OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdlgo In napredek obrtništva dravske banovine V LJUBLJANI, dne 15. novembra 1934. NJEGOVO VELIČANSTVO VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER I, ZKDEMTKU f d£efl&andetf hraij ^uqe»£avije Neizmerna, v zgodovini brez primera, v domišljiji nedoumljiva in doslej nedoživljena katastrofa je zadela jugo-slovenski narod. Največji sin našega naroda, tvorec in graditelj močne in zedinjene kraljevine Jugoslavije, naš dragi in priljubljeni vladar, Nj. (Vel. kralj, je padel naglo in nepričakovano kot vzvišena .žrtev tragične volje neodklon-ljive usode. /V trenutku, ko je v mislili spremljan od celokupnega juigosloven-skega naroda stopil na ozemlje zavezniške in prijateljske (Francije kot nosilec 'in vestnik lepše bodočnosti miru in sloge med narodi, je demon v človeški podobi s strahotnim zločinskim cinizmom uničil dragoceno življenje velikega vladarja, v katerega so 'bile tedaj uprte oči vse' Evrope in od katerega so pričakovali značilna in usodna dela za Obvarovanje svetovnega miru. Poraženi in osupnjeni zaradi 'teže in stralhotnosti dogodka, smo nemi pod udarci tragedije, čije obseg in posledice komaj moremo spregledati in doumeti. In, četudi od vseh strani prihajajo potrdila o resničnosti katastrofe, se nam vendar vidi nemogoča in nesmiselna. Največji vladar naše zgodovine, naj-preudamejtši vojskovodja zmagovalnih bitk, najhrabrejši borec naših slavnih vojsk, prvi vitez med vitezi, legendarni vojak in herojski krallj je zaprl za vedno svoje neutrudne, sokolske oči. 'Srce neustrašnega kralja junaka in viteza je prenehalo ibi-ti. Njegov večni, nepozabni nasmeh Kralja zmagovalca je zamrl. Njegove jeklene mišice graditelja in stvarnika močne jugoslovanske države so popustile. Ugasnilo je do 'tragične vzvišenosti plemenito življenje Nj. Vel. Kralja Aleksandra katerega legendarni sloves je bil poosebljenje naše sodobne zgodovine. Potrtost zaradi krutega udarca usode, osuplost zaradi nedogledne tragike, presenečenost zaradi grozote neusmiljenega dejstva vežejo misli in odvzemajo moč in sposobnost najti izraze, s katerimi bi bilo mogoče vsaj približno in v najbolj bledih mijansah evocirati in opisati vzvišeno, herojsko osebnost Kralja viteza in mučenika. Njegova legendarna osebnost vojskovodje in vladarja je tako bitno in neločljivo zraščena z zgodovino našega zedinjenja, ki mu je bil !On glavni graditelj, da šele sedaj moremo (pravilno ceniti ogromen značaj njegove vloge v življenju našega naroda. Tragična im mučenlška smrt (Nj. Vel. Kralja Aleksandra 'I., ki je nastopila pod tako krutimi okolnostmi, pomeni za naš narod in našo državo neizmerno im nenadomestljivo izgubo. Toda ona je enako težak udarec vsej Evropi in vsemu človeštvu, ker je veliki jugoslovanski kralj s svojo razsodnostjo in preudarnostjo, s svojim globokim?! političnim pp'jm?ova(njem in sijajno diplomatsko veščino postavjl najsoflidpejše osnove za obvarovanje mednarodnega miru ne le na (Balkanu, temveč, v vsej Evropi. Njegova usodna pot y Francijo je imela za cilj. da nadaljuje veliko (začeto delp in ga okroina s pozitivjnimi in zaključnimi rezultati. Zlikovska atentatorjeva roka je prekinila Njegovo plemenito d£lp. 'tpda ni zapstaviila- njegove zgodovinske misije, njti onemogočila Njegovih impozantnih, vizionarnih načrtov o veliki in lepi bodočnosti našega naroda, Balkana, vse Evrope in človeštva sploh. Legendama osebnost velikega jugosiovenskega kralja ne bo torej vpisana,!, e- na straneh; naše zgodovine, v kftiPJij. j«, zavzel najvjšjUn, najmarkatrt-ne>ši Položaj, marveč bo z globoko za-rezajjjnji jpašsdajnj pisana v evropsko zgodovuiip. fp iruedtem, ho. bo Njegovo herojsko ime pomenilo najlepše, najvažnejše in najimpozantnejše v naši zgodovini, bo v Evropi pomenilo važno in znamenito epoho. Zgodovinska misija velikega kralja je dokončana. (Usodna pot v zavezniško in prijateljsko Francijo je bil Njegov zadnji, triumfalni pohod heroja-zmagovail-ca, Dasi ga je presenetila mučeniška past usode, je vendar Nj. Vel. Kralj padel viteško in slavno, pod triumfalnimi slavoloki in ob vzklikanju velikega, herojskega naroda, ki je gledal v Njemu poosebljenje najvišjilh vrlin junaka in viteza. To je bil Njegov zadnji triumf, krog katerega je zločinska smrt spletla venec nesmrtne slave in oreol večnega mučeništva. Med tem, ko potrt in ožaloščen ves jugoslovenski narod skupaj z bratskimi ih zavezniškimi narodi joče nad grobom velik«sta kralja, nesmrtnega heroja, in. vzvišenega mučenika, med tem, ko zvonovi vseh božjih hrumov, s, tožnimi zvok; objokujejo neizmerno bo nacije in držav«, prihaja tz milijonov in milijonov src zvestih, vdanih, osupnjenih im potrtih, Jugpslovenov krik, ki lomi. nebo: Slava nesmrtnemu kr.aUu mučeniku! Čuvajmo, Jugoslavijo! Silno, zgodaj je padlo breme državniških skrbi na princa Aleksandra Kara-djordjeviča, rojenega 17; decembra 1888 na (Cetinju, Ko iMu je bilo, 21 let, je bil 1& ntarcai 1909. proglašen za, prestolo-nasledpika Srbije, Odtlej pa do Njegove smrti. Ga niso zapuščale odgovor- nosti in misli za dobrobit države in naroda. Duševno in fizično je dozorel v najpomembnejših zgodovinskih časih na Balkanu ih v Evropi. Njegov veliki Oče, kralj Peter, ideolog svobode in ustaški vojvoda, je slutil doigodke, v katerih ne bo več mogel sodelovati s kadetsko zanešenostjo mladeniča iz Saint Cyra, niti z romantičnim elanom iz časov svojih nekdanjih bosanskih podvigov, ter je pričel počasi pripravljati Sina na prevzemanje kraljevskega srbskega žezla. Princ Aleksander .podjeten, lep in hraber, navdihnjen z očetovo drznostjo in energijo, je s 24 leti zapovedoval v balkanski vojni prvi armadi. Tedaj je prvič občutil trpljenje, ki je le z redkimi presledki trajalo polnih sedem let. Tedaj je prvič gledal trupla svojih zvestih vojakov, poslušal z bolestjo, v srcu vzdihe ranjencev in krepil svoje živce v grmenju topov ,in strojnih pušk. Čutil je, globoko čutil, da bo za osvobo-jenje in zedinjenje moralo biti prelite še mnogo krvi. Im ko je bilo Kosovo maščevano ,a On se je vrnil zmagoslavno v, (Beograd, mu je bilo jasno, da je dovršen le del ogpomne jugoslovanske misije im unitarističnih naporov Kara-djordjevičev. S 26 leti je postal srbski regent in kot tak' nekaj kasneje stopil v najbolj krvavo- in najbolj usodno vojno sveta. Kakšni so morali biti občutki mladega balkanskega regenta, ko je spoznal, da bo nienmva država morala v tem ooko- lju pretrpeti najstrašnejši osredotočen ogenj! Kakšne solze so se morale zableščati v Njegovih očeh, ko so mu poročali, da sovražne tolpe požigajo srbske domove, koljejo žene, starce in otroke in vdirajo na svobodna in ponosna šumadijska polja! S svojim sivolasim i,n utrujenim Očetom je vstopil v armado vojvode Stepe Stepanoviča, uvrstil se med navadne vojake, ki so bili nemi pred strahotno nadmočjo sovražnih divizij, in poslušal, kako je Oče, tedaj že veliki kralj, govoril vojakom: ^Odvežem, vas vaše prisege, odpuščam vam vse, moji otroci, in bog naj vam odpusti! Pojdite v svoje vasi, domov! Dajem vam častno besedo, da nihče med vami zaradi tega nikdar ne bo trpel! Toda jaz, vaš stari kralj, bom skupaj s svojimi sinovi -ostal tod in mi bomo umrli v teh položajih tako, da bo sovražnik mogel Srbijo osvojiti šele tedaj, kadar bo prekoračil trupla vašega vladarja in njegovih sinov!« Nikdar niso še kralji tako govorili in morda še nobeden sploh ni bil v takem položaju. Vojaki so tedaj zbrali svoje zadnje moči in izvršili pod zapovedni-štvom vojvode Stepe Stepanoviča uspešno protiofenzivo. (Regent je v njihovi -slavi sodeloval. Njemu je oče govoril iz srca. In nikdar ni regent zapuščal svojih vojakov, .nego vedno zvesto sledil nesmrtnemu vzgledu svojega nesmrtnega očeta. 1915. je v obupnem in neodklonljivem umiku nazadoval kralj Peter s svojimi sinovi in svojim vojaštvom čez -Albanijo. Hiram* so bili porušeni, zastave povite, obleke raztrgane, topovi razbiti, narod divje bičan od usode. Karadjor-djeviči so v teih pustih, krvavih in ledenih gorah tuje in mezaupne zemlje postali legendami. (Ves svet je pretresen strmel, začuden pred to neusmiljeno tragedijo srbske dinastije in srbskega naroda. Edmonde iRostand i-n- d’Annun-zio sta pisala tedaj emfatične ode Kralju Izgnancu. (Se globlje so ’S-e upognila pleča -ostarelega, toda nepremagljivega vladarja, nekaj .resnih in tožnih gub se je zarezalo na čelu regenta Aleksandra, ki je tako naglo izgubil svojo državo, toda — napredovali so vendar. Tedaj se je najjasnejše pokazala bistrost regentovega uma. Takoj po tej katastrofi je odšel na solunsko fronto* da ponovno zapoveduje vojaštvu, ki bo maščevalo in si spet priborilo zasužnjeno domovino ter osvobodilo in zedinilo brate v duhu Njegove znamenite vojne proklamacije in jugoslovenskih zaključkov Narodne skupščine v Nišu. Nobena stvar ni v Njemu zlomila volje za nadaljnje borhe. do zmage.. Kralj Peter je bolehen it?! zaprt sam vase živel v skromnem dvorcu v. Solunu, a sin regent je tedaj večinoma bival na fronti in s svojega položaja na Jelaku zasledoval pozicijsko vojno svojega razredčenega vojaštva, ki se je po lovorikah na Kaj-makčalanu in Gruniškem visu moralo ustaviti na nemilih -gorah, nemočno, da razbije črna vrata na jugu svoje domovine. Dve leti so še morali tam čakati in umirati od krogel in težkega (domotožja* dokler niso ponovno napredovali. V teh mučnih dnevih je regent Aleksander neomajno verjel v končno zmago in- ostvaritev Jugoslavije. Polni dve le>-ti je tolažil in bodril vojake in bival z njimi v stalnem, neposrednem dotiku. Z ničemer ni pokazali da mučijo kakršnekoli sumnje Njegovo dušo. Vesel in optimističen je s svojim legendarnim nasmehonvrjsozdravljal sveže -polke do-bTov-oljcev, ki so prihajali iz Rusije in Amerike; Bil je nedvomno tedftj edini »OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletno .... Din 40.— polletno...............Din 20.— posamezna številka Din 2.— Nefranklrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. XVII. letnik. Štev. 16. vladar, ki je 'najusodnejša deta svetovne vojne prebil v leseni kolibi na fronti, vsak trenutek v smrtni nevarnosti. Njegova in njegovih herojskih polkov neomajno st de bila končno septembra 1918. nagrajena z zmago. Čez ofenzivni in nepremagljivi polet svojih čet je tedaj mogel videti konture velike in zedinjene Jugoslavije. Judje, krvniki in zahrbtneži iso kapitulirali, a jugoslo vensko vojaštvo je korakalo proti Savi in Donavi, da ustvari stoletni sen, sen regenta Aleksandra in Njegovega Očeta, sen najboljših Jugoslovenov. iSrlbski regent je postal regent kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko mu je bilo 30 let. V najboljši moški moči de nadomestili kralja iPetra I. Velikega Osvoboditelja, in bil 17. avgusta 1921 proglašen za kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ojeklenel, moder in preudaren je sedel na vladarski prestol z novo nalogo: da po osvobojenju izvede popolno jugoslovensko zedinjenje. Očeta je narod imenoval Osvoboditelja, a Sina Zedinitelja. Regent vojskovodja, simbol viteštva našega Pijemonta, je prevzel vlogo kralja državnika, prosve-titelja, konsolidatorja in obnovitelja. Kralj Aleksander je dopuščal, da se proces kristaliziranja in zenačevanja jugo-sfovenskilh vrednot razvija ipo svobodni volji in poti, a vendar je skrbno pazil, da ne zaide na stranpota. Dragoceni hram naše državne in narodne svobode je prepustil narodnim predstavnikom v parlamentu, da nadaljujejo delo notranjega urejevanja ter kulturno prosvetnega, gospodarskega in socialnega napredka. Kljub njegovi največji veri, niso narodni predstavniki pravilno ocenili ■ in v celoti doumeli svoje zgodovinske naloge. Občutili niso pravilno vse teže svoje odgovornosti v unifikatoričnem delu v mladi državi. Posvetili se niso konsolidatorski akciji v tisti meri, ki so jo zahtevali interesi nacije in države 'ter ogromne žrtve, ki so za isto padle po bojnih poljanah. Njihovo delo je končno zašlo na stranpota proti gotovi katastrofi. Tedaj se je visoki Arbiter pojavil ponovno in ustvaril znameniti 6. januar ter tako osebno zastavil vso svojo moč za očuvanje miru in reda v državi in za povratek vere v pravico in zakonitost, za lepšo bodočnost države in naroda. Odvrgel je vidovdansko ustavo, razpustil nesrečni parlament in v možatem in kraljevskem apelu dejal narodu: »Moja pričakovanja, kakor tudi pričakovanja naroda, da bo evolucija našega notranjega političnega življenja prinesla ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se niso ustvarila. Parlamentarni red in vse naše politično življenje dobivata vedno jasnejše negativno obeležje ,ki narodu in diržavi le škoduje ... Parlamentarizem, ki je kot politično sredstvo po tradicijah mojega nepozabnega Očeta ostal tudi moj ideal, so pričele zaslepljene politične strasti zlorabljati v tako veliki meri, da motijo vsako plodno delo v naši državi. Iskati moramo nove metode dela ih graditi nova pota.« Za .te svoje napore', je končno dejal kralj Aleksander, da imajo edini cilj: »da v čim krajšem času ustvarijo tiste ustanove in tisto državno ureditev, ki bo najboljše prilagodena narodnim potrebam in državnim interesom.« Vedno trudeč se za jugoslovensko edinstvo je kralj dal 6. septembra 1930 našemu vojaštvu nove, jugoslovenske zastave, a stare, najponosnejše in preperele, prenesel v mavzolej na Oplenac. Naglašal je, da .mora Jugoslavija napredovati le pod eno samo izastavo, a jugo-slovenski polki morajo imeti jugoslovenske zastave, ki bodo našim jugoslo venski m borcem dajale nove moči. Naši novi polki, okrepljeni z divnim moralnim kapitalom srbskega vojaštva, imajo nove, jugoslovenske naloge. Le Kralj s popolnoma jasnimi pogledi v bodočnost je mogel izvršiti tako po- membno delo, tak zgodovinski, jugo-slovenski misijonarski čin. 3. septembra 1931 je kralj dal narodu novo ustavo, a 8. novembra istega leta parlament. Dve leti in osem mesecev je trajal tkz. šestojanuarski režim, režim, ki je iskal nove metode in gradil nova pota. (Ko je pričel sejo novoizvoljenega narodnega predstavništva, je kralj v svoji prestolni besedi 18. januarja 1932 med drugim dejal: »Naša nacionalna in državna celota je bila resno ogrožena. Grozilo nam je narodno razedinjevanje. 'Niti za trenutek ne bi smeli pozabiti, da narodno zedinjenje ni delo ene generacije, niti posledica zgodovinskega slučaja. To je delo neprestanih naporov, večnih nacionalnih živih moči in rezultat moralnih in zgodovinskih pridobitev. Narodno edinstvo in državna enotnost ne moreta nikdar biti predmet pogajanj. Biti morata nad našim vsakodnevnim življenjem in izven vseh ostalih interesov. Z zakonom od 3. oktobra 1929 'je naše kraljestvo dobilo svoj pravi naziv in prekinilo z vidnimi sledovi zgodovine, z vsemi tistimi umetnimi mejami upravne razdelitve, ki so postale zgodovinske v tragičnem razcepljanju in razdvajanju naših plemen. Narod je moje odloke sprejel navdušeno, o čemur sem se v vseh krajih države osebno prepričal, in to je potrdilo moje prepričanje', da je Jugoslavija enako mila domovina Srbom, Hrvatom in Slovencem in da smo nastopili pravo pot za zgraditev naše nacionalne države. Zvest svoji besedi in tradicijam mojega doma sem z ustavo od 3. septembra lanskega leta sam dal osnovo za ostvaritev tistih ustanov, tiste državne uprave in tiste državne ureditve, ki bo najbolj prilagodena splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Načela nove ustave dajejo vse možnosti zdravemu nacionalnemu in socialnemu napredku in normalnemu razvoju političnega življenja. Vsa ta načela morajo biti lojalno izvajana v njihovi pravi zamisli: nacionalno edinstvo in državna enotnost sta izven diskusije, v decentralizirani unitarni državi biva svoboden, enakopraven, nacionalno nerazdeljiv narod, poln spoštovanja in ljubezni do vere, prežet z vsem, kar je lepo in vzvišeno in zavedajoč se svoje dolžnosti v veliki človeški skupnosti.« Kralj Aleksander se je intenzivno zanimal tudi za vprašanja zunanje politike. Ko ga je o veliki noči 1927 inter-vjuval poročevalec »Daily !Maila« o zu-» nanji politiki, in pozneje ta intervju priobčil, je dodal: Ni ga monarha ali poglavarja države v Evropi, ki bi bil prisrčnejši prijatelj in poibomik miru, kakor je kralj Aleksander. Kot Jugosloven je naš iblagopokojni ■kralj Aleksander nadkrilil vse svoje sodobnike in predhodnike. Ne le, da je idejo jugoslovenstva nosil v svojem srcu od svoje najbolj zgodnje mladosti in se zanjo boril, marveč je tudi sam ustvaril novo neojugoslovensko epoho, ko je proglasil 3. oktobra 1929. svoje kraljestvo za Jugoslavijo in tako v ogromnem obsegu realiziral koncenp-crje Karadjordjev, Ilije Garašanina in Strossmayerja. Bil je prvi kralj Jugoslavije. In vse, kar je sledilo temu gigantskemu državniškemu in nacionalnemu aktu, je dajalo odločne smernice, svežost in vsebino jugoslovenskemu napredku, V polnem delovnem poletu Jcoit simbolično razkriljen beli orel nad jugo-slovenstvom in Jugoslavijo je izpolnil svojo nalogo. Slava nesmrtnemu kralju-mučeniku, graditelju in zedinitelju. čuvajmo Jugoslavijo! Za pouzdi^o našega obrtništva Razvijanje obrti do današnje, kolikor toliko popolne stopnje, je doživelo različna razdobja. Bilo je trenutkov v zgodovini obrtnega razvoja, ko so skeptično gledali na življenjsko sposobnost te gospodarske panoge, a ti trenutki se ponavljajo zlasti sedaj, ko za-pažamo tako močno povzdigo industrijskega kapitalizma in denarnega gospodarstva. Do nedavnega je bilo splošno prepričanje, da bo obrtništvo v neravni borbi s finančno močnejšimi tekmeci podleglo in izginilo in tedaj izgubilo svojo tradicionalno pozicijo v procesu proizvodnje ekonomskih dobrin. Dasi je bilo nekaj obrtnih panog, ki se kot nesodobne niso več mogle preživljati, je vendar obrt kot celota v prvotni oso-bini rokodelske veščine in neposrednega dotika mojstra s pomožnim osobjem in nabavljalci vendar le počasi napredovala tudi v najtežjih časih in tako izpolnjevala svojo ekonomsko nalogo, da kot glavni proizvodnik izdeluje neštete potrebščine in tako povečuje nacionalni dohodek. Kljub Skeptičnim mnenjem o obrtniški bodočnosti, manifestira obrtništvo še danes svojo proizvodno moč in predstavlja močnega člana v gospodarski aktivnosti vseh civiliziranih držav. Po številu obrtnikov in pomožnega osebja, ki iz leta v leto napreduje, dalje po svoji tradicionalni tesni povezanosti z najširšo nabav-ljalno javnostjo, kakor tudi po svoji ekonomski in nacionalni nalogi, je obrtništvo kot proizvodno panogo nemogoče uničiti, niti se je ne sme zapostavljati ali podcenjevati. Celotnost obrtništva je nujna in neosporna potreba vsakega naroda. Toda kljub vsemu eo mnogi motili priroden razvoj obrtništva in so mu delovanje skoraj da onemogočali. Tu in tam je bilo obrtništvo prepuščeno usodi svobodnega ekonomskega tekmovanja brez ozira na značaj in način predelovanja in izdelovanja posameznih izdelkov, a drugje so se sklicevali na različne zaščitne mere, ki pa so za neobrt-nike vedno večje, negoli zahtevajo dejanske potrebe. Z drugimi besedami; obrtništvu kot proizvodni panogi na merodajnih mestih niso posvečali dovolj pozornosti, da bi moglo razviti svojo maksimalno proizvodno moč. Enako niso bile razmere za obstoj in življenje obrtništva vedno povsod enake, pa seveda niti v naši državi. Znano je že predvsem, da bi povzdiga obrti vedno morala biti skladna s kulturnim in splošnim tehničnim napredkom. V mnogih državah je materialna 'kultura dosegla visoko stopnjo in se je tudi obrt razvijala paralelno ter se izpopolnjevala kvalitativno in kvantitativno. V nekaterih pa, med katerimi je tudi naša, je obrtništvo sledilo kulturni in gospodarski zaostalosti v marsikaterem oziru in so nekatere panoge celo pričele izumirati. Zadoščati nam mora le pogled na obrtništvo v naših tkzv. pasivnih krajih, torej v krajih, ki niso v gospodarskem oziru na visoki stopnji, pa se bomo takoj lahko prepričali, da je v dotičnih krajih povzdiga obrti sploh nemogoča brez splošnega gospodarskega preporoda. Pri vsem tem Imamo še dokaz več, in sicer ta, da je življenska sposobnost obrtništva nepobitna, ako se mu s sistematičnim delom omogoča razvoj, a ne da se mu z napačno gospodarsko politiko onemogoča tudi naj-skromnejši obstoj. Ako le površno opazujemo razmere obrtništva v naši državi, bomo prav lahko ugotovili napredek v vsakem oziru. Na podlagi ankete je dognano, da je v naši državi nad 200.000 obrtniških delavnic in da je na samo obrtništvo, seveda pred polomi na borzah, odpadalo letno nad 8,000.000 Din nacionalnega dohodka. Zgolj te številke zadoščajo, da povsem jasno predstavimo ogromno proizvodno in gospodarsko moč obrtništva v naši državi. Borba zd povzdigo obrtništva, ki jo smotreno in načrtno izvajajo obrtniške ustanove v marsičem osvaja teren za preorientacijo gospodarske politike v odnošaju do bitnih obrtniških potreb. Osnovanih je bilo mnogo ustanov za povzdigo naše obrti in ostvar-jenih nekaj moderih zakonov, ki urejajo pravico na delo in postavljajo principe, po katerih se bodo marsikatere gospodarske pridobitne panoge mogle nemoteno razvijati, a zlasti obrtništvo. Ideološki pokret obrtništva v smeri rešitve gospodarske uravnoteženosti in drugih vprašanj s tem v zvezi s posebnim pogledom na vlogo obrtništva v narodnem gospodarstvu prihaja vse bolj do izraza, dasi mnogokrat ni našel potrebne pozornosti in pravilnega raz- umevanja vitalnih interesov obrtnega stanu. Z eno besedo: obrtniške ustanove in privatna inicijativa so na polju povzdige obrtništva storile vse, da se obrtniško gospodarstvo prilagodi potrebam časa in usposobi za tekmovanje. Škoda je le, da to naporno delo mnogokrat ni bilo uvaževano, ker sicer ne bi danes iz dneva v dan srečavali pojave, ki zmanjšujejo odporno moč obrtništva proti različnim nezdravim pojavom. Posledice gospodarsko-finančne krize, ki pustoši po vsem civiliziranem svetu, so najtežje prizadele obrtništvo, ker ne razpolaga z nobenimi rezervami in po svoji strukturi ter položaju največ dela za kmeta kot najmočnejšega odjemalca, čigar kupna moč se je obupno zmanjšala in ker ni bilo v času najbolj omajanih kreditnih odnošajev z ničemer zaščiteno. Poslovanje v naši obrti se je moralo omejiti zgolj zaradi teh neposrednih vzrokov, pa zaradi tega pada seveda tudi zaslužek, ki pogosto pri marsikomu, ki ima poleg delavnice košček kmetije, sploh ne prihaja v obzir. Zlasti napreduje število nezaposlenega pomožnega osebja, a tudi zapuščenih delavnic. Zadolženje obrtnikov, dasi morda številčno ni tako ogromno, predstavlja vendar eno najtežjih okoliščin, ki vplivajo na nazadovanje obrti, ker je čas za vračanje dolgov prišel ravno sedaj, ko so skoraj vsem dobrinam cene strahotno padle in ko se je zaslužek znižal na minimum. Ako vzamemo v obzir še nesorazmerno visoke obresti na posojila nasproti finančni moči obrtnikov, moremo šele pravilno presoditi poostreno težko situacijo, v katero so zašli. In, kar je najtežje, je dejstvo, da obrtnik kot dolžnik ni zaščiten nasproti svojim upnikom, dasi je on upnik nasproti zaščitenim kmetom in zaščitenim denarnim zavodom. Res je sicer, da vprašanje zaščite obrtništva prehaja v fazo meritornega razpravljanja in je že za isto pripravljen načrt uredbe, toda, sodeč po načrtnih merah za ureditev tega perečega vprašanja, moramo izraziti dvom, da ukrepi ne bodo zadostni in da dejansko ne bodo mnogo olajšali stanja obrtnika kot dolžnika. Ni najvažnejši problem, kakšni roki bodo dani obrtnikom za urejevanje njihovih denarnih obveznosti, ne-l go je važnejše vprašanje, kako trenutno najti dela in zaslužka, ker brez istih večina obrtnikov kljub največjim olajšavam ne bo mogla izpolnjevati svojih obvez. Prav posebno moramo poudariti vpliv kartelov industrijskih podjetij na nazadovanje obrtništva. Pripravljena, da parira težke posledice nazadovanja prometa in zniževanja cen, je našla naša industrija izhod v kartelskih dogovorih o zvišanju prodajnih cen, o ureditvi pogojev za prodajo in določanje prodajnih okolišev, izrabljajoč seveda carinsko zaščito za tuje proizvode. Brez možnosti, da se temu upre, je naše obrtništvo zašlo v tako težak položaj, da spričo povišanih cen sirovinam in težjim plačilnim pogojem nabavlja robo tedaj, ko gotovim proizvodom cene padajo in torej obrtniški skoraj ne morejo najti ugodnega tržišča, Sicer pa je vpliv kartelov na nazadovanje obrtništva izčrpno in doku-mentarično bil razpravljan že neštetokrat in nobeno ponavljanje ne more več koristiti. Socialno breme, ki z ogromno težo pritiska na naše obrtništvo, ni v skladu z materialno zmogljivostjo obrtnikov in zato niti ni upravičeno, dasi se tiče socialne zaščite delavstva Zaradi tega niti ne želimo socialnih bremen principijelno obsojati, pač pa lahko zahtevamo, da se zavarovanje delavstva preuredi z ozirom na realne sedanje razmere. Tudi fiskalno obremenjevanje v raznih oblikah pogosto ni v sorazmerju z realno zmogljivostjo obrtnika, a zlasti ne od trenutka, ko so praktično vpeljali minimalno osnovo za določitev pridob-nine na podlagi najemnine za privatno stanovanje. Nobenega dvoma ni, da je ta fiskalna mera najtežje prizadela obrtnike, čijih vrednost inventarja je minimalna, in to zlasti v naših pasivnih krajih. Dogodilo se je že več slučajev, da je na tak načiu izračunana osnova za določitev pridobnine bila večja, kakor vrednost inventarja, pa je torej nadaljnje vzdrževanje delavnic sploh nesmiselno, četudi je z omenjeno reformo v davčni administraciji zajamčena boljša ugotovitev materialne resnice pri ocenjevanju davčne zmogljivosti in dasi je isti cilj, da se povečajo neposredne dajatve, vendar se ta način ne bo mo^r-l vzdržati, ker presega realne možnosti. IZemeCj narodnega GCago&tanja je &xepa(k to&odeC&tii stan Obrtnišiii teden lz krize, ki je posebno prizadela obrtnika, se je porajala misel »Obrtni* škega tedna«. Velika gospodarska de* presija je obrtništvo spravila na rob propada, da mu stoje delavnice pra* zne; 'brez dela in upa na naročila gle* da s strahom v bodočnost. Da se mu pomore vsaj deloma do zaslužka, opo* zori javnost na važnost te gospodar« ske panoge, s katero je tesno poveza* no tudi drugo gospodarsko življenje, ter utrdi zopet njegovo pozicijo — v javnosti — to je namen »Obrtniškega .tedna«. »Obrtniški teden« se vrši od 1. do 8. decembra 1934. Prvi december pro* slavi obrtništvo narodni praznik skup* no z ostalo javnostjo, katerega bo ravno letos treba posebno poudariti in pokazati na naše uedinjenje. Zato ta dan ne bo nobenih specijelnih obrtn. prireditev. .V nedeljo 2. decembra do* poldne se bodo po vsej dravski bano* vini vršila manifestacijska zborovanja, katerih se udeleže razen obrtnikov tu* di pripadniki drugih stanov, kakor kmetovalci, uradniki, delavci, gospo* dinje itd., povabljeni pa bodo poleg oblastev tudi predstavniki raznih go* spodarskih, nacionalnih, kulturnih in stanovskih društev. V Ljubljani bo ta dan ob 10. uri dopoldne v Unionu zbor z ,govori zastopnikov obrtništva, obla* sti in drugih stanov, nakar se bo spre* jela resolucija z glavnimi obrtniškimi zahtevami. Prireditev se bo prenašala po radiu, na kar opozarjamo. Ljubljan* ska radiopostaja bo v tem tednu pri* našala vsalk dan ob 1. uri popoldne desetminutna predavanja o obrtništvu, vsa kinopodjetja bodo opozarjala s posebno sliko, predstavljajočo delov* nega obrtnika, na »Obrtniški teden«. Naši dnevniki bodo vsak dan prina* V kraljev spomin Ustanove iz podpornega sklada viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in indu--strijo v Ljubljani .razpisuje za leto 1934 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 200 Din, odnosno po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 25. novembra 1934, opremljene z dokazilom lin potrdilom občinskega urada, da ie prosilec ali prosilka trgovino samostojno izvrševal, da 'sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je obubožal, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Sejmski sodelavci Pri sejimskem odseku Krajevnega odbora združenih obrtniških organizacij v Ljubljani so bili v 'svrho podrobne izvedbe sejma ustanovljeni sledeči podil dse ki: Umetnostno razstavni pododsek: Kar-lovšek Josip, stavbenik pri tvrdki Dekor, Miklošičeva c.; tiibšer iHugon, fotograf, Sv. Petra c.; Miklavc Ivo, grafični atelje, Gregorčičeva ul. il7-b; Reklamni (propagandni) pododsek: Perko Matija, stavbno mizarstvo, Celovška c.; Kunc Teodor, krojaški moj-ster, Sv. Petra cesta 4; Sluga Josip, tapetnik, Sv. Petra c. 5 'in Karlovšek Josip. Finančni pododsek: Batjel Fran, tovarnar, Karlovška c. 4; Pučnik Adal-bert, krojaški mojster, Selenburgova ul.; Kopač Jernej, 'tovarnar, Celovška c. 14; Miklavc Ivo, grafični atelje, Gregorčičeva ul. 17-ib. 'Gospodarski pododsek: Rebek Josip, ključavničarski mojster, Cankarjevo nabrežje; Horvat Joško, sedlarski mojster, Sv. Petra c. 85; Bajec Ivo, vrtnarski mojster. Pod Trančo; Primožič Ferdo, mizarski mojster, Tržaška c. 13-J; Urbas Miroslav, tovarnar, Slomškova ul. št. 14. šali aktualne članke o obrtniških vpra* šanjih, da bo javnost točno obveščena o njegovem položaju, katerega bi se moglo mnogo zboljšati, če bi konzu* ment kupoval njegove izdelke, mesto da se navdušuje za inozemsko blago. Po šolah se bo učencem in dijakom predavalo o važnosti obrtnega stanu. Propagandni lepaki z napisom »Temelj narodnega blagostanja je krepak ro* kodeLski stan« bodo na vseh javnih prostorih, v vseh obrtniških delavni* cah in trgovinah. Obrtniki bodo imeli posebne znake, predstavljajoče nako* valo in kladivo. Reklama se bo vršila tudi potom reklamnih markic za pri* lepljanje na dopise, račune in ovitke. Dobra izvedba »Obrtniškega tedna« leži na nas samih. Krajevni odbori so prevzeli njegovo izvedbo, pomagati pa jim mora vsak obrtnik z razpečava* njem lepakov, značk in markic. Nobe* na delavnica ne sme biti brez lepaka. Izložbe naj se v tednu primerno aran* žirajo. Konzumenti naj se privabljajo k nakupu s primernim znižanjem cen, ikar naj velja tudi za naročila pri po* znejši dobavi. Udeležbo na nedelj* skem zborovanju naj smatra vsak obrtnik za svojo dolžnost ter naj dela propagando za udeležbo tudi med ne* obrtniki. Oblasti so našemu pokretu naklo* njene, v kar nam ie najboljši dokaz pokroviteljstvo »Obrtniškega tedna«, katero ie blagovolil prevzeti gospod ban dr. Drago Marušič. Tudi vsa jav* nost nam stoji ob strani, ker se zaveda velikega gospodarskega in socialnega pomena obrtnega stanu. Zato vsi na delo in pokažimo, da »Temelj narodnega blagostanja je kre* pak rokodelski stan«. Ali ste že poravnali naročnino lista? Kdor še ni poravnal „I v Ljubljani na kr. bansko upravo, ki je z odločbo z dne 8. okto* bra 1934, ViIII. No. 3849/2 zavzela sta= lišče v smislu predlogov zbornice ter odgovorila tole: »Pozivno na dopis z dne 24. septem* bra t. 1. št. 14010 se Zbornica obvešča, da kraljevska banska uprava potrjuje tamošnje mišljenje kot pravilno, do* čim je stališče sreske izpostave v Škof* ji Loki zmotno. Kmečki mlini šele te* daj izgubijo karakter obrta, kadar se prilagodijo odredbam § 1. obrtnega za* kona, t. j. da v manjšem obsegu prede* lujejo samo lastne proizvode. Ta okolnost bo dana komaj v katerem primeru. Kjer pa je ta okolnost že do* slej bila dana, dotični mlin niti doslej ni spadal pod določila obrtnega zako* na.« Če torej mlini meljejo tudi tuje žito, morajo vedno imeti pooblastilo in pri« padati pristojnemu obrtniškemu zdru* ženju. 3$ tujine Sporazum o razoroženju jie sploh nemogoč, kakor je izjavil američanski zunanji ministei, ker so bila tudi doslej vsa pogajanja brezuspešna. Gosipodanska vojna je izbruhnila med Irsko in Anglijo, ker se nista mogli med seboj sporazumeti. Angleška vlada je odločila, da bo še dalje izvajala najstrožje mere za zaščito lastnega gospodarstva. Dva nova čina sabotaže so ugotovili na francoskih državniih železnicah blizu Pariza, kjer so neznanci precej poškodovali železniško iprogo. iMac Donald je v svojem govoru o vojnih 'industrijah naglasil, da se pod okriljem istih dogaja marsikaj nedovoljenega. Povečanje izdatkov za vojaštvo je zahteval nizozemski vojni minister. »Občutljiva mesta« bo Češkoslovaška po izjavi ministra za narodno obrambo močno utrdila. Japonski iparnik »Ciriju iMaru« je s 3409 tonami tovora in 50 mož posadke neznano kam izginil. Nemški front iz Saargebieta se je Društvu narodov pritožil proti saarske-mu predsedniku Knoxu, češ da je silno pristranski. Sneg pada že nekaj dni v Alpah in so vse ceste v Dolomitih zasnežene. Zimski šport je povsod že sila živahen. 12.000 ljudi so aretirali v Romuniji ob priliki zadnje ogromne racije. 8.000 so jih obdržali v zaporilh. Večinoma so to tujci z nepravilnimi dokumenti. Proces proti atentatorjem na grškega predsednika Venizelosa se je te dni pričel v Atenah. Trajal bo nekaj mesecev in bo veljal državo -nekaj milijonov. T roIleybuse t. J. električne tram vaje brez traičnic je na progi 3 in pol km vpeljala mestna občina v Pragi. JNfewyoršk| liftboyi se pripravljajo na generalni štrajik, zaradi česar je med prebivalstvom izbruhnila velika panika, ker ne bo moglo iz hiš. Poljske rudnike soli v tBochniji so zaprli jker so rudarji zagrozili, da se bodo vanje zaprli in pričeli s pasivno rezistenco. Veik raportt vseh prefektov italijanskih provinc se je vršil .te dni v Rimu in je Mussolini osebno vsem dal navodila za nadaljnje delo na podlagi novega korporativnega sistema. Čuvajmo Jugoslavijo! Zaloga stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvir* jev itd* STAVBNO IN UMET. STEKLARSTVO AVGUST AGNOLA LJUBLJANA, Tyrševa ceste štev. 10 Račun poštne hranilnice 10.S40 Telefon 2478 m Obrtniki! Vlagajte svoj® prihrani*** t BANATSKO BANKO, ker s tem pomagale onim obrtnjl-kom, ki jim je potrebno posoj^p in koristite gospodarstvu Vašpga stanu. — V vseh dfnarno-poslovnih JLJ či UUUt — Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite y tskpčem ■ = računu vsem kredita zmožnim a&ebam m tvrdkam Mtim«iit»»tnttttfiuu«tttTtiiiiiiiiiinn ittttiitttrmtttmrrttttTrTfiii-TfTi-fiffT . TiT*rf*.