http://www.mandrac.si. urednistvo@mandrac,si 1047 ČETRTEK, 27.MAREC 2014 / ŠTEVILKA 1047, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR (9 smobil iko P n \/Cii nolzoi Icincino Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI vrtH»_____ PRODAJALEC Salon za nego telesa VEN US Smo bolj potrpežljivi ali večje reve Napis, ki smo ga našli v okolici prostorov Rdečega križa ne dopušča dvoma, Nekdo seje zelo razjezil nad našim socialnim skrbstvom, a očitno ne dovolj, da bi to povedal nekomu v obraz. To postaja naš resen problem. (Mef) Tudi sam nisem pristaš izražanja svojega mnenja za vsako ceno. Bistveno bolj komot se mi zdi preslišati nekoga, ki tvezi neumnosti in se na ta način izogniti razpravi, ki ne bi prinesla ničesar. Prepričan sem bil, da sem svoje v glavnem povedal in ni treba iskati okoliščin, ko bi se moral z ljudmi prerekati tudi zaradi nepomembnih stvari. Ampak potem sem ugotovil, da sem v resnici postal len in da sem za ljubi mir pripravljen celo molčati, ko bi moral odgovoriti in nekomu povedati, da je fašist, šovinist, baraba ali navaden bedak. Napis na strganem listku, ki ga je nekdo odložil v bližini Rdečega križa poziva delavko Socialnega skrbstva naj mu nekaj počne na enem od izolskih krožišč. V času, ko nekateri naši someščani ne sestavijo več konca s koncem in so obsojeni na življenje pod kapo Rdečega križa in Karitasa, bi človek pričakoval, da bodo svoje mnenje o naši socialni državi povedali na glas. Pa ga ne. Včasih bi o težavah ljudi razpravljale partijske organizacije, SZDL bi imela tematske konference, sindikati in mladi bi kričali. Zdaj pa nič. Politične stranke že dolgo niso več med ljudmi, civilna iniciativa je utrujena in nemočna, vdali smo se v usodo in samo čakamo, da se zgodi čudež. Že tri leta v Izoli pišemo nekakšne strategije, ki so same sebi namen, pa nihče od pozvanih ne protestira, češ, zakaj moram zapravljati svoj čas za nič. Že cela vrsta arhitektov je risala obalo od Kopra do Izole in zdaj, ko sta občini povabili k iskanju rešitev nove ustvarjalce, nihče od že sprejetih in nagrajevanih, ne protestira. Paziti je treba, da se ne zamerimo, pravijo. In zato je tako, kot je. Zajc Sem čist’ navaden fant, futsalski reprezentant iz Izole doma, pa me Slovenija pozna, ker sem hiter in dribler, kot me pohvali trener. In veste, ni me sram, da futsal za Bronxe igram. V Izoli ga je pobralo, ker zanj se je premalo dalo, Tako kot tukaj je v navadi, denar gre za neumnosti, nastradamo pa mladi. Danes priloga: GREMO... April prinaša kup zanimivih kulturnih dogodkov. Tokrat po zanimivosti prednjačijo filmarji. Izjava tega tedna Napake v zvezi s terapevtsko skupnostjo Drevo življenja so bile storjene na začetku zgodbe. Mi zdaj samo še rešujemo zaplet. Igor Kolenc WWW.NAKUPI.NET M BANKA KOPER Tednik MANDRAČT ^ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Balinišče končno pod streho V petek je potekalo uradno odprtje prenovljenega balinišča Balinarskega športnega društva Jadran v Arrigoniju. Po prenovljenem mestnem stadionu in sanaciji strehe športne dvorane na Kraški ulici je Občina Izola pred kratkim izpeljala še projekt nadkritja balinišča v parku Arri-goni. Balinarji lahko sedaj objekt uporabljajo tudi ob slabem vremenu, obenem pa so zaščiteni pred soncem v poletnih mesecih. Izbrani izvajalec Expo Biro je nad balinišče postavil paviljonsko nadstrešnico z uporabo membranske tehnologije. »Jekleno konstrukcijo in membrano smo zasnovali tako, da ščiti pred zunanjimi vplivi vremena, hkrati pa ne deluje kot dvorana,« je ob postavitvi nadstreška dejal Matej Blažič, vodja proizvodnje v podjetju. Občina je za celotno prenovo balinišča, ki vključuje tudi prilagoditev obstoječih reflektorjev, ureditev odvodnjavanja in asfaltiranje dela parcele, namenila dobrih 50 tisoč evrov proračunskih sredstev. Balinarsko športno društvo Jadran deluje že od leta 1961 in šteje 70 članov, od tega tudi 10 žensk in 18 moških v prvi ekipi. Najstarejša članica šteje 93 let, najmlajši član pa 12 let. Po besedah predsednika društva, Vinka Žužka, je »ambicija društva v nekaj letih priti v prvo slovensko ligo.« Krvodajalci od včeraj in danes Krvodajalstvo je ena tistih človeških vrednot, ki jih pripisujemu nekemu drugemu času, kot temu, ki ga živimo danes. Pa vendar je krvodajalstvo v Izoli že tako tradicionalno, da je samoumevno. Zato so bili tudi zadnji dnevi marca meseca v izolskem centru za Transfuzijsko dejavnost, izredno živahni. Kako tudi ne, saj so tokrat gostili tudi stokratnega darovalca krvi Jožeta Novaka iz Izole, sicer bolničarja v domu Dva topola. Podobno kot velja za velik del moški del populacije, se je tudi pri Jožetu krvodajalska aktivnost začela davnega 1974 leta, ko je pri vojakih prvič daroval kri. Takrat za dodatni dopust. Danes zaradi humanosti, saj se zaveda da bi se brez dragocene življenjske tekočine, ki jo daruje štiri krat letno, življenje poškodovanca ustavilo. Jože je hvaležen tudi delodajalcu, ki mu brez težav omogoča udeležbo na krvodajalskih akcijah. In kot pravi bo kri daroval vse dotlej, dokler mu bo zdravje dopuščalo. Hkrati priporoča mladim, da se v humanitarnost vključijo čim prej, ker je to nekaj najlepšega v življenju. V torek 24. Marca pa so na vrata izolske transfuzije potrkali člani in prijatelji moto kluba Kondor iz Izole tokrat že enajstič. Bilo jih je petindvajset. V vsem tem času so darovali že sto litrov krvi. Zanimivo je, da so v svoje vrste privabili tudi člane moto društva iz hrvaške Istre, ki bodo poslej darovali kri v Izoli. Povejmo še, da v MK Kondor razmišljajo o razširitvi krvodajalske akcije med motoriste Italije, Hrvaške in Slovenije. Sodeč po dosedanji zagnanosti jim lahko verjamemo, da jim bo tudi to uspelo. Rdeči križ Izola V Livadah so delavci Komunale te dni vkopali in pretlakovali krajšnji-co pri mestni knjižnici. Dolžino pretlakovane krajšnjice je preprosto izračunati s pomočjo pitagorjevega teorema, s pomočjo katerega lahko tudi ugotovimo, koliko korakov bomo odslej privarčevali. No, niti Pitagori pa verjetno ni čisto jasno, zakaj v času, ko se v Bruslju borijo s svetlobnim onesnaževanjem, v Izoli od tal osvetlimo oljko. hišniška popravila in storitve Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p. Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 9-19h MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg l, 6310 Izola, TRR: IOIO 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena l,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. \T \\ rm\r 3 Četrtek, 27.marec 2014, št. 1047 ----------------------------------------------------------------Občinski svet Težki smo okrog 16 milijonov Izolski občinski svetniki bodo na današnji seji sprejemali zaključni račun proračuna za leto 2013. Tudi lani smo “obrnili” približno 16 milijonov, kar je očitno znesek, ki naši občini “pristoji". Tako je bilo namreč že vrsto let, najmanj od leta 2006, kolikor smo prebrskali po gradivih iz prejšnjih let. Transferni prihodki Prejete donacje 10 000 20.000 30.000 Da imamo v občini Izola dva proračuna, tistega na papirju in dejanskega, je že dolgo znano, zakaj tako pa je treba vprašati vsako občinsko oblast posebej. Seveda se naša občina v tem prav nič ne razlikuje od večine ostalih slovenskih občin, razlogov za tako početje pa je več, vsi pa so povezani s finančno kondicijo občin. Prelistali smo sprejete proračune Občine Izola za obdobje od 2009 do danes in dobili naslednjo razpredelnico želj enih in dejanskih zneskov proračuna. Leto proračun zaklj. račun 2009 27.200.000 18.100.000 2010 30.000.000 16.300.000 2011 21.800.000 16.000.000 2012 22.000.000 15.500.000 2013 25.800.000 16.300.000 Seveda bi bili zaključni računi drugačni, če bi občina uspela prodati vse nepremičnine oziroma zemljišča, katerih prodajo načrtuje ob pripravi proračuna. Kriva je nepremičninska kriza in splošno pomanjkanje denarja. Tako so tudi letos načrtovali, da bodo iz tega naslova zbrali kar 7.539.374 Eur, prodali pa so le za 621.867 Eur nepremičnin, kar pomeni dobro četrtino manj od predvidenih prihodkov celega proračuna. Milijon kredita za investicije Odhodki občinskega proračuna v letu 2013 znašajo 16.845.767 EUR, kar pomeni v primerjavi z načrtovanimi 26.504.310 EUR 64 odstotno izvršitev. Občina torej ni trošila več kot je imela denarja, se je pa v letu 2013 dolgoročno zadolžila za izvedbo načrtovanih investicij v višini 1 mio EUR. V letu 2013 so tudi odplačali 623.318 EUR dolgoročnega dolga in sicer 560.976 EUR poslovnim bankam in 62.342 EUR javnim skladom. Občina je najela dolgoročne kredite za izgradnjo komunalne infrastrukture oziroma za investiranje kot vir pokrivanja izpadlih kapitalskih prihodkov iz katerih bi se morala investirati. Evropske projekte je treba najprej plačati, šele nato Evropa povrne denar. Šole in vrtci na ogled Na tokratni seji se bodo občinski svetniki seznanili z delom vzgojno izobraževalnih javnih zavodov v občini ter njihovimi programi dela, vendar tudi tokrat zelo na hitro, saj so temeljitejšo obravnavo prepustili Odboru za družbene dejavnosti. Ta je na torkovi seji, brez prisotnosti drugih zainteresiranih občinskih svetnikov, ki so vabljeni na te seje, poslušal in podprl poročevalce obeh vrtcev in vseh treh osnovnih šol. Skupna problematika je plačevanje oskrbe otrok, saj se, tako vrtci, kot šole, soočajo z dejstvom, da nekateri starši enostavno ne zmorejo plačila vrtca ali izven-šolskih dejavnosti oziroma šole v naravi ali kosila. Pri tem ravnatelji ugotavljajo, da imajo zaradi tega veliko dodatnega dela, saj so prisiljeni posegati tudi po izterjavah, čeprav se velikokrat pokaže, da pravzaprav ni kaj vzeti, saj nekateri starši enostavno nimajo denarja za plačila, po drugi strani pa vrtci ne smejo zavrniti otroka, ki nima plačanega vrtca, prav tako šole poskrbijo, da z lastnimi sredstvi in z donacijami nekako pokrijejo stroške učencev, ki ne morejo plačati nekaterih storitev. Objekti vrtcev in šol so v glavnem dobri, izjema je osnovna šola Vojke Šmuc, kije tudi naj starejša in s svojo konstrukcijo že precej načeta. V zadnjih letih je Občina Izola v izboljšanje šole vložila kar precej denarja, vendar se zdi, da je potrebna temeljitejše prenove, še posebej telovadnica in najstarejša stavba. Tudi montažna stavba podružnične šole v Kortah bo potrebna vzdrževalnih del, kar je še posebej pomembno zdaj, ko se je tako izrazitio povečal vpis v prvi razred šole v Kortah. Ravnatelji osnovnih šol so posebej pohvalili delo psihologa, mobilne specialne pedagoginje in socialne pedagoginje, ki bistveno pomagajo pri socializaciji in izboljšanju šolskega uspeha posameznih učencev s tovrstnimi težavami. Vse tri šole in oba vrtca izvajata celo vrsto vzporednih in dopolnilnih programov, sodelujejo pri različnih ekoloških in podobnih projektih, imajo različne izmenjave doma in tudi v tujini, so uspešni na različnih tekmovanjih in se po najboljših močeh vključujejo v dogajanje v okolju. Veliko vprašanj malo odgovorov Tako je bilo slišati po torkovih sejah različnih odborov občinskega sveta, ki so obravnavali tri nove pogodbe v zvezi z gradnjo oskrbovanih stanovanj in Centra dnevnih aktivnosti za starejše. Dejstvo je, da je bilo v zvezi s tem projektom že sprejetih nekaj “odpustkov”, zdaj prihajajo na dnevni red še nekateri novi. Kot je znano je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja uspel prepričati občinske svetnike, da pod objekti ne bo uredil garaž ampak bo uporabil parkirne površine v okolici objekta, kar seveda gradnjo bistveno poceni. Zdaj bodo odločali o ustanovitvi stavbne pravice za objekte, v katerih bodo oskrbovana stanovanja, ki naj bi se prednostno oddajala občanom Občine Izola, hkrati se bodo seznanili s tem, da bo občina Izola vzela v najem bodoči Center dnevnih aktivnosti za starejše, ki bo umeščen v bodočem Centru starejših Livade. Cena najema stanovanj še ni znana, neuradno naj bi bila med 250 in 300 Eur na osebo oziroma stanovanja, ki pa so razmeroma majhna po površini. Prav tako še ni znano, kakšen je interes med občani Izole, za popolno oskrbo pa bo treba počakati na gradnjo bodočega Doma upokojencev na območju med Livadami in Jagodjem. ur ur Spet anonimke o kadrovanju v DU Iz vrst zaposlenih v izolskem Domu upokojencev vsake toliko pride kakšna anonimka, ki kliče po urejanju razmer, predvsem pa se to dogaja običajno takrat, ko je na vrsti odločanje o kadrovanju v domu. Glede na to, da bo o bodočem direktorju doma danes odločal tudi izolski občinski svet ne preseneča, da smo mediji pa tudi nekateri pravosodni organi (če navedba v anonimki drži) prejeli zapis o razmerah v domu in širše. Kot je znano bodo občinski svetniki dali mnenje o Vasji Medveščku iz Nove Gorice, ki je že opravljal funkcijo direktorja Doma Upokojencev Nova Gorica, zdaj pa ga je, kot kandidata za direktorja predlagal tudi svet zavoda Dom upokojencev Izola. Občinski svet sicer daje samo mnenje o kandidatu, ki ga kasneje potrdi še Ministrstvo. V anonimki, ki so jo v celoti objavili nekateri spletni mediji, neznani avtorji (ali avtor) pišejo o tem, da so o dve leti trajajoči kalvariji v Domu upokojencev Izola, neštetokrat obvestili vse možne organe, vendar se ni zgodilo čisto nič. Pišejo tudi o tem, naj bi izolski župan ves čas postopka novega „javnega“ razpisa dajal navodila domu, kako naj se izbere in koga naj se izbere. Pišejo tudi o tem, kako sta si stranki SD in DESUS razdelili „plen“, skupni načrt pa naj bi bil: dom se pošlje v stečaj, medtem ko se bo navidezno gradil nov Dom v oblakih. Seveda ne manjka tudi imenovanja glavnih akterjev te zarote, kot jo omenja avtor, še najbolj konstruktiven pa se zdi poziv vsem, da prekinejo s kupčkanjem z njihovim domom, da se novega predlaganega kandidata zavrne že zaradi politične higijene ter da končno dobijo direktorja, ki ga ne bo izbrala zgolj politika. Seveda pišejo o vzporednih aktivnostih novega kandidata, ki je bil ali je še lastninsko povezan z več kot desetimi zasebnimi podjetji, za povrh pa menda nima znanja italijanskega jezika, pa o članu sveta, ki dejansko vodi te kadrovske niti in o tem, da so delavci doma menda dobili prepoved, da o tem sploh govorijo. Bodo pa danes o tem govorili občinski svetniki. ur Voda naša vsakdanja Voda cenejša, vse ostalo dražje Dolgo smo bili prepričani, da na obali plačujemo najdražjo pitno vodo, vendar to še zdaleč ni res. Voda, ki jo dobavlja Rižanski vodovod je razmeroma poceni, zato pa ji ceni dvigajo najrazličnejše dajatve, od omrežnin do vodarine, ki zdaj prihaja na naše položnice. Pravzaprav ni čisto jasno, komu nasloviti vprašanje, zakaj plačujemo toliko, zakaj plačujemo Izolani veliko več kot Pirančani in Koprčani ter, zakaj to počnemo že pet let. Dejstvo je, da je Občina Izola že leta 2009 sprejela pravilnik po katerem je začela obračunavati omrežnino glede na velikost števca in na ta način obremenila svoje občane ter dejansko nanje prenesla strošek gradnje čistilne naprave, ki ga v sosednjih občinah niso uvedli. Obračun, ki ga izstavlja Rižanski vodovod je pravzaprav zelo kompliciran, saj povprečen občan ne ve niti kaj je omrežnina, kaj šele, da bi ločil med različnimi vrstami omrežnin. Pa jih je kar nekaj in skoraj vse stanejo toliko kot porabljena voda. Na koncu je znesek štirikratnik čiste cene vode. Uporabniki seveda težko razumejo, zakaj morajo ob vodi plačevati toliko drugih storitev. Posebne postavke so: za porabo vode (vodarina), omrežnino za vodarino, odvajanje komunalnih voda, omrežnino za odvajanje komunalnih voda, čiščenje komunalnih voda, omrežnino za čiščenje ter okoljsko dajatev, čeprav je bilo rečeno, da bo z uvedbo omrežnine ta dajatev prenehala. Cenovno je najdražje odvajanje komunalnih voda, omrežnina za vodo in čiščenje pa je le malo cenejše od vode, kar seveda velja le za stanovanja v blokih in še to samo še nekaj časa, saj je v pripravi sprememba načina obračunavanja. Tako se je nesrečno končalo naše-zavzemanje za pravičnejšo razdelitev tega bremena med stanovalce v individualnih hišah in blokovskih stanovanjih. Doslej so namreč porabniki v individualnih hišah plačevali omrežnino med 12 in 20 Eurov, medtem ko se je ta znesek delil med stanovalce blokov, ki so imeli skupni števec. Zdaj je vlada sprejela uredbo, ki pa ne bo znižala cen tistim v hišah, bo pa iste cene dodelila še stanovalcem v blokih. Treba je povedati, da Rižanski vodovod morda ni pravi naslov za pripombe s tem v zvezi, ampak imajo svoj lonček pristavljen še številni drugi. V prvi vrsti komunalno podjetje, ki je zadolženo za odvajanje komunalne vode in čiščenje le te v čistilni napravi v Kopru, še vedno pa je prisotna okoljska dajatev. Ampak to še ni vse, kajti v skladu z uredbo bomo kmalu imeli ločeno prikazane postavke omrežnine za odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske vode z javnih površin, čiščenje komunalne odpadne vode in vode z javnih površin, odvajanje padavinske vode s streh in čiščenje padavinske vode s streh. Nekaj podrobnosti v zvezi z vodoo-skrbo pri nas in omrežnino za vodo (vzdrževanje sistema) bomo objavili prihodnjič. D.M. Kortežani so prinesli pomlad Drobne nožiče čebelic iz korte-žanskega vrtca so stopicale in skakljale med rožicami na odru Zadružnega doma in izvabile ne samo toplino v očeh svojih staršev, non in nonotov ter obiskovalcev prireditve, ampak priklicale so tudi pomlad. Da bo mera polna in pomlad zares ostala, je k pomladanskemu brenčanju svoje pristavila tudi nadobudna in talentirana mladina Glasbene šole Izola, zbrana v komorni skupini Etnotok. Pod budnim očesom mentorice Mirjane Gvozdenac so Ana Birsa Krušeč, Sara Benčič, Mark Jakomin, Maša Stopar, Nika Gačnik in Klemen Jug-Cajon prireditev navdahnili s čarobnostjo, ki jo srečamo le pomladi. Za smeh in dobro voljo so še po domače zakantale in zaigrale Golidarce iz Čenturja. Obiskovalci prireditve pa so si lahko na koncu ogledali tudi keramične izdelke članice turističnega društva, Milene Deželin. Prireditev Pozdrav pomladi, ki ga tradicionalno že 6. leto organizira Turistično društvo Šparžin, je v Kortah tudi tokrat trajala več dni. V mesecu marcu so se v prostorih društva zvrstile ustvarjalne delavnice, ki so v stare in odpadne predmete vdihnile novo življenje. Pomlad smo zares priklicali. Dvomov, verjamemo, nimate več. Zahvaljujemo se vsem, ki ste na prireditvah sodelovali in ki ste nas obiskali. Zahvala pa gre tudi Krajevni skupnosti Korte in Občini Izola in vsem tistim, ki ste po svojih močeh prispevali, da je bil ta dan zares lep. Rozana Prešern, predsednica Turističnega društva Šparžin Korte Preobrazba podeželja v mesto navidezno stoji. O zazidalnem načrtu Šared še vedno razpravljajo v različnih bolj ali manj birokratskih pisarnah, slemenska cesta Jagodje - Šared čaka na boljše čase in bolj popustljive lastnike zemljišč, na katerih naj bi zrasla, a kljub temu se nekaj vendarle premika. Morda to ni povezano z zazidalnim načrtom, ampak v korte-žanski podružnici OŠ Vojke Šmuc imajo naslednje leto, kar 14 vpisanih, kar je skoraj več od števila učencev, ki so letos vpisani v vse štiri razrede podružnice. Druga posebnost pa je čistilec cest, ki se je letos podal v akcijo menda vse do Medošev, in še to dan po deževju, ki je že samo očistilo prometnice. Ker red je pač red. vi \\rnixc 5 Samo pogled na morje ni dovolj Tako pravi Mladen Gasparini, doktor izolske bolnišnice, ki je v četrtek v sklopu akcije BOM v organizaciji Združenja za žilne bolezni radovednežem v nakupovalnem centru Tuš v Kopru povedal, kaj pomeni preventiva v boju proti arterijski bolezni nog. Prejšnji četrtek je na območju celotne države v organizaciji društva Združenja za žilne bolezni potekala akcija BOM. Z akcijo želijo v združenju osveščati ljudi o periferni arterijski bolezni nog. Na območju slovenske Istre je akcija potekala v izolski bolnišnici, v koprskem zdravstvenem domu ter v nakupovalnem centru Planet Tuš v Kopru, kjer smo se tudi pogovorili z doktorjem Mladenom Gasparinijem, ki pravi, da je naša regija sicer med boljšimi iz tega vidika v Sloveniji, a kljub temu ne smemo pozabiti, da smo v primerjavi z državami, kjer je tovrstnih obolenj veliko manj, na slabšem. In največ lahko naredimo predvsem sami. - Danes je dan žile oziroma dan akcije imenovane BOM. Za kaj pravzaprav gre? - Gre za evropsko pobudo, da bi spoznali bolezni ožilja na nogah, torej arterijsko bolezen na nogah. Pobuda je prišla iz centra v Milanu, kjer deluje organizacija, ki se s tem ukvarja na evropskem nivoju, sprejeta pa je bila tudi na slovenskem nivoju. In iz Združenja za žilne bolezni, katerega člani smo tudi sami, je prišla pobuda, da bi se v vseh centrih po Sloveniji organiziral prikaz tipanja pulzov, meritve gleženskih indeksov in druge meritve, ki kažejo na to, ali ima nekdo bolane arterije. BOM je kratica, ki pove, kateri so lah- ko tipični znaki, torej bolečine v nogah, odsotni pulzi, mrzla stopala, ampak tudi obljuba, da BOM naredil nekaj zase. - In ta nekaj zase pomeni preprosto več gibanja, hujšanje, prenehanje s kajenjem... to, kar bi morali tako ali tako, verjetno skoraj vsi? - Drži. Dejstvo je, da vse te dejavnike tveganja že dolgo poznamo in dejstvo je, da če bi danes upoštevali vse znanje, ki ga imamo o teh dejavniki, bi lahko bolezni srca in ožilja zmanjšali za kar 80 odstotkov. Težavno pri teh boleznih je to, da ne bolijo in zato posameznik ne ve, če jo ima. Če te boli križ ali koleno, greš k specialistu, če pa imaš visok krvni tlak, visok holesterol ali pa krvni sladkor, lahko takšna bolezen ostane dolgo časa prikrita in se pokaže samo, ko je že zelo pozno. Zato bi radi opozorili, da je treba nekaj narediti, ko je še čas. Ukrepi so v resnici zelo enostavni a dejstvo je, da se jih vsi premalo držimo. - Kakšni pa so ti ukrepi? - Seveda so odvisni od problema, ki ga imamo in ravno danes poskušamo te probleme tudi ugotoviti. Naprimer za tiste, ki imajo visok krvni sladkor, je ukrep najprej dieta, za tiste, ki imajo visok krvni tlak, so na prvem mestu zmanjšanje vnosa soli, redukcija telesne teže in zmanjšanje alkohola in tako naprej. Kar je skupnega vsem, pa je gibanje, ki znižuje prav vse dejavnike tveganja in na to bi radi še posebej opozorili. - Sicer pa ste omenil, da gre za vseslovensko akcijo. Ampak od kod pa je prišla pobuda? - Pobuda je prišla iz Združenja za žilne bolezni iz Ljubljane, vendar v tem zduženju smo člani vseh žilnih oddelkov po Sloveniji. Tako je vsak dobil nalogo, da v svojem okolju organizira to akcijo in v tem okolju smo akcijo organizirali žilni kiturgi, ki se s to patologijo ukvarjamo vsakodnevno in smo seveda zelo interesirani, da bi bilo tega čim manj, oziroma da bi ljudje prišli čimprej do nas, da jim lahko še pomagamo.. - Koliko ljudi se je zglasilo pri vas? - Na vseh treh lokacijah na obali smo imeli doslej okoli 250 ljudi, od tega okoli 80 v splošni bolnišnici Izola, okoli 50 v zdrav- stvenem domu Koper, v nakupovalnem centru Tuš pa okoli 120 ljudi, jih pa pričakujemo okoli 400 do konca dneva. - Zanimivo, da je več ljudi v nakupovalnem centru, kot pa v zdravstvenih ustanovah. - Res je, vendar je dejstvo, da je veliko ljudi prišlo namensko, a mnogi drugi pa so povsem naključni mimoidoči, poleg tega pa je običajno dostopnost nakupovalnih centrov dobra, pa če povem še zelo banalno, tukaj imajo tudi veliko parkirišče. Sicer pa so zaenkrat rezultati spodbudni in odkrili smo malo ljudi, ki bi imeli resne težave z boleznijo na arterijah spodnjih okončnin, je pa veliko ljudi, ki ima povišan tlak, holesterol ali pa krvni sladkor. - Kako je s to boleznijo na Obali v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami? - Obala je na boljšem, imamo pa tudi nižjo stopnjo amputacije kot drugod po Sloveniji. O razlogih bi seveda lahko razpravljali, a nekaj je tudi na načinu življenja, pa tudi mediteranska dieta nas nekoliko varuje in morda se tudi nekoliko več gibljemo. Na koncu pa smo lahko tudi nekoliko bolj razposajeni in živahni, kot drugod, vendar nas to ne sme uspavati, saj še vedno obolevamo več, kot je povprečje v Evropi, oziroma v tistih državah, kjer imajo to stopnjo kar veliko nižjo kot pri nas. Nekaj je na preventivi, nekaj je na sistemu diabetičnih dispanzerjev in nekaj je na zdravljenju. - Kako pa na bolezen vpliva psiha? - Vemo, da vpliva, a v manjšem delu. Je pa res, da če je nekdo depresiven, se bo posledično manj gibal, bo več jedel in bo bolj v stresu, za stres pa vemo, da lahko sproža in poslabša proces arterioskleroze, tako, da tisti, ki so bolj depresivni in anksiozni, imajo praviloma več zapletov zaradi srčno žilni bolezni, kot tisti, ki so bolj živahni. Ampak za tem, kot pravim, se skriva način življenja. Živahni ljudje gredo raje v hribe, raje plavajo, se bolj gibajo, in to veliko več vpliva. - Torej imamo na obali vendarle srečo, saj je pogled skozi okno na morje vseeno lepši od pogleda na naprimer rudnik. - Res je, ampak samo pogled ni dovolj, treba se je do morja tudi odpraviti. AM Matija Novel državni prvak BecGear Tekma s Svišem že v petek Jer. Ormož: Istrabenz plini Izola 45:20 (25:5) Istrabenz plini Izola: Jelovčan (9 o.), Sichich 1, Vidali 2, Kevič 2, Brečko 5, Kočevar 2, Marinkovič 3, Skomina 1, Gomezelj 4. Trener: Borut Hren. Pogled na izid tekme je verjetno vsakogar močno presenetil. Izola je nenazadnje pred mesecem premagala Ormož, tokrat pa bi človek ob pogledu na izid prvega dela mislil, da gre za tipkarsko napako. A škrata ni bilo in izraz katastrofa bi bil realna ocena dogajanja. Vendar pogled na postavo Izole pojasni vse. V njej razen vratarjev Roka Jelovčana in Dragana Ke-viča - (ta je igral na mestu krožnega napadalca) ni imen drugih članske ekipe. Borut Hren je sicer vedel, da na Davida Stepančiča in Amela Redžiča zaradi njunih poškodb ter Žigo Smolnika (družinska obveznost) ne more računati, odpoved ostalih pa je zaradi njihovih nepričakovanih službenih ali drugih obveznosti prišla tik pred zdajci. Borutov mobitel je tako skorajda pregorel, tudi zato, da je priklical vsaj toliko mladincev in kadetov, da so lahko odigrali tekmo. Vse ostalo je razvidno iz rezultata: nemoč Izolanov v prvem polčasu in njihov boljši nastop v drugem, na koncu pa hud poraz. Tega ni moč spremeniti, zato je zdaj treba obrniti stran in se posvetiti tekmi s Svišem, ki bo v petek ob 19.00. Moštvo iz Ivančne gorice je sicer na zadnjem mestu v skupini, vendar to ni merilo njene kakovosti. V zadnjem krogu je doma odpravilo Krko, tako da morajo v petek naši fantje v brezkompromisen boj od prve do zadnje minute. Izola si glede na nezanesljivo mesto na lestvici spodrsljajev ne sme več privoščiti. Do konca prvega dela končnice jo poleg Sviša čaka še gostovanje v Krškem in doma dvoboj s Slovanom. Zatem pa še enkrat Krka, Ormož, Sviš, Krško in Slovan. ' EaaasBu' 3. SNI-zahod Rezultati 14. kroga Tabor Sežana : Calcit K. 9:1 (4:0) Iv. Gorica : Jezero M. 1:0 (0:0) Rudar Tr.: TKK Tolmin 0:2 (0:1) Sava Kranj: Jadran D. 1:1 (0:1) Zagorje : Zarica Kr. 1:3 (0:1) Ajdovščina Škou : Adria 4:1 (2:0) Brda : Izola 4:0 (2:0) Brda - Izola 4:0 (2:0) Vipolže - NK Brda, gledalcev, 60 MNK Izola: Rupnik Anže, Maršič Matija, Tadič Željko, Pijalič Ernest, Modrijan Žan, Finkšt Niki (76’ Memič Aldin), Maver Luka (46’ Iriškič Peter), Mihailovič Nik, Tomažič Tadej, Perpar Oskar, Ga-vrič Davor Strelci: 1:0 Kadrija Valdrin (6’), 2:0 Kadrija Valdrin (24’), 3:0 Kolenc Jaka (49’), 4:0 Bremec Sandi (78’) 63’ Za začetek visok poraz v Brdih Visok poraz naše ekipe, ki je v Brdih pokazala premalo in prejela 4 zadetke v svojo mrežo pomeni zdrs na 7. mesto na lestvici. Na prvi domači tekmi ekipa in navijači pričakujejo bistveno drugačno predstavo. Kljub napovedim iz Brd, kjer so napovedovali dvig na lestvici v spomladanskem delu, takega poraza nismo pričakovali. Okrepljena domača ekipa je s pomočjo nekaj igralcev “italijanske Gorice,” ki s pomočjo posojenih igralcev iz Parme kaže tudi odlične predstave v l.SNL, bila prevelik zalogaj za našo ekipo. Ta je na razmočenem igrišču prejela 4 zadetke v svojo mrežo in se tako domov vrača s praznim izkupičkom. Seveda se na prvi domači tekmi pričakuje bistveno boljša predstava, čeprav v goste prihaja ekipa Trbovelj, ki je po dobrem jesenskem delu na visokem 4. mestu. Od favoritov lige NK Tolmin so v soboto na domači tekmi klonili z 0:2. Ali jih lahko na prvi uradni tekmi 3.SNL na prenovljenem stadionu premaga tudi naša ekipa? Tekma bo v soboto 29.03.14 ob 16:00. ERN L Rezultati 12. kroga: Ilirska Bistrica : Renče 3:1 (0:1) Korte Avtoplus : Bilje 1:6 (0:2) Košana : Cerknica 0:7 (0:3) Jadran PM : FAMA Vipava 1:1 (1:1) Komen : Portorož Piran 0:9 (0:3) Korte Avtoplus : Bilje 1:6 (0:2) Izola, 22.03.2014 ob 16.00, gledalcev 50 Korte Avtoplus: Žunič Dean, Kastelic Blaž, Martinovič Manuel, Martinelli Alen, Muminovič Elvis, Ilič Aleksandar, Jerkovič Aleksander, Pahor Rok, Stampfer Miroslav, Kuzmin Matej, Luznar Simon Strelci: 0:1 - Žniderčič Tomaž (5’), 0:2 - Žniderčič Tomaž (17’), 0:3 - Kožuh Blaž (59’), 1:3 - Ilič Aleksandar (60’), 1:4 - Devetak Miha (62’), 1:5 - Žniderčič Tomaž (74’), 1:6-Kožuh Blaž (86’) tem S pomočjo Izolana še drugič ugnali Francijo Slovenska reprezentanca do 21 let je na svoji 46. uradni tekmi dosegla 16. zmago, pred tem pa je zabeležila še pet remijev in 25 porazov. Za tokratni uspeh v Kočevju so zadetke prispevali kapetan Dani Vulikič (v 1. polčasu) ter Izolan Nik Zajc v 39. minuti in Denis Lojen v 40. Tokrat je reprezentanco pozdravila polna dvorana, 650 gledalcev se je zbralo, v Kočevju. Predsednik KMN pri NZS in član IO NZS Vlado Močnik je domačinom podelil priložnostno plaketo, domači župan dr. Vladimir Prebilič pa je gostom izročil posebno darilo. Prijateljska tekma, 19.3. Slovenija - Francija 3:1 (1:0) 1:0 Vulikič (10.), 2:0 Zajc (39.), 2:1 Javvede (39.), 3:1 Lojen (40.) Trener Matej Kavčič je to pot malce premešal četvorke. Uvodoma so začeli vratar Florjan Fras, Dani Vulikič, Irnes Škorič, Jasmin Begič in Nik Zajc. Prve minute, tja do pete, so bile v znamenju Francije, ki Sloveniji ni dovolila, da razvije svojo igro. Ravnotežje je vzpostavila že druga četvorka Denis Lojen, Borut Šket, Admir Čosič, Tine Šturm. V 5. minuti je dobro meril Lojen, v 7. je kapetan Vulikič zadel vratnico, v 9. pa je Slovenija po napaki francoske vrste prek Vulikiča spretno povedla. V 10. minuti je Škorič spretno ukradel žogo in na levi strani zaposlil Zajca, francoski vratar pa je bil na mestu. Vodi O £ s <£ E s s "S na spil... GLASBA JE KULTURA. NE GOSPODARSTVO Gal Gjurin se je boril kot lev. Članom Odbora za kulturo pri Državnem zboru je skušal dopovedati, da glasba oziroma avtorske pravice glasbenikov sodijo v kulturo, tako kot pesniki, filmarji ali gledališčniki in ne v gospodarstvo, kamor jih oblast vztrajno potiska. Zakaj to počne je danes bistveno bolj jasno, kot je bilo pred leti. Dejstvo je, da so se avtorskih pravic glasbenih ustvarjalcev polastili tisti, ki z ustvarjanjem nimajo nobene zveze, so pa del takoimenovane industrije zabave, največkrat kot glasbeni založniki ali pa kot lastniki radijskih postaj, še najraje združenih pod isto kapo in medijsko tako močnih, da lahko ustvarjajo glasbene trende v tej mali deželici. In ko temu dodamo še finančne zmožnosti in sposobnosti lobiranja, potem je jasno, da se glasbenim ustvarjalcem ne obeta nič dobrega. Zadnje dni prihajajo k nam neverjetne informacije, od tega, da založniki od avtorjev zahtevajo zase del avtorskih pravic, do zahtev nekaterih radijskih postaj, naj izvajalci plačajo, če želijo na njihove valove. Hkrati so se glasbeni ekonomisti spravili na društvo Sazas, ki je pravzaprav edino, kot se je pokazalo zadnje leto, ki kolikor toliko korektno ščiti avtorje slovenske glasbe. Tako je Urad za intelektualno lastnino, ki vseskozi podpira založnike in nekatere radijske monopoliste, ponovno zabetoniral možnost, da bi se omogočili promocijski in penzijski skladi na SAZAS-u, kot jih je predvideval statut SAZAS-a, ter izrazil zahtevo, da SAZAS zaradi nezakonitosti promocijskih skladov vrne denar vsem, ki so v sklad investirali, in sicer kar za 8 let nazaj. S14% obrestmi taka odločba URSIL-a prikrajša avtorsko blagajno za preko 1 mio EUR v SAZAS-ov minus. Za povrh je Urad menda poslal na Sazas še inšpekcijo, ki je ugotovila, da promocijski sklad menda ni zapisan v statutu in je napovedala Sazasu še dodatno globo. Ob tem glasbeni ustvarjalci ugotavljamo, da z našimi pravicami, ki niso od boga dane ampak so rezultat dolgoletnih bojev avtorjev za zaščito avtorskih pravic po vsem svetu, država ne premore dovolj poštenja za ureditev razmer. Če kdo morda še ni razumel o čem govorim naj pojasnim, da smo priče globalnemu napadu na avtorski denar s strani multinacionalk in domačih pomagačev, ki v tem poseganju v avtorske pravice vidijo tudi svoj interes. Poglejte glasbene lestvice najbolj predvajanih skladb in ugotovili boste, da je delež slovenskih avtorjev minimalen. Seveda, saj o tem, kaj se bo vrtelo odločajo ljudje, ki to svoje poslanstvo spreminjajo v biznis in jim je prav vseeno, kdo je avtor neke pesmi, v katerem jeziku je napisana in tako naprej, le da imajo od predvajanja te pesmi kakšnbo korist. Ta spopad z globalnimi mračnimi silami se, seveda, ne dogaja le v Sloveniji. Tudi v drugih državah po svetu, posebej na Japonskem, Kitajskem, Rusiji in Nemčiji prevladujejo skladbe, ki z njihovo kulturo nimajo nobene zveze. V Franciji so postavili točno mejo, koliko francoske glasbe mora biti prisotne v medijih. V Sloveniji, ki je manjša in bolj ogrožena od Francije, tega ne naredimo. Ne zato, ker bi bila naša glasba slaba, ampak zato, ker od nje dobijo premalo. Gremo... v Izolo 1.4. torek 19.00 Kulturni dom Izola Predavanje Milana Hervola Štirje tipi prehrane 17.00 Manziolijeva palača Izola Podelitev priznanj in odprtje razstave otroških del 19:00 Mestna knjižnica Izola predstavitev knjige Kristine Menih Golobica in Rex 20.30 Kino Odeon Izola RETROSPEKTIVA JANEZ MARINŠEK 3.4. četrtek 17:00 Mestna knjižnica Izola Otvoritev razstave slikarskih del Kraljev ulice 19.00 Galerija ALGA Izola retrospektivna razstava ob slikarjevi/O-letnici IVAN STOJAN RUTAR 20.30 Kino Odeon Izola Stoletnica Františka Čapa v Izoli + Poklon Ivanu Marinčku Piran - biser slovenskega primorja in Trenutki odločitve 5.4. sobota 18.00 Manziolijeva palača Izola RenzoMaggiore in AlessandraPecman Bertok Pesniški literarni večer 19:00 Mestna knjižnica Izola ustvarjalna delavnica za odrasle Pergamentna tehnika 6.4. nedelja ■■■i 19.00 Kulturni dom Izola komedija Trieste, un omo, una guera 11.4. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev pesniške zbirke Sonje Gomač Na valovih Življenja Kino Odeon Izola - od 8.30 do 23.00 Revija slovenskega animiranega filma 20.00 Manziolijeva palača Izola ETHNOINSULA2014 -Trenincorsa 12.4. sobota Kino Odeon Izola - od 8.30 do 23.00 Revija slovenskega animiranega filma 18.00 Manziolijeva palača Izola Glasbeni večer Addio mia bella signora Sodelujeta pevka Fiorella Corradini Jurcev in pianist Bruno Jurcev. Vodi večer Maria Pfeiffer. 13.4. nedelja ■■■■■■■I ob 18.00 Kulturni dom Izola Plesna šola Balerima MUZIKA, MAESTRO ! 15.4. torek 18.00 Manziolijeva palača Izola Odprtje razstave Plesna šola Balerima PLAKAT MIRU 16.4. sreda ■■■■■■■ 18.00 Kulturni dom Izola Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov NAŠA POMLAD 17.4. četrtek 19.00 Galerija Insula Izola otvoritev razstave slik SIMON KOCJANČIČ 18.4. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev knjige Silve PavlinMandala, podoba praznine 19.4. sobota od 7.00 do 19.00 park P. Coppo, Lonka, Sončno nabrežje sejem starin vsega po malem USAKUŠČIAT 0.00 Mestna knjižnica Izola ustvarjalna delavnica za odrasle Ustvarjamo iz gline 23.4. sreda 17.00 do 24.00 Mestna knjižnica Izola serijo dogodkov SVETOVNI DAN KNJIGE 10.00 Manziolijeva palača Izola odprtje razstave knjig Ob Svetovnem dnevu knjige 20.30 KinoJDdeon Izola KINO V ŽIVO - Mama Evropa Režija: Petra Seliškar 25.4. petek 19.00 park Pietro Coppo Izola proslava ob Dneva upora proti okupatorju v Art kino Odeon ... MESEC ANIMIRANEGA FILMA IN SPOMINOV NA VELIKE v knjižnico... na 17.festival Pravljice danes ŠTRIGE IN ŠTRIG0NI MARJANA TOMŠIČA Izolski Art kino Odeon bo aprila v znamenju animiranega filma. V Izolo namreč prihaja revija slovenskega animiranega filma, pregled vsega najboljšega, kar so ponudili profesionalni ustvarjalci in nekateri navdušenci iz vrst amaterskih filmskih delavcev pa tudi kakšen otroški izdelek bo vmes. A to ni vse. RETROSPEKTIVA JANEZ MARINŠEK - IZOLA 2.4.2014 V sredo, 2. aprila bo namreč večer posvečen spominu na izolskega filmskega delavca, kulturnika in tesnega sodelavca Konija Steinbacherja, dolgoletnega direktorja Globus filma iz Kopra, Janeza Marinška. Koni in Janez sta začela sodelovati leta 1970, ko sta skupaj posnela štiriminutni film Govornik, ki je, med ostalim, prejel Zlato plaketo na Festivalu jugoslovanskega amaterskega filma. Sledil je animiran film Figov list, v katerem so uporabili takrat izdano pesem s prvega singla skupine Faraoni. Dejansko je tako nastal prvi glasbeni video v takratni Jugoslaviji. Že naslednje leto je nastal animirani film Superman, potem se je njuno sodelovanje za nekaj časa prekinilo, čeprav sta tudi v naslednjih letih še sodelovala. Njuno zadnje sodelovanje je bilo leta 2012, ko sta v produkciji Viba filma posnela desetminutni film Gremo v raj, pri katerem so sodelovali še: Marjan Tomšič, Janko Tedeško, Janez Gregorc in Gorast Radojevič. Po uvodnih predstavitvah in video biografiji, ki jo je pripravil Koni Steinbacher v spomin na svojega pokojnega prijatelja in sodelavca, bodo na ogled filmi: Govornik, Figov list, Superman, Utrujeni kipi, Maja, Telematerija, Študent, Prehitevanje, Gor, Sneguljčica, Gremo v raj STOLETNICA FRANTIŠKA ČAPA POKLON IVANU MARINČKU 3.4.2014 Lani decembra bi sto let slavil František Čap, filmski režiser češkega rodu, ki je s svojim izjemnim pro-fesionalizom pustil neizbrisen pečat v slovenskem filmskem, pa tudi širšem kulturnem okolju. Čapovi filmi, nagrajeni tako na uglednih filmskih festivalih v tujini (Cannes, Benetke) kot v takrat domačem Pulju ter vsesplošno priljubljeni pri občinstvu, pričajo o avtorjevi sposobnosti prečenja pogosto nepremostljivih prepadov med kritiškimi in komercialnimi zahtevami, med umetniško senzibi-liteto in spretnostmi filmske obrti. V Art kinu Odeon se ga bodo spomnili s projekcijo dveh filmskih biserov, ki ju kot direktor fotografije podpisuje naš legendarni filmski snemalec Ivan Marinček. Ta se nam bo tudi pridružil na pogovoru po projekciji obeh filmov, ob tej priložnosti pa bomo v preddverju kina odprli tudi posebno razstavo, posvečeno Ivanu Marinčku. Piran - biser slovenskega primorja »Kratki film Piran - biser slovenskega primorja ni le eden izmed slovenskih kratkih filmov in tudi ni zgolj turistično-propagandni izdelek, kot to morda nakazuje njegov naslov. František Čap je za konec svojega filmskega ustvarjanja v Sloveniji posnel kratek hommage mestu, ki je postalo njegov drugi dom in, na njegovo željo, tudi zadnje počivališče. Ob ostrih zvokih Tartinijevega Vražjega trilčka je s svojo montažno virtuoznostjo zarisal portret srednjeveškega obmorskega mesteca, njegovo barvito zgodovino in sodobni utrip, sožitje njegovih prebivalcev s čudovito sredozemsko arhitekturo in morjem, ki jo obdaja.« (Radovan Čok) Trenutki odločitve V času nemške okupacije domobranci pripeljejo v mestno bolnišnico ranjenega pripadnika osvobodilnega gibanja in od dr. Korena (Stane Sever), Profesorja, kot ga vsi kličejo, zahtevajo, da jim ga takoj po operaciji izroči. Profesor opravi operacijo, bolniški sestri pa naroči, naj z injekcijami uspava domobrance. Toda njihov poročnik se nepričakovano predrami. Vojna drama o etičnih dilemah. Dogodek so pripravili Art Kino Odeon, Slovenska kinoteka, Združenje filmskih snemalcev Slovenije, Slovenski filmski center in Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS. REVIJA SLOVENSKEGA ANIMIRANEGA FILMA PROFESIONALNI, ŠTUDENTSKI-DIJAŠKI FILMI in PANORAMA 11. in 12.4.2014 V Art kinu Odeon se bo predstavilo 53 animiranih filmov znanih slovenskih avtorjev: Dušan Kastelič, Špela Čadež, Matej Lavrenčič, Roman Ražman, Rok Predin, Kolja Saksida, Grega Mastnak, Živa Moškrič, Miha Knific, Tina Avšič, Boris Dolenc, Anka Kočevar, Peter Gaber, Mitja Manček, Brane Solce in številni drugi, ter staroste: Koni Steinbacher in Črt Škodlar, ki mu bodo pripravili retrospektivo njegovih del, ki so nastala med leti 1958 do 2003. VEČERI NIZOZEMSKIH FILMOV 14.4. -18.4. 2014 Nizozemski mladinski film se zadnja leta vse bolj postavlja ob bok skandinavski mladinski produkciji, ki je v tem pogledu najkakovostnejša in najbolj produktivna. Nizozemski ustvarjalci so te uspehe dosegli tudi s pomočjo spodbude javnih subvencij in težnje po filmskem izobraževanju najmlajših. Prikazani bodo filmi: Proti nevihti, Pravi fantje ne jočejo, Skavti v Južni Ameriki, Pluk in njegov vlačilec in Moj pasji prijatelj Smrk. Pravljice so duhovna raziskovanja, ker razkrivajo človeško življenje, kot ga vidimo ali občutimo ali slutimo od znotraj. Navdih za svoje leposlovno ustvarjanje je v ljudskih pripovedih našel tudi Marjan Tomšič - slovenski pisatelj, ki rad prisluhne ljudskemu izročilu Istre in se mu pusti voditi, saj v njem najde modrost in dražljaj za svoje delo. Pripovedovalski večer, ki je v sredo 19. marca v čitalnico Mestne knjižnice Izola pritegnil množico odraslih z otroško dušo, je osvetlil pomen in veličino ljudskega izročila kot žlahtne sestavine tradicije, na katerih sloni vzgoja človeka za prihodnost. Pripovedovanje je potekalo v okviru 17. festivala Pravljice danes 2014. Pripovedovalke Špela Pahor, Marina Hrs in Aljoša Križ so obiskovalcem približale zgodbe iz Gračišča in okolice, ki jih je zbral in uredil Marjan Tomšič. Pripovedi so spodbudile Kostantina Radoslava - Košto, da je tudi sam povedal svojo pravljico, posredovano od nonota v deških letih. V Tomšičevih pripovedih so shranjena sporočila, ki so povezana s človekovimi življenjskimi izkušnjami in domišljijsko obdarjenostjo. V njih se iskri ljudski duh, pa tudi miselnost in besedišče, ki nakazujejo na bogato istrsko dediščino ljudskega slovstva. V pripovedovalskem večeru je večkrat omenil, da ni imel prav nobenega namena pisati o Istri. A vendar, ko je poučeval v Marezigah, ga je vleklo v Gračišče. Ko je končno le dobil službo na tamkajšnji osnovni šoli, seje nastanil pri Mariji Franca. To je bila njegova odskočna deska v pripovedni svet istrskega ljudskega izročila. Ob večerih sta z Marijo obiskovala njene prijateljice, pri katerih se je navdušil nad njihovimi štorijami, v katerih niso manjkali štrige, štrigoni, uroki, orkoti, morlaki, mrtvi, ki se vračajo, baba Roga in številna druga nezemeljska bitja, v katere so te ženske večinoma verjele. Ker ga je od nekdaj vznemirjalo vse, kar je je neznano in skrivnostno, je začel pisati, pri tem pa ustvaril izjemen opus. Pripovedovalki Aljoša Križ in Špela Pahor sta pripovedi črpale iz zbirke Noč je moja, dan je tvoj (1989), Marina Hrs je pripovedovalski večer zaključila z istrsko ljudsko pripovedko Ta prva bo ta zadnja, ki jo je po ustnem izročilu istrskih nonic zapisal Marjan Tomšič. Ljudska pripoved je preživela stoletja in še vedno živi, zaradi trenutnih nespodbudnih družbenih razmer pa je znova aktualna, kajti njena pozitivnost in katarzičen zaključek nam vlivata upanje v pravičnost. (Ksenija Orel) Gremo... v Koper 4.4. petek 17:00 -18:00 Center eksperimentov Koper delavnica lego mehanizmi - poskočno kladivo Delavnica je namenjena otrokom od 8 do 10 let. Na delavnici se družimo, eksperimentiramo, učimo se opazovati in znanje uporabiti pri izdelavi zanimivo delujočega izdelka. Tokrat bomo iz lego kock sestavili posebno kladivo. Od vrtenja do ritmičnega udarjanja kladiva bomo spoznali naperke in eksperimentirali z zobniki, prenosi, trenjem in ustvarjali različne ritmične vzorce. mehanizmiDelavnico vodi Alenka Malej, prof. mat. Na delavnico se je potrebno prijaviti 20.00 Gledališče Koper Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin 5.4. sobota 19.00 Gračišče Gostovanje Obalnega orkestra po koprskem podeželju z izbranimi solisti: Primož Novšak - violina Alenka Zupan - flavta Monika Babič - oboa Dirigent: Patrik Greblo 10.30 Gledališče Koper Tomaž Lapajne: Od kod si, kruhek? Gostuje Gledališče Unikat/ Abonma MAVRIČNA RIBICA in izven 20.00 Gledališče Koper Dobrodelna dražba likovnih del za Obalno zavetišče 20.00 Gledališče Koper Dave Simpson: Dekliščina Gostuje Gledališka skupina DKD Svoboda Senovo 20.00 Gledališče Koper Eugene Ionesco: InŠtrukcija Gostuje LGL/ Abonma DIJAŠKI, IZBIRNA predstava in izven 10.4. četrtek 17.00 -18.00 Center eksperimentov Koper delavnica lego mehanizmi - zgradimo tehtnico Delavnica je namenjena otrokom od 8 do 10 let. Na delavnici se družimo, eksperimentiramo, učimo se opazovati in znanje uporabiti pri izdelavi zanimivo delujočega izdelka. Tokrat bomo iz lego kock sestavili tehtnico. Eksperimentirali bomo s silo teže, merili maso različnih predmetov in tehtnico temu primerno priredili in umerili. Našo napravo bomo primerjali s tehtnicami iz muzejskega kotička. mehanizmiDelavnico vodi Alenka Malej, prof. mat. Na delavnico se je potrebno prijaviti. 11.4. petek 20.00 Gledališče Koper Tone Partljič: Aldo in Micika Gostuje Cafe teater, Ljubljana / IZBIRNA predstava in izven 12.4. sobota sobota in nedelja Adria Ankaran Praznik cvetja, vina in oljčnega olja 10.30 Gledališče Koper Skok v pravljico z Igorjem Štamuiakom Delavnica prebiranja in igranja pravljic/Abonma MALI ODER in izven 13.4. nedelja 19.00 Marezige Gostovanje Obalnega Orkestra po koprskem podeželju z izbranimi solisti: Primož Novšak - violina Alenka Zupan - flavta Monika Babič - oboa Dirigent: Patrik Greblo 14.4. ponedeljek 9.00 Prešernov trg Koper (od 14.04. do 19.04.2014) Dnevi knjige 20.00 Gledališče Koper Mare Bulc: Vse O Ivanu Izven 20.00 Gledališče Koper Pogovori O branju Gost večera Jure Vuga 17.4. četrtek 20.00 Gledališče Koper Eduardo De Filippo: Filumena Marturano Gledališče Koper in SNG Nova Gorica / Izven 24.4. četrtek 20.00 Gledališče Koper Miha Nemec, Nejc Valenti, Niet: Rokovnjači Gostujeta SNG Nova Gorica in PG Kranj / Abonma 2 in izven 26.4. sobota 10.30 Gledališče Koper Avtorski projekt Tjaše Hrovat: Princeska Polonca in Kraljična na zrnu graha Gremo... v Piran 3.4. četrtek SHHHHHI 17.00 in 18.00 Gledališče Tartini Piran Območno srečanje otroških gledaliških skupin 2014 ob 17.00 Dramski krožek OŠ Sečovlje Svetlana Makarovič PEKARNA MIŠ MAŠ Mentor in režiser: Marjeta Blagojevič. ob 18.00 Otroška gledališka skupina Gremo se gledališče ŠIMC Piran Fran Milčinski Ježek ZVEZDICA ZASPANKA Mentor in režiser: Samanta Kobal 20.00 Gledališče Tartini Piran Stand-up večer Komiki Iva Lačan, Klemen Bučan, Oomagoj Pintarič In povezovalec Mladen Pahovič 5.4. sobota 13.00 Avditorij Portorož 8. KULTURNI DAN SLOVENSKIH VRTCEV 6.4. nedelja 17.00 Avditorij Portorož Revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 2014 Nastopajo: MePZ DU Avgust Šuligoj Ilirska Bistrica, MoPZ Srečko Kumar Kojsko, MePZ Štandrež, MePZ Triglav Split, MePZ Encijan Pula, MoPZ Poljubin in ŽeVS Korala Koper 10.4. četrtek 18.00 Avditorij Portorož PLESNE MINIATURE območna revija plesnih skupin južne Primorske Nastopajo: Plesni klub Svvank Portorož, Art dance studio Portorož, Plesni klub Titty dance Izola, KUD Balerima Izola, Plesno društvo Elite Koper, Plesna skupina Metulj Piran 11.4. petek 19.30 Avditorij Portorož Gledališka predstava za abonma in izven-komedija/SLG Celje Kenludvvig: SPLEPARJA V KRILU (LeadingLadies) Režija: Boris Kobal. Igrajo: Pia Zemljič, Vojko Belšak, Aljoša Kotlak, Liza Marija Grašič, Bojan Umek, Anica Kumer k. g., Igor Žužek, David Čeh 12.4. sobota 20.00 Avditorij Portorož Koncert POKLON TARTINIJU Lieber Verdi, Caro Wagner Nastopili bodo Pihalni orkester iz Milj in združeni zbori: Zbor Mesta Trst, Zbor Giuseppe Tartini Piran, Zbor AIDA iz Milj, Zbor Vivavoce iz Trsta, Zbor Adriatic iz Hrvatinov, Zbor Hortus Musicus iz Trsta 14.4. ponedeljek 18.00 Avditorij Portorož NAŠA POMLAD revija otroških in mladinskih pevskih zborov Nastopajo: OPZ Sonček Vrtec Semedela, OPZ OŠ Cirila Kosmača Piran, OPZ Sončki OŠ Koper, OPZ OŠ Šmarje, OPZ 1; 4. R OŠ A. Ukmar Koper, MPZ OŠ Cirila Kosmača Piran, MPZ OŠ Šmarje 17.4. četrtek 13.30 in 18.00 Gledališče Tartini Piran Prireditev DRZNI Sl BITI PIRANSKI GIMNAZIJEC 19.4. sobota ob 20.00 Gledališče Tartini Piran Gledališka predstava-monokomedija / Avtonomno gledališče Lili Irt Miro Gavran HOTEL BABILON Režija: Tijana Zinajič. Igra: Violeta Tomič 25.4. petek 19.00 Avditorij Portorož Osrednja občinska prireditev v počastitev Dneva upora proti okupatorju in mednarodnega praznika dela REVIJA PIRANSKIH PEVSKIH ZBOROV Nastopajo: Portoroški zbor, ŽePZ Roža Portoroža Društva invalidov občine Piran, MoPZ Pergula Sveti Peter, MePZ Georgios Piran, MePZ Sveta Lucija, MePZ Faros Portorož In Komorni zbor Karol Pahor Piran. 25. - 27. 4. od petka do nedelje Piran in Sečoveljske soline 12. SOLINARSKI PRAZNIK OB PRAZNIKU SV. JURIJA Podroben program prireditve bo objavljen v posebni programski zloženki v knjigarno... Kristina Menih GOLOBICA IN REK ter razstava ilustracij v koprski knjigarni in založbi Libris začenjajo novo leto s predstavitvijo naše nove knjige avtorice Kristine Menih Golobica in Rex- Istrske zgodbe, pripovedke in pričevanja. Predstavitev knjige in otvoritev razstave knjižnih ilustracij, ki so delo mladih likovnikov, koprske umetniške gimnazije, bo v petek, 10. januarja ob 18. uri v Pretorski palači v Kopru. V knjigi Golobica in Rex je zbranih trinajst zgodb. Uvodna Refošk in Malvazija, ter Jutranja refleksija antičnega Rimljana sta povsem domišljijski in avtorski. Zgodbe Burja, Čudežna golobica, Figov top in Noč je moja, dan je tvoj je avtorica priredila po znanih istrskih legendah in ljudskih pripovedkah, v zgodbi Voda od jajc se prepletajo resnični dogodki in avtoričina domišljija, prav tako tudi v pripovedi Zaklad v vinogradu. Zaključno šaljivo zgodbo Kako so Istrani osle sejali pa je priredila po ljudski pripovedki. Zgodbi Istranka in Rex sta nastali na osnovi zgodovinskih dejstev in pripovedi nekaterih starih domačinov. Najbolj dokumentarni sta pripovedi Concettovi spomini in Annina zgodba. Posebnost knjige je, da smo k sodelovanju povabili tudi dijake koprske gimnazije umetniške smeri, ki so pod vodstvom mentorja Mateja Kocjana zgodbe tudi ilustrirali. Zato je knjiga kot celota svojevrstna antologija slogov in risarsko-slikarskih tehnik, ki sojih njihovi avtorji oblikovali na podlagi svojih osebnih lastnosti. Ta likovna razdrobljenost se harmonično povezuje tudi z besedilom, saj zgodbe zajemajo tako pravljice in pripovedke kot biografske dogodke iz življenj resničnih ljudi. Dijaki, ki so sodelovali pri ilustriranju knjige Golobica in Rex so: Evgen Čopi Gorišek, Gala Anaja Hvastija, Amir Ibradžič, Mateja Kovač, Irina Larikova, Ivan Loboda, Tamara Mihalič, Helena Mikolj, Urška Pohlen, Maj Pregelj, Rebecca Reja, Monika Rojc, Sara Svati Sharan, Erik Ternav, Barbara Vintar in Valentina Žbontar. Kristina Menih je vsestranska ustvarjalka, svobodna novinarka, pobudnica sprostitvene in ekološke vzgoje, v zadnjem času pa pripovedovalka istrskih zgodb, pripovedk in pričevanj. Je pobudnica številnih projektov, s katerimi istrsko pravljično izročilo razširja med mladim in starejšim občinstvom. Kriftin« Menih Golobica in Rex Iftrjke zgodbe, pripovedke in pričevanja ilbj Ljubljanski center za urbano kulturo Kino Šiška je bil prejšnji četrtek prizorišče 5. festivala založništva in glasbe Tresk. Na festivalu se je predstavilo veliko število domačih izvajalcev, ki delujejo v pretežno podzemnih sferah, a poglavitni namen dogodka, ki je povsem napolnil Kino Šiška, je bila promocija domačega neodvisnega zažižništva. No, svoje sta prireditvi z izvirnimi in "odbitimi" vizualijami pristavila tudi Izolana Marko Vivoda in Gašper Milkovič Biloslav, ki delujeta pod psevdonimom Izland. Tokrat sta svoj psihadelični spektakel "posodila" gorenjskim DIV elektroničarjem New Wave Syria in kombinacija je bila brez dvomov zelo posrečena. Do konca prvega polčasa beležimo še dve minuti odmora ter prevlado Slovenije. V drugem polčasu se razmerje moči na parketu ni spremenilo. Trener Kavčič je vnovič ponudil igro vsem 11 igralcem, minute pa so dobili tudi vsi trije vratarji (zadnjih 10 minut je branil Nejc Kodrič). V zadnjih treh minutah je bil postavljen končni izid - 3:1. Slovenija je prek Zajca povedal 2:0, Francozi so zapretili na 2:1, za končnih 3:1 pa je zabil Lojen in tako v kali zatrl francoske zamisli o popolnem preobratu. Matej Kavčič, trener Slovenije: »Igrali smo boljše kot v Sevnici, žoga nam je boljše in lepše tekla. Vedeli smo, kaj bi radi. Čeprav so nas Francozi v prvih petih minutah dobro stisnili. Številne priložnosti smo si ustvarili iz igre, to je naša velika kvaliteta. Igralci pa so tudi spoznali, da tisto, kar delamo na treningih, pije vodo. Zato nam je tudi na samih tekmah precej lažje!« Dani Vulikič, kapetan Slovenije: »Vesel sem zmage ter seveda številnih gledalcev, ki so nas prišli podpirat. Zmaga je naša borbenost, pretirane lepote v igri ni bilo. Francozi so nas presenetili le toliko, kolikor so se pomaknili na svojo polovico, ni bilo presin-ga, ki jih je krasil dan poprej.« Nik Zajc: »Dobro smo igrali, tudi zato, ker smo se dobro pripravili na tekmeca, analiza nam je pomagala. Gostje so igrali, kot znajo, mi pa smo bili boljši.« Naslednji teden bo v Mandra-ču objavljen pogovor z Nikom Zajcem, Izolanom, ki je svoje nogometne spretnosti posodil škofijskim Bronxom. Prve kvalifikacijske tekme odbojkaric Izolske odbojkarice, ki so prepričljivo zmagale v rednem delu prvenstva v 3. ligi zahod, so že začele dodatno ligo za popolnitev druge lige. Njuna tekmeca sta drugouvrščeni ekipi iz skupine center in zahod in sicer moštvi Volleyball Ljubljana 2 in Partizan Škofja Loka. Prvo srečanje so naše punce odigrale že sinoči v Livadah, njen prvi nasprotnik pa so bile ljubljanske igralke. Naslednja tekma jih čaka v sredo, 2. aprila in sicer gostovanje pri škofjeloškem Partizanu. Zatem se z obema konkurentoma še enkrat srečajo: 5. aprila z Volleyballom v Ljubljani ter 12. aprila s Partizanom v Livadah. Po tem datumu sledijo 10. in 17. maja še kvalifikacije za popolnitev druge lige zahod. l.SNTL-članice Arrigoni: Muta 3:5 Minuli vikend so članice igrale doma tekmo 13. kroga proti ekipi Mute. Kljub temu da gostje zaradi bolezni niso prišle v popolni postavi, našim igralkam ni uspelo prit do želj ene zmage. Tekmo smo odigrali preveč živčno in brez potrebne zbranosti, ki je v tem športu š ekako pomembna. Dve tekmi je zmagala Jana Ludvik, eno pa Urška Čokelj. Matija Novel državni prvak V soboto in nedeljo je na Ptuju potekalo 23. državno prvenstvo za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Na prvenstvu se je igralov dveh kategorijah in sicer posamezno in v dvojicah. Novi državni prvak je postal Matija Novel, ki je v finalu prepričljivo s 3:1 premagal domačina Marsela Šegulo. Izredno zadovoljni smo bili tudi pri dekletih, saj so se kar tri igralke uvrstile med prvih osem. Najvišje se je uvrstila Lea Paulin, ki je v polfinalu s 3:1 izgubila proti Lari Opeki iz ljubljanskega Kajuha. Opeka je bila usodna tudi za Kirn Fink v četrtfinalu. Tukaj je Kirn izgubila zelo tesno, s 3:2 v nedvomno eni od najlepših tekem na prvenstvu. V četrtfinalu je tesno s 3:2 izgubila tudi Manca Paljk, proti neugodni Tari Kobetič iz Edigs iz Mengša. To je bila tudi najboljša uvrstitev Mance v tej kategoriji. Na uradni lestvici RS tako prepričljivo vodi Matija Novel. Pri mlajših kadetinjah pa je Lea Paulin druga, medtem ko se je na peto mesto povzpela Kim Fink. Manca Paljk pa je iz dvanajstega mesta skočila na sedmo. V igri dvojic sta pri dekletih Lea Paulin in Kim Fink osvojili drugo mesto. V finalu sta s 3:2 izgubili proti katarini Stražar in Niki Kabetič iz Mengša. Manca Paljk in Minea Ljucu pa sta za med osem s 3:1 izgubili proti Tari in Viti Kabetič, ravno tako iz Mengša. Drugo mesto v dvojicah je prav tako osvojil Matija Novel v ekipi s Tajem Lavričem iz Vesna Zalog. Prvo mesto sta osvojila Ptujčan Marsel Šegula in Rok Trtnik iz Vesne Zalog. Erik Paulin dvakrat tretji na državnem prvenstvu V nedeljo je na Ptuju potekalo državno prvenstvo za člane in članice do 21 let. Zelo dober rezultat je z osvojenim tretjim mestom v posamezni konkurenci dosegel Erik Paulin. V polfinalu je s 4:1 izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Deniju Kožulu iz Logatca. Še eno tretje mesto je Erik dosegel v dvojicah v paru z Denisom Pintarjem iz ljubljanske Ilirije. Od ostalih rezultatov velja omeniti še uvrstitev med osem Urške Čokelj in Rebeke Lukič iz Vesne Zalog v igri dvojic. teMB KoperCup Čestitamo Klemnu Semelbauerju, Roku Verderberju (oba JK Pirat), Mari Turin (JK Izola) in Petru Mi-livojeviču (JK Jadro) za uvrstitve od drugega do petega mesta na Koper Cupu, ki se ga je udeležilo 106 optimistov iz Italije, Avstrije, Češke, Madžarske in Slovenije. Jadralci so bili razvrščeni v dve skupini, po sedmih odjadranih pa plovih je slavil avstrijski jadralec Vannis Saye. Žal je današnji močan jugo odpihnil vse upe, da bi se jadralci vendarle podali na vodo in tako so včerajšnji rezultati tudi končni. Čestitke gredo vsem najboljšim mladim jadralcem ter organizatorju JK Jadro Koper za še eno odlično izpeljano regato. Posadki Dejana Presena naslov državnih prvakov Štiri slovenske in šest tujih posadk se je pomerilo za naslov zmagovalca prvenstva, domače pa seveda še za naslov državnih prvakov. Napetosti in presenečenj tudi tokrat ni manjkalo. Če sta Hrvat Tomislav Bašič in Avstrijec Christian Binder suvereno držala prvi dve mesti od začetka do konca, se je za preostala mesta odvijal srdit boj. V soboto zvečer po seriji ‘vsak z vsakim’ je tretje mesto držal Poljak Patryk Zbroja, naslov državnega prvaka se je nasmihal našemu Gorazdu Rajarju na četrtem mestu, dva od favoritov, aktualni slovenski državni prvak 2013 Dejan Presen in švicarski krmar Lorenz Mueller pa sta pristala v spodnjem delu lestvice. Tiho nedeljsko jutro je nakazovalo na odpoved četrtfinala in tako bi se le še prva četverica med seboj borila za medalje. Vendar je maestral že zgodaj napolnil morje pred Izolo in četrtfinale je močno premešalo karte. V polfinalu so se Bašiču pridružili Christian Binder, Gorazd Rajar in Dejan Presen, za ostale pa je sledila borba za mesta od 10. do 5. Bašič in Binder sta si priborila veliki finale, v katerem pa Bašičeva ekipa ni dovolila presenečenj. Ekipi Gorazda Rajarja in Dejana Presena sta v malem finalu odločali o skupnem tretjem mestu ter o državnem naslovu. Rajar je začel z zmago, Presen v drugem dvoboju izenačil na 1:1 in vse je bilo nared za dramatičen zaključek, v katerega se je kot ‘koscenarist’ vpletel še usihajoč veter. Pred razsodniki pod vodstvom Andraža Koželja je bil le še zadnji dvoboj. Kljub Rajarjeve-mu vodstvu po startu ga je ob koncu druge stranice Presen ujel, si izboril malce boljšo pozicijo, nato pa se je smer vetra ravno toliko zasukala, da v lahkih sapicah Rajar ni imel več možnosti za preboj naprej. Dejana Presen s posadko Miha Truden, Marko Pihlar in Gal Potrč Pajk je tako ubranil naslov državnih prvakov ter odnesel domov tudi pokal za tretje mesto, hrvaška posadka Tomislav Bašič, Stjepan Vitaljič, Pave Pleslič in Ivan Ivankovič pa pokal skupnega zmagovalca letošnjega prvenstva. Kino Odeon gosti Janez Marinška V kinu Odeon bodo 2. aprila gostili retrospektivo ob prvi obletnici smrti Janez Marinška, kije s Konijem Steinbacherjev zasnoval obalno, pa tudi slovensko delovanje na področju animiranega filma. KJER SO FILMI DOMA Galerija Alga Izola V četrtek, 3.4. ob 19.00 otvoritev retrospektivne razstave ob 70-letnici IVANA STOJANA RUTARJA Galerija Insula LIKOVNA KOLONIJA ŽIVETI S PRISTANIŠČEM 2014 Jure Cihlar, Barbara Čižmek, Jurij Kobe, Jelena Krstič, Zoran Krulj, Slavko Krunič, Mira Ličen Krmpotič, Klavdij Tutta, Vaško Vidmar, Nikola Žigon Razstava bo na ogled do 10. aprila 2014. Galerija Plač Izolanov razstava projektov MUZEJSKI PARK ARGO Minilo je eno leto od smrti Janeza Marinška, ki je v paru s Konijem Steinbacherjem neprecenljivo pripomogel k rojstvu in razvoju slovenskega animiranega filma. Janez Marinšek se je rodil leta 1942 in čeprav je bil po poklicu ekonomist, se ga spominjamo najprej kot režiserja animiranih filmov, nato kot direktorja Globus filma Koper, predstavnika distribucije Vesna film Ljubljana, kasneje pa je bil dejaven tudi na Filmskem skladu Republike Slovenije. Ob obletnici se bodo Marinšku poklonili v Art kinu Odeon, kjer bo 2. aprila na sporedu retrospektiva njegovega delovanja, ki je tesno povezano z Izolanom Konijem Steinbacherjem, s katerim smo se ob tej priložnosti pogovorjali. - Kaj bomo videli na retrospektivi? - Na ogled bo veliko filmov, ki smo jih za to priložnost tudi restavrirali. Mnogi od teh filmov niso bili na ogled že zelo dolgo. Naprimer Superman, tretji film, ki sva ga z Janezom naredila, bo prvič predvajan po štiridesetih letih. Manjka sicer nekaj kadrov, ki so izginili, a vendarle. - Janez Marinšek je bil zate pomemben, ker je tvoje delovanje postavil v nek institucionalen okvir. - Lahko bi rekli, da je bil njegov vpliv tako velik, da se brez tega morda ne bi podal v animacijo. Po animiranem filmu Ribič iz leta 1968, delo šolskega krožka Zarja, me je Marinšek, ki ga takrat še poznal nisem, ustavil na cesti, in me je vprašal, če bi se lahko dobila. In sva se in tako se je začelo. - Je hitro prišlo do prvega filma? - Najprej je nastalo filmsko gledališče v Kopru. Imeli smo predstave ob ponedeljkih na potujočem kinu, ki je glasno ropotal. No, po enem letu strašnih bojev s samo-upravljalci kina pa nam je vendarle uspelo priti do kinodvorane. - Takrat je bilo pomembno tudi sodelovanje z gimnazijo. - Ja, prvi abonma so v glavnem vzeli gimnazijci in ker je bila prva predstava razprodana, jih je bilo treba ponavljati. A takrat ni šlo samo za navadne projekcije, saj sem pred vsakim filmom opravil uvodnik, pa tudi občinstvo je bilo drugačno. Pred filmom o Janiče Joplin, ko smo že bili v kinu, so naprimer zaradi prevelike gneče razbili vrata kinodvorane (smeh). - Za razliko od tebe so Marinška vedno povezovali s Koprom in ne z Izolo. - Res je, ampak vsi najini filmi so nastali v Izoli, brez izjeme. - Torej tudi vajin prvi, Govorec. Kaj sta pričakovala od filma? - Računala sva na to, da bo uspešen in sva ga zato poslala na festival amaterskega filma, ki je bil ravno v Ljubljani. In film je bil nagrajen z Zlato medaljo. - Kot takorekoč vsi, ki sta jih naredila. - Ja, resje. Sledili so Figov list, Superman, kasneje pa sva se lotila vsak svojih projektov. No, kljub vsemu pa sva še vedno bolj ali manj redno sodelovala. Nazadnje pri filmu Gremo v Raj, ki je nastal leta 2012. ur Kulturni dom Izola Galerija Meduza Koper Nataša Segulin - Tihote fotografije sobota, 29.3. ob 17:00: Gledališče Steps Izola, Plesni studio Lai in Šola Cirque vabijo na predstavo za male in velike otroke V DEŽELI PRAVLJIC. Vstopnina: 4eur nedelja, 30.3. ob 18:00: Gledališka predstava skupine La Bottega v italijanskem jeziku TARTUFO (org.: Skupnost Italijanov Dante Alig-hieri). Vstop prost. torek, 1.4. ob 19:00: Milan Hervol nam bo predaval O HRANI. Zaradi organizacije degustacije prosimo, da udeležbo potrdite najkasneje do sobote, 29.3.2014 v Galeriji Alga. Vstopnina: 3eur. četrtek, 3.4. ob 19:00: otvoritev retrospektivne razstave ob 70-letnici IVANA STOJANA RUTARJA. Vstop prost. četrtek, 27.3. ob 18:00: mlada Poljakinja kot PRISELJENKA; v četrtek, 27.3. ob 20:30: KINO V ŽIVO: film Maje VVeiss SLOVENSKEMU NARODU UKRADENI OTROCI; od petka, 28. do nedelje, 30.3. in v četrtek, 3.4. ob 18:00, v ponedeljek, 31.3. ob 20:30, v torek, 1.4. ob 20:00: supljivo življenje temnopoltega služabnika v ameriški drami BATLER; v petek, 28.3. ob 20:30: CAPRIS0VA PREMIERA: nacistični roparji in VARUHI ZAPUŠČINE, na ogled še v soboto, 29. in nedeljo, 30.3. ob 20:30, v ponedeljek, 31.3., torek, 1.4. in četrtek, 3.4. ob 18:00; • sreda, 2.4. ob 20:30: SPOMINSKI VEČER JANEZA MARINŠKA; • četrtek, 3.4. ob 20:30: POKLON FRANTIŠKU ČAPU OB STOLETNICI ROJSTVA; Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10:00-12:00 ter 17:00-19:00, sobota 10:00-12:00; • Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18:00-20:30.. 1 Razstava bo na ogled do mai 2014 Center za kulturo, šport in prireditve Izolo Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola Cente /n)) c nto www.center-izola.si • www.odeon.si r Ldm'1 CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOLA vi vvmtvc 9 Agnese Babič je v pogovoru z Natašo Benčič, novinarko Radia Koper-Ca-podistria, ki vodi večerne klepete z »Zanimivimi Izolani«, spregovorila zlasti o sožitju in strpnosti, ki sta potrebni za ugodno sobivanje dveh in več narodov na enem področju, ter o dvojezičnosti v praksi. »Ko sem bila še mlajša, tam nekje še v osnovni šoli, sem pogosto občutila razlikovanje »mi smo mi, vi ste vi«, sedaj tega ne čutim več,« je dejala samostojna kulturna koordinatorka na izolski CAN, kot s kratico pravimo Comunita’ Autogestita Nazionale, kjer usklajuje postavitve razstav, večerne dogodke, kot so literarni, glasbeni in drugi večeri, obenem pa še vodi Skupnost Italijanov, ki trenutno zaposluje 5 ljudi. Delovno mesto je prevzela septembra 2004, po tistem, ko se je Skupnost Italijanov iz Besen-ghijeve palače selila v Manziolijevo in se je Claudio Chicco, ki je do tedaj usklajeval kulturno dogajanje v okviru italijanske skupnosti, ter je ob tej priložnosti dogodek glasbeno pospremil na klavirju, odločil upokojiti. »Nikoli si nisem predstavljala, niti želela, da bi oziroma da bom opravljala pisarniško delo, pa poglejte me zdaj« je smeje dejala diplomiranka beneške fakultete za arhitekturo, gradnjo in konservatorstvo, ki je pred to zaposlitvijo delovala kot konservatorka na piranski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V okviru svoje stroke je, med ostalim, sodelovala v mednarodnem projektu revitalizacije istrskega podeželja Revitas, in sicer pri obnovi trga v Topolovcu, kot soavtorica pa je podpisana v več publikacijah, na primer v »Koper - mesto stoterih dimnikov: identitetni elementi mestnega jedra«, ter za Izolo izjemno pomembno »Od Vrat do vrat čez izolske kontrade«, pobudnica katere je bila Dora Beržan. Trenutno sodeluje s Silvanom Sauom pri pripravi monografije o izolskem pokopališču oziroma o pokopališču Callelarga, kakor ga imenujemo v domačem okolju, kjer grobovi naj starejših mestnih družin ter uglednih in zaslužnih Izolanov pričajo o zadnjih dveh stoletij in več zgodovine Izole. »Lansko poletje sem visoko noseča hodila po pokopališču ter merila in skicirala grobove. Marsikomu sem se zdela čudna, zelo čudna, vendar jaz pri delu, ki vključuje mojo stroko, neizmerno uživam«, je v izbrani italijanščini - večer je namreč potekal dvojezično - omenila kulturnica, ki z »multipraktično« žilico sodobne mlade ženske uspešno usklajuje kariero, vzgojo dveh malčkov in trenutke za razvajanje v dvoje. Ksenija Orel Dula ni porodničar, niti babica Drage žene in mame, zagotovo se dobro spomnite vsakega vašega poroda, saj tega nobena mati nikoli ne pozabi. Ali vas ni ob prihodu v porodnišnico sprejela povsem neznana oseba, ki vas je bolj ali manj grobo vaginalno pregledala? Nato so vam nadeli bolnišnično, povsem sterilno oblačilo, na kar vas je neznanka še obrila in klistirala. Sledila je kratka pot brez besed v porodno sobo, kjer ste leže in v povsem neintimnem bolnišničnem okolju, v prisotnosti številnih neznancev in aparatur, rodile. In manj, kot ste stokale, bolj vzorna porodnica ste bili. Seveda ste po porodu dejale, da ko zagledaš svoje bitjece, kmalu pozabiš na vse hudo. Pa je to res? Ste res pozabile? No, če ste med srečnicami, ki so rodile v zadnjih 20-ih letih, vam je ob strani lahko stal in vas spodbujal vsaj vaš mož ali partner. Danes pa imate lahko ob sebi tudi dulo (angleško »doula«), obporodno spremljevalko, ki bodočim mamam oziroma staršem nudi nemedicinsko pomoč, a zelo praktično in čustveno podporo in je s svojo srčnostjo in empatijo podpornica in zagovornica materinih želja in potreb. Tovrstno podporo so ženske v preteklosti vedno imele. Vsaj do obdobja, ko so porod iz domačega okolja preselili v porodnišnice, kjer je postajal vse bolj medicinski dogodek. Zaradi želje in potrebe žensk po ponovi vzpostavitvi čustvene in fizične podpore med rojevanjem ter kot odziv na vse bolj medikaliziran porod, so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavile dule. »Ženska med porodom potrebuje zlasti mir, udobje, občutek varnosti, zasebnost, spoštovanje, spodbudo in potrditev, da ji gre dobro, kar je v sterilnem bolnišničnem okolju, kjer se porodnica in njen partner ne počutita domače, bistvenega pomena, sicer porod lahko postane osamljeno in psihično stresno doživetje,« je na predavanju o dulah in njihovem poslanstvu v soboto, 22. marca v čitalnici Mestne knjižnice Izola, v okviru svetovnega tedna d ul, pojasnjevala Tanja Potočnik, ena izmed slovenskih certificiranih dul pri DONA International. Dula navadno nima medicinske izobrazbe, pozna pa fiziologijo in psihologijo poroda. S svojimi izkušnjami in znanjem je dula lahko v podporo in pomoč tudi partnerju, tako da ga pomirja, ga usmerja in mu pomaga najti učinkovite načine pomoči in podpore svoji ženi, ter ga spodbuja k aktivni vlogi pri porodu. V času nosečnosti dula nosečnici pomaga z informacijami, nasveti in s pogovori o njenih željah, pričakovanjih in morebitnih strahovih glede poroda. Med porodom žensko opogumlja, poskrbi za njeno udobje in ji pomaga lažje se soočati s porodno bolečino z uporabo masažnih tehnik, akupresuro in drugimi neinvazivnimi in neškodljivimi metodami. Spodbuja jo pri dihanju in sproščanju ter predlaga izbiro ustreznih položajev za dosego optimalnega napredovanja poroda. Pomaga ji tudi premagati strah ter razviti zaupanje v lastno telo in porodni proces, pri čemer sodeluje in se usklajuje z babico. Babica in po potrebi tudi zdravnik porodničar sta tista, ki porod spremljata z medicinskega vidika in skrbita za zdravje otroka in matere, vendar jima lahko dula s svojo prisotnostjo delo olajša, hkrati pa bodoče starše razbremeni skrbi in strahov. Porodna spremljevalka pomaga svoji varovanki tudi krajši čas po porodu, ko ji pomaga pri vzpostavljanju dojenja, po potrebi svetuje pri negi dojenčka in ji pomaga, če se pojavijo težave ob širitvi družine in navajanju na nove življenjske vloge. Žensko telo ima dar in sposobnost, da svet obogati z novim življenjem. Tanja Potočnik, dula z Obale, je ob sklenitvi srečanja poudarila, da moramo ženske predvsem zaupati svojemu telesu, verjeti v svojo sposobnost rojevanja, in razumeti, da telo in psiha delujeta povezano in usklajeno. Če smo povezane same s seboj, telesno in duševno, je lahko porod najlepša in najmočnejša izkušnja v življenju, v kateri ženska izkusi in najde svojo moč ter se poveže z modrostjo vseh svojih prednic. Svetovni teden doul je od 22. do 28. marca. Ksenija Orel Pozor, pada hiša! Na eni strani Izole se gradi, na drugi pa se ruši, in to kar samo od sebe, oziroma od časa ali napačnih odločitev. Izola je trenutno eno veliko gradbišče. Sončno nabrežje je bilo menda v tako slabem stanju, da je rekonstrukcija, pravijo, nujna. Izolske ulice so v tako slabem stanju, da nas, pravijo, lahko reši samo še urbana oprema s svojimi betonskimi klopmi in osvetljenimi volti. Podhodi med bloki v Livadah so bili v tako slabem stanju, da je bila prenova prav tako nujna. Vraga, še potka ob mestni knjižnici je bila tako znucana, da so jo Komunalci v teh dneh pretla-kovali in osnovnošolcem in sprehajalcem zgradili prvo pretlakovano krajšnjico v mestu. Torej zakaj si nihče od tistih, ki odločajo, kam se bo zasadila lopata, ne ogleda nekaterih objektov, ki so na tem, da se preprosto zrušijo? Našteli smo jih že nekajkrat, ampak očitno jih bo treba še večkrat, vsaj tolikokrat, da vsaj v uredništvu ne bi imeli slabe vesti, če bi se kaj zgodilo. Začnemo lahko s hišo v koprski ulici 19., kjer nas je občan, katerega dnevna soba meji na stavbo, opozoril, da se je pred nekaj dnevi v notranjosti razpadajoče hiše nekaj velikega zrušilo in je menda kar nekaj časa ropotalo. Objekt je na tem, da razpade in za takšno strokovno mnenje ne potrebujemo niti strokovne analize. Drugi objekt je nad gostilno Ribič. Kot je povedal lastnik gostilne, je edini način, da Občina dobi najemnika za ta objekt ta, da potencialnemu investitorju omogoči rušenje starega in gradnjo novega objekta, ob tem pa mu vsaj za nekaj časa ne zaračunava najemnine. Pozabiti ne smemo niti na hišo v Krpanovi ulici, kjer se je občan že večkrat pritožil, da mu je med sprehodom omet skoraj padel na glavo. Spodnja slika pa nazorno kaže na to, kaj se lahko zgodi, ko je razpadajočemu objektu dovolj kljubovanja z gravitacijo. Iz občine so odgovorili, da je bila na naslovu Krpanova 2, ki je v delni občinski lasti, odstranitev poškodovanega fasadnega ometa naročena Komunali, ki bo dela izvedla v tem tednu. Objekt Koprska 19 pa je v postopku pri gradbeni inšpekciji, zato se je treba za ostale informacije obrniti na gradbeno inšpekcijo. a.m. Izola----------------------------------------------------------------- Čebotu v spomin Življenje je en sam blues V soboto, 15. marca smo se, veliko prezgodaj, poslovili od izolskega ribiča Bogdana Čebohina, oziroma, od Čebota za vse, ki so kdajkoli od blizu spoznali življenje slovenskih ribičev, spoznali njihove usode, njihovo navezanost in hkrati prenasičenost z morjem, njihovo trmo in dostopnost hkrati, njihovo vedenje in svetovljanstvo, ki je bilo bliže mornarjem širnih oceanov kot domačim zapečkarjem. Poslovili smo se od Čebota, pa se je v soboto, v tisti edini sončni uri deževnega dne, zdelo, kot da se poslavljamo od slovenskega ribištva. Tam so se zbrale posadke ladij, ki jih že nekaj časa ni več. Ladij ni, ljudje pa so še, izmučenih obrazov in nagr-bančanih rok, z nenavadnim leskom v očeh, ki bi lahko bil tudi solza. Prišli so kapitani, kapomakine, ribiči in kuharji, tisti, ki so se tudi tega dela ribiškega poklica učili pri Čebotu, mojstru brodeta, marinade crude in slanih sardonov. Tam so bili zbrani, kot da bi hoteli povedati: glejte, koliko nas je bilo še nedolgo tega dokler nas niso prevarali vsi po vrsti. Čebo jih je sklical, čeprav morda ni bil najpomembnejši mož velike flote, a je bil dovolj pogumen in predan, da so prišli vsi in se poslovili od prijatelja in sodelavca, od ribiča in skupaj z njim, tudi od ribištva. Leta 2009, ko je Čebo naštel petdeset let, je Ervin Hladnik Milharčič, veliko reportažo o slovenskem morskem ribištvu, začel prav z njim: Bela ribiška koča je ob sončnem zahodu pristala ob pomolu v Izoli. Bogdan Čebohin je v debelem predpasniku na palete zlagal zabojnike s sardoni. Na morju je bil dva dni in dve noči zapored. “Ujeli smo pet ton, "je zadovoljno rekel in zamrmral, daje to skoraj več, kot so ujeli zadnje tri mesece. Na severni Jadran je prišla pomlad. Priplavale so prve jate sardonov in sardin, ki ne marajo mrzle vode. “Morje je blues, ” je rekel in polagal zabojček na zabojček. “Je glasba slabega in dobrega. Danes je dobro. Življenje je gusarstvo, ne? Narediš, kar moreš. Lovim plavo ribo in poslušam blues. ” Blues? Kateri blues? Čebo je posebnost med izolskimi ribiči. Ima dvainštirideset let delovne dobe. Skoraj toliko, kot ima let. Leta si je nabral z benificiranim delovnim stažem, ki ga imata samo še dva ribiča. On in njegov prijatelj Stevo. Ohranila sta ga, ker ju je zakon, ki je staž ukinil, ujel z več kot petindvajsetimi leti delovne dobe. Vse življenje je preživel na ribiških barkah. “J. J. Cale, recimo, ” se je nasmehnil. “To je muzika moje generacije. Clap-ton. John Lee Hooker. On je zame največja enigma. Chicago Blues. Willie Dixon, Muddy Waters, Hotvlin’ Wolf. Z bluesom sem začel poslušati glasbo. B. B. King je še vedno prijetna muzika. Blues je način življenja, tako kot ribištvo. ” V ritmu je zlagal tono za tono rib, ki so mu jih podajali z barke, in se ni pustil motiti začudenju. “To je naše življenje. Ribištvo je težko delo. Poleti je vročina, pozimi je mraz. Dobro vreme, slabo vreme. Ven gremo v vsakem vremenu, tudi takrat, ko se zdi, da ni za iti. Če ne ujameš nič, nimaš nič. Plačani smo od ulova. Zadnje čase pa ni veselo. Iti na morje je pravi blues. Prvi dan smo šli ob dveh zjutraj. Vrnili smo se ob dveh popoldne in ob štirih smo šli nazaj ven. Zdaj je šesta zvečer. Jutri ob sedmih gremo spet ven. Težko si spočiješ. Da se živeti s štiristo evri. Tudi s tristo. Da se tudi z nič. ” Takšno je bilo življenje Čebota, ribiča, ki je to postal pri petnajstih letih in je to ostal do smrti. Šola ga ni naučila veliko, zato pa mu je življenje dalo znanja za vse šole skupaj. Ja, pogrešali bomo njegove modre pripombe, ki jih je, s strani, vpletal v naše pogovore. In pogrešali bomo njegov zeleni čaj z mlekom in predvsem blues. “Koga zavrtimo” sem ga večkrat vprašal, ko smo se množili na ulici, pa je odgovoril: “Saj ni važno, samo da je dobro in od srca. Blues mora priti od srca”. Tudi ta zapis je prišel od tam, dragi Čebo. Mef Predzadnja Nenavadna kraja Nekdo je iz trgovine ukradel nekaj kompletov za talno gretje. Trgovca je oškodoval na 700 evrov. Ukradel je mobitel Nekdo je v garderobi športnega kluba ukradel mobitel in lastnika oškodoval za 200 evrov. Zmagal je pošiljko Na osnovi razpisa iskanja je bil prijet mlajši domačin. Zaslišan v zvezi storjenih kaznivih dejanj, nakar je bil priveden na sodišče, kjer so mu vročili pisemsko pošiljko. Pripravljal se je na nočno vrtnarjenje Varnostnik je v trgovini pri tatvini artiklov prijel storilca, ki je ukradel dva para vrtnarskih rokavic in eno led svetilko. Predal ga je policiji v postopek. Starejši mladoletnik Zaustavljen je bil starejši mladoletnik, ki je vozil moped, za katerega nima vozniškega dovoljenja. Moped so mu zasegli. Sledi mu obdolžilni predlog. Pijan za volan Zaustavljen je bil voznik osebnega avtomobila, kateremu se izvršuje ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Napihal je 0,45 mg/l alkohola. Vozilo so mu zasegli. Sledi mu obdolžilni predlog. Še bolj pijan za volan Ob 12.35 smo dobili obvestilo, da iz Kopra proti Žusterni zelen Golf vijuga po cesti, zadel je tudi v obcestno ograjo. Policisti so vozilo zaustavljali z modrimi lučmi in sirenami pri pokopališču Izola. Pri ustavljanju je voznik, 57-letni Izolan, z vozilom zaradi vožnje preblizu desnega roba smernega vozišča trčil v robnik in vozilo poškodoval, tako da je obstalo na vozišču v nevoznem stanju. Pri preverjanju po evidencah je bilo ugotovljeno, da je vozilu potekla veljavnost 26.11. 2013. Zoper voznika je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1.27 mg/l. Izola-nu sledi obdolžilni predlog. Alkoholna siesta Občan je sporočil, da v na tleh leži moški. Ugotovljeno je bilo, da počiva domačin, katerega je utrudil alkohol. Končal je v domači postelji. Razgrajal je Občanka je sporočila, da njen prijatelj razbija po hiši in meče svoje stvari. Ugotovljena je bila kršitev javnega reda in mitu ter izdan plačilni nalog. Pa še ob nož je Ob 21.45 so izolski policisti odredili pridržanje moškemu, ki je v gostilni, ko je prišel v spor z natakarjem, grozil z nožem in se ni umiril. Nož so mu odvzeli, sledi mi plačilni nalog. Mopedov se ne prevrača! Občan je sporočil, da je prišel v spor s hčerko. Očeta je začela zmerjati in mu je prevrnila moped. Izdan ji je bil plačilni nalog. S poostrenim nadzorom dobili štiri uživalce S sobote na nedeljo ponoči so imeli policisti in kriminalisti poostren nadzor v okolici diskoteke v Izoli. Štirim osebam so zasegli manjšo količino prepovedane droge (amfe-tamini, prašnata snov, tablete ...), ki so jo poslali na analizo. Po pridobljenih rezultatih sledi prekrškovni postopek. Popoldanska obrt mu je navrgla ovadbo 26-letni Vrhničan pa je imel pri sebi 11 zavitkov bele prašnate snovi, za katero so policisti posumili, da gre za prepovedano drogo. Odvzeli so mu prostost in podali predlog za hišno preiskavo, kjer so našli še več različnih tablet, prašnato snov in različne pripomočke za preprodajo prepovedane droge. Po zaslišanju je bil izpuščen, sledi mu kazenska ovadba. Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z garažo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127 - Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948 - Lepo, veliko , nadstandardno stanovanje v Izoli zamenjam za manjše (lahko garsonjera) z doplačilom v Izoli ali Ljubljani. Tel: 040 667 947 - Prodam ali oddam hišico 48m2 na otoku Ugljanu (Kukljica). Plažo in vsa infrastruktura v neposredni bližini Tel: 040 667 947 - Prodam enosobno stanovanje v novogradnji, okolica Izole. Stanovanje je opremljeno Tel: 040 755 444 040 385 666 - Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127 NAJAMEMO - Štiričlanska družina najame v starem delu Izole dvosobno stanovanje. tel 040 503 177 - Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462 ODDAMO - Oddam stanovanje 70 m2 opremljeno in z lastnim parkiriščem. Tel.: 041 845 940 - Oddam opremljeno stanovanje na Dobravi, 35 m2, za daljše obdobje. Primerno za dve osebi, z lastnim parkiriščem. Tel.: 041 845 940 - Oddamo opremljeno enosobno stanovanje v centru Izole, za krajše ali daljše obdobje, Gsm: 041 792 201 - Oddamo garsonjero v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel. 040 931 511 - Dvosobno opremljeno stanovanje v Izoli oddam za daljše obdobje. Tel. 041 344 280 - Pasaro Istranka, letnik 1980, registrirano do 2015, v fazi celovite prenove, prodam. Cena znaša EUR 800,00. V ceni je vštet rezervni motor Tomos T4, ponjava za krmo, letna tenda in vsa ostala obvezna oprema. Možnost dogovora za praktično nerabljen ( max 30 ur ) štiritaktni motor Johnson 6 KM, letnik 2007 ali štiritaktni Suzuki 15 KM, letnik 2003. Za ogled pokličite 041 662340. - Prodam oljčni nasad velikosti 5.000 m2 z 80 oiljkami, na pobočju nad Mehanom. Tel.: 031 764 316. - Podarimo pasjo uto iz dveh prostorov 200x150x120, vse toplotno zaščiteno za večjega psa, ki bo na prostem. Interesenti jo prevzamejo z lastnim prevozom v Jagodju. Informacije na GSM št. 051367568, vsak dan od 10 ure do 18 ure. - Prodam velik hladilnik z zmrzoval-no skrinjo Nofrost Bosch. Cena po dogovoru, tudi na obroke. Tel.: 040 880 565 - Ugodno prodam skoraj novi kolesarski čeladi za odrasle in za otroke in svetlo moder dres za gimnastiko z dolgimi rokavi, (primeren za otroke od 5 do 8 let), Gsm: 040 984 263 Ba® - Gostilna Istra išče kuharja s poznavanjem mediteranske kuhinje ter natakarja/ico. Tel: 041 345 605 - Nudim pomoč pri učenju, inštrukci-je italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.Imam dolgoletne izkušnje. Tel. 040 351 249 - Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483 - Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013 - Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716 - NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ah bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894 - Inštrukcije - matematika, fizika ah kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ah maturo. 041 345 634 Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Zahvala Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustil naš dragi sin, oče, brat, stric, prijatelj Bogdan Čebohin - Čebo 28. 11. 1958 - 19. 3. 2014 Ne najdemo besed s katerimi bi se zahvalili vsem, ki ste mu na kakršenkoli način stali ob strani in mu pomagali v času težke bolezni. Na dan slovesa ste bili z nami, poklonih cvetje, sveče in ga v tako velikem številu, od daleč in blizu, pospremili na prerani zadnji poti. Žalujoči: mama Ernesta, oče Jože, hčerka Kristina in sestra Adriana z družino Izola, marec 2014 ox f? f GRILL ^ GRILL +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €- 5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Pihalni orkester Izola je ob materinskem dnevu navdušil prisotne v kulturnem domu Prikicali so pomlad V Kortah so v petek odgnali zimo in priklicali pomlad. Za to smo jim zelo hvaležni, pa čeprav letošnja zima si skorajda ne bi zaslužila tega naziva. Vsaj ta, ki smo jo imeli na obali ne. Dostava jeklenk na dom 080 1228 ISTRABENZ PLINI www.istrabenzplini.si