Nekaj o naročanju na list
Smoter »Naše skiapnostU je v glavnem jasen že naj-širšemu kro^u delovnih Ijudi. Saj ga je najbolje obrazložil uvodnik tovariša Kardelja v prvi številki, ki ga je priobčilo tudi dnevno časopisje. Razen tega pa je uredništvo v listu in s posebnimi pismi obvestilo podjetja in nji-hove delavske svete, druž-bene organizacije itd. o na-logah   »JVaže   skupnostU.
V večini primerov so ko-lefctitn in organizacije list pravllno sprejeli. Naj za primer navedemo pismo predsednika delav. sveta to-varne »Merima« iz Kru-ievca:
»Prejeli smo 48 izvodov lista in se naročili nanj. Toda pokazalo se je, da je za naše delovne Ijudi po-trebno več izvodov in Vas prosimo, da nam jih poš-Ijete še 100 in to čimprej, da bi lahko nakazali naroč-nino ... Pripominjamo, do so tudi delovni Ijudje razu-meli koristnost vaše odlo-čitve, da izdajate list, kar se je pokazalo že pri prvi številki...«
Iz »Otpada« v Knjaževcu pišejo:
»,JVašo sfcupnos-t', Jci ste jo poslali nekaterim pod-jetjem, smo sprejeli z na-vdušenjem, ker v njej lah-ko najdemo podatke o raz-voju    gospodarstva    in    o
mnogih gospodarskih vpra-šanjih, fci zanitnajo delav-ce ... Prve itevilke nismo prejeli, zato Vas prosimo, da nam ;o pošljete ...«
Ofcrajni komite Zveze ko-mumstov Jugoslavije iz Nikšiča piše:
»Ko smo pregledali prvo številko ,Naše skupnosti', smo se prepričali, da tdko obravnavanje proble-mov, kakor ga je nakazal tovariS Kardelj v uvodnem članku in uredništvo v ivodni besedi, lahfco zelo pomaga pri delu ne samo tistim, fci aktivno delajo v svetih, odborih, sindiicatih itd., temveč tudi večini članstva Zveze komunisiov, fci precej slabo pozna os-novne zakonitosti ekonom-skega razvoja družbe.
OSnovnim organizaciiam Zveze komunistov smo do-zdaj pomagali pri planira-tiju ideološko-vzgojnega de-la. Prirejamo tudi stalne seminarje i-n tečaje. Letos bj hoteli predelati osnovne ekonomske zakone. Vaš te-čaj politične ekonomije nam bo zelo dobrodošel, ker je pisan zelo poljudno. Prosimo vas, da nam poš-Ijete program tečaja, da bi lahko planirali njegovo ob-delavo.
Upamo, da boste glede razpečavanja ,NaSe skup-nosti* no naiem terenu za-dovoljni.«
(Vredništvo bo ustreglo prošnji okrajnega komiieja iz Nikšiča in pbjavilo pro-gram  teiaja.)
So pa tudi nasprotni pri-meri. Teh je sicer malo, toda vsi imajo skupno zna-Čilnost: vz njih veje vtis, da poimujejo tisti, fci so pisali pisma, izdajanje »Wa-še skupnosti« kot komerci-alni korak in imajo zato do nje tudi komercialni od-nos. Tako-le nam pišejo iz nekega rudnika:
»V zvezi z vaio ponudbo za naročanje na Vaš list vam sporočamo, da letos ne moremo biti vaši naročniki, ker nimamo za to več fcrit-ja, kajti naš rudnik je v izgradnji ter zato nimamo razpoloiljivih  sredstev.«
AU na primer pismo ne-ke tovarne papirja:
»Glede na va$o ponudbo z dne 20. VI7I. 1955 o na-ročanju na Vaš list, vam sporočamo, da je naš v/prav-ni odbor na svoji seji dne 20. VIII. t. l. VaSo ponudbo odbil zaradi pomanjkania finančnih sredstev. V ved-nost in ravnanje ...«
Uredništvu je uspelo, da s pomočjo Zveznega odbora Socialistične zveze reSi vprašanje pošiljania lista tistim kolektivom, ki ni-majo, ali pa »nimajo« sred-stev: znižali smo ceno lista za   polovico.   Toda  ne  gre
za to, gre za način, kako je bil list sprejet. Stevilo izvodov, fcj jih naročajo po-samezni kolektivi, ni vaino, če ne bodo družbene orga-nizacije poskrbele, da pride list v roke delavcem in usluibencem, katerim je tudi namenjen. Clani de-lavskega sveta in uprav-nega odbora, komunisti, sindikalni in drugi afctivisti bi se zlasti morali poza-nimati za list in ga izko-riščati v pripravah za se-stanke in za osebno efco-nomsko in politično izobra-ievanje. Toda, kako naj se razvije tako dejansko upo-rabljanje »Naše skupnostit v podjetju, ki *nima sred-stev« celo da bi list kupilo? Ta sestavek ni preraču-nan na nadaljnje povečanje tiraie lista, čeprav je to velika naloga, ker je tudi od števila bralcev odtrisno, v kakšni meri bo list do-segel svoj smoter. Sestavek ima v prvi vrsti namen po-kazati, da Se vedno nismo vsi enako razumeli iežke in odgovorne naloge ekonom-skega izobraževanja in pra-vilnega obveičanja delov-nih Ijudi, tistih, od katerih v prvi vrsti zavisl razvoj gospodarstva in razuoj naše naj-bolj revolucioname druS-ben-o-politidne ustanove — samoupravljania v gospo-darstvu in na ostalih pod-ročjih   iivljenja   skupnosti.