PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 12 (13.545) Trst, nedelja, 14. januarja 1990 Manjšine jabolko spora MARKO VVALTRITSCH Dogajanja v Sovjetski zvezi in drugih državah Vzhodne Evrope so že več mesecev v ospredju svetovnega in še zlasti evropskega zanimanja. To ni nič čudnega, saj so bili v teh državah konec prejšnjega leta pravi politični potresi. Ponekod je do sprememb prišlo na miren način, drugod pa je do sprememb prišlo na nasilen način. Na miren način prihaja do sprememb tudi v Jugoslaviji. To se dogaja brez velikih demonstracij, ki smo jim bili priča v Vzhodnem Berlinu, v Pragi in v Sofiji. V Sloveniji so se pričele priprave na parlamentarne volitve, ki bodo v letošnjem aprilu. Prvič po vojni si bodo konkurirali kandidati raznih strank. Kot kaže bodo na volitvah nastopile štiri politične skupine: Zveza komunistov, ki je na kongresu konec decembra dokončno odložila boljše-viški plašč in se opredelila zahodnoevropsko; Socialistična zveza, ki se je na začetku prejšnjega tedna prelevila v stranko in tudi sprejela odločitev o nastopa na volitvah,- Združena demokratična opozicija DEMOS, ki se je javnosti predstavila na začetku prejšnjega tedna,- ZSMS, ki je pred nekaj dggvi potrdila svoj nastop na volitvah. Politične skupine nastajajo tudi na Hrvaškem, v Srbiji in v drugih jugoslovanskih republikah. Ponekod gredo celo tako daleč, da ustanavljajo skupine, ki se odkrito proglašajo kot naslednice med vojno z okupatorjem sodelujočih strank in skupin. Najbrž se je histerični nacionalistični politiki v Srbiji treba zahvaliti, da se je ustanovila neka Zveza, ki zagovarja četniš-ko tradicijo. S podobnimi težavami se soočajo v Nemški demokratični republiki. Tam bodo volitve v maju. Na vzhodnonemškem političnem pozorišču se pojavljajo tudi desničarske skupine, ki so zelo blizu zahodnonemškim neonacističnim in rasističnim republikancem. Prav zaradi tega se pristaši nekdanje vzhodnonemške komunistične partije SED priredili mogočno manifestacijo Proti od Zahoda predlagani združitvi. Kar pa v vseh teh državah prihaja v ospredje je manjšinsko vprašanje. O dogajanju v Bolgariji in o tam -živečem milijonu Turkov smo že pisali. Kot povsod drugje v kapitalisičnem svetu so tudi v še vedno komunistični Bolgariji dosegli »sporazum«. Turki bodo imeli pravico doma govoriti v svojem jeziku, v odnosih z oblastjo pa bo dovoljena le bolgarščina. Isto velja 2Q druge manjšine, med temi tudi za tPnkedonsko. S takim kompromisom Slovenci v Italiji nikakor ne bi bili zadovoljni, saj imamo vsaj šole, časo-P‘se in društva ter naše občine, kjer Uporabljamo naš jezik. Očitno se Turkom in Makedoncem v Bolgariji godi slabše. Najhuje pa je v Sovjetski zvezi. Mi-doil Gorbačov je zaskrbljeno pohitel v bakske republike, kjer je težnja po NADALJEVANJE NA 2. STRANI Gorbačov zaključil obisk v Vilniusu, ne da bi mu uspelo prepričati ljudstvo in vodstvo Razhajanja med Moskvo in Litvo so velika, a ne nepremostljiva Sovjetski voditelj je opozoril, da večstrankarski sistem ni čudežno zdravilo proti nezadovoljstvu - Zahteva po neodvisnosti bremeni perestrojko y i v •’ j' ml.. fi* VILNIUS Gorbačovov obisk v Litvi ni dosegel svojega namena. Sovjetski lider se je sicer zelo trudil tudi s pogumnim soočanjem s prebivalstvom, ki ga je pričakalo na ulicah, vendar s svojimi odgovori ni zadovoljil. V nekaterih mestnih četrtih Vilniusa ga je prebivalstvo sprejelo s protestnimi napisi in celo z žvižgi in vojska je morala zajamčiti varnost in red (na sliki AP). V zaključnem govoru na sedežu litovskega centralnega komiteja pa je Gorbačov priznal, da so razhajanja med Moskvo in separatisti še velika, nikakor pa ne nepremostljiva. Litovske voditelje je zato povabil, naj še enkrat poglobijo zahtevo po svobodni in neodvisni Litvi, vendar v duhu perestrojke, in naj se odslej izogibajo novim zahtevam. Včerajšnji odločni NE secesijske frakcije komunistične partije, pa resnici na ljubo, ponuja le pičle priložnosti za optimizem. Številni pozivi Litovcem, ki jih je Gorbačov izrekel v dneh svojega obiska, so se ponovili tudi v zaključnem govoru. V bistvu je ponovil moskovske teze glede zahteve po neodvisnosti in priznal, da se perestrojka nahaja v izredno težkem trenutku, morda najtežjem, odkar se je začela uresničevati. Zahteva Litve pa ta položaj še dodatno otežkoča. Sovjetski voditej pa je pristavil tudi, da se Sovjetska zveza in njena ljudstva ne smejo bati večstranskarstva. Menil je, da je le-to obstajalo že za časa Lenina, vendar je opozoril, da svobodna politična izbira še ne predstavlja čudežnega zdravila in tudi ne jamči, da bi strankarski voditelji posvečali vso svojo pozornost potrebam prebivalstva. Gorbačov je pojasnil, da se tudi v državah z večstran- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Globoke družbenopolitične spremembe na Vzhodu predmet analize Janeza Pavla II. Papež veleposlanikom: Zgraditi moramo skupni evropski dom po helsinškem načrtu VATIKAN - S kamenjem zidov, ki so padli, je treba zgraditi-skupni evropski dom. Papež Janez Pavel II. je včeraj sprejel veleposlanike, ki so akreditirani v Vatikanu, to srečanje pa je izkoristil za poglobljeno analizo sedanjega političnega stanjh v Evropi. Papež se je v svojem dolgem govoru veleposlanikom, ki so mu prišli voščit ob novem letu, lotil vloge, ki jo je imela Cerkev v globoki družbeni preobrazbi na evropskem Vzhodu. Zvest principu »urbi et orbi« pa je poglobil tudi vprašanje medsebojnih odnosov med ZDA in SZ, »hude dogodke« na Tienanmenu ter težave, ki jih ima katoliška Cerkev z nekaterimi musli-manskiipi državami. Janez Pavel II. je poudaril dejstvo, da je bila Cerkev prisotna, ko je privrela na dan želja-po svobodi tolikih narodov. Cerkev je bila večkrat izhodiščna, .mnogokrat pa tudi stična točka, okoli katere so se pričele zbirati tiste sile, ki so nato dvignile svoj glas in se postavile v bran totalitarnim režimom. Če je papež primerjal politična dogajanja v vzhodnoevropskih dr- žavah romanju svobodi naproti, je omenil tudi nekaj faktorjev, ki bi lahko globoko vplivali na ta pomembna dogajanja. Papež je namreč namignil na še ne-povsem rešena trenja, ki izhajajo iz časov druge svetovne vojne. Pod to žerjavico tlijo stoletni medetnični spori, ki se lahko kaj kmalu sprevržejo v razdirajoč nacionalizem, vendar je papež priznal državljanom vzhodnoevropskih držav, da so se znali dvigniti enotno in izraziti svoje zahteve enoglasno. Po papeževem mnenju je napočil tudi čas, ko bi morala Evropa priskočiti na pomoč »bratom, ki so se uprli« in v prvi osebi plačali za svobodo in politčni pluralizem. Zato bi morali graditi novo Evropo na osnovi tiste zamisli, na kateri je slonela helsinška konferenca iz leta 1975 in so jo podprli tudi lani na Dunaju. Skupni evropski dom naj bi bil torej rešitev, ki bi lahko zadovoljila zahodno Evropo, obenem pa nudila dovolj zaščite državam, ki so pravkar preživele tako globoke družbenopolitične spremembe. V košarkarski B-2 ligi Jadranu dobra igra ni pomagala .OZZANO Jadranovcem v sinočnjem i. povratnem kolu v Ozzanu ni n^Pel podvig, da bi premagali domačo nj PQ Gira-Vulcal, čeprav so bili zma-sj Pr®v blizu. Kljub porazu (80:76) pa Za 9 borbenost, požrtvovalnost in tudi iqr Sam° igro in predvsem odnos do njj zaslužijo pohvalo. Igrišče v Ozza- o pustili z dvignjeno glavo, točko naši Predvsem potrebujejo 'ahkn' i j res je, da smo sinoči enakrC e°a * >>z'vo ekipo«, ki se lahko kom vVje?no z vsakim nasprotni-da šP . 9i in to nam daje upanje, kinr^j6 ni izgubljeno na izredno tež-eoti do obstanka v ligi. bUi^fkaji Ozzana, ki so doslej izgu-prot'e eno tekmo na domačem igrišču iVicenzi, in še to po podaljšku, so zares dati vse od sebe, da so r;m°hb točki. Našim pa lahko »zame-0<< le to, da so po nepotrebnem za- pravili kar 6 protinapadov, kar jim je bilo na koncu tudi usodno. Naši so odlično začeli s postavo Oberdan, Walter Sosič, Čuk, Rauber in Daneu. Z dobro obrambo so predvsem uuemugočib gostiteljem, da bi polovili odbite žoge in so tako v 3. minuti vo-dili s 6:2, minuto kasneje kar z 8:3. Domačini so se opogumili in se približali na dve točki, nakar so tudi povedli. Odtlej je sledil izenačen boj za vsako točko, ekipi sta se menjavali v vodstvu, a gostiteljem je uspelo skleniti prvi del s točko razlike. V tem delu je bil daleč najboljši na igrišču Robert Daneu, ki je dosegel kar 16 točk. Ob njem bi seveda omenili tudi Maura Čuka, ki je kot Daneu dosegel v samem prvem polčasu 16 točk in na koncu jih je zbral kar 32. Sicer pa je vse moštvo v tem delu pokazalo taktično zrelo in odločno igro. Če naši ne NADALJEVANJE NA 14. STRANI V 8. kolu namiznoteniške A lige Nerešljiva Enigma MESSINA Na gostovanju na Siciliji so igralke Krasa doživele tesen poraz (4:5) proti ekipi Enigma, torej je bil razplet povsem enak kot na srečanju v Zgoniku. Branka Batinič je osvojila vse tri razpoložljive točke, v uvodu pa je za Kras povedla Tanja Ravbar z zmago proti Algerijevi. Prav slednja je nato pri stanju 4:4 premagala Alenko Obad in postavila končni izid. V ženski B ligi pa je Kras Corium s 5:1 odpravil Karneid, a v moški C ligi so Krasovi fantje z istim izidom slavili zmago proti Recoaru Agostin. Ženski smuk IValliserjevi Danes moški veleslalom NA 14. STRANI Papež Janez Pavel II. pozdravlja veleposlanike, ki so mu voščili ob novem letu (Telefoto AP) • Manjšine NADALJEVANJE S 1. STRANI avtonomiji in samostojnosti najbolj eklatantna. Ti kraji so do prve svetovne vojne bile sestavni del ruske carske države. Osamosvojili so se po oktobrski revoluciji. S paktom Hitler-Stalin so spet prišli v velikorusko državo, tokrat v Sovjetsko zvezo. Jezikovne in druge manjšinske pravice so ostale, v dežele pa se je v teh petdesetih letih priselilo veliko število sovjetskih državljanov ruske in drugih narodnosti. Ruščina je pričela izpodrivati domače jezike, ki so germanskega izvora. Domačini se niso zadovoljili s tem, da so bili dejansko podrejeni Moskvi, in da je njihova republiška avtonomija bila le na papirju. Prišlo je celo do razkola v vrstah komunistov, saj so nekateri ostali zvesti Komunistični partiji Sovjetske zveze, drugi pa so ustanovili republiško komunistično partijo. Podobne težave so na Kavkazu in v Zakavkazju. Tu prihaja že več časa do velikih sporov med pripadniki raznih narodnosti. V zadnjih dneh je prišlo do neredov na meji z Iranom. Aze-ri bivajo v Sovjetski zvezi in v Iranu. V času druge svetovne vojne so sovjetske čete zasedle perzijski Azerbajdžan in ga hotele priključiti Sovjetski zvezi. To jim takrat ni uspelo. Sedaj pa so Azeri živeči v Iranu tisti, ki se hočejo polastiti sovjetskega Azerbajdžana. Začuda tiho je v tem času v azijskih republikah Sovjetske zveze, kjer živijo desetine milijonov prebivalcev muslimanske vere, ki jih je v prejšnjih letih precej omamljala muslimanska propaganda prihajajoča iz Perzije. Vsa ta dogajanja kažejo, da v več kot sedemdesetih letih od oktobrske revolucije do današnjih dni, v Sovjetski zvezi niso rešili manjšinskega vprašanja, še manj pa vprašanja avtonomije posameznih predelov največje države na svetu. Gorbačov se dobro zaveda nevarnosti, ki preti njegovim reformističnim težnjam, da bi se država lahko razkrojila pod udarci avtonomistov in manjšincev. Če bi se nevarnost stopnjevala, potem bi večjo moč dobili vsi tisti, ki so proti Gorbačovu, ki si žele, da bi vse ostalo pri starem, tako kot je bilo v časih Stalina in Brežnjeva. Zaradi tega je v teh dneh sovjetski predsednik ljudem v baltskih republikah obljubil vrsto novih pravic, istočasno pa dejal, da je proti vsakršnemu razbitju Sovjetske zveze. Tudi na Zahodu ne bi bili zadovoljni, če bi prišlo do razkroja Sovjetske zveze. Ameriški predsednik Bush hoče na tem področju Gorbačovu pomagati. Nikomur ne koristi razkroj tako velike države kot je Sovjetska zveza. Vse to ne bi pomagalo razvoju miru v svetu, saj bi v tem primeru prišlo do novih žarišč spopada. Naloga Gorbačova ni lahka. Prizadeva si, da bi v notranjosti države prišlo do večje demokratizacije in soodločanja ljudi. Med nasprotniki niso samo konservativci v državnem in partijskem aparatu. Dejanski nasprotniki njegove politike so tudi tisti, ki si prav od izvajanja njegove politike največ obetajo, avtohomisti in manj-šinci. Prav v tem tiči nevarnost in Gorbačova bomo zares označili za velikega politika če mu bo uspelo na miren način uresničiti svojo politiko tudi na tem področju. • Razhajanja NADALJEVANJE S 1. STRANI karskim političnim sistemom bijejo bitke za stolčke med političnimi karieristi, ki radi pozabljajo na ljudstvo. To pojasnilo pa je izpadlo kot nekakšna obramba pred napisi in gesli, ki jih je bil deležen v času svojega obiska v Litvi. Opozoril je namreč, da je položaj izredno zapleten in je zato nedopustljivo vsakršno popuščanje, ki bi lahko kompromitiralo prehod iz stalinizma in unitarizma k načrtovani politični decentralizaciji. Iste koncepte in načela je pozneje ponovil tudi predstavnik politbiroja Vadim MedvedeV, ki je odgovoren za ideologijo, v teku tiskovne konference, za katero se je prvotno menilo, da jo bo vodil sam Gorbačov. V teku včerajšnega jutra so Mihaila Gorbačova sprejeli tudi vojaški poveljniki litovskega vojaškega okrožja. Vsebina srečanja ni javna, kaže pa, da je bila glavna tema pogovorov zahteva Sajudisa, da Moskva umakne svoje »okupacijske čete« z litovskega območja. Že pred kakim mesecem je namreč predstavništvo litovske vlade predložilo, da bi vojaško letališče v Sčevlaju spremenili v civilno, tudi zato, ker Litva ni povezana z nobeno mednarodno letalsko progo. FRN je v krizi, vojska pa je začasno prevzela oblast v Temišvaru Romuni so prvi pregnali komunizem Od včeraj je partija izven zakona BUKAREŠTA — Z včerajšnjo odločitvijo vodstva Fronte narodne rešitve je postala Romunija prva vzhodnoevropska država, v kateri je oblast, pa čeprav začasna, postavila izven zakona komunistično partijo. Množica, ki je na ulicah dočakala uradno smrtno obsodbo KPR, je bučno ploskala Iliescu in njegovim sodelavcem, čeprav je še nekaj ur pred tem vpila, da morajo stran z njim. V Romuniji je bil prehod iz togega komunističnega totalitarizma na demokratično zasnovano družbo najbolj težaven, sedaj pa bi se lahko izkazalo, da je bil tudi neprevidljivo zahrbten. Prav v Romuniji je namreč prišlo do izraza nekaj, kar ni bilo mogoče ugotoviti v bolj umirjenih »revolucijah« na evropskem Vzhodu. Le nekaj tednov po ustanovitvi Fronte narodne rešitve je že izbruhnila vojna za oblast znotraj organizacije same, obenem pa so prišle na dan globoka razhajanja med raznimi družbenopolitičnimi sestavinami te stranke, ki je dejansko ni. Fronti narodne rešitve očitajo, da je še preko-munistična, da je v svoji sredi ohranila tudi take elemente, ki so bili vplivni tudi za časa Ceauses-ca, najbrž pa je v organizaciji le postala očitna tista ideološka prelomnica, ki jo je trenutno zasenčila nuja po enotnem boju proti režimu. Že osebnosti na čelu FNR, začasni predsednik Iliescu, njegov namestnik Mazilu, premier Roman, in bivši disident Bručan, predstavljajo prav toliko variant novega romunskega političnega življenja. Oči prebivalstva so uprte v to skupino, zunanji opazovalci pa ugotavljajo, kako je bil Iliescu disident, ki je deloval v zatišju in skoraj na robu družbe, Mazilu pa je proti Ceausescu nastopal javno, kot na primer takrat, ko je na zasednju OZN prebral nadvse kritično poročilo o condu-catorjevi notranji politiki. To, kar najbolj zaskrblja zunanje opazovalce pa je možnost, da se v Romuniji ustvarijo vladne vrzeli, ki bi jih lahko zapolnila vojska. Čeprav v neznatni meri je do tega že prišlo v Temišvaru, kjer je vojska prevzela oblast, potem ko je predsednik krajevne Fronte narodne rešitve predal ostavko. Vojska naj bi si lastila oblast v tistem okraju vse do izvolitve novega zastopnika FRN, to je do konca prihodnjega tedna. Neredi z žrtvami v Azerbajdžanu MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija Tass spet poroča o hudih neredih v Azerbajdžanu. V glavnem mestu te republike, Bakuju, so se demonstracije sprevrgle v prave nerede, ki so menda povzročili tudi nekaj mrtvih. Člani azerbajdžanske partije in vlade ter vojska so pozvali prebivalstvo k strpnosti, policija pa je aretirala nekaj sumljivih oseb. Do podobnih neredov je prišlo že pretekli teden, ko so Azerbajdžanci zahtevali odstop vlade, ki ni sposobna rešiti etničnega vprašanja v Gorskem Karabahu. Skupine skrajnežev pa so zahtevale tudi, da se iz Bakuja izselijo vsi pripadniki armenske etnije in napovedali, da bodo v obratnem primeru priredile pravi vojni pohod v Gorski Karabah. Tudi iz Gruzije prihajajo zaskrbljujoče vesti. V Tbilisiju so gruzinski indipendentisti zasedli nekatera javna poslopja in začeli z gladovno stavko. Agencija Tass poroča, da je javni promet popolnoma ustavljen in da se v Tbilisiju ustanavlja odbor za neodvisnost Gruzije. Koko nadomestiti z drugimi kulturami LA PAZ — Bolivija, Kolumbija in Peru so že vnaprej zavrnili morebitni ameriški predlog, da bi 'vzpostavili na njihovih zražnih in pomorskih poteh ameriško radarsko kontrolo, da bi nevtralizirali trgovino z mamili. Na zasedanju v Santa Cruzu, katerega namen je pripraviti protimamilski vrh, ki bi moral biti prihodnji mesec v Bogoti, so predstavniki treh držav sprejeli to skupno stališče, ki ga bodo obrazložili predsedniku Bushu. Bolivija, Kolumbija in Peru se strinjajo s dejstvom, da je treba nasade koke nadomestiti z drugimi kulturami. Med ameriškim vdorom padlo 526 Panamčanov PANAMA — Uradno je v operaciji »pravična stvar«, ki jo je ameriški predsednik Bush sprožil, da bi končno ujel panamskega predsednika Norie-go, padlo 526 Panamčanov. Ameriški viri pa trdijo, da je v vdoru padlo 23 ameriških vojakov in trije civilisti. Inštitut za sodno medicino v Panami je včeraj sporočil, da so registrirali 212 trupel civilistov in 314 trupel vojaških oseb. Največje število padlih je bilo v neposredni bližini poveljstva Noriego-vih čet, ki so ga Američani bombardirali z lovskimi bombniki AC-5 in z oboroženimi helikopterji »cobra«. Iz neuradnih virov pa še vedno trdijo, da je bilo mrtvih vsaj 1200 ljudi. V panamskem glavnem mestu pa je včeraj množica napadla rezidenco pe- rujskega veleposlanika Guillerma Lar-ga Coxa, kjer sta našla zatočišče dva najvidnejša Noriegova sodelavca Gon-zalo Gonzalez in Heracles Sucre Medina. Ob 17. uri je kakih demonstrantov vdrlo na vrt rezidence perujskega diplomata in skušalo vdreti tudi v hišo. Posegle so ameriške oborožene sile in množico razgnale. Bush najbrž noče imeti še več sitnosti s svetovnim javnim mnenjem kot jih že ima zaradi operacije »pravična stvar«. Iz ZDA medtem poročajo, da bodo Noriego verjetno vkratkem premestili v varnejši zapor, najbrž nekam v Georgio ali v Illinois. Premestitev je zahteval tožilec Myles Malmen med včerajšnjo sodno razpravo. Danes popoldne bodo delegati izbrali novega tajnika MSI RIMINI — Potek misovskega kongresa v Riminiju verno odraža krizo, ki je zajela to stranko po smrti njenega dolgoletnega voditelja Almiranteja. Fini in Rauti si delita naklonjenost delegatov in razprava se nadaljuje med občasnimi pretepi in stalnem zmerjanju. Oba kandidata nastopata dokaj suvereno, vendar se zavedata, da nimata zagotovljene večine ne eden ne drugi. Odločitev je najbrž padla to noč, ko je prišlo do zadnjih utrujajočih pogajanj med pristaši obeh kandidatov. Kljub brezkompromisnim izjavam kaže, da se Fini in Rauti, prav zato ker nista gotova glede izida volitev, posredno pogajata, da bi dosegli sporazum, s katerim oi bil volk sit in koza cela. V teku včerajšnjega dne so zbirali podpise med 1480 delegati. Tajnik Fini je zbral točno 700 podpisov, njegov nasprotnik Rauti pa 819. Ker je matematika natančna veda, je vsota 1519, se pravi 39 podpisov več kot je kandidatov. Kakorkoli že, danes bodo predstavili zaključne resolucije: prebrala jih bosta Rauti in Fini, nakar bo dosedanji tajnik Fini imel zaključni govor. V popoldanskih urah bodo volitve in takrat bomo vedli, kdo bo novi »duce«, ki bo popeljal fašistično ljudstvo do novih »zmag«. Včeraj je spregovoril tudi poslanec Abbatangelo, ki ga dolžijo, da je odgovoren za pokol na vlaku 904. Delegati so ga navdušeno sprejeli. Visoki komisar Sica zavrača obtožbe rimskega pravdnika RIM Obtožbe, ki jih je rimski generalni pravdnik Mancuso izrekel na račun dela izrednega komisarja za boj proti mafiji Domanica Sice, so bile tudi včeraj v središču polemik rimskega sodstva. Sica je na očitke sicer reagiral, saj je dejal, da je delo, ki ga opravlja, v skladu z zakoni in pristojnostmi, ki jih, uživa, pravdnik Mancuso pa se ni kar tako vdal. Obtožbe, ki so v slovesnem govoru ob odprtju sodnega leta izzvenele bolj splošno, je podkrepil z nekaterimi utemeljitvami. Predvsem je dejal, da je telefonsko prisluškovanje nezakonito dejanje in grobo vmešavanje v delo sodne policije, na dan pa je potegnil že ob- ledelo afero o grozilnih pismih, ki so krožila po palermski sodni palači. Rimsko državno pravdništvo je včeraj skušalo na neboleč način pojasniti, da se izredni komisar nikako ne vmešava v delo sodstva. Dokazi, da se v palermski sodni palači res skriva nekdo, ki meša štrene sodnikom, so bili neizpodbitni, pravdništvo se je nanašalo predvsem na prstne odtise, za katere je prav Sica odredil podrobno znanstveno analizo, po čudnem naključju pa je nato prišlo do napake, zaradi katere je ni bilo več mogoče opraviti. Komisar Sica pa menda nima s to napako nobene zveze, saj s tem, da ni član sodne policije, ni imel vpogleda v preiskovalne dokumente. KGGG01/3 * OPČINE - Narodna ul. 71 - Tel. 214269 SEZONSKA RAZPRODAJA PRI VSEH ARTIKLIH POSEBNI POPUSTI PRI VOLNI obv. občini 9/1/90 Krznarstvo iccerie Naša dolgoletna tradicija vedno na razpolago klientom TRST — Ul. delle Torri 2 Tel. (040) 64703 irstvo t cd-lberti Ud CASSA RUKALli: IEI3 AltTIGIAMA ORICIMA-TIHISSTi;:__________ HRANILNICA IN POSOSILMICA □(»ČINC-TRST OBVEŠČAMO vse cenjene stranke, da smo BANCOMAT nastavili k novemu sedeža Narodna ulica 55 OPČINE — Ul. Ricreatorio 2 — Tel. 21491 Pogovor s Silvanom Sauom o delu v Uniji Italijanov Prenova unije, volitve, gospodarsko delovanje Silvano Sau KOPER — Minulega leta se bodo v vrstah italijanske narodnostne skupnosti na območju Istre in Reke še dolgo spominjali. Bilo je izredno razgibano in ustvarjalno, četudi do večjih sr-prememb v narodnosti sami ni prišlo. Osrednja organizacija Unija Italijanov je praznovala 45. letnico; v drugi polovici leta so slovesno, obeležili četrt stoletja dolgo plodno sodelovanje z Ljudsko univerzo v Trstu; • septembrsko predsedniško srečanje v Istri ostaja zgodovinski dogodek; z dopolnili k slovenski ustavi pa so pravice dela italijanske avtohtone narodnostne skupnosti, ki živi v tej republiki, bogatejše. O vseh teh vprašanjih smo se pogovarjali s predsednikom Unije Silvanom Sauom. Ta naš mali svet se hito spreminja, prihaja do pravih poličnih tektonskih premikov in padajo še do vče-faj nedotakljive trdnjave tudi v naši bližini in pri nas doma. Kako na vse ; nedaleč od restavracije Riviera Sn Tetila prometna nesreča, v katero s bila vpletena tri vozila, ranile pa r' se štiri osebe. Pred zaključkom sti keije nam njihova imena še niso |j ročili, vendar reševalci so potrdi-h’ba' niso hudo ranjene. Vsem Štihi? so nudili pomoč v katinarski 0lhišnici. vzroke in dinamiko nezgode, ki je fi-Vef časa zaustavila promet, preu-“lejo karabinjerji iz Istrske ulice. (Foto Magajna) V Saležu je umrl Karlo Grilanc Karla Grilanca iz Saleža ni več med nami. Od četrtka počiva ob svoji soprogi Milki, ki je pred petimi meseci nepričakovano umrla in 83-letni Karlo te izgube ni mogel preboleti. Pokojni je že od mladih nog trdo delal, zaradi svoje zavednosti pa je pod fašističnim režimom okusil veliko gorja. Najprej so ga osumili, da je pred zgoniš-ko cerkvijo posekal smrečico, ki so jo zasadili v čast Mussoliniju ih so ga za mesec dni zaprli v samico koronejskih zaporov. Leta 1943 so ga po ovadbi aretirali, ker je izročil partizanom staro avstrijsko puško. Iz zapora so ga internirali v taborišče Cairo Monte Notte pri Savani, 10. oktobra pa so ga po štirih dneh mučne vožnje s tovornim vlakom prepeljali v Matthausen, eno najbolj zloglasnih koncentracijskih taborišč. S tisoči sotrpinov je moral delati v velikem kamnolomu, dokler mu niso povsem pošle moči in si je rešil kožo po posredovanju mednarodnega Rdečega križa, ki mu je januarja omogočil vrnitev domov. Čeprav slaboten se je takoj povezal s partizani, bil pri delavski četi in opravljal funkcijo vojaškega referenta. V povojnih letih je bil družbeno-politično angažiran in bil med drugim 13 let občinski svetovalec. Naj mu bo lahka ljubljena domača gruda, prizadetim svojcem pa izrekamo iskreno sožalje. (B. S.) Zaenkrat so še zaprti v Brescii Trije Tržačani zanikajo da bi posilili Stefanio Namestnik državnega pravdnika Antonio Chiappani je zaslišal včeraj v Brescii tri mlade Tržačane, ki so od petka v priporu pod obtožbo, da so ugrabili 23-letno Stefanio T. iz Padove in jo posilili. Po neuradnih vesteh so 25-letni Diego Pecozzi (Ul. Pisani 6), 25-letni Giulio Sartori (Ul. Murat 10) in 22-letni Michele Argamente (Furlanska cesta 10) zanikali, da bi Stefanio s silo potisnili v avto, v katerem naj bi jo bili kot je izjavilo pretreseno dekle zaporedoma posilili. Na tržaški kvesturi včeraj niso razpolagali s svežimi vestmi: potrdili so le, da so prejeli brzojavko o priporu trojice in da so prepričani, da se bo pristojni sodnik že danes izrekel o usodi Tržačanov. Če bo verjel dekletovi verziji, bo potrdil zapor in uvedel sodni postopek, v nasprotnem primeru pa bo mladeniče izpustil na svobodo. Sodna prijava proti trojici Tržačanov so vsi že imeli opravka s pravico sloni zaenkrat le na pričevanju 23-letne Stefanie, ki je padovskim organom javne varnosti poznana kot narkomanka. Dekle trdi, da je predvčerajšnjim zgodaj popoldne šla na Trg Čampo della Valle v središče Padove, da bi se sestala s prijatelji, a je še prej srečala Tržačane, ki so jo s pretvezo in na silo potisnili v avto audi 80 temne barve, nato pa odpeljali na avtocesto v smeri proti Vicenzi. Med potjo naj bi ustavili avtomobil, jo zaporedoma posilili in nato ponovno zapeljali proti Padovi. Blizu avtocestne postaje Montebello naj bi jo surovo porinili iz avtomobila. Stefanio je tam pobral s ceste šofer tovornjaka, ki jo je nato zapeljal do bližnje policijske postaje, kjer je dekle prijavilo spolno nasilje in opisalo značilnosti avtomobila ter njihovih potnikov. Avtomobil in Tržačane so policisti kmalu ustavili v bližini avtocestne postaje Desenzano. Jutri brez tramvaja Uprava avtobusnega prevoznega podjetja ACT obvešča, da bo jutri, 15. januarja, za ves dan prekinjen prevoz na tramvajski progi št. 2. Prekinitev je nujna zaradi rednega pregleda in vzdrževanja elektronskih vlečnih naprav. V zameno bodo s Trga Oberdan in z Opčin zagotovili redno avtobusno zvezo. Dne 12. t. m. nas je zapustila ■ naša draga teta Marta Besednjak Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 15. t. m., ob 13. uri iz pokopališča v Barkov-Ijah. Žalostno vest sporočajo Marina in Franco, Pina in Viktorija Martellani ter ostalo sorodstvo. Svojci se občuteno zahvaljujejo zdravnikom in osebju drugega geriat-ričnega oddelka, osebju in odgovornim doma za ostarele "Rosy" ter dr. G. Gentilli. Barkovlje, 14. januarja 1990 _L_ Dne 12. t. m. je preminilo biti plemenito, srce naše drage • mame, tašče, none in pranone Dore Škabar vd. Starc Pogreb bo danes, v nedeljo, 14. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kontovelsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčerka Majda, sin Angel z ženo Klaro ter drugo sorodstvo. Kontovel, Gropada, Trst, Veliki Repen, 14. januarja 1990 Hvala ti nona za vse dobrote in ljubezen! Ostala boš vedno z nami! Tvoje vnukinje Susy, Cinzia in Manuela z družinami Draga pranona! Tvoji mali Peter, Ivana, Manuela in Michael te lepo pozdravljajo. Ob izgubi drage mame Dore izreka svojemu članu Angelu Starcu iskreno sožalje Gospodarska zadruga Skala iz Gropade. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Repke Štolfe vd. Grilanc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Grudnu, osebju zdravilišča v Nabrežini, g. župnikoma Breclju in Felcu, cerkvenemu pevskemu zboru, zboru Rdeča zvezda in vsem darovalcem cvetja. OTROCI Salež, Veliki Repen, 14. januarja 1990 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega Vladimira Gorupa se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žena Jolanda in ostali sorodniki Prosek, 14. januarja 1990 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta Cvetka Garnizija se iskreno zahvaljujemo dr. Vitu Lu-pincu, g. župniku, nosilcem krste ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Prosek, Veliki Repen, Fiumicello, 14. januarja 1990 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ninota Kanteja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sardagni za nesebično pomoč, g. župniku, vaščanom ter darovalcem cvetja. ŽALUJOČI SVOJCI Praprot, 14. januarja 1990 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta Albina Petarosa se iskreno zahvaljujemo zdravnici Egidiji Kos, g. župniku Kosmaču, sestram iz Ricmanj, godbi na pihala iz Ricmanj, pevskemu zboru Slavec-Slo-venec, darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami na katerikoli način sočustvovali. DRUŽINA Ricmanje, 14. januarja 1990 ZAHVALA Svojci pokojnega Karla Grilanca se iskreno zahvaljujejo g. župniku za cerkveni obred, pevskemu zboru Rdeča zvezda, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Salež, 14. 1. 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo) 16. 1. 1985 16. 1. 1990 Frančiška Drole Majcen Tvoja ljubezen je ostala za vedno v naših srcih. Mož Stanko, Ondina in Ljubo Trst, 14. januarja 1990 Ob 1. obletnici smrti drage mame Lucije .Sancin vd. Žerjal se je z ljubeznijo spominjajo hčeri Silvana in Nerina ter sin Dani z družinami Dolina, 14. januarja 1990 14. 1. 1989 14. 1. 1990 Minilo je eno leto, odkar nas je zapustil naš predragi Aleksander Škerlavaj Z ljubeznijo se ga spominjajo Thea, Andrea in Roberta Boršt, 14. januarja 1990 Pepi Lovriha- Palirjev osemdesetletnik Josip Lavriha -Pepi Palirjev iz Doline praznuje danes 80 let svojega življenja. Rodil se je 14. januarja 1910 v Dolini v družini, ki je od nonota in očeta, pa še do njegove upokojitve opravljala cestarski poklic, povrhu pa kmetovala in predvsem vinogradila, kar dela Pepi še danes. Koliko zgodovine se je nabralo v teh osmih desetletjih: dve svetovni vojni, fašizem, narodnoosvobodilni boj in ta naš povojni čas miru pa spet dela in boja za napredek naše narodnostne skupnosti. Pepi se ob ljubezni do rodne grude in življenja na njej ni nikoli v življenju izmikal klicu skupnosti in njenim potrebam in koristim. Komaj je v domačem kraju opravil osnovno šolanje, je kot 16-letni fant že pel v cerkvenem zboru pod vodstvom Frana Venturinija, ko pa se je ta pred fašizmom umaknil v Jugoslavijo, je pel naprej pod drugimi zborovodji, ki so se vrstili, da je slovenska pesem, cerkvena in posvetna, ostala živa in bodrilna v najtežjih časih. Po osvoboditvi je stopil v dolinski pevski zbor Valentin Vodnik, od leta 1973 do predlanskim pa je redno pel v zboru Fran Venturini od Domja. Več kot 60 let življenja je gojil zborovsko pesem in bi jo še, če z njegovim baritonom ne bi bilo več nekaj v redu. Skoraj vso Slovenijo pa še kaj več je obredel kot pevec. Za svojo zvestobo petju si je zaslužil zlato Gallusovo odličje in častno plaketo zbora Venturini. Zaradi ljubezni do petja pa seveda ni niti najmanj zanemarjal svojih delovnih dolžnosti. Do leta 1975 je opravljal delo cestarja, povrhu pa gojil kakih štiri tisoč trt in bi jih še več, če mu ne bi za naftovod vzeli kar 15 tisoč kvadratnih metrov zemlje. Tja do leta 1970 je imel v hlevu tudi do štiri krave za dopolnilni zaslužek z mlekom, ki ga je njegova žena Draga nosila odjemalcem v Trst. Italijanske vojske v drugi svetovni vojni ni služil zaradi poškodbe na očeh, zato pa je zvesto deloval za narodnoosvobodilno gibanje kot terenski aktivist, ker pač partizaniti ni mogel. Toda tudi kot aktivist je mnogo tvegal. Nemci so ga kar štirikrat prijeli, pa se je vedno rešil in nadaljeval z aktivističnim delom. Pred leti je za svojo zvestobo osvobodilnemu boju prejel priznanje Osvobodilne fronte. Kot takrat v vojnih letih, se tudi po osvoboditvi Pepi ni izogibal družbenemu in političnemu delovanju. Dve mandatni dobi je bil svetovalec in eno mandatno dobo tudi odbornik pri dolinski občinski upravi, izvoljen na listah Neodvisne socialistične zveze in nato socialistične stranke. Čeprav za svoja leta še kar krepak mož, je naporno delo v vinogradu začel prepuščati sinovoma Borisu in Mirku, toda latniki okrog domačije so še vedno njegova skrb in tudi kletarjenje, saj 45 do 50 hi, kolikor pridela božje kapljice, pa še več kot hektoliter žganja, kolikor ga nakuha, zahteva kaj več kot enega samega človeka. Vedrega značaja je ta naš Pepi. Do predlanskim se je redno udeleževal vseh izletov Primorskega dnevnika, časopis pa še vedno zvesto prebira. Ob njegovem lepem življenjskem jubileju, ki ga bo praznoval v svojem družinskem krogu in s pevskimi prijatelji, mu tudi mi želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! JOŽE KOREN koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - Jutri, 15. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET FAURE. Ferdinandeo - Koncertna dvorana Danes, 14. t. m., ob 11. url bo na sporedu koncert TRIA D'ANCE iz Ljubljane, ki ga sestavljajo Dušan Jovanovič (oboa), Darko Brlek (klarinet) in Zoran Mitev (fagot). CINZIA in JORDAN vabita prijatelje in znance na OTVORITEV TRGOVINE KOZMETIKA 90 ki bo jutri, 15. t. m., ob 18. uri na Opčinah, Narodna ul. 118. f • I PROFO1 4 Proteg TRST - Ul. Udine 45/A - Tel. 418315 OBVEŠČA, DA BO OD 16. 1. DO 27. 2. SEZONSKA RAZPRODAJA S POPUSTI DO 50% obv. občini 10. 1. 90 gledališča VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Mala dvorana gledališča Verdi Jutri, 15. t. m., ob 18. uri bodo v Mali dvorani gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2, v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost, deželnim sedežem RAI, Cap-pello UndergroUnd in Koncertnim društvom, predvajali video »KARAJAN V SALZBURGU«, ki je bil posnet pred tremi leti. Vabila za vstop lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi. ROSSETTI Danes ob 16. uri (red prva nedelja) bo gledališka skupina Teatro delle Arti predstavila VVilderjevo delo PICCOLA CITTA. Režija: Ermanno Olmi. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri, 15. t. m., ob 18. uri bo v gledališču Rossetti konferenca prof. Franca La Polla na temo »II cinema americano come fabbrica mitologica«. Vstop prost. Od 30. t. m. do 4. februarja se bosta v 'gledališču Rossetti predstavila Dario Fo in Franca Rame z delom IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA V torek, 16., in v sredo, 17. t. m., ob 10. uri bo gostovala gledališka skupina A.I.D.A. iz Verone s pravljico GIOVAN-NINO, FORTUNA E VENTURA Dl UN EROE SENZA PAURA. Režija Gianni Franceschini. kino ARISTON - 16.30, 22.15 Scene della lot-ta di classe a Beverly Mills, ZDA 1989, r. Paul Bartel, i. Jacgueline Bis-set, □ EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickev Rourke, Jacgueline Bisset, □ □ EKCELSIOR AZZURRA - 10.30, 15.45-21.45 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Sorvegliato speciale, i. Sylvester Stallone. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Ho vinto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio. NAZIONALE III - 15.30, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili. NAZIONALE IV - 15.40, 22.15 Sono aiia-ri di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman. GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox. MIGNON - 16.00, 22.15 Ghostbusters II. EDEN - 15.30, 22.10 Cicciolina e Moana Pozzi supervogliose di maschi, porn., □ Jutri: Animale, possiedimi lan-guidamente, □□ CAPITOL - 16.30, 22.00 Willy signori... e vengo da lontano, i. Francesco Nuti, Isabella Ferrari. LUMIERE - 16.00, 22.15 Senza indizio, i. Michael Caine, Ben Kingsley. ALCIONE - 15.30, 22.00 L’attimo fug-gente, i. Robin Williams. RADIO - 15.30, 21.30 I caldi peccati, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □. - 18. letom [JO razna obvestila Sekcija KPI Josip Verginella vabi danes, 14. t. m., ob 10.30 v Ljudski dom v Križ na javno razpravo na temo "POLITIČNI PREDLOG TAJNIKA OCCHET-TA". Sodeloval bo deželni svetovalec Miloš Budin. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine - v torek, 16. t. m., ob 20.30 srečanje na temo: RAZMERJE MED SLOVENCI IN ITALIJANI V TRSTU: OD LOČENOSTI DO PRIZADEVANJ ZA SKUPNI RAZVOJ. Sodelujejo Luciano Ceschia, Pavle Merku, Frapgo Panizon in Alojz Rebula. Pokrajinsko VZPI-ANPI prireja tradicionalno DRUŽABNO VEČERJO v soboto, 20. t. m., ob 19. uri v restavraciji Dis-pral - Ul. Morpurgo (industrijska cona pri Domju). Cena: 19.000 lir. Vpisovanja in prednaročila pri sekcijah VZPI-ANPI ter na pokrajinskem sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 730306 po sledečem urniku: ponedeljek, sreda in petek od 8.30 do 12. ure ter od 17. do 19. ure. Pevski zbor Lipa obvešča, da bo PEVSKA VAJA v torek, 16. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu. Toplo priporočamo udeležbo. Skavtinje iz Repentabra bodo v soboto, 20. t. m., od 15. ure dalje izvršile akcijo pobiranja papirja in kartona. Lepo prosijo vse prebivalce Repentabra, da pustijo papir in karton pred vhodnimi vrati. POPRA VILA TV SPREJEMNIKOV MONTAŽA TV ANTEN Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) - Tel. 229492 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 772996 SLOVENSKO STALNO. _ GLEDALIŠČE Gostuje SNG DRAMA Ljubljana Dušan Jovanovič ZID, JEZERO Režija Dušan Jovanovič Danes, 14. t. m., ob 16. uri - abonma RED C in G SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/II SLOVENSKI KLUB in SLAVISTIČNO DRUŠTVO vabita v torek, 16. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predstavitev knjige profesorja slavistike na Univerzi v Ljubljani Borisa Paternuja OBDOBJA IN SLOGI V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI Knjigo bo predstavil prof. Jan Zoltan, prof. Paternu pa bo predaval o Bartolovem romanu Alamut. čestitke Jutri, 15. t. m., bo slavila svoj rojstni dan JERUZALEMA. Še mnogo srečnih in zdravih let v krogu svoje družine ji želita sestrična Vida in Pavel. Danes praznuje JOSIP LOVRIHA 80. rojstni dan. Še na mnoga leta mu želi sin Boris z družino. IGOR TUL je uspešno opravil habilitacijski izpit za geometre. Iskreno mu čestitajo sorodniki in prijatelji. Danes slavi v Samatorci IVANA rojstni dan. Obilo zdravja in lepih dni ji želijo nono Franjo, nona Anica in stric Stojan. Danes stopata na skupno življenjsko pot SABRINA tn ERVIN. Vso srečo in polno razumevanja jima želita Tamara in Igor. Danes naša draga mati, nona in pra-nona ANTONIJA ALBERTI iz Boljunca svoj visoki jubilej slavi. Kar 92 sveč ugasi. Iz srca ji vsi, ki jo imamo radi, zaželimo, da zdrava bi bila in še kakšno pesem nam zapela. GLASBENA MATICA TRST Abonmajska sezona 1989/90 V četrtek, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu JASNA CORRADO - MERLAK, harfa OLGA GRACELJ, sopran NEVA MERLAK, klavir Prodaja vstopnic Utat - Pasaža Protti od jutri, 15. t. m., dalje. PD SLOVENEC BORŠT-ZABREŽEC vabi v sredo, 17. t. m., ob 20.30 NA PRAZNOVANJE VAŠKEGA PATR0NA Gostuje PD DOMOVINA z veseloigro ŽUPANOVA MICKA. Sodeluje: MPZ SLAVEC-SLOVENEC razne prireditve V Društvu slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu bo jutri, 15. t. m.', ob 20.30 predstavitev zbirke novel Zore Tavčar OB KRESU ŽIVLJENJA, ki je izšla v okviru letošnjega knjižnega daru goriške Mohorjeve družbe. O delu bo govorila Ester Sferco, odlomke pa bosta brali Mira Sardoč in Matejka Maver. KD Kraški dom vabi na ogled komedije J. Tavčarja LOČITEV v izvedbi amaterskega odra Jaka Stoka, režija Drago Gorup. Prireditev bo v soboto, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu. razstave V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva ulica 3, bodo jutri, 15. t. m., ob 20. uri odprli razstavo z naslovom OSEM SLIKARJEV OD DUNAJA DO JADRANA. Danes se vzameta ERVIN GUŠTIN in SABRINA GRGIČ Mnogo sreče na novi življenjski poti jima želijo oče Karlo, mama Ani in brat Luka. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 14. januarja 1990 NEDA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.03 - Luna vzide ob 20.42 in zatone ob 9.25. Jutri, PONEDELJEK, 15. januarja 1990 RADISLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1032,3 mb raste, brezvetrje, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Slavich, Elena Serra, Nikla Bortolusso, Stefano Benoli. UMRLI SO: 84-letni Giordano Boz, 79-letni Enrico Gelussi, 87-letna Evelina Lach vd. Caffau, 55-letni Ferruccio Drio-li, 73-letni Giannetto Ferri, 83-letni Gio-vanni Bernardi, 77-letni Silvestro Pecchi-ari, 72-letni Mario Compar, 91-letna Anna Maria Cus vd. Pecchiar, 76-letni Ranieri Cociani, 79-letna Marta Besednjak, 64-letni Mario Minatelli, 69-letni Rodolfo laksetic, 81-letna Luigia Deluisa, 78-letni Mario Cosolini, 76-letna Dorotea Škabar, 78-letna Maria Pači, 90-letna Vit-toria Cahciani vd. Toso, 84-letni Albino Iskra, 93-letna Anna Vittoria Cesarato, 77-letni Livio Dieghi, 65-letna Alda Camposaggio por. Disalvatore, 73-letni Giovanni Carbonera, 75-letni Brunone Nattek, 76-letna Onelia Bertolisi vd. Pez-zetta. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 14. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - odprte od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujenj-še primere. Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. januarja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Zavije). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 72 45 36 16 90 CAGLIARI 68 8 74 12 41 FIRENCE 65 69 25 33 20 GENOVA 6 82 2 57 83 MILAN 48 62 83 29 40 NEAPELJ 9 85 12 77 78 PALERMO 6 31 85 27 45 RIM 80 90 27 44 35 TURIN 40 58 39 4 62 BENETKE 58 70 27 59 53 ENALOTTO 2 2 2 1 X 1 1 2 X X 2 2 KVOTE: 12 48.272.000.- 11 1.762.000.- 10 157.000.- šolske vesti Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani obvešča, da poteka vpisovanje za prvi razred za šolsko leto 1990/91. Otroci lahko obiskujejo popoldanski pouk do 16. ure. Za informacije tel. 812214 od 8. do 16. ure. _________mali oglasi______________ DRUŽINA išče varuško s Tržaškega z vozniškim dovoljenjem za dveletnega otroka. Tel. 575198 ob večernih urah. OSMICO je odprla Sonja Štrajn v Mač-koljah - Križpot št. 84. IŠČEM hišno pomočnico, enkrat tedensko v jutranjih urah, po možnosti iz okolice Sesljana. Klicati ob urah kosila na št. 291270. SLOVENSKA študentka s pasivnim znanjem italijanskega jezika išče resno delo v Gorici. Tel. (003865) 25968. ODKAR ima Društvena gostilna v Dolini novo vodstvo so vedno številnejši gosti zelo zadovoljni nad izbiro vedno novih zelo okusnih specialitet. Seveda so gostom na voljo tudi izbrana domača in buteljčna vina. TRGOVINA jestvin zaposli prodajalca/ko, od 20 do 25 let. Priporoča se za resnost ter dobro voljo do dela. Tel. 822103. ZAPOSLITEV tudi part time z možnostjo dobrega zaslužka nudimo osebam z lastnim avtomobilom. Starost vsaj 25. let. Interesenti naj se javijo v Ronkah v Ul. Roma 76, v ponedeljek, 15. t. m., od 18. do 19. ure. SPOSOBNA ženska srednjih let nujno išče zaposlitev kot gospodinja, hišna pomočnica ali podobno. Tel. na št. (0481) 78180 od 16. do 18. ure. TAKOJ ZAPOSLIMO izkušenega slaščičarja. Tel. 213055. SLAŠČIČARNA na Krasu išče prodajalko s prakso. Tel. 213055. PRODAM trgovino sadja in zelenjave v mestnem središču, dober zaslužek. Tel. 228390. PRODAM 1500 m2 nezazidljivega ze-’ mljišča v Boljuncu. Tel. 228390. PRODAM 10 kubičnih metrov konjskega gnoja. Tel. v popoldanskih urah na št. 814212. PRODAM fiat 126 bis, letnik 1988, bele barve. Tel. 226752. NEPOSREDNO prodam skladiščni prostor, 80 kv. m, z notranjo ogrevano pisarno. Tel. 393624. PRODAM renault super 5 GTL 1100, letnik '85 v odličnem stanju, rdeče barve, 78.000 km prevoženih za 6.000.000 lir. Tel. v jutranjih urah na št. 220367. PRODAM motor cagiva 125 v dobrem stanju '87. Cena po dogovoru. Tel. . 774103. _ POČITNIŠKO stanovanje takoj vseljivo v zimsko-športnem središču v Karniji ugodno prodam. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zima/poletje". TRGOVINA za avtomobilske dele nujno išče prodajalca, po možnosti izkušenega, z znanjem jugoslovanskih jezikov. Tel. 305236. KUPIM stanovanje v okolici. Trsta. Tel. 827094 v večernih urah. PROFESSIONAL ŠPORT - Ul. Udine 45/a, Trst, tel. 418315 obvešča, da bo sezonska razprodaja zimske opreme od 16. januarja do 27. februarja s popusti do 50 odst. 23-LETNA tajnica išče kakršnokoli službo, tudi kot varuška. Tel. 229402. DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - TRST - Tel. 774090 nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini. IMMOBILIARE CENTROSERVIZI ST prodaja krasno vilo v Nabrežini: 280 m2, luksuzno, v dveh etažah, tudi za dve družini, box za dva avtomobila, prostorni kletni prostor, vrt 800 m2. Tel. 040/382191. IMMOBILIARE CENTROSERVIZI ST prodaja v Dolini čudovito popolnoma obnovljeno kmečko hišo, 360 m2 v dveh etažah z notranjim kmečkim dvoriščem in teraso z razgledom na dolino Glinščice. Tel. 040/382191. IMMOBILIARE CENTROSERVIZI SI' išče hiše, tudi potrebnih popravil z ali brez vrta ali zazidljivo zemljišče v dolinski občini ali na Krasu. Tel. 040/382191. IMMOBILIARE CENTROSERVIZI ST išče v najem opremljena ali neopremljena stanovanja za stranke z začasnim bivanjem: brez stroškov za lastnike. Tel. 040/382191. FINANČNO PODJETJE V TRSTU išče sodelavce z univerzitetno diplomo iz prava, ekonomije, socialnih ved, političnih ved ter informatike in sodelavce z diplomo višje srednje šole znanstveno/tehnične smeri in večletno delovno izkušnjo v komercialnem ali upravnem poslovanju v podjetjih terciarnega sektorja. Potrebno odlično znanje slovenskega in italijanskega jezika: dobrodošlo znanje srbohrvaščine, nemščine in angleščine. Zaželeni: odprtost, prilagodljivost, komunikativnost. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Finance" do 31. januarja 1990. PRI POSTAJI prodam 6-sobno, prazno stanovanje, primerno tudi za urade, dvigalo in avtonomna kurjava. Tel. 943182 ob urah kosila. PROFESORICA nudi lekcije iz flavte in teorije glasbe. Tel. (003865) 22282. KUPIM zazidljivo zemljišče ali hišico z vrtom v okolici Trsta. Takojšnje plačilo. Tel. 44871. UVOZNO/IZVOZNO podjetje v Gorici išče uslužbenko/ca za komercialno dejavnost, tudi začetnika. Zahteva se poznanje jezikov. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV maja št. 1, 34170 Gorica, pod šifro "Komerciala". nedeljski televizijski in radijski sporedi iiiiii ■ : .. SI1IMIIHII j RAI 1_______________ 7.00 Film: La signora della neve (fant., r. Juraj Jaku-bisko, i. Giulietta Mašina) 8.30 Risanke: Čebelica Maja in Psammed 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet 10.00 Zelena linija 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV 14.00 Variete: Domenica in...(vodita Edwige Fe-nech in Pupo) 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.15 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 TV film: Passi d'amore (dram., It. 1989, r. Sergio Sollima, i. Alessandra Martinez, Daniel Olbryo-hski, Laura Saraceni, Jean Dalric, 1. del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 SP v smučanju: moški in ženski slalom (povzetki) % RAI 2___________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac, nato risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.05 Variete: Spremenljivo jasno 12.00 Variete: Ricomincio da due (vodi R. Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 14.15 Nad.: Guando si ama 16.35 Film: Amori in Tirolo (kom., Avs. 1956, r. Willy Forst, i. Adrian Hoven, Judith Holzmeister) 18.20 Šport: ciklokros in speed-way 18.50 It. nogomet A lige 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Dudu Dudu (vodita Claudia Mori in Pino Caruso) 22.00 Dnevnik - nocoj in vreme 22.10 Film: II medico della mu- tua (kom., It. 1968, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi, Biče Valori) 23.40 Nočni dnevnik 23.50 Rubrika o židovski kulturi 0.20 Oddaja o kulturi: L'aqui- lone 1.20 Dizzy Gillespie Jazz Band RAI 3 9.00 Nanizanka: Professione pericolo 9.50 Nedeljski dnevnik 10.25 SP v smučanju: moški veleslalom (1. tek) 11.30 Nedeljki dnevnik 12.10 Film: II matrimonio di Bulldog Drummond (krim., ZDA 1939, r. James Hogan, i. John Howard) 13.10 Moški veleslalom (2. tek) 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Drobci 14.15 Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodi Piero Chiambretti) 16.30 Blob Cartoon 16.50 Film: Rue Cases Negres (dram., Fr. 1984, r. Euzhan Palcy, i. Garry Cadenat) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.05 BlobCartoon 20.30 Aktualno: Ghi l'ha visto (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo) 23.00 Filmske novosti 23.10 Dnevnik 23.25 Deželni nogomet TV Ljubljana 1 8.55 Otroška matineja: Živ žav, 9.45 nan. Pika Nogavička 9.25 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek, iz Hausa) 10.10 Šopek domačih 10.25 SP v smučanju: moški veleslalom (1. tek) 11.15 Nad.: Jack Razparač (pon.) 12.10 SP v smučanju: ženski slalom (2. tek, iz Hausa), 12.55 moški veleslalom (2. tek, iz Val Badie) 13.10 Nadaljevanka: Dediščina Guldenburgovih (Michael Bayer, r. Jiirgen Goslar in Qero Erhardt, i. Brigitte Horney, 2. del) 14.55 Kolo sreče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Film: Superman II (pust., ZDA 1980, r. Richard Les-ter, i. Christopher Reeve, Gene Hackman) 18.50 Risanka, TV Mernik in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Glembaje-vi (Miroslav Krleža, 2. del) 21.20 TV Okno in Zdravo 22.45 Dnevnik, šport, vreme 23.05 Video strani plPl TV Koper 9.30 Športna oddaja: Juke box 10.00 Nedeljska rubrika o nogometu: Calciomania 11.00 Rubrika: Veliki tenis 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.45 Športna oddaja: Noi la domenica, vmes (14.15) košarka NBA, (17.45) avtomobilizem - Formula Indy, (18.45) Dnevnik, (20.00) Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.00 Dok.: Campo base (pon.) 23.30 Nogometna rubrika: A tutto campo (pon.) 1.00 Športna oddaja: Juke Box TV Ljubljana 2 10.00 Oddaja za JLA in film Most (voj, Ju. 1969, r. Haj-rudin Krvavac) 15.00 Športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo: Mama, boli me 19.30 Dnevnik in TV Okno 20.00 Dokumentarec: Kartoteka zemlje 20.25 Dok.: Brata Gorišek 21.35 Športni pregled ČAKALE S 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Film: La favorita (dram., It. 1952, r. Cesare Borlacchi, i. Sofia. Loren, Gino Sinim-berghi) 11.00 Rubrika: Block-Notes 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Popoldanski variete, vmes film: Mafioso (dram,, It. 1962, r. Alberto Lattuada, i. Alberto Sordi), v studiu Alberto Lattuada in Alberto Sordi 16.30 Aktualnosti: Nonsolomo-da, nato Novosti 18.00 Kviza: O.K. il prezzo e giu-sto, 19.45 La ruota della for-tuna 20.30 Film: La setta del sacrificio (krim., It. 1989, r. Fosco Ga-speri, i. Gigi Sammarchi, Andrea Roncato) 22.20 Nanizanka: Baby Boom -Arriva la cicogna 22.50 Aktualnosti: Nonsolomoda 23.20 Italija sprašuje 0.20 Nanizanke: Sguadra spe-ciale, 1.20 Lou Grant - Cac-cia grossa in citta, 2.20 Bo- nanza RETE 4___________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nan.: La grande vallata 10.00 Nad.:Topazio 11.00 Rubrika: Ciak 11.50 Rubrika: Regione 4 12.00 Iz parlamenta 12.45 Nanizanka: Fox 13.45 Opera: Cavalleria rustica-na (Mascagni, orkester Scale, dir. Von Karajan) 15.00 Nan.: Sceriffo a New York 16.30 Film: La gente mormora (kom., ZDA 1951, r. Joseph Mankiewicz, i. Cary Grant) 18.30 Film: Tutto puo accadere (kom., ZDA 1952, r. George Seaton, i. Jose Ferrer) 20.30 Film: Gli amanti dei cin-que mari (pust., ZDA 1955, r. John Farrow, i. John Wayne, Lana Turner) 22.40 Dok.: Big Bang 23.25 Koncert v Scali z dirigentom Carlom M. Giulinijem (Beethoven) 0.15 Film: La figlia di Zorro (pust., ZDA 1950, r. William Berke, i. Barbara Britton) 1.35 Nanizanki: Dragnet, 2.05 Adam 12 ITALIA 1_________________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Mednarodni nogomet 12.00 Športna oddaja: Viva il mondiale 12.30 Ob nog. prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Film: Teseo contro il mino-tauro (pust., It. 1960, r. Silvio Amadio, i. Rosanna Schiaffino, Alberto Lupo) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, risanke 18.00 Nanizanka: 0'Hara 19.00 Risanke 20.30 Variete: Emilio 22.15 Variete: I grandi sceneg-giati (vodi Gianni Ippoliti) 23.00 Nan.: Colletti bianchi 0.20 Rally Pariz-Dakar 0.55 Nanizanki: Crime Story, 1.55 Gli intoccabili OPEON_________________ 7.00 Risanke 8.00 Nanizanki: Le spie, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Guinnessovi primati 13.30 Nanizanka: Galactica 14.30 Variete: Sugar 15.30 Obnova nad.: Anche i ric-chi piangono, Pasiones, Cuore di pietra 18.00 TV film: Strano interludio (dram., r. Herbert Wise, i. Glenda Jackson) 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Sportacus 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Soldeto Giulia agli ordini (kom., ZDA 1980, r. Howard Zieff, i. Goldie Hawn, Aileen Brennan) 23.00 Film: Delitto alLundicesi-mo parallelo (dram., VB 1977, r. Don Boyd, i. Judy Bowker) TMC___________________ 9.25 Ženski slalom in moški veleslalom 11.15 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Variete: Domenica Monte Carlo, vmes smučanje 13.45 Glasbena oddaja: Famous For Fifteen Minutes 14.00 Film: Zorro mezzo e mezzo (om., ZDA 1981, r. P. Me-dak, i. G. Hamilton) 16.00 Glasbena oddaja: One NightWith You 17.00 Odbojka 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Doppio delitto (krim., ZDA 1985, r. Jud Taylor, i. Richard Crenna) 21.30 Film: Furia selvaggia (dram., ZDA 1958, r. A. Penn, i. Paul Newman) 23.20 Dokumentarec: Segreti e misteri 24.00 TV film: Le donne preferi-scono il vedovo (kom.) TELEFRIULI_____________ 10.20 Nan.: Sguadra segreta 11.00 Zelena dežela 12.00 Nanizanka: La famiglia Smith 12.30 Razstave: Degas in Italia 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: The Family 19.00 Dnevnik - šport 20.30 TV film: Julien Fontanes magistralo (2. del) 22.30 Nanizanka: Kodjak 23.00 Športne vesti 1.40 Vesti: New's TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev na otoku zakladov; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Pot-puri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 V studiu z vami: Sergej Verč, vmes (14.10) Yesterday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Sergeja Verča in Borisa Kobala, (15.30) Šport in glasba z izidi in komentarji; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Pop rock za mlade,- 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje kdo bo tebe ljudil; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Dragi Luciano; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 16.45 Made in Yu; 18.00 Glasba; 18.30 Najnovejše LP plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna oddaja: Od nedelje do nedelje; 20.00 Nočna glasba. rt ra| 1_____________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo (vodita Eugenia Monti in Claudio Lippi) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al bigliet-to 14.10 Dok.: Kvarkov svet 15.00 Umetniki danes 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Kratke vesti in loto 18.10 Aktualnosti: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Passi d'amore (r. Sergio Sollima, 2. del) 22.05 Dnevnik 22.25 Aktualno: Dentro la giu-stizia 23.05 Variete: Gardland e natura (vodita Gabriella Car-lucci in Ovidio Martucci) 24.00 Dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni ^ RAI 2__________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac, nato risanke 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 10.00 Oddaja o protestantizmu 10.30 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nan.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore č una cosa meravigliosa, 16.15 (Non) Entrate in guesta časa, vmes (15.50) nanizanka Alf 17.00 Vesti, loto in Videocomic 17.25 Rubrika: Tutto sul due 18.20 Šport nocoj 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: LJspettore Derrick 21.40 Film: Senza unattimo di tregua (dram., ZDA 1967, r. John Boorman, r. Lee Marvin, Angie Dickinson) 23.15 Dnevnik, vreme, horoskop 23.30 Film: La moglie piii bella (dram., It. 1970, r. Damia-no Damiani, i. Ornella Muti) | ^ RAI 3___________________ 11.30 Kotalke za življenje 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Rossellini, 1'officina della storia 14-00 Deželne vesti 14.30 Otroški laboratorij: Otroci, šola,, zvoki in gjlasba 15.00 Otroški laboratorij: Govorica sporazumevanja 15.30 Šport: Ice Mountain Bike in plavanje 16.15 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji 17.15 Nanizanka: I mostri -Operazione vendetta 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo (ured. Gigi Grillo in Claudio Pasanisi) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in deželni šport 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Dan na preturi (ured. Nini Perno, Roberta Petrelluzzi) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Ponedeljkov šport 24.00 Nočni dnevnik TV Ljubljana 1 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški spored: risanke, 9.35 Periskop, 10.30 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.40 Sokoli (1. del), 11.05 dokumentarec Potovanje na severni tečaj, 11.35 risanka, 11.45 film Vmi se, Snoopy (ris., ZDA 1972) 13.15 Video strani 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.04 TV Okno 18.10 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, 18.25 Zgodbe (zadnji del) 19.00 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik, šport 19.55 Vremenska napoved 20.05 TV drama: Navzkrižja (K. Apostolova, r. Milen Getov, i. Ilija Karajvanov, Georgi Georgijev) 21.30 TV okno 21.35 Oddaja o kulturi: Osmi dan 22.20 Dnevnik, šport in vreme 22.40 Človek in glasba (7. del) 23.40 Video strani ["UP) TV Koper________________ 13.00 Rally Pariz-Dakar 13.30 TVD Novice 13.40 Športna rubrika: A tutto campo 15.30 Rubrika: Veliki tenis (ponovitev) 17.30 Košarka NCAA (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 Dnevnik 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetki) 20.20 Rubrika: Sedem dni 20.30 Golden Juke Box 22.00 Teniški turnir Australian Open (povzetki) 23.15 Košarka NBA 0.45 Nogomet - arg. prvenstvo TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 19.00 Nadaljevanka: S poti po Indiji (2. del) 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Žarišče 20.30 Znanstvena oddaja: Super prevodnost (zadnji del) 20.55 Sedma steza 21.10 Koncert Tomislava Ivčiča 22.00 Satelitski prenosi CANALES RETE 4 ITALIA 1 ODEON 7.00 Nanizanke: Fantasilandia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, ( 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie (vodi Marco Predolin) 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro (vodi Massimo Gua-nschi) 8.00 Zdravniški pregled 0- 30 Canale 5 za vas ' 00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito (vodi Mar- 5fj ? co Columbro) 2q";s Variete: Striscia la notizia 5 Film: Rocky III. (dram.r ZDA 1982, r-i. Sylvester Stallone, i. Talia Shire, 22.3S Burgess Meredith) dokumentarec: I re dell'- 23.3QaVventura Variete: Maurizio Co- 1- 20 rtanz°Show 1-35 >ete: Striscia la notizia Nanizanka: Lou Grant - L -°mbra del passato 8.00 Nanizanka: Il Virginiano -I giorni dello scorpione 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vi vere, 10.30 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Crisi matrimoniale 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.25 La val-le dei pini, 16.00 Veronica il volto delLamore, 17.00 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Violazione di domicilio 20.30 Film: El Cid (zgod., It.-ZDA 1961, r. Anthony Mann, i. Charlton Heston, Sofia Loren) 0.05 Film: Niente e impossibile (kom., r. Bernard Manez, i. Laurie Risch) 1.25 Nanizanki: Dragnet -Agenzia immobiliare, 1.55 Adam 12 - Signora O Brien 7.00 8.30 14.30 14.35 15.20 15.30 16.00 18.00 20.00 20.30 22.30 23.00 23.10 23.40 0.40 1.50 Otroška oddaja: Caffelatte in risanke Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Vento freddo, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. Variete: Smile DeeJay Television Italijanske smešnice Nanizanka: Batman Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Nanizanke: Arnold, 18.35 A-Team, 19.30 I Robinson Risanke: Denver Film: Una donna - una storia vera (dram., ZDA 1986, r. Roger Donaldson, i. Sissy Spaček, Jeff Daniels) Nanizanka: I-Taliani Dokumentarec: Sorrisi e filmini Rally Pariz-Dakar Glasbena oddaja: Be Bop a Lula Rock opolnoči: Jethro Tuli - Rock Island Nanizanka: Crime Story 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ric-chi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Mariana, il dirit-to di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Variete: Sportacus 20.35 Film: Stupro (dram., ZDA 1976, r. Lamont Johnson, i. Margaux Hemingway, Chris Sarandon) 22.30 Variete: Sportacus 22.45 Film: Il serpente alato (srh., ZDA 1982, r. Larry Cohen, i. David Carradine) TMC_____________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik in šport 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Risanke: Snack, nato nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: I ragazzi di An Lac (dram., ZDA 1980, r. John L. Moxey) 18.00 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20,30 Film: Il mascalzone (krim., VB 1971, r. M. Tuchner, i. Richard Burton) 22.15 Variete: Ladies & Gentle-men 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Concorso per Miss America (kom., ZDA 1976) TELEFRIULI_____________ 12.00 Nan.: Sguadra segreta 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Vida de mi vida 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Cerco l'a-more, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Košarka Fantoni-Braga 23.00 Nanizanka: Kodjak 23.30 Vesti in News “ TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro in Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 In exilium (pon.); 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Resna glasba; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.00 Medigra; 15.10 Oddaja o ekologiji: Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (10. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 15.00 Na valu Radia Koper; 15.15 Od enih do treh; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 8.00 Razglednica; 8.20 Matineja; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.10 Superpass; 10.35 Družina; 11.00 Knjižne novosti; 11.3p Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Radijsko popoldne; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 19.00 Souvenir d'Italy. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba; 10.00 Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Glasba. Napovedane spremembe regulacijskega načrta v Štandrežu Gradnja prepotrebnih parkirišč in preureditev industrijske cone Jutri in v torek drama »Zid, jezero« Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane Spremembe zazidalnih nafirtov na ožjem območju Štandreža in v industrijski coni. To sta bili osrednji točki dnevnega reda zadnje seje rajonskega sveta v Štandrežu. Gre sicer šele za pripravljalno fazo, ki predvideva med drugim tudi posvetovanje s perifernimi organi upravljanja in šele nato odločanje v občinskem svetu. Spremembe urbanističnega načrta zadevajo na območju Štandreža dve področji: pas med ulicama Pasubio in Monte Nero, kjer so v zadnjih letih zgradili veliko ljudskih hiš, zlasti v obliki zadružne gradnje, in področje industrijske cone proti Sovodnjam. Kakšne spremembe so predvidene, so članom rajonskega sveta in žal maloštevilnemu občinstvu pojasnili občinski odbornik Fornasir in arhitekta Agosti-nis in De Rocco. Glede industrijske cone velja takoj opozoriti, da ne gre za njeno razširitev, marveč za drugačno porazdelitev zazidalnih enot in določitev območja za gradnjo nekaterih energetskih in drugih objektov. Tako je v bližini Soče predvidena gradnja električne transformatorske centrale in plinske centrale. Obe bosta služili podjetjem v industrijski coni. Centralo za plin bodo zgradili na desni strani sedanje nove ceste, ki pelje čez Sočo proti Majnici, torej na področju proti Štandrežu. Okrog centrale bodo iz varnostnih razlogov uredili zeleno površino Jutri nastopi novi prefekt Giovanni Rosa Jutri bo prevzel dolžnosti novi go-riški prefekt dr. Giovanni Rosa. Po rodu iz San Nicandra Garganica v Puglii je diplomiral na univerzi v Firencah iz jusa in političnih ved. V službi pri Ministrstvu za notranje zadeve je od leta 1951. Doslej je služboval v Rimu, Firencah, Foggi, Torinu, Novari in Bariju ter opravljal razne zadolžitve. V Torinu je opravljal zahtevno nalogo šefa kabineta na Prefekturi v obdobju terorističnih atentatov. Dr. Rosa je tudi profesor na višji policijski šoli v Rimu, sodeluje z univerzo v Bariju ter piše v razne strokovne revije. Star je 63 let. Prosvetno društvo Štandrež Dramski odsek uprizori Komedijo v treh dejanjih Jovan Sterija Popovič JARA MEŠČANKA Režija Emil Aberšek Premiera bo danes, 14. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani "A. Gregorčič" v ŠTANDREŽU. na okrog 23 tisoč kvadratnih metrih. Električno kabino pa bodo zgradili v bližini, vendar na ozemlju proti Sovodnjam. Arh. Agostinis je med drugim povedal, da se bo število zazidalnih enot industrijske cone zvišalo od sedanjih 47 na 48, vsaka parcela bo merila najmanj 4 tisoč kvadratnih metrov, možno pa bo zazidalne enote združiti. Rajonski svetovalci so možnost združitve večjega števila zazidalnih enot zelo kritično ocenili, saj bi v tem obstajala nevarnost, da,bi v industrijski coni lahko zgradili kako večjo tovarno, ki bi ogrožala okolje. Poleg tega so poudarili nesmotrnost preki- V Lokavcu pri Ajdovščini je bila včeraj slovesnost ob odprtju novega mešanega slovensko-itahjanskega podjetja za izdelovanje kovinskih elementov za pisarniško pohištvo. Lastnika podjetja, kjer je proizvodnja sicer že stekla m je trenutno zaposlenih sedem delavcev, sta Dušan Božič iz Gradišča pri Vipavi in Carlo BreSciancin iz Cordenonsa pri Pordenonu. Vsak je vložil v podjetje po 400 milijonov lir. Proizvodne prostore so uredili v že dalj časa opuščenih delavnicah nekdanje fužine v Lokavcu. Kakor je bilo V Novi Gorici je bil v petek zvečer ustanovni zbor Slovenskih krščanskih demokratov za Goriško, ki je ena od novih tako imenovanih alternativnih oziroma opozicijskih političnih skupin v Sloveniji. Z njenim oblikovanjem je na območju Nove Gorice razvita celotna mreža političnih strank, ki so bodisi spodbudile ali pa imele pomembno vlogo pri nastanku tako imenovane politične pomladi in pri začetku demokratizacije v Sloveniji. Na začetku ustanovnega zbora je učiteljica osnovne šole v Solkanu Lučka Rudež prebrala življenjepise treh vodilnih predstavnikov Slovenskih krščanskih demokratov, ki so nato sodelovali v razpravi o političnem programu in usmeritvi nove stranke. To so Franc Miklavčič, ki je tudi kandidat za člana Predsedstva Slovenije, kot bo izšlo iz volitev prihodnjega aprila, časnikar in publicist Viktor Blažič ter Leon Marc, študent iz Ajdovščine. Predsednik stranke Franc Miklavčič je dejal, da bodo Slovenski krščanski demokrati nadaljevali politično delovanje kristjanov, ki je bilo nasilno prekinjeno 50 let. Izhajalo bo iz programskih ciljev in duha katoliških strank, ki so delovale v Sloveniji. nitve neposredne cestne povezave med Štandrežem in Sovodnjami, kot sicer to predvideva načrt za izgradnjo ti. super ceste proti Vidmu. Kar zadeva spremembe na območju ljudskih hiš, v zgornjem delu Štandreža je arh. De Rocco povedal, da namerava občina med ulicama Pasubio in Monte Nero preurediti nekatere neizkoriščene površine v parkirišča, urejene zelenice in pešpoti. Med drugim predvideva varianta načrta ureditev obsežnega parkirišča pred štandreš-kim nogometnim igriščem, kjer bo prostora za kakih 100 avtomobilov. Sicer bodo to možnost še podrobneje vzeli v pretres, ko bodo izdelali izvršilni načrt. slišati na včerajšnji slovesnosti, naj bi v podjetju postopoma našlo zaposlitev od 20 do 25 delavcev. Izdelke, oziroma polizdelke bodo prodajali na italijansko tržišče. Slovesnosti ob odprtju proizvodnih prostorov se je udeležil tudi bivši koprski škof dr. Janko Jenko, ki je opravil tudi blagoslov. Lani so na novogoriškem območju ustanovili dve mešani podjetji, v katerih sodelujejo slovenski irf italijanski poslovni partnerji. Poudaril je, da so slovenski katoličani v Gorici dali velik prispevek k razvoju narodne zavesti, pospeševanju šolstva in v zakladnico slovenske kulture. Slovenski krščanski demokrati na Goriškem bodo pri svojem delovanju nadaljevali omenjene tradicije, opustili pa bodo napake svojih političnih prednikov. Dr. Miklavčič je dejal, da je nova stranka očiščena klerikalizma in sektaštva, tako da je v njej prostor za vsakega kristjana. Gre za stranko, ki v svojem okviru in organizaciji zagotavlja pluralizem. Vprašanja udeležencev ustanovnega zbora - slednjih je bilo okrog 80 -so se nanašala predvsem na duhovno, moralno in miselno prenovo, ki je potrebna v družbi. Pri tem je bilo rečeno, da si bo nova stranka prizadevala tudi za ponovno uveljavitev osebnosti, družine, otrok in vere. V programu Slovenskih krščanskih demokratov za Goriško so vsebovani tudi naslednji cilji: "Krščanski demokrati izhajamo v svojem delovanju iz podobnih načel kot druge evropske krščanskodemokratske in krščanskosocialne stranke. Krščansko ime pojmujemo v smislu pripadnosti evropski tradiciji in civilizaciji. S svojim programom in konkretnimi akci- Včeraj smo poročali o skokovitem in splošnem naraščanju števila tatvin. Seznam za leto 1990 se je včeraj spet podaljšal. V Ločniku so neznanci v petek ponoči odnesli za okrog osem milijonov lir vrednosti nadomestnih de-lova za motorna kolesa iz trgovine Andrea Maurija, na glavni Ulici Udine 43. Posledice nočnega obiska je lastnik ugotovil včeraj zjutraj. Zdi se, da so zmikavti prišli v notranjost skozi vrata na dvoriščni strani stavbe in menda celo brez vlamljanja. Morda so se se poslužili ključa ali druge pripra- Po vedrem razpoloženju, ki ga je med našimi gledalci zapustila^zadnja gledališka predstava Marija Čuka v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, se bodo tokrat predstavili goriškemu zvestemu občinstvu člani Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Jutri, 15., in v torek, 16. t. m., ob 20.30 bodo ponesli na oder goriškega Kulturnega doma delo Dušana Jovanoviča "Zid, jezero". Gfe ža zanimivo dramo, ki je bila v Jovanovičevi režiji letos tudi nagrajena na Borštnikovem srečanju. Nagradi sta prejela tudi glavna igralka Milena Župančič in tržaški scenograf Marjan Kravos. Poleg Župančičeve' nastopajo v glavnih vlogah znani slovenski igralci Polona Vetrih, Radko Polič in Aleš Valič. Glede vsebine odrskega dela bi lahko, v skrajno poenostavljeni obliki dejali, da gre za večno dilemo med ljubeznijo, in smrtjo.. Ni ljubezni namreč brez žrtvovanja, vsako žrtvovanje pa pomeni svojevrstno smrt. "Tako zid, kakor jezero sta ogledali, ki soočata človeka z njegovo zrcalno sliko, soočata življenje in smrt," je napisal kritik o delu, ki ga bomo jutri videli v Kulturnem domu, v mojstrski režiji Dušana Jovanoviča. Dramo so lani igrali v Mehiki, kjer-so bili slovenski gledališčniki deležni lepega priznanja. Jutri in v torek nas torej čaka zanimivo gledališko sreča- jami se želimo vključiti v prizadevanje za večjo kakovost življenja vseh prebivalcev Slovenije. Na Goriškem si bomo prizadevali za odpravo vseh ideoloških ovir, za polnopravno življenje in ustvarjanje. Sprožili bomo posebne pobude v skrbi za biološko in duhovno ohranitev slovenskega naroda, za oživitev opustelih delov Primorske in za ohranitev Slovencev na obeh straneh meje. Pri svojem delu bomo izhajali iz krščanskih etičnih načel, ki pa so le izhodišče za naše delovanje in jih ne bomo vsiljevali drugim. Delovali bomo za splošno strpnost, nevtralno šolo in za pravice človeka. Dosti časa smo kritično razmišljali in prišel je čas, da nekaj naredimo." Predvolilni boj med raznimi političnimi strankami, se je na Goriškem torej že začel. Stranke, zveze in gibanja, ki nastopajo v okviru tako imenovanega DEMOS-a, to je Združenje opozicije Slovenije, so svoj program v četrtek predstavili tudi v Solkanu. Poslušalcev je bilo nad 70, kar ocenjujejo za uspeh. O pripravah na volitve v mesecu aprilu pa je v četrtek razpravljal tudi Občinski komite Zveze komunistov v Novi Gorici. Marjan Drobež ve s katero so vrata odklenili. V teku je preiskava. Neznani zlikovci so te dni obiskali tudi prostore nižje srednje šole v Ločniku in nekatere druge šole v bližnjih krajih. ■ S hudimi telesnimi poškodbatni so v bolnišnico sprejeli 79-Ietnega upokojenca Persolina Minena iz Bračana. Zaradi večkratnega zloma kolka na desni nogi in drugih poškodb se bo zdravil tri mesece. Mi-nen se je poškodoval v prometni nesreči v Krminu, v kakšnih okoliščinah pa raziskujejo karabinjerji. nje. Precej drugačno od zadnjega, ki nas je razvedrilo in če hočete, potolažilo, da smo se nasmejali ob naših slabostih. Tudi v tem je novost. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE Gostuje SNG DRAMA Ljubljana Dušan Jovanovič ZID, JEZERO Režija Dušan Jovanovič Jutri, 15. t. m., ob 20.30 - Abonma red A v torek,16. t. m., ob 20,30 - Abonma red B Za jutrišnjo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu. Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica Prireja niz predavanj ob 100-letnici rojstva VIRGILA ŠČEKA O Ščeku bodo spregovorili prof. Peter Stres, Marko Tavčar in prof. Anton Požar. Prvo predavanje bo imel v četrtek, 18. januarja, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici prof._ Peter Stres na temo: Virgil Šček in goriški krščanski socialci po prvi svetovni vojni. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Orchidea selvag-gia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI 15.30-22.00 »Ritorno al futuro II«. VITTORIA 15.30-22.00 »Oliver & C«. Risanka. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Lamico ritro-vato«. EXCELSIOR 14.30-22.00 »Oliver & C.«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 16.00-20.00 »Zob za zob«. SVOBODA - Šempeter 18.00 »Vragolije na kolesih«, 20.00 »V slast«. DESKLE 17.00 »Sila moči«, 19.30 »Zaljubljena sirena«. __________pogrebi____________ Jutri ob 9.30 Anna Bergamasco iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Carmela Schwab iz bolnišnice sv. Justa pa glavno pokopališče, ob 12.30 Anna Preceli vd. Paulin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.45 Evaristo Sandrigo iz bolnišnice Janeza od Boga v Oglej, ob 12.45 Emma Tomasin iz bolnišnice sv. Justa v Tapogliano. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta Alojza Devetaka se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja in sočutja, ki smo jih bili deležni v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala naj gre g. župniku, cerkvenemu zboru, zboru Fantje izpod Grmade, prijateljem in vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin. Zena, sin z ženo in vnuka 14. januarja 1990 tjovaibb ^ianAaftCD Od 10. januarja do 21. februarja 1990 POSEBNI POPUSTI Pri vseh tapiserijah, zavesah, ročno in strojno tkanih preprogah, pernicah in pri vseh ostalih artiklih GORICA - Ul. Morem 19/B - 23/B - Tel. 0481/533432 V petek je bil v Novi Gorici ustanovni zbor Krščanski demokrati Mešano podjetje v Lokavcu Ukradli nadomestne dele v vrednosti osem milijonov Center za športno in rekreacijsko dejavnost Predstavili so urbanizacijski načrt za ureditev območja Marine Julie Zbližanje z judovsko versko skupnostjo Na pobudo italijanske škofovske konference O turističnem razvoju Marine Julie v Tržiču je govor že nekaj let. Območje, kjer je zdaj turistični center Albatros, se je v vseh teh letih razvijalo predvsem po prizadevanju nekaterih posameznikov. Prav tako, že nekaj let, pa je govor tudi o težavah, ki nastajajo zaradi umazanega in za kopanje neprimernega morja. Marini Julii pa se pišejo boljši časi, Vsaj na podlagi lotizacijskega načrta, ki ga je pred leti naročila Občina in ki je v glavnem izdelan. Načrt so predstavili te dni, v občinski sejni dvorani v Tržiču, v kratkem pa se bo moral o njem izreči občinski svet. Načrt je po svoje zanimiv, odprto ostaja le vprašanje financiranja. Za njegovo izvedbo, čeprav postopno, je treba zagotoviti nad sedemdeset milijard lir, od tega skoraj dvajset iz javnih skladov, razliko pa naj bi vložili zasebni operaterji. Načrt je pripravil studio "Promozio-ne e ricerca" iz Vidma. Območje Marine Julie naj bi postopoma (predvideno je pet posegov) preuredili v nekakšno deželno središče za vodne športe, na razpolago predvsem prebivalstvu Goriške, Tržaške in deloma Videmske pokrajine. Ob upoštevanju take Usmeritve so predvideni tudi minimalni bivalni objekti - računana je poprečna bivalna doba pet/sedem dni - ureditev parkirnega prostora za okrog dva tisoč avtomobilov in vrsta drugih objektov. Že v prvih fazah naj bi zgradili in uredili umetno jezerd in si tako zagotovili popolno neodvisnost od morja. Novi center naj bi sprejel do petnajst tisoč obiskovalcev na dan, od teh približno dve tretjini domačih, eno tretjino pa tujih gostov. Šlo naj bi za takoimenovane dnevne goste iz bližnjih krajev v krogu 25 do 30 kilometrov. Kaj pa vprašanje pozidave, ali, z drugo besedo, poplave cementa, ki je preoblikovala že marsikatero plažo? Na predstavitvi je bilo slišati, da bo stopnja pozidave v končni fazi veliko pod največjo možno količino. Na območju je mogoče pozidati 442 tisoč kubičnih metrov, od tega jih je 150 tisoč že pozidanih, oziroma obstoječih. Vsaka investicija je povezana z odpiranjem novih delovnih mest. Za novo Marino Julio jih obetajo, v končni fazi, skoraj 300. (Marina Julia pozimi — foto Pavšič). V sredo, 17. januarja bodo tudi v Gorici praznovali judovski dan. Gre nedvomno za pomemben dogodek, na poti zbliževanja med rimskokatoliško Cerkvijo in drugimi veroizpovedmi. Judovski dan bodo praznovali na pobudo italijanske škofovske konference, v okviru tedna ki bo posvečen zbliževanju raznih veroizpovedi. Napovedana pobuda potrjuje, kot se zdi, novo pot, ki jo je Rimska katoliška cerkev ubrala glede sodelovanja z drugimi verskimi skupnostmi. Papež je namreč pred nedavnim obiskal sinagogo v Rimu. Tudi na Goriškem je bilo že nekaj let opaziti določene spremembe v odnosih med uradno katoliško cerkvijo in sicer bolj maloštevilno judovsko versko skupnostjo. Pokojni goriški škof Cocolin je svojčas obiskal goriško sinagogo v Ul. Ascoli, prav tako je bil gost judovske verske skupnosti nadškof Bommarco. Goriška občinska uprava je v sodelovanju z Deželo poskrbela za obnovitev prostorov goriške sinagoge. Judje so se v Gorici naselili že v srednjem veku. Judovsko četrt so zgradili ob koncu sedemnajstega stoletja. Judje so v zadnjih dvesto letih imeli pomembno vlogo v gospodarstvu Gorice, čeprav judovska skupnost ni bila kdove kako številčna. Leta 1900 so v Gorici zabeležili 248 oseb judovskega porekla. Žal je judovska skupnost, na katero danes opominja tudi pokopališče v Rožni dolini; med drugo svetovno vojno skoraj v celoti izginila v nemških uničevalnih taboriščih. Režiser M. Brenta v Kulturnem domu V pričakovanju pete izvedbe Film Video Monitorja, letne revije slovenskega filma, televizije in videa, ki bo na sporedu marca, Kinoatelje tudi v novem letu ponuja nadaljevanje sezone Gorica Kinema, ki se je v četrtek obogatila z delom Maria Brente »Mai-col«. Novost četrtkovega predvajanja, kateremu je prisostvovala številna italijanska in slovenska publika, pa je srečanje z režiserjem, ki je obogatilo sklepni del večera. Škoda le, da se je pogovora udeležila le manjša skupina prisotnih, ki so Brenti - pred desetimi leti je izdal svoj prvenec »Vermisat« -zastavili vrsto vprašanj, predvsem v zvezi s filmskim delom, ki priča o osamljenem življenju mlade ženske -proletarke, ki hrepeni bo ljubezni. Prihodnji filmski večer bo na sporedu 18. t. m. Razprava v vrstah KPI o predlogih prenove Na gradu podobe stare Gorice v Novi Gorici slike R. Podobnika Razprava, ki se je začela v vrstah komunistične partije glede potrebe po temeljiti prenovi in ki jo je sprožil generalni tajnik Occhetto, se bliža zaključni fazi, ki jo bo predstavljal izredni vsedržavni kongres. Tudi na Goriškem so se glede Occhettovega predloga oblikovala različna stališča. Razprava je bila, kakor smo o tem sicer že poročali, precej živa. Precej razprave pa bo tudi v prihodnjih dneh. Jutri popoldne bo namreč v pokrajinski sejni dvorani zborovanje na katerem bodo predstavili osnutek kongresnega dokumenta št. 1, katerega prvi podpisnik je Achille Occhetto. Ta dokument je na Goriškem doslej podprlo nad sedemdeset vidnih predstavnikov KPI, med temi pokrajinski tajnik Enzo Bucovini, senator Battello, deželhi svetovalec Bratina, pokrajinska svetovalka Devetakova, dpberdob-ski župan Lavrenčič,. občinska svetovalca Salomoni in Bucovini, pokrajinska svetovalka Di Dato itd. Po poteku dosedanjih razprav se zdi, da se večina komunistov na Goriškem odloča za Occhettovo linijo. Zborovanje, ki se ga bo udeležil član vsedržavnega vodstva Andrea Margheri, bo ob 18. uri in je odprto javnosti. Na sedežu KPI pa je bila te dni skupščina kjer so razpravljali o osnutku kongresnega dokumenta št. 2. Gre za dokument levice v stranki, ki so ga podpisali Ingrao, Natta, Tortorella in številni drugi predstavniki KPI. Dokument bodo predstavili javnosti na srečanju v Tržiču, 25. t. m. Srečanja se bo udeležil, kakor napovedujejo, član CK Fausto Bertinotti. Osnutek dokumenta št. 2 je doslej podprlo nekaj vidnih, levo usmerjenih predstavnikov KPI na Goriškem. Sporočilo, ki smo ga te dni prejeli v redakcijo so poleg drugih podpisali Gianna Pirella, Giovanna Giorda, Ennio Pironi, Luciano Patat, Giusi Scalia itd. Geslo kongresnega dokumenta je "Za dejansko prenovo KPI in prenovo levice". PRED Celoletna Mesečna 192.000 lir 20.000 lir Primorski dnevnik za tiste, ki jo poravnajo do □ Celoletna prednaročnina za 192.000 T 500 lir kolka velja za tLic, ju j^uiavuaju uu 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m Zl i št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. li Leto, ki je za nami je potekalo v znamenju proslavljanja 150—letnice fotografije. V raznih krajih so pripravili razstave, predavanja, prikaze o razvojni poti fotografske umetnosti od prvih Daguerrovih in Niepcevih pois-kusov dalje. Tudi na Goriškem smo v lanskem letu bili priča številnim pobudam in povedati je treba, da smo na tej valovni dolžini začeli tudi leto 1990. V petek so v Gorici in Novi Gorici odprli dve fotografski razstavi sicer tematsko in vsebinsko različni, pa vendar povezani med seboj. Goriška pokrajinska uprava je ob sodelovanju Goriških muzejev na gradu odprla zanimivo razstavo fotografij in fotografskega materiala z naslovom »Pogled, čas in stvari - fotografija v Gorici 1869-1920«. Gre za bogato dokumentarno gradivo, last Goriških muzejev, ki sta ga za razstavo zbrala Franco Tedeschi in Carlo Brambilla. Na panojih grajskega muzeja si gledalec ustvari podobo takratnega mesta in v marsikateri fotografiji izlušči utrip kulturne, športne, gospodarske in družbene stvarnosti mesta ob prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje. Razstavni prostori, ki bodo odprti do 28. februarja, bodo na razpolago občinstva vsak dan (razen ponedeljkov) med 9. in 19. uro. V razstavnih prostorih Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici pa so predstavili fotomonografijo in razstavo barvnih slik na temo »Les« mojstra fotografije Rafaela Podobnika. Ob tej priložnosti se je občinstvu predstavil tudi pesnik Zoran Božič, ki je s krajšimi verzi obogatil Podobnikove eksponate. Uvodoma je o fotomonografiji Osojna Primorska spregovoril Tomaž Pavšič, ki je podčrtal Podobnikovo fotografsko izpoved, ki se kaže tudi in predvsem v ljubezni do narave, domačih krajev in ljudi, ki v njih živijo. Fotografski kritik Janez Kavčič pa je za številne prisotne ocenil Podobnikovo razstavo. Razstavo Rafaela Podobnika, ki je poznan kot »fotograf senc«, si bomo lahko 17. februarja lahko ogledali v Kulturnem domu na Bukovju, kjer jo bo pripravilo kulturno društvo Briški grič. Kasneje pa bodo razstavo odprli še v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu, v Pilonovi galeriji v Ajdovščini ter v galeriji Vodnikove domačije v Ljubljani. Na sliki: pogled na stari fotografski atelje, ki si ga je moč ogledati na goriški razstavi. (Foto Pavšič) Iščemo vestnega raznašalca Primorskega dnevnika z lastnim motorčkom za Gorico. Provizija po dogovoru. Pojasnila na upravi v Gorici, Drevored XXIV. maja 1. Tel. 533382. »> S 5 O pmsnmm Banca ■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih iet m V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s S Al m (0481) 387333 NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo Agricola Kmečka banka Gorica V okviru abonmajske sezone Glasbene matice v Kulturnem domu V četrtek koncert treh slovenski glasbeni umetnic V novo leto stopa tržaška Glasbena matica pred svoje abonmajsko občinstvo s koncertom treh slovenskih glasbenih umetnic, ki so nam že v preteklih glasbenih sezonah posredovale izvrstne poustvaritve glasbenih del. Njihov program obsega tokrat visoko kvalitetna dela svetovne in slovenske glasbene literature za harfo solo, za sopran in harfo, za sopran in klavir ter za harfo in klavir, torej pestro sestavljen niz skladb, ki bodo v glavnem novost za naš koncertni oder. Sopranistka Olga Gracelj je kmalu po končanih študijah solopetja v Ljubljani in v Manchestru na Royal Nothern College of Musič koncertirala na Danskem in Finskem. Na opernem odru pa je debatirala leta 1979 v Ljubljani. Doslej je upodobila že vrsto opernih likov, uveljavila se je tudi kot koncertna pevka. Med študijem je prejela v Londonu nagrado »The Countess of Munster Trust«. Leta 1985 je prejela nagrado Prešernovega sklada. Neva Merlak je 1. 1967 z najvišjo oceno diplomirala iz klavirja na tržaškem konservatoriju v razredu M. Jones ter se je nato izpopolnjevala na znanem visokošolskem institutu Mozarteum v Salzburgu in v Rimu pri prof. Sivestriju. Kot solist se je uveljavila na koncertnih odrih v pomembnih glasbenih središčih v Italiji, Jugoslaviji, Avstriji in Švici. Nastopila je kot solist z obema slovenskima simfoničnima orkestroma ter se je uveljavila tudi kot klavirska spremljevalka v komornih sestavih. Po nekajletnem pedagoškem udejstvovanju v šoli Glasbene matice, poučuje od 1. 1973 dalje na tržaškem konservatoriju »G. Tartini«. Harfistko Jasno Corrado-Merlak je prejšnji mesec predstavil v Primorskem dnevniku J. Koren ob pomembnem priznanju, ki ga je mlada slovenska umetnica prejela na Dunaju. Jasna Corrado Merlak, ki izhaja iz znane glasbene družine pokojnega ške-denjskega rojaka Danila Merlaka, je 1. 1985 že z 19 leti diplomirala na tržaškem konservatoriju z oceno, ki je bila v tem evropskem letu glasbe najboljša v Italiji ter ji je prinesla posebno priznanje - spominsko plaketo predsednika republike. Pred diplomo pa se je že izpopolnjevala na Eastman School of Musič v Rochester (ZDA), kamor se je kasneje vrnila kot koncertna solistka na koncertne odre pomembenih glasbenih središč v raznih krajih Severne Amerike. V naslednjih letih je mlada harfistka prejela vrsto priznanj na tekmovanjih, med katerimi naj omenimo prvo nagrado 1. 1986 na mednarodnem tekmovanju v Parizu. Kot solistka je nastopila z raznimi simfoničnimi in komornimi orkestri doma in v tujini. Med njena koncertna udejstvovanja sodijo tudi sodelovanja na dveh festivalih v Spoletu, v Angliji, v Amsterdamu in v Miamu na Floridi. Koncertnemu občinstvu je ponovno predstavila krstne izvedbe glasbenih del, njej posvečenih. Torej pri njenih 23 letih kar že obsežen glasbeno-koncertni curriculum vitae, ki ji obeta še nadaljnje, bogato in uspešno koncertno delovanje. Pester, zanimiv program umetnic najavlja najprej Suito za harfo s stavki Siciliana, Italiana in Passa-caglia skladatelja Ottorina Respighija (1897-1936). Italijanski glasbeni ustvarjalec, ki je po zelo dolgem časovnem obdobju v Italiji prvi večino svojih del posvetil komorni in simfonični glasbi, avtor izvrstnih simfoničnih pesnitev Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimske svečanosti, se tudi v svojih komornih delih uveljavlja kot mojster barvite zvočnosti, temperamentne južnjaške ritmike in prikupne spevnosti. Harfi solo je namenjena tudi naslednja skladba Koncert v b-duru Georga Friedricha Haendla (1685-1759), ki ga je veliki baročni skladatelj napisal v originalu za orgle. Tokrat bomo koncert slišali v priredbi za harfo francoskega glasbenika Marcela Grande-Janj. Prvi del koncerta bo izpolnilo šest samospevov za sopran in klavir. Hugo Wolf (1860-1903) po rodu iz Slovenj Gradca, nemškega rodu, slovi kot eden najtehtnejših mojstrov samospeva. Sinu usnjarja, kateremu je bila ljubša glasba kakor obrt, je bil vzornik VVagner, v njegovi ustvarjalnosti pa zasledimo tudi vplive rodne domovine. V izvedbi Olge Gracelj in Neve Mer- lak bomo slišali tri njegove samospeve Alte Gingen (Vsi so odšli), Bedeckt mich mit Blumen (Pokrijte me z rožami) in Klinger, Klinger, mein Pandero. Tudi Richard Strauss (1868-1949J sodi med izvrstne oblikovalce samospevov. Poleg bogatega izraza izžareva njegovih 150 pesmi neprisiljeno pekipevajoč lirizem. Značilen je zahtevni klavirski part skoraj orkestrske patine. Program obsega tri njegove samospeve Ern-lei, Die Nacht (Noč) in Befreit (Svoboden). Tri pesmi Marija Kogoja (1895-1956) prično drugi del koncerta in sicer Češka narodna, Zanka in Vrnitev. Tudi v teh drobnih glasbenih mojstrovinah za glas in klavir pridejo do polne veljave odlike slovenskega skladatelja, ki mu je šele novejša doba prinesla nedeljeno priznanje enega najpomembnejših slovenskih glasbenih oblikovalcev, kot glasnika slovenskega glasbenega ekspresionizma. Med tržaškimi glasbeniki se kot skladatelj, dirigent, pianist in glasbeni kritik uveljavlja že vrsto let Fabio Vidah. Po njegovi uspešni lanskoletni uglasbitvi Prešernove pesmi »Zapuščena« se nam v programu tega koncerta predstavi kot avtor priredbe ljudske Rožica rumena za sopran in klavir ter z Uspavanko - Pravljico za sopran in harfo. Benjamin Britten (1913-1976) sodi med najpomembnejše in cenjene angleške skladatelje. V bistvu je eklektik, ki svoj ustvarjalni slog prilagaja zahtevam skladbe, ki jo pravkar komponira - in to z velikim tehničnim znanjem, lahkoto, toplino in poezijo. Posebej so mu uspela tista dela, ki imajo besedo za osnovo, od tod priznanja njegovim operam in priredbam ljudskih pesmi. Za sopran in harfo je Britten napisal med drugim tudi Osem ljudskih pesmi, v katerih posega tudi po folklornem bogastu svoje domovine. Koncert bo zaključila Sonata za harfo in klavir Carlosa Leona Salzeda (1885-1961), ki šteje med najpomembnejše harfiste novejše dobe. Odličen pedagog in organizator svetovno znanih poletnih seminarjev za harfno igro je kot skladatelj največ svojih del posvetil harfi. Številne med njimi so dostopne le najboljšim izvajalcem, kar velja tudi za njegovo so-nat0 GOJMIR DEMŠAR Teresa Lendaro v Beneški galeriji Argentinska umetnica razstavlja v Špetru vi pri družbi Dante Alighieri. Istega leta je imela v Buenos Airesu osebno razstavo v galeriji Marienbad, pred dvema letoma pa je sodelovala na skupni razstavi furlanskih izseljencev v Centru za plastične umetnosti v Vidmu. V predstavitvenem biltenu je Pavel Petričič v članku z naslovom Odmev sveta, ki je daleč, takole označil delo Terese Lendaro. »Ni lahko predstavljati umetnico, ki je sicer rodu iz naših krajev, a se je rodila in je živela tako daleč, v kulturnem svetu, ki je močno drugačen. Gre za šolano umetnost, ki se je rodila na šolah in akademijah, v specifičnem kulturnem tkivu in v stiku s pomembnim umetniškim dogajanjem. Ta svet ni lahko razumljiv in samo univerzalnost likovnega izraza nam dovoljuje, da se na neki način približamo delu Terese Lendaro. Umetnica predstavlja dela malega formata na papirju; gre za pastele in mešane tehnike, zlasti za kolaž in frontaž. Kompozicija izhaja iz geometrične, pogosto pravokotne razdelitve slikarske ploskve. V različnih planih se pojavljajo, ponavljajoč se kot pozitivi in negativi, majhne hieroglifske oblike simbolične vrednosti, nekakšni grafizmi, ki izhajajo iz prastarega izročila. Grafični okviri in male ikonografske oblike se polnijo s toplim barvnim gradivom in komplementarnimi sozvočji: nam se zdijo skorajda odmev daljne sredozemske folklore. Teresa Lendaro ima za sabo različna umetniška izkustva. Iz tega iskanja je prešla v svobodnejšo formalno razsežnost, razrahljala je figurativno vez s predmetom. V tej fazi se nam umetnica predstavlja v Špetru. Diplomski film Igorja Zupeja predstavili v Ljubljani Silicijev horizont - novo obzorje slovenskega filma Diplomski filmi ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo navadno nočejo biti veliki ali prelomni dogodki, Manufaktura za arhitekturo in film, ki si je prevzela skupinsko avtorstvo 35-minutnega filma pa postavlja 9. januar, dan premiere filma Silicijev horizont za dan slovenskega filma, ker »z vstopom Manufakture v slovenski prostor je slovenska filmska zavest dokončno preoblikovana.« Polurni nekomorni film je za diplomsko delo izjemna dolžina, diplomant filmske Akademije pa je Igor Zupe, ki se v »totalitarnem in kolektivnem« nastopu a la Neue slowenische Kunst, s katero tudi sodeluje, predstavlja skupaj s svojimi »obrtniškimi sodelavci«. Skratka: Silicijev horizont hoče biti manifest novega slovenskega filma oziroma kar filma, saj je spremna brošura kot tudi večina dialogov v angleščini. In kot v vsakem manifestu so tudi tu postavke radikalne: proti (filmskemu) intelektu, ki še vedno ustvarja znotraj predane »forme«, ki ne transcendira lastnega upodabljanja, ampak v njegovi službi. Nasprotno je volja Manufakture pronicati v drobovje neresnične in neverjetne zgodbe in postaviti jo za neizogibno, nujno entiteto. Ambiciozen cilj ambicioznega projekta je Igor Zupe dokončal v navezi treh producentov: šole AGRFT, TV Ljubljana in E-motion filma. Kaj pa film konkretno? Nad velemestom nekje v pusti ravninski Jugoslaviji blešeče sonce oslaplja, borbe za preživetje. Ob prepričljivi maketi neobstoječega velemesta in dobrih trik-posnetkih (noviteta za slovenski film) je pomembna dograjena prisotnost lepe Tanje Ribič in intenziviranje zgodbe z detajli. Na žalost pa manjka to, kar je nujno, ko so nameni maksimalizirani - moč »totalnega« učinka, ki prisili gledalca k brezpogojnemu verjetju. Majhna obotavljanja, nedodelanosti in naivposti se maščujejo nad celoto. Je pa v spominu film lepši kot v dvorani. ALEŠ DOKTORIČ V Beneški galeriji v Špetru so včeraj odprli razstavo slik argentinske slikarke Terese Lendaro, s 'katero je galerija začela svoj program v letu 1990. Teresa Lendaro se je rodila v kraju San Martin blizu Mendoze v Argentini leta 1947 kot hči slovenskih izseljencev iz Barda v Terski dolini, zdaj-pa živi v Buenos Airesu. Njena umetniška biografija je zelo razvejana. Obiskovala je različne tečaje in šole, tako na primer tečaje slikarstva in deloracije na Šoli za likovno umetnost v Cordobi in na Nacionalni umetniški šoli v Buenos Airesu. Diplomirala je kot učitelj risanja in slikarstva in dobila katedro v Pergami-nu (Buenos Aires). Sodelovala je še pri mnogih razstavah in natečajih, dosegla pa je že pomembna priznanja in nagrade. Leta 1987 jo je Argentin-sko-furlanski center povabil k razsta- Zid, jezero Je lahko zid iz opek in betona, zid molka, sovraštva, izvotlenosti, zid psihe, duševnosti, zid, ki ga gradi otopelost čustev. Zid-ločni-ca vsekakor, kot je lahko tudi fiktiven zid, ki razporeja življenje in ljubezen na dva dela, ju dela nevzdržna, travmatična, samouničujoča. A tak zid oblikujejo ljudje sami s svojim egoizmom, nezaupljivostjo, nezmožnostjo živeti v dvoje, kar pomeni blokirano komunikacijo med partnerjema, ki s tem podpišeta svoj neizbežni propad, muko, trpinčenje, duševni in fizični konec. Pa čeprav živita narazen, čeprav ne govorita, čeprav skušata ustvariti avtonomna svetova. To ne bo nikoli uspelo, kajti ljubezenska zareza je vendarle tako močna, da se prabitnega, tudi v odmaknjenem času vzpostavljenega sožitja in odnosa ne da izbrisati, čeprav se išče rešitev drugje. In molk in samota samo še vrtata in zvrtata do tolikšne mere, da ljudje niso več normalni, nasprotno - duševno bolni postajajo in neprilagodljivi, celo prepojeni s sovraštvom in mrzli, izvotleni, prazni, kar je seveda najbolj tragično stanje, ki ga lahko reši šele usodno dejanje. Ali kot pravi sarajevski pesnik Josip Osti: smrt ločuje tisto, kar je združeno in združuje tisto, kar je ločeno. Kajti Rudi in Lidija lahko doživita katarzo le s skupno smrtjo, le v njej se lahko združita po štirinajstih letih molka in zime, žrtja in duševnega propadanja, za kar pa sta se konec koncev sama odločila v smislu, da nista znala pogledati eden drugemu v dušo. To se pravi, da je ljubezen tudi žrtvovanje in življenje za drugega, ne samo gojenje svojega vrtička. Dušan Jovanovič je s svojo intimno dramo »Zid, jezero« pogledal v detajl sodobnega življenja, v »življenje v dvoje«. Z veščo roko dramatika je razkrival stanja, vzroke in posledice propadanja moškega in ženske, ki govorita vsak iz svojega stališča, a vendarle podobno. Vzpostavita zid, ne da bi se zavedala, da bi ga lahko tudi porušila. Le zbližati bi se morala. V ozadju pa je še »kriminalna« zgodba, ki odkriva fobije in patološka stanja protagonistov, zgodba, katere konkretnost (uboje) lahko le slutimo in ki je okvir dogajanju, ki ga je na oder postavil Jovanovič sam. S preskoki, izrisovanjem stanj, sekvenc in dogajanja na dveh enakih, a ločenih prizoriščih, je režiser naslikal pretanjeno, tiho, a psihološko pronicljivo sliko, ki mora gledalca zgrabiti, saj s svojo strahotno tragiko kar grabi in pusti sled, daleč od vsakršnega moraliziranja ali didaktičnosti, čeprav se gledalec vendarle lahko vpraša, ali se splača graditi zid, je to neizbežno...? Ali moramo vedno gledati na stvari s svojimi očmi (v tem primeru na ženske akte, učinkovita metafora z očitnim pomenom) in ni nemara potrebno kdaj pogledati tudi z zornega kota drugega? Na lepo opredeljujoči sceni Marjana Kravosa in v kostumih Doris Kristič so v petek v tržaškem Kulturnem domu nastopili Milena Zupančič, Polona Vetrih, Radko Polič in Aleš Valič, kvartet, ki je s svojo igro dobesedno napolnil dvorano. Predvsem Milena Zupančičeva in Radko Polič, ki sta poosebljala vse psihološke utrinke, ki producirajo muko, notranjo praznino, »norost«. Po mojem mnenju vrhunska igra in vrhunska predstava! MARIJ ČUK Pomladansko počasčenje Igorja Stravinskega Nedvomno je bila sreča, da je prvi simfonični koncert v letu 1990 orkestra gledališča Verdi vodil dirigent, kakršen je Wolfgang Rennert, pravi mojster taktirke, ki zna prenesti na orkester svojo pronicljivost v interpretiranju tudi tako kompleksne partiture, kakršna je Stravinskega "Pomladansko počaščenje" (Le sacre du printemps), skladba, ki je tokrat doživela v Trstu svojo prvo izvedbo, pa čeprav je od njenega nastanka poteklo že več kot 80 let. Rojena kot balet na pobudo slovitega ustanovitelja Ruskega baleta v Parizu Diaghileva, se danes izvaja skoraj izključno v koncertni obliki. Ob svoji prvi baletni izvedbi leta 1913 v Parizu je po svojem modernem konceptu predstavljala pravo revolucionarno dejanje tako v ritmičnem kot v smislu zvočne barvitosti, ki je še dolgo burilo glasbeni svet takratnega časa. V tej poganski ritualni zvočni freski (podnaslov skladbe je Slike poganske Rusije) se sprošča pravi zvočni orkan z vso ritmično silovitostjo glasbene inventivnosti in modernosti velikega komponista. Naloga dirigenta in velikega okrepljenega orkestra je obvladati to gigantsko kozmično zvočno maso in jo kolikor mogoče logično interpretirati v njeni svojstveni asimetrični in deformirani ritmičnosti in poganski mističnosti, ki se skozi nanizane glasbene freske v prvem delu izrisuje kot obredno čaščenje zemlje in v drugem kot žrtvovanje. Obema je to uspelo dokaj prepričljivo, zlasti kar zadeva barvitost zvoka, na kar je dirigent v svoji magistralni interpretaciji dajal več pozornosti kot pa ritmičnim zahtevnostim. Prav gotovo tudi ni naključje, da si je dirigent Rennert kot drugo skladbo sporeda izbral Ravelovo Suito št. 2 'Daphnis in Cloe “, ki jo s "Pomladanskim počaščenjem"' veže njuno baletno poreklo in mitična vsebina, ne nazadnje pa dejstvo, da je tudi njenemu rojstvu botroval sloviti realizator pariških "Ruskih baletov" Diaghilev. Iz baleta je kasneje Ravel povzel dve Suiti, od katerih se na koncertnih sporedih pogosteje pojavlja druga suita za orkester, razdeljena v tri dele: Sončni vzhod, Pantomima, Splošni ples. Tudi v tem primeru gre za zvočno fresko, ki sloni na strogo tonalni simfonični osnovi, ki izžareva rafinirano zvočno kombinatoriko in pa tudi vzvišeno poetičnost v svoji melodični krivulji. Pod natančnim in sugestivnim dirigentovim vodstvom jo je orkester gledališča Verdi izvedel s poudarjeno zavzetostjo in lepimi zvočnimi učinki kot celota in s čistimi in rafiniranimi vložki flavte, oboe in angleškega roga. Zasluženi aplavzi ne ravno polnega gledališča, so poplačali dirigenta in orkester, (jk) Spandau \B a l l e t KONCERT V HALI TIVOLI V LJUBLJANI 22. januarja 1990 ob 19.30 Predprodaja vstopnic: TURISTIČNA POSLOVALNICA Šubičeva 1 - Ljubljana ter kiosk HALA TIVOLI vam na razpolago PELLICCERIA CERV0 TRST — Drev. XX. septembra 16 — Telefon 767914 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah 11OFFICIDM PAROCHIALE ,^^UGG0^ OfntKH ME «£j57rvTz£"L OFFIClUt! PAROCHIALE OFFICIDM PAROCHIALE —«==5*-~ Žigi na županstvih in vžupniščih nam vedno razkrijejo vse zamenjave državnih ali političnih sistemov, velikokrat tudi nastale razlike v narodnostni sestavi ustanove. Na žigih županstev v avstrijskih časih je sredi prejšnjega stoletja bil vtisnjen državni grb, napis ob- čine je bil v nemški obliki. Kasneje, ko so občine dobile široko avtonomijo, so bili napisi na občinskih žigih v glavnem v narodnem jeziku, občinski grbi ali druge sličice so zamenjale državni grb. Prav tako je bilo in je še z žigi župnišč. V letu 1840 je bil napis župnije Ukve na žigu le nemški. Kasneje so napisi bili nemški in slovenski. Po prvi vojni, leta 1920, je bil žig te župnije označen, kot kaže naša prva reprodukcija, s slovenskim, italijanskim in nemškim napisom kraja, do-čim je bil napis župnišča v latinščini. V na- slednjih letih so v župnišču uporabljali različne žige. Leta 1924 takega s samo slovenskim napisom (2. sličiča), leta 1925 s trojezič-nim nazivom (sličiča št. 3), italijansko-sloven-skega v letu 1926 (naslednja sličiča), samo italijanskega v letu 1933 (zadnja sličica). Prizadevnost župnikov za slovenski V • značaj Ukev Marko Waltritsch V vsaki družbi živijo ljudje, katerih delo ni najbrž najbolje in najbolj pošteno ovrednoteno. V največ takih primerih gre za ljudi, ki so prišli navzkriž z obstoječimi uradnimi strukturami, neglede ali so te državne, krajevno-birokratske, cerkvene, kulturne, gospodarske, večinske ali manjšinske. Niti ni važno izvedeti kdo je zaradi takega stanja kriv: trmoglavi posameznik ali ljudje v že omenjenih strukturah. Nikdar ne bomo izvedeli, kje je resnica. Vedeli pa bomo, da je trenutni položaj tak, v katerem so po sili razmer ljudje šli narazen, da šo nekateri bili puščeni v senci. S tem pa še ni rečeno, da so ostali v senci. Lani poleti je čedajska založba Dom - Podružnica v Ukvah, tako je zapisano v kolofonu knjige, izdala italijansko pisano knjigo z naslovom I parroci di Ugovizza - 500 anni di vita paesana. Napisal jo je Mario Gariup, župnik v Ukvah. O njej je bilo le malo napisanega v tukajšnjem slovenskem ter italijanskem časopisju. Njen izid je bil le »zabeležen«. Marsikdaj se to zgodi z marsikatero knjigo, ki bi zaslužila večjo pozornost. Tudi to je znak, da nekateri avtorji niso v najboljših stikih s tako imenovanimi »uradnimi« ali »salonskimi« kritiki. Z dokajšnjo težavo in tudi zamudo sem knjigo dobil v roke, tudi zaradi tega, ker je knjiga, tiskana v ne prevelikem številu izvodov, kmalu pošla. Odkupili so jo v glavnem domačini v Ukvah in v marsikaterem drugem kraju v Kanalski dolini, v knjigarne v Trst in Gorico pa knjiga niti ni prišla. Čeprav je knjiga napisana le v italijanščini, so v njej zelo zanimivi podatki o vrsti slovenskih župnikov, ki so bili na župnišču v Ukvah, ki so svoj duhovniški poklic opravljali sredi slovenskih ljudi, pa čeprav so se mnogi med temi prištevali in še vedno prištevajo med Nemce. Napisana pa je v italijanščini, da bi jo vsi domačini razumeli, saj je v Ukvah danes že veliko občanov italijanske narodnosti, ki so se tja priselili po zaključku prve svetovne vojne. Župnik Mario Gariup je znan v naših in tudi italijanskih deželnih kronikah. O njem smo tudi v našem listu veliko pisali pred leti, v zvezi s slovenskim poukom v Kanalski dolini in z vrsto drugih kulturnih pobud za ovrednotenje slovenščine in slovenstva. Pisali smo o tozadevnih prepovedih raznih oblasti. Gariup je doma iz Topolovega v občini Grmek, v Slovenski Benečiji. Študiral je v videmskem semenišču. Šolo je končal leta 1965 in takrat bral prvo mašo v Vidmu, istega leta so z njim bili posvečeni še drugi štirje mladi beneški duhovniki. Bilo je zadnjič, da se jih je v eni sami sapi tako veliko število odločilo za duhovniški poklic. Po enoletnem službovanju v vasici Pavia di Udine je služboval 8 let v Mužcu. Potem pa ga je videmski nadškof poslal v Ovčjo vas, kjer je za župnika že 14 let. Že nekaj let opravlja župnijski poklic v dveh župnijah: Ovčji vasi in Ukvah. Mario Gariup se je od vsega začetka spoprijateljil z župljani, ki so v določenem številu Slovenci. Mnogi se sicer prištevajo k Nemcem. V teh vaseh je tudi precej Italijanov, v glavnem Furlanov. Tja so se priselili v času med dvema vojnama, še zlasti ob koncu tridesetih let. Takrat sta Mussolini in Hitler podpisala sporazum o opcijah. Tisti italijanskih državljani, ki so si takrat želeli pridobiti nemško državljanstvo, so optirali in s tem so se morali izseliti v Nemčijo. V tistem času je veliko ljudi iz Južne Tirolske in tudi iz Kanalske doline odšlo v Hitlerjevo Nemčijo. Med temi so žal bili tudi številni Slovenci iz Kanalske doline, ki so bili napačnega mnenja, da se jim bo v Hitlerjevi Nemčiji godilo bolje kot v Mussolinijevi Italiji. Odšli so, v njihove hiše, ki jih je odkupila Primorcem dobro znana ustanova Ente Nazionale Tre Venezie, so se takrat vselili italijanski priseljenci. Zaradi tega v teh vaseh danes prevladuje italijanski element. Ta se je ojačil v zadnjem času, potem ko so se odprle možnosti zaposlitve v raznih dejavnostih na meji. Proti opcijam in izseljevanju v Nemčijo je takrat vneto pridigal ukvanski župnik Rafko Premrl, doma iz Goriške. Zaradi tega so ga potem Nemci spravili v taborišče. Po vojni je poučeval na slovenskih srednjih šolah v Gorici, zadnja leta je bil za župnika v Štmavru. Tudi o njem je govor v knjigi Maria Gari-upa. V tej, 248 strani obsegajoči knjigi, je avtor opisal zgodovino župnikov v Ukvah od leta 1487 do današnjih dni. Knjiga je bogato dokumentirana, saj je avtor uporabil do- kumente, ki so shranjeni v arhivu škofije v Vidmu, dokumente, ki so shranjeni v domačem župnijskem uradu, take, ki so v državnem arhivu na Dunaju, take, ki prihajajo iz nadškofijskega arhiva v Celovcu, itd. Gariup je podrobno pregledal tudi vse letnike slovenskega časopisa Mir, ki je pred prvo vojno izhajal v Celovcu. Kanalska dolina je namreč do konca vojne bila sestavni del Koroške. Po prvi vojni, tja do leta 1923, je Kanalska dolina prišla v sklop goriške pokrajine. Ko je ta bila razpuščena, so Kanalsko dolino priključili videmski pokrajini. V cerkvenem oziru pa so ti kraji dolgo časa bili v goriški nadškofiji. Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je 13. 9. 1930 bil na otvoritvi prenovljene cerkve v Ukvah, na kar spominja vzidana plošča. Objavil je tudi veliko slik iz vaškega življenja. Iz dokumentov izhaja, da je prva župnija v teh krajih bila ustanovljena v Žabnicah leta 1.106. Župnija v Ukvah je druga, saj je bila ustanovljena leta 1.260. Po vrsti sledijo župnije na Trbižu (1.399), v Nabor-jetu (1.487), v Lipalji vasi (1.770), v Ovčji vasi (1.891) in v Raiblu (1.912). Župnija v Ukvah je torej zelo stara. Ni veliko podatkov o imenih in priimkih župnikov tja do konca 16. stoletja. Bolj popolni so podatki o_ župnikih v zadnjih treh stoletjih. Žal so se nekatere župnijske knjige in cel kup drugih dokumentov izgubili leta 1903, ko je silovita povodenj poškodovala celo vrsto hiš, med temi tudi cerkev in župnijšče. Avtorju pa je bilo kljub temu mogoče napisati zgodovino domačih župnikov, kajti uporabil je druge vire, arhivske ter časopisne. Kaj lahko ugotovimo iz Gariupo-vega pisanja. Skoro vsi župniki so bili Slovenci. Tako celovški kot videmski škofje so upoštevali dejstvo, da je prebivalstvo v tej vasi govorilo slovensko. Zaradi tega so v župnijo pošiljali predvsem slovenske duhovnike oziroma duhovnike, ki so poznali slovenski jezik. Ti pa so se od srede prejšnjega stoletja dalje boriti z župani in nekaterimi drugimi župljani, ki, sicer govoreč slovenski jezik, so trdili, da so Nemci. Odtod najbrž tudi stalni spori s tistimi župniki, ki so bili večje osebnosti. "Kateri so bili, po vašem mnenju, najpomembnejši župniki v Ukvah? sem vprašal Maria Gariupa. "Vsi so bili po svoje pomembni,' mi je odgovoril avtor knjige, "nekateri pa so seveda izstopali. Posebej bi omenil tri: Jožefa Kukačko, ki je župnikoval od leta 1911 do 1918; Pia Žankarja, ki je tu bil od leta 1918 do 1923; Rafaela Premrla, ki je bil v tem kraju od leta 1936 do 1937." Ti trije so v tej vasi živeli v najhujših zgodovinskih časih, v času raznih vojnih in povojnih obdobjih, v času velikih političnih sprememb. Bili so zelo odločni možje, zagovarjali so slovenski značaj krajev (Kukačka je bil Čeh), zagovarjali vlogo Cerkve, bili v stalnem sporu z domačimi veljaki. Zakaj se je Mario Gariup lotil pisanja te knjige, me je zanimalo! Avtor mi je povedal, da se je že pred desetimi leti lotil zbirati dokumente. Najprej je pregledal dokumente v župnijskih uradih. Zatem je šel v že omenjene arhive v Videm in v Celovec, pregledal je časopisje iz let pred prvo svetovno vojno, zbral redke članke, knjige in koledarje, v katerih je našel kaj že napisanega o teh krajih. Pričel je dopisovati v razne liste. Ugotovil je, da stvari zanimajo tako domačine kot druge ljudi. Pred nekaj leti je, najprej v italijanščini, zatem pa še v slovenščini, napisal knjigo z naslovom Ovčja vas-Valbruna, o ljudeh in dogodkih alpske vasice v Kanalski dolini. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Tokrat se je lotil Ukev. Knjiga je zasedaj izšla le v italijanščini. Na slovensko izdajo knjige bo treba počakati. Mario Gariup pa ima v načrtu še vrsto drugih knjig. V njih hoče obdelati zgodovino vseh krajev v Kanalski dolini, z dokumenti hoče dokazati, da so v skoro vseh krajih nekoč živeli Slovenci, pa čeprav je danes realnost precej različna. Kaj ima še v načrtu podjetni župnik, ki jo je v svoji hiši postavil majhno tiskarno? Knjige čedajske zadruge Dom se pravzaprav tiskajo v Ukvah. V eni sobi, ki je prenatrpana s knjigami, papirjem in stroji, je torej nekaj vmesnega med tiskarno in študijsko sobo intelektualca, smo videli vse polno knjig, fotokopiranih dokumentov, že tiskanih knjižnih pol, slik, zalogo papirja in zaboje starih tiskov, ter seveda sodobno kompjutersko opremo in offsetni tiskarski stroj. Knjige zadruge Dom se tiskajo v tej majhni stavbi župnišča ob glavni cesti v Ukvah, nekoč zelo prometni žili, dokler ni bila tam blizu speljana avtocesta. Kaj ima še v načrtu, smo ga vprašali. To nas je seveda zanimalo. Mario Gariup pa nam ni hotel razkriti teh svojih načrtov, pa čeprav je na marsikaj namignil. Že v kratkem bodo izšle še nekatere druge knjige, tudi knjige drugih avtorjev. Domačin dr. Ali Oman je pripravil etnobotanično knjigo Kanalske doline. V njej bodo napisana imena vseh dreves in zeljišč v tej dolini, v vaseh Lipalja vas, Ukve, Ovčja vas in Žabnice. Posebnost knjige bo v tem, da bodo vse rastline omenjene z latinskim, nemškim, italijanskim in domačim slovenskim imenom. Posebnost knjige je v tem, da so domača imena tipično slovenska, uporabljajo pa jih še danes vsi prebivalci Kanalske doline, neglede na narodnost. Povejmo še, da so iz te tiskarne prišle tudi nekatere druge publikacije. Med temi bi omenili le zbirko pesmi tržaškega profesorja Gianni-ja Martinollija z naslovom Rugiada di memorie. Martinolli ima počitniško hišo v Ukvah, iz Trsta piše v nekatere italijanske časopise, o Ga-riupovih knjigah je napisal nekaj ocen in tudi predgovor v lani izšli zgodovini župnikov v Ukvah. Nadejamo si, da bomo kaj kmalu brali knjige o Trbižu, Beli peči, o Žabnicah in Lipalji vasi, o romarski poti na Višarje, in še kaj drugega. Brez dvoma bomo v prihodnjih letih prebrali marsikaj zanimivega o življenju naših ljudi v Kanalski dolini, do katerem sedaj po ravni avtocesti pridemo v zelo kratkem času, je pa kljub temu tako daleč od Trsta in Gorice. Sodobni podatki o Kanalski dolini Kanalska dolina je bila do prve svetovne vojne v sestavu ~eže7e Koroške. Bela peč, ki je danes v okviru Kanalske doli-^e- je do takrat bila na Kranjskem. Meja z Italijo je bila v ‘ohlji. Del tega kraja je bil v Avstriji, del pa v Italiji. To še iz asov Beneške republike. Nemško so kraju na avstrijski stra-* Pravili Pontafel, tistemu na italijanski strani pa Pontebba , eKeta. Po prvi vojni so Kanalsko dolino zasedle italijanske .?te' ki so sicer prodrle še dlje na Koroško. V upravno-poli-'čnem oziru so bili ti kraji priključeni Goriški pokrajini, .^ko kot tisti predeli Kranjske (Idrija, Postojna, Ilirska Bis-'co. Št. Peter na Krasu in Vipava), ki so jih zasedle Italijan-^ e čete. Na začetku leta 1923, takoj potem ko je Mussolini v r).'nu prevzel oblast, je bila Goriška pokrajina ukinjena, nje-° ozemlje so razdelili med Vidmom, Trstom in Reko. Kanalno dolina je takrat prišla v sklop Videmske pokrajine. V njej i tddi danes. Svojčas je tu bilo več manjših občin. Sedaj so !tri občine: Trbiž, Naborjet in Tablja. V njih biva, po zaim uradnih podatkih, skupaj 9.418 ljudi. Največja in najbolj pomembna je danes občina Trbiž. V njej je 5.980 prebivalcev. Občina meri 205,25 kv. kilometrov površine. V trbiško občino spadajo vasi in naselja Žabnice, Raibl, Kokovo, Bela peč, Sv. Višarje, Sv. Anton, Male Rute. Kraj je pomemben zaradi živahne trgovinske in turistične izmenjave med Italijo in Avstrijo. Tod peljeta mednarodna železnica in sodobna avtocesta. Trgovska dejavnost je sem priklicala veliko poslovnih ljudi in drugih, ki so zaposleni v špediterstvu in prevozih. Zaradi ugodne lege so tu zgradili smučarske žičnice na Sv. Višarje in vrsto hotelov ter počitniških hiš. Veliko je gostišč, ki so namenjena turistom ter vsem tistim, ki imajo opravka z mednarodno trgovino. Poleg mejnega prehoda med Italijo in Avstrijo je tu tudi mejni prehod z Jugoslavijo v Beli peči - Ratečah. Na Trbiž prihajajo v velikem številu kupci iz avstrijske Koroške ter iz Gorenjske. Zaradi tega je na Trbižu zelo razvita trgovina na drobno. V občini Naborjet je 1.044 prebivalcev. Občina meri 119,84 kv. kilometrov površine. V občini so še vasi Lužnica, Sv. Katarina, Ukve in Ovčja vas. Tudi tu so nekatere turistične naprave za zimski in poletni čas, ter nekaj gostišč. Domačini se še vedno ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom, v glavnem pa so zaposleni v trgovinah in uradih na Trbižu in v Tablji. Upravno je danes zelo pomembna občina Tablja. V tej občini, ki meri 97,61 kv. kilometrov, živi 2.394 prebivalcev. Sem sodijo vasi Aupa, Costa, Piani, Pietratagliata, Mokrine (Pramollo), Lipalja vas, Gornja in Spodnja Studena. V zadnjem času so tu zgradili veliko železniško postajo, ki je zamenjala prejšnje obmejne naprave na Trbižu. Tu je osredotočena italijanska obmejna carina. Zaradi tega je danes v tem kraju zaposlenih veliko carinskih uradnikov in železničarjev. Del prebivalstva se še vedno ukvarja z gozdarstvom in gorskim kmetijstvom. Bolj malo je turizma, pa čeprav je iz Tablje speljana pot čez mejo na Mokrine, kjer so Avstrijci uredili velik in znan turistični center. Slovenski pisci v Avstraliji Ivan Vogrič iz KRASA PO SVETU Volume Two Marcela Bole »Tako daleč smo vsi, v napevih vetra razkropljeni, in sonce ne ve za nas in mesec ne za naš glas v jesenskih večerih...« (Bert Pribac, v Canberri živeči slovenski pesnik) Poezija Slovencev v Avstraliji nam je morda bližja, kot si mislimo. Tako bi vsaj moralo biti. Tamkajšnji slovenski književniki namreč pripadajo generaciji, ki se je v Avstralijo izselila po vojni. Po miselnosti in občutkih so torej precej povezani z domovino, saj so se vsi tam izobraževali. Poleg tega so v Avstralijo prišli - nekateri bolj, drugi manj - s trdno kulturno podlago. Precej se torej razlikujejo npr. od Slovencev, ki živijo v Ameriki. Ti imajo povsem različen odnos do domovine, kajti prižeti so s tamkajšnjim načinom življenja in navadami. Za slovenske književnike v Avstraliji to velja le deloma. Problem pa je, da jih domovina podcenjuje, če ne celo ignorira. Zanimivo je, da smo svoj delež v slovenski književnosti v Avstraliji imeli tudi tržaški Slovenci. To po zaslugi Neve Rudolf, tržaške pesnice, ki je v Avstraliji živela v letih 1954-1956. Leta 1958 je izšla njena knjiga Čisto malo ljubezni, v kateri je zbranih 14 črtic: v knjigi se prepletajo kraški motivi in vtisi iz avstralskih divjin. Istega leta je v samozaložbi izdala pesniško zbirko Južni križ, v kateri spet najdemo motiviko iz avstralskih logov. Knjigi sta izšli štiri leta pred prvo slovensko knjigo^ v Avstraliji, vendar je bila prva, tj. Čisto malo ljubezni, tiskana v Buenos Airesu (izdala jo je Slovenska kulturna akcija), druga pa v Trstu. Avtor prve slovenske knjige v Avstraliji je že omenjeni Humbert (Bert) Pribac. Knjigo (to je zbirka pesmi Bronasti tolkač) je izdal in založil slovenski klub v Melbournu, natiskala pa jo je tiskarna Simona Špacapana, prav tako iz Melbourna. Leta 1973 je izšla še njegova druga zbirka, tj. V kljunu golobice. »Njegove pesmi so polne podob in reminiscenc na rodni istrski svet, čeprav take pesmi ne pomenijo nujno tipične izseljenske tožbe po izgubljeni domovini« je o njem zapisala Barbara Suša v Zborniku avstralskih Slovencev 1988. In še: »Kar nekajkrat me je njegova intimna pesniška govorica spomnila na znane 'Pesmi štirih". Če bi hoteli po znani literarno zgodovinski maniri "predalčžati", bi Pribca prav gotovo lahko uvrstili v omenjeno generacijo slovenskih pesnikov.« Če se omejimo na primorske književne ustvarjalce, bi omenili vsaj še tri. Eno od teh, 75-letno Marčelo Bole, rojeno v Šepuljah pri Sežani, smo srečali na proslavi ob 35-letnici Slovenskega društva Melbourne. Pred nabito polno dvorano je v okviru slavnostne- ga programa prebrala domoljuben motiv, v neki drugi točki pa je skupaj z dvema rojakoma popestrila večer s svojim izrazitim kraškim narečjem. Navezanost na Kras in prigodna ter folklorna motivika sta značilni tudi v njenih pesniških zbirkah. Konec leta 1983 je v samozaložbi izdala zbirko z naslovom Kraški izlivi, lani pa, zopet v samozaložbi, zbirko Iz Krasa po svetu. V njej je zbranih kakih 80 pesmi, poleg kraških prizorov najdemo številne skice o slovenskih ljudeh v »srečni deželi«. Kljub slovničnim napakam je knjiga zanimiv dokument, ki opisuje življenjske usode, utrip slovenskih klubov in podobe iz Melbourna; tu namreč pesnica živi že več let. Nekateri slovenski pisci so skušali prodreti v avstralski kulturni prostor z deli v angleščini. Tako je Ivan Kobal pred časom napisal knjigo Men who built the Snowy, v kateri na poljuden način opisuje stiske ljudi med gradnjo hidroelektričnega omrežja v Snows mountains (Snežnih gorah). Gradnja tega omrežja je bila eden od najbolj zahtevnih projektov v sodobni zgodovini Avstralije, avtor knjige je podatke zbral na terenu, saj je tudi sam sodeloval pri projektu. Pozneje se je posvetil kulturnemu delu med Slovenci v Sydneyu, našel pa je tudi čas za pesnikovanje. Prevladujoči temi sta (podobno kot pri Boletovi) rodoljubje in domači kraji. Kobal je bil rojen na Planini pri Ajdovščini, o kateri govori tudi tale odlomek: »Deseti brat se na Planino [vračam - oh, kod sem vse iskal sreče! Na grbi dolgo zgodovino vlačim. Domači kraj me vztrajno k sebi [vleče.« Četrta književna ustvarjalka je Ivanka Škof, rojena v Ar t vižah p Brkinih, živeča pa v Melbournu. Škofova je pred leti sestavila priročnik za poučevanje slovenskega jezika, zgodovine in zemljepisa, sodelovala je pri večjezični antologiji jugoslovanskih piscev »Naše teze« (izšla je leta 1986), vsem objavlja pemsi v leposlovnih in drugih revijah. Bežno bi omenil še nekatere druge pisce. Na področju proze izstopa Štajerka Danijela Hliš - Thirion, med ostalimi pesniki pa bi navedel urednika Svobodnih razgovorov Jožeta Žoharja, avtorja zbirke Cvet ljubezni Ivana Lapuha, Mariborčana Petra Košaka (pred časom je izdal zbirko Cvet), Cilko Žagar, Cirila Setničarja, Caroline Tomašič, inženirja Ivana Žigona in druge. Glede na to da živi v Avstraliji le 25.000 Slovencev, je število besednih ustvarjalcev - posebno pesnikov -sorazmerno visoko. Zapis bi sklenil s Pribčevim odlomkom; nanaša se na prihodnost, tj. na čas, ko bo v ospredju sedanja, najmlajša genercija. »A naši otroci, oni bodo utrdili svojo srž in zavzeli ta svet, čez prostranost peščenih širjav bodo napeljali izobilje rek in dolgo v prihodnji čas bodo šteli kroženje južnih zvezd.« Razkropljeni v napevih vetra... Srečanje s pesnico Pavlo Gruden Slovensko versko središče v Melbournu Pred nekaj leti je v Sydneyu živeča slovenska pesnica Pavla Gruden zapisala: »Avstralija nikoli ni bila dežela utopistov, še manj pa karitativna ustanova. Res je, da je po drugi svetovni vojni sprejela stotisoče beguncev iz porušene Evrope, če so le-ti imeli močne mišice. Intelektualcev pa se je na moč izogibala, kajti niso ji bile potrebne mehke dlani.« Da Avstralija ni za sanjače, je Pavla okusila na svoji koži: najprej je delala kot služkinja v nekem hotelu v Snežnih gorah, nato je dobila službo v ovčji farmi sredi žitnih polj v Waggi-Waggi, zatem pa kot kuharica na neki žagi nedaleč od Sydneya. Pozneje je delala v tovarni steklenih in plastičnih izdelkov, v potovalni pisarni in v bolnišnici. Kot številni drugi izseljenci se je tudi ona soočila s številnimi eksistencialnimi stiskami, sicer pa se njeno zanimanje za tiskano besedo (zlasti tisto v materinščini) ni nikoli izčrpalo: In vedno kot norica slepa brskam po materinščini že na podstrešju uma, ki podjarmijo ga tuj duh. Da za intelektualne sanjače ni bilo prostora na peti celini, smo vedeli tudi mi, v staro Evropo zaverovani zemljaki. To nas je dodatno motiviralo, da smo samozadovoljno poveličevali kulturno skrinjico sta- re celine, ne glede, če je naša kulturna ustvarjalnost bila pretirano prežeta z evropskim nihilizmom ali pa preobremenjena z zgodovino. Kot Slovenci smo povrhu gojili še nek zelo izrazit stereotip: glede na to, da je intelektualno-politična emigracija po vojni skoraj v celoti izbrala za zatočišče Argentino, smo Avstralijo, vsaj s kulturnega področja, kratkomalo odpisali. Obstoj Slovensko-avstralskega literarno-umetniškega krožka, izidi slovenskih pesniških zbirk, pisano delovanje slovenskih klubov itd., nam kažejo, da je bil ta stereotip napačen. V zvezi s tem je bil precej zgovoren ta čas najbolj znani slovenski književnik v Avstraliji, tj. Bert Pribac, ki je v intervjuju za ljubljansko Delo letos spomladi dejal: »Slovenščina bo med izseljenci najbrž že v generaciji naših vnukov docela izumrla. Prepričan pa sem, da ima kulturna dejavnost, še predvsem literarna, vsaj dva smiselna cilja. Prvi zadeva naše otroke, zlasti tiste, ki se bodo morda vključili v avstralski literarni prostor: tem bo slovenska literarna podlaga nedvomno dala koristno individualno’ razsežnost. I>ruga stvar, in tudi ta se mi zdi pomembna, pa je to, da bo naše delo dokument o slovenski prisotnosti v Avstraliji.« S prej omenjeno Pavlo Gruden sem se srečal v Merrylandsu, syd-neyski mestni četrti, kjer stoji slovensko versko središče sv. Rafaela; najino srečanje ni bilo naključno, saj sva se že prej po telefonu zmenila, da se najdeva tam. Srečala sva se konec oktobra, v času ko v Avstraliji cvetijo majence. Pavla je ena od aktivnih članic slovensko-avstralskega literarno-umetniškega krožka (SALUK), tj. krožka, ki združuje preko dvajset slovenskih besednih ustvarjalcev. Sedež SALUK je v Sydneyu (v stanovanju prekmurskega izseljenca-pesnika Jožeta Žoharja), njegovi člani pa so raztreseni po vsej peti celini; če je kak pomemben sestanek, so nekateri člani pripravljeni narediti tudi po tisoč in več kilometrov. Na poti v mestno središče mi je Pavla izročila najnovejšo številko Svobodnih razgovorov. Svobodni razgovori so glasilo SALUK in izhajajo že osmo leto. Prvotno so v tej revijici objavljali prispevke tudi v srbščini, hrvaščini in make-donščini, saj so Svobodni razgovori bili nekaj časa bilten Združenja jugoslovanskih piscev v Avstraliji in Novi Zelandiji. Vendar sodelovanje s književniki 'bratskih narodov" je bilo neuspešno, tako da so ~ Svobodne razgovore naposled prevzeli slovenski književni ustvarjalci. Danes izhajajo štirikrat na leto, v času, ko niso razmere ugodne, pa dvakrat. Na slovitem Centrepoint Tower v središču Sydneya mi je Pavla zaupala svojo življenjsko pot. Povedala mi je, da jo je v Avstralijo prignala neka neutešena želja, kot pravijo pesniki je bila to želja, da bi šla "za soncem". Rodna Ljubljana in Slovenija sta ji zaradi svoje zaplankanosti bili pretesni, v Avstralijo je skupaj z možem dospela že leta 1948. Podarila mi je tudi sveženj listov, na katerih so bile natipkane njene pesmi. Pesniške zbirke doslej še ni izdala, saj je spričo pomanjkanja subvencij in omenjenega kroga bralcev to sila nehvaležen posel. Slovenski avtorji izdajajo svoje pesniške zbirke navadno v samozaložbi, včasih jih denarno podprejo slovenske organizacije v Avstraliji. Če kakemu pesniku ne uspe izdati pesniške zbirke, si pomaga na druge načine: pesmi skuša objaviti v slovenskih časopisih (npr. v Svobodnih razgovorih, pa tudi ostalih biltenih in revijah) ali v kakem zborniku. Veliko pesmi slovenskih avtorjev je bilo objavljenih v dveh zbornikih, ki sta izšla leta 1985 in ob 200-letnici začetka "bele zgodovine" na peti celini leta 1988. Oba zbornika je iz- dal SALUK ob pomoči Slovenske izseljenske matice in Kulturne skupnosti Slovenije, v njih so zbrani intervjuji, reportaže, literarni odlomki in še drugi zapisi o življenju Slovencev v Avstraliji. Po ogledu očarljive Victoria bu-ilding sva s Pavlo šla na uredništvo časopisa Novo doba. Novo doba je tednik, ki večinoma objavlja prispevke v srbohrvaščini, ima pa tudi slovensko stran, na kateri se je v času, ko sem se mudil v Avstraliji, redno pojavljalo obvestilo SALUK. Na pobudo njegove članice Mare Mericke iz Darvjina je namreč SALUK oktobra 1989 -preko časopisa Novo doba - začel z zbiranjem denarja za prebivalstvo opustošenih Haloz. Odziv slovenskih priseljencev je bil razmeroma dober, saj so v mesecu dni zbrali nekaj tisoč avstralskih dolarjev. Za slovo mi je Pavla izročila še nekaj gradiva. V svežnju papirjev je bil tudi intervju, ki ga je pred leti dala za Primorske novice. V njem je izjavila, da ji Avstralija pomeni le gostoljubno deželo. Ko sem jo vprašal kaj več o tem, mi je isto misel tudi potrdila: »Z Avstralijo sem poročena, v Slovenijo pa sem zaljubljena. Zakoni pač niso vedno najboljši.« I. V. iiiliii Celoletna Mesečna mm 192.000 lir 20.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici —■ pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavo-v;: dov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. I. V. Tudi češkoslovaški vizum dobimo na mejnem prehodu * Poenostavljeno izdajanje vizumov za potovanja v Vzhodno Evropo Črnogledim napovedim navkljub turistične devize v Jugoslavijo Za vsa potovanja v vzhodnoevropske države so bili in so še potrebni vstopni vizumi. Te lahko dobimo na konzularnih predstavništvih. S seboj moramo imeti dve sliki. Vizum je treba tudi drago plačati. V nekaterih primerih je treba za tuje, »kapitalistične« devize, kupiti obvezno vsoto domačega denarja. Po političnih spremembah zadnjih mesecev v vzhodnoevropskih državah, po liberalizaciji, se marsikaj spreminja tudi na tem področju. Prvenstveno so državljani Nemške demokratične republike, Češkoslovaške, Romunije in Bolgarije dobili potne liste in možnost potovanja na tuje, še posebej v Zahodno Evropo. Doslej jim je bilo to največkrat skorp onemogočeno. Poljaki so lahko že prej prosto potovali na tuje. To smo videli še zlasti v Italiji, saj veliko Poljakov potuje v Rim, da si pobliže ogleda mesto, v katerem živi poljski papež. Madžari pa že več kot leto dni veliko potujejo na zahod, še zlasti v Avstrijo. Dunaj je že več časa poln turistov-kupcev iz Madžarske (podobno kot Trst in Gorica z Jugoslovani). Madžarska podjetja so na Dunaju in v Miinchnu celo odprla lastne hotele in lastne veleblagovnice, v katerih je največ klientov Madžarov. Na Dunaju sedaj pričakujejo velik naval Čehoslova-kov, saj je glavno mesto Avstrije le 60 kilometrov oddaljeno od meje pri Bratislavi. Linz pa je zelo blizu meji in velikemu mestu Brno. Čehe pričakujejo tudi v zahod-nonemškem Niirnbergu, saj je to zelo blizu meji s Češkoslovaško. Prej smo napisali, da prebivalci držav Zahodne Evrope potrebujejo vstopni vizum takrat, ko potujejo v nekatere vzhodnoevropske države. V zadnjem času se stvari nekoliko spreminjajo, pa čeprav vizumov niso odpravili. V največ primerih jih lahko dobimo na mejnih prehodih, medtem ko so jih doslej izdajali le konzularni uradi na tujem. V naslednjih vrstah prihajajo v poštev potovanja individualnih turistov z avtomobilom. Za vstop v Madžarsko že dolgo let velja pravilo, da vizum dobimo kar na meji. Pred kakimi desetimi leti je bilo na njegovo izstavitev treba čakati dve ali celo tri ure. Že nekaj let pa so birokratske formalnosti poenostavili, tako da nam madžarski policisti vizum na meji izdajo v zelo kratkem času. Zanj je treba odšteti 22.000 lir, imeti moramo 2 sliki, ni treba, da obvezno na meji menjamo denar. Nekaj tednov sem je poenostavljeno tudi izdajanje vizumov za vstop na Češkoslovaško. Prej si je bilo treba vizum nabaviti na konzulatih v Italiji ali kjerkoli drugje (npr. na Dunaju, v Budimpešti, itd). Po novem vizum izdajajo tudi na najbolj pomembnih mejnih prehodih, a le med 7. in 19. uro. Zanj je treba plačati 50.000 lir (na konzulatu nas češkoslovaški vizum stane še vedno le 25.000 lir). Potrebni sta dve sliki. Še vedno je treba obvez- no menjati nekaj denarja za vsak predvideni dan bivanja na Češkoslovaškem. Kdor namerava z avtomobilom na Poljsko ali v Nemško demokratično republiko si mora nabaviti in plačati češkoslovaški tranzitni vizum. Poljski vizum stane 28.000 lir. Treba si ga je predčasno nabaviti na poljskih konzulatih v Rimu ali Milanu. Na meji ne izdajajo vizumov. Tudi za potovanje na Poljsko je treba obvezno menjati nekaj »kapitalističnega« denarja. Poenostavljen je bil tudi vstop v Nemško demokratično republiko. Kot smo v zadnjih dneh brali prebivalci Zvezne republike Nemčije ne potrebujejo dovoljenja za potovanje v DDR. Italijanski državljani pa še vedno potrebujejo vizum. Gre za več vrst vizumov. Vse dobimo na mejnih prehodih DDR. Kdor potuje skozi Vzhodno Nemčijo potrebuje tranzitni vizum. Kdor iz Zahodnega Berlina gre v Vzhodni Berlin bo dobil enodnevni vizum. Kdor pa potuje v Nemško demokratično republiko več dni si bo na mejnem prehodu lahko nabavil vizum. Moral pa bo imeti potrdilo o rezerviranem bivališču v hotelu ali kampu. Vse to pa si mora priskrbeti že doma, v Italiji, pri overovljenih tour operaterjih. Brez rezervacije o bivališču mu vzhodnonemški policisti ne bodo dovolili vstopa v državo. Lahko pa pričakujemo, da se bodo gori omenjeni predpisi kmalu spremenili, pa čeprav so že ti precej različni od teh, ki so ponekod veljali še do pred kratkim. V marsikaterem jugoslovanskem časopisu smo v zadnjih letih brali, da jugoslovanski turizem nazaduje. Brali smo članke, ki so s prstom kazali na vsako napako jugoslovanskih gostincev in turističnih delavcev. Marsikdaj so se pisci takih člankov vpičili v take napake. Škodoželjno so s prstom kazali na turiste prihajajoče iz tujine, češ, ti si počitnice lahko privoščijo. Res je, da v jugoslovanskem turizmu marsikaj ni v redu. To lahko trdimo še zlasti, ker bolj kot marsikateri jugoslovanski novinar lahko primerjamo turistične storitve pri nas v Italiji s tistimi v Jugoslaviji. Sami nismo velikokrat s temi storitvami v Jugoslaviji zadovoljni. Vendar ne gre dajati vsega v isto kašo. V velikih in lepih hotelih vzdolž dalmatinske obale, v vsakem od katerih domuje po več sto turistov, postrežba marsikje ni med najboljšimi. Takšnega morja, tako čiste obale, tako tihih kotičkov in zalivčkov kot v Dalmaciji pa zlepa ne dobiš v drugih toliko reklamizi-ranih in turistično bolj uspešnih mediteranskih državah. V Jugoslaviji manjkajo zares kvalitetni hoteli, ki bi privabili goste z debelejšimi denarnicami. Cene storitev v vseh jugoslovanskih hotelih pa so veliko nižje od tistih v drugih zahodnih državah. To seveda ne drži, če bomo primerjali cene v velikem hotelu v Primoštenu s tistimi malega zakotnega hotela v Riminiju. Postrežba v Riminiju bo najbrž boljša, naravna lepota Dalmacije pa tudi nekaj stane. Nekateri jugoslovanski pisci turističnih kronik škodoželjno ugotavljajo, da v državno blagajno prihaja premalo tujega denarja. Črnogledim napovedim navkljub ga je lani prišlo veliko več kot so napovedovali. Tuji gostje niso denarja porabili samo v hotelih. Kupili so veliko bencina, na debelo so kupovali v duty free shopih. Tuje denarce so pustili pri zasebnikih, tako v zasebnih penzionih kot v zasebnih gostilnah. Veliko denarja so tujci pustili v vsakovrstnih trgovinah, na tržnici takrat, ko so kupovali sadje, na pošti, ko so plačevali telefonski pogovor ali znamke. Že res, da so uslužbenci ta denar marsikdaj spravili v žep in ga zamenjali za dinarje. Devize pa so vendarle prišle v državo. Tudi zaradi tega, ker že lani se ni več izplačalo predhodno kupiti dinarje v tujini. Tisti, ki se na take stvari dobro razumejo, pravijo, da so Jugoslovani na tak način pridobili približno dve milijardi dolarjev, skoraj toliko kot jih je dobila državna banka. Denar je torej prišel v državo. Dober del tega denarja so Dalmatinci in Istrani porabili v Trstu, največ tega denarja pa so nesli v domačo banko. Potolažimo se s staro fotografijo Dober kup zanima turiste v Londonu in Parizu Pravega snega pa k ni le. ^ prejšnjih zimah so takšne slike bile nekaj običajnega. Že lani, še bol) pa pQ(ls,| bomo v naši bližini težko našli vasico podobno tisti na naši sliki, ki je tako 'astn i,end s sne9om- Zaradi pomanjkanja snega je v hotelih veliko prostih mest, SrtlU('ki. žičnic so užaloščeni, prav tako trgovci s spominki. Žalostni so seveda tudi še zlasti nedeljski, ki so prej, tudi pri nas, imeli veliko priložnosti za špon ' Žalostni so tudi trgovci s športnimi rekviziti in industrije!, ki izdelujejo 0 °premo. Skratka, zimski turizem je tudi letos na psu. Razprodaje v veleblagovnicah V tradicijo je že prišlo, da dunajska televizija oddaja na novega leta dan že kar udomačen koncert dunajskih valčkov in polk, ki ga poslušajo v vsem svetu. Prav tako so postali že kar tradicionalni tisti posnetki londonske televizije v zadnjem tv-dnevniku na Silvestrovo, ki kažejo dolge vrste čakajočih pred veleblagovnico Harrods. V tej veleblagovnici pričenjajo vsakega 3. januarja tradicionalno razprodajo. Ljudje se postavijo v dolge vrste pred vsakim vhodom v stavbo Harrodsa že več dni prej. Tam so noč in dan, s seboj prinesejo hrano in toplo pijačo. Veliko ljudi na tak način praznuje prehod iz starega v novo leto. Veselje v taki druščini je podobno tistemu na Piccadillyju ob istih urah. Harrods je ena največjih veleblagovnic na svetu. V njej dobiš dobesedno vse, od najrazkošnejšega rolls roicea pa do navadne šivanke. Če v veleblagovnici ni tega kar iščeš, tako pravijo Londončani, ti bo uprava dala denarno nagrado. Razprodaja pri Har-rodsu traja tri tedne. Baje v teh treh tednih v tej veleblagovnici unovčijo toliko denarja, kot v več mesecih normalnih prodaj. Marsikateri turist pohiti v tem času v London, da bi kaj kupil na takih razprodajah. Te so tudi v drugih veleblagovnicah in trgovinah. V Selfridgesu na Ox-ford Streetu v Londonu prodajajo vse s 30-odstotnim popustom. Tudi tu si je mogoče nabaviti lepe stvari za malo denarja. Tudi v Regent Streetu, ulici, v katerih so modne trgovine, imajo v teh dneh razprodaje: pri Simpsonu dobiš blago s 15-odstonim popustom, v trgovini Aguascutum 25-odstotnim, pri Burberryju popusti dosegajo tudi 30 odstotkov. V Londonu je več trgovin z naslovom Reject China Shop. V njih prodajajo industrijsko blago z napakami. Tudi tu so popusti. Popuste dajejo v teh januarskih dneh tudi v najbolj znanih modnih trgovinah v Parizu. Tudi v francosko prestolnico gre veliko turistov z izrecnim namenom kupiti nekaj, kar je morda bilo doma v visoki modi še pred kakim mesecem. Ted Lapidus, Kenzo, Hermes, Guy Laroche, Chanel, Loris Azzaro, Chantal Thomass, so naslovi le nekaterih modnih trgovin v katerih tudi za polovično ceno dobiš oblačila, ki bi sicer bila domena bogatih mož in žensk. Tudi v pariških velblagovnicah Samaritaine, Printemps, Gale-ries Lafayette ti v tem času nudijo 40-odstotni popust. Milan in Rim ne zaostajata. V trgovinah najbolj znanih modnih kreatorjev dobiš najrazličnejše blago s 30 do 50-odstotnim popustom. V tem zimskem času, ko v letalih na domačih in mednarodnih progah dobiš marsikatero prosto mesto in ob koncu tedna je vse polno praznih sob tudi v hotelih, so cene letalskih vozovnic in hotelov znižane. V London in Pariz lahko odpotujemo iz Benetk, Ronk in Ljubljane. V teh dveh mestih, kot tudi v Rimu in Milanu, dobimo ob koncu tedna dvoposteljno sobo v hotelu prve kategorije že za približno sto tisoč lir. V normalnih časih bi za tako sobo morali odšteti dvakrat ali trikrat toliko. Kdor nima problemov s prostim časom lahko gre sedaj na počitnice, seveda v upanju, da bo pravočasno ujel razprodaje v znanih trgovinah in da bodo muzeji odprti. Sporazum med Swissairom, Singapore Air line som in Delto Koncentracija letalskih družb Nekatere med največjimi svetovnimi letalskimi družbami so navezale medsebojne stike, da bi s sodelovanjem povečale prodajno možnost na tržišču. Pred časom je ena velikih evropskih letalskih družba navezala stike z nekaterimi prevozniki Južne Amerike. Sedaj se na svetovnem tržiščem pojavlja nov velikan. Švicarska družba Svvissair, singapurska Singapore Airlines in severnoameriška Delta, so sklenile sporazum o medsebojnem sodelovanju. Družbe so si izmenjale delnice. Letala treh gori omenjenih družb povezujejo 237 letališč v 64 državah na vseh petih kontinentih. Sporazum dosežen med švicarsko in singapursko družbo predvideva, da bodo povečali polete med Evropo in Singapurjem. Do leta 1993 naj bi bili poleti vsakodnevni, dvakrat dnevno. Potniki bodo z isto vozovnico lahko potovali z letali ene teh družb in tako imeli veliko korist. Ponudba potovanj bo poenotena, prav tako bodo poenotili nakup novih letal. Že sedaj je letališče v Singapurju eno najpomembnejših v Aziji, saj letala od tu vzletajo v vse smeri. Prav tako je pomembno letališču v Ziirichu, pomembna so tudi letališča v ZDA. Letala treh omenjenih družb povezujejo mesta na raznih kontinentih. Zaradi tega njihova sedanja pogodba ustvarja letališki konzorcij, ki nudi najrazličnejše usluge za potovanja v vsem smeri. Brez dvoma bodo v podobna zavezništva šli tudi drugi letalski prevozniki, še zlasti upoštevajoč svobodo letenja v Evropi čez dve leti. Iz Ljubljane tudi na Sejšele V ljubljanskem letalskem podjetju Adria Airways so pripravljeni, da v kratkem uvedejo letalsko povezavo Ljubljane z Milanom in Dunajem. S tem bi naredili pomemben korak v izvedbi poletov tretjega nivoja znotraj dežel loka Alpe Jadran. To je povedal direktor ljubljanskega letalskega prevoznika Kocjančič. Ljubljanska družba Adria Airways je pred dvema letoma uvedla redne polete med Ljubljano in Ciprom, zatem še s Tel Avivom. Sedaj letijo vsak dan v Miinchen, nekajkrat tedensko pa v London in Pariz. Tik pred novim letom so uvedli progo Ljubljana-Atene-Džibuti- Sejšelski otoki, v sodelovanju s tamkajšnjim letalskim prevoznikom. Na tej progi letijo enkrat tedensko. Slovenski letalski prevoznik si prizadeva, da bi lahko uvedel polete v ZDA. Najprej bodo tja letela čarterska letala. • Norvežani so zelo zadovoljni, ker se število turistov iz Italije pri njih stalno veča. Lani jih je bilo za dobro tretjino več kot leto prej. Norvežani so zadovoljni, ker italijanski turisti trosijo povprečno več kot vsi ostali, dvakrat toliko kot ameriški in kar trikrat toliko kot zahodnonemški. V ženskem smuku za svetovni pokal WaUiseijeva ob veliki izenačenosti HAUS IM ENNSTAL — Odločitev včerajšnjega ženskega smuka za svetovni pokal je bila v samih 6 stotinkah sekunde, zmagala pa je Švicarka Maria Walliser. Za izredno izkušeno smučarko je bila včerajšnja zmaga druga v tej sezoni. Tekmovanje je bilo na progi iz umetnega snega. Posebnost dneva je bila sprememba pogojev okoli 25. startne številke, kar je ovrednotilo nekatere tekmovalke, ki običajno ne sodijo med najboljše. Razlike so bile vsekakor minimalne, saj je Michaela gerg (10. mesto) zaostala za samo eno sekundo. Edina jugoslovanska predstavnica Andreja Potisk je osvojila zelo dobro 18. mesto s časom 1'39"50. Italijanka Micaela Marzola je bila 23. VRSTNI RED: 1. Walliser (Švi.) 1'37 "97; 2. Kronberger (Av.) TSrOS; 3. Dedler (ZRN) 1'38"49; 4. Wallinger (Av.) 1'38 "58; 5. Wolf (Av.) 1'38"59; 6. Gutensohn (ZRN)* 1"38"65; 7. Vogt (ZRN) 1'38""69; 8. Stdckl (Av.) 1'38""75; 9. Figini (Švi.) 1'38"84; 10. Gerg (ZRN) 1'38 "97; 11. Zelenskaja (SZ) 1'39"02; 12. Stangassinger (ZRN) 1'39"03; 13. Schuster (Av.) 1'39’"24; 14. Sadleder (Av.) 1"39"24; 15. Ouittet (Fr.) 1'39"38. VRSTNI RED SMUKA ZA SP: 1. Gerg 81; 2. Kronberger 80; 3. Walliser 70; 4. Figini 58; 5. Wallinger 55; 6. Gutensohn 53; 7. Zeller 45; 8. Dedler 39; 9. Sadleder 30; 10. Wolf 23. SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Wachter 155; 2. Gerg 155; 3. Kronberger 153; 4. Schneider 110; 5. Walliser 99; 6. Figini 99; 7. Mdsenlechner 69; 8. Dedler 67; 9. VVallinger 60; 10. Strobl 58. Danes moški veleslalom LA VILLA — V tem kraju Abtala (Val Badia) bo danes na sporedu moški veleslalom namesto tistega, ki je odpadel v Kranjski gori. Kandidatov za zmago je veliko in na prvo mesto tokrat računajo tudi Italijani, ki imajo novopečenega aduta v Ladstatterju. Glavni favorit je vsekakor Norvežan Furuseth, ki je ob Bittnerju najbolj v formi. Na preži je tudi skupina Avstrijcev. Proga iz »Piz La Villa« je dolga približno 1000 metrov. Naklon dosega tudi 53%. Zasnežitev je seveda umetna. Zaključek skokov v Planici SAALFELD — V predzadnji tekmi smučarskih skokov za pokal Alpe-Jad-ran je zmagal Avstrijec Felder z 229,4 točke. Drugi je bil rojak Stranner (219,7), tretji pa Švicar Zunt (217,2). Najboljši Jugoslovan je bil tokrat Matjaž Debelak, ki pa je osvojil samo 8. mesto. Na lestvici je Felder še utrdil prvo mesto. Danes bo na 120-metrski skakalnici v Planici zadnja preizkušnja. V prvi jugoslovanski košarkarski ligi Okrnjeni Ljubljančani nemočni Rally Pariz - Dakar Orioli še vodi Peugeot v težavah TIDJIKJA (Mavretanija) — Včerajšnja etapa (783 km, od tega 458 km posebne vožnjej je bila izredno težavna zlasti za avtomobiliste: ob 20.10 je do cilja prišel samo Jacky Ickx (lada), v škripcih pa so se znašla predvsem vozila peugeot. Največ preglavic so imeli na prelazu Nega. Med motociklisti je etapna zmaga šla Mandelliju (It., gilera) pred Medardom (It., gilera) ter Arcaronsom (Šp., cagiva). Na skupni lestvici med motociklisti še naprej vodi Orioli (It., cagiva) 79.22". Sledijo: 2. Mas (Šp.) yamaha po 56"; 3. De Petri (It.) cagiva 2.26"; 4. Magnaldi (Fr.) yamaha 3.08"; 5. Picco (It.) yamaha 3.04". Med avtomobilisti skupne lestvice nismo prejeli, pa še etapna je neuradna. Ickx je imel čas 6.25"34", sledijo: 2. Riviere (Fr.) lada po 45'55"'; 3. Gaviot (Fr.) to-yota 1.04'20"’; 9. Ambrosino (Fr.) peugeot 1.37"03"; 10. VValdegaard (Šve.) peugeot 1.38'58". ZADAR - SMELT OLIMPIJA 99:84 (45:41) ZADAR: Pahlič 6, Mujagič, Popovič, Ušič 19, Šarlija 17, Blaževič, Trifunovič 2, Komazec 38, Obad 4, Šarič 13. SMELT OLIMPIJA: Tomovič 7, Šiško, Daneu, Bačar, Virant 2, Hauptman 10, Kraljevič 2, Vilfan 36, Kotnik 17, Djurišič 8. ZADAR — Že od vsega začetka sta obe ekipi igrali ostro v obrambi. Zelo oslabljena Smelt Olimpiaj, ki je igrala brez Zdovca in Čurčiča, je bila v prvem polčasu bolj učinkovita in je bila predvsem zavoljo dobre igre centrov Kotnika in Djurišiča stalno v rahlem vodstvu, Zadar pa je v napadu lahko računal le ha Komazeca. V drugem polčasu je bilo povsem nasprotno. Za-drčani so pokazali boljšo skupinsko igro, od Ljubljančanov pa se je izkazal le veteran Vilfan. Zadrčani so v 37. minuti dosgeli naj višje vodstvo 74:58. OSTALI IZIDI 13: KOLA: Crvena zvezda - Partizan 81:79 (39:43); Sloboda Dita - Vojvodina 69:66 (47:40); Bosna -Zorka 114:88 (53:42); Novi Zagreb - Ju-goplastika 80:109 (26:53); IMT - Gibona bo danes. Steeb in Noah v finalu SYDNEY — Na mednarodnem teniškem turnirju so včeraj odigrali polfinalna srečanja. Najprej je Steeb (ZRN) izločil Wilanderja (6:3, 6:2), nato pa si je finale prislužil še Noah (Fr.) z zmago proti Kricksteinu (ZDA) s 6:4 in 7:5. V ženski konkurenci bosta v finalu igrali Avstrijka Paulus (zmaga proti rojakinji Wiesner s 6:4, 3:6, 6:1) in Sov-jetinja Zvereva, ki je odpravila Američanko Frazier (6:2, 3:6, 6:2). Odbojkarice Bora Elpro v C-l ligi Črna serija se nadaljnje Moška košarkarska D liga PAV VIDEM - BOR ELPRO 3:1 (15:13, 15:6, 14:16, 15:8) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Foraus, Stoper, Fučka, Grbec, Vitez, Ažman. Na težkem gostovanju v Vidmu so borovke četrtič zapored poražene zapustile igrišče. Treba je omeniti, da so morale borovke na igrišče z nekoliko spremenjeno postavo, saj je manjkala Vidalijeva, ki se je poškodovala. Po našem mnenju pa jo je AžmanoVa povsem zadovoljivo zamenjala, saj je uresničila vsa pričakovanja na tem nastopu ob dejstvu, da je morala igrati na nehvaležnem mestu centra. Vrh tega so pred tem gostovanjem še tri Borove igralke zbolele in so morale na igrišče s temperaturo. Hkrati pa je treba reči, da so nekatere ključne igralke, ne glede na te zaplete, nekoliko razočarale in njihov doprinos ni- bil tak kot bi lahko pričakovali. Še največ preglavic je delal borovkam sprejem servisa, po prvem izenačenem nizu do stanje 13:13 so domačinke izbojevale še dve potrebni točki in s tem osvojile tudi prvi set. V drugem nizu se je našim igralkam zataknilo po izenačenju pri šestici. Bržkone je bil najbolj lep in na koncu lahko bi rekli dramatičen tretji set, katerega so naše igralke izbojevale z minimalno razliko. To pa je bilo obenem tudi vse. V četrtem nizu so morale Tržačanke prepustiti pobudo bolj izenačeni domači šesterki, ki je bila izredno zanesljiva v obrambi in še posebej učinkovita v protinapadu. (G. F.) BOR RADENSKA - ARDITA GORICA 108:103 (56:50) BOR RADENSKA: Kovačič, Korošec 23 (7:8), Bajc, Kneipp 4, Arena 21 (4:7), Pieri 28 (4:5), Blažina 18 (8:10), Smotlak 4, Persi 10 (4:6), Kocman. SODNIKA: Sani in Giuliano iz Vidma; TRI TOČKE: Arena 1; PON: Pieri 36". Po dolgi seriji porazov je Borovo moštvo v 15. in zadnjem kolu prvega dela prvenstva osvojilo dragoceni par točk. Čeprav so naši še na dnu lestvice, se počasi le približujejo neposrednim tekmecem za obstanek. Tokrat je namesto obolelega Žagarja ekipo vodil pomočnik Tone Pavlič, ki je ves prvi polčas imel na parketu isto peterko: Korošec, Arena, Pieri, Blažina in Persi. V tem delu so bili nasprotniki gotovo bolj avtoritarni v igri, saj so do 17" (48:47) vseskozi vodili, predvsem zato, ker so jim borovci prepustili preveč odbitih žog v napadu. Nato so naši zaostrili igro v obrambi in si s protinapadi priborili prednost 5 točk. Po odmoru-je tekma postala bolj zanimiva, bila se je prava borba, saj sta bili točki predragoceni za oboje. Borovci so izkoristili ugoden trenutek in povedli tudi z 10 točkami razlike (68:58). Sledila je reakcija gostov, ki so se najprej nevarno približali, nato izenačili (91:91) ter tudi povedli. Vendar sta bili zagrizenost in volja do zmage naših preveliki, prevzeli so vajeti igre v svoje roke in v zadnjih dveh minutah zapečatili uspeh z delnim izidom 7:2. V zadnjih trenutkih so bili odločilni prosti meti, pri katerih so bili borovci precej natančni. Pohvala gre seveda vsemu moštvu. (U. A.) V moški odbojkarski C-2 ligi Ekipi Bor Cunja Avtoprevoz slovenski derbi z Olympio BOR CUNJA AVTOPREVOZ - OLVMPIA 3:1 (15:11, 17:15, 13:15, 15:10) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Giacca, Aiello, Marega, Stančič, De Carli, Starc, Meton, Budin, Pernarčič. OLYMPlA: Sfiligoj, Cotič, Bensa, A., J., M. in S. Terpin, Vogrič, Marassi, Špacapan, Korrijanc, Dorni. SODNIKA: Giotta (PN) in Malorgio (TS); TRAJ. TEKME: 135"; GLEDALCEV: 180. Za igranje štirih nizov sta ekipi potrebovali kar dve uri in 15", kar pove vse o napetosti in borbenosti, ki sta označevali to srečanje, po katerem je Bor Cunja Avtoprevoz na lestvici dohitel 01ympio na drugem mestu in postal »jesenski prvak« tudi na posebni lestvici derbijev, saj je v prvem kolu prvenstva prav tako na domačem igrišču premagal tudi ekipo Meblo Imsa. Zmaga gostiteljev je bila dokaj prepričljiva in zaslužena, saj so tudi po besedah Borovega trenerja Giacce plavi, z odličnim Stančičem na čelu, odigrali eno svojih boljših tekem, nasprotno pa 01ympia sinoči ni zadovoljila. Odločilen je bil nemara drugi niz, v katerem so borovci dvakrat nadoknadili zaostanek štirih točk (vdrugič po vodstvu 01ympie s 12:8) in v nizih povedli z 2:0. V začetku tretjega niza so si privoščili odmor in 01ympia je že vodila s 6:13, a je odtlej popustila. Se je sicer za las dobila tretji niz, a je v četrtem (9:1 za gostitelje) bila skoraj do konca stalno v podrejenem položaju. Trener 01ympie Jakopič je vzroke za poraz svojega moštva pripisal slabima servisu in sprejemu in napakam pri zaključevanju protinapadov. (A. Koren) MEBLO IMSA - FINCANTIERI 0:3 (10:15, 10:15, 15:17) MEBLO IMSA: Koršič, Aleš in Mitja Feri, Diego in Rajko Petejan.Buzinelli, Lutman, Tomšič. Pričakovati je bilo zelo lepo in izenačeno tekmo. Na žalost pa so tokrat povsem razočarali, saj so odigrali doslej najslabšo tekmo tega prvenstva. Fincan-tieri, ki je edina ekipa prvenstva, ki je premagala vodečega na lestvici, je igrala zelo zrelo in je izkoristila vse napake domačinov. Naši fantje so v vseh treh setih stalno grešili in so točno v prvem setu podarili 8 točk nasprotniku, v drugem 10, v tretjem celo 12. Skupno torej smo sešteli kar 30 napak, kar pomeni, da je bil poraz res neizbežen. Le v tretjem setu so naši nekoliko reagirali, tedaj pa jim je zmanjkala športna sreča. (Zip) V SOKOL INDULES - AGOREST 3:0 (15:11, 15:8, 15:8) SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Ban, Brumat, T. in L. Masten, Vižintin, Kralj. AGOREST: Roner, Zavadlal, Klemše, Peterin, Černič, Marassi, Scoziero, Flo-renin. Zadnji derbi prvega dela C-2 lige se je zaključil v korist nabrežinske ekipe Sokola Indules. Povedati je treba, da sta obe ekipi nastopili v okrnjenih postavah, Sokol Indules brez Skrkove in Ušajeve, Agorest pa brez Vižintinove in Zavadlavove, ki se je poškodovala v začetku prvega seta. V začetku so Goričan-ke izkoristile zmedo med sokolovkami in povedle, nato so se domačinke zbrale, servis in napad sta začela dobro delovati, tako da se je set zaključil v korist domačink. V drugem in tretjem setu so sokolovke še bolj stopnjevale ritem in napadale kot v prvem setu, tako da se Goričanke v določenih trenutkih res niso mogle upirati razigranim domačinkam. Točke goriške ekipe v drugem in tretjem setu so predvsem zasluga netočnega sprejema Sokolove ekipe. Poleg standardnih igralk so za zmago Sokolove vrste zaslužne predvsem rezerve, ki so izpolnila do pike navodila trenerja De VValdersteina. Tega pa ne moremo trditii za igralke Agoresta, ki so brez obeh centrov igrale zelo zmedeno. Na žalost moramo povedati, da so bili gledalci hladni, kar res ni značilno za slovenske derbije. (Vip) SLOGA KOIMPEX - PIERIS 3:0 (15:1, 15:1, 15:5) SLOGA KO!MPEX: Ciocchi, Fabrizzi, Grgič, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar. Slogašicam je bilo dovolj 36’ efektivne igre, da so odpravile pepelko prvenstva. Za Pieris nastopajo igralke, katerim resnično manjkajo tekmovalne izkušnje, saj je ogrodje ekipe sestavljeno iz odbojkaric letnikov '74 in '75. Pri Slogi Koimpex so nastopile vse razporožljive igralke in to v različnih kombinacijah, za vse pa je to kolo predstavljalo le nezahteven trening. (Inka) AL FUNGO - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:11, 15:13, 15:13) KONTOVEL: Legiša, Garbini, Conestabo, Križmančič, Štoka, Drasič, Regent, Jogan, Grilanc, Janežič. Kohtovel Electronic Shop je v Huminu igral dobro. Po prikazani igri bi si zaslužil zmagati tudi kak set. Po začetni tremi v prvem setu so naše v obeh drugih dveh setih visoko vodile, a v končnici jim ni šlo od rok. Pri nasprotnicah je izstopala igralka Mangiaro, ki je z učinkovitimi servisi nadoknadila vedno zaostanek in privedla svojo ekipo do zmage. Odpor Kontovela je bil torej zadovoljil, kažejo se že prvi znaki izboljšanja. Velja omeniti, da so Kontpvelke nastopile brez Škrkove in Čebulčeve. ASFJR ČEDAD - BREG AGRAR 3:0 Jadranu dobra igra ni pomagala NADALJEVANJE S 1. STRANI bi nerodno zapravili tri protinapade, bi lahko po prvem polčasu tudi vodili. Naši so v drugem delu začeli zelo slabo. Domačini so namreč z delno razliko 8:2 povedli na 48:41 in vse je kazalo, da jadranovcem slaba prede. Vatovčevi vrovanci pa so si nato opomogli in v 25" je njihov zaostanek znašal le tri točke (47:50). Tedaj se je razigral Sandi Rauber, ki je dosegel nekaj pomembnih točk in naši so celo povedli v 30' s točko razlike (65:64), a v 33' kar s tremi točkami (70:67). V zelo izenačeni končnici pa so bili gostitelji prisebnejši. V soboto bodo jadranovci igrali doma proti Ceseni in seveda imperativ je samo zmaga. Ce bodo naši igrali kot sinoči, ne dvomimo, da bodo prišli do prepotrebnih točk. (B. Lakovič) Gira Vulcal - Jadran TKB 80:76 (40:39) GIRA VULCAL: Aureli 19 (3:5), Bracchetti, Dall Ara 10 (1:1), Lazzari 4, Sanguettoli 19 (1:3), Zamardi, Alfonsi 5 (1:2), Bianchini 8 (1:2), Spagiari 8, Paccanella 7 (1:3). JADRAN TKB: Oberdan, Čuk 32 (5:8), Pregare 8 (4:5), Martin Sosič, Walter Sosič 3 (1:4), Pertot, Battini 2 (0:1), Rauber 13, Daneu 18 (4:5), Lesizza. SODNIKA: Carulli iz Messine, Paternico (Enna); PM: Gira 8:16, Jadran TKB 14:23; ON: Gira 21, Jadran TKB 23; PON: Lazzari 32, Daneu 37, Sosič 40; 3 TOČKE: Dall Ara 1, Bianchb ni 1; Rauber 1; GLEDALCEV: 850. Sinoči v košarkarskem promocijskem prvenstvu Smola domovcev, prelahko za Kontoveke DOM GOMETAL - SENATORS 64:66 (32:31) DOM: Grusovin 10, Abrosi 6, Orzan 26, Semolič 10, Batello 3, Dornik 9, Komec, Bric, Cubrilo, Prinčič. OSEBNE NAPAKE: Dom 23, Senators 28; PON: Prinčič (25), Dornik (40); 3 TOČKE: Orzan (4). Brumnovi varovanci so srečanje proti ekipi Senators pričeli dokaj slabo, saj so gostje v 8. minuti vodili že z 10 točkami prednosti (6:16). V nadaljevanju so belo-rdeči z učinkovitejšo igro v napadu dohiteli nasprotnika. V drugem polčasu sta si bili ekipi enakovrendi vse do 30. minute, ko je domovcem uspelo povesti s 5 točkami razlike. Gostje so po zaslugi razigranega Franzona, ki je dosegel tri zaporedne trojke, prešli v vodstvo in ga ohranili do konca srečanja. Tokrat sta se najbolje odrezala Am-brosi in Orzan. (af) Na Tržaškem KONTOVEL ELCTRONIC SHOP - LAV. PORTO 116:87 (55:37) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 8, Grilanc 24 (5:5), Gulič 21 (4:6), Rupel 3, Sterni 10 (2:3), Štoka 7 (1:2), Pahor 4, Civardi 12, Čuk 27 (7:10). TRI TOČKE: Gulič 3, Grilanc in Rupel 1. Proti zadnjeuvrščenim novincem niso imeli Kontovelci težkega dela in tekma je bila zanje v bistvu le bolj zahteven trening. Vodili so vseskozi in že v peti minuti je bil izidi 19:8, najvišje vodstvo prvega polčasa je znašalo 20 točk, v drugem polčasu pa so naši košarkarji že vodili s 34 točkami prednosti, čeprav so v napadu tudi veliko grešili. Izkazal se je Čuk. (D. S.) FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 ©IliABOmi UTlSk PRODAJA IN SERVIS BULjO V SESLIANU BREZPLAČNA KONTROLA IZPUŠNIH PLINOV Sesljan 27/i (Drž. cesta 14) TRST Tel. (040) 299018 Konec atletske žaloigre iz SP 1987 Kazen za majhne »ribe« RIM — Disciplinska komisija atletske zveze (FIDAL) je izrekla kazni za napačno merjenje slovitega skoka v daljino 8,38 m, ki je na SP 1987 prinesel bronasto kolajno Evangelistiju. Kazni niso zadovoljile predsednika FIDAL Golo. Glavni sodnik Aiello je bil dokončno izključen iz FIDAL, tri leta »dopusta« pa si je prislužil Mannisi, ki je bil tedaj na čelu italijanskih atletskih sodnikov. Selektor reprezentance Rossi je doživel grajo, ker je večkrat zahteval posebne usluge za italijanske atlete. V seznamu kazni je politično zelo važno obžalovanje sami FIDAL, ki je celotni operaciji botrovala in jo skušala nato prikriti. Kar pa je sedanjega predsednika Golo razočaralo, je pomanjkanje obsodbe tistih oseb, ki so iz vrha vse režirali. Baje proti njim niso našli dokazov. Gola je vsekakor pomenljivo pripomnil, da je disciplinska komisija ostanek prejšnje vodilne garniture. obvestilo SK BRDINA organizira v nedeljo, 21'. t. m., enodnevni smučarski izlet za vse starosti z učitelji na razpolago v Flachau (Avstrija). Vpisovanje in vse informacije na sedežu Proseška 131, jutri, 15., in 18. t. m. od 19. do 21. ure. Italijanska nogometna A liga Napoti danes v Vidmu Na pobudo Združenja Čemu posvet o telesni kulturi Prijateljska tekma under 21 Italija-Jugoslavija brez zmagovalca ITALIJA - JUGOSLAVIJA 2:2 (1:1) STRELCA: Ganz v 4', Jeličič v 44', Novak v 79', Baiano v 88' (11-metrovka) ITALIJA: Simoni, Pesta, Pergolizzi, Monza (v 46' Cappioli, v 89' Benarrivo), Apolloni, Minotti (v 49' Nava), Sordo, Venturin, Ciocci (v 46' Baiano), Orlando, Ganz. JUGOSLAVIJA: Cicovič (v 80' Miloje-vičj, Jerak, Novak, Panadič, Savelič, Petrič, Stevič (v 24' Bosančič), Vičevič (v 59' Jurkovič), Boksič (v 78' Lekovič), Jeličič, Ivič (v 74' Vucov). SODNIK: Angius (Malta); GLEDALCEV: 15 tisoč za skupni inkaso 113.590.000 lir (potolčen je bil rekord glede gledalcev in inkasa za reprezentance B lige). REGGIO CALABRIA — Da je srečanje med igralci (under 21 B lige) Italije in Jugoslavije prijateljsko, je potrdil tudi sodnik, ki je dve minuti pred krajem dosodil neobstoječo 11-metrovko v korist domačinov. Mladi »azzurri« pa so si neodločen izid le zaslužili, saj so si več prizadevali, čeprav jim tako v napadu kot obrambi ni šlo preveč od rok. V italijanski nogometni A ligi se začenja povrtani del in čas oddolžitev. To velja še zlasti za Milan, ki je za uvod v sezono doma izgubil z Laziom, zdaj pa bo skušal zamujeno nadoknaditi sredi Rima, saj je Sacchijevo moštvo v sijajni formi. Tudi Atalanta se bo v Bergamu skušala maščevati Lecceju za poraz z 2:1. Od vodilne peterice bo samo Inter igral na domačem igrišču in sicer proti Bologni, zato bi lahko Trapattonijevi fantje po tem kolu še utrdili svoje drugo mesto in se morebiti približali Napoliju. Ta bo gostoval v Vidmu, kjer pa bo igral kot doma, če vemo, da napovedujejo prihod v glavno furlansko mesto posebnega vlaka s 3.000 navijači kampanijske enajsterice. Bigon v tem srečanju ne bo imel na voljo brazilskega reprezentanta Care-ce, a Maradona bo na svojem mestu. Trener Udineseja Marchesi bo v ogenj znova poslal napadalca De Vitisa na- mesto poškodovanega Argentinca Bal-ba. Manjkal bo tudi vratar Garella. DANAŠNJI SPORED (v oklepaju izid prve tekme): Ascoli - Roma (0:0), Atalanta - Lecce (1:2), Bari - Sampdo-ria (0:0), Cesena - Cremonese (2:1), Ge-noa - Fiorentina (0:0), Inter - Bologna (2:2), Juventus - Verona (4:1), Lazio -Milan (1:0), Udinese - Napoli (0:1). Pro Gorizia v Oderzu Nogometaši Pro Gorizie bodo v okviru meddeželnega prvenstva danes gostovali v Oderzu pri zadnjeuvrščeni Opitergini. Trener Trevisan bo v napadu najverjetneje potrdil dvojico Icu-lano - Dal Zotto, na voljo pa ima še nekaj drugih rešitev, ker sta zdaj na razpolago tudi Cotterle in Urdich. Doslej se Goričani v gosteh niso kaj prida izkazali (ob zmagi v San Donaju in dveh neodločenih izidih so vselej izgubili), a tokrat računajo na celoten izkupiček. Že pred časom smo omenili, da namerava Združenje prirediti posvet o bodočnosti naše telesne kulture. Morda bodo nekateri mislili, da taki posveti niso potrebni, da so morda le izguba časa, a vendar smo trdno prepričani, da temu ni tako. Trenutno smo v prehodni fazi. Dosegli smo določene uspehe tako glede masovnosti kakor tudi kakovosti, vendar ne smemo biti zadovoljni. Največja napaka bi bila, če bi počivali na lovorikah in pozabili na stalne naloge, ki nas čakajo. Tudi telesna kultura je stalno v razvoju, kot druge dejavnosti v sleherni družbi in vsaka zamujena priložnost pomeni zaostajanje. V telesni kulturi se tudi razmeroma hitro menjajo generacije, kar je bolj občutno pri majhni skupnosti kot je naša. Moramo torej razčleniti naše delovanje, moramo zavzeti - po možnosti vsi skupaj - določena stališča, ki naj bi služila kot vodilo za naše bodoče skupno delovanje. Ne smemo istočasno zanemariti določenih izhodišč naše telesne kulture. Ta je namreč nastala na podlagi želje, da se uveljavi slovenski človek v okviru večinskega naroda in države, v kateri živimo, katere državljani smo. Postavlja se vprašanje, kako zaobjeti tako izhodišče z današnjo stvarnostjo. Življenjski pogoji so spremenjeni, tri desetletja so pretekla in brez dvoma moramo naše delovanje tudi na tem področju preveriti in posodobiti. Odprta so vprašanja sodelovanja z javnimi upravami, predvsem v večjih mestnih središčih. Okoliške občine, kjer smo imeli oziroma še imamo slovenske upravitelje, so pokazale dovolj posluha za potrebe in zahteve telesne kulture in doraščajočega človeka na splošno. Smo na tem področju zapolnili vse vrzeli ali imamo prav na tem področju še mnogo manevrskega prostora, ki bi nas še bolj približal doraš-čajoči mladini? Umestno je preveriti odnose med našimi organizacijami in šolo, s starši in še bi lahko naštevali. Prav zato je še nedorečena zdravniška služba, ki je bistvena pri razvoju mladine, ravno tako je pomembna hitra in učinkovita posttramavtska terapija in podobno. Važni so tudi finančni pogledi na naš razvoj. Minili so časi stihijskega delovanja na tem področju. Živimo v pravni državi in sleherno financiranje je podvrženo strogim zakonskim določilom. Tu ne gre le za preverjanje dohodkov in izdatkov, ampak se moramo temeljiteje pripraviti na iskanje novih virov dohodkov, ki bi nam omogočili poglobljeno in planirano delovanje. Kot vidimo, je vprašanj še in še in prepričani smo, da jih posvet ne bo mogel v celoti rešiti. Važno je vsekakor, da pride do izmenjave mnenj, saj to je namen posveta. Teze, ki jih bodo iznesli poročevalci, morajo služiti kot osnova za diskusijo, za preverjanje stališč. Referati bodo seveda prinašali razmišljanja sestavljalca in prav zaradi tega je nujno potrebno sodelovanje poslušalcev, da se pojmi izbistrijo. Posvet je nastavljen zelo široko in je namenjen vsem, ki soustvarjajo življenje nekega športnega društva, to je od odbornikov do trenerjev ali zunanjih sodelavcev. To so nameni Združenja kot organizatorja pobude v upanju, da bo predlog padel na plodna tla. Posvet ima še globlji pomen. Telesna kultura ni nekaj oddvoj enega od splošne problematike slovenske skupnosti v Italiji. Mi smo del te družbe in tudi naša razvojna pot se ne more oddvojiti od splošnih možnosti vseh nas. Naša družba lahko preživi le, če se enakomerno razvija, torej potrebno je usklajevanje delovanja. Ne smemo gledati na naše delovanje »oskotirno«, torej v konkurenci z ostalo družbo. Našo bodočnost moramo skupaj graditi, skupaj moramo postavljati temelje razvojne politike. Posvet je torej odprtega tipa, kjer bo sleherni umestni prispevek dobrodošel. ODO KALAN V italijanski košarkarski A-2 ligi Stefanel doma, S. Benedetto v gosteh Po podvigu v Forliju vsi pričakujejo, da bo tržaški Stefanel drevi doma (pričetek ob 17.30) zlahka opravil s Teoreme iz Areseja, toda gostov nikakor ne gre podcenjevati, saj so dokaj solidni. Američan Darryl Middleton (ima isti priimek kot »tržaški« bek) je četrti strelec v A-2 ligi, a soliden je tudi njegov belopolti rojak Vranes, medtem ko mladi center Baldi (209 cm) ni nič slabši od Cantarella (v napadu je celo bolj odločen). Tanjevičevo moštvo bo organizirano obrambo gostovo premagalo samo, če bo dobilo boj pod lastnim košem in učinkovito razvijalo svoj značilen protinapad. Goriški San Benedetto bo nastopil v Brescii proti po vprečnemu Filodoru, za katerega pa igra odlični Američan Mitchell, ki je najboljši strelec v ligi. Upati je, da se v goriškem taboru še niso predali malodušju, saj vse le še ni izgubljeno, a zdaj je potrebno zmagovati tudi v gosteh. Videmski Fantoni pa je igral že sinoči in s 97:86 (40:43) premagal Brago iz Cremone. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: FANTONI: Maran, Sorrentino, King 29, Johnson 26, Bet-tarini 16, Cecchini 2, Sguassero, Castaldini 7, Valerio 17, Nicoletti. BRAGA: Gattoni 2, Anchisi 3, Coccoli 2, Pači 18, Natali, Gregorat 20, Grandholm 21, Sappleton 20. SODNIKA: Duranti iz Piše in Pascucci_ iz Gualda Tadi-na; P.M: Fantoni 15:24, Braga 18:24; 3 TOČKE: Fantoni 4:8, Braga 4:8; PON: Gregorat (38), Anchisi (39); GLEDALCEV: 1.400. DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE: Stefanel - Teorema; Fi-lodoro - San Benedetto; Alno - Glaxo; Annabella - Popolare; Garessio - Hitachi; Ipifim - Jolly; Marr - Kleenex. V A-1 ligi derbi v Milanu Philips - Messaggero je derbi kola v A-1 ligi, a zelo zanimivo bo tudi v Caserti, kjer gostuje podprvak Enimont. DANAŠNJI SPORED A-1 LIGE: Benetton - Viola; Knorr - Irge; Panapesca - Scavolini; Philips - Messaggero; Phonola - Enimont; Ranger - Paini; Riunite - Neutroroberts; Vismara - Arimo. Pri Shinkai karate klubu Kljub umetnemu snegu odlične razmere v San Candidu Koristen obisk v Sloveniji Uspešne priprave MZSTE Hobles Shinkai karate klub se je z veseljem odzval vabilu KK »Tika« Trbovlje, da se udeleži nedavnega 17. republiškega karate turnirja v počastitev JLA, na katerem je bilo rekordno število društev in tekmovalcev (kar 31 najboljših klubov iz Slovenije ter drugih krajev Jugoslavije). Pionirji in pionirke so nastopili v ka-tah. Vojko Zotti (Shinkai) je v konkurenci 32 tekmovalcev zasedel dobro 23. mesto. Med kadeti in kadetinjami sta nastopili Monica Cossutta in Ksenija Zotti: pomerili sta se z drugimi 17 tekmovalkami ter zasedli 19. oz, 17. mesto. Med članicami (19 tekmovalk) je nastopila Romana Maiano, ki je v finalnem delu zasedla končno 7. mesto. Naši tekmovalci so pokazali veselje do sodelovanja na takih turnirjih, vestno so se pripravili ter pogumno nastopili v prisotnosti tekmovalcev z višjimi pasovi. V jutranjih urah so izvedli kvalifikacijske nastope v športnih borbah (absolutna kategorija), prisotna sta bila »mednarodna sodnika«: Slovenec Primož Debenjak ter Nazmi Iberdemaj s Kosova. Med sodniki je aktivno sodeloval naš sodnik Sergij Štoka. Zelo zanimiv je bil popoldanski program, ko so bili na vrsti pionirji krajevnega kluba, a med vsemi nastopi nam je najbolj ostala v spominu demonstracija v samoobrambi, ki so jo izvedli gojenci šole Z3 miličnike. Ob koncu tekmovanja, v poslovilnem delu, so se predstavniki društev KK »Tika« in »Shinkai« KK obvezali za aktivno sodelovanje na tekmovanjih in seminarjih. Tekmovalci, čeprav utrujeni, so bili zadovoljni z doseženimi rezultati, nastop na turnirju pa jim pomeni spodbudo, da stremijo za boljšimi uvrstitvami. Danes čaka člane Shinkaia novo preverjanje: tekmovanje za »Trofejo Sere-nissima« v Padovi v dojo-ju učitelja Ma-rangonija. (r. m.) Radio Opčine V okviru oddaje Od nedelje do nedelje na Radiu Opčine bodo prenašali nogometni tekmi Primorje - Častione-se in Zarja - Pieris, poslušali pa bomo še prispevke o Jadranu (v studiu trener Vatovec), Boru Radenski (pripravil Acerbi), namiznem tenisu (v studiu Sonja Milič), odbojki (v studiu predstavniki Sloge, Sokola in Bora Elpro), nova trenerja MZSTE bosta pripovedovala o svoji pustolovščini z našo ekipo brez snega, sledil bo komentar tekme rokometašev Krasa Trimac. Jutri ob 18. uri bo tedenski športni komentar: razkopano igrišče v Križu Vesni ne prinaša dobrih rezultatov. Do kdaj? Tudi pripadniki meddruštvene združene smučarske tekmovalne ekipe MZSTE Hobles so izkoristili novoletne počitnice za večdnevni skupni trening, ki je bil od 2. do 6. januarja v San Candidu (dolina Pusteria). Čeprav zimska smučarska središča povsod pesti hudo pomanjkanje snega, so naši smučarji imeli naravnost idealne razmere za vadbo, saj so trenirali na z umetnim snegom posuti, toda odlični progi, ki so jo učitelji tamkajšnje smučarske šole sicer pripravili za svoje gojence, a so jo brez zadržkov delili s člani MZSTE. Osem članov ekipe s trenerjema Vidmarjem in Miličem ter spremljevalcema Sigonijem in Mezge-čevo je tako do potankosti izpolnilo program vadbe, ki je v jutranjih urah vsebovala slalomsko in veleslalomsko vožnjo, popoldne pa piljenje smučarske tehnike. Skupno so člani MZSTE na snegu vadili po šest ur dnevno, zvečer pa je bil na vrsti ogled videoposnetkov treninga za odpravljanje najpogostejših napak pri vsakem posamezniku. Trije ostali člani ekipe MZSTE Hobles, Bregovi mladinci Francesca Rapotec, Erik Vodopivec in Robert Renčelj pa so se v istem obdobju mudili na zveznih selekcijskih treningih karnijsko-julijskega komiteja na Ne-vejskem sedlu. Na te treninge naše tekmovalce vabijo vse pogosteje, kar je nov dokaz o njihovi kakovosti, Ra-potčeva pa je pred dnevi na Pianca-vallu nastopila tudi na tekmovanju za FIS točke. Danes bodo cicibani MZSTE Hobles nastopili na področnemu veleslalomskem tekmovanju v kraju Forni di Sopra. (ak) Na sliki: člani MZSTE na pripravah. domači šport - domači šport - domači šport DANES NEDELJA, 14. JANUARJA 1990 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, na Rojcah: Juventina -Sangiorgina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Pieris; 14.30 na Proseku: Primorje - Castionese; 14.30 v Gonarsu: Gonars - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Audax; U.30 v Poggiu: Poggio - Sovodnje; 14.30 J' Dolini: Breg - Gaja; 14.30 v Trebčah: Primorec - Fincantieri Tržič; 14.30 v Nabrežini: Junior Aurisina - Kras NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Breg; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - an Michele; 11.45 na Opčinah, Villaggio ael fanciullo: Azzurra - Primorje NAJMLAJŠI 9.00 na Proseku: Primorje - Triestina; 10.30 na Proseku, dom Ervatti: Portuale -Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 10.00 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana A -Primorje; 11.00 v Dolini: Breg - Zaule Ra-buiese KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Scoglietto DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Barcolana; 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Inter 1904 DEČKI 9.00 v Dolini: Breg - Ferroviario IGRE POD KOŠEMA 15.00 na Proseku: Kontovel - Sokol; Bor - Polet A; Breg - Polet B ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 9.30 na Opčinah: Sloga - Volley Club Trst UNDER 18 ŽENSKE 11.00 v Dolini: Breg Agrar - CUS Trst; 11.00 na Opčinah: Sloga Koimpex - Julia UNDER 16 MOŠKI 10.00 v Gorici, Drevored 20. septembra: 01ympia - Pieris; 10.30 v Repnu: Sloga -Corno; 10.30 v goriškem Kulturnem domu: Tekno Progres - Prata UNDER 14 ŽENSKE 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port A - Club Altura; 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sloga NAMINZI TENIS ŽENSKA B LIGA 10.00 v Trstu, Ul. Fratelli Romoli: Fincantieri - Bor Farco ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Fides ALZATVRA TRST - ULICA UDINE 3 • TEL. 363452 ZA KOŠARKO ODBOJKO, TENIS IN PROST! ČAS SEZONSKA RAZPRODAJA KOLESA DE PALMA GIULIANO Dl DONATO -PRODAJA KOLES in DODATNE OPREME - POPRAVILA TRST - Ul. U. Foscolo 8/A - Tel. 761020 Naročnina: mesečna 20.GOO lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000.- din)', polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski m. dnevnik nedelja, 14. januarja 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Wa!tritsch lzdaia ZTT član italijanske in tiska Trst IrllSlI *veze časopisnih F 1 založnikov FIEG Prevozniki ostro napadli župana Pillitterija Milansko središče zaprto tovornjakom MILAN Včeraj so v milanskem mestnem središču izmerili sorazmer-nonizko stopnjo onesnaženja zraku, kljub pozitivni ugotovitvi pa je izbruhnila žolčna polemika med Zvezo prevoznikov in županom Pillitterijem. Zupan je namreč prepovedal tovornjakom vstop v mestno središče, kjer je bil zrak preveč onesnažen, kategorija prevoznikov pa je dejala, da je županov poseg le demagoška poteza, saj je prepoved stopila v veljavo v soboto, ko je milanski promet že tako okrnjen. Občinska uprava naj bi torej dosegla to, kar je želela in zablestela v luči 20-odstotnega zmanjšanja onesnaženja, vendar je ta uspeh le krinka, trdijo prevozniki. Tovornjakom bo Milan ostal »off limits« tudi v ponedeljek in torek, prevozniki pa so prepričani, da se bo koncentracija strupov v zraku vsekakor povečala, saj se bo proti mestu valilo na tisoče zasebnih avtomobilov. Sobota je dejansko prinesla nekaj svežega zraku Milančanom, ki so že pred dnevi vzeli iz omare zaščitne maske. Milan pa bo vsekakor že v ponedeljek ponovno v krizi, saj so meteorologi ugotovili, da bi moral val visokega pritiska še vedno prekrivati dežele italijanskega Severa. Zato ni izključeno, da bi lahko mestni redarji, ki morajo v službo s kolesom, uvedli začasne blokade prometa, kot so že naredili v petek, ko je oneznaženje milanskega zraku doseglo svoj sezonski višek. IRA kupovala orožje v ZDA PALM BEACH (FLORIDA) — Četverica, za katero preiskovalci sumijo, da je povezana z irskimi teroristi IRA, je skušala v Floridi kupiti protiletalsko raketo vrste stinger. Agenti FBI, ki so bili četverici, trije člani so bili Irci, eden pa Kanadčan, na sledi več kot dva meseca, so jih pravočasno aretirali (na sliki AP). FBI je ugotovila, da ima skupina le nekoliko preveč denarja pri sebi, zato je postala pozornejša do vsakega njenega premika. Agent FBI se je zato pretvarjal, da prekupčuje z orožjem in stopil v stik s četverico. Irec Seamus Moley mu je tako ponudil 50 tisoč dolarjev kot predujem za nakup stingerja, ne da bi slutil, da gre za agenta FBI. Domnevni teroristi so sedaj za zapahi in če se bo izkazalo, da so res nameravali kupiti vojaško orožje, tvegajo tudi do 25 let zapora in 750 tisoč dolarjev globe vsak. Ameriški zakoni so za take prekrške izredno strogi, poleg prekupčevanja z uničevalnim orožjem pa so četverico obtožili tudi konspiracije in ilegalnega izvažanja blaga ameriške izdelave. Sodna razprava se bo začela 16. februarja, do takrat pa bo četverica ostala v zaporu v Palm Beachu. Goetz spet pred sodnike Bernhard Goetz, ki Je pred leti ustrelil v newyorški podzemni železnici štiri črnce, bo moral ponovno pred sodnike. Tokrat ga je pred sodnike spravil eden preživelih črncev, ki zahteva od Goetza kar 50 milijonov dolarjev odškodnine. Goetz je streljal na skupino mladih črncev, ker je bil prepričan, da so ga hoteli okrasti. Po daljšem procesu in žolčnih polemikah so ga sodniki pustili na svobodo, sedaj pa je na njegove rame padla že tožba preživele žrtve. Goetza bosta menda brezplačno branila dva znana newyorška odvetnika (Telefoto AP) Novinarji Nove Makedonije zavračajo Politikine obtožbe o protisrbstvu SKOPJE — Aktiv novinarjev Nove Makedonije je naslovil odprto pismo na časnikarje vseh izdaj Politike, v katerem podčrtujejo, da je Politika vedno uživala velik ugled v javnosti, na njenih demokratičnih tradicijah pa so se učile cele generacije jugoslovanskih novinarjev, saj je veljala za časopis, ki se mu lahko zaupa. V zadnjih letih, ugotavljajo makedonski novinarji, pa so se stvari spremenile in Politika se je spustila v neizprosen medijski boj z vsemi, ki imajo količkaj različne poglede. Tako je Politika na primer obtožila sarajevsko Oslobod/en/e »fašistoid- nega antisrpstva«, Vjesniku in še zlasti Danasu tudi očita protisrbske strasti, slovenskemu tisku, še zlasti Delu pa pripisuje antijugoslovanske in separatistične težnje, s Slobodno Dalmacijo že dalj vodi neprizanesljiv boj, celo neoporečni Borbi ima marsikaj očitati. Med obtožence, ki jim novinarji Politike očitajo, da vodijo »protisrbsko kampanjo«, so zadnje čase uvrstili tudi Novo Makedonijo, pravijo novinarji tega časopisa, ki da je postal nosilec makedonskega nacionalizma in protisrbskega razpoloženja. V nadaljevanju svojega pisma pravijo makedonski novinarji, da so skušali ugotoviti, zakaj jim kolegi iz Politike očitajo protisrbstvo in so ugotovili, da gre predvsem za različno tolmačenje zgodovine: v prvi vrsti očita Politika Makedoncem, da balkanske vojne zanje niso osvobodilne, kot trdijo Srbi. Na žalost, pravijo Makedonci, mi nanje ne moremo gledati tako, saj so makedonski narod takrat razdelili na tri dele, zato obletnice teh dogodkov ne morejo slaviti kot nacionalni praznik. Prepovedano srbsko nacionalistično društvo BEOGRAD — Medobčinski sekretariat za notranje zadeve v Rumi je prepovedal delo Društva za ohranjevanje zgodovinske resnice, srbskega jezika, cirilice in obrambo Kosova Sava ter določil, da se društvo briše iz seznama družbenih organizacij. V obrazložitvi je rečeno, da so člani društva na raznih sejah in ob odobravanju prisotnih zagovarjali stališča, v katerih se negira obstoj makedonske države in nacije ter črnogorskega in muslimanskega naroda, zagovarjali ustanovitev srbske države v njenih etničnih mejah ter pogojevali obstanek Srbije v Jugoslaviji z odobritvijo konfederalne ureditve srbske, hrvaške in slovenske države. Poleg tega so zahtevali ukinitev uradne rabe jezikov narodnosti. Vse to je bilo v sklopu predlogov za program bodoče politične stranke, v katero bi društvo mdralo kmalu prerasti. V sporočilu sekretariata je rečeno, da je Sava zlorabila ustavno pravico do združevanja ter kršila človekove pravice ter podpihovala nacionalno sovraštvo in nestrpnost. Na televizijo za žabo velikanko Žab velikank nočejo vpisati v tekmovanje v žabjih skokih, zato je njihov »oče« Koffman izkoristil znano televizijsko oddajo Johnnyja Carsona, da je Američane opozoril na to... veliko krivico (AP) Andreotti v zaporu Eden najnevarnejših predstavnikov neapeljske kamore, Andrea Andreotti, je končno v zaporu. Po večmesečnem iskanju ga je policija včeraj aretirala v kraju Ponticelli blizu Neaplja (telefoto AP) Splav je bil terapevtski NEW YORK —. Gospa Nancy Klein se je dokočno prebila iz, kome, v katero je padla pred približno letom dni, ko je bila žrtev hude prometne nesreče. Primer gospe Klein je povzročil v ZDA pravo afero, saj so o tem razpravljali tudi na sodišču. Zdravniki so namreč dejali, da bi splav lahko pomagal gospe Klein iz kome, vendar sta se tej odločitvi, na katero je pristala tudi družina, uprla zastopnika organizacije proti splavu Broderick in Short. Po daljši sodni razpravi je sodišče izdalo dovoljenje za splav. Sele po operaciji se je zdravstveno stanje gospe Klein pričelo bistveno boljšati, njen mož Martin pa je zahteval od Brodericka in Shorta odškodnino v vrednosti 20 milijonov dolarjev, Kradla je princesi RIM Armenska princesa Fahari-da Šitan De Arbebil, ki živi v neki luksuzni vili v Rimu, ima pravo smolo. Prejšnji teden je ugotovila, da je nekdo iz stanovanja odnesel družinske dragulje vredne več kot milijardo lir. Takoj je posumila, da avtorica tatvine njena somalska sobarica Rabo Rage Ahmed. Policija je dekletu nekaj dni sledila, ko je nabrala dovolj indi-cov je tatico aretitala, draguljev pa še ni našla. Princeso so že pred osmimi leti okradli in tudi takrat je policija našla le storilce, ne pa bogatega ple- A. PERTOT Vam ponuja fantastično blago za fantastično pustno obleko PUST - PUST - PUST TRST — Ul. Ginnastica 22 Tel. 761-029 PODJETJE CE »1T04/1 i Centro della porta ? J ’ f L . j n Ul. della lesa 48 — TRST —1 Tel. (040) 393972 $ —„1 ZASTEKLITVE IZ LESA i! ALUMINIJA-PVC 1 1 BLINDIRANA VRATA POLŽASTE STOPNICE 1 m*-- L T + dostava in montaža + na sedežu ‘ i ] velika razstava modelov