei- jih ilobrtj po/.iiajo; ako bi jih holeli premaijati in pre-irnali, bi trei)f»lo velike vojske /alo. Nadvojvoda Ferdinand ne more poslali semkaj vojske, ker 8enj ni njegov; sicer pa ima veliko stroškov s pošiljanjem komisarja v te kraje. Treba bode doy:ovorii » cesarjem; toda od Uskokov so ne sme prevei^ zahtevati, saj so oni vendar kristjani ter branijo mesto in okolico turških napadov. Obenem so zahtevali n.iilvojvodiiii poslanci, da prenehajo vsa noprijateljstva. Sonat je obljubil, da se bodo po»V4>lovali in sporot-ili o tem nadvojvodi, s katerim žele živeti v miru. Toda Ferdinandovi poslanci so dobro vedeli, da se ne bodo z Benečani nikdar sporazumeli, pa so so potrudili, da se te razprave nadaljujejo na cesjar.skem dvoru.
I skoki so si izbrali istevra leta za svoje pristanišč«* v l)almaeiji mestece Umiš, ter so od tukaj napadali Turke na suliem in nene<>ane na morju. Hrepeneli so v tem času za tem, da ulove kakšnega odličnega Henečana, da bi <ja mo<;li potem /ameniti za ulovljenega vojvodo Milanšiča. .lurju l>aničii'-u se to posreči. Nekega dne se spusti s 3<;K) I skoki na morje ter ulovi na otoku Krku v ISaški bene-čanskei^a providura (upravitelja) Jeronima Marcela, katerega odpelje s seboj v Senj kot ujetnika. Od tega časa so se začeli iznovič liiuli n»edsebojni napadi, in vsaka stranka je uledala, da drugi čim več naškodi. V groliji 1'azinski in na Krasu so Benečani |)ožgali čez 220 hi» z gospodarskimi poslopji, pokotičali setev, posekali drevje, pokončali vino-trrade, četudi se ti prebivavci niso nikdar družili s 8enjani. Tudi se je o<l avslrijanske strani zatrjevalo, da so bene-čanski svetovavci polntšili mnogo tisoč cekinov, samo da se s cesarjem ne sklene mir. Seveda da ao zopet Benečani oponesli poslancem nadvojvode Ferdinanda, da so oni posredovali, kako bi republiko zapleli v vojsko s Turki.
Uadi tega so sporočili i eželni poslanci goriški že kon<'em velikega srpana leta 1012. nadvojvodi, da jo neobhodno potrebno pripravili se za boj. Pn-bivavci so se potožili, da ne smejo nositi orožja, dočim so se Benečani ž njim dobro preskrbeli ter v mesta in trge spravili mnogo streliva, hrane in tuili jake posadke. Tudi tržaško starešinstvo je ravno takrat ptislalo pritožbe v Gradec, da so Benečani ulovili njihovo ladjo, ki je vozila olje iz Apulije v Koper in da so si jo iirisvojili; obenem so zahranili dovoz soli. Moščenico »o se takrat komaj obranile napada benc-čanskega; povsodi da se zbira benečanska vojska in da se
mora ludi Trst pripraviti za obrmnbo. — [ienočani so bili tako predrzni, da so ulovili Iržuške-jii Irurovca Cullota ladjo tcT vse mornarje priklonili na iialijo. Tii.li Gorica se je bala napada; tamošnji zapovfdnik j« radi teuja prosil poinoiti, češ, da mestu preti nevarnost po suhem in po morju, ker ni preskrbljono s hrano in strelivom. Celo zastopniki kranjski so izdali oirlas na vojsko, vendar so se smatrali preslabe za odpor proti Henm'-anom, če jim nadvojvoda ne pošlje pomoöi. Kenečaiii so bili prodrli že daleč na Kranjsko ter požirali celo graščino Prem, a popolnoma razbili narod, ki se jim jo postavil v bran.
Kmalu po leni je bilo zapovedano kontori, da se na Koroškem nakupi žita in od|)clje v (lorico; tudi tojtov in pusek so poslali tjokaj z mnogimi puškarji; mislilo se je tudi, da se v slučaju velike potrebe pošlje pomoč iz Kar-lovca in l'otrinjo; izvoz žita so je sploh prcpoveilal; v Trst »o poslali en veči top. V drugem os^lasu se pritožuje nad vojvoda radi pomanjkanja orožja v orožnicali v (Jradcu in l^jubljani ter zapoveduje, da se preiščejo vse obmejne Inl-njavice, da se vidi, kaj se nahaja v njih, kaj je dobresra, kaj potrebneiffa, da se more vso se o pravem času pripraviti, hvorskemu denarničarju je bilo naloženo, da izroči dvorskemu orožarju ir»OJ ^Id. za odpravo orožja in streliva v Trst in kesneje zopet S(H» uid. za odpravo dveh to|)ov. Zakupnik trbi.ški je moral poslali za 101) gld. svinca v (Jorico; tamkaj in v tiradiški se je nvel dac na vino, da so mogli s tem dohodkom poplačati obrambene pripnkve. .Med lem se je posrečilo španskemu |)oslancu prei^ovoriti benečanski senat, ila se ustavijo vse pri|)rave za hoj. 'i'oda nadvi>jvoda ni bil s tem zadovoljen, neur<» je sporočil cesarju, da je krivično od nje-jfa zahtevali miru. ko njeu'ove podložnike tako ^lrasno ironob«'" brez vsake<^a vzroka. ( Jlede na Senjane pa je storil vse. ila se pomirijo.
Ko je nadvojvoda I'erdinantl zvedel, da je /ij*^' krški tipravitelj, je poslal nemudoma re.škeyra stotnika Štefana de IJovere kot svojega |)iiol)laščenca v Itenetke, da izpriča ta čin in da se nagodi z henečansko vlado L'lede nekih drugih splošnih razmer; obenem sla bila odpravljena kot komisarja v Senj Ivan .luri baron Kisel, predsednik ^raškej^a bojnoü,'a sveta in baron Turjaški z nalogom, da osvobodita ujete'^a upravitelja Marcela ter Uskoke radi tej^a posvarita. Komisarja sta zares osvobodila Mareela in potom poklicala k sebi senjskeifa stotnika in uskoške poi^lavarje tor jim za-povedula v imo nadvojvode Ferdinanda, naj ne vznemirjajo nič več podložnikov benečanske repviblike. Kisel jim je celo opoiiesel, da bi jim bila dosedanja plača čisto zadostna, <iko
Iti SI» le moirli zdržati itrro in ncpolrobnep.i jiijanfrvanja. Kdor hoče ostati So daljo v Senju, se mora s lo plačo zadovoljiti; komur pa to tii prav, ttMiiu so vrata odprta. 1'oteni sta komisarji zapovedala, da morajo vsi oni, ki niso jiravi meščani, oditi v 8 dneh iz Sonja; obenem sta odpustila dosedanjejja stotnika ter postavila mesto nji-tra f^rofa Nikolaja 1'rankopana Trsatskeea. Kmalu po odht)dii obeh kcmii-sarjev je prispel v Senj novi stotnik s stotino nemških vojakov, da ž njimi ukroti nemirne Uskoke.
1'rvo delo novega senjskeira stotnika je bilo, da zbere vso Uskoke na trgu in da jim ojrlasi vladine odredbe proti irrabežu po suhem in po n>orju; potem je dal po zapovedi komisarjev pregnati iz .Sonja l(X) Uskokov Venturinov z ženami in otroci ter jih naseliti v Selcih in Cirkvenici; slednjič je obljubil Uskokom, ki ao ostali v Senju, da bodo odslej dobivali redno plačo. Toda proti tem odredbam se vzili^nejo Uskoki pod svojim vojvodo Jurjem I>aničieem, dokazovaje, da brez i^usarstva no morejo živeti, ker ne dobivajo kakor druy;i vojaki stalne letne plače; saj jim je bilo tudi že leta IGOü. zapovedano, naj ne hodijo ^u-saril in ila se jim bo stalna plača nakazala; toda dozdaj je vse to ostalo le prazna obljuba. /. velikim trudom jih je stotnik slednjič vendar le pomiril, ko jim je slovesno obljubil, da pojde radi tega sam v (Iradec, kjer hoče vse storili, samo da dobe stalno letno plačo. Stotnik se jo napotil koncem leta 1012. zares v tJradee, a upravo mostu Senja je prepustil svojemu poilkapot^tnu Ivanu Jakobu de Leo.
Oba komisarja Kisel in Turjaški sta poli'u svoje glavn«« zadače v Senju «ipazovala tudi vojaško priprave benečanske republike, ki ni mislila na mir s svojimi sosetli. Svetovala sta nadvojvodi, da naj se vse jedno po vseh mejah poskrbi za obrambo, kajti sovražniku ni sploh ver(»vali, a (»osebno še l^enečnnom n«-. A da sla imela prav, je potrdil zap()-vednik lUilške soteske Jurij l'ili|) (Jera s svojim p<iročilom, da se IJenečani pripravljajo povsodi za vojsko. Zategadelj jo bilo določeno za novo obzidje, smodnik in svinec v Moščenicah 2<X) tolarjev, a deželne odbornike v (Joriei so opomnili, naj zbero toliko denarja, da bodo mogli plačali stražo v Gradiški in zapovediiika nove vojske.
Ker je nadvojvoda Ferdinand s ten>, da jo osvobodil krškega upravitelja, iz|iolnil zahteve ISenečanov, je mislil španski poslanec in ž njim še nekateri drugi svetovavci, da bi se mogli zdaj izpustiti tudi ulovljeni Sonjani. Ko so pa to zahtevali, jo našel dožd vt^lno kak izgovor, čes. da se o lem vprašanju radi drugih važnih stvari ni še moL'lo razpravljati. Potem se jo oponašalo, da so Soiijani začeli
iznovič po morju pleniti, in da se radi twa o leiii vprašanju no dii proj razpravljali, dokler s«' r><koki za vsi'lt'j no odstranijo z morske obale. In še dokaj dru^rfjra so iz-minljali nu-d svojimi zahtevami glede 1 Ukokov, katerih niso hoteli na noben na^in osvoboditi. ISenefani bi liili seveda najrajši videli, da sta se dali pnruSili obe Irdnjavi reška in senjska, da so dobili povrnjeno vso škodo, ki so jim ji> provzroeili Uskoki, ter potrdila po<;odba. |)o kat»'ri bi se sol morala kupovati le pri iienočanih. To so želeli Uenetani. Naproti temu je zahteval poslanec nadvojvixle I'erdinanda, da se povrne škoda, katero so provznx'üli Iteneeaiii v okolici 1'azinski, da se no preči tr<?ovina s Trstom in poraba soli iz tamošnjih solin.
Slednjič »o sc d )|jovarjali o tem na r>unaj)i. Nadvojvoda Ferdinand je zahteval zase odločno vse, kar smo Zfforaj omenili. Uenečani so tirjali ravno tako zase odškiMl-nino in še marsikaj drugega, kar ni bilo opravdano. (\'sar je bil posrednik med obema strankama; tudi nadvojvoda je bil sčasoma bolj popustljiv. Tako se je sklenil dosrovor. i'o tem dogovoru je obljubil nadvojvoda cesarju, da bode v bodoče stropo pazil, da se iztrebi na morju razbojništvo in tfusarstvo, in da se sploh Uskoki pokorijo svoji oblasti ne samo v Senju, neg^o tudi v drugih krajih; kdor se ne bi hotel podati, za tega je namenjena smrtna kazen; obenem hoče odstraniti vse hudodelce, pa da je nato postavil dohrejra in poštenega stotnika v f^enj; tudi hoče postaviti v Senj dobro plačano nemško posadko, toda ne precej, češ, da ne bi bilo videti, kakor da je to moral storiti. Cesarju je bih» priporočeno, da pazi na te točke, ali se bodo n.itanko izpolnile ali ne. Vse to pa se bode zgodilo, čim benečanska republika izpusti ulovljene Uskoke, preneha z obsedanjem luk, nu ustavlja nič več trgovine in prometa ter tako vzpostavi zopot staro dobro sosedstvo. Razpravo o svobodnem pomorskem brodarstvu so odgodili za kesnejše čase. Poslanec je v.se to odločno zahteval od republike in posebno, da 80 čim prej vse izpolni, ker drugač se ne smatra nadvojvoda na nič vezan.
Ta dogovor so Itenečani precej sprejeli in odobrili ter bili tudi zato, da so nemudoma izpolni. Njih zapovednik na morju je dobil zapoved, da obustavi vsako neprijateljstvo na morju in da preneha z zaprtijo senjske in reške luke. Ta veseli dogodek so javili tudi cesarju v Prago. Leta je opomnil nadvojvodo, naj izpolni tudi on vse točke omenjenego dogovora; se posebej je treba opomniti grofa Zrinjskega, naj ne sprejema pregnanih razbojnikov na svojem posestvu v Vinodolu, ker bi drugač mogel izgubiti fevdno pravo na
to |)os«'stvo. l{a7,vo8clili so se tudi probivavri Dalmacije in soaofinih otokov, ii posebno šo podložniki nadvojvodo IVrdi-nanda; saj bo vsi hrcponcli, da »o roSijo nadlog, ki so jih (rle toliko fasa. pa da so iznovi«- oživi proimM. in trgovina med bližnjimi sosoili. Sevoda jih jo bilo mnogo, ki so zatrjevali, da bi nioirol nastati trajen mir še le tedaj, ako bi »e bilo o lem dogovoru kot)čnr> rešilo vpra.sanje o razmestitvi Uskokiiv i/ Senja. Mnojji pa so smatrali in po pravici za pravi vzrok vseh teh nemirov in tiadloff samosioltnosl henečanov, ki ao hoteli hiti ;<ami irospodarji na morju ter napadali veekral Uskoke hr<'z vsak«>ira razloira in ravno tako tudi podložnike nadvojvode Kerdinanda.
Ta dogovor se |i!i tudi ni i/polnil, kakor sc je motrlo pričakovati, saj HeneCani niso bili nikdar iskreni v svojih obljubah. In tako je bilo tudi zdaj. Sklicevali so »c vedno na to, da nadvojvoda se ni izpolnil svojih obljub, pa da jih tudi njim ni treba izpolnili. Najteže je bilo nadvojvodi preskrbeti plat-o za 2()<) Uskokov, nastanjenih v Senju, katerim je seveda bolj ugajalo dosedanje razbojniško življenje, nego redna plača. Sicer je benečanski general dovolil svobodno trgovino z avstrijskimi deželami, toda kmalu so se začeli zopet prepiri s pregnanimi Uskoki, ki so se povrnili nazaj v Senj za odsotnosti stotnika grofa Nikolaja Urankopana. Zdaj so postali Uskoki še predrznejSi nego so bili poprej. Že 7. malega travna leta 1013., na samo veliko nedeljo je odjadralo njih 4(XJ na 10 ladjah iz senjske luke na jug, prebrodili so 180 milj daleč ter so ustavili pri Krepanu v Äibenskem primorju. Od todi so udarili po suhem čez bene-čansko zeniljo v bližnje turške kraje, katere so popolnoma poplenili. S plenom so se povrnili srečno zopet do morske obalo in odtodi so razglasili na daleč, da bo ae dogovorili z Benečani, da morejo svobr>dno preko benečanskega ozemlja zahajati na Turško ter tamkaj pleniti, le benečanskih podanikov da se ne smejo dotekniti; pa jih iz opreznosti tudi zares niso napadali. S tem plenoni pa še niso bili zadovoljni, in ker ni bilo slučajno v tem kraju benečanskega brodovja, so se spustili jadrno čez nekoliko dni So dalje, ugrabili iznenada velik plen v Makarski in na Neretvi. Odtodi ao udarili skozi dobrovniško zemljišče v Hercegovino, porobili mesto Trebinje ter se povrnili no samo z mnogo živino nego tudi z mnogimi ujetimi ljudmi v Novi. Odtodi so se zaletavali na benečanske otoke, kjer ni bilo slučajno nobene posadke, ter si tako preskrbovali potrebnega živeža.
.Me.sec dni kesneje so dopluli Ulskoki na 12 ladjah do predgorja sv. Jurja na otoku llvaru ter našli tukaj ravno
toliko benečanskih ladij z arbanažko posadko pod zapoved-ništvom Ivana IJobrovira. Zdajci so se spopadli, in zac'-ol st« je krvav boj, ki je trajal do kasne noči. V tem boju so osvojili IJenečani dve uskoski ladji; Uskokov je ostalo mrtvih 6(), mod njimi N'ikolaj Mreljanovič, iijili glavni vodja. Arba-nasi so iz>riibiii manj ljudi; imeli bo U> 8 mrtvih in H) ranjenih, n)ed njimi je bil tudi mladi sin Dobrovieev. Drugih 10 uskoskih ladij jo zbežalo ter se redilo v scnjsko luko. Ta boj so opisovali Uskoki in Arbanasi vsak dru^^aC. Uskoki so zatrjevali, da so jih Arbanasi uverjavali, da morejo ploviti brez nevarnosti v luko; ko sta se pa spustili Ijekaj prvi dvo ladji, so jih Arbanasi tako hitro napadli, da jima drus^e ladje niso mosaic pomoči, nego so se morale vrniti. Arbanasi so pa trdili, da so jih napali Uskoki z 12 ladjami, in da so oni dve v hudem boju osvojili, kajti ako bi bili Arbanasi z 12 ladjami in s ÖO) ljudmi nahrupili na sovražni dve ladji, bi jih gotovo ne bilo ostalo v boju toliko mrtvih in ranjenih. I'a naj že bo, kakor hoče, gotovo je vendar to, da so Arbanasi premagali Uskoke, in da je bil ta krva\i dogodek prvi vzrok drugi bmečanski ali uskoški vojski; saj ono. kar se je po tem jindilo, ni bilo nič druireua, netjo poplačilo, ki je dovelo <lo očitne vojske.
Uskoki so se zakleli, da se bf»do krvavo osvelili za svojo sramoto in smrt svojih tovarišev; in lo osvefo so res kmalu izveli. Po nekem vohunu so izvedeli, da se je usidrila v mandrinski luki na otoku l'aiju velika benečanska galija pod zapovedništvon» benečanskega vlastelina Krištolora Veniera. To calijo so si i/brali za prvi predmet svoje osvet<». Veliko število njih se je spustilo po noči na obalo ter so se skrili za breg, ki obdaja mandrinsko luko; ko se je zdanilo, so udarili z*"obale in z morja na rt ladjah na galijo ter jo hitro osvojili, ulovili vse vojake in častnike, ter so jih pobili in trupla njihova pometali v morje. Potem so odploviü z galijo proti Senju. ^^ed potom sn odsekali glavo plemiču Lukreriju 'Iravisu iz Kopra ter iijeirovemu bralu in bratrancu, ki so se nahajali kot popotniki na tej ladji, a 1'avli Strassoldovi, ženi Gravisovi, so vzeli bisere, ovratnice, prstane in obleke. Samo Veniera so prii<Mjali živega blizu senjske luke; ali da dokončajo svoje delo, so pripeljali tudi njega z ladje na kraj ter mu odsekali irlavo, a telo vriili v morje; potem so si pripravili obed, a glavo Venierovi» deli na mizo. kjer je ostala, dokler so se gostili. Da bi bili pojeli njegovo srce ter v krvi namakali kruh, je bajka, katero »o si izmislili sovražniki Uskokov. (Ilasoviti laski zgo<lovinar Kra Paolo Sarpi pripoveduje, da so vse to videle Žene, ki so ostale na galiji ter pretrpele mnogo straha;
mivile ao, du je Venier zahteval z veliko pobožnostjo du-lovniki», ali da mu niso izpolnili t« želje. Po obodu so od-plovili z ^•.ilijo v acnjsko luko, kjer so si robo, živež in vso drui^o, kar so nušli v ladji, porazdelili med seboj, topove z •ralije pa so namestili po mostnem obzidju.
Cllas o tem groznem doj^odku jo lioneöune silno vznemiril. \arod in prijatelji nesrečnega Veniera so zahtevali osvcto in pokončanje senjskih Uskokov; toda ker je republika -začela že vojsko na suhem proti Španiji, so mislili nekateri zmernejši člani sveta, da hi bilo za sedaj najkoristnejše potožiti se proti Uskokom na g^raškem dvoru ter se tudi nadvojvodi IVrdinandu zaijrozili z vojsko, ako bi sc protivil kazniti I'skoke.
Ker sc je nadvojvoda i-'erdinand bal, da hi ntegnili liihko Benečani udarili na njeijovo Trimorje, jo zapovedal, da se imajo pripraviti vsa primorska mosta za obranibo. Trdnjava goriška se je imela pregledati na svet samega stotnika Ivana 8forze grofa od 1'oržije po komisarjih, je Ii dosti jaka za odp«>r; dva puškarska moj.stra sla bila poslana na Tr.sat; v Tolmin so pripeljali streliva, za (iorico nabrali 20) mušketirjev; fiO meščanov je dobilo orožje, kar pa ni bilo dobro, ker so je večkrat zlorabili v domačih prepirih. Kranjska je poslala nekaj strelcev in 50 najemnikov za ilvojno plačo v pomoč (iorici »proti Itenečanom«. Haziin tou'a je bilo zapovedano probivavcem reškim, da preskrbe hrane za vojsko, ki pride v mesto: Tr.st pa je dovolil vsako leto skoz 20 let po liKKi goldinarjev za zidanje Uimošnje trdnjave. Zbor grolije goriško je moral preskrbeli iK K K) goldinarjev, da se na l''urianskcm stoječi vojski izroči zaostala plača. Tudi o utrjevanju Senja se je razpravljalo; v okolici reški pa je dal stotnik pokončali vrtove, vinoirrade in sadno drevje, (lesarju so poslali prošnjo za pomoč; obljubila seje, a oboncm izrekla tudi želja, da bi se dala morda vsa zadeva rešiti mirnim polem. Karlovški general Volk Kggenberg') jo svetoval, — da se dobi čim veča pomoč, — jiripravili natančna in obširna poročila za vse tri deželne zbore na Kranjskem, Koroškem in «loriškem o veliki razdraženosli v Itcnclkah i n o tamošnjih priprti vab za vojsko. Obenem naj se svetuje nadvojvodi, da zabrani tudi on \'sak dovoz
'i Brimn Volk E^genliorg. karlov.^ki gonoral od leta 1613—1614.), jo iK)U>inec štajerske plemeniUuške ni<1o»ine, ki al jo l>ila pridobila v kratkem ea.»n velika posestva po dednih avutrij-^kih deželah ter l.ila |M>viSana tndi n.-» kneževsk.. iant. Hll je sin .lemoja Eggenberga in Justine rojene Breuncrjxve, a oženil ae marra leta 1609, z Eliaalieto llagnic. Volk Ejj^'unlierg je bil poprej polkovnik v vojski vojvo<le to-skanakega, a v turSki vojnki na ügerakoin je izgubil levo nogr». namesto katere mu je naredil noki prav spreten mehanik leseno. Na
robo v Henetke, kur so tudi leti zaprli vso prelaze. Med tem je bcnnčanski admiral l''ili|» I'askvali'^o zaprl morje pri Soiiju z 2Ü ladjami. Ko je izvedel, da »e je »enjski stotnik Nikolaj Frankopan povrnil z graškega dvora v Senj, mu je poslal nemudoma po poslancu pismo, v katerem Je zahteval od njejia, naj mu izroči vzeto galijo, robo in posebno že topove. Toda lela mu je odgovoril po istem poslancu, da obžaluje vos ta dogodek, galije in topov mu pa ne more izročiti, dokler ne dobi za to zapovedi od nadvojvode Ferdinanda; le glavo Venierovo mu pošlje v jodni skrinjici, a en top z uplenjene galije dä odpraviti na svoj grad Novi. Na to je zaprl Paskvaligo ves morski preliv med Keko in Senjem, da zabrani vsak promet in zvezo med prebivavci obeh mest; vendar pa s tem ni nii^ dosegel, kajti Senjani 80 dobivali i/. Reke vse potrebne stvari po suhem.
Slednjič odpravijo na večkratne (»ritožbe beneranske republike kot komisarja v Senj maršala Adolta grofa Althana, barona Marka Hecka in nekega Monboma z nalogom, da kaznijo uskoške krivce, druge prestavijo iz mesta ter v •Sonj nastanijo nemško posadko. Čim so prišli komisarji na Reko, so poklicali k sebi poirlavarja senjskih Uskokov, ali leti so jim sporočili, da nočejo nikamor |>riti brez sprevodnih pisem osebne varnosti. Komisarji so jim morali popustili, S prevodnim pismom so prišli uskoški glavarji na Trsat; tukaj so zahtevali novo sprevodno pismo, ker niso prvemu zaupali. Dobili ao ga ter potem odšli na Reko, kjer «o jih sprejeli prav prijazno in ljubeznivo. Komisarji so dobili od njih natančno pon)čilo o borbi z .\rbanasi pri otoku llvaru, o osvojenju benečanske galije in o drugih .stvareh, ki so se dogodile v novejšem času, t»^r jim dovolili, da so se mogli nemudoma povrniti domov, če tudi je ravno takrat na Keko prispel dobrovniški poslanec Ahil Pucič zahtevat od ccsarskih komisarjev pomoči proti Uskokom, in premda so oni osvojeno benečansko galijo potopili v senjski luki pod stolpom sv. Savo Spustili jia so jih bržkone zato, ker jih niso mogli radi sprevodnega pisma za|)reti in ker so zvedeli od njih, kar so zahtevali. Ker komisarji niso mogli
priporofiild nailvojvode Ferdinanda m Ra postavili za karlovSfcega generala a svefana leta lßl3. V tej sluilii je imel mnogu opraviti tudi z Uskoki in z utrjevanjem primorskih mest, ker je ravnn takrat grozila l^neianska reput)lika z voj.sko pr<)ti Av.striji. Z Uskoki je ravnal strogo kakor njegov pr«dnik Kisel, pri tem pa ni pozabil na se. Iz Senja si je dal odpeljati vrlo mnogo blaga v Karlovec, odkoder je odftel v Gradec poroCat nadvojvodi o dovršenih vojaSkih uredbati in o aenjskiti zadevah. Ko se je povniil v Karluvec, je umrl ite tistega leta. PokopaJi 8« ga poleg Ruperta Eggenberg^ znanega vojskovodje iz lurSkih bojev pod Siakom, v rodovinski grobnici v Amožu na Štajerskem.
one^a izvržiti, kar jim je bilo zapoverlano, so ao povrnili nazrij v (»radec, a eraSki ininiBlri, ki so vedno iz same sebičnosti branili L'skoke, so zdaj obdolžili bencčuni^ko republiko. da jo ona kriva teh zmeSnjav, ker ni liolela poslali svojih komisarjev na iieko, ter so zalilevali od nje, da ustavi obseilno stanj«; primorskih mest in dovoli svobodno vožnjo po Jadranskem morju. Obenem so javili nadvojvodi, da je sporoeil tržaški škol', da .se Henerani pripravljajo za vojsko na suhem in na morju z vso odločnostjo, da so se napadi na mejah goriških zopet ponovili, in da se je bali še hnjih.
Med tem je prispel benečanski poslanec, ki je po Nemškem tajno nabiral vojsko za vsak slučaj, na cesarski dvor v I'raiTo, Tukaj se jo prejtričal, da cosar želi z republiko mir, in da se temu jirotivi lo nadvojvoda, čež, da on potrebuje Uskokov jiroti 1'nrkom; to pa zato, ker jim ni treba dajali plačo, a od njihovetja plena dobivajo svoj del tudi senjski škol' in Ferdinandovi svotovavci v (iradeu. Tudi smatra nadvojvoda ustaške vožnje po morju kot neki Ui^ovor |)roti benečanskemu pravu (!) na to morje; a da bi se Henj tnogel kupiti ali zameniti za kakšno druuro posestvo, o tem noče nadvojvoda niti razpravljali, češ daje lo mest<i hrvaško in da bi se moiflo to vprašanje rešiti le v sporazumljenju 8 hrvaškim in ogrskini zborom. Tskoki zahtevajo mesečne plače 4 cekine, teh pa nadvojvoda ne more dati; zatorej bi bilo na vsak način dobro, da se prodado senjske šun>e pod onimi poboji, kakoršne je postavila republika, ki jo obenem pripravljena dopustili prebivavcem priniorskih krajev svobodno vožnjo po morju, seveda le pod lem po^'ojem, da se ne krši njihovo vladarstvo nad tem morjem. Tako je znal oholi Henečan zagovarjati koristi svoje republike, toda na cesarskem dvoru vendar niso mislili, cta bi so od vsetja te'^a mou:lo kaj izvesti. 1'repiri so se nadaljevali kakor poprej. Leta 1614. so se začeli napadi. Stotnik iz (Iradiške je sporočil, da so Uonečani na Cervinjanu priredili novo pristanišče, samo da no bodo več jdačevali nadvojvodi mil-nine in Iržnine. Tudi Tržačani so se priložili, da jih Benečani ovirajo v trpovini. Kako nasilni so bili lienečani. se je pokazalo posebno še v lem, da niso hoteli čakati, kaj bode odredila komisija, ki je bila poslana v Senj, radi uskoških zadev. Zastopniki koroški so sporočili, da so Menečani streljali na mestece Lovrano in opatijo sv. .lakoba ter okolico vso poplenili, in da so nakanili z izdajstvom osvojiti tudi Haij. Vendar pa so svetovali, naj se ne začne vojska, ker večino svojih proizvodov, posebno iz rudnikov, spečajo v Henetke; le jiosadke na Jadranskem morju treba dobro
oskrbeti s hrano ter jih bolje in točneje plačati, da ne bodo prisiljene vzdrževali se s plenom po sosednih krajih, kor se ravno zato Htinečani vsak čas osvečiijejo s tem, da love po morju » soljo natovorjene ladje, napadajo celo one, ki stojo na obali, in če jih premagajo, pomečejo mornarje v morje, ladje pa odpeljejo s seboj. Tudi ribarstvo so zabranili L:skokom in drusjim prebivavcem ob vsej iztočni obali Jadranskega morja.
Tedanji deželni upravitelj nadvojvoda Maksimiljan Krnsl je dobil od cesarske vlade in iifraške komore natančno poročilo o vseh stiskah in nadlojfati, ki so jih njorali trpeti njesrovi podložniki od Itenečanov. Iz teura poročila je razvidno, kako so Benečani pokončavali šumo okoli M orana, odkoder so vozili polne ladje najlepAega lesa v Henetke; kako so zaprli najstrožjo reško luio; kako so njihovi nad-gledniki zaustavljali na morju tržaške ladje, ki so vozilo les in železo v cerkveno državo, a od tamkaj nazaj olje, in jih silili, da plačajo mitniuo proti pogodbi, in one, ki so se protivili, odpravljali v Benetke. Ravno na to so se pritoževali tudi trg:ovci s Kranjskega. Po izjavi nadvojvode Maksimilijana Ernsta bi morala vsemu temu konec storiti lo vojska, toda okolnosti za njo niso bilo povoljne; zatej^adelj je bil nadvojvoda za to, da s«' posije odlično poslanstvo v Benetke zahtevat zadostitve, a če jo no dobi, da se zahteva na prvem državnem zboru državna pomoč za vojsko. »Benečanom mora to poslan.stvo«, pravi v poročilu nadvojvoda, «pa prav resnobno povedati, kar jiuj ^re, in gotove je, da se potem ne bodo upali vojsko napovedati. Sioer pa naj se naloži vsem zapovednikom, da se dobro pripravijo za obrambo proti vsakemu napadu«, .lednako poročilo je dobil cesar tudi od nadvojvode I'erdinanda.
Potrebno je bilo tedaj, da se priprave za vojsko niso zanemarile. Stotniki primorskih mest so morali biti od teija časa Se opreznejši neuo do zdaj; koroškim stanovom pa je bilo zapovedano, naj bodo vedno pripravljeni s |)otrebno vojsko, kajti poslanec sultanov je ravno takrata v Benetkah naifovarjal senat na vojsko radi skodc, ki jo trpita obe državi od Uskokov. In Benečani tudi zares niso dolgo čakali, nego so napali okolico I'azinsko, kjer so pokončali vsa polja večkrat zaporedoma. Vsled tega je bil zabranjen izvoz konj iz nadvojvodinih dežel ter strogo zapovedano, da so čuva in brani grolija Pazinskfu da se Boleč preskrbi obilno s strelivom, na Koroškem pa zbere potrebna vojska. Nadvojvoda Maksimilijan Krnst jo poročal večkrat svojemu bratu o veliki predrznosti bonečanske vojske, in kako se na vseh mejah pripravljajo za odločno borbo. Med sveto-
vavci nadvojvode Ferdinanda je bil odločno /avzot za očitno vojsko baron Volk Eggenberir. On je svetoval nadvojvodi, naj zahteva po samem cesarju, da lionefnni ne zapirajo Jadranskega morja in njegovih luk. Če ne privolijo na to, naj so jim zagrozi, da se bode zedinil proti njim s Tirolci, Špansko in papežem; pa jc verjetno, da bodo popustili, kajti oni se nahajajo ravno zdaj v prav hudi stiski, kakor se nobenkrat. Vsied nemirov na I.askem je benefan-ska repul)lika jako oslabela ter »e nahaja tudi v denarnih zadregah; boji »o Turkov, a Savojska bo dala z veseljem svojo vojsko proti svojemu predrznemu sovražniku. Ta svet je nadvojvoda odobril in priporočil cesarju, kajti te se ne bodo zdaj odločno uprli bcncčanski gospodoželjnosti, izgube Uabs-burgovci gotovo mnogo svojih pravic in svoboščin na Jadranskem morju.
Toda cesar se za tako podjetje ni mogol tako Iiitro odločiti; saj je bil mir a Turki prav nezanesljiv, in imeli vojsko obenem na dve strani, ni kazalo na noben način. Vendar pa se je cesar potožil bonečanskemu (»oslancu radi mnogih krivic, ki so jih storili v tem času njegovim pod-ložnikom, a na<lvojvodi I'erdinandu jo sporočil, da se je benečanski poslanec izjavil, da republika niti ne misli na vojski» proti Avstriji, nego da se bori jedino proti Uskokom, ki so jej provzročili žkode za več milijonov. l'o trditvi benečanskega poslanca je napadala republika le uskoške ladje in ona mesta, kjer so (iskoki naseljeni, sicer pa ni z.abranjevala svobodnega brodarstva po morju. Le I skoki naj se odstranijo, ker to zahteva tudi sultan, ki se je zagrozil benečanskemu poslancu, da bode sam očistil Jadransko morje teh razbojnikov. Cesar Henečanom ni veroval, vendar pa je svetoval, da naj se zabrani Uskokom njihovo odurno počenjanje že radi samega mira.
Na cesarskem dvoru je posretloval papežev nuncij, v Itenetkah pa spanski poslanec, dočim je turški |)oslanec bodril Itenečane na vojsko, lienečanskenju poslancu so opo-nesli na cesarskem dvoru, da lienečani ovirajo svobodno brodarstvo po Jadranskem morju; zahtevali so, da se najprej stori konec tej samovolji, potem se bode dalo že tudi uskosko vprašanje rešili. Henečanski poslanec pa je zahteval protivno, saj se je vendar |>riznalo s pogodbo na Dunaju, da se reši najprej uskoško vprašanje, toda temu so se Ufiirali tudi svetovavci nadvojvode Ferdinanda v (Jradcu, češ, da Benečani brez potrebe vznemirujojo avstrijanske prebivavce, love trgovske ladje ter jih pokončujejo. /.atega delj so predlagali, da naj se Uenečani nemudoma polttžijo, čim jim bodo Senjani storili kaj škodo, a prepričani naj
bodo, da se jim povrne vsa škoda in da bodo oblasti vrh lega Uskoke še kaznovalo. HeneCanski poslanec pa je odločno /ahloval, da se odstranijo Albanci in vsa druga sodrira z obale Jadranskega morja; tudi plafani Tskoki naj se postavijo v mesta daleč od obale, a semkaj naj se pošlje plačana redna vojska; tudi ji' potrebno, da višji p«>8krbo za veči red v vojski, da ae iztrebijo iz šum razbojniki, in da »e postavi če tudi s pomočjo laških knezov plačana nemška vojska v Senj !>vetovavci nadvojvode Kerdinanda |)a niso hoteli, da se razpravlja obenem o obeh vprašanjih, iKunreč o svobodnem brodarstvu po morju in o premeščenju Tskokov od morja. Tako se niso moi,'li sporazumeli ludi na skup ščini v Liiizu, in cesar je poslal iznovič komisarje v Senj.
l>okler se je dogovarjal o tem ^Taški dvor z bene-čanskim poslancem Soranzo, so začeli senjski Uskoki na početku leta 1014. iznovič svoja sovražna podjetja proti nenečanom. Zajilenili so na isterskih in dalmalinskili obalah dve barki t robo in denarji, a na zaderskih otokih tri ladje nati»vorjenc s suknom. |ilatnom in dišavami, ter brod poln svilene in suknene tkanine, slailorja in druuih dra<r<»cenih stvari; slednjič so osvojili ceh» trdnjavico sv. Mihela, ki stoji na strmi pečini nasproti Zadru ler Ija postavili svojo s(ra/.o ter začeli od tod i napadali Turke in I'.eneeane. Vsb-d tei^a je henečanski zapove.inik zaprl vso obalo morsko, ki je spadala pod oblast nadvojvode ter zabranil lr«ovini» celo po suhem. Nadejal se je, da bode lako prisilil nadvojvodo vsied pritožeb nje-rovih podložnikov na uifodnejše pourndbe.
Itenečani pa v resnici niso ravnali nič bolje neifo Scnjani, marveč so še samovoljneje postopali oslanjaje se na svojo državno moč. I*ri (Iradu so pomaknili državni mejnik kar Iri milje daleč v nadvojvodovo oblast, saj se je bil v Henetkah porodil že zdavnaj načrt, i^aj bi se naredila Soča kot prirodna meja v obrambo bene^ikih posestev ter sezidala trdnjava Palmanova, kar se je tudi zgodilo I. 1593 l'.enetke so razširjale namreč trditev, da je Avslrija nesposobna braniti svojo obalo pred zunanjimi sovražniki, in da ima zato zadosti moči jedino le benečanska republika, .\vstrija bi torej najpametnejše storila, če bi prodala llenečanom (loriško obeneu) z Istro, Trstom in Senjem. Ker jia Avstrija ni hotela te^a storili, so vhajali Benečani s sil<» v te kraje ter nadlegovali avstrijske podložnike. Milničarju v (Jervi-njanu so "se «grozili, da ga bodo zaprli v 1'almanovi, če bo še nadalje pobiral mitnino čoz reko, in njihov upravitelj se je predrznil izvrševali celo sodnijsko oblast na avstrijskem zemljišču. Ker so bonečanski podložniki v Rovinju in Kopru izgubili nuiogo dohodkov, ker je imel Trst svoje
dobre soline, bo zaprli Benečani tržažko luko ter zahtevali od nadvojvode, da postavi v tržaško luko 3(X) strelcev, ali da jim 8trof?o zahrani, da no smejo stopiti na bencčansku lin. Silili 90 colo krsčansko begunce, da »o se morali vračati nazaj pod turški jarem.
Ker so Benoi^ani zaprli morje, so napadali Uskoki po Hulicm benečanske kraje. Posebno mnoi^o je trpela Istra, pričakovati pa jo bilo »e luijsili borb, ker »o Benečani hoteli pokazali «vojo moč niid Uskoki. Vsak dan so prihajala žalostna poročila na ^Ta.nki dvor; iz Reke so prispelo nujne prošnje za orožje in strelivo, ker se jo bilo bati benočanske^a napada; saj so že dljo ča.sa pretili z bojnim brodovjem pred samo luko; iz Trsta pa je prispel glas, da jo zaprlo benečansko brodovje luko, čos, da se tukaj prodaja uskoška roba in najdraifocenejše stvari pošiljajo v (»radec, in da Benečani mislijo vso tru'ovino premestiti v Koper, a vse ostale luke zapreti. Dalje se je poročalo v (iradec, kako Benečani love popotnike na ladjah ter jih pošiljajo na galije; kako požiirajo vasi; kako se avstrijski prehivavri rajši poilajajo pod btmočansko oblast, nego da bi jih sovražniki neprenehoma plenili; kako se je vse podražilo radi zaprtije, in kako prebivavci beže na vse strani, san>o da si rešijo življenje, četudi je španski poslanec v Benetkah opominjal bi-nečansko vlado, da pazi na red, ker so po mejah nastavljene tolike različne vojske. ko se je kasno v jeseni benečanskemu brodovju zapovedalo, da »o ne sme udaljiti od obale, so začeli Senjani iznovič pleniti po sosednih otokih ter loviti ladje, s katerih niso pobrali samo robo, nego so tudi zahtevali od mornarjev veliko odkupnino.
Zdaj so zopet potoži benečanska republika po svojem poslancu Soranzu na cesarskem dvoru, in cesar Matiju je na to strogo zapovedal nadvojvodi Kenlinandu, da vendar enkrat reši to uskoško vprašanje. Uadi lega je poslal Ferdinand meseca vinotoka leU 1614. v Senj za komisarja Volka barona Kggonberga, generala hrvaške krajine. F<]ggenberg je prišel v Senj z jako četo goriških arkebuzirjev ter pregnal iz mesta mnogo Uskokov venlurinov, 39 uskoških poglavarjev pa zaprl. Bo strogi preiskavi je obsodil štiri iz med njih na smrt ter jim podrl ludi hišo, katere je dal poprej pi-eiskuti ter zlato, srebro, svilo in ostale dragocenosti pobrati. Ali že čez nekoliko dni je izpustil vse druge poirlavice iz mestne trdnjavice ter so povrnil nazaj v (iradec poročat nadvojvodi Ferdinandu, kaj je izvršil v 50 dneh svojega komisarijata Benečanski zgodovinar Kra 1'aolo
Sarpi Irdi, da je general Eg^enbor^ pri svojem odhodu iz Senja odpeljal h seboj vrlo inno<^o blag». Na rivch mulah jo bilo natovorjcno srebro in zlato, 10 mul pa je nosilo platno in svilene tkanine, dragocene preproge in tkanine iz velblodje dlake. Vse to je dobil e^oneral po trditvi omenje-nes^a zjfodovinarja od uskoskih poglavarjev, katere je izpustil iz temnic, nekaj pa tudi i>d drugih Uskokov, ki so se bali preiskave. (lotovo je, omenja Sarpi dalje, «la je IOg;ffenber!; odnesel same 'gotovine do ir>Ü.<KM> sfoldinarjev, ter si celo prisvojil plen, ki so si ga bili I skoki neiiavno prinesli v Senj z Losinja in Kolana.
<ilaviio<.;a kriv<-a \'incen<'a Karlinuvira komisar ni hotel izpustiti iz temnice kakor ostale, vendar pa je la ke.sneje [iri neki priliki pobegnil. l)okazan<t je bilo v (ireiskavi, da jo on napadel Venierovo ><alijo in tudi Voniera ubil; toda izgovoril se je s tem, da so Ueneeani njo;;a naj|)rej napali, a on so je le branil. Komisar je tej izjavi verjel, ali Karli-noviea vendar ni mo^el |>ro!^lasiti za ne«lolžnei^a že radi beneč-anskeiia generala, ki je bil zdaj pripravljen odpreti vsa potiu Cim se i/polni še dru^a njeLri>va zahtev;i, da se odstranij«! iz StMija vsi razbojniški I'skoki. Ujidi te zahteve je bil poklican Karlinovie zopet v Sonj, ter mu je bila podeljena služba r-elrlei;a stotnika, a <> Kakšnem premešeenjii I skokov v Otoeee ni bili> zdaj niti u'ovora. marvee si> .se beu;iinci i/.novie zbirali v Senju. Nemška pos^idk.i je odšla radi pomanjkanja brane in ^mf Volk 1'raiikopan Trsatski je pustil svoj«! službo v Senju kot stotnik ter odšel na svoje posestvo v Novi- Toda tudi lieneeaiii niso jiopustili, ne^c» so se pripravljali prav resnobno za vojsk(i. Celo pmti Tirolu so zaprli mejo. Na Avstrijsko niso dovolili voziti brane iz turških krajev. Napadali so pa lu<li mesta. Tako so osvojili Sentjurje blizu rv;nja, a prebivavei% ki so se branili, polovili in uknvali na ?ali|<v Na po^ctku leta llilä. so poplenili mnou:e islerske vasi, med njimi tudi Li»vrano in \'olosko. 1'ožtrali so povsodi žitne zaloire, samo da Sonjani ne dobe hrane. Moteli so z izdajstvom osvojiti tudi Itaij, pravo uskoško pristanišče naproti otoku I'a^u. Toda senjski Uskoki so to zvedeli ter poslali tjekaj skrivaj vojvodo Pavla I)ianiševiea s .HK) Uskoki. I'ažki knez se je vzdignil po domnevnem dogovoru na dolo«'eni dan z bem--eanskimi vojaki in z Jako L^eto samih f.ižanov proti Hairu. Našel je od|>rta vratni. Z groznim krikom «San .Marco« udari v mesto, da yra osvoji. Kar skoiijo nanj iz zasedo Uskoki, sesekajo njega in HO njegovih vojakov, zaplenijo dve zastavi, kateri so dali odnesti najprej na graški, a potem na cesarski dvor. Tako so zavrli namero iJenečanov.
Ko «e jp Kgi?«nbers? povrnil v Gradec, je sporofil nadvojvodi, da Benečani ne mislijo «kleniti miru, in da bostn on in cesar težko vzpostavila rod, dokler bodo Henočani •»prejemali besfunce v svojo vojsko ter jih dobro plačevali, in dokler bodo po svojih glasnikih vabili I'Vrdinandove verne podložiiike p'>d avojo oblast ter si prisvajali gospodstvo nad Jadranskim morjem. Najstarejši Senjani so mu zatrjevali, da jim je bilo sicer svobodno napadati turško dežele; zdaj pa SH jim Rrnecani zaprli vsa pota, češ, da imajo samo oni pravicf» vojskovati se in nobeden ilruiri v leli krajih. Posebno dober je bil svel Kirijenbergrov, da se pošlje l(!m ljudem duiiovnik, zmožen njiiujvey-a jezika, da jih pouči v krščanski veri. Ker je kmalu |iotem prišel na cesarsivi dvor benečanski |ii>slanee ler se položil na senjskega zapoved-nika, je le-ta napisal tako poročilo na cesarja, da u^a je ž njim le še bolj razjaril proti republiki. Popisal je vse krivice, ki so jih storili Uenečani Senjanom. Sam je doživel, jiravi on v tem poročilu, da so ISenečani ui4:rabili v bližini mesU tri oIntU«', jedni'u'a so odrli, dru<^ega obesili, a Ireljeija v/eli s seboj, (t-r se lie ve, ali ši« živi, in da so dvakrat po 25 mož ulovili ter jih poslali v Uoiietke. Med 19 zločinstvi, katera luišteva v svojem port>čilu, je posebno strašno lole: Itiinečani so izvabili stotnika in posadko neke trdnjavice na svojo ladjo ler jih po redu D obesili lui jarbol. \e more s<- tedaj tajiti, da se je ravnalo na obeli straneh odveč iikrottui. (^! pritli- do pre<^ovorov. pravi dalje v poročilu, mora se preil vsem zahtevali, ila Itcnečani izroče vse po-be^:le izdajavce in zločince, da ličansko \'lahe, katerih so lit»» duš z ženami in otroci od|>eljali iz cesarske zemlje, zopet v le kraje namestijo; da cesarske podložnike, katere so vkovali v železje, zopet osvobode, da stoljie, ki so jih postavili brezoblastno v bližini Senja, zato da bi zaprli luko, vse zaporedoma odstranijo, da zločincem ne dado nič več pribežališča. <"e se imajo pa položili na kaj, naj slore to, kakor .se spodobi, ne pa, kakor »o bili do zdaj navajeni, da so napali protivnika kar z orožjem. Samo na la način se bode mogoče sporazumeli ter sčasoma tudi senjsk«; Tskoke ukrotiti.
V benečanskem senatu je bila takrat stranka, ki je hotela z vso silo vojsko. To se ni mo'^lo nič več tajili. Med senatorji je bilo pa tudi ilosli treznih ljudi. Tako se je eden med njimi izrazil, da sta cesar Itudoll' II. in nadvojvoda Ferdinand glede I'skokov storila več, nego jo smela republika zahtevati. Seveda se je ta izjava prezrla, kajli Henečani so hoteli svoje nakane irlede Uskokov izvesti s silo ter »o se pripravljali prav odločno za vojsko, posebno
početkom lota 1615. Iskali so si zaveznikov in sicer med Švicarji, ki so lakrat sloveli kot najboljši vojaki. Poslanec 1'adavino jih je pridobil za ta posel in sicer pod pogodbo, da se plača mesečno za .'{(K) ljudi 17<X) cekinov. Vrhu t«ga je poslanec potro.^il vrlo miioufo denarja za darove. Toda Hcnečanom zdaj ni bilo žal denarja, samo da se jim posreči podjetje proti Uskokom.
l>očim so se Uenečani na ta način pripravljali za vojsko, se je Irudil cesar, d:i jo po mnsročnosli prepreči. Priredil je na svojem dvoru do>^ovore z benečanskiin poslancem. Pozval je k piisvetovanju tudi Kerdinaiidovei^a tajnika Lenart« (Sötza, papežovetra nunciju ter spanskesja in toskanske^^a poslanca. Tukaj je oponesel benečanski poslanec Ferdinandovemu tajniku, da so najodličnejši slu/.abniki in svetovavci 1'erdinandovi sporazumljeni z Uskoki, da ž njimi dele plen, pa da so na ta način vse komisije za urejenje uskoške^a vprašanja pravo sleparstvo. Na daljo je trdil isti poslanec, da je dal Ktfsfenberir usmrtiti le štiri proste vojake, |>oi;la-varje pa pustil na svobodo ter jim c<rlo iznu^il očitno pismo, po katerem jim je bilo dovoljeno po morju robiti in pleniti, in da je zato dt>bil veliko naurrado. Kadi teija y:ovoričenja se je potožil Kerdinand britko cesarju Rudolfu, češ, da ()n "gotovo ve, kako se je slro'^o zahtevalo od nadvojvodske vlade, da se pokončajo roparske ladje, ter ves plen povrne, tako da je vfeneral Rabata ravno radi teira našel ijruzno »mrl med senjskimi Uskoki. \e saujo štiri, neiro dvanajst, in med njimi dva najodličnejša zapovednika senjskib Uskokov je dal Ktftfenberir usmrtiti. Le ta je zato zahteval, naj i^a onim, ki o njem krivo trdijo, pred oči postavijo, da se more pred poslancem opravdali. Cesar pa naj o<l poslanca za-liteva, da navede one činovnike, ki so se dali podkupiti, da jili Ito mogoče radi tejra kazniti. Sicer pa se morajo laki napadi odločno odbili ter poslancu oponesti, čes, da cesar ne more trpeti, da se o habsburški vladi in njenih dostojanstvenikih urovori tako sramotno, kakor to delajo Reiiečani. pa da išči država v zvezi z dru^^imi prijateljskimi vladarji zadoščenje za to razžalitev.
Nadvojvoda je naložil (iölzu, da poizve od poslancev prijateljskih držav, kaj mislijo, k.ij naj bi se storilo, da se povoljno reši la benečanski prepir. Nuncij se je izjavil, da se mir ne more druijač v/.postiiviti, ako se popolnoma ne odstranijo senjski Uskoki «Jn smatra sicer to za krivico, pa tudi zk sramoto hab-sburške vlade, ali ni zamolčal, da se \ vso to zadevo na cesarskem dvoru ne brigajo mnogo. Sicer |)a misli, da bi bilo najboljše, da pošlje nadvojvoda sam oboroženo ladje iiu morje, da je očisti razbojnikov, in
potem ne bodo imeli Kenečani nobenesra povoda voč za nitHilstVii. Ivo jo llorontinski poslanec oponesel bcnečanskemu zastopniku, da republika /.ali onc^a, kateri dobi bržkone vse avstrijske zemlje in tudi morda cesarsko knmo, pa to nili najmanje ni presenetilo. On je na to le sc ponovil /ali(o%'o, d<i se l'skoki popolnoma od.stranijo; to pa je storil tem lažje, ker je bilo za ta predlo«; zavzetih tudi nekoliko cesarskih svelovavcev. Sam Klesl») je priznal Ferdinandovemu tajniku, da se v lej zadevi do zdaj še ni nif storilo, a zdaj je Ireba nekaj resneira ukreniti. Toda (lötz ^a je odločno zavrnil, da se je o tem vprašanju razpravljalo z I5ene<'ani le s posredovanjem norentinsketra po.slanca, zdaj naj se mu pa naravnost p<iv«'\ da ne mislijo na nadvojvodskem dvoru i skokov sploh odstraniti. \'eke«:a dno »o bili pozvani vsi poslanci pred tajne svetovavre cesarjeve. Itenecanski je zatrjeval, da ae dozdaj ni zgodilo nič, kar so jo po po-pn'jsnjib dnirovorili olietalo, in da so se pu^^-ali na svobodo celo razbojniški ijlavarji za drai,'ucene darove. Noben uj^ovor Iii pomacral, a vse, kar so hudega storili lione^ani, je tajil trdovratno njih poslanec ter dolžil le nadvojvodo in nje-jfove svetovavce. l'o dvanajsturneiii posvetovanju so sklenili, da o usmrtitvi I'skokov poizvedajo natančneje sami cesarski komisarji v društvu z enim ReMečanom; v tem času bi morala prenehati po morju vsaka plovilba pa tudi vsaka osveta na obeh straneh. Iz vsesja .se vidi, da benečanski poslanec ni popustil v ničemer, neüfo le zahteval, da so izjiolnijo vse pogodbe tako, kakor so si jih Henečani sami tolmačili.
•) Melhior KlesI, kanlinal in minister cesarja Matijo, rojen 1. 1553. na Dnnaju, jo l»il sin luteranskega pekarja. Ko je bil 16 let atar, je prestopil h katohftki von. I'ovzdi^il se je pi> svoji nailarjenoati in Bprnlm«ti du visokih Castl Cesar RuJolf II. ga je imenovat za upravitelja fikoHje v Dunajskem Novem mestu. Z nadvojvodo Matij<i se je rano »prijatoljil ter mu |>otem najveC pomagal, da je odstranil Rudolfa 8 preHtola, a ko je bil Matija izvoljen za cesarja, mu je bil prvi minister. I,«la 1(516. je bil imenovan za rimskega kardinala. Od tega časa »e je oklenil pa tudi miroljuhive politike in sicer v veiem objtogn. nego je to želel ke«nejSI cesar Ferdinand H. in njegovi svetovavci. V tem smislu je priporočal jM>piialljivo8t že za prvega pokreta na Čoikem, a radi tega je nastopilo tudi nesporazumljenje med njim in Feniinandom It., ki ni hotel nič popuäCati. Kotel ae ga je zategadelj tudi roäiti. Na zamajjiljiv na^in so izvabili kardinala meweiia malega .srpana leta 1618, v niCHto, ga ujeli ter tnlpifljali v grad Ambi-as. To smrti cesarja Matije s« mu je sapor malo olajSal, a s posredovanjem pai>eža Pavla V. je bil popolnoma osvoiKjjcn. I,el,a 1623. ga je proglaail tudi Ferdiiiam) II. za popolnoma ne^lolžnega Klesl se je vrnil v prosincu leta 102:1. ob HloTCHiiem pozdravljanju iz Rima na Dnnaj, kjer je neutrudljivo nagovarjal Ferdinanda II. na popustljivost proti ČeSkim protestantom. Tukaj JO tudi umrl meseca kimavca leta 1630.
Toda Itenu^ani so prečili tudi šo zdaj vsaii dovoz v Scnj. In itomaj so bilo onipnjone razpravo dokončane, so iiapali Ilenečani na sam völiki potek, ko so bili ljudje v cerkvi, 6 ladij v reški luki ter jih odvlekli iz nje na morje; druge natovorjene z železom, jeklom in lesom so odpeljali v Hovinj ter Jim tamkaj odvzeli jadra in sidra, da niso moglo dalje ploviti. Tudi je ulovil benečanski zapovednik ladjo, ki jo vozila hrano na Keko, ko jo je izvabil v bli^.ino lovranske luke, prevarivši mornarje s prijateljskimi znakovi. I'rito'^.ba reškega stotnika ni nič p<>ma<;ala; benečanski zapovednik jo samo odgovoril, da se žali benečanska vlast, če Ro kar brez vsakega dovoljenja plovi po Jadranskem morju, na katerem so postavljeno zdaj straže povsod i, da pazijo na l'skoke.
Cesar jo dobro sodil, da hočejo s silo vojsko z Avstri-janci; zatorej je imenoval vojaškega svetovavca Ivana Uren-nerja za komisarja v Senj ter mu ni pridružil nobenega drugega člana, samo da Itenečani vidijo, kako odkritosrčno in polteno želi razpravljati in preiskati vso to preporno zadevo. Toda to imenovanje je razžalilo zopet nadvojvodo. Sporočil je cesarju, da se je mogel vendar lahko prepričali, kako je on do zdaj deloval na vse načine, da preneha čim prej ves ta prepir. Če se sestavi komisija, da tudi njega zasliši, izjavlja so odločno, da ne bode nikdar na t<i pristal, kajti s tem bi priznal, da njegova poročila niso bila resnična in da bi se morala šele preiskali. Taki komisiji on ne more dovoliti, da zboruje v njegovih deželah; če misli pa cesar samo zalo zbrali komisijo, da se vsi neredi v teh krajih odstranijo, potem da pošlje tudi on svojega poslanca k razpravi, /-akaj je prišel Mrenner v (iraclec tri mesece kesneje, nego jc bilo določeno, ni znano. Se le meseca malega srpana se je prijavil nadvojvodi ter sporočil, da se Henočani držo svoje trditve, češ, da se dunajski dogovor do zdaj ni izpolnil v nobenem posrledu. To je nadvojvodo razžalilo. Hrenner ni potoval dalje, nego «e je povrnil iz Gradca zopet v l'rago. Henočani so zatrjevali, da zato, ker se je nadvojvoda izjavil, da se no dotakne tako dolgo Uskokov, dokler bodo republika benečanska čakala na rešitev oborožena. Na cesarskem dvoru so bili seveda radi tega neuspešnega poslanstva jako nezadovoljni.
Toda cesar se je mogel k mahi prepričati, da je nadvojvoda Ferdinand prav ravnal, ker se ni hotel pokoriti tej komisiji. Henečani so namreč vkljub raznim dogovorom sami dajali povoda raznim tožbam. Tako so poskusili meseca velikega srpana pokončati vse tržaške soline, češ da »o postavljene na benečanskem zemljišču. fc>e huje pa je
bilo, kar so Benečani storili v Novem, v gradu Volka Kran-kopana V tem gradu je bilo spravljeno vrlo innojjo hrane in pa 3 topovi z one ladje, na kateri se je vozil umorjeni Venier. Benečani so jih hoteli dubiti v svoje roke ter se še enkrat osvetiti radi smrti Venierovo. Zvedeli so po ovaduhih, da v \ovem ni posadke, nego da jo ž njo odžel I'rankopan v Otočec, ki so ga ravno takrat učvr^čevali proti Turkom. 29. velikega srpana se približajo Benečani gradu, i^a napadejo ter po kratki ali junaški obrambi trdnjavskega stolpa osvoje. Zmaščevali so se grozno, če tudi so se kesneje branili, češ, da so so vedli čisto pošteno. In vendar je znano, da so pometali ujete nedol/ne otroke v ogenj, sesekali odrasle ter pomorili celo duhovnike v cerkvah pred samimi oltarji. Iz tahernakoljna so vzeli monštranco ter jo vrgli s sv. rešnjim telesom na tla, ter razbili in pokončali po mestu vse stvari, katerih niso mogli odpeljati s seboj. Pokončali so tudi soline ter odpeljali topove. Zbog tega krvolostva navidezno civilizirane republike in za osveto radi drugih škod storjenih po njegovih posestvih in po imenjih grofov Zrinjskih, namreč: na Trsatu, v Bakru, llreljinu. Kraljeviči in Brebiru, je preganjal Volk nemilosrčno s svojim bratom Nikolajem Benečane v Primorju in potem, ko je nadvojvoda l-'erdinand začel vojsko ž njimi, tudi po Istri in Fur-laniji.
Na to je bojni svet nadvojvode Ferdinanda v Gradcu izdelal novo obrambeno osnovo, po kateri je imel Volk Frankopan Trsatski oditi iz Karlovca v Senj ter vzeli s seboj UM) nemških vojakov, da bi držal v strahu ondotne prebivavce in samo mesto šenj. Za pomejno stražo pa naj se postavijo hrvaške četo, ker so le te bolj izurjene in spretne v orožju nego koroške in kranjske; a obenem tudi manj stanejo. Plača naj so jim izroči za dva n>eseca. Kazun tega 80 poslali tjekaj tudi nekoliko spretnih strelcev iz Gorico. Ker so Benečani pokončali tudi nekoliko mlinov okoli Senja, tedaj vznemirili samo cesarsko zemljo, naj tudi cesar stori kaj za obrambo.
Ker pa cesar .Matija radi razprav s Turki glede Erdelja ni hote! imeti vojske z Benečani, ki so mu mogli škoditi pri dogovorih s Turki, je sklical zopet vse nadvojvode in zastopnike svojih dežel ter poslance tujih držav v Linz, da bi se iznovič razpravljalo o uskoškem vprašanju. Toda tudi na tem shodu se ni nič stalnega določilo. Med tem je prinesel glasnik cesarju poročilo o dogodku v Novem. Cesar Matija jo odgovoril po dolgem razmišljevanju nadvojvodi: »Da so zabrani tako nasilje, moremo upotrebili dve sredstvi, silo ali pa mirno dogovarjanje. Za prvo potrebujemo mnogo
denarjiv, a vrh tega smo izpostavljeni napadom in pokonče-vanju; podpore pa no moremo pričakovati niti od nomske državo, kjer je vse /jnedeno, a / drui;e strani smo v nevarnosti, da na« napadejo tudi Turki, s katerimi ni «e mir zagotovljen. Mirne jio^odbe z Itene^ani do zdaj seveda niso nif pomagale, vendar pa je tipanja dovolj, da bi se moili vendar ž njimi na lep na<^in poniiriti, A kaj naj bode z Uskoki, katere dolže, da so vseua krivic Naj Ii ostanejo na svi>jem mestu? Za zdaj jih ne kaže na noben naiin premestiti radi benečanskepi nasilstva. Nadvi»jvi»da naj zberi' vojsko ter jo postavi ob mejab; toda naj ne napada. * >n sam bo«^e za posredovanje o tej zadevi prosili papeža in druije italijanske kneze. Ure/, dvoma bodo svetovali Itene-(anom vsi, da sn pomirijo, ker gotovo ne žele vojske na svojem zemljišču«. Tako je sporo<^il cesar nadvojvodi po napotku ministra Klesla, ki je poznal totino v.so bedo in vse nadloge v državi ter sam večkrat rekel, da je treba marsikaj pretrpeti, sjij se tako tfodi tudi dniarim vladarjem.
Obrnili «o se tudi do nadvojvo<li^ .Vlaksa Tirolskey^a za avet v tej zadevi. On jo obljubil pomori, vendar pa je izrazil bojazen, da bi moy^li Itenečani napasti tudi njeyovo «leželo. l''erdinand je na to t>dgovf»ril svetovaveii Kleslu, ker je bil prepričan, da je eesar odi^ovoril vse po njet^ovem svetu, da on ne želi vojske, pač pa je zavzet za to, da se na miren način čuva ugled vladarske bise. Ce se lienečanom le malo ptjpusti, zraste jim precej groben, zategadelj je dobro, vedno odločno ugovarjali njihovim nakanam, da s«» vsaj pred svetom pokaže, kako je vladarjeva rodovina složna. Ki Ii morda njoral on sam prevzeti vse stroške za obrambo, kaj ni tudi cesarska zemlja napadena kakor njegova'
Odgovor ccsarjov zares ni mogel zadovoljiti l''erdinanda, niti njegovih svetovavce%', a posebno Se ne Kggenberga, ki jo bil odločno zavzet za vojsko, «("lesarju je treba razložiti«, pravi ta v enem poročilu, »da je z dogodkom pred Novim razžaljena njegova in ne nadvojvode Ferdinanda čast, kajti Novi spada pod brvaško-ogrsko krono, pa je potrebno, da se radi tega napada poravna on sam z Itenečani, da se ne zgodi kmalu kaj sličnega«. Cesar med tem seveda ni miroval. Pozval je k «ebi benečanskega poslanca ter tuu izjavil, da on ne more nič več tr|)eli lakih krivic, in da so bode lotil tudi on orožja za obrambo svojega posestva. Dolgo se je razpravljalo v cesarskem svetu o razoroženju, odpretju prelazov, povrnitvi storjene škode in tudi o vojski. Hene-čanski poslanec je slednjič utihnil. Seveda je bila gr«)žnja z vojsko le navidezna. »Vojske ne bo radi tega« pravi Klesl grofu Adamu Trautmansdorlu, »mi jih hočemo le plašili;
vendar pa je dvorska komora dobila nalog, da preskrbi denarja za Kerdinanda«. »Toda«, pravi Trautmansdorf, »to hlastanje ne bo za dlje fasa punia'^alo, če se iie misli zares kaj odloCnepa aloriti». Ferdinand je sporočil banu hrvaškemu Tomažu Erdödiju, da naj so oboroži radi »sovražnih bene-čanskih nakan«»; kranjskim stanovom pa je poslal obSirno poročilo o »benečanskih zločinslvih«, da bi se razpravljalo o njih v prvem deželnem zboru.
'J. Oöitno voj>?4U«.
Cesar pa pri vsem tem ni želel vojske in po prizadevanju Kleslovem je iznovič od^ovajal Kordinanda od teira nevarnega podjetja. Izpričuje so, da w l'erdinand bržkone ni razumel, čo misli, da bi ira on prepustil osodi, ako bi se zares vojska vnela. Nego Henečani so so obrnili nanj, da on uredi vse te stvari, pa jih ne sme in ne more naraVnosl odbiti, ker bi morali sicer precej zgrabiti za orožje, kar pa gotovo ni umestno, saj drugi laški vladarji gotovo ne bi hoteli cesarja podpirati, češ da bi uteirnil on kak kos laske zemlje zasesti. I{o|je je, da so v tem pogledu dogovarja nadvojvoda sam glede te pomoči od laških vladarjev; KlesI pa je celo svetoval, naj nadvojvoda v vsem popusti, ker ni pričakovati od nikoder pomoči. A vsa ta stvar ni vredna tolikih skrbi radi par sto Uskokov, rojenih razbojnikov; ti naj se odstranijo pa bodo vaeira konec. Pismo je sklenil z besedami: »Henečani so pripravljeni, nam pa še mnogo manjka«.
Tudi pri svojih podložnikih ni našel Ferdinand prave pripravljenosti za vojsko. Vsied naloga, da se pripravi vse, če udarijo Henečani, so odgovorili kranjski stanovi, da se je za vlade njegovega očeta o lakih važnih vprašanjih naj-proje zahtevalo mnenje deželnega zbora. Stanovi ho celo mislili, da je vseh prepirov kriv sam nadvojvoda. Nato jim je on ostro odgovoril: »Kako je bilo pod vlado njegovega očeta, to on dobro ve, ter ni potrebno, da ga stanovi o tem poučujejo. Da bi pa smel vladar o važnih obrambenih zadevah šele potem sklepali, ko je o tem sporočil svojim pod tožnikom, to bi bilo poniževalno za kneževsko, od I toga sprejeto oblast; zategadelj si on nc da v tem pogledu nič svetovati. Njemu kot knezu in deželnemu vladarju pripada moč, da sam odločuje o vojski, in posebno še v tako hudi stiski. Trditvi, da so Tržačani krivi vseh teh zmešnjav, se nadvojvoda vrlo čudi. Tudi je brezpredmeten ugovor, da bi se dala vsa zadeva na miren način poravnati, kajti do zdaj se je storilo vse, kar so je dalo v tem pogledu izvesti. Ves
trud cesarjev in španskega poslanca v Hcnotkah jt* bil brezuspešen; še zamera je liila velika radi te^a posredovanja. Nadvojvoda pričakuje od stanov, da ura v priiiodnjc več nc bodo žalili, in pa da sn izpolnijo odredbe vojaške uprave.«
Dočim je 1'erdinand razpravljal s cesarjem, je poslal za t)brambo svojih mej H(N> vojakov na Reku in ravno loliko v Trst: Volk Krankopan Trsalski je zbral I2<H) pešcev in r>0() konjikov lirvaške vojske; slolniU Danijel Krankrd pa se je namestil v področju trdnjavice sv. Servul s ."»<10 dobro-Voljči tolovaji, ki so živeli le od plena, 'rudi oni I'skoki, ki so (»rcbivali daleč itd morja, so se ztlaj vzdiirnili, prešli skozi iztočno Istro ter »o zedinili na zapadu z .lernejem I'etaz/.ijem, gospodarjen» Servula in stotnikom v Ti-stu. '.). vinotoka mu je bila pokončana vas I'odirorje in od teira dne so trajali napadi skozi celi vinotok. Ker jo 1'elazzi s svojimi ljudmi večkrat napadel benečansko zemljišče, se mu je osvetil radi lega providur (upravitelj) Benedikt Lazzo ter poplenil njegova in nadvojvodska posestva. Slednjič je 1'etazzi pozval providurja a sramotilnun oglasom na dogovor. Kazumo so, da ni prišel. "I'lMlaj je javno proglasil, da ga jo obsodil na smrt ter razpisal visoko ceno na njegovo iflavo, kakor tudi na glave njetrovib stotnikov in viyaknv. Kavno tako je storil tudi providur, a Benečani so razpisali za glavo Petazzijevo litKM) cekinov. Obenem je požgal Lazzo nekoliko vasi 1'etazzijevib, a 2'4. listo|)adu je udaril s vojaki in nekoliko konjiki ob morski obali, kjer ga je podpiralo brodovje, proti Trstu ter tamkaj pokončal skoraj vse soline. Ttida Petazziju je prišel v pomoč [lolkovnik brvaike krajine Volk I'rankojian s iilKlO vojaki. (»be vojski se »triu'la; bitka je trajala dve uri, in Lazzo je bil popolnoma premagan; ostrilo mu je na bojišču mnogo mrtvili, z ostjtnki svoje čete se je povrnil v Mulj. Zmasfovavci .so udarili zdaj na sovražnikovo zeniljo ter pustošili po Tržiškem posestvu, kjer jim jo bilo dovoljeno od l''erdinanda pokončati toliko vasi in zemlje, kolikor so škode storili Benečani. IVovidur ni bil dosti pripravljen za odpor. Dve vasi so poplenili, nekaj hiš požgali, cerkvam se jo pa, kakor je bil zapovedal nadvojvod;i Ferdinand, prizanašalo jiovsod. Prodrli so do 1'almanove, in četudi niso mogli osvojiti nobene trdnjave, so vendar pustili v deželi nekoliko posadk, sestavljenih od domobrancev, Tskokov in Nemcev. Benečani so prosvedo-vali proti temu po namestniku v Vidmu 1'elru Frankopanu in dr. l'raniperju iz (lorice, če se je ta napad izvel sploh z dovoljenjem nadvojvode l''erdinanda. Iz tega protesta je Ferdinand razvidel ter ae prepričal, da ne bode pravega
Ivan Steklasa: Druga vojska z BeneCani.	33
odpora od bcncčunske strani, zategadelj jo tudi on /.apo-vorlal svojin» četam, da ne smejo napadati čez mejo. Vendar pa je pri vsem tem moral hiti xapovednik v Gorici in (Jra-cliški Kiliurd Slrassoldo jako oprezen, da ira zvili sovražnik ne napade iznenada.
Tako jo nastal očiten hoj, a vendar ni nobena stranka druiji napovedala vojske. Zategadelj so mislili v l'ra«:i se vedno, da se bode vsa ta zadeva mirnu poravnala. Kako lahko prido do vojske, je videl zdaj nadvojvoda sam. Le te ni iskal, pač pa pomoči pri cesarju, da hode varnejši v teh nemirnih časih. Pisal je konciMii listopada Kleslu, da je tudi on te<!:a mnenja, da se ne sme brez potrebe začeli vojska; toda te'^a pa vendar ne more razumeti, kako morejo na cesarskem dvoru mirno uledali, da jim tuja država sovražno napada dežele, jih pokončuje z ognjem in mečem, prebi-vavce muči in stiska, jim eelo živež jemlje in brani vsak promet. Itenečani so se Ae prt-d nedavnim izjavili, da sploh še ne mislijo odložiti orožja; iz tega se vidi, da so jim Uskoki le |iretveza, a pravi cilj njihovega podjetja popolno in neomejeno gospodstvo na Jadranskem morju; saj menda vendar druurač ne hi napa<lali ljudi, ki niso s prvimi v nobeni zvezi. < M avstrijske strani seje izpolnil vsak do-gov<tr, dočiuj od betu'čanske nobeden. iJa so Senjani ostali tako dolgo na svojih mestih, je najbolj^^i dokaz, da sla smatrala cesar Kudolf II, in njegov oče za neumestno, da se sploh oilslranijo. Nadvojvoda se židi rešiti krajiske uprave, ker ga mnogo stoji, a njegove ostale «Icžele imajo od vsega tega le Akodo. I'erdinand sam zares ni želel vojske, ter bi se ji bil rad ognil, ako bi bil le tak dogovt)r z Itenečani mogoč, ki bi bil dostojen in pravičen tudi za njegovo stran; zategadelj je po sijajni zmagi njegovih čel 24. listopada prenehal na cesarjevo povelje z vsak in» neprijatelislvoni, če tudi bi se bil mogel s to zmago lepo okoristiti. Tudi je zapovodni stotniku v 1'azinu, naj o vseh sovražnih napadih poroča neuuidoma cesarju, a naj si sam ne jemlje zadoščenja. Cesarju pa je pisal, da Hetu^čani po krivem oprav-davajo svoja nasilja s len», da Uskoki še niso odstranjeni. Skrajni čas je že, rla se benečanskemu poslancvi pove enkrat prava n'snica in da se zahteva od njega, da navede vs»» <uu!, ki so po njegovi trditvi za denar puščali na svobodo največe zločince, ker to se tiče časti nadvojvodo Ferdinanda, ter mora poslanca, če tega ne dokaže, javno proglasili za lažnika.
Da pa Henečani ne bi našli nadvojvode za vojsko n«?-pripravljonega, pokliče on grofa .\dama 'rrautniansdorla, ki je bil nedavno preslopil b katoliški veri, za zapovednika
nad vso vojsko z naslovom genoraloberstarjn na Štajerskem in za generala hrvaške krajine.'! Njoniu so morale priseči vse /brane vojsko, kar se rio zdaj radi prenatrlega oboroževanja ni moglo zgodili. Tudi mu jo bilo zapovedano, da popravi vse pomejiie trdnjave in da skliöo po potrebi narodno vojsko s Korožketra, Kranjskega in (Joriskega; najiada pa naj nikar, nego naj se samo Drani. I>a se more vsa vojska liitro zbrati, prideljen mu je bil iz vsake dežele po en komisar. Dalje je bilo Trautmansdorfu zapovedano, da pazi posebno na dovoz brane, in da ne bodo oni, ki jo vozijo v tabor, nadlegovani; a vrbu teira, da se vzdrži pri podlo/nikib sloga in dober red. Kmalu potem se je zagrozilo vsakemu s smrtno kaznijo, kdor bi stopil v tujo službo. Pri vsem tem pa jo jiazil nadvojvoda prav natanfmo, da se ne vname nikjer prepir.
('e tudi bi bili v IVagi radi vzdržali mir, vendar .se tj) ni moijio zgoditi. Tajni svet se je sicer trudil, da nagovori b<>neöan»kega poslanra za premirje, toda brez vsakega uspeba. Ferdinand pa je izgubil že zdavnaj vsako nado za mir. Iskal je le pomoli, kjerkoli se jo jo nadejal, najjirej na Havarskem in Salzburškem, pri sorodnikih in sosedih, pa tudi tam, kjer so se strinjali p»>lilieni nazori z njegovimi: kakor na pr pri španskem upravitelju I.onibardije. K njemu je poslal vrlo pametnega moža, tržaški-ira Škofa I rsina, ki mu je vse razjasnil, koliko trpe nadvojvodske dežele vsied benečanskih napadov, in kako ^«'nei'ani s svojim ravnanjem nadvojvodo kar silijo na vojsko, /.ateiradelj bi bila izvrstna pomoč za Ferdinanda, ako bi se mogel izvesti napad na Benečansko iz Lonibardije.
Zgodaj spomladi leta 1016. je sklical nadvojvoda Ferdinand stajerski deželni zbor, da mu razjasni svoj odnosaj naproti lienečanom. Stanovi so se zahvalili za poročilo ter svetovali, da naj posreduje v tej stvari papež; pomoJi naj ae prosi pri spanskem dvoru in pri laških knezih. Pride li do borbe, treba oskrbeti Trst, Heko, (Iradiško in (lorieo z večjimi posadkami. Stanovi denarne pomoči sicer ne bodo mogli dati velike, vendar jia hočeji» storiti, kar se bo dalo. Prav koristno pa bi bilo, ako bi se radi te zadeve sklical splošni deželni zbor. Koroška je bila jako iztrošena, pa kor
') Orof Ailam Traiitmansilorf je bil karlovSki general od 1615 -1017. Po rodil je bil is Štajerske in sicer iz rodovine, ki ima Sn zdaj svoj nMlhinski {jrad |>ri Oleictienliergu. Imenovati je l>il za generala lirvaSke krajine leta 1615 , ko je že poprej nekohko Ca.sa služil pri kariov.^ki vojaki. V »jeneCanaki vojnki se je hrabro boril. Pri ol>sedanjii Gradiäke ga je zadela in ubila ikroglja 7. rženega uvela 1617
j»! radi teh nemirov izgubila tudi mno^o pri svoji trgovini / llenečani, je bila seveda zato, da se vsa zadeva poravna uiirno, (!e so zahteve l{ene<'unov pravilno, naj so jim udo-volji; ^e so pa nepravično, bo že vedel nadvoJvo«la najbolje, kako niu je ravnati. Za vojsko sploh niso; vendar pa svetujejo, da se pomorska mesta oskrbo s hrano, a posadke drio v rodu. Sploh pa so bili zdaj štajerski stanovi pripravljeni storiti za nadvojvodo vso brez vsakega odpora, kar so ni žo didtfo fasa ztrodilo.
Med tom »o jo trudil papež Pavel V. po svojih nun-1'ijih. da se vsa ta stvar reši po mo^oC-nosti mirnim načinom; vendar pa cesar s svojim predlogom o dvouieseOnem premirju ni uspel; a republika je skušala, da dobi za svoje zaveznike Anufleško, Nizitzemsko in hVancosko; najver pa jej jo stalo do zvoze s Švicarsko, odkoder so pričakovali lleiiečaiii Že itJik največ pomoči, ker so Svieurji bili tukrat znani vojaki ter služili jiri tujih vladarjih kot stražarji ali tudi kot vojaki za dobro na<^'pado. In premda je bil predobil bonočanski poslanec Padavino en del kantonov, jo vendar protivna stranka uspela, da se ta zveza ni držala, in da so morali Švicarji na skrivaj dohajati v boiu-čansko službo. To pa ši^ ni bilo vse. Itenečani so skušali predobiti zase tudi Turke, ter je zato njih poslanec na lurškem dvoru na vse njičine nagovarjal sultana za zvezo. Ker [ta prekanjeni Me-nečani niso li<»teli, da velja ta borba kot očitna vojska proti .\vstriji, noyo samo kot neko maščevanje radi navidezno protr|tljenih krivic, ni.so hoteli tudi vojaških zapoved-nikov imenovati druirač neeo poprej, namreč: z naslovom providurjov. Izvolili so pa za to službo Petra Marberi^a. Njenm je bil prideljen kot priprosl svelovavec in oskrbnik Pompej (jiustiniani, ki se je bil do zdaj izkazal že v vojski na \izozemakom, kjer jo izi^ubil tudi jedno roko, pa so ea radi te^a zvali »železna roka». Prvi je bil zapovednik po imenu, a le ta je vse izvajal, V Palmanovi so se zbirale vojske od vseh strani. Ko so zvedeli, da se je tudi nadvojvoda pripravil za boj, je napadla bonečanska vojska hitro avstrijske kraje. Štela je P2.<KJ()mož pešcev in 2<KH) konjikov. 17, grudna leta l<515. je bil osvojen bogati Kormin in kmalu potem Mcdeja; dol najbogatejših prebivavcev so poslali v Padovo, druge pa prisilili na pokornost. Sledeči ilan je osvojil (Jiustiniani Akvilejo in bližnja mesta z višinami. Soteske Lo-čniške na reki Soči, kjer vodi cesta iz avstrijskih pokrajin na Furlansko in Laško, se ni upal napasti, ker jo je bil zasedel Volk Krankopan. V endar pa so se lienečani polastili do (5<) krajev na suhem ob desnem bregu Soče in dveh malih trdnjavic avstrij.skih. V Gradiški se je zbralo do
900 mož, ki so pozdravili sovražni tabor b strelom. V Gradcu sa se bali, (ia ne udrro Honočani čez malo roko.
Ob tiHtem času, ko se jo vzdignila bonečanska vojaka iz Palmanovc, jo prispela tudi mornarica brojoča 3 galije in 30 bark z 20(X) vojaki posadke pred Lovrano. Zapovednik je javil prebivavcem, da naj se vsi izselijo, kajti mesto se mora po zapovedi benečanske republike do temelja razdajati. Na to vdere zares sovražna vojska v mesto, j^a popleni in zaž^e. '1'ako se je z<jodilo tudi z opatijo sv. Jakopa. I Možčenice so napaii ravno na Hožič, ali hrabri prebivavci so se tudi zdaj ubranili, kakor že poprej enkrat. Vendar pa so dobili Benečani tc» mestece v svoje roke z izdajstvom. •Med tem so benečanske čele grozno yrospodarile po dolenji Soči; cele vasi so pokončali, tako da je štrlelo v zrak le prazno, ožgano zidovjo; pregnali so duhovnike, portiAili eerkve; mašno obleko, <'erkveno posodje in zvcmove odpeljali so 8 seboj.
Da so IkMiečani nameravali vse kaj drugejjtu nego da bi se branili samo uskoskih napadov, jo najboljši dokaz njihova težnja pridobiti si čini več zaveznikov proti Avstriji. Znano je bilo sploh, da so nakanili osvojiti celo .ladransko morje ter poslati na njem neomejeni gospodarji. Zakaj bi tudi drugač iskali toliko zaveznikov na Švicarskem, v Mo-deni, Mantovi in Savoji/ Celo s sultanem so se sporazumeli, da so so smeli .Mbanci pridružiti njihovim četam. V ('ari-jrra<lu so podkupili z velikimi svotami vezirja in druge svetovavce, da jili pridobe za vojsko proti Avstriji. Ae preje so nagovorili bosenskega |>ašo, naj napaile avstrijske dežele ter tako zadrži krajinščane na turški moji. In zares so Turki prodrli početkom leta proti Itrinjii, llagu, Otočcu in Senju, kjer jo nastalo tako pomanjkanje hrane, da mnogi avstrijski vojak ni dobil po tri dni nič jesti. Ljudi, ki so hodili po drva v šumo, in njihovo živino so odpeljali sovražniki s seboj kot plen. Turki so napadali neprenehoma v velikih četah po (5(10 do 8'K) m(»ž avstrijske dežele, da se jo moral nadvojvoda l'enlinand potožili i)ri cesarju, naj ukrene kaj v tem pogledu pri budimskem paši. Ivo je radi lega prišel iz Carigrada turški poslanec, da uredi te zadeve, so ga podkupili llenečani z veliko vsoto tor tako predobili zase, da se prikrijejo vse njihovo zvijače in sle[)arstva, pa da ostanejo Turki vendar ž njimi v zvezi.
V hudi zimi in ob velikem snegu sf) imele čete nadvojvodo Ferdinanda samo eno zvezo z dožolami, kjer se je vnela tako huda borba, namreč pot čez Št. Martin, Dobro in Kobarid v Oradi^ko in (»orico. IVančišku (iiustinianiju je bilo zapovedano, da zasede ta mesta. Dobro je osvojil
zares že 14. prosinca; Št. Martina pa ni mo^ol predobiti radi hudo nevihte. V Dobri so nnSli po klctih mnogo vina. Hoteli so ga prepeljati v Korniin, drugi pa ao se pripravljali, da razdenejo mesto, a Slovenci prve napadejo, jim od-vzcmo vino ter jih j)obijojo; oni drugi pa mod tem Dobro zažgo. Ko so to Slovenci videli, so se osvetili zato na Furlanskem. Tudi Kobarida niso mogli Hono<'ani osvojiti, kajti tukaj je stala pri vhodu v al|)sko dolino precejšnja četa pešcev in četica valonskili konjikov.^ Savorgnano pa se je moral povrniti radi slabega pota v Covdat; med tem pa so učvrstili 1'erdinandovi vojaki on»enjono mestece prav čvrsto.
V tem času sr. dobili Itenečani iz Henctek raznih vojaških potrebščin in topov za obsodanje. Harberigo je odredil Merijano, med Korminom in (Jradiško, za oroiarnico. Obdal jo to musteco z visokim nasipom in rovi; od tukaj jo napadal okolico ter vse opustošil. Čim se je v Gradcu zvedelo, da so lienečani začeli vojsko, jo naložil nadvojvoda Ferdinand svojemu vojaškemu zapovedniku Adau)u Traut-mansdortu, da pobiti v p4)mi>č Gradiški in Gorici z onimi silami, katero jo mogel do zdaj zbrali. V Gorico se je bil že prej zaprl Volk 1'rankopan, (iradiško pa jo imel zasesti Frankol s čim večo posadko. Frankol je bil znan iz turških bojev, pa tudi od obrambe Trsta kot pravi junak; a Benečane je posebno sovražil ter jih želel uconobiti. Čim jo zbral nekoliko vojske, se je vzdignil ž njo iz trdnjave ter se postavil v bojni red za bližnjimi vinogradi; na krilili so bili postavljeni konjiki za obrambo glavne čete. Na ta način niso mogli Benečani proti njim nič izvesti. Zategatlelj je zapovedal Antonini svojim konjikoin, da se obrnejo, češ, da beže. S to zvijačo je izvabil Frankolovo čelo iz čvrstega položaja. Toda zdaj se konjiki obrnejo in napadejo protiv-nike. Frankol, ki je v več nego sto bitkah stal vselej na najnevarnejših mestih, pa vselej ostal nepoškodovan, pade v tej zmešnjavi s konja ter ga ubijejo; tako se je zgodilo tudi s lloracijem 1'anizoloni. davkarjem nadvojvodinim na («oriškcMj; do 1'erdinandovih vojakov je ostalo na bojišču, Benečanov pa prav malo; ujetih ni bilo nič. V Vidmu se jo proslavila svečano dobljena zmaga.
•Vntonini je bil zdaj tega mnenja, da se napade najprej Gorica, češ, da jo to mesto manj oskrbljeno, ker je nadvojvoda Ferdinand skrbel le bolj za Gradiško. Co se iznenada napade, bode jo lažje osvojili; tudi je Gorica drugim nemškim deželam bliže, pa bi potemtakem lažje osvojili Gradiško in druga utrjena me.^ta, ker se jim ne bi mogla dovažati hrana. Giustiniani pa ni bil tega nazcra in tudi Barbcrigo se je pridružil njegovenm mnenju, kajti
nevarno bi bilo prekoračiti Sočo. ki jo mogla v lom času vsicd deževja hitro narasli, pa tako preprečili dovoz hrane, kar bi mou;lo vojsko uničiti.
Hetiečani so imeli zbrane vojske IKMH) mož pešcev in 31KX) konjikov; vendar pa vsa la vojska ni bila s|io8obna za doli^otrajen boj. NajboljSe čete so bili lahki konjiki, katerih je bilo do (i(>> in pa 20(1 Ilircev (Slovanov), ki s<i služili kol husarji. Te bi bil mo^el upotrebiti vsak vojskovodja Uidi v večih bilkah. ('liiisliniani je s svoje strani zajjrešil, da ni osvojil prelaza Ločniskej^a in čvrsleu«» stolpa ob mostu čez Sičo. Traulman.sdorl' je imel pa se manj vojske za boj sposobne, .lasno mu je bilo, da ima braniti le (Joriškn in tlradiško. Zalo je učvrstil pri-laz pri Ločniku ler tako vzdrJial zvezo če/, reko Sočo po novem mostu, ki ira je dal tukaj |)ustaviti. Un sam se je namestil v Za-^radu v trdnjavici i^ajmunda Turna. Na višini med (lorico intira-di^ko pa je postavil ^anco, da je mo^el neprenehoma paziti na sovražnika, (tiusliniani se je ulaboril v okolici Medeje, da so pripravi za obleganje (iradiske.
V slirio^lati podobi sloji mesto (Sradiska na čvrsti pečini, ki je kljubovala vsem trudom tiapadačev. < >b desni strain teče Soča Zid je bil sezidan od velikih ki»madov stirio},'la-steg:» kamenja, na oslih so bile zaokrožene hašlije, a okoli zida visoki nasipi. Na |>odiiožju pa je bil postavil cesar Maksimilijan I- kol peti vogel nov ostrog, v kateri se je moglo priti od Sočine strani. Če se je reka zagalila, spremenila se je severna stran v močvirje iii trstičje. \a južni strani pa je služil grad za obrambo proti vsakemu sovražnemu napadu. Spomladi, ko Soča narasti* od snežnice m dežja, butajo valovi do mesta, poleti pa ni niti za plovitvo radi preplilke vode. \a iztoku se precej vzdiguje Kras; na desno leče \ ipav-ščica, a tam, kjer se izliva v Sočo, sloji liubija. Na levem bregu sloni na obronku gore Zagrad, kjer se je namestil (jiustiniani. ()d tukaj pa do morja se širi posestvo graščine Tržič. Stotnik v mestu je bil Kihard Slrassoldo, polomee »tare furlanske rodovine; posadki od 2<KMt mož je zapovedoval Valon Ivan 1'erin. Za utrjevanje trdnjave .se je posebno zavzel I'^rankol ter dal izvesti jako zunanje ozidje, katero bi moral sovražnik najpreje osvojiti, ako bi se hotel približali mestneum zidovju.
Mesto se je moglo tedaj napasti le od zapadne strani. Tukaj je začel (liustiniani na pustni ponedeljek kopali šance. Od nasipa svojega tabora pa do mestnih vrat je hotel izkopali l(*X) korakov dolg jarek z nasipom, po katerem bi mogli vojaki priti do mesta. Toda tudi Trautmansdori' ni miroval, niti je Strassoldo razmišljal. Kar je bilo tekom
6asa propalo, to so je hitro popravilo, in kar jo bil Frankel zacol, dokončalo; vojasi^a vraUi je dal učvrstiti z velikimi nasipi ter pustil »aino on prelaz za napade. Trav radi so niu pri tem delu poma<;ali prebivavci «ami. V'idoti je bilo tukaj pri delu plemenitih sjospa in jjospudičon iz znanih nidnvin: Turen, Slrassoldo, I^anthieri, Uabata. Ko se je začelo obleganje, se jim je »poro^^ilo, naj odidejo v Gorico radi varnosti; ali one so sc izjavile, da hočejo ostati pri svojih možeh ter deliti ž njimi nevarnosti in tudi smrt. l'remda se je vsak dan neprenehoma streljalo na delavce pri nasipih, jim vendar niso mogli mnogo naškoditi. Traut-maiisdorf je najbulj pazil na to, da se mu ne zapre doh(Kl od Sočine strani. To se mu je posrečilo z nasipi, katere je dal narediti na višinah, ki se potezajo med Gradiško in Hubijo. < lil lodi so lahko streljali na protivno stran ter mogli dobili na majhnih čolnih vse, kar so potrebovali.
.Vli tudi (liusliniani je delal neumorno ter se je približal z nasipom že na HO korakov do mestnih vrat; štiri baterije so bile že višje, nego one v trdnjavi, le Maksimilijanov grad je bil še višji. Toda Itenečani so bili vrlo slabo izurjeni topničarji ter so slabo uspevali, premda so imeli 24 topov. 5. sušca so začeli streljati. Mnogo smodnika so požgali, mnogo krogelj izstrelili in mnoge granato pometali, toda zidovje liradiške je malo trpelo. l'ač so poškodovali nekaj hiš, ali je tudi nmogi Itenečan poginil, ako se je pokazal i/.za nasipa. \ rhu tega pa je Trautmansdorf na planoti, ki so prostira od reke 8oče proti Kari, večkrat napadal Benečane ter jih taki» mučil, posebno z nočnimi stražami. Uedkokdaj so so držali Henečani v teh borbah; neznaten napad, krik in beg samo onega je vznemiril celo četo, da je pobegnila, tako da se je Giustiniani večkrat izrazil: »I^judi |)ač imam, toda malo vojakovu. Saj so bili pa tudi od vseli vetrov /.brani, neurejeni, neizurjeni in plašljivi. Kar trumoma so begali v sovražni tabor, .\vslrijski vojaški zapovednik iz Gorice je dohajal često v Gradiško ter pregledoval natančno vse vojaške uredbe.
liarborigo pa pri vsem tem ni izgubil poguma, četudi je moral zapustiti svoj tabor pri Zagradu, ter jo bil vsled tega ves kraj okoli Tržiča odprt napadom avstrijske vojske. Vkljub hudemu odporu bo vendar .\vstrijanci postavili na višinah na tako zvanili ženskih šancah topove, kjor se je bilo mnogo bojev, pri katerih je padel Danijel .\ntonini. To ni plašilo Giustinianija; huje skrbi n>u je zadavalo izvrstno avstrijsko topništvo, proti kateremu je njegovo le slabo uspevalo. Vendar pa so prodrli nasip korakov na široko, pa so mislili, da bodo mogli vojaki tako v mesto
prodreti. Toda Avstrijiinci so poslovili odzadej prav hitro novo baštijo, du so tako prostri^li iia|>ad. To baštiji» jo botol Itarberijfo najprej osvojiti. \'eki)liko njegovih vojakov so je vzpcb» na zidovjo, toda drutfi niso lioteli za njimi, in tako so 80 morali tudi prvi vrniti. Ker se na ta na^in ni dalo ni£ izvesti, so poskusili s |)i)dko|ii; tudi trdega kamena se niso untrasili. Vse lo je opazoval IVirin, ki se je bil izuril v vojaških stvareh na \izozeinskeni. Zaeel je utrdbe popravljali ter prenehal streljati na sovražnika. Lota je vsied te<^a postal brezskrben. Toda 1'erin, ki je hotel na ta iiai'in licno4^ano le zaslepiti, udari 21. sušca zgodaj nanje od vseh strani. Cisto preplašeni «o se umikali hitro proti svojemu taboru, in <la ni .sam fliustiniani izprcvidel velike nevarnosti ter pohitel na bojišče, bi bila pri tej priliki nje<^ova vojska popolnoma razbiU. Premda ao sovražniki ujeli skoraj tudi nje^'a samota, so mu jo vendar posrec-ilo rešili se ter vzpostaviti bojni red. V tem boju so bile »tiri bonečansko stotnije popolnoma pokončane. Itcneöani so poskusili še enkrat s podkopi pro<lroti v mesto, toda niso uspeli, kajti oblev^anci so zdaj točno pazili, kaj počenja sovražnik. In pri vsem ten» je bil vendar (liustiniani tako predrzen, da se jo izjavil, kako se bode on v kratkem času odpeljal na svojem vozu v <!radiško ter eelo povabil namestnika iz Vidnui. Itarberii^a, na ^ostbo, ki bi se imela pn|)raviti na samo cvetno nedeljo v (Iradiški.
Tako je minul sušeč. In čim manje jo bilo nado za osvojenje (iradiške, lem bolj so tjrrajali (iiustinianija, češ, da je on kriv te^a neuspeha. »Zakaj ni dal zasesti višin, zaprl reke ler obdal mesla od vseh slrani ?« "grajali so povsodi. Vsied teira razjarjeni (liustiniani zapove iznovič streljali na trdnjavo skoz tri dni ter pokonča veliko poslopij; toda trdnjavsko zidovje je ostalo celo. Sj^lob se je začelo zdaj trditi, da je mogoče (iradiško še le tedaj osvojiti, ako so jej zapre voda.
K<i je (iiustintani razmiiiljal, kako bi se (lolastil (Jra-diške, in so se zapovedniki med seboj prepirali in zmerjali, je prišla i>d benečanskeija senata zapoved, da se ustavi obsedanje, premda je trajalo že 2Ö dni. 29. sušca so se umaknili IJetiečani i/ svojega tabora v popolnem redu 1'osredovavci so javljali, da so se zavzeli za premirje kralj španski in nekateri drugi knezi. Mesec dni kesneje pa je sporočil bencčanski senat upravitelju v Milanu, da je zapo-vedal .samo iz sp«ištovanja do katoliškejfa vladarja vojsko umakniti izpod (»radiške. I'ra^o pa jo javil, samo da opravda povrnitev svojih čet, da je dobil od nadvojvode gotovo poročilo glodo premirja, premda o njem ni bilo
nikdar govora. Osvobojena posadka je zdaj pokoni^ala vse benečanskc priprave za obsrdanje, ter hitro popravila, kar je bilo posk(>dovanei^a; 'IVautinansdorl pa je svetoval nadvojvodi se isti dan zahranili vau trgovske zveze z Itenečani. Od celokupne beneianske vojsko jo propalo do 4(3<NJ mož, doiiin je v tnlnjavi v istem času pomrlo komaj 6() vojakov. Sovražnik jc i7,8trelil v 2r» dneh do IfMXK) kroffelj. SInAha božja se jo opravljala v tem času radi varnosti v podzen»-«kih |)rostorih, a v mno'^iii bisah ni bilo moj^očc več stanovati, ker so biU- hudo poškodovane.
/.a mir so pa že posredovali, dokler je trajala se borba. Nadvojvoda je namreč predložil Itenečanom, da naj se ob-sedanje flradiške opusti ter sklene premirje na tri meseee. V tem času se bode nadvojvoda potrudil, da i/.vede dunajski dogovor; vendar pa Henočani temu sporočilu niso nič verjeli, netro so zahtevali, da se Uskoki odstranijo nemudoma iz primorskih krajev. '1'oda ravno tako odločno jo zahteval nadvojvoda, da benečanska vojska ne napada nje-u:oviii dežel. Tudi na opomine upravitelja milanskega, naj prenehajo z obsodanjeni, »e niso ozirali, in se le tedaj, ko je š[)anska vojska zares prodrla v okolico kremonsko, se je republika preplašila ter začela dogovore a poslancem milanskega namestnika in kesneje tudi s poslancem francoskey:a kralja, tiida vse brez uspeha, ker so zahtevali trdovratno, ila se more skloniti mir še le potem, ko bodo Lskoki odstranjeni. Kepublika vendar ni hotela sprejeti zveze z Angleško, pač pa je naj^ovarjala protestantovske kne/.e proti cesarju, da ne bi leta nu)^;el poma<^ati nadvojvodi; in celo Turk«^ jo hotida nairovoriti za vojsko proti cesarju, ali oboli veliki vezir je odirovoril; »da radi benečanskih ribarjov vendar ne bode njegov tftispod začel vojske z rimskim cesarjeuf«. Tudi irlede Uskokov ni bolel nič slišali v«^liki vezir, ne^o se )e obrnil do avslrijskeua poslanca Itsr '^ra vprašal, ne !»i li se dala benečanska republika razdeliti med obe državi. N kljub temu se je posrečilo bi-iiečaiiskemu poslancu sčasoma predobiti velikei^a vezirja zase, da je lela zapovedal bosonskemu paši pazili na I skoke ter jih odvračati od napadov na Itenečane. Tudi so Meiiečani predobili za se vojvodo ,'^avojsk»'ya, da se je v/diirnil /iroti Milanu, tako da je moral namestnik hitro poklicali svoje čete z henečanske meje nazaj.
Nadvojvoda je želel iskreno miru ter iskal tudi pri ce.sarju .Matiji posre<lovanja v lej zadevi; toda brez vsakej^a uspeha. Najodločnejše in najvstrajnejše pa je delal proti vojski škol K lesi, tako da so mu kesneje oponašali, češ, da je bolj benečanski, nego bi smol biti. Klesi je bil seveda
pruti vsaki vojski že radi tedanjih zmešnjav na Nemškem, in ker cesar sani ni bil varen pred Turki in pred Hellen (Jahorjein nu Krdeljskem. Vrliu le^a pa je bila država v huilib denarniti zadremali. Zategadelj je svetoval l''erdinandu: »naj se premaga ter manj misli na I skoke, nej^o na mo-tfornost. da bi mo^el i/.'jubili v tem boju mnot;<> /emije in ljudi«. Isto tako mu je sporočil tudi cesar Ferdinand pa je zahteval ravno zdaj pomoči, ko so se morali Henečani povrniti izpod Gradiške, in ker bi se bilo dalo proti njim lahko kaj izposlovali. Sicer je cesar mislil na to pomoč ter zapovedal ravnatelju tajne^'a sveta, da odpravi na bojii^če malo čelo konjiUov. Ali v bi>jnem svetu niso znali na čitrave stroÄke. Za dve četici, ki sla prispeli na bojišče, je moral IVrdinand skrbeti sam, a kaj bi mu bilo pomojflo, <la »o mu poslali cel polk, kakor je bil odredil cesar, ako bi i^a ne bil imel s čim vzdrževati. Tako »o oponašali tudi Traut-mansdortii, da je izrabil prav dobro dunajsko orožarnico. In vendar se je tudi to orožje upotrebilo Ic v av.strijske svrhe!
l'o dob^otrajnih dtnjovorili, katere jo oviral Kleši s svojim rivoličnim vedenjem, je zahteval nadvojvoda Ferdinand po svojih poslancih ud benečanskeija senata, naj povrne najprej vsa osvojena nn'sta. in potem se izpolni ločno tuili dunajski d<ii;ovor. Zato ni sam nadvojvoda jiorok, neuro tudi cesar, žjianski kralj in |)apež. Toda senat jo odirovoril, da se /.adovoljava, če se preženo Uskoki iz Senja, <» povrnitvi osvojenih krajev pa niti nič onienil ni, marveč dostavil, da nadvojv<jda 1'erdinand ni bil nikdar pripravljen izpolniti dunajskeuM doyovora, in da republika ne veruje, da bode sploh kdaj hotel odstraniti I 'skoke z daiuišnjei^a mesta. Benečani so po svoji zviti navadi krivili le nadvojvodo ter zatezali z mirovnimi po^'odbami, samo da se med tem čim bolje pripravijo za vojsko. Osvojena mesta so pa pridržati, če^ da se njih zahteve niso izpolnile, in da zateiradelj niso vezani na povrnitev
Tudi posreilovanje Iram-oskeira |)oslanca ni imelo no-bene<ra u.-5peha za mir; in vendar so se dogovori nadaljevali v l'ra<ri. kjer se je trudil posebno toskanski poslanec, da izniiri Ferdinanda z republiko. Licemerni KlesI se je tudi pri tej priliki laskal Ferdinandu, češ da bi u^a rad rešil vse^a teija zla. 1'rav dobro je na to odgovoril nadvojvoda Maksimilijan, kateremu je bil jioznat ujtliv Kleslov v tem poirledu nit cesarskem dvoru; »Ha je cesar bolj resnoben in bolj naklonjen nadvojvodi za |iomoč, ne bi manjkalo niti denarja niti ljudi, da se temu oholemu sovražniku da, kar mu gre. Kako se ne bi vzoholili, ko vedo, da se od cesarsko
strani ne misli /.a vojvodo nič sloriti! I.o tedaj je niogot-u pri doirovorili kaj doseči, če se pokaže prava odločnost, kadar je je Ireba. Tudi ne more razunieti, kako bi mo^ol Kerdinand bre/ sraiiuite in ponižanja odstopiti kaj svoje zemlje in svojih ljudi nenasilnim Itenečanont«. In vendar je Kleši molčal na vse to, cesarju pa svetoval mir skleniti, če ludi pri tem trpi njegov u^led. Kerdinandu pa se je bolel prikupili s tem, da iim je sporočil, kako se je i/Javil bene-čanski poslanec, da se more /.anesli na ilogovor ali sklep miru le v onem slučaju, če bode sklenjen v Kleslovi prisotnosti.
In nadvojvoda Kerdinand je /,opet popustil, le span-skemu poslancu v l'raifi je naročil, da ima /Salitevati vzete kraje in svobodno trgovino /.a svoje podložnike po sulieiu in po vodi. Obenem je sporočil Kleslu, da morala <istiiti le dve /.abtevi temeljni t«ički di>u:ovora, si<M!r bi se moirlo njemu oponašali, da se je dal po Benečanih do kraja pokončali, ker 8o se učvrstili na njegovi zemlji. Kar .se tiče l'skokov, lo je pa samo cesarjeva zadeva.
V iVaiji je bil posrednik za mir llorentinski poslanec .lulij Mt^lici^ Predložil je le le ločke. I <'esar iji nadvojvoda obljubila, da izpolnila g^lede I skokov ono, kar je bilo do-Uovorjeno 29. velike-ra travna, in da poskrbita, da se republiki ne bode Irebalo nič več pritoževali radi njih. 2. Cesar in nadvojvoda postavila v Senj nemiko posadko ter izročita reptd>liki vse Ixv^unce; henečani pa na ti> odstranijo v.se svoje čete iz Merijana in iz vseh dru<j:ih mest na iurlanski meji. 3. Cim bodo odstranjeni vsi Uskoki iz Senja, izprazni ludi rejiublika vsa ona mesta, katera je zaposedla V Istri m na Furlanskem. 4. Ko b(»do Uskoki odstranjeni ludi iz «Irusjih mest, potem povrnejo Itenečani ludi že vse ostalo, kar .so osvojili v lej vojski. 5. l>a se vse to i/.vede, »e sklene premirje, ti. Triroviiia po suhem in po vodi se obnovi, kakor je bila. 7. <> svobodnem brodarslvu in ob onem, kar še ni v dunajskem doirovoru določenega, se hode razpravljalo kesneje. 8. Ujeli naj se osvobode, in vsi prestopki oprosle enim in ilrmrim.
To osnovo mirovne poirodbe so poslali nemudoma nadvojvodi Ferdinandu Toda nadvojvoda je preeej izpre-vi*lel, da se la osnova prolivi koristim nadvojvi>dske oblasti, ker 8o jo Itenečani zasnovali lako modro, da morej«» imeti vso korist od nje le oni sami, dočim so izpustili iz nje ravno najvažnejše tt>čke. Sicer pa te poü;odbe nailvojvoda ni bolel vsprejeti tudi zato ne, ker je bila njegova vojska osvojila ravno takrat benečanski 1'ontabelj, in pa ker je bil oprezen, ter ni bolel brez znanja spanskei^a kralja v li^
/tidevi kaj novega ukreniti. Tudi njeuovi svotovavci so uui lo ravnanje odobrili. Vendar pa so poslali že potem, ko so je vojska i/jiovič vnola, ii IVaw Karnla llaraha v Gradec nagovarjat Ferdinanda, da «prejme mirovne predloge. l'o napotku Klcslovem jo sporočil ta poslanec, da rnu cesar ne more dati nobene podpore, in tudi od Španije je ne dobi, ker se je /aplela v Vojsko s Savojo. 'i"ako se l)ode moral sam braniti, in s lem si Iiode nakopa! na glavo še več prolivnikov gleile svojega nasledstva, ker mnogi smatrajo to borbo kot nekak odpor |)roti cesarju. Tudi bi bila 7.a ce.sarja sramota, ako bi kdo drugi nauR-slo njega sklepal mirovne dogovore. .Sicer so stanovi na (lorenjom Av.strijskem zbrali r>0.0(X) gld. /.a vojsko, vendar pa .so cesarja irosili, da naj posreduje v tej zadevi in vojsko prejireči.
"oda na pravo pomirjenje ni bilo mogočo niti misliti, ker so se za časa teh dogovorov neprenehoma pripravljali za borbo, pa tudi napadi s<» se godili ob morski obali. Tudi so Henečani precej potem, ko so se bili umaknili izpod tSradiške, iznovič proglasili /apovednike svojih čet. 1'ostavili so nekaj novih, dočim sla ostala na svojem mostu Harbe-rigo in Pompej Giustiniani. Hilo |ia je vseh vkup .sedem, in .Vvstrijanci so se prav dovtipno šalili, češ da benečansku hidra vzdiguje zopet svojih sedem glav iz svojega močvirja. Posebno pa so se trudili ISenečani, da se |>ovrne v njihovo vojsko boljši red in pi>korščina. Ker se ravno švicarske čete niso pokazale pokorne, je dobil benečanski poslanec na Svicarskeni zapoved, naj ne nabira nič več Švicarjev za vojsko. A da vendar povečajo svojo vojsko, pokliči-jo vse begunce iz tujine, iz)>ustu celo zločince iz temnic ter jih uvrstijo med ostale vojake.
Mno:^.ila se je pa tudi vojska nadvojvode Kerdinanda. če ni bila tako številna kakor benečanska, bila jo zato mnogo pogumnejšji. Vendar pa je (udi nadvojvoda poklical vse svoje podtožnike, ki so se nahajali v sovražnikovi službi, da se povrne|o. Se dokler so (rajali dogovori, so napadli Uenečani iznenada slabo utrjeni St. Klorijan na desnem bregu Soče, neilaleč o<l (Jorice. Tedaj udari tudi Trautmansdorf 27. malega travna čez Si>čo ter najiravi ravno nasproti benečanskemu taboru pri Marčanu in Medeji trden ostrog. '2. velikega travna napade itenečane, ki so se pa hrabro borili; vendar so izgubili mnogo ljudi. Menečani so se precej potem postavili izpod tabora v bojni red ter pričakovali drugega napada, toda Trautmansdorf se je vrnil. To so Itenečani smatrali za zmago.
Kavno ob tem času je dobil 1'erdinand znatno vojaško pomoč. Španski kralj mu je poslal polkovnika Baltazarju
Madarasa a 5Ö0 konjiki, drugo čelo kakih -WX) konjikov mu je dovedel Fclicijan baron Hogen. Seveda so tudi Henof'ani '/.hirali na razne načine «ebi vojakov po vsel> sosednih deželah, a potrebovali so jih, kajti meseca rženega cveta se je pojavila konjska kuira, ki je pomorila velik del konj ter tako oslabila benečansko konjioo. A ne samo to, nego tudi med pešci se jo poku/.ala kužna bolezen vsled okuženeua zraka, ker so porepane konje preplitko zaifrebali. Tudi je nastopila huda vri>eina, in zmanjkalo je dobre vode; vojaki »o vrh k'<;a inno^o trjieli, ker večkrat niso imeli miru ni po dnevu ni po noči. Vojaki »o trumoma umirali, če tudi jo Marberigo skrbel za ljudi po očetovsko, Tostavil je bolnišč-niee v Medeji in Palmanovi; ludi v Vidmu so jih sprejemali v javno bnlnižčnico. Pozval je zdravnike iz ylavnega mesta za veliko plačo, poklical ludi duhovnike, da so delili umirajočim zadnjo tolažbo. Vendar mu je do konca velikega srpana pomrlo do lO.OlH) ljudi. Nič bolje ni bilo v taboru nadvojvode 1'erdinanda. Najhuje je bilo prebivavcem v (Jorici in Gradi.ški ; zunaj .sovražnik, znotraj razposajeni vojaki, a nail vsemi ku«a. Pomrla je ena tretjina možkih in četrti del ženskih.
Med tem je obnovil benečanski vojskovodja 1'riuli stari grad korminski ter dokončal pri .Medeji trdnjavico Harberigi»; ob enem je učvrstil bližnje višine za obrambo Tržič« in vkljub cesarski trdnjavi v Gradiški, ter da zapre tako dovoz brane v to trdnjavo. NajviSega vrhunca pa ni učvrstil. Tukaj je dal Maradas hitro narediti trdnjavico in nasi|)e ter postavil v njo posadko. Henečani so se začudili, ko so opazili to delo, toda < liustiniani jih je potolažil rekoč: »Le mirujte, oni so to za nas naredili«. Mržkone da sam ni verjel svojim besedam; vendar pa je napadel to trdnjavo, ker je mislil, da ni posebno čvrsta. Toda bil je odbit ter se moral povrniti proti Kari. Uradiška pa je bila za zdaj rešena.
Dokler so iSenečani uieseca rž'"nega cveta razsajali )0 Istri ter z izdajstvom posadke osvojili Uag, Itakar pa jrez uspeha oblegali, so je nadaljevala vojna na meji KoroSke prav resnobno za l\)ntabelj. Že meseca velikega travna je <lobil stotnik Sniit zapoved od nadvojvode Ferdinanda, da osvoji čim preje sotesko pri Iteli izpod benečan-ske I'ontebe, in da potem napade llumin jCiemonol. To vse se je in^elo hitro in brez vsakega hrupa dogodili. Nadvojvoda sicer ni mislil od tukaj prodreti na Henečansko, saj Srnit ni imel več nego 4(M) vojakov. Toda osvojenje Pontebe je bilo važno zato, ker je tukaj vodila cesta z Laškega na Nemžko. Hudo so se preplašili prebivavci teh krajev, ko so
Smitovi vojaki s krikom »živio sv. Marko« osvojili italijansko 1'ontcho ter zaplenili tukaj nakopičeno blago nemških in laških trgovcev. Trebivavci so zbežali na Furlansko ter tukaj zahtevali pomoči. Smit pa ni izpolnil zapovedi Ferdinandove. Učvrstil jo sicer sotesko na obeh straneh potoka, |)otem se pa udal uživanju plena, namesto da hi bil mahoma udaril dalje proti lluminii, kateri bi bil takrat lahko osvojil, ler prišel tako za hrbet benečanski vojski. Tudi ni poskrbel za jačjo |)()sadko v soteski; in vendar so jo mogel le na la naein tamkaj vzdržati, kajti kdor je bil gospodar v soteski, ta je imel tudi cesto skozi Koroško v svoji oblasti. Kadi malomarnosti Smitove pa je ostala 1'onleba v avstrijski oblasti samo ilcvet dni. iJenečani sojo zopet osvojili. 1'remda so |)odrli Avstrijanci most čez Helo, vendar niso moijii odbiti sovražnikjv, ki je udaril čez vt>do na drutji breg ter preiynal protivnika do trdnjavice sv. Koka, kjer so je začela nova borba. Ali tudi tukaj so bili Avstrijanci pobiti. Zatrjuje se, da so na beu:u metali za seboj tolarje, češ da jih bodo sovražniki pobirali ter se tako mudili; toda pro-varili so se; sovražnik je vedel, da bo iniel še dosti časa za pobiranje, če le zmaira. Drupi dan so zavzeli Itene-čani tudi Naborjet, in «-elo Irbižka posadka se je umak nila. Trbiža Uenečani vendar niso opleitili, neiro so odpeljali le to|<ove s seboj. Celo lieljak se je že |iri|>ravljal. da vs|irojme zma^ovavce. Trbiža Menečani niso mislili pridržati zase, ker je bilo nevarno tako daleč v sovražnikovi deželi pustiti posadko, in pa ker niso hoteli dražiti nemških knezov z osvajanji v teh krajih. Zatiraj so se hitro vrnili ter se še o pravem času umaknili, ker se je približevala avstrijska vojska pod zapovedništvom Karola Kka. Vendar pa je vsled (etra napada oslabela <^lavna vojska zapovednika Trautmansdorfa, ker so se koroške čete vrnile domov, da branijo svojo domovino.
Cim so je v benečanskem senatu izvedelo, da je 1'onleba zopet osvojena, sklene 1'riuli nov napad na učvrščeni Kobarid. Hranili so ta kraj domači pešoi in nekoliko nem ških konjikov. Oslanjali so so na čvrst položaj mesta samey:a. Livij Puppi napade trdnjavo s posadko iz Odada in z okolišnimi prebivavci. Ko so Itenečani z bombami zažgali trg, se je morala posadka braniti za nasipi. Toda le preveč je ffinila, a ko so Henečani udarili z vso silo na nasipe, so pobegnili .Vvstrijanci iz trdnjave v if"'""' kar jih ni pokončal benečanski meč. Zmagovavci so poiiravili trdnjavo ter postavili še dve novi na dveh bližnjih vrhuneih, samo da se zavarujejo pred napadom, bodisi že od mosta {»rek Soče bodiai od bolške soteske. Bolška trdnjava, jaka zgradba
I»sn Steklasa: Druga vojska z BeneCani.	47
starih goriških grofov, je zapirala cesto, ki je vodila ocl Trbiža v Kobarid; i'oz oni obokani most pa je držala cesta ■t. Laške<^a na Nein»ko, tj. Kranjsko, preden so Mcnectani to cesto /aprli, ker so jo smatrali za svojo tr<^ovino in carino vrlo škodljivo, pa zato odprli pn ravnini novo cesto, koder so nakanili navrniti vso trgovino v Itenelke, do^im se je nadvojvoda Karo! trudil po slari cesti vzdržali trgovino z Nemčijo skoz Gradišče v Trst in i>d tukaj v liaveno. Zato je dal Priuli omenjeni n>osl in vso večidel v pečino vsekano cesto razdojati.
'1'raulniansdorr je zdaj izprevidel, kakšna nesreča mu preti, ako bi se bonečanska čela, ki se je vračala iz 1'on-tebe, po osvojenju Kobarida zedinila z glavno vojsko, ko je ravno najhuje besnela kuga v obeh njegovih trdnjavah, /.atoraj je z drugimi svojimi tovariši poslal cesarju poročilo o nevarnem položaju njegove vojske tem bolj, ker je manjkalo hrane, topt>v in dru>rih vojaških potrebščin. Že 15.(XJ<) sovražnikov je (»relilo trdnjavi St. Martin v Itrdih, odktider bi lahko udrli na (lorico, a iz njegovih čet so bežali vojaki zbok pomanjkanja vsega, kar je potrebni» za vojsko. Trav silno je prosil radi lega ljudi, topov in streliva.
Trautnjansdorf je sporočil kesneje, da je (Jradiška z bližnjimi tnlnjavicami komaj še za dva dni oskrbljena s hratio, in da se je bali nesreče. Pi-osil Je pomoči tudi pri nadvojvodi. In ravno takrat so napali '1'urki Križevce, pa se je zato l-'erdinand pi)t(»žil nadvojvodi Maksimilijanu ter zahteval povrnitev škode od turškega poslanca. Stanovi štajerski so se tudi potožili pri cesarju, da jim ni mogoče <il) enem na dveh krajih borili se proti Turkom in proti He-nečanom In v tej veliki sili je dovolil cesar, da se zbere 100 konjikov arkibuzirjev in r)0<J konjikov pod l)ampierri>m.
Traulmansdorf je znal sovražniku prikriti svoi<i nezgodo. Pojačil je po.nadke v 1'odgori in pri F'ari. |»a se potem pri l.očniku umaknil na levi breg reke, ter se utaboril v ravnini okoli (lorice. ha ga je Priuli napadel v tem položaju, težko bi se mu bila uprla oslabljena in iiepogumna četa. Toda Trnutmansdort je sovražnika prevaril, razširivši glas, da se pripravlja za osvojenje Kobaridft Zatorej je poslal Priuli velik oddelek svoje vojske na ono stran, a Traut-mansdorl' je med tem srečno spravil svoje čete čez most ter se pred (lorico in med reko utaboril. Komaj lOtX) korakov nad lesenim mostom je stal oni stari zidani most z jakim stolpom na levom bregu. Ker je bil za dovoz hrane in za zvezo vojaških sil vrlo važen, ga je dal Trautmans-dorl" učvrstiti ter postavil vanj jako posadko. Kmalu «o zapustili Avstrijanci tudi trdnjavico Sv. Trojico ter so tako
imeli na desnem brcifu snmo !5« štiri utrjena most«, namreč-: Kfiro, Podgoro, Vipolžo in 81. Martin, [tenočani so sklenili vso zaporedoma osvojiti. Urez I'odiroro si- niso mogli polastili prela/a pri Lorniku. /,ato udarijo najpreje na to trdnjavico. Ker so jih pri prvem napadu odbili, so obdali trdnjavico od vseh strani. Zaradi dc;,evja pa vojaki niso bili vedno na straži, in pctsadka je mogla iz trdnjave uteč-i ter so rešiti (iv/. roko. HoneSani so dobili to važno mesto brez vsake borbe. Karo si) obU-gali ileset dni, k<» se jim posadka poda, ker ni imela nič več smodnilva. Odšla Je častno v (Jradi^ko, katero so mislili henečani dobiti tudi že v svojo oblast najkasneje ilo sv. Mihela. kakor so s«i nied seboj bodrili. Tudi Vipolže so po hudi borbi pri'do-bili in posadki dovolili oditi v (Iradiško. Toda od nje jili je mnogo pre.šlo na bonečansko stran, .^ploli so takrat mnogi bežali iz Ferdinandovega tabora k Benečanom radi pomanjkanja hrane in slabe plače. Tukaj so jih uvrstili med nemSke čete. Sicer pa se je trosil med Ferdinandove pod-tožnike benečanski denar, da jih predobe tako za republiko.
Teže je bilo osvojili Št. Marlin, ki je stal na strmem bregu, pa ga niso mogli (»blegati, niti nanj streljali: prisiliti ga na predajo bi ga mogli lo v tem slučaju, ko bi mogli zabraniti dovoz hrane čez most. 10. vinotoka so se zbrali zapovedniki vojske v l.,očniku v stanovanju /.apovednika Krizija na posvetovanje, kako bi to izveli. LJiusliniani je prišel ravno iz 1'almanove. Proti svoji navadi je bil ta dan zgovoren, ter je mnogo pripovi'doval o svojih zgoilah na Klandrijskem, in kako mu je prerokoval neki zvezdar, da bode zadet od krogle skončal svojo življenje. Po obedu jo šel 8 svojim spremstvom, da pregleda okolico. Pri potoku Grojini stopi s konja, razgleduje kraj brez obzira na streljanje iz trdnjavice ter razsoja, kako bi ae prišlo do mosta. Kar ga zadene krogla, ki je priletela z druge strani Soče. Zgrudi se in priporoči svojo dušo iJogu; spravil se je bil še tisto jutro z Itogom v Palmanovi. Ko so ga nosili v Ločnik, jo naročil, da naj vojska ne izvo, da je bil zadet od kroglo. Tudi je še razlagal svojim prijateljem, ki so ga obiskovali, kako je treba nadaljevati vojno ter protivnika premagati. Kriziju jo priporočil svojce in proti jutru je umrl, Tako je skončal eden najboljših generalov benečanskih, ki se je bil proslavil posebno na Nizozemskem. Truplo so odpravili v Benetke, kjer so mu Benečani postavili tudi spomenik pred cerkvijo sv. Ivana in Pavbi. Še dandanes stoji na istem mestu. Avslrijanci so bili veseli, da so se rešili tako izvedenega protivnika, pa so govorili, da je bil ta strel, ki je zadel (Jiustinianija več vreden, nego vseh drugih 13.00U nji-
Ivan Steklasa: Draga vojsk» z BeneCani.	49
liovega topnižarstva. Holj plemenitega mnenja pa je bil nadvojvoda Kordinand, Iii so jo izjavil o tem dogodku takole: »Ta vojska ni vredna smrti takega vojskovodje.«
\a tisto mesto, kjer je bil padel Giustiniani, je dal 1'riuli nemudoma pripeljati topove ter jih naperiti na most tV/. f^ofo. Drutfi zapovednik Nlanzoni jo bil pröti tej osnovi ter jo predlagal zato višino okoli F'evme, odkoder bi se dal lahko osvojiti tudi i^t. .Martin. Toda Avstrijanci so Benečane prehiteli ter sami zaseli 1'evmo. Tako so zaustavili njihovo napredovanje _Vkljub temu je zaiel Priuli streljati na most. L5il je čvrst. Se io četrti dan so ga t«liko poškodovali, da ni bil več za rabo; naredili so hitro lesenega. Celo v Gorico 8o letele kroglje, toda prebivavci so so jih sčasoma privadili, če tudi so se bili s prva preplašili. Ko je Priuli videl, da ne more uspeti proti t^t. Martinu, se je povrnil v Ločnik. Trautmansdorf je mislil, da je pobegnil, pa je udaril z malo četo za njim, toda brez uspeha, ker je Priuli odbil ta napad.
iver ni mogel Priuli osvojiti omenjene trdnjavice, je zasnoval novo na višinah pri Ločniku. Zvali so jo po njegovem imenu, a na najvišjem vrhuncu so postavili 5e drugo Hriziju v čast nazvano. Prva je imela zapreti dovoz brane Gradiški. druga pa zabraniti napade Ferdinandovih čet v nižavo. Sčasoma so na obeh straneh postavili še več takih trdnjavic, a ker je morala biti v vsaki tudi posadka, so morali glavno vojsko deliti, ki je tako le slabela. Vrhu tega pa se jo vojska spremenila v neznatne bojne napade, zdražbo in ])repire, osvajanje manjih mest in pokončevanje bližnjih krajev.
Nadvojvoda Ferdinand jc nerad začel vojno, ali jo je moral sprejeti, da obrani svojo čast in svoje podloiniko benečanskoga nasilja. Vendar pa je ie zdaj izprevidel, da hode težko vzdržal dalj časa v tej borbi brez podpore; zato je je iskal na vseh krajih. Ko je zvedel, da je izročeno španskemu poslancu v Pragi lO».tXK) cekinov za njegovo vojsko, ga je prosil, da mu po.5lje denar nemudoma. 8kol'o in opate ter mesta in trge Štajerske je prosil, da bi mu preskrbeli konj za vožnjo topov, hrane in streliva. Deželni zbor jo dovolil GO.CXX) gld.; od teh se jo imelo precej potrošiti 1().()0<) gld., da so izurili 1HXJ strelcev. Tirolska je dovolila 50.000 gld., za kar so je kupilo 30<J centov smodnika in 500 pušk. V Ljubljano pa je prišel nadvojvoda sam meseca listopada, da odpre osebno deželni zbor, na katerem se je imelo razpravljati o bojnih pripravah proti Henečanom. Ena stotnija konjikov strelcev je bila dovoljena Prebivavci IZ Železnikov so zaseli pod vodstvom Jurja Plavca prelaz
pri Oslici. Letd je vodil tudi obrambo Hkofjeloäkoga gradu. Prihodnjega leta se je podalo tudi kranjsko vitcAtvo na bojižče. l*oziv nn vsakega petega moža so pa stanovi odklonili, ker se je bilo radi tega bati nemira, in pa ker za v/drievanje ni bilo potrebnega denarja. Prihodnjo leto pa flo Kranjci vrlo mnogo pomogli pri nadaljevanju vojske proti Benečanom.
Največ pomoči je pričakoval nadvojvoda Ferdinand po pravici od cesarja. Toda na ccsarskem dvoru je bilo veliko pomanjkanje denarja, a vrhu tega se je protivil tudi Kleši odločno vsaki vojni. Tudi v Benetkah so za to vedeli, ter 80 jo tukaj sploh mislilo, da je sam cesar velik protivnik vojne, četudi jo le Klesl Trautmanadorfa odvračal od odločnega postopanja. Cesar Matija pa jo zahteval za svojega strica 2(K).(KX) gld. podpore od nižjeavstrijskega deželnega zbora. Dovolili so zares skoraj vsoto; tudi so obljubili, dn bodo vzdrževali zanj nekoliko stotnij poljskih konjikov in kozakov, od katerih pa ni nobeden prišel na Furlansko. In ravno tako ni dobil Ferdinand od obljubljene vsote prav nič ter je imel čisto prav, da se je potožil, ko so Benečani napali Trbiž ter hoteli osvojiti njegove zemlje, da so na cesarskem dvoru prepočasni in mlačni; obenem je svojemu poslancu naložil, naj no nastopa nikdar sam na cesarskem dvoru, nego vselej le v društvu s španskim poslancem. Tem zadovoljnejöi je bil s poročilom, da mu pošlje i^panska na pomoč 8<KX) pešcev in 1000 konjikov. Tudi ta pomoč ni prišla; potreboval jo je namestnik v Lombardiji proti zaveznikom benečanskim. Nadvojvoda Maksimilijan je na to poslal svojega glasnika k cesarju v Prago, da ga nagovori za novo pomoč Ferdinandu, kajti kar Benečani počno v svoji objesti, mora tudi brez dvoma cesarja žaliti. !n vendar se ne stori nič za Ferdinanda, ki ni v stanu, da nosi sam vse stroške za vojsko. .Saj je cesar vezan že po rodbinskih dogovorih na pomoč. Ta poslanec se je trudil, da oponese cesarju vse nezgode, ki so zadele takrat njegovo podlož-nike. Omenil je, kako so Benečani zaseli Bag in Bakar, in kako so odvlekli do 500 prebivavcev iz teh krajev na be-nečansko zemljišče; kako Benečani sekajo neprenehoma les po morlaskih šumah brez vsakega dovoljenja in odškodovanja, premda so se pred nedavnim časom zanje ponujali več stotisoč goldinarjev, in da nagovarjajo Turke, naj napadajo čim huje hrvaško in slovensko krajino. Saj se to vendar tudi tiče cesaija. Vse zemlje naj doprin.išajo za vojsko, potem bo tudi Španija kaj več storila. Pomoč je bila nadvojvodi tudi obljubljena, ko je bil v Pragi, in sicer ne samo proti Turkom, nego tudi proti Benečanom, če se ne
umirijo. Vendar se pa cesar na vso to ni oziral, nego se jc izjavil, da ne hi bilo tako hude borbo, ako bi so bile po-shisalo njegovo besede; sicer jo pa |)ripravljen pomagali, kar bode le nioö;el. Klesl pa je na vse to celo zlovoljno odi;ovarjai, češ, da Je on prav imel, ko je svetoval mir s sosedi. Zdaj je on sklenil premirje na žtiri mesece, in ta čas bi se mogel upotrobiti, da so sklene mir. Cesar nima denarja za vojsko, a on je zavzet tudi le za mir. »Samo fe ne bode vsled bcnefanske predrznosti sramoten«, odgovori Westernach. I'erdinandov poalanec je potem iskal pomoči tudi šo na Nemškem, ali je ni nikjer dobil. V 1'ragi pa so se med tem obnovili mirovni dogovori. Cesarju nekako ni bilo prav, da se je Ferdinand oslanjal toliko na Španijo, na kar mu jo pa nadvojvoda sam prav dobro odgovoril, da se je obrnil tjakaj za pomoč še le potem, ko je ni dobil na cesarskem dvoru.
Vendar pa ni izostala vsaka pomoC. Ravno ko so jo odpravljal nadvojvoda h kranjskemu deželnemu zboru v Ljubljano, je prišel Dampierre s ö<X) konjiki in 4<K) hajduki v Gorico. In če tudi je v Gorici obolel, vendar se je hotel izkazati z odločnim vojaškim podjetjem. Bolnega posadi-na konja, in po noči udari na sovražnika pri Romansu, kjer je bila zbrana vojska z Videmskega. Benečani so v taboru brezskrbno uživali plen ter se podali lenobi v mislih, da jih Ferdinandova vojska no more napasti, češ, da je preslaba za to. Hajduki so bili prodrli že skozi vrata v tabor, ko so jo sovražnik probudil ter hitro pobegnil, kajti o kakšni obrambi nI bilo niti govora. Dampierrova čela se je povrnila zmagovalno in z velikim plenom v svoje stanovanje.
Tudi Trautmansdorf jo skušal večkrat udariti čez Sočo, toda to so bile le neznatne prasko. 14. grudna je bila pa hujša borba pri Ločniku, kjer je beneČanski zapovednik 'l'revignano naložil svojim konjikom napasti Ferdinandovo čete. Toda ta napad je bil brez vsakega uspeha, kajti Traut-mansdorf je slutil sovražnikovo nakano, pa je zato držal svoje čete v najboljšem redu; on oddelek njegove vojske nahrupi na Benečane od strani ter jih popolnoma razprši in večidel pobije. Kmalu potem je dobil nadvojvoda še r>lX) vojakov iz Avstrije, ter se jo tako njegova moč jako zvišala nad .sovražnikovo.
Benečani so si mesto pokojnega Giustinianija izvolili za novega zapovednika Ivana Medicija. 10 grudna je prispel v beneČanski tabor. Ta zapovednik je bil bolj učen nego praktičen, pa si ni mogel pridobiti privrženosti niti pri vojaštvu niti pri samih zapovednikih, izmed katerih so nekateri rajši odstopili, nogo da mu bodo podložni, ker je
zahteval povsodi iialunßen red in strožjo posluSnost. \ to jo bilo tudi potrebno, kajti v benečanski vojski je bilo preveč nereda. Niti ni bilo v resnici toliko vojakov, kolikor jib je bilo zapisanih, niti so jim ni dajala plača, kakor je bilo dogovorjeno. Poneverjenja je bilo le odveč, in pred-poatavljenci so živeli na račun vojske udobno, dočim je priprosti vojak stradal. Zato so jih vojaki prezirali, med njimi samimi pa ni bilo nobenega spornzumljenja, a vsied tega se sploh ni pazilo na red. Žo čez teden dni po svojem prihodu v tabor je sporočil Medici benečanskemu senatu, da je pregledal vsö vojsko, ali povsodi našel premalo ljudi in povsodi mnogo bede, toda ne toliko radi pomanjkanja hrane, nego radi ncdoslatnega dovoza. Republika mora nemudoma poskrbeti za dostatno število vojske in pa za redni dovoz hrane, streliva in drugih potreb-Win, ker on sicer ni varen pred sovražnikom.
l''erdinandovo čete so bile bolj urejene in tudi bolj izurjene, toda za hrano in drugo bojne potrebščine se ludi tukaj ni dovolj skrbelo. Medici so je radi lega izjavil, da bi mogla avstrijska vojska prav lahko, ako bi le vojskovodja hotel, ves benečanski tabor pokončati, in sicer tem lažje, ker se je v astrijskem taboru zvedelo o vsem, kar se je zgodilo in kar se godi v benečanski vojski. Zatorej se je izrazil zapovednik (Jradiške naproti benečanskemu zgodovinarju, ki jo opi.sal te dogodke: »Jaz ne vem samo, kaj se godi v vašem taboru, nego tudi kaj so govori v vaših dvoranali in sobicah, celo v kuhinjah vaših zapoved-nikov; da, jaz bi mogel še več tega povedati.« Taka poročila jo dobival od svojih podložnikov, ki so se povsodi klatili, samo da kaj izvedo o vojski in njenih namerah. Ta poročila so bila avstrijskim vojskovodjam vrlo kori.Htna pri vsakem podjetju, zategadelj jo novi oskrbnik Nikolaj Contarini sklenil odstraniti vse domačine za Taljamento, ker je smatral njih privrženost do svojega starega gospodarja naproti novemu za izdajstvo, a predavanje pridelkov v Gradiško za zločin. Vendar so župani odvrnili s svojimi prošnjami to krivico od siromašnega naroda. Navzlic temu pa je omenjeno poročilo Ivana Medicija prisililo senat, da je poslal k vojski preiskovavca. Zato je bil izvoljen Nfihael Koscarini že 28. prosinca 1617. To jo moral storiti senat žo radi varčnosti, kajti vsIed vojske se je bil državni zaklad že močno izpraznil, in so se razpisali hudi davki. Vojska je do zdaj stala že čez 1.3(X».0(X) cekinov.
Novi benečanski zapovednik je kmalu izprevidcl, da za obrambo reke 8oče ni dosti samo trdnjavica Priuli. Dal je postaviti še drugo, ki se jo radi svoje oblike zvala
»žolva«. Mod obema trdnjavicama je bil prelaz čez Sočo. S torn pa niso Benečani skršili moči svojega sovražnika, marveč so u;a le izpodbudili na novo podjetje. Tako sla Ti-autmansdorf in Madaras 30. prosinca 1. 1617. pognala zapovednika Ivana Mcdicija do utrjenega Ločnika, odkoder sta se vrnila z znatnim plenom, ulovivsi mladega Hafaela (liustinianija, katerega so kesneje izročili Benečanom v zameno za ujetega spovednika nadvojvode I'erdinanda. Ravno tako slaba se je godila Mediciju, ko je hotel osvojiti Sv. Martin, odkoder ga je Traulmaiisdorf zapodil, da jo komaj utekel v tabor s svojo četo.
Benečani so snovali celo zimo, kako bi Hradiško se hujo obdali s trdnjavicami ter si lako olajšali pristop od iztočne in južne strani. Vendar pa so benečanski vojsko-v<j<lje dobro vedeli, da bodo zastonj oblegali mesto, čo si ne osvojc prelaza čez Sočo, Toda leto so Avstrijanci na vse načine utrdili. Ako bi se bili mogli sovražniki pulastiti obeh najjačjib trdnjavic pri prelazu čez Sočo, no bi se dolgo držala niti <iradiÄka, pa tudi Oorica ne. Neki ovaduh je javil Benečanom, da je )ri eni trdnjavici izhod do Soče odprt, ker tjakaj hodijo obleganci po vodo. Medici je hotel upotrebiti to mesto za napad; vendar ni uspel. Benečansku vojska se ni mogla vzdržali na levem bregu Soče pred napadom nemških konjikov ter so je morala povrnili. .ledini vodja hrvaških čel v benečanski službi Kolosie se je hrabro držal ter osvojil trdnjavico Sv. Klorijan, kjer je našel tudi znaten plen; Benečani so izgubili pri tem napadu 4<X) ljudi. TrautmansdorI' pa je porabil lo priliko, da je oskrbel (Jra-diško s hrano in da je pojiravil stari most čez Sočo.
Benečani so se dogovarjali glede pomoči že leta IGIC. s llolandci in s 1'oljaki. Wrvi so jim obljubili H()0() vojakov, drugi pa 7»D0 kozakov in »H) rednih konjikov. llolandci pa na zimo niso boleli v boj, če tudi so se bili zbrali že v jeseni leta 161 (i. Zalo je sklenil namestnik Lando celo zimo mirovati. Drugega mnenja pa je bil Medici, ki so jo bal, da bi mu novi bojevniki utegnili odnesli vse lavorike, pa se je zategadelj odločil precej spomladi za nov napad na 1'evmo. Toda bil je sijajno odbit, in 1'evma iznovič oskrbljena s hrano. Hazun lega je Dampierre upolrebil zvijačo, da po vohunih poizve o položaju benečanskih čet Preoblekel je namreč nekoliko svojih konjikov v obleko lako-zvanih benečanskih ilirskih (hrvaških) konjiko\', ki so neprenehoma ob meji vohunili in Dampierru v marsičem koristili. Med tem je poslal tudi nadvojvoda Maksimilijan Tirolski lOX) mož, ki so prišli ravno še o pravem času v avstrijski tabor.
Doiiin so trajale borbe iia Furlansken», so so v/.di^iiili /o|iL't Senj.ini. I^ovili »o boiieianske ladje, a v^-nsi (iiiii druifo. Tolminci sn požirali deset bein^čanskili vasi okoli ('edada ter zaplenili iiidi mnog^o živine. Zato se je i/krcal neke noti iznenada u'enerai Zane v Istri. Posadka, v kateri so bili Uskoki v vefini, sc prepla.^i ter zai'-ne dujfovorc o predaji. Toda njih vodja Ivan Sarsii- je vedel, da zanj nima rešitve, te se predado, kajti bil je med vsemi največ kriv onih napadov. Hotel je pobeirniti, a ko je videl, da je vsiik izhod zaprl, jo .svetoval, da so vsi oillotno v bran postavijo. Toda pi»sa<lka ni tako nuslila; tim je zatrrniel prvi strel i/, topa, kar je bilo znamenje, da ni nobene milosti vee, so prinesli Sar.^ii'-ovo tjlavo in trdnjavsku kljuee. Zane je zapo-vedal I skoke obi,'laviti, druirc je pustil n» svobodo, mesto pa je razdejal do temelja. Napad na liakar |)a je hil vsied burnega vremena odbit. Namestnik napoljskcija kralja je odstopil izza tega napada Uskokom eno svojih luk, iz katere so le ti nadalje napadali henetranske ladje, da niso mojjle dovažati hrane v glavno mesto; zalo so pa Uenečani vzdignili proti Napolju celo Turke.
Trautmunsilorl" jo razširil zdaj svojo delovanje tudi na Istro ter sklenil lienetane pretrnati iz 1'azina. Zato se vzdigne Madaras 14. velikega travna pruti 1'azinu, resi oblegano (Jračišee, skliče žufiane iz bližnjih krajev ler jim zapove, naj prisežejo nadvojvodi 1'erdinandu v druj^ič, ker jih je bilo nekoliko med njimi, katerim ni zaupal. 20. veli-keija travna je prišel pred l^lomin ter j;a osvojil in pole^ njega tudi šo nekoliko drugih benetanskih mestee. Do 31. velikega travna je obšel vso deželo ter privržence Ferdinandove navdušil, protivnikc pa preplašil.
Kavno ko je Madaras Istro osvajal, pridejo llolandci v Uenetke. Tukaj so se nekaj časa urili, kar pa mnogin» Ite-nečanom ni bilo po volji, kajti ti ljudje bi se bili lahko polastili tudi Uenetok. Zapovednik jim je hil Ivan Krnest Nasavski. Celo z Angleškega so vabili vojake v to četo. »Kolika brezbožnost je takšna zveza«, piše cesar Matija papežu, »kako lahko bi to moglo uplivati tudi na ogci'ske in avstrijske dežele!« Strah in zdvojenost je prešinila katoličane, ko se jo razširil glas, da mislijo llolandci poplcniti hišico Matere Božje v Loretu. Henečanski senat je bil prisiljen, da prekliče po vsoh evropskih dvorih ta glas.
Honečani so imeli zdaj KKKKJ mož vojsko. Zdajci so sklonili osvojili višine okoli Oradiške tor od tamkaj napasti Ferdinandovo trdnjavice na levem bregu Soče, tako da bi nasprotnika oddelili od mesta ali pa prisilili na bitko. Da je Medici hitro in odločno ravnal, bi bil mogel zdaj Gorico
osvojiti in tudi «gorsko sleino ležeče med obema državama. TrautinausdorC jo bil v hudi stiski, ker je moral svojo neznatno vojsko razdeliti, in ker so prebivavci z Oariškejfa od strahu truinoma bežali, tako da ni mog:cl dobiti ljudi za kopanje šanc. Vendar pa jo sporočil nadvojvodi, da bode storil on s svojimi podložniki vse, kar je dolžan storiti resnoben vojak.
Ciin je prišel Nasavski k benočanski vojski, je nastopilo mod njim in Medicijom nesporazumljonje, ki je oviralo vsak uspeh. Prepirali so se za prvenstvo v vojski, a llo-landci, slabo plačani, so se začeli buniti proti »vojim poglavarjem. Ker je hotel Nasavski delati vse po svoji volji, se je Medici nanj neprenehoma tožil. Za napad na (lorižko je ostala doma jaka četa; 6()0i:» mož pa je udarilo po raznih [»otili na Kras. L)no 1. rženei^a cveta se posreči .Mediciju pri Majnici prekoračiti Sočo, a 2. rženega cveta so se le popele benečansko čete na višino nad cesarsko trdnjavico, ter pre-maj?a trdnjavico Sv. Martina; cesarska trdnjavica pa je bila jačja ter so jo predala še le dru<^i dan. Nasavski jo dovolil posadki, da sme oditi v Gorico; Medici pa je bil za to, da se pošlje v ( Iradiško, samo da se tamkaj prej hrana potrosi. Ta prepir je oba zapovednika še bolj razdvojil.
Itaglionu je bilo mod tem zapovedano, naj napade trdnjavico Uubijo na podnožju pogorja. V trdnjavici je bila takrat majhna posadka. Zapovednik iSaglioni je zahteval zastonj, da se mu poveča četa z oddelkom llolandcov; in če tudi jo Medici odločno podpiral to zahtevo, jo Nasavski vendar ni hotol izpolnili, češ da je njegova vojska preveč izmučena. Kesneje je poslal Ituglionu nekoliko najslabših vojakov ter so izpričal, da zapovedi ni razumel. Medici pa ni hotel »Zvezde« napasti, ker jo bil prepričan, da je preskrbljena, kakor tudi Gradiška, samo še za nekoliko dni s potrebno hrano. Treba jih je samo obdati z vojsko, in predali se bodo. Sicer pa je Medici dobro vedel, da je »Zvezda« tako utrjena, da se jej ni mogoče približati, in da more odbiti vsak napad, ker se v njej nahaja hrabra posadka, a zemljišče je trdo, da se ne dado rovi izkopati niti topovi kam položiti. S čakanjem jo hotel priti do cilja Modici, čo tudi mu je to oponašal Nasavski. Vojska benečanska je bila tako razpostavljena, da jo obdajala Avstrijanco od vseh stran ij.
Na podnožju Krasa, zadaj za trdnjavico Kubijo, se je širil zverinjak, od ene strani obdan od Vipave, od druge pa od Soče, a od tretjo od gore, preko katere je bil postavljen jak zid. Skozenj je vodila cesta v Gorico. Ako bi
80 Benečanom posrečilo osvojiti trdnjavico in zverinjaii, hi ino<^li priti brez vsacoga odpora pred <jorico. -t. rženei^a cvetki BO dokončali na gori ostrog, ki je bil visi od grada. Zdaj 80 ga mogli napadati od zgoraj, a Baglioni pa z drugo strani od 8v. Mihela. Trautmansdorf je vendar že o pravem času zasedel zvorinjak s UKK) vojaki pod «apovedni-5tvom odločnega Madarasa. Tudi Madaras je prišel Ao o pravem času. Benečanom je nagajal dež, vsled katerega so ra^le reko in potoki, ler je tako Vipava hranila Kerdiiian-dove čete v zverinjaku, Soča pa (.iradiško, ker jo odnesla narejene mostove. Prav oprezno je razpostavil Trautmans-dorl" svojo topove. Hudo so streljali Benečani od .'^v. Mihela, pa tudi 8 cesarskega grada na Uubijo, katero so porušili. .Mislili so, da je delo dokončano, toda po rovih za nasipom so 80 držali .\vslrijanci čvrsto, četudi so mnogo trpeli od sovražnikovega ognja, Mesto podrtih zidov je dal napraviti Trautmansdorl' zgoraj nad gradom nov ostrog. Vse je hitelo, da se naredi že čez noč. Dež je to preprečil. Moralo se je delati po dnevi, če tudi je Bairlioni neprenehoma streljal. Zapovodnik Trautmansdorf jo bil povsodi sam prisoten, če tudi so ga drugi zapovedniki opotninjali, da se naj ne izpostavlja nevarnosti, saj je dosta drugih, ki bodo to delo izvršili. »Pustite me«, je odgovoril Trautmansdorr, »ne_ meni, nego splošnemu dobru je posvečeno moje življenje. Ce sem jaz glava, skrbeti mi je za ude«. Toda v tem trenotku i)ri-letita dve krogli, od katerih mu ena odtrga roko in del trupla. Madaras ni bil zadet, ali se je vendar zgrudil na zemljo. Junaški Trautmansdorl' je hotel umreti ravno tam. kjer je bil smrtno zadet, ter ni dovolil, da ga odneso na varno mesto. T^oklical je spovednika, spravil se z Bogout in potem še opomnil vse prisotne zapovednike, da ostanejo zvesti habsburški rodovini do smrti. Kmalu potem je umrl junaški Trautmansdorl" še le let star. S svojim odločnim in opreznim delovanjem jo obvaroval nadvojvodi Ferdinandu primorske dežele. O smrti Trautmansdorfovi je zvedel nadvojvoda v Pragi, kjer se je takrat mudil.
Glavno zapovedništvo nad vojsko »ta zdaj (irevzela Dampierre in Madaras, oba v istem dostojanstvu, prvi kot zapovodnik konjištva, drugi pa pešcev. Prvo in najbolj potrebno delo jc bilo, oskrbeti Gradiško s hrano. Najlažje bi ae dalo to storiti po reki. Pripravili so zato splave, da na njih spravijo v trdnjavo moke in suhorja. Dva splava sla srečno priplula do rečnih vrat, druara dva pa so ujeli sovražniki. Da se dovoz hrano v Gradiško na ta način prepreči, 80 potegnili sovražniki čez reko vrvi in postavili rešetke, da ulove vsak splav.
r)rui?i dan po smrti Trautinansdorfovi je mislil zapo-vednik Nusiivski, da je izgubila Ferdinandova vojska ves potrum, in da bi so dal morda zdaj zverinjak lahko osvojiti. Prodrli so vanj, toda brezuspešno, kajti Ferdinandovi so jih doC-akali pripravljeni ter jih pogumno zavrnili. Vendar pa so se nadejali §o zmiraj, prodreti skozi zverinjak do Gorice. Vohuni so javili, da je pri Mirnem neučvržčena gaz čez Vipavo. To je mamilo providura Landa, da zasede dolino onstran iiazi ter tako sovražnika obda ,od vseh strani. V . neki no6i so dobili konjiki in peSci, ki so bili v Sv. Mihelu zapoved, da udarijo fez ^az Vipavo. Toda le-ta je bila vsled deževja tako narasla, da niso moi?li čeznjo. Konjiki so udarili na to proti Mirnemu, kjer jo bil most. Ko je straža pri mostu opazila sovražno čelo, se je hitro umaknila in most podrla. Na to je nastal boj z bregov. Upravitelj pa jp navidezno napadal tudi zverinjak; ali Dampierre in .Ma-daras sta bila previdna zapovodnika, ter sta kmalu izprevi-del:^ da se i;>*o /daj le za Miren. Posrečilo so jima je spraviti lopove na višino ter od tamkaj streljati na sovražnika, katerenju so storili precej škode. Ko sta Lando in Medici uvidela, da ni niogočo napredovali, se umakneta s precejšnjim izgubitkom. l-'erdinandova vojska se je na ta način ohrabrila. in Ferdinand je mogel zdaj od namestnika v Milanu računati na večo podporo.
Md tega časa je nastal še veči prepir med Medicijem in knezom'Nasavskim. 1'rvi je hotel z vso silo in hitro pokončati sovražnika, drugi pa s počasnim in opreznim delovanjem ter je neprenehoma zatrjeval, da (Iradiška itak mora pasti, če tudi jc pred nedavnim dobila znatne podpore. Zato ni jjotrebno prelivati krvi. Medici pa ni hotel, da se umakne s Krasa, a Xasavski ni bolel prisostvovati od lega časa vojaškim poss-etovanjem. Se le ko ga je glavni zapovednik prosil, se je udal, toda uporno in nerad. Ves razburjen je zagovarjal, naj se preneha z dosedanjim obleganjem Gradiške, in naj se začne iznovič na čisto drug način. Toda razsrjeni Medici je odbil odločno la predlog Nasavsketra.
Ferdinand se je med tem vestno trudil, da dobi pomoči za boj proti iJenečanom. Nedavno pred tem je zapo-vedal cesar Matija svojemu namestniku na Avstrijskem, nadvojvodi Maksimilijanu, da poprosi pri dolnjeavstrijskih stanovih znatnejše pomoči. Zahteval je 80.(XX) gld., vendar so mu dali le r»0.<XX) gld.; keaneje so mu dovolili še IWK) mož pešcev in 54)0 konjikov. Obenen» je opomnil tudi svojega brata, naj stori kaj za Ferdinanda že radi rodovinske sloge. Od onih 200.000 gld., katere je zapustil cesar Fiudolf
Maliji, pa ni imol Ferdinand nobene koristi, kajti tudi v ta posol se jo vmešal Klesl twr opont>»ol nadvojvodi, da inu siccr ioli pri vojaškem podjetju proti Itenečanom mnogo sreče, fe tudi druKim vcŠ /aupa noifo njemu. \'endar pa se je dobilo nekoliko podjiore za vojsko, <>be<^ala jo je Salz-biirska; vojvoda bavarski je poslal 400 centov smodnika in centov za2i<^alnic; duhovni, knezi in škofje so obljubili mesečnih r»<).(H)i» med temi würzburski sam 20.(KK)jjld. Za ta denar so je i^iiel nabavljati smodnik, strelivo in liratui. Tudi Kranjsko je dalo Ferdinandu mnogo pomoli, Tako je sodeloval v boju |>ri rubijskem ifozdu vitez nemskeira reda in vojaSki komisar Markvard Podposki s kranjskimi konjiki in kmeti, s katerimi jo prešel po noči .^očo in potolkel do 800 mož jako četo bonečansko. IH. malejra srpana so poslali s Kranjskejra za (Jradižko 200 lovorov in 30 voz brane. Isti Markvard 1'odpežki je spravil vso to brano v (iradiško 14. maley:a srpana, pregnavši sovražnika po budcm boju izpod trdnjave. Za tri mesece je imela zdaj hrano. A ko se jo 28. male<ja srpana iznovič pripeljala hrana ter zopet srečno spravila v trdnjavo, je sodelovalo pri tem podjetju tudi iJOO kranjskih konjikov. 1. velikega sr|)ana so prodrle kranjske četo pod vodstvom Fabijana Semoniča do Marana. koder so hudo razsajali in plenili. Ker so bile neke čete žo skoraj pol leta pod orožjem, je prenehala njihova služba, ter pripravljale so se za odhod. Ravno takrat pritlo Wallenstein z malo četo valonskih vojakov, katere je zbral na svoje stroške, na bojiičo OradiSki v pomoč; a ker se je izjavil, da bi moi;li nastati za njet^'a slabi nasledki, ako bi vojaška sila oslabela s tem, da odidejo kranjsko čete, ko jili najbolj potrebujejo, jo sklonil stanovski odbor, da i>stano kranjsko plomstvo še tako dob^o na bojišču, dokler ne pride saksonska vojska.
Seveda so tudi Benečani iskali pomoči povsodi, kjor so se jo nadejali. Pač so nemški knezi lepo sprejemali be-nečansko poslance, ali na zboru v Meilbronu so jim vendar zavreli vse prošnje. Le s levičarji so se dobro nay:odili, in od tukaj je pretila nevarnost Ferdinandovim deželam. Vendar so pa Ferdinand te grožnje ni toliko zbal, kolikor poročila tajnih svetnikov dvorske komore: da je za zdaj denarja za vojsko v bla^^ajni lo samo še za štiri tedne, (»benem jo javil Madaras, da znutnjkuje smodnika in da vojaki bože k sovražniku, ki je vsak dan smelejši. Poroča 80 sicer, da se pošilja smodnik, toda nobeden ne v«*, kje ga je treba poiskati. Dva dni kesneje pa jo bilo poroči o zapovednikov še žalostnejše, namreč, da sovražnik strelja žc od 23. ržonega cveta z 21 topovi od osem strani na zve-
rinjaU. Oradiskii je » hrano slabo oskrbljena ter zaprta od vodne in kopiuMie strani. Hene^ani imajo dosla volmnov, ker jil> dobro plačujejo, in todaj beie ined njii tudi 1'crdi-ilinandovi vojaki, ker jim jo v avstrijskem taboru |>rotežavna siiiii)a. Vojska je sploii vsa nezadovoljna, ker ne dobiva v renin niti hrane niti pla«'^e. Nadvojvodi se jo javilo na dalje, da ostanejo kranjske i-clo v taboru samo še žtiri tcdn«^ Hazon tpc:a so se predr/.nili Korošci, da so od|)rli Henei^anom prelaz čez 1'ontabelj. Hadi teli (toroi^il se jo obrnil Ferdinand do MV(»jib svetovavcev; smatral je naim-eč to za iiodcn ras, da opomni upravitelja v Milanu na njosfovo obljubo, da udari na Kremo ali na katero drusio benečansko niest<», rim zarno Kenet-ani i/.novič obley;ati (Jradiško.
1 )oy:ovori u ml ril in i-iklop iini«'i.
L><ičim sla tako iskala oba protivnika pomoti, in dofim so JO pri vsem tem še neprenehoma vojskovalo, so je delalo vendar tudi prav živo za mir. V tem pog'ledu je bil cesar Matija najvztrajm^ši in najbolj podvzeten. V tem po.sln je bil poslal že leto dni |)oprej svoje<^a tajne>;a svetnika Karola liaraha v Gradec. Tudi naproti temu poslancu se je izjavil nadvojvoda iznovič, da se ni on nikdar protivil miru, niti se bolel zaplesti v težavno vojsko. Na cesarski migljaj, da naj se ne zanaša na špansko pomoč, je ods^ovoril, da se je do zdaj moirel obraniti svojega .sovražnika le s špansko pomot-jo. Na dalje bi pa prav rad zvedel, kakšno pomoč sme pričakovali od cesarja, če ostanejo dogovori o miru brezuspešni. O miru je želela razpravljati republika v Madridu. Vsied izjave Ferdinandove je poslal oe.sar barona Frančiška Kbevenhillerja k španskemu kralju, kateremu se je zahvalil v imenu Ferdinandovem za dosedanjo pomoč, se priporočil tudi šo na dalje zanjo, a če se bode sklepalo o miru, prosil, naj se zavzame za njegov cesarski ugled. Med potom sc jo imel poslanec ustaviti tudi v Parizu ter tukaj prositi francoskega kralja za posredovanje pri sklepanju miru. 9. svečana je dobil pooblastilo od cesarja, tri dni kesneje pa od nadvojvode zagotovilo, da bode potrdil njegov dogovor. Čudno je zares, cla je Klesl v nekem dopisu na Kbevenhillerja tudi še zdaj zagovarjal benečansko vlado ter trdil, da je pravica na njeni strani, na Ferdinandovi pa krivica, kar je tudi cesarja na to prisililo, da se ni nikdar izjavil za vojsko. On je mislil, da je nadvojvoda Ferdinand kriv, da je toliko ljudi vznemirjenih, Italija pod orožjem, in protestantje na Nemškem razjarjeni proti katoličanom. Naj »e že sodi o Kleslu kakor hoče, znamenite so
vsekako besede benoČanskega poslanca v njegovem poročilu na senat. »Klesl je za nas tako zavzet« plaši se v poročilu, »da mnogi mislijo, da jo podkupljen. Koristil nam je vse-kako, kajti .sicor bi bil cesar gotovo jačje podpiral nadvojvodo«.
Cesarjev poslanec je moral pred vsem na francoskem in španskem dvoru kriva poročila, ki so bila napisana vsa v prilo«^ Honučanom, po mogočnosti zavrniti. 2.'5. inalctra travna mu je prediil vojvoda Lerma neko poročilo benc-čanskega poslanca, po knlorem so poprej na mir in na povrnitev osvojenih krajev ne more niti misliti, dokler se Uskoki ne odstranijo. Ker jc pa Khevenhillor izprovidol, da meri v.se na to, da so dogovori zategnejo, samo da se more (iradiška tudi še nadaljo oblegati, je zahteval od španskega kralja znatne pomoči za Ferdinanda. In zares jo izposloval zapoved, da se mu pošlje 9<).0lK) kron, a napolitanskemu podkralju izda zapoved, naj udari na benečansko brodovje. /a to je pisal Kerdinand škofu tržaškemu, da mu je kralj poleg mesečnih 50.001» kron 5o povrhu dovolil 100.0(10 kron; pa ua prosil, naj bi on namestnika opomnil, da jih čim preje izplača Toda le ta se je bolje oziral na l*iemont, nego na nadvojvodo, ter glodal, da se sklep mini zavlečo vsaj do velikega srpana »ker /ilaj bi mogel s tako znatno vojsko kaj napraviliu. Kavno tako malo so marali za dogovore Uenečani, ki so povsodi in vselej glodali le na svojo korist.
Na dveh mestih so se tedaj trudili, da so sklone mir, namreč v Pragi in v Madridu. Tukaj je gledal Klesl, da pridrži vso zadevo v svojih rokah, pa če se že sklepa mir v Madridu, da se vendar brez njega nič ne ukrene. Klesl ni bil zadovoljen s IVrdinandom, ker ni hotel sprejeti premirja |>o,l pogodbami, kakoršno je predložil on, ter več zaupal Spancem nego njemu. .\ kdo bi radi tega zameril nadvojvodi, ki jo tolikrat na cesarskem dvoru zastonj prosil pomočil i^panskega kralja svetovavoi so bili za to tem pri-pravnejši, ker so videli, da se s podpiranjem Ferdinanda povzdiguje tudi ugled njihovega gospodarja na Laškem. Ker se pa Lerma in Khevenhiller z benečanskim poslancem v Madridu, Uriltijem, nista mogla sporazumeli, sta poprosila nuncija (iaetana in poslanca francoskega, da prisostvujeta razpravi. \a ta način sestavljeni predlogi so se predali pismeno benečanskemu poslancu. Le ta jih je pa kar čez noč predelal v korist republike ter se pri tem ni oziral samo na prošlost nego tudi na sedanjost. Tako bi se morali po njegovi zahtevi kazniti tudi oni Uskoki, ki so zločinih ob času, dokler je trajala vojska. In v tem pogledu ni hotel
nič popustiti niti apisa v tem smislu izpremeniti, nego »e je izjavil drujfi dan po dolgom prepiranju, Ja ne moro nič popustili in da poSlje glasnika v Hcnetko. Obenem so je izjavil, da se brez f?avoje ne bode mogel mir skleniti.
Kazprave so trajale od 18. do 24. rženega cveta. Lerma je bil tako trd kakor (Iritti. Najteže je bilo vpni.sanje, kako in po katerem redu se inmjo pogodbe mira izvajati. Slednjič so se mogli vendar o temeljnih točkah mira sporazunteti. Španski kralj jib je sjioročil po svojem glasniku francoskemu kralju, ki je imenoval pet pooblaščencev, da razpravljajo z benečanskim poslancem v 1'arizu, kateretnu se je pridružil tudi še papežev nuncij Hentivoglio, ker se je papež še posebej trudil, da se povrne na Laško zopet splošni mir. Hentivoglio je bil pri teb razprava!) za mir prav zavzet; benečanski poslanci zbrani v Parizu pa so bili i)rav presenečeni, ko jim je prinesel španski glasnik osnovo za pogodbo mini. Vendar se pa niso uprli tem predlogom, ker so jib predložile tako odlične vlade. Tudi francoskemu poslancu v Benetkah, Leonu Hrulartu, jo bilo zapovedano, naj dela za nur. On je v senatu branil nazore, zakaj ne sme zavreči onega, kar je sklenil francoski poslanec v Madridu z nuncijem in drugimi poslanci. Senat, ki s predlogi ni bil zadovoljen, je vendar pristal na daljnjo razpravo o mirovnih pogodbah, zahteval je od poslanca samo to, da dobi republika za zadnje sovražne napadaje od Španije zadovoljščino.
Slednjič so odobrili 0. kimavca papežev nuncij, francoski pooblaščenci in dva benečanska senatorja na temelju madridskih razprav te le točke: 1. Cim postavi nadvojvoda Ferdinand nemško posadko v Senj, povrnejo Benečani v Istri one kraje, katere označi on ali pa cesar. 2 obe stranki imenujeta po dva komisarja, ki določita, kateri Uskoki se morajo radi gusarstva odstraniti. 3. Gusarske ladjo se morajo sežgati, trgovske pa pustiti, ('im se to dogodi, izpraznijo Benečani vso kraje v Istri in na Furlanskem. 4. Vojska ostane zbrana in pod orožjem še dva meseca, toda mora mirovati; tudi se ima v teh dveh mesecih vse izvesti, da se povrne zopet varnost za trgovino in promet. Komisarja imata pravico proglasili svobodno trgovino, čim so vse uredi; če ae pa ne stori vse, kar se zahteva, morala pa počakali, o. Ujetniki se puste vsi na svobodo in proglasi se amnestija. 6. Cesar in nadvojvo«la obljubila svečano, da ne sprejmeta pregnanih Uskokov nikdar več v svojo službo in da jih ne upotrebita proti republiki. Vrhu tega so proglasi cesar pokroviteljem tega mira. 7. Vprašanje o svobodnem brodarjenju se bode kesneje rešilo. H. Cim sc pogodbe o miru sprejmo, nastane mahoma premirje. Dunajski dogovor
jft bil tej mirovni pogodbi dodan. Ta dogovor je prinonol kraljev plasnik 13. kimavca v .Madrid, da se polrdi. 25 kimavca je bil dojfovor slednjič urejen in druiji dan podpisan, pa se zato zovc madridski mir.
Očividno .so imeli Henečani po teh jiogodbah veliko korist; že to je bilo značilno, kako so je dal nadvojvoda Ferdinand najfovoriU, da se v teb dogovorili ni razpravljalo o svobodni plovitbi po .ladranskem morju, kiitero so smatrali Benečani popolnoma za svojo. In pri vsem tem so se benečanski poslanci dolgo časa protivili tem pogodbam ter popustili bo lo tedaj, ko se jo izjavil francoski kralj, da je on posredovavec in da ne inorc in ne sme priti nič več do vojske. In vendar je bilo se mnogo senatorjev, ki so trdili, da sta oba bencčanska pooblaščenca svoje pooblastilo prekoračila. In četudi se dožd ni mogel protiviti, da pod-piäe, kar se je bilo dogovorilo, »ta vendar bila oba pooblaščenca obsojena v temnico. Poseben glasnik jo moral ta sklep sonata sporočiti francoskemu kralju. Vendar pa se je le ta zavzel za pooblaščenca, da so ju oprostili kazni. KlesI pa jo na to vprašal nadvojvodo Ferdinanda: nc bi li bilo bolje, da je republika sklepala njir neposredno s cesarjem in Avstrijo, nego s posredovanjem Francoske V So li Villeroy in njoirovi sodelavci kaj boljšega izdelali nego ccsar? Klesla je to jako ljutilo, da so je tujcu več zaupalo kakor domačemu svetovavcu. In se pri bodoči cesarski volitvi so kal-vin-ski knezi zamerili llab.Hburgovcem, češ, da so s sklepanjem miru osramotili nemško državo.
('im se je izvedelo v Pragi, da je mir sklonjen, je zahteval cesar od nadvojvode, da mu pošlje nemudoma na Ogersko ono pomoč, katero jo dobil od njega. Tega pa Ferdinand ni smatral za koristno, kajti ker se do zdaj še ni bilo nič podvzelo, da se ta mir izvede v resnici, marveč so Benečani množili svojo vojsko v osvojenih mestih, on ni svojim protivnikom nič veroval, pa si vsakdo lahko misli, kaj bi se moglo zgoditi, ako bi se nadvojvodske čete umaknile z bojišča, saj niso prenehala noprijatcijstva niti po sklopu miru. Dočim je Wallensteiii pripeljal nadvojvodi Ferdinandu znatno pomoč, je zagradil Lando Sočo ter Uradiški zaprl vsako pomoč s kopnega in od vodo. Z loka-vostjo se ni dalo nič več pomoči, le odločno podjetje je moglo rešiti stiskano mesto. Na to »o Avstrijance podvizali njihovi zapovcdniki ter večkrat napali sovražnika, da ga oslabo, a Dampierru se je posrečilo, da je celo hrano spravil v mesto, preden je bil izkopan velik jarek od Fare do stražnega stolpa pri Gradiški ter bila tako trdnjava popolnoma zaprta. Tudi v »Zvezdo« jo spravil nekaj žita in
streliva, pa se potem sreč-iio vrnil v svoj tabor. Radi loga sta se iznovič sprla Medici in NasavsUi, kajti Medici je krivil Nasavca, da jo on pospeäil to smelo podjetje protiv-nikovo, ker je postavil za stražo pri rovu, ki so ga ravno kopali, samo 15<X namesto H(K) Holandcev. Malo je manjkalo, da so nista oba zapovednika kar potolkla. To jo vrlo mnogo škodilo pri nadaljnjih podjetjih; sicer pa je imel Nasavski komaj še 10IX) zdravih vojakov v celi svoji četi. \fl>d lem so Benetani pazili oprezno na trdnjavo Hubijo. Medici je dal napraviti od višave Sv. Mihela do nižave jak nasip ter postaviti dve baštiji, da bi mu branili obzidje; toda Dam-pierrovi hajduki so drugo noč napali tako pogumno te utrdbe, da so jih vzeli sovražniku v kratkem času. Posebno se je odlikoval njih vodja, ki je pobil sedem sovražnikov, če tudi so mu ustrelili tri konje. Plen je bil velik, posebno mnogo je bilo dragocenega orožja; marsikateri vojak je dobil do H(X) gld. vrednosti; Uskoki so s svojim plenom kmalu odšli; namesto njih pa so dohajalo nove četo iz sosednih vojvodin, in tudi mnogi llolandci so pribegali v avstrijski tabor; slednjič je bilo zbrane nadvojvodove vojske do 600(3 pešcev in 2<X)0 konjikov.
Hrane, katero je spravil Dampierre v oblegano mesto, je pa bilo dosti le za nekoliko dni. Že poprej so bili odstranili iz trdnjave vse, ki so se samo hranili, a ne tudi branili mesta. Manjkalo je svežega pa tudi slanega mesa; imeli so samo kruh, prav kislo vino in vodo. K sreči so našli v ostrogu veliko zalogo solitra še iz časov cesarja Maksimilijana I., iz katerega se je dal v brzini napraviti slab smodnik. Toda kmalu so se pokazali zopet znaki vstaje niod posadko. Dampierre je moral iznovič nekaj smelega podvzeti. Napadal jo četo Antoninijevo, ki jo bila vrlo oslabela, ker jej jo večina konj propala na kamnitih tleh. Se v zadnjem času je mislil Antonini, da mu pride kdo na pomoč iz benečanskega tabora, toda tukaj se ni nobeden niti ganil in Dampierre jc mogel zdaj odpraviti še več hrane v »Zvezdo«, nego prvikrat ter se zopet povrniti v Miren. Medici se je zdaj iznovič potožil na \asavca, da so ni oziral na njegovo predloge ter izdal tako javno zadevo. Zategadelj so izpremenili zapovednike; Lando jo moral oditi in njegovo mesto je zavzel Barberigo, ki je že na početku te vojske vodil benečanske čete v boj.
Osvojiti Rubijo jo bila glavna težnja Benečanov; za njo bi morala pasti tudi Gradiška in potem Gorica. Iznovič so se pripravljali za boj. Toda tamkaj nameščeni Ferdinandovi vojaki so iz lastnega nagiba napali benečanski nasip. Pripoveduje so, da so se najprej o tem šalili, potem pa se
resnobno razijovarjali in slodnjiü so odločili, tako dolgjo no mirovati, doklor ne osvoje aovrainega ogradja, .ladrno so napali nasipe. Korzifani so se hrabro borili, dočim so druye benečanskc čele z bojiš^^a pobe<,'nilo; Kor/itani pa s<i skoraj vsi padli, a padlo je tudi mnoijo Avsirijanccv.
f^repir inftd obema beneSanskiina zapovednikoma jo vrlo mnojro škodil uspehu njunih vojsk, tem več, ker so zi to vedeli Avstrijanci, pa ravno radi tega vse huje pritiskali na beiiečansko vojsko. P'o bojnem posvetovanju v Kari 23. malega srpana je odšel Medici za nekaj dni v Videm, in to zorodo jo izkoristil Dampierre, da je zopet skoz »Zvezdo« spravil" v GradiSko nekaj hrane. Bilo je 20. velikesfa srpana, ko 80 je vzdignil s 1500 pesc-i in konjiki, da izvede svojo nakano, l'roti njemu se je postavilo v boj samo iUK) ilirskih konjikov in 500 pešoov, ki »o bili pa hudo razbili, in sam njih vodja je padel v boju. Ko je bila bitka že kon«;ana, pride na bojisöe Ljudevit Esters 1000 pcÄc.i, toda se ni upal ponoviti boja, ker razjarjeni Avstrijanci bi bili zmlatili gotovo tudi njega. Krizio je zdaj svetoval pustiti Kubijo sovražnikom, pa se z vsemi silami lotili obsedanja Gradi^ke.
Tako je Ferdinandov hrabri zapovednik l»ampierre že v tretjič preskrhcl s hrano »Zvezdo« in tiradiAko. Ko se je Medici povrnil, je bil presenečen radi lesa dogodka, a se bolj radi osnove, da se Rubija prepusti, l/.posloval je pri providurju, da se to ne zgodi, ker potem bi bil Dampierre čez mero predrzen. Tako so ost-ile benečanske posadke v vseh ostrogih, glavna sila pa so je premestila v 1'aro, in tukaj so sklenili, da se ves kraj, koder jo dozdaj prehajal Dampierre, prekopa z novimi rovi ter zavaruje z nasipi. Mislil je tako Gradižko popolnoma zapreti. In četudi so se v tem pogledu trudili na vse razne načine, je vendar Dampierre že 22. kimavca pripeljal hrano v ostrog, ter se zopet srečno povrnil, promda so ga ostro napadali sovražniki od vseh strani.
Čim jo prišel Barberigo v tabor, se je povrnila tudi bojna sreča k Benečanom. Vse bliže so ho pomikali k Gra-diški ter jo slednjič tako zaprli, da jej nI bilo niogoče nič več hrane pripeljati. Barberigo jo večkrat rekel: »Ali mora pasti trdnjava, ali pa jaz, tretje je nemogoče«. In vendar se je to tretjo dogodilo. GradiSka je imela od toga časa dva sovražnika: od~ znotraj glad, od zunaj pa Benečane. Vendar pa posadka ni izgubila srca, čo tudi je ostala brez pomoči. Poldrugo leto so jo že držala in v tem času odbila mnog napad ter osvojila skoraj Ljudevitov ostrog, Ha jih niso Holandci zaustavili. Benečanski providur pa jo tožil, da so morali predati sovražniku tako važno točko, kakor je
Kara, in da se boji izgubiti tudi Romans; zato da je potrebno, da ostanejo vse čete zbrane. Vse to je pobudilo v senatu nezadovoljstvo proti Mediciju, ter so zahtevali, da se mu ne dovoli nič več zapovedništvo nad četami. Providur naj ga povabi v Benetke, češ, da ga potrebujejo v senatu kot vežčaka in svetovavca v bojnih zadevah, a na njegovo mesto naj se postavi Cesare d" Kste. Vendar pa je bil Lando proti temu predlogu, da bi se odstranil Medici. Med tem so začeli Benečani iznovič nabirati vojsko posebno v ilolan-diji; ali papež ni bil za to, da so toliko krivovercev nabira za Italijo, kjer bi mogli postati nevarni. Toda benečanski poslanec odgovori na ta prigovor, da je tega kriv le nadvojvoda Kerdinand, ki ni nikdar iskreno in pošteno mislil o miru.
Ge tudi je benečanski senat radi velikih naporov, ki jih je imel v teh dveh letih, zaželel miru, se je vendar še vedno protivil njegovi potrditvi. Zato sta se trudila španski in francoski poslanec v zvezi z nuncijem, da predobe senat za mir, ali da se ustavijo vsaj vsa neprijateljstva. In zares se je izjavil senat v prvi sednici, da je pripravljen držati se verno vsega, kar ao se dogovorili. Tako je prižla tudi v tabor zapoved, da ima prenehati vsak boj. 7. listopada sta se sesla Harberigo in >Iadaras na bregu Soče, da se dogovorita o daljnjem postopku. Lc-ta je zahteval, da se Gradiški daje hrane od dne do dne, oni pa, da se oskrbi s hrano, kolikor je je volja. Poslanci v Benetkah so svetovali, da se popu.4ča, in senat je pozval glavnega zapovednika, provi-durja, da dokaže, da je republika zares pripravljena mir skleniti. Tako se je pri drugem dogovoru dovolilo, da se more v trdnjavo pripeljati hrane, kolikor je potrebujejo; uvedeno je bilo premirje, po katerem je imelo vsakemu ostati, kar jo bil v tem času zasedel, in v dvajsetih dneh se je imel mir podpisati.
Vse to bi se bilo skoraj pod kopalo. I )ubrovčani so upotrebili vso svojo lokavost, da omrazijo Benečane pri podkralju napoljskem, pri vojvodi Ossuni, kakor so jim že poprej nasprotovali v Carigradu. Podkralj jih je poslušal. Zategadelj jo smatral Benečane za sovražnike svojega kralja, plenil njih ladje in robo ter delal priprave, da se pokaže z vso svojo pomorsko silo v Jadranskem morju. Že meseca listopada jo javil benečanski poslanec iz Napolja, da podkralju ni po volji poročilo o miru, pa zalo množi svojo vojsko, zbira hrano in oborožuje ladje. Zategadelj sta dobi a namestnika otokov Krfa in Kefaionije zapoved, da pazita na kretanje Benečanov. Kmalu potom je javil poslanec, da je odplulo iz Napolja 22 galij s 3800 vojaki, toda brez
dodatka, v katero svrho. Slutilo se je, da udarijo na Pulj. Senat je zapovedal, da se pazi na mestne trdnjavic«, in da se isto oskrbo a hrano, a v orožarni na ladjedelnici naj sc dogotovi toliko galij, kolikor je mogoče; tudi v samem mestu naj se po8t<wi vojska. Dasiravno je imel glasnik, ki jo prinesel v Rim poročilo o potrjenem miru, ravno isto sporočiti tudi podkralju, in čeravno je španski poslanec izjavil očitno v senatu, da hoče njetfov kralj mir, so na to podkralj vendar ni oziral, nego jo sklonil na svojo lastno roko nadaljevati vojsko. In zares so že 27. vinotoka znali v lionetkah, da je prispelo nupolitansko brodovje v -ladranski zaliv.
V nedeljo 19. listopada je zapazila straža na otoku Korčuli 15 velih bojnih ladij. V dveh urah je stalo vso sovražno brodovje zunaj luko. Veter in valovje je nagnalo ladje tako blizu sovražnika, da je bilo prepoznati 15 bojnih ladij razen galij, ter se je zvečer ob osmih začelo streljati. Ugoden veter je pognal Špance proti Dalmaciji; preganjalo jih jo nekoliko benočanskih ladij. Drugi dan so strne z njimi Venier na odprtem morju. Začne se borba; toda mnogo benečanskih ladij je zaostalo ter so brez škode streljale iz daljine. Da Venier spodbudi svoje na vočo hrabrost, spusti se skoraj pod topove sovražnikove, ki se je z razpetimi jadri umaknil borbi. Henečanom so je zdelo, da je to sramotno za špansko brodovje, ker se je umaknilo, a da se ni niti odločilo za boj, in V'enier se je povrnil k svojim ladjam nagovarjat osta e zapovednike, naj napadejo Apance. Toda ves trud jo bil zastonj. Le z nekimi lahkimi ladjami je mogel Venier obnoviti boj, vsi drugi pa so le slepo streljali ter zastonj tratili smodnik. Tudi ko jih je Venier v drugič opomnil njihove dolžnosti, ni nič dosegel, kajti ti ljudje so več cenili svoje življenje nego čast republike. Tudi ni nobenega spodbudilo, ko se je Venier z admiralom izpostavil največji nevarnosti. Ko je nastopila noč, 80 se mogli sovražniki umakniti proti Apuliji. Sledil jim jo Venier, toda prepočasi, ker je moral čakati na počasne ladje. Tim bržo so se umikali Španci ter celo luči pogasili na ladjah. 21 listopada so se bili že tako oddaljili, da jih je bilo komaj še opaziti na morju. Pa še zdaj se je Venier trudil, da bi zbrisal naneseno sramoto; obetal je velike nagrade onim, ki bi mu hoteli slediti. Tako je hitel z nekaterimi ladjami za Španci, katere jo mislil najti pri Manfredoniji. 22. listopada jih je zares došel, ali je imel samo sedem ladij in tri galije, vso druge so zaostale; zastonj jih je čakal celi dan. Drugo jutro so uteklo tudi še tri galije, in ko je pisal senatu poročilo, ni vedel ni za večino
Hvojih ladij, niti za sovraJnilva, kje sp nahaja. Spanci so raztrlasil'' da je velik del benečanskih ladij propadel. Zapo-vednik Vonior pa so je v svojem poročilu tudi jako bridko potožil na svoje ljudi, da so neposlužtii, neverni, sebični, malosr^ni, nepošteni in koristolovni; nobenemu ni bila mar varnost čast, dober «las, blaarostanje rojstnega mesta, ki ima vendar le pravico prit-akovati to od svojih sinov. Ke-publika takim ljudem ne bi smela nič več zaupali, niti jim izročati brodovja. A sam Venier je prosil senat, da ga resi službe, če misli, da je morda on kriv, da ae mornarji pod njim niso hoteli biti. Senat je seveda proti krivcem začel pravdo ter na/.načil deset novih plemičev za vodjo ladij, čim so mesta izpraznijo.
To je bila v dveletni borbi zadnja praska. V Madridu je bila med tem sklenjena mirovna poy:odba, ali ne izvedena tako, kakor je želel nadvojvoda Ferdinand. Tudi je moral silili senat po cesarskem in žpanskem poslancu v Henetkah, da ne napadajo in pokončujejo njegovih krajev. Kavno tako se republika ni podvizala, da podpiše mir. Zahtevala je, da to stori najpreje nadvojvoda; on pa, da se odstrani bene-čanska vojska izpod Gradiške. Dokler mesto ni odprto in brez vsake nevarnosti, mora imeti tudi nadvojvoda del svoje vojske v taboru. Že mesec dni jo preteklo, in tudi cesar -se ni miru podpisal, česar je bilo pa krivo dolgotrajno potovanje .Matije iz Prage na Dunaj. Nadvojvoda Ferdinand se je trudil, kar se je dalo, ter ni prav ničesa opustil, samo da bi pospešil in učvrstil mir. Že 23. grudna je imenoval grofa Karola Haraha, cesarjevega tajnega svetnika, prav spretnega in poštenega moža za »pooblaščenca pri bene-čanski mirovni izvršbi«. Po benečanskih poročilih se da dokazati, da bi bil KlesI rad tudi ta posel sam prevzel, da nadvojvoda Ferdinand ni hotel njemu izročili teh zadev. Zategadelj je pa bržkone tudi KlesI odlagal državni zbor nemški in ogerski, samo da se ne razpravlja pri tej priliki o Ferdinandovem nasledstvu.
Izvršba miru je jako zakasnöla. l'oleg llaraha je bil za pooblaščenca imenovan tudi še od Ferdinandovo strani baron Kdeling. lienečani pa so si izbrali za pooblaščenca senatorja .leronima Giustinianija in Antona Priulija, ki je bil zapovednik v vojski proti .Vvstrijancem. .\ preden so se začele razprave, je dala republika povod novim pritožbam. ■Sekala je in pokončavala maranske šume brez prestanka, ter silila, kakor da sklenjeni mir še ni naredil kraja in konca vojskinemu stanju, nadvojvodov« podložnike, naj vozijo gradivo podrtega grada Porjieta v 1'almanovo, dočim je nadvojvoda poklical svojo vojsko iz šume pri Rubiji in
podrl barake na Soßi tor tako tudi Benečanom pomoyel, da so mogli odstraniti svojo stražo.
16. suäca sta odpotovala bcno^anska komisarja v Krk; ali radi slabejra vremena sta mogla priti tjakaj Ferdinandova pooblaš^^enca še le čez deset dni potem. Razprave .so se morale iznovič preložiti radi izvolitve Priulija za dožda, ker je moral mesto njega priti Contarini. Tudi sicer jo bilo pričakovati, da so bodo razprave vodilo le počasi, čo tudi sta zvedela benečanska pooblaščenca že mod potom, da je prispela v Senj nemška posadka, vsled česar bi bili morali Benečani povrniti nadvojvodi vsa v Istri osvojena mesta; toda trajalo je še precej časa, preden je prispela iz benetek zapoved, da se dotična mesta izroče.
Prvikrat so se sešli pooblaščenci v kapucinskem samostanu zunaj Reke 10. malega travna, v drugič pa 13 dni kesnejc na otoku Krku. Tukaj se je imelo odločiti, kateri Uskoki in begunci se imajo odstraniti z morske obale, in kateri se no bi smeli povrniti nikdar več k morju. Bilo jih jo po številu 120 do 140. Benečani so to tem odločneje zahtevali, ker jim je že po sklenjenem miru neki Krletič, najsmelejši uskoški glavar, vzel ladjo s IG topovi ter blaga do 40.000 cekinov. Obenem so Benečani hoteli, da se točno plača nemška posadka, in da imajo tudi oni svojega moža svedoka kot stotnika v mestu. Potem so označili se štiri Uskoke kot največe zločince ter zahtevali, da se kaznijo. Toda pooblaščenca Ferdinandova sta zatrjevala, da so se vsi štirje v zadnji vojski vedli prav hrabro, pa da se jim zatorej oprosti Branila se pa oba pooblaščenca nista, da se scžgo roparske ladje. Zato sta pa zahtevala, da se izroče v to ime neka mosta; toda Benečani so odgovorili, da se morajo prej odpustiti španski najemniki na Furlanskem.
llarah so jo napotil potem v Senj, da izvede, kar se je tukaj sklenilo. Med tem je umrl Edeling. Mnogi Uskoki so že poprej prostovoljno odšli, nekteri v Dubrovnik, drugi pa v kraje, ki so bili podložni španskemu kralju. Ko se jo Harah povrnil, je predložil na tretjem sestanku v Beški popis onih Uskokov, ki so se imeli pregnati. Benečanom se jo zdel popis nepopoln, ter »o dodali še marsikatero imn, ker so mislili, da je llarah pod vplivom onih, ki zagovarjajo Uskoke radi svoje koristi. Sporazumeli so se vendar ter izdali oglas, po katerem so sc morali naseliti pregnani Uskoki z ženami in otroci od morja najnmnj 10 milj daleč, drugače izgubo glavo in premoženje. Velik del Uskokov je odšel v Otočec, drugi pa v Žumberk k svojim bratom, že od poprej tamkaj naseljenim. Pobeglim Dalmatincem se je dovolilo 14 dni časa, da poprosijo milosti pri Giustinianiju,
in da potem naselijo ter služijo, knkor bode odločila republika. Povrne 11 so kateri pregnanec v Senj, dolžan je vsakdo prijaviti ^a pret-ej oblasti, sicer bode tudi dotični preirnan iz mosta, Se to propasti, n teh točkah so se po dolgem dogovarjanju slednjič vendar sporazumeli, toda ile-nečani niso hoteli nič podpisati, češ, da morajo čakati pisem iz Henetek. Nejevoljno jo omenil na to llarah: »Vse ima podobo, kakor da hočejo vse zaustaviti; republika misli morda celo vojsko nadaljevati«. Obenem je javil nadvojvodi, da on no more tako dolgo ostati v teh krajih, ker mora radi katoliških zadev sodelovati na avstrijskem zboru.
lieitcčani niso bili nič milejši, četudi so se v reški luki sežgale tri roparske ladje. Potožili so se, da Uskoki ne poslušajo zapovedi llarahovih. Mnogi so se namreč povrnili v Vinodol in Novi. To je^ bil nov povod, da niso hoteli zapustiti osvojenih most. Še le ko se je llarah zagrozil, da odpotuje brez dovršenega posla, so vendar podpisali pogodbo, toda se vedno z nekim pridržkom. Pooblaščenci so se izgovarjali, da no morejo dati nobenih napotkov glede tega, kdaj naj se izpraznijo omenjena mesta, ker no vedo, kakšno zapovedi pridejo iz Henetek. In to se je res dogodilo. Senat ni hotel nič odločiti, dokler se I'rletic ne kazni. Tedaj se vzdigne zapovednik veliko uskoško četo Soič iz 8enja. lienečani so se bali, da jo ustroji kot razbojniško četo. llarah je obljubil, da se bode Frletie kaznil, ter napovedal, da pride cela čela vojakov v Sonj. Obenem je proglasil, da izgubi oni, ki bi sprejel v svojo hišo Krle-tica ali njegove tovariše, glavo in premoženje, a hiša da se mu zažge. S tem še le je prepričal benečanske komisarje o svoji odkritosrčni nameri za vzdržanjo mini. Najbolje bi bilo, jo mislil on, ako bi hotela republika vzeti LJskoke v svojo službo, da jih upotrebi na svojih ladjah, ali pa jih z rodovinami vred naseli v svojih iztočnih naselbinah.
Se le od tega časa so se iskreneje zbližali. 1. malega srpana jo bilo sežganih zopet nekoliko razbojniških ladij na morski obali; čez štiri dni potem se je razglasilo medsebojno osvobojenjo ujetnikov; 13. malega srpana so so dogovorili glede svobodnega trgovskega prometa, a 25. so razglasili splošno milost ter povrnili vsa posestva. Od 25. malega srpana pa do 5. velikega srpana so izpraznili medsebojno vsa mesta v Istri in na Furlanskem. Ko so koncem meseca videli benečanski pooblaščenci, da llarah no ostane na noben način še dalje na svojem mostu, so podpisali, o čemer so se sporazumeli; toda senat je o tem izrekel svoje nezadovoljstvo.
Tako se je dosegel |)o vo^lotnili prepirih in po dveletni oOiliii vojski «icer zunanji mir, toda odkrilo»rčne</u spn-nizuma med obema sosedoma pa tudi »o zdaj ni bilo: hi-ncčanska republika so jo namreč nahajala tudi od loy^a časa dalje vedno med protivniki habsburske rodovine, posebno 8c v sledečih homalijah, ko se je slo za to, da llabs-buržani izgubo cesarsko krono. Sreča je bila za nadvojvodo Ferdinanda, da je še o pravem času sklenil mir s letn nestalnim sosedom, in da je mogel zdaj vso pozornost obrniti na nove neugodne pojave v svojih deželah, kjer se je pripravljal nov velik pokret, lakozvana tridesetletna vojska, s katero so sicer zlomili moč llabsbur/.anov, ali jim niso vzeli vladavine.
O tej vojski piše Snučiklas v svoji hrva.ški zgodovini takole: »Ta vojska jc sicer strla jaki nasip hrvaške obrambe na Jadranskem morju in zapustila v ruševinah soline in znamenitejša primorska mesta, toda ni pridobila Itcnetkam niti podnja zemlje, niti • pravice, da ostanejo sami gospodarji Jadranskega morja. Dvanajst milijonov cekinov je potrošila republika za to vojsko, pa kakor pravi vrstnik, senator benečanski: »še enkrat toliko bi dala, da ni nikdar poseg-nila 8 svojo roko v to uskoško gnezdo«, ker se je jako porušil ugled Henctok pri sosednih narodih, ter so se odkrile vse slabosti do zdaj tako strašne republike. Mala pest naroda hrvaškega jo zadala te irrozne udarce na morju oni premogočni vlasli, ki so je borila z velikimi dr^.avami za prvenstvo vjSredozemnem morju, — a utrujeni Hrvaški pa so ostalo vendar le samo rane z izgubitkom plemenite krvi«.
Tudi Slovenci so v tej vojski mnogo trpeli in žrtvovali mnogo ljudi in denarja, saj so kranjski stanovi že po sklenjenem miru dovolili öO.Ü(JO gld. za vojskne stroške. Glavno vprašanje, o posestvu Jadranskega morja, sicer ni bilo rešeno, vendar pa so bili Henečani iztisnjeni iz Kei-dinandovih dežel. Pohlep njihov za slovenskimi in hrvaškimi deželami je bil vsied velikih izgub udušen. Da Ii /a zmiraj? Sedanjost nas uči, da ne, in da čakajo nas Slovane so hude borbe s tem nenasitljivim sosedom.
Viri, katere sem rabil pri tej razpravi, au sledeči:
1 LopaSid. SiM»monici hrvatske Krajine I., str. 310 -380. Pusebnu su aanimivc listine o Vidu Kislu glede naseljevanja Uskokov, 2. ValvaiK)r XV. MS -588.
3 Geschichte Kaiser Ferdinands II. Fridrich von Harter. VI av. Str. 545-622; VII z v str. 77-197.
4.	Geachichtc Kraioa von August Ditnitz. Laibach 1875. III. »v-Btr. 398 ^01
5.	S Rutar, Pokneiona grofija GoriSka in GradiManska. Ljubljana 1«Ü3. Str. 76-80.
6.	T. SmiCiklas, Povieat Hrvatska. Zagreb 1879. II. di«. Str. ia> 129.
7.	Mile Magdid, TopograOja i poviest grada Senja. Senj 1879. Str. 119-139.
8.	Minucio Minui i. Storia degli Oscochi. Vol- I 86-113; Vol II 136 13H; Ml: 145-149; IBO 153; 15* 169; 162; 165-167; 168-184; 210-212; 224 - 233 ; 234 -236 ; 240-24«; 281-286.

Doneski
k zgodovini književne zveze mej Čehi in Slovenci.
Nabral t Ivan Kuniič. Po pisateljevi smrti uredil Vladimir Levcc
Pripoi nerieU.
Fo prerani mrli Nsina Kuniiča mi je imrerilu „Slomiitkn Matim" ureditev rokopisa, ki ya je pokojnik v zuihijih IdUt pripravljnl ziinjo, in katerega tukaj izročam jnmogti. 1'redm pa izpregovorim o itJiopisu sa/nrtn, o stwiju, c katerem je bil olt gmrti drayeya mi prijatelja, o tem, koliko je ita njem njegovega in kdik't tnojega dela, zdi se mi potrebno — in gaj t» iafi^eva že pitteta <h rajnika — da mn napiiem nekroU)g tudi na Um, po mojem mnenju najpripravngiem mesfn.
I.
Bojen je bil Iran KnnSii dne 27. junija 1874 v Mevkht (h. it. 20)*) pri Gorjah, v onem delu naše dime gorenjske zemlje, ki tmdkriljuje 8 prirodno hvsoto me druge in ki nam je jmlal ie toliko nadai^enih moi — pesnikor, pisateljev in znanstvenikov. ()ce njegov — Sim^i, ki ie sedaj iivi G7 let star »a domu Kuniičevem — je bil priproM, ubog drrar in kajiar, in uboitm je teplo tudi rajnika od zibeli do groba. V ljudsko Solo je hodil v Gorjah in jeseni 1. 1886. je prišel v četrti razred II. mestne deike ljudske iolt na Cyzovem grabnu v Ljubljani.
Di sm $e sezttanila. Mtro in iivo se Se spominjam, kako je imponiral brhki, visokorasli, umlarjeni mladenič meni slabfdnemu in razvajenemu mestnemu Urokii. Stanovala sm blizu skupaj — on
-Vu rojstnem domu — >/, kmelijt — gospodari udaj ttarifjii brat pokejnikor Valentin.
v pnif. Žaklju hiSi v S<ilen<lroi>ih, jm v Ktie^Jet» dvorcu e Git-SjKtskih ulicah. Imeht sitt torej iihtpuo pot, i» ni Irajnio dolgo, da ura pogtala »ajMjS» prijatelja. Ne ivtH, kakt) to, a h- takrat $va hila nezadui^ljna m slomuko literaturo in zučtla sva „izdajati" sloretiidi liift .«Saw", p katerega sm pisala sertila — mmu. Resnici na ljubo naj otnetiim, da ga je pisal p-aczapnw KunUif sam, in da sem mu jaz prinesel za najin campis le nehaj malo ilaiikoe. .Moj ideal je hil takrat mehikan^ki cemr Maksimilijan, iegar tra-giciM (m>la me je hila do solz gcniJa. O »jem «m piiuil enkrat tned poukom v i'flt za „Savo', in hritko se mi je storilo, ko mi je po veikrafitih oi>ominili moj tedanji uiitelj g. H...... r konflscirttl
moj prci literarni opus in — eua uesreitt ne ostane brez drnge — tudi pse do tedaj izSle. ifrcilke .Sare' . ..
Dull je.iet$i 1. 1887., k-v sva rstapila v ljubljansko fiijo gimnazijo. sra Se nadaljevtda svoj Sport in izdajala „Triglar* ter za njim , rVirt'" ; t> IV. gimnazijskem razredu }m naju je oba kur na enkrat minulo veselje na najinih literarnih igračah: Knniič je po-aretil snj prosti čas slor<inski filologiji, jaz ztjixlorini. In te stoje ljubezni ni zapustil nikdar. Njegova iskrena želja je bibt, da bi wftgel ]M) srečno prehiti zrelostni preizkušnji I. 189h, iti na vseuči-liiče, — (1 uaoda tega ni hotela.
Njegove slabe materialne razmere so ga primorale, da je v.^iqiil v semenišče. In Sel je f Olorec .. . Tje ga je gnal njegov idetdizem\ njegovo rodoljuhje je bilo vzrok, da je Sel na KoraSkv, kjer je pri-maujkovalo uarodue slovenske duhovSčjtte Kmalu je jmial v seme-niSču duSa iivahnetßt delovanja; pod njegovim vodstvom in uredništvom so celovški bogoalovci takrat začeli izdajati svoj list „Li/h)'. Vri vsem tem je ostal zvest svoji idrtJii slavisfiki in — kakor se zdi metli —je ravno ono leto, ki ga je prebil na KoroSkem, bilo oillfjiihio, da .ie je {ntsvetil posebno slovenski literarni zgodovini; takrat se je namreč prvič i)ecal s slovstveno-zgodovinskimi problemi, ko mu je slučajno prišel r roke rokopisni zvezek — če se ne motim — AndrejaSevih pesmi. Totla ni ga trpelo v bogoflottuci. Otohia pisma je pisaril iz Celomi meni, hrepeneča svojim prijateljem na Dunaj-, zavidal nas je, da moremo črpati m viru znanosti in toiil, k-ako malo literarnih sredstev in pripomočkov ima v zapa-Sieiii koroški zemlji »a razjtolngo. Vrai^ iflj», </« bi prišel na cstučiliSče, pa se mu je naposled vendar izpolnila .. .
//
Sam sin planin, je hil rajni Kausii vae svoje Uve dni velik prijatelj mših tforskih velikami- in c svojih prostih dneh neumoren, vsi raje» turist. In turisiika mu je imela j>omagati tudi na univerzo.
Kot abiturient se je seznanil p naSih alpah s profesotjetn praike medicinske fakultete g. dr. K. Chodounskim in njegovo čestiio
rmlbino. „Kramefjn večera v aeyu.stu 1.	— piSe prof. Chu-
doumkf/ Kfim v 8. Ht. letošnjega ^Alpske^jn Vestnikn'^, organa češke im-dnihtict »locenskn/a pUtniiiglieijn društm — „rekwjnoxcirali stm iteso, ki Podi od Valvazorjeve kwe v Kamixiitkah »a vrh Stola, in >jledali, kako hiti <mI zijoraj doli z lahnim skokom turist, ki se je z natni kmaht srečal. Vitek mladenič z dolyimi humi, jxAn zdravja tMs je pozdravil in, ko stno bili menjali nekaj vprašanj in odjfovorov, obdaril s eelikimi, razcrelimi planikami, ki jih je imel vse polno kl/Ankom. Bil je lean Knnšič, titkrat ahsolviran i/imnazijulec. Ostal je P naši druibi priho<lnjn dva dni na <jorskem potoMnju in tako se nam je omilil, da smo tja potiMli na narmlopisno razstavo e l\ayo. Prišel je v septembru, sicer z rttkxakom in v okovanih čfvljih, toda tudi s i>rcetn, polnim hrqmtenja, da bi sjioznal dnševtuj tjihanje nnietja naroda, in reči smem, da je smje krtüko, primeroma tritedensko bivanje do dna izkoristil t) nujlAuijein smislu*.
In to znanstco je jiostalo za Kunšiča odločilno. Ko je čez leto dni — 18'J(i — odšel v Praijo nu vseiifilUče. preskrbel mu je blagi profemr podporo in ostal mu mecen do groba ter mu s svojo uplinm naklonjenostjo onuigočil izpidnitev nnjisicrentjše želje. Inskri-hiral seje Knniič na filozofični fakulteti češke univerze in z veliko vnemo poduSid predavanja profesttrjeo Gehaueija, Pastrneka, Zuha-tega, PfJivke, Siederia i. dr. Kmalu si je pridobil naklonjenost svojih učiteljev in s<^olcev — dejidi so mu baje radi obsehmja njegovega znanja „Muli Jagic" — pa tudi širši/i krogov; mnoge ugUdne praške t-odbine so mu odprle vrata r sc^yo družbo ter ga spoštovale kot nadarjenega in ljubeznivega znanca in prijatelja. Tod-a o praških letih njegovih — prebil je gori wi je.'ieni 1896 do jeseni }H!>8 — nisem jiokliean pindi, saj mi je o njih zal znano le Idiko, kolikor vem w/ pokojnika samega. O tem mj natn {Mroča o priliki eden praških zmincev rajnikoviJi,
III.
Iz češke metropole jo je krenil Kunšič jeseni 18'J8 na Dunaj, da se tukaj pod izkušenim rodstvom .Jagičwim Še bolj popolni v svoji stiy)ki. Pozdravili smo ga vsi njegovi sošolci in znanci z ve-se^jetn in ftač nihče, kar nas je bilo v t{jegovi družbi, kar nas je poslušalo vedno resel4-ga, vedno šaljit^a in dovtipnega Ivana, ni mislil nato, da je prišel ljubeznivi in podrežljivi prijatelj na Dunaj — umret.
Že hnalu po svojem prihodu na Dumij je tožil, da ga vedno boli glava, in sredi živahnega pogovora je včasih kar nenadoma vsled bolečin umiAknil. Pa kljub tennt je hil cstrajen in marljiv do zadnjega konca, žrtvoval znanstvenemu delu celo svoje noči, in Še nekaj dni, predno je legel, je urejeval svoje „Doneske" za „Matico*,
K fmiihiUt poiitmcuh se iiiu je holeJten tnko zefo gliußula, du je moral e tlifttšh) bolnim, (»Ikmier s» yd kmtln prenenU p ^AU-aemriiien Kittidriihniis', ki yu iii imel več zapustiti.
Vedeli smo eni. htkor hitro se ju mzznandn dimjiuaa iijfjovr Mesni — tmnor cerebri — it(t ne ozdravi nikdar tv^, da w more premuffidi btJezni islic siriji korenjaški jMtstuvi... a vtmlur smo mu dajali upanje, da brzo okrent . . . ;«ič zato, da »hm stujerirali sumi sebi — neresniro. krr nas je resnica jtreivt pekla, preveč
Mtla---
7« on sam ; kako i>oln nadej in nairtor je bil med b<dfznijo! Ko sem bil na pustni torek — rfm dni preti njegovo smiijo — pri njem, prifiut'edm^d mi je vesel, dn pojde v nekaj dneh doinor na aroje ljubljene planine, da se tam doilobra popravi. I^item pa sojiet študirat . , .
A prišlo je drugače —
Dne 16. februarja t. L proti 10. uri dojtoldne se mu je naenkrat liortčal pritisk na glavo — in našega dragega Imna ni bilo t eč . . :
hiti smo pripravljeni na to in vendar nismo tnogli, nistno hoteli rerjrti!
KtAiko simfMitij je nšiial {xikojnik, ta se je lepo videlo pri njegovem jxtgrebn Na rakec so poUdili vence prof. Jagič, dr. vitez iieietar, prof. Cliodonnskg, „Slovenija", člani seminarja za slovdmhf ßoUtgijo mi dunajski nniwei, prekrasna hjika }ui so mu ptAilale prijateljske rodbine iz Frage. TV« njegovi ilunajsJci učitelji Jagi^, K Jireček, Vondrak, vitez Iteietar, Murko — njegovi kolegi iz se-minaija in veliko, lepo iterilo drugih njegovih slovenskih in čeških znancev z Dunaja in iz Prage so se priSli jmlocit od vyuika; fterski sbtn- „Slovenije" jm mu je zai>el žalostinko.
In fmnesli so ga na dunajsko osrednje {»okopaliMe, zogrebli v Injo zetnljo duUč doli t4i ogrski cesti . ..
In 11. maja t. L so mu postavili prijatelji nagrobni siwmmtik,*) v podobi piramide, iz tentnosivega granita, k-i ima jmt pokojnikovo sliko napis:
'l\t })oiit>a stiuL phil. Ivan KunStč
roj. -jy.ie. IbH « Gorjah na KvanjfkMt, umrl Iß.ja. 1S'J9 mi Dun<{iu.
MUiilemu alaristu v veten »pomin pottaeiti prijaUlji.
V SfonieHik ima nn o»rtdt\j«m pokopalUčv v ilcupitii 7J B, r /7, vnti Mtrilko 47.
IV.
Preostaja mi Se, opisati Kioišiea kot znunstvemka i» pisatelja. Knj nam je uamtraml hiti v tem ozint, tega se fmietno iwpolnoma osvestili inti šele sedaj, hi bo<le janiosti izroieiu) prvo njegova ceije iMo. Zanimtijrie se za najrazličnejše probleme smje razseSm znanosti, je posretU — iMaijen z izredmt ho<jatim zyrnlwmskim čutom - - smjo pozornost v piTi r/vf/i slocstveni zymlovini in z^locinsko-jezikoslocni razlagi k-rnjecnih imen. Malo imamo sieer Kitniiievih študij tiskanih, a kar jUt imamo, vse so lepi prinosi k naši jezikovni, slocstpeiU in zgoilorinski preteklosti. Ihtzpradjal je slce^cenu-zgmhvimke drobtinic« v ^Zmnocetn" liäk-u, pimd ^Imenoslomie pa-berke" v „lzi>estja muzejskega druitm", sodeloval pri ^Narodopisnem SlMjrniku", pri „Vrstniku slorattskifch staroSitm^sti'^, pri OttoFem „Shmiiku nauinem", in IikU mSi ^itiini listi „Sloeenski Narod', „Edinost", „Slomnski Svet", „SUmnski List', ^Nom ftoba" so prinašali njegove dopise, beležke, feljtone, prerode iz če-Hiue, njegore bumoristimo-stdiriene Mice; nekaj prevolov pit je objarila i Galn-rščkom „Sloranska knjižnica".
V i-okopisu je ostala njet/opa razprava o tirolskih krajevnih imenih sl^rauskega izvora, ki jo je napisal lani za grofa HarracJta, in sjßloh sem našel r njegovi zapuščini polno k-oj>o mjrazličntjSih jezikoslovnih in zgoilorinskih zapishw in osnov.
Koliko lepih načrtov, koliko nvazevanja vrednih idej se je porodilo pohče r njetfovem redno delavium, nikular mirujoča» diütu, ve /e oni, ki je — kakor jtodpisani — d4tlgo vrsto let živel z rajnim KunSiČem r tesnejšem prijateljstvu in znaiistvenetn kontaktu Se nekuj lini, preden je legel na smtim jjosteljo, sva govorila o najini skupni ideji, izdaji „Zgodovinskega imenika krajev na Slovenskem', in mi je pravd o doneskih k zgmlovinxki slovnici slovenskega jezika, ki jih je mtmerjal pisnii, da bi nadaljeval, kar je bil tako lepo začel Va-troslav Oblak
Največ ita se je pečal r zmlnjih letih z nabiranjem doneskov k zgothvini knjiievnr vznjemnosti med Slovenci na eni, Čehi in Poljaki na drugi strani Takoj, k-n je prišel v Prago, je v ondUnih bogatih zbirkidi začel nabirati material, ]>ritocal je celo v tAt svrho r Levfjr in Krakov in mislil letos iti menda r Monakom. Pa preiien je končno zastavil pero, da se popolni in opiti svoj rokopis za ,SU»^sko .Matico*, pt^irala ga je neizfyrrntna smrt. In S njim so umrle cse njegove lepe namere, umrli njegovi vzorni načrti . . .
Bodi ti lahka tuje zemlje otleja in mirno počivaj c tiftem, mrzlem, ozkem grolm, dragi prijatelj-, v naših srcih f>a ti Ixxii ohranjen trojen sp(mnn!
Kako je Kimšic sam mislil urediti svoje „Doiieske k zgodovini kvjizevne zveze mej Cehi in Slot enci', razvidi w iz poroiila, ki gn je napisal za „Ljuhljamki Zro»', i» ki je bilo — ie po »jerjovi smtii — priolilenn r istem iampisu XIX. {1809), dr 183 seq. ter iz uvoda, katerega je bil lani napisal k prvi redakciji svojega rokopisa. Mislim, da je najpripramejSe, ako tu ponatisnetn omenjeno poroiilo. Glasi se:
, Doneski k češki in slovenski knjllevnl vzajemnosti. Nikjer se w zrcali tako jamo znažaj pnsameznegn iloceka kakor p listih, knteri niso bili namenjeni javnosti, ampak le dobremu pnjatelju ali znancu. Taka pisnui so za spoznanje tega ali ontga iUoveka jwsehno tedaj wiifnff, le je dotiinik nosil v glavi vefje ideje nego vsakdanji ljudje. Nihi^ ne more podati verne }>o(lofje lega ali onega človeka, nihie nc more napisati popolnega, vsestransko natanlnega iinotopisa nn pr. kakega pisatelja, učenjaka itd. samo na pmllagi njegovih tisktmih del — poznati morn njegovo domaie življenje, zasebno mišljenje, ki se v spisih, namenjenih jatnuisti, cesto kaze drugaim, nego je r resnici. —
Dopisi slamih moi iz starejših dob pa so tudi drugače pomenljivi: časnikarstva ie ni bilo tako razvito kakor dandanes, in potrga pismenega obiemnja učenjakov z ulenjaki je bila zelo velika, ker le tem potem je bilo mogoče zvedeti mjhitreje o literarnih vodih in vobče o duševnem življenju tujega tutroda.
Samo en primer! Oglejmo si samo pisnui Kopitarjem in Mi-kloiiieva. Kopitarjeva pisuM so cele razprave, ki obsegajo fiogosto vei pd, MikMiieva pa so le kratica prijateljska poroiila ter obsegajo vecinotna le nekaj vrstiv.
Za spisovatelja slovstvene zgodovine so taka pisma prave listine, najzanesljivejši viri. Razne literature imajo že cele vrste zbirk, ki obsegajo zasebno kvrespomlenm važnih pisuleljev. Izmed vseh slovanskih je gotovo mijvažnejSi zbornik, bderega je zaiela izdajati ruska akadetnija znanosti I 1885. pod naslovom: „Istoiniki dlja istorii slarjanskoj fibJogii'.
Za liusi ne zaostajajo r tem oziru (Jehi, in tudi Slovenska Matica pripravlja podobno zbirka, ki bo obsegala zanimive vire za slovensko literaturo. V prmn zvezku izidejo zlasti medselmjni dopisi slovenskih in leskih literatov kol „Doneski k zgodovini literarne zveze med (Jehi in Slovenci". Naj vei za luis i^ižnega blaga, ki izide p prvetn zrezku Matiiinega zbornika, hrani muzej kraljestva leikega. Tu je velina Kopita>jevih pisem da Dol>rovskega, katera je izdal V. Jagic v prvetn zvezku „fstacnikvv^, in takisto IHi listov Kopitarjevih do Hanke, ki so natisnjeni v 2. zv. Jstolnikov" (/. 1807.), in vrhu tega Se 26 drugih {od 20.jul. 1836 dalje), o katerih je Jugif jiodal v imenovani zbirki samo vsebino. Teh 26 listov sem prepisal tneseca decembra 1. 1896. in pridejal v celoti zborniku Slov. Mat.,
(ločim setn drupih, }e r I. in JI. zt. Istačnihir iintiitnjeHih, prioličil samo rrgeste.
Poleg Kopitarjevih ligiov do I/ohrovs.W'ja, Ihnke ohranjeni najftrif ne drugi, katere je pimt Kopitar FfMn, r neurejeni Fen/oi i iiipuHini Todii teh do»lej »i dobil ie tiihie r roL-o.
Največje miinosti za našo literaturo hi biti gotovo ii.fti, ki jih je pinal Prtierm Öelakomkemn. Na te me je opožoril takoj, ko sem prišel r Prago, g predsednik Slopenske Matire, prof. Fr. Tjerec. Pa p muzeju jih sedaj ni, da pa so tam nekdaj bili, je prim i-ajiti ruski profesor Kotljarevskij, L-i jih je najhrie mliir.^et, vsaj kakor se je meni zatrjevalo, f Rusijo.
Ijdos se mudi r Pragi magister mršai-ske univerze Vladimir A. Fiancev, temu se je jmrečilo, dolati pri prof. Čelakovskem več zanimivih .itvan iz zapuščine Lad. Celakovsk/gn - med temi sloremko jiisati lisf Prešeniop do Cklakovskega z dne 13. sušca I83H priobčil p latijskem Lj. Zvonu) in pismo Vrazovo do Čelakov.tkega, ki je bilo že prtj natisnjetw r Djelih V , 204, toda samo k<4 kom-ejtl — ]M) originalu pit p Vienctt /. lS!t8, ŠJ. JJ, str. 3.34. 335. — Po PreSeniovi/t listih je povprašat prof Čelakovskega i« pred leti gospod Jan Jjego, pa Celakovskg takrat ni mogel ustreči njegovi želji —
Za zbornik Slov. .Mat. sem prepisal v muzeju kralj, češketja tudi list Metelkie do Dobrovskega z dne 29. anjuMa 1. 1826., kateri je bil med tem natisnjen r uvodu k 2. zvezku „Istočnikov* na str. XX—XXII J. — Drugih listov Metelkovih nisem mogel najt t; w se hranijo listi do Safarika, izidejo gotovo v zbirki korespondence S)tfafikoi>e, katero pripravlja Konst. Jireiek. Pač f^t sem videt .Me-telk-ov rokopis krajevnih imen slovenskih (9 pol fol.) iz t. 1830 (o lern obSimije v Matičini knjigi).
Potloben rokopis krajevnih imen je jwslnl Aifarlku tudi Stanko Vraz z obširnim pismom z dne 24. mtjnika 1838. Vrazov spis obsega C pol z razpravo: „Geo- ethno- und topographische üel^r-sichi der Slaven in Sieiennark", ki se natisne a pismom vred v zborniku. Vrazova zbirka krajevnih imen je veliko važnejša nego Metelktjva, ker so navetiena tudi imena potokov, rek, goni, r Metelkovem pa samo me^a, trgi, vasi.
Zanimivi so listi, katere je pisal Cop ŠafaHku Privezani so Copoffemu lokopisu o zgodovini slovenske literature So jm to naslednji: z dne 9. majnika 1831, k temu je priložen tudi kratek list Kopitarjev do ^faftka; z dne 24. junija 1831; z dne 27. junija 1831, k temu je pridejan list Kopitarjev z dne 9. julija 1831 — » tem listom z dne 27. jidija 1831 je inlposlal Čop svoj rokopis Kopitarju za ŠafaHka; z dm 10. julija 1831, zopet z listom Kopitarjevim z dne 12. julija 1831 — kos tega Knpitatjev^a lista se hrani v Sa/aflknivm prepisu v ljubljanskem muzeju; ^i/af-ik ga je namreč prepisal za Čopa, ki je bil radoveden, kaj umli Kopitar o (hjzu; natisnjen je bil v ,Ljublj. Zvonu* 1889, str, 763'.—z dne 7. m-
vetnhra 1831, z dne 13. janmrja 1832, z dne 15. oktobra 1832, z dne 21. decetttbra 1832.
h Jireikoiv razprave „ŠafaHk mfii Sihoshmmj' (OstvV« 18'J5, sdr. 793 pod črto) sem zv^dd se o nekem pismu Čojmrm s dne 6". januarju 1834; trudil item ne, da (ja drAim r roke, ptt zastonj; halj .ireien je bil nwd tem dr. M. Murko, ki je list priMil v lanjskem „Ljiihtj. Zcomm".
A najvahiejši rokopis, ki se hrani e čeUrm muzeju, je za nas (joloto Čopom Zffodocina slovenske literature, ki je izila jml iinfaH-
je d/M namrež tvfcopia od Čopa, ya prebral, oboj/alil z mnogimi krq)kimi in dragocenimi opazkami ter jtoslal Sa/ariku. Rokopisu, ki je pmvzaprtu' veliko pismo, obsegajoče 26 pol fol. {104 str ), je mpisal .iafafik msloc: „Literutur der Winden raw Fro/, u. Bibl. .Math. Zhop in Ltibach 1831. Jan. — Jung, lersendet den 27. Jung, erhallen 28. July 1831. E J. Schaßarik". Čop sam jm je naslovil svoj spis na začetku prte pole „H. Or. Schaffarik {F. J) zum iriu-dischen Abschnitt siiner GeschiclUe der slaw. Sprache n. LH." Pregledal sem ves rokopis in scsUml mtančno cse, kur je znpisiü Vop in je izpuUeno v posmiini Ša/aHkoti izdaji — z opazkami Kopitarjevimi vred. Cop govori oftiimeje o slovenskih narečjih jml na-slomm: „Variaetefen der krainisch-windischen Mundart' —FriU^en je tudi list IMinarjee (pri njegovem hvotofiisu k<4 dolcaz Cojwce sodbe o njem) in list Slaničev^ do Čopa {z dne 29. mardja 1831), i< katerem odgovarja Stanič Čopu na cprahmje, ali so se tiskale v Gorici poleg Sianičevih tudi druge slovenske knjige. —
Pridno sta si dopisovala tudi Oroslav C<i/ in Vdclav llinka. Listi Cafon, katere sem prepisal, so: z dne li). oktobra 1846, 7. novembra 1846, 16. novetnbra 1846, 22. januarja 1847, 13. januarja 1848, 26. fehr. 1850, 16. mnrcija 1850, 25. jidija 18.52, 5. /ebr. 1853, 0. avgusta 1853, 16. maja 1857, 4. julija 1857, 22. junija 1858, 21. julija 1858., 23. aivfugfa 1858, 16. oktobra 1858, 28. decembru 1858, 8. junija 185lf, 22. maja 1860. — (M začetka je pisal Cof slovensko, }>otem pia r nek-akem vseslovanskem jeziku, ki se je menjal z vsukim listctn ; najmled je pisal nemiki. Caf je bil glavna imlpora Ilanki v boju z MikloSičmt; Hankow polemike so i? resnici le Cafove. — Fisal je Caf tudi bibl. VrVatku. en lisi vsaj se. hrani v muzeju z dne 29. mt. 1865 in en list, katerega je napisid Jernej Francelj Vaclacu Ilanki dne 25. sept. 1859. — Drugili ILMov nisem naŠel, twii ne onih, katere omenja dr. M. Murko p lanjsketn „Zvonu' (Kopitar ŠafaHku dne 18. aprila 1836, 1). Trstenjak Ltletnu dne 22. se.pt. 1858, Ihiinko dne 21. jun. 1827).
Äifafik je liste redno prilagal spisom onega pisatelja, o<l katerega je lisi dobil. V^ečitM knjig v njegovi knjiinici (»edaj v Češkem
muzeju) je imela take liste, kar je tudi zuMfieno na iloticnih kitu-InSkih listkih. Poslednji fas so pobrali iz vseh knjig d'^tihte dopise in jih spravili v posebnrtn rokopisnem oddelku. Omenjeni Tr.ttenjakov list je bil mjhrif priložen h knjiiici Fest Fro^ramin des k k Gymn. zu Marlmrg {Ša/ htjünica, sign. 75. Ii. 70), kjer je hiUt natisnjena Trstenjakovti razprava.	Iran Kiiiml *
Kak-or se bode videlo iz niže doli natisnjenega umdn iz Kiin-mievegn peresa^ je mmeraral urediti vso tcarino r šest oddeUcov, in sicer : /. FranfJšek UeieJko in Jožef Dobrmky — oboje pisem r tem otidelh» je mrj tem, ko je Kuniii pripravljal stoj rokopis za tisik, iModanil Jagii v 1st. II., str. XX. seq. in str. 167 seq.; zato sem d'xlnl jaz v opotnnjah pod črto variante Jngicevega izd^tnja; t/. Frančišak Metelko In Pave/ Jožef Šafarik: ///. Stanko Vrai In Pare/ Jožef ŠafaHk; IV. Matija Čop In Pavel Jožef Šafarik — tn sem dodal samo Čopovo pistno nu Ša/aHka, katero je lani izdal r „Ljubljun-sketn Zvonu" {XVIII.) dr. M. Murko, in o katerem govori tudi Kuniic p svojem gori mtisnjenem poročilu; V. Oros/av Cof In Väciar Hanka in V/. Jernej Franeelj In Väc/av Hanka.
V Kuniiievi zapušiini jmi sem našel se povsem neurejendt '26 listov, ki jih je pisni J. Kopitar Viiclavu Hanki, in katere je Jagif r I.it. II. str. LXI setj. (c/. tudi str L VI. seq ) prio/iiil le v oil-Imnkih in deloma celo samo z nekoliko besedami označil njih vsehin/}. 7(1 jjisma setn uredil jto Kuiišiievih prepisih in jih k<A oddelek: VI/. Jernej Kopitar In Väciar Hanka pridejal njegovemu rokopisu. Ome njam le, da je ostala k-oresp>mdenca Kopitarja in Ilanke natisnjena v ie večkrat citiranem II. zrezku Jagii^evih 1st.
Kot VIII. oddelek sem priilejal dvoje pisem Jožefa Junkman na in Valentina Vodnika. Jungmannovo pi.Kmo Vodniku je natisnil ie enkrat Fr. Leveč v „Ljiddjanskem Zvonu" IX. (1S89) str. 116.,, toda z mnogimi pomotami. Origimd hrani .,Matica Slovenska" in /x» KunSičevetn prejdsu. katerega sem kolacioniral z originalom, je pisimt tu nati.tnjeno. Vodnikrtvega oilgovora krmveid, nzironia njega odlotnek, ki je natisnjen tudi po Kun.'iifevrm prepisu, se hrani menda r ljubljanskem deželnem muzeju.
Ilazven pri Jungmannovo pismu Vodniku mi ni bilu mog(tie, da bi bil Kunšiievt prepise kolacioniral z originali. Zdegadelj tudi ne morem prevzeti nikakriue oilgovomosti za kritičnost in jxdeogra/iko ntit/inčna<tt izdanja, d asi sem uverjen, da je Kuniii prepisovtd z malimi izjemami dobro
Fw drugo, kar je nameraval Kunsič se dodati svojemu rokopisu, na pr. regele vseh v I. in II zvezku Ist. natisnjenih pisem slo-penakih pisoteljev ieikim litvratom, je moralo izostati. V njegovi zapuSčini sem našel le osnore k 2—3 regestom Kopitarjevih pisem Mtrovskemu; literarm zgodoviitskega kotnentnra k vsem „Doneskom'', ki ga je tudi — kakor mi je pravil — hotel dodati, pa si jaz, ki
t W. KanSif: Doneski k sgod. knji« zveze mej Čehi in Slovenci. 81
8«n le diMant na polju shvmske slovstvene zgodovine, nisem upal
napisati.
Ako bom pri nadaljnjem pregledu Kuniieeve zapuUine naletel ge na kaUno liieramo-z^ovinsko drtjlAino, ki zaslugi, da se raz-znani, jo bom obelodanil o svojem čnnu.
In (ako izroitim prvo in zadnje veije literarno delo svojega nepozabnega prijatelja javnosti x prdSnjo, naj se blagovoljno vse pomatijkljivodi in pomote tega iidanja opravičijo glede na to, da je izdajatelja sredi dela zalotila bela smrt, in da je urednik njegovega rokopisa, kakor omenjeno, v tej stroki le — diletant,
V Kamni goi-ici, dne''!, »tptrmbra 1899.
Vladimir Leveč.
Muzej kraljestva ČcSkoga so more ponašati z eno največjih slovanskih knjižnic na svetu. Tu ni lo nakopičena grmada tiskanih knjig vseh slovanskih literatur, odlikuje se tudi po lepem Številu rokopisov, ki so bili večinoma lastnina slavnega Favla ^ Jožefa Šafafika. Tu so hranijo spričevala, kaj so bili Čehi mej Slovani od davnih dni, tu vidimo v neštevilnih listih, pisanih od voditeljev raznih slovanskih narodov češkim pisateljem in učenjakom, kako važno vlogo so ti poslednji igrali že od nekdaj v raz-vitku slovanske vedo in prosvete. — Mej Slovani pa mi Slovenci nismo bili nikdar zadnji. Kakor nam že prvi spomeniki našega jezika kažejo na bližnji čoško-slovanski rod, tako vidimo posebno v času preporoda naše književnosti, s kakim zaupanjem so so zatekali naši pisatelji k svojim severnim bratom, od katerih niso iskali nikdar zastonj sveta in pomoči. Nasproti pa je zopet marljivi in vedoželjni Čeh potreboval neizogibno prostodušnega Slovenca, ki mu je radovoljno pripovedoval o jeziku, knjigah in domovini naroda svojega. Zgodaj se je rodila mej nami in Čehi prava češko-slovenska vzajemnost, katera se od leta do leta bolj krepi in prinaša čimdalje lepše sadove.
Jernej Kopitar je bil mej prvimi, ki se je šel k Čehom učit. Razmerje mej učiteljem Jožefom Dobrovskim, patriarhom slavistike, in učencem njegovim Jernejem Kopitarjem, so pojasnili najbolj v češkem muzeju hranjeni in od dvornega svetnika profesorja Vatroslava Jagiča 1. 1885. izdani listi (gl. IIsAnHi« btohopo OTitJi-Hia BMiiepaToptKoi Hfia.(eiiiii HHxn.. CöoPHBin. oatjeHifl r)CCK«ro flsuKa a cjobcchoctb, To«b XXXlX. IIucbMa 4o6poBCK«ro a Konrrapa in> iioBi-eMeHHoMb iiopjuirt.)
Mnogo povedo tudi v kratkem i/,dana pisma Kopitarjeva Vaciavu Hanki. Poleg Kopitarjevih listov ^so so hranili tukaj tudi listi Frančiška Prešerna pisani L. Čelakovskomu, ki so pa bili baje odneseni pred leti od nekega ruskega učenjaka.
Kar se nahaja rokopisnega blaga drugih Slovencev v muzeju kraljestva CeSkega, to podajam tukaj v kolikor mogoče natančnih prepisih ali regestih v nadi, da so razjasni s tem marsikaj temnega ali neznanega v zgodovini našega slovstva.
No rečem pa, da bi bil s tem že izčrpan bogati zaklad tukajšnjega muzeja; kar aem mogel najti, sem zbral; marsikaj pa se bode našlo in »odkrilo« ob priliki prej ali pozneje.
Da se mi je posrečilo nabrati toliko za nas več ali manj važnih stvari, zahvaliti moram prvič gospoda predsednika »Slovenske Matice«, c. kr. profesorja Frančiška Lovca, ki so je blagovoljno obrnil pismeno na knjižničarja češkega muzeja, gospoda akademika A. P a ter o, naj mi prepusti v porabo korespondenco nekaterih slovenskih pisateljev, drugič imenovanega gospoda, ki mi je z veliko naklonjenostjo postregel z vsem, s čimer je mogel, in končno slavni odbor muzeja kraljestva Češkega, ki je na mojo prošnjo blagohotno dovolil natisniti za našo književnost pomenljive liste itd.
Vso tvarino sem razdelil v naslednje oddelke:
I. Frančišek Metelko in Jožef Dobrovsky.
Metelko in Üobrovsky sta bila znana osebno od 1.1820., ko so 80 sešli na Dunaju Kopitar, Üobrovsky, Metelko, Ravnikar, Kalister in Šlakar, da so posvetujejo o jcdnotnem slovanskem pravopisu. — Dopisovala sta si gotovo večkrat, čeprav sem dobil v muzeju samo en Metelkov list. Vpliv Dobrovskoga na vse jezikoslovce slovanske je bil velik; brez njega bi Metelko no bil napisal tako izvrstnega dela, kakor je njegov »Lehrgebäude der slowenischen Sprache«.
IL Frančišek Metelko in Pavel Jožef ŠafaMk.
Šafai^lk je za svoje »Starožitnosti« posebno pa za »Na-rodopis« potreboval poročil iz raznih slovanskih pokrajin. Metelko mu je poslal abecedni seznamek krajevnih imen Kranjske in nekaj Koroške, kakor je pri enakem delu pomagal tudi drugim, na pr. H. Freyerju. Kakega Metelkovega pisma na Šafafika nisem videl.
III. Stanko Vraz In Pavel Jožef ŠafaMk.
Kakor Metelko, tako je tudi Vraz poslal Šafaffku zapisnik krajevnih imen štajerske z daljsiin pismom in karakteristiko Štajerskih Slovencev. Vrazov spis je boljši nego Metelkov, ker se ozira tudi na imena potokov, gora itd. dočim obse^ra Metelkov samo vasi, trge in mesta.
IV. Matija Čop in Pavel Jožef ŠafaHk.
L. 1826. je izdal HaiaHk »Geschichte der slawischon Špraclie und Literatur nach allen Mundarten«, ki naj bi zado.Hčevala prvim potrebam, namenjena bolj učencem kakor učenjakom.
Pripravljal so je za drugo izdajo. Za to pa je potreboval knjig in poročil o raznih slovanskih literaturah. O Slovencih mu je pridno poročal od I. 1830. v Novi .sad Matija čop, ki mu je v porabo sestavil končno celo zgodovino slovenske književnosti, ki jo je mislil pozneje nekoliko izpremenjeno sam izdati. Kratek sestavek o naši literaturi po Čopovem spisu je priobčil ir^afaHk 1. 1833. v »Časopisu čoskeho Museumo pod naslovom »Literatura vindick^ch Slovenftv od r. 1820.« (str. 451, 452) tudi pod širšim naslovom »Pfe-hled nejnovčjši literatury illyrskyh Slovenöv« (gl. tudi Sebr. ■spisy III. 2fil—316). Nekoliko izp^remenjeno nemiSko delo Čopovo pa je^izdal I. 1864. po smrti Šalahkovi Jožef J i reče k, »Paul .los. Safarik's Gcschichte der südslawischen Literatur I. Slowenisches und glagolitisches Schriftthum,« po Safafikovem za tisk popolnoma pripravljenem rokopisu.
V rokopisu Čopovem je napravil nekaj opomb Kopitar, ki je tudi nekaterim Čopovim listom pridejal svoje; listi Kopitarjevi slede za dotičnimi Čopovimi. Takrat sta bila ^lafahk in Kopitar 5e prijatelja, i^koda, da se jo to prijateljstvo že 1. 1837. radi Palaokega izkrhalo.
V. Oroslav Caf in Väclav Hanka.
Zanimivi so tudi nekateri Cafovi listi. Od manj važnih podajam samo kratko vsebino. V začetku jo pi.sal slovenski ali pa v nekaki mešanici, v umetnem vseslovanskem jeziku, ki se je pa s pravopisom vred menjal skoro z vsakim listom. Pozneje je pisal nemški. Uil je velika podpora Hankova v njegovem boju proti .Miklošiču. V znani Hankovi oceni pred-tem izdanih Miklošičevih spisov v »Časopisu českdiho Museum« za 1. 1850. navaja se na str. 305. kos Cafovega pisma od 16. marca 18.%.; v istem časopisu je izšla pozneje I. 1852. tudi ocena Miklošičevih »Monumenta linguae palaeoslovenicae
ecodice suprasliensi« in »Lexicon linguae slov. veteris dialectic — na str. 169 in dalje »od joho krajana O. s doplnky od B.« Ker se nam je po Cafu ohranilo primeroma malo, mislim, da poslednji, nemško pisani listi njegovi precej pripomorejo k pravi sodbi o njegovem znanstvenem delovanju.
Poleg tukaj natisnjenih listov je v muzeju že eden, kakor pravi opomba na zavitku, kjer so hranjeni: »Mimo tyto dopisy ješte dopis p. bibl. Vrt'ätkovi, danV ve Ptuji d. 29. listop. 1865., nem., s podpišem Georg Cdf m p Bene-ficiat.« Tega lista nisem videl, najbrže pa tudi nima kake posebno vrednosti.
VI.
Kot dodatek naj bi bilo pismo prof. Franceljna Ilanki, ki sicer nima kake važnosti za literaturo ali znanstvo, je pa vendarle majhen prispevek k zgodovini let petdesetih.
V Pragi, dne 17. rženega cveta 1897.
Ivein I-CuriÄiö.
I. Frančišek Metelko in Jožef Dobrovsky.
1.
Prag, am 12. Aug. 1826.
Hochehrwürdiger, Hochschätzbarer Herr Professor.
Sie haben mir durch Uibersendung') Ihres schönen Lehrgebäudes der slowenischen Sprache ein sehr ange» nehmes Geschenk gemacht, wofür ich Ihnen längst meinen Dank hätte abstatten sollen! Es ist mir sehr spät zugekommen, wo schon Buchhandlungen damit versehen waren, und dann hat mich ein Catharral-lleber im May überfallen, von welchem ich mich nur sehr langsam erholte. Ungelesen wollte ich denn'} das Buch nicht lassen, wenn ich Ihnen schreiben sollte. Im ganzen ist Ihre Arbeit vortrefflich gerathen. Ich freue mich, dass Sie mich nicht missverstanden, und gratulire Ihnen und Ihren Landsleuten, dass [sie] nun im Besitze einer gründlichen Anleitung sind, durch die das fernere Studium Ihrer reichen Sprache erleichtert wird. Wozu') Sie gute Winke zu geben, nicht
') Uebcrsendung.
') dann.
•) wird, woau.
unterlassen haben. Erlauben Sie mir nun, Ihnen einige meiner Gedanken, die die Lesung Ihres Buches veranlasste, mitzutheilen. S. VI. halte ich für einen blossen Scherz, wenn es in der Note heisst, dass die Glagoliten von glago-lati abzuleiten sind. Ua glagoli, wie slovo'} auch Buchstaben bedeuten, so ist die Benennung des Alphabets glagolisch, dann glagolitisch, befriedigend genug. Diese Benennung übertrug man endlich auf die Priester, die sich solcher Bticher bedienten. S. XI. oltar, ocet, pop, post sind wohl keine Germanismen, sondern oltar, ocet Lateinismen, pop von	ein Gräcismus. wofür Cyrill') ierei gebraucht,
post ist ein Uchtes slaw. Wort, das vor Cyrill schon da war. Mehr hierüber kann ich nicht sagen, da ich in Rücksicht der Heimat der alten Kirchensprache ganz anderer Meinung seit Jahren bin, und hierüber noch immer mit Ihrem braven Landsmanne Kop. Briefe wechsle. Ich finde mehr Formen und Wörter im Illyrischen, die der Kirchensprache eigen sind, als im Slowenischen, z. B. budu mit dem Infinitiv, um da» längere Futurum zu bilden u. s. w. S. XIV. ispovöde ist nicht zu ändern, denn wjedje, powjedje kommen gar häufig für die erste Person vor. S. Inst. 1. slav. p. öüf). Auf solche Archaismen soll man sehr aufmerksam seyn. S. 8. was vom Schreiben nach der Etymologie (des 3, s, X und am Ende) gesagt wird, hat meinen ganzen Bey-fall. Wird das Wort mit einem Vocal verlängert, so ist der Endlaut ohnehin entschieden, ob er 3 oder s seyn soll.
8. 17. UlL'k ist kaum von lest (List), sondern von li-vQ!, im Russ. ist levU):», die linke Hand, die nicht rechte, daher ihr Ulli k ungerecht. S. 25. speh Fertigkeit, gehört nicht hieher, da s radikal und h der Bildungslaut ist. Cf. S. 57, wo es richtiger steht, S. 52 sret ist im Böhm, stfji, und gehört gewiss nicht unter i oder ei. S. 80. sn»tjav — von netj — lieber von snjet, ira Böhm. Brand im Getreide. S. 109. Vürnem von vraqam, lieber von Vürtit^ wo also l vor nem wegfiillt. S. 144. oje von jet^, dubito. S. 145 sind pazit» und parit» nicht zusammengesetzt, gehören also nicht unter pa. S. 145 pa in pauk ist wohl anstatt po, und uk ist auch eine Wurzel, pota (puU) ist nicht von peti (pjati). Puto muss mit Fuss, Fnt verglichen werden. S. 149 in vrok ist das 3 nicht weggefallen böhm. aufek, slowakisch urok, das Beschreyen,') von ufknuti, beschreyen'). S. 154. visok, v»sel» nicht einerlei Wurzel, vysokf und viseti böhmisch
') slova: to je gotovo pravilnejSe.
•) wofür al>er Cyrill.
*) Bescherzen. beacherzen.
(auch im Poln. Russ. Altslaw.) vys ist in.ir — vis aber iinr. IHes unlersclieiden die Krainer nicht mehr, allein in andern Dialekten ist i.t odor y und h d. i. i wohl zu unterscheiden, selbst in der Aussprache. S. IM vi;i;ati ist wohl von weise». S. 215 für dvignem hiUte sollen nesein oder jrrizem in der II.M Conjup. aurKenomnicn werden, weil das Prii«. und Inlinitiv von nesem, grizem mehr Verschiedenheit darbietet als dvignit?, dvijf nil. — Jetzt sind in der II.') Conj. der 213 für ri.'i angopebene Character »1») (el) und » I haben nur Staat, wenn die Stammsilbe diese Vocalo darbietet, wie ich von pijem nicht den Clianicter il (pil) sondern nur I angeben kann, das zur Stjimmsylbo hinzutrefüpt v\ird. So auch in imel, plel macht nur / den Character aus. Ks dürfte niciit schaden, selbst pijem (oder ein anderes auf jem) neben nesem oder grizem aufzustellen.
8. 151 prati^ka ist das lat. practica. Das ? zei^t schon an, dass sie es nicht sicher genug hieher stellten. S. 15(> prilast ist wohl aus privlast, nicht von Ust. S. 148 sokol ist nicht zusammengesetzt. S. 49 netopir ist das allein richtige (unbeliedertj. 8. 45. ptna kann nicht von napol»«) seyn, cf. i. puma. Zapona von zapet«»), dabey soll zapneni das Fräs, stehen, um die Ableitung deutlicher zu machen. S. 57 llJega kann nicht von U'^1 herkommen. 8. XVIII. Die Hussen gehören nach den moisten Kennzeichen zur 1. Ordnung, sowie die Krainer, wenn gleich die Unterkrainor auch popel sprechen. Pepel ist gleichsam Kegel, popel nur Ausnahme. 8etzen Sie anstatt pepel ein anderes Wort z. H. sumnjeti, zweifeln, so bin ich auch zu-l'rieden. In Krain hörte ich vor 30 Jahren, da ich einer Kinderlehre beywohnte, zviblati oder zviblovati, das war mir ganz unverstiindlich, bis ich den Kaplan fragte. Sie haben zwar ein anderes Wort, das ich jetzt nicht linde, aber wie spricht der gemeine .Mann? Auch die Wenden haben es aus dem Deutschen genommen: zwubluyu«). Die Polen haben watpic, die Böhmen pochybowati. sumnjeti ist dem griech. io^twotw') nachgebildet, so wie dvojim dem lat. dubito, woW^y man an duo dachte. Solcher Nachbildungen wie sumnjeti gibt es im allslaw. gar viele, w oraus sich auf die Heimat des altslaw. schliessen lässt Doch genug hievon. Wenn man auch schon im Poln. und Serb. Sprach') n (Sic!) ') 11 (Sic!) •) il.
*) napeti. ») zapeti. •) czwublujTj. ') ijt^cjvoÄu,
lehren hiitte, die nach meinem oder Ihrem Formular eingerichtet wilHMi, so wäre es ein I..eichte8 eine harmonische älaw. Gniinmalik y.ii verlassen. Solange diess') nicht geschieht, ist letzteres nicht möglich oder doch mit grossen Schwierigkeiten verbunden. Noch einige Kragen: Kann ich mich überall darauf verlassen, dass Sie die Aussprache dos Landes beybehielten z. M. in rax, spricht man denn nicht allgemeiner rez. Spricht man denn das i nach dem t des Infinitivs nirgends deutlich aus? Icii würde den Laut des i-nicht einnuil begrilTen haben, wenn ich in Wien nicht eine Kindsl'rau leine geborene Krainerim hätte sprechen hören. Soll man solche verbissene Vocale auch schreiben, und nicht sem oder sim für s?mr Das i in // des Infinitivs vermisse ich untrem. War die Abweichung in so vielen Stücken w irklich nolhwendig, ohne alle Kücksichl auf frühere Schreibmethoden ? Hierin habe ich freylich keine Stimme. — Die gewählten Zeichen betretend linden Sie einige ganz barbarisch, besonders das (D, II , rj f'ir letzteres hätte doch schon e aufgenommen werden können, da es die Höhmen, Polen und Iliyrier (Slawonier, Dalmatiner z. B. Stulli) schon haben. Dann konnte da» lateinische z wohl bleiben, wozu ri, .1. kann man kaum unterscheiden. Ich würde nach m, / das j geschrieben haben, weil man es nach t und r doch schreibt. Wenn h gebheben wäre, so mü-ssten die wenigen, worin dass lat. h ausgesprochen wird, als .Ausnahme gezählt werden, da ihrer so wenige sind. Oder man wähle x für h. Aber wie gesagt, ich soll hierin keine Stimme haben. Wäre denn*) nicht ein Mittelweg zu linden? W'enn nun Anhänger Ihrer Orthographie nun Krbauungsbücher herausgeben, und Dainko auch so fortPährt, wie er angefangen, so müssen ja die Leser müde') werden. Nach fünfzig wollte ich sehen, wohin man gelangen wird. S. 12 sollte die Prolhesis von der Kpenthesis genauer unterschieden werden. Zur ersten würde ptuj für tuj gehören, altserb. tuiiid, neuserb. tui, (tudj), zu den Klisionen tiqa für ptiqa Aber siüna (senicza kroat) ist nicht aus jeseniqa') verkürzt Diesmal hat Sie P. Markus, der doch sonst getadelt wird, verführt Übrigens habe ich aus Ihrem Buche manches gelernt, wovon ich einst Gebrauch machen kann. Sie finden es S. 37 aulTallend, dass die Adjectiva nicht mehr das sächl. Geschl. vom weiblichen im Plural unterscheiden. Dies thun jetzt fast alle Dialectc; selbst der Böhme, dor
■) daas.
') dann.
«) irre.
*) jeaenina. (!)
keino Grammatik studirt hat. Nur im hohen Styl unterscheidet er das süchl. Geschl. vom weiblichen. W^arum Sie erove drova schreiben (S. 269), bejfreife ich nicht ganz, srov ist aus sirov verkürzt, er sollte also mit t: s^rov geschrieben werden.
Unterscheidet der Landmann wirklich spat« den Infinitiv vom Supino spat ? Ist der Unterschied bemerkbar genuij? Haben ihn ältere Schriftsteller beachtet oder beobachtet!' Jetzt muss ich daran denken, wie ich Ihnen für das mir theure Geschenk etwas, was Ihnen lieb seyn könnte, senden soll. Mit vorzüglicher Hochachtung verharret
Ihr
Ergebener Diener Jos. Dobrowsky.
Herrn Kalister') und die mit ihm in Wien waren, bitte ich zu grüssen.
2.
Laibach, am 29. August 1826.
Hochehrwürdiger, Hochzuverehrender Herr!
Euer Hochwürden haben mir mit Ihrem verehrten Schreiben v. 12. Aug. d. J., worin sich Ihr väterliches Herz eben so zärtlich für mich als günstig für mein Werk ausspricht, ein ungemein theures Geschenk gemacht. .Meine noch geringe Kenntniss im Slawischen habe ich durchaus nur Euer Hochwürden zu verdanken, die mich nun zu ermuthigen gnädigst beliebten, auf der einmal glücklich betretenen Bahn unermüdet fortzuschreiten, um Ihrem und meinem Wunsche noch mehr entsprechen zu können.
Es ist mir sehr leid, dass Euer Hochwürden das zugeschickte Exemplar so spät zugekommen ist, dass eher die dortigen Buchhandlungen damit versehen waren; wenn letzteres wirklich der Fall ist, so könnte es nur durch Unredlichkeit der Buchdrucker geschehen seyn, worauf ich schon längst den Verdacht hatte. Ich konnte keinen Verleger auftreiben, und war genöthigt das Werk auf eigene Kosten drucken zu lassen, wovon ich bis jetzt noch nichts in den Buchhandel anbringen konnte.
Erlauben mir Euer Hochwürden zu Ihren verehrten Noten einige Gegenbemerkungen: S. 52 hielt ich das X in «reX aus dem Grunde für einen Bildungslaut, weil in ganz
Ö KalisU (!)
Krain auch ure» in der nämlichen Bedeutung «blich ist S. JSO sHftj'iv und S. 81 suetic leite ich beydes unmittelbar von »iift (welclies auch in Untorkrain in der Hedeuiung Brand im Getreide üblich ist) dieses aber von »fit (wir sprechen auch	ab. N^to/iir kommt mir noch immer schwer an
für unheßeilfit zu halten; weil ich das to in solcher Verbindving nirgends fmde und die Aussprache tiii/>ir auf etwas anderes hinzudeuten scheint. Der gemeine Mann sagt hier wirklich ■^cibluh und nur im tiefem Unterkrain sagt man dafür <iro-mit» und ihojih. sumih aber in der Bedeutung argwöhnen. Sm'nn hat in Krain drey Bedeutungen: 1. die Wanze (in Innerkrain auch	2. Ileuschupfe in Unterkrain (eigent-
lich	von .skh/)), 3. die Meise, in dieser letzten Bedeu-
tung halle ich es für eine Verkürzung aus jese/i/n«, denn in mehreren Gegenden Oberkrains nennt man die Meise noch immer /^^K-niif«. P. Markus ist hierin unschuldig d. i. er hat mich nicht verführt. — S. 269 ist srov für srrov nur ein Druckfehler cf. S. 27 und 80. Weil die Verschiedenheit des Prät. und Inünitivs ohnehin aus den Formen hinreichend bekannt ist, so glaubte') ich, nachdem alle Theile der Conjugation besonders abgehandelt waren, der leichteren Lber-sicht wegen nur drey Muster in der Conj. aufstellen zu uiüssen, darunter ist das perfective (hi^jni-m des Plus(|uam-perfectum und mangelnden Gerundiums wegen.
Ks') freut mich zu erfahren, das» auch andere Dialecte und sogar der Böhme, der keine Grammatik studiert hat, dem Krainer gleich das sächl. Geschlecht vom weiblichen im Plural nicht unterscheidet Euer Hochwürden können sich ganz sicher darauf verlassen, dass ich jede Abweichung von den frühern») Schreibmethoden') für nothwendig hielt und durchaus die Aussprache des Landes treu darstellte; worin es freylich nach den Gegenden mancherley Verschiedenheiten gibt. Wahr ist es, dass man in Oberkrain, bey Laibach und zum Theile auch in Unterkrain rez (auch m) für raz spricht; allein in den meisten Gegenden Unterkrains wird nur raz gesprochen; wenn man überdiess noch die Kärntener») und Steyerer berücksichtiget»), so ist ruz ohne Zweifel allgemeiner. Ja es gibt Wörter, an denen kein Krainor re2 oder für raz spricht z. B. razor, razhor, rdzpatje etc.
Boy allen meinen bisherigen Forschungen konnte ich keine einzige Gegend in Krain ausfindig machen, wo man
') glaube
»j Er; kar je gotovo le tiskovna poinoui. >) früheren
«) Schreibmethod«, najbrž tiskovna pomota. *) Kärntner. •) berücksichtigt.
das i nach dem t des Inlinitivs deutlich aussprechen « lirde. Der gemeine hohe Oberkramer. der daa Supinum vom In-liniliv sehr yenau unterscheide», »jtricht im Iniinitiv mehr e als /; denn, als AnPänger im Lesen und Schreiben, schreibt er nach seiner Aussprache so: ne morem fpate und grem fpal etc. eben so ist er ireneigt zu schreiben |\vas mir schon oft in die Hände kam)' mline To obftale für inhn» fo obrtal« die Mühlen sind stehen trcblieben. Jedoch spricht er in seinem Iniinitiv z. 15. dflat» kein so deutliches e als in der 2'"' Person pl. priis, aus, so wie er auch in seinem Nom. mlhif kein so deutliches # hat als im Accus, »itiuf oder in weibl. krmv et4\ So auch in lub>m nach P. Markus lubem etc. Der Unter- und Innerkrainer unterscheidet das Supinum beynahe durchaus nicht mehr vom Inf., sondern f/Mit, dt'M etc. gilt ihm für bejdes. Walirscheinlich ist es nach einigen Schriftstellern z. 15. Tomsa zu urtheilen, im Höhmischen und Kiiaaischen eben so. I nser Trüber und Dalmatin unterschieden das Supinum vom Inf. nicht, wohl aber unsere katholische Hibel vom J. 17H4 und 18Ü(J cf. Matth. 11, 1, 7. Weder sem noch sim ist der Aussprache des Krainers angemessen, sondern man spricht durchaus nur s».m. Wenn Uiega nut II et», ||nicht eineriey Wurzel ist, so weiss ich wirklich nicht, woher ich es ableiten soll.
Weil S. MV. ispovede das ['räsens zu seyn scheint, darum glaubte ich. dass die erste Person mit diesem .\us-gango nicht richtig sey. Dass in dem einfachen Präterito eine der und gleiche erste Person vorkommt, habe ich aus Ihren Inst. 1. slaw. p. .">»);'», so wie überhaupt, ich nniss es mit .Aufrichtigkeit und dankbarem Herzen bekennen, die wahre Slawitat gelernet; ja ich glaube mir auf keine andere Art ein grösseres Verdienst um meine Muttersprache erwerben zu können als eben dadurch, dass ich einige meiner talentierteren Schüler, die insiresammt Ihren werthcn Namen voll innigen Dankes aussprechen, zum Studium Ihrer Altsl. Grammatik als einer wahren Fundgrube anleite. Unsere ülteren Slawislen nehmen sich hingegen gar nicht die Mühe, Ihr wahrhaft einzig schönes System durchzustudieren, und halten es so wie meine Grammatik für zu schwor und unverstiindlich. Nur der Nachwuchs,«) wenn nicht ungünstige Zeitumstände eintreten, gibt gute HolTnung.
/.ur Wurzel r*sk Inst. I. slav. p. 127. gehört meiner Meinung nach unser rnktUU* wiehern, vriskaft, heulen, welches dreyfache») in Krain durchaus üblich ist; ad p. 137 ist eine bey uns allgemein übliche Redensart
') Nachwaclis; paö tiskovna pomota.
*) dreifach.
von HinfalleiKlcn, mit Traisen') IJehafteton oder Krstickten: npne t«u|i H. i. er schäuiiU spumat, auch sagt man ki>rvave p^^ne»; t«uii	blutigen Schaum von siel»; dieses
Uii|i leite ich von tiskal», 3. Form ti.u|at» ab.
Die neuen 7,euchen'| sind schlecht graviert, wären sie proportionierter, so wiiren sie, wie ich glaube, nicht an-stusrtig. Von der Annahme des'| c für i| und z für l will man bey uns durchaus nichts hören, weil man sie anders auszusprechen gewohnt ist. (legen die Einwendung, dass 4 und u von l und » zu wenig unterschieden seyn, bitte ich nur zu bedenken, dass sie auch in unserer .Vussprache wenig unterschieden werden. Nah dem / und m das J zu srhreihen, wie wir es nacii t und i- thun, verbietet unsere durch Vermehrung der Zeichcn nun ganz genau dargeslellto Aussprache; daher schrieb nran in den iiitesten und neuesten Zeiten anstatt Ij und «/ hiiulig jl und }n, oder nur / und Ii: krajl, hrajnen, oder kral, hranen für kralj, hranjen etc. Hingegen ralll es nie einem*) Krainer ein, die Wörter pitje, fvarjen anders zu schreiben; fj und rj schmelzen nach unserer Aussprache nie in einen einfachen Laut zusammen, w ie es mit Ij und nj der Kall isL Nach unserer alten Orthographie war es jedem Fremden, ja selbst dem geborenen Krainer, unmöglich, ohne Anstoss so zu lesen, wie man allgemein spricht.
Dainko, der mit (iewalt einen eigenen neuen Dialekt bilden zu wollen scheint, hat den orthographischen Mangeln bey weitem nicht abgeholfen. Solche Uemerkungen erhielt ich von einigen Slawenfreundon aus Steyermark selbst. Doch ich fürchte — Ihre Geduld zu ermild'en; mit njeiner innigen Freude über liire glückliche Uenesung vom ('athar-rallieber muss ich nur noch den sehnlichsten Wunsch bey-fügen, der -MlgfUige möge Euer llochwürden noch lange im besten Wohlseyn erhalten!
Iliemit*) habe ich die Khre mit ausgezeichneter Verehrung zu verharren
Huer llocliwürden dankschuldiger ergebenster Diener
Franz Metelko.
Vom Hrn. Kalister und andern, die mit ihm in Wien waren, eine Empfehlung.
') Frächen (!)
•) pane; paC tiskovna pomota ») Zeichen. <) dasa (!) *) einen
•) Hiermit.
II. Frančišek Metelko in Pavel Jožef Šafank.
Rokoftis krajernih imrn sloivrnkih »oni napis ,Sf'jrhi ijmrit. Stymkij. Kray hut* in im j 8>(/n. IX 3. N"jprtj je imenik- in popis Vrtuoi', potem jmi s!edi: ^Popin mjstH'fch ymen w Krajine.
PiKilihio wl pn,f. MfMha. 1836.)*
Spis obsrtju 9 piti fvi; 30 pujtohioma v difii kotumnuh ptipi-stinih utrani. Povsod .itoji n» prrnn met^ii tieiiMo ime, p»teni tlo-ren^k-n, zopisono v mett^Wci Shmt rsa iuifnn m kwiSiw prepisana p ffojico r dreh razUhtih pisavah, ena je iyifafikora, drutjn pa je najhrze kakeyn mlajirgtt änreku, ki ni ume! d(jf/ro meieliicf, kakor kaifjo napake v prtpisu. Na posebnem liMu je priložma Mt^elkoca ultecrda. — Meielkor spis nnraja samo inu^ui vasi, seliii, trgov in mrst, ne ozira se pa čisto nič im imena gor, rek. potokov itd.
RaZileljm je po okrožjih ikresijah in okrajih. Imena so m-brana iz okr<dij-. Ljuhljam, Novo mesto, Postajna in Beljak.
III. Stanko Vraz in Pavel Jožef ŠafaHk.
Blagorodni, visokoufeni gospodine!
Ja sam pr. m. dobio lisi iz Koruške, u kojem mi pre-osvetj. g. Jarnik javi, što Vi tnkojor ži-lile slovenska imena od mi-stah u nümaökih kotarih našeg predela ležeuih. Ja nerazum^m pravo ovih rtčih: potr^bujete-li imena onih mčstah, dto jih jošto dan današnji Slovenci od NtMuacah različno proizgovaraju; ili od sviuh onč-h, što od nžkdanjih pribitalištah Slovencev izvt'stje davaju? Od Nömcah razno nazivajii naäi rodjaci samo ona mesta, u koja oni iitkom i vinom targuju. i ova jesu, po koliko mi bi moči izv^diti, slždžča: Cmrek (Mureck), lyinöa (Lantschabruck [uz Lipnice]), Libni (Lebring), Gradec (Graz), P^ka (Peggau), Ljubno (Leoben). Ostala mesta u nomačkih kotarih imenuju Slovenci baš kako Nčmci, kada se o njih spominja. — Mestah, koja glödö« na imena od Slovencev povod imadu, ima po čitavom Štajaru, Sto Vam je poznato, po hiljade, le se svakolika mogu najti izvčstno u dölu »Topographisches Lexicon Steier-marks von N. Schmutz 1822/3 IV. Bande«. Osobito mnogo takovžh imenah ima u Rabskoj dolini (Rabthal) Gradčkog kotara, gde je jošte (nčmački) puk puno slavenskih razah* u licu i ponašanju občuvao: np. jesu oni ljudi mnogo nČžniih obrazah — osebujno jest ženski spol na glasu od lepoto. Odfv jest kakono u susednih Slovencev ponajviäe od platna i modra sukna; od kože se nose samo skornji. Polje 80 obdelava baš kako u Slovencev, Iz toga ogleda se tvardo čini, da parvobitni prždjevi ovfh Nömcah Slaveni

biahu. Nu to je samo mnönje, koje dokazi od dogodovštine
poduprčti kadar nišam.--Što se tiče oneh mfstnih
imenah, Sto Vam jih jurvo priobcio jesam, molim Vas, da samo imena od Marborskog kotara za autentika smatrate. Neimadiič u Celjskom kotaru znancah, koji bi se sa slovstvom obavljali, za zadovoljiti Vašoj Želji bio sam primoran imena rečenog kotara iz Schmutzievog ržčnika izvaditi, i ovim naiinom je moguče da sam kadkada slovo z ili 5 namösto slova s ili S metnuo, buduci Nömac Schmutz u tem razlike ne stavi. Z druge strani se Vam jih sada ne tržba služiti, buduči Vam je dospčo izvöatni registar od pr. gg. Jar-nika i Slomšeka dvoiuh u onfh stranah pano veštih niužev.
—	Prošavsu jesen iz Golovca u Celje pž5ice putujuči nakupih slödeca imena rečic i potokah: U Koruškoj: Labota (Lavant), Krka (prosti ljudi govore Rka, Gurk), rfečicŽ, koje na Ifvom brpgu u Dravu udarajž. Na džsnom brfgu udara u Dravu — Bšla (ime steklo od bCla iz bSlah, reka rastoje<5eg pruda (n. Fellach), s kojom se sastaneta na Ižvoj strani Be-loštin i Obirska; uz dčsne pako potoka Lepen i Remžnik. Böla izvira na trojnoj medji Štajarske, Kranjske i Koruške.
—	Frelazivši greben medju gorami Olsava (Oušava), Ojstrica, Brana i Mrzlica, koje rečenu trojnu medju čine, ulazio bih u Štajar iz KoruSke tik uz izvora Savine (polag proizgo-vora Celjskih Slovencev Sauna n. San), te sam nakupio imena od sledečih uzbočnih rMicah Savine. Uz d^sna bröga se sastanu sa Savinom: liela, Luinica (Lučne, n. Leutach) i Dretja: a uz löva: Duplenica, Ljubnica (Ljubno, n. Laufen), LjtMu. Jhidijt i Vo/jlajna. Medjaš medju Harvatskom i bta-jarskom Celjskog kotara čini SolUt n. Sotel, koja niže Hrošča (Ran) u Savu udara, pokle sc bi š njom jošte na Stajaru Medim nastala.
Slavensko narečje u Koruškoj i u svih planinskih dolih i nadolih Štajarskog i Kranjskog je velma mučno za razumeti ostalim Slovencem od nižinah. Makar ja moram priznati, da se laglje sporazumčm s kojim budi Cehom ili Poljakom necoli s takovim svojim rodjakom. Tko bi np. u izrazih dro \~liif! setio našo ržči dobm i Irevlje? I na takov način se sva prikratjaju. Samoglasnika e i », kada glas na njima no sloni, se sasvim izpuštata. U ostalih samoglasnikih carstvuje u obte velika neizvestnost kanogod u Englezah»), da i najbistrie uho ne može pri razgovarjanju prostih ljudih
jednakoj neizvöatnosti ili nestavnosti stoji (po koliko je meni anano), eamoglasnici a Ruskom jeziku, no Ruski episaielji, daržajuč se konca od carkvenog jezika, kome se od malih nf)g uCe, nezabanaju u krive zahode, ätono naži Kranici, koji samo svoje naröCje za naj CisUe, za parvobitno cSne, te niti naäeg Stsyarskog slovenakog ne sma-traju, koj ga u stavnosti proizgovaraiya daleko za aobom ostavya. —
razrešiti, kojih so s.imoglasnikah služe. U ostalom viadaju u ovom narečju sve one vlastitosti sčvernih Slavenskih na-rečajah, np. grubi /, koj se uprav tako prenaša kanoti u 1'oljakah I i u Uusah a bez tanka jera; zajed no i rdjski rinizani np. monka (moka) p. mcka, möni (mož) p. niijž; le onaj medju sanioglasnicima u i u ležeči glas, koji točno I'oijskome i československomo ii odgovora, np. običavaju pronašati rMi	moj, konj, viosf, kol, hIoI, rol", baš kako
Poljari svoje ržči „B'if, tn6i/, k6n, mmt, kiH, sU4, loil (čcšk. Höh, mfig, kfifi, mftst, kftl, stul, \v61). fi se izgovara posve kano češki h. Od kraja metju pred samoglasnike tanki h, gdž običavaju prosti Cesi predstavljati ir np. hajch hoko, če.sk. mnjce, imAr); i prčd t stave čestokrat ä np. Moti (toH), itmn. ihni (tam, tud), Beloštin, Hrulnjitin, Žeitm, što l)i se kod na.s u nižinah izgovaralo lUlotiu (Bčlotince u Saladskoj stolici), Grabotin, Žrim (Žetince selo uz Radgone). Skupgl. k nepoz-nadu, to kažu atn (kam), aj (kaj), rh (kruh), rti (križ), ri»t-<i (visoka), i takovih posebnosti i nedosUtkah možda tamo ima viöe, no ja so no mogoh na kratkom mojem pribitju sviuh dovöditi. A voc na taj nedostatni očigled se čini učenje drugih slav. dialekta h potrebito (da! ja si-enim neobhodno) za one pisatelje, koji su u rečenih planinah rodjeni, te štogod slavonska slagati ocidu, venda to Kranjcem svetovati jest =- bob u stžnu metati. — l'r. g. Jarnik mi pisa, da Vi imo StjMka od veliko važnosti cčniti. I ja poznam u našoj gornjoj Ilirii dve Sobfjte. Prva iSoM/i (čitav planinski kraj n. in der tiabol) se naslanja na .Marborskom kotu na medjaš Koruški, te čini svarž od 1'ogorja (iiarher-gebirg). Druga Sf>bota stoji na ravnini u Saladskoj stolici na Ičvom pribrežju Mure. — Drago bi meni bilo, da bi mogo ovimi kak takojer jurve priobcenimi prinesci od imenah gornje llirie Važim domorodnim željam ugoditi. Vašim slavokoristnim trudom, (makar bilo kako god malo) pripo-mognuli, da iztrebite i razjasnite zanemareno grobje naše dogodovštine i s njom skopčane slave naših preziranih predjov. Akopram mi Gornjoilirci nebudemo vfk vidili iz grobov davnosti izvaditi naših predjev niti naših zibeljih slavom od njih razsvitliti, budui-i bi dogodovština za nas praunuko občuvala sama uzpomčnu od Obarskili taligah, liavarskih, Franačkih i Kriulskih jaramah, Madjarskih i mačkih verugah, pod kojimi pradi^dovi od naših pradfdovah stenjahu, —■ vJnda ee nam sardco igrati na suncu slave nase »žvorno srodne bratje i naših milih junačkih južnih pobrati mah. — iSto se u nas vrfdna radi, o tom oče Nas g. Malin u mogučoj ohširnosti obavfstiti. Ja Vam samo na kratkom kažom, da mi imademo ovdö voce u tiskarni
»Leikams Erbcii« českoitirske pimnene (type), kojo od Vašeg Zltttnopražsko« Ha«i8a dobismo. — Da Vi, bi. i v. gospod i ne, nebi bili odviže zabavljeni z važnimi 7.a korist Slavic pred-uzctimi posli, molio bi Vas za jedan makar od triuh ili četireb redab (čeških i sostoječi odgovor. Nu da stvar tako stoji podam se u odluku sudbino, te svojo veselje, koje bi mi Važo piaino uzročilo, žartvujem, kako se mi pristoji, radovoljno na žartvenik obča dobra .Slavie.
Vaš naj ponižnii sluga i naj nevredni i po^itatelj Stanko Vraz.
Pisao v Niimačkom Gradcu na 2-1. dan svibnja g. 1838.
Blatrorodnomu i VisokouConomu gospodinu
Pavlu Josipu ŠafaKku,
doktorju mudroljubja i krasnih umetnostih, članu mnogih učenih družstvah itd.
P. I), g.	Zlat nom Pragu
N. Malina.	na Českom.
Spis sum, ki se nahaja Z Metelknrim v mem ztezku, ima naslor , Uka^tet Gmen tre šfyrsku od Stmka Vraza l839.' Drugje je tutpis'tl Šafafik še opombo „Statika Vraza z Uradce {M. (mora ]6.H8f. Obsega p<i 24 strani {6 pol), pywltioma popisanih. Najpr^ je razprava: „Geo- dhnn- u. to{)o^rnphische Ueheinicht der Slatvtt in Steiermark", ki sem jo natanino prepisal. Potem pa sledi seznamek krajeniih imen mariborskega in celjskega okrožja. Najprej popisuje mariborski okraj v geograjiinem in kuUunmn ožim, potem pridno na vrsto imetut „vrhov in goric", katerUi navaja {m str. 6, 7, 8) 82. A'« str. 10, imena rek in potokov, pritokov Mure {13 imen), Drare in Fesnice {50 ime»). Str. 11 „Mest^t, gmdi ^Schlösser)" in „grajSine {Herrschafie.n)'\ ki imajo slovenska imena. Poslednjih na-Šteje 14. Art str. 12, 13, 14, 15, 16 so imenovane ..rasi, vesi ili vesnice" po okrajih. Od str. 17 dalje je celjsko okroije, popisano v iidem redu, najprej kratek popis itd.
Kakor je jasno iz Vrazovega pisma, je santo to, kar piše o mariborskem okraju, pravo njegovo delo.
Geo- ethno- u. topographische Uebersicht der Slaven In Steiermark.
Die Slaven, wolcho das Herzogthum .Steiermark bewohnen, nennen sich Slovenci und erstrecken sich auf den Marburger (marborski) u. Cillier Kreis (celjski kraj), im Grutzerkreise liegen nur Dörfer bei Radkersburg' (Radgona) am linken Murufer (fünf Dörfer: Paterna Laafeld, Žotinco Sichelsdorf, Dedince Dedenitz, Gorca Göritz, Zenkovci Kellting — Bezirk Oberweinsburg.) Radkersburg selbst ist eine slavische Stadt. Sie gränzen gegen Osten an die Slo-venen (Slovence na Vogerskem), von denen sie die Mura scheidet, gegen Süden an Civil Kroatien (Horvate, u. speciel an die Bezjaken od. sogenannten Zagorcen), und an die Krainer (Krajnci), gegen Westen an die Kärnthner (Korošci), und gegen Norden an die Deutschen (Nemci). Wollte man die Gränzen zwischen den Deutschen u. Slovenen ziehen, so denke man bis Murek die Mur (nur die von Radkersburg führende Strasse mit ihren Dörfern ist deutsch) als ürfinze, und von Murek ziehe man über den nahe am rechten Murufer gelegenen Weingebirgsrücken bis an den Plaö in die Nähe Ehrenhausens (Ernuš) eine Linie, u. von dort gegen Westen zwischen Gamliz (Gomilica) u. Witschein (SirCane) über Leutschach (Lučane), Arenfels (.Vrmes) längs dem Bergrücken des Remžnik, des Radeis (Radol)') südlich vom Ei-biswald (Ivnik) über die Pfarren St. Pankraz, drei König nach Untordrauburg. Das Slovenenland wird auch mali nie aber Spodnji Štajar genannt. Eine andere Abtheilung unter den Slovenen ist folgende, die entweder von den Flüssen, Thälern, Gebirgen od. Ebenen ihren Nahmen hat.
а)	Pohorci, Pohorjanci die Bewohner des Bachergebirges. Sie unterscheiden sich von den übrigen Slovenen durch die abweichende Aussprache des a u. 0, letztem sprechen sie den Engliindern u. Russen ähnlich aus, z. B. govorit, wie der Russe gavarit, oča, wie ača, oka, wie aka, mati wie moti etc.
б)	Gorčani, Goričani die Bewohner der sogenannten wind. Büchein (slovenske Gorice).
c)	Pesničari, die am Flüsschen Pössniz Pesnica bei den Dörfern Wiš u, Tornovec angefangen Wohnenden.
d]	Ša v nič ari, die am u. um das Flüsschen Staniz (Savnica, Ščavnicn) Wohnenden.
#) I'olanci murski, die Bewohner des Murfeldes einer Gegend von Luttenberg entlang der Mur bis
') V oklepaju Golobinjak prečrtano, na strani pa pripisano: Qo-lobiniak beisst die Cboralpe, deren Kücken die Grenze zw. Kärnthen und Steierm. bildet.
Radkorsburs, flio Šavničuri u. murski polanci kann man unstreitig tlon physisrh u. intellectuet kräftigsten Theil unter den Slovenen i^teiermarks nennen. /) l'olanci dravski, die Bewohner der grossen Pet-taucr Ebene.
llalužani, IIa loža ni, die Hewohner der sogenannten Kollos unter l'ettau, gleichen beinah in Tracht u. Sprache ihren Nachbarn den Bezjaken.
/1) Krajnci werden schon gewöhnlich die Bewohner des Cillicr Kreises genannt. Krajnci werden ohne Unterschied der Nation Alle genannt, welche enganschlies-sende Beinkleider tragen.') — E>ie Tracht (noänja) der Slovenen ist unter sich sehr verschieden. Hie südöstliche Spitze von Radkersburg bis Friedau, dann auf der Drau aul'wilrts über Sauritsch u. Ankenstein bis in die Kolles, dann über Pettau durch das Pössnizthal in die windischen BUcheln, sowie auch der grüsste Theil des Bezirkes Hann trügt kroatische Kleidung dem Schnitte nach. Im Sannboden nähert man sich dorn krainischen, die (iegend des I'achers dem kärnthnischen Kleiderschnittc. Ich will versuchen diese näher zu beschreiben.
Die ^avničari u. murski po la nje i tragen ein kurzes Hemde (robača), Üatjen \breguše), eine Weste entw. aus Tuch od. Zeug (proslik), Hut (klobuk), der sehr hoch ist; als Uberkleid, das sie nur im Winter zu tragen pflegen, einen schwarz geförbten Pelz (kožuh) od. Mantel (met^n, okolor, plajs), Stiefeln (črevle) od. Tschischmen (čižme) auch an Werktagen den sogenannten Kepenjek (gaban), einen weisslodenen Mantel wie die slowak. Platničari.
An Fest u. Kirchtagen, wenn der Junge .^avničar u. murski polanec in Galla erscheinen, tragen sie eine feine breguše, ein perkallnes Hemde, eine seidene Weste, von vorn mit hellglUnzendon, sich dicht an einander reihenden Knöpfen (gumbe) zusammengeheftet, eine Jacke von feinem Tuch (rokavač), um den Hals ein seidenes Tuch (židani ali svilnati robec okol tinjaka),^ ein zweites um die Lenden (okol pojasa), kordaunene Čižmen, einen Filzhut (zavočji klobuk), hinter demselben einen grossen wohlriechenden Buschen (pušelc), welchen er von seinem Liebchen (ljuba, ljubica), od. in deren Ermanglung von seiner Schwester bekommt. Das weibliche Oeschlecht kleidet sich an Werktagen in ein kurzes Hemde (rokavce), linnenen weissen od. geförbten Küttel (janjka), ein baumwoUendes
') Ta stavek je pisan s svinčnikoin, pisava je ista.
rolhgestreiftea Tuch um den Busen (na nadrah), ein weisses Tuch um don Kopf (peča), einen Spenser (proslik, Žpenzar), im Winter Pelz u. fiižme, im Sommer Bundscliuhe (punCuke). An Kirch u. Festlagen tragen sie einen Kuttel von verschiedenem bunten Zeuge (pisana jajnka), ein blau od. schwarzseidencs Vortuch (lortuh), ein seidenes Tuch auf dem Busen, ein weisses periiailnes auf dem Kopfe, welches rückwärts gebunden wird, perkallene weite rokavco, einen seidenen Spenser, im Winter čižme, im Sommer Bundschuhe; um die hellglänzende Stirne eine sammtene Stirnbinde (žamet), die Maare der Mädchen bis 10 Jahren sind in zwei Zöpfe gellochten, Mädchen über zehn Jahre u. Weiber tragen das Haar in einem langen Zopf (»rep« prečrtan in se. svinčnikom pripisano »kita«), welcher gewöhnlich unter der Peča über den Nacken freihängt, geflochten, in neuerer Zeit wird er auch am Hinterkopfe um den Kamm (glavnik) gewunden.
Der Pežničar kleidet sich so wie erstere, nur dass er ein längeres Hemde, das er srajca od. srakica nennte trägt, einen blauen Mantel, als Kopfbedeckung eine Pelzkappe (kosmata kapa). Das weibliche Geschlecht kleidet sich wie obige mit k einen .\bweichungcn.
Die Oorčani tragen Hosen (hlačet aus SchalT-, Ziegen-, die wohlhabenden auch aus Hirschfellen, auch irhice genannt bis zun Knien, blaue Strümpfe (ioke, štunfel, ein tücherncs oder manchisternes Oberkleid jopič, jankar, u. Schuhe (šolnje) an Festtagen, an Werktagen tragen sie linnene blaugefärbte Pantallons von ihnen bregeše genannt, obschon sie den Schnitt der Hosen haben, auch Stiefelhosen (hlače za sare), einen weissen Pelz, niederen Hut, u. Stiefeln (škornje). Das weibliche Geschlecht kleidet sich wie obige, nur die Peča wird am Scheitel des Kopfes zusammengebunden; auch tragt das w. Geschlecht keine čižme, črevlje od. škornje, sondern Bundschuhe.
Die dravski polancl der obere Theil der Halužani, so wie die Slovenen im Cillierkreise, tragen immer schwarz od. schwarzbraun gefiirbte Hosen, oft ebenfalls ein solches Oberkleid, od. Pelz, Stiefeln (škornk), die selten bei ihnen geputzt sind, da hingegen bei den Sav. Peä. u. m. pol. immer geputzt, ja sogar gewichst werden. Die Weiber tragen Hauben (obe) über denselben auch die Peča, einen weiten Küttel, Spenser, Pelz, eine breite samtene Stirnbinde, um die Lenden eine lange Schnur, an der ein Messer angebracht ist, so wie die Männer stets ein Bestek an den Seitentaschen (ažar, žep) der Hosen tragen.
F
Die Pohorci traijen Panntallons au» grauem lodenen Tucho, 80 \vio oinon solchen jaukar, Stiefeln (škornje), cine Torba aus Fuchs-, Dachs oder Woll'slelle, die ein jeder Slovene trUgt, nur dasa dieselben bei den !^av. u. m. pol. u. peš. aus Tuch auch aus corduan l.eder, bei den llatuJ.anen aus Leinwand mit vielen rothon Kränzen besetzt, gemaeht ist. Die Weibor trafen sieh wie die dravsko pol. u. slovenkinje in Cillier, auch wie die Koroškinje.
Die Nahrung (strošek) der Slovenen besteht mehr aus Ciemdse, Mehlspeisen u. Hülsenfrüchten, als aus Kloisch. Als Nalionalspeisen rechnet man die pogače, die verschiedenartig bereitet u. darnach benannt werden, als kvasenice, p(»vitice, krapci, potkovice, zievanjke, mlinci; u. die vorzüglichste u. schmackhafteste darunter die gibanca — dann Sterz aus llaidenmehl (žganjki, žganci).
Das Weinirinken, war seit drei .lahren ziemlich üe-wohnheit, da diese glücklich waren. —
Die Heschiiftigung (delo) des Slovenen ist grösaten-theils Landwirtschaft in allen ihren Zweigen, im Cillier-kreise auch Bergba\i auf Kisen u. Steinkohle. Untergeordnet sind mehr die industriellen Krzeugnisse. Auch Pferdezucht besonders um Verže ist ein Artikel seiner Beschäftigung, Holzhandel vom Pacher bis in die Türkei, fllaserzeugung (prečrtano s svinčnikom), Getlügelzucht, Bienenzucht etc.
Sitten, (iebriiuche u. (Gewohnheiten deuten noch lebhaft auf die allen Vorväter hin. Die vielen Ceremonien bei einer Hochzeit, die Kolednica zu Stephani, 3 König u-Neujahr; die vielseitigen Gebräuche zu Georgi, die Wachfeuer, kresi zu Ostern, Georgi u. IMingsten zeugen noch laut für die slavische Xationaliläl. Von der slavischen Mythe hat sich auch noch vieles erhalten, die Meinung von einem besseren Zeitenalter, wo die morske deklico (Vile) dem Landmann die Saaten selbst bestellt, der feste Glaube an die Mora, an Hexen, an den Kaub junger Mädchen durch eine böse Gottheit sind noch Zeichen davon.
Die Sagen von den Pesjanern jPesjani), einem wilden teknophagischom Volke, sind auch noch im frischen Angedenken.
Auch der Gesang ist bei ihnen einheimisch, besonders bei den Šavničaren, m. Polancen, Pešničaren 'u. Halužanen, die übrigen singen weniger, bei den Goröanen ist mehr das Jodeln im Gebrauch.
Nationalinstrumcnt sind die Cither citre, die Schalmei zvegla, pisalka, die Pomsllöte onriice. Man singt überall auf dem Felde, Wiesen, in den Weingilrten, am liebsten aber in der Abenddilmmerung nach vollbrachter Tagsarbeit
iin Froien, wo Jünglinge dio Arien vorspielen, u. die Mädchen nachsingen. —
In der Litloraliir haben die Slovenon wenig geliefert. Ausser den Grannnatiiien des Dainko ii. Murko, einiiren Gebetbüchern de» Krempel, Predigten von §erf u. den Kabeln des Volkmer ist nichts vorhanden.
Die slovenische Literatur wird sich auch schwerlich behaupten, ob den vielen l'arteyen der Orthographie, ob der Unbedeutenheit des Lesepublikums, ich bezweille. ob wir 30 bis 50 Leser fiaden möchten, Der wohlmeinendere bessere Theil ist für (jrossilliriens Orthographie u. Litteratur geneigt. — Ich gehe nun zur Topographie über und will jeden Kreis abgesondert mit seinen Flüssen u. Bächen, Gebirgen u. iJergen, Städten u. Dörl'ern darstellen . ..
IV. Matija Čop in Pavel Jožef Šafafik pa Jernej Kopitar.
L
H. Dr. u. Prof. v. SchalTarik (P. J.)
Laibach, 9. May 183L Hochgeehrtester Freund!
Nun endlich kann ich Ihnen melden, dass ich künftigen Donnerstag, d. i. den 12. ds. die Slowenischen Beyträge für Sie mit Postwagen an H. v. Kopitar expedieren werde. Das Geschreibe ist ziemlich voluminös geworden; es wird an zwanzig Bogen haben (jedoch grösstentheils nur halbbrüchig geschrieben); es wird sich indessen in der Bearbeitung sehr reducieren lassen — und zwar nicht nur die sehr weitläufigen Büchertitel, sondern auch die übrigen Notizen, die ich mir meistens nicht die Zeit nahm, kurz zufassen, sondern sie lieber in aller Breite aus meinen Quellen (selbst aus Werken, die Sie vielleicht besitzen, oder die Ihnen sonst zugänglich sind, z. B. Valvasor) abschrieb, da das Abschreiben, zumahl bey meiner Zerstreuung, doch die leichteste Arbeit ist. Au/ jeden Fall haben Sie auf diese Art die Notizen beysammen; Sie mögen nun davon benützen, was Sie wollen'; ich habe bey weitem nicht alles in der Absicht geschrieben, dass es von Ihnen geradezu benützt werden möchte; ich kann es vielleicht selbst eiomahl zu irgend einer Arbeit über die krainische Literatur benützen.
r
11». KunSiC: Doneski k zgod. knjiž. zveze mej Cehi in Slovenci. 101
wesswegen ich mir von dem ganzen Geschreibe eine Abschrift machen Hess (indem ich einigen meiner Schüler Ober einen Recreationstag statt einer andern Hausarbeit jedem einen Bogen davon zum Abschreiben gab). Lassen Sie sich also in der Henflt/ung dieser Beyträge nicht im mindesten genieren. Mit den Beytriigen zugleich überschicke ich Ihnen einige slowen. Bücher, als:
1.	riutsmanii, Deutscli windisches Wörterbuch, Klagf 1789. 4». Preis 3 fl. C. M.
2.	— Windische Spra<'hlehre, 6" (von Jarnik besorgte) A. Klag, (kostet nur einige kr., ich glaube etwas über 20 kr. — eine genauere Liste mit den Preisen werde ich den Hüchern selbst beylegen).
3.	Jarnik, Samniiung altslawischer Wörter etc. 12 kr. CM.
4.	Kranul, Saggio grammaticale ital. cragnolino. Trieste 1811, (zunächst wegen des darin ganz abgedruckten und durch eine ital. Phraseologie erklarten Linhart'schen Lustspiels: Vcfeli Dan, ali Matizhek fe sheni, nach Beaumarchais's Mariage de Figaro, nicht nur der Sprache nach ins krainisohe, sondern auch der Sache nach nach K r a i n übertragen, und namentlich letzteres sehr glücklich. Es ist also zum Studium des Krainischen und Krains selbst sehr geeignet — die Leichtl'erligkeil des Stoffes (Sujets) etc. ist übrigens allerdings mehr französisch als krainiach. Kost. 48 kr. C. M.
5.	Vodnik, Pifmenoft all Gramatika sa pcrve Oiole.
6.	— Pefme sa pokuiliino. 18<j6.
7.	— Pelmi sa Brambovze (Landwehrlieder) 1809. (Diese 3 Stücke hat mir der hiesige Prof. u. Dr. der Theologie Jacob Supan für Sie übergeben — ich habe ihn darum ersucht, da ich wusste, dass er von jedem noch eine Uniahl Exempl. habe; da er kein Geld dafür haben will [:sie würden im Geld, wenn sie noch zu haben wUren, freylich auch nicht viel kosten, kaum l'/j H.:], so können Sie' ihm gelegentlich etwas Serwisches — (Neueres; denn ältere Sachen, z. B. von Obradovich, die Vuk'schen Pefme, Wörterbuch, Grammatik — besitzt er bereits), dafür schicken. Die Vodnik'schon Pefme sind schon desswegen nicht uninteressant, weil Produkte dieser Art in unserer Literatur sehr selten sind, ja diese sind beinahe die einzigen, wenn man die Pifanize des P. Marcus, die nun erscheinende Zhbeliza u. einige Gelegenheitsgedichte ausnimmt.)
8.	Krajnfka Zhbeliza, 1' Bdchon (am zweyten wird so eben gedruckt).
'.). P. Marcus Wörlerbiicli in 3 Spraclien. 1'° (weiiiLTslons holTo icli, dass mir jemand, von den» ich nun ein h'x davon liabo, es für Sic überlassen wird).
10.	Dainko's Lohrbucli der Windischen Spraclie werde icii auch liier beiionimcn können.
11.	I'rof. Metelko wird mir wuhrschcinlich audi seine «Slowenische Sprachlehre, ein Auszusr aus dem Lehrtfe-biiude« u. sein »ShtevilTtvo« (Uechenkunstj beydes iinliingst erscliienen, für Sie tyeben.
Von Linhart s (icschichle von Krain ist nur der erste Hund hier zu haben. Vielleicht kann Iliiien II. v. Kopitar in NN'ion leichter ein vollständiges Kxomplar davon aultreiben. Der .\nti(|uar Srhmiedl zoij^'to in seinetn vorjiihrijjen Katalogu eines um einen i;erinu:en Preis (ich glaube l'^ Ii. C. M.) an Indessen ist vieileiclit diese Geschichte für Sie weniger wichtig, als Sie voraussetzen, da sie nur bis auf Karl d. Gr. geht; übrigens ist es ein Werk ernster I'orschung. Zur Iii bersieh t der Geschichte von Krain, Triest u. <lörz wird Ihnen dienlich seyn das Schulbuch:
Geschichte des llerziigthums Krain, des (tehieflies von Triest u. der (Jralschall Görz (von Vudnik, fortgesetzt vom Prof. (gegenwärtig nllmützer Mibliotliekarl Uichter) welches ich llineti auch mitschicken kann, wo nicht, so legt es II. v. Kopitar bey, da es in Wien (bey St. Anna) erschienen ist (1825). U.V. Kopitar wird daselbst auch erfahren können, ob es ähnliche Schulbücher auch für Steyermark u. Kärnthen gibt, wovon ich nicht zweifle. Die Pifanize des P. Marcus kann man wohl nicht mehr hier auftreiben; es liegt aber auch nichts daran; ich habe sie in meinen Heyträgen ziem lieh ausführlich besprochen, und eine Probe von Distichen i^egfbcn, die aber wenig besser sind, als die bey Denis (Vorr. z. Ossian); es sind in den Pifanize im Ganzen nur drey solche Stücke, wenn ich mich recht erinnere.
Die übrigen Tragen Ihres letzten Schreibens kann ich heute nur kurz berühren. 1. Mibl iotheken, die slowen. Hü eher haben — von öffentlichen hat deren sicher keine viol, als die hiesige L y c ea l b i b 1 i o t h e k, und nächst ihr die k. k. II ofbi b I iothek in Wien; in der Gratzer Univorsität-^ibibliothek wird man, ausser ein Paar Sachen aus der protost. Periode |z. IJ. Truber's Novi Teftament) sicher nichts haben, als höchstens die Pilicht-e.xemplaro der neuern in Steyermark erschienenen Schriften, und in der Klagenfurter Lycealbibliothek noch weniger (ich könnte mich indessen diessfalls noch erkundigen, wenn Sic 08 wünschenl, die Hibliotheken in Triest u. Görz haben gewiss keine libri schiavi. Privatsammlungen: die vom
oberwähnten Dr. Jacob Supan, Prof. dos Alten Testam. u. d. oriental, i^prachen hier ausu:enonitnen kenne ich ^ar keine. 2. Slowenische B uclid r uckereyen : — doch ich sehe, ich muss für heute abbrechen — ich werde Ober diese und die übrigen Kragen den Beyträgen selbst etwas beylegen,
die Ji^ie ohnehin bald nach diesem liriel'o erhalten werden.
•
Mit wahrer Hochachtung
Ihr ergeb. Diener u. Freund M. Zhop.
Kür die krainischen Bücher können Sie mir ein bey-liiuliges Aeciuivalent in serbischen geben. Bis nun habe ich nichts Serbisches, als die V'ukischen Liedersammlungen iWiener u. Leipziger), seine Danica pro 182(5 u. 1827, d. Zabavnik für 1821 von Davidovich; VKitje G. Zelicha, Sola-rich's Serbie pakiporab., M.igarascevich's Istorija etc. ot 18<J9 do 1821 und '«Hivkovich's Uibers. d. Telemach. — Ausser diesen Büchern könnten Sie mir schicken, was Sie für mich interessant glauben würden — und zwar an die Schal-bachurische Buchhandlung in Wien, von der ich es gleich erhalten würde.
K temu listu je priložen Kopitarjev:
Kn tibi literas 'lopii, diu expectatas & adhuc expecta-tivas. Kxpecto & ego catalogum a Te promiasum. I'tolemaeus ist noch auf der Donau, von Ulm herab. Vodnikum laud at Mop, amice potius (|uam vere. Novi melius commensal em 10 annorum vV grammaticum m in i me grammaticum, vido K*** (irammatik p. 156 text tSc notam, p^fme za pokuü<M6 ist gleich incorrect — i abundat, nemo dicit pokiisina sed (loren'c govori: za poki'isiio,
& Dolen'c — za pokiišno, n duro. & sic ille, primo Kranciscanus tum Jansenista & demum Kpicureus helvetianus, professus grammaticum, nec per unum versum sibi conatabat slve in grammatica, sive in aliis.
Sr. Wohlgeboren Herrn Professor 1*. J. v. Schaffarik,
etc.
in Neusatz
P. Ofen P et er ward ei n.
Inest epist. Z h 6p i i.
Laibach, 24. .luny IKM.
Verohrtor Kreund!
Schon an y.wey l'ostwagon-Aufyab-Tagen bin ich bloss dadurch verhindert worden, die Ihnen versprochenen Sachen nach Wien abzusenden, weil ich nicht Zeit hatte, dieselben einzupacken. Gestern hatte ich zwar das Pa(|uet lertij? gemacht, aber ich kaTn zu spät damit auf das Po.stwagen-Amt; es muss also noch den nlichsten Aufgab-Tag (Montag, den 27, d.s.) hier warten! Sie können sich denken, w ie unangenehm mir das ist — Sie werden inde.«8en nicht begreifen, wie es komme, dass ich es nicht schon längst abgeschickt, wie ich versprochen. — Ich fand noch so Manches nachzutragen, zu berichtigen etc. und konnte doch nur selten einen Augenblick dieser Arbeit widmen. Sie ist nun auch länger ausgefallen, als ich dachte. Ks sind von meineiji Oeschreibe 26 Bogen, nebst 1 Imogen Heyla^en, wovon zwey eine Abschrift der slowenischen Abtheilung des Zois'schen Original-Kalaloges (der hin und wieder IJemerkungen von Zois enthält) und zwey eine Biographie Vodnik's aus dem hiesigen »illyrischen Dlatt«, eine Anzeige seiner l'efme sa pokuHiino aus d. Wien. Lit. Zeitung (von Kopitar) und ein Verzeichnisa der Bttcher, die ich Ihnen sende, enthalten. Die zwey letzten der 26 Bogen enthalten, was ich Ihnen über unsere Volkspocsie, Metrik, Theater, Ober die Quellen unserer Literargeschichte und über die Druckereyen, die Slowenisches geliefert, zu sagen hatte, wie auch etwas aber die verschiedenen Sprecharten |Va-riätilten) unseres Dialekts, deren ich 5 annehmen zu mflssen glaube, o berk ra i n i sch, *u II te r k r a i n i sc h (wozu die 8üdl. u. westl. steyerischen Winden gehören), inner-krainisch, k ä r n t h n e r i sch und steyrisch (i. e. die Sprechart der Nord- und Ostslaven der Steyermark und der Ungarischen Winden der obern Hälfte des Eisenburger Comit. (nach Dainko). Die Bücher, die ich Ihnen sende, sind:
1.	K Marcus, Tu malu Besedishe. Laib. 4« 2 11. —
2.	Gutsmann, Deutsclj-windisches Wörterbuch. Klag-1789, 4», 3 fl. —
3.	Jarnik, Samml. altslaw. Wörter etc. Klag. 1822, 8« 12 kr.
4.	Vodnik, Pifmenoft. V Lubl. 1811,8".	| Voin
5.	Pefme sa pokufliino, Lubl. 18(16 kl. 8. Pn.t
6 — Pefmi sa branibovzc. 1809, 8*, 1 Bog. J ^up»»

7. Fnuuil Sagsio gramm. ital. cragn. (zuniicii!«! wegen (dor| darin abgcHnirkU-n Koniüdie von Linhart).
Dainkö, Lehrbuch der Wind. Spraclie. (Iratz 1824, H».
1 n.
9.	( Uitsmann, Windische Sprarlilehre. 0"' A.Kla«/. 1829 8*. Den I'rois weiss icli noch jetzt nicht, derselbe wird indessen wohl viel'^ h("»her seyn, als............20 kr.
10.	iHavnikarl. S. .Maflia. 16« A. Lubl. lH2ü. (es ist der Mülie werlh ein Much zu sehen, das bey uns einen so starken Absatz gefunden — Sache u. Sprache Iwcnitrslens die Ravnikar'sche in den neuern Aullagen) ist berdck-sichtigunsrswerth).............— » 13 kr.
11.	Havnikar, 8<„rodbe T. pifma. I. döl. Lub. 1815, 8® 45 kr. (sowohl weisen der Kavnikar sehen Sprache, als auch, weil Sie das deutsche Original zur Vergleichuni,' leicht haben können — fihrisrens haben Sie, glaube ich, zu diesem /.wecke, am ersten Itande dieses Werkes genug; sollten Sie indessen auch die zwey Qbrigen wünschen, so können Sie sie einzeln a 45 kr. haben, und ich kann Sie Ihnen bey nächster Gelegenheit schicken.)
12.	Metelko, Slowenische Sprachlehre (Auszug). Laib. 1830....................— 15 kr.
13.	iMetelko) Deutsch - krainisches Nahmenbüchlein. Laib 1829, 8»...............fl. — 10 kr.
14.	— Abezednik. Laib. 1829. 8*..........3 kr.
'Diese Abecedarien sind nicht nur zum Sprachstudium dienlich, zumahl das erstere, sondern auch zur Beurthei-lung der neuen krainischen Buchstaben, die sich hier doch etwas besser ausnehmen, als die vom ersten Gusse Inder Grammatik von Metelko etc.
15.	Metelko. Shtevilftvo (Rechenkunst) Laib. 1830, 8® (Vom Prof. Metelko selbst, welcher glaubt, es könnte Sie mteressieren, zu sehen, wie man die arithmetischen Kunstwörter krainisch gegeben.) —
16.	Popotnik fliiroke in voske poti, fpifal Veriti. Laib.
1828. 8*............... — 20 kr.
lals Beyspiel der jetzt in jenen geistlichen Schriften gewöhnlichen Sprache, wo man auf die Sprache als solche nicht gerade besondere Rücksicht nimmt, oder wenigstens in dieser Hinsicht keine Prlitensionen macht).
17.	Rishner. Katolfka Mefhna-knishiza. ürfttz 1828. Kin ganz kleines Gebethbüchlein für die (wie ich glaube meist armen) windischon Bauern im nordöstlichen Theile von Steiermak. Das Büchlein kostet, glaube ich. nur 10 kr.
') Cop je paC najbrž hotel napisali: „wohl nicht viel*.
18.	Krajnfka IVatika ider krainische Hauernkalender) lür IHHl. 8 kr. C. M. Diess ist der Kalender, dessen wUlmuii^ Ihr Ree. in d. \V. Jahrb. vermisate. Kr erscheint »eil gegenwärtig in ilO.CK*) Kx. jährlich.
19.	(jeschichte des llerzogthums Krain etc. (von Vodnik, fortges. von Richter). Wien 1«25, 8*. 17 kr. ('. M. (die letzten Itlätter erhalten Sie sowohl in der ursprünglichen Gestalt, als in der Richterschen Umarbeitung u. Ergänzung.)
2U. Schnurrer, Slavischor Üücherdruck in Würteinberir. Tübingen 17<.»9. 8" 45 kr. C. M. Ich lego diese für unsere ältere Literatur interessante, (ibrigens aber freylich von Kopitar u. Dobrowsky bereits viel benutzte Schrift, die Ihnen vielleicht nicht zur llatid ist, hier bey — wenigstens zur alltälligen Hendlzung, Sie können mir dieselbe, wenn sie Sie nicht weiter interessiert od. wenn Sie sie etwa schon besitzen, zurücksenden, wenn Sie mir einmahl wieder etwas zu schicken haben sollten.
21. Krajnfka Zhbeliza, 1. 2. Üukvize. Laib. 1830^1. Vom Herausgeber Kalteliz, von dem auch das beyliegende tlelegenheitsgedicht ist.
Die Bdcher, deren .\b9endung Sie nur in Ihrem Schreiben von» 3L May ankündigen, werden mir alle willkommen seyn (nahmentlich auch Vuks \Vörterbu<'h, welches ich nicht eigenthümlich besitze). Meine Auslage für die Hücher, die ich Ihnen sende (10 Ii. und einige Kreuzer C. M.), kommt dem Hetrage der Ihrigen ziemlich gleich; eigentlich werde ich noch etwas zu gut haben, da ich von den Hüchern eines oder das andere dem Prof. Supan abtrete, und übordiess auch das I'oslwagen - Porto bis Wien für meine Sendung zahle. Wir gleichen das ein anderes Mahl aus. Wenn Sie schon mit der serbischen Literatur so unzufrieden sind, was werden Sie erst zu unserer krainischen sagen? Zu unsern Oebethbüchern und Katechismen? etc.— Wenn die serbische Literatur eine Pö be 1 literatur ist, so kann man die unsrige ihrer Bestimmung nach nicht wohl anders als eine Mauern literatur nennen — freylich ist der Hauer in mancher Beziehung respectabler, als was man sonst Pöbel nennt; aber eine Literatur, die ihn zunächst, oder vielmehr ausschliesslich berücksichtigt, ist denn doch ein armes Ding! Sie sagen, die Serben schreiben meistens »Romanchen, Dramen etc.« — wie froh wären wir, wenn wir dergleichen hätten! — An literarischen Zänkereyen um Buchstaben etc., fehlt es auch bey uns nicht. So eben erschienen in der Zeitschrift Carinthia zwey .Vufsätze über die neuen (Metelkoschen) Buchstaben, der eine, vom Prof. Supan, dagegen; der andere, vom
Spiritual »los hio». IViester:4eminars J. lluri^or, d a I'd r; Supan hal nun oinon zweyton als Replik auf den Uuri^er'sclien forlis? aber »its uinijr«hcn alle daa was mir da» wesent-lichu Hclivint, so dass us mich selbst juckt ulwa» darüber zu »airen.
Den 27. .luny
lU'Ulu oiidlich habe icli meine Sendunjj an Sie boy der l'ostwagon-P'xpedilion aul'Keffebon, und Sie wird pei^fon Knde <lieser Woche unfehlbar in II. Kopilar's Münden seyn. Ich mu8S aulVichliu: irestohcn, dasü ich herzlich froh bin, der Sache einmal losj^eworden zu soyn. Ich konnte die Papiere sciion nicht mehr ansehen ■ - so überdrüssig war ich whoii einer Arbeil, zu der ich ubsolul keine Zeit halle und zu der icli Obrii^ens auch nichts weniger als vorbereitet war denn ich hatte niich früher nie mit unserer Literatur (wenn man die wenigen krainischen Büchlein so nennen kann) beschiiftivrt — so weni^ als jemand (meines Wissens) in K'rain —(mit der Sprache beschäftigen »ich wohl mehrere). Wenif^slens hinsichtlich der Zeit hiitton Sie sich also an keinen unreell lern wenden können, ab an mich. Sonst kann ich aber wolil auch sagen, dass sich kein Mens«*!) in Krain die M(ihe genommen hätte, alle die lUlchelchen etc. zusammen zu suchen (denn unsere Itibliothek hat bey weitem nicht alle) und zu verzeichnen — wenij^stens nicht mit der Genauigkeit, mit der ich es zu machen suchte. — Dies« ist aber auch mein einziges X'erdietist. — .\ber bey einer Literatur wie die unsrige kann man sich wohl auch kein anderes erwerben. Desswe-gen konnte ich mich aber auch nicht entschliessen, meine •Vrbeit abgehen zu lassen, bis sie nicht wenigstens diese Vollkommenlieit iiälte. Sollten Sie noch irgend eine Auf-(iHirung oder was immer für Auskunft brauchen, so wenden Sie sich nur an mich — ich werde Sie nach Thunlichkeit zu befriedigen suchen. Künftliclihin werde ich weniger beschüftigt seyn; denn mit Ende dieses Schuljahres werde ich wahrscheinlich meine Lehrstelle los, u. so habe ich dann nur die Uibliolhek, die indessen freylich in entsetzlicher Unordnung ist, sei dass ich durch einige Jahre mit einer Totalreform derselben zu thun haben werde. —
In der Zlibeliza habe ich ein Paar Gedichte, nah-mentlich die Satyre »Krajnfka Pifarijaa (die krainische Schriftstellerey) iiii -i'™ iJdchen ein wenig glossiert, damit Sie sie leichter verstehen. Ks wird Ihnen freylich auch sonst noch manches Gedicht dunkel seyn, nahmentlich dio meisten
Supan'srhen — aber da machen Sie sich nichts daraus — diese Supanianu veratehen audi Krainer oft nicht, Iheils wogen der vielen Anspielungen otc% theils jund noch mehr) we^en seiner etwa» w i 11 k ü Ii r I icii e n Sprache, in der par manches nicht zu Billig-ende vorkommt. Uibrigens sind wenij^'stens die meisten dieser (jedichte nicht gerade poetisch, aber sonst nicht uninteressant, wie Überhaupt der ganze Mann eine zwar bizarre, aber keineswegs uninteressante Erscheinung ist V'or allem aber verdient sein Knthusiasmus für Krain und für alles Slawische Derück-sichtigung und seine vielseitige lirudition alle .\chtung (die or hier auch goniosst). Ich wüns^-he daher, dass Sie bey der KrwUhnung dieses Mannes soviel möglich meine Ausdrücke, durcij dio ich (boy der Zhbelizai seine Eigen-thümlichkoit kurz andeutete, beybehielten — es sind ohnehin nur ein Paar Worte — oder durch ähnliche ersetzten. Der Streit über die Metelko'schen Buchstaben wird neulich von ihm (Supan) angeregt Ich glaube Ireylich Wesentlicheres gegen dieselben einwenden zu können, als es Supan gethan. Ich wollte auch meine Gründe gegen dieselben für Sie ausführlich auseinandersetzen, und machte dem H. Metelko den Vorschlag, er möchte selbst auf meine Einwendungen, (die ich ihm schriftlich mittheilen würde) replicieren; wir würden Ihnen dann Gründe und Gegengründe durch II. Kopitar vorlegen — aber Metelko lehnte diess ab, indem er meinte, dergleichen habe eine Literargeschichte nicht weiter zu berücksichtigen, als dass sie berichtet, was vorhanden ist Kann Sie indessen dergleichen interessieien, so schreibe ich nächstens darüber ausführlicher. Kür heute muss ich auf jeden Kall aufhören.
Mit ausgezeichneter Hochachtung
Ihr ergeb. Diener u. Kround M. Zhöp.
Wenn Sie einmahl meine Slovenica werden erhalten haben, so bitte ich Sie mich davon in Kenntniss zu setzen.
Kopitarjev list zraven:
Wien den 8""" July 1831.
Kround!
Zhop's Pakett ist endlich angelangt, und ich habe es eiligst, mit Ausscheidung des für lllalb. & andere beigelegten, für iSio umgepackt, .und durch Illalb. an
r.
■f Iv. KanSiC: Doneski k zgod. knjiž zveze mej Cehi in Slovenci. 109
lllaumb. für Sie abgeben lassen E.s sind herrliche, für Sio nur des Oopirens bedürfende Beitrage, und ich zwoide ob Sie sonst woher sc» brave Vorarbeit erhalten haben können. Und da Sic erst Gott weiss wann und welchen Gebrauch von Zhop's unumwundenem Vertrauen machen worden, sive Pet rop. sive Vrat., so wiederhole ich hier auch gegen Sie meine an Zhop abgegebene >[einung, dass Sie nach genommener A b sch r if t oder Auszug ihm seine adressaria zurückschicken möchtcn, um sie allenfalls mutatis mutandis als Geschichte der krain. Literatur, ohne Ihren Schaden, früher, als eigenes Büchlein abdrucken zu lassen. Ziiop ist ein nnlder Ree. und von extensiven» Vergleichs-Oesichtskreis. .\lles, was er Uber die krainischen II a I bjanaenislen sagt, wird, auch noch so un»sichtig gegeben, im Drucke nur der guten Sache schaden. Sie wissen, dass man auch in Frankreich Fort-Royal immer für Genf ausgeben wollte. Sic franciscani nostros Rigoristas vocant Luterjani, und lassen sie in ihren Vaudevilles auf modrijani (Klüg-linge} reimen. Raunicher, der eben als nominatus episc. in Rom inquirirt wird, wäre dadurch etwa ebenso com-promittirt, wie Kollär durch Bowring' Artikel.
Mit der Sendung erhalten Sio auch Ihren Ptolemaeus und Voltiggi, und schreibe mir dafür f. 15.36 + f. 2, Summa f. 17.36 C. M. zu Gutem.
Vale & lave festinantissimo
K.
PS. Hinunter können wir auch nun alles schicken, aber von euch nichts ohne Contumaz erhalten.
Quid tu de Bibliis illyro-latinis Katanesichianis quorum tomus I. prodiit? in principio creavit ist durch stvoWA gegeben, damit man es nicht für das praes. stvori halten möge! Ist das'nicht ein cchtes, deutsches Dehnungs — A?
Hanka lässt Sio um eine kl. Probe Ihres .Mexander bitten, um zu sehen, wie er sich zum Raudnitzer verhält.
3.
Laibach, 10. July 1831.
Verehrter Freund!
Ich finde kaum Zeit die gewünschten Verse für Sie abzuschreiben, geschweige, dass ich den Gegenstand (von» Standpunkt unseres Dialektes aus) weiter beleuchten Könnte. Ich habe Ihnen indessen schon sonst
gesagt, dass ich im Krainiachen durchaus keine andere Quantität wahrnehmen kann, als die Dehnung und Sohiir-funff der Vocaie, wio sie z. H. Metelko S. 18 darstellt. Ich setze zuerst das bey Denis gedruckte kurze Stück, da es ein Oanzes ist, hieher und schreibe es nach Kopitar'scher Weise (beyläuiig)
(Vanitas mundi)
Nezheniernoft toga fveta.
I'orjii tli pr.'i vo skü pej sbi rAjmo bo gilftvo, Ktir' naf / tud" 's te'gd , bode fpn; milo Tvo tä.
(wir sagen tega u. tegä oder »iolinelir tigH) Käj bo / po fnicr ti teb' / giuf ime nitni po/mÄsral, AI zhäft töga fve td, / ktiro tak' liino she lifh y
Mhliu« ratlien
Käj bo do t4, bi vfi ; fliäzi er dezhiga / (statt rudezhiga) murja
«eitc
Na un' plÄt gro.ba / däii sa ; eno po'mözhl'
N* (Naglizh, der Verfasser).
In diesen Versen wurden manche Sylben nach purer Willkühr als Liingen gebraucht, die doch die entst-hie-densten Kürzen sind, z. Ü. 1. V. das Ter in ftrjatli, eben so das Üi in domsolben Worte, was indessen der Verfasser durch die Position oder die Caesur entschuldigen mochte. So ist auch im H. V. in fmorti das i entschieden kurz, so dass man es um Laibach gar nicht hört, oder höchstens wie ein französisches stummes e. Im 5"" V. ist das do in bodo, hi in tebi — in 0"™ das Im in groba ebonfiills entschieden kurz, und wohl ganz willkührlich als laug gebraucht. So oder nicht viel besser sind auch die übrigen Hoxam. u. Pentam. in den Pifanize — selbst die von Vodnik (in den Pifanize für 1780 — in der K legi o [mila pefemj als P. .Marcus 1775 von Laibach nach Wien gieng) wovon ich Ihnen den .Vnfang in den Ueytrügen mitgetheilt, welcher lautet (beylauiig Kopi tarisch geschrieben)
Strdfhen in' / temni je dän, ktir' nam näflie ve/f(^lje od/terga,
(Das i in odterga, temni hört man kaum mehr, als das deutsche in aond-ecn, hundf-rt; die Sylben tör, U'mti, machen indessen doch gute Längen. Darüber habe icli noch nicht weiter nachgedacht.)
Trort
Katfr' nam / tröfhte fka sf, katir" nam / röke fu flif. Slifliite ! Tiho!—jefl / flifliim en ; gh'if, ktir' od , Diineja pn'de, Krajnflie Mo dHze kaj ; böV — Märka vafh , Kräjan k gre
pr«'zh.
r
I Marka vafli / kr.ijan k trre ■ prezh! Oh! O! , krajnfke Mo/dWze
¥	jo.käjte;
I Njega po/körfli na ve II. , Kdo je ta, , ktir' ga dcr shf*
E'	IV^Mltl
F	On fe na pravla, on / jemlje slo vo, ter bertli / rajshati /more,
I	Köj en ne vofliKv vös / nj^ga od p^lal nam / bo.
P	Take be fed o fim , jefl tiho (!)' krajnfkim Mo dnV.am po;V«'dal;
I	Vergle fo / xitre kje I prezh ter sdiho/väle ta/kö:
(tiiher»
Dünej gro/mezhüsa/käj ti nam nafhiga / kräjan'ka , jomljofh? Ta dan te däj naj bo / med ' priisnizhno dneve di/jan. etc.
Einige Distichen kommen auch im 2'" Händchen der Krajnfka Zhheliza vor — ein Paar kurzer Stücke von Supan u. einige Kpigramme von Kafteliz. Die letzten sind nicht schlechter gemessen, als die bossern deutschen, z. B.
Naj boga,tin, naj knös fe ko Thätita ; li'ikej na , semlji: Smert od, pihne sla/to /, sglodajo zhčrvi shlaht/noll.
Es wHre Manciierley hierüber zu bemerken, aber ich habe gegenwärtig durchaus nicht Zeit dazu — ich bin mit den Prüfungen beschiiftigt etc. etc. Uibrigens weiss ich, dass wir uns in unseren metrischen Ansichten nie vereinen werden. So eben schreibt mir jemand, der Can. Mogilnicki in PrzemysI sey an der Cholera gestorben.
Mit aller Hochachtung
Ihr ergebenster
M. Zhöp.
Ich schreibe Ihnen später einmahl über unsere Pro-sodie etc. ausführlicher, wenn Ihnen daran liegen sollte — doch müsste ich noch selbst ein Bischen darüber nachdenken.
Kopitarjevo pismo zraven:
Wien den 12"" July 1831.
Kround!
Ungeduld muss büssen. Ihr Packelt traf ich noch bei Schaumburg an. Rs sollte in 4—5 Tagen an Eggen-berirer beigepackt werden. Ks aufzumachen, und alle die Bagatellen wieder der Zerstreuung preis zu geben — auf den Unwillen des neuen Packiers (nachdem Schalbacher es einmal sorgfiillig gepackt hatte), der «auch nichts davon hat«, nicht gerechnet — nolui, und ich ergriff daher die Partie — man muss sich manchmal schnell
und immer cum dignitale entscheiden dem St-luium-buHp' die Vollmacht zu sreben, mil morgiger i'ost da.s ganze l'ackplt, so wie es Schaliiacher übertnarlit, noch mit Wachsleinwand überzogen, an Ihre Adresse ii n m i 11 e 1-bar zu evpediren. Was hier zu zahlen ist, vergüto ich dem Scliaumbiirg ;da Sie nicht mehr in Corrente-llechnung mit ihm stehen, wie er mir sagte), cetera tu solves arcepto pacchetto Neoplantae. Audi übrigens bin ich der Meinung, dass man bei jetziger angeli enden Verwirrung mit den Sendungen möglichst bald im Klaren zu seyn trachten muss. Rescribes .s,uo tempore, te recte — acöe-pisse pacchettum.
Die carta bianca über H. Zois hatte ich nicht Zeit in Zhop's Adressarien auszufüllen. Fiat alias. Ks ist zwar eine Biographie dos B. S. Z. vom damaligen prof. hist. Richter in Laibach erschienen: aber sie ist zu eras für diesen feinen Geist. Nunc non vacat facero portraitum lidelius, sed faciam alias, wenigstens ten tabo; Er war ein auf-nuintornder, mit stillem aber standhaftem Feuer für alles Gute & Sciiöne mitwirkender Miicen in Krain, der reichste und gebildetste und daher auch beste Mann in Krain.
V'odnik war sein gratis Kostgänger bloss, weil er Slavica trieb; selbst ich trieb Slavica auf seine Anregung, gab krainischen Unterricht der Comtesse Bellegarde auf seine Einladung {& haec fuit origo meae gramm), Raunicher war ihm (von mir) von hier aus empfohlen, und ward sein Beichtvater. Raunicher begriff den feinen Geist dos Mannes viel tiefer als sein Biograph (posthumus & samozvanyj), und auch ihm nützte Zois seinerseits. Der Vater des Z. war ein Bergamasco, in Krain durch Handel Millionär geworden u. von M. Theresia pro donis patrioticis baronisirt (Zois [von gioja Edelstein] Baron v. Edelsteinf, übrigens ohne gelehrte Bildung, doch grossherzig und in Krain allgemein geliebt, aber den Kindern liess er die Bildung geben, und der Majoratsherr Sigmund B. Z. war Metallurg & Mineraloge, sein Bruder Carl Botaniker, nicht gemeinhin, sondern comme il faut.')
Ihr könntet wohl beide .\rten von Cholera haben? .\rmenu8 ist ohne weiters expedirt worden, und entzückt über Ihren Rath weiter fort. Vale raptim.
') Olcj Ljubljanski Zvon", 1889, str. 763, kjer je natisnjen kos tega pisma od die carta bianca' do sem. Kopitarjevo piaino je naj-l-rže prepisal Safafik sam za Copa, ker je ta želel vedeti, kaj piäe Kopitar o Cojzu; glej Čopovo pismo od 7. novembra 1831.
t It. KunäiC: Doneski k zgod. ki^jiS. sveže mej Cehi in Slovenci. 113
A. Mih' ist ein ehrgeiziges — eitles Muttersöhnchen, der (Iberall initsprcchen möchte: aber überall sehr soicht, ne dicam leer. Er muss in Pesth seyn; er wollte vor H Jahren nach Mexico sed audio otiari Pestini. Seine Redo will er selbst nichts mehr gelten lassen. Alia alias.
4.
Laibach, 7. Q»" 1831.
Verehrter Kreund!
Oegenwärtiges Schreiben folgt meinem letzten (vom 25. V, M. glaube ich), welches das Verzeichniss der Dalmatica (Bosn. Slavon.) enthielt, nicht so schnell nach, als ich es versprochen hatte, woran grösstontheils Mangel an Zeit meinerseits, zum Theil wohl auch die Schwierigkeit, den Prof. Supan bey gehöriger Laune oder sonst in gehöriger Disposition (er kommt z. B. an Tagen, wo er es nicht von Amtswegen thun muss, vor Mittag nicht aus dem Bett) zu treffen, Schuld war. Ich gebe hier zuerst die Fortsetzung der Supan'schen Dalmatica — es sind deren inde.sscn nur noch wenige.») Bey Supan sah ich ferner ausser diesen mit lateinischen Lettern gedruckten Büchern (mit lateinischen Lettern sind auch die sttmmtlichen in meinem letzten Briefe beschriebenen gedruckt) auch die mit den Bosnisch-cyrillischen Lettern (vid. Dobrowsky Inst. S. 4 — aber Sie haben ja solche Bücher sicher gesehen) gedruckten.
Potem navaja ,Be8ie<le Divkovicha i. t. d. 1610" in dve tako tiskani knjigi iz licejske knjižnice.
Ich selbst kaufte vor 3 Jahren in Venedig bey Occhi mit den bosnisch-cyr. Lettern gedruckt: Nauk karstianski... Kr. Matie Divkovich 1698.
Prof. Supan besitzt übrigens (ausser mehrern auch in der Lyc. Bibl. befindlichen Dalmaticis, die ich neulich verzeichnete) sonst noch Manches, was aber entweder nicht hieher gehört, oder Ihnen sonst bekannt sayn wird, z. B. Ofner-, Tyrnauer-, Esseker-Drucke.
Potem jih nekaj omenja
In Venedig, Wien etc. gedruckte Schriften mit cyrillischen Druck (sorbisch etc.), von denen Supan auch mehrere, jedoch nur neuere besitzt, brauche ich wohl nicht zu ver') Tu navaja Sest knjig Kot St. B. je .Kratko iakazanje jednoga d^adjaja, u komu se nasca godine 1813 redovnik f. Andria Dorotich", kjer pripominja v oklepaja „ein Uederlicher aber talentvoller Mönch, wie Prof. Supan sagt*.
zeichnen. Auch bosilzt er Ijodoch etwas dcfecl.) das Missiile von Kiume ir»31 (Dohr. S. XXXVIH, die Oram. shiv. von Maxiinov, Petersb. 1723, etc. .\n Dalmaticis ist or, wie Sic sehen, reiclier, als die Lyc. Bibl., welche, wie ich neulich bemerkt zu haben glaube, bey weitem niciit »eine beynahe voilstiindiife Suite der in Venedig etc. 'gedruckten Bücher« besitzt, sio besitzt nuhmentlich keinen einzigen von den von Ilinen in den Wien. Jahrb. der Literatur, Bd. 48, beschriebenen cyrillischen drucken, sondern nur spätere (von Theodos. etc.l
Als Kopitar dieses schrieb, mochte er die .Mensje derselben noch nicht kennen. Wie viel (wahrscheinlich nicht uninteressante) Sachen enthält da.s am lat. sredr. Ispravnik za Krei, Venezia. Occhi 1709 gedruckte Verzeichniss von Büchern, die damals bei Occhi zu haben waren! Ich schliesse es hier in vollständiger Abschrift an, da Ihnen vielleicht weder dieser Ispravnik, noch sonst ein so vollstündig'es Verzeichniss der .\rt zur Hand ist. Haben 8ie Doici's Fasti litterario-Rai^usini benützt? Ich habe es eben etwas durchgeblättert. Wie ich sehe, war das schon eben keine so ganz unbedeutende Vorarbeit für Appendini. l'aut pir!
Von Croaticis besitzt unsere Bibliothek noch weniger, und wohl gar nicht Ihnen Unbekanntes. Wir haben: Hrana duhovna i. t d. od Štefana iz Zagreba. Capuc. 1. Sztran Zagreb, 1715, druga Sztr. Vu Clagenfurtu 1718, 4'". Szveti Evangeliomi OriUz 1651. Szveti Kvangeliomi i. t. d. vu Zagrebu 1778. Sivlenje blasenoga Oazzoti Augustina. Vu Zagr. 1747. Chtenya, y Evangelium! na vsze nedelve. Vu Budiinu 1749. (Sveta Roxalia — po .\nt. Kanislichu, u Beczu 1780}. Diess ist, nebst Vramecz u. den bekannten Sprachbüchern, alles, was wir Kroatisches besitzen. Prof. Supan hat ausser den oben Angeführten noch:
Putni tovarusz i. t. d. I'o meni OroCf Frankopan Catha-rini Goszpodina GrolTa Petra Zrinfzkoga hifnom Touraruffu (sie). Lublani (ohne V'f, slroskom Januffa Carla Mally krainske Provinczio knigarz (siel 1715. 12», 314 S. (vorn ein nicht pag. Kalender).
Indessen Kroatisches haben Sie ohnehin selbst senug. Hinsichtlich des Dalmatinischen ist es Schade, dass Sie niemanden in Dalmatien gefunden haben, der Sie mit Büchern, Notizen etc. unterstützt hätte. Mein Nachfolger in der Humanität, Petruzzi, vom Gymnasium zu Zara hieher übersetzt, sagt mir, Sie könnten sich unter andern wenden in Zara an Abbate Giorgio Plane ich, Ispettore generale delle scuole normali in Dalmazia; in Trau an Conten Ca-ragnini; die meisten dalmatinischen Bücher aber besitze
ein Geistlicher in Rapusa, den man insgemein il Trete sordo nennt, dessen eigentlicher Nähme aber ihm (I'etruz/il nicht boylaile; i^ie könnten, meint Petruzzi, durcli Dr. Trufstich in Triest und dessen Schwager, den russischen Consul in Haffusa, sicii leicht mit diesem presbyter sordus in Verbindung setzen; aucli l'rof. Kucharski sey mit ihm bekannt. Von .Martecchini s Sachen habe ich: Oundulirh's Osman (nebst der miserablen italiiiniachen Bearbeitung desselben: Ver-sione dell' Osmanide poema illirico di Gio. Fr^ Gondola, jiatrizio di Itagusa. Colla dilui vita scritta dal Fr. M. Appendini, Hagusa, Marttechini, 1827, 8«, 55+159 S. — Diese .Übersetzung »oll vom Zaraer Oub. Rath. Nie. Giaxich seyn). Popovitss Ausg. der Osmanide, Hud. 1827 kennen Sie sicher auch; dessen fufe sina rafmetnoga mit den I'jofnji pokorne. U Dubr. 1828. 8*. 125 S. u. dessen Ariadna polufc-plostivü — prikafagne. II Dubr. 1829. 8". 78 S. Dies ist alles, w.as ich Ihnen über Dalmatica satren kann. Die Titel, die ich Ihnen abgeschrieben, sind genau, zumahl die von den in der Lyc. Bibl. belindliclien .Werken abgeschriebenen; bey Supan musste ich es etwas schneller machen, um ihn nicht zu disgustieren. l''indon Sie irgendwo einen .Anstand, so wollen Sie es mir sagen: ich werde noch nachschauen, wenn es nolhig ist. Fatal ist es mit den unbestimmten Schreibungen; ich behielt natürlich immer die des Buches bey (auch die J und wo sie unterschieden werden). In Appendini's vita des Gundulich heisst es S. 33; L'erudito canonico Pietro Bassich buon illiricista ed assai benemerilo per averci lasciata una completa raccolta tra-scritta di proprio pugno in 22 volum. di tutte le poesie illir. auperstiti raccolta actjuistata dallo stamp, librajo Martecchini ad ogetto di darla fra breve alla luee col titolo di Parnaso. Was geschieht doch damit? Ich wäire auf die ältesten u. auf die dramat. Poesien neugierig. Durch einen Professor, der von hier durch Wien nach Kzeszow reiste, schickte ich vor ein Paar Wochen für Sie an Kopitar (mit dem Ersuchen an letztem, es bey Schaumburg für Sie abzugeben):
1.	Evangelien und P^pisteln nach der neuesten Ausgabe; ältere kann man nur durch Zufall linden, also vielleicht später; zur Vergleichung der Sprache kann Ihnen indessen Kopitarss grosse Tabelle (zur S. 157 seiner Gram.) dienen.
2.	Ravnikar's Sgodbe 2^ u. 3' Theil.
Einen Thom. v. Kempis konnte ich nicht gleich finden, da der Prof. eben an einem Sonntag mit Kilwagen abreiste. Der Salokar'sche ist vergrilTen; die Bedenzhizh'sche Ausg. ist sprachlich ziemlich schlecht; diese können Sie indessen immer haben, wenn Sie sie wünschen.
Von der Zhbcliza int noch kein «Irittes Heft erschienen; es erscheint wohl noch nicht vor ein F'uar Monathen. Kinen krainischen Kalender ausser Pralika jjibt es seil Vodnik'schen, d. h. seit 30 Jahren nicht. Von Murko's Lexicon ist bis nun nur ein Probobogon uns zugekommen. Ks wird indessen docli daran gedruckt, glaube ich. Muchar's Auffsatz üb. d. Einw. d. Slow, ist mir nicht bekannt; ich will mich indessen daratif erkundigen.
Ihre Bücher-Sendung vom Knde May habe ich noch nicht erhalten, obwohl mir i<ciialbacher seitdem schon mehrmals Bücher geschickt hat. Sie liegt vielleicht bey Schaumburg; ich habe nun darnach fragen lassen, aber noch keine Auskunft erhalten. — Für die Miltheilung der Bemerkungen Kopitar's danke ich Ihnen recht sehr. Gorejnfko u. Krajna kann auch ich nicht für einerley halten.
Krell's Postille, Laibach bey Mannel 1578 ist allerdings eine zweyte Ausgabe des ersten in Regensburg 15G7 gedruckten Theiles derseliten; ob aber auch der zweyte Theil früher in Regensb. gedruckt worden oder zuerst (mit dem ersten zugleich) in Laibach 157S, ist bis nun nicht bekannt. Ich begreife nicht, wie Kopitar'n nach dem, was er selbst S. 424 schreibt, dieser Zweifel einfallen konnte. So begreife ich auch nicht, wie er glauben kann, Jernej Skuryaniz sey Trüber selbst, da er doch selbst letztern S. 391 Pseudo-Orucker nennt; Trüber hat ja doch seine Büchlein nicht selbst gedruckt; er wird doch nicht in dem nähmlichen Buch zwey Pseudo-Nahmen führen (Philopatrid. Illyr. u. Jern. Skuryaniz).
Skalar's Buch ist, wie mir Kopitar schreibt, eine (germanisierende) Übersetzung von »Job. Wolfs Schule der Betrachtung« etc. MS. von 1643. — Kopitar schreibt Mösanguy; der (sehr genaue) Barbier (DicL des ouvrages anonymes et Pseudonymes) Mesenguy (ohne Accent); im Privilege du Roi zu seiner Exposit. de la Doctr. ehret. Paris 1767heis8t er Mezenguy. — Gegen Vodnik ist Kop. unwillig; seiner in-constantia ungeachtet, hat er doch Wesentliches geleistet. Was Kopit. Ihnen über Zois geschrieben, wäre mir interessant, wenn es auch so allgemein ist; ich möchte nur sehen, in welchem Ton er von ihm spricht. Seyen Sie so gut, mir seine Worte über ihn in Ihrem Nächsten mit-zutheilen.
G. Khisl ist Kiesl (nicht Kar.ib); seine Familie war aus Bayern nach Krain gekommen, wie ich später aus der Dedication der Vita Herb. Aürspergij ersah. Übrigens hat es mich besonders gefreut, aus Kopitar's Bemerkungen zu
r
t Iv. KunSiC: Doneski k zgod. knjiž. zveze mej Cehi in Slovenci. 117
ersehen, dass Khisl's Jesus Sirach noch existiert; ich wusste nichts davon.
Berichtigungen und Ergänzungen meiner Slovonica »chicko ich ein andermahl, für diessmahl schhesse ich nur ein Verzeichnis» der Glagolitica unserer Lyc. Bibl. (wörtlich aus dem Zoisschen Katalog abgeschrieben, mit ein Hay ZusAtzen) bey, aus welchem Sie ersehen werden, dass wir bey weitem nicht so reich daran sind, wie Sie sich vorstellen mochten. Sollten Sie eine weitere Auskunft hierüber brauchen, 80 wollen Sie es mir in Ihrem Nächsten sagen. Für heule breche ich ab, um diq kroatisch-ungr. Post nicht zu versäumen, und bin mit aufrichtiger Hochachtung
Ihr ergebenster Diener u. Freund
M. Zhop.
Ob meine Slovenica gedruckt werden, weiss ich noch nicht zu sagen. In Wachsmuths »Europäisch. Sittengeschichte« 1', Tbl. Lpz. 1H31 lese ich soeben S. 307. »Schaf-farik gibt in seinem trefflichen Buche, Geschichte der slav. Spr. u' Lit. Ofen 1826, dem keins der Handbücher über germ. u. roman. Spr. u. Lit. den Preis abgewinnen möchte« etc. u. S. 308 »Der wackere Schaff, in einem Kernbüchlein: Uiber die .\bk. d. Sl.« — Von wem erhalten Sie Auskunft über Polonica?
K temu listu je priložil Čop »Glagolitica in der Laib. Lyc. Bibliothek, — wörtlicher Auszug aus dem Zoiaschen Catn-logus. Pri ät. 7 ».Missale romanum, ohne Titelblatt, •i" 247 Bl.« pravi, da je to oni, ki ga omenja Kopitar v opombi str. 387, in, kakor je razvidno iz Dobrovskoga Institut. Str. X.XXVII., reški iz I. 1031. Primerjati ga hoče z Zupanovim, št. 8. in 9 »Missale rom. 1631 — in Breviarium romanum sl. id.1088
—	ima Čop sam, breviar njegov je pomanjkljiv.
Potem omenja še nekatere druge knjige, katerih ni zaznamovanih v Zoisovem katalogu.
Pridejan je tudi »Verzeichniss der in der Laib. Lyc. Bibliothek belindlichen Dalmatica (aus der B. Zois-schen Samndungf. Pri št 1. Piesni raflike Dinka Uagnine 1563
—	pristavlja »Unter den i l lyr. Gedichten des Kagnina sind viele sonetlenartig, auch in der Form der Sonette gedruckt (nähmlich in 2 Quader u. 2 Terzett abgothcilt), aber nicht als Sonette gereimt, sondern nur paarweise, li-i) verstehe leider die Sprache zu wenig, um Ihnen etwas vom Gehalt derselben zu sagen«.
Potem sledi »e »Dalmatica etc. in der Sammlung des Prof. J. Supano, navaja 34 knjig.
0.
Laibach, 13. Jänner 1832.
V'erelirter Freund!
Ich habe oinieo Zeit gezögert, Ihre werthen Zuschriften vom 13. u. 24. Nov. v. J. zu beantworten, weil ich Ihnen eben nichts Krhebliches mitzutheilen hatte. Nun dar!" ich indessen doch nicht länger säumen, Ihnen zu schreiben, wäre es auch nur, um llinen anzuzeigen, dasa mir vorgestern Ihre Büchersammhing vom May wohl conditioniert zugekommen ist. Ich danke Ihnen ftlr alles Gesendete recht sehr; nahmenilich ist mir Vuk's Wörterbuch willkommen, da ich es bis nun nicht eigenthümlioh besass. Auch die übrigen Bücher werden gewiss ein mehrfaches Interesse für mich haben. \'on den drcy Stücken, die 8ie doppelt gesendet haben, nähmlich Orazia Flakka o stichotvorstvu knjiga, L. v. TS's kroat. slav. Orthographie u. Marich's Izkra domorodne Ljubavi, gab ich ein Exemplar Herrn Supan als ivzOiiap-t für Vodnikiana. Ks iindet sich vielleicht auch unter den Büchern, die Sie mir noch (zu) schicken gedenken, etwas für ihn.
Auch für die mitgetheilten Nachrichten bin ich Ihnen sehr verbunden, nahmentlich für die Angabe des Titels u. des Inhalts des Köppcn'schon .Sobranie' 81ov. Pam., von welchem ich keine nähere Kenntnias hatte; ich erinnerte mich kaum dunkel, einmahl etwas davon gehört zu haben, aber noch damahls, als mich die Slavica oder wenigstens die Slovenica nicht interessierten — denn dieses Interesse haben mir eigentlich erst Sie u. H. Kopitar so zu sagen aufgedrungen (früher beachtete ich beynahe nur Polo-nical. Ich habe natürlich das Buch sogleich verschrieben, werde aber leider ziemlich lang darauf warten müssen. Auch Csaplovics's »Croaten u. Wenden in Ungarn« kannte ich nicht. Ich werde indessen holTentlich das Büchlein von Wien haben können. Notizen über ungarisch - windische Bücher etc. würden nur allerdings willkommen seyn — nahmentlich die vollständigen Titel der Kuzmics'schen Schriften, so wie derer der ungrisch-windibchen Protestanten.
Das ungr. wind. Buch, wovon Sie mir den Titel, wie er Ihnen von einem Sorben mitgetheilt worden, angeführt haben, fand ich vor einigen Tagen bey II. Supan. I>er Titel lautet (etwas richtiger) buchstäblich also:
Vöre krsztsdnszke (sie) krätki nävuki etc.'l V Ilalli MDCCLIV. 12» 275 Seit, nebst Titbl. u. 10 HU. »Predgovor«, welcher »V. .1.« unterschrieben ist. Diesem ist beygebunden:
') OL Safafik, üoschichto der öQdal. Lit. I. 117.
Kcd Zvelicsänsztva etc.M V Halli 174;7. 96 S. 12". Der winciischc* Uiberaelzer diese» Muclies ist (nach einer An-incrk. der Vorrede des ersten) »Szever Mihäo Zv.mecsa«. Im Text der Vorrede heisst es: »yrelo Tzo ndin naffi fztarisi, zvun 'l'omlin l''erenc-za, i Vanecsaj Mihala etc.M»| Wie ist das mit der Vcrsohiodenhoit dos Nalimena Vaneczaj u. Zvaiiecsa? untfrischy Die Sprache dieser Bücher ist (ibri-ijens für ims Krainer schwer genuff zu verstellen.
Nachträgliches zu den Dalmaticis. Ant. Kadcich Theo-loü^ia mor. Bönen. 1729. •4'° hat 556 Seiten nebst 6 Bogen Vorstncke.
Ant. Boxin, oflic. od Nedigl. ist nach der Signatur in das Format ist übrigens ganz klein, so dass es 16* (oder beynahe 32») seyn könnte — also wohl auf halbe Bogen gedruckt. Ks hat 352 Seiten. Den Bogdan Bakscich linde ich noch immer nicht. Dorotich, Kratko ifkazanje jcdiiüga dogadjaja etc. ist autobiographisch, llimbenoft prit. velezn. Nazradin. ist ein Volksroman, eine Art Bertolde, l'iber Nussredin Chodscha vid. Goethe's West-östl. Div. Bemerk, z. Buch des Timur, 6. Bd. S. 146. neueste kl. Ausg.
Bey l'rof. Supan fand ich noch:
Kitta cvitva raziikova Gospodina Ivana Ivani ..scevichia vlast. Brasckoga. In Venelia 1703. 8*. 152 S. (roesien). Hinsichtlich der glagolitischen kratka Azbukvica, die Prof. Supan hatte, habe ich mich geirrt oder schlecht ausgedrückt; es war diess kein Tyrnauer, sondern ein Kiumaner glji-golitischer Druck. Nur die cyrill .\zbukv. ist von Tyrnau. Die g lag. schenkte Supan dem sei. Verhovacz.
Unter meinen Büchern linde ich noch:
Mandaliena pokorniza Gofpodina Giua Vucichia Bu-nichia. In Venelia 1705. 12°. 44 S. (in Versen). Diese Mandaliena des alten Bona ist ganz verschieden von der des Ign. Giorgi. Der Nähme dos Verf. müsste übrigens V'ucich Bunich seyn u. nicht Vucicevich, wie er boy Appendini 11^ 236 u. in Stulli's Verzeichniss heisst. Kin etwas genaueres Verzoichniss ragus, dalm. Schriften steht vor der 2"° Ausg. des Diz. von Deila Bella; da heisst der Nähme Vuchich Bunich.
Nach Kiume will ich nüchstens wegen der dort erscheinenden illyr. Bücher schreiben u. mich auch hinsichtlich der im dortigen Capuciner-Klostor belindlichen erkundigen. Ich habe Bekannte dort, da ich ein Paar Jahre (1H2I u. IH22| am dortigen Gymnasium llumanitiitslehrer war. Damahls kümmerte ich mich indessen noch um nichts Slawisches.
•) Ol. Saftftk, Geachichte der aüdsl. Lit. I. 117.
pie gewünschten Abschriften aus dalmaL Büchern werde ich auf jeden Kall bis zu der von Ihnen bestimnuten Zeit besorgen, wenn Sie sie noch brauchen sollten — denn vielleicht haben Ihre neuerlichen Verwendungen nach Dal-matien doch einen Krfolg gehabt, so dass »Sie nicht nur Nachrichten, sondern auch ßücher von dort bekommen, in welchem Falle Sie mir angeben wollen, wovon Sie keine Abschrift brauchen. Die Abschriften mache ich im schlimmsten Falle wenigstens zu Theil selbst, da die jungen Leute in solchen Sachen nicht genau genug sind, so dass die Revision u. Verbcss. ihrer Abschriften beynahe dieselbe Muhe kostet, als das Abschreiben selbst. Gegenwärtig habe ich übrigens keine Schüler mehr, da ich vom Lehramt ganz entbunden bin, indem dasselbe nach dem bestehenden System mit der Bibliothekarstelle nicht vereinbarlich ist (nahmentlich ein so viel Zeit erforderndes, wie das der ilumanität). Ich habe die Bibliothekarstelle vorgezogen, obwohl bey derselben der Gehalt eben so knapp ist, wie bey der Hiimanitiits-Professur (nähmlich 800 Ii ('. M.); bcy der Bibliothek habe ich indessen doch freye Wohnung und, was die Hauptsache ist, ein mir mehr zusagendes Geschäft. Die Bibliothek wird mich übrigens doch ziemlich beschäftigen, wenn einmal die Organisation derselben (denn sie ist in der furchtbarsten Unordnung) anfängt, wozu ich den Plan bereits im Frühjahr 1830 vorgelegt, aber noch keine Erledigung von der Studien-Hofcommission erhalten habe, auf die ich auch eben mit keiner besondern Ungeduld warte. Bis zum Anfange dieses Schuljahres konnte ich für die Bibl. ohnehin wenig thun, da ich die Humanität supplierte. Bcy der Lycealbibliothek habe ich übrigens auch ein l'aar Beamte unter mir (wie denn bei uns überall ein lliberlluss an Beamten istl, nähmlich einen Scriptor iKaflelizi u. einen Diener oder Famulus (oder Amanuensis, wie er sich gern nennt - Kofmazh) welche beyde ich unter den krainischen Schriftstellern angeführt habe — erstem als Herausgeber der Krajnfka Zhbeli'ji, von der das 3" Bdchen schon vor längerer Zeil der Censur vorsrelegt, aber noch nicht erledigt worden ist — es wird besser seyn, als die beyden ersten), aber ich kann diese Herren zu eigentlichen bibliothekarischen Arbeiten wenig brauchen; sie sind beinahe bloss zur Bedienung u. Aufsicht der Leser da u. zu Kanzleyarbeiten, wie Kopierungen etc., die (schon an sich nicht bedeutend) ich zu verringern suche. Uibrigens kommt es gewöhnlich so, dass ich einige Zeil mit Sprachlectionen vergeuden muss, die hier natürlich schlecht bezahlt werden — die Stunde zu 30 kr. C. M. — (Sie dürfen das Geld nicht nach
dem Neusatz er Fuss bemessen — hier ist alles unver-hältnissmässig thourer, als es dort seyn dürfte, unter andern auch darum, weil wir, seitdem wir Iranzösisch waren, kein Papierjfeld haben). Gegenwärtig gobe ich eine fra n zös. Lection deutsch, eine italiänische französisch, beyde beim hies. Landes-Gouverneur, dem man natürlich so etwas nicht abschlagen kann, eineen glischodeutsch.eine deutsche italiänisch (einer Römerini, jede 3 Stunden wöchentlich, und werde nächstens eine englische englisch (dem Sohn eines hier lebenden Kngländers) Obernehmen müssen. Man verliert viel Zeil damit u. hat wenig davon. Und so komme ich kaum dazu, etwas Gescheidtcs zu thun, zumahl da ich gern einen bedeutenden Theil meiner Zeit auf eigene Le-sereyen verwende, viel correspondiere etc. Doch mehr als genug davon — ich bitte um Vergebung.
Für ineine Slovenica habe ich doch jemand gefunden, der den Verlag übernehmen will, den hies. Buchdrucker u. buciihiindl. v. Kleinmayr. Ich werde also das MS. zum Druck einrichten, doch kann ich nicht umhin, es etwas umzuarbeiten, wozu ich aber noch mehrere Bücher etc. zu haben wünschte, die ich erst bestellt habe. .\uch eine Excursion nach Wien, um die dortigen Truberiana etc. einzusehen, in mehreren Werken, die ich nicht wohl hier haben kann, nachzuschlagen etc. wäre nicht überllüssig — zu einer Heise linde ich überhaupt bald Ursachen od. wenigstens Ausreden — (nahmentlich auch, um mit Kopit, über Mehrcres mündlich zu sprechen), aber ich kann dieselbe höchstens zu Ostern machen. Vor der Hand wünsche ich zunächst einige Aufsätze für die Wiener .lahrbücher zu machen (unter andern einen über Slovenica); aber ich bin im Grunde [ein| etwas fauler Mensch, der Arbeiten gern verschiebt. Kino slowenische Chrestomathie als .\nhang zur Literargeschichtö wird »ich wohl auch machen lassen, so dass sie auch neben der Kopitar'schen ',in seiner ( Jramm.) wird bestehen können. Mein Much dürfte indessen auf jeden Kall wohl erst um Plingsten dieses Jahros erscheinen. Wenn Sie früher etwas quoad Slovenica brauchen sollten, so müsste ich auf eine andere Art dafür sorgen. Ich habe seitdem noch mehrere krainische ,.\ndachts-| Bücher kennen gelernt, unter andern auch eines aus der Truber'schen Zeil von einem Laibacher protest. Prediger Tulfzhak, den bis nun keiner von unsern Literatoren genannt hat — diess ist: Kerfzhanfke leipe Molitve sa vfo potroibo inu ftanuve 4td. poproi v Bukoufkim inu Nemlhkim jesiki fkusi Janflia (Hans) ilabermana pilTane, sdai pak tudi pervizh v Sloven-fzhino ftolmazhenc. V Lublani, Ilusi J. Mandelza 1575). 12»,
24 8. Vorst, u. 131. BIL Ich kenne dieses Buch leider nur aus Bauingarlen's Nachr. v. merkw. Büch. S. 475, woselbst auch folsfender bis nun nicht näher bekannter Mannol'sche Druck vorkommt: Salomonove Pripuvifti, tu ie, kratki itd. navuki, fkusi Juria Dalmatina v Ölovonfzhino ftolmazheni. V" Lublani 1580. 12». 8 Bog. Auch steht daselbst: Ta coli Catehismus, eni Pfalmi itd. od Fr. Trubcria, 8. Krollia itd. V Lubl. 1579. Versri. Kopit. Gramm. 8. 449. Ihre Beme^kun^■ hinsichtlich des Skuryaniz u. Plulop. Illyr. ist schon darum unhaltbar, weil Trüber selbst sa^t (in s. summ. Inhalt etc.), dass die Bücher, auf deren Titclbl. diese Nahmen (die er zwar nicht anführt, aber die Bücher selbst boschreibt er tronau, u. sagt, er habe sie heimlich drucken lassen) vorkommen, von ihm sind. Kopitar hat sich noch nicht nilher erkliirt.
Indem ich hofle, dass gegenwärtige Zeilen 8ie bey völlig hergestellter Gesundheit treffen werden, verharre ich mit inniger Hochachtung
Ihr orgebenster Diener u. Kreund M. Zhöp.
0.
Laibach, 15.8'" 1832.
Verehrter Freund!
Ich habe auf Ihr werthes Schreiben vom 9. Aug. lange nichts erwiederl. Sie werden indessen vielleicht schon durch Kopitar erfahren haben, dass ich durch längere Zeit von hier abwesend war. Es hat sich mir gegen Ende August eine gute Gelegenheit ergeben, einen Äusilug nach Salzburg u. München zu machen. Ausserdem machte ich in dieser Vakanz auch mehrere Kxcursionen in Krain und Kiirnthen. Von der letzten derselben bin ich erst am 3. ds. zurückgekommen. Seitdem aber bin ich schon an ein Paar ungarischen Posttagen zufallig verhindert worden, Ihnen zu schreiben Das ausgebliebene Pacjuet jdas Kiumaner Schiavel etc. enthaltend) wird Ihnen nun wohl schon zugekommen seyn. Kopitar wird Ihnen wohl gemeldet haben, dass dasselbe durch Ilartleben gegangen ist. — Jarnik, den ich neiilich in Kärnthen besuchte, hat seitdem nur ein alphabetisch geordnetes V'erzeichniss der \V u r zel Wörter (nicht aller im Etymologicon vorkommenden Wörter, wie das am griech. Stephanus) herausgegeben; es ist nur 1 Bogen
r
B stark. Soinp Abhandlunc Ober die Kftrnthnische Varietal V blieb einstweilen unpedruckt. Seine .Sadje reja babe ich für K Sie in Kla-^a^nlurt i^enomnien. Kr arbeitet jetzt an einem B deutscli-windiscbeii Wörterbuch, das indessen wohl noch K nicht sobald erscheint, obwohl er bey dieser Arbeit mehrere K CtohflIfen hat. I>er vorzüglichste unter denselben ist ein ■ junifer üei.xfiicher aus dem Ciilyer Kreise (auch in der Vor' rede des Ktymoloffikons erwähnt} Nahmens Slomfliek, ge-irenwiirtiir Spiritual im Klapenfurter theolop. Seminar, der freywillip den Theolotren eine Art von slowenischen Unterricht erlheilt, der zunächst praktisch ist. Eine Krucht davon ist ein soeben erschienenes Hüchlein, betitelt: Prijetne l'erpovodi sa otroke. Is \6mftikii?a naflovönili mladi duhovni V Zelovfhki duhovflmizi. V Zelovzi 1832. N'atilnil Kerdinand od Kleinmayr. 8" 80 Seiten. Diese (Crisloph Schmid'schen) KrziUilunpen für Kinder wurden von Slom-fhek's Zuhörern übersetzt u. von ihm selbst verbessert. Sie lassen sich ziemlich <;ul lesen, doch kommen darin sprachliche rnvoilkommenheiten vor, wie man sie in den seit einigen Jahren in Laibach erschienenen Hflchern nicht lindet. — Die Sadje-reja und wohl auch diese Perpovedi etc. werde ich Ihnen mit dem glairoiitischen Missal von 1631 schicken, wozu sich bis nun noch keine sichere Oelepenheit ereignet hui, \'on der Ankunft des Psalters 1495 in Wien habe ich auch noch keine Nachricht; er mag indessen schon bey Kohrman & Schweitrerd (Schalbacher) seyn, da ich von dort schon seit längerer Zeil nichts erhalten habe.
In München habe ich unter andern natürlich au<'h die handschriftlichen karantanischen Stücke auf der llofbi-bliothek eingesehen und auch die russische Ausgabe derselben, ich meine das Sobranie etc. von Köppen u. Wo-stokow, welches ich mir bis nun noch immer nicht verschallen konnte, so sehr ich es auch brauchen würde. Wie verschaffen Sie sicii russische Bücher/ Ich erhielt einige Kleinigkeiten durch Schalbarher, aber nach jahrelangem Warten |d. h. ich wartete wenigstens Kin Jahr da-raufi und enorm theuer. Wenn Sie sich auf eine leichtere Art ein zweytes Kxemplar des Sobranie etc. verschallen und Ihr ffegenwiirtiges bis dahin entbehren könnten, so würden Sie mich sehr verbinden, wenn Sie mir dasselbe gegen Krsatz Ihrer .Vuslagen für ein zweytes (oder für Ihr gegenwärtiges) abtreten und geradezu mil dem Postwagen zusenden möchten. (Doch nur wenn Sie diess nicht genieren sollte.} Das Üuch hat natürlich für uns Krainer verhüllniss-mässig einen noch grössern Werth, als für Sie; doch wird es wahrscheinlich auch für öie einen solchen haben, dass
Sie sich nicht leicht werden davon trennen wollen. Sollten Sie OS jedoch thun, so wollen Sie das Exemplar, damit es ein gvrinjjeres Pa<juet macht, falls es bloss broschiert aeyn u. einen unnöthig breiten Kand haben sollte, immerhin etwas beschneiden las-sen, und mich von der Aufgabe desselben auf den Hostwagen vorläufig brieflich avisieren. Nur wenn Sie zuffillig gerade eine sichere u- schnelle Gelegenheit haben sollton, es ohne grosse Kosten nach Wien zu senden, so könnte das Postporto bis dahin erspart werden. Ich wiederhole indessen, dass, wenn Sie das So-branie gerade selbst brauchen sollten, ich Ihnen keineswegs xumuthen will, dasselbe mir abzutreten. Auf jeden Fall aber wäre Ihre baldige Äusserung hierüber erwünscht —
Mit meinen Carniolanis ist noch immer nichts weiter geschehen. Ich bin ein fauler, zerstreuter Mensch u. verschiebe alles auf morgen, vom Sommer auf den Winter etc. Den niichsten Winter wäre doch einmahl Zeit, etwas zu machen, und ich mache die besten Vorsätze. Uibrigens muss ich aber doch auch ge-stohen, dass es mich nicht gerade sonderlich treut, unsere Gebethbüchlein und Katechismen u. Nahmenbüchlein zu beschreiben — u. was haben wir sonst? an diesen aber wohl eine Unzahl. Üa schreibe ich gleich wieder ein Dutzend her, ([für] die ich eben Kaum habe) von denen ich früher schwerlich eines werde angeführt haben:
1.	V Duhu katolfhke Zerkve'molezh Cristian i. l. d. V Zelovzi 1822.
2.	Premifhluvanje ino molitev eniga Kriftjana. V' Zeli 1H2H.
3.	Molitu eniga virnu andohtliviga Kriftiana. V" Zeli 1820.
4.	Itukvize sa fholi odraCleno mladoft i. t. d. Grad'z 1819 (AnC-Huchi.
5.	Kratke perpovödanja i. t. d. V Gradzu 1831.
Diese kleinen Krzählungen werden auch in Krain etc. gebraucht, doch ist die slow, üibersetzung nicht die nähmliche.
G. .Vbezedna knisliiza i. t. d. V Gradzi 1831.
Deutsch-windisch. Mit Dainko's Lettern (es ist wohl auch die Uibersetzung von ihmi. Die Lettern hat Dainko listig der Regierung in Gratz aufgedrungen, aber die Leute (die Geistlichkeit etc.) mögen sie nicht.
7. Majhini Katekismus i. t. d. V Gradzu 1830.
(Deutsch-wind.) — (NB. Der Uibersetzer von Nr. 5. u. 7. ist ein in Steyerm. als Pfarrer angestellter Krainer, dessen Nähme mir jetzt nicht beyfiUlt) doch — Alizh heisst er seine Sprache accommodiert er etwas der steyrischon Varietät.
8. Te dober duflini Paftir per Tvojornu kmetenlliemu, ali purovfkomu bouniku, iiiu vmerjozhemu Krirtianu. V Zo-louzi 1795. 8». 72 Öoit.
Doch ich höre auf, sonst versäume ich auch die heutige l'osl. Dergleichen opera liegen mir noch mehrere vor; aber ist solches Zeug des Beschreibens werth? Wollen Sie einige Marburger Artikel?
1.	Lifti ino Evangelia i. t d. V Marburgi, fe najdejo per Ant Ferlinzu o. J. (gedruckt ist ca indessen in Gratz). 8». 310 Seiten.
2.	Ene prou lope Molitouske Hukvize i. L d. od J. Wer-dincka. Na prodajo se najdejo per Ant Ferlinzu. o. O. u. .1.
3.	Molitne liukvize sa gmein Volk Slavenskiga (sic) Jesika. Se neide per Anton (sic) Kerlinz (sic) bukvarju v Marburgi o. J. (auch Nr. 2. u. 3. in üratz gedruckt) kl. 12», 144 Seit
V^on Nr. 2. u. 3. habe ich schon andere Ausg. angeftlhrt. Die Ferlinz'schen mflssen vor Kurzem erschienen seyn. Doch leben Sie wohl.
Hochachtungsvoll ergebener M.Zhöp.
7.
Laibach, 21. Kf" 1832.
V^erehrter Freund!
Ich verschob so lange, Ihr werthes Schreiben vom 25. Octob. zu beantworten, dass mir indessen Ihr letztes vom 3. ds. zugekommen ist Inzwischen habe ich mit einer Sendung von Rohrmann & Schweigerd den mir von Ihnen überlassenen Psalter von 1493 erhalten. Dieses mehrfach merkwürdige Buch freuet mich recht sehr. Das für Sie bestimmte glagolitische Missal nach Wien zu senden, habe ich bis nun keine sichere Privatgelegenheit gefunden, aber die nächste Woche geht es mit den Remittenden eines hiesigen Buchhändlers dahin ab. Ich werde demselben unter andern auch das, was bis dahin von der neuen ganz umgearbeiteten Ausgabe der krainischen Evangelien u. Episteln gedruckt seyn wird, beylegen. Dieses Buch dürfte für Sie zu Vergleichungen interessant seyn; die Sprache darin ist, so viel mir bekannt, rein und echtkrainisch, weder durch Germanismen entstellt, noch durch übertriebenen Purismus unverständlich. — Sonst ist bey uns seit meinen letzten
Nachrichten wieder Kiniges erschienen, jedoch eben nicht von besonderer iJedeulunjr, als:
1.	Dober nauk i. t. d. Spifal in na (vitlobo dal Jane» Zietrier. V Ljublani, natifnil J. lUasnik 18;52, na prodaj per Janesu Kleniensu, bukvovesu. 12» 132 Seiten. (iJer lUich-biiider Klemens hier i»t gej^enwiirliir der unternehmendsle V erleger krainiscber Bücher.)
2.	Manine bukvize, to je: Molitve per S. Malhi itd. .1. Z. (Janes Ziegler — der Verfasser hal sicli nur mit diesen Anfanirsbuchstnben, sogar ohne »fpiriil« oder so etwa», bo-zoichnet, wahrseheinlicli deswesren, weil der grossere Theil dieses Küchlein» aus andern krainischen) Gebetlibnchern entlehnt seyn soll). V Ljii )lani, na prodaj per .1. Kle-mensu. 1832. Mit Holzschnitten 33« Seiten; ohne Holzschnitte 292 Seiten.
3.	Nauk katoljfhke zerkve od opravizhenja g-rePhnika. Sloshil Gafhper §hvab i. t. d.
4.	Obifkovanje Jesufa Kriftufa i. t. d. Der Verf. davon ist der Missionar Friedrich Baraga; im verllossenen Sommer lie.ss er auch ein Gebetbbuch in der Sprache der Ottawa-Wilden in Amerika drucken.
5.	\avod V' branje sa mladofl nedelfkib fhol i. t. d. — nebst einer Tard der M e l e I k o' »c h e n Ikiclistaben (das Buch selbst ist mit den gewöhnlichen lateinischen gedruckt). Der Verf. dieser »Anleitung zum Lesen für die .Fügend der Sonntaj^sschulen« ist, so viel ich weiss, der Klagenfurter Seminarial-Spiritual .\nlon .^lomfhek, dessen ich in meinem Letzton erwähnte.
ö. Pad no sdig zhloveka i. t. d. Napravil no vündal Anton 8herf i. t. d. Der Verfasser dieser 7 Fastenpredigten, Ant. Shorf, ist meines Wissens erst der zweyte Nachfolger Dainko's im Gebrauche seiner (Dainko's) Buchstaben, mit denen dieses Buch gedruckt ist; der erste war Kishner, wenigsten» der einzige mir bekannte. — Wegen des Pa-<juets vom.April werde ich niichstens nochmahls nach Wien schreiben. Vielleicht komme ich doch demselben auf die Spur. Sonst müsste ich Ihnen ein anderes Exemplar des Fiumaner Schiavetts zu verschallen suchen. Das Paquet. das ich Ihnen nun schicke, werde ich ganz nach Ihrer Weisung adressieren. — Auf Ihre Abhandlung über die serbische Mundart bin ich recht begierig Sollten Sie nach Prag kommen, so habe ich vielleicht im kommenden August oder l*'" das Vergnügen, Sie daselbst zu sehen, da ich in den nächsten Sommerferien eine ziemlich grosse Reise machen dürfte, wenn nichts dazwischen kommt. Das für mich vielfach interessante Prag habe ich noch nicht gesehen.
Könnte ich nicht die Hibcl von Katuncsich noch um den Priinumorationspreis haben? Sie würden mich sehr verbinden, wenn Sie mir ein Exemplar davon verschallen könnten. Dieses Werk wäre, denkp ich, sehr gut für mich, um mich in das Dalmatinisch-bosnische, welches ich noch schwer verstehe, hinein zu lesen. Don Betrag würde ich nach Ihrer Weisung in Wien erlegen, wenn ich nicht Gelegenheit haben sollte, Ihnen dafür Bücher zu geben, was freylich bey der Armuth unserer Literatur kaum thunlich seyn dürfte.
Heute hält die letzte Abtheilung der bayrischen Truppen, die nach Griechenland gehen, hier Rasttag. Man sieht den Leuten eben kein Missvergnügen an.
Ihnen zum neuen Jahre alles Erfreuliche wünschend verharre ich mit unveränderlicher Hochachtung
Ihr ergeb. Diener u. Freund M. Zhöp.
Tudi pozneje je Čop Šufafiku poroiul o novih fwjarih c »io-veniiki književttosll z dodatki k aiarhni. Od jmnejSih ligtov uisiin videl fujbeiiega, leprav je kos enega _ tiaiisnil KonsUintin Jireiek r „Oxciti', 1. 1895, .str. 793 {F. J. Šafaflk mezi Jihodomwj) pod iiio, o katerem pravi, da hrani p leikem muzeju. V tetn listu, pinanetn 6. jaimarija 1834, pripoi^eduje Čop, da «e meteliica odstrani iz iol, dasi ima mogobiega zoffODornika v Kopitarju. ,Eim ähnliche Nase mrd sich Kopitar höchst wahrscheinlich hinsichtlich der Zhbeliza holden [sie); sein unfflaubliches Ccnsur-GutacMen über das vierte Bändelten derselben hat hier beym Gubentium selbst Indignation erregt, und wir habeti nicht ermangelt, bey wiederholter Vorlage des Ms. dasselbe gehörig lächerlich zu machen, was begm Gubentium beyfällig aufgenommen wurde". Na str. 887 (p i>^no-panem spisu in lasopisu) pravi Konstantin Jireiek, da je Cop v tetn pismu nekatere stvari jmpracU, kakor: A Albreclti je bil ptv-tivnik metelUct, w pa prijatelj. Sicer pa piie Cop že v rokoi>isu slov. literature o ujet»: ,Er war es auch vorzüglich, der gegen die tieuern Metelko'sehen Ijettern Opposition machte uml sie noch macht, er berechtigt mich selbst, dieses auszttsprechen". Gl. Sa/af^fk. Gesch. d. südsl. L. L Str. 42. Pisati je trekt ^Stanizh' ne .Stiinik", cetider piie Šaf. str. 4ü ie pedno ^Valentin Stanig (ricfdiger Stwiik)".^)
') Pismo Čopovo na ŠafaMka, o katerem govori KnnSiC v tej opazki, je naSel pozneje dr. M. Murko, ki ga je priobCil v „Ljubljanskem Zvonu" XVin. (IS90 , 8tr. 376 seq.lMmeri tudi zgoraj str. 79 seq. Kljub temu, daje pismo 2e natisnjeno, ga je KanSiC očevidno hot«l uvrstiti v svojo zbirko, ker ga je dal prepisati iz „Ljublj. Zvona". Zategadelj sem ga tudi jaz uvrstil mej i^egove „DoneBke". [L.J I^iamo se glasi:
Čopova zgodovina slovenskega slovstva.
Čopovo delo ima sign. IX. A. 1. in naslov: »Literatur der Winden von Prof. u. Bibl. Mfith. Zliöp in Laibach. 183L Jan. — Juny. — versendet den 27. Junv, erhalten den 28. July 1831.	l'.'j. Schaffarik.«
Najprej je'5 listov,navadnega papirja, na prvi, drugi, tretji in nekoliko na četrti strani je: Valentin Vodnik |Rine bioarraphische Skizze als Heytra? zum «feiehrten Österreich — Aus dom »Illyrischen blätt« 1828 Nr. 2) — samo prepis. Potem sledi: (Kopitar's) Recension von Vodnik's Pefme sa pokufliino (Neue Annalen der Literatur des österr. Kaiserthums fQr 18<!)8. S. 133 —). Kopitar jo .svojo ime prečrtal in pripisal: »non e^fo, sod nescio, «|uis aliusn. Potem pride »Verzeichniss der ßQcher, die ich Ihnen hiemit schicke«; knjige so /.nane iz pisma od 24 junija 1831.
lAibacli. 6. Jiinner 1834.
Verehrter Freund!
Wohl habe ich Ihr werthea Schreiten vom 4 August v. J. erhalten und mit grossem Interesse gelesen; wie es aber gekommen ist, (lasB ich es so lange unbeantwortet gelassen habe diens zn erzählen und zu entachuldigen würde »o viel Zeit und Raum erfordern, das» ich in gegenwärtigem Schreiben zu nichts Anderem kilme. Ich muss also diessmal bloss um Verzeihung bitten. Ausser meiner natürlichen Indolenz und Verschiebungssucht, den Störungen und Zerstreuungen der Vakanz (als Reisen etc.) und meinen vermehrten Oesehäftcn seit dem Anfang des Schuljahres (da ich neben meinen Bibliotheks-Arbeiten wenigstens den Winter hindurch viel Privatunterricht ertheilen muss, um mir etwas leichtsinnig zugezogene Bücherschulden ettv zu zahlen, was sich mit dem schlechten Gehalt von 800 tl. nicht thun läset) war eine Hauptursache meines lanmn Stillschweigens die, das« ich Ihnen sowohl in Bezug auf Ihr Schreiben vom 4. August als auf Ihren Artikel Ober unser Sehrt ft wesen im Časopis recht Vieles schreiben und daau eine recht gelegene Zeit erwarten wollte, die aber natarlich niemals kam. Was ich Ihnen^alles zn sagen gedachte, weiss ich mm von selbst nicht mehr; ich schreib« Ihnen also diessmal nur, was mir eben in die Feder kommt. Vor allem dieses; Da« für mich bey Hartlelien abgege-l>ene Paquet mit Ihren „Lesekömem" (für die ich besonders danke) habe ich richtig erhalten; noch früher aber kam mir, auf ihre Veranlassung durch Herrn v. Hamuljäk gesendet, die Biljel von KaUncsich durch Buchhändlergelegenheit zu, und doch hat» ich bis nun gesäumt, den Herrn v. Hamuljak davon in Kenntniss zu setzen und ihm den Pränumerationsbetrag von 6 fl. C. M. zukommen zu lassen! Haben Sie also die Gütte mich dieasfalls liei ihrem Freunde zu entschuldigen, zugleich aber mir zu sagen, wie ich es nun hinsichtlich der 6 fl. zu machen habe.
Hinsichtlich der gewünschten ethnographischen Charte habe ich sonst noch nichts thun können, als dass ich mir vom (3anonicus Stanig in Gürz in einem Schematismus der dortigen Diik-ese die Pfarren bezeichnen lies«, in welchen slawisch, in welchen friaulisch oder italienisch. und in welchen gemischt gesprochen wird. Eine ähnliche Be-
Na naslednji poli so »Vorlilufigo Hernerkungen«, obsegajoče S 9tr. in nekaj str. 4. (ostala jo prazna).
Pod i5t. 1 pravi, da se drži kronologičnega reda. Spisali sistematičen bibliograličen pregled neznatne literature ni težko. Da Äafariku delo olajša, mu hočo pridojati sistematičen sezuamck »Zoisischer Carniolana«. Ta seznamek je na koncu dela in obsega 2 poli fol. z napisom »Verzeichniss der B. Zois'schen Carniolana aus dom Zois'schen Catalogus, der mit den Büchcrn an die Lycealbibliotek kam, abgeschrieben« Ta zapisnik naj bi služil kot dopolnilo k Čopovemu spisu, če je v njem namreč kaj izpuščenega.
Hod št. 2 piše, da je naslove knjig napisal »z diplo-matično natančnostjo«, — ta diplomatična natančnost je opuščena v »Paul Jos. Šafafik s Geschichte der südslawischen Literatur I.« Potem piše doslovno: »Wenn Sie daher z. B. bald Lublana, bald Ljublana, bald Ljubljana geschrieben linden, so können sie versichert seyn, dass es jedes mahl
Zeichnung von Kämt hen könnte am besten Hr. Jamik machen; ich will mich desshaib nächstens an ihn wenden; in Steyermark aber bin ich mit niemanden näher bekaimt, der ea than könnt«; daher rathe ich Ihnen, Herrn Murko darum 2U ersuchen, der sieh durch diesen Auftrag von Ihnen geehrt fühlen und denselben gern besorgen wird. — Den Brief würden Sie am besten an seinen Verleger (Groiner) adresairen. (Was Murko gegenwärtig treibt, weiss ich nicht; im vorigen Schaljahr wollte or das Jus studieren, aber er ist etwas unbeständig). Was die Diöcose von Trioat und Capodistria betrifft, so ist sie (nach Bischof Raunichcr) durchaus slavisch anzunehmen; nur in Triest und in den StÄdten Istriens wird gemischt gesprochen. Eine Charte, auf der ich Ihnen alles dieses genau bezeichnen könnte, existiert nicht; am beste (!) wSre dazu die von Floriantachitsch (nähmlich für Krain und das Ge-bieth von Oörz und Triest); allein sie ist wegen ihrer Grösse unbequem und übrigens selten und kostapiolijj. Wenn sie in Prag irgendwo existiert, so ist Ihneti mit den bezeichneten Diöcesan-Schematismen geholfen Ich bitte mir dieses au melden.
Mit Muchar bin ich gar nicht l>ekaimt; auch seine Abhandlug ülier die Einwanderung der Slaven etc. kenne ich nicht. Murko wird Ihnen auch darüber die beste Auskunft geben können, da er Herrn Muchar (der Prof. der Geschichte und Philologie an der Gratzer Univ. ist) nöthigenfalls l>efragen kann.
In Ädmont bin ich nie gewesen, da es von der Wiener-Strasse weit entfernt ist, und noch viel weiter von hier. Das dortig® .Alpha-betum Sclavorum* zu sehen wäre ich l>egierig Unter .vernacula" aber wird Muchar wohl Deutsches verstehen, da er ungeachtet »eines sla-vischen Nahmens ein Stock-Deutschmichel ist und dem Slaventhum gar nicht hold, wie ich höre.
Den 26. Februar.
Diese, wie Sie aus dem ersten Datum ersehen, vor mehr ais l';j Monaten ge8chriel>enen Zeilen sind liegen Mblieben! Wollen Sie dieses welcher Untugend immer von mir zuschreiben, nur nicht der GleichgUtigk^t für Sie, mein vortrefflicher Freund! Ich lebe diesen
in dem betredenden Huche genau 80 steht, wie ich es schroibo. Das nähmliche gilt von den yj //i, s, */«, etc. etc.u Pri obhki »Ljubljana« pripominja: »Ljubljana ist das richtige ' vid. Motolko S. 100. Es ist sonderbar, dass es mehr als 2',', Jahrhunderte gebraucht ha», bis man nur den Nahmen der Hauptstadt richtig schreiben konnte. Liublana schrieb indessen schon Krell. Prof. Supan schreibt jetzt (einer sicher falschen Etymologie zu lieb u. einer corrupten .\u9spracho gemäss) Iblana und sogar rtlana«.
Pod st. 3. Število strani ali pol je naznaöil pri popisu knjig radi tega, da bi Šafafik vsaj po obsegu mogel presoditi veöjo ali manjšo vrednost kake knjige, ne pa zato, da bi te )odatko sprejel v svoj spi.s. »Uibrigens fühle ich selbst das lächerliche, unbedeutende krainische AndachtsbQchelchen mit einer Genauigkeit zu beschreiben, über ihre verschiedenen Ausgaben mit einer Wichtigkeit zu sprechen etc. als handelte es sich um Haupteditionen von Klassikern oder um bibliographische RaritJiten (was übrigens freylich manches krainische Buch auch wirklich ist).«
Winter in solt^her Zerstreunng — Beschäftigung kann ich es gar nicht nennen — daaa ich za etwas Geacheidtcm dunhaiis nicht kommen kann. Ausser den Bibliothek-Arbeiten thue ich nichts als Sprachlecti-onen geben, täglich ungefähr B Stunden, die mir alter mit der Hin-und Herlauferey etc. wenigjstens 7 Stunden Zeit nehmen Ich inuss mir nähmlich diesen Winter dadurch jeden Monath mehr verdienen, als mein Gehalt beträgt. Ich hätte dieses zum Theil auf eine weniger Bchmüiiliche Art erreichen künnen. nähmlich durch Arbeiten fnr die Wiener Jahrbücher der Literatur, aber nach dem Druche mit Kopitar ist an dergleichen nicht zu denken, woraus ich mir freylich um so weniger mache, da mir das halbe Faulenzen der Sprachmeisterey besser behagt, und am Ende auch einträglicher ist Von literarischem Ehrgeitz aber findet sich ohnehin in mir nicht ein Funken.
Ich benutze die Gelegenheit, die mir die Reise meines Freundes Träger darbiethet, um Ihnen diese Zeilen zukommen zu lassen, denen ich das l>etrefTende Fragment des oberwilhntcn Görzer Schematismus beylege. Etwas .«ihnliches fllr Kämthen und Steyermark hoffe ich nächstens von den Herrn Jamik und Slomfhek zu erhalten
Muchar s „Versuch einer Geschichte der slaw. Völkerschaften an der Denan und die erste Einwanderung und Festsetzung der Slawen in der Steyermark. in K&rntlien und Krain zu bestimmen' steht in der „Steyermärkischen Zeitschrift, redimert von J v Kalchl>erg, Dr L. V. Vest, Fr. v. Thumfeld, Dr. F. S Appel, und herausgegeben vom Ausschüsse des Lesevereines am Johanneum zu Grätz, ßtes lieft, Griltc 1825, im Verlage der Dirertion des Lesevereines am Joh.' (Seite 1—57: dann Fortsetzung im nächsten Hefte, welches ich nicht zu Gesicht bekommen).
Unsere BuchsUben-Angelegenheit ist bey der Studien-Hof-Comm. dahin entschieden worden, dass das Motelko sche Alphal>et ungeachtet der Beniiihungen Kopitar's in den Schulen überall wieder abgeschafft worden ist, und nun natürlich auch sonst nicht leicht ein Buch damit gedruckt werden dürfte.
Na kazala in predgovore, ki niso navadno nič ali pa posebej paginovani, »e ni oziral.
Pod st 4. V naslovih je navadno pri besedah iz nemščino vzetih z rdečo tinto pripisal nemško prestavo.
»Freilich ist gerade in den Titeln bey vielen Büchern die Sprache barbarischer als sonst, was ich'bemerken muss, damit sie nicht vom Titel auf das ganze Buch schliessen, was nicht immer richtig wäre«.
Pod št. 5. »Sie ersuchen mich die krainisohen Nomina propria durchaus krainisch zu schreiben. Man sollte kaum glauben, das dies seine Schwierigkeiten hat«.
Potem sledi skoro doslovno to, kar ima Šafafik na str. 1 in 2, Cop pise: »Dieses Bofhijün (welches selbst der F'rediger auf der Kanzel braucht) klingt indc3.sen nicht anders als Bastei, Balant nicht anders als Velten (und doch schreibt sich z. B. seibat V'odnik in seiner letzten Schrift Balant, in den frühern B. in der Pifmenoft aber
Eine ähnliche Naa« wird sich Kopitar höchst wahrscheinlich hinsichtlich der Zhbeliza hohlen ; sein unglaubliches C«n8iir-ßuta<:hten ülter ilas vierte Händchen derselben hat hier bej'ni Gubernium selbst Indignation erregt, und wir halien nicht ermangelt, bey wie<ierholter VorInge <lC8 Ms. dickes Bändchena der Zhbeliza dasselbe gehörig lächerlich zu machen, was beym Gubernium l^yfallig aufgenommen wurde,
Hinsichtlich des Ptolemäus und Jornandes kann Ihnen unsere Bibliothek leider nichts Besseres biethen. als Sie dort haben
' Unter den Unrichtigkeiten, die sich in Ihren Artikel ül)er unser S<^hriftwesen eingeschlichen haben, bemerkte ich unter anderen die, das3 Sie S. 175 den (nunmehrigen infuliorten Probst von Neustadtl in Unter-krain) A. Albrecht zum kräftigsten „podpörec" des Metelko'schen ABC machen, obwohl ich in meinen Notizen nur gesagt haben kann, dass er der entschiedenste Ge^er desselben ist.
S 173 N- ß. »oll heissen Kur&lt und nicht Huralt (obwohl das H moralisch nicht gerade unwahr ist). Der Mann ist gegenwärtig im geistlichen Corrcctions-Haus in Murau.
S. 170. Stanig ist nicht Stanik, s<>ndern Stanizh; die Görzer schreiljen Supaurig statt SupanzhizI) etc
Dass Ur. Čelakovskj die Redaction der böhm Zeitung übernommen, ist gewiss ein grosser Gewinn für Bühinen. Wir sind leider mit der Ixihmischen Sprache zu wenig vertraut, da».s wir daran und nahmentlich an der Wöela češka den Antheil nehmen könnten, den sie verdient und bei Euren schlechten Wörterbüchern kann man Eure Sprache nicht lernen, wenn man auch noch so viel guten Willen hätte.
Ich hoffe wenigstens durch Herrn Träger wie<ler Nachrichten von Union und dem Fortgänge ihrer Arljeiten zu erhalten und bm mit unl>egTHnzter Hoihachtung
Ihr
ergebenster treuer Freund M. Zhöp.
Valentin)«. Pri imenu Bastei je pripomnil Kopitar: »nego K. sondern nur als Jean, Jacques«, kar je sprejel v svoj spis tudi Šafafik mesto Čopovih besedi.
Dalje pravi: »Ich habe die Form, die mir für die Schriftsprache die geeignetere erscheint, mit blauer Tinte über den deutschen Tautnahmen geschrieben. (Mit dieser sind auch die krainischen Benennungen der Ortsnahmen, kurz jedo'Uibersotzung aus dem Deutschen ins Krai-n i sc he, geschrieben, oder wenigstens unterstrichen, um Verwirrungen zu vermeiden).« O priimkih pravi: »Da, glaube ich, müsste mau wohl den Nahmen eines jeden Schriftstellers so schreiben, wie er ihn selbst geschrieben hat; sonst könnten Verwirrungen entstehen. Freylich sieht auf diese .\rt mancher Nahmo sehr unslavisch aus, aber—. Bey einigen Nahmen habe ich indessen doch die wahre krainische Schreibung blau darüber gesetzt«.
Pod ät 6. Če navaja pri osebah, ki so kaj neznatnega napisale, njih rojstni kraj in razne letnico, stori to radi tega, ker ga ni stalo posebnega truda. ÄifaHku ni treba lega omenjati. Pri duhovnikih n. pr. je prepisal vso, kar je potreboval, iz »Catalogus deri d. Labacensis«.
Pod Jt 7. Pri oceni literarne delavnosti »Kranjcev« se je treba ozirati — kakor tudi pri drugi!» slovanskih narodih — i na dela pisana od na.4ih rojakov v tujih jezikih (lat. nem. itd.). Spominja se tu zgodovinskih, za Rusijo važnih spisov Notranjca Žige pl. Herbersteina, matematičnih del Gorenjca Jurija pl. Vega (Vöha). Tu je Kopitar pristavil: »Er hiess eigentlich Vöha. Veha ist der Spund: nt.\ft. Er hat sich hispanisiert, weil die Wiener ihn immer V^a aussprachen; er übrigens in spanische Dienste treten wollte etc.« — Omenja pisatelje zgodovinskih del o Kranjski, Schoenlebna, Valvasorja, Thalberga, Linharta, — političnih Frančiška Alb. pl. PelzhofFerja, medicinskih kakor sla bila Ljubljančan David Verbe/.ius in Notranjec Marka Oerbez.
Pod št. 8. pripoveduje, da piže samo na pol pole (halbbrOchig), da dobi tako mesto za poznejše opombe, dodatke in popravke, katerih jo več od Čopa samega pa tudi Kopitarjevih.
Pod št. 9. Ce omenja že prej označene stvari, citira polo in stran, ker smatra vsako polo za nekako celoto, ki je sama zase paginirana z 1, 2, 3, 4.
Pod št. 10. Vse nemško besede, ki so pisane v narekovajih, 80 Valvazorjeve, one v barbarski slovenščini pa Pohlinove.
Vos spis Čopov jo sestavljen potem po tu izraženih načelih. Obsega pa 26 pol fol. ali 104 str.
Zjroraj na prvi poli je napis: »H. Dr. SchalTarik (P. J.) zum windischen Abschnitt seiner Geschichte der slaw. Sprach, u. Lit.«
§ 33. prepuš^^a Kopitarju, da ga popravi, če je poprave potreben. Kot dodateii zgodovinskih virov, katerih ŽafaMk ni omenjal v svoji prvi knjigi, slede: Schoenleben I. in II. del »Der II" Th. dieses Werkes belindet sich handschriftlich in der kais. Hofbibl. in Wien, wenn ich eine briefliche An-deulunjr des Hr. Kopitar recht verstanden habe (ich meine die vom Pilat Pontz.)« Potem navaja besede Wachlerjeve o Schönlebnu iz »Geschichte d. hist. Forsch, u. Kunst II. 3. S. 1125. Drugih del SchÖnlebnovih: Aemona vindicata, ge-nealogij rodbin Gullenberg, Ur-sini, Attems, Auersperg — ni treba omenjati. Potem pride Valvasor. Delo njegovo zove »das beyspiellose Werk« in citira tudi nekaj iz Wachlerja. Naslove piše povsod natančno.
Mej manj važnimi je jezuit .\nt. Erber, Topogr. Duo. Carint et Garn. (1728) in pa J. Gr. Thalberg, Epitome chro-nologica etc. (1714). Pri Hacquetovem spisu »Oryctographia Carnioiica« pravi: »die Charte von Krain (»Krajnfka deshela«) zu diesem Werke ist die einzige, die die Nahmen durchaus krainisch gibt; während z. B. selbst auf der ungeheuern Karte von Krain von Floriantschitsch (12 Kegalbogen) die Orte etc. deutsch benannt werden, sobald sie ausser dem krainischen auch einen deutschen oder wenigstens deutsch zugeschnittenen Nahmen haben. Die Haocjuefsche aber ist durchaus krainisch und bloss krainisch. Das Hacquet'sche Werk enthält auch manchcs über die Sitten etc. der Krainer.«
^ Za Koroško navaja kot vir Megiserja »Annalos Car.«, za l^tajer.sko G. .M. Vischer, Topographia ducat. St., za Trst dela karmeiita Ireneo della Croce »Istoria antica o moderna sacra e profana della citA di Trieste (Venezia 1698 fol.) in »Chroniche ossia — Memorie storiche sacro profane di Trieste dal Gius. Mainati«. Za Gorico »Tentamen genealo-gico-chronologicum prom. ser. com. et rer. Gor. consa a Kud. S. R. J. Comite Coronini etc.« in istega Fastonim Goritiensium lih I. in Pasti Goriziani. Tudi opozarja na Vodnikovo od Richterja pomnoženo zgodovino in na spiso poslednjega o Kranjski v »Wien. Arch.«
Ad § 34.
»Es wäre Einiges zur nähern Charakterisierung der krainisch-windischen Sprache zu sagen, unter andern, dass obwohl das Gobicth derselben am Rande der Slavenwelt (woher Krajn, Kranj, Krajnzi, Kranjzi) und meistens von nicht slawischen Lftndern umgeben ist, sie sich doch zum
Verwundern rein (über das Germanisieren im Krainisclicn TOnf. Kopitar S. 53 u. IV.) erhalten hat«. Tu je Kopitar pripisal: «die Ktymologio von kraj Kand, Grenze, dürfte historisch und urkundlich der von Gorejnsko, wie osjn Otto's Verleüjung heisst, IMatz machon müssen«. Prim. Čopovo pismo öd 7. novembra 1831. 1. — »Die Einmischuns; einijfiir, verhiUtnissmässig wenigen, deutschen, und noch wenigem italiänischen Wörter (deren Gesammtzahl jedoch -feringer — tu je zopet opomba Kopitarjeva" »pro-v oca tu.s Bandtkie non refpondit« — als die der Kremd-iingo in den meisten andern shiwischen Dialekten) war zwar unvermeidlich — (dafür aber hat sich in derselben auch manches alte echtslawische Wort, das sich in andern Dialekten nicht mehr lindot, erhalten) in ihretn Wesen aber ist die krainische Mundart so wenig angegrilVen, das», um nur Eines zu erwähnen, sich gerade in ihr der Dualis sowohl beyni Nomen als beym Verbum in durchgängigem Gebr:iu<'h erhalten hat, während in andern slawischen Dialekten kaum noch schwache Spuren desselben vorkommen. Im Krainisch-Windischen wird derselbe nicht etwa, wie im Altgriechiachen, nur manch mahl, mit dem Plural abwechselnd gebraucht, sondern immer und ausschliesslich, wie gegenwärtig wohl in keiner andern europäischen — violleicht auch sonst keiner lebenden Sprache. Es kommt dem gebildeten wie dem ungebildeten Krainer ganz widersinnig vor, von zwey Gegenständen im Plural zu sprechen. Diese nierkwürditre Eigenthamlichkeit der krainischen Sprache, die man nicht nur aus der mündlichen Rede des Krainers, sondern auch aus allen krainischen Druckschriften und nahmentlich aus den krainischen Grammatiken, von der Bohorizli sehen (1584) an bis zur Metelko schen |1825) kennen lernen konnte, wurde indessen so wenig beachtet, dass selbst W. v. Humboldt, der in seiner Srhril't «lieber den Dualis« {Berlin 1828, 4'» 27 S.) die Bedeutung und den Vortheil dieser Sprachform 80 gelehrt als scharfsinig darstellte und die Spuren derselben im Tagalischen, Pampanaischen, Qi|uichüi3chen, Tamanakischen, Totonakischen etc. mühsam verfolgte, das Krainische ganz übersah und sie daher für die BücherSprache (das Arabische ausgenommen) als abgestorben betrachtet«. Za tem prideta na drugi poli dva odstavka o »kranjskem« jeziku in o narečjih, in sicer:
»Klang der krainischen Sprache. Dass in dieser Hinsicht der südliche Himmel und die italienische Nai-h-barschaft auf die krainische Sprache einen vortheilhaften Einfluss gehabt hat, ist nicht zu läugnen. Es linden in
derselben nicht leicht harte Zusammenstellungen von Konsonanten statt; selbst das lu wird in der Aussprache des Oberkrainers in ein blosses iii gemildert, welches aus m entstandene lu jedoch in mehreren Gegenden mit einer ungemeinen Feinheit de» Sprarhorgans von dem ursprünglichen lu dadurch unterschieden wird, dass ersteres etwas mehr zischend, letzteres etwas mehr säuselnd ausgesprochen wird, ein Unterschied, den selbst Krainer, die nicht aus diesen Gegenden sind, nicht leicht wahrnehmen, fftr die Leute an Ort und Stelle selbst aber ist derselbe so vernehmbar und wesentlich, dass selbst Kinder über Anderweitige, die ihn nicht beobachten, spotten.
In jenen Gegenden Überkrains unterscheidet man übrigens auch eine der doppelten Aussprache des /7i (iii) analoge doppelte Aussprache des »/» 1«) und des zh (-i); die Falle indessen, wo eine oder die andere stattfindet, wüsste ich nicht auf Kegeln reducieren, obwohl ich übrigens diese Fälle im Kinzelnen genau unterscheide, da ich selbst ein aus jenen Gegenden geborener Oberkrainer bin.')
Auch bemerkt man im K rainischen kein aulTallendes Vorherrschen einzelner Vocale wie etwa im Höhmischen, wie denn überhaupt das Verhältniss der Vocale zu den Konsonanten im allgemeinen gerade das rechte seyn dürfte. Wenn indessen die krainische Mundart, wie nicht wohl zu leugnen ist, der serbischen und dalmatinischen an Wohlklang oder vielleicht Weichheit nachsteht und den übrigen Slawen (ich weiss es nahmentlich von den Pohlen) überhaupt nicht wohlklingend vorkommt, so ist daran wohl nur der so häutige sogenannte stumme V^ocal, d. h. die stumme .Vussprache des tonlosen e, i und u Schuld. Die Krainer sprechen nähmlich nicht bloss ihr fmert (Tod), ferp (Sichel) gerade so wie die Hühmen ihr vocalloses fmrt, frp; sondern bey ihnen lautet auch das i in fit (satt) fim (ich bin) und daš « in küp (Haufe) genau wie dasein ferp, d. h. beynahe gar nicht (oder wie das e in den deutschen tonlosen Endsylben, z. B. er wand«-*, du wandrra*, was freylich noch härter ist als fmrt etc.). Indessen behaupten einige Krainer, z. H. Prof. Metelko, gerade dieser stumme Vocal, der sich auch im allslawischen linde, gebe der Sprache eine besondere Kraft etc.
Variätäten dar krainisch-windlschen Mundart.
Bemerkenswerth ist es. dass der Oberkrainer nicht nur das mouillierte l {(f) von dem einfachen (dem deutschen,
«) Kopitar je pripisal: Schade! quin percuBsis & eda 8 casus? Ex übservatis p rod i bit regula.
italienischen etc. entsprechenden, in einigen alawischen Dialekten, z. B. im polnischen, fehlenden i sondern auch das grobe I (das poln. f) vom letztern unterscheidet, es jedoch völlig wie pausspricht wie nahmentlich die Kinder in Pohlen das ?, z. H. skala (Felsl wie skava, loviti (fangen) wie voviti — oder vielleicht deutlicher und richtiger gesagt: der Oberkrainer spricht 1'*"' ein mouilliertes I in ljubim (ich liebe),	reines deutsches, ital. etc. / in lep
(schön), (welche beyde l im Polnischen gleich, nilhmlich beyde mit einer sehr sanften Mouillierung (weniger stark als im Ital. gl] ausgesprochen werden) — 3'"'" vor o und u aber spricht der Oberkr. das l wie r jausgenommen, wenn dasselbe förmlich mouilliert ist, wie vor u u. n häulig, z. F!. ljudje, ljubiti, Ljubljana (im letztem ist es auch vor a mouilliert) in diesem Falle, d. h. in allen jenen Wörtern (wenigstens in den echt slawischen*, wo der Oberkr. das / vor a, o, u wie r spricht, schreibt der Pohle t; wo aber der Pohle vor a und o 1 (nicht }) schreibt, da Ubergeht im Krainisch. das a od. o in einen engern Vocal, z. H. poln. lato (Sommer), krain. leto; poln. lot (Klugl, krain. I^t etc.; endlich wo der Pohle vor u l schreibt, da wird boy uns I förmlich mouilliert, z. B. poln. lubicJ, kr. ljubiti. Um Laib ach herum aber macht man diese Unterscheidung nicht, sondern man spricht das / in ljubim, lep und fkala gleich aus; in Unterkrain wird das mouillierte / von dem einfachen l unterschieden; einfach lautet es daselbst auch in fkala etc.; in einigen Gegenden jedoch beynahe ganz so wie das poln. ? in fkala. Am Ende der Sylben aber wird / gewöhnlich in ganz Krain wie v ausgesprochen, wenn es nicht mouilliert {lj\ ist; z. B. in den Participien fpal, fhel, lil (gegossen) in den Adj. vefel etc. Eine andere Eigenthümlichkeit der oberkrainischen Aussprache ist die. dass in derselben das k vor e und / immer wie zh ('i( und in einigen Gegenden wie fj (wie das dalmatinischo ch) lautet, ersteres dor Veränderung des ital. c-Lautes, letzteres der des neugriechischen k-Lautes (wenn ich recht unterrichtet bin) entsprechend. Das d am Ende der Sylben spricht der Oberkrainer genau wie das englische harte th, das «> im Neu-griech etc., nur in einigen Gegenden lautet es wie «, wornach Metelko § 5 zu berichtigen.
Auch die innerkrainische \^»rietät [wenn für Inrierkrain eine besondere Varietät angenommen werden kann — in diesem Kalle müssten aber auch (mit noch grösserem Rechte) für Steyermark u. Kärnthen besondere Varietäten angenommen werden. (S. darüber etwas Ausführlicheres am Endo dieses Geschreibes)] hat Eigenthümliches,
jedoch koinnit sie im Alicrpmeinen der untcrkrainisrhen sehr nahe, nameiitlicli in der Aussprache, nur dass die stummen Vocale (besonders J und ti} in Innerkrain viel deallicher ausgesprochen werden, und zwar je melir man sich Italien nähert, desto deutlicher. — Uibrigens hat sich im [nnerkrainischen (vorzüsjlich in den von unslawischen Nachbarn abgeschii-donen Gegenden an der Poik (Pivka, ein Kluss] conf. die in der Fvr. Zhbeliza, II, S. 47 vorkommenden Versp von :^upan: »Dobrowsky dem Laibacher Hibliothekar Kalifler (meinem V'orgänger, einem gebornen Poiker] (Iber die Poik, /u Wien im Herbste 1820«.) manches Kchtslavische erhalten, das im über- u. selbst Unlerkrai-nisclien verloren s^egamren ist. obwohl sonst diese Sprachart, zuinahl in den an Italien xuniLchst liegenden Gegenden manche Italianismen aulgenommen hat; (so wie auch das Windische in i^teyermark, welches liiUilige Germanismen entstellen, doch manche echtslawische Wörter erhalten hat., die in Krain nicht mehr vorkommen)«.
y.a tem sestavkom omenja koncem 6. str. kot dodatek nekatere knjige, tako Metelkovo slovnico iz 1. 1830. in Fra Gregorio .\lasia da Sommaripa, Vocabolario Italiano e Schiuvo etc., pri katerem pravi: »Es lindet sich vielleicht kein anderes Exemplar davon als das in der Laib. Lycealbibl. vorhandene«. Poslednje tri besede je Kopitar prečrtal in pripisal: »Von Kopitar in einer Wiener .\uction erkaulte und als ein U nie um dem B. Zois verehrte und mit dessen liibliolhek an das Lyceum gekommene« — kakor potem beremo to pri Šafafiku Gesch. d. südsl. Lit. 1. 65. — Dalje LI. Jarnik, Kleine Sammlung etc. in oznanjeni slov.-nem. slovnik Murkov, o katerem ve več povedati Kopitar, kateri se zanj zelo zanima. Končno pravi še: »Es ist aulTaleud, dass die Krainer und Winden mit Wörterbüchern ihrer Mundart so schlecht versehen sind, wahrend sie so viele ' und darunter auch so gute Grammatiken besitzen.«
Ad § 35.
Pag. 279 Safai'ikove »Gesch. der slaw. Spr. u. Lit«, »das « in sieben (tribrare) und sieben (septem) lautet (»nach .Vdelung« je pripomnil Kopitari wohl nicht verschieden; folglich dürfte das Beyspie nicht passen, noch sonst ein deutsches«. Za tem govori pod napisom »Sebastian Krell« o njegovi postili in sicer opozarja na to, kar pravi Kopitar, Gram. 418—428 »wornach das von Dalmatin gesagte von dem wirklichen Übersetzer dieser Postilla, Seb. Krell, gilt«, gl. Šaf. 112.
Potem navaja ves odstavek iz Valvasorja II. 4H«, Kopitarja 424. Pri 2. izdaji postile (Ljubljana 1578 — 1. in 2. del) je Kopitar pripisal: »vide tarnen, an non sint partes ejusdem operis, non edit ion es«.
Safafik je k tenui napisal iz ('^opovega lista od 7. novembra 1831: »Krells Ausgabe der Posti llo ist eine zweite Aus<^abe des ersten in IJegensburg 15G7 gedruckten Theiles deri^elben; ob aber auch dor 2" Theil früher in Kegensbura: gedruckt worden — oder zuerst, mit dem
zugleich, in Laibaoh 1578, ist bis nun nicht bekannt. Zhop.«
Po Krelju prjde Primož Trubar, o katerem pravi naj-pred to, kar ima Äifafik na str. 2. iz Valvasorja, no omenja dat, ker jih ima Metelko, LehrgebJuide str. XIX., tudi spisov ne navaja, ker jih ima Kopitar Gram. str. 389—417, 432—434. .^•hnurrer, Slav. Hflcherdruck in Wdrtemberg im XVI. Jahrb. in Trubar sam v svojem spisu Register und summarischer Inhalt aller der wind, ßflcher, die von Primo Trubero biss auf diss 1561. Jar in Truck gegeben seind etc. (v ljubij. licealki). Iz Joach. heiewola, Pibliogralicznych ksiiig dwoie T. 1. pag. 55 citira ves odstavek, iz katerega je razvidno, da sta o truberju pisala Handtkie jllist. druk. Krak. p. 125) in Linde (Pamictnik warszaw.j in vpraža: »Was mag wohl Linde (Iber Trviber gesagt haben"!* — doch wohl nicht.s als was er aus Kopitar und Schnurrer wussto« — »und l)o-browsky« — je pripisal najbrže Kopitar. Za tem sledi, kar ima .'^laHk str. 11: »Truber ist für Krain ein in mehreren Hinsichten ungemein wichtiger .Mann —« do konca brez kako večje premonihe. Naposled sta še dva Crusijeva grška distiha in trije latinski, trije distiiii Celijevi in daljši odstavek iz propovedi .Vndreejeve po Trubarju.
Na poli tretji str. 9 pride na vrsto Janez Ungnad. Omenja le Mrehserjevo delo »I.Ingnadischo Chronika« in pravi: »Idr die Literaturgeschichte ist daraus nichts zu lernen«.
K str. 281 ŠafaHkove »Geschichte der slaw. Spr. u. Lit.« pripominja k be.sedam: »8teph. donsul aus Pinguent in llisterreich« — »warum nicht lieber aus Pinguente in Istrien, wie man jetzt sagt?« in: »zwey uskokischo Priester — sind nicht unter die Translatoren etc. zu zählen.« —
Na Str. 10 ima zopet »Sebaftjän Krell (od. vielmehr Krel, aber auch so ist der Nähme nicht krainisch — vielleicht Kralj?—in Krain zwar sagt man eigentlich Bofhtjan für Sebastianua)«. Potem piže o katekizmu (Virtenberg 1584} kakor ^af. str. 78, o Janezu Švajgarju in o Luki Klincu
10, 78. »Woher k«>nnt 11. Kopitar die von ilim S. 43H ansefülirlf haibarhor Aiisj^abo von 1579 (8af. 77), etwa nur aus Šciinurrer, der sie S. 11!) nach Mauuitfarten anfülirlV Auch aus Dobrowsky, wie ich nun aus «einer krain. tirainm. S. 449 ersehe«.
Na Str. 10, 11, 12, 13 je Jurij Dalmatin, l'ri imonn »(icor^ Kisel" je napisal Kopitar: »lege, putein, KHf ih, wie der untrrische Aui-tor »ich auch Kifzel schreibt«. Priui. r^jpov list od 7. novembra 1831. Dalje piše vse to, kar ima Safafik skoro doslovno na str. 14, 15, in citira večji odstavek iz Valvazorja II. 349 etc. Str. 11: I'afTion (1576i, Šaf. 127. 1'entatevh in celo Sv. pismo, vse kar l^l'. 107, 108, 10{», — 97, 98. 1'ripoveduje, da je nedavno nekdo kupil v Ljubljani iztisk biblije za angl. bibl. društvo najbrž zato, da jo natism-jo (ali vsaj nekajl za slovenske protestante na Koroškem. Na j^lr. 13: »Karszanske lepe molitve, sdai pervizb is Uukovfkiira inu Nemflikiija jesika v' nafli Slovenfki toi-mazhetu' . . . i l584).« »Ikakovlkii' razlaga = lateinisch, iJücher-spra< lie = b. jesik. »Dieses Gebethbuch ist (wie Dalmatin selbst in der Dedication desselben sagtl grösstentheils übersetzt aus des D. Andreas Musculus tMeuseli »Helbbüchlein«, wov<m mir eine Leipziger .Vullago 1572 vorliegt.« Safafik ima str. 140 »Musarhis« mesto »Slusculusa.
Str. 14 »Adäin Boliorizh« — Šal". IG.
»Kopitar Gr. 38. Ich erinnere, dass Kopitar daselbst wieder von Dalmatin'» 1 )almatisieren spricht, ihn für den Uiberselzer von Spangenbergs fostille haltend — das Dal-niatisieren triiVt also den Krell, der auf diese Art oft in Kopitar's Gram, mit Dalmatin verwechselt wird iKopitar je pristavil: «bis er in Wien den Grell kennen lernte, vide s. Nachschrift«!. So wird z. H. in Ihrem Iluch S. 283 statt: »Bohorizh nahm Dalmatin s Klementarorthographie an«, heissen müssen: Krell s Klein.. . . Richtig ist es, was Sie nach Kopitar sagen, dass sich seit Mohorizh die krainische Sprache gar nicht (nichts — wie es bey Ihnen lieisst, ist ein Carniolismusl verändert hat«. V licealni knjižnici ljubljanski so trije iztiski UohoriSeve slovnice «Arcticae horulae«, pa samo eden je popoln. Kden iztisk je v draždanski knjižnici (vid. EberL, Bücherex. N. 2(>5L pag. 213i, trije v dvorni knjižnici na Dunaju (»seit Kopitar« — je pristavil Kopitar sam). ».Vusser den I lor. arct. kennt man von Boliorizh keine Schrift Nur ein Lied im windischen Gesangbuch S. 2-tl betitelt: Ena druga otrozhia peifam, kadar fe s' jutra gori vftane, ali s'vezher fpat (Kopitar: »supinum — cii«ri.«| gre, k' naprej petju; fvoim otrokom, fkusi A. B. sloshena — wird wohl von ihm seyn«. Safahk to jako kratko omoni na str. 78.
Pri Jer. Megiserju omenja samo Diction, (fiialuor iinp. (ir)92|, sam pa pozna le jo/.uitski ponatisk iz 1. 1744. »Nach dieser (Ausg. d. .JesuitenI zu urtlieilen, hätte indessen Mcgiser auf iJohorizh so wenig Rücksicht sjenommen, dass er nicht einmahl nach demselben das f und fh von 8 und .<«/<, die Supina von den Infinitivis etc. unterschied. Aber icli begreife Uberhaupt nicht, wie dieser Stuttgarter dazukommt, ein slowenisches Wörterbuch zu machen. Vielleicht steht etwas darflber in der \^)rrede der Original-Ausgabe desselben?« Kopitarje zapisal: Dor Schwabe war in österr. Diensten«, gl. i^af. 17, HH.
Str. 15. Jesus Siracli, ali njegove bu<|uize »von (.leorg Khisel von Kaltenbrunn«, knjigo pozna iz l'ohlinovc »IHblio-theca Carniolica«, katero imenuje »ein unkritisches, in Küchenlatein abgefasstes Macliwerk, das indessen doch manche •schätzbare Notiz enthält. Vid. Kopitar S. 444 sei. Ich ersehe erst aus dieser Stelle, dass diese Bibl. Carn. bereits gedruckt ist. Das Original MS. derselben soll sich in der Hibliothek des Theresianums in Wien belinden (nach Alter im Intell. Bl. der Annal. d. ösl. LiL 1H()3. S. 113)«. Kopitar je napisal opombo: »Von diesem .lesus Sirach besitzt Kopitar ein Kxemplar, aus der .\uction des verstorbenen schwil-bischen Superintendenten Schmid, der auch andere Tru-beriana besass«. O Juriju Khiselu pripoveduje dalje, da je njegova družina prišla iz Bavarskeira na Kranjsko, kakor je razvidno iz dedikacije spisa Vita Herb. .Vuerspergii, katerega je sestavil Jurij Khisel inem. Kiesel) — latinski 1575, nem.ski 1572 v Ljubljani. O Khiselu navaja tudi večji citat iz Valvazorja II. 494. in iz Tob. Stanglija nCarmen encom. in celebres nuptias generosi A. L. Baronis ab Eck et llun-gersbach etc. et inclytae . .. Virginia Dominae Annao Chi-slidis (sestra Khiselova). Labaci Kx oil Manlii. 1577«.
Potem se čop opravičuje, zakaj dela daljSe izpiske in izvlečke iz Valvazorja in dr., misli namreč, da se more potem lažje soditi duh in omika stoletja. Doba reformacije je ravno v zgodovini Kranjske zelo zanimiva z večih ozirov. Novim naukom je bilo plemstvo tako udano (navaja zopet odstavek iz Valvazorja II. 435), da je 8 silo izpreobračalo prosto ljudstvo. Ni pa bila samo nova vera vzrok, da se je začelo pisati v deželnem jeziku in izdajati v njem precej obsežne knjige, mnogo so pripomogle k temu visoke šole v tujini, na katerih je bilo vedno dosti Kranjcev, pa tudi potovanje, ki je posebno ugajalo plemstvu. — Govori tudi o ljublj. tiskarni: »so beschwert sich der Bischof über den Trüber unter andern auch, dass er einen Buchdrucker aus Teutschland mitgebracht, welcher ungebilligto Schmach-
Lieder wider die Römische KIcrisey, Kirche und Religion gedruckt«. Valv. II. 435. Kopitarjeva opomba pri tem se glasi: »Einijje solcher š?chmahlieder sah ich einst in einem Buche der Laibacher Alumnats-Hibliothek, sed non descripsi, nunc facerem, sed quis iteriim inveniat antea forte ob-latum«. gl. ^af. 82. - »In classischer IJilduntr und Erudition, die freylich im IG. .lahrh. auch in katholischen Ländern (vielleicht sot;ar mehr als in protestantischen, wenigstens hin und wieder) blühete, stand damahls Krain den deutschen Ländern nicht nach«. Znamenit dokaz za to mu je omenjeni spis Khiselov »Vita et mors Herb. Auerspergiio, ki ima, če izvzamemo nekatere malenkosti, pravi »rimljanski« slog
—	veliko boljši nego pesnikov Stanglija in Clerija. Cop dvomi, če bi mogel äe sedaj kak avstrijski profesor tako latinski pisati, kakor ta mladi kavalir 16. stoletja.
»Uie KhisI waren eines der angesehensten krainischen Adelsgeschlechter, nun ausgestorben. Wie man sie k rainisch nannte, weiss ich nicht Kaltenbrunn heisst krainiscli Fushine, von einem daselbst bellndlichen Hammerwerk (krainisch fushine)«. Kopitar: »aut potius italice: fucina«.
—	»Auch die Schule zu Laibach war nicht schlecht bestellt, wie man aus der handschriftlichen in der Lyc. Hibl. befindlichen, IM Bogen starken »Landtschaft Schuell Inspec-toren Instruction und Ordnung 15S4« ersieht, (in der ersten untersten Classe brauchte man unter andern nicht nur das »Elementale (sie) Labacense trium linguarum, lat. germ, et sc la von., sondern auch Brentii Cateöhismus Teutsch und Windisch. Brentii kleiner Catechisnms kam windisch in einem der »Namenbüchlein« (Abecedarien) von Trüber vor. wie er im Register selbst sagt, lat. u. deutsch. Buchst.)« Gl. Šaf. 48. L. 1582. je postal Nikodem Krišlin vodja ljubljanske šole kot Bohoričev naslednik, pa že I. lf)84. je moral zapustiti Ljubljano |V'alv. 11. 445 sr.1. Kranjci so obiskovali visoke šole najbolj v Tubingah. Tam so imeli tudi ustanove. Tako je ustanovil magister Mihael TilTern dvoje ustanov za bogoslovce. Oop navaja tudi nekaj iz Trubarjeve dedikacije N. T. 1582 vojvodi Ludviku Virtemberškemu, ki je na isti način podpiral kranjske dijake.
Na str. 18 začne govoriti o proti reformacij i. »Mit der Gegenreformation beginnt eine neue, oder vielmehr, es hört die Literatur so gut wie ganz auf. Seit dem Erscheinen der Hiflina PostiÜa D. Martina Luteria von Trüber (1595) bis in die letzten Decennien des 17. Jahrh. (also beynaho durch ein volles Jahrhunderll ist wahrscheinlich nichts Krainisches gedruckt worden, als zwey Evangelienbücher (1612 u. 1672) und (wie ich später fand) zwey katho-
lischo Katechismen (IG15 u. 1618i von Mich. Miki'z und Hem Jesuiten Joli. Tschandick (nebst dem oben angefülirlen Vocab. Ital. e Schiavo. Udinc H>07)«. Opozarja, kar piže o protlrei'onnaciji Kopitar Gram. XLl. in o aria vnem zastopniku Tom. Hrenu, o katerem pise Cop na str. 19. Citira Valv. II. 350 in , distiha iz rokopisne Hrenove zbirke »Libellus Foematum«.
Str. 2<). »Jesuiten in Laibach«, — samo to, kar Valv. II., 6(i7. »Die Gcgonrelormation wurde indessen von Kron nur mündlich etc, betrieben; scliril'tlicb setzte er den Hibel-(ibersetzuncen. F'ostillen, Gesangbüchern der Protestanten nur ein Evangolienbuch entgegen (man hatte ja in Laibach sogar die Druckerey, die zur Verbreitung der protestantischen Lehre behülllich war, zerstört).« Sledi^ natančen popis »Kvangelia inu Lystuvi« (1612. 1G13) gl. Aaf. 17, 18.
Str. 21. »Von diesem Jahre (161- od-	bis 1672
dürfte kein Blatt krainisch gedruckt seyn — bis auf die zwey oberwähnten Katechismen von Mikez und Tschandik«. Po Valv. ima kratek ^.ivotopi» z napisi obeh katekizmov. Saf. 18, 115. »Joh. Tschandik gestorben zu Gratz 1624.« — Šaf. Str. 18 »zu Görz«, —
»Die Jesuiten, die den Unterricht besorgten, scheinen sich in Krain ebensowenig, wie in den meisten andern Ländern (vid. Wacbler »Handb. d. Gesch. d. Literat. 2'^ Aull. III"' Th. S. 5. 360, 8. 9.) um die Landessprache gekümmert zu haben; es war nun (auch in Krain) die Zeit der ausgebreiteten und geschmacklosen Gelehrsamkeit gekommen. Zum Glück haben sich einige dieser Gelehrten wenigstens mit der vaterländischen G e sc h i c h t e , beschäftigt, wie Schoenleben und Valvasor.« Dalje, kar 8af. 20. Thalberg je ustanovil 169H društvo »Academia Operosorum Lab.«, ki se pa na domač jezik čisto nič ni oziralo, vsaj v statutih iz I. 1701. ni o tem niti besede. Navaja napis statutov. — »In den Schriften der kön. engl. Bocietät (katere ud je on bil) findet sich eine (englische) Abhandlung von unserem Valvasor, deren Titel mir aber jetzt nicht zur Hand ist«. Schoenlebnova izdaja Hrenovega katekizma.	100. Pri
Valv. na sir. 21. omenja se Jožefa Zizenčeli-ja gl. i^f. 82.
Str. 22. 1/. Valv. življenje Schoenlebnovo. Od spisov, katere navaja Valvaznr, pozna Čop le: Spokorjeine Kne ime-nithne Greshnize etc. kakor Saf. 129, v rokopisu stoji še »schlechte Sprache, ohne Grammatik«.
Matija Kastelec. Str. 23 iivotopis gl. Saf. 19. Na str. 23, 24, 25, spisi njegovi. Saf. 140, 141, 131 (naslov po Kopitarju), 115, 116. V rokopisu so 4 distihi iz »Typographus ad Au-ctorem«.
Str. 24. »Mefez Boshjo Lubesni (1708)« s pristavkom: »So ebon bemerke ich, dasa diess nichts als ein in Sprache und Orthographie verschleclilerter Abdruck eines Theiicsdes Nobcfhki Zyl ist.« Omenja drugače mu neznani knjižici »Kratki sapopadek itd. (1685)« in »Nebu na semli (1G8Ö) po Vaivazorju, — kakor tudi rokopisna dela njegova. Šaf. 126, 131, 121, i:{2 ter govori o obeh rokopisnih slovarjiii. Saf. 6.'), 06. Navaja tudi besede Poiilinove o Kastelcu in^ njegovem slovarju, kar se pa tiče le Ilipolitovega (gl. Aal". 66, 67) kakor je pozneje čop pripomnil.
Mej str. 22. in 2:1 je pridejan majhen list popisan od šafafika: Kopilar's neuentdeckter Auctor Carniolanus vom Jahre 16H3- 48 .\dam Ska liar, Mashnik (Priester), ist zwar in der tirammatik ganz unschuldig und schreibt nach der Hauern-Aussprache l. ü. sogar peftim, weil das puftim so lautet; so auch shie brenne von zgem der imperativ; auch germanisiert er scandalos, z. B. najdek neidig für nevofhliv etc. etc., aber eins habe ich in ihm gefunden, was mich sehr erfreute, nilmlich das altalav. cinip-hiiv in der Form von cHiiit; das i-i»u ist also tonlos, daher die Aussprahe cn"; dann blieb das ii weg, wie in terd, kokija etc. — Kopitnr 13. Sept. 1831. — Skalars Buch ist, wie Kopitar an Zhop schrieb, eine (germanisierende) Übersetzung von Joh. Wolfs Schule der Betrachtung etc. ir>43 etc.« Saf. I3<), 131. Copov list od 7. nov. 1831,
Str. 20. Janez Krstnik od sv. Križa. 0 njem Kopitar Gr. 74 in Ii) pa Fohlin. Naslovi pridig str. 20,27. Šaf. 121, 122.
O. Ilipolit. Citira Pohlina in Kopitarja.
A. Stržinarja »Catholifh kershanskiga vuka peifTme itd.
78. Peiffem od teh velikih Odpiiftikov . . .
Na str. 28, 29 omenja evangelija in liste (1730) ter se sklicuje na .sodbo Kopitarjevo 108, 109. Pri Tobijevih bukvah (1730) no omenja pisatelja, Safahk imenuje Paglovca.
O. Rogerij. gl. Saf. 21 in 122. Citira začetek 9">. pridige na praznik sv. Frančiška Seralinskega, začetek 32. na praznik sv. Katarine Sijenske in »Sapopadik« (synopsis) 105. pridige na praznik sv. Martina.
Str. 31. Skerl (Schkerl Jacobus S. J.) po Vaivazorju in Pohlinu, — kot pisatelj nemškega originala knjitre »F'omuzh shivim, Umirejezhim inu Mertvim (1735). Šaf. 141.
Duhouna Branua (Šaf. 132), iz katere navaja cel odstavek iz str. 90 (nekak konec).
Paglovec Miha. kakor Šaf. 101, 127, 128;
»Sveta voiska« •— navaja, kar piše Pohlin o Ant. Conti-ju, ki je oskrbel drugo izdajo to knjižice.
S. Lucio Andoht v' gorenski Krayn.ski flrani v' Drash-Rofhah. 1750. G. L. P. — Čop misli, da je pisatelj tc knjižice Pa^lovec, posebno radi izraza »v" iror. Kraynski ftrani«. Gl. Šaf. Ul. — Thomaslui Iveinpensarj a bukve (1745|. öopove besede stoje doslovno v Šal". .tJr. 48 pri »Tabla teh pu-(litubouu.
tjtr. 33. Druga izdaja .Mo^isorjevcga slovnika (17-14) »iJict. quat. ling.« Saf. 67. Primož Lavrenčič. I^ai". 23, 7s, 71) doslovno.
Str. 34. Prcmifliluvaina (1753), Šaf. 133. .\ndohtlive Peifme (1750), s^f. 79. Druga izdaja Klapjietove »Synopsis Catechetica« i 1757), Saf. 110. -Str. 35. Pot Svetiga Krisha Jesuffa ChriftulTa — Šal". 133. Poduzhenie te molitve teh trynaifl (.)zhenaniu itd.— kSif. 141. Graminatica oder Windischcs Sprachbuch (17581, katere pa Cop ni videl, — Šaf. 54. Sapopadik od fvetiga Aloysiufu itd. (17G2|, — Šal". 142. Abecediku Pohlinova (1765), kot prvo njegovo delo. S Pohlinom se začne tretja doba slovenskega slovstva. Druga — od Hrena do Puhlina — je zelo revna. Rodila je samo nabožno spise za ljudstvo na deželi, ker se v mestih tako ne čita ničesar slovenskesra, čeprav meščani razumejo slovenski za silo. Spisi kranjskih protestantov so boljži sami na sebi, nego oni druge dobe. .lezik v knjigah protestantskih «rotovo ni slabši, kakor je bil tudi Bohorič čisto drugačen slovničar kakor pa Ilipolit ali Paglovec. Čopu se čudno zdi, zakaj Japelj imenuje Paglovca (^Kopitar Gr. 147) največjega filologa svojo dobe; kar se je mogel od njega učiti, to se je lehko naučil tudi od svoje matere in iz vsake knjige slovenske, ker večina ni slabše pisana nego Paglov-čeve in mnogo protestantskih gotovo bolje.
Str. 36. Da se jezik v drugi dobi ni zboljšal, kažejo evangeliji, mej katerimi je najstarše Hrenovo tudi najboljše. »Die thätigsten in dieser Periode waren die armen Capu-ciner. P. Hippolytus, Joannes Babtista a S. Cruco, Rogerius — während die eigentlichen Musenpfleger, die Jesuiten (bis auf den P. Bafsar) nichts lieferten als einige unbedeutende .^ndachtsbüchelchen, die noch dazu sprachlich zu dem Schlechtesten gehören dürften, was im Kraiaischen erschien.«
Za jezik kot tak se v tej dobi (izvzemši o. Hipolita in Paglovca, od katerega pa ni znano nobeno lilološko deloj, ni nikdo menil. Knjižni jezik se je razlikoval od govorice prostega kmeta skoro samo po mnogih tujkah in germa-nizmih, zlasti pa po rabi člena. V tretji dobi je marsikaj drugače. Literatura ni več omejena samo na nabožno spise. Začeli so pisati v pravom pomenu za kmeta. Izšlo je nekaj
zilravnižkili knjig in tudi leposlovje so je začelo razvijati. »Utul clio Anregung 7.u ali clom scheint doch zunächst vom P. Marcus ausgegangen zu soyn, der also insofern als Kpotrlie machend betrachtet werden kann, wenn auch Übrigens nicht zu laugnen ist, das» «eine Vielthuerey spraclilich auch geschadet hat.« Na str. 37 (pola 10) pride na vrsto Pohlinov životopis. Navaja, kar pišo Pohlin sam o sebi v hibi. Carn. (!Šaf. 23) in potem sledi, kar ima Šafafik na str. 24. Izpisek Pohlinovega životopisa iz K. C. .Viter, .Vnnalen d. ü»t. Lit. m«. Intell. HI. S. 112. Pohlinovih spisov (Jop ni videl vseh, omenja jih po Bibl. Carn. in po seznamku v njegovi slovnici. Pri Pisanicah imenuje sotrudnike (gl. Saf. 75, 7G) po Hibi. Carn. in omenja skladatelja Jakoba Zupana, gl. Šaf. 85. Naposled sledi še V'odnikova »Mila Pefm pejta P. Marku D. fa Od hod no«, —
Str. 41 (pola 11); »Schritten einiger Anhänger des P. Marcus (die man leicht an der P. Markusischen Orthographie, nahmentlich an dem Oobrauch des ^ fh etc. erkennt«. — Maksimilijan Iledeskini. Pri njem je Kopitar pripomnil: »Dieser Geistliche Kedeschini ist die Veranlassuner meiner langen Orthographie» in der Grammatik etc.« — kakor Šaf. 25, 2G. Grof Edling, Šaf. 20, 89, 118.
Str. 42. Martin llrovat (Crabat), Šaf. I4:i Jurij Zdenko, Šaf. 56 (55|.
Str. 4;{. nHücher aus der P. Markusischen Zeit, nicht nach seinen Grundsätzen, sondern nach dem gewöhnlichen Schlendrian geschrieben.«
Hitra inu glatka Pot pruti NebefTam (1767}.^ Mefez Boshje lubesni (izvleček iz Kastelßevega Neb. Zyla}, Šaf. 134. Ta frezhna inu nafrezhna Vezhnoft, Šaf. 134. Zhuvai te Dufhe, Šaf. 134.
»Die erste .\»n. von Hitra inu gl. Pot und von Ta frezhna etc. fällt wohl noch in die Vor- P. Marcusische Periode; beydes sind wohl Jesuiten-Büchel in schlechter Sprache etc.«
Evangelia na vfe dni v' fvetimo Pofto (1768), Šaf. 103. Vefzhihern Jubilaeum, tu je: Odpuftek f. lejta. Lab. Eger. 1776. — Compendium Ritualis Lab. carn. et germ. (1772i, Šaf. ill.
Filip Jakob Repež, Šaf. 25, 79,
Fr. Ks. Tauflrer, Šaf. 25, 118.
Jožef Hasl, Šaf. 25, 123. Čop je prepisal kos predgovora iz knjige »Sveti poft« — in ga hvali.
Str. 45. Fr. Ks. Gorjup, Šaf. 24, 123.
Gašper Hupnik, Šaf. 25; 80, 124.
»Ruppnigg — er ilectiert seinen Nahmen nicht, weil or durch unsinnige steyrischo und kärnlisclie Schreibung der Eigennahnien auf -ik mit -igg (Ruppnigg stall RupniU) in Verlegenheit kommt, indem sein Nähme im Oen. Rupnika lauten würde; auch in Krain hatte man sonst die l'nart Globotschnig —nigg zu schreiben; jetzt hört das immer mehr auf.«
Gutsmann Oibold, Sjif. 24, 25; 55; 08, G9; 124.
Jurij Japelj in Blaž Kumerdej.
O razmerju teh dveh k Pohlinu opozarja na Kopitarja Or. 148. H Kumordej, ^af. 26, 27; 89; 56, 57, 69. Govori tudi ve^ o Acad, operos. Lab. O njej je i/pisal iz »Annalen der k. k. Landwirtachafta-Gesellsrhaft in Laibarh. Jahrg. 1822. u. 1823. Hello 6« cel odstavek, sam pa še pristavlja: »Sie verfiel vorzüglich desswegen, weil durch die Aulhebung der Landesstelle, des theolog. und des philosoph. Studiums in Laibach die Mitglieder zerstreut wurden, was um so mehj^ zu bedauern ist, da sie in ihrer neuen Kin-richtung gewiss auch die Landessprache berücksichtiirt hlitte.«'
Str. 49 (pola 13): Popovii. O njem citira l'ohlina in navaja večji odstavek iz »Jöcher's Forlsetz. von Rolermund Bd. VI.« gl. Šaf. 22, 23. Spise navaja po Pohlinu, ker sam puzna edino »Unters, v. Meere«, iz katerih je izpisal daljši odstavek, ki najbolje karaklerizuje Popovičeve nazore. »Popovizh mochte mit seinen phil. und slawist. Forschungen wohl sehr einsam stehen! Diess und der Umstand, class er ein Autodidakt war, dürfte zunächst Ursache seyn, dass er manchmahl wohl auch ein bischen träumen mair. hnmer bleibt er eine sehr merkwürdige Erscheinung. Schade um seine Papiere!«
Str. 5L Japelj. Vse, kar ima Šafafik o njem.
Str. 53 (pola 14): »Beantwortung der Frage: welche aus den verschiedenen slaw. Sprachen man der Jugend zum leichtern V'erständniss der Russischen, Polnischen, Böhmischen, dalmatinischen, Kroatischen, Krainerischen und übrigen blaw. Mundarten beybringen soll? — Japel entscheidet sich, wie leicht begreillich, für die »slavisch-krainerische« —.« Kopitar je prislJivil: »Diese Frage soll einn)al auf V'eranlassung Kaiser Josef II. durch die Gubernien versandt worden seyn.«
Pri knjigi »Sbrane Molitve is Nemfhkiga na Krajnfku preloshene od Jurja Japelna (1786( (gl. Šaf. 143. 144i pravi: »In diesem Gebethbuch sind auch einige Lieder, unter andern der Psalm Miserere, der in ein bey läufiges sapphisches Metrum (wie man es in Pohlen seit Kocha-
11». KunSifl: Doneski k zgod. knji«. svese moj Čehi in Slovenci H7
iiowäki so ofl brauchte* gobrarht i»l (navaja kitico), ferner die Kirclieiisänsre Stabal mater. SaerÜH Holemnii«», Creator almc siderum etc., kur/ lautor ]trcscbeidte Saclioii, wie Ober-baupt nun sciion dor Kinlluss ge Iii u t e r t e r e r rel iy iöse n Ansichten immer merklicher wird. Die-se jjeliliiterteren religiösen .Xnsirhten, die zum 'Pheii schon jene Zeit mit sich brachte, vordankte man in Krain vorzüglich dem Laibacher Hischof Carl C»r. v. Ilerberstein |dcr 1772 1787 Bisch, in Laib, war^, dann dem vom letztern nach Laibach berufenen Canonicus und l'rioslt>rseininars-l)ireclor S c h w a r-zenbach, den an der Wiener L'nivers. gebildeten Docloren der Theol. Georg Ciollmayr j«|i;ilor Cicneral-Vicar u. Dom-prob.st hier) u. Georg S up an ispiiter Can(uiicuä u. Laibacher Stadtpfarrert, nun bevde todt. Da lUhlte man unter andern das HedürlHiss einer neuen M i be I (I be r« e I z u n g — Supan drang vorzüglich darauf u. war der llauptrevisor der Arbeit; (Jollmayr übersetzte (auf f^upan s X'orsciilagl die S. .Maflia ote.
Oiese geläuterten religiösen und moraliw'hen Ansichten, denen seit Hischof Carl Ilerberstein bey weitem der grössere Theil dor krainischeti Geistlichkeit huldigte und meistens noch huldiget, und denen man die religiöse u. moralische Bildung des krainischen Volkes, durch die es sich vor seinen slawischen und nichtslawischen Nachbarn auszeichnet, zunächst verdankt, werden gewöhnlich Jansen istische genannt, obwohl u n e i ge n 11 i c b, da unsere (Jeistlichkeit wegen derselben von llom nicht angefochten wird und sich gegen Kom nicht in einem solchen Verhältniss befindet, wie die eigentlich sogenannten J anse nisten in den Niederlanden. Sollte Ihnen dieser Gegenstand nicht näher bekannt seyn, so können Sie zur Noth Einiges darüber im Conversations-Lexicon, Art. Jansen (Jansenismus) — I'ortroyal des Champs — Unigenitus |HuUc| etc. lesen. Was dort von den franz. Jansenisten gesagt wird |5' Bd. S. (594, |7" Aufl. 2'" Abdr.| .\rl. Jansen), gilt auch von unserer Geistlichkeit: «Die Jansenisten machten sich .. . der Gunst des bessern Theiles der Gebildeten in Frankreich würdig. Dass sie den Vortrag der Theologie von hierarchischen Kesseln zu befreyen u. «?ine genauere Bekannt.schaft dos Volkes mit der Bibel zu befördern suchten, der gedankenlosen Werkheiligkeil u. dem todten Formelwesen eine ern.stliche Theilnahme des Geistes u. Herzens an der Uibung der Andacht u. strenge Sittlichkeit im Lehen entgegenstellten, waren unläuffbare Verdienste, neben denen die Uiberlreibungen einer immerwährenden Busszucht u. Selbstpeinigung, durch die sie als
Schüler Auguslin's ihren Krnst zur Hoiligung^ bewahren zu müssen glaubten, mindestens verzeihlicher erscheinen als die lockern OrundsHtze des Jesuilisinus.« — Die Sache wäre zu berühren, weil sie auf die Bilduno: unseres Volkes einen wesentlichen Kinlluss hatte, aber die Nahmen Jan-senisten, Po rtroya 1 i s te n (S. des Dichters J. Kacine Mist, de Port-Royalj — die pehiissige See t e n n a h m e n sind—dürfen Sie durchaus nicht tfobrauchen, sonst würden wir es beyde mit unserer Oeistlichkeit abscheulich verderben. Man lindet bey unsern Geistlichen nichts so häufig als Schriften französischer sogenannten .lanse-niston, eines Nicolc, Besoigne, Mezanguy (besonders des letztem in Rom verbothene Kxposition de la doctrine chre-ticnne, wovon mir eine Pariser Edit, von 1767 in 4 Hden gr. 12* vorliegt) etc. etc. Die Mönche waren diesem sogenannten Jansenismus am meisten entgegen — nun sind beyde Partheyen milder geworden u. dadurch einander näher gerückt. Einer der eintluasroichsten sogenannten .lan-sonisten war unter andern der jetzige Hisch. Ravnikar.«')
Na Str. 53 govori o prevodu sv. pisma, o i^krinjarju in Debevcu, kar ima vse Šafafik.
Str. r>4 Stroj .lanez, r^af. 34, ];J5. Bastijančič Jernej, Saf. 33. 119.
Str. 55. Sullak Ezechiel, Äaf. 34, 142. Oollmayr Jurij, 8af. 33, 143, »Sveta mafha itd.« »Das Original ist vom .Vbb^ K. P. Mözanguy etc.« — Kopitar je zapisal zraven: «M^-sanguy« — glej Čopov list od 7. novembra 1831.
Str. 56, 57: Linhart Anton. Šaf 28, 85.
Str. 58: »Sigmund Freyh. v. Zois (Shiga in edlerer Sprache wäre indessen doch vielleicht Sigmunt oder Shig-munt zu sagen? — Poslednje ima Šafafik).« Na strani je Cop napisal »Carta bianca für M. v. Kopitar«. Gl. Čopov list od 7. nov. 1831 in Kopitarjev od 12. julija 1831. — Čop navaja samo to, kar piso o Oojzu žolska knjiga »Gesch. des Herz. Krain etc.« (od Vodnika in Richterja) str. 68 in pravi, da so bile njegove knjige za ljublj. knjižnico kupljeno za 7000 gld., mineraložko zbirke za muzej pa za 6000 gld. Večina (4109 zv | knjig je prirodopisne vsebine, zraven tudi mnogo zgodovinskih, slavica in carniolana, za katero se takrat ni nikdo brigal, še manj pa, da bi bil jih zbiral. Leposlovnih in modroslovnih del ni skoro nič, posebno nobeno nemško knjige te vrste. Tudi grških in latinskih klasikov ni razven nekaterih bizantinskih (lat.).
Str. 59, 60, 61, 62, 63. Valentin Vodnik.
') Zadnji BUvek je KopiUr prevrtal in pripisal: ,non nominetur".
Str. 60: »Auch cine Ausgabe seiner sämintlichen, gedruckten und ungedrucktcn Gedichte, die er bereitete, kam nicht zu Stande. Kr war in der Ausbesserung derselben um so ängstlicher geworden, da indessen Kavnikar in krainischer schrilüichor Darstellung wesentlich von der bis dahin gebrUuchlichen abweichend aufgetreten war, was auch auf Vodnik Einduss hatte, wie er sich überhaupt von jeher leicht influencieren liess, zuerst durch T. Marcus, dann Japel und Kumerdey, dann auch durch Kopitar (glaube ich), endlich durch Ravnikar und seine Anhänger.« Ko govori o pratiki, pravi: »Wie die Krainer dazu gekommen sind, den Kalender Prati ka zu nennen, wüsste ich nicht zu erkliiren, da das ital. pratica wohl nie in diesem Sinne gebraucht wurde.« Str. 63: »in der letzten Zeil beschäftigte er sich mit der Sammlung, Heilung etc. seiner Gedichte, die er herausgeben wollte.« Drugo omenja vse Šafafik vei ali manj dobesedno.
\a str. 63. pride potem Kopitar Jernej. Leto in dan svojega rojstva je Kopitar sam pripisal, istotako vas »R^p-nje« in »Hausle irer, dann Secr. Bibl.«
Kar piše Cop o Kopitarjevi slovnici, je Kopitar prevrtal in zapisal zraven »kikel kakel«. šafafik je natisnil skoro vse, izpu.stivži edino naslednjo: »Es ist die Arbeit eines grammatischen Genies, und die Genie» sind in der Grammatik ebenso selten wie in andern Küchern. Man kann, glaube ich, keck behaupten, dass wenigstens keine slawi.sche Grammatik bis dahin erschienen war, die zugleich so philosophisch und historisch, so die übrigen Mundarten berücksichtigend und sich dadurch auf einen höhern Standpunkt erhebend gewesen wäre.« Pri besedah, katere beremo i pri Šaf. str.36 »sein Kampf für die SelbsUindigkeit der serbischen und neugriechischen Vuigilrspracho«, je Kopitarjeva pripomnja: »sed lllalT. comp, veritatem nu^nc timens C. C. mo.\ timiturus Ii.« Tu naj omenim äe Čopove besede na str. 59. (kjer govori pravzaprav o Vodniku), katere je šafafik izpustil (str. 32\: »Vollends nach Kopitar's Entfernung nach Wien, von dem man übrigens ohnehin ebensowenig wusste, ob er krainisch, als von bobrowskv, ob er böhmisch schreiben könne«. —
Str. 64. Franul pl. Weissenthurn, Šaf. 37.
Primic Janez Nep., Šaf. 37; 50. 51, 90, 91.
Sir. 65. Šmigoc Janez, Šaf. 37, 60. O slovnici, iz katere navaja kos predgovora, pravi: »Diese Grammatik ist zum Unterrichte für Fremde insofern die geeignetste, weil sie die einzige ist, die Aufgaben zum Uibersetzen ins Windische (nebst Gespriichen etc.) enthält. Ich selbst habe mich schon ihrer bedienen müssen, als ich einem Deutschen Unter-
richi im Krainischen erlheilte, obwohl ich die Vindisincn etc. entgegen carnioli»ieren musste.«
Str. 06, 07. Jarnik Urban: Šafafik omenja vso, kar pripoveduje o njem Cop.
Str. 68, 61), 70. Matevž liavnikar. 8tr. 69: »Ktwas sonderbar klingt es, wenn Sie tragen: »In Krain beyrann der Domherr M. R. eine neue Epoche der krain. Literatur durol» seine Bearbeitung eines beliebten Andaclils-buciies: Svöta Mafha.« — Ks könnte nühmlich aulTallen, das« ein Gebetlibüchlein in einer Ijiteratur Kpachc machen soll, und doch ist es hier beynahe wirklich so; nur müssle Ihr Ausdruck geändert werden«. —
8tr. 71, 72. Metelko Frančišek. \a str. 72. omenja II. .lerino, ISurgerja (Aaf. 45, 121), na tej in 73. str. govori o Zalokarju-
Na Str. 73. Ipola 19) sledi dalje Potočnik Hlai, str. 74. Žvab • Caspar, Alhrecht Andrej. 8lr. 75 Veriti Frančišek, o katerem pravi: »Von Haus aus verstand Veriti kein ^yorl slawisch; deut.sch kann er noch jetzt nicht«. Drugega ('op o teh pisateljih nima, kar bi bil .^at'aük izpustil.
Str. 7(». Maraga Friderik. Pri »Opominvanje« jSal". 81) pravi: »die folgenden zwei Werke von Baraga wurden von den Herausgebern hier sprachlich lund auch sonst) verbessert« — namreč: Dufhna pafha (Saf. 14S) in Od pozhedio-vanja (Saf. 139).
Dolinar Luka, Sal'afik 41, 82. »Dass Dolinar auf die Sprache nicht gerade ein besonderes (Jewicht legt, ergibt sich schon aus seiner anklebenden Äusserung, aus der Sie die Ansichten einer l'arthey ersehen können. Kass der Manti kein < Irammatiker ist, ersehen Sic aus seinem Ueulscli.« Pridejan je majhen listek v okl., popisan lastnoročno od Dolinarja in se glasi:
»Bey jeder Bildung wird ein gewisser Stuffengang erfordert; ebenso bei der Sprachbildung; das Bedrtrfniss der krain. Sprachbildung filhll mancher; aber je gewaltiger die neuen Sprachreformatoren die noch nicht zeitige Knospe aufreissen, desto mehr verhQnderten sie den StulTengang, und erweckten so wohl in dem gemeinen Manne, als bei Clebildeten einen Kckel vor Büchern, welche in der neuen Sprache (nicht soviel Lettern als .Xusdrücke, oder auch beyden) aufgelegt wurden. Bei uns in Krain gibt es meist religiöse Werke, und der Krainer hat noch den eigenthüm-lichen religiösen Sinn, dass er Bücher hochschätzt, welche in einer über die trivialen Ausdrücke im tägl. Leben erhabeneren Schreibart verfasst sind, wogegen die Litera-loren sich durch Einschaltung trivialer Ausdrücke sich (!)
mächtig vorsündigten L'm die neu fabric!rten Buchstaben in Umganif zu bringen, hiltto man sio in die Nahmen-büciiloin oder in einige profane Werke brini^en sollen, nicht sie der Kirclie aufdrin<^en; dann würde es oline Anstand g^ohcn; sonst weiss ich nicht, solange die Seelsorger, die nicht ausser Acht zu lassen sind, sich an den Grundsatz des heil. Augustin halten: Malo vituperari a grammuticis, i|uam non inteliigi a populiš.	L. D.«
Str. 77 (pola 2Üi. liohinjec Andrej, Cigler Janez, Traven Janez in «Wonzha, Pater Ferdinand (Bonzha)«. Kopitar je pripomnil: »en W sonans ö (fivKii) moro I'. Marci et Car-niolorum gormanorum, ([ui Wein pronunciant imiK*.«.
Str. 78. Stanič Valentin. (V>p piže Stanig in zato tudi ŠafaNk tako gl. Saf. 40; »Valentin Stanig (richtiger Stanik)«. 1'ri Staniču je prilepljeno kazalo njcjove knjige »Molitve in Premifhlovanja«' in list Slaničev pisan Copu, kateri ga je po prijatelju vprašal, če so se tiskale v Gorici razen Sta-ničevih tudi druge slovenske knjige. List slove:
Hochgeehrter Herr l'rofessor!
Ich uuiss Ihnen gestehen, dass es hinsiclitlich der hier-lundes gedruckt seyn sollenden windisch krainischen Werkchen mein(!s Wis.sens sehr armselig aussehe. Nicht ein lU'ichelchen, so in (jörz oder in Udine wäre gedruckt worden, ist mir bekannt. — Dass ich l!S22 in Görz 24 Lieder, wovon das I. und 21. originell, die (Ihrigen aber aus dem Mildheimur Liedorbuche übersetzt sind, habe drucken lassen, ist in liaibach schon bekannt. Diess wird auch bei jenen Gesängen, die ich lH2r> in lldine drucken liess, der Kall seyn. I»ie Seiten dieses Hüchels von I bis nO sind nur ein .\b-druck dos in Laibach dainahls erschienen (!) Ablassbüchleins. Die übrigen Seiten (von 51 — 14ä) enthalten meistens gesammelte, schon zerstreut gedruckte alte Geailnge, mit mehreren von mir meistens aus dem Mildheim: Liedorbuche übersetzten Liedern. Das Gebeth S. ItW u. die Gesänge S. 115, 123, li{2 und wie schon gesagt 145 sind originell. .Vbgesondert liess ich IS28 die Übersetzung des Bürgerschen »Kaiser und Prälat« und ein origin.: Grablied drucken. Dass ich eine Visha h f. mafhi flushiti mit Vezherna pefm l'an-tizha drucken liess, ist nicht der Erwähnung werth. Ich habe auch eine viel grössere Quantität übersetzter — auch sehr grosser Gesänge aus dem Bürger, Geliert u. A. im .Manufcripte.i) .Vber derley Druckerey, da hier fast gar kein .\bgang ist, wird wohl nie geschoben. — Aber alles dieses
') g]ej Šaf. Str. 84,
führt wcniff zum Zwecke; denn ich trachtete soviel möglich, mich dem Krainischcn zu nähern, weil ich, obwohl im windischen üanal, 4 Stund ober (Jörz, gebohren, nur von Krainern die Schreihart erlernte, deren FUicher ich las. Oans ich die grosse Buchstiibon-Tabollo mit IJorücksichliyun^ der neuen krain. Zeichen drucken Hess, i.st auch in Laibach bekannt. Klemens erhielt einikje Hücheln von mir,
Görz. 29./3. 1831.
Val. Stanig. Schol:
Str. 79. Kranjska Čbelica. Šaf. 7(5.
Miha Kastelec Äaf. 43. Zupan .lakob Šaf. 4."j, 7G. »Seine Gcdiehtc zeichnen sich durch Patriotismus und Sprachkühnheil aus«. Na strani je pristavil (kakor v listu od 27. junija 1831): »Ich wünsche, dass Sie durch diese Worte Supan's I'roductionen charakterisierten. Seine Sprachkühnheit ist zwar manchmahl Tollkühnheit, aber der Mann verdient besondere HerUcksichtigunf^!« Prešeren 1'Vančišek. Saf. 44, 76.
Str. 8(). Potočnik Blaž, »im Lied der Schnitterinnen, welches ziemlich Vossisoh ist«, prim. ^af. 42. Dalje so; Kosmač Juri, Holzapfel Ignacij, Cigler Janez, Grabner Juri, Levičnik Jernej, — kakor jih navaja Šaf. 44, 76.
Str. 81 (pola 21): »Verzeichniss einiger seit den K()«" Jahren des vorig:en Jahrhundertes erschienenen, in der chronologischen Darstellung nicht angeführten, in sprachlicher Hinsicht weniger Berücksichtigung verdienenden Bücher.«
Anfon Makovec, Šaf. 33, 95, IMi.
Jožef Ign. Fanton de Brunn, Šaf. 34, 96, 97.
Safafi'k je marsikateri knjigi pridal ime pisateljevo, če prav v resnici ni v naslovu natisnjeno. Tako tudi Kantona na str. 96 in 97. Čop knjigo navaja brez prestavljavčevega imena in pravi «amo, da Pohlin njemu pripisuje prestavo — »Bukve od kug itd.« in pravi — »er ist aber sicher der Uibersetzer von Xr. 3« (Bukuvze od shivinfkih bolesni).
Breznik Anton, Šaf. 34, 93.
Str. 82. Janža Anton kakor Šaf. 94, 95. Omenja pa ie češko prestavo in pravi: »Jungmann nimmt indessen den Nominativ des Nahmens fälschlich Janž, statt Jansa an. Im Krain. Janfha, GeniL auch Janfha (im Oberkrainischen) oder Janfheta oder Janfhaja \was eigentlich windisch ist).«
Citira tudi cel odstavek iz .\nnal. d. Lit des österr. Kaiserth. 1808 str. 2C>8, kar ima Šafafik doslovno na str. 95.
Kurall Martin, Saf. 42, »Kin nicht üblicher Kopf und nicht unsrolehrt, übrigens aber unordentlich im Loben etc., ijegenwUrtiir auf Correction in iru:enfl einem Kloster, (ich iiiaube in Milhren) macht lateinische, deutsche und krainiäche V'err<e, von denen mehrere im »Telösfraphe offi-ciel« und im »III. Blatt.« gedruckt wurden; krainisch jedoch nur eine »Jiitrojna pefem«.
Na tej str. omenja Se »Kratki fapopadck itd.« Öaf.
Str. 83. oSveflo popifanje hrupa« Šaf. 87.; Reja Andrej, Šaf. 85, 119; Knobel Pavel, Saf. 35, 83.
»Ivna lepa lubesniva inu brania vredna Ilifloria itd.«, .•^af. 1H<I.
Str. H4. »Pot Bvetii;» kri.slia«, 8af. 13G. Klementini .\nton, Aaf. 35, 13G; Bedenči« Janez, Saf. 41, 130, 138.
Str. 8.") (pola 22;. «Aber hier folgen nun wieder einij^o windiacho, sprachlich verwahrloste BUchlein«.
Molilne Bukvi/.e sa gmejn folipr šaf.^145.
Kne prou lepc Molitivne Bukvize ild. 8af. 145, 146. Ješenak Janez Puvel, Šaf. 40, »3.
To je ta pravi inu ta zieli Colemone-Shegen itd., Saf. 144.
Str. 8«. Litanije od vfih fvetnikov (lS26i,^Šaf. 140.
Podvuzhenja polno fpremiflilovanje ild. Saf. 138.
Tu omenja tudi »Kalendar«. Prim. Trubarja in kranj. prati ko, !^af. 92.
P. Puškal Škerbiiiec. Letnico njegove smrti je naznanil: 182 Kopitar pravi v prislavku: »annum nescio sed causa fuit vita dissolutissima ebriosa el impudentiao omnis plena, haec Tibi soli«. Omenja njegovo nemške, na Dunaju izdane pridige in citira odstavek iz latinskega predgovora h knjigi »I'rasnifhko Priditre«, v katerem govori pater nekaj o jeziku. Cop pravi, da je to poslednji predgovor pi.san za sloven.sko knjigo v tujem jeziku. — Drugo vse ^f. 39; 83, 125. ^
Pire l''rančisek, i^af. 45; 93, 94. Potem navaja postne (Saf. IU4) in nekatero novejše ovangelj. knjige.
Str. 88. »Ki_nige Kleinigkeiten (mehr beyspielweise)«. Vofkini sklepi, Šaf. 88. Prefvetiga Gospoda nafhiga Piusa
VII----Pifmo, Saf. 149. Autruflitin po Boshji . . Šaf. 149.
Pol'lave dru!*hbe . .., Šaf. 149. Pridiga, ktero so... g. g. .Vnton Alois Ljublanfki Shkof imeli...; Šaf. 125. Mali kate-kisem (Lj. 1818^ Šaf. 119. Sadna pridiga..., Saf. 125, in omenja končno »(lubernial-Circulare, Patente etc.«, Saf. 88 in 41 (Metelko}.
Str. 89 Tpola 23). «Neuere Literatur der nördlichen und östlichen Slowenen in Slejermark«.
Ktlzmiča St., Nouvi Zäkou, t^af. lOG. Krszchanszke nove Peszmene knjige itd. Šaf. HI. Čop ne navaja v naslovu Miliala I5arla — kakor Šafafik.
Omenja še 3 KvizmiCeve evangelije (1K21), Molitveno kn. (1821) in A, Ü, C sa Slovenze na Vogerfkem.
Str. 81), IK), 91 Danjko Peter, !^af. 39 itd.
1'ri knjii^i »Zhelarltvo« pravi v opombi: »Die Steyrer sagen: zhcla (die Biene), in Unlerkrain sagt man ziibeia, »o auch in Laibacli iKopitar pripomnil: »zwischen Laibach bis Krainburg, z. I?. Kopitar kennt nur Zh'bela, Motathesis lilr b'zhela, of. wdela Höh. u. Slov.«), im hohem (Kopitar: »höchsten«) Oberkrain sagen wir b'zhela«,
Str. 92. Rižner Vid, Šaf. 43; 90, IW, 148. Kvas Kolo-mun, Šaf. 43. »Nachträgliches Verzeichniss früher ausgelassener krainischcr Abec-edarien (von denen ich die meisten übergangen haben dürfte'i.« Šaf. omenja vse str. 47—ni »\\'oher Plateltaf oder Plateltof eigentlich kommen soll, wüsste ich nicht zu sagen. IMatol = mag wohl Ulattel »eyn; aber was soll laf?« »=Tai'el«je pripisal Kopitar.
Str. 93, 94, 95, 9n. »Krainische Volkslieder«. Cop piše (kakor ima Šafafik na str. 73 z malimi izpremembami}: »Historisch könnte man einige sich auf die französische Revolution, die darauf folgenden Kriege etc. beziehende krainische Lieder (auf General Mafsena, Napoleon etc.| nennen, aber sie sind säminllich schlecht und wohl nicht eigentlich vom Volke, sondern von halbgelehrlen Schulmeistern, Geistlichen etc. verlasst.« Kopitar pa je pristavil:
«Hie gelehrten Dicliter brauchen alle diese Metra, wie Sie aus der Zhbeliza und aus Vodnik ersehen können. Ausserdem wurden lloxameter und Pentameter bereits früher in den l'ifanizo des P. Marcus und nun wieder in der Zhbeliza versucht. Ks ist indessen kein Zweifel, dass im Krai-nischen noch viel bessere Ih^xameter gemacht werden können, als die bisherigen V^ersuche — wenigstens so gute, als im Deutschen. Ks vorsteht sich übrigens von selbst, dass unsere bisherigen Hexameter (so wie alle andern Verse) nach dem »germanischen Tonprincipe« gebaut sind und es auch alle künftigen seyn werden. Denn in unserm L|ia-lekt weniir-'tens ist an antike, vom Accent unabhängige «Quantität nicht zu denken. (Ich wiedorhohle hier noch oin-mahl meine Krage: Glauben Sie, dass auch den sorbischen Volksliedern gegen die Natur der slawischen Sprachc
das germanische Tonprincip von aussen aul'^edrun<^en worden ist?) Von der versuchten Naclibildung italiänischer etc. V'crsfornien im Krainischen habe ich oben bey (lelegen-heit der Zhbeliza gesprochen (Saf. 76. l^reäerem. Diese nahmentlich hissen sich im Krainischen besser nachmachen, aU im Deutschen, was schon wegen der manigfaltigern und sonoreren .\usy:[iny:e der Wörter leicht begreiflich ist.«
Str. 06. »Krainisches Theater«. Tu omenja opereto Helin, Linhartovi prestavi (Šal". 85), »welche zur Zeit ihrer Krscheinung im hiesigen Theater von Dilettanten (»zu wohlth. Zwecken« - Kopitar) mit grossem Beyfallc aufgeführt wurden. Seitdem hat man nichts Ähnliches versucht.«
Str. 97, 98 (pola 25|. »(Quellen der slowenischen Literaturgeschichte«, kot dodatek na koncu »Geschichte der slawischen Sprache und Literatur nach allen Mundarten« k slovenskemu oddelku navedenih spisov: Frisch, 1 listeria etc. Šaf. v.; Kopitar Gram. Äaf. VI.; Valvasor, Gesch. d. II. Kr., Saf. III.; Schnurrer, Slav. Uücherdruck etc., Šaf. III., V.; I'. -Marcus, Hibl. ( am., Šaf. III
Str. 98, 99, KK), 101, 102. »Druck slowenischer Hücher.
- Tübingen: Die ersten krainischen Bücher wurden zu Tübingen 1550 gedruckt mit dem Dal. »Sybenburgen durch Jernei Skuryaniz. (Kopitar je napisal k temu: »gaudeo jam Truberum praetulisse nomen Jerneji«). Dieser Jernei Skuryaniz dürfte der Tübinger Buchdrucker Ulrich Mor-hart gewesen seyn (»minime, sed fuit ipfe auctor. »|uia alias et P h i 1 o p a t r i d u s Ilivricus«, Kopitar). Gl. Čopov list od 7. novembra 183L
Wittenberg. Str. 99: Laibach. — Str. UK): Klagenfurl. Str. 101: Griitz, Cilly, Wien. Str. 102: Udine, Venedig, Görz, TriesL Povsod navaja imena tiskarn in tiskarjev, ki so natisnili kaj slovon.skoga, pa tudi knjige samo na kratko omenja. O knjigah, kjer se bere »v" Krajnju per Ign. Krem-shari« in ena «Medvodami«, katere pa Cop sam ni videl, pravi, da so v resnici natisnjene v Celovcu ali pa v Ljubljani. Pisatelj več Kremžarjevih knjig je baje neki učitelj iz Vodic. K »Medvodami« jo pripisal Kopitar v pojasnilo: »Zwischen den Wässern Save und der aus Otto's Schenkung saec. bekannten Sora |Zayor), halben Weg von Laibach nach Krainburg, auf der l'oststrasse an der Sawe rechtem LTfer. Am linken Ufer steigt der Kahlenberg empor, und hinter diesem mein schönes Kepnje gegen Sonnenaufgang schauend!«
Poslednji odstavek (na str. lOH in 104) jo: »VariUtiUen des slowen. Dialektes«.
O narečjih je mislil obširneje pisati, pa čjia mu ne dopušča. Na vsak način je troba razločevati pet narečij: j^orenjaito, dolenjsko, notranjsko, koroško in štajersko. Koroškega in štajerskega narečja ni mogoče prištevati k gorenjskemu ali dolenjskemu. Koroško in štajersko narečje ima svoje slovnice, koroško celo svoj slovnik (Gutsmann), pa tudi štajersko ga skoro dobi (Murko). Pod štajer. narečjem razumeva samo oni jezik, ki se govori v krajih, katere navaja Danjko v predgovoru svojo slovnice. Celjski okraj, južno in zahodno .Štajersko spada jezikovno h Kranjski. Koroškega narečja se je mogočo najboljše naučiti iz knjig kakor je »Kolemonov žegon« ali »Duhovim branua», — bolje, nego iz Gutsmanna ali Jarnika, ki že nekoliko »karniolizirata«.
Korošci sami kranjščino više cenijo, nego svojo govorico. Iz Kolemonovega žegna potem navaja cel odstavek, katerega je zraven prevedel v »kranjščino«.
Iz tega odstavka se vidijo lastnosti koroške slovenščino, kakor premena 6 v ue, rf v ie, odprtega e v «, ir m. č. Zatem pravi: »aber ich muss gerade abbrechen, sonst versäume ich noch heute den Postwagen«. — Te vrstico so pisano v največji naglici kakor kaže pisava. Sledi pa lepše pisano: »Ich habe den Postwagen richtig versiiumt, aber auch s«?it-dom nicht Zeil gehabt, etwas Uber diesen Gegenstand zu schreiben (oder eigentlich zu studieren, was dem Schreiben vorausgehen müsste).« Pripoveduje pa potem še tole:
Iz navedenih vzgledov koroške slovenščine so vidi, da ta ni samo nekak podaljšek gorenjščine, ker se v mnogih ozirih bliža dolenjščini, na pr. v zmeni <F v ie. Korošec rabi ie bolj pogosto nego Dolenjec, ki ima mesto tega često ej. Za strsl. b je v dolenjščini za a pa ie. Korošci govore mesto obeh ie. Na Gorenjskem in v knjižnem jeziku je za obojo rf. Korošec kakor pravi Dolenjec govorita ir za gorenjski i | «črešna, čriešna, čreda«). Zmena 6 v ue spominja na dolenjski Tako stoji v Kol. žegnu: »samla noi nebu jo tvoje zhefti pouhnu«, — tedaj popolnoma dolenjska neutra na M. Gorenjski pa je zopet 6 mesto k v »nobefhzhi«, j mesto !/ v »nadiuje«, kjer je u zopet dolenjski. — i^tajersko narečje Daiijkovega okraja ima v prvi vr.sti precejšnje število na Kranjskem nerabljivih, drugače pravih slovanskih besedi. V stavku Danjkovem (str. 32'{. Nr. ŽCil: »Njegovi priateli fo ga pitali sa srok tega vzhinenja«, so Kranjcu tri komaj razumljive ali popolnoma nerazumljive; »pitali, srok i vzhinenja«. Mesto »pitali« pravi Kranjec »pralliali«, mesto »vzhinenja« — »delanja«, mesto »srok« se rabi navadno žal nemški
aurahoh«, najbrž je pa tudi »srok« popačeno iz nem. Ursache.
Hie, hiiee, hoc je strsl. ti, ta, to; koroško tf, ta, to; kranjsko ta, ta, to; toti in ow je Kranjcu neznano. Končnica je Kranjcu znana samo v besedi »prijalcl«, -ja (pravzaprav -ilj<i), pa vobče neznana. Popolnoma nerabljiva in nerazumljiva je na Kranjskem 3. oseba prih. časa od biti (Danjko 200): tHo, de, tni). Štajerska izreka h kol d je v navadi tudi na l>olenjskem, v takozvani »Krajni« proti Ribnici. Notranjščina 8e razlikuje od d ruskih narečij po posebnem naglasu, po večjem polnoglasju drus^ače polu^Iasnih I in il, zato je bolj blagozvočna, ima pa tudi svoje besede itd.
S tem se spis konča. Na dveh privezanih polah je pripisan že omenjeni seznamek slovenskih knjig Cojzove knjižnice.
V. Oroslav Caf in Väclav Hanka.
I
V Framu, 19. oktobra 1846.
Kratko pismo, v katerem pravi Gaf, da si šteje v največje veselje, Če more Ilanki slovensko pisati in mu naznaniti, kako ^a spoštuje in ljubi, ker slovanstvo tako krepko podpira s svojimi ^deli, — imenuje ga »vrždni carskih darov«. Za Matico Češko pošilja 10 gld. in obljubuje poslati jih do 50. —
Jezik v tem listu je slovenski in tudi pravopis.
2.
Pismo, Kram 7. novembra 1846, je pisano nemäko. Caf pripoveduje, da je ravngkar dobil od graškega knezoškofij-skega ordinariata nalogo preložiti v slovenščino računice, ki se rabijo na nemških šolah. Kadi terminologije prosi Ilanko za podobna češka dela, katera naj bi mu skoro poslal, ker mora biti gotov s prestavo računic že do konca januarja I. 1847.
3.
V listu, pisanem v Framu 16. novembra 1846, prosi Caf Hanko, naj mu pošlje 4 knjige: Sazav. emavski evangelij, Načala svat. jazyka Slavjan, Počdtkjr posvatneho ja-zyka Slovan., Igor Svatoslavič, — za katere je priložil 3 gld., ostanek naj dobi Češka Matica. Te knjige je že
davno naročil pri mariborskem knji^arju. pa dobil jili se ni. Toži o slabili zvezah slovanskih knjisfolržccv in se nadoja v tem oziru pomoči od dr. .lordana. Želi, da bi vsaj učeni Slovani rabili en skupni pravopis in si izvolili cn vzajemni literarni jezik. Aole na Slovenskem se boljšajo. Vlada jezika nc »kazi«, slovenščina je v šolah ostro »zapovedana«. Slovenci čitajo radi. Na Štajerskem živi mnotfo Cehov, s katerimi se dobro razumemo. Lehko nam je, naučiti so češki, kakor se tudi Čehi najelo navadijo slovenščine. Slovani se lehko razumejo drug druze<^a »govore«, ali ne tako »pisaje«, ker ae vsako narečje preveč drži pravopisnos^a zakona: »Piši, kakor •yovoris«. — Pismo je pisano v znani mešanici. Tudi pravopis je nekaj metel-čice, nokaj cirilice itd. podoben jeziku samemu!
4.
Kram, 22. januarja 1H47.
Zopet slovensko pisan list. Za .Matico Cc.ško pošilja 10 gld. Zaželjenih štirih knjig z obljubljenim devetim iz-danjem »Kraijedvorskoea rokopisa« še ni dobil. Zahvaljuje se za darovani »Pravopis Českj«. Poslane knjige »Matice« jo dobil. Dozdaj je imel malo časa, dve matematični knjigi, kateri jo prestavljal, sta ga mučili. Navaja termine, kijih je rabil: pridAvina Addend, kupina Summe, odjemävina Minuend, odjemävka Subtrahend, ostAnek Rest, deUvina = delivo Dividend, dellvka Divisor, dobitek Quotient, množi-vina = množivo .Multiplikand, množivka Multiplikator, po-množek Produkt, pridava Addition, odjema Subtraktion, d^lba Division, množba .Multiplikation, drobei Bruch, dro-bežina Hruchtheil, drobivina = drobivo Zähler, drobivka Nenner, desMnik Docimalbruch, triüdnica Resjel de Tri, primöra Verhilltniss, ravnomen'na Proportion, udovina Kettensatz, dvojina 2. Potenz, trojina 3. Potenz, tisočka Zahl KXM), tisočfna das Tausondtel, tisočerina das Tausendfache, šestba d. Zahl 0, šestina das Sechstel, sesterina das Sechsfache itd., potröjiti zur Potenz erheben, raztrojiti die Kubikwurzel ausziehen. — Co dobi za to težko prevajanje dober honorar, obišče IVairo. Končno 86 priporoČH J. SAtAffku.
5.
Kram, 13. januarja 1848.
List je^ pisan v čoško-slovenski mešanici. 20 gld. pošilja za Malico Češko. »O da by slehetni Cehove — vojvody
Slovanstva jošt-e i rA, jakož jsik juž ir, .Švabom navratili, a tež g a k v vyznamu, jakož ini Evropčanje, piHali!« Potem izraža svojo žalost nad Jungmannovo smrtjo, o kateri je zvedel iz Praž. Novin.. in pravi: »^lir a pokoj jonui! a Slava Celiom, již sve mužo tnko časti^«. Povprašuje, kaj dela Safatik.
6.
Fram, 2G. februarja 1850.
Dvojo let že ni dobil od Coške Matice nobenih knjig, zato prosi, naj Hanka pri upravnižtvu poi/vo, če jo plačal že vso vsoto r>0 gld. <> tej stvari jo pisal dvakrat Jordanu, pa ni dobil nobenes^a odjjovora. — Slovenci pridno bero češke časopise. Slovenska književnost se »veselo in čerstvo vzdigava, posebno mlajši pisatelji se na vso moč napenajo približati slovenščino ilirščini vsaj pravopisno. Novi uradniki so večinoma hvalo vredni«. Sam se še vedno trudi s spisovanjem slovenske slovnice in slovnika. Okoli »Marburga« je že ves sneg skopnel, ljudi trapijo »hudy gjav-njičky«. N^inogradi so od hude zime grozno pozebli. Šolo slovensko so še stare.
7.
Vaše Preblagorodstvo, Prespočtovany gospodi, nas i moj dragy prijateli!
Vase utrodno pismo sem' s radostju prijel, i sO Vaši ljubeznivosti ne malo čudil, kako sto moje včsti v »Pražky več. list« dal. O da by nam Uog dal dobv učekati, da by se my Jugosloveni ješče bolje i bolje se svojimi razsvAčc-nymi'i hrabrymi bratry Čehy seznanili i sprijaznili, ter duhovnč spojili — onda by s«"' nam ne bylo za svoju narodnost' bati, ino to nynŽ 'sicer t6m v«»c, ker bude vražji N«'Mnečky živelj i vzhodna Avslrijil naj berže poplavil ino Madjary' i Vlahjf tlačil, kakor je do se doby Slaveny za vsemi granicami. Dotekel nam jest' zadnji čas, da se poguby otomamy i svoje narodstvo duhovnym' oriižjem' hranimy. Samo v neopešanem' snaženji jest" živenje, v tverdnč volji moti i v sloŽnč vzajemnosti oblada — vitčžstvo! Upirati s«^ nam jest' vsem združenym za osvČtt» ljudstva — pak bude slava Slavž slovela. — Kolikor se sam presvedčih, s«» naši novoizbrani urednici našinskemu jezyku očitno i javno
sicer ne protivö, ali o Slovenskem iirt'-dovanji nčst' sluha, ino ga ne bilde, če ^a vhida sama ne veli, vlada ipak nu vse kraje Nemčiteljkjrnja. Za istinik! le od vlady samo ješče 8«'> nadAjamy boljšega U8|i6ha, če svojo prve zasady jednako-pravnosli ne utaji — čist6 rodoljubstvo jest' pri nas po vt^kšenn' gnusnö sebičnosti podlei,'lo. — Kakor se meni vidi, jesu Dl Miklošiča v njegovem' »Lexicon lintfu. Slov. v. dial.« glagolilsli nlkopisove predaleko zavedli, ker p\, ne dt'la razlučka t> od t: sbmn.tb na möste stmrbtb, russisch smertu ne smort', polnisch šmierc, littauisch smertis, lettisch miršana; vn.h na mčsto vriah, riiss. verh, poln. vier/.h, lilt, virsus, lett. viraus; crtkvi — crtkvi» bosnisch crikva, arbdce
—	sn>dce bosnisch sridce, lilt, sirdas, lett sirds; pn,vy — pruvy lat. primus, litt. let. pirmas; vrbvk — vruvb ;/ia;i.t; litt, lett. virve, črbVb — čri>v») vermis, litt, kirmis, lett."cirmi»; vrbba — vrtoba, poln. vierzba, litt, virbas, lett. virbs, srvna
—	srbna oerva, lit. lett. atirna itd. — Žkoda!
Tu Vam pošljem 10 gl. sr. jesce »Matici Ceskö« dlžnyh. Serdečno Vam, prcljubljeni prijatcii Slovenstva dekujem', ker »6 mene radi toli trudite. Drugy hvaly V^im ne mogii vzdavati, nego da Vam javim, da jo'ves' moj život Slaven-stvu posvAčen. l'red smertju by ježče jaz rad zlatvl Pragu, ali da boljo rečem', pravö Sloveny vidči!! Vidöl Vas!!!
Iz serdca mi, blagorodny gospodi! račite pp. !)', !)[;., Šafaflka, Jordana.... pozdravili, čto čini l)'^ Jordan? Da je g. Franci, našinec v F'raze, moc veseli.
Zdaj pak budite Preblagorodny pane! zdrav i vesel
Svojemu najvčkšemu čestilelju
Oroslavu Cafu kaplänu.
V Frauheimu na štajerskem blizo Marburga 10. sušca 1850.
8.
Prfče8tily gospod* Dragy prijatel'!
Dlgo Vam ničesa ne pisah. Lčpy hvaly Vam dam' za Vaä toliky dar, za toliko V'asih krasnyh knig. Jaz Vam ne imam' čem' povrnyti, nego da Vam pravy svojy knigu, kojy skorč izdam', posvetim'. »Slovansku Mluvovždu«, za koju Vas posebno zahvalim', da ste mi jy poslali, sm' po Vašem svi'tu razdžlil. Ali gosp. D^ Fr. MikloSič nyne miruje? Ako
»e je kdž sypr' naju opgt' uprl, Vas Ižpo prosim', račite ini to bar ozniiniti: drugy krat" ga oströje pröimom'. Ali sto dostali moj spis v »Slov. BCele« o vseslovanskom Časopisu? naim^:
1. Da s^ jeden vseslovansky časopis osnuje i po vs5h časopiseli oglasi.
± l>a vsi slov. časopisi pn'dplatitelje za onv vseslov. časopis nabiraj^;.
ii. Da se ravno tako dopisavci nabery.
4.	Da se rt^eny vseslov. časopis v Praze izdava.
5.	Da se ima rččeny vseslov. časopis v cirilici ino latinici, a nikoli v obojici joden člen pisati.
0. liude ty vseslov. časopis i toliko mal, zadosti, da Ič izhadja i. t. d.
Člo pak 89 v Prazo o Vseslov. časopisy govori? Ali ji kda dobymyV Ravno zda jest" naj boljša doba za vvede-nije takoga časopisa; pri nas je vse gotovo i ga iz Pragy pričakuje. Račite mi dopisati, imamy Ii o tej veči kaky nadfijy, ali ne, da svoje trudy i klicanije v pustynji usta-vimy, ako jest' vse lyne. Naš gorlivy g. Radoslav Razlag, koj jo lani »Zoru, jugoslavenski zabavnik« v Štajerskom' flradci izdal, mysli za leto 1853. novoročnik (almanah) izvekšega v vseslovansko m' j o z y c e ! izdati, i išče spo-ludAlnikc v vseh slov. nar(5čijih. I meni je pisal, da jaz i V^as, čestity gospodi! naprosim', da nam i nčkoliko po-možete, sicer, da nam Vy k tomu novoročniku bar vvod ali prÄdmluvu spišete: Ty almanah jest' po Razlagovoj mysli za Vseslovany. Gosp. Haiidar Raič piše za ty novoročnik vseslav. deklinaciy i jaz vseslav. konjugaciy kratene. Može bvti i Vy spoludelnikov v Praze dostanete, da by almanah mnogo spisavcev imčl. Račite mi na to odgovoriti. Razlag jest': Professor der slovenischen Sprache an der Steir. SUind. Realschule zu Gratz iji Steierm.
V nčkojem pisu, tydi si časo- ali Utopiš, nam jest' Slovanom tribe, da s*; k eden drugu bližo primknemy, aq snidemy, pogl^damy, spoznamy, sprijaznimy i sloiimy. Od Jugoslovenov my Slovenci malo upamy, ne imajy ni učenosti ni potrebno moči. Sama vseslovanščina slovanska na-rečija može izbaviti i sbrati, sicer si; pogubq! Nemčizna pri nas op(,'t' zle džla.
Za razny hl, di. S, dz, z, j: rožden itd. pišem" jaz ana-logičky s <5 za: H, H, Sč, i, tj, c, nynč i to jest' ž: rožen geboren i rožon t j. rožen aus Horn: n. pr, rožen — rožen, kakor mlačen — mlačen, öesky pak: rožen geboren, mlačen
gedroschen. V listah 23, 24, 25 »Slov. H6ely« sm' jiiz dokazal, da sta r i / prava slovanska vokala.
Dragi moj prijateli! Zde Vam 7 11. posylam' za »Vsislovansky slovnfk« gosp. .los. Frant. Suniavskego, da mu j(j blagovoljno oddate. — Vašoj last-e iz srdca pripo-riJičaj(; i V'am od Boga olca vse dobro na mnogaja liU pri-jajq ostajam' pr0počtovany gospodi!
Vaš posebny ^estitelj i sluga
Oroslav Cafov, kaplan.
V Frauheimu letzte Post Kranichsfeld
in Steiermark, 2.'). julja 1H52.
'/. Hogom! ješise postavim': Jednoga vseslovanskoga časopisa trčbaniy!!!
9.
VeleuCenyJ Oospodi!
Iskrbnij moj prijatelju i dobrotbnifie!
No mozcte o mnnf negodovati, ponježe Vam toliko vr^mene uičeso ne pižy, niže Vam za Va.4e prfznamenityje dary ne blagodarbstvujy: poslanyimt» OstromirT.m»> mi naj pače ugodiste, da Vam za-nj Bog platito; vvz nagrady Vam iz njego ni^koliko v Miklošičeve »Lexicon lingu. »lov. v. d.« opuäcenago posijy. Užc davčno byh Vam by! pisal, a ^aju i čajvi, nv. doseli tyne žbdy, da i jaz Vam čbto viizdam»: mönjy n.ižy »Slovennsky, v Zagrebu nyn5 jeSčo tiskajemyjy Zorjy«, v njej jestb i mbnojy skstavvk: »O 8laven«scejenn> glagolu«. Bog daidt», da by»t ne bylo prazdbno dflo. V pro-teklojc vrfmy jeSöe jedwnojy, a »cum ira et studio contra Mikloäic« prWbtoh: Fragm glagol. Slav, Bibliothek I. Bd. Miklos. 262—2ri.{. Monum. Krising.; ülagol. Cloz.; Vocabnl. ling. Slavorum sacrao Kopit,; Blagovestvovanije Renibskoje, i jelikoie evang. Ostrog, v njem»; Kvang. Oatromir.; Monum. Codic. Suprasl., i ravono sbda čbty: »Biblia ili knigy Sv^-ščenunago pisanija veth. i nov. zak. v Sanktpeterburgč« — paky pržiskavaji;. Iz Vbsego t/>go nynf jas)>no viždy, kolbmb oskydbna sutb Miklošičeva döla, i najvešče gorž nam>'njenyj »Lexicon«.
Hočete Ii, pri^podobbnyj gospodi! po velice noči Vam iz Vhsžli 8>.vn>hu re<^enyih knig prileži>nft Sbpravljen slovar^, jakože »Addenda et corrigenda« k Mikins. Lcxiconu za tisk ponyždu. Nynö toli n«ibto iz Ostromira i Glagol. Cloz. i iz
Monurn. Cod. Supr. ttkbiuo nfkbtoryje pogn'Sunyjo i miinč samoinu tDini^nvjc voaci; vf^mu bo, jako njimi, topi prijatolb sy Slavenbšcinf, obradujete s?.
PrM vbsfm drugyiiiib drbblj\} izvt'stiti, Jako Miklod. Četvercejy ali tvki.ino pi,'toriccjn v Lexiconu pri sloveseh imonujett», bolje raCi iztoč ostaviti, tako mi Boga.
[^ledaj sledi okoli 21)0 v Miklošičevem slovniku »Lexicon ling, sloven, vet, dialecti« izpu^enih besed. Mesta, na katerih se bero, so natančno navedena. Potem nadaljuje:]
Čbstitvj Gospodi!
Uliigovoltnf račito, mi oznamenanaja nedoumČnija ^?) najpače iz Supraslb. razbjasbniti; zanjo čotvoricejii toliko v Mikloš. Loxiconu iz Supraslb. opu4eenaa?o, i mbnž uže svžt-laaifo Vam nyne ne posylajy jelbmaže Vam tbktmo iz Ostro-mirov. blagovest. izostavljenoje dati botrah. Treußenyj gosp. Šafarik, naša slava, mi uze dvakraty mnogc^n^nyje tiskaniny poslih, jednojy dvö pole (Bogen) svoje »Glagoli{ti)cei«; titvila ne vemb. Račite jemu moju usn>dbnyj\i bvaly vvzdati, i mtnö pisati o jeje titblč i c^inč: dölo jest» prfimenito. — K'btoryj Öesbskyj časopist o niirt^skyih (politisch) i slovo-stvbnyih veščih najlučij? — Hoščete li moje mtnfnije i razbHuždenije o Miklošič. Vergl. Lautlehre Wien 1852. kratbce i nfmt>čb8ky S)>p9ano imfiti, Vam rad posUjij, i jaz nahoždajy mnogo pržgr^šenii: Ali ješte nikbdo nfst» o njej razfcsyždenija? — O da byhy Slavene dobr slovbstvbn časopis — imöli? Kaci sytb .'^molarevi Jahrbücher? Ali g. Jordan IVj, J. P. ješte živetb? Čbto dčlajetb g. Sumavuskyj? Ješte jedbno prošenijo imaiub: da se mi ot%. selS knigy »Matice ÖeSbskyje« posylajytb an Kriedr. Leyrer, Buchbinder in Marburg in Steiermark. Vb sesri^db Vam za vtse Vaše prijazni i dobroty blagodan)Stvuj(j i Vas pros^, da bi mi i vpročeje prijateli.mb prebudite, želaniim Židu ottpisa Vašego. Voleučenyj gospodi! vtzljubljenvj prijatelju! Bogvmb 81nvt^ zdravbstvujte!
\'bSb Vai5
Oroslav Caf,
kaplan.
Frauheim, letzte Post Kranichsfeld
in Steiermark, 5. 2. 1853.
Posi.lfpisije: Za »'Aivy« prirodočasopis od Purkynje i Krejčego jakože ud Matice Ceske posilajy sbdo na c''!© loto 2 n. br.
n»
10.
Prfpo^tovanyj (lospodi, Drapyj prijatelju!
Ne mozele na mene negodovali, ponježe \'am tako dlgo nikojcgo olvöta, ali Dl Miklošičeva pr^.sydka ne poslali. l'o8l«dbnjejo nc bWe mi vzinožno: byl jesinti int'tni d«^ly prečen. A lo Vam nyn<5 javljy, ježo Vam rečenvj prf«udi.k skoro posljy; I. öc^tttt" »Alt^iloveniisch der Vcreloich. Lautlehre« imamu užo gotovy, tbkmo predpisati mi jy jestb Irt^bf. l'rošy Va.s, djijto mi pi.si.mtinui svöt, ne byst Ii dobro bylo, »ej č^sti v Miklos. »Le.vic. lingu. Blovenicae vet. dial.« i/-puščenaja slovesa, jelikože jih v vetseh rykopisbii nabrali, pristaviti, ponježe mi inače nest K/ze. ja mirovi podati? jestb jih dobro čislo.	Vam posylajy »Zorjy Jugosla
venbBkyjy«, v njojže jeste str. 158 moje, no Kogovi bydi potyieno, toliko pokaženoje dflo: »O glagolih«. Podavajy Vam tu nekoliko poprav, daste Ii je možettj byti v tisk, mi velmi ugodite.
Strana 172. IV. vrsta: f-ii = i- I, sans. IV. vrsta.
» 178. §11 Im Singular mu»» »ans. 11. pers. os u. die III. n( «ein. Ich gehe nun von meiner dort § 11. ausgesprochenen Ansicht ab, benenne dieses Tempus »einlachen Aorist« entsprechend dem griechisch, und sansk. Aorist, jedoch stelle ich folgendes auf:
Das Kirchenslavische hat einen einfachen Aorist, und zwar I. einen einfachen od. starken Aorist, ohne iJei-hülfe des verbum substant. jesmu: A —s—-i, und d ieser Aorist ist wieder doppelt, »i) entweder bindevokalisch oder /') bindevokallos.
Das Kirchenslavische hat II. einen zusammengesetzten oder schwachen .\orist, gebildet milleist des verbum subst. und auch dieser zusammengesetzte Aorist ist a] ohne Bindevokal, oder />) mit Bindevokal.
I. o). Einfacher Aorist; ohne dem verb, subsl. und bindevokalisch.
Sing.	Dual.	PI.
I. pers. idfc (idq?) 1. pers. idova I. pers. idomb II. » ido	II. III. » idota II. » idote
III. » ide	III. » idy.
Dieser Aorist entspricht genau der sanskr. 6. AoristBildung u. dem griechischen 2. Aorist.
b) Kinfacher Aorist, ohne dem verb, subst. aber bindevokallos.
Siniur.	Dual.
I. pers. idti (id<;)	I. pers. —
IL » idb	II. III. » vö8-ta nach <r) aber ved-ota
111. » idb	Hembsk. ovanp. pag. (59. 175.
Plural.
I. per». —
II.	» jas-te, vSs-te, čis-to,
III.	» jady, vedij, dty (jadt;?)
Ilieher pehürige Citate: I. pers. »in^. pr^id Mikl. Apost. Act. Apost. XX. 25,; otvrv» I. pers. sinjj. Mikl. Apost. I. Cor. XIII. 11.; pokrad I. pors. sing. Apo-st. 2. Cor. XI. 8.; izbög !. pers. Glagol. Clo/. 314.
Dann obnH III. »inp. Supr. 18.; prid III. pers. sing. Glag. Cloz. 282.; vpad III. pers. sing. Mikl. Apost. Gal. VI. 1.; Go-spodb oblad Uemtsk. evang. p. 121.; požr sacrilicavit. Supr. 85. und noch 7 Stellen bei Mikloä. Vergleich. Lautlehre pag. 101 aus mehren Codd. Ilieher gehört aurh der Sin-srular von by, bt/, btj. Dieser bindevokallose Aorist entspricht hingegen der sansk. 5. Aorist-Bildung,
II. n) Zusammengesetzter Aorist, mit dem verb, subst. und bindcvokalisch als derjbereits gewöhnliche. Sing, idoh — ide. Dual, idohova — idosta. Flur, idohom — idoste ,..
b) Zusammengesetzter Aorist, mit dem verb. subsL aber bindevokallos:
Sinur. I. jah (jadoh) jas II. jadv, jast III. jadk, jast. Dual. I. pers. jahova, jasova, 11. pers. jasta. riur. I. jahom, jasom. II. jaste. III. jaš?, jast;. Hieraus ist zu ersehen, wie die 4 slavischen Aoriste in einander greifen, ja zusammenfallen.
Oben />) beim einfachen Aorist, der kein verb, subst. zu sich nimmt und bindevokallos ist, halt« ich die III. pers. plur. auf (• für wichtiger, als auf y: 1. y gehört mehr dem n einfachen bindevokalisclien Aorist, 2. können die l'ormen vtzn^š? Glag. Cloz. 781, užasi; Safafik Casop. Cos. mus. 1847. 1G2. hieher gezogen werden. 3. hat auch der zusammengesetzte .\orist II. «| b) überhaup'. — s<; (S<;). 4. ist die .Vnalogie zwischen vžm» — vfd^tü, jamt»—jad(,'lb u. s. w. die auch bindevokallos sind, hergeslellt. 5. ist bemerkenswert I. pors. sing, auf »;: pridg t^fafik Časopis, čes. mus. 1847. 1G2. Auf dieses q haben nach dem sansk. unsere beiden einfachen .Voristo I. a) b) gleichen Anspruch.
So ist auch das vfde scio, richtiger v6dq, d. i. ved*, welche» letzte im puteric. monast. Krka auch wirklich vor-
kommt, zu erklären, so wäre vCd» I. pers. sing, für u. ved^tb III. |)l. Im Neubula:. können alle a der I. pors. sing, auch A sein im I^racsons, der Nasaliamus im Auslaute kunn-sich leicht verlieren, wie im Poln. .Xurli im Remiisk. Kvany:., das den Unterschied 6 = t hat, kommt nur einfach v^de vor pa<;. III., e ist aber dort auch a für k Miki. »Lehre von d. Conjuif. im .Mislov. Wien 1849 paj^. H(>« führe ich noch an veh = vcdöh Kcnn<8k. Kvanir. p. 47; vi = včd« III. pora. sinu. Supr. 283. Kände sich doch auch vöst = vödr-so hätten wir ein schönes Nebenstück: vAh v6 — ve und vJ^h — vöst — vöst und byh — by, by, byh, byjit. In Ostrom. Mat. 1V\ 6. u. Ilemusk. Evan«;. 49 ist zapovesli l;it. mundavil, aber im Gricch. ist Futurum.
Moje o n^laj^oleh«' v »Zorji« str. 192 ist »izpu^^čajuto« ausgelassen, wie im (latjzen Viele», da niemand die Gor-rectur besorirt haU Das r in byv halte ich für orijanisch, daraus wurde / — byl wie d^ilo — delo, predivo — predilo u. 8. w. Das Medium dazu war ohne Zweifel das »rrohe / = ü. Das Uuss u. I'olii. hierin lehrreich.
Srdbč»jno Vas prosy, račite nekoliko poprav, jakože nuvedoh tu i v priloženSj knjižici, v ('asop. mu». Sesk. dali, i m»inA skoro otveščati.
Nyn6 že budöte zdrav i vesel, (losp. Ilo«^ Vam daž jesče mno^a leta žiti, i mbnf' toliko dobryjmi. prijatelbuiu bvti, a lučeže naSyjy več podpirati I'ripoiyčite m;; ir. Aa-fafiku. PrfpotStovanvj irosp. ljub. prijat.I
Vynu
Vhsb £»jstiteh> i sluira Oroslav Cafov, Kaplan.
Frauheim in Steierm. Letzte I'ost
Kranichsfeld 9. Aug. 8;»H.
II.
Euer Wohljjeboren, Hochgeehrter Herr und Freund!
Ich habe auf mehre liebreiche .VulTorderun'^en aus dem patriotischen Präs? geschwiegen — zu meiner Entschuldigung führe ich vor der Hand diesen (Irund an: ich gehe schon seit Jahren mit einem grossen Gedanken um, den ich noch niemandem enthüllt habe, ihn aber auch in diesem Schreiben auch noch nicht offenbare, obschon nach
meiner Zuversicht zunilchst Euer Wohlgcboren bei dessen UealiHierung eine wichtii^o Hollo spielen werden. Vorlilulig sollen hier nur wichlifje Andeutungen stehen.
Ich bin Priester, 4H Jahre alt. unbescholten, au!" meiner .Station durch fast lU Jahre als Kaplan; ich habe der Sprachwissenschaft alle meine freie Zeil, alle Unterhaltungen, alle Anträge ('.zweimal als llofcaplan, einmal als Prieslerhaus-subdirector, zweimal als Curmeister nach l'ettau und Marburg, zweimal sog^ir als Mönch:) auf höhere .Stellungen, mein Vermögen, nun nur aus Hilchern bestehend (:weil ich entfernt von Itibliotheken, zunlal in Uratz u. I..aibach wenig ISraiichbares) - zun> Opfer gebracht; ich habe 1. eine kritische slovonische Grammatik und ein indoslav. Etymolo-gicon, bestehend bisher aus Uogen, mit Herücksichtiirung auch dor linnischen, türkischen und der romanischen .Sprachen, aber im letzten Kalle nur bei Wortentlehnung geschrieben; keines dieser Werke ist druckfertiir geordnet, da ich nicht im Stande bin, nur einen Schreiber zu halten —und ich bin 43 Jahre alt und zum weiteren und tiefern Forschen gibt es nach Sprachkatalogen und Hdcheranzeigen noch viele unumgänglich notiiwendig zu benutzende Werke, — etwelche dürften auch in Prag liegen; ferner nimmt die Kin he, deren hiener ich bin, meine Thiitiirkeit durch ihre neuaiil'bUlhenilen \'ereine und Itruderschaflen, pjxercitien und Volksmissionen in gros(<em Masse in Anspruch, das Cun-cordal mit Hum bringt für den Clerus viel mehr .\rbeit ilann die nunmehr delinitive Verlegting des Kischofsitzes von Lavant nach dem mir nachbarlichen Marburg an der Drava giebt mir noch weniger Aussicht auf ruhige Sprachstudien (:ioh bin bis nun zuständig zur .Seckau-(iratzor Diöcese, die bis zur Mur, welche die flränzacheide zwischen den Deutschen und Slovenen macht, gegenwiirtiir abscindiert und zur l>avanter Diöcese geschlagen wird:) da mich mein Freund, Herr Slomšek, Fürstbischof von I^avant, schon jetzt, obwohl einen Oratzerdiöcesanen auf Volksmissionen vielfach verwendet hat — wie ich mich auch so eben auf eine grossartige lOlägige Mission in Windischfeistritz als Missionär und Poenitentiär vorbereite und leider alle Lexica auf die .Seite schieben muss — kurz die Kirche, obschon ich am Lande zurückgezogen und auf der niedrigsten Stufe der Hierarchie stehen wollend, um für meine Studien mehr Zeit zu gewinnen, leistet mir diesbezüglich immer weniger Vor8<-hub, — und endlich darf ich in Osterreich, geschweige in meinem Vatorlande einen Mäcenas für meine Werke
linden?......! Das weitere........dürfte ich bald nach
vollendeter Mission in Feistritz anfangs Juni entdecken
.....wie? wenn mir Euer Wohlgoboren! in dieser gedrückten Lago, die nicht mir, sondern der slavischen Wissenschaft gilt, mit Rath zuvorkommen würden??! Indcss dieser Brief hat einen andern Zweck.
Bekanntlich haben die Herren Kuhn u. Schleicher eine Zeitschrift »Beiträge zur vergl. Sprachforschung auf dem Gebiete der ar. cet u. slav. Sprache« in Berlin gegründet; für diese nun habe ich selbst einen grüssern Artikel:	— vütory? betitelt auf 7'/, Bogen^ betref-
fend die Erscheinungen dos *=an—on—a im slav. mit vielen interessanten Etymologien, Analogien und indirekten Correctionen u. Ergänzungen .Miklolic's Werke peschrieben und an den Mitrodacteur des genannten Blattes M. Dr. Aug. Schleicher, Professor, nach Prag gegen P'nde März l.J. abgeschickt. Das Retour-Recepisse ist vom 31. März, jedoch mit der Unterschrift: In Abwesenheit des H. Professors Johann Schüdl, Hausbesitzer, hier angelangt., aber mittlerweile habe ich selbst in der Zeitschrift für vergl. Sprachforschung von Kuhn und in den ölTentl. Blättern gelesen, sowohl, dass H. Schleicher sich in seiner Heimat belindet, als auch dass er Prag verlassen wolle.
Da ich auch auf meine Bitte an H Schleicher, mir nach Empfang dos erwähnten Artikels zu schreiben, ob er in die »Beiträge« aufgenommen oder Euer Wohlgebornn zur anderen Verfügung, denn diese .Mlernative habe ich ihm gestolll, übergeben werden soll, bislier keine Erledigung erhalten habe — so bitte ich Euer Wohlgeborcnl bei Herrn Johann Schödl zu erfahren, wo das F'aket mit der Adres-se: Von Frauheim, Post Kranichsfold, Aufgegeben Georg ZaiT an H. Dr. Aug. Schleichor, enthaltend ein Buch (worin nämlich mein Artikel steckt). Werth 8 Ii. C. M. sich gegenwärtig belindet. Sollte es denn noch in Prag liegen, so bitte ich Euer Wohlgeboren, dessen weitere Beförderung an H. Schleicher gütigst zu veranlassen, im entgegengesetzten Kalle aber mir den nunmehrigen .\ufenthalt dos 11. Schleicher anzuzeigen. —
Könnte ich aus den Präger-Bibliotheken mittels Postversendung gegen hohes l'orto Sprachwerke erhalten — auf äusserst kurze Zeit? Ich werde nächstens einige wenige namhaft machen: der glückliche Mikloi^ic! — aber mein Ai^Tspo; dürfte ihn in seinem wissenschafti Monopol doch etwas unangenehm berühren. Indem ich Phier Wohlgeboren um baldigen .Vufschluss bezüglich meines .\rlikels für II. Schleicher und um ein e.vtenses Schreiben bitte u. zugleich für alte patriotischen Geschenke imd die grossmüthige auf-
opfernde Agentur herzlich danke, vorbloibc ich mit ausge-zoichncter Hochachtung und Liebe
Euer Wohlgeborcn ewig dankbarster Diener u. l'Veund Georg Zaff.
(Oroslav Cafov) Kaplan.
Krauhoim, Post Kranichsreld, am Feste St, Johann Nep. 1857.
12.
Kuor Wohlgeboren!
Hochverehrtester Herr!
Verzeihen mir Huer Wohlgeboren, dass ich jetzt gegen meine Gewohnheit, wenn ich an Kuer Wohlgeboren schreibe, nur kurz sein werde.
Vorerst mit Bezug auf Ihr mir selir werthes Schreiben vom 24. Mai 1. J., danke ich herzlich für die Güte, dass Sie meinen .Vul'satz »Ar/Ts»;« vom H. Dr. Schleicher gastfreundlich aufgenommen; bis auf weitere Bestimmung ist er in guten Händen, worüber jedoch nächstens mehr. Ich habe erst vor 4 Tagen das Bett verlassen, ich bin niimlich nach der in meinem letzten Briefe erwähnten Volksmission erkrankt, und darum die Antwort an Euer Wohlgeborcn schuldig geblieben. Den Vorwurf in BetrelT dos ü und I statt h und ti jedoch verdiene ich nur in dem Masse, als ich den »AriTz>>;o für die, wie es scheint, stockende Zeitschrift »Beitrüge« von H. Schleicher, der solche Umschreibung angenommen, bestimmt habe.
liücksichtlich der erledigten Lehrkanzel für die vergl. Sprachforschung in Frag, in diesem slav. Athen, habe ich auf ihren freundlichen Wink an die Herren i^afaHk und MikloSiö wirklich geschrieben, bemerke aber auch hierbei, dass ich mich besonders nach jenem Lande, wo man peredb spricht, sehne! Noch eine besondere Bitte: Sind Euer Wohlgeboren im Stande zu erfahren, ob der Name KudmeA, deutsch Kaden, einer Ortschaft in der Lausitz im Kreise Lübben. nicht zugleich der Eigenname eines Berges in der Nilhe istr Ist es der letzte Kall, so bitte ich mir solches mitzutheilen; das Wort ist für die Sprachforschung von höchster NN'ichtigkeit.
Nftchstens werden einige Beisätze vom »As'lTspo;« folgen. Indem ich Euer Wohigeboren schliesslich bestes Wohlsein heralich wünsche, verharre ich mit grössler llochaclitiing und Liebe
Kuer Wohlgeboren
dankschuldigster Diener
Georg Zaff, Kaplan.
Krauheiin, Post Kranichsfeld, den 4. Juli 1857.
13.
Kuer Wohlgeburen!
Hester Kreund!
Nach einem langen Jahre schreibe ich Kuer Wohlgeboren nun wieder und wüns<;ho von Herzen, dass Sie, hochverdienter Herr und mein unwandelbarer Freund ! diesen Hriof bei bester Gesundheit entgegennehmen. Icli bin wie immer vertieft in die etymolog. Studien, denn eben jetzt arbeite ich an dem 105':: Bogen meiner Korschungon, die theils auf jWurzelreduktionen u. theils auf Analogien gerichtet sind. Rrlauben Sie mir, mein bester Kreund! Kinige.^ hier aiixusetzon: Die Anordnung der Sprachen ist in meiner jtitzigen .Vrbeit folgende: 1. slav. in seinem Etymon ved — vodi; vez — vozi; mivi folg. ohne spezielle Hinweise auf die einzelnen Diall., obwohl bei einer jeden radix u. vox die Diall., in denen sie vorkommen, numerisch benannt sind. 2. litauisch. 3. (alt) preuss. 4. lettisch. 5. gennan. 6. lat. 7. griech. S. (fremde Sprjichen, in wiefern sie Erschlttsse für das Slav, bieten). 9. pers so zend. II. Sanskrit radix und vox. 12. primitive radix zb. bei vod u. vez oben sanakr. für beide vadh-vad-vah vehere; secundäre radix aus vr ire so movere, ducero slav. vr-vrž; mlvi zend. mrü loqui, primit. rad. mr sonare in reduplicirten mr-mra, murrat — daher secund. rad. mr-ko brummen, mok, moči netzen, lit. let. merk, lat. mergere, san. marč — mrdž abstergere, secundäre r. zu mr, ire, lluere — morje san. mira ppx — die rad. mr ist auch in dem secund. sans. mr-s irrigare, mr-dh humectari; hl-bi s^ prahlen, daher hrabnl, hr«?biika Exarch. 183. tapfer, sans. gar-v, gar-b, gal-bh superbire, audacem
esse, aus priinit. riul. y.«') sonare, laudare, inclytum esse, au-dir»;; ijrcjz in gr<;7.ni einsinken terliäre rud. aus gr-im-z, lit. gr-iin-d, let. gr-im. //<- in gn! decidere, dclabi; tnaza socund. r. zu 8. inadž. mundž, inardž abstergere aus mr-t-dž in mala sordc.s, nigor, priinit. r. mr terere daher russ. mara, deutsch niahli-n; acazi sUdsi. waten gazil Schncebahn, seichte Stelle im Wasser, set!und. r. s. r/ii/i aus cfAdh iinmer^i, gAdha vadum au» ffr-iral delabi; Žida warten, žeda verlangen, dürsten, südsl. židif verlangen aus der secund. r. s. irr-dh desiderare, priinit r. </.« vorare, wozu gl-adü, žra-žre, žaii-želči; kl ama fech. poln. lügen aus s. ki kal sonare in slav, kri-ka, kli-ca; pr-ahü Staub aus pr + h=i in pylrt laus, para s /w in phal lind i, conteri, woraus «. pis nonlerere, daher slav. piha oder prtha stanipfon. pisa schreiben, also second, r. pr-§ noch uiiverstUmniell in s. parsni calx slav. |)lesna Kerfe (l'"cr.<<e'i* l'^Thei"), lolel. pylo para = pi'S-ükä = pr-ahü; vita Miki. hex. commorari lit. vi-tu eti. s. vr t irr, dann morari, o\i»tere, lucum habere wie anal. lat. vertere, inversari, conversari, deversari; miira, blin/.eln aus mrij;a, mrži, mrka, dann y.tiiira, žmuri, zu s mis f(lr mr-š, wozu merkwürdig sans. selbst mil nictari für misr-miši u. da /='/, also mirš=mišr=mišl + mišd=midcl=mill=mil und sans, s-mil, .nh-mil, kž inll nictari; pek backen san. pač secund. r. aus pr + č + k, aus //r lerere in slav. pr«-poli' pali-pari, phi-nty wie pra gn:|-pra-ii ; 'Jra-v;j<li poln, sfliwatzon aus sans. ht wir-fvand loi[ui, laudan; vand-vad secund. r. aus vr + d, ujuss mi schwatzen, wozu die weitergobildeten vr-ka-vrat, vr-i-s-ka wie Ir in'' =s tr-ka = tr^»ka; p;j-kn;[ platzen aus pan-f k H.an. pan-C extendi, slav. primit. ptn spannen, pandere; miža harnen, daher migla san. mih elTundere, mingero aus mr-h in mr-s con-sper^ere, daher <';och. mr-go-li; sop athmen blasen, daher sttdsl. 6ech. russ. sop«^l(: Mikl. Lex. tibia mit kopfi čech. Kienruss russ. Hauch, kopiltl čoch, poln. rus.s. Uuss, sicher sloven, slapfl, hlapü, hlipü od hlypii^ Durst, l)ampl". Hauch. Lebensluft, lit. kvapas. let. kvöpes svepo aus sans. ku-vä llare-l-p; analog, slav. sosna Mikl. Lex. Äech. poln. russ. Kiefer, Köhre, Fichte zu sans. kašna wie brennend aus kfi wie + ui urere, sicher sloven, masesnü Lärche aus uKt san. »M(i non wie analog russ. neklonü neben paklenil wofür südsl. ma-kl6nQ; wie borü Köhra zu s. bhr urere daher borovica Wachholdor, das lit kadagys deutsch kaddig aus wie + san. dm/ brenon, lit. let. deg id.; slav, komarü Gelse aus s. ku + mära wie zerrieben d. i. wie klein; ifana rathen südsl. gonota mit gani höhnen, tadeln (wie
■) V Cafovih pismih ae nahaja v sanskritekih korenikah ve<^krat r s streäico v tiaku je ta Crka oznaCena z narob« stojeCini r«.«.
gada u. ijjadi) zu san. iran aus ffr+n, laua. groni sapon, wozu primit r. san. g.t. sonare u. da gr = gur-gur-Kvar daher slav. govonl, poln. gvarfl, wio san. la-tur-lvar slav. tvori, daher tovaru u. laborrt durch die Vermittlun? des lit,; so slav. hvonl-horö krank zu san. shj frangi-shür-shvar daher sUdsl. kvari i hr-amu mit hr-ana zu 8. shri in shar-ma-star-ana, da sloven, hari erhalten, nähren; wio anal. tr-amO, tr-emil, sloven, str-finnü russ. teremö zu san. tj-stj, wio domil z u s. dh<k in dh^inau; lomO Bruch san. Iii brechen, komrt, hlinil, grotnil liruinu, äumö, sprainü, dremü etc. stogil Schober aus einer in »lav. verlorenen rad. stog tegere Üt. Steg, let. seg, lit. stoga Dach, lat. tegere, ^jyw s. sthag, sag togero wie analog, čech. poln. brgü-bragu Schober, w'oraus laus, broinja d. i. bražinja Scheune zur siav. secund. rad. val-bh togere, wölben, valabhi Dach, primit. rad. rr legere in velna Wolle; ranö früh, rano .Morgen san. aru na — für arna (wie s. taruna = tarna Kalb slav. tele) Morgenrölhe, Morgen wie das versetzte lit. rytas let. rits Morgen zu san. arla glänzend, roth (merkwürdig r als Faktor der rothen und verwandten Farben: alü-r-udö, rusft, ryži, rumfnä etc.; jutro Morgen zu s. dju in der secund. r. ju-t splondero, woraus javi eigentl. beleuchten, ans Licht ziehen; cjda Häkchen, Gebiss, Angel, da čech. ;idi Oebiss anlegen, dalier ;jdidlo aus vil aufgelöset in an wie vütory = s. an-tara der andere, änderte (Yj, zweite ijda also: an + de s. dhA thun, also ein sans. anadhä, wie na-do, südsl. Stahl analog russ. ukladü, südsl. na-da lIolTnung, u-dil CUied aus u sansk. ava+d6 wio s;idu vas, instrumontum, membrum nach Olag. Cloz. 578, r)89, 6ö(), Supr. 54, 313, Kxarch 131), 158, wie analog lit in-das Fass, dann sijdu judicium aus sü—8;j + dA vergl. Cloz. 654 usjdi adornaro wie resianisch s:idi, wo es nicht mehr judicaro heisst, sondern richten d. i. herrichten zb. einen Tisch, ein Bett etc. schwalzen (?), leihen u. s. w. u. s. w.
.letzt nocli eine scliöne Analogie: Stehlen gruiidbe-grifllich heisst decken, bergen, wahren: tati Dieb zu taji .san. tai aus tj-trai servaro neben tan-stj e.vtendere, sternere; krad stehlen Nebenform von klad decken, legen — kl-ad aus kry s. shri /.>.£--Tt.ts=A>v:;T<-<=A*A-'iTrrci Iii. kle kran let. krÄ, kli, krajan; deutsch stehlen aus san. sten furari zu sIj star-stai-tr ^t-Ä-M san. ava-tan legere, tj=rtan; leL zag stehlen zu s. džh-aš legere, denn san. I ist im lettosl. äusserst häulig g'.eltj feucht werden — vlaga wozu VIga Wolga s vr-s irrigaro, primit. r. vr slav. vrfi; drg-drža halten in san. dhr-š; let. zeeg misshandcln zu san. dzaä ve.vare primit rad. džj; jedoch let zag stuhlen kann auch unmittelbar aus dž-ag, da »an. sth-ag tegerc selbst aus skh-ag in dem slav. ka-g
in sku-khu-gu, khatt tcgero; vorö russ. Dieb, poln. Beutel zu Fr 8. vr legere; türk. čal-mak stehlen zu »an. £halaj decipere, IVaudare aus san. Chala fraus, das nach Hopp Gloss. Sanscr. aus čh-ad tegorc wozu slav. Jala; san. dur furari iu + r da ču=ku=khu-sku tegere; wie san. khudž furari aus khu tegere wozu nach Bopp. Glos», lit. vag stehlen für kvag, san. auch ku-di furari; n. gr-uü, gl-uč furari aus <jhr, hr tegere sccund. rad. gr-abh, slavisch grabi -grno -ogrno; 8. ku-mbhila fur au» ku-inbh-ku-bh togcre wozu laus, kubü russ. kubnkn, Becher, wahrend kupa zu s. ku + p u.s.w.u.s. w.
Bisher habe ich die radices u voces bloss nach dem Inlaut verzeichnet: a-u-o i-f-;/, t?, i, f, {», f, r, jn^ ju, z. B. lava sloven. Moorgrund s. lü, lit. lu-ty-nas; glupii s. diJ conteri +p wie analog üjpn, tr;|pü s. tump, trump pulsare, analog /jdjiö; aus /.WTio; koža s. kudž tegere; rista neben riska cur-rere s. r-čh aus r-kh = r-sk ire; šetii aus sitö iech. Greis san. siti albus: hyli s*,- bulg. lächeln, -{ilxf» s. hr-S, hr-s; müstd mustuiii 8. niad, mud, mrd, mr-dh, mlcl goth. mckis s. makha macelluin; br^sti'i Rüster s. urdh, brdh crescere; k.-j-p§ll Bad neben kopa, kvopa, kropi traufen s. ksap, z. čar-shri + p lavare; plijsa zu pr-n-s san. piž pinsere, lerere wie schon oben bei pr-ahrt; gromü Busch, zu g.t sonare wie šuma-šumrt von sumö wie čech. žustije, slav. hvrastft-hrastö etc.; bikö Flamme s. bhrAsh lucere ■p/i-/'"' primit. r. bhr urere; ključi mit klepa s. krunč redupl. intlexum esse, wozu unser kl^'kn^ kl^ca kmen u. s. w.
Dann folgt die Steigerung: nr-nre ire, ducere. Daher nari-nravfl, vr vr& s. vära Regen, vAr Wasser u. s. w.
Dann kommen die Versetzungen u. s. w. und endlich nach den Doppel Wörtern: sloven.: timrači verdunkeln aus tima + mrakü; sopuhü Mikl. L. u. sloven, vapor aus sop + pyha u. 8. w. Die Reduplikationen: klakü-kreil südsl. kalk calx calculus s. sharkarft glarea aus sha conterrere klakolä russ. Glocke s. kalakala rad. kr-kal sonare; čech. čečera, cacorüka besser cacenlka, čančara Bachstelze, čeiulja, Zaunkönig, cancoril, besser cancerö Zappen s. čan-čara für čar-dara tremulus, rad. čar; prepela öech. krepela, lit. putpella let. paipala Wachtel, altpreuss. pippalins acc. Vogel ist pippala avis aus /w ire, transgredi vgl. lit. let. pul fallen wie anal, slav. pnt-ica aus s. pat cadere, ire aus pj-ft da slav. pari; atfl, ata, otü, oticl = tata Vater etc.
Auf diese Art sind meine bisherigen Sammelbogen eingerichtet, jedoch das vollendete Werk 80*11 die folgende Anordnung haben:
1.	die radix primitiva nebst der Steigerung.
2.	die Affixe als
rt) secunHäro,
Ö) tertiäre Bildungen nach dem Laiilsystom gestcilt.
3.	verstümmelte Weiterbildungen.
4.	die Hoduplikationen a) die vollkommenen,
b\ die unvollkommenen u. a. w. z. B. irrirra srursieln vollkommene Reduplication, wahrend krkra krach/.en die unvolikommone, diese kann sowohl in der ersten oder zweiton 8ylbe vorkommen, aber auch in beiden. Hieraus mö^en Euer Wohlgeborenl meine Theorie u. Methode, die ich in der Etymologie befoti?e und durch da» ganze indogermanische Sprachsystem beweisen und rechtfertigen kann, abnehmen, nämlich:
1.	dass Etymon ist mir die radix primitiva,
a)	ein Vocal: i gehen (seltenl,
b)	eine Liquida: r gehen (selten),
c)	ein Vocal und eine Licjuida: .-j-ha riechen, v-on-ja Geruch, vij-dn;} -q-di s. an.
d\ eine Liquida und ein Vocal: ry, lo-mi s. ru-lu, e) ein Consonant und ein Vocal: da geben, dö thun. /) ein Consonant u. eine Liquida, (am hiiuligsten: br, dr...)
2.	Alle andere Bildungen und Erweiterungen aus der rad. primit. sind als secundäre, tertiäre Wurzeln zu be trachten.
a)	Ist die primitive rad. in der Weiterbildung unver-stümmelt gr-di aus <f4 sonare -f-rf, san. gar-d sonare; kr#-pi stärken s. klr-p aus kar-kr lat. cr-esco, čech. sloven, krž sUirk werden, sich erholen, daher čech. poln. laus, kri Busen (?) poln. tl-mi drücken, pressen, primit. rad. U.
b)	oder sie ist verstümmelt: gada reden, rathen, gadi tadeln; hassen san. gad lo<|ui neben gar-d wie oben 2. a) kapi, kypö Bild s. kal-pa aus oben 2. a) kirp; tomi drücken, quälen, daher tima Kinsterniss s. tam ve-xare aus tj-fm wie oben poln. tl-mi. kopa-kopi neben öepa-öepi, ščepa zu s. čap aus čr-shr-kr-fp; mödl Erz 8. mrd [*i>,<ycj (?) d. »ch-melz-en wie zenica aus zr-zrö poln. noch zrönica; topi s. tap aus tr-f-p, lit. top, aber let. noch treep u. traipi; vabi für vadi (wie sviba für svida Hartriegel, sloven, gabi ekelhaft machen für tradi etc.) aus vr-|-d, rus. vra schwatzen (wie oben) iahü sloven, sasfi schrecken, sr-ag, s-t-r-agü, sr-si-sr-s-ti, gr-i)za, gr-UHtil, sr-«sl, sr-6žl, sr-f-nö, slana, hi-adfl zu s. hr-fl-hri, kadi rauchen aus kuri s. čur urere, shrü, shri coquere, fiand lucere, für ka-fd, lat. candeo, sogar im
slav.geg^en Miklošiči: po9apa = posega; pripratü, kirchen-
ölav. vestibuluin zii pri^^ta in pretrö, pi^'trü, pr<^"tro u. s. \v.
3.	Die praelixo s. fo/, ko, ku etc.: slav. kavranu-govranfl let. kovfirns Dohle, eigentl. wie schwarz!; gohjbi Taube zu 9. tamb cadere eigentlich wie lliogend, galoza aus loza-roza-rozg 8. r. rA, rdh cresoere; sosna schon oben u. s. w.
4.	Die Scheidung der grannmatiachen Suflixe etc: 8r-8-tI Thierhaar neben sr-hü, §r-hü zu oben 2. u. s. w.
5.	Massige Laute: slezena; uvCK■r,•^ s. plihan wie slav. Iska: pollskü zu s. -ika; hrabrosti für hrabrata s. garvar-atA, galbhar-atA; kostl s. asthi.
6.	Abfall von Lauten: rakü s. k-arka; rogfl s. sh-rnga cornu u. s. w.
7.	Versetzung: russ. parusö Segel a. k-arpäsa. Ki^nxio; u. 8. \v.
8.	Lautschwächung: dr-tr, dr{-dra = tre, dr-ža=tr-tvr-dy, poln. tri-ma;
g-z-ki<: gr-yz-gl-oda-kr-nu-žra-žr6; l-r u, s. w.
Nach diesen Grundsätzen arbeite ich, und gehe jetzt, da ich auf das neue bulgarische Lexicon aus St. Petersburg noch warten muss, nochmahls den fleissigen Linde durch. .\u9 allen slav. Diall. habe ich die Wörter, die ich noch auf keine gemeinschaftliche Wurzel reducieren kann, in eine besondere Theke verzeichnet, um sie bei wiederholter Sichtung zu erklären, und wenn diess nicht der Fall, um sie wenigstens dem Hauptwerke zur weiteren Forschung anzuschliessen.
Ich bedaure nur diesen Umstand, dass mir ausser den Wörlerbüchern noch viele mir bekannte, weil theure Behelfe nicht zu Gebote stehen. Die Oratzer Bibliotheken habe ich erschöpft; die Laibacher hat nichts Brauchbares, auch die Wiener war mir durch die Güte des H. Lang, so lange er dort noch Professor war aber jetzt ist er zu Marburg Gymn. Director — auf zwei Jahre olTen — und II. Miklosich? er kann uns noch immer nicht gut sein — er? —
14.
Euer Wohlgeboren!
Ich wage hiemit auch an Sie meine Bitte, da vielleicht Prag für mich Manches bergen dürfte, z. B. von den neuern indogermanischen Sprachforschern: Pott, Bopp, Mayer, Weber, Roth, Curtius, Leo, Lassen, Benfoy, F(5rsteinann, Steinthal, Grimm, Schleicher etc. Ich bitte Euer Wohlgeboren,
mir ein Verzeichniss von den Werken der genannten belehrten zukommen zu lassen, wenn ich anders solche durch Ihre Güte aus Prag mittelst der Kiscnhahn auf äusserst kurze Zeit bei gehöriger Werthansetzung und auf meine Kosten beziehen dürfte. Ich bemerke noch, das» ich von den erwähnten Oelehrten schon sehr Vieles selbst besitze und theils entlehnt habe, jodoch von Ritsehl über das Latein, von Höfer's Zeitschrift, von Steinthal und Ilumbold habe ich noch nichts. Diesbezüglich wiederliide ich meine inständige Bitte.
Was endlich meinen Aufsatz V'ötory —	an-
belangt, so bitte ich mir solchen, da er in seiner Ausdeli-nung oiinehin in kein periodisches Hlatt gelangt, heimzuschicken; zudem habe ich das darin behandelte .\dverb betrelTend nach einem Jahre abweichende Ansichten gewonnen: ich werde nur einige Theile davon dem H. Kuhn nach Berlin einsenden. Sollten Sie ihn aber nacli dem mir gemachten Vorschlage irgendwohin selbst schon versendet haben, so orsurhe ich Sic, mir auch diesen Kall bekannt /.u machen, damit ich das .\dverb nachträglich berichtige und gründlich behandle.
Ks wäre mir selbst wilkommen, wenn Sie mir ihre Ansichten und Berichtigungen über den genannten Artikel und über das, was ich Ihrem Urtheile in diesem Briefe unterwerfe, gütigst mittheilen. Wollte die Redaction des Časopis Öesk. Mus. kleinere Artikel über Etymologisches, freilich von Ihnen übersetzt, aufnehmen besonders in Dingen, wo ich mir nirgends Rathes erholen kann?
Und nun, langjähriger, unwandelbarer Freund und Wohlthäter! erhebe ich meine Hände und umarme Sie mit tiefgerührtem Herzen und bitte zu Gott, dass er Sie der Wisaenschalt und Freundschaft in Gesundheit und Zufriedenheit noch lange — lange erhalten möge. Mit aller Hochachtung und Liebe
Euer Wohlgeboren
ergebenster Diener
Oroslav Caf. Kaplan.
Dekanatspfarrhof Frauheim letzte Post Kranichsfeld den 22. Juni 1858.
15.
Euer Wohlgcboren! liochverehrtestor Herr und Freund!
Mit dankdurchdrungcnom Herzen habe ich dio Sendung mit Büchern von Huer \Voiil|?eboren erhalten; äusserst interessant waren mir II. Safai^ik's tJlag. Krajrinente, Jczbora'a Kyril a Method und insbesondere für meine Studien Mi-kücki's Otioty. Wais Je/bera's Ansicht rücksichtlich der cyrillischen Orthographie für alle alav. Dialekte betrilTl, so musg ich ireatehen, dass ich sie vollkommen theile, folglich im Nachtheile gegen II. Sumavsky's sinnige Eründungen, denn schon vor vielen Jahren habe ich das Cechoillyrische Schnurkel-Alphahet für ein provisorisches Flickwerk erkannt und mit Unterordnung des ortographischen (Irundsatzes: Schreibe wie du sprichst, von den Diall. gelordert, das sie sich in das allgemeine cyrillische Al|>habel fügen z. B. t-d vor weichen Vocalen für das poln. laus, wie italien, ce, ci-ca, yr». gi-yii u. s. w. — und betrellend der Otčetv 8 u. 9 von Mikucki, so spreche ich mit einstweiliger Vorbehaltung meines IJrtheiles darüber nur den heissen Wunsch aus, dass mir alle seine Otčetv sehr zweckdienlich wiiren; ich wollte sie alle (und nach Verlangen auch die obigen zwei Werke) ehestens retournieren. Indess II. Mikucki hat. obwohl er die Ergebnisse der deutschen Sprachforschung auf indogerman. Boden zu ignoriren scheint und einen eigenen, im Grunde sehr leichten u. he<iuemen Weg geht, bei seiner grossen sprachlichen I'msicht und auch bei Umgehung des historischen Sprachontwicklungsprocesses als endliches Resultat trotz der harten Urtheile eines II. Schleicher, doch viele Hichtigkeitcn und zudem errando discimus und der Südslavo sagt: riše oft eiše cuii. Kommt das periodische Blatt: nizvčstija imper. akad. nauk« hoch?
Euer Wohlgeboren rügen wiederholt an mir die Schreibung ö, I für u: dagegen bringe ich als Entschuldigung vor, dass mein Artikel Vütory für die »Beiträgen, wo jene vertreten sind, bestimmt war,' und weil mir, aufrichtig gestanden, diese Erfindung von Schleicher besser zusagte, als eine Mengung von verschiedenen .\lphabeten — Gott beschere (?") es, und II. Jezbera's Geist durchströme alle Slaven.
Indem ich Euer Wohlgeboren für die geschickten Bücher nochmals herzlich danke, benenne ich zugleich dio wünschonswerthen Werke, die Sie mir aus Ihrer und der Museums-Bibliothok grossmüthig zu Diensten geschickt:
1.	1'ott: De lithuano-boruss. in slavicis ietlicis(|ue lingu. principalu.
2.	PoU: De borusao-lithuan. tnin in slav. quam lett. lingu. principatu.
3.	Pott: Die Zigeuner in Europa und Asien.
4.	Pott: Die Personennamen. (Von Polt besitze ich selbst a) die Etym. ForHciiungen. b) de linguarum leUicarum cum vicinia ne.vu.)
5.	J. (.Irimm: Deutsche Alterthümer. (Von Cirinim habe ich selbst a) die grosso Granunatik, Z») Deutsche Mythologie. Die bereits erschienenen Lieferungen des grössten deutsch. W'örterb. von J. vi. W. Grimm beziehe ich aus der Marburirer Gymn. Bibliothek.)
6.	Schleicher: Die Stellung der vergleichenden Spraoli-wissenschal't (von ihm habe ich die altsloven. Gramm.)
7.	Schleicher: Handbuch der Lithauischen Sprache.
8.	Bopp: Vergleichende Zergliederung des Sanskrit, (von Bopp habe ich a) Glossarium sanscr., in (|Uo omnes radices, b) die kleine kritische Grammatik, c) die grosse Vergleichende Grammatik 1. Aufl., «•) über die Verwandtschaft der malay ....
Da ich im Besitze von Westi'rgaard's Radices linguae sanscr^ dann von Delius Radices Präcriticae und von den bereits erschienenen Lieferungen von Bühtlingk's u. Roth's Sanskr. Wörterbuch bin, so danke ich für die Radices von Rosen, obwohl mir das grosso Werk von Wilson, freilich auf liingere Zeit sehr willkommen wäre, da ich in der That doch noch kein vollständiges sanskr. Realloxicon habe, denn von Höhtlingk sind bisher bloss die Vocale und die Consonanten k, kh, y bis goduma herau.s.
9.	Schleicher: Die Sprachen F^uropas in system. Übersicht.
P>lauben mir Euer Wohlgeboren! noch, dass ich hier
noch weiter meine geringen llülfsmittol aufzahle für das Altpreussischo: Nesselmann u. Bopp, für das Litauische: Mi-elko u. N'esselmann (den llaak und Ruhig aus (!ratz). Für das Lettische: das Wörterbuch von Stender, die Gramm, von Hesselberg, obwohl ich die Gramm, von Stender, die im Buchhandel nicht mehr vorkommt, schwor vermisse, da er darin die lett. Mythologie u. die Verwandtschaftsgrade ausführlicher behandelt; für das Esthnische den Hupel. Für das Slav, alle Wörterbücher neue u. alte aller Diall. auch den braven Jungmann, blos.s auf den bestellton Bulgarski slovnik von Gerov in Petersburg warte ich noch vergebens. Den Linde habe ich durch die (iüte des II. Grafen Ostrowski, den Obäöij Rossijski slovar« als (ieschenk von Admiral Šiškov durch H. Gaj (den grossen .Vdelung für
da» Deutsche als (lesrhenk vom seligen Fürstbischof Koinan in Gratz.) Für das (Iriechischc den Passow von Rost etc. Für (las Madjarische wolii nur den Bernolait. Für das Wal-lachisoiic den Clemens. Für das Türkische den Sauerwoin. Für das Persische den riesenhaften Meninski aus Gralz, für das Neugriech., Ital^ Französ., Kngl. Tauchnitzer Stereotyp-Aus^ahen. Auch halle ich mir die »Zeitschrift« und die «Beitrilge« von Kuhn. Warum ist Dr. Jordan's laus. Wörterbuch nicht fortgesetzt worden, oder was macht oder lebt noch Jordan?
Sehr erwünscht wäre mir auch rjilnferdingb's: O srodb-stvA jazyka Slavjanskago.
Ich bitte nun Huer Woiilgeboren! vorerst um die Werke von l'ott. ich werde sie in kürzester Zeit zurück schicken, denn jetzt habe ich Müsse, da die ganze Pfarre keinen Kranken hat, und da auch keine Missionen und Heichtconcurse sind.
Meine Kmpfohlung an die gelehrten Herren und Gönner Dr. Šafahk und llatala wie auch meinen Dank. Unser Kirchen Patro<'iniumsfesl St Anna macht Unordnung im Pfarrhofe — und daher ein Abglanz davon in diesem Schreiben.	,
Der II. Professor/Perstenjak ist von einem Cechen wegen Ableitung von Čehv. angegrilTen worden, die Art u. Weise ist mir noch unbekannt Und nun schliesse ich mein langes Schreiben — einem geliebten und gelehrten Freunde hat man ja viel zu sagen, zu klagen, darüber ntlchstens.
Indem ich Kuer Wohlgeboren versichere, dass ich mein Gemüth zum guten Allvater alle Tage auch für Sie erhebe, verbleibe ich mit aller Hochachtung u. Liebe
Huer Wohlgeboren
ergebener Diener
Oroslav Caf Kaplan.
Frauheim bei Marburg in Steiermark Post Kranichsfeld den 21. Juli 1858.
16.
Kuer Wohlgeboren!
Hochverehrtester Herr und Gönner!
Mit dankgerührtem Herzen ergreife ich nun wieder die Feder, aber höchst verlegen um die Art und Weise,
12»
wie ich meinem GemUtho gehörigen Ausdruck leihen sollte, denn »Quid rotribuam Üomitio pro omnibus, ijuae retri-buit mihi?« Ich kann zum Kntgelte Kuer Wohlgeboren nur versichern, dass ich die grossarlige, höchst interessante Sendung gewissenhaft benutzt habe Unondlich wichtiff sind mir die russischen Ktymologicn von Mikucki, Homjakov, Oilbferding und vorzüglich die Materialy: und die beiden letzteren darf ich sogar noch mein nennen! Herzlichen Dank für solche Orossmuth! Beiliegende stelle ich nun wieder zurück.
1.	Pott: Personennamen.
2.	» De lithua. boruss. lingu. princip.
3.	» Zahlmethodc.
4.	» Zigeuner.
5.	Grimm: RechtsalterthClmer.
6.	Bopp: Zergliederung des Sanskr.
7.	Schleicher: Die Sprachen Europas.
8.	Mikucki: Otčetv tetr. I.—III.
9.	Sjögren: Finnische Sprache.
10.	Blumhard: Bemerkungen.
11.	Heilmeier: Knlstehung der roman. Spr.
12.	Homjakov: Sravnenie.
Den Gilbferdingu »O srodstvö jazyka slavjanskago s«. sanskritskimb«, von dem Euer Wohl'geboren schreiben: toho si tei podrite, aber Huer Wohigoboron Namensmarke trägt, behalte ich jedoch mittler Weile zurück. Ich bitte Huer Wohlgeboren um eine neue Sendung von Werken und zwar:
1.	Opytii vlastnago velikorusskago slovarja;
2.	Russko-francuzskij alovaro iii ctimologi^;cskij lexikont von Reif (?)
3.	Erwünscht wäre mir: Slovani cerkovno-slavjanskago i russkngo jazyka von 1847, falls diese .Vusgabe reichhaltiger ist, als die von Obščij cerkovno-slavjano-rossijskij slovart sostavil P. S. vom Jahre 1843, welches ich selbst besitze.
Ich bitte Euer Wohlgeboren in jener Auflage vom Jahre 1847 bloss die beiden Wörter iirebokb und susb oder sbusb aufzusuchen, diese sind aus Joann. Exarch. Bulg. von Kalajdovičb St. Petersburg 1843, kommen diese nun nicht vor, 80 kann ich deren entbehren und schliesse auf andere Mängel.
Es ist wirklich für unsere Sprachforschung der Umstand sehr misslich, dass für das Kirchen- od. Altslavische noch kein vollständiges Lexicon besteht, hat ja H. Miklošič in seinem Lexicon lingu. palaeosl. sogar den Cod. Supr.
Evang. Ostrom u. s. \v. sclilecht bonützt, geschweige den Kxarch. Hulsr. auch hier wieder nur zwei Beispiele: želja dolor Cod. Su|fr. 286, 319. Exarch. 188. paguba Supr. 15, H4, :{18, m), 418, 422, 427.
» Exarch. 211, 212.
Mikl. Chrestoin. 28.
» Dobrowsky Instit. I. s. 270.
» Glaffolita Cloz. 78.
« Ostromir. Matth. VII. 13; XXIV, 7; auch Matth. A post. Miki.
paguba Apostol. Šišat. edid. Mikloš. 2 Petr. II, 12 u, s. w. Sind ferner Euer Wohlgeboren auch im Besitze von: Izvfistije Imper. Akadem. Nauk bestehend aus 2—3 Jahrgängen und von Materialy von den Jahren 1855, 1857, so bitte ich inständig um deren gütige Mittheilung, ich werde solche alsbald retourniren, und da ich von Irvöstije u. Materialy die Fortsetzung auf dem Wege der Pränumeration etc. wünsche, so ersuche ich Euer Wohlgeboren auch, mir deren Preis anzugeben. Gegen alle Erwartung linde ich auch die Russen thiltig in der Etymologie und mit Geschick. Was mir bei diesem aufTsillt, ist, dass sie das Sla-vische unmittelbar an das Sanskr. anknüpfen, während die gelehrten Germanen nur mittelbar durch das olassische Element auf historischem Wege dahingelangen; ich bin bemüht, beide Partheien auszubeuten. Die Resultate fallen freilich oft verschieden aus, aber duobus litigantibus tertius gaudet.
Xoch mus» ich etwas melden: Die Buchhandlung von Kerlinz in Marburg behauptet: Das bulgarische Wörterbuch von Najden Gerov in St. Petersburg sei nicht zu bekommen, Was ist daran ? Ferner: Wie nimmt man die historischmythologischen Artikel, von meinem Landsmann D.Terstenjak mitgetheilt in den »Novice«, in Böhmen auf?
Indem ich nochmals Euer Wohlgoboren für die grossartigen Geschenke und die herrliche Sendung meinen innigsten Dank ausspreche und um ferneren liebreichen Beistand bitte, verbleibe ich mit ausgezeichneter Hochachtung, Liebe u. Freundschaft
Euer Wohlgeboren Hochverehrtester Herr, Freund und Beförderer der Wissenschaft,
dankschuldigster Diener Georg Cafov Frauheim, letzte Post	Kaplan
Kranichsfeld den 23. August 1858.
17.
Euer Wohlgeboren!
Hochgelehrter, Hochverehrtester Herr, geliebtester Freund und Gönner!
Verzeihen Euer Wohlgeboren, das« ich dieses Mahl die mir gütigst niitgetheilten Werke:
1.	JkuncTHial B»MDKop>cfK. cjoHflPb und
2.	II;)nuitih TOMfc VI. Buidcki. H. -V., die ich somit mit innigstem Danke zurückschicke, etwa» länger behalten habe; ich bekenne, das» mir diese Sendung, besonders der ()<»j. cj. viel zu HchalTen machte ■ - eine wahre Seeienspoise für mich! Der Ofu. cjiowtPfj hat mir viole Punkte beleuchtet; ich verweise nun auf meine »Ueitrügo zu .Marepin-iw« die beiliegen, bei den Wörtern iioprb, Koviarii; sogar das slo-venisch-illyrische m«,U'W«> ist den firossrussen bekannt, obwohl mir die Ableitung noch dunkel ist; denn eine radix mad ist im Sklavischen unbekannt, mladei neben madež aber bloss illir. serb. Ich denke, ist mlad, daher sttdsl. mladež naevus Muttermal, nicht die unmittelbare Wurzel, so ist eine auf ursprüngl. mrd, sansk. mrd lutuin, fricare conterere, mrdh humectari anzunehmen: es ist ja sanskr. mala auch lutum, a£>x;, woraus Hopp Ciloss. selbst das la-toin. macula aus malicula erklärt, selbst nur aus mr conterere, mori, fluere, daher sanskr. mira, maro: mrd, mrdh-•mad aber secundilre Wurzeln daraus.
Aus dieser Sendung ersah ich aber auch mit grösstom Interesse, welche herrliche Fortschritte in der Sprachwissenschaft die äusserst rührigen Russen und zwar unter der Anleitung des umsichtigen und gelehrten H. Sreznevsky, den zu kennen ich selbst die Ehre habe, da er mich vor etwa 17 Jahren besuchte, wie die seligen Herren Preis ». Panov machen. Ja H. Sreznevsky!
Euer Wohlgeboren haben mir im letzten Schreiben zugesagt, beim H. Sreznevski zu erwirken, dass mir die k. Akademie in 8t. Petersburg ihre Werke zuschicken möge — ich bitte Euer Wohlgeboren dieses herrliche Ansinnen gütigst zu realisiren ■ es gilt nicht für einen Undankbaren: ich stehe allen Anforderungen der k. russ. Academie an mich zu Gebothe, wir haben ja alle Ein Ziel: die schöne und unendlich rciche slavischo Sprache in ihrem ganzen Wesen aufzufassen und zu ergründen. Einen Heweis, dass ich mich an der Thätigkeit der .M»rn'piniiM zu betheiligen bereit bin, liefere ich schon jetzt, indem ich »»Beitrüge zu Mar^piHJbi« auf Grundlage dieser und des Lexicon lingu. slov. V. dial, von Miklos. hier beilege — solche für
alle iiunychn der .Mmei'. r. IV. einzuschicken, bin ich geneigt. Ich bemerke noch dazu, dass ich die mir zuijänsriichen Cod. u. Hüclier höclist genau, weil cum ira et »tudio (sit venia) gegren meinen Anlasronislen den II, Miklos. excerpirt habe — leider bleibt meine reirhliche Sammlims; zur Vervoll-stUndij^uni? des Lexic. liniru. slov. von Miklos. und wie ich linde auch der .Mimtp. unnütz und noch dazu auf Blei im Papier da. Ich bitte Huer W'ohlffoborcn, sich auch bezüglich dieser meiner Sammlungen an den H. Sreznevski zu wenden; zur Oeckung allfälliger I'orto's liegen 2 11. C. M.. bei. Und noch: Auf welchem Wege sollten die »Heilräge« an die russ. .\cademie laufen? 1st die Post von mir aus nach Sl. Peterssburg politisch sicher genug? Denn vor gestern 3 Wochen habe ich selbst in der oben erwähnten .Angelegenheit an den II. Sreznevsky nach St. Petersburg geschrieben, und ihm einen oberfliichlichen Versuch zu den bezeichneten »Heitriigen« betreffend den Buidckv II. tomv VI. der iil|jbt>cnau mitgetheilt — aber noch keine Antwort [erhalten ?]. Ist jedoch dieser Antrag der Academie nicht genehm, sollte diese meine Sammlung nicht anders das Tageslicht verdienen—in Prag? Wohlan! Kuer Wohlgeboren und in altfreund-schaftlicher Gemeinschaft II. Miklos. hat uns Blössen irenug gegeben!f !i propos! wie steht es mit dem iin nos duo Cod. Šupr. 15(j?hat es Mikl. schon erkannt ? Seit geraumer Zeit lose ich seine gramm. Arbeiten nicht mehr, ich beschäftige mich mit einträglicheren Werken. Ich bitte Euer Wohlgeboren neuerdings um eine Sendung, vorerst aber um die ersteren Hefte von Ihulicri« dann um C,toBai'b uajopycc. iiapt'ii«, Ün)4n> ofuuei-ivtUHiiTL-jbHua rpaMMHiUKU hvcck. niiMKn, Cjo-nnpt) nci>K0BH0-c innuHCKaro n pvrruaro «JijKn 1847 u. s. w., um jene, die mir Euer Wohlgeboren bereits namhaft gemacht haben. Die beiliegenden »Heiträgeo 1. 2. noch anbelangend, muss ich die Bemerkung haben, dass sie jedenfalls, obwohl noch nicht alphabetisch geordnet, als .Monograf zu gelten haben, da ich ohne nochmahlige Zugrundelegung der betreffenden Hefte .MnreplaiiJ nicht im Stande bin Gleiches zu liefern; die andern liMiiyrKn will ich ganz alphabetisch und in zwei Colonnen anordnen und vollkommen druckfertig einrichten, hingegen bei den obigen habe ich die briefliche Versendung berücksichtiget Indem ich mir von Euer Wohlgeboren nähere .Aufschlüsse darüber erbitte und zur Vermeidung von Irrungen die Werke, die mir Euer Wohlgeboren bereit» geschickt zu haben die Güte hatten [aufzähle?]: I. 1. Pott: Personennamen.
2.	» De lith. boruss. lingu. princip.
3.	•> Zählungsmethüde.
4.	Pott: Zigeuner,
5.	J. Grimm; Rechlsaltertliilmer.
6.	Bopp: Zergliederung des Sanskr.
7.	Schleicher: Die Sprachen Kuropa'a.
8.	Mikucki's Oimptu Tern. I.—III.
8. Sjogren: Kinnischo Sprachen.
10. Blnmhard's Bemerkuneen.
11 Ileiimeier: Entstehung der roman. Spr.
II. 1. OiiuTb ofunnH. kcjokoh. cjob.
2. IhnbriH roMi. VI. Bijidckv II., III., IV., V.
Vergesse ich nicht Euer Wohlgeboren! auch für das neuliche Geschenk: OyAtCw hopkohh. n;thiKfl, B3cjt,i. ti. r>B.inpcKaiu I. meinen wilrmsten Dank hiemit auszusprechen.
Dass mich auch die reichliche Weinlese vielfach zerstreut, berühre ich bloss oberflächlich, trotz ihrem hinreissenden Wesen entrückt sie mir doch nicht das Eine hohe Ziel: Vita brevis ...
Ich umfasse nun Euer Wohlgreboren im Geiste mit Herzinnigkeit und mit den Wünschen besten Wohlsein's, die der gütige Allvater gnädig segnen wolle, durchdrungen von Achtung u. Liebe gegen
Euer Wohlgeboren
Hochverehrtester Herr und Freund mich zeichnend
dankschuidigster Diener Georg ZafT,
Frauheim, letzte Post Kranichsfeld	Kaplan,
in Steiermark den 16. Okt. 1858.
NB. Sollte mir II. Sreznevsky Bücher durch den Buchhandel schicken, so mache ich den Buchhändler Anton Ferlinz Sen. in Marburg in Steiermark namhaft.
18.
Euer Wohlgeboren!
Hochverehrtester Herr u. Freund!
Zwar nach sehr langer Zeit schicke ich die mir gütigst mitgetheilten: Oiimtv oAuiecpnitHHt. rpaMii. p. n^mk« und lIcToi'i« wpfint. R3MKn. woran deren Voluminösität, aber wohl auch das Jubiläum Schuld tragen, und danke herzlich für das neueste Geschenk: Poiatky posv. jazyka slov. Mittlerweile lese ich »Monumenta Serbica«( von Miklosich, worin mir einige Wörter dunkel sind, ich werde solche Euer Wohlgeboren nächstens zuschicken.
Ich bitte Euer Wohl?eboron! im Thesaurus (oder ist Sprachschatz der rechte Titel) von üralT die Bedeutuni? der altnorddcutschen Wörter: gripr und naut, die in J. Orimrn'B Rechlsaltorthflmor pag. 565. Zeile 19 ohne Krklä-rung stehen, güti'^st aufzusuchen: dieses Buch von (IralT wäre mir höchst willkommen.
Euer Wohl^eboren! eine etymolo^isclie l-'ratfo: cxistircn im öechischen ausser bydiiäte noch mehre Wörter auf -dliste, die den kirchenslav. -jniirre z. B.ofmraiiiinn' entsprechen? mit Bezug auf Miklosich's »Bildung der \omlna paar. viele.Ansichten, die er in diesem Buche niedergelegt, thcile ich durchaus nicht — Schade! dass mir kein Organ olTen steht, um jene zu bckiimplen: es ist eine wahre Kalamität, dass dein II. Mikiosich nunmehr bloss die Deutschen zu widersprechen wagen: der Cechen slav. Hegemonie, weil Invectiven fürchtend, schweigt aus Politik, und der jugendlich aufstrebende Russe betet noch nach............
Heisst im Codex. Suprasl. BHtxraHb (sic) irgendwo mo-nasterium? Ausser den höchst wttnschenswerthen: MnTcpia-iu W« CPOBH. c.ion. n rpn«*., wovon mir Euer Wohlgeboren roMb iiropul vom Jahre 1850 grossmrtthig geschenkt, und »llant-t-ri*«, von denen ich VI. 2, 3, 4, 5 bereits erhalten habe, (aus St. Petersburg noch nichts da; wenn ich holTen dürfte!) bitte ich auch um »die ältesten Denkmäler der böhm. Sprache von ŠafaHk und Palacky«. .\uch die Prager Universitätsbibliothek mag manches Oute für die Sprachforschung borgen, z. B. angelsächsiche, isländische Lc.vica u. s. w.
Ich wUnschc, Samachscharii Lexicon .\rabicum Per-sicum e.V. codd. edid. indicem Arab, adjec. J. G. Wetzstein. Leipzig 185'J zu kaufen. Euer Wohlgeboren können leichter erfahren; ob dieses Lexicon das Persische vollständig enthält und ob es lateinisch wiedergegeben ist.
Indem ich nun am Schlüsse dos Jahres Euer Wohlgeboren für alle mir erwiesene Liebe und die unzUhligen Dienste aus dem Grunde meines Herzens danke und Euer Wohlgeboren alles Gute vom Vater der Lichter wünsche, bitte ich zugleich noch fürder um freundschaftliche Gunst und Unterstützung und verbleibe
Euer Wohlgeboren Hochverehrtester Herr!
dankschuldigster Diener Georg ZafT,
Krauheim, Post Kranichsfeld,	Kaplan,
den 28. Dez. 1858.
19.
Kuer Wohl^'eborcn Hochverehrtester Herr Herr Geliebtester Freund ii. Gönner!
Hiemit schicke ich mit Dank zurück:
1. 0 ni>eM«'iin iipoucxoiK.i. cjt. imcbMim von BojAHCKn und auch. 2. () cpoAcrnt, .. von I'H.ib«Mj'jBHrb. Dieses letzte Work behielt ich solange, weil es Euer Wohljreboren unter jenen Hfichern verzeichnet haben, die Sie mir grossmüthisf pe-schenkt — da es jedoch Ihre Namonschiflre träirt, und mir mein Gewissen vielleicht doch nur ein Versehen von Ihrer Seite vorwirft, so retournire ich es hiemit - aber die Uberzeugung hat es bei mir zurückgelassen, dass H. I'ujb-«iH'PjBHn, ein tiefer Forschor. Leider ist noch keine Sendung von IbBtcria noch IVIaTcpiaJhi aus St. Petersburp angelangt. Ich wiederhole daher meine Mitte, Huer Wohlgeboren mögen mir davon wenigstens soviel gütigst zukommen lassen, als in Frag \t)rhanden ist. Meine' etymologische Theorie, die ich Euer Wohlgeboren nur IheiKveise mitgo-theilt, bewährt sich in der practischen .Vusführung vollkommen, jedoch vielfach mache ich die Erfahrung, dass im Slavi-schen und in verwandten Sprachen noch primäre Wurzeln fort existiren, während diese im Sanskrit schon secundilr u. tertiär vorkommen und umgekehrt, oder in ein anderes Lautsy.stem getreten sind, und dass primäre Wurzeln bloss in solbstständigen Wörtern noch erhalten sind. Zufolge dieser .Missachtung hat aber auch die Etymologie Unverwandtes weil mit Verletzung der Lautgesetze zusammen geworfen. Nur ein Beispiel: slav. morje mare Meer nach den Etymologen zu s. vAri aqua folglich ohne Noth »«=»: im Sanskr. lebt ja die Wurzel tnr mar ire, lluere, humidum esse in tixtr-v ire, w/w/i purificare, mt für inr-mri ire, mih für mr-ffh mingere, »ir-^ u. miš conspergere, muč elTundere für mrl, das Verhältniss slav. močiti, 'mok u lit. let. merkti nässen, dann s. mitn-miv für mu statt mr irrigare, slavisch myti, s. mr-dh humidum esso, die rad. in [xipw vollkommen. So sind auch slav. plamenu. Flamme, flamma, oXöi, in der radix unverwandt, das slav. pla-men aus pl-pl-pol=pr-pnVpare sanskr. sphar-sphur Hagrare aus pr-par. Auch slavisch ba-jati-basnb mit yyiai fari gehört nicht zu sanskr. bhA splendere, sondern zu einer aus s. bhr sonare, reprehendere, br in bru loqui zu bhä verstümmelten Wurzel, da slav. br-ehati bellen s. bhaš für bhraš latiare u. s. w. zur rad. bhr-br-bhar-bar=bhi\ slav. buriti lit. burti, burna etc. Überhaupt taugt die so vielfach
gemachte Ableitung der BegrilTo splondoro und loqui aus Kinor radix in den wenigsten Fällen; ich scheide die Bc-grifTe 1. ire (se movere, fluere, cadere, movere, fundere) 2. sonare-loqui etc. und 3. splondero in den Wurzeln mit dem besten Krfolcre genau.
Ich gratulire Huer Wohigeboren zur neueston Auszeichnung. Mit Liebe und Verehrung
Huer Wohlgeboren
danksch. Diener
Georg: ZafT, Kaplan.
Frauheim (letzte Post Kranichsfeld) den 8. Juni «Ö9.
20.
(Začetek tega lista manjka).
.... Spiel, da mir gerade das Wort branl am meisten zu thun gibt. Frage: Was ist die ursprüngliche Bedeutung, denn branl heisst in dem Dialekt Schelten, Zank, Krieg, WalTe, Vertheidigung, Wehre, braniti russ. schelten sans. verthei-digen, verhindern.
Ein Übergang dieser BegrilTe schwer anzunehmen. Ich werde hier meine Versionen anfdhren:
1.	Ist es mit brati, berij nehmen identisch? wie poln. brač erobern, gewinnen, also plündern, (Jlelangeno machen aber die Form ist borjq nicht ber^.
2.	1st borjij — brati pugnare eigentlich stürzen, wozu dann schön das čech. bofiti einreissen, zerstören, damit stimmte auch die verstümmelte rad. biti — boj.
3.	Ist borja — brati aus s. vr wehren noch in varovati varb Kxarch Big. 194 dann var in Bolovar, Diakovar dann varoS, b=v wie brada Bart für sansk. vardhä, folgl. borji} tueri, arcere, daher die Bedeutung braniti vertheidigen.
4.	borj^i u. brati s^ eigentl. sonare kriegen, lat. bellum, deutsch bellen, hieher stimmte russ. branl schelten, branv das Schelten, lit. barti schelten, — 8. Zanken, barnis Zank.
Zu 2. stimmte das let. bert schütten, streuen, bert brocken lit. berti, streuen, schütten, laus, brojič.
Zu 3. stimmte brama poln. mit m. Thor, zbroj, zbruja.
Jia 2. stimmte brana Kgge.
Zu 3. stimmt russ. — zabon. Planke, Plankenzaun, kirchslav. zabralo propugnaculum, Cech. zabradio, bradlo.
Soviel steht fest, dass 4) nicht hieher gehört wesen zilbrati beschützen und weffen des lit. barnis u. let. bärt schelten — s. zanken höchst wahrscheinlich ist branl Krieg, Vertheidigunsr, Wafl'e aus bra nehmen, aufbewahren, wehren, hüten da auch 8. bhr, sustentare also auch tueri, fol^l. filllt audi 2} u. 3) weg, obwohl dafür auch die čech. potka, pot-kati und valjati. vaUka=valeti, valka sprechen.
Ich bitte Kuer Wohlgeboren hierüber um Aufschluss.
Ich inuss nun wieder fort. Verzeihung Kuer Wohlgeboren u. herzlichen Dank. Ist vom lausitzischcn Lexicon etwas mehr erschienen?
Beehren mich doch Kuer Wohlgeboren ehestens mit einem Schreiben, richten Sie mich auf, rathen Sie mir. —
Schade, dass mir die andern Hefte der Mnremau nicht zugiinglich sind, wie auch die neuesten Erscheinungen in Russland. Auch für das Sloveniache beute ich in dem germanischen .Marburg manch (.'»utes aus. Gott der allgütige Vater erhalte Kuer Wohlgeboren der Wissenschaft und den Kreunden noch lange — lange Jahre, besonders
Kuer Wohlgeboren dankschuldigstem
Verehrer
Georg Zaff, l'riesterhaus -Subdirector
Marburg den 22. Mai 8f)0.
Auch meinen Namen Oroslav Cafov hat man verpönt!!!! Namentlich Oroslav u. Davorin, weil ich und Terstenjak so heissen. Nachschrift zu meinem früheren Namen: den ich bloss als liitterator und Slavist angenommen: der Fürstbischof Slomšek fand für gut in seinen Pastoralschriften beim .Vrtikel »Sprache« es als eine Ittcherliche Kitelkeit zu fassen, wenn man Nomina propria ändert etc. etc.
VI. Jernej Francelj in Vaclav Hanka.
U Varaidinu dne 25.;9. 1859.
Blagorodni gospodine!
Preslavni rodoljube!
Mladič, što Vam ovaj listič uruöuje, Ljudevit Modoc, izvrstne glave, odlična ponašanja i nadepunega rodoljubja, sasma je dostojan i vriedan, da ga Vašoj obfe poznatoj
brižljivosti gledo narodnih sriedstvah osobito u Vašem narod nom Muzoumu preporučam. Izučio je vazda k.io prvi u Varaždinu nižu realku, gdjo snm ja učiteljem, 8 toga mi jo takodjer sasma poznat, te dobije podporu na dve godine, da 80 izobrazi za učitelja. Nepoznajuči »veta je nešto plaö-Ijiv, zalo Vas srdačno molim, da ga pozovete na češče posiete u narodan Muzeum, te mu blagovolite s početka naške knjige nuditi, da so na njemačkoj preparandiji od više ne ponjemči, a kasnije, dok se u češčini uviežba, sto mi je obečao, i češke. Da aam znao, da napomenuti mladii* vec u zlatni Prag odlazi, da sam dakle vremena imao. na-pisao bi Vam koježtA, što bi Vas gotovo zanimivalo, da iz našo v narodnom obziru dosta biedne Banovine čujete. Nu što danas ne mogu, da učinim, pridržavam si za drugi put. Sada se najviše time bavime, kako bi sasmo naäki predavali; nu saprieke su nam josi velike i glede osobja i glede knjigah. Nu duhom nijesmo klonuli i nečemo, dok nam je glavah na ramenih! Šada z Bogom, prestavni gospodine! Hog Vam blagoslovio bezprimerne i uzajemno-slavenske trudove!
Va^i najveri stovatelj
i najzahvalneji učenik
Bartol. Francelj.
Vernim Slave sinom, ako se jož tko name sieti, molim slučajno priobčiti, da je kao Slavjan srdačno pozdravljam.
VII. Jernej Kopitar in Väclav Hanka.
I.
Wien den 20. July iaH6.
.\n Herrn
\V a C1 a w Hanka, als Jiibliothekar des k. vaterl. Museums in Prag.
Der nunmehrige churfürstliche Bibliothekssekretär Dr. J. H. Chr. Schubart in Cassel (früher mehrjähriger protestantischer Adolserzieher und guter II of b i b I i o t e k s-kund schafter), hatte den guten Kinfall beim .\nblick eines mit glagolitischen Schriftzügen beschriebenen Buchdeckels sich seines Freundes Kopitar, Ihres Museums-
und Güsellschaftscollegren zu erinnern. Da icli beim Anblick der Schrift und des mit diesen Krasfmenten umwickelten Hras^erdruckes sie für zwey Bliiltor eines Ihrer Erna user Missale halten durfte, so that ich ihm den .\nlray. sie an das Museum zu umständlicher Würdlgungr übersenden zu dürfen. Seine Kinwillitjun«,' (die ich mir y:ele-srentlich zurückerbitte) lie^t bei, zu Ihrer {gefälligen Heachtunp.
Ich muas hinzusetzen, dass ich ihm auch die Khre, zum .VI u seu m-M i tg 1 i ed ernannt zu werden, in Aussicht stellte: dafür aber dürfen Sie die Blätter mittelst Ihrer bekannten Geschäftlichkeit ordentlich ablösen, reinigen und dann nach Befund als Lithogr. oder auch nur als Textfragment mit böhmischer OrthoKraphie in der Zeitschrift des Museums mittheilen; das Original freilich muss der brave Bibliothekar zurückverlangen, und Sie ihn und andere nicht etwa durch Krwerbungs- oder Tauschantriigo in Verlegenheit setzen, so läng die anvertrauten Blätter in Ihrer Hand sind. Nachher wäre es sogar zu wünschen, und auch wohl unschwer zu erwirken, dass die Blätter nach Prag cedirt würden. Nur muss vor allem der subalterne Beamte, unser Gönner, nicht unzart compromittirt werden. Valete et favete V'esterrimo
Kopitarlo.
P. S. Mes homages S' Exc. und herzlichen Gruss an alle Freunde.
An das k. k. Iwhmische N. Muaenm zu Prag. Zu Händen dos Bibliothekars Ritters Hanka, mit 1 Packet glagol. Fragmente.
Freund!
Wien den 2G. Aug. 18:i6.
Gestern fand ich Ihr liebes Schreiben vom 12"^" d. aammt Schubarts Brief auf meinem Schreibtische, als ich von Baden [zurückkehrte], wo ich gewöhnlich in den Ferien der Ilofbibliothek auf einige Tage im Thale St. Helena meine vaterländischen Alpen mir vergegenwärtige.
Sobald Sie, mein Freund, die 4 Folio-Seilen Zeile für Zeile mit .-Vbbreviaturen und Rubricis genau copirt haben werden, machen Sie das Original -sammt den Abdrücken wieder in gutes Packpapier ein mit der Adresse an den Herrn J. H. Chr. Schubart, Bibliothekasekretär in Cassel; und wenn Sie nicht etwa selbst mit einer baldigen und
sichern Gelegenheit es ihm koste nfrey zuzumitteln haben, so bitten Sie Seine Kxc. unsern Herrn Prälocten Grafen M. Dictrichstcin, der nun als erster MolVlipuilär bei euch ist und das Museum wohl besuchen wird, er wollte das Packet, wo nit (!) solcher Oolosenheit nach Cassel expodiren, doch nach Wien mitnehmen, von wo es dann meine Sorge seyii wird, es nach Cassel zurückstellen zu lassen. Nun muss man solche freywilligo Zusendungen doppelt ehren, und es wäre wirklich mein uninassgeblicher Wunsch, das bülimische Nationalmuseum möchte dem gelehrten Herrn die Khre der Mitgliederschaft crtheilen. Seid Ihr nicht gar moros, so könntet Ihr vielleicht Schubart's Amtschef, den Biblioteks-und Archivsdirector Hommel, der in Charkow war und etwas orientalisch und slawisch versteht, mit einsrhliessen. Sed haec in vestro sint arbitrio: nur dem D' Schubart selbst habe ich, freilich auf meine Kaust und im Vertrauen auf Kure Grossmuth und Politik, HolVnung zur Mitgliedschaft gemacht.
Der Bibliothekar von Rheims hat, um die vielen Nach-frairen zu befriedigen, von jeder Schriftart seines Texte du sacre eine Colonne lithographiren lassen. Ihr könnet ein Dutzend bestellen; ich habe nur in einem Briefe ein Kxem-plar erhallen, und daraus da.s XV. Jahrhundert ersehen----
Pas cyrillische ein Synaxar, das glagolitische vielleicht auch, im ersten kein u, im kein »., noch b'l, nur ^ in allen 94 Seiten 4'°, aber einst mit Reli(juicn geschmückt, daher sacre.
Will lllaffarik seine Gicht nicht modern in Gräfenberg curiren, so sind ja Schwefelbäder (nicht Karlsbad) dafür das altbewährte .Mittel. Die III. hoc per occasionem. Ihr Uriellein bei dem Museumshefte wird wohl auf der llofbibliothek noch seyn, wohin ich eben aufbreche.
.......... in bibliotheca dico Tibi me nihil invenisse. Die
ergo, quando et in i uo fasciculo adjeceris. In der Kegel kommt mir alles rec it deutlich zu, Ihre Bilder möchte ich am wenigsten und verae amicitiae sempiternae!
Clossius hat mir viel von Euch erzählt, en passant sagen Sie mir doch, was C'^^^'s strassnä bolest war? lllaffarik'» P" lieft habe ich noch nicht gesehen. —
Ihr
K.
P. S. Der Bienen wolf (beawulfl heisst slawisch uroä (picus). Ihr Stračok von Straka ist daher Über 11 Ossig? Baubelatam a me salutabis.
■) k in « je Kopitar izrazil z doti{!nitni glagolskimi znamenji.
3.
Vaciao Burtholomacuü S.
In Ritter von Gorstnep's Auction haben 8io für uns erstanden Nr. lOlH Miiyri opera inedita 4».
Nr. 1(X)7 Kepler tabula rudolphina 8".
Nr. 1416 Donnotero de las coslas de Kspaha 4°.
Ich glaube mich zu erinnern, dass ich Ihnen den Betrag seiner Zeit brovi manu aus meinem Beutel Übermacht habe, aber ich linde nicht mehr, wie viel es war. I'ac ergo, si potes, ut mihi d en uo dicas pretin, sollen Sie auch die Auctionaacten selbst da nachsehen müssen. Ich soll Sie der Bibliothek berechnen und weiss die Preise nicht mehr. Verzeihen Sie die Seccalur, die auch für mich eine ist.
Quid vos agitis nunc? Der Ilisloricus dor Stünde hat dem Grafen Mailath noch zu wenig gesagt. Sein origineller Gedanke vom Slavischen Kristalle an der Donau, den die Magyaren zerstört haben, ist ja vom Juden Mendelsohn, der ihn in seiner germanischen Furcht vor P. vortrug. In Rom soll er vorgegeben haben, dass er eine llaupt-statze des katholischen Glaubens sey!
Sed jam satis.
liescribe quam potius und jo mehr je besser —
Tuo
Kopitario.
Dabam rapiim ex ipsa bibliotheca, 27. October') (1837).
Sr. Wohlgeboren Herrn Wenzel v. Ilanka. Ritter des kais. ruaa. Wladimir-Ordens, Bibliothekar am böhmischen Natiorial-Museam in
franco.	Prag.
4.
Wien den (5. Nov. 1837.
Amice!
De soluto pretio Gerstnerianorum non dubitavi unquam, sed pigebat quaeroro in schedis centies distractis summam vel summulam. Nun bin ich durch Ihre Güte auch hierüber im Keinen.
') Letnice ni, iz nasle<injega lista pa se vidi, da je bilo to 1.1857. Tega lista Kopitar ne omenja v nvojem ,Brief Journal'-u, natisnjenem v Jagi£evih licr. II. 823 nasi-
Dr. Loffis Dobrowsky habe ich schon gelesen. Er hat viel Gutes und Interessantes, auch wohl manches Falsches z. B. die Empfehlungsbriefe des griechischen Patriarchens und die so ausgemacht« Erfordornisa (?), die meines Wissens nie über den Wunsch hinaus kam. Seine unwürdigen Nachfolger sind doch nur ein pluralis majestaticus für den Einen? Wichtig und neu ist die Jugendgeschichte unter dem Stiefvater für seine Krankheit Aber was bedeutet sein Siegel.
V.	V.	V.
p.	p.	p.
w.	w.	L.
Sie werden das wohl wissen, wie seine Inschrift auf den Becher des seligen Kaiser Franz (lautete?).
Nunc tria verba de Te. P. soll hier insinuirt haben, es ware besser die ganze Stelle aufzuheben, wenn sie nicht Oelakovsk^') hätte. Da aber auf diesem Freunde Verfolgung, auf'ihnen aber der gegründete Verdacht, sie veranlasst zu haben, haftet, so habe man dem P. zwar nicht ganz gehorcht, aber doch um nicht auf die Supplenten allein beschränkt zu seyn, den Concurs erneuert. De Te non solum illud, quod supra indicavi, queruntur, sed sciam quod prae vanitate ordinis Tui et annuli Russici sis insup-portabilis: de	(juod ad veterem antirussismum in prae-
lectionibus addiderit antinemcismum, attamen magis illi favent (|uam TibL Habes totam rem prout equidem potui animadvertere.
Vale et fave
veteri amico.
Sr. Wohlgeboren Herr Wenzel v. Hanka. Bibliothekar am k. böhm. Natlonal-Moseum, Ritter des russischen Wladimir-Ordena Prag.
5.
Wien den 18. März 1838.
Freund!
l. Ich bitte Sie, S'- Exc. ehrfurchtsvollsten Dank für die gnädige Antwort und Vormerkung auszurichten. Verstehe ich letztere recht dahin, dass ich für a. 1839 vorge-
" «) To ime je pisano v originala z glagoUco.
merkt bin, oder muss ich am Knde 1838 meinen Vorschla;^ neuerdings wiederholen? Rospondete de his, ut aciam officium meum.
2.	Warum 8a<,'ten 8ie tnir nicht, das S. Kxc. es waren, der die Auskunft über das P^x. von Mattiiioli 1562 wünschte. Nach Ihrem Briefe hielt ich die Fra^e für mdssig, da Sie uns doch Ihren Kauf nicht überlassen hiitten. Nun aber habe ich die Sachen untersucht, und S. Kxc. dürfen nichts bedauern; die Ilofbibliothek besitzt nur ein sehr gebrauchtes Exemplar des HagoH'gchen Herbars, der einst der Apotheke der Jesuiten in der Neustadt pehörto (inscriptus Hill). Wenn es ein Präsentexempiar grab, so nahmen es wohl die Tyroler mit. Aber dafür ist ein Präsent-Exemplar, wie es scheint, alter Holzschnitt des Meisters ü. S. ohne Text, als Oeuvre jenes trefflichen Künstlers da, von dem beide Bartsch, Brulicht oder Dlabač etwas näheres weiss. Ich denke aber, Sie wissen es, und bitte 8ie, es uns auch mit-zutheilen, dafür schliesse ich Ihnen einen ('alalogue raisonne des Bandes bei, ihrer Antwort entgegenharrend.
3.	Herr Wusin liess sich nicht wieder sehen, ich habe ihn aber per collegam an Ihre Commission erinnern lassen, und erwarte ihn nächstens.
-t. Herr Šafafik also, .Vnabaptist aus SchalTarik, hätk' leicht') wissen können, dass die deutsche Saan bei Cilli auf windisoh Sdvina heisst, wie Drävina die Draan, i. e. die kleine Save, kleine Drave. l)an>it zerfillU seine Knideckung des alten Sitzes der Windischen am galizischen San in ihr nichts. Vale, fave et. rescribe vestro
K.
P. 8. Wissen Sie um einen Malthioli I a t^ item deutsch, ed. Pratensis, so wären wir justo pretio Käufer darauf; denn wir haben lauter spätere Editionen
P. S. 2. Der gute Šaf. wird ganz palackisirt Suum damnum, heisst es in den epist. obscur. virorum, denn P. ist an Oeist wie an Gelehrsamkeit tief unter ihm und wird ihn nur missbrauchen.
Oeuvres du mAitre G. S.
Blatt 1. Portrait .Matthioli's (Böhm. Ausg. Bl.**ij|.
» 2. Portrait Kaiser Ferdinands I. links schauend, zur Rechten der österr. Bindenschild, zur Linken der doppelte Reichsadler. Kaiser Ferdinands I. Geschlechtswappen.
») Na desni strani pripisal B aus der Wiener Lit. Zeit, von 1813-1816", na levi pa „Sachaenfeld ist das wimlischo Sä vinsko pole = Saanfeld".
BI. 3. Dasselbe, nur grösser. Boydo verschieden von dem, in der böhm. Ausgabe. Blatt 4—192. Pflanzen. » 193—207. Säugethiere, Fische, Amphibien etc. i» 208. Ein Bauer auf einem Esel reitend. » 209. Das Innere eine» Meierhofes. » 210. Eine Schafschur. » 211—212.^8äugelhiere, Amphibien. » 213. Portrait Matthioli's (verschieden von dem Obigen Bl. 1.)
Auf den meisten Tafeln G. S., häufig mit einem da-zurischen oder darunter gesetzten Kormschneidemeister.
6.
Wien den 11. Febr. 1838.
Freund!
Sagen Sie mir doch, ob es heuer noch an der Zeit ist, den Herrn Dr. Schubart der Gesellschaft dos N. Museums vorzuschlagen, und an wen und wie der Vorschlag etwa lauten müsste, um durch diese Belohnung auch andere für Euere Interessen zu gewinnen.
Dem Herrn Šafafik also, nicht SchalTarik, machen Sie doch gelegentlich begreiflich, dass es etwas anderes sey Christ seyn und heissen, und wieder etwas anderes in der M uttersprache liturgiam seu missam cantare. Das erstere läugnet Niemand von den Chrobaten und Serben, kann es selbst von Macedon. Slaven gelten lassen, aber von slavisoher Messe ist vor Methods Neuerung in hoc puncto 870, die der Papst 878 einstellen wollte, aber endlich 880 genehmigte,'nirgends die geringste Spur. Auch ist Erfindung des vVIphabetes und Einführung der Liturgie nicht alles eins — die erstere muss der letztern vorausgehen, das ist richtig; um w i e v i e l Jahre, ist
fast gleichgiltig.
Vale et fave
featinantissimo K.
7.
Wien den 26"" April 1838.
Freund!
Herr Wusin muss Ihnen längst seine Vergleichung der böhmischen Majestas Carolina gesandt haben, wenn er
nicht vorzoK, sio andern zu senden, denn der grosse P. ma^ sie ja auch wohl gebrauchen.
— Vom Statut Litewski haben wir die polnische Aullage Wilna 1786 fo. id est ed. V»; Sie selbst haben [sie) ja uns in der Prager Doublett-Auction ijekauft. .\uch Cznrki's und UakowiecUl's Werke sind da.
Habe ich Ihnen gesajrt. dass P. hier dem Minister K. sajrte, man solle lieber die böhm, Kanzel auflieben, als sie dem und dem geben. Ich machte ihn dartiber aus, wie ein so blinder Einfall verdient, und habe dadurch wahrscheinlich die Antipathie zwischen uns nur vermehrt. .\uch lll.'s Corrospondenz hat aulgehört Rccht; wer wird ewig ihre dupe seyn. Ich hatte einmal, als III. über P.'s Ignoranz im Slavischen klagte, diese Klage erweitert, und nur seine Selbstanbotung ihr gleich gefunden. III. muss ihm den Zwischenträger gemacht haben, wie bei meinem Landsmann Motiv. ("Iäihi), daher P.'s Ränke. Wegen der Sävina und Drä-vina sehen Sie die nächst beste Karte von Steyermark an.
Es hiess, Hoček habe die Übersetzung niich Prag verlangt; und wenn er es gethan, so dürfe sio ihm keiner stehlen; wie wohl auch gegen ihn P. sich möglich wehren wird, als gegen einen Rivalen, der lleis-siger ist, als er. —
—• Also Sio, Ritter, haben eine bronzene russ. Verdienstmedaille bekommen? das.... muss Ihre Neider in Ost und West freuen. — Ich erseiie (?| zufällig erst vor kurzem, das Ihr Bohemarium unter andern die luuiihn) wenigstens als podbiha haben (!). Haben einmal P. und III. die Echtheit des Libussin Saud erwiesen, so hat sie der Vater des Hankert.3 recht in seiner Gewalt. Ich begreife nur nicht, wie III. sich so unter den Schutz des Gecken stellen mag, da er ihn lOOmal übersieht, schon weil er doch eine Universität besucht hat.
Vale et fave semper eidem
K.
P. S. l)^ Poloni gratias ago et T i b i de dumkis. Etiam hic incipiunt imprimare easdem ob caussas. Tu vero Tuum Dalimilum fac edi per Societatem vestram cum chrono-logia omendata. iMagnus sibi videatur P., quod ob ar-morum gentilitiorum notitiam pru Rittero probaverit Dalimilum ex poeta caslrensi (Schlosj^dichter}, sed illius fere aequalis, Vindohon. Suchenwirt, qui nation© fuit piobejus, illum superat insignium horum notitia et amore. Schafarik's sittliche Alterthümer d. Slaven quid agunt? Die hist, worden doch auch deutsch erscheinen ?
P. wird sich wohl was einbilden drauf, dass er seinen Recensenten Cosmas Luden so gründlich widerlegt haber
Abor nocli leichlerus 8piel würde dieser haben, wen» e r für beide iillein spielte. Das niea culpa hätte nicht nur bei enturelten, sondern auch anderswo öfters hinurehört; er war aber noch pfifliger, sie durch dolo malo zu ersetzen. Aber nur redlich währt ewig. Alle Plifiigen kommen endlich zu Schanden, selbst 1'. wird es erleben.
8.
Wien 20«" May 1838.
Freund!
Krst vorgestern brachte mir Sergej Ihr Billet. Aber vor allem bitte ich Sie, bei Seiner Kxc. mein Unglück in Schutz zu nehmen. Als ich Ihm am (S o n n t a (?) meine Aufwartung machen wollte, war Er fort. — Mir liegt viel daran, wenigstens von den Böhmen nicht verkannt zu werden, wenn ich protestantischen llalbböhmon in den Weg treten muss. So viel Blossen [sich] auch der Dreyge-taufte gibt, ist doch der Kiligranstutzer nicht wert ihm die Schuhriemen zu lösen; und doch protegirt er ihn, und III. lässt sich das gefallen! — Wie stehen denn Ill.'s Anstellungsaussichten ? Ist iMj'U'Kb nicht um die Übersetzung als Sprachprofessor in Trag eingekommen? Des Filigran llaupt-verdienst ist doch sein blühendes (wenn auch uncor-rectes) deutsch, dann die sa lb un gs vo 11 e Courmacherey in den Artikeln Chotek, Kollowrat, Mittrowsky etc. dos Brockhausischen Conversationslexicon, wo er aber vor allen sich selbst und III. am besten bedacht hat. Er denkt, das wird wieder weiter und von Brockhaus selbst nachgedruckt, und so kommt man in den Besitz des erlogenen \'er-dienstes. — Ilaben Sie Cosmas Luden .\nzeige seiner mi-sera bei n böhm. Geschichte in Gersdorfs Repertorium 1837., .\IV., 182 gelesen? Sie muss aber vom Betroffenen oder III. in Ms. verstümmelt und verwässert worden seyn. Der Cnsmas hatte bestimmter und mit mehr Belegen geschrieben. Und dann seine für beide Partien spielende Autokritik, wobey er freilich statt aller nur mit einem mea culpa drauskommt. Aber gut lacht, der zuletzt lacht.
An dem XON Ihres D«** bin Ich vielleicht selbst schuld, denn P. hatte mir zugesagt, dass nun durch seine Vermittlung die Gesellschaft ihn herausgeben wolle! Als er zum dritten male privatim vorkam, konnte ich nicht» anderes thun, als es dem Ermessen des Ministerium anheimstellen, ob nun die Zeit gekommen sey, diese früher zweimal hintangehaltene Schrift in die Welt
zu lassen. Kein Wunder, dass das Ministerium für s Warten stimmte. Aber es trete die Gesellschaft als üarant auf, sorge für Neutralisirung des Obnoxen durch eine Do-browsky'sche Einleitung, item durch die falsche Chronologie und a. falsche berichtigende .Anmerkungen, und dann kann ich mit HolTnung auf Erfolg für den Druck referiren. —
Ihr Wusin ist längst fertig mit seiner Arbeit für Sie. Fac ab illo repeta», ne det aliis.
Vale et lave vetori
Eidem
K.
Sed et re8 0ribe de quaesitis, habemus inimicum communem, nam super nostros humeros evadere vuit in altum vulpecula. Ne simus kozli!
9.
Wien 29. Sept. 1838.
Freund!
Ich muss Ihre Güte zu einem traurigen, aber christlichen Werke der Darmherzigkeit in Anspruch nehmen. Es handelt sich, den für Frau v. Robinson (gebohren v. Jacob, unsre Talvj) die bald nach diesem Briefe, oder vielleicht mit demselben, von Dresden mit dem Eilwagen in Prag eintreffen dürfte, bestimmten Brief in Prag selbst, sobald sie eintrifft und ehe sie weiter fährt, zustellen zu machen. Sie reist ihrem kranken, aus Constantinopel angekommenen und noch immer kranken Gemahl entgegen und soll wo möglich in Prag selbst auf mögliche Fälle vorbereitet werden; was aber nicht Sie, sondern der Ein-schluss selbst thun soll.
Vale et inclusam mitte, si necesse est, in Mitternacht auf die Eilwagenpost, reddendam praetereunti.
Ihr 10.
Kopitar.
Wien d. 7. Oct. 1838.
Freund!
Wenn Sie den neulichen Einschluss der Frau Robinson noch nicht retour an mich eingeschlossen haben, so thun
Sie e» gefälligst ilzt beim Rinpfang dieses, denn sie ist noch schneller gekommen, als Mann und Freund dachten, und drts in einem Ritte von Drosden bis Wien in einem Kxtraeilwagen mit 2 Kindern und Wärterinnen. 8ie werden also ihre Bekanntschaft bei der Rückkehr machen. Der Mann ist besser.
Hofr. Rosshirt von Heidelberg wird Ihnen das erste Kxemplar meines AnlischalTarik gebracht haben. Darin
aber muss ein Blatt Papier 2=cxpediendi...............
liegen geblieben seyn. Hoc tu ad me remitte cum epistola incluaa Dominao Theresiae.
Quid tu nunc agis? Mo nimis deseris, ita ut nil audiam de vestra arch i s cola alovenica plena discipulorum ex Russia ad Palackii olientem et patronum simul mis-sorum, ut	discant. Propterea putes eis Danu-
bium nonnisi unam statui dialectum, ne deterreantur imbe-cilli discipuli a tot dialectis devorandis.
Aber wann erscheint der 2" Theil der Slarožilnosti ? Oder die Russ. dipl.? oder die 2" Auflage der Geschichte?
Vale fave et rescribe semper eidem
K.
Gaj ist bei euch, um den weitern Feldzug zu bereden?
11.
Wien 10. Nov. 1838.
Freund!
1.	Von Ihrer Grammatik nach Dobrowaky und der poln. habe ich nichts gesehen. Wegen des Dalimil habe ich Ihnen das Mittel genannt.
2.	Von den Bulgaricis haben Sie in des sei. Dobr. Xachlass ein Geschenk v. Hübners biblischer Geschichten 2 Bd. Sollte mir noch was vorkommen, so werde ich an Sie gerne denken.
3.	Ihr deutsches Leben Jesu ist noch nicht edirt, aber aus mehreren codd. bekannt = 8. Büsching's Buch ad hoc.
4.	Was sind das für b e k a n n t e Umstände, von denen S. Exc. spricht im Museumsberichte, war er wieder kran k, oder was?
5.	Schicken Sie mir doch ein paar Schriftmuster Spurers K i r c h e n s c h r i i t.
6.	Ihre Münze ist ein Alexander Magnus, fabrico bar-barico, beschrieben, aber nicht gestochen in Vizan., ich
sehe, das» sie schon in dor Moravia als slawisch erscheinen soll. Sic vadit mundus, was Dohr, zu sceptisch war, seyd ihr nun zu creduli.
Vale et rescribe festinantissimo
K.
12.
Wien den 29"™ Dec. 1838.
Freund!
Soviel Sie auch anrj Grafen Caspar Sternberg: verloren haben mögen, so zweifle ich doch keinen Augenblick, dass Ihre Anstalten nicht nur fortdauern, sondern etwa unter mehreren besondern Leitern miteinander sogar wetteifern werden.
Die Gesellschaft dos böhm. N. Museums hat meinen Candidaten, Dr. Schubart, Bibliothekar in Cassel, für 1839 pränotirt; ich bitte Sie, diese Pränotation nölhigen Falls etzt, da die neue Liste angefertigt wird, in Erinnerung zu )ringen. Man ist gerne consequent. Der Candidal ist hier gut bekannt und gut angeschrieben. Sein Verdienst um das Museum dadurch fast verdoppelt, dass er nicht nur Eure Glagolitica verdoppelte, sondern durch Erkers (?) Einband auch das weitere Forschen nach dem Reste des Missais erleichterte; wiewohl die 2 hier befindlichen Ex. von Freiherrn (?) Anders, etwa ausserhalb Prag gefunden sind
ale et favere perge
Vestro 13.
Kopitarlo.
Wien, 14. April 1839.
Alter Freund!
Warum brachte mir Herr Mereszczenko nicht auch von Ihnen Brief? — Was werden Sie sagen, wenn Sie nun von mir selbst vernehmen, dass ich Ihren Dalimil 1838 — 1839 gar nicht zu sehen bekam. Sie können Ihre Zöllner noch viel zu wenig. Übrigens verzeihe ich Ihnen gern die übereilte und unverdiente Rache; was ich sage und schreibe, muss ich im Nothfalle auch verantworten können, — wiewohl ich Ihnen nicht gerade so glaube gerathen zu haben, sondern dass das modilicirte Ms. die Gesellschaft der Wissenschaften, wie mir Palacky angedeutet hatte, unter ihrem Schutze herausgeben wollt«.
Alles was Sie aus diesem Casus lernen sollen und ich Sie bitte zu lernen, i. e. alla mente repone, dass man sich von der Schuld eine» Kreundea vor allern v erIiis sl ich versichern soll, ehe man ihn verurtheilt, oder gar sich an ihm zu rächen sucht. In Ihrem Casus z. H. hätte ich mich einfacher, solius veritatis viribus verurtheilt, wie sie am Schlüsse Ihres Briefes recht hinreichend leuchtet.
Vale et sape et lauda aequum amicum
K.
14.
Wien den 30. Aug. 1839.
Freund!
So eben erhalte ich Herrn Jungmanns Schlussheft. Ich habe anfangs die Pränumeration von fl. 40 C. M. an SchalTarik eingesandt; fragen Sie doch, wie viel ich noch nachzutragen habe. Desgleichen halte ich für Schaff. Staro-iitnosti fl' 20 C. M. gesandt; ich werde wohl auch sein Schuldner noch seyn, wie wohl ich schon durch Koppen (?) und durch Vuk (der seit May d. J. in Belgrad ist) habe fragen lassen. Seyn Sie so gut, beide Autoren zu fragen, wie viel ich jedem noch schulde et mittam statim debitam pecuniam. —
Was macht Ihr alle? Sie schweigen, und mit andern correspondire ich nicht mehr. Ist Pogodin noch dort? Ist Palacky's Apologie für Ihre Libusaa etc. schon fertig, oder gar gedruckt? Was macht das Museum seit dem Tode des Stifters? etc. etc. etc.
Vale et fave tuissimo
Kopitario.
15.
Wien den 8-" Febr. 1840.
Freund!
Endlich ist mir geglückt, die gewünschte Selbstbiographie eines euerer verdientesten Collegen nach 3 Monaten Correspondenz mit dem Krben in Krain etc. in meine Hände zu bekommen. Mittan» Societati proxima occasione certe. Indess ist der bravo secretaire abgetreten; ich hoffe nicht aus Kränklichkeit? Er ist doch noch gesund?
Mit Ihrem glagolitischen Artikel haben Sie mir rechte Freude gemacht, wiewohl mit dem cyrillischen Theilo nicht nur Kaiser Carl IV., sondern auch Sie — mit Erlaubnisa
angeführt worden sind, indenn Schrift, Orthographie etc. laut für Karls, nicht Prokops Jahrhundert sprechen. Der (Vni(b iibFOKoiib ist nicht der Heilige, sondern ein anderer Hraelat d. h. metuo ne te male induxerint redactores? Sed hahes et tu eos. Lächerlich ist es, wie nun Polen und Russen sich mit der Entdeckung brüsten, während sie mir gehört, der zuerst die Hoffnung, er möchte doch nicht verbrannt seyn, fasste, und sofort in Paris und wogen Dobrowsky auch in Petersburg die Nachforschung einleitete. Mein Glück, dass die Chronique de Champagne I 40, 11 204 in Paris, und nöthigenfalls v. Köppen in Russland für mich zeugen.') Valo, vade ad D"'"" de Jiithenstein et rescribe
Kopitario.
Der viel wollende Prof. Knoll (?) hat Dolliners druckfertige Conv. Celtis nach Prag vertragen. Nun ist ihm leid, dass er dort faulen soll. Sed ego meliora suadeo. Das Original ist br. und hätte ich noch Eure druckfertige Abschrift zur Benützung hier, so gäb' ich selbst diesen Beitrag zu unserer Culturgeschichte heraus. Loquere cum D"° Jäthenstein, ob das leicht zu machen wäre; sollte ich Euch auch die Abschrift nach gemachten unschädlichen Gebrauch zurückstellen müssen, rescribe et de his.
P. 3. An der Gensur Ihres Wjfehrad bin ich rein unschuldig, alii censuere. Sowohl Sie, als Palacky im Conv. Lexicon der Gegenwart thut mir schreyendes Unrecht, Sie aus Unkunde der Sachlage, er aus Bosheit
Grüssen Sie meinen Freund Glückselig.
16.
Wien den 23. Mär2 1840.
Freund!
Sie erhalten nächstens durch Kronberger 7 Exemplare meines Epiglossisten, für Sie, die Gesellschaft der Wissenschaften, das Museum, d. Jungmann, SchaiTarik, Glückselig und Herrn v. Rittersberg.
Dass Wussin an der Univ. Bibliothek hier angestellt worden, und wohl bald auch in 800 IL vorrücken werde, dürften Sie durch ihn selbst erfahren haben.
') Uanka je pripisal: „Der Geheime Rath AI. J. Turgenew war der Entdecker Texte du Sa<>re, obwohl er auf solche Entdeckungen nicht ausgegangen, denn sein Fach war Monument» rossica in extra-neis archivis zu a&iiimeln. Aus Petersl>urg int die Nachricht weiter verbreitet und Strojeff und Jastriebski gingen das Entdeckte zu unter Sachen."
Ich habe Ihnen neulich wearen des Fra^'inentes s Marci nicht widersprochen, weil ich dachte, Sie würden indessen selbst sich hierüber genauer umiresehen haben. Quod non fecisti, fac facias. Bianchinus im F]vani;eliurn ijuadruplcx hat viel ältere. Euer Marcus ist ein Stück des (Jod. r-'orojuliensis, wie schon der sei. Dobr. nach Bianchinus bemerkte. Auch unser Cod. ist viel Hiter und kommt dem Vercellensis am nächsten quoad textum.
Strojev wird Ihnen auch Unrecht geben. Es ist kein Zweifel, dass der cyrillische') und glaurolitischo Theil aus Carls IV, Zeit selbst sind. Zu was wäre sonst die Kritik, wenn sie so etwas nicht wOssle? Wenn, wie mir Silvestre versprach, und ich ihm neuerdings, da er nach Petersburg reisen will, einschärfte, der ganze Text lithographirt seyn wird, so ergeben sich vielleicht noch andere Dinge. Warum glaubte z. 13 der Cardinal, dass der Codex aus der Bibliothek von Konstantinopel stamme? In der Reimser Tradition hiess es auch, das Olagol. sey aus der Bibliothek des h. Hieronymus. Vide Chronique de Champagne. Schon die russ. Diaken I72rt») hielten das glagolitische für illyrisch, das 1838 der Archäograph Strojev nicht für slawisch gelten Hess. Vale et fave semper eidem
K.
Der junge Uiafarik ist Prof. in Belgrad worden.
17.
Wien 2«" July 1840.
Freund!
Um sich über das V^erhältnis m ei les Codex zu Ihrem (für dessen Facsimile ich indessen danken muss) zu belehren, sehen Sie doch Montfaucons l'aleographie an, die wenigstens bei Hand seyn wird.
Um ein endliches Schlusswort über den Texte du sacre zu sagen, wäre mir noch eine neueste Einsicht der 1564») au3 Nydprucks Papieren zuerst edirt«n Epist. eccle-siae Const, ad Bohemos vom J. 1451 nöthig. Das Original war und ist wohl noch im Archiv Eures Collegii Caro-
•) Hanka pripisal z zeleno tinto: .Blind müssto man se]m, um das cyrillische mit dem elagolitischen für coev zu halten, auf den ersten Blick ist der (Jntersehied mehrerer Jahrhunderte".
•) Takü V KunäiCevem prepiau; Jagič IKt. II., LXVIt ima letnico 1728.	L.
•) Jagid IICT. U., LXVU ima letnico 1664.	L.
lini.') Dor Historiograph der theolog. Facultiit, den ioh darum ersucht hatte, geht gar her und stirbt lieber. Ks wird Ihnen wohl möglich seyn, diese Urkunden besonders quoad subscriptiones der sechs oder sieben Antiflorentiner, die alle sehr incorrect gedruckt sind, einer gar ohne Diöcese oder Amt — zu facsimilieren. — Wenn iSie aber selbst da capo herausgeben wollen, so ist mir noch lieber, nur bald. —
Interessant wäre, auch von dem Z w ischen hü n d 1 e r Const. Anglicus etwas Näheres zu wissen i. e. aus Euren Archiven zu erfahren. Sie wissen, dass Schmoller in München auch bei Kožmitals Ritterfahrt politische und antirömische Absichten witterte.
Hat Herr Illafarik oder Sie viel arcirussica, auch kleinrussische, und wollt Ihr sie verkaufen? Haben Sic die Facsimile des texte du sacre in Silvestre's Palöographie nun gesehen.
In Erwartung gütiger Antwort
Ihr alter
Kopitar.
18.
Wien 2. Aug. 1H4Ü.
Freund!
Morgen, den Löffel aus dem Maul, fahre ich aul 3—4 Wochen nach Baden, wo ich in Wäldern Erheiterung und Erholung finden werde von dem Eckel, den Einem die lieben Mitmenschen erregen. Dem Dr. Legis sagen Sie, er wolle nicht von allen den Weisen (?) des edlen P. und selbst des dreyfach tugendhaften Paul Jos. III. (als Mensch, als Patriot, als Gelehrter) glauben. Seine lächerliche Injurienklage hat nur seine eigene Auslegung und diesen selbst lächerlich compro-mittirt. Auch weiss man, dass quod quis per alios facit, per se fecisse videtur. Wenn er oder doch III. klug wäre, so würden sie endlich mit ihrem eigenen oder gegenseitigen Selbstlob in beiden oder 4 Sprachen innehalten. III. mag die asiatischen und europäischen Sprachen alle etwa so kennen, wie sein Patron P., dem ich unwissender in Rom mitunter den Dolmetsch machte. Und wer ist endlich der kahle (= tabula rasa) P. selbst, dass er sich zum Preisrichter alles Verdienstes aufwirft! und als
') Hanka pripisal z zeleno tinto: „Kann nicht gefunden werden".
1'rolector dos ill. über Dinge entscheidet, wovon er selbst nicht das nbc versteht Sed gut lacht, wer zuletzt iHcht. Und gegen wahres Verdienst oder auch nur Unschuld worden am Ende alle palatzkyschen Stu-benmadelintriguen zu Schanden. Sie aber haben alle diese Hy per held on in der Gewalt: ein Wort von Ihnen kann sie versteinern!
Ist der arme Muttersohn Gay wirklich in Warschau in Kusslandy Quid non mortalium pectora cogil stultus a mor sui?
Vale el fave
Tuo
K.
19.
Wien don 27. Sept. 1840.
Kreund!
Gratias do 3" ed. tuarum poi'seon. Contra aequi con-sulas oportet nostras querelas de lua suspiciono inju-stissima quoad moram Jastrzebskianorum vel tantillam ultra possibile et necessariuin. Fürst Zawojski schickte mir das Takett im .\pril Ib39 durch einen Bedienten zu, ergo accepisse. Beim Offnen zeigte sich: kleines Pakett für mich, ein 6mal grösseres für Sie; letzteres trug ich noch denselben Tag zu Braumüller, und Sie erhielten es laut Ihrer Antwort ebenso bald. Das l'akett lag also vom Sept. bis April bei Zawojski vielleicht in Paris, vielleicht in Klorenz, nicht aber in Wien. Discite non* solum justitiam moniti, sed etiam logicam!
Meinen .\bbas halte ich aus abbi = pater et vice versa, und ex sensu probabili in Strojevii furragine (?), wird das ad Slavorum, da ich an iib c.ioBaiiu dachte. —
Herr Kaubek wird Ihnen meinen Unmuth ausgerichtet haben. Discite justitiam moniti et non temnere divos. —
2.	Wer soll N.* der (verstorbene) Secretär des Grafen seyn? Die grosse Corda gilt also dem Palacky doch wenig, da" seine Tintenhypothese von dem Brüderpaar doch noch bemängelt wird?
3.	Sed majora canamus, man verlangt nach Przemysl nun »deutsch-böhmische Sprachlehre für Volksschulen«. — Wahrscheinlich ist es das Namenbüchlein in beiden Sprachen? oder habt ihr auch eine derley Sprachlehre? Fac mittas utramque in drey Exemplaren — per Post an Brau-
müller für mich, und lassen sich den Betrag allenfalls gleich dort vergüten; cgo hie pagabo.
Valo et favero porge
Tuü
Kopitar.
Wonach trägt Kaubek vor?
20.
Wien den 2. Aug. 1841.
Kreund!
Sie sjchicken mir Bücher, aber ohne Rechnung weder für Jordan, noch für Ihren böhmischen Juristen, noch die Subscription für Jordans Chresthoraathie; den Betrag für Normalschulsachen habe ich Ihnen im Oct. 1840 durch Seidel & Braumüller angewiesen. Kac conti chiari, damit wir ins Reine komtnen, Schulden sind mir zuwider.
Ihre Iniunctionen wegen der Cenaur sinds mir kaum verständig (?), da ich Ihnen zehnmal geschrieben, das» ich nicht Censor gewesen, sondern böhmische Vertraute. Man kann in Briefen doch nicht deutlicher sprechen. Auch jetzt censurierc ich nichts Böhmisches. Übrigens aber, seyd Ihr Ötockböhmen selbst schuld, wenn man euch nicht traute. Nur der sei, Dobr. verstand es, alles zu sagen, ohne die Deutschen zur Gegenwehr zu zwingen.
Man sagt mir, 8io seyn der polnische Recensent dos llesychius in Orcdownik.') Wenn man Sie dazu missbraucht hat, so vermisse ich Ihr Judicium; denn nicht i5ie gewinnen daboy, sondern die zwoy Freunde, die sich immer selbst und wechselseitig loben. — Dass Sie von den Freunden verdunkelt werden konnten, liegt zum Theil in Ihrem ewigen Achselzucken, das am Ende es mit beyden l'arteyon verdirbt; dann kann besser deutsch und besser lügen. Was Sie selbst lassen ad meliorem clavitiem, Uisst er dem Grafen St. richtiger ad majorem rei evidentiam. Vale et sape, rescribe potius et favere perge
aperto objurgatori
Kopitar.
') Hanka pripisal: »Weder hab' ich's gesehen".
21.
Wien den 2. July 1B41.
Freund!
Da Herr .lordan, Ihr Schüler und Freund, wohl auch jetzl noch in Pra<^ ist, so könnten wohl Sie, für ihn am vortheilhafteslen, sowohl eine Orainmatik für mich bei ihm solbst kaufen und auch auf den Theil subscribiren. Den Betrag schicke ich, sobald ich ihn weiss. Aber auch ein Lexicon wilre nöthig, da die bisherigen alle so mangelhaft und unkritisch sind. Die lat.-böhm. Orthographie war ein guter Gedanke In dem Lesebuch sollten wohl auch einige Evangelien — und BibelstOcke in reinerer Sprache und Schreibung mit vorkommen! Also MI. soll nach Berlin? Nimmermehr! Was sollte der grösste Geschichtsschreiber von Böhmen anfangen ohne den h. Geist III. an der Seite zu haben? Lieber wird er den C'*** entbehren, um so mehr, wenn dessen Ressourcen zu IV**'» Disposition bleiben. Oder hat Österr. den III. für sein Bleiben entschädigt, wie P.*** hier suchte bei Alt und Jung? Geben Sie mir einen Wink über diese Dinge, da ich gar nichts von Euch höre. Was macht der Codex Remensis? Warum gebt Ihr nicht die 9000 frcs. für Silvestre's Facsimilirung.") Der Spass wiire, wenn ich im Kalender h. Prokop fände? III. und P. sagen immer, ich hätte meiner Negation keine Gründe beigegeben: Sed feci omni no für den Kenner, kurz, aber für den ersten Anwurf hinreichend. Boček kann die Origi-nalia Monses nicht wieder linden. Quid si fecit ipse. Aber das niederträchtigste ist doch von allen lIlalTarikianis, dass er von Dohr, den Unterschied n und a und in verlangt, wo ihn Niemand noch wusste; III. weiss ihn noch heute nicht, da er gerade in einer Note das « durch la umschreibt. Vale, fave et rescribe veteri amico certoque
Kopltario.
P. S. Lebt Kaubek noch?
1st Dr. Legis in Prag ?
22.
Wien den 3. Od. 1841.
Freund!
Den Betrag für die Schulbücher habe ich Ihnen am 27"" Oct. 1840 durch Braumüller it Seidel angewiesen, d. h. ich habe die f. 1-36 dort haar bezahlt und Sie mir,
>) Hanka pripisal; ,Wer soll sie geben? Ich hab' sie nichtI"
ich weiss nicht mehr, ob eine (?) Anweisung oder nur Ihr Wort (fe^ebon, dass sie die Auszahlung in Prag anweisen werden De his tu vidoris. Meine späteren und grösseren Schulden möchte ich noch ein wenig vermehren, um dann, etwa am 27. Oct. aber d. J. das ganze zu tilgen. Dobrowsky will (in Schlözers N'eslor, Theil 5, am Ende) eine bessere Legende«) von St. Cyrill und Method in Nowikow's altrussischen Bibliothek gelesen haben. Wir haben nur den ersten Theil derselben, wo nichts von Cyrill ist. Ihr habt sie ganz, und vielleicht gar auch die 2" Edition. Könnte ich das fragliche Stück (den Band, der es enthält) auf 14 Tage auf meine Unkosten selbst einsehen, so wäre es das kürzeste und mir liebste Mittel: wo nicht, so bitte ich Sie, mir diese Legende getreu (am besten zeilenweise, weil 80 die Controlle am sichersten ist) abschreiben zu lassen und baldigst zu überschicken. —
Jemand hat mir gesagt, wenn ich lanKn wäre, Hesse ich solche Briefe an mich, wie der von Srezniewski I s m a e 1 ist, nicht drucken. Ich lachte, sagte ihm aber nicbt, dass Sie sie sogar verböhmischen.
Vale, fave et fac, f|uod peto
Tuo
K.
23.
Wien den 15. Oct. 1841.
Freund!
Ich finde in Dobr.'s Cyrill (II.) p. 123, dass in Poifo-dins Übersetzung, Tom P^'sich drey Zugaben belinden; da einige von denselben, wo nicht alle, vom Xowikow'schen Artikel verschieden seyn werden, so bitte ich mir auch die abweichenden aus Pogodin's Buche abschreiben zu lassen. Ihr seyd doch viel reicher als wir hier. Oder habt Ihr Pogodins Cyrill doppelt, so wäre es noch kürzer, Ihr überlasset mir eines der Exemplare. — Wusin's Facsimile eines Briefes von Zizka's Kan z ley ist doch an Ihrer Bibliothek? aut unde? Er hätte sollen bemerken, woher es genommen.
Vale et fave festinantissimo
Jernejo.
•) Hanka pripisal: .Ich hab' sie gana".
24.
Wien den 31. Oct. 1841.
Freund!
Ihr Pakelt habe ich sfleich den Ta^ nach der Ankunft dem Vuk überleben, der mit den Ru.s.sen familiärer ist, als irh. F]in paar Tage früher warder alte Gretsch noch hier, sonst hätte er das Cadeau für seinen Sohn und Bulgarin selbst mitnehmen können, wenn er nach Hause gini? (was wir nicht wissen, vielmehr glaube ich, er ging nach Italien). Ilactenua de his, nur noch eins: ein anderamal thun Sie selbst jedem Pakett ein Enveloppe um mit der Adresse; der Gesandtschaft kann man diese Spende von Papier und Arbeit nicht zumuthon. Kör diesmal hat Sie Vuk supplirt.
Ihr Ismail ist ein tüchtiger Lügner: so wie ihm in der Lausitz alle Weiber nach dem Munde ruden,-so sah er auch im Thal Resia das Haus des ersten Einwanderers aus Rušia! P*** der eben so seinen Mfthrern vorspricht, was sie dann binnen Jahresfrist zur Sage verarbeiten, hat hier seinen Meister gefunden.
Lesen Sie doch Nadeždin'8 Artikel im 95'™ Band der Wiener Jahrb. Seine Hinwendungen sowohl über III. als alles andere darf ich leicht finden: aber neu und interessant sind seine .Aufschlüsse über die russischen Diaiecte. Er ist ein sehr gelehrter Russe. Russisch ist es Maxim's Einkerkerung für Verbannung auszustehen; Ovid war eigentlicher verbannt, noch wahrer Moreauf?); aber nicht Ipsilandi in Munkatsch oder Theresienstadt.
Für die grosse .Mühe der eigenen Copie von Po-godin's Anhang kann ich nur umso inniger danken: aber wenigstens meine alten und jungen Geldschulden trage ich in anliegender Anweisung ab.
Vale et favere perge tuissimo
K.
Meinen Sie den Herrn v. Kramar unter dem Gestorbenen? Non audieram.
25.
Wien den 21. Nov. 1841.
Freund!
»Seyn S' doch kein so a böhmischer Schädel« heisst es in einem Kasperlstücke (und das komische des
Vorwurfes steigert der Umstand, dass der Acteur, der ihn sajyte, Swoboda, selbst ein Bührne war). Ich sac:to, Sie sollen hinfür Ihre Pakette für russische Freunde einzeln couvorliren und adressiron, so glaiiben Sie mich widerlegt zu haben, wenn Sie sagi^n, Sie schickten es immer unter einem, olTenem Couvert ein, damit die Gesandtschuft gleich sehe, dass Sie nichts geiieime» schicken. Aber ich bemerke dagegen, dass also die Gesandtschaft an Ihrer Statt die Pakelle einzeln couvertiren und noch einmal adressiren muss, damit der Petersburger Kanzley-bote'sie austragen könne. Hei meinem Verfahren darf sie nur die allgemeine .Vdresse des PaUetts an sich selbst wegwerfen, und höchstens die einzelnen Paketto versiegeln oder die Versiegelung der Petersburger Kan/ley anvertrauen: bei dem Ihrigen soll sie Papier für die einzelnen Couverts hergeben und überdies Ihre undechilTrablen Adressen am Einbände da capo auf die neuen Couverts schreiben! Um so gewisser lässt sie alles liegen, ohne es abzusenden, ut fama fert. Aber auch ohne Gefahr ist Ihre •Methode indiscret, und mir meine die rechte. Siegeln
thu' ich ja auch nicht, bin also eben so........') als Sie
quoad hoc, nur auch quoad — cetera sind Sie im Fehler. Vis exemplum de illorum iticuria? \'or kurzem fragte mich ein Huchhftndler, ob ich Hartossay's Gotterbanus kenne, es müsse was Slawisches seyn, weil die Russen darnach fragten. Ks kam heraus, dass es H's Cultur des Götterbaumes seyn müsse, worüber zu .seiner Zeit Rupprecht in der Wienerzeitung geschrieben halte. Ich Iragte ihn nun darüber im Gaslhause, und so kam's heraus, dass seit Milrz d. J. er selbst von Seite des Autors mehrere Ex. zur Am-bassade getragen, die wohl noch dort liegen werden, wÄhrend man neue (y) im Uuchladen suchte. Wahrscheinlich ging er hin, um das Ding zu »regeln«, doch hab' ich seit der Zeit nicht mit ihm gesprochen. —
Was nun Ihren Stein betrilTt mit der griechischen Grabschrift, so finden Sie in Montfaucon's Palaeographia einen ganz ähnlichen (|uoad lilteras, dessen .Mter er nicht genauer bestimmt. An griechischen Inschriften sind wir auch arm. Da Ihre Calyca mit Diis manibus beginnt jWjoIi yi^ovioi;), so war sie noch Heidin, also wohl vor Constantin. I'm Gruterus ist eine Calica aus einer kretischen Inschrift angeführt. So kann auch die Ihrige ein Lobkowitz oder sonst ein P h asa n e n-Ritter mitgebracht haben, vielleicht schon als Beschwerung für neugemachte (iurken. Historisch wichtiges ist nichts darin, sprachlich viel befremdendes:
") NeCityiva beseda.
yisiv avrljJLYi; für lAvriar^	T/v^tw füi*	tjC^Axvti 1'flr vj^.
— im	fel>lt ein w nm Knde. Auch das x*Ta-
ydovioi; zum Theil abbrcv. und zum Tiieil ausgeschrieben fiUU auf, alles auf Rechnung des Steinhauers, die noch viel Jirger schrieben. Sie lesen doch das Ganze: Ws'it; itxTz/^Wot;. KstXtMYi ^iXori-iwa (als nom. propr.)	av/iar,; x'dfnx.» vj'Jl^Uo
C)'.Xv>;xiv(;j (dilccto) cuatHHUieHy atrii. KDiis manibus. Calyca rhilumeno gratia memoriae posuit conjugi dilcclo etc. Ks sind liberti, von deren Grabsohriften es überaU wimmelt. Auch Aber t finden Sie alles in Montfaucon. Ich fand es im I"l. codd. sec. XI.
Ihr alter
Kopitar.
P. S. dem II. Prof. Kaubek viel Orüsso von mir und Vuk. Seine Rede (Iber die böhmische Sprache und ihr Verhältniss zu andern Schwestern wird doch nicht godruckt werden? ^afafik's Slaw. Drucke sind langst gedruckt in den Wiener Jahrb., so wie wir nicht auf P.""** warteten, um Odilo"» Importur zu entdecken, herum vale. —
Ist Öelakowsky berufen oder nicht? Purkifie könnte das Amt ja auch versehen und zwar auch als Polonist. Silvestre soll dem' Kaiser Nicolaus seine Abschrift des Kheimser Codex geschickt haben! Wenn er und Ostro-mir nur bald herauskUmen
26.
Wien 6. Febr. 1842.
Freund!
Mein alter Freund, de Bure in Paris, wünscht sein Kx. der Debry'schen Indina (?) zu completiren. Ks fehlen ihm; Von Indes Occident a les
p. III. Chorogr. pavav. provincia, f. etc.
—	.\I. Nova Guinea, tabula.	Id. carte ---Tab. hydrogr. maris australis j obl.
—	XIII. Die Landschaft Guiana. --Das Eyland Cuba.
—	XIV. San'Salvador.
Indes Orientale» pars III. Descriptio chorogr. Indiae orient, sive regnum magni Mosoli.
--regni Chinae.
—	von deutschem Text der Hogen X. S. ICl—168.
U*
Sehen Sie doch, Freund, ob Sie in Prag etwa diese Duplicate auftreiben können, sey's von der deutschen oder der lateinischen Ausgabe. L>c Bure wird sie gerne gut bezahlen.
Quid novi de cod ice Hcmensi? Srezniewski sitzt noch hier, aber Preuss soll in Belgrad seyn. — Wo hat Kollar auf seiner Reise heuer die Niederreissung einer Methodiuscapelle verhindert?
Ihr aller
__Kopitar.
VIII. Valentin Vodnik in Jožef Jungmann.
1.
Wohlgebohrner llochzuehrender Herr!
Da mein Schwager, Ii. l-^naz Swietetzky von Czern-czitz, Ilauptman bei dem k. Regiment Reussplauen nach Laibach abgeht, so kann ich nicht unt^rlas.sen ihm einige Zeilen an Eure Wohlgeb. mitzugeben, und ein paar literii-rische F'rodukte der czechischen Industrie, die ich bei Hand habe, als einen kleinen Beweis meiner Verehrung zu schicken. So wie ich die slavische Literatur überhaupt liebe, so schätze ich insbesondere Dero Bemühungen um den k rainischen Dialekt. Leider! ist hier nichts zu haben. Ich bin daher so frey, Eure Wohlg. zu bitten, meinem Schwager anzuzeigen, wo Ihre Grammatik und Ocdichte, dann II. Shupančicz Pegam, und was sonst Gutes existirt, zu haben ist. Auch wünschte ich zu wissen, wie weit Derselben Wörterbuch bereits gediehen ist Hier wird H. Polkowitsch aus Presburg böhmisch-deutsch-lateinisches Lexicon gedruckt werden, wovon ich die Korrektur übernommen habe. Mein Slownik närodnj ist erst bis H. vollendet; denn es ist sehr weitläuftig, ungefähr wie das Lind i sc he (pohlnische|. II. Dobrowsky lässt eine 2" Ausgabe seiner Geschichte der böm. Spr. und Literatur drucken. Herrn Puchmayer Russische Gramatik kümt soeben in Breslau heraus. .Vlso eine russische Gramatik von einem Czechen! l'nsere jungen Leute lernen lleissig die slavischen Dialekte. .Meine böii-mische Chrestomathie für die Humanitiitsklassen ist bei dem hiesigen Gubernium, und erwartet das imprimatur. Auch die solideren Wissenschaften linden nach und nach
Hcarboiter unter uns. II. Marek, ein Lokalist (mein Zögling im Höhmischen) hat eine Logik nach Kiesewcter beinahe fertig, so «ie ein D. Med. II. l'rosl in Prag eine böhm. Chymie. Die.scs schreibe ich Eiior Wohlg. weil ich voraussetze, dass dio Cultur der böhmischen Hlaven Dieselben oben so interessire, wie uns jene der Slowenzen. Ich bin mit tiefer Hochachtung
Huer Wohlgobohren
Verehrer und Freund
Prag den 16. Oktob. 1817. Joseph Jungraann
der Phil. Dokt und Prof. dor Rhetorik am akademischen Gymnasium in Prag m. p.
(Original se hrani v arhivu „Slovenske Matice".)
Laybach den 4. Jiinner 1819.
Kuer Wohlgeborn Herr Professor! Jungmann zu Prag!
Durch Herrn Ignatz Swietetzky, Hauptmann bey Reussn-plauen, habe ich von Denselben fünf mir sehr werthe und früher unbekannte litterarische Werke sammt einem Schreiben erhalten. Die Stücke sind: Miltona ztraccnj rdg, Cicerona Knihy o pfötelstvj, Grešetuv Papoušek, und Starobylä Skla-danio djl prvnj. Was ich gegenwärtig zu erwiedern vermag, sind es meine krainisch-slowenzische Grammatik Pitmenoft (lieber wollte ich sie jetzt Pifmenjza taufen) meine Pefne sa pokufhnjo, und das Turnier zwischen Lamberg und Pegam. Die genannten Pefne und das Turnier habe ich von Germanismen gereiniget, das Turpier überarbeitet und dem nur im Volksmunde kümmerlich fortlebenden Original möglichst näher gebracht, dann mehrere ganz neue Lieder verfasst; dieses alles bin ich im BegrifTe, sammt den Landwehrliedern, in einem Bändchen beyläulig 9—10 Bogen stark im Laufe des Jahres auszugeben, und wenigstens ein Stück an'Dieselben zu senden: nur wünsche ich zu vernehmen, auf welchem Wege es am füglisten wäre uns einander derley Kleinigkeiten zuzumitteln. Hey dem Geschlechts-Artikel des Turniers hat sich Herr Shupanzhizh einer unadelungischen Lizenz bedient. —
Im Jahre 1817 «borsetzte ich für den Prof. der Geburts-hülfe Johann MatiUtssek sein deutsches Hebammonbuch, Habifhtvo, in das Slowenzische; der Druck wurde im jüngsten Sommer vollendet, das Much ist 29'', (Bogen) stark. Da Sie mir sagen Uosscn keine Thcol. oder Medic. IJücher zu schicken, 90 bestimmte ich (es] nicht zum Übersenden. — Mein Wörterbuch, Befednjik, ist bereits seit Jahren mit der Übersetzung beynahe aller deutschen Wörter des grossen Wörterbuchs von J. Chr. Adelung 4 Hände Medianijuartformat Wien bey Wappler 1793, ich erwarte die bestellten Lettern von Wien. — Die jünirst nach Ostern d. J. 1817 hier erölTnete Lehrkanzel Prof. Mctelko's der Slowenischen (Slowenzischen) Mundart des Landes zählt viele Zöglinge und verspricht dereinst schöne Früchte. — Wie weit sind gediehen die Lexica von H. Polkowitsch, der Slownjk närodnj und Puchmayers Russ. Grammatik etc. etc. und auf welchem bc(iuem-Bten Wege wird man der Art Werke nach Laybach haben können? — Dobrowsky's Slawin habe ich fünf Hefte, Slo-wanka zwey Lieferungen, sein Slovo Czechicum; ist davon welche Continuation weitors erfolgt'i* — Dem IL Jos. Do-browsky bitte meine hohe Verehrung zu versichern, nur allzusehr finde ich mich noch in der Wiege der Slowenzität, mit ihm Briefe weiters wechseln zu können, mit Ihm, unserem Patriarchen. Jedoch wünschte ich von Ihm zu erfahren, was mit dem (!) dreyn Carentanisch seyn sollenden Münchnisch-Freysingischen Manuscripton geschehen ist, welche H. Kopitar in Kupfer gestochen zu geben versprochen hatte. /iWey davon kamen zu meiner Kunde, vom dritten weiss ich nichts, und Kopitar schweigt.
(Koncept; odlomek menda v ljubljanskem muzeju.)

Biblijografija slovenska.
Slovensko knjJštvo od 1. januarja do 31. decembra 1.1898.
Sislavil R. Pcrušck.
V nastopnem knjigopiau ao zabeležene vso količkaj važne knjige in bmSure, o katerih sem zveflel. da so ugledale svetlo. Sprejeti so pa tudi tiakopisi l>rez stalne književne vrednosti. Vendar spisek t«h tiskovin ni popoln, ker jo težko «vedeti aa vsako malo važno stvarco. Oni tiskopisi, katerim nisem mogel zvedeti natančnega naslova, so navedeni v zagradi (oklepajih) Sprejeti so tudi nekateri starejäi, doslej äe ne zabeleženi tiskopisi. Pri »izstavljanju so mi prijaano pomagali posebno gospodje: dr Fran SimoniC, c. kr. kustos dunajske vseuCi-liäke knjižnice, Gustal Novak, c. kr. gimn. profesor v Gorici, in JankoKoSan.c. kr. gimu. profesor v Mariboru, potem gg. profesorji dr. Jakob Sket v Celovcu, Anton Kosi v Celju, M CIlenRck v Pttyu in g. C. kr. ammanuensis graäke vseuCiliSke knjižnice dr. Ahn, katerim izrekam na tem mestu svojo toplo zahvalnost Enako zahvaljam gospode imetnike in predstojnike onih tiskamic in knjigamic, ki so mi z veCo ali manjSo postrežljivostjo s&stavlli ve« ali manj natanCcn spisek tiskopisoT tiskanih ali založenih v njih zavodih. Končno se hvaležno spominjam tudi onih gospodov, ki so nii drago volje postregli z uradnim inaterijalom različnih uradov. Iz Trsta mi je do5lo, žal, le neporabno gradivo.
I. Časopisi.
AmerUrittM Slomiec. Tower Minn., 1898. Letnik Vil. Urednik in založnik V. Rev. Jos. F. Huh. Minn. Izhaja vsak petek. Vel. folio.
Atyeljiek. otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. (Priloga »Vrtca«.i Ljubljana. 1H98. VI. tečaj. Odgovorni urednik .\nton Kržič. Ljubljana. Tiskala Katoližka tiskarna v Ljubljani. 8». 12 številk.
Bricec (šaljiv list s podobami). Brije trikrat na mesoc. Loto IV, V Trstu 1898. 4». Lastnik Miloš Kainuščič, urednik Ivan Dolenc. Izdaja in tiska tiskarna »Rdinostiu (prve tri mesece Dolenčeva tiskarna) v Trstu.
Cerkveni glnbtnik. Organ Cecilijanskejfa družtva v Ljubljani. (Izhaja po enkrat na mesec). Letnik XXI. 1898. Od^")-vorni urednik jfiasbene priloge Anton Foe rs t er. Zalaga Cecilijino društvo. Tiska R. .Milic. V. 8*.
Ccdje z vertop sv. FraniiSkn. časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. XVII. tečaj. Vrejuje in izdaja iCstanislav Škrabec, masni k frančiškanskega reda na Kostanjevici. V Gorici. 1898-99. Hilarijanska tiskarna. Izhaja v nedoločenih obrokih. 12 zvezkov. (Na platnicah nadaljuje o. St. Škrabec razpravo: »Nekoliko slovenske slovnico za poskušnjo«.)
Delartc. Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrtnij-skih delavcev. Izhaja trikrat v mesecu. Trst. 1898. VI. leto. Lastnik lista je strokovno društvo prometnih služabnikov avstrijskih. Lastnika: BartI in Mihevc. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Zavertnik. Tiskarna Tomasich, Trst via St. Caterine Časa Duma. (Nehal izhajati med letom.) Folio.
Delavec. Ktieei pniimr. Geslo: Kdor no zna svobodno misliti, no more se boriti za svobodo. — Glasilo jugoslovanske socijalne demokracije. Izhaja v Trstu trikrat na mosec. Leto I. Trst. 1898. Lastnik lista: Panek Alojz Izdavatelj in odgovorni urednik: Stopar Josip. Tiskarna Werk, Vin della Zonta. 2. Trst.
DehvsU prijatelj. Krščansko-socijalon list za delavce na P.-i-morskem. Letnik I. V Gorici. 1898. Delavski prijatelj izhaja vsaki drugi in četrti četrtek v mesecu. Odgovorni urednik in "izdajatelj J. Marušič. Lastnik Konzorcij »Primorskega lista«. Tiska Hilarijanska tiskarna. Mali folio.
Dfhlni zakonik in ukazni list za mimdino Š'ajerslco. V Gradcu. Leto 1898. Tiska Levkam v Gradcu. 4". (Izhaja v nedoločenih obrokih. Slov, in nemški.)
Deželni zakonik za mjmlino Kranjsko. X.X.W I H. tečaj. Leto 1898. Tiskala Klein in Comp, v Ljubljani. V. 4». (Izhaja v nedoločenih obrokih. Slov. in nemški.)
Ihlenjsh-f novicf. Izhajajo 1. in 15. vsacega mcseca. V Novem inestu. XIV. letnik. 189H. Novomesto. Odgovorni urpclnik, izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec. 4".
Dotnaci prljiitf/j. Zabüvno-pouöna priloga »Mira«. Leto II. V Celovcu. 1898. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspicior, župnik v Podkloštru. Odgovorni urednik J. Teršolii. Tiskarna družbo »v. Mohorja v Celovcu. (Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesccu )
iJom m svft List za leposlovje in znunstvo. V Ljubljani. 1898. Loto .XI. Urednik dr. Frančišek Lampe. Zalaga urednik in lastnik. Izhaja dvakrat na mosec. Tiska Katoliška tiskarna. Lex. 8*.
Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. V Ljubljani. 1898. Letnik XI. Izdajatelj dr Ivan Janežič. Odgovorni urednik .\ndrej K a lan. Tiska Katoliška tiskarna. V. 4®.
Domovina. V Celji. 1898. Leto VIII. Izhaja vsaki petek v tednu. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celji. Odgovoren za tisk Ivan Spindicr. Odgovorni urednik in izdajatelj Ante Heg. V. folio.
Državni zakonik za kraljevine in dtiele v driarnem zboru zantopane. XLVI1. tečaj. Leto 1898. Založnik c. kr. dvorska in državna tiskarnica na Dunaju. Izhaja v nedoločenih obrokih. 4*.
Duhovni pastir. S sodelovanjem veČ duhovnikov ureduje Alojzij Stroj. XV. letnik. V Ljubljani. 1898. Založba Katoliško bukvarne. Tisk Katoliško ti.skarne. V. 8». 12 zvezkov.
Edinost Glasilo slovenskega političnega društva »Kdinost« za Primorsko. »Edinost« izhaja pa dvakrat na dan razun nedelj in praznikov. Tečaj XXIIl. Trst 1898. Kolio. Izdajatelj in odgovorni urelnik Fran G od ni k. Lastnik konsorcij lista »Edinost«. Natisnila ti.skarna konsorcija »Edinost« v Trstu. Folio, (do 1. aprila Dolenčeva tiskarna).
Gasiltc. Bogu na čast, bližnjemu na pomoč. V Ljubljani. 1898. Izdaja odbor deželne zaveze kranjskih gasilnih društev. Založil odbor zaveze kranjskih gasilnih društev. Tiskala Kleinmajr in Bamberg v Ljubljani. List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času. (4—Bkriit na leto, nemško in slov.)
Olas Naroiiii. I slovenskih dolavcov v Ameriki. New-York. Loto V'I. 1«98 Izdajatelj in urednik K. Sakser. Izhaja vsako sredo in soboto, l-'ol.
GUimik. Krščanski delavci, združite se. V Ljubljani. 1898. Letnik IV. Iziiaja 10., 20. in zadnjega dne VHakojja meseca. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Jakopič. Tiska Katoliška tiskarna. 4*.
Gtispwiarski glasnik zn Šhjersko. Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo. Izdaje c. kr. kmetijska družba štajerska. Nemški ureduje generalni tajnik ces. svetovalec Friderik Müller. Na slovensko prelaira nadučitelj Jožef Mešiček v Sevnici. Založila staj. kmetijska družba. Tiska Levkam v Gradcu. 8". Izhaja vsakih štirinaj.st dnij. 1898.
G'tspodarski Ud. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje: Krnest Klavžar. Izhaja vsaki mesec enkrat na celi p61i. V Gorici. 1898. Leto XVI. 8«. Zal. c. kr. kmetijsko društvo. Tiska Giov. Paternolli. (1'riloga »Soče«.)
G'tspoiarski Uät Uradno glasilo kmetijske družbe za Trst in okolico. Izhaja prvi dan vsakega meseca. Lastnik kmetijska družba za Trst in okolico. Izd. in tiska tiskarna »Kdinost« v Trstu. Odgovorni urednik .\ndrej O er no. V Trstu. 8°. Leto 1. 1898—1899. (Začel izhajati 1. junija 1898.)
hnevija mmejitkega druStca Kranjsko. Urejuje Ant. Koblar. Letnik Vin. V Ljubljani. 1898. Izdajo in zalaga ».Muzejsko društvo za Kranjsko«. Natisnila J. Blasnikova tiskarna. 8*. (Izhaja po šestkrat na leto v zvezkih.)
Katoliški obzornik. Izdajo »Leonova družba«. Urejuje dr. Aleš Ušcničnik. Leto II. V Ljubljani. 1898. Tiska Katoliška tiskarna. V. 8\ (Izhaja štirikrat na leto v zvezkih.)
Kmeloealtc. Ilustrovan gospodarski list. Uradno gla.silo c. kr. kmetijske družbe kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. V Ljubljani. 1898. Leto XV. 4*. Izhaja 15. in zadnji dan v mesecu. Založba c. kr. kmet. družbe kranjsko. Tisk J. Hlasnikovih naslednikov v Ljubljani.
KorMi kmetski list. V Celovcu. 1898. Izhaja enkrat na mesec. Izdajatelj J. & K. Bertschinger. Odgovorni urednik Rudolf Bertschinger. Tiskarna J. Ct R. Bertschinger v Celovcu. 8«.
KrSlduski detdfuh. List za krščansko vzgojo in rešitev mladino. Izhaja štirikrat na leto. Ureduje Anton Kržič.
Letnik X. Ljubljana. 1898. Tisk Kat. tiskarno. Založba Kntol. društva dololjubov. Ki«. S prilogo »Kako Ti jo ime?«
fjjuh/jamki Škofijski Hut. 1808. l/.dajatelj in odgovorni urednik Josi|) Šiška. Tiskala Katoliška tiskarna. 4».
Ljubljanski Zeo». Leposloven in znanstven list. l'redil profesor Viktor Bo že k. XVIII. leto. 1898. V Ljubljani. (Izbaja po jeden pot na mesec v zvezkih). Izdajatelj in odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisk Narodno tiskarne v Ljubljani. V. 8«.
Mir. Izhaja 10., 20. in 30. dan vsakega meseca. V Golovcu. 1898. Leto XVII. Lastnik in izdajatelj Gregor Kinspieler, župnik v Hodkloštru. Odgovorni urednik Iv. Teršelič, Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Kol.
Noi'iee gospodarske, obrtniške in nArodne. Izhajajo vsak petek.
V	Ljubljani. 1898. Točaj LVI. Odgovorni urednik .Vvgust Pucihar. Tisk in založba: J. IMasnikovi nasledniki, 4°. (Izhajajo po enkrat na teden).
Flmimki Vestnik. Glasilo »Slovenskega planinskega društva«.
V	Ljubljani. 1898. Leto IV, Odgovorni urednik Josip Mauptinan. Izdaja in zalaga »Slov. planinsko društvo«. Tiska A. Klein & Comp, v Ljubljani. 8». (Izbaja vsak mesec enkrat.)
Pojiotnik. Glasilo zaveze slov. učiteljskih društev. (Izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca.) Izdajatelj in urednik M. J. Ne rat, nadučilelj. V .Mariboru. 1898. Tečaj XIX. Lastnik in založnik »Zaveza«. Tisk tiskarne sv. Cirila v .Mariboru Lex. S».
Primorec. V Gorici. 1898. Tečaj Izhaja trikrat na mesec. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Kavčič. Tiska in zalaga Gor. tiskarna .V. Gabršček (odgovoren Ivan Me-Ijavec). Kol.
Primorski UM. 1'oučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem. Letnik VI. Izhaja vsaki L, 10. in 20. dan v mesecu. (»Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič. Tiska Hilarijanska tiskarna. V Gorici. 1896. Fol.
Rodoljub. Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca. V Ljubljani. 1898. VIII. leto. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. Fol.
Slovanska knjiiniea. Urejuje in izdaja .\ndr. Gabršček. V Gorici. Snopič 69—81. (Glej XVII). M. 8».
Shvaiiski Srei Nu Dunaju. 1898. Letnik XI. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urorinik Kran Podjjornik. Tiskli Hratfi Chrastinovp vo Valašskem >[e7,iMči'. Izhaja 10. in 25. dtin vsakega meseca in sicer na 10 straneh.
Slotxnec. Političen list za slovenski narod. Izhaja vsak dan izvzemši nedelje in praznike. V Ljubljani. 1898. Letnik X.XVI. Izdajatelj dr. Ivan Janežič. Odpovorni urednik Iv. Rakovec. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. Fol.
Slovenka. Glasilo slovenskega ženstva. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. V Trstu. 1898. Lastnik konsorcij lista »Kdinost«. Natisnila tiskarna konsorcija lista »Edinost«. (Prvo tri mesece Dolenčeva tiskarna.) 8». Letnik 11. Izhaja v Trstu kot priloga »Kdinosti« vsako drugo soboto.
Slovenska zadrugi. Glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih
zadrug. Izhaja enkrat v mcsecu............ Izdajatelj
in odgovorni urednik Ante Beg. Tiska Dragotin Hribar v Cel j i. V Celji. 1898. I. leto. — .4».
SlotmsJd ČabeUtr. Glasilo »Slovenskega čebelarskega društva« za Kranjsko, štajersko, Korožko in Primorje sö sedežem v Ljubljani. Urejuje Frančišek Uoiina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja udom brezplačno. V Ljubljani. 1898. Letniki. Odgovorni urednik Avgust Pucihar. Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo«. Tisk J. Ulas-nika naslednikov v Ljubljani.
Slotrnski go.^po<hir. List ljudstvu v poduk in zabavo. (Izhaja vsak četrtek). V Mariboru. 1898. Tečaj XXXII. Izdajatelj in založnik »Katol. tisk. društvo«. Odgovorni urednik B. F er k. Tisk tiskarne sv. Cirila. Fol.
Slovenski Hat. Neodvisno slovensko krščansko-socijalno glasilo. V Ljubljani. 1898. Letnik III. Odgovorni urednik Svitoslav breskvar. Izdajatelj konsorcij Slovenskega lista Tisk J. Hlasnika naslednikov v Ljubljani. (Izhaja v sobotah). V. Ibl.
Shcenski Surod. Izhaja vsak dan zvečer izimši nedelje in praznike. Ljubljana. 1898. X.X.XI. leto. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Noll i. Lastnina in tisk Narodno tiskarne. Fol.
Shmiski Pmvnik. Izdaja društvo »Pravnik« v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Danilo Majaron. XIV. loto. 1898. V Ljubljani. Natisnila Närodna tiskarna. 8*. (Izhaja 15. dno vsakega meseca.)
Soäi. Bog in narod! Izhaja dvakrat na teden v štirih izda-njih. Izdaja za deželo in za (mesto) Gorico. Te^aj XXVIII.
V	Oorici. 1S98. Izdajateli in odgovorni urednik Ivan Kavčič v Gorici. Tiska in zalaga Goriška ti.skarna A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec). Tol.
Smhoda Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrt-nijskih delavcev. Z združenimi močmi. Od boja do zmage. Izhaja jedenkrat v mcsecu. Trst 189S. Leto III. Lastnika Hartl in Mihevc. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Zavertnik. Tiskarna Tomasich. Trst via St. Ca-terine. Gasa Duma. (Prenehala meseca marca).
Srobodni glmovi Poučno-zabaven list za slovensko ljudstvo.
V	čelji. 1898. Leto I. Lastnik, izdajatelj in urednik Kok. Drofenik. Tisk Narodno tiskarne v Ljubljani. 8». (Svobodni glasovi so izhajali po enkrat na mesec.)
Učiteljski tomriš. Glasilo slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Urejujeta Jakob Dimnik in Engelbert GangI, učitelja v Ljubljani. V Ljubljani. 189H. XXXVIII. leto. Izdajatelj in odgovorni urednik Jakob Dimnik. Lastnik in založnik »Slov. učiteljsko dru.stvo v Ljubljani«. Tiska R. Miličeva tiskarna v Ljubljani. 4«.
Uradni list c. kr. ctljskega okrnjnegn glacarstm. 1898. Uradni list izhaja vsako soboto. Izdaja c. kr. celjsko okrajno glavarstvo. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru (nemški in slov.). 4'.
Vrwlni UM c. kr. okrojneyu (jlavardca v BrežicaJi. Uradni list izhaja v početku 1. in 15. vsakega meseca. Izdaja c. kr. oknijno glavarstvo v Brežicah. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 4».
Venec cerkcenih hraloi^iin. Izhaja 24. dan vsakega meseca. II. letnik. Urejuje dr. IVančišek Use nični k. V Ljubljani. 1898. Izdaje Katoliška bukvama. Tiska Katoliška tiskarna. V. 8®.
Voditelj v bogoslovskih vedah. Izdajajo profesorji knezoško-fljskega bogoslovja v Mariboru. Urejuje Frančišek Ko-vačič, doktor modroslovja, profesor bogoslovja. Letnik I. V Mariboru. 1898. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru. V. 8". (Izhaja štirikrat na leto. (Priloga: Duhovni sinovi slavne nadžupanije konjiške. Življenjepisne črtice. Nabral M. Slekovec. V Mariboru. 1898. 8».)
Trt«' Časopis s podobami za slovensko mladino. S prilogo ».Vngeljček«. V Ljubljani. 1898. Leto XXVIII. Izdaje
društvo »Pripravniški dom«. Urejuje Ant. Kržič. Tislia Katoliška tiskarna v Ljubljani. 8".
Z'ikonik in ukaznik- za <ifstt ijnk-o-ilirsl-o Frimorje. TctJaj 1898. V Trstu. Tiskarnica avstrijskega Lloyda. 4«. (Izliaja v ne-določenili obrokih (nemški, ital., slov. in brv.).
/Afxinjn Danica. Katoli.šk cerkven list. (Danica izhaja vsak petek.) V Ljubljani. 1898. Tečaj LI. Odgovorni urednik Avgcust Pucihar. Tiskarii in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.
Zijwlocimki zhomik. IViloga ljubljanskemu ikolljskemu listu. Izhaja v nedoločenih obrokih. Knajsto leto. Ljubljana. 1898. Izdajatelj in odgovorni urednik Martin P o ura čar. Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Xora. Glasilo slovenskega katoliškega dijaštva. Zora izide petkrat na leto. Urednik Anton Vadnal, stud. phil. Upravnik Pavel Valjavec, cand. jur. Oblastem odgovoren Fr. Jankovič. Na Dunaju. Tiskarna oo. mehitaristov. Letnik IV. 1898. V. 8».
Slovenski pisane članke so donašali tudi nekateri hrvaški časopisi, HrmUht mivao, jN'oca »udu, MladoM, Stenograf i. d., in češki Vestnik slocanskkh staiožitnostl.
II. Zborniki.
Anion Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Izdaja »Slovenska Matica«. V. zvezek. V Ljubljani. Tisk Ndrodne tiskarne. 1898. 8». 209 str.
Kazalo: Fr. Ks. Meäko: Sliko in povesti. Fr Leveč: Strelov Popotnik, Knjižnozgodovinska Črtica. Anton Medved: Vzori. Na deželi. Fr. Lovec: Ob stoletnici Jane«« Vesela Ko-seskcga.
Dejanje avete<fa Detinstm. V poduk malim in odraščeniin. .\VIll. zvezek. V Ljubljani. 1898. Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna. 16*. 72 str.
Drobtinice. XXX. letnik. Uredil dr. Frančišek Lampe. Založila Katoliška družba za Kranjsko. V Ljubljani. 1898. Natisnila Katoliška tiskarna. V. 8». 200 str.
Vsebina: Teotim ail o ljubezni božji. Tretja in četrta knjiga. Življenjepisi; Peter Urh. dr. Anton Jeglič, dr. Ijeonhard Klofutar, dr. Andrej Cebafick, Devica orleanska. Različne stvari.
Izvestja muzejskega druUm za Kranjsko. (Olej I.)
Knjiinica Drtizbe sv. Cirila in Metoda. Na svetlo dajo in zalaga družba. XII. /vezck. Franc Jožef I. cesar avstrijski. V Ljubljani. Tisk J. Biasnika naslednikov. 1898. 8". 78 str. (Nov natisek.)
.\IV. zvezek. Andrej baron Čehovin. (Glej IX. in XIX.)
SlovfnAke Malice za leto 18'J8. Uredil Anton Barle 1. Založila in izdala Slovenska Matica. V Ljubljani. Natisnila Närodna »iskarna. 1898 8». 350 str.
Vsebina: Ivan Vrhovec; MeSCanski Spital (Doneski h kul-tarni zgodovini ljubljanskega mesta.) Dr. Fr. Vi die: Nekaj o razmerju slovenskih Trulmrjevili spisov k protestantskim hrvatskim knjigam, Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiSki zapovednik. L. Pin t ar: Slovarski in l>es©iJo8lovni paberki. Ivan Bernik: Du-fievna izobrazba CIove-Hva in žensko vprai5anje. Ivan Vrhovec: Veliki SenklavSki zvon v Ljubljani — Čigav je? R. PeraSck: Biblijografija slovenska. E. Lah. Letopis Matice slovenske.
FedaffcffišLi ktnik. (Glej VII. a.)
Pomladni ylaai, posvečeni slovenski mladini. .S štirimi slikami. 8. zvezek. Uredil in založil Jan. Kv. Zore. V Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. 1898. M. 8». 144 str. {Glej VII C.)
Votedi slovenskemu ljuditmt v poduk in zabavo. Zbral in uredil Andrej Kalan, urednik «Domoljubu«. V Ljubljani. 1898. Založilo Tiskovno društvo. Tisk Katoliške tiskarne. Dobiva so v Katoliški bukvami. XI. zvezek. 8». 192 str. (Glej XIX.')
Slovanaka knjižnica. Urejuje in i/.daja .\ndrej Gabršček. Snopič 69.—81. M. 8». V Gorici. Tiska in zalaga Goriška tiskarna A. Gabržček. 1898. (Glej I. in XVI.) Z. 09.—72. V Petrograd. (Glej XI.) » 73.-74. Strahomir. (Glej XVII.) » 75.—70. Na bojišču. (Glej XVII.) » 77. Beračica. ,Olej XVII.) » 78.—81. Na razstanku. (Glej XVII.)
Slovenske Večernice za pouk in kt-aiek čas. Izdala in založila Družba av. Mohorja v Celovcu. 51. zvezek. V Celovcu. 1898. Tiskarna družbe sv. Mohorja. M. 8«. 128 str.
Kazalo: Dr. Jožef MurSec. (Životopis. Spisal J. G. Vrbano v.) O. Bog, o Bog, kak' srečen sem. (Pesem Zložil dr. J. Muršec.) Straäen božični veCer. (Povest. Spisal Žaljski.) Blaga sna. (Posen. Zložil A. Medved.) Tema in luC. (Povest iz Kristusovih Časov Spisal F. S Šegula.) Na Vrhovju. (Povest. Spisal A. Koder.) Stekleni most. (När. pripovedka. Zapisal J. KrenCnik.) — (Glej XIX. in XVI.)
») Primeri lanjsko bibliografijo.
Zabanna Icnjiinica. Založila in na svitlo dala Slovenska Matica. XI. zvezek. Cirkniško jezero. V Ljubljani. 1898. Tiskala .1. Blasnikova tiskarna. 8», 107 str. (Glej XI.)
Zithactia knjižnica s» slovensko mludino. Urejuje in izdaja Anton Kosi, učitelj v Središču. VII. zvezek. Ljubljani. 1898. Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna. M. 8* (Glej VII. r.)
Ziiltnmi ligii za slovensko mladino. Izdaja društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani. Ureja K. Gangl. I. zvezek. Pri stricu. I'ovcst, spisal Ivo Trost. V Ljubljani. Tiska in zalaga Rudolf Milic. 1898. 8». 111 str. (Glej VFI. C.)
III. Bogoslovna dela.
Kristusovo iicljenje in sntti. Spisal dr. Stefan Kocjančič. I. del. 1. snopič. (Nov natisek.) Izdala družba sv. Mohorja v Celovcu. Tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja. 4*. 10 pol.
Življenje svetnilcoc. Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. 4. snopič in 9. snopič. (Nov njitisek.) Izdala družba sv. Mohorja v Celovcu. Tiskala tiskarna družbo sv. .Mohorja. V. 8°. 14' , + 15 pol.
Zgodhe svetega pisma. Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. T), snopič. (Str. 481.—6ÜS.) Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. 1898. Natisnila tiskarna družbe sv, Mohorja. 4*.
Kaieheza. Spisal .ložef K ra gelj, dekan v Tolminu. II. zvezek. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. V. 8«. 132 str.
Pridiga po dovršeni posvetitvi nove farne cerkve sv. Križa v Poličanah. Govorili prem. knez in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik dno 30. julija 1896. Z dvema podobama. Nova farna cerkev in dvostolpa cerkvica na pokopališču. Veliki oltar nove cerkve. V Mariboru. 1898. Založil pisatelj. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 8«. 21 str.
[lYidlga v romarski cerkvi Marijini na se. Gorah] Govoril Janez Gajšek, župnik v §t. Vidu pri Ponikvi. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (1898.) 4«. 4 str.
Jeremija. Na Dunaju. IHDH. Založila britanska in inozemska svetopisemska družba. 12'>. 1(M str.
Kako Ti je tineY ali Vzorno življenje naših svetih priproA-njilcov v nebesih za mladino. I. Sv. Anton Padovanski.
V	Ljub Jani. 189«. Založilo Katoliško društvo detoljubov. Tisk Katoliško tiskarno. 10«. 48 str. (Nov natisok).
Kako Ti je ime f ali Vzorno življenje naših svetih priproš-njikov v nebesih za mladino. IV. Sv. Frančišek Šaleški.
V	Ljubljani. 1898. Založilo Katoliško društvo detoljubov. Tisk Katoliško tiskarne. 16*. H6 str.
/Ajledi hogdjnhnih otrok it vneh iasov krŠktttdva. III. del. Spisal in založil Anton Kržič. Tretji natis. V Ljubljani. (1898.) Tiskala Katoliška tiskarna. 8». 170 str.
\a»k o svfkm detinstvu. Na svetlo dalo vodstvo svetega de-
tinstva za slovenske pokrajine. Z dovoljenjem........
ljublj. knezoškofijstva. Založilo vodstvo. N\itisnila Katoliška tiskarna. 1897. 16*. 31 str.
6't'tfte i^ofilie za male oti-oke. Sostavil Anton Kržič. Drugri
natis. (Z dovoljenjem....... ordinarjata v Ljubljani in
Mariborui. Uporabo v slovenskih ljudskih šolah je dovolilo ministerstvo za uk in bogočastje 5. avg. 1898. šL 17543. V Ljubljani. 1898. Založilo Katoliško društvo detoljubov. (Natisnila Kat, tiskarna.) M. 8«. 46 str.
Otrok Marijin, pravilnik in obrednik za Marijine družbe. Priredil Frančišek Hleiweis, prednik Marijino družbe v Ökofii Loki. 1898. Založila dekliška Marijina družba v Škoiji Loki. Tisk Katol. tiskarne v Ljubljani. 10®. 151 str.
Dnisbn čednega ieiieiija presvetla Ueinjega Telesa in r poflporo ubožnih ctrktc c Lavaittitutki ikfifiji. Deveti natis. V Mariboru. 1898. Založila bratovščina. Tisk tiskarne sv. Cirila. M. 8«. 47 str.
Pastirski Ud kneza-nadškofa in metropolita Goriškega Jakoba.
V	Gorici. 17. junija 1898. Tisk. Ililarijanska' tiskarna. 4«. 15 str.
{Pastimki list) .\nton Bonaventura, po božji in apostolskega sedeža milosti škof ljubljanski vsem vernikom svoje škofije mir in. milost od Gospoda Očeta in Gospoda našega Jezusa Kristusa! Katoliška tiskarna v Ljubjani. (1898.) 4». 19 str. ^ 16
Pastird-i list kneza in škofa celovškega. (189H.} Tisk družbe sv. Mohorja v Celovcu. 4". 8 str.
Pastirski list avstrijskih škofov. (1898.) Natisnila tiskarna družbe sv. Monorja v Celovcu. 4®. 16 str.
Pasllrski list jtosfui in foiitm postara za leto 1898. Mihael po božji milosti in po božjem usmiljenju knez in škof lavantinski mnogočastiti duhovščini in vsem ljubim vernikom svoje školije pozdrav, blagoslov in vso dobro od lioga očeta in lioga Sina v edinosti sv. Duha. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 4«. 20 str.
Ptti>tirski list o leiienju prtstftega Srca Jezusovega s posrečevalno molitvijo. Mihael po božji milosti in po božjem usmiljenju knez in skof lavantinski itd. Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru. 1898. 4'. 6 str.
b) Molitreniki.
Apostoljstm molitpe Natisnila J. Hlasnikova tiskarna. Založila podružnica bratovščine. 16». 4 str.
Goreinica naše gospe presvetega srca. Izdelano za Slovence (sic!) poleg franco.skega »La zelatrice«. S privoljenjem visokočastitega školijstva Ljubljanskega. Drugi natis. V Ljubljani. Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna. 1898. 16". 50 str.
Je2us in Marija, moja ljubezen ali nauki in molitve za pobožne kristjane. Spisal Janez Volčič, duhoven Ij, knezo-školijstva. l)eveti natis. V' l.jubljani. 1898. Prodaja založnik M. Gerber, bukvovez. Tiskal R. Milic v Ljubljani. 16» 446 str.
Mali duhorni zaklad ali kažipot katoliškemu kristjanu v pravo nebeško domovino. Sestavljen iz drugih od visokočastitega ljublj. knezoškolijstva dovoljenih molitvenikov. Priredil G. H. M. Wimperk. Tiskal in založil J. Steinbrenner. (Brez letnice.) 24*. 448 str.
Marija, varhinja nedolSnosti. Molitvena knjiga za mladino. Spisal Karol čigon, duhoven Goriške nadškofije z dovoljenjem knezonadškolijskega ordinarijata. V Gorici. 1898, Založil J. Steinbrenner na Češkem (Winterberg). 24®. 255 str.
Milostni JeznU^k v Cerkvi »Marije od zmage« v Pnigi in njegovo česčenje. P. Herman Koneberg, reda sv. Bene-
dikta. Poslovenil P. Ilijacint Äoga, reda manjših bratov. Druga popravljena in pomnožena izdaja. V Ljubljani. 1898. Založil trančiskanski samostan. Natisnili Blasni-kovi nasledniki. 16». 150 str.
— Isto v manjši izdaji. 128 str.
Molhm, ali najpotrebnejši nauki o molitvi. I. Kako? V Ljubljani. 1898. Izdalo Katoliško	društvo detoljubov. 'l'isk Katoliške tiskarno. IG®, 30	str. (Krščanski detoljub. 1898. X. priloga.).
ifolitmia dntzba večnega križevega pota pri oo. frančiškanih v Novem mestu. Samozaložba. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 1898. IG*. IG str.
Najboljša nwU. Molitvenik za otroke Marijine, Priredil Frančišek Blei we is, prednik Marijine družbo v 8kofji Loki. 1898. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. IG». 151 str.
Nebesa mS dom. Molitvena knjiga. Spisal Karol čigon, duhoven goriško nadškofije. Z dovoljenjem knezonadško-fijskega ordinarijata. Winterberg. Tisk in naklad J. Šteinbrenera. 16«. 384 str. (Brez letnice).
Osem ur pred Jezusom v Zakramentu ljubezni. Iz večje knjige »Večna molitev« P. .1. Walserja O. S. B Z dovoljenjem.......... ljub. knezoškofijstva. V Ljubljani.
Tiskala Katoliška tiskarna. 1898. 12«. 223 str.
Otrokova poboinost. Molitvena in poučna knjižica za mladino in odrasle pobožne katoliško kristjane. Iz nemške od preč. knezoškofijstva dovoljene molitvene knjitre poslovenil M. II. Tiskal in založil J. Steinbrennor. Wimberk. 32». 192 str. (Brez letnice.)
PoboSni otrok. Vsakdanje molitve in pesmi. .1. S. katehet. V Ljubljani. 1898. Založila »Narodna šola« v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. IG'. 13G str.
Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa za vso dneve celega leta. Spisal o. Brunon Vercruysse, duhovnik 13. J. Po trinajsti francoski izdaji preložili lavantinski bogoslovci. II. zvezek. Od dne 1. malega srpana do dni5 31. grudna V Mariboru. 1897. Tisk in zaloga tiskarne sv. Cirila. 12». 561 XIV. str. (Tisk dovršen 1. 1898.)')
O Glej blblijografijo za leto 1897.
Skrbi za liiišo. Molitvena knjiga za pobožne Slovence. Spisal Karol Oigon, duhoven goriške nadškolije. H. pomnožena
izdaja. Z dovoljenjem........ Goriškega nadSkolijstva.
Natisnil J. Steinbrenner v Winlerbergu na Ceskem. 24». 512 8tr. (1K98.)
Spomin na prvo sveto inaSo. katero jo daroval velečastni gospod Ivan Markosek na Teharjih dnö 7. avirusta 1898. (Slavnostna pridiga govoril Janez Gajsek, župnik v bt. Vidu pri Ponikvi. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. (1808.) V. 4». 4 str.
Seda ura. Popolna molitvena knjiga za pobožno Slovence ali Kažipot pobožnemu katoliškemu kristjanu v pravo nebeško domovino. Z dovoljenjem knezonadškolijskega ordinarijata. Vimperk. Natisnil in založil .1. Steinbrcnner. 24«. 384 str. (1898.)
Škapiilir Marijinih sniem zaloäi ali črni škapulir. Tisk .1. Blas-nika naslednikov. 24». 20 str. lUrez Ictnice.)
Ura molitie v počeši5enju svetih ran in predrage krvi naseda
gospoda Jezusa Kristusa. Z dovoljenjem........ ljublj.
knezoškofijstva. V Ljubljani. 1898. V zalogi »Družbe v počes^enje drage krvi Jezusa Kristusa«. Tisk J. I!|.-is-nikovih naslednikov. 24«. 54 str.
Vthia molitev pred Jezusom v Zitkramentn ljubezni. Po tretjem natisu nemške knjigo P. J. Walserja. O. S. D, priredili za slovensko ljudstvo ljubljanski bogoslovci. Z dovoljenjem........ ljublj. knezoškofijstva. V Ljubljani.
1895. Založil J. Klis. Tisk Katoliške tiskarne. IC». 024 str. (Nov natisek?)
Venec pobožnih molUet in svetih pesmi za očitno in domačo službo Božjo bogoljubnih kristijanov. Spisal duhovnik lavantinske škofije (LavrenciJ Herg). Sedmi pomnoženi natis. Z radovoljnim pohvalnim dovoljenjem knezoško-
lijskega lavantinskega ordinarijata........ V Mariboru.
1898. Založilo Katoliško tiskovno društvo. Tisk tiskarne 8V. Cirila. 12». 416 str.
Venec svetih pesmi za očitno in domačo službo Božjo bogo-
Ijubnih kristijanov. Sedmi natis. Z dovoljenjem._______
Lavantinskega knezoškolijstva. V Mariboru 1898. Založilo Kat, tiskovno društvo v Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila. 12». 315 str.
(Voditelj v sveta nebesa. Molitvena knjiga. Založil Hager v Aschachu. Natisnil W. Blanke v Ptuju.) 10».
Vodnik p mbem. Hukvice molitev in lepili niiukov za manjšo in ve^jo mladost, kakor tudi za odraščene ljudi. Poleg nemških bukvic P. Ksfidija Jajsa. V Ljubljani. 1898. Založil J. Giontini. Tisti J. Blasnikovih na.slcdnikov. 24*. 318 str.
Vtiec nebeški ali molitvene bukvice za pobožne kristjane. Izpisal iz 8vojei?a »Vrta nebeškejja« .lanez Volčif, duhoven ljubljanske školije. Z dovoljenjem viaokoč. Ljubljanskega školijstva. Deveti pomnoženi natis. V Ljubljani. 1898. Prodaja založnik M. Gerber, bukvovez. Tiskal Dragotin Hribar v Colji. 16®. 430 str.
P. Kalini Herir, gvardijan in predsednik Marijino družbo. O Marijin otruk, öuj in beri. (Maribor. 1898.) 12®. 4 str.
e) Knjige rerkvenoitijoalorinske vsebine.
lioija pM Marije pomocHia- na lirez/afi. Spisal dr. .ložef Gruden, bivši zakristan. V Ljubljani. 1898. Založilo cerkveno pred.stojništvo. Tiskala Katoli.ska tiskarna v Ljubljani 10®. 97 str. (Zgodovinsko-lopografske in pobožne vsebine).
Mati lioija liiidriika. Kratek popis bistriške božje poti. Poleg hrvatske, po duhovni oblasti potrjene knjižice, posnel P. Ladislav. Tiskal in založil J. Krajec. Novomesto. 16*. 52 str. (Zgodovinske in pobožne vsebine.)
V Marijinem Celju. Zgodovinske in potopisno črtico. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju dr. Ant. Medved, c. kr. profesor v Mariboru. V Mariboru. 1898. Založilo Katoliško tiskovno društvo. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 12®. 173 + H. str.
Cerkveni listi: Angeljček, Cerkveni glasbenik, Cvetje z vrtov sv. Frančiška, Duhovni pastir, Katoliški obzornik, Krščanski detoljub, Ljubljanski škoiijski list, Venec cerkvenih bratovščin. Voditelj v bogoslovskih vedah, Zgodnja Danicsi.
Razliini katekizmi. (Glej Vil. h)
IV. Dela spadajoča v krog državnega in pravnega znanstva, politike in narodnega gospodarstva.
Ponatisek nvodnih Heiiar in pa poglavja I., V. in \'I. zakona z dnti 25. oktobra 1896. 1. (drž. žak. št. 20) o neposrednih osebnih da\'kib. Cena 10 kr. Na Dunaju. Tiskala in
založila c. kr. dvorna in državna tiskarnica. 1807. 8®. 69 str.
Novi godni zakon v pravdnih in izvršilnih rečeh. Spisal ljudstvu v poduk dr. Treo, odvetnik v Postojni. Založilo in izdalo »Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko« v Postojni. Tiskal R. Šeber v Postojni. 8". 44 str.
Obraenare deSelnnja zhorn kranjskega v Ljubljani od 28. decembra 1897. do 28. februarja 1898. (Po stenografič-nih zapisnikih.) 39. zvezek. Založil deželni odbor kranjski. Tisk Milicev. 1898. 4*. — 509 574 str. (nemško in slov.)
Poročilo o delovanji kranjskega deželnega zbora za dobo od 1. januarja do konca septembra 1897. Založil deželni odbor kranjski. Natisnil A. Klein & Comp, v Ljubljani. 8». 212 str. (nemško in slov.)
Na potu v pogubo. (Narodna tiskarna.) 4*. 1 str. (Okrožnica trgovcem narodnogospodarsko vsebine.)
Slorenci in mednarodni promet. Migljaji iz Egipta slovenskim rodoljubom v domovini. Spisal dr. Karol Počnik, zdravnik v Aleksandriji. V Gorici. 1898. Tisk. in zal. Goriška tiskarna A. Gabršček. M. 8®. 63 str. (Ponatis iz »Soče«.)
Zapimik o redni seji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko v Ljubljani dne 29. julija 1898. M. 8* 27 str. (Broz letnice in tiskarja [J. HlasnikJ).
Za vseniiliSle » Ljubljani. Spomenica. Izdal dr. Danilo Majaron. Izkupiček je namenjen »Naši straži«. V Ljubljani. 1898. Samozaložba. Tiskali J. Blasnikovi nasledniki. 8*. 32 str.
nam d^jtf! Spisal I). L. Šolski. Ponatis iz »Slovenskega Lista«. Ljubljana. 1898. Tisk J. Blasnikovih naslednikov. 12» 28 str.
Politilni listi'. Amerikanski Slovenec, Delavec, Rdeči Prapor, Delavski prijatelj, Dolenjske Novice, Domoljub, Domovina, Edinost, Glas Naroda, Glasnik, Koroški kmetski list, Mir, Novice, Primorec, Primorski list. Rodoljub, Slovanski svet, Slovenec, Slovenski gospodar, Slovenski list, Slovenski Narod, Soča, Svoboda.
Pramslorni list: Slovenski pravnik.
SocijcMki listi: Sestavke so prinašali razen drugih političnih in leposlovnih časopisov tudi posebno: Delavec, Rdeči
l'rapor, Delavski prijatelj, Glasnik, Svoboda, Katoliški obzornik.
Zakonarsh-i Usti: Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino štajersko, Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko, Državni zakonik. Uradni list celjskega glavarstva, Uradni list C. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah, Zakonik in ukaznik za avstr. ilirsko Primorje.
V.	Zdravoslovna dela.
l)omali Zdraniik\ po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe nažega ljudstva sestavil Valentin Podgorc, duhovnik krške škofije. Drugi popravljeni natis. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. 189H. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 8®. 192 str.
O jdiki, milci nli deri Spisal dr. Anton Pogačnik, zdravnik v Gorici. Novo mesto. 1898. Založil pisatelj. Tiskal J. Krajec. 8®. -14 str. (Cena 25 kr. po posti 28 kr. Knjižica se dobiva pri lastniku Janku Lebanu, nadučitclju v Trebelnem pri Mokronogu.)
Uredba ogledoranja mrliiec m	V Gradcu. Tiskal
Leykam. 1897, 8". 59 str. (slov. in	nemško. Ponatis iz
deželnega zakonika in uradnega	lista za vojvodino IŽtajersko. 1897.)
VI.	Modroslovna dela.
Sestavki v Katoliiktm Obzorniku, Letopisu Matice slov.
VII.	Vzgojeslovna dela.
o) teoreUko-vKgojeslovne knjige.
Metodika zemljepisnega pouka. Spisal Fr. Orožen, profesor na C. kr. učiteljišču v Ljubljani. Drugi pomnoženi natisk.
Z 12 slikami in 13 zemljepisnimi obriski......... V
Ljubljani. 1898. Natisnil in založil Kudolf Milic. 8'. 71 str.
Risanje brez stigem. Poročal nadučitelj K. Simon pri okrajni učiteljski konferenciji v Ribnici dne 30. junija 1897. Založila okrajna učiteljska knjižnica Uibnicu - Lašče. Tiskal U. Šeber v Postojni. 8». 8 str.
Slavnostni Ptihgogilki letnik. 1898. V spomin in proslavo pot-dosetlelnega vladarslva cesarja Krančižka Jožefa I. Izdalo in založilo »Pedagogiško društvo v Kr.4kem«. S sliko in prilogo. V Ljubljani. 1898. Natisnila Narodna tiskarna. V. 8». 252 str.
Vsebina: J. Ravnikar: Naä cesar Fr. Jožef I., K K.: Stvarna in slovnična obravnava berila: Cesar Franc Jožef I. —z—: OdliCni hrvaški in srbski pedagogi. Prof. JerovSek; O porabi modelov pri risanju. J. L.: Toglcd na slovensko pedagogiSko po^je. —a—: Donesek k strokovni terminologiji J. B.: PoroCUo delovanja Peda-gogiškega druätva od I. 1896—1888.
.sVa K boju proti pijaniecauju. (F'o spisu: Wie kann durch die Schule dem zur Unsitte gewordenen Missbrauche geistiger Getränke entgegengewirkt werden? Preisgekrönte Studie von Victor von Krauss, z dovoljenjem društva »Österr. Verein gegen Trunksucht«, prosto poslovenil Fr. G. V Pulju Tiskala Narodna tiskarna A. Gabršček. 1898. M. 8«. 39 str.
Šolsko poročilo o stanju ljudskega iolstoa okraja sežanskega v letu 1897,—1898. Sestavil c. kr. okrajni žolski nadzornik M. Kante. V Gorici. 1898. Založil c. kr. okrajni šolski svet v Sežani. Tisk. GoriSka tiskarna A. Gabršček. 8«. 27 str.
Šol nam dajte. Glej IV.
Zii vsrnUmSe. Glej
6) nčbeniki.
Mali katekizem ali krščanski miik. Izvirnik potrdili vsi avstrijski
škofje, zbrani na Dunaju dne 9. aprila 18W....... V
Ljubljani. 1898. Tiskala Katoliška tiskarna. Založilo knezoškofijstvo ljubljansko. 8». 08 str.
Srednji katekizem itd. 192 str. {z letnico 1897).
Veliki k-atekizem. itd. 224 str. (z letnico 1897).
Mali katekizem ali krSianski nauk. Izvirnik potrdili vsi avstrijski
školjo zbrani na Dunaju dno 9. aprila 1894....... V
Celovcu. 1898. Natisnila in založila tiskarna družbe sv. -Mohorja v Celovcu. 8*. 68 str.
Srednji katekizetn itd. 192 str.
Veliki katekizetn itd. 224 str.
Veliki katekizem ali krščanski nauk. Izvirnik potrdili vai avstrijski škofje, zbrani na Dunaju dnc^ 9. aprila 1894.
Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. V Celovcu. 1898. Natisnila liskarnica družbo sv. Mohorja v Celovcu 8». 22-1 str.
Sreti Lhii, Berila in EmiujtUji ZH nedelje in praznike celej?» leta in vse dni posta z navadnimi molitvami pri službi Božji. (Pregledana in popravljena izdaja.) Velja 1 krono. Na Dunaju. V ces. kralj, založbi žolskih knjig. 1898. 8*. iU str.
Zaietnicd za slovenske ljudske šole. Söstavila .lancz Ko-privnik in Gabrijel Majcen. (Tiskana brez premene kakor leta 1807.) Na Dunaju V ces. kralj, založbi sul-skih knjig. 1898. Natisnil Karel Goriäek na Dunaju. 8«. 9G str.
Drugo beril« in slovnica za Me ljudske Sole. (Tretjo šolsko leto.) Sestavila M. Josin in K. Gangl, uCitelja v Ljubljani. Cena vezani knjigi 40 kr. V Ljubljani Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Hamberg. 1898. 8*. 220 Str.
Drtt'jo berilo in slorvica zu Ijndshe Sole. (Tiskano brez premene kakor 1. 1897.) Na Dunaju. V ces. kralj, založbi šolskih knjig. 1898. Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. 8» 190 str.
Četrto berilo za obče ljudske in nadaljevalno šolo. (S podobo našega svetlega cesarja.) Stistavil Veter Končnik. (Tiskano brez premeno kakor lota 1897. Na Dunaju. V ces. kralj, založbi šolskih knjig. 1898. Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. 8». 303 str.
Dnitfa nemSka »lovnim za občo ljudsko šole (Tiskana brez premene kakor leta 1897.) Na Dunaju. V ces. kralj, založbi šolskih knjig. 1898. Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. 8«. 190 str.
Praprotnikov mali Šolski besednjak slorenskega in nemSkega jezika. Šesti natis. Obširno pomnožil in popravil Jakob Dimnik, učitelj na 11. mestni peterorazredni deški ljudski šoli v Ljubljani. Ljubljana. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1898. 8». 227 str.
Raiuiiica za obče ljudske šole. Izdaja v treh delih. Druga stopnja. Spisal dr. Kr, vitez Močnik. (Tiskano brez premene kakor leta 1897.) Na Dunaju. V ces. kralj, založbi šolskih knjig. 1898. Natisnil Karel Gorišek na Dunaju. 8«. 99 str.
Slnriek. Zbirka šolskih pesmi. Uglasbil Anton Nßdved, c. kr. učitelj fcodbe. Tretja stopnja....... Tretji natis.
Cena HO kr. V Ljubljani. lar- pl- Kloinniavr & Fed. Bamberg. M. 8". 80 str. (1'onatis z letnico 1896).
Šti, 'idfset tMpfPov za šolske pesmi v Koprivnik-Majcenovi za-Cetnici. (Glej .Will).
Osnopni nauki fizike in kmij« za meščanske šole. V treh stopnjah. Spisal Andrej Senokovič, c. kr. gimn. ravnatelj. I. stopnja. V berilo je vtisnenih 52 slik. Dru^i stvarno neizpremenjeni natis. Cena vezani knjigi 1 K. 20 h. V Ljubljani. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fedor Bamberg. 1898. 8*. 90 str.
Lotimkf vadbe za prti gimmzijtki razred. Sestavil Fr. Wies-
thaler, c. kr. ravnatelj. I. del. III. natisek.......... V
Ljubljani. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 8*. 157 str.
Aritmetika za ni^e ffimmzije. Spisal BI. Matek, c. kr. gimnazijski profesor v .Mariboru. Drugi del........ V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1898. S". U1 str.
Primdopis rasfliHUtoa. Za nižje razrede srednjih šol spisal .\lfonz Pauli n, profesor c. k r. višje gimnazijo v Ljubljani. S 308 podobami........ V' Ljubljani. Natisnila
in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1898. 8°. 207 Str.
Slovenska stenografija. (Sostav Gabelsbergerjov). Priredil F. Matrdič, profesor v p. Zasrrob. 1898. Tisk in litogralija Jul. Hahna v Zagrebu. V. 8*. 32-f-33 str.
«) Knjis« za mladino.
Cenetom mati. Cvetko na materin grob. Spisal hvaležni sin Ivan Podboj, župnik. Ljubljana. 1898. Založila Katoliška družba detoljubov. Tiskala Katoliška tiskarna. 16*. 39 str.
Na različnih potih. Povest primerna dečkom od 11. do li. leta. Nemški spisal Franc Frisch. Za Slovence priredil Janko Leban, nadučitelj na Trebelnem pri Mokronogu. V Ljubljani. 1898. V založbi in na prodaji pri Janezu Giontiniju, knjigarju. 16*. 80 str. (Natisnila Ig. pl. Kleinmayr A: Fed. Bamberg v Ljubljani.)
Priporfdke za mladim. II. zvezek. Spisal Fr. Hubad. Drugi natis. V Ljubljani. 189S. Založil in prodaja Janez Giontini. Ti.skal V, Blanke v Ptuji. M. 8*. 91 str.
J^-i gtricu. Povest. Spisal Ivo Trošt. Izdalo Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani. V Ljubljani. Natisnil in založil Hudolf Milic. 1898. 8*. Ill »tr. ((Uej II. Zabavni listi za slov. mladino.)
Sto narodnih legend.' Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo nabral in priredil Anton Kosi. V Ljubljani. 1897 (na platnicah 1898). M. 8". Izdal in založil J. Giontini. 234 str. Tiskarna R. Miličcva v Ljubljani.')
Na$ cemr. (Glej IX.)
ÄndrQ baron Čehovin. (Glej IX.)
Franc Jožef I. (Glej IX.)
Cesarica Elizabda. (Glej IX.)
Naia cesarica Elizabeta. (Glej IX.)
Pedagogijski listi: Angeljiek, Kriianski detoljub, Vriec. — /V potnik, Uiitdjski totarii.
Pedagogijski zborniki: Vranje «r, detinstva. Pomladni glasi, knjižnica družbe ao, Cirila in Meto<i<i, Zabaena knjižnica za slovensko mladino, Zabavni lisli za slovensko mladino. — Peda-gogiSki letnik.
VIII. Jezikoslovna dela.
Letopis Matice slovenske. (Glej II.)
Šolski učbetnki. (Glej VII. i)
Sestavki v različnih časopisih in knjigah.
IX. Zgodovinski spisi, življenjepisi, spominske knjige, knjiino-zgodovinski spisi.
Andrej baron Čehovin, slavni junak slovenski. Spisal Janko L o ban, nad učitelj na Trebeljnem pri Mokronogu. V Ljubljani. Izdala in založila družba sv. Cirila in Metoda. 1898. 8'. 39 str. (Knjižnica družbo sv. Cirila in Metoda XIII. zv.|.
«) Glej lanjsko biblijografijo, stran 242. v Let. M. SI.
Atiilrej Ilo/er, junaški vodja Tirolcev leta IHOD. Verni popis njegovega življenja, del in njegove junaško smrti v Mantovi. 1810. 11. pomnoženi natisek. Založil A. Turk, knjigar. Tisk J. Ulasnikovih naslednikov v Ljubljani. 8". 72 str.
f Ceanricn Elizahda. V spomin na preblago vladarico avstrijsko povodom Nje žalostne smrti slovenski mladini sostavil .lakob Dimnik, uöitelj v Ljubljani. Založil J. Giontini v Ljubljani. Tisk Katoliiške tiskarne. 8». 44 str. (Urez letnice. l)va natiska.)
(kgar Franc Jožef I. \' spomin in proslavo petdesetletnega vladanja cesarja. Sestavil K. II. (Glej
Ththovni sinopi sl/trne mdiupnij*. konjiške. Življenjepisne črtice. Nabral M. Slekovec. Priloga »Voditelju«. V Mariboru. 1HU8. Tiskarna sv. Cirila. M.^ 8». 44 str.
Franc Joief, I. cesar avstrijski. V spomin oOtetnice Njegovo vlade spisal slovenski mladini Fr. IIubad, c. kr. gimnazijski profesor. V Ljubljani. Izdala in založila »Družba sv. Cirila in Metoda. 1898. (Založila družba sv. Cirila in Metoda. Tisk J. Lilasnika naslednikov.) 8". 72 str. (Knjižnica Družbe sv. Cirila in Metoda. XII. zvezek.)
Jan Kollar, Opisal dr. M. Murko. (Poseben natisek iz Letopisa Malice Slov. za leto 1897.)
Kranjsko društvo v varstvo lovstva. Poklonitec avstrijskih lovcev. Kleinmayr & Bamberg. Ljubljana. 4*. 3 str.
Marijaniice, ljubljansko deik-o sirotisee. (Spisal dr. Frančišek Lampe.) Založilo in izdalo .Vlarijanisče (Collegium Marianum). 1898. Tiskala KatoliSka tiskarna v Ljubljani. 8». 32 str.
Moja dt)ba in podoba. V spomin svoje sodemdesetletnicc 1828—1898. Spisal Andrej Marušič, častni kanonik
metropolsk. kapitelja v Gorici......... V Gorici. 1898.
Iz goriškega časnika »Primorski list«, ponatisnila Hila-rijanska tiskarna. 8®. 80 str.
Auirt cesarica Elizabeta. S štirimi podobami. Sčstavil Fran Nedelj k o. V Ljubljani. 1898. Izdal in založil Ivan Bonač. Tisk NArodne tiskarne. 8». 28 str. (S tremi klišeji.)
cesar Fran Josip I 1848—1898. Povodom petdesetletnice njegovega vladarstva spisal Tomo Zupan. Ljubljana. 1898. Samozaložba. Tiskala Katoliška tiskarna. 8®. 00 str.
NaS ctgar. Spomenica ob petdesellotnici njegove vlade. Spisal ,lo?,ef Apih, C. kr. profesor. I/dala in založila Družba 8vete<^a Mohorja v Cclovcu. V Celovcu. 189S. Natisnila tiskarnica družbe svetega Mohorja. 4*. 2()8 str.
Nje V^eliianstro e/mrica in kraljica EiiiabtUi arstrijska. Nje živo-topis, opis smrti in pogrebne svečanosti. V Trstu. 1898. Izdala in založila tiskarna Dolenc. 8*. 16 str. (S ecsa-ričino podobo.)
Ohracnam proti »mrhistu Luiffi Lucclietuju, morilcu Njenega Veličanstva avstrijske cesarice, kraljice ogrske Elizabete. Popis življenja blago vladarico in groznega umora. Sestavil Avgužtin Janša. Maribor. 1898. Založil A. Brože. Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru. 8». 63 str.
Zijodorina iupnij v dekaniji Kranj. Spisal Jožef Lavtižar,
duhovnik ljubljansko škofijo. Prvi zvezek. Kranj..... V
Ljubljani. 1898. Založil pisatelj.Tiskala Katoližka tiskarna. V. 8«. 50 str.
1848 -1898. Spomin pre.slavno petdesetletnice vladanja Njega .Vpoitoljskega Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. dno 2. decembra 1898. S privoljenjem knezožkolijstva Ljubljanskega. Ljubljana. Samozaložba. Tisk J. lilasnika naslednikov. 16*. 8 str.
SjMmenica kluba alotenakih bieikligiov ,Ljubljane' ob desetletnici 1887—1897. V Ljubljani. 1898. Založil in na svetlo dal klub. Tisk Narodno tiskarne. 8*. 4(> str.
Spomenik za slavmst slovenskega pesnika le. Vesela-Kosenke^a, ki se je vršila dn^ 14. vel. srpana 1. 1898. v Spodnjih Kosezah povodom stoletnice njegovega rojstva. Poklonjena rojakom njegovim! Založil in tiskal Dragotin Hribar v Celji. 12". 38 str.
Vsebina: Dr. M. Opeka: [Pdseml; Makso Pirnat; Slav-no8l aloveti-skega pesnika Ivana Vesela-Koaeskega, ki so jo vräila v Spodnjih Kosezah itd.; dr Fr. De tel a: Slavnostni govor; Ponatis nekaterih pesnij Ivana Vescla-Koaoakega itd.
Zapiski starega Ljubljančana. Ponatis iz lil. letnika Slovenskega lista. 12°. 31 str. (Brez letnice. [1898]. Tisk J. Blasni-kovih nasi.)
Zgodovina Poli&make župnije z nekaterimi pogledi v njeno okolico. Z dovoljenjem preč. kn. sk. ordinarijata Lavan-
tinskega ........ Spisal dr. Jožef Pajok. V Mariboru.
1898. Tiskarna sv. Cirila. 8* 138 str.
X(fodovim slomukff/a slovstva. IV. zvezek. iStritarjeva dob.i ocl 1870. do 1895. leta. Spisal dr. Karol Glaser, prof. na c. kr. gimnaziji v Trstu. Založila Slovenska Matica. Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna. 1898. 8«. 151 str.
Zinit jubily preljtihegn eesaija Franca Joirfa I. ki ljubi in vodi svoje narode kot pravi o5o že petdeset let. Slavnostni spis za jubilejsko leto 1898. Slovenske) mladini sestavil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Založil Janez Gion-tini v Ljubljani. Tisk J. Steinfellnerja v Viniperku. 8*. 63. 8tr.
Jlnstrovani koledar. (Glej XX).
hveatja ^nmejskega dntUm. (Glej II).
Letopis Matice Slovanske. (Glej H).
Zgodocitigki zbornik. (Glej I).
Sestavki v različnih časopisih in knjigah.
X. Starinarska dela.
Solun in njegove razvaline. Spisal Simon Rutar. V. 8". 17 str. V »Ij • -skera
V »Izvestju državne nižje gimnazijo v Ljubljani v solim letu 1897 98.«
XI. Zemljepisna, potopisna in narodopisna dela.
Cerkniško Jezero. Spisal Jožef Ž i r o v n i k, nadučitelj v Zi;ornjih Gorjah. V Ljubljani. 1898. Založila Slovenska Matica. Tiskala J. Blasnikova tiskarna. M. 8». 107. (Glej II. Zabavna knjižnica .Matice Slovensko)
tostojna, sloreia itostojnska jama in »jena okolica. Druga pomnožena izdaja s črtežem in raznimi podobami jame, Postojno in njene okolice. Po raznih virih spisal J. Ii. Postojna. Tiskal in založil Rih. Šeber. 1898. 8*. 55 str.
F Petroffrad. Potopisne črtice. Po svojem opazovanji in po raznih virih sestavil Ljudevit Stiasny. (Slovanska knjižnica. Snopič G9—72). V Gorici. 1898. Tisk. in zal. Goriška tiskarna A. Gabršček. M. 8*. ;J04 str.
Solun in njegove razvaline. (Glej X).
Mati Božja Bistriška. (Glej II).
lioija pol Marije pomočnice na Brezjtjüi. (Glej II.)
V Marijine»» Olj». (Glej 11.)
Časopisi Planineki vcslnik.
Izvestja muzejskega društva.
Šolski uibfniki.
Sestavki v razliinih časopisih in knjigah.
XII. Matematska in astronomska dela.
Šolski vNteniki.
XIII. Prirodopisna in prirodoslovna dela.
Matica Slovenska. EUktrika, njo proizvajanje in uporaba. Spisal Ivan ^ubic, c. kr. ravnatelj. Izdala in založila Matica slovenska. V Ljubljani. 1897. Natisnil Dragotin Hribar v Celju. Lex. 8». str. 97—359. (2. snopič natisnjen 1. 1898.)
Šolski ulbeniki.
hceitja miaejskeffa druUra.
Sestavki v različnih knji|;ah in časopisih.
XIV. Dela spadajoča v krog trgovine, obrta, rudarstva, stavbarstva.
Slovenci in mednarodni promei. (Olej 1V\) potu v pogubo. (Glej IV.)
Zapisnik o redni sgi trgovske in ohrtniike zbornic« za Kranjsko. (Glej IV.)
Uvaievanja vredna pojasnila k vodovodnima projektoma mesta Kranja Izdal in založil Tomo P a vsi er, lastnik valjifi-nega mlina v Kranju. 1898. Katoliška tiskarna v Ljubljani. Lex. 8®. 16 str.
Vodovod mesta Kratka in nekaterih vasij, občin: Predoslje, Šenčur in Voglje. Kratka razlaga v pouk udeleženim vasem. Izdal vodovodni odsek mesta Kranja. V Kranji, meseca novembra 1898. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. 8*. 42 str.
XV.	Dela, katerim je predmet ratarstvo, živinarstvo,
sadjarstvo, domače gospodinjstvo.
Poduk za dMcanje kajnifa iz iaoseinsiva. (Brez letnice 1898 in tiskarja J. Rlasnika.) 8". 6 str.
Poljedehivo. Slovenskim gospodarjem v poduk. Spisal Viljem H oh rman, strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli n.i ürmu. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Golovcu. I. del. Splošno poljedelstvo. V Celovcu. 1897. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 8®. Str. 145—300. (II. snopič natisnjen I. 189S).
]{ei tršo in najvažniši načini trsove izgoje posebno z ozirom na cepljeni trs. Z 42 barvanimi slikami. Spisal Anton Stiegler, strokovni učitelj na štajarski vinarski in sadjarski Soli v .Mariboru. Založil skladatelj. .Maribor. 1898. V. 4* 11 tabel. (Poslovenil Ivan Hele).
Kapod zatirovnti tako inieiioeano Medeno roso trsovo. iPeronospora viticola do Bary, tudi Milden zvano.) Lahko umeven navod, kako ovo bolezen spoznati in uspešno zatiro-vati. Spisal Franc Knauer, adjunkt na vinarskej Soli Mariborskej. V Gradci. 1889. Tiaek in založba Levka-mova. (Slov. in nemško.) 8*. 33 str.
Svitoreju m Japomkvm. Sporočil Ivan Bolle, ravnatelj c. kr. kmet. kem. poskuševalisča v Gorici. Poslovenil K. Kl(avžar). Priobčeno po naročilu c. kr. ministrstvu za poijodelstvo. Z mnogimi podobami. V Gorici. 1898. Tiskal in izdal Giov. Paternolli. 8». 46 str.
Gospodarski listi: Gospodarski glasnik za Štajersko, Oosimlarski list goriški, Gosimdarski list tržuiki, Kmetovalec, Slovenski ie belar, in večina političnih listov, ki prinašajo tudi članke-iz gospodarskih strok.
XVI.	Vojaške knjige, vežbeniki in pravilniki za po-
žarnike, telovadce itd.
Časopis: Gasilec.
XVII. Leposlovne knjige, estetične razprave.
lieracica. Pripovedka iz Bosne. Ruski spisal Vinko Zorič. Prevel Podravski. V (Jorici. 189«. Tisk. in zal. Gori.ška tiskarna A. Gabrsček. M. 8*. 04 str. (Slovanska knjižnica snopič 77.)
B'mrnjla Jasna viia. Bajka iz Postojnsko pečine. Speval Ivo Ivanovič Bučar. Ljubljana. Tiskala in zalo^.ila Klein-majT & Bambert;. 1898. M. 8«. 181 str.
Čueaj se senjake roke! Zgodovinska povest. Hrvatski spisal August Šenoa. Poslovenil F. Ä Cvetkov. V Trstu. 181)8. Natisnila, izdala in 7.alo?.ila tiskarna konsorcija lista Edinost. (Ponatis iz Edinosti. Priloga št. 217. Edinosti). 12». 183 str.
Glasbena Matica v Ljubljani. V sredo dne 12. januvarja 1898.
...... Koncert ...... — Sveti Večer. Be-scde Karla
.faromira Erbona, poslovenil Miha Markič. Nt^rodna tiskarna. 4». 3 str.
Glasbena Matica e LJubljani. V spomin na Njo Veličanstvo
pokojno cesarico Elizabeto.......... Koncert. Besede
Itequiema. Narodna tiskarna. 4®. 4 str.
Na boJiSiu. Kpizndo iz laške ustaje leta 1848. Spi.ia! Jan Klecanda. Poslovenil iz češčine po drugi izdaji Ivan Rejec. V Gorici. 1898. Tisk. in zal. »Goriška Tiskarna A. Gabršček. M. 8». 202 str. (Slov. knjižnica snopič 75—76.)
jVfi ranUnd-n. Spisali slovenski osmošolci. \ Gorici. 1898. Tisk. in zal. Goriška tiskarna A. Gabršček. M. 8', 375 str. (Slov. knjižnica. Snopič 78 -81.)
Vsebina; J.M.Aleksandrov: Mlailo pesmi. Puc Dfv-minik: Silhuete. Peodor Sokol: Prvo cvetje. Ivan Prijatelj: Brez vesla, Jakob Voljč: (Pesmi) PranCiftok (Irivec; Ruski realizera in njega glavni zastopniki.
Popetiiee milemu narodu, .\nton Hribar Korinjski. V Celji, 1898. Tiskal Dragotin Hribar. M. 8». 208 str.
Poeesti. Spisal dr. Ivan Tavčar. 111. zvezek. V Ljubljani Založil pisatelj. Tiskala Ig. pl. Kleinmavr cSl l''ed. Bamberg. 1898. M. 8«. 311 str.
Prešernu »pomenile v Ljuhljnni. Josip Stritar. Na Dunaju meseca maja I. 1898. — Na Dunaju. Natisnil in založil Karel Gorišek. (1898.) M. 4». 1 str.
Slovenake narodne pesmi iz tiskanih in pisanih virov zbral in vredil dr. Karol Št rek olj. Zvezek I. Izdata in založila Slovenska Matica. V Ljubljani. Natisnila tiskarnica Rudolfa Milica. 1895—1898. 8«. Str. XXIV. in 593—820.
Slrahomir. Izvirna romantiAka igra v petih dejanjih. Spisal Ivan Bon ko. — Mhula Zorn. Romantiäki igrokaz v treh dejanjih. Spisal Milovan. — V Gorici. 1898. Tisk. in zal. Goriška tiskarna A. Gabržček. M. 8*. 175 »tr. li^iovanska knjižnica. Snopič 73.-74.)
Vabilo na Preieniov vtler, kterepa priredi...... dnö 25. novembra 1898...... Dolenjsko pevsko društvo. (Besedo
pesmam). 8'. 4 str. (J. Krajec v Novem mestu.)
V proslavo petdesetletnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. priredč abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljubljani...... dno 16. malega srpana 1898
koncert....... Vzpored. Besede zborom. Narodna
tiskarna. 4*. 3 str.
Vseučilišče v Ljubljani Josip Stritar. Na Dunaju v binkoštno nedeljo 1. 1898. Na Dunaju. Natisnil in založil Karel Goriäek. (1898.] M. 8». 1 str.
Zaveza slovenskih učiteljskih društev. V proslavo petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa L
............ Jubilejski koncert dnö 1. velikega srpana
1898......... Slavnostni prdog. Engelbert G a n g I. Narodna tiskarna. 4*. 3 str.
liruirej p PreHeriin. Dr. J. Trtnik. 8*. 6 str. {V »Jahresbericht de» k. k. Staalsgymnasiums in Marburg. 1898«).
Spominek nn slavnost slovenskega pesnika Ic. Vesela-Koseskega. (Glej IX.)
Zgodovina slovenskega slovstvi. (Glej I.\.)
Leposlovni listi: Domači prijatelj jPriloga Miru), Dom in svet, Ljubljanski Zvon, Slovenka, Svobodni glasovi. (Mladost, Nova nada.)
Leposlovni zborniki: A. Knezova knjižnica. Narodna knjižnica.
Knjige za mladino. (Glej VII. r)
Knjige za ljudstvo. (Glej XIX.)
Kdedarji (Glej XIX.)
Leposlovne sistavke so prinesli tudi različni časupisi v listku in različne knjige.
■XVIII. Umetniška dela.
Bela Ljubljana. Valček po slovenskih nnpevih za glasovir zložil Viklor Parma. Založil L. Scliwentnor v Ljubljani. 4*. 11 str. (Stich der Musikaliendruckerei J. Kberle & Comp.) [i89«.|
Bledi Spevi. I. Romanca. 2. Sorennda. 3. Valček. 4. Listek v album. 5. Večerna posoin. 6. Capriccio. 7. V jeseni. 8. Rokoko. Za klavir zložil K. IloiTmeister. Mafenki
^evčikovi. »Je chante des pftles ballades«..... (.Maurice
.Maeterlinck.) Založila in izdala »Glasbena Matica«. V Ljubljani. 189Š. Lastnina »Glasbene Matice«. Natisnila Jos. Kberle in dr. na Dunaju. VII. Folio. 15 str.
Ödtero ftozienih petimi za solospeve, mešan zbor in spremlj. orgelj zložil Ign. Hladnik. Op. 18, Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 4'. G str.
Deanajst maSnih pesmi za mešan zbor. Zložil Ign. Hlad ni k. Op. 35. V Ljubljani. Založil skladatelj. Tisk J. Blasnikovih naslednikov. 4*. 8 str.
C.lasbena Matica. 1. XuSa zoetdt. Mešan zbor, posvečen slav. Dolenjskemu pevskemu društvu v ^Rudolfovem. 2. toij je moj šiit. Mešan zbor. 3. Oblaht. Šesterofflasen mešan zbor. Ujlasbil Stanko Pirn a t. Zvezek .\.\VIII. Založila in izdala »Glasbena Matica«. V Ljubljani. 1898. Lastnina »Glasbene Matice«. Natisnila Jos. Kberle in dr. na Dunaji. Vil. M. 4* 7 str.
Glasbena Matica. 1. Vrvica. 2. Naia pesem. Mešana zbora, l'glasbil P. llugolin Sattner. Zvezek ,\.\l.\'. Založila in izdala »Glasbena Matica«. V Ljubljani. 1898. Lastnina »Glasbene Matice«. Natisnila Jos. Kberle in dr. na Dunaju. VII. M, 4». 15 str.
Lifanije v cast presr. Srcu Jezusovemu. Priredil P. .\ngelik Hribar. Založil knezoškofijski ordinarijat ljubljanski. Tisk Katoliške tiskarne. (Brez letnico.) 4®. 8 str.
Ptirnjut ohha/ilnih pesmi za mešan zbor zložil Ig. Hladnik, kapiteljski organist v Rudolfovein. Op. 14. Drugi natis. 4°. 8 str. (Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 1898.)
Pfatiiitska. .Moški zbor, zložil na besede J. N. Resmana Anton l-'oerster. (Priloga Planinskemu Vestniku štev, 8 letnika 189K.) 8».
Frra fantazija i vpleteno zahvalno pesmijo za orgije zložil in problagorodnomu vclcčnslitcmu gospodu dr. Francetu Detela, ravnatelju c. kr. gimnazije v Novem mestu najponižnejše poklonil Ign. II lad ni k. Op. 33. V Ljubljani. Založil skladatelj. Tisk J. Blasnikovih naslednikov. 4".
Slava Bogu. zvezek. Adventne in božične pesmi za mešan zbor zložil in izdal P. Angelik Hribar ord. IT. min.
Z dovoljenjem....... knezoškofljstva Ljubljanskega in
redovnega predstojništva....... V Ljubljani. Založil
samostan Ljubljanski. Natisnil R. Milic. 189S. 4«. 20 str.
Štirideset napevov za šolske pesmi v Koprivnik-Majcenovi začetnici. Na svetlo dal Anton Kosi, učitelj v Središču. V Ljubljani. 1898. V založbi izdajateljevi. Tisk Kat. tiskarne. 12®. 2« str.
5 Tantum ergo in petero mašnih pesem za mešan zbor zložil Ign. H lad ni k. Op. 17. Založil skladatelj. V Ljubljani. Tisk Blasnikove tiskarne. 4°. 7 str.
SlavieJc. (Glej VH. i.)
Glasbeni list: Cerkveni glasbenik (z glasbenimi prilogami).
Pole s podobatni zti ido in tlom. Založila družba za pomnožc-valno umetnost na I)unaju. Komisijska zaloga: c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju. |1H9K] Kol. Naslov, Kazalo in 25 številk (listov) podob. jVrsta II.)
Hloremka Menograßja	F. Magdič. (Glej Vil. i.)
XIX. Knjige za prosti narod, spisi prigodnikt, knjige različne vsebine, koledarji.
Ciganom osvela. Povest. Poslovenil Silvester. V Ljubljani. 1898. Založil AnU)n Turk, knjigar. Tisk. J. lUasnikovih naslednikov. 8». 65 str.
Vettlek vezilnih daril ali voščilne pesmice o godovih, novem letu in drugih prilikah z nekaterimi spominskimi listki in grobnimi napisi. Četrti, povsem popravljeni natis. V Ljubljani. ZaložilJ. Giontini. 1898. Tiskarna R. Miličeva v Ljubljani. M. 8», 73 str.
Voiiilni listi za noro Uto, godore in rojstne dnece. Slovenski mladini v porabo. V Ljubljani. 1898. Založil in prodaja Janez (iiontini. Tiskal V. Blanke v Ptuji. M. 8* 90 str.
Voiiilo za mm leto 1898. [Pesem s podpisom). Vam udani dimnikarski pomočniki pri Ivanu Rakušu v Ormoži. Tisk in založba Lovkam v Oradci. |189H]. Folio. I str. s slikami.
VoSSilo za nom leto 1899. |Pesem s podpisom.] Fran Orel, pismonoša v Radovljici. V. 8®. 1 str. (Tisk Närodno tiskarne v Kjubljnni 1898|.
Zbirka IjnlMvnih in snubilnih pisem. Po raznih vzgledili sestavil F. H. Šosti natis. V Ljubljani. Založi! in prodaja Janez C.iontini. 18U8. .M. 8». 8() str.
Hitri miunar z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi in na metersko mero in vago. IL predelani natis. V Ljubljani. 1898. Založil Janez Giontini. Tiskarna Kloin-mayr Bamber;^. Ljubljana. Ozka 12* H62 str.
Frave egi^ov^h sanjske buhv iz Ida 1231 z razkladanjem sanj in s prislavljenimi numerami za tiste, ki hočejo svojo srečo poskusiti v loteriji. V Ljubljani. Založil in prodaja J. (liontini, bukvar. 1898. Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. M. 8*. 4() str.
Iliistrorani narodni koledar za leto 1839. Uredil in izdal Dra-gotin Hribar v Celju. (Tiskal Dragotin Hribar v Celju). 1898. M. 8».
Vsebina: dr. J. Orel: Umor naSe coaarlce. A. Hribar: Slovencem za novo leto. M. P. Podkrajec: Ivan Vesel Koseški, slovenski pesnik. Iv. ZabukovSek: Blaž Kocen. M F. Podkrajec; Prof. dr. Vatroslav Jagid D, Hribar: Dr. Josip Po-klukar. Dr. F. Vidic: Jeniej Kopitar. P. pl. Radics: Valvazorjev rod na Spodiyem Štajerskem. Semen S.: Na letoviSCu. Zofija Kveder: Služba ASkerc: Fakir. Ogled po svetu.
JuhilejsM dijaSki h)kikir za navadno leto 1899. Uredil Ivan Vari. Založil Jos. Potrič. Ljubljana. 1898. Tisk Närodne tiskarne. 16*. 85 str.
Vsebina; DijaSki prijatelj, (str.29 40) in Odlomek iz matematike. (00 86.)
Ko^eiar dniibe sv. ifohoija za navadno leto 1899. Z dovoljenjem ...... krškega knozoškolijstva. Na svetlo dala in založila družba sv. Mohorja v Celovcu. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. V, 4*. 144 -f 64 str.
Vsebina: Sijonski glasovi, Fr. Neubauer, Ant. Medved, Mih. Opeka; Grob papeža Pija IX., dr. Mih. Opeka; Kvaterna sobota, R Silvester; Uesje in bitje, Ant. Med ved; V Ameriko, povest, Premec; Domačim zvonovom, Fr. Neubauer; Kako je Svedre aad rugo osnoval, PeterBohinjec; Pred pomladjo, Bogdan: Zdrava Marija, Fr. Ks. MeSko; Dvojna dedSCina, Ivo Troftt;
NaB cc«ar vrh Javomika, Ivan Podboj; Štnarnice v goadu, Jan. Godec; Dr. Alojzij Matija Zorn, dr. J. Pavlica; V tujino. Fr. Ka. MeSko; Ciganska ženitev, Janko Barlö; Novi slovenski Škofje, To m an o v. V Djakovo, Janko Bari 6; Razgled po kaU>-liSkih misijonih, dr. J. KrižaniC; Streljanje proti toCl, dr. Jože Voänjak; Vremensko prerokovanje, dr. J. VoSnjak; Kmetaki vretnenski prerok, dr. M. Z.; Živalski pogovori, F. R.; Pesni, Neubauer, Meäko; Cerkev sv. UrSale na PleSIvcu, J. Boro veki; Legendo in basni iz Slovenskih goric.
Koledar kal. tiskwnega druŠlca v Ljubljani za leto 1899. Namenjen zlasti slovenski duhovščini. Knajsli letnik. Izdalo In založilo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Natisnila Katoliška tiskarna. 12». 118 str.-f naznanila.
Mala prutiha za navadno leto 1898, ki ima 365 dni. Na svetlo dala C. kr. kmetijska družba. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blasnikovi nasledniki. Vse tiskovne pravice prihranjeno. 24". 32 str.
Velika pmtika za navadno leto 1898, ki ima 365 dni. Na svetlo dala c. kr. kmot. družba. V Ljubljani. Nati.snili in založili .1. Blasnikovi nasledniki. Vse tiskovno pravice prihranjene. 24". 32 + 54 stranij-f naznanila.
Sioeenska pifdika za navadno leto 1899, ki ima 365 dni. V Ljubljani. Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr iS: Fed. Bambersr v Ljubljani. 24". 90 str.
Aiuirej baron Cehocin. (Glej l.\.)
Andrej Ilo/er. (Oloj IX.)
Cendova mati. (Glej VII.)
Cesarica Elisabeta. (Dimnik. Glej L\ )
Fran Josip /., cesar avstrijsk-i. (Hubad. Glej l.\.)
Naša cesarica Elizabeta. (Nedeljko. Glej 1\.)
Sai cesar Fran Josip L (Zupan. Glej IX.)
JV)V Veličansico cesarica in kraljica J^izabeta. (Dolenc. Glej I.\.)
Obravnava proti anarhistu L. Luccheniju. (Glej I.\.)
Zlati juhUej preljubega cesarja. (Dimnik. Glej LX.)
Fovtsli slov. ljudstvu v })ouk in zabavo. (Glej II.)
Slorenske veiernice. (Glej II.)
Različni stenski in skladai koledarji.
XX. Varia.
a) Šoliska izvestja.
hpesljf C. kr. drhtme nižje gimnazije r Ljubljani o šolskem letu 1897 98. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran Wiesthal er. Vsebina. 1. Solin in njegove razvaline. Spisal prof. Sim. Rutar. (Glej X.) 2. ^)lska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani. 1H98. Založila c. kr. državna nižja gimnazija. Natisnila Ig. pl. Ivloinmayr & Fed. Bamberg. V. 8«. 46 str.
C. kr. ohrtne ftrcikome Sole v hjuhljuHi. Poročilo o žolskem letu 1897,98. Založba c. kr. strokovnih sol v Ljubljani. Natisnila Kleinmavr & Bamberg. 4°. 9 str.
XVII leim poroiilo deSke meSfamke !ole 8 kmetijskim značajem v Krškem. Šolsko leto 1897 98. Založilo ravnateljstvo. Tiskal Dragotin Hribar v Celji. 8* 4U str. Nemški in slov.
Vsebina: Cesar Franc Jožef I. V spomin in proslavo petdesetletnega vla<lanja cesarja. Si'stavil K. R — Dvajsetletnica naSe mefiCanake Sole.
hcestje GMme Madce v Ljubljani o društvenem in Šolskem letu 1897,98. Izdal odbor. Sčstavil društveni tajnik. V Ljubljani dne 14. julija 1898. Založila »Glasbena Matica«. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. V, 8K 100 str.
Vsebina; PetindvfOaetletnica ,GlaaJ)ene Matice". Zahvalno potovanje „Glasbene Matice" na Dunaj. Pojavi dunajskega Časopisja o koncertih. Prolog, spisal Josip Stritar. Glasbena Sola v Ljubljani. Glasbena Sola v Novem mestu. Musikalije. DruStveni koncerti. RaCun .Glasbene Matice*. ProraCun „Glasbene Matice". Efektna loterija .Glasbene Matic«", Druätveno vodstvo. Poverjeniki .Glasbene Matice". Imenik druätvenikov. Razpis jabilejskih nagrad.
Ijetno jMroiilo gospwlinjske šole v Ljubljani za prvo društveno in šolsko leto 1897/98. Priredil dr. Danilo Majaron. V Ljubljani. 1898. Izdala in založila »Gospodinjska šola«, društvo za ustanovo in vzdržavanje gospodinjskih Sol, v Ljubljani. Tiskali .1. Hlasnikovi nasledniki. 8®. 27 str.
LtUio fmvčilo Fran-Josefore ljudske šole v Črnomlji, štirirazred-nice z dekliško paralelko. 1897 98. Izdalo šolsko vodi-teljslvo. Založil krajni šolski svet v Črnomlji. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8*. 14 str.
Letno jMrolilo šlirirazredne deške ljudske šote in obrtne nadaljevalne šole v Kranji. Izdalo šolsko vodstvo konccm šolskega leta 1897 98. Založil krajni šolski svet v Kriinji. Tiskarna K. Miličeva v Ljubljani. V. 8". 14 str.
Ltino poroiilo šUrirazredne dekliike ljudske šole v Krnuju. Izdiilo aolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1897^98. Založil slavni krajni solski svet v Kranju. Tisk Miličevo tiskarne v Ljubljani. V. 8*. 15 str.
Vsebina: V spomin peulcaetlotnice Njega VeliCanatva cesarja Franca Jožefa L lUCiteljiCin govor)
Letm poroiilo Stirirazredne ljudske Sole in obrtmmtdaljeralne Sole p Krškem. Izdalo šolsko vodileljstvo na konci leta 1897 98. Založil krajni šolski svet na Kräkem. Tisk R. Miličovo tiskarne v Ljubljani. 8®. 15 str.
Lrf/io poroiilo I. me^tiif pefrazredne deike ljudske ioU in obrttte pri-pravljalve Sole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1897/98. Založila 1. mestna petrazredna ljudska šola v Ljubljani. Tisk R. .Mili6eve tiskarne. V. 8» 25 str.
Vsebina: XaSe ljudsko ftolstvo (1^8-1!^). Slavnostni govor Fr. Le v ca. Zlati jubilej Njega Veličanstva cesarja Franca Jožeta I, Govoril....... Jakob Dimnik
Lftno poročilo dnuje petrazredne deSke ljudske Sole, obrtne priprnf-Ijalnice in Šolske delarne v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1897/98. Založila 11. mestna petrazredna doška ljudska šola v Ljubljani. Tisk Miličeve tiskarne. V. 8».
fjttno poroiilo mestne osemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1897,98. Založila mestna osemrazredna dekliška ljudska šola v Ljubljani. Tisk R. Miličeve tiskarno. 8». 17 str.
Letno jMroiilo UrSulinskih dekliSkih iol v Ljubljani. Izdalo šolsko ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1897 98. Založile Uršulinsko dekliške šole. Tisk R. Miličeve tiskarne v Ljubljani. 8*. (Slov. in nemški.)
Letm poroiilo Stirirazredne ljudske in obrtne mdnljevalm Sole v Metliki. Izdalo šolsko voditeljstvo na koncu šolskega let« 1897 98. Založil krajni šolski svet v Metliki. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8*. 20 str.
Läno poroiilo ietverorazredne deSke ljudske Sole 'v Novem mestu 1897 98. Založil krajni šolski svet. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8*. 10 .str.
Letm poroiilo trirazredne dekliške iole v Novem mestu. 1897'98. Založil krajni šolski svet. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8®. 10 str.
Lelm poitiiih jiftrmredne ljudske Sole in ohi twjnodaliemlue Sole v PosUiJini ob konci Šolskega lota 1H97 1)8. Izdalo »olsko vodstvo. Založil krajni šolski svöt v Postojini. Tiskal R. Šeber v Postojini. 8\ 1') sir.
Vsebina: Naša obrtnonadaljevalna šola. Štefan Trimoži«. — Šolska poročila.
Lftm poročilo itirirazredne deihe, dnmzredne dekliške in obtinfh-nadaljnvtlne Me v Hihnici ob konci Šolskega leta 1897 98. Založil krajni Šolski svöt v Ribnici. Tiskal R. seber v Postojni. Ö*. 18 str.
Vsebina: Pristopimo k zvezi v varstvo pliCev. Letopis.
Jjetno poroiilo jtetrazredm deške ljudske Sole ih obrtm-nadaljemlue šole v Škofjiloki. Izdalo solsko vodstvo koncem šolskoca leta 1897 98. Založil krajni šolski svet v Škofjiloki. Tisk R. Miličeve tiskarne v Ljubljani. V. 8*. 12 str.
Letno poi-oiilo Stirirazredne ljudske šole in z njo zdniiene obrtno-mdaljecalne šole v Št. Vidu pri Ljubljani. Izdal in uredil koncem šolskega leta 1897,98. nadučitclj in vodja Janko Žirovnik. Založil krajni šolski svet. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. 8*. 22 str.
Lduo jmroiilo ljudske šole v Toplicah. Izdalo šolsko vodstvo ob koncu šolskega leta 1897^98. Založil krajni šolski svet. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8». 8 str.
Letno poročilo ljudske in ohrtno-nadaliemdne S-)h o TVHht 1897 98. \'erla? dar Schulleitung in NeumarktI. Duchdruckerei R. Millitz. Laibach. 8*. 23 str. (večinoma nemški).
b) Društvena izTcstja.
Vesinik šolske dntzbe se, Cirili in .Vf/w/i v Ljubljani. X. in .\I. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani. Tisk .1. lilas-nikovih naslednikov. 1898. 8». 153 str.
h-vo letno poročilo i)odf>onieifa drušlm za slovenske eisokoaolfe v Gradcu. V Gradcu. 1898. Izdalo in založilo društvo. Natisnila tiskarnica c. kr. dvornih gledališč na Dunaju. (Odgovoren Rimrich.) 12«. IG str.
Ikselo letno jiorolilo podpornega društva za slovenske visoko-šolce na Dunaju, ustanovljcncKia I. 1888. o vladarski štiridcsetletnici Njegrovega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. \a Dunaju. 1898. I/dalo in založilo društvo. Tiskala tiskarnica c. kr, dvornih gledališč, odgovoren A. Rimrich. 12*. 24 str.
Dijaška kuhinja v Krunji. IV. loto. Poročilo odbora »Dijaško kuhinjo v Kranji« za šolsko loto 1897 9«. Tisk J. lUas-nikovih naslednikov v Ljubljani. V. 8». 8 str.
[Poriiiilo (Iruitra I.jubljamke dijašhe kuhinje. Natisnil Klein ifc Comp. 1898. 8«, 16 str.)
(Le/iti mitin in porolifo Ddavukfyfi jmiporneffa druSti^ r Trstu. 1898. Natisnila tiskarna Dolenc. 8».)
Stiriindvnjse<^> porrililo in račun drtdb« duhovnikov Lvmutinske U-ofije za leto 1897. Založba druži)e. Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru. 1898. 8«. 4 str.
l\\ Letno poroiilo^ eerkcfiie^a društva p Št. Jurjn ob Taboru za I. 1897. V Št. Jurju. 1. Januarja 1898. Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru. Kolio. 3 str.
III. Letno jwrocilo Cerkvene druibe pri So. Lenartu c Slop. (hricuh za 1. 1897. Sv. Lonart v Slov, fioricah, v mescu jami-variju 1898. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 8°. 4. str.
17//. Poreiilo Cerkvene dniShe v Vitanji za leto 1897. Izdal odbor cerkveno družbe v Vitanji, dno 15. julija 1898. V zalogi cerkvenesja društva. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Fol. 4 str.
{I^ino poročilo druUm za zidanje note cerkve v Vitanji, '1'isk tiskarne sv, Cirila v Mariboru.)
Triindvajseto jmroiilo Vincencijetr dniSU za Kraiijxko pod pokroviteljstvom prečastitoga milostlj. gospoda knezoskofa dr. .\ntona Honaventure Jogliča za leto 1898. Izvestil društveni predsednik kanonik Andrej Zamejic. Založila Vincencijcva družba. Natisnila Katoliška tiskarna. 8". 20 str.
Lcitu) poiviilo druitm tid-aijee tut Kranjiskem. Od 1. januvarja do 31. decembra 1897. Ljubljana. Založilo tiskarsko društvo. Natisnila R. Miličeva tiskarna. 1898. 8*. (Ü str. slov., vseh ostalih 20 str, nemški.)
Poreiilo deželnega pomoČnega društva Rndečega kriin za Kranjsko o njegovem delovanji 1. 1897. (Natisnila Klein in Comp.) 8*. 6 str.
Poročiio o delovanji gospinske podporne druibe rudečegn križa za Goriško in Oradiško za \IX. družbeno loto 1897. V Gorici. 1898. Založila družba. Tisk. Seitz. 8». 18 str.
[Ltino poročilo Mdrijine bratocšiine v Ljubljani.) Nalisnila Klein & Comp. 1898. 8®, IG str.
Šes/mjuio leino jwroiHo tiruibe rednega Mčeiija presc«tega Jiehijrga ieh^i in v podporo ubožnih cerkev Lavantiiiske školije za 1. 1897. Maribor. 18U8. (Tiskala tiskarna sv. Cirila v .Mariboru.) 8«. -1 str.
Lelm poročilo hdniinice tmuiljenih bratov v Gradcu ob koncu leta 1897. Založila bolnišnica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 4*.
Ijctno poročilo bolnišnice usmiljenih hrntoc c Knndiji ob skleftu lela 1897. Založila bolnišnica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 4*. 1 str.
Letno porofilo katdiihefja pod por negi druStm v Cdju za 1. 1897. (Tiskal D. Hribar v Celju.) 8\ i str.
Driujo izvesije Društm za krS&inuko umetnost » Ljubljani za leto 1897. in 1898. V Ljubljani. Založilo društvo za krščansko umetnost v l^jubljani. Tisk Katoliško tiskarne. 1898. V. 8*. 24 str.
Upravno poroiih glavnega odbora c. Ar. kmetijske družbe Kranjske občnemu zboru za leto 1897. Ljubljana. 1898. Založba C. kr. kmetijsko družbe kranjske v Ljubljani. Tisk J. niasnikovih naslednikov v Ljubljani. 8®. IG str.
hvestje Niindne litalnice v Ljidtljani začetkom leta 1899. Založila Narodna čitalnica, tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 8*. 10 str.
Letno poročilo Narodne čitalnice v Xovein mestu. Za leto 1897. Založila Narodna čitalnica. Tiskal J. Krajec. 8®. 12 str.
Lefm poročilo „mestne gmibe* ob koncu leta 18!t7, Založila mestna godba (v Novem mestu). Tiskal .1. Krajec. M. 8®, 12 str.
Letno poročilo telocadnega druitva „Sok^A' v Ljubljani za društveno dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1897. I. V Ljubljani. Založilo telovadno društvo »Sokol«. Tisk Narodno tiskarne. 1898. 8". 27 str.
(Letopis Zareze slovetiakih posojilnic v Celju. Natisnil Drag. Hribar v Celju. 1898.) 4®. 11 pol.
(Izcestje Centralne posojilnic« slovett-ike v /Crškem. Natisnil Drag. Hribar v Celju. 1898.) 4®. 4 str.
htestje Cmtralne posojilnice alomnske (st. 5.) Vsebina: Osebni kredit po kranjski deželi. Spisal Ivan Lapajne. 4°. G str. (Nat. Narodna tiskarna v Ljubljani.)
e) ItaviiUHki nklepi.
Uainmki sklep Juh^oif^ljersl■e Ilranilnice v Celju (za leto 1897.) Natisnil D. Hribar v Celju. 4». 2<.> alr.
Urauilnira m jMHojiliiica v Cirknki, rogislrovana zadru>ra z neomejeno zavezo. Računski sklep za tretjo upravno leto 1897. R. Šober. Postojna. 4». 3 str.
Pomijilnim in hranilnica v Črnem vrhu nad Idrijo......... Računski sklep za tretje upravno loto 1897. R. ^ebor. Postojna. 8». 4 str.
Okrajna posojilnica in hranilnica v Kamniku......... Računski
sklep za sedmo upravno loto 1897. r^amozaložba. Tisk Narodne tiskarno v Ljubljani. 4*. 2 str.
losojilnicji in hranilnica » Se. Kriii pri Litiji......... (Kakor
posoj. in hran. v Črnem vrhu.)
Tretje porofilo in računski sklep okrajne hranilnice in })os«ji{nice r Idriji, reifistrovano zadruge z neomejeno zavezo. 1897. Za upravno dobo od dnti 1 januarja do dnö 31. decembra 1897. Založila okrajna liranilniea in posojilnica v Idriji. Tiskal R. Šeber v Postojni. 4", 22 str.
[Hačtinski sklep okrajne hranilnice v Št. Lenartu p Slovenskih goricah za leto 1897. Tisk tiskarno sv. Cirila v Mariboru. 4*
(hWunski sklep hranilnegn in posojilnega dniHm r Ptiijn M Štajerskem. (Kakor pri Št. Lenartu.)
liačiinski zakljulek mestne hranilnice ljid>ljanske za osmo upravno dobo od dne 1. januvarija do dno 31. decembra 1897. I. V Ljubljani. Založila mestna hranilnica ljubljanska. Natisnil Klein & Comp. 4®. 36 str.
Uaiunski zakljuhk mestne hranilnice v Novem mestu za I\'. upravno dobo od dne 1. jan. do 31. dec. 1897. V Novem mestu. Založila hranilnica. Tiskal J. Krajec. 1898 4*. 10 »tr.
Rainnski zaključek nmtne hranilnice v Rtdodjici za drugo upravno leto 1897. od dne 1. januvarja do dne 31. decembra. Založila mestna hranilnica v Radovljici. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. 1898. 4®. 26 str.
Hranilnica in posojilnica v Vipavi, itd....... (kakor Cirknica).
{Rai^urtski zaključek })nsnjilnice na Bledu za leto 1897. Natisnil D. Hribar v Celju. 4". 4 str.)
(Račun in hilanca ponojilnke v Mozirji za leto 1897. Natisnil D. Hribar v Celju. 4». 4 str.)
Knako za posojilnico v Mariji Snežni na VeUci.
[liaiiinski xkiep posojilnice c Brežicah za loto 1897. Natisnil D. Hribar v Celju.) 4». 8 str.
Knake račune za isto dobo, pri istem tiskarju in v isti obliki so izdale posojilnico v C^ljii (20 str.), Dolu pri Hrastniku (4 str.), Gomjemgradu (4 str.). Gornji Jtmlffoni (4 str.), Konjicah (4 str.), Krškem (4 str.), Ljutomeru (8 str.), Sv. Miklavžu pri Ormožu (4 Str.), Monuhih (4 str.), PiSecah (4 str.l, Sevnici (4 str.), Slatini (4 str.), Slov^ Bistrici (8 str.), Sveti Trojici v Slomiskih goricah (4 str.), i>mariji pri Jelšah (24 sir.), SoStajnn (4 str.), Trebnjem (4 str), Vojniku (4 str.), na Vrangketn (4 str.).
Posojilnica v Mariboru, rrgistnvana zadruga z omejenim poroUiom. Jtahtnski sklep za Seslnujsio upravno leto 1897. Založila zadruga. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 4». 12 str.
Podobno računske sklepe za 1. 1897. je' tiskala tiskarnica 8V. Cirila v Mariboru za posojilnice v Ljubnem, Makolnh, Marenbergu, Ormožu, Vitanju.
Računski sklep posojilnice r Metliki, registr. zadmge z neomejeno zavezo za upravno leto 1897. Založila posojilnica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8®. 4 str.
Knako računsko sklepe je natisnil J. Krajec v Novem mestu za posojilnici v Mokronogu in JŠl. Jern<ju.
(Računski sklep posojilnice r Radečah za leto 1897. Natisnil Klein & Comp, v Ljubljani.) 8» 12 str.
Posojilnica za sodni okriy velik-olaSki ter okolico, rog. z. z itd. — Računski zaključek za H. upravno leto 1897. Narodna tiskarna. Ljubljana. 4®. 14 str.
Poročilo in računski sklep okrajne jmojilnice v Litiji, registrovane zadruge z neomejenim poroštvom za tretje upravno leto 1897. R. Šeber. Postojna. 4*. 4 str.
Podobno računsko sklepe jo tiskal R. Heber za isto dobo in v ist«m obliku za posojilnico p Logatcu |5 sir.), notranjsko posojilnico v Postojni i4 slr.i, posojilnice na Slapu pri Vipavi |4 str.) in r Zagorju ofj Savi (3 str.); slednjič za posojilnico za Stari trg, Loz in sosnhtco (4 sir,).
KmefAa })oso}itnica nn Vrhniki, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. Računski sklep za Šestnajsto upravno leto 1897. K. Šeber. Postojna. 4». 4 str.
Pornjilnica v Cerknici, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. Račun in bilanca za tretjo upravno leto 1S97. R. Šebor. Postojna. 4". 4 str.
Posojilnica za II. UiHriški okraj, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Računski sklep za četrto upravno leto 1897. R. Šeber. Postojna. 8«. 4 str.
Posojilnica v Zatiiini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Poročilo in računski sklep za drugo upravno leto 1897. R. Šeber. Postojna. 8*. 3 str.
Posojilnica za Imki potok, Drago in Travo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. ^ Računski zaključek za drugo upravno leto 1897. R. Seber. Postojna. 8«. 4 str.
P'.nako poročilo je izdala Posojilnica za Sodraiico Ur okolico itd.
Itahmski sklep pod protektoratom Njih c. in kr. apostolskega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. stoječega kranjskega vojaškega veteranskega kora v Ljubljani za leto 1897. Ljubljana. Založil vojaški veteranski kor. Tisk J. Blasnikovih naslednikov. 8*. U)-f9 str. (nemški in slov.)
Sklep rainna zastadjamic« in ž njo zdritzene hranilnice ustanovljene po grofu Thurnu v Gorici za leto 1897. Gorizia. Tipogralia' Ilariana editrice. 1898. 4*. iltal. in slov.)
Ijflni račun in imenik udov „Pogrebnega (iriiHen' na Vrdeli za leto 1897. Natisnila tiskarna Dolenc v Trstu. 4».
Podobne račune je tiskala ista tiskarna tudi za pogrebna društva: ».ložef Arimatej« v Jjonjeru, v Hocolu, »Nikodem« m Ojičiniy v Hojami.
{[jttni račun posojilnega in kon^umnega dmStca v Pobegih v Istri za 1. 1897. Natisnila tiskarna Dolenc v Trstu.) 4».
[SJilepni račun posojilnice c Kopru za 1. 1897. Natisnila tiskarna Dolenc v Trstu.) 8«.
{[^ni račun konsumnega druitra p Ijonjeru. Nat. tiskarna Dolenc v Trstu.) 4«.
Knak račun za konsumno druStvo v S. Iranu pri Trstu.
{iMni rafim obiinijskega dniSfca v B'lrkopljah za I. 1897. Natisnila tiskarna Dolenc.) 4».
Frotveioi mestiutja iaklihin zii 1899.1. V Ljubljani. Založil mostni magistral. Natisnil A. Klein & Comp. 1898. V. 4*. 21 str.
Jtnhmi ,Shven»ke Maltce" sa XXXIH. druHmio dobo. Tisk Niirodne tiskarne. 8». 8 str.
d) PiHVila.
(Pravil» ddacskrga poditornega druilca t? Celju. 1898. Natisnil D. Hribar v Celju) 8«. IG str
Ptavila družbe sn zidanje nove fmtiliSkumke form cerkve Mnrljf, »Mtere milosti v Mariboru. Maribor. 1898. Zaloi^.il frančiškanski samostan v Mariboru. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (F'onatis.) IG». G str.
Prarila in cenik kmelijsko-kemljskega preakiiSemliSiu c. kr. kine-tijske družbe kranjske v Ljubljani. Ljubljana. 1898. Založba o. kr. kmetijsko družbo kranjske. Tisk J. Blasnika naslednikov. 8*. 20 str.
Pravila hnetijskegu druilm c Dohrejmljah, registrovanc zadrugo z omejeno zavezo. M. 8*. 15 str. (IJrez letnice in tiskarja. 1898. J. Blasnikovi nasledniki.)
Pravila kmetijd-eya druŠtvit v Žireh, registrovane zadruge z omejeno zavezo. R. Šeber. 1'ostojna. 8®. 8 str.
[Pravila kluba savinskili kolesarjev. Natisnil D. Hribar v Celju.)
(Pravila konsumnegn druStva v Šoštanju. Natisnil I). Hribar v Celju.) 4*. 4 str.
Pravila I. železniškega delavskega k-onsumnega dni&ea, vpisana zadruga z omejenim poroštvom. (Brez letnice in tiskarja. 1898. Blasnik.) M. 8». 23 str.
Pravila mlekarske zadruge v Postojni, regi.slrovane zadruge z neomejenim poro.§tvom. R. Šeber. Postojna. 8°. 18 str.
Pravila Marijine drnSbe krihinskih deklet (dekliške družbe) v i^.užombregu. 24» 16 str. Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
(Pravila družbe mladeniiev v Št. Petru pri Radgoni.) Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1898.
Pravila podpornega in hranilneg i društva uHteljic, ustanovljenega v proslavo petdesetletnice Nj. Ve!ičan.stva. M. 8*. 10 str. (Brez letnice in tiskarja. 1898. J. Blasnika nasledniki.)
(Pravila prontoroljnega gasilnega društva. Natisnila Ig. pl. Klein-majT Fed. Bamberg.)
Pravila slot-mskega zidarskega in tesarskeijn druUva v Ljubljiini. Narodna tiskarna. (Brez letnico.) Si. 8* 8 str.
Praeila Posojilnice v Crnomlji, rogistrovano zadrucro z neomejenim poroštvom. Delaj, zbiraj, množi. V Črnomlji. 1S98. Založila uosoiilnica. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. 12». 16 str.
[Pravila „Samnske lesne gadru^e'^ t? Mozirji. Natisnil D. Hribar v Celju.) 8». 18 str.
Pravila Vipavske Seleznicc. Na Dunaju. 1898. Izdala Vipavska železnica. Tiskala in založila Goriška tiskarna A. Ga-bršček v Gorici. 8*.
Pravila zadruge vseh ohiinikov črnomaljskega aorhtfga okraja v Črnomlji in Pravila pomoi^nisketra zbora tistih pomočnikov, ki so v delu pri zadrugi vseh obrtnikov črnomaljskega sodnega okraja v Črnomlji. Zaloga črnomaljske zadruge. Tiskal J. Krajec. 1898. .M. 8°. 32" str.
Pravila za zavezo okrajnih bolniSkih ilagajnic v okraju delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu. Trst. 1898. V samozaložbi zavoda. Natisnila Ig. pl. Kleininavr & Fed. Hamberg v Ljubljani. 8*. 10 str.
Pravila za okrajno posojilnico v mestu Kamnik, registrovano zadrugo 7. omejeno zavezo. Samozaložba. Tisk Narodno tiskarne v Ljubljani. 8®. 10 str.
Pravila za posojilnico t> Sevnici, registrovano zadrugo z neomejenim poroStvom. Založila posojilnica v Sevnici. Tisk Narodne tiskarno v Ljubljani. 12®. 9 str.
Pravila za spMno kreditno društvo, rcgistrovano zadrugo z omejeno zavezo. Ljubljana. 1898. V založbi splošnega kreditnega društva. Natisnila Ig. pl. Kleinmajrr Fed. Bamberg. 8". 15 str.
[Pravila ztezt ulovenskih posojilnic. Natisnil D. Hribar v Celju.) 4». 4 str.
Pravila ^Olasbene Miitice' v Ljubljani, (.^prejeta na izrednem občnem zboru 20. avgusta 1898.) Narodna tiskarna. M. 8». 9 str.
Pravila zvf^e slovetiskih pevskih drnHev. J. Blasnikovi nasledniki. Ljubljana. (Brez letnice.) 8". 12 str.
Pravila slovenskega trgovskega pevskega društva v Ljubljani. Narodna tiskarna. (Brez letnice.) 12®. 4 str.
Braioviiitia presi-Hei/a roinef/a renca. (Pravila.) Z dovoljenjem ........ Lavanlinskega knezoskofijslva. Založila bratovščina rožanska v Makolnh 1. 1898. Četrti natis. Tiskarna »v. Cirila v Mariboru. 12*. 7 str.
Pr<tcil'i z» okifijm bolniSio hlagajnico v Onmži. 1898. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. V. 8*. 7 str.
Vzonio ustcmovilo za ofitine zadttige. Pravih. (Brez letnice in tiskarja. 1898. J. Rlasnika "nasledniki.) M. 8*. 28 str.
Vzorm ttstanopilo 2<i pomočniUv zhore. iBrez letnice in tiskarja. 1898. J. Blasnikovi nasledniki.) M. 8". 8 str.
Zdravniikn ztturnicn Kranjska. Bolnižke blagajne. (Pravila.) J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani. Nemški in slov. M. 8*. 3-^-3 str.
(Dmmkarski red. Natisnila Klein «fc Comp, v Ljubljani. Založi! mestni magistrat 1898.i 8®. 8 str.
Določila za premianje prmoga. Natisnila Klein «V Comp, v Ljubljani. Založil mestni magistrat. 8*. 8 str.
(Vozni red za omnibme. Natisnila Klein & Comp, v Ljubljani. Založil mestni magistrat.) 8* 6 str.
Cestno-polic^sk-i red za deželno stolno mesto Ljuhljano, sprejet v seji občinskega sveta dne 10. septembra 1897. V Ljubljani. Samozaložba mestnega magistrata. Natisnil Klein & Comp. (Nemško in slov.) 8®. H2-f-32 str.
Disciplinarni Uatuf za mestno policijsko atraio. Sprejet v javni seji občinskega sveta dne 20. decembra 1898. V Ljubljani. Založil mestni magistrat. Natisnil A. Klein Comp. 1898. 8«. 6 str.
Knjigotodstveno natodilo za mestno elektrarno. Natisnil A. Klein Comp, v Ljubljani. 8*. 12 str.
Mežlatiaki itatiU za dtielno stolm mesto Ljubljano, kakor ga je na podlagi zakona z dne 5. avgusta 1897. 1., žt. 22 dež. zak. za vojvodino Kranjsko občinski Bvi5t v svoji seji z dne 5. oktobra 1897. 1. sklenil in visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom z dne 3 septembra 1898. 1. št. 12531 potrdila Natisnil A. Klein & Comp, v Ljubljani, (Nemško in slov.) 8". 9-f9 str.
Sarodilo za mestnega jeiarja, odobreno v javni seji občinskega sveta ljubljanskega dne 16. nov. 1897 št. 39831. (Brez letnice in tiskarja. A. Klein & Comp.) 8«. 4 str.
Namiilo za okrajne načelnike, sprejeto v seji občinskega sveta dno 16. novembra 1897, žt. 39G04. 8°. 2 str.
Navwiilo za oskrbovanje glamice medneya loterijskega posojila in njenega atnortizačnega zaklada, sprejeto v seji občinskega sveta dne 20. februarija 1880. I. in snremenjene v seji občinskega sveta dne 3. februarija 1898. I. (Brez letnico in tiskarja. 1898. Klein Comp.) 8». 5 str.
Navodilo za »luHo mestne policijske straie Ijuhljatvike. Odobreno v seji občinskega sveta dne 16. novembra 1898. leta.
V	Ljubljani. Založil mestni magistrat. Natisnil A. Klein A: ("omp. 1898. 8». 4!*) str.
Opravilni red mestnega magistrata ljubljanskega. (Sprejet v izredni seji občinskega sveta dno 18. oktobra 1899.) V I^jubljani. Založil mestni magistrat. Natisnil A. Klein & Comp. 1898. 8* 76 str.
Organizatorni siatid za mestno policijsko stražo ljubljansko. Sprejet v javni soji občinskega sveta dne 20. decembra 1898. V Ljubljani. Založil mostni magistrat. Natisnil A. Klein & Comp. 1898. 8*. 9 str.
Poiik o določilUt, ki se tiiejo starostne preskrbe za delavce c. kr. tobačne uprave. F^oslovenil Kr. Leveč. Natisnil A. Klein & Comp, v Ljubljani. 1898. 8«. 18 str.
Prevozniiki red, to je red, s ktcrim se uravnava obrt prevoznikom ljudi v deželnem stolnem mestu ljubljanskem.
V	Ljubljani. Samozaložba magistrata. Natisnil A. Klein & Comp. (Nemški in slov.) 8*. 18+18.
Službena pragtnatika za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske. (Sprejeta v izredni soji občinskega sveta dne 15. novembra 1898.) V Ljubljani. 1898. Založil mestni magistrat ljubljanski. Natisnil Dragotin Hribar v Celji. 8«. 49 str.
Slidbeno navodilo mestnemu tržnemu nadzorniku. Izdano po sklepu mestnega občinskega sveta stolnega mesta Ljubljane z dne 16. novembra 1898. I., št. 4<J812. V Ljubljani. Založil mestni magistrat. Natisnil A. Klein & Comp. 1898. 8*. 19 str.
e) Zapisniki, itnAniki. naznanila.
Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem za šolsko leto 1898,9. V. letnik. Sestavil
Štefan Primožič, učitelj......... V Postojni. Tiskal in
založil Rih. J^ebor. 1898. M. S'. 82 str.
Zapkmk (trajne »iiteljske knjUnice v Nomn mest». 1898. Založila C. kr. učiteljska knjižnica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. (Nemški in slov.) V. 8*. P+ 59 str.
Zaznamek knjižeem zaloge J. Giontinijeve knjigamiee v Ljubljani. Mestni trg št. 17. 1898. K. Milic. Ljubljana. 12». 24 str.
VoliUki imenik za dopolnilne eolitve občinskega sveta deželnega 8tolneu:a mesta Ljubljano leta 1898. Natisnil A. Klein (Ü, Comp, v Ljubljani. Fol. 4 pole.
Obiinska upram deželnega stolnega mesia Ljubljane Ma 1898. V Ljubljani. Založil mestni magistrat. Natisnil A. Klein & Comp. 16».
Periodične vloge. Natisnil A. Klein & Comp, v Ljubljani. 8®. VIII. str.
Ročni kazipoi po Goriškem, Trstu in Istri za 1899. Sestavil Andrej GabrSček. V. letnik. V Gorici. 1898. Tiskala in založila Goriška tiskarna A. GabrSček. M. 8". Hrezplačna priloga Soči.
Vzpored JI. narodne dirke, katero priredi klub slovenskih bi-ciklistov »Ljubljana« na dirkališču v nedeljo dne 5. junija 1H98. Natisnil A. Klein & Comp, v Ljubljani. 8». 20 str.
Ilugtrovani cenik. Prva, največa kranjska tvrdka za jerme-narske in sedlarske proizvode, za konjske, vozne in jezdne opravo. Fran I'rimožič. Edini izdelovalec kov-čegov, torb in galanterijsko-usnjatih proizvodov v Ljubljani. Dunajska cesta št 6. V Ljubljani. Natisnili J. Blas-nikovi nasledniki. (Nemški in slov.) 8®. lO-flO str.
Gričar in Mejač. 1898 99. Ljubljana. Prešernove ulice št. 9. Skladišče dunajskih oblek tvrdke Gričar in Mejač. 40 str.
Bartheljeva priobčevanja za trgovino, obrtnost, poljsko in gozdno gospodarstvo. (Češki in slov.) Vidavatel Michael Barthel a spol. Videft. Tiskli I$ratfi Chrastinovc^. Vel. Mezifiči. 8». 30 str.
Poziv slikatjem, slikarieam, risanjem m arhitektom slovemkim. Alojz Gangl. 4». 1 str. (Narodna tiskarna. 1898.)