DELAVSKA POLITIKA Uredništvo m uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavnica zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic., Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma •• ne sprejemajo. Naročnina ra Jugoslavijo znaka mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dan. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1 V oglasnem delu stane pe- titna enostolpna vrsta D. 1,50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije ss ne frankirajo, Štev. 4. Sreda, 13. januarja 1932. Leto Vil. Politiftno-gospodar-ska rivaliteta. Velika svetovna vojna je bila zlo, ki je pahnilo Evropo v prepad. Predvsem je kriva evropskega prepada pregrupacija kapitalizma in deloma tudi geografično-poiitične izpremem-bc. Angliji ni bilo treba iti v vojno, ker je bila gospodarica ogromnega ozemlja v vseh delih sveta. Toda vpletla se je v vojno in ne tla bi sama izgubila na svoji posesti in bogastvu, sta vzrasli med vojno in po vojni poleg nje dve novi veliki kapitalistični sili: Francija in Ze- dinjene države; stara Rusija je pa dobila novo upravno obliko. Tako je Anglija s svojo intervencijo podprla zmago velike antante, ni pa dejansko pridobila nadomestila za trg v Evropi iu Rusiji ter je vrhu tega ustvarila močne konkurente z ozirom na jakost kapitala in industrije. Na vladi je v Angliji sedaj konservativna stranka, ki spoštuje stare tradicije, da je Anglija nedotakljiva in svetovni imperij, ki mu mo rajo drugi narodi služiti. Spominjamo se še, kako je Anglija brutalno zasedla južno Afriko, Egipt, že zdavnaj prej vzhodno Indijo, kjer so angleški lordi kovali celo stoletje zlatnike. Sedaj po enem stoletju se je jela ta Indija prebujati, zahteva svobodo. Anglija ne da svobode, ne da samouprave. Z mečem si hoče še nadalje zasužnjevati Indijce, katerih gibanje, dasi je le nacionalistično, uživa simpatije vseh narodov. Z mečem. z ječo in splošnim izjemnim stanjem bo »plemeniti« Anglež delil svoje dobrote svobodoljubnim' Indijcem. Okoli sto voditeljev nacionalističnega gibanja so Angleži že vtaknili v ječe ter pomnožili vojaške čete. ki bodo neobzirno postopale z narodom. Anglija lahko izvaja svojo rigoroznost v Indiji. Lahko izžema svoje kolonije, toda po vojni se je gospodarska konstelacija bistveno iz-prcmenila. Prednosti, ki jih imata Francija in Zedinjene države tako v finančnem kakor industrijskem oziru, Anglija ne bo več dosegla, vsaj ne s svojo novo politiko. Anglija je kot edina svetovna sila dogospoda-rila in če bi hotela ohraniti vsaj navidezno svoj prestiž, bi morala predvsem misliti na sodelovanje z ostalim svetom, zlasti z onim, ki potrebuje politično in gospodarsko zaščito ali sodelovanje. Anglija pa tega noče; ona hoče, da ji narodi služijo. Politika Anglije je povsem zgrešena, dasi je bila pred vojno kot ve-, lesila na prvem mestu, takorekoč edina vsesvetovna velesila, ker se rušijo pod njo stari temelji, modernih temeljev pa noče ne videti ne priznavati. Kot \ elesila je bila v svetovni vojni Anglija najbolj tepena in se več ne popne na svoje mesto, ker je okostenela v svojih starih tradicijah. Demonstracijska stavka v Španiji. Glavna delavska zveza je proglasila 48 urno splošno protestno stavko zaradi krvavih dogodkov v Castilblancu in Aniedu. Amerika in razoroZit-vena konferenca. V vladnih krogih Zedinjenih držav so prepričani, da bo imela raz-orožitvena konferenca znatne uspehe. Amerika bo porabila ves svoj vpliv, da pregovori druge države, da znatno zmanjšajo svoje vojske. Nemčija ne bo plačala dolgov Izjava kanclerja Briininga. Nemški kancler Bruning je izjavil, da Nemčija ne bo nikdar plačala svojih političnih dolgov. To stališče namerava Nemčija zavzeti na lau-sannski konferenci. Bruning se sklicuje na to, da je mednarodna finančna kontrola ugotovila, da Nemčija res ne more plačati, toda kontrola pravi, da so temu vzrok notranji razlogi. Izjava Briininga je razburila zlasti Francijo, ne toliko Anglijo in Ameriko. Macdonald je rekel, da je kanclerjeva izjava prenagljena in da je zlasti zaradi te izjave potrebna lausannska konferenca, ker mednarodnih pogodb ne sme nihče kršiti; drugo vprašanje pa je, kaj bo konferenca sklenila. Nemčija celo upa, da jo bosta Anglija in Amerika podpirali. Izjava Bruningova pa ima vrhu tega dva druga namena. S to izjavo je hotel odvzeti nacionalistom snov za agitacijo in pa doseči na lausann-ski konferenci vsaj delen uspeh glede popusta na vojnih dajatvah. Borba za Hindenburga. Podaljšanje poslovne dobe predsednika republike. Nemški kancler Bruning želi, da se poslovna doba predsednika republike Hindenburga z zakonom podaljša. Spomladi poteče doba njegovega predsedništva. Kancler razpravlja s strankami ter vidi le v Hitlerjevih nemških nacionalcih (fašistih) odločen odpor. Zaraditega sc nadeja, da dobi za zakon o podaljšanju predsedniškega poslovanja dvetretjinsko večino. Avstrija v borbi za kolektivne pogodbe. Avstrijsko delavstvo varuje Avstrijska zveza strokovnih organizacij je poslala časnikarski pisarni mednarodne strokovne zveze naslednje specialno poročilo o borbi za kolektivne pogodbe, ki se je vnela v Avstriji: Novo leto je svobodnim strokovnim organizacijam in parlamentarnemu zastopstvu delavskega razreda prineslo še en težak boj. Kolektivne pogodbe in z njimi v zvezi pridobljene socialne pravice so prišle v nevarnost. Podjetniki ne odpovedujejo predčasno le mnogo kolektivnih pogodb, da l# znižali mezde in plače (kakor na primer v stavbeni stroki, kjer so odpovedali pogodbe), marveč poizkušajo predrzno porušiti tudi dolgoletne zakonite ustanove. (Avstrija je ena od malo dežel, kjer velja poseben zakon o kolektivnih pogodbah.) Vlada je 'hotela razne pogodbe z nameščenci v državnih gledališčih enostavno z zakonom razveljaviti. Namesto pogodb naj bi stopil nezaslišani mezdni diktat. Mislili so namreč, da bodo mogli s tern tri državna gledališča sanirati. Pri tenu boju udeleženim strokovnim organizacijam se je posrečilo namero zlomiti. Prišlo je po dolgih in mučnih obravnavah do sporazuma, da je vlada nameravani zakon opustila. svoje priborjene pravice. Še nasilnejše je pa postopanje vlade napram nameščencem velike banke (Kreditnega zavoda). Kakor je znano je država to banko podprla z velikimi denarnimi zneski ter prevzela jamstvo za vse vloge, pri čemer pa ni poklicala na odgovornost za slabo vodstvo zavoda vodilne osebe. Pokoro je naložila nameščencem zavoda s tem. da jih ic mnogo odpustila, drugim pa znižala plače. Čeprav so nameščenci v tem slabem položaju bili pripravljeni na žrtve, vlada vendar zahteva, da se z zakonom prepreči vsakršno spo-razumljenje med ravnateljstvom in nameščenci. Proti tej nameri so strokovne organizacije in delavski zastopniki v parlamentu vodili vztrajen boj, ki je bil tembolj potreben, ker je prihajal v nevarnost tudi zakon o nameščencih. Nameravani zakon naj bi posezal tudi v plačilne razmere vseh onih industrijskih obratov, ki so finančno odvisni od zavoda. Načrt se je preprečil. Prišlo je do novih obravnav med strokovnimi organizacijami in bančnim zavodom. S tern je bil vražji načrt preprečen in avstrijske strokovne organizacije so s to zmago dosegle lep uspeh. Bodočnost Kmetiška opredelitev pokrajin V 5. snopiču »Veroffentlichungen des (jeogniphischen Seminars der Universitat Leipzig« razpravlja Valter Jacob o macedonskem vprašanju ter navaja naslednje perspektive za bodočnost: »V najnovejši dobi smo o tem prepričani, da mora voditi razvoj gospodarstva in prometa logično k združitvi balkanskih držav. Prometno-geografično so vse z Rumunijo vred druga na drugo navezane ... Prometno-geografična medsebojna odvisnost balkanskih držav sedaj sicer še ne prihaja povsem do popolne izrazitosti, ker je gospodarsko življenje jugovzhodnih dežel šele v povojih. V razmerju pa,, v kolikor bo njih gospodarski in prometni razvoj napredoval, bo tudi rasla zavest v njih, da so prometuo-politično boli in bolj povezane. Ob takih okoliščinah je torej sklopitev balkanskih držav neizogibna stvar. Vendar, uresničitev enotne balkanske države še ni tako blizu. Strnitev jugovzhodnoevropskih dežel bi bila Balkana. ovira zbližauje in združitev. res gospodarska in prometno-poli-tična potreba. Morfologija polotoka se pa v svoji notranjosti upira edinstvenosti. Dalekosežna kmetiška opredelitev pokrajin ovira zbiižanje hi združitev balkanskih držav.« Bivši angleški minister Viljem Graham umrl Priznan strokovnjak za gospodarska vprašanja. Bivši trgovski minister delavske vlade Viljem Graham je dne 9. t. m. umrl. Graham je bil rojen 29. julija 1887 in je absolviral vseučilišče. V prvi Macdonaldovi vladi je bil tajnik v finančnem ministrstvu, v drugi vladi od 1929 do 1981 pa je bil trgovinski minister. Kot pristaš delavske stranke v sedanji Macdonaldovi vladi ni bil. Graham je spadal med gospodarske veščake ter bo delavska stranka jako občutila njega izgubo. Njega poklic je bilo časnikarstvo. Socialno skrbstvo na Čehoslovaškem. Socijalni demokrati za nadaljevanje koalicijske politike. Zadnjič smo poročali o poročilu, ki ga je podal minister dr. Czech parlamentarnemu odboru, v katerem se je zlasti zavzel za skrajšanje delovnega časa, omejitev nadur in pridobivanje prilik za delo. Dr. Czech je predsednik nemške socijalne demokracije na Čehoslovaškem ter je o tem svojem programu poročal dne 6. t. m. na strankini konferenci. Konferenca je na podlagi poročila sprejela naslednjo resolucijo: Stranka je pred dvemi leti vstopila v vladno večino, ker je že takrat grozeča gospodarska kriza zahtevala dejansko varstvo delavskih interesov, ker je naraščajoča mednarodna napetost zahtevala ojačenje socijalističnega vpliva na zunanjo politiko in ker je naraščajoča nevarnost fašizma nalagala socialističnim strankam dolžnost, da izrabijo vse pomočke, da se odstrani njega vpliv na državno oblast. Ti razlogi so bili močnejši, kakor vsakršni pomisleki proti koalicijski politiki, in sicer tembolj, ker so zahtevali interesi socijalizma in delavskega gibanja, da se ohrani enotna taktika obeh socijalnodemokratičnih strank (če-hoslovaške in nemške). V zmislu tozadevnih sklepov je stranka sodelovala dve leti v koalicijski vladi. Ona je v tem času, ko se skoro povsod izriva socijalna politika, soci-jalno zakonodajo v Čehoslovaški iz-nova poživela, vrlo služila obenem demokraciji in miru. V priznanju teh dejstev in v spoznanju, da je spričo gospodarskega položaja in mednarodne 'nevarnosti potrebno, da se stranka še udeležuje koalicije, konferenca odobrava dosedanjo strankino politiko ter pooblašča strankino vodstvo, da jo nadaljuje. Konferenca zahteva, da se strankino načelstvo tudi v koaliciji predvsem bori za nadaljnje skrajšanje delovnega časa in uvedbo štiride-seturnega tedna, za sklad za nezaposlene s pritegnitvijo delodajalcev, da prispevajo k skladu za nezaposlene. za znižanje vojaških bremen in skrajšanje službene dobe. Stranka mora napeti vse sile, da te zahteve uresniči. Konferenca se končno izreka za najtesnejše bojno sodelovanje s čehoslovaško socijalno demokracijo. Briand je odstopil. Desničarski kabinet se maje. Francoski zunanji minister Briand je te dni podal demisijo. V Lavalovi vladi je izpraznjeno vsled Magino-tove smrti vojno ministrstvo in zunanje ministrstvo. Prvotno mnenje, da bo Laval pritegnil radikale, se ne vzdržuje. Vojni minister utegne postati Painleve, zunanje ministrstvo pa bi obdržal Laval sam, ki je že vodil razgovore v Berlinu in Waslringtonu. Če vstopi Briand zopet v vlado, bo minister brez port-felja. Za pogajanja glede reparacij in vojnih dolgov v Lausanni pa je določen finančni minister Flandin. Levo usmerjenost v francoskem režimu moremo pričakovati eventualno šele po volitvah. Brezposelni v Londonu so priredili 6. januarja velik javni shod. Policija jih je razganjala ter je prišlo pri tem do hudih spopadov. Kriza, brezposelnost in socijalno zavarovanje. OUZD v decembru 1931. V drugi polovici meseca decembra je začela _ brezposelnost prav nalahno popuščati. Število zavarovanih delavcev je bilo manjše nego istega datuma lanskega leta: 1. 12. za 11.023 delavcev, 5. 12. za 12.317 delavcev, 10. 12. za 12.501 delavcev, 15. 12. za 12.117 delavcev, 20. 12. za 11.267 delavcev, 25. 12. za 11.236 delavcev, 30. 12. za 10.783 delavcev. Ali so to samo slučajno vibracije intenzivnosti gospodarske krize, ali pa že oznanjevalci bodočega gospodarskega poleta, se iz statistike OUZD-a ne da ugotoviti. Zdravstvene razmere so se pri moških neznatno poslabšale (povečanje odstotka bolnikov za +0.14%) in pri ženskah pa precej zboljšale (zmanjšanje odstotka bolnikov za —0.39%). Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu zaslužku, je padla za —Din 1.02 (prejšnji mesec za — Din 0.86) t. j. za 4%. Faktično znižanje delavskih plač je pa še večje, ker podjetniki vedno pravilnejše prijavljajo delavce v zavarovanje. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za —Din 389.711.20. To pomeni, da je delavstvo izgubilo radi gospodarske krize, t. j. radi odpustov iz služb in krajšanja plač dnevno blizu Din 500.000 ali mesečno 12 do 13 milijonov. — Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) so sc radi tega vkljub povišanju tarifa od 6 na 6.5% znižali dnevno za več kot Din 13.000 ali mesečno za ca. Din 350.000. Brez povišanja tarifa bi bil primanjkljaj skoraj še enkrat tako velik. OUZD. Senina stran. Že pred osmimi leti je pisal Albert Schweitzer (v »Kultur und Ethik«): »Povsem mehanično delo je postala usoda mnogih. S preobratom, ki ga je povzročil stroj, smo bili skoro^vsi vpreženi v preveč urejeno, preveč omejeno in preveč naporno delo. Rodbinsko življenje in vzgoja otrok trpita zaraditega. Vsi smo bolj ali manj v nevarnosti, da postanemo stvari namesto osebnosti. Mnogovrstno materijalno in duhovno oškodovanje človeških eksistenc je torej senčna stran znanstvenih pridobitev.« — Kaj bi bil šele rekel Schweitzer, če bi bil slutil današnjo nezaposlenost? Atentat na japonskega cesarja. Te dni je neki atentator vrgel bombo pred kočijo japonskega cesarja. Bomba se je sicer vnela, poškodovala je pa nekoliko le konje. Zaradi atentata je odstopila vlada. Demi-sije cesar ni sprejel, pač pa sta bila izločena iz vlade vojni in notranji minister, ki sta v tem slučaju najbolj odgovorna. Napad na cesarja se smatra na Japonskem za največji zločin, ker je cesar božji namestnik. Atentatorja, ki je imel pri sebi še eno bombo, so zaprli. Na Japonskem so hoteli dogodek zamolčati, a ga je prerano objavil neki angleški list v posebni izdaji. Stevan Galogaža: Marija Roux. Marija je bila iz okolice Montpelliera. V zgodnji mladosti je služila pri nekem gostilničarju v Cet-teu. Na nekem izletu jo je tamkaj spoznal neki bančni uradnik... Čez en dan, je izgubila službo, čez tri dni fizično nedolžnost in zdravje, čez štiri dni tudi tega bančnega uradnika, a dobila je dva para nogavic, letno obleko in par belih čevljev. Četrtega dne je šla z vlakom do Palavasa in se hotela dva kilometra od mesta vreči v vodo. Tisti čas so sc nahajali na francoski obali stražarji, ki so pazili, da ne bi odkod prišla kakšna nemška podmornica. Marijo je eden teh stražarjev opazil in jo odvedel. Upirala se je in je bila aretirana. Na zaslišanju je povedala to-le: »Pišem se Marija Roux. Matere nimam, oče mi je pred petimi leti umrl, brat je pfadel v vojni. Ostala sem sama v svojem petnajstem letu* Dve leti sem služila pri raznih ljudeh v Montpellieru, Šole nisem dokončala, znala nisem ničesar in slabo sem živela. Odšla sem iz Montpelliera v Cette v sedemnajstem letu Prišel je neki gospod in mi obe- Doma in Dvodomni parlamentarizem. V Jugoslaviji je uveden po novi ustavi dvojni parlamentarizem s tem, da imamo narodno skupščino in senat. Oba parlamenta sta sestavljena in izvoljena na poseben način. Narodna skupščina je vezana na število podpisnikov kandidatnih list po vseh srezih v državi, senat pa volijo funkcionarji uprav. Do polovico senatorjev sme po ustavi imenovati kralj. Obe zbornici sta izvoljeni, obe sta pričeli zborovati. Ti dve novi parlamentarni telesi sta sicer avtonomni, vendar pa senat še enkrat presoja probleme in sklepe, o katerih ukrepa narodna skupščina. Ne vemo, kaj in kako bosta delali novi zbornici. — Delavstvo ima malo pravic, dasi je opravičeno do enakopravnosti; ostra borba se vodi proti delavskemu varstvu, proti socialni zakonodaji, proti svobodnemu gibanju prav iz vrst podjetniških organizacij. Tu pač treba, da sta zbornici na strani onih, ki imajo manj pravic, manj varstva ter se jim namerava še to malenkost ali poslabšati ali celo vzeti. Vsak parlament mora skrbeti za splošnost in za enakopravnost vseh državljanov. Imenovanje članov senata. Kralj je imenoval v zmislu ustavnih in zakonskih določb dne 9. t. m. 28 članov senata. Iz dravske banovine sta bila imenovana dva, in sicer Ivan Hribar ter prof. dr. Valentin Rožič. Dne 3. januarja je bilo izvoljenih 46 senatorjev, tako da šteje senat zaenkrat 74 članov. Prva seja senata se je vršila dne 11. t. m:. Sejai narodne skupščine pa je sklicana dne 15. t. m. Senat bo zboroval v palači prometnega ministrstva. Kdo naj prispeva za Pomožno akcijo? Ko so se nedavno tega odločili delavci v Osijeku, da priskočijo na pomoč svojim brezposelnim tovarišem na ta način, da odstopijo 1% svoje plače za fond pomožne akcije, je ta požrtvovalnost vzbudila po vseh krajih naše države pozornost in vsesp/ošno priznanje. Tudi v • drugih mestih so že medtem' delavci sklepali, da bodo vkljub svojemu bornemu zaslužku pomagali po svojih močeh olajšati bedo brezposelnih. Ta namera delavstva pa je bila gotovim tovarnarjem dobrodošla ter so se pričeli bavfti z mislijo, kako bi se sedaj otresli neljubih dajatev za fond pomožne akcije. Gotovo je prav, da tudi delavstvo pomaga lajšati bedo tisočem iii tisočem' nesrečnežev, katere je sedanja gospodarska kriza in nenasitnost kapitalistov pahnila v brezposelnost in bedo. Nikakor pa se to rre sme izrabljati s strani gotovih podjetnikov, zlasti ne onih, ki so si v kratki povojni dobi nagrabili ogromno premoženje in ki bi bili v prvi vrsti dolžni podpirati pomožno akcijo. tal, da me vzame. Mislila sem, da misli resno, ker mi je bilo težko.' Ničesar nisem imela. Moj brat ie b 1 krojaški pomočnik. Prišla sem s tem gospodom v Montpellier. Prevar il me je. Kaj naj zdaj počnem? Šla sem v morje, da bi^ me ono rešilo. Aretirali so me. Zakaj delate to? Jaz ne maram živeti, tako ne maram živeti.« Takšno poročilo o Mariji Roux je objavil neki časopis v Toulouseu, ki je imel v Montpellieru svojega dopisnika. Izpustili so jo z'obveznim naročilom, naj bo poslej pametnejša. V Montpellier se ni vrnila. Odšla je v Marseille in stopila*v fabriko. Tamkaj najbrž ni bila dolgo, ker je že spomladi 1918 prišla v Pariz. Od takrat, ko se je Marija hotela vreči v morje, je nastajal v njej preokret. Bila ji je prihranjena živ-Ijenska pot mnogih francoskih deklet. Kakšna je ta pot!? Mlada dekleta prihajajo v Pariz zato. ker so prezgodaj prenehala; biti dekleta, pa bežijo iz kraja, ki jih pozna in preganja, ali pa zato, da poizkušajo v velemestu svojo življensko srečo. Pariz, ki golta nesposobne, naivne in gospodarsko slabe, sprejema ta sveža dekleta z deželt in na njihovi svežosti preganja s V oj prosti čas po svetu. Najmanj pa se od podjetnikov more zahtevati, da bodo tudi oni prispevali vsaj 1% svojih dobičkov in dividend. Lično knjižico, ki jo je natisnila Narodna tiskarna z imeni onih ljubljanskih volilcev, ki se zadnjih volitev niso udeležili, je, kakor poroča »Jut|p«, izdal Centralni akcijski odbor za volitve v Narodno skupščino. Izseljenci v največji stiski. Zaradi nezaposlenosti trpe tudi naši izseljenci v Nemčiji in Franciji, ki jih je okoli 60.000. Z isto usodo se bore izseljenci v Ameriki, zlasti v južni Ameriki. Nešteto prošenj prihaja na konzulate za povratek domov. Nezaposlenost je huda doma, še hujša je v tujini. Kako silno potrebna bi bila preskrba nezaposlenih! Proti visoki stanarini. V Ljubljani so priredili državni nameščenci in drugi protestno zborovanje proti visoki stanarini z ozirom na anketo v Beogradu, ki se bo vršila 16. jan. Shod se je vršil v torek v dvorani hotela Uniona. Stanovanjsko vprašanje v Zagrebu. Banska uprava v Zagrebu skliče v kratkem anketo o stanovanjskem vprašanju, na katero bodo povabljeni hišni posestniki in stanovanjski najemniki. Banska uprava predloži anketi elaborat, po katerem naj se uredi to vprašanje. * S podunavskim gospodarskim blokom ne bo nič. O podunavskem gospodarskem bloku se med vladami ni razpravljalo. Čas še ni dozorel. Čehoslovaška se boji Avstrije, tnale antante se pa boji Madžarska itd. Torej je do sporazuma narodov, ki so sosedi in drug od drugega odvisni, še daleč. Za skupnost pač nimajo zmisla. Reparacijska konferenca se začne v Lausanni 25. januarja. Nezaposlenost narašča tudi na Čehoslovaškem. V Čehoslovaški do zadnjih mesecev niso imeli prav akutne nezaposlenosti. Od oktobra pa do 31. decembra 1931 se je število nezaposlenih podvojilo ter je znašalo ta dan 480.775 nezaposlenih. Praga sama šteje 27.000 nezaposlenih. Prizadeti so zlasti delavci tekstilne in steklarske industrije. V Pragi tlak u je je za poskušajo ceste z jeklom, ki so se baje tudi pozimi ob poledici izborno obnesle. Z deli bodo nadaljevali. Zlin rapidno narašča. Zlin, malo moravsko mestece, se radi Bat'ove čevljarske industrije naglo razvija: leta 1910 je imelo komaj nekaj nad 2000 prebivalcev, letos 1. januarja pa že 30.114S. Nova parola je luksus. Neki Fritz Troitrsch je v Nemčiji izdal brošuro. v kateri poziva kapitaliste, naj rešijo sedanjo gospodarsko krizo na ta način, da začnejo zopet živeti svojemu premoženju odgovarjajoče, da razvijajo kolikor mogoče ve- bodisi za denar ali za minljivo ljubezen. Ko postanejo ta dekleta v Parizru preveč razvpita iu propadejo. ko tu nimajo več uspeha, odhajajo spet na deželo ter nosijo tja ostanke življenja in iluzijo nekakšne pariške lepote in sika. Ko propadejo tudi na deželi, odhajajo v kolonije kot poslednje zatočišče. Mariji se to ni pripetilo. V Parizu je stopila v fabriko rminicije za delavko. K sreči je tamlkaj našla delovne tovarišice, ki so imele o življenju neke nove pojme. To so bili pojmi, o katerih Marija doslej nikoli ni slišala, a so se zelo dobro ujemali z njenim življenjem. Sc vedno je nosila na sebi črnino, ker je žalovala za bratom, ki je padel v drugem letu vojne. Živeč v Parizu, v stalnih stikih s svojimi novimi tovarišicami, ki so jo imele rade in jo uvajale v to, kaj je življenje, kakšno je in kje so delavci v takem življenju, je Marija doživljala presenečenje za presenečenjem. Opazila je, da so kolesa limuzin, v katerih ' so še vozili neki mladi ljudje in brezposelne dame v razkošnih ogrinjalih, narejena iz solz sirot. Videla je. da je v Indo-kini pomrlo od bede na tisoče Ana-, mitov radi tiste velike banke na liko luksuza, da spravijo denar zopet med ljudi. Po njegovem so ravno varčevalci krivi sedanje krize. Denar mora iz bančnih blagajn in iz privatnih nogavic zopet v obtok. — Nekaj resnice je na tem, ali če bodo samo eni smeli luksuzno živeti, ne verjamemo, da bi tudi dosedanji reveži imeli pri tem. najpotrebnejšega zadosti. Znani pisatelj Remarque, avtor knjige »Na zapadu nič novega«, se je te dni drugič poročil s svojo ženo, od katere se je lansko leto ločil. Francoski vojni minister Maginot je 7. januarja umrl. Maginot je bil pristaš skrajne desnice in nepopustljiv napram Nemčiji. Po njegovi ini-cijativi je zgradila Francija vzdolž nemške meje močen pas trdnjav. Ker bi imel on zastopati Francijo na razorožitveni konferenci v ŽeneviO), ki se bo otvorila 20. januarja, ga bo sedaj nadomestoval finančni minister Flandin. Govori se, da bo radi njegove smrti podal Laval demisijo celega kabineta, ker je tudi Briand bolan. Kot Briandovega naslednika imenujejo nekateri Paula Boncoura. 100 voditeljev kongresne stranke je bilo v Indiji že aretiranih. 500 indijskih društev in organizacij je po raznih krajih Indije razpuščenih. Oblasti so zaplenile 3750 funtov šterlingov, ki so bili naloženi v neki banki na račun kongresne stranke. Vodja komunistov v Indiji, Roy, je bil obsojen v prognanstvo na 12 let. Generalni štrajk v Španiji. V protest proti krvavim dogodkom v Ca-stilblanco in Arnado, je Splošna delavska zveza v Španiji proglasila 48 urni generalni štrajk. Krvave žrtve stavkujočih v Španiji. V Arnedu, v provinci Santander, je prišlo med stavkujočimi in policijo do bojev, v katerih je bilo 8 mrtvih in 32 težje ranjenih. Izseljevanje v Rusijo. V letu 1931 se je izselilo v Rusijo okoli 1200 Avstrijcev. Iz Rusije se je pa vrnilo le manjše število Avstrijcev. Delovne pogodbe za tujce pa niso prav ugodne. Nekoliko bolje so plačani kvalificirani delavci. En milijon ruskih emigrantov je razkropljenih po raznih deželah izven Rusije. Od teh jih je v Zedinjenih državah ameriških 30.000 (skopaj polovica v Newyorku), 60.000 v Nemčiji, 8000 v Belgiji, 3000 v Angliji, 70.000 v Runmmiji, 8000 na Finskem, v Carigradu 1500, v seVerni Kitajski in v Mandžuriji 90.000, v Poljski, Jugoslaviji, Čehoslovaški in v baltiških deželah skupaj 1200.000, v Franciji pa nič manj ko 400.000. Večinoma so to intelektualci. 35.000 jiih je še vojaška organiziranih v vojaški zvezi. Med Ameriko in Japonsko vlada zadnje dni jako napeto razpoloženje, ker so japonski vojaki v Muk-denu pretepli ameriškega konzula. S tozadevnim opravičilom japonske vlade Amerika ni zadovoljna. Polo-, žaj se je še poostril, ko so v Ameriki zvodeli, da je Japonska pozvala trgu. Razumela je, da to ne gre tako, da dela municijo v fabriki, a želi, da bi ne bilo vojne. Mislila je na svojega mladega brata, ki je padci’ na fronti, in se domislila, da so najbrž neke ženske, kakršna ie tudi ona. delale prav tako v nemških ia-brikah šrapneiov, od katerih je poginil njen brat. In zato delavka Marija ni zasovražila Nemcev, zakaj glej, tudi ona dela v municijski fabriki. Tako stvarno premišljujoč o vsem se je Marija polagoma osvobodila tistega preračunanega naci-jonalističnega pojmovanja višje francoske družbe, ki je bila negacija humanizma in največji sovražnik naroda ne samo v Franciji, marveč tudi v vsej Evropi. Ko se jc osvobodila tega, je začela dihati svobodneje, postala je človek, ki o vseh stvareh misli realno. Vedela je zdaj, da ni na svetu samo ena Marija, da so te Marije povsod, v ( vseh državah, po vseh celinah, na vsem globusu. Mnogo jih je, a Marij je največ. Iu pri tej misli jc Marija čutila, kako raste v njej moč in P0' nos. Mislila je: »Nas je toliko, # smo lahko največji, da lahko izvršilno najboljše stvari, le .delavci lahk^ rpšijo človeštvo in za večno zatrp vojne.« (Konec prihodnjič) kitajskega generala Čangsiljana v ultimativni formi, da se ima s svojimi četami še dalje umakniti v notranjost Kitajske. Pred Washington se je pripeljalo 10.000 brezposelnih na 1200 tovornih avtomobilih demonstrirati. * 500 deklet je prodal. V Bukarešti so aretirali nekega domačina, ki se je izdajal za Egipčana, ko je ravno hotel zopet dve dekleti odpeljati. Dognali so, da je zadnja leta prodal nič manj ko 500 deklet v razne bordele v Egiptu in bližnjem vzhodu. Vlom v trgovina draguljev so izvršili ~y soboto ponoči neznani zlikovci na Dunaju v Rotenturmstrasse. Vzeli so 45 briljantnih prstanov v vrednosti 10.000 šilingov in 4000 šilingov v gotovini s seboj. Samomor dveh zaljubljencev. V neki gostilni na božji poti Marija Trost pri Gra-zu sta se ustrelila 19 letni, pri svojem očetu kot pekovski pomočnik zaposleni Anton Kodrič in njegova izvoljenka, 19 letna Greta Ruker. To zato, ker stari Kodrič ni dovolil, da bi sin poročil svojo izvoljenko. Nesreča z ročno granato. V Sollenauu pri Dunajskem Novem mestu je troje otrok našlo na travniku ročno granato, s katero so se igrali. Pri tem pa je granata eksplodirala in težko poškodovala vso trojico tako, da se bore s smrtjo. O velikih povodnjih poročajo iz zapadne Nemčije; zlasti okolica Dessaua je popolnoma pod vodo. Tudi na Češkem in Moravskem so visoko narasle reke na več krajih odnesle mostove. Hudi viharji divjajo nad Severnim morjem in jugoistočno angleško obalo. Paroplovba je skoro popolnoma ustavljena. Mnogo ribiških la-dij se je potopilo.____________________ Posnemajte! Za tiskovni sklad je daroval Eduard Lenič iz Francije Din 20.50. Iskrena hvala! Ljubljana. Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v drugem polletju 1931 prav lepo napredovala, kakor kažejo naslednje številke. (Številke v oklepajih pomenijo napredek napram istim mesecem v 1. 1931.) Knjig se je izposodilo julija 3712 (310), avgusta 3430 (275), septembra 3663 (93), oktobra 4710 (404), novembra 5083 (781) in decembra 5380 (605). Tako knjižnica zopet napreduje po začetnem zastoju, ki ga je povzročila decembra 1929 uvedena oblastna revizija knjig. Decembra 1931 je bilo izposojenih 1307 knjig več nego decembra 1929. 1. — Vedno bolj se čltajo slovenske in toliko manj nemške knjige. Z vsakim mesecem se bolj občutijo ugodne posledice oživljenja slovenskega književnega trga. Ta pojav jasno kažejo primerjalne številke z letom 1930. Slovenskih knjig se je izposodilo septembra 1395 (78), oktobra 1986 (292), novembra 2202 (560) in decembra 2535 (615). Nemških knjig se je pa izposodilo decembra 1931 samo 138 več nego istega meseca 1930. — Srbohrvatske knjige se ne čitajo nič bolj, še celo manj. Izposodilo se jih je septembra 142 (29), oktobra 209 ( 27), novembra 262 (54) in decembra 226 (35). Ker se tudi francoske, angleške i. dr. knjige ne čitajo bolj, je jasna sedanja razvojna smer: širjenje slovenske knjige na račun drugih jezikov. — Razmerje med znanstvenimi in leposlovnimi knjigami je ostalo v glavnem isto. — Knjižnica hitro narašča po zalogi knjig in po številu bralcev. Sedaj ima že člane tudi po pokrajini, v glavnem po krajih, ki so blizu posameznim železniškim progam. Delavci z dežele bi se lahko še bolj posluževali knjižnice, če bi se dogovorili n. pr. s kakim železničarjem ali drugim človekom, ki prihaja večkrat v Ljubljano, da bi si izposojal in Prenašal knjige za več ljudi v istem kraju. Knjižnica Delavske zbornice je gotovo da-fles med slovenskimi javnimi knjižnicami na prvem mestu. Kdor še ni njen .član, naj se vpiše in se prepriča o tem, da je to res naša najboljša knjižnica, ki skrbi za duhovno in srčno izobrazbo tako ročnega kakor duševnega delavca. VII. delavski prosvetni večer priredita »Svoboda« in »Zarja« v sredo, dne ld. t. in., ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Igrala bo godba »Zarja« pod vodstvom ka-pejnika Fr. Dolinarja. Viktor Čampa zaigra na flauto Mozartovo: Andan-tino. Sopranistka Anica zapoje Čajkovskega: Na plesu šumečem: Jen-sena: Veter šepetni in Rubinstei-novo Solza. Tenorist Vinko Slano-vec zapoje Rubinsteinov: Sen, Fleiš-man-Kozinovo: Veseli godec in Forsterovo arijo iz opere Gorenjski slavček. Baritonist Ciril Oblak bo zapel Adamičevega »Planinec« in »Nocoj je pa lep večer« ter Gerbičevo: »Pojdem na prejo«. Pri klavirju bodo konserv. Boža Šaplja in abs. kons. Anica Šebrova. ŠišenškI »Svobodaši« nastopijo z govorilnim zborom (šprehkorom) ter bodo recN tirali: Oton Župančičeve »Kovače« in »Žebljarje«. — Nato se bo vršilo predavanje s skioptičnimi slikami o temi: »Nova industrijska revolucija«. — Vstop prost. Ker je prenos po radiu, je obenem ta večer tudi delavska radio-ura. Maribor. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor, vabi vse trgovske in privatne nameščence na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, kateri se bo vršil v četrtek, dne 14. januarja 1932, ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica 4, s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora in odsekov; brezposelnost, podpore in prispevki; volitev novega odbora podružnice in raznoterosti. Z ozirom na važnost tega občnega zbora (zlasti glede 2. točke dnevnega reda) je navzočnost vseh članov in članic nujno potrebna. Tudi ostale nameščence, ki še niso člani, vabimo, da se občnega zbora udeleže kot gostje. Odbor. Predavanje. V sredo, dne 13. t. m., ob 8. uri zvečer se vrši v preda-valni dvorani strokovnih organizacij predavanje »O Indiji«. Premestitev s. Bahuna. Kakor znano, je bil s. Bahun tik pred volitvami premeščen iz tukajšnjega glavnega kolodvora, kjer je služboval od prevrata, na žel. stanico Kraljevo v Srbiji, odkoder je bil zopet premeščen k službeni edinici Ljubljana glavni kolodvor. Te dni pa je bil glasom objave v »Službenem listu« iz Ljubljane zopet premeščen v Metliko. V dobi treh mesecev je bil torej s. Bahun trikrat premeščen, medtem ko se njegova družina nahaja v Mariboru. S. Bahun je družinski oče, star 57 let in vrši železniško službo že nad 30 let. Nekoliko več socijalnega čuta. Neki delavec, ki je dqpoldne zaposlen v tovarni, nabira v svojem prostem času darove za pomožno akcijo mestne občine. Razumljivo je, da je ta posel zelo nehvaležen, ker gotovi, sicer dobro situirani posamezniki, med katerimi se zlasti odlikujejo nekateri hišni lastniki, ne le. da ne prispevajo ničesar, pač pa obkladajo požrtvovalnega nabiralca z neumestnim predbacivanjem. Tako je n. pr. omenjeni delavec v enem celem popoldnevu nabral komaj 30 dinarjev, čeravno je v odrejenem mu okraju obiskal vse stanovalce. Takšno ponašanje posameznikov bo treba v bodoče imenoma objaviti v časopisju. Lep napredek tukajšnje knjižnice Delavske zbornice. Odkar se je preselila knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Mariboru v nove, večje in udobnejše prostore, se je promei v knjižnici znatno dvignil. Meseca decembra je bilo izposojenih 1123 obiskovalcem skupno 2141 knjig, in sicer 1999 leposlovnih in 142 znanstvenih, od teh 737 slovenskih, 102 srbohrvatskih, 1293 nemških in 9 v drugih jezikih. Na novo pa se je vpisalo 56 članov. Toplo priporočamo vsem delavcem in nameščencem, da si izposojajo čim več lepih, zabavnih in znanstvenih knjig, ki so jim v tej knjižnici za malenkostno izposojnino na razpolago. Za pomožno akcijo je daroval g. Jakob Zadravec iz Središča 12 vreč pšenične moke (1020 kg), g. Rosenberg -losip iz Maribora je daroval Pomožni akciji istotako 10 vreč (850 kg) pšenične moke. Iz prijaznosti bosta te dni razdelila moko med naj-siromašnejše mestne prebivalce proii nakaznicam trgovca Novak Albin, Glavni trg š. 18, in Weis Josip, Aleksandrova cesta št. 29. Vodstvo pomožne akcije izreka da-rovateljema najtoplejšo zahvalo. Turnir nogometnih klubov v korist Pomožne akcije. SK »Svoboda« je predlagala Mestnemu odboru mariborskih športnih klubov. da prired' nogometni turnir s sodelovanjem vseh klubov v korist Pomožne akcije mariborske mestne občine. Opozorilo. Davčna uprava v Mariboru opozarja vse delodajalce, ki morajo po členu l(W zakona o neposrednih davkih pobirati uslužbenski davek v davčnih znamkah, da v smislu naredbe ministra financ z dne 11. septembra 1929, št. 83.390, predložijo tekom meseca januarja 1932 knjižice usluž-benskega davka na pregled davčni upravi, soba št. 10, sicer se proti njim postopa po čl. 139, odnosno ob zatajbi davka, po čl. 142. cit. zakona. Ljudsko gibanje v letu 1931. V minulem letu je bilo rojenih' 1125 oseb, in sicer 669 moškega spola in 563 ženskega spola. Umrlo pa je 469 moških in 384 žensk, skupaj 853 oseb. Repertoar mariborskega gledališča. V torek, dne 12. januarja, »Viktorija in njen liuzar«, ab. B, v sredo, dne 13. januarja, zaprto: v četrtek, dne 14. januarja, ob 20. uri »Ženitev«, ab. D. ( Kot naslednja dramska premijsra letošnje sezone se uprizori v soboto, dne 16. januarja. Kujundžičev »Škorpijon«. Karambol. Minulo soboto sta na vogalu Maistrove in ,Ciril Metodove ulice trčila avtomobila, ‘ last veletrgovca Oseta in tovarnarja Škofa. Oba avtomobila sta. precej poškodovana, medtem ko človeških žrtev k sreči ni bilo. O zadevi vodijo oblasti preiskavo. SREČKE SO DOSPELE! Štajerska hranilnica na Slomškovem trga 6 opozarja sodruge na to. Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6. Celje. Gremij trgovcev je s soglasnim sklepom načelstva na svoji seji, dne 7. januarja 1932, izvedel pomožno podporno akcijo vsega celjskega trgovstva za podpiranje siromašnih in brezposelnih slojev v območju mestne občine in občine okolica Celje. V to svrho se je izvolil poseben akcijski odbor, ki bo pobiral pri celjskih trgovcih darove v blagu ali denarju, nakar jih bo razdelil med najbolj siromašne in brezposelne sloje obeh imenovanih občin takoj, ko bo prejel tozadevne sezname od mestnega načelstva v Celju in okoliške občine. Liboje. Delavski oder »Svobode« iz Zabukovce vprizori v nedeljo, 17. januarja, ob 4. uri popoldne v dvorani g. Sonnenberga v Libojah Maks Frenerjevo komedijo »Trije vaški svetniki«. Igia je že pri premijeri dosegla nepričakovan uspeh, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike, da poseti to nad vse poučno in zabavno komedijo. Ruše. Neprimeren način izplačevanja podpor brezposelnim ruškim delavcem pri Borzi dela v Mariboru. Pripadajočo podporo za brezposelne izplačujejo pri tukajšnji Borzi dela na zelo kompliciran način. Oni. ki so te podpore potrebni, se postavljajo v položaj preizkušnje potrpljenja, kajti včasih mine mesec dni, preden dobiš par kovačev. Za one, ki stanujejo v Mariboru, še nekako gre, ali za one, ki so v oddaljenih krajih, je pa sedanji postopek neznosen. Brezposelni so primorani v mnogih slučajih iti peš 2 uri do Maribora, in to se ponovi do petkrat, potem šele ti nakažejo denar. Ko si pa pot 12 km prehodil petkrat sem in tja, si že strgal podplate, podpora pa znaša kvečjemu 100 Din. Čas je že, da se tak način razdelitev podpor ukine, saj je dosti možnosti na razpolago, ki so bolj praktične i za uradništvo kakor tudi za brezposelne. Podpore bi se lahko nakazale potom čekovnega zavoda. S tem odpade nastavljanje pri okencu in vse druge neprilike, ki so jih sedaj deležni brezposelni. Tudi iz moralnega stališča je tak način izplačevanja podpor bolj priporočljiv, ker vsak delavec ne prenese nastavljanja in čakanja pred okencem po mesec dni. Treba je misliti, da so v sedanji gospodarski krizi brez posla tudi taki delavci, ki so bili nepretrgoma zaposleni po 20 let in še več, s tem so bili tudi isto število let člani OUZD ter vplačevali tozadevne prispevke za brezposelno podporo. Ti delavci se le v skrajni sili zatekajo po podporo. Dolžnost socialnih ustanov je torej, da gredo takim ljudem po mogočnosti na roko. Oni, ki imajo kaj vpliva pri upravnem odboru Javne borze dela. naj preskrbijo, da se tako izplačevanje podpor ukine, ker, kakor že rečeno, je dovolj drugih načinov na razpolago. Pritožbe brezposelnih je treba uvaževati, pred očmi naj imamo njihovo bedno stanje, katerega moramo skušati po možnosti olajšati, ič. Pomožna podporna akcija. Odkar traja kriza, je tudi pri nas brez-I>oselnost najbolj pereča zadeva, s katero se imamo baviti. Naše strokovne organizacije so ukrenile vse, kar jim je bilo mogoče, da olajšajo položaj brezposelnih, vendar pri tako velikem številu ni mogoče skrbeti za vse. V pčigled teh žalostnih razmer je dala Splošna delavska zveza v Rušah pobudo županstvu, da skliče vse tu se nahajajoče strokovne in kulturne organizacije na posvetovanje radi organiziranja pomoči brezposelnim delavcem,. Županstvo je predlog obravnayalo kqt nujen ter je sklicalo tozadevno posvetovanje dne 7. januarja v občinski pisarni. Udeležili so se tega posvetovanja v polnem številu vsi po- r AtVt ma' !»**■ ,. n,e proti P°* , Diana ra*' kvar' vvodv^ano lred£enaW ^ m°ra 'TJren £'°vcU' vsa^uUur T o i rn MALA NAZNANILA. > , ■ /sl letni naročniki dobe 14 karatno originalno amerikansko zasloni no amerikansko tlato nalivno poro tli pa KUrschnerJev rolnl leksikon, 900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cov. Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ velt“. Naroča se Administratlon der „Radlo-velt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša »bširne radloprograme, Interesantne slike in Ima lepo urejene poučne tehnične članke. šolske torbice, aktovke, kovčekl, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-ieni torbami JOSIP KARLO, MARIBOR, Kopališka ulica štev. 2 (Scherbaumov paviljon). iKi m lažno iranufakturno blago, »erllo. obltke za moške in lečke, pletenino etc. prlporo-!a po jako nizki ceni tvrdka i po jako nizKi ceni ivrus« w KARL JANČIČ iaribor, Aleksandrova c. 11 tu in inozemske nog a vice po nizkih cenah. Trgovina z rokavicami in stezniki Marija Sieber, Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9. Šivalne stroje, gramofone, otrotke vozitke, kolesa popravlja JUSTIN GUSTINČIČ. mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Pletenine, s£Z'Z!i, Jenski In kosmetlZnl predmeti, po-trebiilne za otroke, nogavice, rokavice, roina dala In krojaike po-trebSZIne. FRANC SKOF, Maribor, Aleksandrova cesta 23. m 70 c_ m K N m < 70 70 š > 0) H Z i ffi m i P = < = > V = -i = m ■— H = m = m 2 S > r~ m z O m 73 i” O C "O c c_ H m kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih. ,, * v. * • «-v. •;x