številka UO • cena 120 din
Celle, 9, oktobra 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Kot vsepovsod, so med
organizacijami ZK tudi
v celjski občini take, ki s
sestanki ne pretiravajo,
kar bi bilo lahko hvale-
vredno, saj je sestankov
aa sploh še vedno veliko
preveč. A glejte nebva-
leinost¡ Nekateri člani
aamreč pravijo, da se
Ubì zdi za tako malo se-
stankov škoda plačevati
tako visoko članarino!
(Novi tednik, 9. 12. 1970)
Poslovne banke ali Rdeči križ
Za krizo v našem gospo-
darstvu je nedvomno kriva
tudi družbena usmeritev,
da je treba zgubarjem na
vsak način pomagati iz po-
slovnih težav. Že razmišlja-
nje o stečaju ali ukinitvi ne-
obetavnih proizvodnih pro-
gramov naleti na velik od-
por, kaj šele da bi do takš-
nih posegov v gospodarstvu
dejansko tudi prišlo.
Tako namenjamo nemalo
denarja in energije za sanira-
nje izgub, namesto da bi vse
svoje ustvarjalne sile usme-
rili v podporo razvojno obe-
tavnih razvojnih programov.
Ob tem je eden največjih
problemov, da so sanacijski
programi pogosto le zbir že-
lja in potreb. Čeprav se v
prenekateri družbenopolitič-
ni skupnosti tega zavedajo,
iz leta v leto potrjujejo navi-
dez nove sanacijske progra-
me,
Na celjskem območju so
se pred kratkim odločili za
stečaj le v velenjski občini,
kjer so ukinili delovno orga-
nizacijo HPH, ukinili pa smo
tudi nekaj neobetavnih pro-
izvodnih programov. Šlo je
za manjše posege v delovnih
sredinah, ki zaposlujejo le
nekaj deset delavcev. Kakor
hitro gre za večje kolektive,
nas je namreč strah prekini-
tev dela in brezposelnosti.
Vzrokov za neučinkovitost
sanacijskih programov je še
več, gre za neustrezno kadrov-
sko strukturo v kolektivih z iz-
gubo, za nestimulativno nagra-
jevanje, za nesprejemljivo poli-
tično prakso pri kadrovanju
najodgovornejših delavcev.
ipd. Odgovore na ta vpraša-
nja smo skušali dobiti v da-
našnji okrogli mizi, ki jo ob-
javljamo na 5. strani. Že uvo-
doma pa je treba povedati, da
vsi sanacijski programi le niso
zanič in že vnaprej obsojeni na
propad. Svež primer uspešne
sanacije je na primer Mlekarna
v Aiji vasi. Pri tem je treba
tudi ločiti sanacijo v republi-
škem merilu od sanacije regij-
skih zgubarjev, ker se rešitve
med seboj znatno razlikujejo.
Gorenje je tako primer uspeš-
ne sanacije, vendar ne smemo
pri tem pozabiti, da je temu
velenjskemu sozdu priskočilo
na pomoč celotno slovensko
združeno delo.
VILI EINSPIELEir
Pogrošno kolo Jakoba
Novaka
Velenjski inovator in kolesarski za-
nesenjak je skonstruiral zanimivo
dvokolo. Stran 16.
Smetane ne poberejo organizatoru
Zadovoljiva ocena izvedbe turističnih prireditev na Celj-
skem. Stran 9.
Zakal nekateri znajo in hočejo, drugi pa
ne
»Preživeli bomo. Kdor si domišlja več, ni realist,« pravijo
v pozdu KTO. Stran 3.
Naši otroci so tudi
naša prihodnost
v Narodnem domu v Ce-
lju bo drevi osrednja občin-
ska prireditev ob tednu
otroka, ki letos poteka pod
geslom Otroci in družbeni
razvoj - Boj za ohranjanje
miru in prihodnosti člove-
štva.
Tudi letos so občinske zve-
ze prijateljev mladine po
vsej regiji organizirale vrsto
prireditev za predšolske in
šolske otroke z namenom, da
v tem tednu še zlasti pouda-
rijo družbeno skrb za otroka
in pokažejo, кцј vse smo v
»povojnem obdobju napravili
zanje. Kljub temu se ne mo-
remo znebiti občutka, da vse
te prireditve bolj ko ne osta-
jajo za zaprtimi vrati igralnic
in učilnic, da je teden otroka
stal zgolj skrb in praznova-
nje zveze, učiteljev, vzgojite-
ljev in mogoče še koga, ki se
po službeni dolžnosti čuti
dolžan dodati kakšno bese-
do ali denar.
Tako je tudi ta svetovna
manifestacija zdrsnila v sivi-
no jugoslovanskega vsakda-
na, apatičnosti in ne izžareva
volje, da bi se poglobili v
smisel in namen tedna otro-
ka. Tedna, ki naj bi združil
naše s svetovnimi silami za
odpravo trpljenja tistih, ki
niso prav nič krivi, da so se
rodili v pomanjkanju in la-
koti, med streli strojnic in
bombniki.
Tudi če mislimo, da so ti
svetovni problemi daleč od
nas, je dovolj, da se malo bo-
lje ozremo okoli sebe in naj-
manj kar lahko ugotovimo
je, da naša skrb za naraščaj
vse bolj peša, da je upadanje
življenjskega standarda že
močno prizadelo odraščajo-
čo mladino, da starše vsebolj
bremenijo osnovni izdatki za
šolaija, da se že močno po-
glabljajo gmotne razlike
med našimi otroci in mladi-
no. Od te temeljne ugotovi-
tve naprej bi lahko, če bi
imeli količki volje in če ne
bi zatiskali oči pred resnico,
marsikaj rekli pa tudi napra-
vili v okviru letošnjega slo-
gana tedna otroka - Otroci in
družbeni razvoj. Pa smo raje
tiho. Saj imamo toliko nako-
pičenih problemov, ki jih je
potrebno nujno reševati za
boljši jutri.
Pri tem pozabljamo, da so
naši otroci tudi naša prihod-
nost.	WE
Bronasti konj na mostu
Vhod v mesto, alipa iz mesta, kakor je komu drago, odslej v
Slovenskih Konjicah varujejo štirje konji.
Pravzaprav so to bronaste konjske glave, delo akademskega
kiparja Milisava Tomaniča, postavljene na stebrih mostu čez
Dravinjo. Kiparje svoje delo izvrstno opravil in pred dnevi smo
ga ujeli pri montiranju odlitkov na granitno podložno ploščo na
stebru. Mimogrede je povedal, da je osnutek konjske glave v
merilu 1:10 napravil v Lipici, kjer mu je bil za model znameniti
žrebec Favoriy Dubovina II.
Most čez Dravinjo s koroškimi glavami, ki so simbol mesta,
ima zdaj svojstven pečat in lepo zaokrožuje podobo Titovega
trga v Slovenskih Konjicah.
MATEJA PODJED
Iz zdravih korenin
Leto cd praznika do prazni-
ka je priložnost za temeljito
oceno uresničenih nalog in
doseženih ciljev. V konjiški
občini, ki te dni v počastitev
na 12. oktober 1942 slavi svoj
praznik, si ne delajo praznih
utvar, da imajo na račun moč-
nega gospodarstva velike
prednosti pred ostalimi obči-
nami.
Vsekakor pa je dejstvo, da je
to gospodarstvo zdravo, da se
industrija preusmerja iz ton-
ske proizvodnje v finalizacijo
izdelkov in da povsod d^ejo
velik poudarek kakovosti iz-
delkov. Gospodarstvo bo do
konca leta svoje načrte uresni-
čilo in doseglo 6 odstotno in-
dustrijsko rast. Unior ostaja
med največimi izvozniki v ob-
čini, v osmih mesecih je izvozil
za več kot 3 milijarde dinarjev.
Sicer pa so v izvoz vključene
vse delovne organizacije v ob-
čini.
V občini trenutno gradijo 46
objektov v vrednosti 5 milijard
25 milijonov dinarjev, od tega
je gospodarskih 26 v vrednosti
4 milijarde 446 milijonov. Med
največjo naložbo gre šteti iz-
gradnjo obrata za proizvodnjo
homokinetičnih zglobov zre-
škega Uniorja. To bo edina in
najbolj vitalna proizvodnja v
Jugoslaviji, ki bo izdelovala
dele za avtomobile na prednji
pogon. Vrednost naložbe zna-
ša 5 milijard dinarjev. Sloves-
nost ob izgradnji I. faze del bo
v soboto dopoldne.
Ob razcvetu turizma, samo
RTC Unior je v šestih mesecih
leta »prenočil« 105 tisoč go-
stov, največ tujih, pa v konjiški
občini ne pozabljajo na poli-
centričen razvoj krajevnih
skupnosti. Pri tem veliko nare-
de in pomagajo krcani sami. V
hribovitih predelih vitanjske
občine bo te dni zazvonilo sto
telefonov, v Draži vasi so se
lotili asfaltiranja krajevnih
cest v vasi in ob otvoritvi, ki bo
jutri, želijo poudariti, da so po-
stali najbolj asfaltirana vas v
občini. Takšnih primerov je v
občini še več in ti so zdrava
osnova za nadaljni razvoj ko-
njiške občine.
MATEJA PODJED
AGRINA
TOZD Sadeks, Žalec
KAMILAN
¿a notranjo in zunanjo upora-
bo: čaj, nega ustne votline,
dezinfekcija, krvavitve iz dles-
ni. inhalacije, čiščenje kože na
obrazu, obkladki. sedežne ko-
peli, kopeli, kopeli...
ZDRAVJE
PRIHAJA
OD SRCA -
OD SADEKSA
MENTOLAN
Notranja in zunanja uporaba
za kapljice, čaje, obkladke in
inhalacijo: Poživlja izločanje
želodčnega soka in žolča, po-
mirja napenjanje črevesja in
krče žolčnega kanala, deluje
antiseptično in analgetično.
DOBITE ME V VSEH LEKARNAH!
2. STRAN ~ NOVt TEDNIK
9. OKTOBER 19a,
Praznični praznik
v spomin na prvo večjo
oboroženo akcijo na Boha-
rini, 12. oktobra 1942, slavi
konjiška občina svoj praz-
nik. Že vrsto let vsakič v
drugi krajevni skupnosti.
Letos bo najbolj slovesno v
Zrečah to soboto, sicer pa
imajo v programu prazno-
vanj še več slovesnosti.
Danes, 9. oktobra bodo ob
14. uri odprli trgovino Kme-
tijske zadruge v Tepanju in
praznični dan povezali še z
zaključkom melioracijskih
in komasacijskih del na tem
področju. Dve uri kasneje je
v Slovenskih Konjicah pred-
viden kros po ulicah mesta.
Jutri, 10. oktobra bo slav-
nostna seja sveta krajevne
skupnosti Draža vas in ogled
moderniziranih odsekov
cest v tej krajevni skupnosti.
Praznično soboto bodo
naznanili ob 9. uri s pričet-
kom investicijskih del na iz-
gradnji obrata za proizvod-
njo homokinetičnih zglobov
v zreškem Uniorju. Nato se
bo ob 11. uri pričela v večna-
menski dvorani v hotelu Do-
brava v Zrečah slavnostna
seja občinske skupščine in
družbeno-političnih organi-
zacij. Ob 12. uri bodo v tem
kraju odprli avtobusno po-
stajo in trgovsko servisni ob-
jekt. Praznična bo tudi nede-
lja. Že ob 8. uri se bo v Zre-
čah pričelo tekmovanje enot
civilne zaščite, ob pol deve-
tih se bodo v jedilnici Konu-
sa pomerile šahovske ekipe
na tradicionalnem medmest-
nem turnirju. Ob 9. uri bodo
na Boharini v počastitev
spomina na 12. oktober 1942
odkrili spominsko ploščo,
ob tem času pa se bo v Slo-
venskih Konjicah v Domu
teritorialnih enot pričelo tu-
di medobčinsko strelsko
tekmovanje z zračno puško.
Predsednik skupščine Av-
gust Špoljar bo ob 10. uri
sprejel kovinarje občine. V
ponedeljek, 13. oktobra, bo-
do v Domu TE podelili na-
grade in priznanja inovator
86. Slovesnost bo ob 17. uri.
V torek bo krajša slovesnost
še ob ogledu modernizirane
ceste Bezina-Barbara-Gra-
čič-Zreče, naslednji dan pa
predaja listine o prevzemu
pokroviteljstva nad karavlo
Bistriški jarek.
Priznanja,
nagrade in plakete
»12. oktober«
Komisija za odlikovanja in
priznanja pri skupščini obči-
ne Slovenske Konjice se je
odločila, da letos prejmejo
priznanja: Darinka Ivačič iz
Zreč, Mirko Klemen iz Zreč,
Janko Kovač iz Slovenskih
Konjic, Vera Ribič iz Sloven-
skih Konjk in Jure Zidan-
šek iz Slovenskih Konjic.
Nagrade 12. oktober« prej-
mejo: Majda Gorjup iz Zreč,
Stanislav Rančan iz Nove va-
si, Bernard Tič iz Zreč.
Plakete prejmejo: Gasil-
sko društvo Zreče, Krajevna
skupnost Tepanje, Janez Za-
hrastnik iz Radeč.
Priznanja, nagrade in pla-
kete bodo dobitnikom pode-
lili na slavnostni seji skupš-
čine občine, ki bo 11. okto-
bra ob 11. uri v večnamenski
dvorani pri hotelu Dobrava v
Zrečah.
KOMENTIRAMO
Glas vpijočega
Obliki organiziranosti potrošnikov v okvirih svetov
potrošnikov, ali v celjskem primeru, v občinski konfe-
renci svetov potrošnikov pri OK SZDL Celje, ni kaj
očitati. Vprašanje iz naslova sije mogoče zastaviti, ko
se spustimo na tla realnosti in učinkovitosti; včasih
tudi preproste obveščenosti, ki je iz leta v leto sicer
boljša. Tako tudi nosilec preskrbe na Celjskem, sozd
Merx in njegove ustrezne službe, skrbijo za seznajanje
svetov potrošnikov z glavnimi akcijami pri posebni
prodaji, npr. ozimnice in podobno. Z manj uspeha so
se v Celju dogovorili o obročni prodaji nekaterih bla-
govnih skupin lani, sßj je bilo potrebno obročne mož-
nosti plačevanja opustiti v korist doslednejšega spo-
štovanja predpisov, pa tudi javni tožilec seje oglasil.
Letos se stvari odvijao, kot kaže, bolj potiho. Edino
bolj nh glas je potekala obročna prodaja v času celj-
skega sejma obrti.
Pred kratkim pa so organizirani potrošniki spet
dvignili glas za boljšo, kakovostnejšo trgovsko
ponudbo in prodajo ob nedeljah. Na redni seji izvrš-
nega odbora občinske konference svetov potrošnikov
so se zavzeli, tudi ob podpori celjskih inšpeksijskih
služb, da nedeljskim kupcem, zlasti živil, Celje ven-
darle ponudi boljšo prodajo; tista v prodajalni Celjske
mesne industrije v Linhartovi ulici ob tržnici namreč
ni zadostna.
Največji »hec« je v tem, ker je tudi celjska inšpekcija
mislila eno, naredilo pa se je drugo: namreč, da bodo v
pred dnevi odprti Modini Čipki ob tržnici prodajali
živila, in bi se na ta način spravilo tudi nedehsko
dežuranje živilskih trgovin na višjo raven. V Čipki
seveda sedaj prodajajo gumbe in še kaj, zato bo treba
razširiti pač prodajalno, ki je edino še ostala, in to v
Linhartovi ulici, menijo organizirani potrošniki.
Seveda, če... Če bi se našlo dovolj denarja za razširi-
tev v akumulacijsko vedno siromašni trgovini z živih,
če ne bi nad prodajalno v Linhartovi »viselo« še spo-
meniško varstvo, če bi kupci bolj pametno kupovali
med tednom in manj v nedeljo.
Skratka: ve kaže, da se bo spet organiziran potrošnik
prilagodil trgovini in njeni ponudbi, ne pa obratno!
Kot sicer že tolikokrat prej, pa se nobenemu hi skrivil
niti las!
MITJA UMNIK
Za odlagališče sadri
Delegati šentjurske občin-
ske skupščine so sprejeli os-
nutek odloka o zazidalnem
načrtu odlagališča Cinkarne
Za travnikom. Gre za gradnjo
novega odlagališča sadre na
območju krajevnih skupnosti
Blagovna in Teharje, obsega-
lo pa bi skupno 36 hektarjev.
O osnutku odloka so šentjur-
ski delegati razpravljali že na
junijski skupščini, vendar ga
takrat niso sprejeli, ker so ime-
li krajani Blagovne vrsto pri-
pomb in dopolnitev. Hoteli so
namreč dobiti čim jasnejša za-
gotovila, da bo Cinkarna izpol-
njevala svoje obveznosti kot so
na primer redne meritve kvar-
nih vplivov na okolje in povra-
čila v obliki različnih odškod-
nin. Hkrati pa so bili vse glas-
nejši dvomi o nujnosti takšne
gradnje prav na območju šent-
jurske občine in bojazni o
škodljivosti odlagališča. Zato
so takrat tudi predlagali, da so-
cialistična zveza pripravi javne
razprave v vseh krajevnih
skupnosti, kar pa se je zgodilo
le na Blagovni.
V tem času so zbrali tudi sta-
lišča različnih strokovnih usta-
nov. ki so ugotavljale, da odla-
galšče ne bo zastrupljalo oko-
lja. Svoje mnenje je povedala
tudi občinska komisija za^i
st\'i) okolja, ki JO na zadnji j
izvršnega sveta menila, cj^
odlok lahko sprejeli, saj je ^
močje, predvideno za graci,.
odlagališča, že sedaj tako ¡
koč uničeno. V bližini jo ,
mreč javno smetišče, pa tu
sedanja deponija sadre. Ne||
liko bi se le povečalo števj
meglenih dni, saj bi nastalo,
liko jezero, zato naj bi Cinly
na kot odškodnino prispev
sredstva za osuševanje sos«
njih zemljišč. Bojazni so le,,
bi sadra onesnažila podt^
vode, vendar so tla težko pi
pustna, ob sedanjih odlagali
čih pa se je to že lahko zgocJii
V zboru krajevnih skupno;
so kljub vsem tem argumè
tom nekateri delegati oklevj
pri sprejetju tako pomembi
odločitve in menili, da bi bj
potrebno razpisati referei
dum. na katerem bi se šjjj
-krog krajanov odločal za j
proti odlagališču. Na končuj
prevladalo mnenje, da je ц
šentjurski strani le tretjina bj
dočega odlagališča, ki ga boi
zgradili v vsakem primeru, ç
ne drugače, pa samo na celjsJ
strani. Predlog za odlagališč
so v torek potrdili delegati се|
ske občinske skupščine.
T. CVIRl
Negotova usoda
kozjanskih cest
Kakšna bo usoda cest na
Kozjanskem je bilo osred-
nje vprašaige pogovora na
Vini gori pri Pilštanju, ki so
se ga ob številnih predstav-
nikih ko^anskih občin,
Šentjur, Šmarje, Laško,
Brežice, Sevnica in Krško
udeležili tudi predstavniki
republiške skupščine in
drugin ustanov.
Med njimi so bili podpred-
sednik RepubUške skupšči-
ne Jože Knez, predsednik
zbora občin Vlado Beznik,
predsednik zbora združene-
ga dela RepubUške skupšči-
ne Valentin Dvojmoč, pred-
sednik Repubhškega komi-
teja za promet in zveze Milan
Jelene, predsednik Republi-
ške skupnosti za ceste An-
drej Levičnik, direktor Soz-
da Slovenija ceste Miran Ma-
russig in drugi.
Na tem območju je okoli
100 kilometrov regionalnih
cest, najpomembnejše med
njimi, ki tvorijo kozjanski
cestni križ s stičiščem v Pla-
nini (ceste Kumrovec-Lesič-
no-Prevorje-Šentjur in
Šentjur-Sevnica), pa so de-
loma tudi brez asfaltne pre-
vleke. Slaba cestna povezava
je pomemben razlog temu,
da se Kozjansko kot prostor
prazni, da kmetije nimajo
naslednikov in da kmetijska
proizvodnja kot primarna
gospodarska dejavnost še
vedno ni dovolj razvita, so
poudarjali gostitelji pogovo-
ra. Omenjali so tudi spomin-
ski park Trebče, ki bi moral
ostati živ spomenik krajet
Titove mladosti, a se zaradi
vse globljega prepada meč
razvitimi in manj razvitimi
območji v Sloveniji močne
prazni.
Milan Jelene je v razgovo-
ru pojasnil celotno paleto
problemov, s katerimi se sre-
čuje cestno gospodarstvo v
Sloveniji, in dejal, da bi rabi
li vsaj deset let, če bi hoteli
modernizirati samo regional-
ne ceste v naši republiki. S
tem v zvezi pa je omeni
predlog o enotni mreži regi
onalnih cest. v Sloveniji, k:
ga je kot edini ključ za reši-
tev cestnih problemov tud
na območju Kozjanskega nj
tančneje razložil Andrej Lt
vičnik.
Povedal je, da je republi-
ški izvršni svet predlagal
skupščini republiške cestne
skupnosti, naj regionalne ce-
ste že prihodnje leto obrav-
nava kot enotno mrežo in
njihovo posodobitev kot pri-
oritetno nalogo vključi v
svoj plan. Če bo predlog
skupščina sprejela, je dejal
Andrej Levičnik, bodo tudi
regionalne ceste na Kozjan-
skem lahko že prihodnje leto
urejene. Delegatom iz koz
janskih občin pa je predla;
gal, naj v republiški cestni
skupnosti sprožijo še razpra-
vo Ô tem, da bi povečali sred-
stva v njenem skladu za
manj razvite in spremenili
pravilnik, ki določa njihovo
rabo. Sedaj namreč denaf
razpršijo po vsej republik^
čeprav bi lahko veliko ve?
naredih, če bi, na primer
eno leto vložili celotna sred-
stva v obnovo cest na Koz-
janskem, je dejal Andrej L^
vičnik, prihodnja leta pa пз
druga zaokrožena območjs
Slovenije.
S- S
Družbene dejavnosti v najtežjili pogojih
¥ celjski občini so liUub omejenim sredstvom uresničili večino programov
Zmanjšanje družbenega
proizvoda, zaostajanje rasti
skupne porabe za rastjo do-
hodka ter zvezni interven-
cijski zakoni so v preteklem
srednjeročnem obdobju
krojili usodo družbenih de-
javnosti v celjski občini.
Kljub temu in skromnejše-
mu zaposlovanju od predvi-
denega, so družbene dejav-
nosti dosegle načrtovan
razvoj. Plačale so ga s sla-
bim družbenoekonomskim
položajem delavcev v druž-
benih dejavnostih, z iztroše-
nimi tehnološkimi zmoglji-
vostmi in z zastarelo
opremo.
V celjski občini so načrto-
vali rast družbenega proizvo-
da za 1,1 odstotka, dejansko
pa je v preteklem srednje-
ročnem obdobju padal pov-
prečno za 0,3 odstotka. Za-
ostajanje rasti sredstev za
družbene dejavnosti za rast-
jo dohodka ter intervencijski
zakoni so povzročili, daje bil
delež sredstev za družbene
dejavnosti v družbenem pro-
izvodu občine Celje v letih
1983 (9,13) in 1984 (8,28 od-
stotka) izredno nizek. To
kljub uresničenju progra-
mov ni ostalo brez posledic.
Med le delno uresničenimi
zahtevami je smotrna orga-
niziranost družbenih dejav-
nosti v občini. V otroškem
varstvu, zdravstvu in šolstvu
so sicer bili premiki pri po-
vezovanju poslovnih funkcij
in dograjevanju organizacije
dela, a ti niso nujno najbolj-
ši, ni pa načrtov, kako na-
prej. Pričakovanje, da se bo-
do opredelili zaposleni v po-
sameznih dejavnostih, se ni
uresničilo. Veliko so v tem
času namenjali razvoju ka-
drov in znanja in prvi premi-
ki so že vidni v ustanavljanju
in dograjevanju informacij-
skih sistemov in v sodelova-
nju pri razvoj no-raziskoval-
nem delu.
Pri načrtovanih naložbah
ni bilo večjih odstopanj.
Zgrajeni so bili otroški vrtci
Aljažev hrib. Center, Dobr-
na, Nova vas-Hudinja in Dol-
go polje, v izobraževanju pri-
zidek Glasbene šole, pri Teh-
niški šoli je bila zaključena
druga faza, pri Šolskem cen-
tru Boris Kidrič prizidek.
Poleg posodabljanja bolniš-
nice soA^ zdravstvu preuredi-
li Zdravstveni dom in zgradi-
li Zdravstveno postajo Dobr-
na. Poleg tega so obnovili v
kulturi Starò grofijo in Mu-
zej revolucije in v socialnem
skrbstvu dogradili Dom
upokojencev, Center za var-
stvo in delo Golovec ter pri-
zidek osnovne šole Ivanke
Uranjek.
Med nedoseženimi nalož-
bami sta prizidka osnovnih
šol Hudinja in Štore, ki so ju
premaknili v to srednjeroč-
no obdobje, gradnja zdrav-
stvene šole pa je še vedno
vprašljiva, ker je takšna tudi
obstoječa mreža zdravstve-
nih šol Slovenije. Priprav-
ljalna dela za izgradnjo Zgo-
dovinskega arhiva se nada-
ljujejo v tem obdobju, v te-
lesni kulturi pa so se name-
sto za naložbe odločali za
vzdrževanje in posodablja-
nje obstoječih objektov.
Pomemben nedosežen cilj
ostaja svobodna menjava de-
la. Družbene dejavnosti še
vedno obravnavajo kot pora-
bo in ne kot pomemben pro-
dukcijski dejavnik, samo-
upravne interesne skupnosti
pa kot institucije. Dodatno
oviro sta v tem času ustvarili
rastoče administriranje in
zakonodaja, ki ne vzpodbuja
svobodne menjave dela. Nê-
posredna menjava dela je bi-
la prisotna le v zdravstvu.
drugje pa izvajalci niso znali
ponuditi zanimivih progra-
mov, uporabniki pa so imeli
težave pri ustvarjanju do-
hodka. Tudi pri delu delega-
tov ni bilo vsebinskih premi-
kov, saj je bila večina raz-
prav na skupščinah usmerje-
na v zagotavljanje sredstev
za obstoječe programe, vi-
den pa je uspeh pri vzpostav-
ljanju informacijskega siste-
ma za delegate in občane.
Podrobneje bodo o uresniče-
vanju ciljev družbenih de-
javnosti spregovorili delega-
ti na zasedanjih skupščin sa-
moupravnih interesnih
skupnosti, ki se bodo v Celju
pričele prihodnji teden.
MILENA B. POKLIČ
Feliks Wieser v Ceiju
Včeraj je bil na obisku v Celju Feliks Wieser, pred-
sednik Zveze slovenskih organizacij v zamejski
Koroški. S sodelavci se je udeležil pogovora o gospo-
darskopolitičnih razmerah Slovencev v zamejski
Koroški, ki sta ga pripravila Medobčinski svet ZKS
Celje in predsedstvo celjske občinske skupščine.
UM
Podprli sanacijski program
Izvršni svei Šentjur o Topru
šentjurski izvršni svet je
na svoji zadnji seji podprl
sanacijski program Topra.
O njem so sicer razpravljali
že pred meseci, vendar so
imeli takrat nekaj pripomb
in dopolnitev programa.
Predvsem jih je zanimala
usoda obeh temeljnih orga-
nizacij v Šentjurju in način,
kako ju skupaj s celotno de-
lovno organizacijo rešiti iz
težav. Na tokratni seji so oce-
nili, daje program dopolnjen
in tako manj splošen. Hkrati
pa so že lahko ocenjevali,
kakšne rezultate je dal ob de-
vetmesečju. Ugotovili so, da
se izguba zmanjšuje in da bi
je naj ob koncu leta ne bilo
več. Izvršni svet je ob tem
opozoril, da je treba še na-
prej spremljati poslovanje
Topra in dopolniti sporazum
o delitvi skupnega prihodka,
da bodo imele temeljne orga-
nizacije večji vpliv in pre-
gled nad ustvarjenim dohod-
kom. Spremljati je treba tudi
delo posameznih služb v ok-
viru delovne skupnosti, za
katere oba šentjurska tozda
združujeta precejšnja sred-
stva. Že sedaj naj bi priprav-
ljah vse potrebno za združi-
tev obeh temeljnih organiza-
cij, čeprav ta ni v sanacij-
skem programu, v poseb-
nem elaboratu pa bodo ugo-
tovili, ah je bolje, da pletilni
stroji v Dobrini ostanejo ali
pa jih bodo prestavili v Celje.
TC
14. TEDEN DOMAČEGA FILM
CEUE, od 4. do 11. novembra
fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Zakaj nekateri znajo in hočejo, drugi pa ne
^preživeli bomo. Kdor si domIŠUa več, nI realist,'' pravilo v pozdu KTO
pogodbena organizacija združenega dela KTO v Celju, ki se ukvarja
lilimatizacijo, toplotnimi črpalkami in odpadno energijo, je takšna,
Lt da bi se uresničili vsi tisti »moramo, bi naj« in podobno, zapisani v
yfsti stabilizacijskih in političnih dokumentov. Med 40 zaposlenimi
fgvladujejo visoko kvalifícirani delavci, režije skoraj nimajo, poslu-
Lo i računalnikom, živijo od inventivnosti, ogromno vlagajo v razvoj,
Lvaiajo, njihovo delo je usmerjeno v varčevanje z energijo, delavci
jpjajo visoke osebne dohodke in še večje zadovoljstvo, da lahko svoje
jposobnosti pametno izrabijo. Pa vendar niso zadovoljni. Niso zado-
voljnj'	vrana sredi jate črnih, ki kroji svet po svojih
^erilih. Direktor organizacije Pavel Grešak in projektant Zvone Pro-
sta nas prepričala, da ta merila niso spodbudna.
pogodbene organizacije zdru-
^nega dela v zadnjih letih nihče
več ne ustanavlja. Zakaj ste se
odločili zanjo?
Grešak: Kot zasebni obrtnik se
s takšno dejavnostjo ne bi mogel
iijcvaijati, po drugi strani pa je po-
godbena organizacija edina oblika
organizacije združenega dela, ki
omogoča perspektivno, dolgoroč-
no delo.
Ste edini to spoznali?
Grešak: Ne, vendar je druge
ustavila zakonodaja, spremembe
zakona so zavrle razvoj. Ustanovi-
telj izgubi večino vloženih sred-
stev. Na primer: Samo za nas velja
zakon, da so obresti za vložen de-
nar obdavčene. Če za vložen denar
ne dobiš niti toliko kot v banki,
kjer tudi izgubljaš zaradi inflacije,
se ne izplača vlagati.
Pri vas delate in to zelo dobro.
Zakaj nimate več posnemo-
valcev?
Grešak: Gre za odnos do dela.
Vsakomur bi moralo biti jasno, da
je njegov obstoj odvisen od uspeš-
nosti organizacije v kateri dela in
od uspeha širše okolice. Odprav-
ljena je odgovornost in posledice
èutimo vsi. Menim, da sprejeti
ekonomski ukrepi nimajo bodoč-
nosti, ker ne posegajo na to bistve-
no podfočje. V naši organizaciji
nas je malo, vodijo jo ljudje, ki
hočejo in znajo delati. Vidi se na-
paka vsakega posameznika, zato
se nihče ne more skriti in vedriti.
K^ti podrejeni težko lenarijo, če
, njihov šef dela. Za denar, ki ga
dobimo, hočemo delo pošteno
opraviti.
Tega denarja ni malo.
i Grešak: Poprečni osebni do-
hodki so med 160.000 do 180.000
dinarjev. V to je vloženo ogromno
truda, zato trdim, da sm.o v našem
podjetju tri do štirikrat slabše pla-
tani kot v ostalih, kajti marsikje za
osnovno plačo ni treba narediti ni-
česar. V naši družbi se daje velika
vrednost fizičnemu delu, delo v
razvoju in organizaciji in sploh
umsko delo pa je premalo ce-
njeno.
Prodan: Vsakogar, ki sedi za pi-
salno mizo, jemljejo kot admini-
stratoija.
Zakaj pa ste vi zapustili zdru-
ženo delo in se odločili za pogod-
beno organizacijo?
Prodan: Tukaj čutim, da imam
povsem proste roke za vse, kar ho-
čem narediti boljšega, cenejšega
ah za pospešitev dela, pa naj gre za
organizacijo ali proizvodnjo. Veni,
da bodo sodelavci vsi pomagali,
saj živimo od inventivnosti, ki je
naša družba ne zna ceniti.
Toda lani ste bili Inovator leta.
Prodan: Materialne stimulacije
sem za to dobil 1240 dinarjev, mo-
ralne niti malo. Diplomo so mi do-
stavili po kurirju. Tako je: če ka-
kovostno delo ni mar delovni or-
ganizaciji, potem ni mar tudi druž-
bi. Zd^i sem tukaj, kjer so pogoji
za delo dobri in kjer sem lahko
uskladil lastne interese z interesi
firme. To je pomembnejše kot
osebni dohodek.
Dejali ste, da živite od inven-
tivnosti. Takšno delo ima vso
družbeno podporo.
Grešak: Res od tega živimo. De-
lamo programe čimbolj racional-
ne uporabe energije, ukvaijamo se
z energetiko v prehrambeni indu-
striji, posegamo pa tudi drugam.
Deklarativno imamo res vso pod-
poro. Ko pa zaprosimo za kredit,
se ustavi. V razvoj vlagamo lastna
sredstva. Moramo po tej poti.
Kako to, saj smo vsi za varče-
vanje z energijo.
Grešak: АИ res? Kaj pa Jeseni-
ce, pa Kidričevo in ostale neraci-
onalne investicije? Energetsko
varčne naložbe so drage. Malokdo
si upa investirati tja, kjer se bo
dobiček pokazal šele čez nekaj let.
• Prodan: Zato moramo biti na tr-
žišču izredno agresivni. Pri tem
uspevamo, saj uresničimo 30 od-
stotkov ponudb (normalno je
5-10). Pretežno delamo v Sloveniji
m na Hrvaškem, izvažamo sami in
v sodelovanju z drugimi organiza-
cijami. Ekonomsko se izvoz seve-
da ne splača, vendar je to edina
pot, na kateri se merimo in bode-
mo za posle s tehnično in organi-
zacijsko mnogo bolj sposobnimi,
kot so pri nas.
Ce uspevate s ponudbo na zah-
tevnih trgih, doma ne morete
imeti težav.
Prodan: Ponudbe, ki jih daje-
mo, imajo garancijo finančnega
učinka. Glede na velikost naložbe.
se ta povrne v letu in pol do naj-
več, kar je že skoraj nedopustno, v
šestih letih.
Grešak: Kljub temu marsikdaj
ne uspemo. Za klavnico Celjske
mesne industrije smo pripravili
ponudbo, ki je omogočala letno
135 ton mazuta prihranka. Nalož-
ba bi se izplačala v dveh letih in
pol, prihranek pa smo jamčih v
tonah goriva - če bi bil manjši, bi
razliko financirali mi. Nismo
uspeli. Sedaj smo pripravili po-
nudbo za celjsko bolnišnico - za
izvedbo klimatizacije z dodatnim
izkoriščanjem odpadne energije.
Izplačala bi se v dveh letih, po
julijskih cenah pa bi tako prihra-
nili letno 85 milijonov din. Bomo
videli, kako bo.
Dobite za ponudbe naročila?
Prodan: Dobro nas poznajo in
tudi sami pokličejo v prehrambe-
ni industriji. Drugače pa sami iš-
čemo, kje imajo v zvezi z energijo
šibke točke. To moramo povedati
zelo obzirno, saj je pri nas poraba
energije 13 krat večja kot v razvi-
tem svetu - in to je za večino nor-
malno. Ampak tako ni sarno z
energijo.
Na primer?
Grešak: Govor o zaposlovanju
in socialni varnosti ni realen. Ima-
mo toliko delovnih mest in dela,
da bi se lahko vsi zaposlili - ven-
dar na pravih področjih dela.
To gotovo ni administracija.
Prodan: Družbeni dohodek z
administracijo uničujemo. Pri nas
imamo poleg računovodkinje še
dve v knjigovodstvu, delno lahko
štejemo k administraciji še tajni-
co. Zato pa imamo dva računalni-
ka. Računalništvo smo razvili v
enem letu. Poleg administrativnih
zadev delamo na računalniku vse
pogodbe in si dela brez njega
sploh ne moremo predstavljati.
Ampak treba se je bilo vsesti in
narediti.
Kaže, da je pred vami kljub
vsem težavam svetla prihodnost.
Grešak: Smo vehki optimisti.
Preživeli bomo. Kdor si domišlja
več, ni realist.
Prodan: Ni težko nekaj narediti.
Le prave ljudi moraš spraviti sku-
paj. Prepričan sem, da je pri nas
akumuliranega ogromno znanja.
A ljudje v združenem delu, ki ga
im^o, so v večini potisnjeni v oza-
dje. Pri nas pa vlagamo preveč de-
la, da bi si upah delati na ta način.
MILENA B. POKLIČ
V pozd KTO se ukvarjajo s kli-
matizacijo, toplotnimi črpalka-
mi in odpadno energijo. Njihov
cilj - od zamisli do uresničitve -
Je čimbolj varčna poraba energi-
je. Delajo pretežno za potrebe
prehrambene industrije, med
drugim pa so uredili tudi hlaje-
nje talilne peči v Steklarni Roga-
ška Slatina in ogrevanje hotela
in bazena Atomske Toplice samo
na odpadno energijo. Njihove re-
šitve so za vsak posamezen pri-
mer edinstvene, pogosto takšne,
kakršnih v Jugoslaviji še ni nare-
dil nihče, med ^imi pa tudi reši-
tve, kakršnih niti v razvitem sve-
tu še niso izvedli.
Ob dnevu
inovatoriev
12. oktober je tudi dan ino-
vatorjev. Na slavnostni seji
skupščine dbčine Slovenske
Konjice bodo podelili tudi na-
grade in priznanja inovator-
jem iz združenega dela v ko-
njiški občini. .
Prvo nagrado prejme skupi-
na inovatorjev: Janez Kladnik,
Marko Dolane, Tone Obrul, Ja-
nez Štern, Ludvik Kidrič, Šte-
fan Kroneker in Stanko Vodo-
pivec iz delovne organizacije
Kostroj za inovacijo »Elek-
tronski merilni stroj tip 003«.
Drugo nagrado prejmeta
skupina inovatorjev: Urban
Lebeničnik, Albin Matavž, Er-
žebet Šelmeci, Boris Lepšina,
Marjan Magerl iz delovne orga-
nizacije Comet za inovacijski
predlog »Dental programi« in
inovator Franc Brumec iz de-
lovne orgaiMzacije LIP Sloven-
ske Konjice za predlog »Var-
nostna naprava za filtre zraka «.
Tretjo nagrado prejmeta ino-
vatorja Anton Vidmar in Maks
Napotnik iz delovne organiza-
cije Konus Slovenske Konjice
za predlog »Izboljšanje vlečne-
ga sistema na cepilnem
stroju«.
30 let
Termoelektrarne
Šoštanj
Termoelektrarna Šoštanj, ki daje
Sloveniji več kot polovico potreb-
ne električne energije, praznuje 30-
letnico obstoja. Proslavili so jo 3.
oktobra, na slavnostni seji Delav-
skega sveta TEŠ in Društva energe-
tikov Šoštanj. Slovesnosti so se
udeležili tudi številni gostje iz naše
in drugih republik.
Ob jubileju so zbranim spregovo-
rili predsednik delavskega sveta Bo-
židar Rupnik, direktor TEŠ Jaro Vr-
tačnik ter predsednik Društva ener-
getikov Šoštanj Franc Rogan, ki so
spregovorili o razvoju in pomenu te
naše največje termoelektrarne za na-
še elektrogospodarstvo. Še posebej
so poudarili, da bo potrebno pri na-
daljnjem razvoju poskrbeti za ekolo-
ško sanacijo in čistejše obratovanje
termoelektrarn.
Čestitke ob jubileju sta izrekla tu-
di Rastko Močnik, predsednik zdru-
ženja slovenskih energetikov ter
Ivan Topolšek, predsednik društva
energetikov iz Zagreba. Po kultur-
nenj programu osnovnošolcev iz Ti-
tovega Velenja so predvajali tudi
film o razvoju Termoelektrarne. Na
slovesnosti so podelili tudi priznanja
jugoslovanskega združenja elektro-
gospodarstva. Plaketo Nikole Tesle
sta prejela Franc Rogan in Tone
Florjane, značko Nikole Tesle pa
Leopold Dvoršek in Boris Matjaž.
V. KOJC
Preveč bolniškili
Kontrola bolniških v Gorenlu
v Gorenju so se v okviru
široke akcije za zmanjševa-
nje vseh vrst stroškov lotili
tudi konkretne akcije proti
veliki odsotnosti zaradi
bolniških dopustov. Z obi-
ski na domovih so ugotovi-
li, da je'bolniški dopust v
öinogih primerih neupra-
^čen.
. V zadnjih štirinajstih dneh
№ devet delavcev iz tozdov
'n delovnih skupnosti oprav-
ljalo kontrolo bolniške na
domu. Obiskali so 219 delav-
'^ev-bolnikov, izbor pa so' s
Pomočjo obratnih zdravni-
liov opravili v tozdih in de-
lovnih skupnostih. Ugotovili
50, da je bolniški dopust pre-
^'isok in mnogokrat neupra-
vičen, saj so pri petinštiride-
^tih delavcih v času kontro-
le ugotovili, da niso upošte-
vali odredb lečečega zdrav-
■^ika, saj so, namesto da bi
'Mirovah, bili na obisku svoj-
cev, na opravljanju vozni-
škega izpita itn.. Verjetno bi
"üo takšnih primerov še več,
Vendar so imeli kontrolorji
težave zaradi netočnih po-
datkov o bivališčih delavcev,
l^ar prav tako predstavlja kr-
šitev delovne dolžnosti.
Proti vsem kršilcem so da-
li pobudo za uvedbo disci-
phnskega postopka, poleg
tega pa v borbi proti veliki
odsotnosti (dnevno je na-
mreč zaradi bolniške odsot-
no tudi po nekaj sto delav-
cev), načrtujejo tudi druge
ukrepe. Tako se z Zdravstve-
nim centrom Velenje že do-
govarjajo za izključno pri-
stojnost obratnih zdravni-
kov, ki bodo lahko edini
priznali bolniški dopust z na-
domestilom osebnega do-
hodka. Po potrebi bodo spo-
razum sklenili še z zdrav-
stvenima domovoma v Mo-
zirju in Slovenj Gradcu.
Se več uspeha pričakujejo
od zagotovitve pogojev za de-
lovanje ambulante prve pomo-
či v Gorenju, za katero že ima-
jo pripravljen projekt. Ambu-
lanta bo omogočala boljšo po-
vezanost med obratnimi zdrav-
niki, delovnimi mesti v Gore-
nju in delavci, z enega mesta
pa bo mogoče spremljati giba-
nje bolniške ter predvideti in
načrtovati ukrepe za izboljša-
nje zdravstvenega varstva de-
lavcev, zlasti tistih, ki im^o
res težave s svojim zdravjem.
POGLEDOV SVET
OPEC išče dolgoročno naftno strategijo
Trinajsterica naftnih ministrov čla-
nic OPEC, ki so se ta teden v Ženevi
sešli na četrto letošnje srečanje, je na
pogajalsko mizo dobila dva zajetna dos-
jeja. Najnujnejša naloga, ki so seje loti-
li, je podaljšanje začasnega sporazuma,
ki so ga članice »naftnega kluba« dose-
gle 4. avgusta letos, ko so po dolgih raz-
pravah - med drugim tudi Junija na
Brionih - opustile dotedanjo"strategijo
zagotavljanja »pravičnega deleža* na
svetovnem naftnem trgu, ki ni dosegla
pričakovanih učinkov. Cena surove naf-
te je na borzah zdrsnila od 30 na 8 do-
larjev na sod, toda ta strmoglavi padec
ni prisilil proizvajalk, ki niso članice
organizacije OPEC in so na njen rovaš v
zadnjih letih povečevale izvoz nafte, da
bi omejile črpanje. Britanija, Sovjetska
zveza pa še veliko manjših izvoznic je
na trg pošiljalo skoraj nezmanjšane ko-
ličine, četudi je cena padla pod raven iz
leta 1974.
Tako je - na predlog Irana, ki se sku-
paj z Libijo in Alžirijo zavzema za radi-
kalno spremembo ñaftne strategije, ki
bi ceno tega energetskega vira dvignila
na nekdanjo raven - prišlo do poskus-
nega posega. Dvanajst članic (brez Ira-
ka, ki pa je obljubil, da ne bo pretirano
povečal teđan.fe proizvodnje 1.7 milijo-
na sodov dnevno) je sklenilo dva mese-
ca omejiti črpanje na 14,8 milijona so-
dov dnevno, da bi videli, kakšne učinke
bo tak prijem povzročil na naftnih bor-
zah. Ker so dotlej (skupaj z Irakom) na-
črpali kar 20,3 milijona sodov dnevno,
je prišlo do nenadnega zmanjšanja po-
nudbe, to pa je po tržnih zakonih sproži-
lo dvig cene. Ta se je ustalila pri pri-
bližno 15 dolarjih za sod, pri čemer so
nekatere proizvajalke, ki imajo kako-
vostnejšo nafío iztržile več, druge manj.
Denimo, Indonezija, ki proizvaja težko
nafto, je z zmanjšanjem proizvodnje od
1,4 na 1,19 milijona sodov dnevno dose-
gla skok cene od 9 na 12,5 dolarja.
Toda višje cene nafte so pri proizva-
jalkalj^ sprožile začasno pritajevane že-
lje po povečanju proizvodnje, kar se je
vselej razmahnilo v ostre razprave, kaj-
ti če naj nekdo načrpa več, mora part-
ner priviti naftne pipe na svojih črpa-
liščih, sicer bo na trgu znova prišlo do
povečanja ponudbe, to pa povzroča pri-
tisk na cene. Saudska Arabija, Kuvajt
in Združeni arabski emirati, ki so edine
članice OPEC, ki si še lahko privoščijo
kresanje proizvodnje, vse ostale pa ima-
jo velikanske težave zaradi visokih dol-
gov, zaostalih razvojnih načrtov in dru-
gih gospodarskih težav, so zavrnile, da
bi omejile proizvodnjo, ne nazadnje tu-
di zavoljo političnih razlogov. Več kot
šest let trajajoča zalivska vojna med
Irakom in Iranom močno vpliva na raz-
prave o naftnih kvotah, kajti obe drža-
vi, ki sta zapleteni v spopad, zahtevata
zase čimvečjo proizvodnjo, kar pomeni
nenehno nevarnost padanja cen, hkrati
pa tudi povečuje nestabilnost na tem
območju.
Drugi problem, s katerim se ukvarja-
jo v OPEC in ga bržčas ne bo mogoče
kmalu rešiti, je dolgoročno načrtovanje
politike proizvodnje in cen nafte. Stro-
kovnjaki OPEC so že izračunali, da se
bo povpraševanje po njihovi nafti / leti
povečevalo, kajti severnomorska in
ameriška najdišča bodo polagoma usah-
nila, na območju OPEC, še posebej pa
ob Zalivu, pa so še dokajšnje zaloge, po-
leg tega pa je tamkajšnja nafta še dokaj
poceni. Ce bodo cene tudi v letu 1987
ostale med 10 in 18 dolarji za sod, se bo
proizvodnja zunaj OPEC zmanjšala za
2,3 odstotke. Tradicionalne izvoznice si
torej obetajo svetlejše čase, vendar mo-
rajo poprej urediti kratkoročnejše, nuj-
nejše probleme. In prav to je največji
problem.
Piše Božo Mašanović
4. STRAN ~ NOVt TEDNIK
9. OKTOBER 19a,
Vse o cementu
v Rog. Slatini
Od torka, 7. oktobra,
do 10. oktobra, poteka v
Rogaški Slatini tradici-
onalno, letos že 12. po-
svetovanje jugoslovan-
skih cementarjev. Stro-
kovno posvetovanje ce-
mentarjev YUCEM je
vsako drugo leto pod po-
kroviteljstvom različnih
cementarn, pokrovitelj
letošnjega pa je za 110-
letnico trboveljska ce-
mentarna.
Osnovni namen teh po-
svetovanj je izmenjava iz-
kušen med strokovnjaki,
ki se ukvarjajo s proble-
matiko cementa in pose-
bej azbest cementa. Na
vsako posvetovanje pova-
bijo tudi nekaj vrhunskih
strokovnjakov iz tujine in
si na ta način zagotovijo
pretok najnovejših infor-
macij s področja kemije
cementa. Tudi letos bo
sodelovalo šest tujih stro-
kovnjakov, ki bodo ude-
ležence seznanili z najno-
vejšimi tehnološkimi re-
šitvami, uporabo infor-
matike v industriji ce-
menta in uporabo oziro-
ma možnostmi novih ma-
terialov v industriji az-
best cementa.
Letošnjega posvetova-
nja v Rogaški Slatini (gre
tudi za priznanje temu
našemu šampionu turiz-
ma) se udeležuje rekord-
no število udeležencev,
preko 300 pa tudi po stro-
kovni plati se obeta re-
kord, saj bo v posebnem
zborniku objavljenih 56
strokovnih člankov in
razprav.
RUDI STIPLOŠEK
Združitev računalništva Iskre in Gorenja
»Delavci Iskre Delta smo
se odločili za združitev z
Gorenjem Procesno opremo
ne glede na morebitne pre-
stižne težnje in interese zno-
traj sozda Iskra in se bomo
po potrebi povezovali tudi z
drugimi jugoslovanskimi
proizvajalci računalniške
opreme. Čeprav bi nekate-
rim odgovarjalo, da ostane-
ta Iskra in Gorenje dva pov-
sem ločena poslovna siste-
ma, si bomo odločno priza-
devali za vzpostavitev enot-
nega računalniškega siste-
ma,« je med drugim dejal
na tiskovni konferenci, ki
so jo ob tej priložnosti pri-
pravili v Iskri Delti, Janez
Skrubej, generalni direktor
Delte.
Namen te združitve je na-
mreč tudi oblikovanje po-
slovnega sistema, ki bo od-
prt za vse jugoslovanske or-
ganizacije združenega dela,
ki lahko s svojo proizvodnjo
prispevajo k večji učinkovi-
tosti tega sistema. V sozdu
Gorenje so tako že dah pobu-
do delovni organizaciji Biro-
stroj iz Maribora.
Z omenjeno združitvijo sta
tozda Proizvodnja računalni-
ških in procesnih naprav iz
Titovega Velenja ter tozd Po-
slovna oprema iz Ptuja, ki
sta bila v sestavi Gorenjeve
delovne organizacije Proces-
na ôprema, postala sestavni
del enovite delovne organi-
zacije Iskre Delta. Le-ta se je
ob tem združila v sozd Gore-
nje kot nosilec enotnega ra-
čunalniškega programa in
ostala hkrati članica sozda
Iskra. Za tako organizacijsko
spremembo je na referendu-
mu 29. septembra glasovalo
95 odstotkov delavcev Pro-
cesne opreme in 76 odstot-
kov zaposlenih v Iskra Delti.
Hotenja za povezovanje in
sodelovanje nosilcev raču-
nalniških sistemov ob tem
pri nas niso nova. Kljub te-
mu je trajalo kar štiri leta, od
sprejema samoupravnega
sporazuma in zakona o raz-
voju, proizvodnji, trženju in
vzdrževanju računalniških
sistemov, da sta sozda Iskra
in Gorenje, ki sta bila dolo-
čena za temeljna nosilca tega
programa v Sloveniji, nare-
dila prvi resnejši razvojni ko-
rak naprej.
Združitev računalništva v
sozdih Iskra in Gorenje v
enovito delovno organizacijo
Iskra Delta je, skratka, prvi
konkreten korak v smeri tes-
nejšega povezovanja in sode-
lovanja poslovnih sistemov
Iskre in Gorenja, kar bo
omogočilo tema dvema pro-
izvajalcema računalniških
sistemov, da bosta tako na
jugoslovanskem tržišču kot
v mednarodni delitvi dela
prdstavljala pomembnejši
poslovni subjekt, kot sta bila
doslej. Z drugimi besedami,
gre za logičen razvojni ko-
rak, ki pomeni osamosvoji-
tev jugoslovanskega raču-
nalništva od prevladujočega
vpliva multinacionalnih in
transnacionalnih podjetij.
Promet med Iskro in Gore-
njem naj bi znašal približno 15
milijard dinaijev, od tega med
Gorenjem in Delto več kot 3
milijarde dinaijev, torej dobro
petino. Če ob tem vemo, da je
ptujski tozd Procesne opreme
že doslej 60 odstotkov svojih
izdelkov delal za Delto, je eko-
nomski interes za združitev
očiten. Natančnejšega odgovo-
ra o tem,' kaj bosta Iskra Delta
in Gorenje Procesna Oprema
pridobila z zadnjo poslovno
potezo, pa od predstavnikov
obeh kolektivov še ni bilo mo-
goče izvedeti.
VILI EINSPIELER
Prva resnejša naloga, s ka-
tero se bo spopadla nova eno-
vita delovna organizacija Is-
kra Delta, je projekt avtoma-
tizacije in informatizacije
sozda Gorenje. Pri tem ne gre
le za največji temveč tudi za
testni projekt, ki naj bi doka-
zal tudi preostali industriji,
da lahko dajo prave učinke le
na ta način vodeni tehnološki
in poslovni procesi.
Posodobitev Aerove grafike
z naložbo v opremo povečuie/o izvoz za 60 odstotkov
v celjskem Aeru si priza-
devajo, da v grafični dejav-
nosti ne zaostajajo za razvo-
jem računalništva, poslov-
no-informacijskih siste-
mov, uvajanja blagovnih
znamk v trgovini in splošni
uporabi. Zahteva po najso-
dobnejši tehnologiji je bila
grafičarjem Aera vedno ena
glavnih usmeritev.
Te dni zaključujejo z na-
ložbo v opremo v vrednosti
več kot milijardo dinarjev,
gre pa za nov tiskarski stroj
Optiforma 520, s katerim bo-
do bistveno povečali izdela-
vo neskončnih komercialnih
obrazcev, ki so v svetu že ze-
lo znani, pri nas pa nekako
še ne pridejo do prave velja-
ve, predvsem zaradi pomanj-
kanja ustrezne tiskarske
opreme. Dopolnitev naložbe
v tiskarski stroj Optiforma je
tudi nakup zbiralnega stroja
Bielomatik, na katerem bo-
do vse tiskovine lahko finali-
zirali.
Aerovi grafičaiji bodo z
novo opremo bistveno pove-
čali izdelavo t. i. »data ma-
iler« obrazcev, osvojili izde-
lavo avionskih kart, slipov za
bančne kartice in še vrsto
drugih zahtevnejših obraz-
cev. Na ta način se bodo tudi
vključili v sodoben proces
poslovanja v prometu, turiz-
mu, bančništvu, trgovini, in-
dustriji in drugod.
Naložba v grafično opre-
mo predstavlja le del celot-
nih vlaganj v nadaljnjo kre-
pitev, razvoj in posodobitev
Aerove proizvodnje. Nalož-
be, ki so v teku v tozdu v
Medvodah in tozdu Kemija
Celje, dejansko predstavljajo
zaokroženo celoto, ki se bo
odražala predvsem v tehno-
loško in kakovostno zelo
zahtevnih izdelkih.
Bistveno za Aerove grafike
pa je, da šele z novo opremo
lahko računajo na večji iz-
voz; govorijo celo o poveča-
nju izvoza za 60 do 70 od-
stotkov.
MITJA UMNIK
Uspešna
predstavitev v
Miinchnu
Zlatarna Celje so s^
odzvale vabilu za sodelo.
vanje na razstavi
Schmuck 86, ki je bila \
Munchnu, od 1. do 5. ok.
tobra.
Na njej so razstavili iz.
delke 1. in 2. mednarodne
zlatarske delavnice ter
unikatne izdelke z redne
proizvodnje. Na razstavi
je sodelovalo preko 150
zlatarjev, svobodnih
umetnikov in študentov
visokih šol in akademij iz
Evrope, Japonske in
Združenih držav Ameri-
ke. Zlatarne Celje so bile
edini predstavnik Jugo-
slavije.
Posebno pozornost so
pritegnili tudi trije udele-
ženci mednarodne zlatar-
ske delavnice, Boro Ba-
laš, Vlado Prosenc in Jo-
hann Müller, ki so s svoji-
mi izdelki sodelovali v
spremljajoči prireditvi
Experimenti. Johann
Müller je za svojo broško
dobil nagrado. Organiza-
torje celjske Zlatarne po-
vabil, da se tudi prihod-
nje leto udeležijo te po-
membne mednarodne
zlatarske razstave.
WE
íjubijianska banka
Splošna banka Celje
Prijatelji Pikapolonice
v tem šolskem letu je Ljubljanska
banka Splošna banka Celje za vse
mlade varčevalce pripravila poseb-
no radijsko oddajo Prijatelji Pikapo-
lonice. Oddaja na celjskem radiu naj
bi nadomestila dosedanje tekmova-
nje za najboljše literarne spise med
učenci osnovnih šol na celjskem ob-
močju.
V oddajah bodo sodelovali mladi
varčevalci in delavci šolskih hranilnic,
njihovi mentorji oziroma drugi delavci
šol in, seveda, bančni delavci. V vsaki
oddaji bomo predstavili eno od šol na
območju poslovanja Ljubljanske ban-
ke Splošne banke Celje, pogovarjali
pa se bomo predvsem še o oblikah
varčevanja na šolah, o izkušnjah po-
sameznih šolskih hranilnic in šol pri
varčevanju, o uporabi računalnikov v
šolskih hranilnicah in podobno.
Nagradna vprašanja
v vsaki oddaji Prijatelji Pikapoloni-
ce bomo zastavili tudi nagradno vpra-
šanje o varčevanju, pravilne odgovore
pa bo nagradila banka. Izmed pravil-
nih odgovorov bodo izžrebani trije, ki
bodo prejeli hranilnik-Pikapolonico, v
njej pa bo že žvenketalo konvancev za
1.000 dinarjev.
Odgovore na nagradna vprašanja
boste naslovili na: LR Splošna banka
Celje, sektor poslovanja s prebival-
stvom, 63000 Celje, Vrunčeva 1. Od-
govore pošljite čimprej po oddaji, naj-
kasneje do naslednjega četrtka.
Kako priti do računalnika?
Odgovor je: na vsak način z varče-
vanjem oziroma z zbiranjem odpadnih
surovin - papirja. Tekmujejo lahko le
šole (ne posamezniki). Tiste šole, ka-
terih učenci bodo zbrali največ suro-
vin, bodo v mesecu maju lahko dobile
eno od razpisanih nagrad. To pa so:
računalniški komplet Commodore, čr-
no-beli televizor in disketna enota za
računalnik._
K poslušanju prve radijske oddaje
Prijatelji Pikapolonice vas vabimo v
četrtek, 16. oktobra od 9.05 do 9.30
ure na Radiu Celje, sicer pa bodo
Prijatelji Pikapolonice na radijskih
valovih praviloma vsak drugi četrtek
ob Istem čgsu. ,
Potrdila o prodanih količinah suro-
vine oziroma njihove fotokopije naj
šole pošljejo na naslov: LB Splošna
banka Celje, sektor poslovanja s pre-
bivalstvom, 63000 Celje, Vrunčeva 1.
O akciji zbiranja surovin pa bomo po-
ročali tudi v oddajah Prijatelji Pikapo-
lonice.
Prijatelji Pikapolonice na valovih Radia Celje
16. oktobra od 9.05 do 9.30 ure -Celje
30. oktobra od 9.05 do 9.30 ure - Šmarje
6. novembra od 9.05 do 9.30 ure ~ Šentjur
20. novembra od 9.05 do 9.30 ure - Slov. Konjice
4. decembra od 9.05 do 9.30 ure - Laško
18. decembra od 9.05 do 9.30 ure - Žalec
Študij metalurgije ob deiu
v tem šolskem letu vpisuje srednja kovinarsko
strojna in metalurška šola v Štorah oddelek višješol-
skega študija metalurgije. Kandidate vpisujejo do
15. oktobra.
Šola je imela že pred osmimi leti oddelek višješol-
skega študija ob delu, ponovno üvedbo oddelka (le za
študij ob delu) pa narekujejQpotrebe združenega dela.
Pobudo je dala Železarna Store, program pa bodo
izpeljali v sodelovanju s fakulteto za metalurgijo v
Ljubljani. Vpišejo se lahko vsi, tudi tisti, ki ne izpol-
njujejo pogojev, imajo pa najmanj triletno ustrezno
srednješolsko izobrazbo ah poklicno šolo. Zanje bodo
organizirali pripravljalni seminar za pripravo na dife-
rencialne izpite.
Študij bo organiziran v štirih semestrih. Predavanja
bodo trikrat tedensko popoldan, včasih tudi ob sobo-
tah. V glavnem bodo vsa predavanja na šoli, razen
laboratorijskih vaj, ki jih bodo študentje opravljah v
Ljubljani.
WE
Se je splačalo
biti v sozdu
Agros?
Večina zaposlenih v žal-
skem Ferralitu je v prete-
klih letih stalno poudarja-
la, da so stroški v Agrosu
veliko večji, kot pa so kori-
sti, ki jih ima Ferralit kot
član sozda Agros.
Z reorganizacijo sozda, ko
naj bi se Agros preobhkoval
v poslovno skupnost, se bo
do tudi za Ferralit stvari
spremenile. O tem direktor,
Tone Savorgniani: »Odkar
se je spremenil obseg sode-
lovanja in se je bistveiio
zmanjšalo število zaposlenih
v delovni skupnosti skupnih
služb sestavljene organizaci-
je in se je seveda zmanjšala
višina svobodne menjave de-
la, se konkretno vidi, kaj vse
je sozd v preteklosti delal za
združene članice. V Ferralitu
najbolj občutimo to, da se n«
dograjuje sistem dohodkov-
nih odnosov, da ni več skup-
ne nabave nekaterih po-
membnih repromaterialoV'
ter da ni več čvrstih skupnih
prodajnih akcij, kot so bil^
različne demonstracije izdel-
kov članic ter usklajevanja i
večjimi trgovskimi hišami-
Dejansko izvajajo v okviru
sozda zadovoljivo le še nalo-
ge s. področja razvoja. Če se
bo sozd preoblikoval v pO'
slovno skupnost, se b"
zmanjšal še ta del sodelova-
nja in vprašanje je ah se bo
še splačalo biti član poslov-
ne skupnosti ali ne. Vseka-
kor bo treba temeljito pre-
učiti in upoštevati koristi na
eni in stroške na drug'
strani.«
JANEZ VEDENI^
DO MIK Modna konfekcija
PREBOLD p. o.
\
Delavski svet DO
razpisuje dela in naloge (reelekcija)
vodenje splošno kadrovskega
sektorja
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in DO
o uresničevanju kadrovske politike v občini Žalec
mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	višjo šolsko izobrazbo in 5 let delovnih izkušenj na
opravljanju odgovornih del in nalog oz. temu ustrez-
no z delom pridobljeno delovno zmožnost
-	moralno politično neoporečnost in aktiven odnos
do uveljavljanja načel samoupravljanja
-	organizacijske sposobnosti vodenja
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
naj pošljejo kandidati v 15. dneh po objavi razpisa na
naslov: »MIK« modna konfekcija Prebold, SKS z
oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o imenovanju pismeno obvestili
najpozneje v 8. dneh po imenovanju na seji DS DO.
fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 5
poslovne banke ali Rdeči križ
^¡^nergU^r^nanJ^tan^^
odgovore na vprašanja zakaj se v naši družbi ukvar-
bolj z zgubarji kot z uspešnimi kolektivi, ki so
i^jlci nadaljnjega razvoja, zakaj številni sanacijski pro-
vLmi ne dajejo pravih oziroma pričakovanih učinkov,
\љо razrešiti problem pomanjkanja ustrezno usposoblje-
strokovnih kadrov in njihovega nagrajevanja, v čem
^prednosti reševanja razmer v posameznih delovnih sre-
^nah s pomočjo družbenih svetov ali prisilne uprave in
flodobno, smo skušali dobiti od Nika Kača, podpredsed-
nika poslovodnega organa Ljubljanske banke Splošne
banke Celje, Albina Coceja, družbenega pravobranilca
Soupravljanja iz Celja, Andreja Čulka, predsednika
jasnega kolektivnega poslovodnega organa Mlekarne
¡fja vas in Vlada Bukviča, svetovalca-raziskovalca iz
Razvojnega centra Celje.
¡*jiko Kač: »Vsi sanacijski
programi niso slabi, vendar
f večini primerov analizirajo
kolektivih le stanje za na-
jaj. Dobro so obdelani vzro-
ki so pripeljali do izgube,
¡nedtem ko gre v tistem de-
iii, kjer je treba nakazati
jjhod iz težav, v glavnem
jgolj za verbalne obljube.
2elo konkretno pa je izdela-
na finančna konsolidacija, %
¡(atero je na kratek rok naj-
lažje priti iz težav. Predlaga-
ni ukrepi, kot so zmanjšanje
stroškov, hitrejše obračanje
zalog in drugi, so v glavnem
takšni, ki so vsakdanja prak-
sa v uspešnih delovnih orga-
nizacijah.«
Vlado Bukvič: »V okviru
Občinske raziskovalne skup-
nosti namenjajo za projekt
•P« nekaj manj kot 50 milijo-
nov din, kar je le 20 odstot-
kov predračunske vrednosti
raziskovalnih programov.
Levji delež je treba zagotovi-
li v organizacijah združene-
ga dela. Letos smo se uspeli
dogovoriti z Ljubljansko
banko Splošno banko Celje,
da bo namenila večji del
sredstev kot doslej za izvaja-
nje razvoj no-razisko valnih
programov.«
Niko Kač: »Kolektivi, ki se
znajdejo v poslovnih teža-
vah, pričakujejo od banke
posojila za pokritje izgube,
znižanje ali odpis obresti,
dolgoročna posojila za pokri-
vanje trajnih obratnih sred-
stev, ipd. V strokovnih služ-
bah banke ob tem menimo,
ida je najpomembnejše, da
jim pomagamo odpreti trg
oziroma prodati njihove iz-'
delke. Pokrivanje izgub in
¡kreditiranje zalog gotovo ni
pravi način za dolgoročno
sanacijo. Od delovnih orga-
nizacij, ki so lani po zaključ-
nem računu izkazale 2 mili-
jardi 400 milijonov din izgu-
samo v Vitalu Mestinje
niso v celoti pokrili lanske
¡zgube. S strani banke sta bi-
la v celoti podprta samo dva
sanacijska programa. Odo-
brili smo posojila za pokriva-
nje izgub v višini 209 milijo-
nov din, medtem ko v zdru-
ženem delu pričakujejo od
t>anke še 300 milijonov din
^ pokrivanje izgub, več kot
milijonov din v obliki
odpisa obresti in prek mili-
jardo in pol dinarjev dolgo-
'^o^nih posojil po najugod-
'^ejših obrestnih merah.
Osnovni problem, je v tem,
strokovne službe banke
'kamenjajo tri četrtine svoje-
P časa za zgubarje, premalo
^asa in denarja pa imamo za
t'ste kolektive, ki vlečejo go-
spodarski voz naprej. V
'i'spešnih organizacijah zdru-
ženega dela nam zato pravi-
jo. naj se iz poslovne banke
^''eimenujemo v Rdeči križ.«
Albin Cocej: »Gre za to, da
frio v veliki meri solidar-
nostna' družba. Z drugimi
esedami, bolj nam gre za
olidarnost z zgubaiji, kot za
^onomičnost poslovanja,
'^er pa so bistveni proble-
mi drugje, sanacija namreč
pomeni zadnjo fazo v razre-
ševanju problemov v neki
delovni sredini. Kot družbe-
nopolitična skupnost bi mo-
rali pravočasno ugotoviti od-
mike od uspešnosti gospo-
darjenja. Že nekaj let opozar-
jam, da moramo preventivno
delovati, pri čemer pa ne gre
le za ekonomičnost poslova-
nja, temveč tudi za druge
signale iz posameznih sre-
din, ki nam lahko povedo, da
je nekaj narobe. Na primer,
slaba kadrovska politika, ne-
izpolnjevanje sprejetih plan-
skih ciljev, motnje v samou-
pravnih odnosih, itd.«
Ključni problem so
Icadri
Nemalo je primerov, ko
sanacijski programi obeta-
jo zadovoljive rezultate,
vendar v kolektivih prepro-
sto nimajo dovolj kadrov,
ki bi lahko sicer dober sana-
cijski program tudi uresni-
čili.
Ker imajo v teh kolektivih
praviloma tudi slabe plače,
tudi nimajo možnosti, da bi
se ustrezno kadrovsko okre-.
piU. Da je marsikje slaba ka-
drovska struktura, pa je kri-
va tudi dosedanja politična
praksa, da so vodilne v ko-
lektivih imenovali politični
funkcionaiji, namesto da bi
jih izbrali delavci sami. Pro-
blem pa je tudi v tem, da je v
današnjih gospodarskih raz-
merah poslovodna funkcija
tako zapletena, da ni pravega
»navala« za direktorska de-
lovna mesta.
Albin Cocej: »Ključni so
poslovodni delavci, ki obli-
kujejo politiko poslovanja v
organizacijah združenega
dela. Zamisliti se moramo
nad tem, kako oblikujemo
poslovodnega delavca. Ra-
zen šole v Brdu pri Kranju,
ki usposablja poslovodne
kadre post festum, nismo na-
redili ničesar, da bi jih obli-
kovali v uspešne poslovneže.
Zato več ali manj improvizi-
ramo, posameznega poslo-
vodnega delavca vržemo v
vodo in čakamo, ali bo spla-
val ali ne. Zato podpiram
predlog Gospodarske zbor-
nice Slovenije, da bi ustano-
vili poslovodne šole.«
Niko Kač: »Kadrovska po-
litika je problem družbeno-
političnih skupnosti in ne
banke. Gotovo pa drži, da je
ekipam, ki so se že izkazale,
lažje zaupati. Zlasti v seda-
njih »dinamičnih« pogojih
gospodarjenja, ko je izredno
težko predvidevati, kako bo-
do posamezni finančni, po-
slovni in drugi ukrepi učin-
kovali. Zato je še kako po-
membno, da se vodilni v po-
sameznih kolektivih znajde-
jo v vsakem položaju. Seve-
da ne na tak način, ki ga tre-
nutno ubirajo posamezni po-
slovodni delavci. Gre na pri-
mer za sedanji obračunski si-
stem, ki med drugim omogo-
ča kolektivom prevrednote-
nje zalog, kar je zgolj navi-
dezno izboljšanje položaja.
Poslovodni delavci morajo
imeti ustrezno strokovno
znanje, predvsem pa izkuš-
nje, ki ti jih da življenje in
vsakdanja praksa, česar ni
moč pridobiti z nobeno šolo.
Ker v banki ne moremo biti
strokovnjaki za vsa delôvna
področja se ravnamo tudi na
osnovi širše družbene verifi-
kacije posameznih sanacij-
skih programov. Tako smo
ravnali tudi v primeru Emo-
vega tozda Kotli, čeprav smo
sprva ocenili, da je njegov
proizvodni program neobe-
ta ven.«
Albin Cocej: »Problem je
dejansko v tem, ali bodo v
neki delovni sredini sicer do-
ber sanacijski program, kije
lahko tudi plod strokovnega
dela delavcev v kolektivu in
zunanjih sodelavcev, tudi
uresničili. Odgovora na to
vprašanje v začetni fazi sana-
cije ni mogoče dobiti, kar
med drugim velja tudi za To-
per in Emo.«
Andrej Čulk: »Mlekarna
ima to srečo, da je v sestavi
sozda Hmezad, sicer pa je
dobre kadre izredno težko
pridobiti. Poleg začasnega
koletivnega poslovodnega
organa je prišlo v Mlekarno
tudi nekaj delavcev iz skup-
nih služb sozda. S takšno
ekipo, ki je že poznala pro-
bleme, smo lahko začeli do-
kaj hitro izvajati sanacijski
program. Drugače je v ko-
lektivih, ki nimajo te možno-
sti, zlasti ker imajo pravilo-
ma nizke osebne dohodke.
Prednost ukrepa družbene-
ga varstva je tudi v tem, ker
lahko v kolektivu nagrajuje-
jo vodstveno ekipo, ki naj bi
sanirala razmere, izven ob-
stoječega sistema nagraje-
vanja.«
Albin Cocej: »Poslovode-
nje danes še zdaleč ni tako
âtraktivno, kot to nekateri
mislijo. Ko smo pred tem, da
moramo zagotoviti kadre za
saniranje razmer v neki de-
lovni sredini, ne le da več-
krat ne dobimo ustreznih,
temveč pogosto sploh ni
kandidatov za opravljanje
poslovodnih funkcij. Vpra-
šati se moramo zakaj? Gre za.
odgovornost do kolektiva in
do širše družbenopolitične
skupnosti, za precejšnjo me-
ro rizičnosti, za kar poslo-
vodni delavci še zdaleč niso
ustrezno nagrajeni, ipd.«
Vlado Bukvič: »Trditev,
da se pri izbiri poslovodnih
delavcev premalo upošteva
strokovnost, ne drži. Vedeti
namreč moramo, v kakšnih
pogojih danes delajo v orga-
nizacijah združenega dela.
Spraviti v življenje obetaven
proizvodni program je izred-
no velik napor in odgovor-
nost, ki jo ob tem sprejmejo
strokovnjaki v posamezni
delovni organizaciji.«
Drugačen pristop k
sanaciji
če že vztrajamo in name-
^amo precejšen del denar-
ja za saniranje zgubarjev,
moramo vsaj doseči, da bo
sanacija kar se da učinko-
vita.
Da ne gre dajati denarja
kar povprek, so ugotovili tu-
di v celjski občini, kjer so se
odločili za ustanavljanje
družbenih svetov pri kolek-
tivih, ki poslujejo z izgubo.
Gre za ukrep, kateremu sledi
prisilna uprava, če tudi druž-
beni sveti ne bodo dali pra-
vih učinkov. Se pa ob tem ne
gre preveč navduševati nad
ukrepom družbenega var-
stva, ker gre za dvorezen
meč. Tako kot lahko prisilna
uprava posameznemu kolek-
tivu koristi in prispeva k hi-
trejšemu razreševanju raz-
mer, lahko v znatni meri tudi
škoduje ugledu delovne or-
ganizacije.
Vlado Bukvič: »V celj-
skih delovnih organizacijah
so na pravi poti, ker se vse
bolj poslužujejo tudi širših
strokovnih mnenj oziroma
stališč. Konkreten primer je
trenutno Emov tozd Kotli,
kjer je bil ustanovljen razvoj-
no sanacijski svet. Seveda pa
to ne pomeni, da bo razvojno
sanacijski svet prevzel raz-
vojno oziroma poslovno od-
govornost za izvajanje sana-
cijskega programa. Gre za
dodatno strokovno pomoč in
podporo kritičnih točk v sa-
nacijskem programu, za po-
moč pri oblikovanju kako-
vostnih poslovnih odločitev
in ne za to, da bi razvojno
sanacijski svet delal in odlo-
čal namesto delavcev Ema.«
Andrej Čulk: »Dejstvo je,
da omogoča ukrep družbe-
nega varstva določene ka-
drovske in poslovne poteze,
ki jih v normalnih razmerah
ni mogoče hitro in učinkovi-
to izpeljati. Običajno je naj-
večji problem neugodna ka-
drovska struktura, ki pa ima
v kolektivih s slabimi po-
slovnimi rezultati določeno
moč in zavira oziroma pre-
prečuje potrebne spremem-
be. Tako na primer v Mlekar-
ni, brez ukrepa družbenega
varstva, ne bi uspeli uvelja-
viti novega pravilnika o na-
grajevanju. Pred ukrepom
oz. uvedbo novega pravilni-
ka je imela Mlekarna nemalo
stroškov zaradi prevelike po-
rabe goriva. Zdaj se dogaja,
da šoferji sami dokupujejo
gorivo, če ga porabijo pre-
več, ker se jim v nasprotnem
primeru prevelika poraba še
kako pozna pri plači.«
Albin Cocej: »Samo eko-
nomske težave ob tem ne
smejo biti edini razlog za
uvedbo ukrepa družbenega
varstva. Prisotne morajo biti
tudi druge motnje, v samou-
pravnih in medsebojnih od-
nosih zaposlenih. Res pa je,
da le-te običajno posledice
slabega gospodaijenja v po-
sameznih kolektivih.«
Niko Kač: »Pri doziranju teh
ukrepov je treba biti zelo
previden. Ukrep družbenega
varstva je lahko za nekatere
organizacije združenega de-
la, ki imajo določeno mero
ugleda v_ poslovnem svetu,
usoden. Še zlasti, če gre za
kolektive, ki imajo pri pro-
daji svojih izdelkov veliko
konkurenco. Reakcija po-
slovnih partnerjev je namreč
lahko v prvem trenutku zelo
negativna, spremenijo se
prodajni pogoji, pride do raz-
nih izsiljevanj, kot je prizna-
vanje nižjih cen izdelkov in
podobno. Takšen primer je v
Celju trenutno Toper. Zato
smo se odločili za ustanovi-
tev družbenega sveta, seve-
da pa bo tudi v tem kolekti-
vu treba uvesti ukrep druž-
benega varstva, če bo šel vož
še naprej navzdol.«
Andrej Čulk: »V Mlekarni
smo se odločili za ponovno
uvedbo ukrepa družbenega
varstva, kljub temu, da zaen-
krat uspešno uresničujemo
sanacijski program. Enoletni
mandat je namreč prekratek,
da bi lahko oblikovali tudi
sanacijski program za sred-
njeročno in dolgoročno ob-
dobje, ki bo omogočil kolek-
tivu, da bo lahko nemoteno
posloval in odplačeval velike
obveznosti, ki so posledica
naložbe.«
Stimulativnejši
sistem nagrajevanja
Eden bistvenih vzrokov
za neučinkovitost sanacij-
skih programov je tudi
uravnilovski sistem nagra-
jevanja, ki hkrati zavira tu-
di razvojno-raziskovalno
delo.
Zato smo nemalokrat pri-
ča pravemu trgu delovne si-
le, ko odhajajo strokovjaki
tja, kjer jih bolje plačajo. V
prenekateri sredini želijo
strokovnjake bolje plačati,
vendar jim tega ne dovolju-
jejo številne zakonske omeji-
tve. V celjski občini zato že
nekaj časa razmišljajo, kako
preseči uravnilovsko misel-
nost.
Niko Kač: »Gre za idejo,
da bi del dohodka gospodar-
stva, ki je združen v banki,
namenili za nagrajevanje
strokovnih ekip, ki gredo,
kot temu pravimo v banki,
za celo mandatno obdobje
»na manevre«. Še zdaleč na-
mreč ne gre za osemurni de-
lavnik, temveč za veliko več-
je osebno angažiranje in tve-
ganje. Problem je, kako to
speljati pri sedanji zakono-
daji. Kljub temu delamo na
tem še naprej, kajti če zakon
ne deluje v tem smislu, je
pač treba predlagati, da se
spremeni. Gotovo bo učiko-
viteje, če bomo iz posebnega
denarnega sklada izplačevali
strokovnemu timu, ki je pri-
pravljen sanirati razmere v
posameznih kolektivih, ra
zliko v osebnih dohodkih,
ker so le-ti prenizki, kot pa
da namenjamo velika sred-
stva za pokrivanie izgub.«
Albin Cocej: »Če ne gremo
v ukrep družbenega varstva,
ki omogoča vsaj določene-
mu delu kadrov drugačno
nagrajevanje, je stimulativ-
nejše nagrajevanje skoraj ne-
mogoče. V kolektivih z izgu-
bo imajo veliko prenizke pla-
če, da bi lahko sami pridobili
kakovosten strokovni kader,
kajti njegova cena je vse bolj
visoka. Zakon omogoča ne-
kaj rešitev, vendar so v prak-
si težko izvedljive. Gre na
primer za posebne sporazu-
me med več delovnimi orga-
nizacijami, ki so pripravljene
s skupnimi močmi sanirati
posamezen kolektiv, česar
pa se ne poslužujemo. Ker
gre za slovenski in jugoslo-
vanski problem in ne le za
celjski, smo naš predlog o
oblikovanju posebnega de-
narnega sklada pri bankah
posredovali tudi republiki.
Vključili se bomo tudi v raz-
pravo o spremembah Zako-
na o združenem delu in sku-
šali ozakoniti našo zamisel.
Dejstvo je, da zakonodaja
premalo upošteva izjemne
razmere, saj ne predvideva
drugih možnosti, kot uvedbo
ukrepa družbenega varstva.«
Za zaključek še velja zapi-
sati, da še tako dober sana-
cijski program ne bo obrodil
sadov, tudi če bodo kadri in
denar, če v njegov uspeh ne
bodo zaupali, tako v kolekti-
vu samem, kjer ga izvajajo,
kot v širši družbenopolitični
skupnosti. Brez njene pomo-
či namreč vsaj na začetku sa-
nacije običajno ne gre.
VILI EINSPIELER
6. STRAN - NOVI TEDNIK
Komemoracija
ob krajevnem
praznilcu
v spomin na prvo osvobodi
tev Šoštanja, 8. oktobra 1941,
so v torek v Šoštanju prosla-
vili krajevni praznik. Poleg
slavnostne seje skupščine in
družbenopolitičnih organiza-
cij, kjer so podelili plakete
krajevne skupnosti, so se
zbrali še na komemoraciji ob
spomeniku talcev v Šoštanju.
Plakete krajevne skupnosti
Šoštanj so prejeli Mešani pev-
ski zbor pri DPD Svoboda Šo-
štanj, Elica Nagode, dolgolet-
na družbenopolitična delavka
in Rozalija Mlakar, gasilka do-
mačega gasilskega društva.
Izrekli so tudi priznarye vsem,
ki so kakorkoli pomagali pri
razvoju kraja. Letos so namreč
v Šoštanju posodobih precej
kilometrov krajevnih cest,
zgradili novo kanalizacijo, zak-
ljučujejo pa tudi ureditev Par-
ka spominov.
Krajevni praznik so počastih
še s številnimi športnimi sre-
čanji.
Geološice
razisicave ob
Kozarici
Ob Kozarici v krajevni
skupnosti Šentjur-okolica v
teh dneh opravljajo geološke
raziskave, saj iščejo globin-
ske vodne vire.
Te raziskave bodo pokazale
ali bodo morah ob izgradnji
vodovoda graditi tudi drage či-
stilne naprave. Kozarica je na-
mreč hudourniški potok, ki
postane moten ob vsakem več-
jem nalivu. Zato želijo najti
globinske vodne vire, pri kate-
rih bi bilo tudi čiščenje manj
zahtevno in drago.
Dokumentacijo za gradnjo
novega vodovoda so v obeh
šentjurskih krajevnih skupno-
stih že pripravih, spomladi pa
naj bi se lotili fazne izgradnje
vodovoda. Vendar prihaja do
zapletov, ker nekateri kmetje v
Osredku ne dovolijo raziskav
na svoji zemlji. Bojijo se na-
mreč, da bo z gradnjo vodovo-
da ogrožena njihova kmetijska
dejavnost. Po zagotovitvi
ustreznih občinskih organov
pa do tega ne bo prišlo, saj bo-
do kmetje dobili v zameno
ustrezno zemljo. Vodovod pa
bo poleg tega koristil celotne-
mu Šentjuiju, kjer bi tako dol-
goročno rešili problem oskrbe
s pitno vodo. Gradnjo bodo fi-
nancirali s sredstvi samopri-
spevka v obeh krajevnih skup-
nostih ter s pomočjo komunal-
ne skupnosti in delovnih orga-
nizacij v občini.
TC
Prizidek za sodobnejši pouk
Odprli so ga pri osnovni šoli Edvard Kardelj v Slovenskih
Konjicah
V petek so v Slovenskih
Konjicah slovesno odprli
težko pričakovani prizidek
učilnic pri osnovni šoli Ed-
vard Kardelj. Prizidek upo-
rabljajo že od začetka tega
šolskega leta. slovesnost pa
so prihranili za praznova-
nja občinskega praznika.
O pomenu prizidka, njego-
vi izgradnji in nadaljnjih na-
črtih sta na slovesnosti spre-,
govorila predsednik gradbe-
nega odbora, v katerema so
najodgovornejši družbeno-
politični delavci in gospo-
darstveniki občine, Ivan
Umnik iz Konusa ter ravna-
teljica šole Marija Premru.
Prizidek ima 12 specializira-
nih učilnic, med njimi tudi
tehnično delavnico in kabi-
net za računalništvo. Omo-
goča enoizmenski pouk s so-
dobno učno tehnologijo, pa
tudi delo v raznih interesnih
krožkih, kar prej zaradi zase-
denosti večine učilnic v po-
poldanskem času ni bilo mo-
goče.
S tem so se 451 učencem in
učiteljem delno izenačili po-
goji za šolanje s tistimi, ka-
kršne imajo že nekaj let na
drugi konjiški osnovni šoli.
Za ureditev obeh šol in za
vrstni red del so se krajani
izrekli na dveh referendu-
mih o krajevnem samopri-
spevku. V sedanjem referen-
dumskem programu je bil
prizidek ocenjen s skromni-
mi 30 milijoni dinarjev. Že
pred pričetkom gradnje je
bilo jasno, da ga bo mogoče
zgraditi le s pomočjo dodat-
nih prispevkov delovnih or-
ganizacij in z razumevanjem
občinske skupnosti za inve-
sticije v družbeni standard.
Za naložbo je bilo potrebno
zagotoviti 18 milijonov di-
narjev. Od tega so delovne
organizacije z območja Slo-
venskih Konjic prispevale 54
milijonov dinarjev, skupnost
za investicije v družbeni
standard 135 in vzgojno izo-
braževalni zavod Slovenske
Konjice 8 milijonov di-
narjev.
Takšno razumevanje gospo-
darstva in krajanov bo potreb-
no še naprej, saj nameravajo
ob šoh zgraditi telovadnico, ki
bo omogočala tudi teninge in
tekme športnih društev v obči-
ni, nato pa še prepotrebne več-
namenske prostore, kuhinjo in
upravne prostore. Krajani bo-
do svoje mnenje izrazili v refe-
rendumu za naslednji samo-
prispevek, saj se sedanji, četr-
ti, izteka konec prihodnjega
leta.
Na slovesnosti so kulturni
program prispevali člani otro-
škega in mladinskega pevske-
ga zbora ter recitatoiji in glas-
beniki šole Edvard Kardelj.
Trak je prerezala predsednica
delavskega sveta delovne or-
ganizacije Konus, ki je pokro-
vitelj šole, Breda Kovše. Čla-
nom gradbenega odbora, izva-
jalcu del Igradu in drugim so
se učenci zahvalili z darili, ki
so jih sami izdelali v novih
učilnicah.
MILENA B. POKLIČ
Nûva ugovina v Tepanju	|
Krajani Tepurja so dočakali novo trgov dn.'. V potasth
praznika ončine jo hudo odprli danes, 9. uktob/a ob 14.^
slovesnost pa bodo združili še z ogledom melioriranii)
komasiranih polj v tej krajevni skupnosti.
Trgr-vina jc zrasla iz združenih sredstev Kmetijske zadrugç
krajevne skupnosti, naložba paje veljala 56 milijonov dinarjç^
opremo vred pa 70 milijonov. Na voljo bo 120 kvadratnih met¡
prodajnih površin, ah skupaj 270 kvadratnih metrov. Objelcj
grajen tako, da ga bo mogoče čez čas. če se bo izkazalo
potrebno, še razširiti. Krajani upajo, da bo poslej tudi ponuj
boljša, saj je bila stara trgovina premajhna.
Staro trgovino pa je odkupil zreški Unior, ki bo v njej игл
majhen obrat za izdelavo orodja.
K
Prodajaina mlečnih izdeikov
Končno bo tudi celjska tržnica dobila urejeno in vsem po,
jem ustrezno prodajalno mlečnih izdelkov. To so začeli^
dnevi urejevati v delu tržnice, kjer je bilo prej skladišče S
izviyajo delavci gradbenega podjega GOKOP iz Rogaške a
tine, investitor paje Komunala, tozd Javne naprave. Z deh n^i
končali do konca meseca, ko bo tako po пекгд letih konf»
rešen problem prodaje mlečnih izdelkov, ki je bil doslej kar i
prostem, kar iz higienskih razlogov ni sprejemljivo. V urei«
prodajalni mlečnih izdelkov bodo tudi garderobe za prodajalo
sanitarije, laboratorij in prostor za hladilne naprave. Nova пн
dajalna bo velika skoraj 50 kvadratnih metrov, investicijs?
vrednost objekta paje sedem in pol milijonov din.
Obnova graščine je bila dražja
Obnova graščine Šenek pri domu upokojencev na Polzeli 1>
veljala precej več kot so v začetku načrtovali.
Začetna investicijska vrednost je znašala le okrog 93 milijoni
dinaijev, ker so izločih zunanjo ureditev, fasado, opremo t
priključke elektrike, vode in telefona. Obnova pa je izred«
zahtevna tudi zaradi zahtev spomeniškega varstva. Preden «
začeli s temeljito obnovo objekta, so morali obnoviti ostrešje ti
opraviti še kleparska dela. Skupna vrednost naložbe tako sed^
znaša že 310 milijonov dinarjev.
Večino denarja (258 milijonov dinarjev) je prispevala зЦ
nost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz skladaj
gradnjo stanovanj upokojencev in invalidov. Z lastnimi sredsti
investitorja ter z denarjem socialnega skrbstva Žalec in Moziij
pa so pridobih še 50 milijonov dinaijev.
V Žalcu računajo, da bo objekt dokončno urejen do konci
JANEZ VEDENa
Celjski Maistrovi borci v Djekšah
Maistrovi borci iz Celja so se tudi letos konec septembri
odpravili na izlet po slovenski in avstrijski Koroški. Ogledali
so si nekaj slovenskih vasi, za dlje časa pa so se ustavili т
najsevernejši slovenski vasi na avstrijskem Koroškem, t
Djekšah.
Djekše, ki ležijo 1152 metrov visoko, so danes znana turistični
in letoviščarska vas. V bližini je planinska postojanka na Svii?
planini, v vasi pa je lepo ohraryena taborska cerkev z obzidjeii
iz srednjega veka ter urejeno pokopahšče, kjer je pokopanik
vehko Slovencev. Sicer pa so Djekše še vedno slovenska vas, s<(
večina starejših kr^anov rned seboj govori samo slovensko.
ERVIN MEJAK
Marjan Gradišnik
če se učitelj tako rekoč
čez noč prelevi v ravnate-
lja, to gotovo ni enostav-
no ne zanj ne za učence,
še posebej, če je ta učitelj
med mladimi priljubljen
in uspešen. V takšni vlogi
se je znašel Marjan Gra-
dišnik s šentjurske os-
novne šole, ki je še spo-
mladi poučeval fiziko,
matematiko in tehnični
pouk, pred časom pa seje
preselil v pisarno, kjer na
vratih piše »ravnatelj«.
»Odločitev ni bila eno-
stavna,« pravi Marjan
Gradišnik,'' in v začetku
sem se pošteno upiral, saj
se nikoli nisem videl v
vlogi ravnatelja.« Očitno
sc bila prepričevanja do-
volj močna, daje popustil
in si rekel: »Zakaj pa ne
bi poskusil?« Svoje uči-
teljsko delo je opravljal že
deseto leto in številni
nekdanji učenci so se ga
spominjali kot tistega
»tovariša«, ki jih je veliko
naučil in to na način, ki ni
bil odbijajoč, kvečjemu
obratno. Ze pri sami be-
sedi fizika gredo marsiko-
mu lasje pokonci, zato se
je treba še bolj potruditi,
da učencu premet ni od-
vraten. Marjan Gradišnik
pravi: .»Pomembna je že
prva ura, ko stopiš v ra-
zred in predstaviš svoj
predmet. Takrat je treba
učence pritegniti z zani-
mivimi poskusi, ki mora-
jo ostati glavni del pouka
tudi med šolskim letom.
Poleg tega jim moraš ra-
zložiti, da se je treba fizi-
ko učiti drugače kot dru-
ge predmete.« K temu bi
verjetno lahko dodali še
precejšnjo mero občutka,
kako ravnati z otroki, jih
motivirati, razumeti, se z
njimi pogovarjati. Vsega
tega je za nekaj let konec,
saj ravnateljstvo pomeni
predvsem veliko organi-
zacijskega dela na šoli,
kjer je skoraj 1000 učen-
cev in 53 učiteljev. Tolikš-
no število otrok povzroča
vrsto težav, tako prostor-
skih kot pri izvajanju pro-
grama. Nove šole v sred-
njeročnem načrtu ni, zato
čaka novega ravnatelja
precej težavno obdobje.
Tega se sicer ne boji, ne-
koliko pa ga skrbi, da bo
prekinitev učnega proce-
sa pustila posledice. Tudi
zato redno spremlja vse
I novosti v fiziki, še zlasti
pa ga privlači elektroni-
ka, kar se kaže tudi v do-
brem delu krožka na šoli,
ki ga želi voditi kljub šte-
vilnim drugim obvezno-
stim. Tako bo ohranil vsaj
delček neposrednega sti-
ka z otroki, ki se jim raz-
daja, v zameno pa dobiva
njihovo ljubezen in spo-
štovanje. T. CVIRN
V obnovljenem zdravstvenem domu na Polzeli sta sedaj dve splošni ambulanti, dve
zobozdravstveni, lekarna in še drugi potrebni prostori.
Obnovljen zdravstveni dom
Dobili so ga ob prazniku krajevne skupnosti Polzela
V nedeljo so na Polzeli s
slavnostno sejo skupščine
krajevne skupnosti in druž-
benopolitičnih organizacij
zaključili več dnevno praz-
novanje krajevnega prazni-
ka, ki ga praznujejo 2. okto-
bra v spomin na leto 1942,
ko je okupator v Mariboru
ustrelil prve talce - Polze-
lane.
Slavnostne seje seje poleg
predstavnikov občine udele-
žila tudi delegacija pobrate-
ne krajevne skupnosti Paru-
novac iz občine Kruševac, ki
je položila šopek cvetja pred
spomenik NOV v centru Pol-
zele.
Osrednji govor na slav-
nostni seji je imel predsed-
nik skupščine krajevne
skupnosti Polzela, Ivan Po-
teko, ki je najprej govoril o
pomenu praznovanja, nato
pa o delih, ki se opravljajo ali
pa bodo gotova v kratkem.
Med pomembne sodi dozida-
va in obnovitev zdravstvene-
ga doma, zaključuje se grad-
nja telefonskega omrežja za
200 novih naročnikov, priče-
la pa seje izgradnja dodatnih
petdeset za vas Ločica, v peti
gradbeni fazi je izgradnja ga-
silskega doma, obnavljajo
graščino Šenek itd. Na seji
so podelili tudi letošnja priz-
nanja in pohvale krajevne
skupnosti. Priznanja so pre;
jeli Ivan Rizmal, Edvard
Lah, Štefka Fužir, Rudi Div-
jak, Marinka Marovt, Franc
Radišek; pohvale pa Marin-
ka Ribič, Jože Turnšek in
Danijel Satler.
Med športnimi prireditva-
mi velja omeniti otvoritev
novega tenis igrišča in 24 ur
igranja odbojke, med kultur-
nimi pa otvoritev stalne raz-
stave Darinke Pavletič-LO-
renčakove. TONE TAVČAP
fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Konkretne pobude za prenovo
ffílinewno srečanje predstavnikov ekonomskih šol
prenova srednjega usmer-
ijPga izobraževanja je bila
celodnevnega delov-
jga srečanja predstavni-
' y ekonomskih srednjih
iz vse Slovenije. Sreča-
v Celju (organizator
^dnja šola za ekonomsko
^meritev in srednja šola za
l^govinsko dejavnost in
blagovni promet) se je ude-
ležilo preko 160 učiteljev,
jiladincev, delegatov upo-
rabnikov (Emona, Merx) in
pristojnih republiških orga-
nov. S srečanjem so želeli
jati svoj konkretni prispe-
vek k prenovi, zlasti eko-
nomske usmeritve.
V plenarnem delu so raz-
pravljali o znanih skupnih
izhodiščih prenove, v razpra-
^rah po sekcijah pa so se lotili
l(onkretne problematike
ekonomske usmeritve.
Razpravljalci so si bih edi-
v tem, da je tudi usmerje-
no izobraževanje prineslo
nekaj pozitivnega v naše
srednje šolstvo (več splošne
in širše razgledanosti učen-
cev, večjo povezavo med šo-
lo in združenim delom ...),
vendar pa bi morali po-
manjkljivosti sproti odprav-
ljati, že zato, ker so bile neka-
tere očitne takoj ob uv^anju
usmerjenega izobraževanja
(preveč smeri, preobsežni
učni programi, podvajanje
učnih vsebin ...). Tudi izo-
braževanje je proces, ki ga je
potrebno nenehno spremlja-
ti, vrednotiti in sproti vnaša-
ti vanj nova spoznanja in od-
pravljati pomanjkljivosti, tu-
di po prenovi. Prenova sama
mora biti tudi kakovostni
premik, tako v vsebinah kot
v metodah dela. To pa po
drugI strani povzroča večje
stroške. Zato moraj biti ti
znani že sedm, v fazi priprav
na prenovo. Ce gmotna stran
prenove ne bo urejena, po-
tem se lahko zgodi, da tudi
prenova ne bo dala pričako-
vanih rezultatov.
Ponovno zaključni
Izpiti
v razpravah po sekcijah so
se udeleženci celjskega po-
sveta lotili nekaterih kon-
kretnih predlogov spre-
memb od programov, pred-
metnika do proizvodnega
'dela, delovne prakse in pri-
pravi) šitva.
Podprli so predlog, da se
opusti tretja stopnja izobra-
ževanja (dvoletni smeri bla-
govni in poslovni manipu-
lant). Ohranili pa bi oba po-
klica zaradi potreb združene-
ga dela. Zato so predlagali,
da naj bo poslovni manipu-
lant le možnost za izhod
učencem, ki iz kakršnihkoli
razlogov ne bi mogli dokon-
čati četrte ali pete stopnje.
Smer blagovni manipulant
pa bi oblikovali kot skrajšani
, program.
Na peti stopnji so podprli
predlog, da imata enak izo-
braževalni program komer-
cialni in ekonomski tehnik.
Ločila bi se z izbirnimi pred-
meti v 4. razredu. Po samo-
stojnem izobraževalnem
programu bi izobraževali za
smer aranžerski tehnik do-
polnjen z elementi ekonom-
ske propagande.
Edni so si bili razpravljalci
tudi o ponovni uvedbi zak-
ljučnih izpitov. Odprto pa je
ostalo vprašanje, kakšni naj
bodo ti izpiti. Te bodo morali
uskladiti z ostalimi usmeri-
tvami in višjimi ter visokimi
šolami. Niso se pa strinjali s
pobudo, da bi imeU posebej
zaključne izpite za učence, ki
želijo nadaljevati izobraževa-
nje, posebej pa za učence, ki
se bodo zaposlili.
Načeno so se strinjali tudi
s predlogom, da zmanjšajo
tedensko in letno obremeni-
tev učencev na 30 ur tëden-
sko in 38 do 39 tednov v šol-
skem letu.
. To je le nekaj konkretnih
stališč s celjskega srečanja, ki
jih bodo poslali v razpravo na
vse šole in ustrezne republiške
organe. Sicer pa je to delovni
prispevek strokovnemu svetu
PIS in njegovim delovnim
skupinam (v Celju so tudi
{predlagali imenovanja v delov-
ne skupne), ki bodo v nasled-
njih mesecih delali na konkre-
tizaciji prenove učno vzgojnih
programov te usemritve. Le-ti
pa morajo biti znani že do fe-
bruarja, ko bo prvi prijavni rok
za vpis v prihodnje šolsko leto.
VIOLETA V. EINSPIELER
Srečanje so pričeli s kultur-
nim programom, v katerem
so nastopili dekliški pevski
zbor srednje šole za trgovin-
sko dejavnost in recitatorji s
srednje šole za ekonomsko
usmeritev.
Za lažje delo tajnikov
v šentjurski občini so letos sprejeli sporazum, po katerem
delovne organizacije združujejo dodatna sredstva za delova-
nje krajevnih skupnosti. Že sporazum določa, da dobijo neraz-
vite krajevne skupnosti še dodatnih 30 odstotkov zbranega
denarja, za natančnejši način delitve pa so se tajniki krajev-
nih skupnosti dogovorili na zadnji seji odbora podpisnikov
lu-ajevnih samoprispevkov.
Dogovorili so se, da bodo denar, ki se zbira po prispevni
stopnji iz dohodka, razdelili glede na število zaposlenih v občini
iz posameznih kr^evnih skupnosti. Temu pa so dodali še tride-
set odstotkov glede na nerazvitost krajevne skupnosti, kar
pomeni, da so dodatna sredstva dobili v Dobju, Kalobju, Loki in
na Prevoiju. Denar je namenjen delu tajnikov, ki so doslej iz
proračuna dobili premalo denarja, da bi z njim pokrili vse
stroške delovanja. Na srečanju t^nikov pa so se zavzeli tudi za
doslednejše uresničevanje domicilnega načina zbiranja sred-
stev, ki zahteva vsako leto posebno dogovarjanje s sosednjimi
občinami. Denar po navadi dobijo ob koncu leta in že sed^ so se
dogovorili, da ga namenijo tisti krajevni skupnosti, ki bo takrat
tega najbolj potrebna.	TC
Vojničani za požarno varnost
I Vsako leto oktobra se tudi vojniški gasilci vključijo v akcijo
požarne varnosti. Tudi letos so pripravili pester program. Na
široko so odprh vrata gasilskega doma za vse krcane, da so
I lahko videh njegovo opremljenost. V izložbi trgovine v Vojniku
so pripravili razstavo slik o svoji dejavnosti. Opravili so več
preventivnih pregledov hidrantnega omrega, ogledali pa si
bodo tudi nekaj stanovanjskih objektov in kmetij ter ocenili
kako je z urejenostjo gasilnih aparatov. Akcijo bodo zaključili z
oceno požarne obremenitve.
Za gospodirystva in kmetije pripravljao predavanja o požarni
preventivi, štab operative pa bo izvedel društveno vajo m vajo
pionirjev članov društva Mladi gasilec na osnovni šoli Vojnik.
Vse desetine gasilskega društva Vojnik se bodo med seboj
pomerile in preverile svoje sposobnosti.
Celjske gasilke na Gorenjskem
y mesecu požarne varnosti je občinska gasilska zveza Celje
pripravila strokovno ekskurzijo za gasilke. Udeležilo se jo je
52 predstavnic različnih gasilskih društev. Odpravile so se na
Gorenjsko, kjer so si naprej na Brniku ogledale vzlet aviona in
sako je ob tem poskrbljeno za požarno varnost. V Begunjah so si
Poleg zgodovinskih obeležij ogledale še nov gasilski dom in
njegovo sodobno opremljenost.	JURGEC
Prizma optimizma v Celju
Na pobudo celjske medobčinske organizacije slepih in slabovidnih ter v počastitev 40. jubileja
zveze slepih Slovenijeje bila v ponedeljek, 6. oktobra v celjskem Narodnem domu javna radijska
oddaja Prizma optimizma. Na njej so nastopih pevca Tatjana Dremelj in Oto Pestner. ki sta pela
pesmi slepih avtorjev, ansambel Šaleški fantje, Miha Dolžan, Rudi Pustinek, humorista Toni
Gašperič in Viktor Plemelj, ansambel Boruta Lesjaka, Stane Urek in Rado Časi ter Slovenski
oktet Luis Braille (na fotografiji), ki je pred kratkim posnel tudi samostojno kaseto. Radio
Ljubljana bo posnetek Prizme optimizma predv^al v nedeljo, 12. oktobra ob 10.05 na prvem
programu.UM, FOTO: E. MASNEC
Boč bi bilo treba
ponovno oživeti
¥ krajevni skupnosti Kostrivnica jim še
veliko manjka
V šmarski krajevni skup-
nosti Kostrivnica z dvanaj-
stimi zaselki se bo do 19. ok-
tobra zvrstilo vseh sedem
vaških zborov, na katerih
bodo osrednjo pozornost
namenili novemu občinske-
mu samoprispevku, ki je v
pripravi ter volitvam v sa-
moupravne organe v kra-
jevni skupnosti.
Kot v vseh ostalih šmar-
skih krajevnih skupnostih,
se tudi v Kostrivnici dobro
zavedajo, da bi se nadaljnji
razvoj brez samoprispevka
močno upočasnil, zato nada-
ljevanje te solidarnostne ak-
cije podpirajo, zavedajoč se
številnih nalog in nerešenih
problemov v kraju. Na pr-
vem mestu so ceste. Najprej
nameravajo asfaltirati dva
odseka ceste v Kamni gorci,
leta 1988 naj bi pçsodobili ki-
lometer ceste v Čači vasi, le-
to pozneje pa še okoli 700
metrov ceste v Spodnjem
Gaberniku. Veliko denarja
gre tudi za vzdrževanje in
gramòziranje cest, zlasti na
Boču, kjer sleherno neurje
povzroča veliko škodo. Veli-
ko denarja bo šlo tudi za po-
pravila mostov, ki jih v kra-
jevni skupnosti Kostrivnica
ni malo.
Marija Čakš, predsednica
krajevne organizacije SZDL
Kostrivnica: »Pri nas se kraja-
ni tvorno vključujejo v reševa-
nje krajevne in širše problema-
tike, zbori so vedno lepo obi-
skani. Veliko govorimo o pro-
blemih kmetijstva, zlasti o za-
puščenih kmetijah na Boču.
Mladi so v času, ko tu ni bilo
cest, na veliko odhe^ali, potem
pa so začeli rasti vikendi. Boč
bi bilo treba kmetijsko znova
oživeti, saj je, na primer, pri-
meren tudi za pašo drobnice in
še kaj. Zadrge čase gre resda
na bolje, na kmetijah že vidi-
mo tudi mlade. Cesta v takšnih
krajih naredi največ, a kaj koje
vzdrževanje takšnih cest izred-
no drago in naporno. Naši lju-
dje večkrat negodujejo, ker se
v Kostrivnici, zaradi vrelcev
mineralne vode, ne sme razvi-
jati industrija. Imamo naravno
bogastvo, pravijo, izkupiček
od tega pa se steka po ceveh v
Rogaško Slatino ...«
Problem, o katerem raz-
pravljajo na domala vsakem
zboru krajanov oziroma va-
škem odboru, so telefoni. Po
prijavah bi teh potrebovali
okoli šestdeset, pri PTT pa
so jim za prihodnje leto ob-
IjubiU le 10 do 15 priključ-
kov. V centru Kostrivnice s
tem še nekako gre, težje je v
zaselkih, kot so Kamna gor-
ča, Žagaj in Gabrovec, ki so
od asfalta krepko oddaljeni.
S sredstvi novega samopri-
spevka naj bi v Kostrivnici
sofinancirali tudi delo kra-
jevnih družbenih organizacij
in društev, precej denarja pa
bo terjalo tudi popravilo sta-
re šole, kjer je sedež krajev-
ne skupnosti.
MARJELA AGREŽ
Načrte bo
težko
uresničiti
V krajevnih skupnostih
v šentjurski občini ugo-
tavljajo, da uresničevanje
programov samoprispev-
kov večinoma poteka ta-
ko, kot so načrtovali. Po-
nekod im^o težave zaradi
hitre rasti cen, drugod pa
bodo morali nekatere na-
loge povsem opustiti, ker
zanje ne bo dovolj de-
narja.
Tako v krajevni skupno-
sti Šentjur-okolica za peti-
no zaostajajo v uresničeva-
nju programov in ugotav-
ljajo, da načrta do konca le-
ta ne bodo uresničili. Tudi
sofinanciranje interesnih
skupnosti ni urejeno, S£y
tudi te nimajo denarja. Ta-
ko v tem času še vedno ra-
ziskujejo globinske vodne
vire Kozarice, za mrliško
vežico pa so pridobili vsa
potrebna soglasja. Vse to
del^o skupaj s krajevno
skupnostjo Center. V
Dramljah so uredili več
cest kot so načrtovan, zato
pa je ¿manjkalo denarja za
gradnjo mrliške vežice, pa
tudi usoda večnamenskega
doma je zelo negotova. Na
Ponikvi so prav tako ureja-
li ceste in načrt v veliki me-
ri uresničili. Na Prevorju
jim primanjkuje denarja,
saj bodo uredili le manjši
del cest, pa tudi mrliške ve-
žice letos ne bodo postavili.
Zapleta se tudi pri telefoni-
ji, kjer je zanimanje veliko,
številk pa le 16. V Loki so
načrt urejanja cest uresni-
čili skor^ v celoti, zado-
voljni pa so tudi na Kalob-
ju, kjer so uredili javno raz-
svetljavo, elektrificirali ne-
kaj gospodinjstev in urejali
ceste. Tudi na Planini so
začeli graditi mrliško veži-
co, urejali so ceste in uspo-
sobili 25 novih telefonskih
priključkov. V Dobju pa
gredo h koncu dela na pri-
marnem vodovodu Kapsl.
TC
Tekmovanje
gasilcev v
Preboldu
Občinska gasilska zveza
Žalec je v nedeljo v Prebol-
du pripravila občinsko gasil-
sko tekmovanje članov, čla-
nic in veteranov. Nastopilo
je 23 moških in 12 ženskih
desetin. Največji uspeh med
člani je imela desetina Pre-
bold - Dolenja vas, pri člani-
cah desetina iz Vinske gore
in pri veteranih desetina iz
Kaple vasi.
T. TAVČAR
Radečani žeiijo boijše zdravstvo
Oenar Iz samoprispvka hI namenili za prenovo zdravstvenega doma
»Radečani se ne morejo spomniti
Pfiimkov vseh zdravnikov, ki so v
Zadnjih desetih letih delali v zdrav-
stvenem domu v Radečah.«
. S to ugotovitvijo želi dr. Boris Ko-
^^ak. direktor zdravstvenega doma v
Radečah, ilustrirati problem zdrav-
stvenega varstva na obm.očju Radeč,
se je najbolj neugodno kazal v fluk-
^4aciji kadrov. Ta pa je bila predvsem
Posledica neprimernih delovnih po-
bojev.
Pred štirimi leti so v Radečah z zasil-
no obnovo obstoječih starih prostorov
■|"lažili ta problem, vendar zdravstve-
J dom s 400 kvadratnimi metri površi-
^ še zdaleč ne zadošča potrebam po
odobnem zdravstvenem varstvu (us-
»ajenem z republiškimi normativi) in
.^'jarn, da se razširi obseg zdravstvene
.^Javnosti, med drugim tudi na medi-
ino cjgia jn najširšo zdravstveno
^^gojo.
Priložnost, da normahzirajo pogoje
dela v zdravstvenem domu, vidijo Ra-
dečani v 4. občinskem samoprispev-
ku. Sklenili so, da vsa sredstva, ki bi
jih dobili iz bodočega samoprispevka
za potrebe krajevne skupnosti, name-
nijo razširitvi in posodobitvi zdrav-
stvenega doma. Z dograditvijo bi rešili
prostorske probleme ambulante sploš-
ne medicine, otroškega dispanzerja,
zobozdravstva in šolskega zobozdrav-
stva. Pridobili pa bi še prostor za gine-
kološko ambulanto in medicino dela,
razširili laboratorij in ostale pomožne
prostore, po potrebi pa bi lahko izvaja-
li še fizikalno terapijo.
Prvi hip so morda potrebe in želje
Radečanov velike. Toda, če pomish-
mo, da so Radeče vendar industrijsko
zelo močno področje in da gravitira v
ta zdravstveni dom 6500 zavarovancev
s širšega radeškega območja, je pov-
sem jasno, da ne gre za napuh ali ka-
prico. Če k temu prištejemo še slabe
prometne zveze (in te se zlepa ne bodo
izboljšale); potem je nujno, da tudi de-
lavci in občani na tem območju dobijo
približno enake pogoje za zdravstveno
varstvo kot v ostalih, infrastrukturno
bolj razvitih središčih v regiji. Ravno
zato, ker na to območje gravitirajo pre-
bivalci okoliških kréyevnih skupnosti
(Jagnjenica, Svibno, Vrhovo in delno
Zidani most) so se s temi krajevnimi
skupnostmi dogovorili, da tudi te pri-
spevajo del sredstev iz svojega deleža
samoprispevka. Tako bodo vsi prispe-
vali pol odstotka »svojih« sredstev. Zi-
dani most pa 0,3 odstotka.
Prizadevanje Radečanov so podprli
tudi v celjskem zdravstvenem domu
katerega tozd je v Radečah.
' VIOLETA V. EINSPIELER
8. STRAN ~ NOVt TEDNIK
9. OKTOBER 19a,
Spodbuden uvod
Na rob koncertu Slovenske
fllharmonUe ¥ Celju
Na prvem letošnjem abonmajskem koncertu se je
2. oktobra v dvorani kina иаћоп predstavil simfo-
nični orkester Slovenske filharmonije. Pod vod-
stvom dirigenta Uroša Lajovica so glasbeniki odi-
grali zanimiv spored stilno raznovrstnih simfonič-
nih del, ki so pri poslušalcih naletela na dober
sprejem.
Že uvodna skladba Rapsodični ples slovenskega skla-
datelja Uroša Kreka je nakazala, da so tokrat ljubljan-
ski simfoniki razpoloženi, sßj so učinkovito napisano, s
folklorno motiviko obarvano partituro, odigrali res
brezhibno in ponovno dokazali, da ima slovenska glas-
bena literatura kar precej spoštovanja vrednih resnih
glasbenih stvaritev. Concertino za trombon in orkester
švedskega skladatelja Lässona je prijetno neoklasici-
stično delo, ki ga je ob sugestivni, vendar korektni
spremljavi orkestra odigral pozavnist Dušan Кгџјпс.
Presenetila nas je predvsem svežina njegovega tona, ki
je polno zazvenel zlasti v drugem arioznem stavku.
Nekoliko manj prepričljiv, z mestoma intonančno in
ritmično negotovostjo, je bil drugi solist večera, klari-
netist Slavko Goričar. Koncert za klarinet in orkester
češkega manj znanega klasicističnega skladatelja
Františka Kromerja je prijetno delo, ki spominja na
Haydna in Mozarta, orkester pa je tudi pri tej skladbi
sodeloval ne le kot spremljevalno telo, ampak kot
enakovreden precizen soustvarjalec celotne glasbene
strukture. Višek koncertnega večera ljubljanskih fil-
harmonikov je bila prav gotovo Drofakova simfonija
št. 9 »Iz novega sveta«. Mirno lahko trdimo, daje bil to
najvišji poustvaijalni dosežek, kar smo jih doslej v
Celju lako zabeležili na področju orkestralnih koncer-
tov. Jntonančna, dinamična in agogična preciznost
vseh instmmentalnih skupin posebej in v skupni igri,
je presunjevala, razvedrila in navduševala, kot je tudi
navduševalo sugestivno in energično dirigentsko vod-
stvo umetnika Uroša Lajovica.
Odličen koncertni večer je izzvenel kot spodbuden
uvod v novo celjsko glasbeno sezono. Žal pa je znova
preverjeno in ugodno ocenjeno akustiko prenovljene
dvorane Union preizkusilo še vedno premalo poslušal-
cev. Vsem ljubiteljem rečne glasbene umetnosti, kijih
tokrat ni bilo na koncert, je lahko le žal.
-eg
Darilo siiicariie Polzeli
stalna razstava Darinke Pavletič-Lorenčak
Akademska slikarka Darinka Pa-
vletič-Lorenčak je med tistimi, ki so
zgod^ zapustili domače ognjišče, pa
nikoli nanj pozabili. Korenine so
ostale v domačem kraju.
Na Polzeli, v gradu Komenda, je Da-
rinka preživela svoja otroška in mla-
dostniška leta, dokler je ni v druge
kraje odpeljala njena umetniška žilica.
Sledila so leta študija, umetniškega
iskanja in poglabljanja, čas, ko si je
ustvarila družino in delala. Na Polzeli
pa sta ostala njena starša, ki ju je glo-
boko ljubila in spoštovala in tudi to je
bilo poroštvo, da se vez z domačim
krajem ne bo pretrgala.
Zanimivo je, da so Polzelani prav v
Komendi odprli razstavne prostore.
Že takrat je umetnica sklenila, da bo v
enem izmed njih stalna razstava nje-
nih del, darilo Polzeli. V soboto, ob
praznovanju krajevnega praznika, je
bila ta namera uresničena z otvoritvijo
stalne razstave. Zbirko likovnih del
Darinke Pavletič-Lorenčak sestavlja
dvanajst oljnih slik, štirje akvareU, tri
risbe, devet ilustracij in sedem grafič-
nih listov. Z njo je predstavljeno celot-
no obdobje umetničinega ustvarjanja.
S to stalno zbirko je Darinka Pavle-
tič-Lorenčak poklonila Polzelanom
enkratno darilo, ki so ga ti sprejeli s
spoštovanjem in hvaležnostjo. Na" slo-
vesni otvoritvi je zbranim spregovoril
predsednik Svobode Polzela Stanko
Novak, o sUkarki in njenem delu pa
Alenka Domjan iz Likovnega salona iz
Celja. Nastopil je kvintet Lastovka.
TONE TAVČAR
Ura pravljic
Likovni salon gosti tokrat hrvaškt,.
umetnika Josipa Diminića, ki se je po ^
ćanem študiju slikarstva pri prof. M. т^
tagìii na ALU v Zagrebu, pričel ukvarja
še s keramiko in malo kasneje (1970) tu^i
kiparstvom.	'
Njegov kiparski opus z naslovom Pf/ce£
nastal v obdobju po letu 1982 in predstavM
izredno zanimiv prispevek k sodobnennuS
goslovanskemu kiparst\'U, ki se. ob izrazik
agresivni usmirjenosti domače likovne p^^j
dukcije predvsem v medij slike, s svojo ic».
kovostjo uspešno meri s količinsko bogat^
šim slikarstvom.
Za Diminičeve skulpture je značilen si¿
karski pristop, s katerim avtor oblikuje p?
vršine svojih izdelkov, kar gre verjetno p^
pisati dejstvu, da je Diminič izšolan slikat.
Njegove figure učinkujejo tako, kot da tj
bile naslikane v prostor s kiparskim materi,
alom. Pri tem se osnovna pikturalnost spr^
minja v vznemirljivo taktilnost, ki je odliì^
vsakega dobrega kiparstva. Odlika, ki je to
le v primeru, če učinkuje organsko, se pravj
na način, ki ne porßja dvomov v pristnost
ustvarjalnega izraza. In povedati je treba, dj
pri Diminičevih skulpturah prav gotovo ni
muti sledov takšnih dvomov. S pričujočim
kiparskim opusom mu je namreč uspelo
ustvariti izjemno organsko skladen likovià
izraz, ki deluje, če opustimo že malce utruja,
joče razlage o vračanju k prazgodovinskim,
mitskim izvorom, na moč neobremenjeno,
igrivo, lahkotno (upodobljene so vendar pti.
ce!) in, kar je pri današnji umetnosti že sko-
rajda redkost - simpatično. To je svet domi,
šljeno poenostavljenih oblik, ki nam ponu-
jeno pravo, pravcato pravljično uro, če se jim
uspemo sproščeno prepustiti. Pod navidez-
nimi oblikami ptic se pred nami nahaj^o
mojstra Pepeta življenja polne upodobitve
Ostržka. Skulpture so se spremenile v lutke
in te, kot vemo še dandanašnji, govore г
nezmanjšano zavzetostjo o eni izmed pra-
davnih želj človeka; o tem, kako vdahniti
življenje umetnini. V tem pogledu je Dimi-
ničeva umetnost bolj kot katerikoli ustvar-
jalni proces sodobnega jugoslovanskega ki-
parja naperjena v samo jedro ustvaijaiya.
Ponazarja razmerje med idealnim (želenim)
in realnim (možnim) in govori o večnem
sizifovstvu umetnikovega poslanstva, o nei-
zrekl/ivi strasti, kiji še tako logično uteme-
ljena spoznanja ne morejo do živega. Zato
ogled te raz.4tave toplo priporočam vsem,
BORI ¿ZUPANČIČ
Kulturne delavce poplavile felcalije
Klub Kulturnih delavcev
Ivan Cankar iz Celja, ki je
bil od leta 1953 do danes že
trikrat ustanovljen, je mo-
ral ponovno zapreti svoja
vrata, ker je v klubske pro-
store na Tomšičevem trgu
vdrla deževnica in fekalna
voda iz kanalizacije. Ker
klubski prostori brez celo-
vite sanacije niso uporabni,
se je vodstvo kluba letos se-
stalo z operativnim vod-
stvom stanovanjske skup-
nosti, kar pa kljub dogovo-
ru, da bo stanovanjska
skupnost pripravila predra-
čun potrebnih sanacijskih
del, ni dalo rezultatov.
Zato je izvršni odbor kluba
kulturnih delavcev sklenil,
da bo s trenutnim položajem
seznanil predsedstvo Kul-
turne skupnosti občine Ce-
lje, ki naj bi zahtevala od Sa-
moupravne stanovanjske
skupnosti, da nemudoma
odpravi vse pomanjkljivosti
zaradi katerih so klubski
prostori neuporabni. Dokler
to ne bo storjeno, klub ne bo
plačeval n^emnine. Zaen-
krat dolguje Stanovanjski
skupnosti, ki je poslala klu-
bu zadnji opomin pred tož-
bo, nekaj več kot 120.00adin.
Izvršni odbor je ob tem tudi
sklenil, da n^ kulturna
skupnost preostali del sred-
stev iz letošnjega finančnega
načrta, ki je namenjen za te-
koče delovanje kluba kultur-
nih delavcev, nakaže Centru
za klubsko dejavnost oziro-
ma KLjUB-u, ki je s svojo
dejavnostjo zapolnil kultur-
no vrzel, nastalo z zaprtjem
kluba kulturnih delavcev
Ivan Cankar.
S svojimi stališči je vod-
stvo kluba kulturnih delav-
cev ponovno seznanilo tudi
Samouprano stanovanjsko
skupnost. Na skupnem se-
stanku so ugotovili, da je
edina možna rešitev, če se
dvigne tlak. Stanovanjska
skupnost se je obvezala, da
bo do konca novembra pri-
pravila predračunsko vTed-
nost takšnega posega. Že
zdaj pa je jasno, da to še
leč ne bo poceni. Gre za ne-
kaj milijonov dinaijev, ki jih
stanovanjska skupnost pre-
prosto nima. Tudi če se bo
denar našel, bo klub kultur-
nih delavcev začel v najbolj-
šem primeru ponovno delo-
vati šele ma,ia prihodnje leto.
Ob tem je še treba zapisati,
da za poplavljanje klubskih
prostorov s Tekalnimi voda-
mi in deževnico ni mogoče
kriviti nikogar, ker je bila
prenova celotnega spomeni-
ško zaščitenega objekta
Tomšičev trg 7 izvedena
strokovno pravilno. Pro-
blem je v tem, da takrat še ni
bila izvedena komunalna re-
konstrukcija in se je vse
priključevalo na obstoječe
stanje. Skratka, pred začet-
kom prenove starega mest-
nega jedra pred štirimi leti,
so bili izvajalci del prisiljeni
na improvizacijo, za kar jih
ne gre obsojati.
Kakorkoh že, vodstvo klu-
ba kulturnih delavcev ni vr-
glo puške v koruzo in deluje
še naprej, seveda z mnogo
bolj skromnim programom
kot lani, ko smo spremljali
uspešne petkove kulturne in
družabne večere.
VILI EINSPIELER
Občinsko priznanje Dekliškemu
pevskemu zboru Velenje
Srebrni grb občine Velenje, ki ga ob občinskem praz-
niku podeljujejo za izredno sodelovanje pri razvoju
občine ter za uspehe in dosežke, s katerim se povečuje
ugled občine na kulturnem, športnem in drugih področ-
jih, prejme poleg Zveze združenj borcev NOV Velenje še
Dekliški pevski zbor Centra srednjih šol iz Titovega
Velenja.
Pomembno priznanje prejema zbor ob 20 letnici obstoja,
delovati je namreč začel že kot zbor gimnazije, odkar so
velenjske šole združene, pa pojo v njem pevke iz vseh
usmeritev.
Zbor je že dolgo tega prebil šolske okvire in se uvrstil v
sam jugoslovanski vrh, kjer je še danes močno prisoten.
Na celjskem mladinskem pevskem festivalu je v zveznem
razredu prejel srebrna in zlata odličja, pa tudi v mednarod-
nem razredu je bil leta 1983 srebrn, lani pa je prejel zlato
odličje z najvišjo oceno med vsemi jugoslovanskimi zbori.
Tudi na letošnjem evropskem festivalu v Belgiji je v
močni konkurenci osvojil prvo nagrado.
Zbor, vodita ga Ivan Marin in Danica Pirečnik, je
mnogo gostoval doma in na tujem ter s svojim kulturnim
poslanstvom veliko prispeval k ugledu domačega kraja,
ožje in širše domovine.
Pevcev je premalo
Zadnja seja glasbenega
odbora pri Občinski zvezi
kulturnih oranizacij Celje
je minila predvsem v reše-
vanju kadrovskih proble-
mov dveh celjskih pevskih
zborov.
Gre za moška zbora Svo-
bode in Ivan Cankar, ki v
zadnjem času doživljata pre-
cejšnjo krizo, saj jima pri-
manjkuje pevcev. Trenutno
sta tudi oba zbora brez diri-
genta, vendar sta oba proble-
ma vzročno povezana. Os-
novna misel članov glasbe-
nega odbora je bila, da bi ka-
zalo razmišljati o združitvi
obeh pevskih zborov, kar bi
problem vsekakor olajšalo.
Kaže pa, da bo podobna pro-
blematika lahko kmalu zaje-
la tudi ostale celjske zbore,
ki se tudi že lovijo s pomanj-
kanjem zlasti mladih pev-
cev. Skratka, prej ali slej se
bo izkazalo, da je v Celju
pevskih zborov z ozirom na
potrebe, finančne zmožnosti
in strokovno kadrovsko pro-
blematiko le nekohko pre-
več, da bi lahko gojili visoko
kvaliteto.
Na seji so se člani glasbe-
nega odbora tudi dogovorili,
da bo prihodnja občinska re-
vija odraslih pevskih zborov
v okviru praznovanja sloven-
skega kulturnega praznika.
EDVARD GORSIČ
Zbrana dela samorastnežev
Pri Občinskem sindikalnem svetu v Slovenskih Konji-
cah je že dlje časa izredno delovna komisija za kulturno
dejavnost, ki jo vodi Nuša Dvoršak. Loteva se številnih
akcij, kakršna je bila »knjige v knjižnice«, izdaja drob-
nega snopiča pesmi Julke Tajnikar in podobno.
Člani te komisije so se zdaj lotili izdaje del literatov iz
korvjiške občine. Literarni prispevki bodo izšh v skupni
zbirki, ki jo bo založil Občinski sindikalni svet, natisnili pa
jo bodo pri Delavski univerzi Slovenske Konjice. K hterar-
nim prispevkom bodo s fotografijo in kratkim življer\jepi-
som predstavljeni tudi vsi avtoiji. Brez dvoma bo
potrebno pred izdajo knjige opraviti korenito selekcijo in
pri komisiji za kulturno dejavnost so se odločili, da za to
delo poiščejo pomoč pri strokovnih organizacijah, tudi na
republiški ravni.
Pri Občinskem sindikalnem svetu upajo, da jim bo s
finančnim deležem priskočila na pomoč tudi kulturna
skupnost, ostale družbeno-politične organizacije in če bo
potrebno še združeno delo, ki ima vselej posluh za kul-
turno dejavnost in udejstvovanje svojih delavcev.
M. PODJED
fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 9
smetane ne poberelo organizatorli
J^ias smo lahko zadovoljni s pripravo In Izvedbo turističnih prireditev na območju
5 turističnimi prireditva-
дЈЈ oa celjskem turističnem
ft)inočju smo lahko letos za-
Lyoljni. Tako po njihovem
igvilu in številu obiskoval-
Lv ter tudi po kakovosti, se
Lmika na bolje. Še vedno
L ni vse tako, kot bi lahko
^ilo, predvsem zato, ker je v
.fganizacijo posameznih
prireditev vključenih pre-
Lio ljudi, strokovnjakov
јд tudi zato, ker imajo tisti,
vso stvar organizirajo,
pajmanj od tega - smetano
največkrat oberejo drugi,
praviloma gostinci:
preveč bi bilo naštevanja
posameznih prireditev, zato
oovzemimo le splošno oce-
Jio, da jih je bilo več, da so
kvalitetnejše, da se, pred-
vsem v manjših krajih, v or-
ganizacijo poleg turističnih
društev vse bolj vključujejo
tudi ostala društva, a še ved-
no premalo. Dobro (vsebin-
sko) sta ocenjeni tudi največ-
ji prireditvi^ laško Pivo in
cveteje ter Žalska noč, med-
tem ko celjskemu turistične-
mu tednu manjka osrednja
prireditev, ki bi pritegnila
večje število obiskovalcev.
Veliko smo na področju pri-
reditev dobili z Rogaškimi
glasbenimi dnevi, saj je z nji-
mi celjsko turistično območ-
je končno dobilo osrednjo in
ob tem zelo kvalitetno kul-
turno poletno turistično pri-
reditev.
Tudi »hudobij in nevoščlji-
vosti« letos ni bilo, vse prire-
ditve so bile letos datumsko
usklajene in vsaj tiste, večje,
se niso prekrivale. Prav bi
bilo, da organizatorji že sedaj
pohitijo z načrtovanjem za
prihodnje leto, ter tako zago-
tovijo pravočasno objavo v
Koledarju prireditev in Pra-
tiki Turistične zveze Slove-
nije. Pravtako bi morali že
sedaj pritegniti k sodelova-
nju vse (ne le gostince in po-
krovitelje), ki bi lahko pri-
spevali k popestritvi priredi-
tev. Dober »model«, kako se
tej reči streže, imajo v Lu-
fah, kjer pri organizaciji
tamkajšnjega Lučkega dne
sodelujejo skor^ vsi krcani.
V organizacijo
Dremalo vicijučenili
Ne bo odveč, če postreže-
mo še s strokovno oceno le-
tošnjih prireditev, ki jo je
pripravil doktor Janez Boga-
taj, urednik Lipovega hsta.
Ocenjuje, da so vzroki za
precejšnje premike na po-
dročjih prireditev tudi zaradi
sistematičnega in strokovne-
8a pristopa Turistične zveze
Slovenije in ustrezne komi-
sije za prireditve pri TZS, v
jasnih metodoloških izhodiš-
čih, zlasti še glede realistič-
'^ega pojmovanja in ne ro-
''^antiziranja dediščine. Na-
predek pomeni tudi kartote-
'^a prireditev, ki bo ob
jistreznih dopolnitvah posta-
la dobra osnova za načrtova-
'^je in študij slovenskih pri-
•"editev, pa v zvezi s tem Pra-
tika in regionalni koledarji
Prireditev. Veliko so k odkri-
vanju turističnih »zmogljivo-
^i« Slovenije prispevale igre
üela, Kompasa in TZS, več
J® tudi realizma v prikazova-
IJju dediščine, več je sejmov,
pi spremljajo prireditve. Ve-
'ik vsebinski premik je bil
^_
letos storjen tudi z Ohcetjo v
Ljubljani, ki je lahko kar za
vzorec (organizacijski, vse-
binski, propagandni...) osta-
lim, pozitivna pa je tudi stal-
nost prireditev v turističnih
centrih in zdraviliščih.
In negativne sestavine pri-
reditev? Še vedno je prisot-
no naziranje, da se prireditve
organizirajo za »nekoga«
(TZS, Delo, pokrovitelje,
skupine tujcev..) ne pa za
ljudi v samem kraju. Še ved-
no tudi nismo našh načina
da se pri turistični prireditvi
najdejo vsi prebivalci neke-
ga kraja (ker tudi ni pravega
motiva, recimo ekonomske-
ga), premalo je vključevanja
lokalnih strokovnjakov, tudi
mladine in študentov, ki štu-
dirajo na vseh tistih smereh,
ki lahko koristijo za večjo
kakovost prireditev.
Smetana gostincem?
v vseh ocenah je poudarje-
no, da je v organizacijo
vključenih premalo prebi-
valcev nekega kraja, da tudi
ni pravega motiva za sodelo-
vanje. Res, kot po pravilu,
skrbijo za organizacijo prire-
ditev v glavnem turistična
društva z nekaj članskim or-
ganizacijskim odborom, ki
ga sestavljajo po besedah
predsednika enega turistič-
nih društev člani tretje mla-
dinske kategorije (nad 50
let). Skor^ povsod tudi pra-
vijo, da se rdečih številk reši-
jo v glavnem le z organizaci-
jo srečolovov, da izkupiček s
takšne prireditve niti približ-
no ne zadošča za organizaci-
jo naslednje. Ugotovitev ve-
lja predvsem za srednje veli-
Prireditelji so premalo
spretni pri uporabi nekate-
rih novih in svežih propa-
gandnih prijemov, v okviru
vsebinskih konceptov pri-
reditev pa se premalo po-
zornosti posveča kulinari-
ki, ki je še vedno pojmova-
na le kot eden dodatkov v
okviru prireditvene celote.
ke prireditve, medtem ko bi
pri večjih prireditvah moralo
biti drugače. Ali je res? Po-
strezimo za primerjavo le z
najbolj obiskanima turistič-
nima prireditvama. Žalsko
nočjo in Pivom in cvetjein.
Prireditev, kakršna je Žal-
ska noč, zahteva veliko pri-
prav, truda in močan organi-
zacijski odbor s pododbori,
kjer ima vsak točno določe-
no nalogo: ureditev prometa,
program, ureditev kraja, se-
jem, finančna vprašanja itn.
Že pri tem ni šlo vse po načr-
tih, saj se vabilu niso odzvali
vsi povabljeni, tako da je od-
bor štel le deset članov.
Pravtako so morali pri orga-
nizaciji iger Dela in Kompa-
sa, ki so poleg ostalega
spremljale prireditev, Žalča-
nom pomagati Taborčani,
kot da v Žalcu ni mladih? In
k^ ima Turistično društvo,
organizator, od prireditve, ki
jo je obiskalo vsaj 10 tisoč
ljudi. Finančno 440 tisoč din
in ob tem še kup neporavna-
nih obveznosti. Tako nekate-
ri razstavljalci na sejmu dol-
gujejo društvu še 290 tisoč
din, zasebni gostinci 260 ti-
soč din, ob tem pa še pokro-
vitelji kakšnih stotisočakov:
»S takšnim izkupičkom ne
moremo biti zadovoljni, saj
so razvrednotena vsa naša
prizadevanja, da bi priredi-
tev čim bolje uspela. Žal je,
in tako je že nekaj let, vse
odvisno predvsem od dobre
volje ljudi, od dobre volje ti-
stih, ki neprisiljeno prispe-
vajo največ,« je povedal
Srečko Meh, predsednik žal-
skega turističnega društva.
Žalčani bi se torej morali
naučiti, da pri orjganizaciji
do tistih, ki sodelujejo, osta-
vijo bolj obvezujoče pogoje.
da tudi od gostincev, ki sicer
tarnajo, da na takšni priredi-
tvi ni pravega zaslužka, zah-
tevajo višje nadomestilo za
ponujeni prostor, pa tudi sa-
mi se ne bi smeli zanašati na
pobrano vstopnino (letos so
imeli polovičen izkupiček).
Denar naj bi od obiskoval-
cev »pobrali« na drug način,
s primerno ponudbo (kulina-
rika, spominki itn..). Nekaj
dobrih modelov (organizacij-
skih ipd.), kjer se da natanč-
no razbrati, kaj kdo mora
storiti in kaj bo od-tega imel,
pa v Sloveniji imamo.
V Laškem je bilo malce
bolje, predvsem zato, ker je
turistično društvo sklenilo
sporazum z delovnimi orga-
nizacijami, ki so sodelovale
na prireditvi in kjer največ
prispeva ^glavni pokrovitelj-
Pivovarna Laško. Nekaj iz-
kupička je bilo tudi od vrč-
kov prodanega piva, Ip so ga
morali dati gostinci organi-
zatorju. Že lani je tako lahko
turistično društvo z zaslu-
škom od prireditve obnovilo
svoj paviljon. Kljub temu še
vedno velja, da največ pobe-
rejo gostinci, ki pa so, za ra-
zliko od društva, z zaslu-
škom manj zadovoljni. Prav
bi torej bilo, da enkrat tudi
inšpekcije d^o temu tarna-
nju piko na i (obstajajo na-
mreč točni podatki, koliko
vrčkov piva je bijo stočenih,
ni pa tudi težko ugotoviti,
koliko zrezkov ali klobas je
kdo prodal). Tako bi tudi
društvo vedelo, кцј lahko od
gostinca za sodelovanje na
takšni prireditvi terja. Kljub
temu, da bo laško turistično
društvo od Piva in cvetja do-
bilo v ncOboljšem primeru
dva milijona din, to ne bo
niti približno zadoščalo za
načrte, ki jih imajo. So na-
mreč pred toliko pričakova-
no izd^o prospekta, ki ga bo
seveda financiral še kdo
drug, ki mu je kaj do razcve-
ta laškega turizma. Vendar
pa, samo v primerjavo, če bi
ga v društvu hoteli plačati
sami, bi lahko organizirali
deset takšnih prireditev, kot
je bilo letošnje Pivo in cvet-
je. Tudi v Laškem bodo torej
morali poiskati drugačen
model, da bodo po končani
prireditvi razen tistih," ki jim
je ta namenjena, (pa gostin-
cev in še koga,) bolj zado-
voljni tudi organizatorji.
RADO PANTELIČ
Foto: EDI MASNEC
Večjih prireditev je bilo
minulo poletje na celjskem
okoli 30, ob tem pa so imeli
v zdraviliščih tedensko še
vrsto svojih kulturno za-
bavnih prireditev za goste.
Po ocenah Celjske turistič-
ne zveze si je vse prireditve
^ ogledalo 120 tisoč obisko-
valcev.
Pri prireditvah sodeluje tudi vse več kulturnih društev iz posameznih krajev. Podobno
je tudi v Celju, med turističnim tednom, kjer na Tomšičevem trgu vsako popoldne
številne folklorne in druge skupine ter ansambli in orkestri vedno privabijo precej
obiskovalcev
FERRALI! ŽALEC
Cesta žalskega tabora 10
Komisija za delovna razmerja
TOZD LIVARNE
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	upravljanje - vodenje mostnega
žerjava s tal
-	2 izvajalca
pogoj: OP II z opravljenim tečajem za upravljalca
mostnega žerjava in 6 mesecev delovnih izkušenj
2.	strojni vzdrževalec (vodov,
instalater)
-	1 izvajalec
pogoj: IV. st. zahtevnosti kovinsko-predelovalne
usmeritve in 2 leti delovnih izkušenj
3.	vodenje izmene v konti livarni
-	2 izvajalca
pogoj: delovodja strojništva ali metalurgije (V. st.
zahtev.) in 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju manj-
ših skupin
4.	upravljalec konti stroja
-	2 izvajalca
pogoj: zaključeno šolanje na IV. st. zahtevnosti me-
talurške ali kovinarske usmeritve in 2 leti delovnih
izkušenj
5.	administrator v TOZD
-	1 izvajalec
pogoj: ekonomski ali administrativni tehnik in 1 leto
delovnih izkušenj
Delovno razmerje pod 1., 2., 3. in 4. sklepamo za
nedoločen čas s tromesečnim poskusnim delom,
pod 5. pa za določen čas - nadomeščanje delavke na
porodniškem dopustu.
Kandidati naj vlože prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v 8. dneh po objavi na naslov:
FERRALI! ŽALEC, Cesta žalskega tabora 10.
O izidu bomo kandidate obvestili v 15. dneh po
opravljeni izbiri.
PLANINSKI KOTIČEK
Slavje na Čreti
v nedeljo, 12. oktobra bo ob 12. uri bo pri Koči na
Čreti planinsko slavje, ki ga ob razvitju svojega pra-
porja prireja PD Vransko.
Planinci Vranskega društva, ki obstaja že 17 let,
danes pa šteje 250 članov, bodo pripravili krajši kul-
turni program, po slovesnosti pa poskrbeli tudi za
zabavo. Dostopi so možni z Vranskega (z avtom 9 km),
po dobro označeni pešpoti (uraain pol hoda) ter iz
zadrečke doline, po gozdni cesti iz Kokarij. Planinci iz
Vranskega vabijo druga planinska društva, da pridejo
na slovesnost s svojimi prapori.
Nad sončno stranjo JUiiJcev
Planinsko društvo Celje vabi v soboto, 18. oktobra,
na hojo po grebenu nad sončno stranjo Julijcev.
Odhod s posebnim avtobusom ob 5. uri s parkirišča
na Glaziji do Ukanca in z gondolsko žičnico na I^avo
skalo (1540 m) pod Voglom, nato peš: Rodiça-Crna
prst. Popoldne sestop do Mencingerjeve koče nad
Bohinjsko Bistrico, od tam povratek z avtobusom.
Avtobusni prevoz: 2000 din. Vodstvo: Blaž Črepin-
šek. Prijave: PD Celje, Stanetova 1 (22-192)
Pianinsica iiarta Posavskega iiribovja
Planinska založba je prvič izdala planinsko karto
Posavskega hribovja (št. edicije 97) v merilu
1:100 000.
Izdelal jo je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v
Ljubljani, tiskal pa Vojnogeografski inštitut. Karta
obsega področje od planinskega doma na Menini pla-
nini, na vzhod do planinskega doma na Boču (vrha
ne!), na jug do od Vivodnika na Menini do Travne gore
(Ribnice, na vzhod pa čez Gorjance do Samoborskega
gorja na Hrvaškem. Z^et je kar precejšen del Slove-
nije, za nas pa je zanimiva za Menino planino, Dobrov-
Ije in Posavsko hribovje od Trojan čez Veliko Planino
in Mrzlico do Laškega, ter naprej do Tolstega vrha,
Svetine, Resevne in južnih pristopov do doma na
Boču.
Na karti je vrisan južni del Savinjske poti, dobršen
del poti XIV. divizije (od Planine do Vrha nad Laškim
je označeno napačno, s^ ta pelje mimo Rudenika, na
Lisco, Lovrenc, mimo Blatnika v Lažišče), Zasavska
planinska pot, TV, E6 in nova E7, Trdinova pot, Levsti-
kova pot in še nekatere druge. Planincem bo karta
prišla prav za vse območje južno od Celja ob železniški
progi do Zidanega mostu, na zahod do Laz in na vzhod
do Brežic, pa iz Sevnice čez Mirno v Trebnje in dalje v
Novo mesto pod Gorjance, pa še iz Celja na vzhod do
Rogatca in Šmarja in na jug do Kumrovca ter Sedlarje-
vega, kjer se začenja pot XIV.
V naši dohni je vrisana pot iz Gomilskega mimo
Šmiglove zidanice, naprej čez sleme pod razgledno
Pepelovo skalo do doma pod Reško planino. Novo je
ime za cestni prelaz med Trbovljami in Preboldom: Pri
Jagru (725 m), tudi Mrzhca ima novo višino (1121 m).
Na karti je tudi del Dobroveljske planote s kočo na
Čreti. Z Lipe je vrisana pot po zahodnem delu Predko-
vice, ki je sicer ni, podobno pa velja za severno vari-
anto od Remica (l^. Jošt) do sv. Katarine, kjer so
markacije že zdavn^obledele. Dobro pa je vrisana pot
iz Vranskega čez Prilope in mimo Podpečana h koči na
Čreti. Ta je na karti sicer za 21 m višja kot cerkev, ki
sicer stoji nad njo.
Karta ima z rumeno barvo narisane tudi glavne
cestne povezave. Morda bo pri drugi izdaji tako vri-
sana tudi cesta do Pekla.
Upajmo, da bo karta Posavskega hribovja, ki jo
lahko dobite pri planinskih društvih ah Mladinski
knigi, planincem v veliko pomoč.
Š. J.
10. STRAN ~ NOVt TEDNIK
9. OKTOBER 19a,
Prepovedana setev v Zadobrovi
Kmetijska zemljiška skupnost občine Celje sporoča,
da zložbenim udeležencem v Zadobrovi prepoveduje
setev pšenice na starih posestnih mejah. Prenos novih
posestnih mej v naravo bo predvidoma opravljen v
štirinajstih dneh, prepoved setve pa velja do preklica.
UM
Toča »stolkla« izvoz sadja
Toča je konjiškemu sadjarstvu povzročila veliko škodo.
Čeprav je sadja veliko, po kakovosti ne ustreza izvoznim
zahtevam.
Menijo, da bodo zaradi tega zgubiU skoraj 800.000 zahod-
nonemških mark. Sicer pa z odkupom sadja ni težav in
poteka po dogovorih s predelovalci, predvsem Vitalom iz
Mestinja.
V konjiški občini pokriva 220 hektarjev zemlje vinska trta.
Trgatev zgodnjih in srednje poznih sort se že skoraj zaklju-
čuje, s trgatvijo poznih sort pa bodo pričeh po 10. oktobru.
Prve ocene letine grozdja so zadovoljive.
MBP
Zraščen z zemljo
Meliorirana polßa so zđal y polni
rodnosti
Jure Zidanšek, dipl. inž.
agronomije iz Kmetijske za-
druge Slovenske Konjice
ima veliko zaslug pri meli-
oriranju in komasiranju
kmetijskih površin v obči-
ni, pa tudi sicer je, sin iz
kmečke družine, od mladih
nog zraščen z zemljo. Priz-
nanje ob prazniku prihaja v
prave roke!
Veliko moči in strokovne-
ga znanja je Jure Zidanšek
vložil tudi v preusmeijanje
kmetij v občini. Od leta 1982,
pravi, se je, v glavnem v živi-
norejo, preusmerilo okoli
350 kmetij. Z vsakim kme-
tom posebej se je bilo po-
trebno veliko ukvarjati, pre-
urediti kmetijske površine,
zgraditi nove gospodarske
objekte in jih opremiti s so-
dobno mehanizacijo, poma-
gati pri nabavi kreditov.
Kmetje so bili sprejemljivi
za spremembe in to njihovo
lastnost zna Jure Zidanšek
še danes ceniti.
Ko je bila ta velika akcija,
ki je trajala več kot deset let,
končana, so se v občini lotih
melioracij in komasacij. In
spet je bil med prvimi, ki je
oral ledino. Jure Zidanšek.
Tedaj je bil predsednik zem-
ljiške skupnosti v Sloven-
skih Konjicah, dve mandatni
obdobji pa je vodil svet za
družbeno-ekonomske odno-
se pri Socialistični zvezi. Od
idej o melioracijah je Jure
Zidanšek prešel k akciji. Na
prvih načrtih o izsuševanju
zemljišč je zapisano leto
1979, področje: južni predel
Konjic ob Dravinji. Načrte je
spravil v življenje in prevzel
skrb za izvedbo vseh ostalih
meUoracijskih del v občini.
Zdaj so uresničeni že trije
projekti: Dravinja I, 150 hek-
tarjev, Dravinja II, 210 hek-
tarjev, Tepanje-Spodnje
Grušovje 250 hektarjev, ali
skupaj 610 hektarjev.
Pri tem sta pomembni dve
dejstvi, pravi vodja pospeše-
valne službe pri Kmetijski
zadrugi Slovenske Konjice
Jure Zidanšek: »MeUorirana
polja so zdaj v polni rodno-
sti, 150 hektarjev teh polj je
vključenih v intenzivno pro-
izvodnjo. Premostili smo tu-
di začetne težave, ki so se ob
prvem letu porajale ob me-
njavi lastništva zemlje.«
MATEJA PODJED
Koliko ozimne pšenice bomo posejali
Prihodnja žetev naß Ш nam dala na Celjskem 7875 ton pšeničnoga zrnja
V drügi polovici septem-
bra podpisani samoupravni
sporazum med kmetijskimi
organizacijami, prideloval-
ci semenske in merkantilne
pšenice, združenimi v sploš-
nem združenju kmetijstva,
živilske industrije in pre-
hrane Slovenije ter Zadruž-
no zvezo Slovenije, je dolo-
čil okvire letošnje jesenske
setve in obveznosti pri žetvi
ter prodaji tržnih viškov
pšenice prihodnje leto.
Po podatkih, ki jih je zbral
dipl. ing. agronomije Franc
Tratnik iz Zavoda za živino-
rejo in veterinarstvo Celje
povzemamo, da bomo v Slo-
veniji, večinoma oktobra, s
semensko pšenico posejah
989 hektarov, kar naj bi dalo
predvidoma 5083 ton pridel-
ka semenske pšenice, od te-
ga bomo na širšem celjskem
območju posejali le 70 hekta-
rov in ob žetvi pričakovali
370 ton semenske pšenice.
Vsekakor delež pri semenski
pšenici iz našega območja ne
bo velik, kar potrjuje že več-
krat poudarjeno resnico o
večinski živinorejski usmeri-
tvi celjskega območja.
Na Celjskem računamo s
setvijo na 338 hektarih druž-
benega sektorja s predvide-
nim pridelkom 1700 ton zr-
nja, ter na 2155 hektarih
kmečkih njiv s predvidenim
pridelkom 6175 ton pšenice.
Skupaj naj bi torej na Celj-
skem na 2493 hektarih pride-
lali 7875 ton pšeničnega zr-
nja, kar za slovenske razme-
re vendarle ni nepomemben
prispevek, še zlasti ne v pre-
hrambeni bilanci repubhke.
Poudariti moramo, da bo-
do semensko pšenico sejali
samo na 30 hektarih Agro-
kombinata Krško in 40 hek-
tarih žalskega Hmezada,
drugače pa bodo v družbeni
proizvodnji pšenico sejali ta-
kole:
Najbrž ni odveč opozoriti,
da v primeru podatkov o pri-
delavi pšenice v celjsko ob-
močje zajemamo tudi posav-
sko območje, kar je tudi od-
kupno območje celjske
Mlinsko predelovalne indu-
strije sozda Merx.
Vsekakor zajemajo narav-
ne razmere za pridelovanje
pšenice na širšem celjskem
in delno posavskem območ-
ju predvsem območje Krške-
ga, Brežic in Savinjske doli-
ne. Hribovita območja Gor-
nje Savinjske doline so spe-
cializirana za travinje oziro-
ma živinorejo, na ostalih ob-
močjih pa tudi pšenica
tržno blago nima primem
ne prednosti. Seveda pa j
res, da neprimerno več l^î
za tržno pridelavo, кше^
sejejo pšenico zgolj za doni
čo porabo.	*
Delež širšega celjskega ok
močja v skupnih pridelovjj
nih načrtih Slovenije pri p^
niči resnično ni velik, ^
smo pri semenski pride^
udeleženi s 7 odstotki, pjj
družbeni pridelavi pšenic;
pa komaj s 5 odstotki, p^^
membnejši je naš kmečko,
kooperantski delež - 13 oi
stotkov. MITJA UMNI^
Načrti za pridelavo mer-
kantilne pšenice v Sloveniji
predvidevajo setev na 6819
hektarih v družbenem sek-
torju in 16.345 hektarih pri
kmetih kooperantih, skupaj
torej na površinah 23.164
hektarov. Ob žetvi prihod-
nje leto naj bi ta načrt dal
86.131 ton pšeničnega zrnja,
od tega 35.291 ton v družbe-
nem sektorju in 50.840 ton iz
njiv kmetov-kooperantov.
Laščani sovlagajo v razvoj
kunčereje v BiH
Od lani laška kmetijska
zadruga pri kunčereji sode-
luje s Sipadovo temeljno or-
ganizacijo združenega dela
Rasadnik v Cazinu.
Cazinčani so najprej sode-
lovali z ljubljansko Emono,
pa z njimi niso bili zadovolj-
ni. Sodelovanje s kunčerej-
sko farmo v Rimskih Topli-
cah pa je izpolnilo pričako-
vanja obeh partnerjev, v Ca-
zinu so pri kunčereji že vzpo-
stavih takšno prirejo kun-
cev, ki po normativih dosega
tisto v Rimskih Tophcah, la-
ška kmetijska zadruga pa je
tudi z njihovo pomočjo po-
večala obseg dobav tujemu
partnerju.
Sedaj so se v Cazinu odlo-
čili povečati prirejo, -totili so
se celo gradnje nove kunčje
farme z zmogljivostjo 750
kunčjih samic, pri čemer bo-
do verjetno poiskah tudi vse
možnosti za financiranje iz
sredstev za pomoč manj raz-
vitim območjem v državi
(občina Cazin sodi v manj
razvita območja tudi znotraj
republike BiH). Za sovlaga-
nje pa so se dogovorili tudi z
Laščaiii in podpisali spora-
zum finančne teže 50 milijo-
nov dinarjev (denar so zdru-
ževali v vsem sozdu Merx).
Tako bodo lahko v Cazinu
dokončali naložbo v nov ob-
jekt, opravili še dodatna ob-
novitvena dela na starem ob-
jektu in nakupili nekaj ple-
menskih živali.
Po koncu naložbe bodo v
cazinskem Rasadniku imeli
kakšnih 1000 kunčjih samic,
to pa je odlična osnova za
razvoj kunčereje v tem delu
Bosne in Hercegovine.
UM
Komisija za delovna razmerja
DO Montana Žalec
objavlja
prosta dela in naloge
1.	1 vrtalec - globinsko vrtanje
2.	1 vrtalec - sekundarno vrtanje
3.	3 NK delavci - strojnik drobilnice
4.	1 mehanik težke gradbene
mehanizacije
5.	1 referent nabave
6.	2 strojna tehnika
z naslednjimi pogoji:
pod 1
-	osnovna šola
-	odslužen vojaški rok
-	zaželena praksa
-	poskusna doba 3 mesece
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas.
pod 2
-	osnovna šola
-	odslužen vojaški rok
-	zaželena praksa
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas.
pod 3
-	osnovna šola
-	odslužen vojaški rok
-	zaželena praksa
-	poskusna doba 3 mesece
-	poskusna doba 3 mesece
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas.
pod 4
-	KV avtomehanik
-	poklicna ali druga ustrezna šola za ta poklic
-	odslužen vojaški rok
-	zaželena praksa
-	poskusna doba 3 mesece
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas.
pod 5
-	srednja ustrezna šola
-	vozniški izpit
-	odslužen vojaški rok
-	zaželjena praksa v skladiščni službi
-	poskusna doba 3 mesece
Delo bo sklenjeno za nedoločen čas.
Pogoji pod 6
-	za opravljanje del in nalog mlevnice in drobljenja
rudnin
-	lahko pripravniki
-	odslužen vojaški rok
-	3 mesečno poskusno delo
_____Delo bo sklenjeno za nedoločen čas.
Pisne prijave pošljite na naslov:
Montana Žalec, Cesta na Lavo 1 v roku 8 dni po
objavi v Novem tedniku.
Pisna obvestila bomo poslali v roku 15 dni po prete-
ku roka objave.
fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 11
ßazar bo postal srce Zreč
2reče, kraj, kjer bo v so-
[,oto osrednja slovesnost ob
pj-azniku občine Slovenske
|(onjice in v spomin na prvi
.jćji oboroženi spopad na
ßoharini, 12. oktobra 1942,
jg v zadnjih letih močno
jprememl svojo podobo. V
yeliki meri gre zasluga za
(jlio skokovit razvoj delov-
0ima organizacijama Unior
¡P Comet, ki si prizadevata
{a boljši družbeni in osebni
standard pri njih zaposle-
nih delavcev in za razcvet
tfga kraja pod zelenim Po-
horjem.
V Zrečah živi okoli 3000
prebivalcev, mnogi žive tudi
v slikovitih vaseh po obron-
kih Pohorja. Zreče so zibel-
ka turizma v občini, z Unior-
jevim Rekreacijsko turistič-
nim centrom na Rogli na vi-
šini 1500 metrov pa dobivajo
svetovni sloves. Delovna or-
ganizacija Unior vlaga v raz-
voj turizma velika sredstva
in ker so Zreče prag m od-
skočna deska v turizem na
Rogli in Pohorju, dobivajo z
novimi turističnimi in go-
stinskimi objekti tudi videz
turističnega središča občine.
Trgovsko seivisni objekt z
avtobusno postajo, ki ga bo-
do slovesno odprli v soboto,
na praznični dan, bo še do-
pohiil turistično ponudbo.
Svoj prostor je dobil v no-
vem središču Zreč ob bla-
govnici in hotelu. Graditi so
ga začeli lani poleti. Naložba
je veljala 250 milijonov di-
narjev. velik delež je prispe-
val Unior, ob njem še Comet,
Ljubljanska banka. Izletnik
in obrtniki, ki so v njem našli
prostor za svojo dejavnost. V
novem objektu bo tudi kra-
jevni urad in prostor za kra-
jevno skupnost. Sicer pa se
bodo v ljubko opremljenih
prodajalnah znašli drug ob
drugem še številni obrtniki:
v novem centru Zreč, ki so
ga na kratko in še ne uradno
poimenovaii kar »Bazar«, bo
mogoče na enem mi^stu ku-
piti cvetje, stopiti v banko,
popraviti TV ali kakšen drug
aparat, se olepšati, kupiti iz-
delke tovarn Unior in Comet
in se okrepčati v bistroju.
Vseh 17 lokalov, kohkor jih
bo v novem centru, je že od-
danih.
Zreški »bazar« bo pomenil
nov korak v vzponu turizma
in velko pridobitev za kraja-
ne, ki so takšno trgovsko in
uslužnostno središče že dol-
go pogrešali.
Pomoč
Skomarjem
Narava je včasih neizpros-
na. Človek gradi - narava po-
dira. O tern so se ob junij-
skem neurju prepričali kra-
jani Skomarij, ki so z veliko
vnemo gradili in vehko pri-
spevali za cesto na Skomar-
je. Zgradili so pet kilometr-
ski odsek, polovico ceste je v
krajevni skupnosti Zreče,
polovica pa na območju Sko-
maija in Resnika, potem pa
je ujma del trase te ceste
povsem uničila. Nekaj več
kot kilometer ceste je hudo-
urnik povsem odplavil in le z
velikimi napori so zdaj uspe-
li odsek ceste usposobiti za
prevoz. Dokončno obnovo
ceste bodo pričeh spomladi,
pri tem pa pričakujejo tudi
pomoč republiške solidarno-
sti. Najprej bo potrebno ure-
diti škarpo struge Dravinje s
podpornimi zidovo in potem
dokončno sanirati cesto, ki
je vehkega pomena ne samo
za krajevno skupnost, am-
pak tudi za razvoj turizma.
Trgovsko servisni objekt z avtobusno postajo v Zrečah bo postai turistično trgovski
center Zreč. Morda ga bodo poimenovali »bazarkar pomeni prostor z manjšimi lokali.
Ker v slovenščini nimamo primernega nadomestila za to besedo, slavisti proti njej
nimajo pripomb in pomislekov.
Človek gradi - narava uničuje. Junijsko neurje je dobe-
sedno odneslo odsek ceste na Skomarje, ki so jo ob deležu
združenega dela in Cestne skupnosti z veliko vnemo in
prostovoljnimi prispevki gradili tudi krajani sami.
K prazniku občine
Slovensl<e Konjice
čestitajo
Skupščina občine
Izvršni svet situpščine občine
Občinsiti iiomite ZKS
ObčinsiM itonferenca SZDL
Občinsifi svet ZSS
Občinsita itonlerenca ZSMS
Občinski odbor ZZB NOV
Cometov sij na vseh kontinentih
¥lšje oblike sodelovanja s tujino namesto klasičnega Izvoza
Delovno organizacijo Comet
Zreče, kjer se ukvarjajo predvsem
s proizvodnjo umetnih brusov,
predstavljamo tokrat predvsem v
luči izvoza. Le-ta predstavlja peti-
no celotne proizvodnje. Že prihod-
nje leto pa bodo izvoz podvojili,
zatrju.iejo v Cometu. Da bi bilo
temu res tako, je bilo potrebno
najprej reorganizirati zunanje tr-
govinski oddelek in si zastaviti
nove temelje za obdelavo in razi-
skavo trga.
Zunanjetrgovinski oddelek je po
novem organiziran po jezikovnih
področjih in vsako tako področje
zajema celovito izvozno problema-
tiko in predvsem višje obUke sode-
lovanja s tujimi trgi. V izvozu dela
zaenkrat 17 ljudi. Dovolj močan
tim, a ga bo vendar potrebno okre-
piti z novimi delavci za samostojna
dela v zunanji trgovini na vseh jezi-
kovnih področjih, zato v Cometu
na široko odpirajo vrata novim so-
delavcem. Upajo, da pri tem ne bo-
do imeli večjih težav, saj bodo tudi
osebne dohodke s 1. januarjem pri-
hodnje leto naravnali na zavidljivo
raven.
Cometov znak je znan po celem
svetu in, kako tudi ne, na domačem
tigu. Zaradi številnih jugoslovan-
skih predpisov, ki jim niso v prid,
se morajo v marsičem sami znajti.
Več kot 80 odstotkov izvoza izvira
iz lastnih prizadevanj, ostalih 20
odstotkov izvoza uresničijo s po-
močjo posrednikov. Letno izvozijo
za 5 milijonov dinarjev izdelkov.
Med šestimi tozdi je največji izvoz-
nik tozd Coflex s proizvodnjo bru-
sov v bakelitnem vezivu. Polovico
izdelkov izvozi Comet na vzhod: v
Sovjetsko zvezo in na Poljsko. Med
zahodnimi deželami, kamor izvaža-
jo, je najbolj oddaljena Avstralija,
sicer pa je Comet prisoten na vseh
kontinentih sveta.
Prihodnje leto bodo odprli meša-
no podjetje v Šmihelu v Avstriji v
sodelovanju z Zvezo slovenskih za-
drug v Celovcu. V Šmihelu bo ste-
kla proizvodnja umetnih brusov za
področje Avstrije. V sodelovanju s
partnerji, ki naj bi tudi sovlagali v
to podjetje, pa bodo sklenili dolgo-
ročne pogodbe o sodelovanju, od-
kupu in plasmanu dela proizvodnje
iz Šmihela za področje Evrope. To
podjetje bo vezano z matičnim Co-
metom s kooperacijsko pogodbo,
ki bo omogočila dolgoročno po-
slovno sodelovanje.
Comet vse bolj opušča klasičen
izvoz, ki ga skuša uresničevati z
višjimi oblikami sodelovanja s tuji-
no m si s tem zagotoviti tudi redno
oskrbo z repromaterialom, ki ga na
tujih trgih dobiva ceneje in bolj
redno kot od domačih proizvajal-
cev. Zato je Comet tudi nenehno in
redno prisoten na vseh večjih se-
jemskih prireditvah v Jugoslaviji
in v svetu.
Priprava materialov v tozdu Cofìex za proizvodno bakelitnih brusov.
Pogled v skladišče gotovih izdelkov.
Oblikovanje in stiskanje v Coflexu.
Delavci Cometa čestita-
jo občanom konjiške
občine ob njihovem
prazniku.
33. STRAN - NOVI TEDNIK
g. OKTOBER 1
KONUS, kemijsko in usnjarska predelovalna industrija Slovenske Konjice
Konus opozarja nase doma in na tujem
Svoj sedanji obseg je delovna
organizacija Konus Slovenske
Konjice dosegla v zadnjem deset-
letju, zlasti z večjimi naložbami
v kemijsko industrijo.
Okoli 1900 delavcev Konusa si
nenehno prizadeva za trden korak
na domačem in tujem trgu s svo-
jim proizvodnim programom, v
katerem ponujajo:
-	Umetna usnja KONIT, FLE-
XIL in SILON za opetnice in no-
tranjke za čevljarsko galanterijsko
industrijo
-	EXTREMULTUS - ploščata
pogonska jermena iz poliamidne-
ga traku, jermena iz kromovega in
vegetabilnega usnja
-	KOTERM - predelava umet-
nih mas v polfinalu in končne pro-
izvode za najrazličnejšo tehnično
uporabo
-	KOFIL filtre za industrijsko
odpraševanjein prostorsko klima-
tizacijo
-	zaščitne maske KOFIL
-	KONFLIN polnila za odeje,
pohištveno in avtomobilsko indu-
strijo
-	USNJE IN USNJENO KON-
FEKCIJO
KOTERM: osnovna dejavnost
tega tozda je predelava umetnih
mas po postopku ekstruzije in sti-
skanja. Proizvodni program obse-
ga: proizvodnjo polietilenskih
okroglih, ploščatih profilov in spe-
cialnih profilov po naročilu, proiz-
vodnjo ekstra traku za ročno in
avtomatsko pakiranje, stiskanje
polietilenskih in polipropeUnskih
plošč velikih dimenzij. Med Ko-
termove izdelke sodi tudi izdelava
centrifugalnih črpalk, ventilov ter
ostalih elementov za prečrpavanje
agresivnih tekočin, izdelava raz-
nih strojnih elementov po načrtih,
vzorcih in modelih, kot so: zobni-
ki, puše, transportni elementi, ko-
lesa, drsne letve, obloge in drugo.
Kotermove materiale odlikujejo:
velika žilavest, obstojnost na agre-
sivne medije in obrabo, možnost
obdelave in varjenja omogoča ši-
roko področje uporabe predvsem
pri reševanju visoko zahtevnih
specifično tehničnih problemov v
različnih industrijskih vejah.
UMETNO USNJE: program ob-
sega proizvodnjo konita iz vlaken
usnjenih odpadkov, proizvodnjo
flexila iz celuloznih vlaken, izdela-
vo vseh vrst opetnic. Konit in fle-
xil proizvajajo v ploščah in zvitkih
različnih debelin. Konit ima na-
ravnemu usnju podobne lastnosti
in ga je mogoče uporabljati za iz-
delavo opetnic in notranjkov.
Oblikuje ga dobro vpijanje znoja
in hitro oddajanje vlage. Konit in
flexil s posebnim površinskim
oplemenitenjem se uporabljata v
galanterijske namene.
TEHNIČNA KONFEKCIJA: de-
javnost v tem tozdu pomeni proiz-
vodnjo Extremultus ploščatih jer-
men iz poliamidnega traku z ra-
zličnimi kombinacijami, jermen iz
vegetabilnega in kromovega us-
nja, različni proizvodi iz tehnične-
ga usnja ter proizvodnja netkanih
materialov. Porabniki Extremul-
tus jermenov so vse industrijske
veje. Proizvode iz teh ničnega us-
nja uporabljajo v tekstilni in dru-
gih industrijskih panogah. Netka-
ne materiale iz sintetičnih vlaken,
ki so kemično utrjena z umetnimi
smolami, delijo v Konusu na tri
glavna področja': konflin polnila
za konfekcijo, odeje, avtomobil-
sko industrijo, kofil materiale za
različne filtre za čiščenje zraka in
tekočin. Uporabljajo jih v vseh vr-
stah industrije. Silon umetno us-
nje pa uporabljajo v čevljarski in-
dustriji in galanteriji. Tu so še tip-
top krpe za čiščenje - izdelek širo-
ke potrošnje.
FILTRI: filtri so lahko vrečasti
in cevasti za industrijsko odpraše-
vanje ter cilindrični filtri za filtri-
ranje tekočin. Uporabljajo jih v
proizvodnih halah, lakirnicah,
bolnišnicah, računalniških cen-
trih, tovarnah cementa, kozmeti-
ki, fotooptični industriji, farma-
cevtski in lesni industriji, v galva-
nizaciji in drugod. Filter ima po-
sebno • labirintsko strukturo, je
izredno lahek, odporen na visoke
temperature, razne kemikalije in
ima veliko sposobnost absorbira-
nja prahu.
USNJE: Usnjarna izdeluje vse
vrste svinjskega usnja za usnjeno
konfekcijo in čevljarsko industri-
jo v različnih debelinah in modnih
barvah. Usnjena konfekcija pa
modno konfekcijo iz svinjskega in
kozjega velurja ter nape in v šte-
vilnih barvnih odtenkih.
Koterm - stiskane polipropelinske plošče velikih dimenzij.
KONUS kemijska in usnjar-
ska predelovalna industrija
Slovenske Konjice čestita
delavcem, občanom in po-
slovnim partnerjem ob ob-
činskem prazniku.
Kofil program za splošno industrijsko filtracijo.
Proizvodnja umetnega usnja v ploščah za čevljarsko industrijo.
ER 1986
NOVI tEDNIK - STRAN 13
znanjem osvalati tržišča
i konkurenci v proizvodnji
tako doma in na tujem, so v
ovenskih Konjicah uvideli
la je treba slediti tem giba-
ržišču in zato so pristopili k
lenjavi svojih programov. V
istriji je pač tako, se zaveda-
svetu mode: stare izdelke
amenjati novi in prav letos
I področju naredili velik ko-
;j pri izdelavi masivnega po-
■jer so dali na tržišče novo
klopi, nekaj vrst novih sto-
lence in mize.
Prav tako osvaja tržišče nova poste-
lja iz programa otroškega pohištva, ki
jo je le z ne/natno spremembo mogoče
iz postelje za prvi otroški sen spreme-
niti v posteljo za mladostnika.
Pri stavbnem pohištvu so v Lipu
osvojili nov način izdelave podbojev,
masivnih vrat in senčil (polken) in ta-
ko delno prestrukturirali proizvodnjo.
Vse novosti v Lipu pa so pogojene
pravzaprav z inovacijami, ki jim name-
njajo veliko pozornosti. Gre predvsem
za nova snovanja pri izdelavi strojnih
pripomočkov in raznih orodij ter kon-
strukciji lesnih pohištvenih -izdelkov.
Inovacije vsako leto tudi prijavijo na
občinsko raziskovalno skupnost, ka-
mor so letos prispeli že štirje predlogi,
obravnavajo pa jih tud\ po tozdih in
najboljše predloge upoštevajo pri
prozvodnji. Prav na področju inven-
tivnega dela vidijo bodoči razvoj de-
lovne organizacije, še posebno v času,
ko položaj lesno predelovalne indu-
strije še malo ni rožnat.
V Lipu želijo tudi uresničevati nače-
lo: več dela po enoti in manj vloženega
materiala.
Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice s svojimi
temeljnimi organizacijami združenega dela:
POHIŠTVO Slov. Konjice
STAVBNO POHIŠTVO Slov. Konjice
ŽAGA Slov. Konjice
EMBALAŽA Slov. Bistrica
STAVBNO POHIŠTVO Oplotnica
OTROŠKO POHIŠTVO Poljčane
KOSOVNO POHIŠTVO Vitanje in
STAVBNO POHIŠTVO Polskava
proizvaja: otroške posteljice, stole, borove jedilne garniture
ter druge finalne proizvode, stavbno pohištvo in palete,
leseno in kartonsko embalažo ter žagan les.
LIP Slovenske Konjice se pri-
poroča za nakup svojih izdel-
kov in čestita k prazniku obči-
ne vsem zaposlenim, obča-
nom in poslovnim part-
nerjem.
Slastno pecivo in
dober icruli iz Rogie
Pekarna In slaščičarna Regla Je tioblinlk
številnih diplom
V Pekarni in slaščičarni
Rogla Slovenske Konjice
spečejo vsak dan 6 ton kru-
ha, 700 kilogramov peciva,
predvsem keksov, in nare-
dijo 150 kilogramov rezan-
cev. Temu je kos 78 zaposle-
nih, ki jim pomaga 5 pri-
pravnic.
Peki in slaščičarji se urno
vrtijo na 1360 kvadratnih
metrih delovnega prostora
in peči se tudi ponoči ne
ohladijo, tako da je svež
kruh in pecivo v prodajalnah
v Slovenskih Konjicah in v
Ločah, kjer prodajo največ
izdelkov, že v zgodnjih jutra-
njih urah. Kruh razvozijo s
tremi tovornjaki, ki jim zara-
di dotrajanosti že pojenjuje
sapa, zato v Rogh razmišljajo
o obnovi transportnega par-
ka, kar pa z lastnimi sredstvi
ne bo mogoče, saj jim njihov
kruh reže pretanke rezine,
da bi se mogli lotevati večjih
naložb. Lani, ob 40-letnici
Pekarne in slaščičarne Ro-
gla, jim je uspelo posodobiti
proizvodnjo in delovne pro-
store, zdaj bo treba čimprej
obnoviti strojno opremo
predvsem za proizvodnjo
keksov. Kupili bi radi nov
stroj, ki ga je mogoče dobiti
samo onkraj meje in bo ve-
ljal 20 milijonov dinarjev. Pri
tem nakupu upajo na pomoč
delovne organizacije Konus.
V Rogh se spogledujejo tu-
di z izvozom, vendar jim pre-
cej sivih las pri izvoznih po-
shh dela neustrezna emba-
laža.
Za Pekarno in slaščičaro
Rogla velja reklo, da lahko
človek pol sveta obteče, naj-
boljši kruh se v Rogli peče.
Da je temu res tako, pričajo
tudi številne diplome in priz-
nanja, ki jih je Rogla prejela
na raznih sejmih.
Konjičani, pravijo v Rogh,
pa najraje jedo kruh »Zre-
čan«, »Turist« in »Ko-
njičan«.
Dober tek vam želijo iz Pekarne in slaščičarne
Rogla, kjer svojim potrošnikom, sodelavcem in
vsem občanom čestitajo ob prazniku.
Delavki iz Rogle pri vlečenju testa.
14. STRAN ~ NOVt TEDNIK
9. OKTOBER 19a,
fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Besede in
resničnost
v soboto, 6. septembra,
sem se z veselo družbo od-
pravila v Velenje, kjer je bila
noč ob jezeru. Del prireditve
je bilo tudi lepotno tekmova-
nje. Tu se, začnejo zapleti. Iz-
brali in nagradili so tri naj-
lepše, bila paje še ena poseb-
na in največja nagrada - vi-
deorecorder - za tisto, ki ji
bo občinstvo najdlje ploska-
lo. Mišo Zaletel, ki je bil na-
povedovalec na prireditvi je
na veliko razlagal, kako se
bo lahko tista, ki ga bo dobi-
la, snemala itd. Tovariš Zu-
pane, organizator vsega tega,
je na odru kazal občinstvu
tako imenovani video recor-
der v škatli. Občinstvo je
ploskalo in tako imenovani
video recorder je dobila le-
potica, ki je naša znanka. Po
prireditvi smo pohiteli k njej
in ji čestitali. Povedala je, da
je vesela čestitk, pa tudi dari-
la, samo ploskali da nismo za
video recorder - ampak za
navadni kasetni radio.
To je tako, kot da ti oblju-
bijo avto podarijo pa kolo.
Ko je znanka Zupanca vpra-
šala, kako je lahko prišlo do
tega, jo je pogledal kot neko
vsiljivko in ji rekel, kako je
lahko tako nehvaležna, da ni
zadovoljna z darilom, ki ga
dobi brez dela in truda. Stvar
je bila zanj logična. Kratko
in jedrnato je rekel, daje pri-
šlo do pomote in stvar je bila
zanj končana. Od napihnje-
nih besed tako ni ostalo nič,
razen da nekdo uživa ob vi-
deo recordeiju, ki si gaje pri-
svojil brez aplavza.
ŠPELA STRAŠEK,
Šmarje
Prijeten Izlet
še vedno smo pod vtisom
nadvse prijetnih doživetij z
izleta v München, ki ga je
organizirala šentjurska eno-
ta'GG Celje in nanj povabila
tudi kmete, ki so sodelovah
pri oddaji lesa. Čeprav smo
iz Šentjurja odšli zgodaj, ni-
smo bili zaspani, saj smo si
od dvodnevnega izleta obe-
tali vehko lepega. V lepem
vremenu smo si z veseljem
ogledovaU kraje, skozi kate-
re smo se vozili. Prijazni vo-
dič nam je v Münchnu razka-
zal znamenitosti. Lepa Ba-
varska nas je navdušila in
čas odhoda je kar prehitro
prišel. Domov smo se vračali
zadovoljni in polni novih vti-
sov. Ni nam bilo žal, da smo
se udeležili izleta, kajti kmet
si težko vzame dva dni zdo-
ma. Radi bi se zahvalili
vsem, ki so nam omogočili ta
izlet, še posebej pa še tovari-
šema Dečku in Romihu.
M. ROBIČ,
Planina
Ponosni na dom
v življenju so stvari, ki jih
človek nekako odriva iz za-
vesti vse dokler ne zadanejo
njega samega. Takrat nena-
doma vidi marsikaj na kar
prej ni bil pozoren. Med take
stvari lahko štejemo tudi do-
move za upokojence. Ne
opazimo jih, ne omenjamo,
dokle niso potrebni nam sa-
mim ali našim dragim. Ta-
krat pa spoznamo, kako so te
ustanove odraz okolja, ki jih
je ustanovilo in v katerem
delajo.
Če je res, da ima neko oko-
lje na primer tako zdravstvo,
kot ga zasluži, velja to še tem
bolj za domove za upokojen-
ce. In če vzamemo to za me-
rilo, potem tudi priznamo
osebju, ki v domovih dela,
zelo pomemben delež pri
obhkovanju vtisa o tem oko-
lju. Še tako lepa stavba ne
more prikriti počutja ljudi,
ki v njej živijo, če je to slabo,
medtem ko je njihovo zado-
voljstvo predvsem odraz
kulture in humanosti osebja.
Prav v tem oziru zasluži dom
upokojencev v Celju najvišje
priznanje, ker je prav odnos
osebja do oskrbovancev po-
leg drugih, predvsem gmot-
nih pogojev dokaz, da sodijo
Celjani v najvišji razred hu-
manosti in kulture.
Kdo ve, če Dom ne daje
svojemu okolju celo več kot
se zaveda, da od njega dobi-
va?! Saj ni mogoče nagradi
drobnih prijaznosti, majhnih
človeških razumevanj in
uslug, ki spodbujajo, ki daje-
jo upanje tistim, ki so ga ta-
ko potrebni, ki mislijo, da so
od vseh zapuščeni, da so pri-
stah na predzadnji posta-
ji... Vendar se o tem ne go-
vori, kot se na primer ne go-
vori o tisti demokraciji, ki je,
marveč le o oni, ki je ni.
Pa toliko je takih drobnarij
v domu upokojencev Celje,
ne da bi se o tem govorilo, da
bi se o tem pisalo. Kot je re-
kel Miško Kranjec: »Majhne
so te reči!« Zato je Celje lah-
ko na svoj dom uppkojencev
ponosno in tudi nase, ker s
takšnim domom to zasluži.
LUDVIK JEVŠENAK,
Celje
Še so dobri
ljudje
Sem starejša invalidka v
pokoju in redno prebiram
rubriko pisem bralcev. V
njej dostikrat zasledim kriti-
ke bralcev na dogajanja v na-
ši družbi. Velikokrat kritizi-
rajo tudi trgovce in trgovine.
Za spremembo bi rada opi-
sala dva dogodka, ki mečeta
svetlo luč na zaposlene v
Merxovem marketu na Ljub-
ljanski cesti.
Imam zelo neprijetno bole-
zen - padavico - in veliko-
krat se mi zgodi, da sredi ce-
ste padem v nezavest. Stanu-
jem blizu omenjene trgovi-
ne. Pred nedavnim sem se
ob deževnem vremenu od-
pravila nakupovat. S polni-
mi vrečkami v rokah sem se
odpravila iz trgovine proti
domu. Pred zelenjavo se mi
je naenkrat zameghlo pred
očmi _in padla sem v neza-
vest. Šele doma, pred svojim
stanovajem sem se zavedla,
ko meje neznani moški pod-
piral in hkrati nosil moje
vrečke.
Sosedje so mi kasneje po-
vedali, da sem se pred trgo-
vino z zelenjavo zgrudila v
blato. Nekaj ljudi je sicer, ne
meneč se zame, šlo mimo,
opazil pa me je aranžer Edi
Kolar, ki je prav takrat urejal
izložbo. Nemudoma je zapu-
stil svoje delo in me pobral s
tal. Potem je poprosil nez-
nanca, da me je odpeljal
domov.
Drugi primer se'je pred
kratkim zgodil pred vrati tr-
govine. Prav tako sem se
onesvestila, a tokrt sem se
zavedla v trgovini.. Pobral
me je delavec Dani Žlavs, ki
je zaposlen v tej trgovini in
ga imamo stalne stranke zelo
rade, posebno nasmejanega
in ustrežljivega uslužbenca.
Spravil me je v trgovino in
poskrbel, da sem se osve-
stila.
Oba primera kažeta, daje v
posameznikih še dobrota in
sočutje do sočloveka. Globo-
ko sem hvaležna tovarišem,
ki so mi pomagali v trenut-
kih nemoči, kajti doživela
sem že, da so me v takšnih
primerih tudi huje poškodo-
vali.
VLADKA HAJMERLE,
Celje
Kulturna
dediščina
Ni še dolgo, kar sem neko
sončno nedeljo obiskal lepo,
a žal zapuščeno hribovsko
vasico Šmohor nad Laškim.
Blizu cerkvice me je pot za-
nesla tudi mimo starodavne-
ga znamenja - kapelice. Ta
baročni kulturni spomenik,
ki izhaja iz prve polovice 18.
stoletja in ki je bil do nedav-
nega že skoraj docela v raz-
vahnah, je zdaj popolnoma
obnovljen. Vsa zahvala in
priznanje gre izvajalcu obno-
vitvenih del Francu Dežanu
iz Rečice pri Laškem, ki je ta
enkratni kulturni spomenik
obnovil v istem baročnem
slogu kot je bil pred stoletji.
Naj ob koncu dodam, da
našo kulturno dediščino vse
prepogostoma prepuščamo
neizbežnemu propadanju.
Zato naj bo gornja pohvala
spodbuda za posnemovalce.
A. K., Laško
Na Blagovni je
bilo lepo
s prisrčnimi vabili, ki so
jih narisali in napisali mali
učenci osnovne šole Blagov-
na, smo bili povabljeni učite-
lji, ki smo delovah na tej šoli,
na proslavo krajevnega praz-
nika in lOO-letnice šolstva na
Blagovni. Na osrednji pro-
slavi s srečanjem učencev in
bivših učiteljev, ki je bila 14.
septembra na asfaltiranem
igrišču pri šoli, je bilo lepo.
Ob prihodu nas je čakal
rdeč nagelj: ljubezen, hvalež-
nost in lepi spomini. PrišU so
učenci, s katerimi smo se po-
slovili pred dv£g setimi, tride-
setimi leti. Zdaj so starši.
Skoraj vsak od njih ponosno
vodi za roko svoj narašča.
Roke so se prisrčno stisnile,
zašli smo v spomine na otro-
ška leta.
Program so v glavnem iz-
vedli učenci. Dva pogumna
sta izčrpno in zanimivo pred-
stavila zgodovino stoletnega
šolstva. Nato so se zvrstile
deklamacije in pevske točke,
razdeljene so bile pohvale in
priznanja krajanom in šport-
nikom.
V šoli smo si ogledah raz-
stavo likovnih izdelkov. Le-
po urejena notranjost nas je
prijetno presenetila. V po-
slopju ni več učiteljskih sta-
novanj, zato so lahko vse
preuredili za potrebe šole.
Tako imćyo vse n^nujnejše,
kar potrebuje nižje organizi-
rana šola. V šoh sta vodovod
in centralno ogrevanje. Ob
našem odhodu z Blagovne
smo pustili naslednikom le
vodnjak sredi travnatega
igrišča in še tega z oporečno
vodo.
Domiselni in čisti izdelki
na razstavi so plod marljive-
ga dela sedanjih tovarišic, ki
jima pripada n^več prizna-
nja za prijetno počutje ob na-
šem srečanju. Ob slovesu
smo zaželele krcanom na
Blagovni srečen pričetek
drugega stoletja njihovega
šolstva.
DAMJANA SUŠA,
JOSIPINA ŠTUKELJ,
Trnovlje
MAGDA JEŽOVNIK,
Griže
LUCIJA POLŠAK,
Celje
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Četrtek, 9. oktobra ob 19.00: William Shakespeare: KAR
HOČETE. Abonma V. mladinski.
Sobota, 11. oktobra ob 19.30: Henrik Ibsen: STAVBE-
NIK SOLNESS. Gostovanje v Mestnem gledališču v Ljub-
ljani.
Sreda, 15. oktobra ob 19.30: Hernik Ibsen: STAVBENIK
SOLNESS. Gostovanje v Titovem Velenju.
Zdraviliška dvorana Rogaška Slatina: V Zdraviliški dvo-
rani bo jutri ob 19.30 uri večer jugoslovanske folklore, ki
ga bo pripravila folklorna skupina »France Prešeren« iz
Celja.
Knjižnica Titovo Velenje: V knjižnici v Titovem Velenju
bo jutri ob 19. uri otvoritev razstave plastik akademskega
kipaija Viktoija Gojkoviča iz Ptuja. V kulturnem pro-
gramu ob odprtju razstave bodo nastopili Klavirski trio:
Brina Zupančič-Rogelj, klavir, Marko Zupan, violina in
Igor Švarc, violončelo. Razstava bo odprta do 5. no-
vembra.
Dom kulture Titovo Velenje: V torek ob 19.30 uri bo v
Domu kulture v Titovem''Velenju nastopil Državni aka-
demski narodni zbor iz Belorusye. Odlični pevci in glasbe-
niki iz Minska bodo v Titovem Velenju nastopili v okviru
Dnevov beloruske kulture v Sloveniji, predstavili pa se
bodo z beloruskimi narodnimi pesmimi in plesi, folkloro
drugih narodov in sodobnimi deli beloruskih in sovjetskih
skladateljev.
Likovni salon Celje: Še vse do sobote bo v Likovnem
salonu v Celju odprta rcizstava kiparskih del Josipa Dimi-
niča, danes ob 19. uri pa bodo odprh tudi razstavo slikar-
skih del Leona Koporca, ki bo na ogled do 25. oktobra.
Razstavni salon Zdravilišča Rogaška Slatina: V Raz-
stavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini si lahko do
17. oktobra še ogledate razstavo likovnih del Milene Ste-
pančič.
Knjižnica Šentjur: Danes ob 18. uri bo v šentjurski knjiž-
nici otvoritev razstave likovnih del Katje in Goceta Kali^d-
žiski.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: V torek bo v knjižnici
Edvarda Kardelja v Celju otvoritev razstave »Naših 40 let«,
ki so jo pripravih v okviru meseca kryige. Ob tej priložno-
sti žehjo v kryižnici opozoriti tudi na 40-letnico ustanovi-
tve celjske Študijske knjižnice.
Razstavni paviljon Topolšica: V hotelu Vesna si lahko do
20. oktobra ogledate prvo samostojno razstavo Ukovnih
del kipaija amateija Vilibalda Kr^nca iz Celja.
Narodni dom Celje: V okviru Dnevov kulture Belorusek
sovjetske republike bo v celjskem Narodnem domu v
torek ob 19.30 uri koncert klarinetista Genadija Zabava,
gost večera pa bo Jurij Gildjug.
Dom krajanov Zagrad: Ob praznovanju praznika kra-
jevne skupnosti Aljažev hrib bo no'coj v Domu kr^anov
Zagrad nastopil Mešani pevski zbor Zveze društev upoko-
jencev Celje.
Kulturni dom Ponikva: V soboto ob 19. uri si bodo gle-
dalci na Ponikvi lahko ogledali predstavo Krčmarica
Mirandohna. Gledahščniki pa se bodo z istim delom pred-
stavih tudi v kulturnem domu v Kozjem, v nedeljo ob 17.
uri.
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CELJU
Enodnevni zaslužek, vplačan od 12. 9. do 1. 10.
OBČINA CELJE
Delavska univerza Celje	80.000
Srednja pedagoška šola Celje	187.835
Združene osnovne šole Celje	169.039
Center za socialno delo Celje	104.000
Skup. pokoj, in invahd. zavar. v SRS Ljubljana-Celje
109.431
OBČINA LAŠKa
Občinska zdravstvena skupnost Laško	2,610.900
Občinska zdravstvena skupnost Laško -
zbrana sred. od OD	1,064.435
OBČINA MOZIRJE
OK ZKS Mozirje	13.026
Veterinarska postaja Mozirje	65.921
OBČINA ŽALEC
Hmezad KZ Sav. dol. TZO Polzela	41.874
Hmezad KZ Sav. dol. TZO Tabor	29.680
Hmezad KZ Sav. dol. TZO Vransko	32:227
Hmezad KZ Sav. dol. TZO Šempeter	39.858
Hmezad KZ Sav. dol. TZO Braslovče	50.269
Hmezad KZ Sav. doL TZO Gotovlje	47.286
Hmezad KZ Sav. dol. TZO Petrovče	47.504
Hmezad KZ Sav. dol. TZO Trnava	35.018
Hmezad KZ Sav. dol. TZO Prebold	42.156
Hmezad KZ Sav. dol. TZO DSSS Žalec	179.488
Hmezad KZ Sav. dol. TZO Gost. turizem Žalec 588.717
Interna banka DS	207.739
OBČINA ŠMARJE
Skupna strokovna služba SIS druž. dej.
obč. Šmarje pri Jelšah	103.405
Center za soc. delo v ustanavljanju Šmarje_56.887
SKUPNO;_ 113,097.224
REKAPITULACIJA PO OBČINAH:
CELJE	80,156.497
LAŠKO	15,030.267
ŽALEC	9,459.796
MOZIRJE	2,421.627
ŠMARJE	2,372.942
VELENJE	2,091.531
ŠENTJUR	1,086.078
SEVNICA	251.286
SLOV. KONJICE_227.200
___113,097.224
Prostovoljni prispevki, vplačani v mesecu septembru:
Vplačano od 31.8. 1986	8,659.457
Torhar Karolina - Zagrad 120, Celje	30.000
Stanovalci hiše ob Železnici 6, Celje	10.000
Kukovec Slavko, Ipavčeva 17, Celje	12.000
Društvo upokojencev Dolgo polje, Celje	6.000
Mešiček Anic^ Šlandrova ul. 9, Rog. Slatina	2.000
Pipan Ida, ob Železnici 1, Celje	5.000
Zavod SRS za šolstvo - organizacijska enota, Celje 31.000
R. J. Celje	30.000
Kr^evna org. RK Sladka gora_5.000
Skupcu vplačano do 30. 9. 1986__8,790.457
Zdravstveni center Celje
Modernizacija bolnišnice Celje
50 700 - 743-79
16. STRAN - NOVI TEDNIK
Pogrošno kolo Jakoba Novaka
¥ апв¥п1 sobi še speclalka PInarello
Navadno ali »pogrošno«
dvokolo, ki ga je izumil Ja-
mes Starley okrog leta 1871,
je že dolgo èasa »iz mode«,
spomin na začetne čase raz-
voja dvokoles pa je ponov-
no obudil Jakob Novak iz
Titovega Velenja, ki je izde-
lal staroversko dvokolo, ki
pa se od predhodnikov bi-
stveno razlikuje. V celoti je
namreč izdelano iz stan-
dardnih delov (izjema so lu-
či), zadošča pa vsem današ-
njim zdravstvenim in osta-
lim cestno-prometnim pred-
pisom, tako da bi ga lahko
tudi serijsko izdelovali.
S standardizacijo Jakob
Novak ni imel posebnih te-
žav, saj tudi na delovnem
mestu v Gorenju opravlja
delo standardizeija. Več te-
žav je bilo pri izračunih in
izdelavi potrebnih naklonov,
medosnih razdalj, želel pa je
izdelati tudi čim enostavnej-
še in cenejše dvokolo. Zaradi
vrste prednosti in prihranka
pri izdelavi je Novakovo ko-
lo inovacija, za katero je že
precej zanimanja, s svojo
vožnjo pa zbuja tudi smeh in
zanimanje občanov.
»Malce za šalo sem hotel
izdelati čimbolj enostavno,
smešno, pa tudi uporabno
kolo. Prav prijetno se je z
njim zapeljati do Šoštanja ali
celo dlje. Vožnja z njim je
udobna, prijetna in predv-
sem pregledna, saj so zaradi
višine sedeža vse prometne
oznake mnogo bolj vidne. Če
pa slučajno mimo švigne sto-
enka, je zaradi višine, s kate-
re jo opazuješ, videti kot
kakšen Porche,« je povedal
Jakob, medtem ko je razka-
zoval inovacijo, ki bi jo lahko
tudi patentiral.
Prvi pogon kolesa s pedalo-
ma, ki sta bila neposredno
pritrjena na prednje kolo, sta
izumila brata Piere in Ernest
Michaux okrog leta 1861. Vo-
zilo sta imenovala velocipe-
de: postalo je tako priljublje-
no, da je v štirih letih njegova
proizvodnja narastla na 400
koles na leto. Navadno ali
»pogrošno« obliko izvedbo
kolesa, ki je imela veliko
prednje in majhno zadnje ko-
lo, pa je leta 1871 prvi izdelal
Anglež James Starley. Kmalu
je to postala najbolj priljub-
ljena oblika dvokolesa.
Dvokolo je križanec med
starim in novim. Poleg stan-
dardiziranih delov ga krasi'
karbidovka, luč iz leta 1932,
registerska tabhca izpred
vojne, ter zadnja luč, ki je na
baterijski vložek. Obe luči
sta vgrajeni na posebnih
vzmeteh, tako da tudi. pri
vožnji na neravnem svetita
naravnost. Med vožnjo, zara-
di direktnega pogona (brez
verige) se lahko pelješ naprej
in naz^, moraš neprestano
pritiskati na pedala. Na kole-
su je za tretjino manj delov
kot pri navadnih dvokolesih,
kar je še ena prednost.
Velenjski »inovator« je tu-
di sicer zaljubljen v kolesar-
stvo, s katerim se je v prete-
klosti aktivno ukvaijal, v
zadnjih petih letih pa je re-
kreativec vrhunskega razre-
da. Že tretje leto zapored na-
mreč prejema posebno priz-
nanje za letno prevoženih 10
tisoč kilometrov, poleg Ju-
goslovanske kolesarske
transverzale (2300 kilome-
trov) pa je vozil na vseh na-
ših, pa tudi nekaterih tujih
maratonih. Juriš na Vršič,
Maraton Franja, Kaveljc in
korenina. Pohorski marton,
Areh, Domžalski, Jakoba
Štucina, Dakijev, Savinjski,
Kozjanski, Kamniški, Črnu-
ški, Kokriški, Ob dohni Kr-
ke, so le nekatera imena ma-
latonov, ki jih je prevozil že
nek^krat. Bil je pobudnik •
kolesarske karavane Brat-
stva in enotnosti skozi me-
sta, ki nosijo Titovo ime. To
pot je prvi prevozil sam, s
pozdravnim pismom, ki ga je
velenjska ZTKO naslovila
telesnokulturnim organiza-
cijam v mestih, kjer se je
ustavljal.
Njegova posebna ljubezen
so seveda športna kolesa.
Doma, v dnevni sobi, ima
razstavljeno specialko Pina-
rello-catena lusso, dirkalno
kolo, na katerega je še po-
sebno ponosen. Sestavil ga
je namreč iz samih original-
nih delov te priznane ñrme,
kar je sicer redkost.
Takšna kolesa, ki jih pro-
dajajo v trgovinah danes, so
namreč sestavljena iz delov,
ki jih proizvajajo različne
firme. -
»Kolesa sestavljam, po-
pravljam in ,centriram'
(uravnoteženje kolesa) v kle-
ti, kjer imam majhno priroč-
no delavnico. Vsaj petdeset
sem jih že spravil skupaj.
Moram reči, da so bila stara
kolesa, ta najraje poprav-
ljam, veliko bolj precizno in
kvalitetno izdelana kot da-
našnja. Opravljam pa tudi
servise dirkalnih in ostalih
koles. Po vsakih 1300 prevo-
ženih kilometrih bi namreč
morali kolo temeljito pregle-
dati, česar pa marsikateri ko-
lesar žal ne ve.«
Za popravilo je Jakob vr-
hunski strokovnjak. Kolo, ki
ga je uravnotežil, med najinim
pogovorom zasuče in če ga ne
bi po opravljenem pogovoru
ustavil, bi se menda še kar su-
kalo. Preciznost, ki si jo je pri-
dobil z dolgotrajnim delom, di-
ši po strogem profesionalizmu,
kajti takšnega serviseija bi si
ve^etno želel marsikak vrhun-
ski kolesar. Vse je ustvaril z
dolgoletnim delom, inovator-
stvom, saj sije tudi večino oro-
dja za popravilo izdelal sam.
Pred kratkim je poskrbel še za
eno novost, izdelal je poseben
trdilec za matice, s katerimi so
privite jeklene žice (napere), ki
povezujejo pesto in platišče
kolesa. Trdilec vbrizgava z
injekcijo in tudi to je svojevrst-
na inovacija. Med drugim Ja-
kob Novak šiva tudi tabularje
(zračnice s plaščem) dirkalnih
koles, kar je tudi redkost pri
nas.
In načrti? Kot organizator
trim kolesarjenja pri ZTKO
Velenje si prizadeva za ustano-
vitev kolesarskega kluba (tega
ima le Gorenje, kjer je tudi
sam med najaktivnejšimi) v Ti-
tovem Velenju, na »inovacij-
skem področju, pa bi rad izde-
lal športno kolo za dva, ki bi
presegalo hitrosti danes zna-
nih športnih koles, razmišlja
pa tudi o kolesu goseničarju za
zimske razmere. Podrobnosti
so, kot pravi, še skrivnost.
RADO PANTELIČ
Razvoj in zgodovina kolesa
segata v leto 1791, ko si je
Comte de Sirvac izdelal prvo
kolo. To je bila lesena napra-
va, ki sta jo sestavljali dve
kolesi, povezani z leseno preč-
ko, na kateri je bil tudi sedež.
Ker posebnega pogona ni bi-
lo, je »kolesar« zajaha! kolo in
z napravo kar hodil naprej.
Šlo Je tudi brez klopotcev
y gesteh na trgatvi pri Gabrovih pod sv. Uršulo
»Trgatev je bila, je in potrudili se
bomo, da bo tudi ostala praznik«, so
nam zatrdili v vinogradu Grabrovih
pod sv. Uršulo v Dramljah. Klopotca
letos sicer ni bilo čuti, zadnji - na gori
je bil postavjen - je utihnil lani, a
kljub temu vzdušje med trgači ni bilo
nič manj prijetno. Pesem, živahen po-
govor in smeh - vse to je kdaj pa kdaj
med vinsko trto popolnoma zamrlo. Ve
se, zakaj! Kljub temu, da gospodar ni
prepovedal zobanja grozdnih jagod, so
bile le-te tako sladke, da se trgači pre-
prosto niso mogli upreti.
»Pozimi spi, spomlad' cveti,
jesen* nam vinca daje..
Pribhžno tako je tudi z delom v vino-
gradu. Pozimi vinska trta spi, gospodar
z njo nima nobenega dela; le malce skr-
bi, da zmrzal ne bi uničila »lesa«, ostaja.
Spomladi paje potrebno kar krepko po-
prijeti za delo. Za trto je treba poskrbeti,
rezitev, vezanje, pa seveda prekopava-
nje zemlje ter kasneje tudi škropljenje
proti zajedavcem in številnim boleznim,
ki lahko uničijo letino, zahteva od vino-
gradnikov kar precej časa. Seveda se
pozna, kako velik je vinograd. Ampak
tudi tisti, ki so pod sv. Uršulo zakupili le
del zemljišča in na njem posadili vinsko
trto, pravijo, da je dela dovolj.
Tisto, najbolj dragoceno delo, ki se ga
nihče ne brani, pa seveda pride jeseni.
Trgatev je prijetno opravilo, sploh pa je
bilo veselo letos, ko je vzdržalo tudi vre-
me. Na sončnih pobočjih pod sv. Uršulo
je bilo konec tedna, podobno pa bo tudi
to soboto in nedeljo, vse polno trgačev.
Vedra in vedrica so kaj hitro napolnili z
grozdjem, ki so ga potem stresali v lese-
ne brente, in ni ga bilo brentača, ki se ne
bi pritoževal nad trgači. Navada, da se
grozdje v brento potlači tako, da so vrh-
nje jagode prekrite s sokom, je namreč
še vedno živa. In ni si posebno težko
predstavljati, kako težko je takšno bren-
to prinesti do vrha hriba, kjer je ponava-
di zidanica.
A k^, ko se za brentača delo v zidanici
ne konča. Ponavadi je tako, da mora
pomagati pri »pentlanju«, mletju in sti-
skanju grozdja in potem, ko ga trgači s
polnimi vedri khčejo, spet pohiteti po
hribu navzdol. Človek se kar ne more
odločiti, kaj je težje. Navzdol ti drsi in
noga nikakor ne nsyde prave opore, nav-
kreber, pa še s polno brento na hrbtu, pa
je še težje.
Sladkorja je letos dovolj
Jesensko sonce vsak dan požlahti
grozdne jagode. Stopnja sladkorja se ve-
ča in vinogradniki so si zadovoljno meh
roke, ko v zadnjih tednih ni bilo slabega
vremena. Sicer pa je tako, da je črnina
slajša od belega grozdja, in da jo je treba
v vino tudi malce drugače predelati. Ga-
brovi so črnini najprej »pentlali«, potlej
pa so jagode za nekaj časa pustili namo-
čene v kadi. Lupina da več barve in vino
je potem še bolj črno, pravijo. Pentle pa
je potrebno odstraniti, da vino nima trp-
kega okusa.
Sploh pa tole jesen ni razlogov za trp-
kost. Usta se kar sama razlezejo v na-
smeh, ko pogledaš po bogato obloženi
vinski trti. Vinogradniki pravijo, da je
vselej tako. Tisto, kar v enem letu
zmanjka, drugo leto obrodi bolj bogato.
IVANA FIDLER
Foto: BRANE PIANO
Jakob Novak na svojem kolesu.
Rudar Peter oase iirave in k
Med vrati obnovljene pla-
ninske koče na Mozirski
planini se pojavi droben
mož s klobukom na glavi in
v visokih gumijastih škor-
njih, z iskrivim pogledom
in dolgo sivo brado. »Brado
nosim že 34 let,« stisne skozi
ustnice med brado in brki.
»Včasih je bila brada še
daljša, pa čma, danes je
krajša, siva... starost, sta-
rost ...« Ne bi jih prisodil
62 let možu, ki je z benifíci-
rano dobo prebil 36 let v
rudniku, »v Žerjavu med
Mežico in Črno, v dolini
smrti, kjer Je vse zastruplje-
no. Ko sem šel v penzion mi
jé zdravnica rekla: Peter
pojdi v gore na sveži zrak,
ki ga potrebujejo tvoja plju-
ča. Potem boš še dolgo
živel.«
In Peter RAZTOŽNIK, ro
jen v Radegundi nad Mozir-
jem, jo je iz rudnika pred še-
stimi leti mahnil na Mozir-
sko planino. Ženo Eriko in
pet otrok je pustil za nekaj
mesecev v dolini. V Rakovi
bajti je našel svoj poletni
dom. »Kuham, si sam. Jem
vse, od špagetov, polente,
mleka do kruha in mesa, pi-
jem pivo in čaje. Sam jih pri-
pravljam. Tu na Mozirski
planini je ogromno zdravil-
nih rož in sadežev, samo poz-
nati jih je treba in uspešno
mešati, da pomaga.«
Pa solata?
»Je, oje! Najbolj zdravilna
solata je iz belega dela bode-
če neže in kravske ter konj-
ske potice.«
Peter dela sedem do osem
ur na dan. V tem času preho-
di tudi po 10 do 20 kilome-
trov, da najde svoje varovan-
ke na krajih nad Muido, ki so
ji včasih pravili Hleviše ...
»To je pravo ime, Hleviše!
Bilo je tohko hlevov, da je v
njih lahko prenočilo vse go-
vedo. Danes je žal samo še
en hlev za 18 glav, ostale kra-
ve se stisnejo in noč preživi-
jo ob lepem ah deževnem
vremenu pod vejami
dreves.«
Letos je imel na varovanju
62 govedi in pet konj, nekaj
govedi so spravili že v do- ^
lino...
»Živina je last sedmih
kmetov in kmetijske zadru-*
ge Mozirje. Dogovorjeno
imamo tako, da vsi združijo
denar, ki ga bom dvignil, ko
bom sredi septembra odšel s
čredo vred v dolino. Sicer pa
mi kmetje po vrstnem redu
vsak teden prinašajo hrano,
ki si jo potem pripravljam
sam.«
Seveda pa delo s čredo ni
tako enostavno, kajti treba jo
je varovati, jo hraniti, paziti
kako je z zdravjem ...
»Vsa čreda se hrani na pro-
stem od 28. maja do predvi-
doma 20. septembra. V slani-
ke (to so žlebi) dolge po
osem metrov natrosim po
dvaneyst kilogramov soli, vo-
do imajo v mlakužah ah kori-
tih, jedo pa vse, tudi bodečo
nežo. Sem tudi veterinar.
Moram biti. Ko opazim, da
bo prišlo do poroda, pokh-
čem lastnika krave in jo
spravimo v dolino. Včasih pa
se zgodi, da se krava izgubi
in tehčkom je treba pomaga-
ti na svet tudi v naravi pod
Medvedjakom. Lani sem bil
tako pri treh porodih, pri
enem so bih dvojčki.«
Ko naredi požirek piva in
nas vestno posluša, mu oko
še vedno skozi okno strmi tja
v brege, za njegovo čredo, ki
jo sicer varuje za druge. To
ga ne moti, da ne bi odgovo-
ril na naše vprašanje o njego-
vem zdravilnem čćOu.
»To je čaj iz islanskega li-
šaja ali planinskega maha,
tudi pljučnika. Potrebujemo
ga dve pesti za sirup. V dva
litra vode damo četrt kilo-
grama kandi (prežganega)
sladkorja, 10 dekagramov
kvasa in deciliter konjaka.
To kuhamo dve uri, precedi-
mo skozi laneno krpo. moč-
no stisnemo in potem pije-
mo po žhčkah. Dobro je za
kašelj in proti boleznim v
pljučih.-Piti ga moramo dva
meseca po trikrat na dan, po-
tem prekiniti za 2-3 tedne za-
radi jeter, ker je v sirupu pre-
več maščobe.«
»Bil sem tudi lovec«
Peter je bil lovec, zdaj to
njegovo poslanstvo nadalju-
jejo trije sinovi. Najmlajši
pride enkrat ali tudi večkrat
na mesec k njemu ter se z
očetom pogovori. »Zdaj pri
nas lovimo jelena, srnjaka,
muflona, divji prašiči so hu-
ne |
ti.'
NOVI TEDNIK - STRAN 17
ine bo tako težka, saj je brentač prišel še
|i si jo je najprej oprtal na ramena, trgači
le nasajejo grozdja. Časa, da bi grozdje
«č.
ttrebno stresti v sadni mlin in gospodar
|0S ob tem opravilu veselo nasmiha, saj je
boljša kot je bila lani.
razrito ..In
tesinkočetu? Sa-
,Pogovora? »Ne!
^on za 36 let pa
«vskega dodatka.
Çese, ostalo osta-
¿ot tudi to, kar
•^anjem črede za-
pred tednom
j^ov, v Žeijav, v
Jti*, k svoji Eriki,
Me ni videl. »Ne
j^as. Sicer precej
^dar ker sem izu-
? itïizar, mi nikoli
¡dela. Moraš dela-
' Zaslužiš.«
Kdo bo š3 hotel
planšar bit7
Peter razmišlja, da je bilo
šest let na Mozirski planini
dovolj. Ko ga pobaramo, kdo
naj bi prevzel njegovo delo,
skomigne z rameni in se po-
gladi po beli bradi. »Utrujen
sem in star. Mladih ni, ven-
dar nekdo moral prijeti za
to sicer težko, vendar prijet-
no delo.«
Prepričani smo, da bomo
prihodnje leto od konca ma-
ja na prelepi Mozirski plani-
ni v Muldi ah Hlevišju po-
novno srečah Petra. Saj nav-
sezadnje ta upokojeni rudar,
izučeni tesar in mizar, ni sa-
PLANŠARIJA
je poletno pastirsko pre-
bivališče v gorah s stanom,
hievöm in včasih sirarno.
To je množinsko planšarska
naselbina.
PLANŠARJENJE
je skupna paša goveđi in
ovac (na Mozirski planini
namesto ovac konji - op. p.)
na planinah in skupno pre-
delovanje mleka z ustrez-
nim deležem pri čistem do-
hodku od prodaje od mleč-
nih izdelkov.
mo pastir, ampak tudi veteri-
nar, turistični vodič za pla-
nince, poznavalec zdravilnih
rož in sadežev, šaljivec od
nog do glave, skratka pravi
prijetni Kosobrinček iz Van-
dotovega Kekca. Ne samo
zaradi brade, tudi zaradi zna-
nja, premetenosti in šalji-
vosti.
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Temna Jutra dolge poti v šolo
¥esl bi lahko zapekla vsakogar, če hI ostala nova šola samo sen dobovšklh osnovnošolcev
» v takem sem rodil se kraju,
ki ni bil podoben raju:
breg pri bregu, vmes doline,
grbaste kakor krtine... ■
Kako bi lahko kdo lepše opisal pokrajino
v okolici Rogatca, kot jo je Jože Smit, slo-
venski partizanski pesnik. Danes je v teh
krajih sicer drugače, kot je bilo v letih po
prvi vojni, ki jih pesnik opisuje v pesmi z
naslovom >-Moj rojstni kraj«. Pokrajina pa
je ostala enaka: z ozkimi dolinami, ki jih
obroblja visoko hribovje. Je pa danes priti
iz dolino v hrib veliko lažje, kot v času
pesnikovega otroštva. Asfalt je marsikje
potegnjen prav do vrhov in eden takšnih je
vrh v Dobovcu, na katerem, tik ob stari
cerkvici, stoji šola. Tudi šola je stara. Pre-
stara, da bi še kar naprej služila svojemu
spoštljivemu namenu.
Zidovje propada stropi v učilnicah poka-
jo, trhlo ostrejše ob deževju pušča. Učilnici
sta pravzaprav samo dve, pouk pa kombini-
ran: za učence prvega in drugega ter tretje-
ga in četrtega razreda. Tudi telovadnico
im^jo, pravzaprav malo večjo učilnico, v
kateri še žoge ne moreš pošteno brcniti.
Zunaj pa prostora za igro ni in žoga bi se
prevečkrat skotahla v dolino. Danes je v
osnovni šoli v Dobovcu štiriintrideset
učencev. Prvi in drugi razred jih obiskuje
dvanajst, tretji in četrti razred pa dvain-
dvajset učencev. V prihodnjem šolskem le-
tu pričakujejo deset novincev. V šoh je tudi
oddelek male šole vzgojno varstvene orga-
nizacije iz Rogaške Slatine, ki bi si tudi
zaslužil boljše pogoje za îgro in delo. Šol-
skim klopem in ostalemu inventarju bi se
marsikateri učenec iz doline nasmejal, zla-
sti pa sanitarijam, kjer je še vse po starem.
Do šole resda pelje nova asfaltna cesta,
vendar je do nje priti za marsikoga velik
napor, zlasti pozimi, ko avto v hrib nikakor
ne potegne. Nekateri otroci, zlasti tisti z
Loga, Hromca in Trlična, prepešačijo pozi-
mi, v trdi temi, po uro, dve in še več.
»Hiše redko posejane,
z ilovico ometane,
so čepele po dolinah,
ozkih gnjačah in hribinah ..
Šola pri svetem Roku, kot so ji njega dni
rekli, je zelo stara. Pouk se je pričel leta
1840 na pobudo takratnega župnika Jožefa
Vezjaka. Takrat je šolo obiskovalo največ
do 20 otrok. V letih 1892 je poraslo število
otrok od 127 na 171, leta 1912 paje bilo na
šoli v Dobovcu 189 učencev.
Zadnja leta šolske zgradbe niso obnavlja-
h in tako je prepuščena razjedi časa. Šolo
pa bi bilo treba ne le obnoviti, popraviti,
ampak tudi razširiti, posodobiti, saj takšna,
kakršna je, že zdavnaj ne ustreza osnovnim
kriterijem sodobnega učnovzgojnega pro-
cesa na osnovni šoli, še manj so primerni
higienski in sanitarni pogoji za bivanje.
»Od ljubezni nevesele
zibelke so vedno pele... «
V krajevni skupnosti Dobovec z vesejem
ugotavljajo, da so časi izseljevanja ljudi iz
teh krajev mimo. Vse več jih je, zlasti mla-
dih družin, ki si postavljajo nove hiše, hle-
ve. Veliko ljudi, ki so nekoč odšh, se danes
vrača na svoje domove. Zato tudi ni bojaz-
ni, da bi ne bilo otrok in da bi bila šola v
Dobovcu prazna. Nekdaj najbolj zapuščeni
del šmarske občine se znova prebuja, roka
civilizacije sega tudi v ta hriboviti svet.
Cest, z asfaltom prekritih, je iz leta v leto
več.
In bilo nas je ko trave,
ki smo pasli redke krave..
Do leta 1911 je bila šola enorazrodnica, po-
tem trirazrednica. Že takrat so razmišljali o
povečanju stavbe ah o novogradnji. V zvezi
z lokacijo in novogradnjo se je v kraju vnel
prepir med šolskim svetom in župnikom.
Šolski svet se je zavzemal za šolo v ravnini,
zmagal pa je župnik s svojimi pristaši. Leta
1913, kot je zapisal kronist, so šolo dogradi-
li oziroma dvignih. Šola je imela v letu 1913
tudi hranilnico, v katero so učenci vložili 27
kron. Na šoli pri svetem Roku ob Sotli je v
letu 1935-1938 delovala tudi kmetijsko na-
daljevalna šola, ki jo je obiskovalo okoli 20
odraslih učencev. Sola je bila tik pred dru-
go vojno v zelo dobrem stanju in bogato
založena z zbirko učil in pripomočkov. Po
prihodu okupatorja pa je prišel 5. maja leta
1941 nemški učitelj in njegova pr\'a naloga
je bila, da odstrani vse slovenske napise in
slike slovenskih pesnikov in pisateljev. Po-
uk je bil nereden, po odhodu okupatorja pa
je bila šola v obupnem stanju. Po osvobodi-
tvi se je število učencev spreminjalo, naj-
več jih je bilo v letih od 1963 do 1971. v tem
obdobju je bilo na šoli kar sedem oddelkov.
V letih 1971-72 so šolo nekolikanj obnovili
in jo posodobili s parketom in vodovodno
napeljavo, šola je dobila takrat tudi central-
no gretje. Sicer pa je bila temeljita obnova
šole že večkrat zapisana v občinskih plan-
skih dokumentih, vendar zaradi pomanjka-
nja denarja do tega še do danes ni prišlo.
»Vendar pa - in to ni malo -
vedno se je vse prestalo...«
Denarja za obnovo ali novogradnjo je bilo
torej vedno premalo, kaže pa, da se bo letos
in prihodnje leto le uresničil dolgoletni sen
dobovskih učencev in njihovih staršev. Ko
so v občini Šmaije pri Jelšah začeli razmi-
šljati o uvedbi novega samoprispevka, so se
najprej spomnih na šolo v Dobovcu in ju
vnesli v skupen program najpomembnej-
ših naložb v občini. Nova šola, ta bi naj bila
v dolini, bi po letošnji oceni stala 110 milijo-
nov dinaijev. Pouk bo še vedno kombini-
ran, v dveh sodobnih učilnicah za šestdeset
otrok in v spremljajočih prostorih za 90
otrok v skupni izmeri 500 kvadratnih me-
trov.
Solidarnost, ki se je v občini Šmarje pri
Jelšah že tolikokrat potrdila v najrazličnej-
ših obhkah, bi tudi tokrat ne smela pasti na
vnovični preizkušnji.
» Vmes pa rasli smo in pasli,
zrela leta si pripasli.«
Po znanem potresu na Šmarskem je zra-
slo veliko lepih, sodobnih šol, veliko je tudi
celodnevnih z neštetimi oblikami intresnih
dejavnosti. Sohdarnost je takrat prihajala
od vsepovsod. Sohdarnost v okviru občine
pa se je potijevala vsakič, ko so se občani
odločah za samoprispevek. Asfalt, ki pelje
skoraj do vsakega zelnika, bi rekel Fran
Levstik, vodovodi, športna igrišča, novi
zdravstveni domovi, telefoni, ki brnijo tudi
v na^ibolj oddaljenih vaseh, kulturni domo-
vi in še bi lahko naštevali pridobitve oziro-
ma sadove solidarnosti občanov. In tu so
nove šole, zrasle v zadnjem referendum-
skem obdobju: v Lesičnem, Kozjem, Roga-
ški Slatini, Podčetrtku, Bistrici ob Sotli in
v Kostrivnici. Sedaj je na vrsti šola v Do-
bovcu. Nova, v dolini. Še en spomenik soli-
darnosti v občini Šmarje pri Jelšah? O tem
najbrž ni dvoma.
MARJELA AREŽ
Boris Pažon iz Trličnega, 2.
razred: »Doma sem visoko
v glažuti, na drugem bregu.
Do doline se peljem s kole-
som, tam kolo pustim, po-
tem pa peš v hrib do šole.
Pozimi pa s kolesom ne gre
več in vso pot je treba pre-
hoditi. Pozimi je pot do šo-
le dolga dobri dve uri, po-
tem se posušimo in ogreje-
mo. Ko pridem domov, je
treba pomagati, kmetijo
imamo. Ko bo v dolini no-
va šola, bom hodil že v četr-
ti razred. Zame se bo takrat
marsikaj obrnilo na bolje.«
Biserka Križan, učiteljica
na OŠ Dobovec: »Tudi naši
otroci si zaslužijo boljše po-
goje za učenje, igro. Sodob-
na šola danes terja veliko,
za to pa so potrebni pogoji.
Kljub utesnjenosti in po-
manjkanju sodobnih di-
daktičnih pripomočkov se
trudimo, da naši šolarji ni-
so preveč prikrajšani. Je pa
res, da je vse to le tisto, kar
je n^nujnejše. Otroci pri-
Ћ^ајо k pouku utrujeni,
pozimi mokri in premraže-
ni. Pravi korenjaki so.«
Marko Peček iz Hromca, 4.
razred: »Preko Sotle sem
doma, hodim pa v sloven-
sko osnovno šolo, tu v Do-
bovcu. Kakšno uro hoda
imam iz doline do šole, po-
zimi je pot še daljša. Drugo
leto bo že boljč. ko bom šel
v peti razred v šolo v Ro-
gatcu. Pa se dolge poti kar
navadiš. Ic pozimi je hudo.
ko je treba skozi snvg. Sli-
šal sem že. da bodo г- Do-
bovcu zgradili novo šoh).
No, za mene to ni voč toliko
pomembno, bo pa za moje
sošolce iz nižjih razredov.
Pouka je konec, pot do doma pa bo za marsikoga zelo dolga
18. STRAN ~ NOVt TEDNIK
9. OKTOBER 19a,
Dragi dopisnilci!
Zdaj je pa res že tu prava jesen. Vsa raz-
košna in zlata, včasih pa tudi malo bolj siva,
kot bi si želeli Kaj hočemo, čas hiti po
svoje naprej ne meneč se za naše želje.
Ste se nasladkali z grozdjem, jabolki, hru-
škami in kostanjem? Prepričana sem, da
vam po učenju ostaja še kaj časa tudi za
takšne drobne radosti. Sicer pa v vaših pri-
spevkih odseva mnogo jesenskih utrinkov.
Tudi na tejle strani jih je nekaj.
Nadja
Znate prati perilo?
Mamica je morala na sestanek.
Preden je odšla, mi je naročila:
»Barbara, operi perilo!« Ti po-
vem, кдј moraš storiti?«
»Ne, saj bom znala.«
Še preden sem se lotila dela, je
pozvonilo. Stekla sem k vratom
in zagledala Alenko. Namesto
pozdrava, sem jo vprašala: .
»!^naš oprati perilo?« Mama mi
je naročila, naj ga operem.«
»Večkrat sem opazovala ma-
mo, kako to dela,« je povedala
Alenka.
Najprej sva v pralni stroj stlači-
li belo perilo, kakor dela vsaka
mama. Ker pa nama je bilo žal
prostora, saj ga je bilo še veliko,
sva sklenili oprati še nekaj pisa-
nih oblačil. Vratá stroja so se od-
prla vsakokrat, ko sva jih zaprli.
Zato sva perilo zmetali ven, ga
zložili in še enkrat položili v stroj.
V predalčke sva nasuli praška,
dodali pa sva tudi mehčalec.
Potem sva odšli ven.
»Joj, perilo!« sva vzkliknili, ko
sva se po nekaj urah' spomnili,
kaj je naročila mama.
Stekli sva v hišo.
Perilo je bilo prekuhano in pre-
barvano.
V strahu sva obsedeli in čakali
mamico. Alenka je morala na ža-
lost domov. Mamico sem morala
počakati sama.
Ko je prišla in zagledala uniče-
no perilo, je rekla:
»Poberi se, otrok! Veliko bolje
bi bilo, če bi.. .«
Očitala sem si, ker sem se dela-
la tako pametno. Zdaj veva obe z
Alenko, da so starejši bolj izkuše-
ni, in da jih je le dobro poslušati.
BARBARA MAZZONI,
ALENKA DOLER, 6. a
Об Miroslav Širca
PETROVČE
Eksicurzije so super
stvar
v ponedeljek zjutraj je zabrnel
avtobus in učenci šestih razre-
dov smo se odpeljali na ekskurzi-
jo. Pot nas je vodila preko Trojan
do Lukovice, kjer je živel Janko
Kersnik in nato v Ljubljano. Tam
smo si v podhodu Maximarketa
ogledali razstavo pionirskih za-
drug iz vse Slovenije. Potem smo
si izprosili še eno uro, da smo si
ogledali Maximarket. To je bilo
čudovito! Tako velike trgovine ni
pri nas na Vranskem.
Iz našega glavnega mesta smo
se odpeljali poti gradu Turjaku.
Tega si na žalost nismo mogli
ogledati, ker je bil zaprt. Naša
naslednja postaja je bila Raščica.
Tam seje rodil in živel pisec prve
slovenske knjige Primož Trubar.
Ogledali smo si obnovljeni mlin,
v katerem je spominska soba z
deli tega velikega Slovenca. Po-
nosni smo, da smo med prvimi
obiskali ta znameniti spomenik.
Obiskali smo dom še enega po-
membnega Slovenca, Josipa Jur-
čiča. Ta je napisal prvi slovenski
roman Deseti brat.
Na Muljavi smo videli tudi Kr-
javljevo kočo. Lahko smo si ku-
pili značke, slike in brošure. Čas
je hitro mineval in morali so na
pot proti domu. Med potjo smo iz
avtobusa videli še grad Bogen-
šperk, kjer je živel Valvasor.
Poleg vseh zanimivih ogledov
ta dan ni manjkalo veselega sme-
ha in pesmi. Za prijetno razpolo-
ženje smo poskrbeli kar sami.
Toda avtobus se je kar prehitro
ustavil na Vranskem in morali
smo domov. Saj nas je naslednji
dan zopet čakala šola in naš usta-
ljeni vsakdan.
Ekskurzije so nekaj čudovite-
ga, polne zanimivih spoznanj in
veselja.
NATASA GORIŠEK, 6. b
OŠ Ivan Farčnik-Buč
VRANSKO
Intervju s Tanjo
Orezgič
Plavalka Tanja Drezgič je do
lanskega šolskega leta, koje kon-
čala 8. razred, hodila na našo šo-
lo. Vsi jo poznamo kot dobro
športnico. Med drugim je bila le-
ta 1985 proglašena za športnico
Celja. Zato sem se odločila, da jo
poprosim za kratek mtervju.
Tanja, koliko let že plavaš?
-Plavam že sedmo leto.
Kdo te je navdušil za ta šport?
-Za ta šport sta me navdušib
sestri Lavrič, nato tovariš Podse-
denšek, ki je bil sprva moj trener,
kasneje pa tovariš Žnidaršič.
Kolikokrat tedensko imaš tre-
ninge. Ali so zelo naporni?
-Treninge imam petkrat teden;
sko po dvakrat na dan. Ker sem
zdaj že v srednji šoli, bom treni-
rala zjutríú le trikrat, popoldne
pa vsak dan. Treningi so vseka-
kor naporni, tu pa je tudi kondi-
cija za dober uspeh.
Tvoj najboljši dosežek doslej?
-Moj najboljši rezultat je 4:25,2
na 400 metrov kravi, ki je šesti do
sedmi rezultat med mladinkami
v Evropi. Tu paje še 8:57,3 na 800
metrov kravi v petindvigsetmetr-
skem bazenu, s katrim sem še
vedno edina ženska v Jugoslavi-
ji, ki je to disciplino preplavala
pod devetimi minutami.
Načrti za prihodnje leto?
- Uvrstitev na evropsko mla-
dinsko prvenstvo v Rimu, mla-
dinsko balkansko prvenstvo v
Turčiji, po možnosti pa tudi na
Mediteranske igre, ki bodo v Si-
riji. Pozdrav vsem bodočim pla-
valcem, neplavalci pa se hitro na-
učite plavati.
LUCIJA BEVC
Prva osnovna šola
Celje
Na rojstnem dnevu
Septembra je Borut praznoval
rojstni dan. Povabljeni smo bili
Boštjan, Roman, Sašo in jaz. Bo-
rutova mamica nam je prinesla v
sobo pecivo, bonbone in sok. Po-
tem smo se šli igrat igrice. Med
igranjem nas je Borutov ati sli-
kal. Za nekaj časa smo se nehali
igrati in smo šli na torto in sok.
Tudi zraven torte smo se enkrat
slikali. Ko smo pojedli torto, smo
se šli malo igrat. Borut nam je še
pokazal dve ribi, samca in sami-
co. Ker se je že zunaj mračilo,
smo zaključili Borutov rojstni
dan in odšli dompv.
MARJAN JANČIČ, 3. c
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Jesensko veselje
Kar naenkrat smo se spomnili,
da bi pekli koruzo. Seveda smo
jo poiskali na sosedovi njivi. Na-
to smo šli v gozd po drva. Peter je
zakuril, midva z Alešom pa sva
mu pomagala. Zraven sta prišli
še Saša in Doroteja. Koruzo smo
olupili, jo natknili na palice in
\Tteli nad ognjem. Aleš je dal ko-
ruzo na stran, Peter pa mu jo je
sunil. Skor^ bi se skregala. Mi
smo se seveda smejali, saj je bil
velik hec. Aleš je le dobil koruzo
nazaj in jo pojedel. Smejali smo
se drug drugemu, ker smo bili
umazani okrog ust. Ogenj smo
skrbno pogasih in odšli spat.
SONJA RAMŠAK, 4. r
OŠ STRANICE
Pri stari mami
v nedeljo smo šli k stari mami.
Peljali smo se eno uro. Ko smo
prišli k stari mami, smo takoj šli
pobirat jabolka in iz njih stisnili
jabolčni sok. S sestrico Mojco
sva igrali badminton. Igrali sva
se tudi na mrvi. Včasih sva šli
tudi .pogledat ali so kure zvalile
kaj jajc. Ko je bilo kosilo, sva šli
jest in potem spet na delo. Spre-
šali smo pet preš. Potem smo oči-
stili prešo. Bolj proti večeru so se
odpravili domov. Vzeli smo 25
litrov jabolčnega soka. Domov
smo prišli okoli osme ure. Ko
smo prišli, sem šla takoj spat.
Zjutraj sem se zbudila in sem na-
redila domačo nalogo, potem
sem šla na dvorišče. Ko je bila
ura dvanajst, sem morala v šolo.
KATARINA KOVAČIČ, 3.c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Trim tabornikov 86
Trim je vsako leto Letos je bil
napovedan trikrat, a je šele v tret-
je uspel. Prej je motil dež. Vesel
sem, da je trim, da se razvedrimo
in zabavamo. Hoja na goro je bila
enkratna. Ko smo prišli na vrh,
smo se čudili razgledu na Strani-
ce, Zreče ... Ko je bila ura 13,
smo se tabomiki zapodili v gozd
m nabrali vrečko in pol gob-ma-
rel. Potem smo šli po dračje, da
smo lahko zakurili. Glavni kuhar
je bil Sandi, pomagal mu je
Zdravko in pazil, da gobe niso
bile strupene. Po gobah smo pe-
kli še ribe. Nato je bilo tekmova-
nje z bosimi nogami. Moja mami-
ca je bila v svoji skupini prva, jaz
pa tretji v svoji. Potem smo se
odrasli in otroci skupaj vračali s
trima. Čudil sem se, kje je vseh
73 trimašev. Šli smo levo, desno
po ovinkih in srečno prišli v do-
lino.
TOMAŽ LAZNIK, 3. r.
OŠ STRANICE
Moje počitnice
Ker ni ne duha ne sluha o po-
čitnicah na molju, sem se lepo
vdala in si naredila počitnice za-
nimive. Na vasi je vedno mnogo
veselja. Otroci iz vasi pridemo
skupaj, ne da bi se kUcali. Zbira-
hšče je lipa sredi vasi. Tam se
tudi lovimo in skrivamo. Hiše so
blizu, hlevi tudi. Skrivališč koli-
kor hočeš. Na koncu že vsi vemo
za skrivahšča, tedaj se nehajno
skrivati pa se vozimo s kolesi. A
to je nevarno, ker je sredi vasi
ovinek.
Ljudje se večkrat kregajo, ker
jim potlačimo.seno, mi pa ne ma-
ramo nič za to. Že drugi dan se
spet zabavamo.
Počitnice kar prehitro mineva-
jo, že mislim na šolo. Tudi ko bo
šola, bo še vedno kaka urica za
igranje in veselje.
MANJA ADAMIČ
STRANICE
Letni časi
Poznamo štiri letne čase. To so
pomlad, poletje, jesen m zima.
Med seboj se vsi razlikujejo. Po-
zimi zapade sneg. Mi se smuča-
mo, sankamo drsamo ter gazimo
po njem. Igramo se tako, da dela-
mo snežene može, bunkerje, ali
pa se kepamo. Na cestah je zelo
nevarno, ker so ledene.
Pomladi sneg skopni in začne
vse brsteti. Toplo sonce privabi k
nam vse ptice selivke. Najprej
prileti ptica kukavica, za njo pa
še lastovke in ostale. Takrat se
prebudita zimska zaspanca jež in
medved. Veverica si nabira hra-
no, ker je vse pojedla med dolgo
zimo. Ob toplejših dneh se pogo-
sto pojavljajo kače. Kmetje gra-
bijo listje, na polju pa orjejo, seje-
jo in sadijo. Vrtnarice sadijo, pre-
sajajo in zalivajo. Ženice na vrto-
vih sadijo, sejejo in okopavajo,
možje pa obrezujejo drevje. Iz
zemlje se prikažejo spomladan-
ske cvetlice: žafrani, vijolice, tro-
bentice, zvončki in tulipani.
Poletja se vsi otroci veselimo,
saj vemo, da nas čakajo počitni-
ce. Dobimo spričevala, gremo na
morje in se sončimo ah pa smo
doma in se hodimo kopat na ba-
zen. Kadar je lepo vreme, hodi-
mo v hribe ali na izlete. Na polju
zrastejo hmelj, koruza, krompir,
solata in drugi pridelki. V sadov-
njakih oberemo jabolka, hruške,
shve, ribez, marelice in breskve,
na trtah pa zrelo grozdje.
Jeseni se začne šolski pouk.
Pripravimo se za zimo. Prestavi-
mo uro. Listje spreminja barve in
odpada. Zapustijo nas ptice se-
hvke. Lovci delajo red v gozdu.
Jesen je zame najlepši letni
čas. Še posebej zato, ker imam
takrat r'ojstni dan.
LEA ROBIČ, 5. b.
OŠ Peter Šprajc-Jur
ŽALEC
Naravoslovni dan
v ponedeljek je prišla tovariši-
ca Bertosijeva, ki nam je preda-
vala o gobah. Naprej smo bili v
razredu, nato smo šli v gozd.
V gozdu smo nabirali gobe. Na-
brali smo veliko različnih vrst
gob, med njimi tudi zeleno muš-
nico. Našli smo tudi redko bla-
gvo in nekaj drevesnih gob. Na-
birali smo mah in druge rastline,
o katerih se bomo učili.
Domov smo se vračali polni le-
pih vtisov z naravoslovnega dne.
BOŠTJAN ZAVERŠEK, 4 b
OŠ Frana Kranjca
CELJE-POLULE
Prvi dnevi v novi šoli
»Hura! Dobili smo novo šolo!«
Zgradili so jo zato, ker je bila
stara šola za učence od 1. do 8.
razreda premajhna in smo morali
imeti pouk v dveh izmenah.
Letos smo učenci višje stopnje,
ki obiskujemo pouk v novi šoli
котгц čakali na začetek šolskega
leta, da si bomo lahko ogledali
nove prostore, ki so sedaj naš
drugi dom. Ko smo stopili v avlo
nove šole, nam je zastal dih. Tudi
učilnice so lepo, moderno ureje-
ne in čeprav sem bila prvi dan
zelo zmedena, ker šole nisem
poznala in nisem vedela, kje je
kaj. meje vseeno navdajal ponos,
da sem lahko v tako lepi šoli.
Vsi učenci smo obljubili, da
bomo šolo čuvali, da bo ostala
tako lepa še za prihodnje rodove.
Ч.
KATJA ŠAJTEGEL, 5. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJIČE
Javno ocenjevanje
Javno ocenjevanje ali ne? To je
velik problem šol in mislim, da
tudi naše. Nekateri učitelji pove-
do oceno na glas tako, da izveš
oceno, preden jo tvoji starši (na
govorilnih, urah), drugi pa o za-
služeni oceni molčijo in učenec
jo izve vedno od staršev.
Seveda pa si nekateri učenci
tudi dovolijo, da pogledajo v re-
dovalnico in tako oceno izvejo
prej. Učenci in učitelji bi se lah-
ko zmenili, kaj je bolj pametno in
tako tudi delali.
V anketi, ki sem jo izvedla, sem
marsikaj izvedela o javnem oce-
njevanju, vendar bom navedla
samo najpogostejša mnenja. Ve-
činà jih meni in želi, da bi bilo
ocenjevanje javno pri vseh pred-
metih; Javno ocenjevanje se jim
zdi potrebno, ker lahko potem
takoj popravijo oceno, če z njo
niso zadovoljni. Mislijo tudi, da
imajo pravico pravočasno izve-
deti za oceno.
Kaj pa učitelji?
Predvsem je odvisno od razre-
da. V nekaterih razredih del^o
učenci tako galamo, da je bolje,
da učencem napišejo oceno kar v
redovalnico, ne da bi jih o tem
obvestili. Drugi tovariši pa meni-
jo, da imajo učenci pravico izve-
deti oceno takoj.
Slišala sem mnenja učencev in
učiteljev. Seveda pa nisem poza-
bila na tovarišico, ravnateljico,
drugače imenovano »glavo« šole:
»Učenec mora izvedeti za oce-
no, drugače lahko pride do ne-
sporazuma. Lahko se zgodi, da
učenec svoje znanje oceni bolje
kot pa zadošča pravilom ocenje-
vanja. Velikokrat tudi učenci ,na-
vijajo' ocene razredom. Res paje,
xda učiteljem včasih zmanjka ča-
sa, tako da oceno kar zapišejo, ne
da bi jo obrazložili. Nikogar ne
zagovarjam, saj sicer tudi zahte-
vam, da učitelji povedo ocene.«
Vsi se torej zagrèvajo za javno
ocenjevanje. Tako je na naši šoli.
Kaj pa na vaši?
URŠA MOČNIK, 8. a
COŠ Fran Roš
CELJE
fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Stolpnica v Titovem Velenju, v katen so vgrajena pla-
Itična okna in balkonska vrata K ostro ja.
Z usnjem hI »aiiko prekrile ves svet
Kústroi Iz Slovenskih Konjic na tujem In dama
če bi se hkrati zavrteli vsi Ko-
strojevi stroji po svetu, bi lahko z
usnjem prekrili svet. Za ta podatek
izvemo v delovni organizaciji Ko-
stroj Slovenske Konjice, ki ima
dve temeljni organizaciji združene-
ga dela, katerih proizvodni pro-
gram vam predstavljamo:
TOZD tovarna strojev:
-	projektiranje kompletnih po-
strojenj za usnjarsko in krznarsko
industrijo
-	proizvodnja opreme in strojev
za usnjarsko in krznarsko industrijo
-	proizvodnja rezervnih delov, iz-
delava remontov strojev za krznar-
sko m usnjarsko industrijo
-	projektiranje in izdelava opre-
me za proizvodnjo brusnih materi-
alov, stiskalnic za papirno industri-
jo, strojev za obdelavo kamna, stro-
jev za lesno industrijo in opremo za
konfekcioniranje PVC profilov
TOZD tovarna plastičnih
izdelkov
Ekstruzija:
-	PVC profil za okna
-	PVC profili za vrata
-	PVC profili za rolete
-	PVC profili za polkna
-	PVC razni profili
Konfekcija:
-	PVC okna
PVC vrata
-	PVC pregradne stene
-	PVC drsna vrata
-	PVC okna nepravilnih oblik
-	PVC okviiji za zamrzovalnike
V Kostroj u zagarantirajo tudi
montažo stavbnega pohištva in za-
steklitev z enojnim, dvoslojnim in
troslojnim izolacijskim steklom.
Delovna organizacija Kostroj
Slovenske Konjice se pridružu-
je čestitkam ob prazniku.
Detajl iz proizvodne hale tozda tovarne strojev.
Obrtno združenje Slovenske Konjice sodeluje na med-
narodnem sejmu obrti v Celju že vsa sejemska leta. Za
predstavljene izdelke so prejeli že priznanje za kakovo-
sten izdelek in za inovacijo, letos pa so predstavili
predvsem svojo kovinsko-predelovalno dejavnost, kije
v združenju najbolj zastopana. Na prihodnjem, 20. jubi-
lejnem sejmu, se bodo predstavili skupaj z obrtno
zadrugo Malgos Slovenske Konjice.
Razmah koniiškega
obrtništva
Konjiško obrtno združenje ima s svo-
jimi 310 člani vse pomembnejše mesto
v gospodarstvu občine, v zadnjem letu
pa vse več nudi tudi neposredno obča-
nom. Lani so ustvarili za 1,7 milijarde
dinarjev prometa, v letu dni pa so od-
prli kar 30 novih obratovalnic.
Nove obratovalnice so namenjene
uslužnostnim dejavnostirn, ki so dolga
leta predstavljale veliko belo liso v ko-
njiškem obrtništvu, spodbujale šušmar-
stvo in nezadovoljnost občanov, ki so za
najmanjše usluge morali iskati pomoč
izven domačega kraja.
Brez dvoma je.ohranjanje perspektiv-
nih in ustanavljanje novih potrebnih
obratovalnic odraz vpetosti Obrtnega
združenja v potrebe in življenje kraja, pa
tudi tvornega sodelovanja in razumeva-
nja na ravni občine.
Obrtno združenje s svojimi člani, samostojnimi obrtniki, avtoprevoz-
niki, gostinci in popoldanskimi obrtniki čestita ob prazniku občine 12.
oktobru vsem delovnim ljudem in občanom in še posebej svojim
upokojenim članom.
Darila Ingrada
ohčanom za praznik
Prizidek učilnic pri os-
novni šoli Edvarda Kar-
delja v Slovenskih Konji-
cah in nova avtobusna po-
staja v Zrečah sta dve po-
membni pridobitvi obča-
nov konjiške občine. Svoj
delež je k njima dodalo tu-
di 110 delavcev Ingradove
gradbene operative v Slo-
venskih Konjicah.
To je le navzven najbolj
opazna udejanjena sposob-
nost temeljne organizacije,
za katero je vpetost v obči-
no, kjer ima sedež, ena iz-
med izrazitih značilnosti.
Večina dela, ki so ga opra-
vili v zadnjem letu, pa je
potekala znotraj organiza-
cij združenega dela. Veliko
so naredili v Unioiju, nada-
ljevali z deli v športno-re-
kreacijskem centru Rogla
- tokrat je njihov prispe-
vek nova sedežnica - delali
so v Kongradu, v Konusu
so gradili laboratorij in v
rekordnem času petih me-
secev postavili gradbeno
ogrodje nove poslovne
stavbe. Konjičane in goste,
ki jih je pritegnil hotel Dra-
vinja, prav tako delo Ingra-
dovih delavcev, navdušuje
urejenost Titovega trga.
Še bi lahko naštevali, saj
je njihovo delo opazno ta-
ko rekoč v vsej občim in v
spreminjanju podobe kra-
jev, življenjskih in delov-
nih pogojev.
Delavci Ingradove gradbene operative Slovenske
Konjice čestitajo občanom za njihov praznik.
Nova poslovna zgradba Konusa bo tako kot številni že zgrajeni objekti v Slovenskih
Konjicah in v Zrečah, pomagala oblikovati novo podobo kraja.
33. STRAN - NOVI TEDNIK
g. OKTOBER 1
V zelenem znaku Varnost, Dom in Jelen
Celovita ponudba Dravinjskega doma Iz Slovenskih КопЦс
Dravinjski dom iz družine sozda Merx s
svojim zelenim znakom vse bolj opozarja
nase. Delovna organizacija ima svoj sedež
v Slovenskih Konjicah, a s svojo dejav-
nostjo posega po domovini in tujini. Letos
slavi Dravinjski dom Slovenske Konjice
35-letnico obstoja in to je tudi priložnost,
da ob praznično obarvanih dneh zapišemo
kaj več o dejavnostih tozdov Varnost,
Dom, Jelen in delovni skupnosti skupnih
služb.
Temeljna organizacija Varnost ponuja
kompletno izbiro gasilskih sredstev: od
osebne gasilske opreme, specialne gasilske
obleke, vseh vrst gasilskih aparatov, metal-
cev vode in pene, gasilnih cevi, do sredstev
za razsvetljavo in dihalnih aparatov. Med
delovnimi zaščitnimi sredstvi lahko kupci
izbirajo sredstva za zaščito glave, lica, oči in
sluha, rok ter nog, opremo za zaščito dihal-
nih organov. Dravinjski dom ponuja tudi
opremo iz programa civilne zaščite, kakor
na primer sredstva osebne in RBK zaščite,
sanitetna sredstva, sredstva za reševanja m
zveze, zatemnitev in razsvetljevanje, detek-
cijo in indikacijo ter obleko, obutev ter oz-
nake za pripadnike enot civilne zaščite. Ob
vsem tem ne gre prezreti repromateriala za
organizirano kooperacijsko proizvodnjo.
Temeljna organizacija pokriva s svojimi
komercialnimi predstavniki celotno jugo-
slovansko tržišče. Vse bolj pa razvijajo tudi
kooperacijsko dejavnost, ki združuje že 35
kooperantov s področja prozvodnje in pre-
delave usnja, plastike in kovin, izdelave ti-
skovin, sitotiska, lahke obutve in še bi lah-
ko naštevali.
Tozd Dom s svojo pestro dejavnostjo po-
sega domala v vsak dom občanov konjiške
občine, saj v njem dela v 27 enotah 170
delavcev, ki si nenehno prizadevajo, da bi
potrošniki v njihovih trgovinah našli vse,
kar potrebujejo: prehrambeno blago, meter-
sko blago, tekstilno in usnjeno konfekcijo,
gradbeni material, tehnične in druge dobri-
ne. Vsekakor drži, da je Dom osnovni nosi-
lec preskrbe v konjiški občini. Kupcem je
na voljo skoraj 10.000 kvadratnih metrov
prodajnih površin, v delovni organizaciji.
si prizadevajo, da bi jih bilo iz leta v leto^
več oziroma da bi jih odprli še tam,
ponudba še ni takšna, kot si jo želijo obč^'
in tudi delavci Dravinjskega doma. Prihori
nje leto bodo zato uredili 200 kvadrata
metrov prodajne površine v Ločah, tudi jJ
nejčani čakajo na novo trgovino, v Zrečahj '
Dravinjski dom že pridobil dokumentacij
za nadomestno gradnjo bifeja na Dobro\^
ob cesti na Roglo. Vabljivo je pred kratkih
urejeno gostišče Jelka s prenočišči. '
Svoje mesto in veljavo v zelenem lipovetu
listu paje ob prvem rojstnem letu s hotelotj,
Dravinja v Slovenskih Konjicah že pridobij
tozd Jelen gostinstvo-turizem. Jelen je ^
novim objektom naredil velik skok v med.
narodno turistično ponudbo prek Kompa'
sa. Letos, so predvideli, bo pri njih prespal^
4500 tujih gostov, a tudi domači gostje sç
radi ustavijo v lepem ambientu hotela Drg.
vinja. Še več. Izkazalo se je, da so postale
zmogljivosti hotela premajhne in zato so sç
lotili adaptacij. Strešne prostore prav v tem
času spreminjajo v prostor za zaključene
družbe za okoli 40 ljudi, razširili so tudj
spalni del hotela, tako da bo poslej na voljo
60 postelj. Da je hotel nenehno poln, gre
vsekakor velika zasluga vsem gostin'skim iß
turističnim delavcem tozda, ki so iznajdljiv]
v iskanju ponudb in ki dobesedno uresniču-
jejo geslo: turizem smo ljudje.
Ob Varnosti, Domu in Jelenu enakovred.
no uresničujejo zastavljene cilje delovne or.
ganizacije Dravinjski dom Slovenske Konjj.
ce tudi delavci skupnih služb. V zadnjih
letih so veliko naredili predvsem na podro6
ju družbenega standarda. Medtem ko so v
preteklosti namenjali veliko pozornosti in
sredstev za individualno gradnjo, so v zad
njih petih letih pridobili 28 stanovanj, na
Rogli so kupili počitniško hišico z 12 ležišči
na moiju imajo 6 počitniških hišic, eno pav
Moravskih tophcah. S skupnimi močmi so
ustanovili tudi svoje interno glasilo, ki red-
no izhaja in delavce obvešča o vseh najpo-
membnejših novostih v tem kolektivu.
Dravinjski dom Slovenske Konjice
čestita vsem občanom in uporabni-
kom njihovih uslug ob občinskem
prazniku.
Oprema iz programa civilne zaščite.
Pogled na hotel Dravinja v Slovenskih Konjicah.
Nazaj k pokrajini
Konjiški Kongrad Ima leto dni lasten
projektivni biro
Gradbinci konjiškega
Kongrada se že kakšno le-
to dni ponašajo z lastnim
projektivnim birojem, ki
si je za svoj ustvarjalni
cilj zastavil moto: nazaj k
pokrajini!
Z objekti, ki jih gradi ko-
njiški Kongrad predvsem v
domači občini, želi ohraniti
stil primeren okolju. V po-
krajini pod Pohorjem ne
vidijo radi tujkov, čeprav
je gradnja objektov iz kla-
sičnih materialov precej
dražja, bodo zanamci Kon-
gradovim delavcem nekoč
zelo hvaležni. Pa tudi biva-
nje v takšnih stan ovary-
skih objektih je mnogo lep-
še, bi znali povedati tisti, ki
v Kongradovih stanovanj-
skih blokih že živijo.
Pod Konjiško goro je
skoraj že nared nov stano-
vanjski blok, na katerega
so Kongradovi delavci še
posebno ponosni. V njem
bo našlo novi dom 25 dru-
žin, v eno do tro-sobnih
stanovanjih, ki so že raz-
prodana, odkupile pa so jih
delovne organizacije v ob-
čini. Načrt je delo arhitekta
Toneta Žlavsa. Ob bloku
pod Goro je prostora še za
tri podobne objekte in sča-
soma naj bi na tej izredno
lepi lokaciji nastalo majh-
no naselje, oziroma sose-
ska, kjer bi bilo mogoče
urediti tudi prostore za sto-
ritveno dejavnost.
Kongrad, kjer je zaposle;
nih 170 delavcev, pa gradi
tudi v drugih občinah. V
Ptuju gradijo silose, ne gre
pa pozabiti na izgradnjo tr-
govine v Tepanju, ki je zra-
sla v pičlih treh mesecih,
veliko pred predvidenim
rokom, in ki jo bodo slo-
vesno odprli ob prazniku.
Stanovanjski objekt pod Goro bo kmalu vseljiv-
Delavci Kongrada se
pridružujejo čestitkam
ob prazniku občine.
fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN ZI
Jesen ob Kovinarjevi stiskalnici
Jesen je čas klopotcev, ki pojo
ob trgatvi v vinogradih in ko gre
sladko grozdje v preše, se gre
spomniti, da so v vitanjskem Ko-
vinarju izdelali letos že 3200 sti-
skalnic in 500 sadnih mlinov in da
so se že lani preizkusili tudi kot
izvozniki, kjer s svojimi izdelki iz-
tržijo 25 odstotkov večkot na do-
mačem trgu.
V	Kovinarju Vitanje izdelujejo
hidravlične in mehanske stiskalni-
ce, in sicer mehanične od 8 do 90
litrske, hidravlične pa od 130 do
550 litrske, poleg tega pa izdelujejo
tudi 150 litrske stiskalnice na pol-
ževo kolo.
V	delovni organizaciji Kovinar
' Vitanje je zaposlenih 99 delavcev,
in sicer v obratih Vitanje, Stranice
in Zgornja Polskava. V Vitanju iz-
delujejo pluge, rezervne dele za
pluge, stiskalnice in avtodvigala za
vlečne tovornjake. V Stranicah je
organizirana finalizacija kmetijske
proizvodnje, izdelujejo pa tudi av-
tomatske kljuke, zapirače za Itas
Kočevje. V obratu v Zgornji Pol-
skavi pa je livarna barvnih kovin.
Kakor v marsikateri drugi delov-
ni organizaciji se tudi v Kovinarju
otepajo s problemi repromateri-
alov, ki se nenehno dražijo. Kovi-
nar pa svojih izdelkov ne more in
ne sme nenehno dražiti. Cene svo-
jim izdelkom so po 1. januarja na-
zadnje dvignili 1. aprila. Kljub teža-
vam so polletje in tudi devetmeseč-
je prešli brez izgub, precej sredstev
pa jim je uspelo zbrati tudi v amor-
tizacijski sklad. Tudi z osebnimi
dohodki se približujejo sorodnim
delovnim organizacijam in vendar
so še pod občinskim povprečjem.
Mehanična stiskalnica TIP 25, 40, 60, 90 in
150 litrov: izdelana je iz aluminijaste skle-
de, leseni deli so iz bukovega lesa. Stiskanje
je ročno s pomočjo račne.
Iz malega raste veliko
Iz tozda delovna organIzacUa ISO v družini sozda IMP
Od prvega januarja letos je ISO iz Slo-
venskih Konjic delovna organizacija, in ne
več tozd, v IMP Ljubljana. Za letos si je 170
zaposlenih zastavilo za cilj, da ustvari 2,20
milijard din brutto prihodka.
Za srednjeročno obdobje pa so si v korajž-
no zastavljenih smernicah zamishli novo
strategijo razvoja delovne organizacije, kije
oprta na lastno znanje in razvoj dveh novih
programov v povezovanju'z manjšimi orga-
nizacijami združenega dela v Jugoslaviji s
katerimi bi kompletirali opremo in naprave
v moči od 0,4 do 110 Kw. Tako so se že
povezah z makedonsko Elektromontažo iz
Ohrida, kamoi združuje celoten sozd sred-
stva za pospešen -.nje manj razvitih republik
m pokrajin. Gre -^a nov program na področ-
ju stikalnih aparé tur nizkonapetostnega av-
tomatskega stika.a od 250 do 3150 Ampe-
rov. Drugi del novo zasnovane proizvodnje
Je usmerjen na področje osvajanja progra-
"lov s področja elektrotermije. Do sedaj so
skupaj z Železarnami Štore, Inženiringom
Bled in Inštitutom Jožef Stefan razvili
fnrežno frekvenčne in srednjefrekvenčne
âgregate in dah poseben poudarek področju
procesne tehnike in procesno teristorske
jehnike. Prav tu ne gre prezreti dejstva, da
"O s tem programom nadomeščen uvoz iz
konvertibilnega področja in dan poudarek
razvoju področja, kije v Jugoslaviji še dokaj
tuje.
Da bodo vse to lahko uresničili, so se lotili
tudi nove naložbe. Do spomladi bo končana
nova proizvodna hala z 2800 kvadratnimi
metri površine. Naložbe so se lotili z lastni-
mi sredstvi, velja pa 320 milijonov dinarjev.
Na novo bodo zaposlili 12 ljudi, predvsem
strokovnjakov in tako uresničili zastavljeno
preobrazbo delovne organizacije, ki veliko
izvaža v Irak, Alžir, Sovjetsko zvezo, preko
Smelta pa tudi v Latinsko Ameriko.
Delavci ISO Slovenske Konjice če-
stitajo k prazniku občine vsem obča-
nom in sodelavcem.
proizvodna hala bo nared do spomladi.
22. STRAN - NOVI TEDNIK

fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 23
MOČNE
CVETKE
t Milanko D. iz Teharij
■g na glasu kot precej nev-
ljuden gost. Tokrat seje od-
loćil - potem, ko ga je imel
le kar precej pod kapo - da
obiskal sorodnico v Uli-
8. črnogorske brigade v
(;elju. Milanko je tudi to-
yat potrdil sloves nevljud-
nega gosta: sorodnieo je v
pijanski vfiemi začel prete-
pati, tako da so jo morali
rešiti miličniki. Nadležni
I^lilanko je prespal noč v
prostorih za treznenje, so-
rodnica pa s strahom priča-
l^uje, kdaj jo bo spet poča-
jtil z obiskom.
•	Ferenca K. iz Škofje
vasi nikakor niso mogli
prepričati, da bi se umiril,
zato so iz Konjeniškega
Icluba v Škofli vasi, kjer so
inieli tega nezaželenega go-
sta, telefonirali milični-
kom. Ferenc je ta dan pre-
cej popil, zato so ga milični-
ki transportirali kar v pro-
store za treznenje.
•	Ivan Z. iz Vojkove uli-
ce v Celju si večkrat privoš-
či kakšen izgred. Tokrat je
razgrajal v bifeju na Pigalu
v Celju; nadlegoval je go-
ste, predvsem starejše.
Ivan je bil že pred tem dva-
krat ovaden za nasilništvo,
tako da ga najveijetneje ča-
ka nek^mesečni »počitek«
v zaporu.
•	Karel D. iz Delavske
ulice v Celju je prejšnji te-
den močno pretiraval, ko
se je spri z Julijano K. s
katero skupaj živi; Karel je
v besu pograbil za nož in
Julijano zabodel v hrbet.
Rana ni nevarna, vseeno pa
se bo moral Karel oglasiti
na sodišču. .	S. Š.
Zvišana icazen za umor iz icoristoijubja
Celjsko Višje sodišče je še zvišalo
kazen za umor 27-letnemu Stanislavu
Medvedu iz Drevenika, ki je letos v
noči s 25. na 26. januar v Gabrovcu
pri Kostrivnici iz koristoljubja umo-
ril Jožeta F., potem pa mu vzel denar-
nico s 16.000 dinarji in pobegnil.
Prvostopenjsko sodišče je Medveda
obsodilo na 12 let zapora za umor in
poldrugo leto zapora za tatvino, potem
pa izreklo enotno kazen 13 let zapora.
Višje sodišče je po pritožbi javnega
tožilca zvišalo kazen za umor za pol
leta in Medvedu izreklo enotno kazen
14 let zapora.
Stanislav Medved je 25. januarja
skupaj popival z Jožetom F., kije imel
ta dan nekaj več denaija v denarnici.
Skupaj sta potem tudi odšla proti do-
mu. Pri Dreveniškem potoku pa ga je
Medved pobil, obrcal in zadavil. Iz že-
pa suknjiča mu je vzel tudi denarnico s
16.000 dinarji, nato pa odšel in vlomil
še v njegovo hišo, kjer se je preoblekel
v vojaško obleko ter pobegnil. Dva dni
kasneje so ga izsledili in prijeli milični-
ki ter ga priprli.
Senat Višjega sodišča je menil, daje
pritožba javnega tožilca utemeljena in
na prvi stopnji izrečena kazen za umor
prenizka. Se posebej, ker je bil Stani-
slav Medved prišteven, ko je moril in
seje torej zavedal kaj dela. Izkoristil je
zaupanje močno vinjenega Jožeta F.,
kije veijel, da mu bo Medved pomagal
do njegovega doma. Zelo obteževalna
okoliščina za obdolženca paje dejstvo,
da je moril zaradi denarja in to soraz-
merno majhno vsoto; pričakoval je, da
ima Jože F. v denarnici le približno
40.000 dinarjev.
Na prvostopenjsko sodbo sta se pri-
tožila tudi obdolženec Stanislav Med-
ved in njegov zagovornik, vendar je
Višje sodišče pritožbo zavrnilo kot ne-
utemeljeno.
S. ŠROT
Oilsojen za tatvino
Zvišana kazen Iztoku Semetu
Višje sodišče v Celju je
odpravilo pogojno obsodbo
27-letnemu Iztoku Semetu
iz Pariželj in mu izreklo ne-
pogojno kazen leto dni za-
pora. Seme je bil skupaj s
Francem S. iz Braslovč ob-
sojen zaradi velike tatvine.
, Seme in Franc S. sta se la-
ni marca z avtomobilom za-
peljala do Spodnjih Grušo-
velj, nato pa sta odšla peš do
delovne organizacije SIP.
Tam je Seme preplezal pol-
dugi meter visoko ograjo in
na dvorišču vzel dve osi sa-
monakladalnih prikohc,
vredni 57.000 dinaqev. Franc
S. je čakal pri ograji. Ukrade-
ni osi sta nesla proti avtomo-
bilu, ko ju je zalotil varnost-
nik. Začela sta bežati, nakra-
dene stvari pa sta odvrgla.
Kasneje, na sodišču, je Iz-
tok Seme priznal dejanje, v
zagovor pa je povedal, da je
hotel osi prodati, izkupiček
pa je potreboval za nakup
dela hiše, ker ni imel stano-
vanja. Franc S. pa se je zave-
del za kaj gre šele potem, ko
ju je zalotil varnostnik in sta
začela bežati.
Prvostopenjsko sodišče je
Franca S. obsodilo na 3 me-
sece zapora, pogojno na dve
leti, Iztoka Semeta pa na 11
mesecev zapora, pogojno na
štiri leta.
Po pritožbi javnega tožilca
je Višje sodišče v Celju me-
nilo, da je kazen Iztoku Se-
metu prenizka oziroma da so
dani vsi pogoji za nepogojno
zaporno kazen.
Seme je bil namreč že pred
tem kaznovan zaradi tatvine,
očitno pa ta kazen ni vzgojno
vplivala nanj. Zato je senat
Višjega sodišča odpravil po-
gojno obsodbo in Semetu
zvišal kazen na leto dni za-
pora.
S.Š.
Sedem let zapora za umor moža
Višje sodišče v Celju je potrdilo kazen - 7 let
zapora 53-letni Mariji Bošnak iz Pariželj, ki je obdol-
žena, da je v prepiru umorila svojega moža Dušana
Bošnaka.
Prepiri pri Bošnakovih zadnja leta niso bili tako
redki in 27. oktobra lani, ko je prišlo do umora, naj bi
mož spet pretepal Marijo. Prepir se je usodno končal v
kuhinji, kjer je Marija Bošnak pograbila nož in zabodla
moža. Dušan Bošnak se je potem še preoblekel, nato
pa se zgrudil in nekaj kasneje umrl. Sodni izvedenec je
ugotovil, daje bila Marija Bošnak ta dan precej vinjena
in bistveno zmanjšano prištevna; tudi pred senatom se
je zagovarjala, da ne ve, kako je prišlo do tako tragič-
nega konca družinskega prepira.
Koje prvostopenjsko sodišče tehtalo okoUščine tega
hudega kaznivega dejanja, je Mariji Bošnak štelo med
olajševalne okoliščine dejstvo, da je morila v stanju
bistveno zmanjšane prištevnosti in pa njeno slabo
zdravstveno stanje ter neurejene družinske razmere, v
katerih je živela oziroma stalne prepire z možem. Med
oteževalne okohščine pa je sodišče uvrstilo dejstvo, da
je bila že pred tem obsojena zaradi kaznivega dejanja
zoper življenje in telo. Zato so jo za umor (zagrožena je
kazen od 5 do 15 let zapora) obsodili na 7 let zapora.
Na prvostopenjsko sodbo se je pritožil zagovornik
obdolženke, vendar je celjsko Višje sodišče menilo, da
je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko
stanje in da je tudi kazen odmerjena pravično, zato je
senat pritožbo zavrnil.
S. ŠROT
40 let AMD
Šlander Iz
Celja
v petek bo redna
skupščina AMD Šlander
iz Celja, ki bo potekala v
znamenju pomembnega,
40. jubileja društva. Dru-
štvo AMD Šlander Celje
je od 55 udeležencev usta-
novnega sestanka prera-
slo v izjemno množično
društveno organizacijo s
preko 9000 člani danes in
doseglo pomembne uspe-
he tako v tekmovalnem
športu, servisni dejavno-
sti in še posebej v vzgoji
in izobraževanju ter pro-
metni varnosti.
Za letošnji jubilej je
AMD Šlander Celje izdal
tudi pregledno brošuro -
odgovorni urednik je bil
Karel Jug - ki na jedrnat
in pregleden način proda-
ja bogato vsebino dru-
štvenega dela in razvoja v
40 letih.
UM
14. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CEUE, od 4. do 11. novembra
PROMETNE
NESREČE
Nepravilno zaviianje
v desno
Po Dečkovi cesti v Celju se
je pripeljala do križišča z
Vrunčevo voznica osebnega
avtomobila DARINKA
KNEZ, 30, iz Celja in zavijala
v desno, pri tem pa zaprla
pot vozniku kolesa na po-
možni motor ANTONU
NAJDIČU, 20, iz Ljubečne,
ki je vozil v isti smeri narav-
nost proti Mariborski cesti.
Kolesar je padel in huje ra-
njenega so prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
Nesreča na
žeieznišicem preliodu
Voznik osebnega avtomo-
bila DJURO KLIPA, 60, iz
Reke je pripeljal v Dobovcu
do železniškega prehoda, oz-
načenega z Andrejevim kri-
žem in s STOP znakom in
zapeljal nanj v trenutku, ko
je z njegove leve strani pripe-
ljal potniški vlak. Lokomoti-
va je avto zadela v levi bok in
ga potiskala pred seboj še
60 m. Voznik Klipa je na kra-
ju nesreče umrl, hudo pa se
je poškodoval njegov so-
potnik.
Kolesar po sredini
vozišča
v Latkovi vasi, pri hiši št.
11, je sekal desni nepregled-
ni ovinek voznik kolesa na
pomožni motor IVAN ORE-
HOVEC, 46, iz Čepelj. Na-
sproti je s traktoijem pripe-
ljal CIRIL ROJNIK, 28, iz
Latkove vasi, ki je sicer zavi-
ral in se umikal v desno,
kljub temu pa se je kolesar
zaletel v levo zadnje kolo
traktoija. Orehovca so huje
ranjenega prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
Otroic na cesti
Pri bifeju v Zbelovem je
nenadoma stekla čez cesto 8-
letna K. G. iz Zbelovega, ki
je stala ob cesti z materjo.
Mimo je pripeljal voznik
osebnega avtomobila AN-
TON KUMER, 25, iz Maribo-
ra, ki je deklico zadel in jo
zbil po cestišču.
Sodišče ni za razgrajanje
Sodišče ni kraj za razgra-
janje, še manj za žaljivke.
Naš Kazenski zakonik za
takšne primere predvideva
tudi kazni, zakaj delo sodni-
ka ni lahko, če pa je v raz-
pravni dvorani nemir in, če
;a še žalijo, je takšno funk-
cijo še težje opravljati.
Adolf Š., rudar iz Mislinje,
zaposlen v velenjskem rud-
niku, je letos februarja prišel
na obravnavo na velenjsko
sodišče kot priča, dva mese-
ca kasneje pa, ker je žahl
sodnico in s tem tudi sodiš-
če, še kot obdolženec.
Sodnica velenjskega so-
dišča je imela na glavni
obravnavi 4. februarja letos
kar precej težav z neredom v
razpravni dvorani; najprej je
iz dvorane odstranila dva
prisotna, potem pa še Adolfa
S. Toda Adolf se ni dal kar
tako; najprej je vprašal, če
zaradi tega, da ne bo poslu-
šal pristranskega sojenja, po-
tem pa je sodnico (in s tem
sodišče kot državni organ) še
žalil.
Dva meseca kasneje je
Adolf Š. kot obdolženec
pred sodiščem sicer priznal,
da je žalil sodnico, seveda pa
je imel pripravljeno svojo
inačico tega »incidenta«. So-
dišče ga je zaradi kaznivega
dejanja razžalitve obsodilo
na denarno kazen 10.000 di-
naijev.
Zaradi te, sorazmerno niz-
ke kazni se je pritožil javni
tožilec. Višje sodišče v Celju
pa je kazen zvišalo na 70.000
dinarjev (za takšno kaznivo
dejanje je zagrožena kazen
do 500.000 dinarjev аИ 3 me-
sece zapora). Senat Višjega
sodišča je menil, da je po-
trebno dati večji poudarek
dejstvu, da je Adolf Š. žahl
sodnico in sodišče pred člani
senata in drugimi udeleženci
razprave, kasnejšemu priz-
nanju pa seveda ni mogoče
dati tolikšne teže, zato je viš-
ja kazen upravičena.
S. Š.
AERO
kemična, grafična in* papirna
industrija
CEUE
Komisija za delovna razmerja
TOZD Trženje
ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge:
-	sklepanje in zaključevanje
izvoznih poslov
Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti - ekonomist zunanje
trgovinske ali splošne smeri, 24 mesecev ustreznih
delovnih izkušenj ter aktivno znanje angleškega ali
nemškega ali italijanskega ali francoskega jezika ter
pasivno znanje angleškega ali nemškega ali italijan-
sl«iega ali francoskega jezika.
TOZD KEMIJA Šempeter
ponovno objavlja naslednja dela in naloge:
-	Strugar II
Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin
ter 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
-	pomožni delavec
Pogoji: II. stopnja zahtevnosti - predelovalec kovin
ter 3 mesece delovnih izkušenj
TOZD Grafika
-	proizvodni evidentičar
Pogoji: V. stopnja zahtevnosti - ekonomski tehnik in
6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-sočialni službi AERA, Kocenova ul. 4, Ce-
lje, v 8. dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
sprejemu sklepa o izbiri.
33. STRAN - NOVI TEDNIK
g. OKTOBER 1
Nepotreben poraz rokometašev
v 3. kolu II. zvezne lige so
se rokometaši Aera Celje
prvič predstavili pred do-
mačim občinstvom.
Po zmagi v 2. kolu pri ne-
ugodni ekipi Krivaje v Zavi-
dovičih je velika skupina lju-
biteljev rokometa pričakova-
la samo zmago in nov par
točk. Žal pa so bili tradici-
onalno neugodni gostje Is-
kre iz Bugojna tudi tokrat
močnejši in predvsem večji
del tekme boljši ter so tako
zasluženo zmagali z 18:16
(10:8). Strelci so bili Lapajne
in Kleč po 4, Razgor in Ban-
fro 3 ter Doberšek 2. Aerovci
so z dvema točkama na 9.
mestu, v 4. kolu pa gostujejo
pri Radničkemu v Sidu, kije
brez točk na predzadnjem
mestu.
II. zvezna liga ženske: po-
mirena ekipa rokometašic
Velenja je doma v 3. kolu do-
segla prvo zmago, ko je viso-
ko, z 20rll premagala Dubo-
vac. Strelke Misaljevič, Zi-
dar, Kralj in Kotnik po 3, Go-
lič 5, Felle, Hrast in Kričej po
enega. Na lestvici so sedme.
K
v 4. kolu v soboto, 11. okto-
bra pa gostujejo v Koprivni-
ci pri Podravki, ki je na dru-
gem mestu.
Republiška moška liga: Šo-
štanj je v 4. kolu gostoval v
Ljubljani in izgubil s Prula-
mi 24:20 (12:10). Strelci: Ca-
ter, Ramšak in Lesjak po I,
Žolger 4, Vrečar 3 in Medved
10. Šoštanj je s štirimi točka-
mi na šestem mestu, v 5. ko-
lu v soboto pa bo igral doma
z Ajdovščino, ki je sedma.
TV
Medalji za Čuka in Anderieta
V Novem Sadu se je konačalo evropsko prvenstvo v
judu, kjer je po mnogih sušnih letih osvojila medaljo
tudi Jugoslavija. V boju za tretje mesto je premagala
Španijo s 4:3. Pomemben delež k osvojitvi bronaste meda-
he sta dodala tudi Celjana, člana judo kluba Ivo Reya,
Štefan Cuk in Stanko Anderle, ki sta nastopila v dresu z
državnim grbom. Še posebej se je izkazal Stanko Anderle
v najtežji kategoriji, ko seje najprej v dvoboju z Bolgaryo
boril neodločeno z enim najboljših judoistov te kategorije
v Evropi Zuprianovim, nato pa v borbi za medaljo zagoto-
vil odločilno zmagovito točko, ko je premagal Španca
Somolinosa gladko s 5:0.	TV
Solidni Tončica in Tania
V	Kuli je bilo državno prvenstvo v kegljanju za članice, ^er
so nastopile tudi štiri predstavnice kegljaškega kluba Savinja
Celje. Najboljša je bila Tončka Pečovnik s četrtim mestom
(861 kegljev). Samo za keglje je zgrešila bronasto medaljo.
Tanja Gobec se je uvrstila na sedmo mesto (855), medtem ko
sta bili slabši Silva Razlag na 24. in Mira Grobelnik na 33.
mestu med 40 tekmovalkami iz vse Jugoslavije. Zadnji dve
tekmovalki sta imeli vsaka po eno izrazito slab tekmovalni
dan, zato tudi slabši uvrstitvi.
Mira Grobelnik in Marta Ziipanc bosta v soboto in nedeljo
sodelovali na državnem mladinskem posamičnem prvenstvu v
Zrenjaninu (32 tekmovalk), Aleš Peperko, Andrej Fideršek in
Bogdan Štravs pa na mladinskem državnem prvenstvu v Beo-
gradu (40).
Slovenski prvakinji v parih - Tončka Pečovnik in Tanja
Gobec - bosta v soboto in nedeljo nastopili v Doboju, Iger bosta
v naprej odigrali nastop za državno prvenstvo v dvojicah, ker
bosta z ostalimi članicami KK Savinja Celje nastopih od 24. do
26. oktobfa na Donavskem pokalu na Dunaju.
V	nedeljo, 12. oktobra, bo ves dan na kegljišču Golovca finale
jugoslovanskega pokala v borbenih igrah za celjsko - zasavsko
regijo, kjer bo nastopilo okoli 20 ekip. Tekmovar\je se bo začelo
ob 9. uri dopoldne.
T. VRABL
Banfro in Čater v
Španiji
Dva mlada člana ŽRK Aero
Celje Tettey Banfro in Tomaž
Cater sta v torek odpotovala z
mladinsko državno reprezen-
tanco, ki jo vodi bivši celjski
trener Slobodan Miškovič, na
izredno močen in kvaliteten
turnir v Španijo, Wer bosta
odigrala več tekem. Zal v ekipi
ni sicer prvega mladinskega
reprezentančnega vratarja Ce-
ljana Aleša Anžiča, ki je poško-
dovan.
Zaradi sodelovanja v mla-
dinski državni reprezentanci
so rokometaši Aera Celje pre-
ložili prvenstveno tekmo 4. ko-
la II. zvezne lige z Radničkim
iz Šida na prihodnjo sredo, 15.
oktobra.
TV
Ivan Kakovič (191) kljub dolgotrajnemu vod-
stvu v teku na 1500 m ni uspel zmagati, saj ga
je prebite! predstavnik zmagovalne ekipe
Partizana iz Beograda Miroslav Jovanovič. S
tem je Pat izan osvojil točko več in ekipni
naslov državnega prvaka.
Mladi Janez Uplaznik je v fìnalu državnti
prvenstva za starejše mladince v Celju osv(
JU eno prvo (kopje) in eno drugo mesto (кц
gla). Zlasti spodbuden je njegov dosežek ]
metu kopja, ki mu je tokrat poletelo kar 55¿
metra daleč.	p^iQ. TAVČAi
Mlade atletinle najboljše v Jugoslaviji
Počasi se končuje tudi urad-
na atletska sezona.
Zadnji so se za ekipne naslo-
ve državnih prvakov pomerih
starejši mladinci in mladinke.
Mladinci so nastopih v Celju.
Domačinom, predstavnikom
Kladivaija, ni uspelo osvojiti
prvega mesta pa čeprav so bili
prvi favoriti za ta laskav na-
slov. Osvojili so šele tretje me-
sto s komaj tremi točkami zao-,
Stanka za zmagovalcem Parti-
zanom iz Beograda. Med posa-
mezniki pa so zmagah Podgor-
šek na 3000 m, Noner 2000 m
ovire in Uplaznik v metu
kopja.
Več uspeha so imele mladin
ke Kladivaija, ki so nastopile*
Splitu in premočno osvojili
naslov državnih prvakinj (Иа.
divar 54, IBL Ohmpija 38 tofi
itd.). Med posameznicami sj
zmagale Pere na 100 m, Čali
san 100 m ovire, Eijavec v dj.
sku in Mastnak v kopju.
Športne igre civilnih invalidov vojne Jugoslavije
Od petka, 10. oktobra do 12. oktobra
bodo v Celju, večinoma v zavodu Golo-
vec, 6. športne igre civilnih invalidov
vojne. To tradicionalno srečanje civil-
nih invalidov vojne je vsaki dve leti v
eni od republik oziroma pokrajin -
prejšnje je bilo na Kosovu - letošnjega
so zaradi dobrih izkušeig pri republi-
ških tekmovanjih zaupali Celju, Golov-
cu in medobčinskemu društvu v Celju.
Invalidi bodo tekmovah v sedmih
športnih disciplinah in sicer v atletskem
mnogoboju, namiznem tenisu, streljanju.
kegljanju, plavanju, rolbalu in šahu. Or-
ganizacijski odbor iger vodi Celjan An-
drej Poprijan - odbor je že izdal tudi
hčno brošuro - v kateri je uvodni nago-
vor pripravil predsednik slovenske zveze
društev civilnih invalidov vojne Evgen
Jurič. Po njegovem je bistvo športnega
srečanja invalidov iz vse Jugoslavije, da
se pobliže spoznajo, izmenjajo izkušnje
in d^o svoj prispevek k bratstvu in enot-
nosti naših narodov in narodnosti.
V Celju pričakujejo, da se bo tekmo-
vanj na Gričku, v Golovcu in prenovlje-
nem stadionu Borisa Kidriča udeležilo,
kakšnih 250 invalidov-športnikov, n^
bolj ogorčene športne borbe pa pričaku-
jejo med predstavniki Hrvaške in Slove-
nije, kjer je invalidski šport tudi najbolj
razvit.	i
Pokrovitelj letošnjega športnega sreča>
nja je slovenski izvršni svet, zato priča-'
kujejo, da bo slavnostni govornik preè
sednik republiškega komiteja za zdraw
stvo in socialno varstvo Dinko Le-
sko všek.
MITJA UMNIK
NA KRATKO
Celjski šahisti vodijo
v republiški šahovski ligi
vzhod so odigrali Z. kolo. Celjani
so gostovali v Slovenski Bistrici
in visoko 5,5:0,5 premagali do-
mači Impol. Zmagali so Štulc,
Pešec, Ceglar, Pongračeva in
mladinec Korošec, remiziral pa
je Bervar. Velenjčani so gostova-
li v Lendavi in igrali neodločeno
3:3, Slovenske Konjice pa so iz-
gubile doma s Pobre;^em 2:4. 3.
kolo: v petek bo v Celju v šahov-
skem klubu dvoboj Celje - Pol-
skava, v soboto v Mariboru Gra-
diš - Slovenske Koryice in v ne-
deljo v T. Velenju Velenje - Bre-
žice.
V nedeljo bo v Slovenskih Ko-
njicah tradicionalni hitropotezni
ekipni turnir s pričetkom ob 9.
uri.
Memorial Darka
Krivca
Boksarska sekcija pri TVD
Partizan Celje mesto je pripra-
vila v Rdeči dvorani v Titovem
Velenju 2. memorial nekdanje-
ga svojega člana in obetavnega
športnika Darka Krivca. Nasto-
pilo je 20 boksaijev in štirje v
semi contactu. Prišli so boksapi
iz Varaždina, Maribora, Ptuja,
Tanga iz Nove Gradiške in Celja.
Pred 350 gledalci je bil za najbolj-
šega boksarja proglašen Albin
Mere iz Maribora, za nsgboljšega
iz Celja pa Milisenko Malbašić, ki
je zmagal v polvelterski kategori-
ji. Prvo mesto sta osvojila tudi
Celjana Božo Novković v pol-
srednji in Marinko Mitrović v
poltežki kategoriji, medtem koje
zaradi poškodbe moral finalni
dvoboj predati Nedžo Bjelič. Po-
kroviteljstvo nad 2. memorialom
Darka Krivca je prevzela celjska
Cinkarna. Memorial pa so pripra-
vili v T. Velenju zato, ker želijo
ustanoviti boksarski klub, za ka-
terega je veliko zanimanje, saj
imajo že okoli 150 prijav.
V nedeljo, 12. oktobra, bo šest
celjskih boksarjev nastopilo na
prireditvi v Mariboru.
Uspeh mladih
Judoistov
Pionirji in mladinci judo klu-
ba Ivo Reya so nastopili na več-
jem judo tekmovanju v Murski
Soboti ter med 230 tekmovalci
iz 26 klubov ekipno osvojili 5.
mesto. Osem posameznikov je
osvojilo medalje. Zmagal je Ka-
čičnik med pionirji v kategoriji
do 58 kg, med mladinci pa je bil
Šekoranja drugi. Bronaste meda-
lje so osvojili Einsenbacher in
Pecarski med pionirji ter Tomaž
in Oto Seles ter Črepinšek in
Turnšek med mladinci.
V soboto, 11. oktobra, se bo za-
čelo prvenstvo v republiški judo»
ligi. Celjani bodo v 1. kolu nasto-
pih doma in se s pomlajeno eki-
po srečali z Slovenj gradcem in
Impolom II. Tekmovanje se bo
začelo ob 11. uri v telovadnici
tehnične šole.
Šahovski turnir v
Vrhju
šahovska sekcija pri Partizan
Vrbje v Žalcu je pripravila prvi
mednarodni memorialni turnir
v spomin na Franca Glušiča,
kjer je nastopilo enajst ekip. Po-
krovitelj je bil Transport Hme-
zad Vrbje, za uspelo izpeljavo do-
bro organiziranega turnirja pa so
poskrbele številne delovne orga-
nizacije in zasebniki. Zmagala je
ekipa Celja v postavi Pertinač,
Mikec, Bogadi^n Novak pred Čr-
no, Žalcem, Rogaško Slatino,
medtem ko sta si peto in šesto
mesto razdelili ekipi društev in-
validov iz T. Velenja in Žalca.
V Vrbju šport ob
prazniku
Tudi letos bodo ob krajevnem
prazniku v Vrbju pri Žalcu pri-
pravili več športnih prireditev,
s katrimi bodo začeli že v sobo-
to, 11. oktobra. Tako se bodo v
soboto pomerili na svojem igriš-
ču v malem nogometu, v nedeljo
v namiznem tenisu, v ponedeljek
v streljanju, torek v šahu in v
sredo v košarki. Organizator je
Partizan Vrbje.
invalidi v LJubljani
V soboto, 11. oktobra bo v
^ubijani republiško prvenstvo
invahdov v šahu, kjer bo nastopi-
lo sedem najboljših slovenskih
ekip, s celjskega območja pa sa-
mo predstavniki druétva invali-
dov Žalec.
JOŽE GROBELNIK
Uspeh skakalcev na
plastiki
Na 35 meterski plastični ska-
kalnici na Ravnah na Koroškem
je bilo regionalno tekmovanje
za pionirje A, kjer je nastopilo
40 tekmovalcev iz vseh smučar-
sko skakalnih klubov Štajer-
sko-Koroške regije in avstrij-
skega Zahomca. Velik uspeh so
dosegli športniki celjskega ob-
močja, saj so osvojili prvih osem
mest. Zmagal je Matjaž Triplak iz
T. Velenja, sledyo Robi Oblak
Braslovče - Andraž, David Vi-
denšek Lopata Celje, Igor Lukič
Toper Celje, Boštjan Rednak in
Branko Kanduti oba T. Velenje,
Janez Turnšek in Aleš Lipovšek
oba Lopata Celje itd.
Celjski strelci
naiboijši v republiki
v Škofji loki je bilo 8. in s tem
zadnje kolo republške lige z MK
orožjem. Velik uspeh so dosegli
strelci Celja, ki so zmagali v po-
stavi Tone Jager 247, Jože Jer-
man 257 in Ervin Seršen 258 kro-
gov. Strelci Kovinarja Štore so
bili četrti v postavi Franc Hoče-
var 223, Vili Dečman 237 in Bran-
ko Malee 257. Na peto mesto so
se uvrstili strelci D. Poženel iz
Rečice pri Laškem, medtem ko
so bili tokrat slabši Žalčani na 8.
mestu. V skupni uvrstitvi so sla-
vih Celjani, ki so tako postali re-
pubiški prvaki (88 točk) pred
Kamnikom (84), Kovinarje tretji.
Žalec sedmi in Rečica deveta.
Med posamezniki je Malee drugi,
Jeram tretji, Jager peti itd. Celja-
ni so za uspeh dobili dva lepa
pokala.
TJ
Špan in ŽnuderI
druga
Na državnem prvenstu v keg-
Ija^u za invalide, ki je bilo v
Prijedorju, je zmagala ekipa
Slovenije. V njej sta nastopila tu-
di dva Celjana ter oba osvojila
drugo mesto. Anton Špan med
gluhimi in Matej ŽnuderI med
slepimi in slabovidnimi.
Strelci v Žalcu
v Žalcu so pripravili občinsko
sindikalno prvenstvo v strelja-
nju z zračno puško, kjer je na-
stopilo 150 strelcev. Med posa-
mezniki je zmagal Vojko Skod-
nik (91 krogov od 100 možnih),
med posameznicami pa Sonja
Drpič (92), oba SIP Šempeter.
Tekmovanje je veljalo tudi za
množičnost občinskih sindikal-
nih iger. Nagveč, po 20 strelcev,
sta imeli delovni organizaciji
KIL Liboje in SIP Šempeter.
TT
20GA JE OKROGLA
Republiška liga 6. kolo: nogometaši Ingrad Kladivaija sc
doživeli pravo katastrofo na svojem gostovanju za Bežigradom'
Ljubyani proti Integral Olimpiji 5:0. Elkroj je gostoval v Trbov-
ljah in izgubil z Rudarjem 2:1, gol pa je dal S. Kopušar. Edino
zmago je zabeležil Rudar iz T. Velenja, kije doma z 1:0 premaga!
Vozila, gol pa je dal Brdjanovič. Na lestvici je Elkroj deveti
Ingrad Kladivar deseti in Rudar en^sti. 7. kolo bo v nedeljo, U
oktobra: v Mozirju bo lokalni derbi med Elkrojem in velerxjskin
Rudarjem, Ingrad Kladivar pa se bo na Skalni kleti srečali
trboveljskim Rudarjem.
Vzhodna območna republiška liga 5. kolo: nogometaši Parti
zana Žalec so bili v Dravogradu vso tekmo boljši in vodili
golom Džokiča 1:0 vse do nekaj minut pred koncem, ko s
popustih in po nepotrebnem izgubili z 2:1. Visoko zmago S
zabeležih nogometaši Dravinje, ki so doma s 5:1 premagal
Nafto. Strelci Gruden 2 ter B. Mernik, Gomboc in Penič pi
enkrat. Zmagal je tudi Steklar iz Rogaške Slatine, ki je domai
2:1 premagal Partizana iz Slovenj gradca, strelca pa sta biU
Valek in Maraš. Šmartno je gostovalo v Pekrah in izgubilo z 2:1
strelec Rudnik. Lestvica po 5. kolu: 2. Dravinja, 3. Steklar, 6
Šmartno in 8. Žalec.
Medobčinska nogometna zveza Celje člani 5. kolo: Rudi"
Senovo - Orhca 6:1, Kovinar - Vransko 5:0, Odred - Celulozai
3:5, Opekar - Papirničar 3:1, tekme Ponikva - Šmarje ni bilo
ni bilo sodnikov. Usnjar pa je bil prost. Preložena tekma 4. kol»
Usnjar - Kovinar 0:2. Vodi Odred pred Papirničarjem in Šmar-
jem. 6. kolo v soboto, 11. oktobra: Orhca - Papirničar, Usnjar-
Opekar, Kovinar - Odred, Celulozar- Šmarje in Rudar Senovo-
Ponikva, medtem ko bo Vransko prosto.
MNZ Celje kadeti 3. kolo: Rudar (T. Velenje) - Ingrad Kladi-
var 6:1, Papirničar - Šmartno preloženo na 8. oktober. Usnjar:
Žalec, tekme ni bilo ker ni bilo Žalca, medtem ko je bil Elkr«
prost. 4. kolo, sobota, 11. oktobra: Šmartno - Usnjar, Ingrad
Kladivar - Papirničar, Elkroj - Rudar (TV), Žalec prost.
MNZ Celje pionirji zahodna skupina, tekme 4. kola bodo ^
soboto, 11. oktobra: Elkroj - Rudar (TV), Žalec - Vransko i"
Usnjar - Šmartno, vzhodna skupina: Steklar - Kovinar, Papif'
ničar - Opekar in Ingrad Kladivar - Olimp.
Vsejugoslovanska liga mali nogomet: nogometaši Cinkarn«
so gostovali v Mariboru in premagali lanskoletnega jugoslovai];
skega prvaka Uspirxjačo iz Zagreba kar z 8:1, nato pa so izgubil"
proti drugi ekipi iz Zagreba Leptiru 6:4. V prihodnjem kol^
bodo gostovali v Šibeniku pri ekipi Zlatna školjka. Trenutno s"
v sredini lestvice.
Slovenski pokal za mladince: vehk uspeh so dosegli nogorn«^
taši Usnjarja iz Šoštanja, ki so postali po zmagi nad kranjski!"
Triglavom republiški mladinski pokalni prvaki. V finalu s^
zmagah 4:2, gole pa so dali Pevnik 2 ter Goleč in Lah po enega- '
tem lepim uspehom so se uvrstih v zvezno mladinsko pokalu"
tekmovanje.
TV-JK-JÖ
fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 25
pOD KOSI
r5|iL mladinci: Šoštanjska Elektra je v Celju premagala
Libelo 81:72, kije sicer ob polčasu še vodila 35:34, nato pa
popustila. Strelci za Libelo: Pučko 15, Pečak in Tkalec 12
L§ev. Libela je še gostovala v Zagoiju in visoko prema-
Lla tamk^šnje vrstnike s 112:87 (50:29). Strelci: Pečak 34,
llatnik 28 in Tkalec 16.
SKL kadeti vzhod I, 10., zadnje kolo; Libela: Elektra
08 92 (51:55) Strelci za Libelo: Marolt 31, Bedeničar 19,
¿oštarič 24 in Kuhar 10. Polzela : Slovan K^uh 77:66.
5trelci za Polzelo: Škrabe 26, Škof 18 in Romih 14. Polzel-
jki kadeti so prijetno presenetili, saj so osvojili drugo
^esto takoj za Smelt-Olimpijo, s katero im^o enako šte-
dio točk, vendar slabšo medsebojno koš-razliko. Tretja je
Soštanjska Elektra, ki je zaostala štiri točke za prvima,
vendar se je še uvrstila v razigravanje. Četrto mesto je
osvojila celjska Libela, peto pa ljubljanski Slovan.
SKL mladinke: Metka je v Murski Soboti premagala
pomurje z 78:60 (39:34). Strelke; Jurše 37 in Tumšek 20.
SKL vzhod II, kadetinje: Metka je v Hrastniku z zmago
jjad domačinkami s 46:40 (23:18) osvojila prvo mesto v
svoji skupini pred konjiškim Cometom. Najboljši pri
liletki sta bili Juršetova 24 in Obrovnikova 14.
Članska ekipa Metke je sodelovala v Cerknici na tur-
niiju, na katerem so poleg domačink nastopile tudi igralke
konjiškega Cometa, novega člana Republiške lige. Metka
je dosegla lep uspeh, saj je, predvsem zaradi dobre igre v
obrambi, premagala obe ekipi, Cerknico s 66:47 in Cometa
s 57:56. Na obeh tekmah so za Metko koše dosegle: Jurše
38, Obrovnik 2, T. Podgoršek 2, Turnšek 40, H^dinjak 4,
Strašek 2, H. Podgoršek 5 in Jurak 30. V soboto, 11. 10., je
ie na vrsti 1. kolo republiške lige. Metka v Celju gosti
pomurje, tekma bo ob 17. uri v telovadnici STŠ Maršala
Tita, konjiški Comet pa gostuje v Ljubljani pri B ekipi
Iskre Delte Ježice.
SKL moški: v 1. kolu, ki se začne v soboto 11. 10., bo
igrala celjska Libela doma s Cometom iz Slovenskih
Konjic. Tekma bo ob 19. uri v telovadnici STŠ. Celjani
pričakujejo le zmago, síy za letošnjo sezono najresneje
načrtujejo prvo mesto in prodor v 1. B hgo. Letos bo poleg
Celjanov in Konjičanov nastopal še en ligaš iz celjskega
območja in to ekipa Rogaške, ki močno okrepljena
(Gospodnetič-Cibona, Saraglija-Slovan in Aničič-Libela)
optimistično starta v boj za točke. Rogačani bodo prvo
tekmo odigrali v Sežani proti Kraškemu zidaiju.
II. SKL moški vzhod I: V tej Ugi bo najverjetneje glavno
vlogo odigral štorski Kovinar, sodeč po prikazani igri v
pripravljalnem delu. V prvem kolu bo Kovinar v Celju
gostil Ruše.
II. SKL vzhod II:Ta hga je bržkone bolj izenačena kot
prva, pa tudi bolj zanimiva, saj šteje veliko ekip iz celj-
skega območja. Zë v prvem kolu bo »\Toče« na dveh
terenih, saj Polzela gosti močno Zagorje, v Šoštanju pa se
bosta srečala Elektra in Šentjur. Kozje bo igralo doma s
Hrastnikom, Zlatorog iz Laškega pa v Brežicah proti isto-
imenskemu klubu.
Reprezentantke v Žalcu
■онннипннннвннмввнваннннвнвнвннв
Najboljše rokometašice bodo tam do 23. oktobra
Dober glas seže v deveto
vas, pravi stari ljudski prego-
vor, ki bi ga zdaj lahko upora-
bili tudi za žalski primer.
»Od 5. do 15. avgu.sta so bile
pri nas v Žalcu na pripravah
članice evropskega in državne-
ga prvaka rokometašice Rad-
ničkoga iz Niša,«' pripoveduje
direktor hotela Golding Rubin
Stane Geržina. Ker so bili s
pogoji za vadbo izredno zado-
voßni, zlasti pa jim je ug^al
popolni mir so to povedali tudi
zveznemu trenerju jugoslovan-
ske ženske reprezentance Josi-
pu Samardžiji, ki se je takoj
odločil za priprave pri nas. Po-
slal je ponudbo in v njej vse,
kar za- neovirane priprave za
nastop na svetovnem prven-
stvu na Nizozemskem potre-
bujejo. Rokometašice se bodo
začele zbirati v hotelu v petek
dopoldne, zvečer ob 19. uri pa
bo že prvi trening v telovadnici
osnovne šole, ki je v tem pri-
meru pokazala izredno razu-
mevanje, saj bo nek^ ur šolske
telovadbe zaradi treninga mo-
ralo odpasti oz. jih bodo nado-
mestili na drugačen način. Do-
poldne bodo rokometašice va-
dile na prostem, popoldne pa v
telovadnici. V Žalcu bodo
ostale do 23. oktobra, ko bodo
odpotovale v Novi Sad na
mednarodni četveroboj, kjer
bodo poleg Jugoslovank sode-
lovale še reprezentance Dan-
ske, ZR Nemčije in ČSSR.«
Med skorai štirinajstdnevni-
mi pripravami bodo rokometa-
šice Jugoslavije odigrale tudi
pet tekem, kar pomeni novo
pravo poslastico za ljubitelje
športa v Žalcu. Stane Geržina
povsem resno razmišlja o tem,
da bi se Žalec izven sezone, v
takoimenovanem pripravljal-
nem obdobju, vedno bolj odpi-
ral športnikom, ki пад bi tu iz-
koristili idealne pogoje za vad-
bo, saj so na razpolago vsi po-
trebni objekti, razen bazena.
»To bomo poskušali že prihod-
nje leto nadomestiti s savno, ki
bi JO uredili v spodnjih prosto-
rih kegljišča, ki so zdaj
prazni.*
T. VRABL
Kolesarji na Kale
Kolesarska sekcija pri TVD
Partizan Žalec bo pod pokro-
viteljstvom Cinkarne Celje
pripravila 2. klubsko prven-
stvo v gorski vožnji, ki bo v
nedeljo, 12. oktobra s startom
ob 9. uri pri DEM Podlog in s
ciljem na vrhu vzpona Kale.
Dolžina proge je 3,3 km, nasto-
pih pa bodo po različnih kate-
gorijah pioniiji, mladinci, re-
kreativci, veterani, ženske,
mladinke in člani. Pravico na-
stopa im^o vsi člani kolesar-
ske sekcije TVD Partizan Ža-
lec. Vse n^boljše čakajo lepe
nagrade, startnine pa ni. Prija-
ve sprejema organizator s član-
sko izkaznico do 8. ure na dan
tekmovarya ali pisno na naslov
TVD Partizan Žalec, kolesar-
ska sekcija. »Tekmovarye bo v
vsakem vremenu,« pove pred-
sednik kolesarske sekcije, Dol-
fè Naraks.
TV
Trltisoč
udeležencev na
žalskem krosu
Na vseh osnovnih šolah
žalske občine so izvedh je-
senske krose kjer je nastopi-
lo okoli 3000 tekmovalcev.
Najboljši so se pomerili še na
občinskem prvenstvu, ki je
bilo v Preboldu.
Ekipno so zmagali pred-
stavniki OŠ Peter Sprajc-Jur
iz Žalca, po posameznih ka-
tegorijah pa letnik 72 Bošt-
jan ŽUčar in Rozika Senčar
(oba OŠ Prebold), letnik 73
Sandi Matko (OS Griže) in
Marija Križnik (OŠ Vransko)
ter letnik 74 in .mlajši Miran
Topolovec (OŠ Žalec) in
Klavdija Turnšek (OŠ Griže);
T. TAVČAR
Kaj bi pravil, uporabila ga
je, da so se kresnice svetile
in sam hudič bi se ustrašil,
fe bi ga videl tistega jutra.
Ko se je, s pomočjo vseh
svetnikov, le zvlekel iz po-
stelje. mu radovednost ni in
ni dala miru. Začel je stikati
po predalih, da bi izvedel, ah
niorebiti ni šlo za traktor
Storske železarne ... Pogled
ђ mu je ustavil na listu, ki je
bil še naybolj podoben zdrav-
iuškemu izvidu? ... Zapom-
■Jil si je le eno samcato bese-
tio: »AIDS«!
Homoseicsualci
zagrizeni nasprotniki
testirania
Vsaka mora enkrat mine
^ tudi v gnilem kapitalizmu
'ie trajajo večno. Je pa ta
•Aids« res prava nadloga za
{JUbezni željne Američane.
gre le zato, da seje zmanj-
ka prostitucija skorć^i za
in prav za tohko čisti
Pnhodek te najstarejše obrti,
«mveč so številni Američa-
ki so zboleh za to bolezni-
Jo, na več načinov diskrimi-
¡Jani. še več, ameriški mo-
^usti ne prizanašajo niti
[^цОкот in svojcem obo-
Tako so na primer Johna
Chadboumeja, delavca iz
Santa Barbare, delodajalci
\Tgh iz službe še isti dan, ko
•so izvedeli, da je obolel za
aidsom. John Chadbourne je
lani umrl, vendar se s tem
težave za njegovo družino še
niso končale. Sue Chadbo-
urne, pravi: »Čeprav imam
vse potrebne izvide, ki doka-
zujejo, da sem povsem zdra-
va, sem le s težavo zadržala
službo. N^bolj pa pri vsem
tem trpita otroka, kiju učite-
lji in sošolci očitno zapostav-
ljeno, kot da ne bi bilo dovolj
že to, da sta izgubila očeta.*
Nič manj tragičen ni dogo-
dek, ki se je zgodil v bolniš-
nici »American Red Cross« v
Los Angelesu. Zaradi aids je
umrl triletni Dave C. Kasnej-
ša raziskava je pokazala, da
se je z aidsom okužil že takoj
po rojstvu in sicer s transfu-
zijo krvi. To se je zgodilo
kljub temu, da v vseh ameri-
ških bankah krvi nenehno
opravljajo teste, s katerimi
ugotavljajo, kdo izmed krvo-
dajalcev ima aids oziroma je
potencialni kandidat, da
zboh za to bolezni^jo.
Takšne krvodajalce takoj
izločijo, so pa proti temu šte-
vilni Američani, ker pozitiv-
ni izhod testa še ni stoodstot-
ni dokaz, da bo nosilec viru-
sa za aidsom tudi zbolel. Za-
enkrat zboli za aidsom v pov-
prečju mar\j kot dvajset od-
stotkov Američanov, ki so
imeli pozitiven tekst. Dvom
v uspešnost testov pa pove-
čuje dejstvo, da dobijo aids
tudi posamezniki, katerih te-
sti so bih negativni.
Kritiki testiranja tudi pra-
vijo, da zaradi nevšečnosti,
ki jih imajo oboleli v vsakda-
njem življenju, zdravniki re-
zultate testov tudi potvaija-
jo. Še največji nasprotniki
testov pa so homoseksualci,
ki pravijo, da le-ti služijo po-
hciji kot izgovor, da jih lahko
preganjajo.
Alan Trounson, homosek-
sualec iz New Yorka je ves
ogorčen: »Homoseksualci
smo se morali dolgo boriti,
da smo si izbojevali enako-
praven prostor pod soncem.
Zdaj nas pa policaji nenehno
šikanirajo, kot da smo vir
vsega zla. Mnoge izmed nas
so dobesedno prisilili, da so
opravili test. NewyorSka
skupina za pravice homo-
seksualcev je izborila že pre-
nekatero bitko in tudi tokrat
ne bomo klonili pred očitni-
mi krivicami. «
Prostitutke so
»brezbrižne«
Američani ocenjujejo, da
je zaenkrat 18 tisoč obolelih
za aidsom in da približno mi-
lijon Američanom resno pre-
ti nevarnost, da zbolijo za to
boleznijo. Ameriška vojska
je začela testirati vse rekrut^
že lani oktobra, ameriška
vlada pa je letos marca vsem
rizičnim skupinam priporo-
čila, da se sami odločijo za
testiranje. Obvezno morajo
opraviti testiranje tudi pro-
stitutke v vseh legalnih jav-
nih hišah.
Tako so marca testirali tu-
di približno štiristo žensk, ki
združujejo delo v šestintride-
setih legalnih javnih hišah v
Nevadi. Chatherine Lowe,
administratorka državne
bolnišnice v Nevadi, je ob
tem Í2javila: »Prostitutke so-
dijo v visoko rizično skupi-
no, zato jim ne dovolimo
opravljati dela, če se nočejo
testirati. Kljub temu se jih je
31 odreklo testu. Svoje uslu-
ge bodo verjetno prodajale
na cesti. Stotine prostitutk
dela ilegalno v številnih
ameriških mestih, ne da bi
kdorkoli vedel, ali so okuže-
ne z aidsom ali ne.« Sicer pa
so rezultati testiranja v Ne-
vadi pokazali, da im^o tri
prostitutke, od skupaj štiri-
stotih, aids. Doslej pa je v tej
ameriški državi umrlo za aid-
som že nekaj manj kot dvaj-
set prostitutk.
Prostitutke se te očitne
življenjske nevarnosti v
glavnem prav nič ne bojijo.
Ugotovitev velja za tiste, ki
so kljub aidsu vztrajale v
svojem pokhcu. Kitty Re-
ynolds, dajalka čutne ljubez-
ni iz Miami Beacha, je pov-
sem brezbrižna: »Zaradi ne-
kega imaginarnega aidsa, ki
ga ni moč ne videti ne prijeti,
se resnično nimam namena
odpovedati lagodnemu živ-
ljenju. Kaj je lepšega, kot se
dobro fukati in ob tem še ve-
liko zaslužiti. Na koncu kon-
cev te lahko vsak dan povozi
avto, pa zaradi tega ne ždiš
celo življenje zaprt v stano-
vanju. Nekoliko bolj moraš
biti previden in verjeti mo-
raš v svojo srečno zvezdo, pa
se ti nima kaj zgoditi.«
Je manj nevarno poljubiti kita Orko ah nekoga, ki je zbolel za aidsom naj presodi vsak
sam. Gotovo pa je enkratno videti čudoviti svet živali (Sea World), za kar je v Združenih
državah Amerike nemalo priložnosti. Posnetek je iz Floride, več o tem pa v posebni
reportaži.
Gostilna TRIGLAV vas
vabi na koline, vinsid
mošt - Ranina...
33. STRAN - NOVI TEDNIK
g. OKTOBER 1
Koje trgovec ugledal Ireno, je ostrmel. Njegovo sicer
računov vseeno trgovsko oko se je odprlo pod grškim
nebom in je iz klasičnega ozračja vsrkalo vase globoko
spoznanje lepote. Čulje govoriti o lepi dvoijanici Ireni,
videl jo je mimogrede v hipodromu, tudi na dvoru, koje
privedel Iztoka pred Teodoro. Toda ni se zanimal, ni
opazoval. Nocoj pa, koje ležala odeta z mehkim bisom v
žaru rdečkastega plamenčka sredi rož kakor bela lilija,
ki se dviga sredi vrta iznad cvetja, nocoj je spoznal, da ni
dleta, ki bi moglo posneti lepoto teh potez, in ni mar-
mora, ki bi mogel dati svoj beli sneg, da bi se vanj
upodobilo to bitje.
Nekaj hipov je stal neopažen za vrati. Irena je odprla
oči in s suhimi ustnicami zaprosila vodé. Iztok je segel
po školjki, kije bila s srebrom okovana, Cirila je privz-
dignila vrč in natočila studenčnice. Tedaj je Iztok opazil
Epafrodita. Tudi Irena ga je zagledala in preplašena
motrila nepoznanega prišleca.
»Mir z vami, prejasna dvoijanica! Hvala Kristu, da ste
oteti pogibelj.*
»Moj predobri gospod, Epafrodit! Ta mi je dal suž-
njev, da smo te obvárovali. Ne boj se, Irena!* je Iztok
pojasnil Ireni, kdo je nepoznani.
»Hvala Kristu, hvala tebi, gospod! Despojni povem o
razbojnikih. Nagradi te, Epafrodit, in palatinske straže
zasedejo obrede.*
Irena je izpila školjko vodé in se dvignila pokrepčana
na blazinjaku. Iztok in Epafrodit sta se spogledala in
razumela. Sirota ni slutila, od koga je bil izvršen napad.
»Prejasna dvoijanica, resnico ste govorili. V Bizancu
niso varni pošteni ljudje in treba je boljših straž. Hvala
Kristu, da ni trpelo vaše zdravje.*
»Preplašila sem se grozno. Ali odleglo mije. Kako bi
пагцј v palačo? Mudi se.*
»Dovolite, da se domeniva z Iztokom. *
Epafrodit in Iztok sta odšla iz sobe.
»Nebeška je lepota tvoje Irene, Iztok! Umetniki z
Akrokorinta bi strmeli nad njo.* Starec seje razvnel od
navdušenja in Iztoku je od veselja žarelo lice, koje slišal
slavo svoje predrage iz Epafroditovih ust
»Kakor drobna lastovička je, gospod, kakor grlica v
temnem gsQU.*
»Angel med demoni -! Ne sluti, kaj seje zgodilo nocoj.
Proč mora iz gnezda gadov, kateremu caruje kača de-
spojna!*
»Proč mora! In jaz poj dem z njo, dajo čuvam.«
»O tem odloči Epafrodit. Doslej me nisi slušal, sedaj
me moraš.*
»Govori, gospod! Še desetkrat bi ti rad otel življenje in
stotero Hunov bi poklal za tvojo ljubezen.«
»Ali si prepričan, da je napad izvršil Azbad, ki ga je
najela Teodora?«
Iztok je pomolčal.
»Ni bilo Azbada med napadalci! Morda se motiš, go-
spod!«
»Ne motim se. Srnrti si zapisan ti in ona, to je jasno.
Verjemi Epafroditu! Sed^ je moja naloga, da vaju
otmem in tako do zadnjega poravnam svoj dolg, ki ga
imam pri tebi.*
»Verjamem, gospod, ti si vseveden. Svetovit te raz-
žaija z nebeškim soncem. Daj mi dva konja in ubeživa
še nocoj!*
Epafrodit mu je del roko na rame in se mu nasmehnil.
»Iztoče, ne misli, daje Irena vojak. Kako boš bežal s to
cvetko, ki ti onkraj dolgega ozidja obnemore in omahne
iz sedla ?*
»V naročju jo ponesem, zazibala se bo v sen, kakor na
materinih kolenih. In tvoji konji so izvrstni. Utečeva!*
»Niso slabi. Toda arabci iz carjevih hlevov jih dohité.
Treba bo drugih konj in druge priložnosti. Za sedaj sem
se odločil drugače!«
»Govori, gospod!«
Iztoku so se zasvetile oči od kopmenja in strahu.
Svest si svoje moči, svest svoje trdne in spretne roke, bi
bil n^r^jši zasedel konja, stisnil Ireno k sebi, potegnil
meč in se prebil z njo skozi cele čete napadalcev.
Toda poslušal je svet starega Grka.
»Ker poznam Bizanec in dvor bolje od tebe, zato se mi
pokori in ukroti sam sebe!*
»Hočem, gospod! Samo reši mi Ireno!*
»Rešim jo in rešim tebe in otmem sebe.*
»Sebe, praviš?«
»Tudi sebe. Zakaj despojnaje prebrisana in dobro ve,
da nimaš sužnjev ti, ampak Epafrodit. Torej sem zaigral
tudi sam nocoj vso milost pri despojni, in ker pri njej,
tudi pri Upravdi. Nobeno zlato me več ne otme. Zato se
otmem sam. Željan sem počitka.«
»Ne, gospod! Slovene in Gote nahujskam in branili te
bodo z mečem in kopji. Ne veš, da me ljubijo in da gredo
v smrt zame!*
»Prihrani meče in kopja zase in za Ireno. Epafrodit ni
zaman rojen na grškem. Otme se sam. Sedaj poslušaj!«
»Posušam, gospod!«
»Irena ostane skrita v moji vili. Zakaj, ji ne smeš
razodeti, da se ne prestraši in nam ne oboli. Cirila naj se
vrne takoj v palačo, naj čuva njeno sobo ter raztrosi na
dvoru vest, da je Irena obolela. Carica si ne bo upala
takoj ugonobiti tebe in nje, ker se javnosti vendarle boji.^
Počaka in poišče prave prilike. Zato se ti vrneš danes v
vojašnico, bodi miren, toda obvesti svoje Slovene in
Gote, naj bodo pripravljeni za beg, kadar dobijo sporo-
čilo od tebe ali od mene. Zbero se zvečer, ko gredo lahko
svobodno v mesto, pri mojih konjskih hlevih. Drugo
игефт že sam.«
»Še nocoj, gospod!«
»Nocoj ni mogoče, ker mi manjka konj. V enem
tednu. Dotlej si varen ti in ona. Sedaj na delo! Numida
naj. takoj odpelje Cirilo, ti pridi z Ireno k meni. V peri-
stilu počakam.«
Epafrodit je odšel po vrtu v vilo. Iztok se je vrnil v
sobo.
»Skrb je v tvojih očeh, Iztoče!« ga je ogovorila Irena:
ki ga je silno razburjena težko čakala.
»Pesjan bi bil, lastovička moja, ko bi ne skrbel z vsako
mislijo samo zate. Toda ne boj se. Ne razkljujejo te
krokarji, dokler čuvajo sokoli nad teboj!«
»Iztok, tvoj govor je skrivnosten. Ko si stal zunaj in
govoril z dobrim možem, seje naselil strah v mojo dušo.
Strah in grozne slutnje.*
»Saj nisi imela strahu in nisi poznala slutenj doslej
Zakaj so se vzbudile?«
»Cirila je zvedela, da je prvi evnuh despojne. Spiri-
dion, prestregel moje pismo, češ da ga nese sam.
Spiridion je zaupni vohun carice. Če je ona brala pistno
in povedala Azbadu - o Kristus, otmi nas!«
NOVI TEDNIK - STRAN 21
33. STRAN - NOVI TEDNIK
g. OKTOBER 1
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Vzimovanje zeleniadnic
Da bomo zelenjadnice, ki
smo jih z mnogo truda pri-
delali na domačem vrtu,
čimdalj uživali sveže, jih
moramo shraniti tako, da
bodo obdržale sočnost,
okus, aromo, vitamine in
hranilnost.
Vrtnine shranjujemo pozi-
mi zelo različno. Nekatere
zahtevajo posebno oskrbo že
celo med razvojem. Če bomo
hoteli prezimiti čebulo, ki je
rasla na vlažnih tleh, ne bo
zdržala dolgo. Zelena, ki smo
jo med letom preveč gnojili z
dušikom, bo postala hitro
puhla. Tudi zimska špinača
bo ob preobilici dušičnih
gnojil slabo prezimila.
Vrtninam, ki bodo prezi-
mile na prostem, posvetimo
posebno pozornost. Motovi-
leč bomo pred zimo očistih
plevela ter ga pokrili z veja-
mi. Nabirah ga bomo lahko
vso zimo (v dneh, ko ne bo
zmrzali). Enako bomo poskr-
beli tudi za radič, ki ga ne
bomo prenesli v klet in za
črni koren.
Največji del vrtnin pa mo-
ramo prezimiti v kletnih pro-
storih ah nekje, kjer jih nizke
temperature ne ogrožajo.
Endivjo prenesemo v klet
oktobra suho. Iz grede jo
dvignemo z vilasto lopato in
jo z grudo vred presadimo v
navlažen pesek. Stalno jo
moramo pregledovati in ji
odstranjevati nagnite liste.
Enako vzimimo radič. V
manjših gospodinjstvih za-
došča, da novembra položi-
mo zdrave korenine radiča v
posebne keramične lončke
(preluknjane), tako da jim le-
ži koreninski vrat ob luknji,
notranjost lonca pa napolni-
mo z močno gnojeno zemljo.
Pridelek bomo uživali že od
decembra, seveda, če bo po-
soda v toplem prostoru. Ena-
ko lahko prezimujemo peter-
šilj in zeleno, če potrebuje-
mo le njune liste.
Redkev postane rada pu-
hla, če smo ji dodali preveč
dušičnih gnojil in če smo
zbrali za prezimovanje pre-
debele korene. Uskladišči-
mo jo v kleti, v pesku. Ko-
renček prezimuje običajno v
zaboju s peskom, če pa mo-
ramo uskladiščiti večjo koli-
čino, napravimo tako kot pri
radiču.
Rdeča pesa se počuti naj-
bolje, če jo uskladiščimo tik
pred zimo v kleti v pesek.
Vendar bodimo previdni, da
pri izkopavanju ne poškodu-
jemo korenov. Za uskladiš-
čenje izbiramo srednje debe-
le korene, ki jim liste obtrga-
mo, ne obrežemo.
Črni koren dvignemo iz
zemlje pktobra in ga prene-
semo v klet, kjer ga uskladiš-
čimo, v pesku. Pazimo, da pri
izkopavanju ne ranimo kore-
ninic.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Združila sem podobni
vprašanji Mojce iz Celja in
Katarine iz okolice Rogaške
Slatine, ki jima izbira no-
sečniške garderobe dela kar
velike preglavice.
Na srečo- so minili časi, ko
so se bile bodoče mamice
primorane oblačiti v dolgo-
časne, uniformirane obleke,
največkrat še prav turobnih
barv. Razen tistih seveda, ki
so poznale spretno in domi-
selno šiviljo. Tako seje vese-
lo pričakovanje večkrat prav
zaradi zunanjega izgleda
sprevrglo v morečo naveliča-
nost.
Danes so se klasične no-
sečniške obleke po zaslugi
vihrave in ležerne mode
spremenile v udobne bluzo-
ne, mladostne obleke živah-
nih barv, s pasom prestavlje-
nim na boke, široke dolge
puloverje, pod katere lahko
oblečemo karkoli - od hlač,
do širokih in ožjih kril, ki se
v pasu poljubno širijo.
Možnosti je nešteto, izbi-
rajte med živahnimi barva-
mi, vendar ne prevelikimi
vzorci ter kvalitetnimi, na-
ravnimi materiali.
RECEPT TEDNA
Kruhovi cmoki
Potrebujemo: 30 dag kruha, 2 dag maščobe, 2 dag čebule,
ščep popra, malo muškatnega oreščka, žlico zelenega
peteršilja, sol, en in pol del kostne juhe, dve jajci, 4 dag
moke, slan krop in dve žlici drobtin.
Kruh narežemo na kocke in jih v pogreti pečici nekoliko
posušimo. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, jo
dodamo h kruhu, popopramo, dodamo ščep muškatnega
oreščka in sesekljan peteršilj. V juhi stepemo jajci in vse
skupaj vlijemo na kruh. Rahlo premešamo in pustimo pol
ure, da se kruh napoji. Nato dodamo moko, vse dobro
premešamo in iz mase oblikujemo en cmok, ki ga kuhamo v
slanem kropu deset minut. Če cmok lepo naraste in ne
razpade, naredimo vse cmoke. Drugače pa dodamo malo
moke. Ponekod masi za cmoke dodajo še na koščke zrezano
šunko in kot takšna služi jed kot priloga mnogim mesnim
omakam.
KUPCI - POTROŠNIKI
Želimo vas obvestiti, óa se je zaradi
a(daptacije naša tako znana SAMO-
POSTREŽNA TRGOVINA ŽALEC
začasno preselila v druge prostore, to
je na Šlan(jrov trg 41/a (pri Krašovcu)
Istočasno vas seznanjamo, da smo
prodajo POHIŠTVA in ŠPORTNE
OPREME preselili v razstavne pro-
store Šlandrov trg 41/a - vhod iz dvo-
rišča.
PREDLAGAMO VAM - OBIŠČITE
NAS!
SAVINJSKI IVIAGAZIN
UGODNO!
v TRGOVINI PREVORJE
vam nudimo
bogato izbiro bele tehnike.
Za vse kupljene štedilnike vam,
cenjeni kupci, zagotovimo brezplačno
montažo.
Te ugodnosti se lahko poslužujete do
31. 12. 1986.
Za vaš obisk se priporočamo!
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	LOVE TOUCH - ROD STEWART
2.	VENUS - BANANARAMA
3.	SLOW MOTION - DŽORDŽE BALAŠEVIČ
4.	DANCING ON THE CEILING - LIONEL RICHIE
5.	MOLIM TE, OSTANI - TEREZA
6.	JUST WE TWO - MODERN TALKING
7.	SRCE JE POPOTNIK - OBVEZNA SMER
8.	TEŽKA VREMENA, PRIJATELJU MOJ - NETKO TO
VOLE VRUČE
9.	SLEDGEHAMMER-PETER GABRIEL
10. JASMINA-AGROPOP
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	LE LUNCA VEZA NAJINO LJUBEZEN-SAVINJSKIH 7
2.	PLANINSKI CVET-AVSENIK
3.	ZADNJI POLETNI DAN - FANTJE Z VSEH VETROV
4.	MOJE CELJE - CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET
5.	PETELINČEK-VESELI HMELJARJI
6.	DOLINA SPOMINOV- FANtjE TREH DOLIN
7.	MOJE STEZICE - BRODNIKI
8.	LJUBEZEN V ŽITU-RŽ
9.	KJE SO NAJINE STEZICE - ALPSKI KVINTET
10. JANEZ, JANEZ-ŠTAJERSKIH 7
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij__
izvajalec__
lestvica domačih melodij_
izvajalec____
ime in priimek_
naslov__
Nagrajenca: Vanja Slapnik, Varpolje 46, Rečica ob Savinji
Ivanka Makuc, C. Kozjanskega odreda 6,
Štore
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo Izžrebanci Izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RADIO CELJE
ČETRTEK, 9. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami.
9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Srečanje z leti, lO.OO
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.0()
Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika 17.00 V živo: Kako smo
pripravljeni na novo ogrevalno sezono, 18.00 Zaključeli
sporeda.
PETEK, 10. 10.: 8.00 Poročila, 8. 10 Petkov mozaik, 9.00
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, 10.00 Zak-
ljuček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15
Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 11.10.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9.0Ö
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev, lO.Od
Filmski sprehodi, 10.30 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in
obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.13
Lestvica zabavne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 12. 10.: 10.00 Poročila in obvestila, 10.^
Onkraj srebrne čete, 10.45 Melodije na 78 obratih, 11^
Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00
Poročila, 12.15 Minute za razvedrilo, 12.30 Iz domačih logov.
13.00 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 13. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Športn«
dopoldne, 9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zaklju-
ček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Iz zakladnic«
zborovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 Kronika, 17.1'
Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
TOREK, 14. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, 9.0¡
Druga poročila, 9.30 Ovestila, 10.00 Zaključek sporeda, IS.O"
Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezer-
viran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45
delovnih organizacij, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 15. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9.0Ј
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.30 Koledar prireditev, lO.Oj
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16"
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronik^
17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Kulturni feljton, 18""
Zaključek sporeda.
fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 29
33. STRAN - NOVI TEDNIK
g. OKTOBER 1

fl OKTOBER 1-86
NOVI TEDNIK - STRAN 31
33. STRAN - NOVI TEDNIK
g. OKTOBER 1
Celjsko kolesarstvo je na prelomnici
Odlično prlpravUonl dirki za državno prvenstvo na Reglo In po kozlanskih cestah
Na celjskem območju se
je v prekrasnem jesenskem
vremenu končala letošnja
nadvse uspešna jugoslovan-
ska kolesarska sezona z dir-
kama za državno prvenstvo
v gorski vožnji in na krono-
meter. Organizacijo zahtev-
nega tekmovanja, kjer je
nastopilo okoli 200 kolesar-
jev iz kar 26 kolesarskih
klubov, so zaupali enemu
najmlajših kolesarskih klu-
bov v Sloveniji KK Merx
Celje, ki je bil ustanovljen
šele leta 1979.
Čeprav je klub star komaj
sedem let pa prvi podatki o
celjskem kolesarstvu segajo
že v zadnja leta prejšnjega
stoletja. Klub slovenskih ko-
lesaijev v Celju pa je bil usta-
novljen že pred prvo svetov-
no vojno in je deloval do leta
1941. Med vojno je delo pre-
nehalo, vendar je bilo nekaj
kolesarjev še aktivnih. Med
njimi Albin Zupane, Franc
Kajtner, brata Šumer, Mirko
Fajs, Pepi Hrastnik, Albin
Lampret, Albin Ozebek in
drugi. Danes je v klubu že
preko 300 kolesarjev rekre-
ativcev in okoli 80 tekmoval-
cev, med njimi največ mla-
dih, katerih čas uveljavitve
ob dobrem delu šele prihaja.
Celjski kolesarski delavci
so se kljub skromnim izkuš-
njam že večkrat izkazali kot
odlični organizatorji, zato ni
čudno, da so jim lani zaupali
dve etapi mednarodne dirke
Alpe Adria, letos pa dve dir-
ki za državno prvenstvo z
udeležbo vseh najboljših ju-
goslovanskih kolesarjev. Or-
ganizacija obeh dirk - na Ro-
glo in v Kozje po kozjanskih
cestah - je bila izredno do-
bra, kar je v zadnjem stavku
svojega poročila tudi zabele-
žil uradni delegat kolesarske
zveze Jugoslavije.
Na obeh dirkah so poskr-
beli za popolno prometno za-
poro cest, kar drugje ni obi-
čaj in so tako poskrbeli za
maksimalno varnost tekmo-
valcev. Veliko pomoč so
imeli organizatorji tudi v
združenem delu in njegovih
prispevkih, še posebej pa to
velja za pokrovitelja Unior
Zreče na Rogli in Dekor ter
Metko v Kozjem. Obe dirki
bosta prav gotovo tudi služili
za nadaljno afirmacijo kole-
sarstva, ki si vedno bolj utira
pot med slovenske množice.
Na obeh dirkah so imeli
svoje predstavnike tudi or-
ganizatoiji. Zaradi mladosti
in neizkušenosti niso pose-
gli, razen Sandija Šmerca, ki
je bil med mlajšimi mladinci
sedmi v gorski vožnji, po
vidnejših mestih, razveselji-
vo pa je to, da so zaostanki za
najboljšimi z vsako dirko
manjši. Seveda pa celjske
kolesarje poleg že omenje-
nih težav tare tudi slaba
oprema s kolesi, saj zanje ni
potrebnega denaija.
Kljub vsem pohvalam o
uspešno izpeljanih dirkah pa
v celjskem kolesarskem ta-
boru, kjer delajo vse amater-
sko in z velikim žarom, niso
najboljše volje. O tem člana
KK Merx Celje Edo Krajne
in Jože Kolar:
»Celjsko kolesarstvo je
resnično ba prelomnici. Se-
zona je končana in kmalu jo
bomo ocenih. Sposobni smo
še za več, vendar bo treba
marsikaj urediti. Predvsem
gre za sistem sponzorstva,
kot imajo to urejeno v No-
vem mestu, zato ni čudno, da
imajo tudi uspehe. Za tek-
movalce skrbi kar šest tre-
neijev, zdravnik, psiholog in
še mnogo drugih. Če bi imeli
vsaj delček tega, bi bilo že
bolje. Odločiti se bo treba
med tekmovalnim kolesarje-
njem in rekreacijo. Pogoji za
prvo so, zanimanje in talenti
tudi. Treba je rešiti vpraša-
nje trenerja, kajti tako ne
moremo več naprej.«
Ob vseh organizacijskih in
tekmovalnih uspehih, ki so
jih celjski kolesarji in kole-
sarski delavci dosegli v krat-
kem času bi bilo resnično
škoda, da bi razvoj zastal.
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
Celjani so se na državnem
prvenstvu pojavili brez
svojega najboljšega člana
Iztoka Melanška, že tudi
člana republiške reprezen-
tance. Iztok je že štirinajst
dni pri vojakih v Novem
mestu, kjer pa bo imel ob
razumevanju vojaških sta-
rešin vseeno idealne pogoje
za vadbo z novomeškimi ko-
lesarji, ki so po organizaciji
in tekmovalnih uspehih tre-
nutno daleč najboljši.
V gorski vožnji iz Zreč na
Roglo je med Celjani, člani
KK Merx, nastopil samo 22-
letni Zdravko Fidler. »Res-
no se s kolesarstvom ukvar-
jam šele tri leta, ali še bolje,
samo zadnje leto. To je bilo
doslej moje največje in tudi
najtežje tekmovanje. Če bo
vse v redu se bom s tem za-
nimivim športom ukvarjal
še v prihodnje.
Damir Kitak, 18, doma v
Žalcu, zaposlen v SIP Šem-
peter, aktivno kolesari že
šest let, opravi po 4-5 tre-
ningov na teden, pred tek-
movanji pa trenira tudi
dvakrat na dan. Največji
uspeh je 15. mesto med st.
mladinci na državnem pr-
venstvu na Dolenjskem v
Semiču. Močnejši je v rav-
ninskih dirkah, vzponi pa
mu ne ležijo.
Na državnem prvenstvu v gorski vožnji in na kronometer je nastopilo luai enajst
kolesarjev in kolesark KK Merx Celje pod vodstvom trenerja Boruta Priša (levo), ob
njem pa so Sandi Šmerc (nabolje uvrščeni v gorski dirki s 7. mestom med ml. mladinci),^
Damjan Tanjšek, Jani Primožič, Špela Kmecl, Bojan Jug, Zdravko Fidler, Barbara
Klančnik, Mitja Vodeb, Jure Vodeb, Damir Kitak in Miran Fajs.
Sandi Smerc iz Celja je upal
na svojo bronasto medaljo
med mlajšimi mladinci v
vzponu na Roglo, žal pa sta
tudi trema in neizkušenost
zahtevala svoj davek in pri-
stal je na 7. mestu.
Kateri inštrumenti so jo fušali, to sem slišal v radiu,
niso pa nič povedali o muzikantih. Rad bi jih videl,
zato se ne ganem od tod, mej duš!
(Novi tednik. 9. decembra 1970)
Bodice
Za pot v svetlejšo prihodnost se mot-^
človeku najprej - posvetiti.
Pri nas najbolj dviguje prav veter, kj
piha iz smeri - zavoda za cene.	^
Geslo »turizem smo ljudje« še najbolj
upoštevajo - politiki.	j
Beg od odgovornosti me spominja n^
risanko »Hitri Gonzales«.
Ob stalnem razkopavanju v središču
mesta bi lahko še kdo pomislil - da je
celjske komunalce zgrabila »zlata mr-
MARJAN BRADAČ
Prihodnje leto pa
še na Ljubečno
Obetavni desetletni kostrivniški
harmonikar Sandi Osek
»Stari ata špila, ata tudi
špila, sedaj pa špilam še
jaz,^ pove desetletni Sandi
Osek, doma iz Kostrivnice.
In kako igra! Da smo se sre-
čali z glasbeno izredno na-
darjenim fantičem, pove
podatek, da se je na diato-
nično harmoniko začel učiti
igrati šele pred pol leta, da-
nes pa je že pravi mali vir-
tuoz.
»Najprej sem začel kar
sam, poskušal sem, kako po-
samezni toni skupaj zvenijo,
potem pa mi je priskočil na
pomoč ata,« je pripovedoval
o začetkih. O svojem učenju
in napredovanju je bil kar le-
po tiho, nihče, razen doma-
čih, ni smel o tem vedeti. Po-
tem pa je nekega dne, konec
avgusta je to bilo, presenetil
vse Kostrivničane. Njihov
Sandi je sodeloval na tekmo-
vanju harmonikarjev na
Pokljuki, kjer je med devet-
desetimi udeleženci zasedel
odlično šestintrideseto
mesto.
Na temovanju za Zlato
harmoniko na Ljubečni ga ni
bilo med nastopajočimi. »Ta-
krat, ko je bil izbor za to tek-
movanje, polfinale, sem jaz
pravzaprav^ šele začenjal,« je
povedal in še pridal, da se bo
odslej udeležil vsakega tek-
movanja harmonikarjev in
da ga bomo prihodnje leto
najbrže videh tudi na Lju-
bečni.
Po posluhu igra, v pomol
so mu glasbene kasete, zi»
ven pa še komponira. Do se
daj ima dve svoji skladbi
prijetni za uho in zahtevni a
drobne prste. Povedal je tli
di, da harmonika ni njegofl
edina ^ubezen. Tu je še m»
tor oziroma tekma v moti
crossu. »Tudi jaz bom nekol
motokrosist, tako kot je bí
moj oče, ki je nekoč tekmo
val, danes pa me vzame s st
bo na vsako tekmovanje. Se
daj sem dobil svojo novi
harmoniko, ko bom konči
osmi razred, pa bom dobil ä(
motor,« se je končal kratd
klepet s Sandijem Osekom i
Kostrivnice.	J
MARJELA AGR0
Za tri tone oglia - JUGO
Potem ko smo avgusta bolj ali manj navdušeni spre-
jeli vest o pocenitvi vrste izdelkov, ki niso kaj bistveno
vplivali na družinske proračune, smo na tihem upali,
da bo vscù za nek^ časa na področju oblikovnaja cen
тадј viharjev. V naslednjem primeru gre sicer spet za
izdelek, ki bistveno ne more vplivati na družinske
proračune, je pa vsekakor dobrodošel v toplejših me-
secih.
V Hmezadovi kmetijski preskrbi stane trikilpgrain-
ska vrečka oglja za žar 380 dinaijev in 74 par. Še pred
desetimi dnevi so takšne trikilogramske vrečke po
enaki ceni prodajali v prenekaterih trgovinah. Toda že
avgusta je natanko takšna vrečka oglja stala v blagov-
nici Saviryskega magazina trikrat več kot drugod. Pri-
jazni poslovodja mije pokazal dobavnice, na katerih je
črno na belem pisalo, da stane trikilogramska vrečka
1140 dinaijev in še nekaj par. Trgovci v tem primeru
zares niso krivi. Kupec se pač mora že spet sam znajti
in kupovati tam, kjer je oglje trikrat cenejše. Seveda,
če imßjo še staro zalogo.
Vprašanje paje, če je vse skupaj sploh še normalno.
300 odstotna podražitev je naravnost nesramna. Mirno
pa lahko zapišemo, da se danes splača biti ogljar. Tisoč
kilogramov oglja velja namreč nič manj in nič več kot
380 000 dinaijev, tri tone tega črnega zlata pa že toliko,
kot Jugo v Ameriki.	,
JANEZ VEDENIK