Tone škrjanec Uspavanke iz davnih časov
Ob boku prelomljeno okno
Žuželka se sprehajavo zaletava v kolu sobe. Ti zapiski so dokument mojega prilaščenega časa. Meso jošk se preliva in preriva pod majico. Gibko, skoraj tekoče, jo različno oblikuje v odvisnosti od položaja in nagiba telesa. Počasna miselna operacija.
Operacija kot opravek, ki mu sledi luknja v mesu. Krvava luknja v ušesu.
Bebav izraz obraza, ki ne razodeva vse globine in širine človeške duše. In ravno to. Globok izrez v majici.
Globoka navidezna razpoka sredi telesa se razpira in odpira.
Determinirani z razklanostjo.
Razklano dekle se lukam z vsakomer in ljubim zelo.
Pesmi pojejo o meni.
I)rugačna sem.
I I T E K A T t
K
7
Moje roke so mehke kot obraz.
Nekaterim se odprem s celim telesom.
Drugod in v drugem prostoru in času čemim.
Pišem domače naloge in umivam svoje telo /. vodo.
Zjutraj, ko odprem okno in oči,
se mi zdi, da vidim labode na jezeru.
Tako mi bleščijo oči.
Razrezan lisi na dlani.
Strgan bankovec v pesti.
Ta čudni nasmeh proletariat;!.
Mašina
Sem ene vrste mašina. Poveznjena na stol sem prekrižanih nog. Prižigam si cigareto in skozi okno gledam vestno zložene dile. Zjutraj, ko se vozim z avtobusom, me obsedajo razne misli. Nikakor ne vizije. Taka sporočila. Da so listi pregriznili okno in da drvimo skozi čas. In o tem, če je vse to skupaj sploh še kakšna vizija. Kakšna vožnja skozi čas pa sploh to je. Kaj pa to vse skupaj sploh je. Kakšen red pa to sploh je.
Nekakšen piknik s hrenovkami in vinom za Savo. Je to sploh kakšna družbena ali pa vsaj politična ureditev. Ne, to je navadna norija.
Ne, niti to ne, ampak nekakšna bedasta tresavica.
Krč. Razsuta železniška proga.
Je to sploh še kakšna ljubezen.
Ljubav, bleščeče oko.
Kakšna lepota neki.
Kakšna cvetoča lipa, ki se usipa.
Kaj pa sploh je tole.
Tole!
No, to.
L 1 T t-: R A T LI R A
9
Šiška
Kladivo zveneče udarja po železu.
Nebo je enakomerno sivo, povsem umirjeno.
Od enega konca do drugega
in do konca vseh koncev.
Skozi veje žive meje zdrvi bel blisk.
Mimo se hrupno zapelje tovorni vlak.
Rjav in glasen hrup se zapodi skozi priprto okno
pomešan s čivkanjem vrabcev
in hladnim zrakom.
ki mi lega k nogam.
K)
1. I T
l< A T 11 K A
Mimogrede
Tako v tej zatohli lupini mimogrede.
slučajno ali celo pomotoma.
pomislim o življenu. Pomislim na življenje.
kako, pravzaprav samodejno, drsi mimo.
Mimogrede nam spusti kakšno spremembo,
Kakšen kvazidogodek. Nameče dežja
in zniža temperaturo zraka za kakšnih dvajset stopinj.
Tako da spet pobrskamo po puloverjih
(dolčevita in topel vrat) in zoknih.
Če so noge tople, sem ves toplejši.
Tudi okrog srca in tako je potem tudi dom topel.
rože zeleno rastejo in tv program,
štedilnik, po katerem je ušlo mleko,
in prav vse druge minljivosti
se zdijo znosnejše in še bolj minljive.
Kot da počasi popljuskava voda,
ki je morje, in jaz sedim na obali
in ribe zelo od daleč radovedno opazujejo
in se mi zelo počasi približujejo.
1. I T l; K A T r K A
Cinema
Papirji, steklenica kokakole, popkom. V papirnati vreči. Vitke ženske noge na mizi. Ozko stisnjena svetla kuhinja. V črno stisnjena stegna bežijo pod črtasto mornarsko majico. Stisnjen obraz z bingljajočimi uhani. Črni salonarji z visokimi petami. Prsi, položna voljna griča na zebrasti podlagi.
Lokomotiva
No, so ti že zrasli lasje. Hotel sem reči. Ti že plezajo otroci po njih, ti že spletajo tesne črne kite. Ti presneta, stara črna lokomotiv
R A T I: R
Samuraj
Frenkti
Jaz, ubogi samuraj ubogam svojo nemirno roko in pleteni mrežo.
Leno in plitvo priklanjanje kaže na sneg.
Moji so vsi. prav vsi, ki molijo roko.
Moj objem je hrastov gozd.
Glej.
Dež!
1 i
A T
l	K A
22. pesem
V	mojem črnem telefonu
so se ugnezdile jate dobrodušnih ptic. Sem kosem vate, ki si je za dom izbral meglo in mrak.
Vlago potrebujem, da mi da težo, da lahko ostanem blizu travi in zemlji.
V	mraku prijateljujem z volkovi. Le oni molčijo na tvoj način
in v tvojih barvah. Dovolj nas je, da s svojimi očrni posnemamo nočno bleščanje morja, ki se vzpenja po tvojem telesu, dokler nas ne pokriješ z odejo las, ki dišijo kot mrak.
IS
Noge!
Monika umiva Gala, ki sedi v majhni kadi sredi sobe.
Sunkovito se premika in šprica spenjeno vodo naokoli. Z rokami išče svoja mala stopala, skrita pod plastjo milnice. Začudeno nas gleda. Tu so,
čeprav nevidna.
16
L I T E R A T 11 R A