oclilobl. k. k. Hofbibliothck, Wien V Gorici, 13. oktobra 1882. Tedaj XII „So6a" izhaja vsak petek in velja po poSti prejeinana a!i t Goriri na dom poSiljana: Vse !et«.....f. 4.10 Pol leta ........'20 Cetvrt Iff a . . . .. ! 10 Pri nziianilih in tufco tudi f-ri ..jto-sfttntcah" se placu.ie za imvadiiu trit.top-no vrsto: 8 kr. tn ae tiska i krat Za vei'to dike po prootoni. Po-:iniezne Stovilke se dobivajo po 8 kr. v tobakamici v gosposki ulici, hl'v/M ,.:rr»h kron", na starera trgu in v mui»ki ulici. Do|.i«-i «a,i -a blagovoljno pogiljajo iimlniSivu „So6<;,; v Gorici v Hilarijanski tiskiirni. iiitror-iiiuii pa opraviu§tvu,,Soco" Via dell* Croce kt. 4. II. ------. Kokopisi se no. vraCajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem iiudrugun nopremo^niin se naro6nin& xniia, akose ogjaue pri opravuifttvu, vm&sntLWi „ Narodui dom" v Ljubljani pa nemSki „SchuIvereina na BovSkem. Z BovSkega, sept, mesecu. (Izv. dop.) Res, lepa je ideja, sezidati v slovenski metropoli narodni dom, ognjiSfe, okolo katetega bi se zbiralo vse slovensko razumniStvo, ves slovenski n ft rod. Kate re mu praveiuu domoljubu bi m poskakovalo od ra-dosti srce, vidccemu, ponosno v nebo vzdigovati se poslopje, kt bi pricalo o vzajemnosti in zavednosti vse-ga slovenskega rOdu, ki im po lepih naSih pokraji-nah, po Kmojskem, po StajerBkem, po GoriSkem, po KoroSkem in Istnkem? AH vender — ?I PopraSevati se pa tnoramo, ali je treuotek res ugoden in pri mere n tako yelikemu na-rodnemu podjetju? PopraSevati se moramo, ali nima-mo zdaj Se vainejSih dolinostij, ki so v tiajozji zvezi z obstankoui naSega premilega naroda. — Cemaloogledujemo naSe meje in premiSlju-jemo, kako se c>z naSe sloveuske vasi in trge ob me-jab razzirja ncniSki in italijanski jezik, tedaj nas mo* ra navdati najveca skill za obstoj naSega naroda. In kaj delamo proti temu, kaj storlmo proti ponetncevanju in proti poitaljancevanju ? Nic\ iiato nic\ Mirno foke kriiem drzlmo in pricakujemo mind, kakor ovce, da nam sovrag zasadi zaduji udarec v bolno naSe telo. In vendar Lujemo dan za dncvom bombasticae fraze v nekatenh novinah, da se narod giba, da narod na-prcduje, da je zavesten svojib pravic itd. In v zna-mi'iije zavesti n.tj se zida v slovenski prestoiici pa Ma, kt naj prica ie pOzniui vodovom o pozrtvovalnosti in doraoljubju slovenskega naroda! In v tern ko se vseh poirtvovalnost in domoljubje koncentruje ua zidanji „Narodnega doma* v Ljubljani, kainor Se ue more zalezti ponitevalni Oi v, nam sovrazmk na meji pozira sad za sadom, nam odjema ko§Lek za koSdkom. V dokaz, da je temu tako, naj opozarjamo za sedaj na§e citatelje le sa vedno Sircdi se germanizem na Bovgkem. Znano je, da je bi!a spodnja KoroSka od ne-kdaj sloveuska, znauO je, da na Buvlkem pred left razuu izobrazonih nikdor ni razurael nemSkega jezika; da, §e celo zadnja ljudska Stetev navaja na BovSkem same Slovence. In kaka je dan danes? Vsa spodnja KoroSka je samo netnSka, slovenskega jeziku na Tr-biiu in v Raiblu (Eabiju) skoro nikdor ve<5 ne ume, na Predeltt se govori Se slovenski, a zraven slovenskega jezika govorg u2e nemSki, in otroci kmalu ve6 ne bodo znali svojega matetinega jezika. Tudi v Logo (obtina nad Bovcero pod Predeiom. Ur.) se Siri iimdalje bolj nem§kt iivelj, nemSki zuacaj. A molcali bi k temu, ko bi Sla vsa germanizacija natavno pot, ko bi je ne pospeieval nmeteh mehanizera, ki prema-• guje ielezna ozidja; moicali bi, svesti si, da bode Se nekaj Soee poteklo po naSi lepi dolini. predno se tu-kaj pozgubi ua§ narod. A ker vidimo nenaravne vpli-ve, nenaravne agitacije za germanizem in za izpodrt-vanje nasega premitega jezika, moramo se vstavljati, moramo se vstavljati z vsemi modmi; a zaCeti mora-mo, dokler je Se ces. SliSi se namreC vznemirljiva test, da vstanovi aemSki „Schulvereiuu na Predelu ali Logo. nemSko Solo; v krajih, kder ima xite zdaj imeuo-vano druStvo nekaj podpornikov in hudih agitatorjev. Da se ob&na ne bode brauila nemSkega navala, je skiepati po misijenji lozkega obLinskega zastopa; da se temu tudi vladni krogi na Primorakem ne bode upirali; nam ni treba Se posebe trditi. In kaj bode posledica vsemu temu? Ker prave slovenske ljud* ske Sole v Logu in na Predelu ni, bodo poSiljali vsi starSi svojo deco v nemSko Solo in to tern rajsi, ker mislijo neki Bovcanij da brez zuanja nemSkega jezika ne morejo 2iveti. Iti kaj bode zopet posledica teinu? Posledica bode, da slovenski otroci ne bodo hoteli veS govoriti slovenskega jezika, da se ga bodo sraraovali, da ga bado sovraziii in pregaojali, kakor pravi odpad-»»ki. In kaj bode zopet posledica temu? Da bode v desetih letih ves naS staroslavai Predel, na§ Cuvar proti nemSkemu nasilstvu, germauiziran. In kedar bode enkrat nemSko nasilstvo prekoraiilo inogoCiio me* jo, ki je bila do zdaj najbujSi jez proti germauizaciji, tedaj se bode lepo poLasi brez ovir dalje Siril, kakor I reka, ki tece neoviraua po planein. In s tern se i bode sam ob sebi zidal uemSki most do Adrije. I Take so razmere na BovSkem, in skrajnji im je u2e, da zacaeuio misliti, kako* bi se ustaviti ger-manizaciji na BovSkem. Kaj delajo naSi politiki ? Ali so jim razmere res neznane ; ali jib noCejo poznati ? Blozje, dr^avni in de^elni poslanci, zberite bo ter ukte-utte kaj proti ponemcevanju t Kaj nam pomnga veli-kausko poslopje „Narodni dom" v Ljubljani, ce nas ob meji vrag pozie? Zdtitlitu sc tedaj, veljavni mo-^je, in reiite nas narodne pogube! In kedar bode ob m e j a h vse v a r n o in m i r n o, kedar se nam od zuuaj ne bode vcL bati ljutega sovra^nika, kedar bode tedaj narodna zavest ob mejuh popolnoma utrjena, tedaj bodemo smeli skrbeti tudi za odicenje naSuga glavnega slovenskega mesta, Tedaj naj se svobodno vzdiga proti nebu poslopje, ki bode priLalo o zaved-nosti slov. ljudstva ! Ali do tedaj bi bilo krnsno po-slopje gola ironija na uaSo zavednost. Naj bi te be-sede ne bile brez vspeha! Iz dezelnega zbora kranjskega. Kakor znano, je imel ta zbor prvo sejo 4* sept. Slovenci so brezvspeSno laid in Ictos upali, da se raz-pusti zbor, ki je imel tie samo nenaravno vecino,am-pak tudi, ker je bila ta vuiina vzrasla po Cudnih, in, kakor ofiitno, brez prekliea, trdijo, tudi po nepostav* nik pntih. JDe^cIui poslanci slovenski so se zbora udelezMli tudi letos s trdno nado, da bo ta poslednja sesija, v kateri bodo nasprotniki po svojih naklepih sklepali nad 95% vccme slovenskega naroda na Krauj-skem. Ko je de2. glavar g. grof Thurn odprl prvo sejo s slovenskim in nemSkim ogovorom, je naznanil dez, predsednik g. Winkler, da letos ne bo posebnih vladnih predlogov na vrsti, razun predloga o cesti iz Zavodenj na Primorsko, za katero je odlofila vlada 10000 gi. podpore, in katera naj bi se kmalu dode-lala. Pri volitvah v odseke so bili izvoljeni: v fin. odsek: dr. Kaltenegger, Desman, Schaffcr, Lukman, Vesteneck, Apfaltrern, Scbrey, Poklnkar, VoSnjak, Navratil, Potodtiik; v gosp. odsek: Detela, Paktz\ Pfeifer, VoSnjak, Dev, Desman, Gariboldi, Taufferer, Kaltenegger; v odsek za pregledovanje letnega poro-Cila: Klun, BobtC, Poto^nik, Deu, Gutmannstbal, Sa-vinSek; v peticijski odsek: Grasselli, LavrenCid, Taufferer, Dreo, LaSan. Narodni poslanci se volitve v fin. odsek niso vdelezMU; nemSkutarji so pa svojevoljne izvolili 4 Slovence v ta odsek, pa tl niso stopili vanj, zato ker je sedel v njetn Vesteneck, s katerim pa niso hoteli skup-no delovati. Videlo se je ze v prvi seji, da so naSi poslauci in slov. pos!u§avci nezadovoljui. Veselo je bilo samo poroftlo de^. glavarja, ko je naznanil, da prej ko ne dojde cesar sam na Kranjsko k600 letnici due 11. Jul. 1883, in da ta zborpricenja svo-je poslednje zborovaoje. V drugi seji, v kateri se je prikazal tudi Vesteneck, so stavili slovenski poslanci dobro utrjeno interpelacijo na de2. predsedniha z vpraSanjem: Ali bi ga ne bila volja, vis. c. kr. ucaemu ministerstvu priporocati, da namesto sedanjih 11 nastavi za celo dezelo le td ali Stiri samo za ta p-osel odlcCeae c. kr. okrajne Snlske nadzornike ? Narodni poslanci so dokazavali, da se Sole do-slej slabo nadzorujejo, ker nadzorniki opravljajo tudi svoje aktivne sluzbe, in da se jevtako nadzorstvo ze odpravilo na Nc2e-Avstrijskem, Stajerskem, Prtmor-skem itd. De2. predsednik je obljubil dati odgovor, potem ko mu dojde vodilo od ministerstva. V 4. seji 7. sept, sta bila izvoljena dr. VoSnjak in vit. Gutmannstbal, da bi Sla z de2 glavarjem kot deputacija kranjske de2ele poklonit se cesarju, ob nje-govem dohodu v Trst. 0 lepem sprejemu te deputa-cije, in da je bila na obed povabljenak cesarju, smo ie poroCali. V 4. seji se je dovolilo 50 gl. podporo druStvu za bolne dijake uaDunajs ia za kranjske di- jake 200 gl, Se posebe. Ker niso hoteli 4 narodni poslanci vstopiti v fin. odsek, so bili izvoljeni namesto njih: LaSan, Gutmannstbal, SavinSek in Taufferer. Takd so v tern iiajva^uejlem odseku oillofiovuli letos samo nemSkutarji, V 5, seji 13, Bopt. je predscdoval dez. glavarja uamestnik g. P. Grasselli, in je vodii zborovanje glad-ko in v lepi slovenSCini. Po konfiani seji, se je pre-brala po g, Klumi sestavljena interpclacija na-rodnih poslancev do g. anslavisticne in Bog vedi §e kake, ste Ii videli, kako je presv. vladarja oveselila pesen slovenska? Ste li videli, koliko casa je ves gi-njen na§e petje poslusal? Ste liizpoznali, da god na-iemu preslavnemu vladarju plementto sree ne Ie za Nemce, ampak „za vse podlozne niilijone8, toruj tudi za borni narod slovenski, kateremti se Bovcaoi hoCe-mo vedno s ponosom priStevati; zavednemu Slovencu gori sree v ljubezni do presv. cesarja in presl. hi§e Njegovel Se to ko so bile slov. trobojnice 11. p. m. 8 slavolokov in drugih prostorov izginiie, pride urad-nijski hlapec P., buje poslan od kakega nasega pri-jatelja(?)nadvdovoM.terrorizujoc jo, da mora slov. zastave poskriti na uajviSe poveije! (Auf allerhd«Jhsten Befehl, nehinen sie slov. Fahnen her uuter). Hi li to najveca, nezlaaliaaaa drznost? Iz triaSke okolice, 29. sept. — (Konec.) Ker smo ravno pri najnovejih iznajdbah, naj Se povemo, da Cez rojansko faro se proteza Edisonova telefonova zica, katera glavno agenturo telef. se Hotel Pensionom pri obelisku na Opcinah ve2e. V resnici moremo izre6i, da zivimo v veku, ko se mo-remo na milje i miije v daljavo pogovarjati; ne da bi se poznali, vidirao i v roko si sezemo. Pa stavimo, da ne bode preteklo leto, ko bomo imeli priliko govoriti i se o BfonografuB; t. j. 0 maSini „klepetuljiB. Zdaj pa udarjajmo na tuine strunel Mislimo spregovoriti nekoliko besedi 0 pobojn ali 0 srafiuira-nem uboju* in drugem. To se je prigodilo na Greti: na ulici pred b. St. 246; ljudstvo imenuje to hiSo: biSa, ki ima dosti kaminov (dimnikov). Ne2a Pilek omoiena, stara 54. 1., doma iz Ljubljane, po domace znana Bezijanska; poslednji priimck je dobila pomo-zu, delalcu na kolodvorn, ki je doma iz Rezije na LaSkem. Ko ta 2enska proti vefieru 9. sept, pride iz inesta domov, i ko ravno hiti mimo imenovane hi-ie, vskoci iz te neka Adamovka, katera jo pricnepre-je obdelavati z jezikom, kakor je u2e od Bek*daj %m~ ska navada, na to jo zagrabi za vlase. Temu napadn j je pa dal povod, kakor v^akema, predolgi babji jezik. 1 Na to vskoci napadnice moz (Slovek slabe pro^losti), I za tem sin, uevjsta, hCi i nja moi — vseh oeki je I bile* 7. ki so z maSct'vanjera svojo srd hladili nad sta-j ro, neoburoleno ienj. S) jo pobili na tla, jo innGgo j pot ranil! ? §lav« i na prsi tako mo^ito, d* so revi ! celd uekohko reber prttlouuli, da je na mestu v »>e-I zavesti oblezala. Hadodeici ua to so zgiuili, kakor I kafra. Pobito prenesejo v njeuo stauovanje; a ni uu-i gbi vec govoriti. Nt g. Ijcnika svet je v nedelje 10. j sppt. prenesejo v inestmi bohiie«>; kjer je nze popo-I Iudn« ob 3 arah pr uninifi. Tedaj ni r»?s kakor «o I drugi Iisti porocali, da j' !e pala; pri tem se pa t>-I liko poSkodovala, da je umrla. I MoSke je policrji prtj^la i jih spraviia na va - I no —- pod k(juc. Cudimo se pa, da si. pol. ni i tu-I di z /enskarai tako ravimla; ko vendnr so i te, po naScj sodbi, pri tem kanbdicnwii po^hi vtdiko rolo igral*»: c> nze ne glavne! Msli.no, da i za nje (ceravno so se iz hiSe pre^elil«*> w btvl* n iSb roka praviee; fte preje ne, 0 cosu obtavtiavo n^izogihtjivo. Brnga neirefia se je pi prigotile v e. k. dogi-ni. I tn velja izrek: NijvcS nesrefi pri deln se ravno ob nedeljah i praznikih pripeti. Sko§nje so i tudi dokazale, da ti :zrek je do piciee resniten. Yatn, I zakonodafcem, priporoeamo ga v pretres! Te^ak F. Trarapni je «f'.l na vo.in, n* katere«a so vbalespte-i §ano ser»o korsko nakladali. Skoro 6t.inu mo^u se ( na polskeni s.ei«i zdi.ipe, pade z visokega vo^a i t^ko ncsrecno, da koj n«, m**stu mrt^v oble^i. I to [ se je pri<*od!lo v ntd„»ljo 10. sept. Vpra§am>, irai-li predstojniStvo kaj v.T.ti, da stare ljusii na tako ne-varna raesta de*at poS1!]; r Vs.ifc; smrl ima svoj vzrok, pravi prego«or. O poi»ew-*e6encj uo rekaii, da je pa-del i se nbil, ke* je bM ptjan!? — §e manje se mo-rejo pi'anci na t ka de'1 poliljat, i sploh starih Iju-di% ko vendar v c. k. doja ii itnijo mfadib, cilih mo-clj na izbor. Treljti tu2na struna naj se giastl Na poti, bolfe v kl.nca i 00 * oi, ki vodi nad Greto, prcko grig* Tutenika v so'o tega imeria, 20, t. in. v.'Sila se je med c. k. fin. stw?o i tihoiapci mala bit-ka. C. k. fin. siraznikov t.e svojiin poveljnikom ali nacelnikom je bilo 10, i tihOi«*peev pi je bilo Lez 24. OMozeni so b»'i z vrec ml k?.ve i sladkorja. Tein-na je bila noc, o-em ur u'ie M'zu, ko c. k. straiaiji zupazijo tihot.;pcev. Na pove'je, naj ^e u^JavijO, od* govorS jim poslednji z revolverji. C, k. sirazntki pa niso „3ajbe", da bi ji>n s'uzile v cilj I i ti sprozijo na tibotapce 4 puske. Pri t3jvprici ostane na boj-nem polju (a ne castne n) nek St. P., oce 5 otrocicem doma iz Sela na (^oriSkem, i Vi*fi ^klob-s" (tako kon-trabandirji imenujejo svoie Vfcge; a tudi „rokavtt i „mulcatt smo u2o cult) kave i c^dkorj* itd. I Se druga dva raajenca, kakor se je nam pri-povedovalo, st% se lochia dragi dan v mestni bolnici. Mrtvtca so pa v jutro preuesli v mrtvaSnico k sv. JuStu. Zdaj pa stvar preiskujejo. Tthotapstvo preje ali sleje gotovo svojo Bkockott ^alostuo izpla&i. Ti-hotapci zapomnite si, kar pravi narod; nKontrabandir ne dobi nikir razoua (praviee) I* V Via Belvedere pod Skarpo v Skorklji so mno-go novih hi§ nazidali; drugi mislijo zidati, i zavoljo tega so ti prvi prostor s plankaini zagradili. Dvogo-vor med okoliSanama. Prvi: Obrcal ano leto je ze, *kar je zagredu, kej jivna neci, danest'ri zidat ? Drugi: Oblastja! mende Caka novih kavt po tavzenti. Tableaux! b Trsta, 12. sept. TdaSko mesto napreduje nc samo po barvi znanih dogodkov, ampak tudi v dolgih in novih davkih. Liui je imelo 3.491.611 gl. 91 Jtr. reduih in 166.429 gl. 69 kr. izrednib, skupaj 3,658.041 gl. 60 k*:. stroSkov; ddhodkov pa samo 3,491.768 gl. 58 kr. Primanjkljaja se tedaj kaLe za 166.273 gl. 1 kr. Ni cudo, da skuSajo mesto §e ba{j obremeniti. Pivo vsaj, it»k drago, bo prej ko ne Se dra^e, ker bodo w sklepu de2. zbora, od cesarja ie potrjenem, odslej 50 kr. vee od hektoiitra plaCevali. Vfitnina bo znaSala od hektoiitra 8 gl. 20 kr.t—Me-seca sept, je letos doSIo v Trst 39.885, lani istega rae-seca samo 18800 oseb. Vidi se, da razstava vendar vabi tujee v Trst, in upajo, da utegne razstavo ves cas od-prtja obiskati kakth 800 tisoL oseb. Da bi se dohod-ki pomnozili, nameravajo obrok razstavi za 14 dnij Se podaliSati iu v tem vstopnino znizati. Dohodki med podaljSanim obrokom bi se odiocili Tirolcem in KoroScem, po povodnji poSkodovanim. —Pravijo, da namerava bar. Dencetib nekoliko popotovat proti Ca-rigradu in vrniti se konec novembra. Sicer pa so go-vorice 0 naSem namestniku vedno nezauesljive, ker so boij ali manj teidenceosne. — Neverjetno se nam je zdelo, da bi bila ona 2 vojaka, gorfca, 30. sept, na iatiiji po nakljucji rauj^na, kakor da bi se bil mozuar sam nzpocil. Piiicija trl je pa5 trdila takd; aliza-shSani kapelnik Canaky je pred sodnijo odioeoo izre-kel svoje prepri&nje, da se je uameravai onega dne .za gotovo uov stentaL BCittadinoB, ki vidi mtd avstrijskimi narodi samo stitisttfno zvezo, je tudi po-slednje dni v posebnih sestavkih opominja! irreden-tovce, da naj bodo vendar pametui in previdni. tel jim je, kako je sreCa tri inesta navezana na avstrijske fc-Me ali Ju^no Nemfiijo", in da bi tede-zele hott'Ie imeti tri. luko, tudi ko bi jih zdruzlla kaka druga politieua moc, n. pr. Nemcija ali pa celd kaka slovanska skupina. Slovauov se sosebno boji in pravi, da je boljSe udati se pogojera znane driave (se. Avstrije), nego pa slepo tirati jo v neznano in morda slable polozje. Ponavija, da laSki iivelj v Tr-stu ima dovolj moci za nadaljnji iazvoj vsted pred-pravic trz. mesla in vsled ^diritti storici". 0 Trstu trdi, da je „paese nostro" z ital. jezikom, in tega se je treba driati, pa varovati se, da bi se Slovani ne zaceli gibati in razsirjati. Takd „Citt", in kakor da bi bila vlad'i njegovega menenja, hofie ista ueki pod-pirati novo pol. druStvo, z namonom, da bi se Itali-janstvo tudi po taki poti gojilo in utrjevalo. Slov. trz. list je bil prej toliko pogumeu; zadnjig je pa v posebnem sestavku pokazal pesimizem, kakorSnega Se previdnejSi slov. politiki nibo vajeni. Bomo videli! Politidni pregled. Ka DuiiBji so bili to djit visoki gospodje, * oziroma gostje cesarske hise: kralj grski, kralj srbski, princ Viljem pruski, tudi princ japonski Arisugara in drugi. Priuc Viljem se je ie od- peljal v Berolia; cesarjevifi Rudolf z visoko svojo soprogo sta se bila pa i% prej odpeljala v Prago. Kralju grSkemu na 6asfc je bilo sijajno kosilo pri cesarju. GrSki in srbski kralj sta bila tudi dalj 6asa v pogovoru z ministrom Kalno- | ky-jem. Crnogorski knez je pa ie doma. j Delegacije ste sklicani s cesarskim pismom 1 v 25. dan sept, to pot v Bud impact Upajo, da ! se za vojaSke potrcbe letos ne bo po navadi j zahtevalo / s tem bi se tudi deficit v drz. zboru i zmanjsal. I Minister dr. Pra2ak je povzdignen v ba- ronski stan vsled podeljenega mu reda 2elezne : krone druge vrste.—Slovanski listi so enoglasno j svoje veselje izrazili nad spromeujeno iu raz-I Sirjeno postavo 0 volitvah v drz. zboi\ Levi-; darjem pa ta postava ni po volji, ker ne bo jim \ po postavni poti mogo6e priti z lahka do one ve-J cine, s katero je tirala pred Taaffejem Avstrljo ! politicno in ekonom?ko naravnost v pogubo. nLi-I beralci" goriskega del zbora pa vidljo, da smo I zdaj zreli za drzavnozborske volitve, v tem ko I so nam lioteli odrekati zrelost za dc2. zbor! j Pomenljivo je, da je cesar preimenitno po-stavo potrdil ravno na dan svojega godu 4. okt. j Dunajski mestni svet je bil sklenil, da ¦ mestna hipotekna banka ne sme dovolje.vati po- ¦ sojil na dri. papirje ogerske; ali Ogri so zaro-| potali s Quos nos! in mestni dunajski zbor je I svoj sklep preklical. Ali so dobili zasluzeno brco I tisti dunajski mestni ocetje, ki toiijo, da tujci vedno manj dohajajo na Dunaj, pozabivsi, da J jih oni s svojim casopisjem odganjajo! Novoizvoljeni praSki zupan Cerny je |z jako j pomirljivim govorum nastopii svoje castno mesto. Rekel je med drugim: BNe Mini, da bi zlata j Praga, v kateri ziviti obe narodnosti (ceska in j nemska) uze stoletja, bila bojiSde, namenjeno v to, da bi se naroda med seboj p0bi j a 1 a in s 6 n v a 1 a, t^mvec obema bojiSce, da se pov- zdignefa do najvise svetlobe prosvete, do ide- lov miru, umetnosti in vseh blagih ciljev." Ali j Nemci niso zadovoljni s tako zeljo, in sosebno j jih jezi, da je imenovai novi zupan Prago slo- j vanskof kar je v resnici. j Ogerski drz. zbor je zaCel svoje delo. Skup- ni proradua kaie 3227Uo mil. stroskov in 301 mil. dohodkov. Deficit znaSa 216ho mil. gold., I skoro 9 miU manj nego lani. Mnogi poslanci se ne kazejo judom prijazni, ker spoznavajo, da so [ cbubozali ogersko drzavo. V Pozunu je sam 2u- I pan oMaloval, da so judje v tamosmjem nemiru I toliko lazy raznesli, da jih ni mogoSe prekliea- j vati in popravljati. I Hrvaski sabor tudi zboruje in so poslanci J silno hudi navlado, kerdrzi z Magjari. — 2e-j leznica od Senice v Sarajevo je ze dodelana, in I se 2e vozi po nji do Broda. Zopet govore, kakor da bi se jugoslovan- ske drzave sebi in Rusiji bli2ale, Avstriji pa I odtegovale. Cruogorskega kneza zlasti crnijo, ^e§, dajeprinesel obilo rubljeviz Rusije. Kralju j Milanu pa da Bugi ^ugajo, da ga opozicya srb- ska odstavi, ko bi jo ne hotel potae kreniti k Rusiji. Sicer pa Nemci in tudi Ogri vse store, da juzni Slovani ue morejo do takih narodov veselja imeti. Ruski car je poslal na Dunnj novega po-slauika. Ime mu je Lobanov Rostovski. ItaU ministerski predsednik Depretis je govoril v nedeljo v uiestecu Stradella o [notranji in zunanji politiki. Hvalil je novo postavo o vo-lilni pravici. N. fr. Pr. i*u je pritegnila, pa po-zabila, da je ona najbolj nasprotovala razsirjenju volilne pravice v Avstriji. Min. predsednik je nadslje govoril o izvrFtuih razmerah ali odno-Sajih 2 drugimi dr&ivami; tudi z osrednjo Ev-ropo, t. j. Nenicijo in Avstrijo, katerih pa z imenom ni izrekel. Angliji se je posebe laskaK 0 Irredenti ni zinil, pa6 pa nekoliko ljudstvo krotll, eel, da zaliteva prevefi denarja za obo-roievanje za zdaj. Govoril je prekrito in zvito, Avstrya bo pa vedela, Icako se ji je ob-naSati in na prijateljstvo zanaSati. Iz preiskav o upornikih v Egiptu je zdaj dokazano, da so bili naCelniki ves cas v zvezi in sporaznmljenji s turSkim sultanom. Ki cudo, da je nastala mr2nja med Turcljo in Anglijo. Poslednja hoie upornike in zloeince v Egiptu, tudi Arabija, ostro kaznovati. „L'EcO del LitoraJe" naznanja Se to: „Tudi v naSem inestu se ukreue kaj za poSkodovauce Tirolskega, Ko-roskega, Stirskega in (kakor da ji m; l>iio zadosti nasih unesreSencev in kakor da M iui«'li mi denarja Cezobilo,) tudi za, uuesrctfence Go r u J u 11 a 1 i j e, ko vendar mora veljati glavno nacV.o ob e n a k i li okolScMnali pomagati najprej in zado-s t n o d o in a t i u c e in." K tej lekuji ni treba pri-stavljati druge. „Indij>.'' je celo porccal, da *e stori kaj samo za „Il Trent ino." Ko je trzaSko mesto odlocio 1000 gl. za deze-le avstrijske, popovodnji poSkodnv.uie, je „Cittadinott zastokal, zakaj se iz onega zmski ne bo delilo tudi poSkodovaneem v itai. Beoefiiji, CiS, da ti so conazio-iiali (bratju po krvi) TriSacanom. „Triester Tagbl," otii list, kateremu je urednik slov;nskt reuegat, dobro /:avraca z „Wolthatigkeit urns Ed* in mu dokazuje, da Trzacaui imujo v sebi ve$ krvs slovauske, uemSke in sploh drugih avstrijskih narodw, nego pa italijan-ske, in da smo avstrijski narodi m se bolj navezaui po skupnih notranj h ititercsih, mgo pa po krvi z na-roui zunaj Avstrije. Tudi dobra bkeija; ko bi U kaj izdala! Druzbe sv. Moliom knjge za I e t o § n j e leto so doSle tudi v Gorico in s< uddajejo v farovzi poleg velike cerkve v Gorici. Kalor znano, dobi vsak ud letos G lepih kujiftc. Domade stvari. TriaSki iiaineHtnik bar. Depretis so je mudil skoro Men t:i v Gorici in je odSel v poncdeljuk zo-pet v Trst. Di'Mni stspeiidiji sta dobila od do*, odbora goriSkega, in sicer Prosper V «11 o r i iz Z a g r a d a 300 fj!d,yda se mm v pleteuifiamtvu, lurij T ru ft n o-v e e iz Q e p a v n n a 400 gl., da se izuri v stiugar-stvu in rezljar^tvu. Obiskovala bosta teluiologiuni mu/.ej ua Dmiaju od I. t. m, do kouea tiiaica prill, leta. — V cerkvi sv. Iguacija je predrzea tat pre-tekli torek cez dan ob 11. uri ukrade* « stranskega alt*»rja zlatanino, ki je bila obedenn okoli vratu podo-be nwtere bo^je, Skoda se ceni na 40 gld. Dobrodelni koiicert priredijo v Gorki 10. t. in., in sieer v nam^u, da bi se astauovil zavofl dojen-tekom, katetih raatere morajo hoditi na delo zunaj doma in ne morejo skrbcti same za otroke, bi uteguil toraj koristiti tudi tiloveuskim materara. Pela pa bo ? tern koncertd e. kr. koniorna pevkinja M. W i 11, poznana kot imenitaa umetnka v duuajskem e. kr. opernem glediSeu. V poslopji goriikega druStva „Ginnasticaa bila je y soboto zabava, in so dobili okoli 100 gl. dohod-kov v prid pri vajah ranjenega gasilea. Ta nanien je gotovo lep, kakor povdarja dupianik wIndip.;tt lepdje, da so se pevci obnesli. AH drugj menijo, da bi bila tudi lepo, ko bi ne bili ob cesarjevera dohodu pevci tega drultva oboleli, iin bi se bili tudi takrat z drugimi skupno obtifsli. K doiuadi zabavi podporuega dru.^tva se je bllo nabralo preteklo oedeljo blizu do 50 glav. Po-castili so bili droStvo se s»vo*o t>H-.oenostjo gg. dr. N. Tonkli, Pagliaruzzi mlM Mshaljko Vuga iu pevovodja Komel. iempeterski pevci m se z ^otiSkimi vred prav dobro obnesli in gre Y.w vsa hvala, do so napravili prijeten ve^er. U zafit-i'ia je bila druiba nekoliko mrtvs, ali tobko zivahuejse je slo potem, ko se je Ogrela. Gospod pevovod'a je obiavll, da je pripravljea zaCeti poduaevan'e v petji koj, ko tie pevci oglas6. Na odboru je zdraj IefeCe, da druitvenike k petju vabi in jib spodbuia; to mu bo toliko Me storiti, ker so nekateri udie 4e med letom zelfae pri5akovali, da se Eadne poduk v petji, ki daje droStvu 2ivljenje in mofi. Ker g. predsednik zavad bolehuosti ni mogel biti navzoi, je g. podpiedsednik vodil dru§tvo, in je imel dnevu primeren ogovor, Pojasnoval je dolznost, da se svecano praznuje imendan presvetlega eesarja, dezelnega oaeta. Triitrat-di 2ivio I na eesarja je bil odgovor na njegove besede, na kar se je stoje zapela cesarska pesem. Po KonCanem sreckanji so pevci §e dolgo lepo popevali; med petje so se vrstile napitnice, katerih ena je veljala Mousig. Zornu, novemu 5kofu po-re§kemu. Ob 10. uri so dru§tveniki in gostje veseli zapustiti sobo; pevci so pa §e vkup ostalt. — Da jc bila udelezitev manja, ko pri prej§nji zabavi, krivo je bilo vecidel slabo vreme, ki je druStvenike doma zadrzalo. Y. IWlior, ki se je tudi v Gorici ustanovil zavpo-biranje darov po povodnji po§kovovanim Tirolcem, Sta-iercem in KoroScem v pridv je nabral doslej 801 gl. „Edinosttt si je v poalediji §t. od 11. t. m. postavila vreden spomenik tudi s tern poro5ilom; „ „Socatt povdarja, da je bil nopohouia neresniceu do-pis z Goriskega v prcdzadnjej olJinosti** glede prec. poreikega gkoia. Mi ne moreinovedeti, je-li bil res-niceo, ali ncresnicen, zadosti js nam, da ni bilo v njem nic slabega, hudega i Akodjivega, i preprifiani smo, da zarad njega, razen „S(ee" n o b e d e n n e b o j e z i k a s t e g a 1. Naj inu tedaj nSo&i" svoje veselje. Neresnica, katero moreno dokazati s6vsaj f>0 svedoki, pa je, da bi bil g. Nalnrgoj pri znanem ban-ketu napival §e enkrat namnatnlku in fiudimo se, da „Socaa to ncrcsnico ponavlja." NuS odgovor. Na pobainsko obliko in olma-§anje v prvem dclu navedenih stswkov bi bil potreben odgovor pobalinsk; zut6 se vxdrihtio vsake besede. Kar pa se tifie pouujanih flo svedoko*, vsi skupaj, ae niso bili pozorni, ne veljajo toliko, kolikor en sain, vki je paEiio poslu&il zastopuika tr^aikih okolieanov. Hkoda zares, da si v6 NEdiuosttf najtf toliko svedokov, ka-terib tulacnost in uepazljivost nikakor ne slu^i v Cast in poklon ne njiin, ne g. Nabergoja. Sieer pa bi morali ves dauadnji list napolniti samo v odgovor poslednje St. nEdinostitt, ko bi boteli odgovoriti na vse napado tega listu, kalere je zafiel kopieiti tudi vsled naSega mirntga, dejaujem odgoyarja-jocega porocila o slavnosti24. sept. Gotovo bi bili 2eiji BEdinostiu bolj ustregli, ko bi bili tudi mi o vsem molcali, kakor so to neki drugi easuiki — nepri-cakovauo storili. TJreduigtvo „Soi5ett. Preglednik (kontrolor) pri gori§ki po§ti je postal postni uradnik Peter Augscholler. T Loeniku so imeli preslo nedeljo pics, ki je da! povod tepeznici, pri kateri sti se dva brata po-nesreeila. Starejgi, oCe petero otrok, v starosti od 2 mpseeev do 9 let, je dejan v sveto olje za prejetimi ranami umri; mlajSega so vsegtt pobitep preuesli v goriSko botnisnico vsmiljenili bratov. Ta je po svoji ueporednosti zakrivil tepe^, pri katcrem ga je starejM brat, ki je bil bolj miruega znafia;a, lo branil, kar je pa moral reve^ z ^ivljenjem pia^ati Pretepavci so paglavci, ki so komaj Soli odrastli, pobalini od 15 do 17 let. Lepa miadina, pa tudi lepa zupanstva, ki kljubn tohkim nesreCam plese zapore-doma dovoljtijejo. Kdo bo dajal odgovor za prelito krv? Popravck. G. Jos. GoljevScVk, lesui trgovec v Kanalu, »i dobd, kakor jc bllo tudi v „Sofiitt omenje-uo, bronaste, auipak arebrno svetinjo na fcr& raz-stavi. Tudi je bil izpuscen lekarnik g. Franzoni Ant. iz Kormioa, ki je tudi dobil na isti razstavi srebrno svetinjo za kem. izdelke. Milost cesarjeva. Veterancu tr2a§kemu Mih. Ga§par§ieu, ki je bil ranjen 2. avgusta po vrzeni bom-bi, in so mu morali eno uogo od2agati, je cesar iz svoje privatne blagajnice podelil 300 letue pokojuine. Ranjenec kmalu ozdravi. Odbor veteranskega draitva je izrafiunil, da se je potrosilo za drustvene potrcbe in namene ob cesar-jevem dohodu 1539 gl. 60 kr.; iz tega zneska seje izplacalo okoli 900 gl. za 2lve2 nad 800 veterancem. DoSlo pa je dru§tvu prostovoljuih darov 1451 gl. 72 kr., torej je iz svojega potrosilo samo 87 gl. 71 kr. GoriSki knez in nad§kof je bil podaril 50 gl., grot ITugent 100 gl, dez. odbor 550 gl. ltd. Odbor s»» darovakem najtoplje zabvaljuje, kakor je tudi posebe zabvalo enoglasuo izrekel predsed. pi. Catiuelliju za trud in vspehe, ki jib je resuicno ob imenovani priliki dosegel. Obcrdank, veleizdajalcc, se ima zdaj, po kon-cani preiskavi pred delelnim sodiSCem, preiskovati pred vojaSko sodoijo zarad beguostva ob Casu vojske. Po Tr. Ztg. je v ceiici odiofieto q4 dwgibin ga strafcta % vojakn« Nosi pa §e ono srajco, okrvavljeno vsled boja z zandarmom v Ronkih. ObnaSa se ciniduo in pre-drzno; dela se, kakor bi mu ne bilo nic" mar, kajj se i njim godi. Rogasa, tudi veleizdajuik, ki je bil u§el v Ronkih. zitezal je bil na Italijansko. Zasa^ili pa so ga u.'i Tuskanskem; zdaj je zaprt v Vidmu. Videlo se bo k'liitlu, ali hudodclnika izro66 ital. oblastnije A"-striji. hal. odvetniki, zlasti bene§ki, se upirajo s protest!, sam» da bi Avstrija ne priSla mahinacijam na *lod. Na Vrlinikl so v nedeljo blagoslovili Sital-uicno zastavo vprifio mnogo narodnjakov in obilega ljiuUva. D ;st,ojno obuaSauje zbranega naroda je dobro di'jalo odlicni slovenski gospodi, doSli po najvefi \% Ljubljane. Novi goldinarski baukovci so se 2e zafieli izdajati. Stari, dosedanji bankovci po 1 gld. bo bodo Se prejemali pri vseh dr2. denarnicab do SO. sept. 1883. Od l.junija 1887 naprej pa jib no bodo jemali nikjer vec ne za pla5iia, ne v zamenjo. Na novih ban-kovcib druge narodnosti prezirajo razun nomSke in ogerske 1 G. K: Glaser, prof. t\'i. gim,, dobil je od eesarja samega za zdaj vsaj za 1 leto odpust, da bi nadnljeval svoje liuguisticne studije. Hiniiterstvo mu je bilo proinjo v turn zmisla odreklo. Za nNarodni dom" se je loterija do vol i la. To bi bil en korak za iiauien, ce ga hofiejo sploh doseci. Naj piidejo §enaLrti o del nic all navrsto; druga^e ne bo sio gladko ! Nnzimnilo in Ytv/Am, Novo Solsko leto na pod-kovski Soli ljubljanski se priciio 1. novembra 1882. Kdor Mi biti sprcjet v podkovsko Solo, mora se iz-kc/ati: 1) s gpricalom, da se je pri kakeia kovacu za kovaskega pomo^nika v/M\\% 2) z domovinskim 8) s Bpii^uvaloiu svojega Lup»ika ali ^upana, da jo po-steuega obuusaujn in 4) da zna brat' in pUatl gloveniko, Za revne uteuce dovolllo jo vis. c. kr. miniaterstvo poljedelstva za fiol.iko leto 1882(83 Stir! Itipendlje po 50 II. In vis. deze!iii zbor kraujski dve fttipendiji po ()D ll., katere se tedaj razpi^ojo. Prosilci m Stipendijo iiiiaio predlo^iti 1) potrdilo, da so uM dve leti kot kovaSlvt pomoeuiki delali. Prosnje z doticnimi sprifie-vali imajo poslati vsaj do 25. dm t. m. glavnemu odboru c. k. kmetijske dru^be v Ljubljani. Sola traja poi let*). Kdor preskuSnjo dobro prestoji, more po postavi od leta 1873 patent podkovskega mojstra do-biti, ker sedaj brez preskuStye nibce no more postati kova§ki mojster. Nauk v tej Soli je brezplacen, vsak uienec ima skrbeti le za to, da si za solski eas oskrbi 2ive2 in stauovanje ter potrebne fiolske knjige. Sta-novanje dobijo ucenci za majhno plaSo v Solski bisi. U6:nci naj se oglasijo vsaj dva dni pred solskim zafietkom v podkovski Soli na spodnjih Poljanab. Ker je po slovenskih de^elah Se zmerom premalo v pod-kovstvu izuiienih kovaeev in zdravnikov kopitnih bo-lezen, zato uaj bi Zupanstva svojo skrb obracala na to, da dobi vsaka obema vsaj enega dobrega kovaea. V Ljubljani, 6. oktobra 1882. KAROL baron WUBZBAGH mp., predsednik c. k. kmetijske dru2be kranjske. — Dr. KAROL vitez BLEIWEIS mp., za^asni vodja. Prenicnjcna firma. CasniSkim opravniStvom in oznanjujoCemu obcinstvu ^e vec let dobro znano od-pravniStvo naznanil g. Heinrich Schalek-a, I Wollzeile, 12. je v svoji firmi izpustilo pristavck: wGeneral-A-gentur von G. L. Daube & Comp.* Ker je g.fH. Scha-lek svoje opravilo tudi do zdaj popolnoma samostalno in na svoj raLun opravljal, zadeva ta prememba edino ie zaznamovanje firme in nikakor ne njegovega delovanja.___________ Zalivala. Za mnogostransko socutje med boleznijo iu pri smrti nepozabnega sopruga, oziroma oceta FRANA STRAUSG1TL-NA za mnogoStevilno spremstvo k zadnjemu po5itku 80-sebno strelcem in veterancem izrekamo najtoplejSo zabvalo. Zalujofa dru^ma V Bovcu, 10. okt. 1882.__________'' __.....;,, Razpis slufcbe. Na slovenskem oddelku deMne kmetijske sole v Gorici bo 1. dne deeembra t. 1. izpraz-nena slu^ba kmetijskega opravnika, kateri iraa dolznost opravljati skupe z ucenci vsa kmetijska opvavila na posestvu. Opravnik dobiva letne plafic 400 gl. v e-nakih odplaeilih koncem vsacega meseca; zraven tega iina prosto stanovanje in 5 arov zemljeza svojo rabo. Prosivci naj podajo svoje vloge z dokazi snospbnostl 4o 15* noveroVm *> 1« Ilazpis sluibe nSttelja ITI. pla6ilne vrste po postavi 4. marca St. 9 dri. zafc, ua §tirirazreduiei ˇ Konv nu kakor tudi na enorazrednici v Storjah in sluibe uciteljice roeniii del na Ijudskih solah v Skrbini, Temnici in Kostanjevici vkup z letno placo 200 gold, --------ProSnje mjsepo predpisani poti .. jjoijjjo. pri c. kr. okrajnera solskcm svetu v Sezani v dobi 6 tednoy po prvem priobcenju tega razpisa v lista „Ooservatore Triestino". C, KB. OKRAJN1 SOLSKI SVET v Selani, 6. oktobra 1882. l prodajalec najnavejsth rob, v Gorici, v BaStelu k. st.sa. Velika zaloga klobukov za gospe z olcp-§avo in brez olepSave, evetlic, pores, trakov, 2a-mota, koiuhoviup, moSkihsrajc, perila za gospe, kril iz feltra, modercev, i:ogovic, jop, razlitnih volnenih rut, krojaike in siviljske robe, itd. Po najniii ceni. Dr. Pattisonava vata za protin naibcrijie zdwrJIo zoper protin in revmatizme vsake v.-ste, kakor: bolecine v obiazu, prsih, (vrata in zobeh, protin v glavl, ro!:ah '~i nogab, trganje po ndih, bolest v hrbtu in ledijah. Zavitke po 10 i •., polovca 40 kr., ima J. Cristofolet:: lekar p.i frnera medvedu v Gorici na TVivniku. DunaJ. Parte* London. Cnjtc, glejte in strmite! Skupno oakrbniitvo velike tovarne za onglo-bri-tansko srebro, ki je priSla na kant, prodaja vse blagu zelo pod cenilno vrednostjo. Proti vpoSiljatvi znc3ka ali proti podvzetju 860 gld dobi se izvrstna mizna posoda iz prefinega anglo-britanskega srebra (ki je stala prej 40 gl.), in vsak, ki se na njo naroci, dobi pismeao garanoijo za 10 let, da oatane poaopa bela. 6 raizmih nozov s fino jekleno ostrino, 6 Tilic iz pravega anglo-brit sebra iz enega kosa 6 miznih mocnih zlic iz anglo-brit. srebra, 6 f. zlic za kavo iz anglo-brit srebra, 1 Sib. zxjemalnica za juho iz anglo-brit. srebra, 6 noznih podlog iz anglo-brit srebra, 1 mocna zajemalnica za mleko iz anglo-brit srebra 1 fina posoda za poper ali slakor, 6 fino izdelanih miznih tas, 6 lepih, mocnih jajcnih kozarcev, 6 finih jajcnih zlic iz anglo-brit. srebra, 1 Erasna sreberna tase 30 cm. dolga 1 cajnik prve vrste, 2 kraana dvoranska mizna svecnika. 64 komadov. Dokaz, da moj oglas If ni slepaesfc "9Q ¦e javno zavezem, blago nazaj vzeti, ce ne ngaja. Cistilni prah za zgornjo posodo se dobiva pri meni ikatljica po 15 kr. Kdor hoce torej imeti dobro in.praroblago, ne pa sleparije, naj poSlje zanpno, dokler ga je se kaj, z na-slovom J. H. RABISOVICZ, Wien, Centralni-Depot der Anglo-Brit Silberfabrik II. 5isti!ni hral za to posodo, gkatljica po 15 kr. iTFOZORI-M *0/-vi^««rt «<4- 0ni» ki bolebajo z*»d krca ali tir-JDUZi IclS L. ceT» ia V8i ** «e zanimajo za take Vila, naj si zaupno priskrbe' broJuro dr. Boas-a. Brezplacno in franco jo razposilja DR. BOAS Pa* is, Avenue Kleber, 10 Champs-Elytfaf. Bela Parlagi, prej firma Brachfeld et Wellisch Mfinchen, zdS Paris Avenue Wagram, 29 ne razposiljajo ve5 moje broSure ker sem jim jo odtegnil. Ti«tlr»trnir»P nBJnOTeJ5e*estave, potrebujcjo mclo J.10JS.ttVU10C prostora, tiskajo s podvojeno naglo. (viQSke prese) stJ° Pr»t* prejsnjim ttskavnicam, to rocne, trdno in trajno sestavljene, es izdelujejo najroanj§e do najvefie velikosti za velike vinorejce- Garancija, pricevnla od 1000 ze izdelanih tiskatnic Pisane podobe in cene na zahtevo brezplafino in franko. Orozdni nOtal najnovejse sestave. Naroibe naj ta podviiejo, FH- UiFmII & Cfl- na f^"^'.11. Praterstrasse 66. Farik ^^^^^^^^ in Frankfurt a. 31. Vcdno gotova obleka na izbiro. ^ESENSKI IN'ziMSKI CAS. 2a goipede, Mice in otroke zgornja suknja od 9—25 gold^ cela zinuka oblek* od 12—35 gold, zinaka. saknja od 12—40 gold., ziroske hlafe od 3^25—14 gold.. ce!a obleka za decke od6—14 gold, cek«bleka za otroke od 2—10 gold., zaprti p!.iSc Sacco oil 5.50 ^18 gold^ ogrinjalo za v hiai od8 50—l6g»W.t suknja za itacuno od 5 50-14 gold^ plali z* St.cano od* 10.50—20 gold., ne re-mocljiv deievni pk§e od 12—1? gold., za decke od 2-3 irold., gowai ©d 1.20—3 gold. Za gospe. plaic m def od 8-12 gold.* *aprti plal« Saeeo od 5—12 gold- aimsk* ogriHJalka od 8—30 gold., — * • ¦ " Iniai ol 13 13—40 gold, neprtniocljiv limska jopa plaiL xa dekline at A—1U gold. Igiiacij Steiner v Cioriei nasprotl nadikofijski pala^i Pri njem je tudi Teika zaloga vsakovrstne doma6 in tuje robe. Za lejo in trdno izvrSitev uarodil daje poroStvo. Up» iJSSES. Berge^jevo medieinsko M1L0 VSMOLE (THGER81IFE). Priporoieno po nedic. strokovujakih, rabi se sko* ro v vsch cvropskih iizavah s sijajniiu vspehom proti v§akovrstn: nedistosti na polti, sosebno proti kroni-^nrn in luskinastim liaajem, hra-stam, nalezljivim hrasam, prcli rade^emu nosn. oze-bljimi, poteirju nog, phijajn na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 40% smole iz lena, n se bistveuo razlofiujt od vseh dragifi smol, ki se prodajajo. - - Da se pcekanjanju izogiic5, zabtevaj dolo6no Bergerjevo mild iz smole in glej ua znani zavitek. Y dolgih in fcudih poltnih bolcznih rabi se z vspehom ua me8ti mila iz smole Bcrgerjevo tncd smoluato-ivepleno mUo; kdor bi hotel imeti faj§i to, naj zahtevo edino Bcrgerjevo smolnato /vepleno milo. ker zunanja ponarejaiija so brezvspesnt izdelki. — Kot neontro milo iz smole za odstranjenje ne-cistostij na polti, zoper hsasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vraivanje in kopanje zn vsakdanje rabo rabi: S««gt«j«« gll^tcift. mlU is cattle, ki ima 350/0 glicerine in je fino perfumano. Cena »komid naks irate 35 kr i brosuro mi- Glavr * razposiljavec: Ickaruar G. Hell v Opavu. v.iavna zaloga za Gorico pri gg. lekamarj. F. CristofoJetti (Zanetti) in A. Fraozoni. PRODAJA OGUA IN PREMOGA po zniianih cenah. Ulica Usina st. 1. Z dnevom 1. oktobra se je odprla pj v Gorici ||| IVA ZALOGA lil VIN I prve vrste v ulici Via della Croce, h. M | št. 9., kjer se dobivajo na debelo ali pa MJ J zarad složnosti družinam na drobno v |l| ,w posodah od 57 litrov naprej. mm jlj CENA PRAV NIZKA PO DOGOVORU, m. fi IVJ^IS X>UI>lKES.Jg JAKO V&ZNO vsakteremu za oLi. Prava dr. White-jeva voda za odi od Tran-gott Ebrbardr-a v Grossbreitenbach-n V Tarin-giji tThttriagen) slovi tt2e od let* 1822 po c«-lera svetu. Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarni nCarlo Zanetti* Via nuova 2T id t 60-rici tudi v Cristofoletti-jevi lekarni na Trauniku. Zahteva pa naj se izrekoma samo dr. Whi-tejeva voda za o& od Traug. Ehrhardf %. Nobena druga. Odlomki iz pisero: Gospodu Tr. Ehrhardt-n. Zdaj sem sam spoznal, daVaSa prava Dr. Wi-tova voda za oCi prav dobro slu2i, zato (sledi naroCilo). Klein-DrenseD, I. 10. 80. vdova Baumgart. Dalje: Vedno boleham na oCeh in VaSa prava Dr. Witova vodazaocl mi de!a prav dobro (sledioarocilo). Hausen, 6.10.80 Gospa Raedel. vsem, rTemeyt pomod ki so v ielotrci all trebuhu bolni. Ohranjenje zdiavja npsianja se veLjim delom na LfMenJe in snaienje «o-krovice in krvl in na pospeSovan.je dobrega prebav* Ijenja. Najbolise za to sredfitvo jo HfMMjiSiillll 2ivljpn«ki bolzam dr. Hosov odgovarja popolnera vHont tern zahteva n; is.i ofcbi vse probavanjc, nareja zdravo in Listo kri in iruplo dobi wvoio projinjo mod in rdr;'vje ^opei. Odpravlia vse tmko pcebiivanje, oso-bilo gvjas do jedi, kislo riganje, napetost, b!je« vapje, kvi v ielodci, za«*IlnjenoHt, zlato 4Uo, pre-obte2enje Zelodca z jedili iul., je gotovo in dokazano domafie nrud^tvo, ki se je v knit kern zaradt svojega iz-vrslnega up!ivnnja oh6& ra';§irilo. 1 velika sklenica I gl., pol sklenice 60. kr. Na stotine pisom v •iriznonje je na ra'.glod pri-prevljcnili. Razposilja se na frankiratte doplve aa vae kraje proti poAtnemu povzetju svote, Voloconjoni gospod! 8 teplo zahvalo Vam niiznanjam, da mi je po-polnom pomugal Vol ih\ Ro/iv ^ivljotinki balrtua proti M in»socev trftjcjoM bolofiini, to je» proti straii»k«!»u vjcdanju nn pitsili, zarnd 6ohir sem inii'l hudo napoiijii-njo in *cloilcni krL. Odkar rabim to !«V« »e>n popblnoih zdrav in so dobro pofiu'im, k«r fit* mi proj kljubu vs^j zdravniski pomoci ni moglo posreciti. Sprei mite tore} mojo sreno zahvalo, in. priporocum to zdrariio Vdom, ki trpt; ysled enako bolou'i. Tineny Onjezd Josip Tyrl, sodar. IflT SVARJENJE! -^f Da se i^ogno neliubim Hapikaw, zato prdsira vso p. n. g?. narocnike, naj povnodi izrecno dr. ROZOV 4iV» Ijenski b?]z?m is lekirne B. Frrgner-ia v Pragi za-I'tev.-jo, kejii opj'il sem, da so naroSnila na vec kraj'h do >ili neu* »e5no vires, ako so sa'i.evol" samo zlvljenski balzpm, in ne izrecno dr.RosOVega /-ivljenskegp balzama. hm k Kszaf iivljonski balsas dobi se samo v glrvnej zalogi izdelovalca B. Frag* ner-ja, leiarna „k Cinemu orlu" v Pragi, Ecko der Spornergasse Nr. 205—3 V GOK1CI: G. Cristofoletti. lekarnifiar: G. B. Pontoni, lekarnicar. V OGLEJI. Damaso d' Ella. V TRSTU: P, Prendlni, lekarni^ar; G. Foraboschl, le-karn'car J. Seri'avallo. V ZAGREBU; Sigm. Mltl-bacb lek«r ii(ar. Vse le^arne in vetje trgovine z materi-ialnim blagom v Avacro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenakega balrama. TAM SE TUDI DOBI: Praiko domade raazilo zoper bule, fane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam prsa vnp.mejo, ali strdijo, pri bu-lali vaake vrste. pri turih, gnojnih tokih, pri 6rvu v prstu in pri nohtnnji, pri zlezah, oteklinah, pri izma§J cenji, pri tnoi-ski (mrtvi) kosti, zoper revmntiCne ofcekli-ne in pntiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, roah, v Iedji, Ce si kdo nogo spahne, zoper kurje ocesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lisaje, zoper oteklino po piku mrfesov, zoper tekoue rane, ooprte noge, zopet rak in vneto kozo, ni boljicga zdravlla, ko to inazilo, Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namaze na platneni robec in se pritisne na boino stran. Cez 4— 6—8—12 or se naredi nov flaster. — Zaprte bole itf «-tekline se hitro ozdravifo; kjer pa ven tece, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-ae, in rauo o-zdravi. — To mazilo je zato ^ako dobro, ker hitio po-maga, in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnjena. — Tudi za-brani rast divjega m«sa in obvaruje pred suetom (craim p.isadom); tudi bolecine to hladilno mazilo potisi. — Odprte in tekoce rane se morajo prej z mlacno vodo miti, potent se le se mazilo nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Skuieno in po mnozih posknsih kot najzaneslji-vejse sredstvo znano, ods.rani naglubost, in po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen sluh. 1 sklenica I gl. a. v. Izdajatelj in (rdgovorai ureiimfc; f. PODGORNIS;. —Tiska; 9HiIarijii»kft ti8karna« v Gorici.