RUSI NAPREDUJEJO NA TREH FRONTAH gINOCi JE BILO V POSEBNEM POROČILU PO MOŠKOYSKEM RADIJU NAZNANJENO/ DA JE RDEČA ARMADA ZAVZELA MILEROVO, 130 MILJ SEVERNO OD ROSTOVA. — "VEČ ODDELKOV, KI SO SE SKUSAU PREBITI SKOZI OBKOLITEV, SO BILI SJCORO PO-POLNOMA UNIČENI," PRAVI POROČILO -----f---—- ANGLEŽI BOMBARDIRALI BERLIN Največji angleški bombniki so včeraj sipali najtežje bombe na Berlin in povzročili največje razdejanje v nemškem glavnem mestu v sedanji vojni. Vsaka taka bomba, kot pravijo, poruši vsa poslopja v obsegu štirih blokov. -m vS^li^čldL1^ ^L (t J ^^ Iml LM rC I mm I (fa^i^d^Tdobivat*... splošnega povišanji & % m- I \U 1 J /1 L W 1 ■ m.\ W ■ U /-m )) C 'GLAS NABOlU" | je list Vaše sodelov \ \ -jte l —»Ai i A V/A^ A JL J/ po poŠti naravnos* na dom Imeti naročnino vna T, plačano. I , rit »^ , (Lj\ (brwa fob*, nedrij in pranih- -_. - Lisi Slovakih ailnvcerv AmertiA. čitajte, kae vas zanima ----»—- * fc« att,lM»tth»ft< ottte, m Htm tmk. N. nfcr Art «1 Cmw tf Mawh If*, lfflf._■ No. 11. - Stev. 11. (Telephone: CHelsea 3-1242) ' NEW YORK,.MONDAY, JANUARY 18, 1943. - PONE BELJEK, 18. JANUARJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL I NACUI PRIREJAJO SHODE ZA PODKREPITEV UUDSKE MORALE " Berne, Švica. — Kot poroča Oversea News Agency, postaja Nemčija utrujena od te vojne in nacijski voditelji in politikaši so pričeli prirejati javne shode, da pokrepi-jo ljudsko moralo, toda uspeha nimajo posebnega. jtlsiuo, ni ga je prejel nem človek iz južrve Nemčije, obe-iodanja razmere in razpoloženje ljudstva- Nevtralni švicarski list Basler Zeirtung, prinaša pismo, ki "se deloma glasi: "Skoro slednji človefc tukaj hna ubitega aH Tanjenega sorodnika. Vojaki, kd pridejo na dopust molče, kot grobovi in če kateri kaj spregovori, tedaj je lahko čutiti kako groeno morn biti na ruski fronti in kako je! padla prejšnja navdušenost. "Nacijska stranka je zadnje; čase organizirala shode in javne demonstracije v vseh večjih' trgih hi vaseh ob jezeru Con-J stanei. Na. teh shodib je nasto-j pal s'avni letalski častnik En-' pen. ki je moral crovoriti množici. ki je s=rita vo5ne in ni raz-' po'Joaeoa, da razpravlja o voj-' ni ali posluša govore o njej.'' Pismo dalje navaja, da je zadeva prebrane v Nemčiji to vojno bolj povoljno izvedena, kot v letu 1914—18, toda ljudje vzlie temu hodijo otkrog kislih cVbrazov in se javno izražajo, da so vojne siti do grla. Glede konca in izida vojne niso edini, toda vsi priznavajo, da se J je položaj v dveh letih silno i spremenil. To ljudstvo najbolj j potrjuje dejstvo, da na rajnki j lifti r-edaj neprestano v veli-1 kem tisku T>oudaTj,ajo enotnost ( nemškega hndstva. ki stoii za (Tiacijsko ct.ranVo in jo rad°vo-, Yv* Tx>fJpir«a, da bo tako za rabljeno v pismu, ki je bilo vtihotapi jen o iz Norveške in ki ga naziva z4 4 Mr. Ter-ror-Bowen" — bo wen pomeni v norveškem jeziku bandit, terror pa je groza, torej ie ime primerno za groznega Terbo-vna. Naciji usmrtili sedem Francozov na obtožb d napada na Deata London. — Poročilo, ki so ga podaji krogi Svobodna F'ran-ocxzov pravi, da so naciji usmrtili sedem Francozov, katere so obdOlži-ld krivde na-iMaroela Deata. Detait sodeluje z naciji. Žrtve so bile usmrdene v Ton ran po Nemcih. Z AFRIŠKEGA BOJIŠČA Poročilo h Kaire v Egiptu naznanja, da je angleška osma 40 miti po oe=ti od Wadi Zem-zem proti Tripolisu, kjer so se .Nemca za. nekaj časa vstavili. V Tuniziji so zavezniki ae-roplani (bombardirati žeSie^nl-efee proge in ceste južno od' Ttmiza ter v bližini Tuniza in Bizeirte. Naciji bi radi izmenjali diplomate z Ameriko Washington. — Državni department je olbelodanil, da je Nemčija pripravljena izmenjati diplomate, ako Zedinjene države pristanejo na to, da o-svofbodijo člane nacijske mirovale komisije, ki je bila zajeta po ameriških četah v zadnjem novembru, ko so te vkorakale v Severno Afriko. V zameno za te svoje diplomate, je Nemčijia pripravljena vrniti Ameriki njene diplo- ! mate, ki jih drži v Franciji. I Državni department je k te-| mu pripomnil, da je Amerika ! hotela izmenjati diplomate s Fraoirnjo, kakor hitro je vlada ! v Vichy pretrgala stike z Zdr. državami in sicer je bila ta po-rmdiba narejena potom švicarske vlaide. katera- je dobila za Ameriko odgovor, da se ne bo upoštevalo tozadevne ponudbe dokler se ne bo unadlno izvedelo, ka i se bo ukrenilo z nemško komisijo premirja v Afriki z nemškim m konzulom v Alzirju, DaJfe je državni denartrmmt Hbiavil, da (b^e toewtdevane informacije dane vladam, katerih pripadniki so.priisli po | okufpaeui Severne Afrike pod zaveznško ordroma ameriško oblaist. Todia ameriška vlada smatra, da nimajo tozadevne informacije nolbeaie^a oipravka s kakim izmeiniavanjem fran-| eo«3rih ali ameoskib uradnikov. Poles- tesa so Nemci sedaj prevzeli odgovornost" za ame-jTŠko diplomatsko sktrpino v, Franciji, ter «o isto odvedli v! Nemčijo pod nadzorstvom SS Set I NOV JAPONSKI VDABEČ NA GUADALCANAL V svojem dolgem in dragem 'aste GrradtaV-anala. so Japonci včeraj zopet prijeli zračno ofenzivo s svoje letaSske postojanke v MundL Mornariški urnd naznanja, da so Japomd v dveh dneh že trikrat napadli ameriške po=ito-janke na Guada1canalu, toda povzročili so le ma'enkostno škodo. Nemška dobrodelnost Washington. V Rotter-damu, katerega so Nemci razsuli z bomSbaim že v začetku te vojne, so ljudje zasadili parke s krompirjem in posejali z žitom, da bi tako imeli vsaj za silo hrane. Nemci pa so pridelek za&egli, ter ga potem ob priliki praznovanja sv. Miklavža v obliki kruha in darov krompirja razdelili med mestne siromake. To svojo "veliko gesto" so potem razglašali po radiju, toda niso pa povedali, kje so vzeli "darila", niti ne, da so rotterdamsld peki spekli kruli, iki je toil razdeljen, brezplačno. Naciji so hoteli i-grati Miklavža sami. (ONA.) Na tisoče otrok zboli vsako j leto za otroško paralizo. —* j Prispevajte v skled za po-i bijanje te strašne telesni! I----:------ Premogarska stavka j Wilkes Barre, Pa., 16. jan. — Najmanj 5100 nadaljnili1 stavkarjev se je pridružilo stavku.io- i ! jo, da so pričeli naciji klicati1 v armado tudi takoimenovane' pol-žide in četrt-Žide. Mnogi od teh so bili vpoklicani že me5XM» aprila lansko leto, kar priča, da je Hitlerju že tedaj pričelo primanjkovati rezervistov. j V nekem glavnem stanu, ki so ga zavzeli Rusi, so našli pa- ( pirje,: kateri so 'bili podpisa-'ni po Hitlerju in po bivšemu šta/binemn načeflmiku Keitelnn.-V teh papirjih je bilo ukazano, da se naj vpokliče tudi 50 ostotika Žide m take, katerih žene so pol-žddinje, ter tudi take, ki so 25% židje ali pa one, ki imajo žene, katere so le 25% I Židinje. Možje v prvi katego- K*vero\-rfiodjao od Harkova db \'oro«nei-Harkov železnicji; Ko-Totojaik, 22 milj isqfverovziu>-diio od Aleksivske. •Fronta ofc severnem EK>necu: MiJerovo, Kaditvenskaja ki 6 ch-ingih mest in železniških postaj. Kahtvensfcaja je samo 18 mi4j severovzhodjio od Liha j«, kjer ee stekajo žetlecsnice Mo-^kva-EoStov m Stalingrad-Li-haja. Severni Kavkaz: Bdeča armada, ki pcrodxra ob Stalingrad ITihorpeek železnici, je zavssekt E&nut, samo 8 milj od Prole-tarskaje in 23 milj od Sa&ka. Ostali oddelki rdeče armade Be bore komaj 60 milj vzhodno od Bostova. «^OsJ©aoji Kavlrei; nJWft madJe, H prodirajo proti seve-razapadu db Mineralnije Vodi-Rostov železnici, «o zavzeli Knrsavko, 35 milj od Mineralni je Vodi in 70 milj jugovzhodno od Ajdmavira ob Kulbanu. Ruifi so pričeli trojno prodi-rra«je proti Rostov u, ko so pričeli veliko ofenzivo pri Stalin-gradu, kjeor so vdaTfli proti severu, zapadu in jugu ter zajeli 22 nemških divizij pred Stalin-gradorn. Vsfted naglega prodiranja ruskih—armad so tudi itemske armade na Kjavkaeu v nevarnosti, da jim be odresa-na pot >za umik in jih kaj lahko zadene i«ta usoda fcot je za-dela 32 divizij pred Stalingra-dom. Tresca pokopan 8 primernimi častmi Italijansko-ameriške delavske organizaci je v New Yor-ku so poslale svoje predstavnike k pogreftra Oarla Tresca, ki je bil ustreljen nai Peti aveniji prritekH pondeljek zvečer. (Po(gneiba se je udiele^ilo o-krog 2500 oseb in govorniki, kot Lmgi Antonimi, Frank Oafnoefflieri, in drugi so imeli govore oft> odprtem grobu, VeČ kot sto polioajev je bilo na straži za shicaj izbruha kakih nemirov, toda ceremonije so potekle nemoteno. DLstrikjfcm pr^vdnik Ho^gam je dtejal; da imajo dosedaj še malo uspeha v raziskovanju, u-mora. Aretiran je sicer bil neki Oarmine "Gaiante, ki je bivši katznjenec in je brl spuščen tudi zdaj na svobodo pod pa-to®o, ter je v neki čudni zveai z avtom, katerega so morilci vporabili, da so po uboju Tre-«90a polbegniK. Oalanti taji vsa-I ko krivdo in pravi, da ni imel absolutno wofoenega opravka a umorom. Kljub temu pa je policija dognala, da je na potu iz policij ste postaie zasedel avto, katerega številka se ujema z ono, ki je bila na avtu morilcev. v aaovi oseimn oto Voronezh liarkov zelezjuci so Rusi zase- i dli AHeksejevko, 118 -milj seve-rovzhodno od Harkova in veliko Število drugih obljudenih krajev. Na severnem Kavkazu, se Rusi bližajo Majkurou in so zavzeli Kursavko, 35 milj od Mi-nieralhijili Vode db Baku - Rostov železnica, 70 milj jngo-vzhodno od Armavira. Rusko vrhovno poveljstvo )e v soboto naananilo novo veliko ofenzivo etrolej- ! skim poljem okoli Majkopa, Poročilo, ki je prišlo iz Moskve v London, pram, da so Rusi na 500 milj dolgi fronti od Voroneia do Kavkaza zavzeli 26 meat in železniških po-f4aj in poleg tega veliiko število vasi. Navzlic temu, da se Nemci i branijo t vso trdovratnostjo, naznanjajo Rusi inasltedn-je u-spehe: Juptno 'od Voroneža: Zavzeta je bila Aleksiveka, 118 milj -GLAS NA*0PA-- N«C Y»fc__' f MONDAY, JANUARY 18,1943 ' "—--, , , -- '___• -■ --__- •■ -- ---------------------------PSfrANOVLJEN L. 1893 RAZGLEDNIH Pile Anna P. Krasna - Ženske in vojna V zadnji vojni se je odlikovalo moogo žensk vseh narodnosti in 'Nemci so biH tudi tedaj tisti, ki so izvajali svojo prirojeno brutalnost napram ženskim bolničarkam in takim, ki so vodile reševalno in drugo vojno delo v neposredni bližini frontte in na oaemlja, ki je *padTo v roke nemškim četam. jSrbkinje, Francozinje, Američanke in druge pogum ne žeoie eo padle pod neonskimi kroglami aUi bile brutalno umorjene z bajoneti zato, ker so branile svoj9 domovine in domovine , svojih zaveznikov. Toda Nemci, ki gledajo na žensko, kot ma nižje bitje, ki je ustvarjeno le za kuhinjo, ter za otroke m za naslado moškemu svetu, vlcijub temu uporabljajo ženske za svoje vojne potrebe. Bus i eo večkrat uj«H Nemke, ki so bile na ruski fronti skupno z nemškimi četami. Nekatere eo bile tetalke, druge so simile v posebnih ženskih pomožnih oddelkih. Rusi so te j ženske opisali kot izredno za-I grizeoe in vzgojene popolnoma v nacijskem duhu. Imele niso nobenega žeaiskam svojstvenega občutja in so gledaje na Ruse, kot na ničvredne živali nižje vrste. Mloderne ruske voječakinje pa so po raznih časnikarjih ki iporočemlcLh, ki so jih imeli 1 priliko videti v akciji, opisane, kot nekaj izrazito ruskega. [ Vkljub svofi pogumnosti in volji do ubijanja sovražnika, | so žefasko-nežne inMigm-tne ter materinske v svojem nastopa. Živ dokaz tega je bila Ljruimiki PavKcenkova, ki 1 ie bd*a pred nedolgo v Ameriki m kateri so se povsod čaraa; dolga sezona; dobra plača- > rBT7PTY COED 33 W. 35th OTREET 12tb Flbor NEW YORK, N. Y. 1—lStb to 22nd (5x) . . . ..N;;dai evaiue Zn časa a:tMrr"i§r civilne' v<;ve je t.rjj .)«»". predsednik Lincoln pisnit od neke */*n i.v, ' ki se je podpisala z imenom 1 Enima Ella Oaroll. Ta pisma so vsebovafla popolne obrise in načrte presenetljivo dobro zamišljenih mamevrov, katerih bi so morale poshdirti severne ar- j made v vojni imed ameriškimi ' državami tedanjega Časa, ko se Je šlo za odpravo sužnosti. — Lincoln je ištudiral strategijo, ki mu jo je požrl jala ta ženska in v bojth v Tennessee se je a rmada severnih diržav ravnala" po naftrtih strategije, katero jim je začrtala ta ženska, kateri so kmalu nadeli ime vojaškega genija. Armada je sanira dala tej hišni gospodinji, (ker to je bila), priznanje, toda ne s prevelikim navdušenjem, ker vojaški voditelji neradi delijo glorijo v tokih otzdrfh z ženskim svetom. O tej ženski je tudi spisana zanimiva knjiga, po kateri še danes brskajo vojaški iz-1 vedenci, toda tega ne odlaša jo. | Ob priliki nefee tih® stave, ki je prikazovala ženske uspehe na raznih poljih, sem videla o-prs dejanja neke Harijete Tubman, ki je potoegnila iz suženjstva in potem "tudi rešila in odvedla na varno zemljo 300 dragih sužnjev in sužnjic. Črni suž nji na ameriškem jugu so jo nazvaii "Mojzes", ker je po-veitta svoje ljudi iz suznosti, kakor Mojzes. Tekom civilne vojne je b»feu t« ženska uradna »pijanka severnih armad, ki so s»e borile za odpravo sušenje- .1 Ti arz t v a. T času Marije Antoinette je vodila na dvor bataljon žensk neka Theroigne 'de Mejricurt, da so bile pred kraljico • položene zahteve ljudstva, ki je sfcrada&o medtem, ko je dvor živel v razkošju. Kraljica pa je ženskam naivno svetovala, naj ljudje vendar jedo kolače a^o »imajo kruha. Pogumna The-roifgne je bila >po tem dejanju { prijeta in dbdolžena poiskusa umora kraljice. Radi pomanjkanja dokazov in iz strahu pred ljudsko jezo, je bila končno o-proeoema. Rusi so imeli svoje Pavli, čenkove" že v raznih vojnair in tekom zadnje svetovne voj-j ne ae je posebno odlikovala Masrija Bolčkajeva. Ona je vstopila v armado v letu 1915, ter je organizirala "Ženski bataljon smrti", kateremu je sama poveljevala. Te ženske m> Me j naravnost v strelske linije, da so vfečDe na varno ranjence. Knale so seveda tudi rabiti o-rož je. I ; ": ■ i SONART REKORDI Lepe Melodije! Št. M57I—Na Marijane«, polka Kje so moje rožice ' Marička pegfe—polka I>uque«ve Unirsrdtj tamburica orkester Št. M57S—Terezlnka polka Na planlncah—valček Jerry KoprivSek in orkester Za toe. cenik in cene pioSč s« obrnite na: JOHN MARSICH, ^C^JMa^SirfUS^Iew^wfc^ Rat jsva* Vr^m s\ f ar - kaj drugih ameriških Slovencev, bi na podlagi tega pisma lahko napisal izvjsfen zgodovinski roman. Ker pa nisem, ga bom priobčil, kakor je. Saj na v»e zadnje čista resnica je bolj podučna, nego pa pomeja-na z leposlovno domišljijo. Sicer pa se pismo samo na sebi č-ita s takim užitkom in zanimanjem, kakor kaka lepa povest a!li roman. . .* SOŽALJE POLJAKOV. (JIC.) — Poljski Inštitut Znanosti in Umetnosti v Ameriki, je naslovil ministru Savi Ko?anovi£u naslednje pismor MV imenu [Poljskega Iiwtitu-ta Znanosti in Umetnosti in v svojem lastnem imenu Vas prosim, da •prejmete izraz našega globokega sožalja o priliki tež-ke izcrube. ki *Vas je zadela s smrtjo Vašega slavnega strica, g. Nikola Tesle. V imenu vseh T>oli«krh znanstvenikov se pridružujemo tudi izrazom spoštovanja spornimi velikega učenja ka in izumitelja, ki ga je Jugoslavija dala Združenim drža vam in vsemu svetu." Prof. O. Halecki, prods. Poljskega Instituta. JUNAŠKA SMET SLOV. ČETNIKA. V prvih, dneh oktobra se je zadelo nasilno preseljevanje slo venskega prebivalstva na desnem bregu Save. CetniM so odšli v te kraje na pomoč nesrečnemu prebivalstvu. Med njimi je bil tudi Ivan Majcen, znamenit po svojih junaških delih, zaradi katerih so ga preganjali Italijani in Nemca. Ko so Nemci izvedeli, da je Ivan Majcen v hiši svojih staršev v , St. Janžu, so hišo oboklili in za. i htevali, naj se vda Majcen je , začel nanje strel jati in je ubil štiri nemške vojake, sedem pa jih je ranil. Nemci so morali prinesti metalec min, da eo z njim pomšilr hišo. V ruševinah svoje hrie je ta junak našel »mrt. Nemški častnik ga je dal pokopati z vsemi častmi in v fevefjem nagrobnem govoru ga je svojim vojakom postavil za vzgled hrabrosti in rodoljub-nosti. . SlVALKE. izkušene, na fini slami; dragi klobuki. — JOHN FREDERICS 29 K 48th STREET NEW YORK, N, T. ^ ^ ^ ^ 1—1$, 19^ 20 . umcsmuJTE v ameriko THE NEW ENCYCLOPEDIA of § MACHINE SHOP PRACTICE 0Q Z i institut* of TtdmUnr v . ? O George W. Barnwell Ds mh^hhmmmbhhimmmm Podlago ta meha- ^ _ ^P^Ii^HMi nično ma nje st O morete dobiti 5 t« natanko, kar (T) b iiB^^U^P^^^^ um w^nntk ^ iy - Pojasanje vpora- <* mš&jFlf §r TBake®a Btn> n ISJ l1 ,2 WtMBtjrir w ia> orodje in me- ^H na5rte hni;_j Kuoflti prt vMJlflARNI » . -iionwir PiiMjnmifl ro i fW Wert im RL New fM 1 M (IT R O * A Y K R ptwlitivtji wiyoini iPBmo sw I ^ viham« IWlJiH w TENNESSEE X>HNSCW __z — i VAN HiarLiis i r1-1 ; : * ^ KUTH BUSSIT LIONEL BABRTMORK MAJORIfi MAIN • . 5 s REGIS TOOMZT FUiMkA Isrm. U io w>li>i John L. Btilfta«. Vta* 1mL •» Pf— p* 3. Wmifr RubI»od vodstvom tnnium Diet«rte, td v«m J* Ami "Tb« Uf« of KmII* Zate". "Lovi* pMUur." KEPaSTBOAWE PRSD0TAVS mr LJUDSKX C£XB A S T O R »roadway and 45th St., H»w York i W rV VW» odprta, ob to l.|Hln Goebbtli napoveduje Nemcem hode čase i i 11 - ■■ — 'totalno vojno' *\ (Oo^feele pozablja, da je bila Nemčija tista, ki si je omislila to idejo to-taln« vojne.) . Goebbels piee, da se morajo vsi Nemci zavedati, da ^ postala sedanja vojna za N«moe borba na iivl jeaje in smrt. IAaboo, U. jan. — Dr. Goeb-bete priznava v svoji zadnji izdaji revije "Pas Reich", da pretijo Nemčiji hudi časi, ter da »toji nasproti težjim nalogam, kot v Tetu 1939. "Mi se borimo na vzhodni fronti," ptte Oofl>bel«, "proti sistemov ki je napravil iz vojne HITLERJEVE SKRBI NA BALKANU J - ■ —* i Poročita ia Srednje Evrope in iz HmlVnns prihajajo sean i po mnogih postranskih potih in so radi tega cesto nejasna in ! včasih tudi v nesoglasju med seboj. Vendar pa zdaj nedvomno ' kažejo, da 90 zavladali na Bolgarskem, v Rumtmiji in na Ha- 1 džanakem resm nemiri, ki meje skoraj ie na spložno ljudsko • vstajo; tudi galerijski boji v velikem obsegu Se vedno divjajo * v Jugoslaviji in na Ogrskem. DokSer «0 nem&ke amnade Se nedotaknjene, bi bilo nevar- j no precenjevati pomen teh dogodkov, vendar pa »o to Ml ne J aopet novi dokazi, kako se je smer razvoja vojne obrnila. Vse -to ovira dotok Hitlerjeve oskrbe, topa njegove deiavsfce sile j v času, ko nacvsti ie sami priznavajo, da jim primanjkuj« mo- ] etva na ruski fronti. In to se bo še poostrilo v teku shne, t i isteui času, ko se po&ožaj prebrane neprestano aiofcea, d očim j se vale ruske mno&ice vse bHŽje in bližje ooemAja samega oaišča. 1 Razpad balkanske fronte leta 1918 je glasom Ludendorf- i ove izjave ''zapečatil usodo ^etverozveae" — današnjega osi- 1 £Ča. Danes na Baflk.wiu ni zaveraaiSkejga bojišča^ pač pa divja- ] jo tam boji tretje fronte in Hitler je danes, ko se mu je ponesrečilo zaseeti ruska petroClejjdca ležišča, mmogo bolj odvisen od rum umskega petroleja, kakor je bil kajzer. Prezgodaj je Se, da bi začeli danes sestavljati posmrtnioo osiScu, toda zagotovo i je, da se "bo izplačalo opazovati nadaljui razvoj dogodkov na Balkanu. 1 Nemški interes narekuje iz 3 raoffiogov uradom v Wilhelm-stra^se, da store vse potrebno za pomirjenje Balkana, ter da zgrade na tem ozemlju, na ta ali oni način, obrambno zvezo, ki bi ohladila to žgočo aemUjo. Prva točka je grožnja invazije z juga; druga, motnost, da se pojavi potreba napasti Turčijo; tretja, in ta je najbolj važna, potreba oevOboditi čim več nemških čet; da bi mogle oditi its Balkana im nastopiti kje drugod. Spletno prevladuje mnenje, dla so bfte to vodilne mirili v nepreetaarih Hitler j eailh pogajanjih z balkanskimi državniki, vk'jučno bolgwrskega vojnega ministra Mihova in obeh romunskih Anrtonesoov, predsednika Jon-a im podpredsednika Mi-cbael-a, ki «e odigravajo v prisotnosti ministra zunanjih za-vom RSbbentropp-a, 'n»5e!kwika general-štaba ZeHzJer-ja, in feldmafršala Keitel-a. Madžarski vojni minister Nagy se je pogovarjal s to skupino včeraj. Poročila iz nevtralnih virov trde, da je Hitler podonavskim ministrom izjavil, dia ine zahteva od n^h, da bi mu sli z vsemi Fvojimi vojaškimi sMami pomagat na finskem, da se pa ne bi smeH raogibaiti uporabe svojih čet v obrambo ozemelj, ki spadajo v njihovo neposredno področje. Tak načrt obrambnega sistema pod vodstvom nemške vi-j' soke komande, se bo morda Balkaneem zde® zapeljiv, ker bi jim navidezno dovolil rešiti ae nadaljnčh žrtev na ruski fronti. Ako bi prišlo do tega, bi to pomenilo, da bo Hitter od zdaj naprej zahteval od Francozov razredčenih vrst svojega vojafikega in induStrijsikega moStva. . .. Geograf&ne potrebe zahtevajo v takem načrtu balkanskega obrambnega sistema razdelitev odgovornosti v nekaterih azirih, toda v gplošnem bodo Nemci uepopnMljivi v tem, da mora biti strategija koordirana v vseh teb ozemljih pod nemško kontrolo. V tem slučaju bi pripadla obramba Egejskegsa morja Boilgaroim, obala ob Čmem morju Rumooom, Bolan p« najbrie Madžarom. Hiitier ji dbljubU, da bo dobavljal iz Nemčije potrebno vojaško ooramo, toda povedal je, da ne more odporfati večjega Števila čet Od Italije ni zahtevali ničesar glede obrambe Balkana, izvzemži zaSčite nekaterih etsejskih otokov, ker »o Lahd v svoji lastni zemlji dovolj zapoaijeni. . . . , "GLAS NARODA" ca ar M mru> Owaat ud PihH*il by Slnvma PablUbtag Ooepanj, {A Oorporattoa) PUW ^MtomTliMttL1 Hx*** tU WSJST 1SU 8TREKT. NEW ZOBX. N. T. 50th Year ud HoUday*. Z* 0U0 Uto HM m Antriko ta Kuado a-| n pol leta |Ir-| m 6etrt teta tLSCL — S« New York a «*> teto |7.—; m pol Itta «m tm. taoaoMCro aa celo Mo fTv—; a pot leta |aoa «Qlas Naroda* fartiala yiakl dan imwwmM sobot. oedetj to praaaltor. "GLAS NAJKODA", ti« WEST 1Mb Btatai, NEW IOBK, N. X TMm: CHateea t—1X41 Sobotne mislr Kdo tma pravico do avstrijake^a prestola? — :i (Skrivnostno pismo m Argentine.) - Rse:IVANBfDKQyiNSKI, Pittsburgb, Pa reden, važen in nenavaden dogodek. In vidite, tako pi«™>p. sem pred letom dni jaz prejel, od nepoznane mi eaebe, od ale?«ti-«ka redovnice, iz Argentine, iz Buenos Aires, ki razpravlja o prej omenjeni zadevi. Pred nekaj leti je izšla knjiga pod nitslovoro: "They did not Die in Meverling," katero da je napisal s pomočjo nekega ameiTskejga pisatelja Rudolfov sin sam, 'ki Živi tu v Ameriki kot ugleden državljan, seveda pod tnjim imenom. Toda knjiga me ni prepričala. Bila je po večini izmišljotina, kot mnoge druge prej ,radi dobička, kupčije in senzacije. Vse drugače pa je bilo s tem pismom. Čim dalje, oziroma čim večkrat sem ga preoital, tem bolj sem bil prepričan, o njega verodostojnosti. 1 Ker mislim, da me po enem letu in še posebno v sedanjih^ razmerah več ne veze dolžnost molčanja, kot je želela, pisateljica pisma,, zato ga bom priobčil v tem listu. Seveda ne hkratu kajti piwno kot sem dejal, je sila občii no, obsega 18 velikih, s pisalnim strojem tes-i no natipkanih strani, vrhu tega j pa so še na številnih posameznih lističih, razne priporrJbe,, dodatki, pojasnila, razlage. Ta ali oni mi bo mogoče dejal: Ampak čemu se s takimi rečmi zdaj ukvarjati in čas j tratiti, saj stare Avstrije že davno ni in je več nikoli ne bo. Mi imamo pele dovolj drugih, dosti bolj važnih problemov na dnevnem redu, nego je propadla liarbsburaka rodovina. Ta mesoo je minilo ravno leto dni, odkar sem piejel ia Južne Amerike, Buenos Aires, zagonetno pifcmo, strogo tajno in zaupno, in ker je vsebina tega pisma v zvezi z Otonovim sedanjim ameriškim pokroviteljstvom za osvoboditev in obnovo stare monartiisticne Avstrije, in ker se je v tej zadevi že toliko pisalo po časopisih, zato se čutim dolžnega, da tudi jaz spregovorim o tej stvari par ibesedi. . Vizemimo slučaj, da bi bila zares ob koncu te vojne upo&ta-vljena avstrijska monarhija — kar pa je velika nesmisel — le mislite, ker ne le Slovani, ampak tudi avstrijski Nemci sami so sovražni Habsburški rodo-viai ievz^niši posameznike, ki bi imeli osebno korist od tega ■— ali bi Oton imel pravico zasesti na prestol t Daleč od tega. (Pravico do avstrijske krooe prarvi sin prestolonaslednika Budotfa in obenem naš človek, po materi namreč Slovan in po vzgoji pristni Slovenec. Mož, kateri je sin ruske kne-ginje Kateiiae Jurjevake, krušna mati mu pa je bila slovenska žena na zelenem Pohorju Štajerske, kateri je bil proti pri I merni odškodnini izročen v| rejo. . Pa ne samo to. On je zaveda ni Slovan, odnosno Slovene*, ki je vrhu drugih modernih jezikov popolnoma vešč slovenšci ne v govoru in pisavi, a tudi drugim sflovanskim jezikom je kos več ali manj. . Kje pa ai to pobral — bo, vprašal citatelj. Le potrpljenje, vse vam pojasnim. . Ako je človek' pred 100 ali več leti prejel pismo iz tujine, ko ni bile rodove k ustne zveze, je to bil že dogodek, danes je dnevna stvar. Ako danes kdo . dobi list iz daljne tujine od . poipoflnoma neznane nra osebe, . in ta list je več nego 10 krat , težji od navadnega lista, to pa ► je že nekaj posebnega In ako ta list piše redovna oseba za samostanskim ^idovjem,. o po-' svetni zadevi valio dejstvu, da 5. ji to prepovedujejo pravfla n?e-\ njega reda, to je pa že zelo iz- •GLAS NAHODA" - n«, ___ . MONDAY, JANTJABY18,1943 / . KUHARSKA KNJIGA: a Recipes gf Ali Nkfioiis RECEPTI VSEH NARODOV HPB Stane samo $2.°° »"Knjiga j« trdo vezana in ima 821 strani*^! Recepti «o napisani t augleftkem jeziku poaeM m ao tudi v jewku narpda, Id nr,u je kaka jed i>os«bQo ? oaeadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se xanimajo za kunanje in ac hočejo ▼ njem čimbolj uveibati in izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENlf: PUBLISHING CO ?I6 West 18th Street Kuw York. V V labia boorberji bo *e pod&U pre j ko Angleškega kanala okrcg poldne ter so c napad* nadalje* vali do poanega poldneva in sicer co napadali sledeče točke : Lille (tu eo po nacijtb kontrolirane Vojne industrije). Bomlbe »o razruiile Železnike iwtwe in zadele tovarne. fit. Omar — ktfer je nemško letališče. Britski Boston herii so napravili na letalih veliko škodo.. AbKeviHe — kjer so boniberji tipa Vwi Ventura spremljani nwmj&ih letalih, v se epe-stili nizko nad veliko letaHSft* in spustili bomfoe. i' Severna Francija. — Letala tipa Mosqnitos so ruSili železniška križišča in železniške popra vfljanice ter lope za lokomotive. » Hciendska. —Tu so bile glav ne točke topoveke pozicije in železniške proge.. Štiristo letal nad ho-LAHB6KQ qf francijo j Zavezniška OTačaa sila, se-etoječa iz bombnikov in ameri-' ških ter (zavezniških lovskih letaj, je priredila 13. januarja enega največjih dnevnih zračnih napadov na okupirano JIo-land^ko in Francosko. Napad je M! izveden s p:ibJižno 400 aeroplani. Najhujši napad so napravile leteče trdnjave (Flving For-jtreseee) katere so se zakadile naravnost skozi roje nemških lovskih letal, da so mogle opustiti bombe direktno na indu-strijalne točke v Lilie. j Pri napadu na Idile so bije iz gubljene tri leteče trdnjave in na Holandskem eta bili sestreljeni dve angleški lovski letali. Tri sovražna letala sta •bila uničena. . Leteče trdnjave in brit.ski FICBDO JrVAJfCC » - -« ^ ■ * ................. m a ___ • *10T«|»rt» .............M PKTfia JEREB Mia rot* VASI LIJ M IRK Pndokab-a .......JS /MUKO PKKLOVDD: tf ookrat *r .................$> Hlara J* Ori«ra» Mane _. Jt MleiU. pafld se alMtos s it . ». . • t Dv® pneli (Potom) se ssW xb«r in *•!•-- JI NaH iilmiil, iii|l»M> , M imai Ifceri, tUfcinn) «L ^ U TAMBUlUClt NA GORENJSKEM JS FL$TNO, podporni slovenskih narodnih ptrrwJ za tsmhnrite. stalil Mar ko Bajnk ..........• •.. .Ti Hfcwwgl«! ynfcegMiMseiSWia- M eiWM ObkU. - T T - na pnopori----—rr- m za uiaa: P«4uk a d tre. — « mi| —» fgrfilM . _______ n_- - -.....L~ 1 '. . • W KLAHK: Bori »riikjn. ~ R^Md---Ji PEVSKIM ZBOROM ' POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KAUTE. , SIjOVENSKE PESMI ZWrfcn • nnrodnOi pmmi UM Glnsbenn Mnticn f . i Gm — tLM Krnil Adami«—16 JUGOSLOVANSKIH NA KOVNIM PESMI » Miki ( . *EST ifAKODNIH PESMI m M- i m ** ....................j® ŠEST NARODNIH PESMI m m- te* M -..........A-......* , 1 .v . ■ ■ - . • • i Fran« V«uturiM~SE8T MESANIB IN MOŠKIH ZBOROV .......« ■ • I poa jmM-a MiiwB in. — _ i ■ Mr Jereb—OSEM ZBOROV u nctui) .«•• Ji 1 [ , * Moški zbori L >8KAR DffVt , 1 Barttca; OJ. moj f#Qfi 0 toni. Cam ai, tut)«, dm ▼ rma pol- • • • k » L 3SKAR JMKf i MtSao, Dabcn «D|a; Ko pUM-ca na tuj« gn; Sod : MoJ nlk» «a kanjt&a dra; Doblr son D*-1 semce; Slovo; Je rpflmUa hK « IfTT- ADAMIČ. i Vab noC prt potod ...........JS k Jnrjeva .JS Hodi Micka doaao; Kaj droge-S» tofcni Mitrki •>••<>■ivanjem v Londonu, se je komisar Kolotov za-drža! v daljšem razgovoru s premierom Churchillom in se fees tal s predstavniki zavezniških narodov. Poleg tega ee j* •sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Ninčičem. Na sestariku sta razpravljala o vab nih vprašanjih ki gauiinajo So vjetsko unijo tn Jugoslavijo. wraoe za naipreoea v V07SK1. Kar vojaki ne marajo po izjavah književnikov v vojaških taboriščih, so take knjige, kot na primer "Državni papirji Orover Cleveiandarr navodila za ženska deia ali pa očae knjige za matematiko, ki Se bile dane pred kakimi 50 leti. I Voditelji kampanje zato im-prošajo čjbčiustvo, naj ne iz-p aesnijo podstrešja m kleti od , nepoirebniih knjig, marveč naj Ipri^pe^ ajo knjige, ki bi jih sa-[ mi eitali. Zato naj velja geslo: ^Kbjiga, ki jo sam rad čitam, I ie dobra za vojake." Odbor je začel svojo' kam-pm>k) s sledečo izjavo: : "Doibva .knjiga je za dcfbro POTREBUJEMO 6IVALKE za šivati na finih' slamnikih. — Dobra piaiča in", dolga sezona. — VpraMjte pri HUMBERT & GitEENE, Inc. 40 W. m ST., 7th. Floor ; NEW YORK OPIT 1 — 18, 19, 20 dIV AL KS 25A SLAIZ "ML UAN" ©L»AjME. LE50N HATS, INC. 32 WW. 39tfc STREET 7 th Floor NEW YORK OITY SPANISH to 8i l fWBOWy * Apas-•41ns t nnlogab. — Spiuwli«^ Kkatn atonden. — Spisal J« Je H. » L* Cortina. Tla knjiga Je popolna to pr&T nt« pri krajfiana. Od prva do aadnje strani Je tn popolnoma Uta. kot Jo J« pisatelj napisal In kot je bila prvotno izdana >sa ftijo ceno. Ona Je t&to nizka, ker 4o N porabile prvotne tiskarske for-ate, tn ker je pUatetj ipn>l ngjo ce ao. Po tej pri prosti stopnje valnl metodi vam Corlnta pomaga, da se labko na-oOte BpuniSine. nesantinlrlk ln zapletetdb slovničnih pnrvfl ter t«fl na brati, govoriti in ra-mactf Spanako. Oorinfcom kratico a^todo m odobrili nSWjl, procesorji^ fiole, poslaništva in rksportn« tvrdke po bolem svetit. I« praktiCno, pHptnctn In uspeSto. Prodaalb J« btio nad 2.000,000 norttoovlb knjig. . i če vm ta knjig* Mtnhnlvn, Jo UU* ko urofit* pri KftJNIAKNI sunawic PUBLISH mo COMPANY, 21o West 18th Str^i •**m fork. N. Y. — CVoa le woo tl- Pedro je z nenadno 'kretnjo aorabil za ročai efroiesra moča, ' dvignil clnvo. ki jo V 'bil v resnici rxrveeiL in zamoBdo de.ml: ] "Katera Mati božja ncei dra , zoc+^omtV "Ona nad tflfbenm&TOom^r ie tiho odfi-ovoriila Marija. "'^Ona aiad tabernakeljnom," je ves poln strahn ponovil mladenič. In v njegovih potezah se je zgražala za hip grozotna mised, ki ga je bala »preletela. ■ *' Oh, ®akaj ga ne noei nobena' ( draga Mati b^žja!" je živo in j strastno nadaljeval, "žakaj ga ne moei nadškof na svoji mitri, , kra|j v evoji kroni, zakaj ga ne drži hudi« v svojih -krempljiht ITropal bi ga sate, pa naj me stane živTjenje aH zvelidanje. j. Toda presveti Devici » taber-1 nakeljna na® sveti zavetnici,; jaz — jaa, M sem bil *v Toledti rojen —nemogoče, nemogoče!" | 1,4 Nikoli, ** je dejala Marija, lekoro noHAncs "pikolL " | tn zopet je začela jokati, i Pedro je e togiim pogledom ! strm cd v mimo tekočo reko. VI reko, ki je pred njegovimi po-| ^rladi tekla in tekla in sa ob ujp govih nogah razbijala ob ekali. j na kateri je oeearsko mesto se-zidano. . "ft ' * ' Tolodrika «tefaica. Predrta^ vi ei good vefikanekib palm, kft terfh ve^e «e prepletajo in tako tvorijo neizmeren, vettBaefcen ofbok. pod njim pa živi cel »ve* nnuBljeneih in resničnih bitij živ Ijenje. Id ea jim je podel® n-metniaki dnh. Predstav si brezmejno zmes ln& in sence, t kateri «e mešajo pestri iaiiki Icanih oken e temo ladij in med seboino pronicnjejo» kjer ee hK65 svetilk bori % mrakom in se v njem ragnbtja. Predrteni in »vet kamenja, velik kot je doti nasSe vere efcriv nostea. kot nje izrodila, zagoneten, kot njeni simboli in vendar Se nimaš niti najbolj oddaljene predstave o tem vekovitesm eoo taxwaku v<4aneetl In vere nagih prednikov kamor so rastreefa stoletja r tefemovanjn »klad svofie vwiuffti. domišljije is srojlh umetnosti. . — mT— {Nadaljevanje prihodnji*.) SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri naročbi ae poslužite naalednjega kupona Poiiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za . Moje ime -——__I_■ 81, nlica ali Box St-—____ Mefeto in držav« —____ Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK ime ne mogel razumeti. So že-11 je, ki vstajajo v ženski duši in groze, da jo bodo zadušile in se vendar izdajajo le z vzdihom. Blažene misli, ki nam »prelete možgane, nepojmljive prikaeni naše skrivnostne narave, ki jih mož niti za mogoče ne more imeti. Prosim te, ne vprašaj me po vzroku moje bridkosti, če bi ti ga razodela, bi me morda zasmehoval/* EPo teh besedah je zopet sklonila svoje čelo on pa je ponovil svoje vprašanje. Kazadnje je krasotioa prekinila svoj molk in rekla svoje* mu miljencu z zamolklim pridr žanim .glasom: •"Ti brčaS; blaznost je, ki se ji boš smejal. - Pa ni6 ne de, ker hooež, ti bom povedala. "Vlčeraj sem (bila v stolnici. Bil je praznik presvete Device, njena soha, ki se na velikem oltarju dviera na zlatem podstavku, se je blebetala kot da bi v ognju Žarela. Glasovi orgelj so se tresli, od odmeva do odmeva so plavali po cerkvi, v kotu je duhovščina zapela: * Zdravo kraJjioo.' Molila sem,, molila, popolnoma "zatopl jena t pobožne misli, nato pa sem se, ne da bi kaj mislila* oorla in pogledala proti oltarja. Ne vem, zakaj so se moje o& uprle v soho, ne. slabo sem se izrazila, ne v Dodobo; nprie bo se v predmet, ki ga doklej nisem opazila, pred met, kd je. ne da bi si bila mo fi-la razložiti, vso mojo poeor-no:>t nase poteenil. Ne smej se — ta predmet je bila zlata zapestnica ki. jo Mati boHa nosi na roM. na kateri cfr^i svo-jeca ib^neim Sina. Obrnila sem ooeled orof in hotela ropet moliti. Nemciaocer Mo^e o5i >so ^e rjel.cte zr»net Trgale k oni« tA^Vi.. T!«o?erp Tvlos'-rve njenih tlerr.«wtov w na Saden način odbijalo ev^tJftbo oTtarflih Kre«\ ki «o v 7mh odspvnto. M5-1 i-5mir rrjrfih vivnje^ih. zelenih in njrn«n?h »refUh isfre^ "ni-jcalo Vrcxr Namenov kot| v^tinpo. (^niptiTh atomov, ko* •ni lonfi VMn tr«7l nn^liATill) ^tntif^r katerih je nerazumljiva Bila je lepa ; imela je ono "o-i poj no" lepoto, ono lepoto, kix\ ničemer ni podobna lepoti, ki' jo naša domišljija pripisuje am pak je vendar nadnaravna. Demonsko **lepoto' e katero včasih hudič opremi svoje kreature, da postanejo na aernlji njegovo orodje. L(jribil jo je. Leenijo, ki ne pozna meje in mere; ljofbil jo z ono ljubeznijo, ki oznanja zveličanje, pa nebesa vliva le, da prinaša pokoro za krivdo. Bila je vihrava, vihrava in prenapeta kot vse ženske na svetu On praznoveren, in poln poguma kotvei možje njegove dobe. Njej je bilo ione Marija An-tunez. Njemu Pedro Alfonso de OreTlana. Oba sta bila To-ledanca in olba sta -živela v mestu, ki sta bita v njem rojena. Pripovedka, Uri nam sporoča to čudovito zgodbo, ne popove-je nič drugega o osebah, ki o njih govori . ' Kot resnicoljuben kronM, tudi jaz nočem niti besedice lastne iznajdbe pridodejatf, da bi ju bolje <&namenjal 'ŠT Nekega dno jo je naiiel v «ol-aah in jo vprašal: "Zakaj jo- O trla je oči, ga erepo pogledala, vzdihnila in zopet začela jokati. | Nato je Pedro stopil bliže k Mariji, jo prijel za rotko, uprl komolec ob arabsko ograjo, od koder je krasotfjea jpledala na reko, ki 5e numo te"kla. "m vnovič vprašal: "Zakarj jokaš?* | Taio se je šumoč vfl ob njegovih noteah t^kozi skale, na katerih je 'sezidano ce^aTfco mewto. 6olnee ^e zahajalo za bližnjimi prTrči rproti dolinam. ve^e»ra meHa «e je crfb»la kot T)aiml»n iz -v>i5nieve t^T^oe. in le cnottSni glas je motil globoko . ..j. j IVTnrina je vzVliikuila: 44Ne vnraSal me. zakai da jokam.'* vnrnžiij me. zakai ne morem ti odgovriti in_ti bi O. A.. GEQUEE: ZLATA ZAPESTNICA Kratka Dnevna Zgodba Dajte knjige za vojake ■ razpoloženje vojaka ravno tako vredna, kakor projekti! za fronto. Taka knjiga se lahko bavi z vojno ali z mirom, labko seže od vprašanj sedanjega £esa nazaj v zgodovino aLi življenje-pis, knjiga mesa biti zabavna ali rasna, more dajati važne tehnične informacije za napredovanje v vojski ali mornarici oziroma v kasnejšem civilnem življenju. Pred vsem pa naj ne bo preveč obrabljena knjiga, cunjasta in umazana. Prva funkcija vsake knjige je, da jo kdo žita. Le knjige v dobrem stanju so za rabo. . ' "(Kot oročrje v vojni idej, knjiga ima avogo me»tov v tej vojni Naši vojskovodje jo smatrajo kot važen del opreme. 1 NatSa »vrha je preskrbovati vojake 2 dobrimi knjigami. Mi hočemo dobiti knjige tudi za i U30 središča izven vojaških taborov, kakor tudi za knjižnice ameriške trgoreke mornarice, končno pa tudi za moške, ženske in otroke v obrambnih pokrajinah, kjer naval prebivaj etva je preobremenil tamošnje knjižnice. Organizacije, ki podpirajo letošnjo Victory Book Campaign so: Ameriško k n jižniča reke-, odruženje; Ameriški Rdeči križ in TT230, kakor tudi druge organizacije kot so: National Catholic Comtmmity Service, Jew rah Welfare Board, Salvation ' Annv, National Travelers Aid Society. Knjiee se lahko prispevajo Msaki izmed omenjenih oi^anizacij, 'kakor tudi vsakemu klubu, cerkvi ali pa kaki dru«i javni organizaciji,, ki jih naprej cdx»o$ljejo centralnemu nabirali»5u. — WIS _ . * - 'SE " • Itae 5. januarja je započela : letošnja kampanja za nabiranje'1 knjig za vojake, pod imenom! i * liH3 yktory Book Oampai^n.' ( Cilj je naibiranje vsai 10,000^001! kajig. Pri letošnji kampanji)« polaga naglas zlasti na ka-1 fcoivost knjig. Praxridin\P. Adn,ynrgr mianf pisatelj in »^predsednik kampa- . nje, je Izjavi; i4Fanta'e radi -tajo eno vreto knjig, ki jih lju- i dje citajo doma. Kadar kitate kako dobro knjigo, ki jo uii-:« vate, 8i labko predstavljate, da1 < jo ibodo vojaki radi čitali Ko • ste jo prehiteli, naj ta knjiga i postane Victory' Boci, Pa bo-J >te gotovi, da jih kak vas pri-iaf irlj izmed vojakov, naj fbo v Afriki ali na Gitadalkanalu, bo udi rad prestal/' , j Lanski pogon za nabiranje knjig za vojake se je razteeal 1 skozi dobo desetih mesecev. Letos pa odbor upa, da dcaeže po-oolen uerpeh 5e tekom dveh me-eocv. Leta 1942 so Ijadje prispeli več kot 11,000,000 knjig za razdelitev v vse" kraje sveta, skoraj polovica teh knjig pa ni bila za rabo,, ker je o-ed-ftavSMa Trsto ;kiyig, ti jih povprečni vojak ne eita. . Vojaki najraje čitojo nove knjige, ki so, najbolj poljubne, takorvane "beet sellers'' naj bodo romani ali kaj drugega, detektivske povesti in šaljive knjige. Nekateri ljubifo tudi pesmi in Shakespeaiea, dragi dajejo prednost knjigam, spisa-nim od ameriških dopisnikov v inozemstvu, -katere knjige opisujejo politični položaj v tej aK oni de&eK. Preeej pa se povprašuje tudi za tehnične knjige, nedavno izdane, bi so v TRmirti" TJl nninrjwlrlr tt neugnanost enako omamlja ta. "Vstala sem in Mu iz stolnice domov, toda ona predstava je (bila še vedno v moji misli. Legla sem spat, pa nisem mogla. Noč je prešla vekomaj v onih mislih. Ko se je danilo *o se zaprle moje veke in — alt verjameš — še v sanjah sem videla ženo, temnopo1^ lepo ženo ki je pred menoj sem ter tja hodila, izginila in zopet prišla in nosila Idšp iz zWa in draguljev; neka žena, ni bila pre-sveta Devica, ki jo častim in pred njo klečim: bila je neka druga žena, ženska kot jaz, ki se je vame ozrla, se smejala m me zasmehovala 99 "Ali ga vidiš?' se mi je zdelo, da mi pravi in je pokazala na svoj lisp, (Kako ee lesketal Kot obroč k zvezdic je, ki so ga ukradla na poletnem nebe-su. Ali ga vidiš^Toda ni tvoj in ne bo nikoli Ti boš morda lepše dobila, dragocenejše, če jč to mogoče, toda tega, ki se tako barino. Čarobno Gbleeketa, — ntkoll! 'Zbudila sem se, toda z isto edino mislijo, ki je kot razbeljen žebeli sedffta v mojih možganih in Že sedi. s to demonsko, nepremagljivo, brez dvoma od satana sametea mi navdahnjeno mif»lix>. Toda kako t Ti molč** molčiš in novešaš srlavo. A3i se ne smejrš mof blaznosti?" "GLAS NARODA* New M MONDAY, JAKUARY 18,1943 Islandski ribic ROMAN — Spisal PIERRE LOTL Potem pa, ko se ^e vrnila zvečer domov, je začutila v srcu rvikiat tesno bojaz-.-ji. Je-IL bilo mogoče da se je že tako Luiaiu začela bati t Ali se je imela za kaj bati J In z grozo se je zavedla da je ze prišel etrah v njeaio sroe. I-K^eti diiai septembra. — lvalco so vendar odhitevali cLne-v'i! Nekega jutra, pravega jesenskega jutra, ko je že ležala • ••i. • t i ji hladna megla, je sedela zelo zgodaj, že ob scinsenem uu, prod vrati curkvice ytcgdjenoev kamor hodijo moiit vt. vi ;a je sedela, široko odprtih oči, ki so ji stimele nepre-m. - > v svet, in kiog sent jo je tiščalo kakor železen obroč. / o pred dvema dnevoma so se začele vlačiti te jutranje in o. ia to jut: o se je vzbudila Marjetica z večjim nemirom \ -- i s. ko ie videla. zn:ik*fi »mi p — Ivai Sa tum* impln t-r. in_ VRUMOTUBM L. UM Sožalja za Nikola Teslo (JIC.) — Iz velikega števila! Pasadena, Cal — ' Smrt Ni-ibraojavk izražajočih sožaOje kola Tesle me je gl boko#pre-ipovodom smrti Nikola Tesle,1 tresla. On in pokojni Pupin navajamo besedilo nekaterih iz sta bila dva Srba, ki sta o^rom med njih, poelanih od najzna- no pomagala pri z danju an»e-menitejših predstavnikov ame-| ri&ke električne industrije. Ko ruških političnih, znanstvenih sem bil dijak na univerzi Co- in pedagoških krogov. The White House, Washington, D. O. "PrediseiJnika in mene je novica o smrii Nikola Tesle globoko eazžalostila. Hvaležna sva mu za njeg>crv doprinos znanosti in industriji, ter naši deželi. Eleanor Roosevelt." Washington, D. C. — "Nikola Tesla, ki je bil jugoslovanskega pokOljenja, je svoje življenje tako preživel, da je posta vil veličasten vzgled onih sil. kor \ ra, je vuieia ;e zn&Ke urne. — ivaj je po*; uneio to j|U tro a ura, ta minuta drugega nego vse prejšnje! Saj se l.-uije dostikrat zakasaie za c-tirinajist dni, celo za cel mesec. In vendar to jutro j? morale imeti nekaj posebnega na se /i, kajti prvikrat danes je sedla pred vhod te cerkve ter prebirala imena mladih ponesrečencev, kakor takrat, ko sta šla prvič h Gaosovim. _ Veter je pribučai od morja, in v istem času je bilo čuti, ka-da se je usula pdoha na streho; bilo, je suho listje, ki ga je večer odnesel z drevja. Celi vrtinci so se.pridrvili pred ceiik-«-era vrata. ^ Že je bilo drevje na pol golo, o&kubel ga je bil gorski verter. Zima je prihajala. Marjetica je brala mehanično napise na spomenikih in nje-3 1 oci so uhajale skozi obok nad vrati tja v daljavo, kjer je bilo morje. Toda danes je bilo vse zakrito s ®rvo meglo, in nad daljavami so se vleklo temne pla&ti kakor veliko žalotono i. ^ injalo. Zopet je zatulil veter, in zopet so se pripodili v plesu vrtinci odpalega listja. In vedno močneje se je zagan-•jul zahodnik, kakor bi hotel trpinčiti te mrtvece, ki jih je nekoč pokopal pod moije, celo tu, kjer so stala napisana samo i iiliova imena, v spomin živim, ki so jih ljubili: Nehote se je zagledala Marjetica v prazno mesto, ki je čakalo na belem zidu. In strašna misel se ji je rodila v maž-uanih ter jo začela preganjati, misel, da bo treba morda kmalu odes iti tu novo ploščo, in na njej bo stalo ime, katerega si niti v mislih ni smela predočevati na tem prostoru. Zeblo ji je; ali ostala je kakor prikovana na granitni klopi, glavo naslonjeno na zid. ■Island se je prikazal pred njenimi duševnimi očmi, Island s svojim majhnim pokopališčem —- daljni., daljni Island. Poševno so padali nanj bledi žarki polnočnega solnca. In hi-po ru a je ugledala na praznem mestu, ki je še čakalo na zidu, liovo ploščo, na katero je poprej mislila. Videla jo je tako j. no, tako strahovito jasno, sveža plošča, mrtvaška glava, dve ko ti naszkriž, in v sredi, kakor v plamenu, ime, to drago, dra-£o ime — Jan Gaos. — Planila je kvišku, kakor blazina, in, iz «:la se ji je izvil hripav krik. . Zunaj pa se je še vedno plazila po tleh siva jutranja megla in v plesu je prihajala do vrat odpadlo listje. Koraki na stesi! — Nekdo prihaja! — Naglo si j^popra-; :la ruto ter ise skušala umiriti. Koraki se bližažli že so bili pri vratih. Hotela so je delati, kakor da je samo slučajno tu. O, ženi utopljenca m še hotela biti podobna, za v«e na svetu ne. ; 1 ,. Leo- .-V pusia je r arna r loiny, zona nekega mornarja z 1 poldine." Takoj je umela, kaj i§če Marjetica tu, nji se m cia'o nič_prifciitL Nekaj časa sta stali nemi draga pred dTU-' '• prestrašeni, da sta. se srečali na istih žalostnih pcitih, in skoro sovražno sta se spogledali. . Vsi, kar jih je bilo pri Trognieni in St. Brieuou, so se vr-3 ti že pred tednom, — izpregavorila slednjič Fanta ne-u: milje no, z zamolklim, kakor razdraženim glasom. Prinesla je s seboj svečo, da napravi obljubo. * Ah, da, — obljubo. Marjetica ni še hotela misliti na to sred tvo obupanih. Ali stopila je molče, za Faiito v kapelico, in pokleknili sta druga poleg druge, kakor sestri! . Molili sta k Mariji, morski zvezdi, iz vse duše, goreče, pa je bilo čuti le Še vzdihljaje, in njune soiz<* so tiho 'ki so so iz Združenih držav napravile ne le državo angleškega porekla, temveč državo, ki ve-sbnje privlačnost za vesoljni svefc. S smrtjo Nikola Tesle, je ragubil naravni človek iz naroda enega svojih najboljših prijateljev. HGenry A. Wallace." Extraredbank, N. J. —"Novica o smrti velikana T "sle me je globoko pretresla, kakor bo razžalostila ves znanstveni svet. Oni izmed nas, ki smo ras tli z začetki brezžične oddaje in ki poznamo njegova raziskovanja in njegove prispevke /nanost", spoštujemo njegov opomni kot enega največjih genijev na polju začetkov brez-žičnegarprenosa. Tako daleč je bil v tistih dneh p»*ed vsemi drugimi znanstveniki na svetu v pogledu koncepcije brezžičnega prenosa novic skozi razdaljo, da naši znanosti hi nikdar postalo zares jn^no, da je bil Tesla pravi izumitelj, tako •brezžičnega prenosa kakor epre jemanja, in mnogih drugih čudovitih rzkušenj. Pridružujem počfcšeenju njegovega spomina. akeravno se mor^m z globokim ■obžalovanjem odreči pri sotnosti pri .futrašnj' pogrebni Javnost' v New Vorkn.*' J. O. MnuVor^ne, Mr jor Gen. TJ. S Aimv (Ret red.) Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo lumbia, sta me leta 1893 inspi-rirala Tesla e svojimi poskusi in Pupin kot učitelj. Žalujem za njima in upam, da bo Ame-iika mogla Jugoslaviji povrniti dolg, ki ji ga do^cjt radi nji- Robert A. Miilikan. New Haven Conn. — "Smrt Nikola Tesle je zaključila kari-jero prepolno velikih izumov in čLitega (znanstvenega raziskova nja, ter ogromnih prispevkov praktični znanosti, v vsakdanjem živijenju. Neštevilnim mno žicam ljudi je napravil svet bolj udoben in njegovi izumi .bodo od iščejo duševnega razvedrila. Na mnagiib od teb vlakov je najti zdiavifeke in druge potrebščine, poslane iz Amerike po RW3J organizaciji. ' Poročevalec, ki opisuje te vlake, pravi, da je pred nedol-igo cfoižkal tak vlak blizu fronte. Povedano mu je bilo, da jc tisti vlak eledft rdeči azmadi od začetka vojne in v deževni sezoni ter v času hudega mraza je bil vedno kolikor mogoče blizu zakopov in ob času, ko- je bil poročevalec .tamkaj, je bil orne njeni vlak ■samojniljo in pc/I oddaljen od nemgkih zakopov. > Ti vlaki so pod' nadzorstvom zdravnikov in zdravstvenih vojaških oblasti. Vojaki so vedno preiskani po zdravnikih,' da se zasledi vsak slučaj tifusa ali kake druge bolezni takoj. Tako je ruskim zdravnikom mogoče preprečiti razširjenje nevarnih bolezni med vojaštvom. - Ti vlaki, ki pomenijo za ruskega vojaka pol zdravja, se-stcQiijo iz devet do devetnajst posameznih vagonov in vsak vlak ima svoj tank, v katerem je dovolj vode za enodnevno uporabo v kopalnicah, in prhah. Vojaki vsi zamazani in uftruje-ni od bojevanja v frontni lini- KNJIGARNA Slovenfc Publishing Company 216 West i8th Street New York City ji, so pripeljani nekaj milj za fronto, kjer je dobro skrit kopalni vlak, da se osvežijo in pre oblečejo, ter si odpoči jejo živce. Ob vstopu v vlak dobe vojaki po vrsti vse potrebno za kopel, a najprej se morajo znebiti oblelke, ki so jo prinesli na sebi o fronte. Ta obleka je potem čkubno in temeljito razkužena in oprana ali očiščena, vojakom pa je razdeljena čista obleka Značilno je, da dobi vsak vojak «op smrečja, s kateeiin »i otepa kožo med kopeljo, ker Rusi pravijo, da to pomaga k boJj-šemu Obtoku krvi in dobra cirkulacija krvi je v ruskem mra-eu važna stvar. Večina kopalnih vlakov je bi lo zgrajenih iz prispevkov in-dustrijalnih delavcev, ki so da-rovBli po en dan plače v ta namen ali pa so delali ob nedeljah ida so mogli prispevati v sklad xa gradnjo teh vlakov Posebno so se zavzeli za izdelavo čim več kopalnih vlakov delavci na železnici daljnega ruskega Hrshoda, ko so čitali, kako veseli so bili vojaki prvega takega viaka, katerega «e armadi Ipodarili moskovski železničarji.. VA2NO ZA NAROČNIKE Poles uailova le rasvlduo do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni dmkc, droga dan tn tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln »trafiko«, Vre prosimo, da skniate naročnino pravočasno poravnati. PoAljtte naročnino naravnost nam aU }o pa plačajte nafentu sastopnlac t Vafiens kraja ali pa kateremu lamed MxtopulkoT. kf.jih Imena so tiskana a debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tul— Krayn, Ant. TanbeU Loaerne, Frank BaUoeb Midway. Juun Žnst Plttabnrgh m okooea. Phil* Pregar Steeltoo, A Hren Turtle Creek, Fr. Scbtfrsr West Newton. Jo^b Jovaa WISCONSIN. MUwankee, West Allls, Fr. Skeb Sheboygan, Jaaaph Kabei WYOMING: Bock Springs. Levis Tsarbw Diamondvllle, Joe Bollsb ▼■ak iiitipnlk lida pMriDa sa sva ■e. katere Je prejet. Sastepafes lepi« VPIAV« 'OUB MMBP U POGLAVIJ — US STRANI V PLATNU VEZANO Com H Paitnina plačans ■■MHMMHMMnnHaa Po $1 zvezek Veridieos (Pater Kajetan) Rudarska balada (Maiilb Majcrjeva) Pingvinski etek (Aaatele Fraaee) Po $1.50 zvezek aofln Id kaaea (F. M. Dostojevski J) OBBTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, ecana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti a stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ter SelesoUvarstvo. Cena |L— ZDRAVILNA ŽELlSČA e2 strani. Cen H eeotov LISTKI Spisal Kaavar BCeflm. (144 strani.) Cena 70c MALENKOSTI (120 stran L) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Temovae (Ivan Albreht) Be.'e ne« mali Jnnak. (DosteJevskU) Filozofska zgodba (Aleji Jlrasek) Na različnih patih (Frane Friscb) Verne duie v vUah (Prospv Mlrlme) Po 75c zvezek Belfeger (Artur Beraede) Pe strani klobuk (Damlr Feigel) LNGLEfiKO slovensko ■ BERILO (F. J. Kem) — Zvečano Cena 12- Jodoči driavUanl naj naročijo knjlileo — ''HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila In sakonl sa naseljence. Cena SS eeatav X>MAČI ŽIVINOZDRAVNIK Spisal Franjo Dular. — 278 strani. Trda ves. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni In zdravljenje; sUke. Cena SLM SOVEDOREJA Spisal H. Legvart. 145 strani a slikami. Cena fL— INJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 strani. Cena M centov fLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. 8 sIIkamL 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje v splofinem. Cena M rento?